GLASIL O OBCINE PIVK A Epidemiološko stanje v državi, regiji in naši obini je izredno slabo Kljub vsem naporom vlade, zdravstva in ne nazadnje tudi obin skupaj s civilno zašito se epidemija hitro širi Zaskrbljujoa sta predvsem podatka o številu ljudi, sprejetih v bolnišnice, in število smrti Obutek je, da veliko ljudem ni mar za soloveka in da je smrt posameznika, dokler to ni njegov bližnji, le številka Še bolj boli to, da bi bilo marsikatero smrt mogoe prepreiti, saj imamo že od pomladi na voljo uinkovito cepivo V vsem tem asu je redno organizirano cepljenje v Zdravstvenem domu Postojna in v Krpanovem domu v Pivki, z državno mobilno ekipo pa smo dvakrat organizirali cepljenje po vseh vaseh v obini Skupaj z zavodom Sopotniki izvajamo tudi brezplane prevoze na cepljenje Vendar pa je precepljenost še vedno prenizka, da bi lahko vsi skupaj svobodneje živeli Vsi si želimo svobode brez vejih omejitev Ali smo vsi pripravljeni tudi kaj storiti za to? Sam sem se cepil takoj, ko sem se lahko, prav tako tudi velika veina mojih sodelavk in sodelavcev v obinski upravi V povezavi s cepljenjem je moje sporoilo vsem, da je cepivo tisto, ki nas obvaruje pred težjim potekom bolezni in posledicami, in pozivam vse na trezen razmislek ter loevanje med facebook trai in stališi stroke Naprošam vse, da se res vedemo odgovorno in minimaliziramo stike, izkoristimo možnost in se cepimo Ob vseh naravnih nesreah, humanitarnih akcijah, pomoi drugim ZNAMO STOPITI SKUPAJ Ker nam ni vseeno za druge in ker ZMOREMO Zato vas prosim in pozivam, zašitite sebe in s tem tudi druge pred hudim potekom bolezni, pred hudimi posledicami prebolevanja Tudi zato, da bo skorajšnji zakljucek leta odet v prijetne misli in vzdušje. Ob tej priložnosti želim vsem kar se da mirne decembrske dneve. Naj bo bodo vsakodnevne radosti razlog za praznovanje, saj so toplina, razumevanje in zdravje tisto kljucno, kar pravzaprav potrebujemo. Obilo lepega in vse dobro ob prihajajocih praznicnih dnevih. Robert Smrdelj, župan VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI OBILO TOPLINE IN PRIJETNEGA VZDUŠJA OB SKORAJŠNJEM ZAKLJUCKU LETA Jesen nas tako kot vsako leto ponovno razvaja s svojimi toplimi barvami, zadnjimi pridelki, gozdnimi dobrotami in vsem lepim, kar prinaša. Tako kot se narava pripravlja na zimo in pocitek, se tudi mi pocasi umirjamo, delamo pregled leta in pripravljamo na carobne mesece zime in prihajajoce praznike. Tudi to leto nam žal ni povsem prizaneslo, zdravstvena situacija, spomladanska pozeba, ki je odnesla pridelek, in splošna klima so dogodki, ki si jih želimo cim prej pozabiti. Na sreco smo ljudje po naravi optimisti in se radi spominjamo predvsem lepih trenutkov, ki pa jih tudi v tem letu ni manjkalo. Naša obcina je tudi v tem letu bila živa, živahna, solidarna, ustvarjalna in povezana. Srcno upam, da moramo tokrat še zadnjic stopiti skupaj, da premagamo virus, napovedi strokovnjakov gredo v smer, da naj bi le-ta v prihodnji pomladi izzvenel. Cas, ki je pred nami, namenimo sebi, svojim bližnjim, preprostim stvarem, ki smo jih v preteklosti pozabili, a nam lahko olepšajo zimske urice. Mogoce klic prijatelju, pismo prijateljici, vošcilnica sorodniku, priboljšek živalicam. V upanju, da lepo preživite ostanek leta in z mocno vero, da bo naslednje pa le boljše, vam želim mirne in tople zimske dni ter globoko doživeto decembrsko vzdušje. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Dragica Jaksetic Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Prispevki iz obcinske hiše AKTUALNA DELA IN PROJEKTI GRADNJA VODOVODA IN OSTALE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE NA OBMOCJU RADOHOVE IN SLOVENSKE VASI Gradnja komunalne infrastrukture v Slovenski in Radohovi vasi se izvaja v okviru projekta »OSKRBAS PITNO VODO V PORECJU LJUBLJANICE – 1. SKLOP«. V okviru projekta smo na obmocju obcin Postojna in Pivka v preteklih letih zgradili in izboljšali cca 62 km cevovodov, 6 vodohranov, 4 crpališca oziroma precrpališca, 2 zajetji vode, 2 vodarni s tehnologijo precišcevanja z ultrafiltracijo, 1 pretocno celico in 1 regulacijski objekt (samo na obmocju obcine Pivka se je zgradilo nekaj vec kot 26 km vodovoda, zgradilo nov vodohran Pivka kapacitete 1.000 m3 in obnovilo še 3 vodohrane in 3 crpališca). Septembra 2018 je Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila povecani financni prispevek za ta projekt. V okviru povecanega obsega se izvaja vodovod in ostala komunalna infrastruktura na obmocju Radohove in Slovenske vasi, v preteklih letih pa tudi komunalna infrastruktura v naselju Selce. V mesecu septembru je izvajalec GINEX internacional d.o.o. zacel z gradnjo vodovoda na makadamski poti med naseljema Selce in Slovenska vas. Z gradbenimi deli bo nadaljeval na in ob trasi javne poti 10, odsek Petelinje – Slovenska vas, kjer je poleg vgradnje vodovoda predvidena še gradnja tlacne kanalizacije in vkop srednje IZGRADNJA DOMA ZA OSTARELE Investitor, družba SeneCura, vrši gradnjo doma za starejše z 69 posteljami. Dom bo dvonadstropen, v njem bo 42 enoposteljnih sob, 10 sob pa dvoposteljnih z dvema oddelkoma za dementne osebe z izhodom na vrt. V domu bodo potrebovali 35 zaposlenih razlicnih profilov (kuharji, strežniki, negovalci, medicinske sestre, cistilke, socialni delavci…), pri cemer bodo prednost dajali lokalnim prebivalcem. Zacetek obratovanja doma je nacrtovan konec leta 2022. OBNOVA STREHE NA STANOVANJSKEM OBJEKTU Obcina Pivka je s preostalimi etažnimi lastniki stanovanjskega objekta Kolodvorska cesta 26 v avgustu 2021 pricela z investicijsko vzdrževalnimi deli na strehi objekta. V sklopu del se je zamenjala kritina in bila so izvedena krovsko kleparska dela. Pretežni del gradnje se je odvijal v mesecu septembru. Vrednost del je znašala 33.461,56 € z DDV, projekt sofinancira Obcina Pivka v sorazmernem lastniškem deležu, ki znaša 56,26%. Izvajalec del je Stanovanjska d.o.o., Postojna. napetostnega kabla, ki ga bo polagal upravljalec Elektro Primorska. Nato pa bodo dela napredovala še na odseku od preckanja reke Pivke do lokacije Ekomuzeja. Skladno s terminskim planom bo pretežni del gradnje na obmocju Slovenske vasi zakljucen v juniju 2022. Predvidoma v drugi polovici novembra bo izvajalec pricel z deli še v naselju Radohova vas, kjer je ravno tako predvidena gradnja vodovoda, meteorne in fekalne kanalizacije ter preostale podzemne komunalne infrastrukture. Pricakovani zakljucek pretežnega dela gradbenih del je predviden v drugi tretjini prihodnjega leta. Dela, ki jih izvaja podjetje GINEX internacional d.o.o., se bodo zakljucila najkasneje do 24.07.2023. Pogodbena vrednost del znaša 1.381.209,16 eur. Operacijo izgradnje vodovodnega sistema delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Prispevki iz obcinske hiše NOVA STREHA NA GARAŽAH GASILSKEGA DOMA V PIVKI Prostovoljno gasilsko društvo Pivka in Obcina Pivka sta v letu 2021 v sklopu letnega plana vzdrževanja gasilskih domov zamenjala dotrajano streho na garažah gasilskega doma. Glavninodel so izvedli clani PGD Pivka, katerim gre velika zahvala za ves vloženi trud. Velika zahvala gre tudi PGD Postojna za pomoc z dvigalom pri izvedbi del. Druga krovska dela pa je izvedlo podjetje Kleparstvo Doles d.o.o. Skupna vrednost projekta znaša 13.881,04€. Od tega je Obcina Pivka namenila 10.000€ direktno iz proracuna, razliko je zagotovilo PGD Pivka. GRADNJA INKUBATORJA IN POSLOVNE INFRASTRUKTURE V IOC NEVERKE Na podlagi Dogovora za razvoj Primorsko notranjske razvojne regije, z namenom vzpostavitve podpornega okolja za rast in razvoj podjetij, Obcina Pivka s pomocjo sofinancerskih sredstev gradi Poslovno infrastrukturo in podjetniški inkubator v IOC Neverke. Projekt Poslovna infrastruktura združuje Cistilno napravo 400PE, ki jo gradi podjetje CID – CISTILNE NAPRAVE d.o.o. s partnerji Grafist d.o.o. in FOND S d.o.o. in bo zakljucena novembra letos, nato pa se predvideva poskusno obratovanje ter Komunalno infrastrukturo, ki jo izvaja podjetje Ginex International d.o.o. V kolikor bodo vremenske razmere dopušcale vgradnjo materialov zaradi zimskega casa, bodo dela zakljucena do konca leta 2021. Nov podjetniški inkubator za proizvodne dejavnosti namenjen mladim SPODBUJANJE KULTURNEGA UTRIPA Zakljucil se je skupen projekt treh obcin, ki delujejo pod okriljem LAS med Snežnikom in Nanosom (Obcina Postojna, Obcina Pivka, Obcina Ilirska Bistrica), ter Zavodom Znanje Postojna. V okviru projekta »Spodbujanje kulturnega utripa 3« se je v dvorano Kulturnega doma Postojna namestilo novo platno, novo lucno tehniko, projektor in video predvajalnik, ki bo omogocal podporo projekcij in predvajanj visoko resolucijskih video in avdio vsebin. Tehnika, ki je bila namešcena v Kulturni dom Postojna, bo omogocala širši frekvencni spekter predstav ter bo omogocala gostovanje tehnicno zahtevnejših prireditev, ki bodo spodbujale trajni razvoj vsebin s podrocja kulture in izobraževanja ter dale neko dodano vrednost. Ker ZDRAVSTVENA POSTAJA PIVKA Z NOVO KURILNO NAPRAVO Prostori Zdravstvene postaje Pivka se bodo v letošnji kurilni sezoni ogrevali z novo malo kurilno napravo. Zamenjava gorilnika vgrajenega 1992 je bila nujna zaradi dotrajanosti. Obcina Pivka in Kraške lekarne Ilirska Bistrica sta za koncno investicijo nabave in vgradnje novega kotla z gorilnikom namenili cca 16.000 €. operacija zaokrožuje cikel operacij Spodbujanja kulturnega utripa v regiji, se je v ta namen na obmocju LAS vpeljal nov vzgojno-izobraževalni program FILMARIJA. V okviru programa se je izvedlo: na obmocju Obcine Postojna 3x filmskih projekcij s predavanji (3x) in delavnicami (1x); na obmocju Obcine Pivka 2x filmske projekcije s predavanji (2x); na obmocju Obcine Ilirska Bistrica 2x filmske projekcije s predavanji (2x). Implementacija inovativnega programa predstavlja pomemben doprinos na podrocju filmske vzgoje otrok in mladih. Obe aktivnosti zagotavljata dolgorocno spoznavanje, druženje, sodelovanje in povezovanje prebivalstva in ranljivih skupin na obmocju vseh treh razvojnih partnerjev. OBVESTILO O ZAPORI CESTE PETELINJE - SLOVENSKA VAS Do predvidomamarca 2022 se bo izvajala novogradnja tlacne kanalizacije in rekonstrukcija vodovoda v Slovenski vasi. Med Petelinjami in Slovensko vasjo bo zatorej v tem obdobju polovicna pomicna zapora. Voznike prosimo za strpno vožnjo, krajane omenjenih vasi pa za razumevanje! Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše OBNOVA ZVONIKA NA CERKVI SV. NIKOLAJA NA SUHORJU Župnija Košana se je ob pomoci Obcine Pivka in RRA Zeleni Kras uspešno prijavila na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na podrocju nepremicne kulturne dedišcine, ki jih bo v letih 2021–2022 sofinancirala Republika Slovenija, in sicer za obnovo zvonika cerkve na Suhorju. Cerkev sv. Nikolaja stoji na vzpetini, jugovzhodno od vasi Suhorje. Je spomenik lokalnega pomena, razglašen leta 1984. Cerkev je bila vecji del zgrajena v 17. in 18. stoletju. Pretežno je zidana iz klesanega domacega temnega flišnega pešcenjaka in se lepo sklada z naravnim in grajenim vaškim okoljem. Leta 1844 je bil k procelju prizidan zvonik, ki je od temeljev do vrha iz velikih in manj velikih špicenih klesancev flišnega pešcenjaka. Zvonik, ki je visok nekaj vec kot 23 metrov, je razen kupole, oblikovan po oglejskem vzoru. V pritlicju je klonica, ki ima locena portala na zahodni in južni strani, na severni strani pa je polna stena. Cerkev se v celoti lušci po vseh fasadah, najbolj je prizadet zvonik. Z njega se tudi krušijo in odpadajo vecji kosi, ki so nevarni za obiskovalce cerkve in pokopališca. V sklopu del je bilo predvideno, da se je najprej opravilo pripravljalna dela za restavriranje zvonika, nato sledi restavriranje in del restavriranja kamnitega venca pod odprtinami zvoncnice, kamnitega venca nad odprtinami zvoncnice in kamnitega venca s konzolami SOVIC: PRIMESTNI GOZD Z RAZGLEDOM Projekt Sovic, Primestni gozd z Razgledom, katerega nosilec je Obcina Postojna, Obcina Pivka pa je poleg Obcine Ilirska Bistrica in Vrtca Postojna projektni partner, je zakljucena. Namen ureditve urbanega gozda na Sovicu je bilo ustvariti pogoje za trajnostni in inovativni pristop k ozavešcanju celotnega prebivalstva na obmocju LAS o pomembnosti vkljucevanja ranljivih skupin v družbo, pomembnosti medsebojnega povezovanja, varovanja okolja in prilagajanja na podnebne spremembe ter preživljanja prostega casa v neokrnjeni naravi. Glavne aktivnosti, ki so bile izvedene v sklopu operacije, so ureditev dveh razgledišc, obstojecih sprehajalnih poti ter pocivališca in zbirališca. Pri tem je šlo tudi za pomembno REDNA VZDRŽEVALNA DELA NA GOZDNIH CESTAH V Obcini Pivka je 249 km gozdnih cest, od tega 158 km v zasebnih in 91 km v državnih gozdovih. Na obmocju obcine sta dve obmocni enoti ZGS, in sicer OE Sežana in OE Postojna. Teritorialno poteka 44 km cest v OE Sežana, 205 km cest pa v OE Postojna, od teh 161 km v KE Postojna in 44 km v KE Knežak. Vzdrževanje gozdnih cest nacrtuje na ZGS krajevno pristojen revirni gozdar skupaj z vodjem Krajevne enote in vsa nacrtovana dela in opravila posreduje v potrditev Obcini Pivka. Obcina na podlagi zbranih podatkov s strani obcanov in svojih potreb poda predloge na ZGS za uvrstitev dolocenih odsekov v letni plan. Tako usklajen predlog plana je v juniju 2021 potrdil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem Obcine Pivka. Financiranje vzdrževanja gozdnih cest poteka preko racuna obcine. Višina sredstev je odvisna od deleža iz proracuna RS, deleža iz pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest (višina sredstev je razvidna iz tripartitne pogodbe za vzdrževanje gozdnih cest med na osmerokotnem zakljucku. Sledi restavriranje biforne odprtine zvoncnice in kamnitih elementov ravnih površin zvoncnice ter osmerokotnega zakljucka. Opravilo se bo tudi restavratorska dela na kovinskih elementih: kovinski križ, kovinske ograje bifornih odprtin. Cilj projekta, letos 1. faze zgornjega dela zvonika, je postopno restavriranje kamnite fasade cerkve, ki je ena redkih s takim videzom na tem obmocju – fasada namrec ni bila nikoli ometana, temvec je grajena iz neometanih pravokotnih klesancev lokalnega pešcenjaka. Strošek 1. faze projekta znaša 32.929 EUR, od tega bo obcina Pivka prispevala sredstva v višini 23.000 EUR, Ministrstvo za kulturo 8.459 EUR, ostala sredstva pa bodo zagotovili župljani. MKGP RS — Obcina - ZGS) in ostalih virov. Vzdrževanje gozdnih cest se izvaja do predvidene višine sredstev iz tripartitne pogodbe 125.285,64€ z upoštevanim lastnim deležem obcine v višini 1.518,26€, dela izvaja izbrani izvajalec vzdrževalnih del na gozdnih cestah LESNIK TGM d.o.o. Col. Opravljeno je cca 80 % rednih vzdrževalnih del. Na trnski cesti je na pobudo obcanov saniran iztok cevnega propusta tako, da je gozdna cesta zdaj varnejša. Sanacija prepustov se izvaja tudi na cesti Elfan – Mrzlek. Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše UREJANJE STRUG VODOTOKOV Direkcija Republike Slovenije za vode je financno odobrila izvedbo najnujnejših del na vodotokih v Obcini Pivka, zato je DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ d. d., ki ima koncesijo na urejanju vodotokov tudi na obmocju Obcine Pivka, v prvih dneh letošnjega oktobra operativno pricelo z ureditvenimi deli na strugi reke Pivke od cistilne naprave v Pivki pa nizvodno proti vasi Trnje. Dela so zajemala predvsem cišcenje osrednjega dela struge, s cimer je omogocena bistveno boljša pretocnost. Dela se izvajajo tudi na obmocju Parij in Drskovc ter v bližini vasi Velika Pristava. PODPIS DOGOVORA O VIŠINI POVPRECNINE Konec septembra je na Ministrstvu za javno upravo potekal podpis Dogovora o višini povprecnine za leti 2022in 2023. Ta je za leto 2022 dolocena v višini 645€, za leto 2023 pa v višini 647€. Prvotni vladni predlog višine povprecnine je znašal 638€, nato pa je Vlada RS prisluhnila predlogu Združenja obcin Slovenije in povprecnino za naslednji dve leti zvišala. »Prvotni predlog višine povprecnine za prihodnji dve leti, ki smo ga na Združenju obcin Slovenije pripravili na podlagi analize stroškov dela obcin in obcinskih posrednih proracunskih uporabnikov, je bil znesek v višini 661,67€ za leto 2022 ter 670,97€ za leto 2023. Nato je predsedstvo ZOS na svoji 11. redni seji oblikovalo kompromisni predlog povprecnine v višini 645€ in ga predlagalo vladni strani v ponovni razmislek. Veseli nas, da je Vlada RS ponovno znala prisluhniti argumentirani razlagi ZOS in OBCINA PIVKA TUDI V PROJEKTU »SLOVENIJA KVACKA« V septembru se je zacel vseslovenski projekt Slovenija kvacka, katerega pobudnica je Guinessova rekorderka v kvackanju Jadranka Smiljic. S tokratno akcijo nakvackati 212 slovenskih grbov vseh slovenskih obcin je pobudnica združila 211 kvackaric in enega kvackarja. Cilj je, da do 26. decembra nakvackajo vse slovenske grbe v velikosti 180 x 140 cm. Za obcino Pivka je grb kvackala ga. Jožica Knafelc iz Pivke. Pri kvackanju je uporabila tehniko C2C - »corner to corner«, kjer se kvackajo kvadratki iz kota v kot. Porabila je okrog 1200 g preje (slovenska preja iz predilnice v Majšperku). Za pivškega Krpana je gospa Jožica porabila kar 100 ur. Svoj izdelek je pred uokvirjanjem predstavila županu Robertu Smrdelju. Župan je delo pohvalil in obljubil, da bo obcina našla primerno mesto za kvackano umetnino. Obcina Pivka PIVŠKI SVETNIKI NA OBCINSKIH SEJAH Foto: Blaž Lencek Od zadnjega izida našega glasila so se obcinski svetniki Obcine Pivka sestali na obcinskih sejah v septembru in novembru. Obcinski svetniki so sprejeli Proracun Obcine Pivka za leto 2022 v prvem branju, v katerem so prihodki proracuna nacrtovani v višini 14.509.065 € in odhodki v višini 14.793.529 €. Za prihodnje leto je nacrtovana tudi dolgorocna zadolžitev v višini 708.000 € za financiranje investicij v javno infrastrukturo, za odplacilo kreditov bo namenjeno 424.189 €. Med najvecjimi naložbami prihodnjega leta bo nadaljevanje izgradnje vodovoda v Radohovi vasi in Slovenski vasi, ki je sofinanciran iz Kohezijskega sklada. S sredstvi iz Dogovora za Razvoj regij bosta dokoncana poslovna infrastruktura in podjetniški inkubator v industrijski coni v Neverkah. Dokoncala se bo prenova ceste Parje - Juršce, ki jo sofinancira Ministrstvo za obrambo, predvidena je obnova Gasilskega doma Košana, nakup novega gasilskega vozila za potrebe PGD Pivka ter nakup zašcitne opreme za prostovoljna gasilska društva. V Palcju bomo uredili poslovilno vežico, s sofinanciranjem MIZŠ bomo zgradili tudi dvorano v Šmihelu. Nacrtujemo preplastitev ceste Neverke (odcep R3­Neverke 3), krajše preplastitve odsekov javnih cest po vaseh, uredili bomo komunalno infrastrukturo na Bedinku, ki se bo navezovala na nov dom za ostarele, skupaj z Direkcijo RS za ceste bomo zaceli z rekonstrukcijo ceste od Pivke do Parij, kjer se bodo uredili plocniki, križišce in kolesarske poti. Pripravili bomo projektno dokumentacijo za širitev industrijske cone v Neverkah, za izgradnjo stanovanjskih objektov ob Radohovski poti ter investicijsko dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture v Kleniku in Trnju. Nadaljevali bomo z izvedbo projekta Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov KPPJ , ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, na razpise iz programa Intereeg bomo kandidirali s projektoma QuakeCo in ReNature. V OŠ Pivka je predvidena sanacija kuhinje in jedilnice, zagotovili bomo tudi sredstva za investicijska vzdrževanja v obeh osnovnih šolah. V proracunu smo planirali tudi sredstva po javnih razpisih za podrocje športa, za kulturno dedišcino in ljubiteljske kulturne dejavnosti, sredstva za podporne aktivnosti podjetništvu, sofinanciranje programov turisticnih društev ter subvencije v kmetijstvo. Javna razprava osnutka proracuna za prihodnje leto traja do 22. novembra, obcinski svetniki bodo drugo branje proracuna za leto 2022 obravnavali na 19. seji v mesecu decembru. Na podrocju kadrovskih zadev je bila dotedanja podžupanja Jana Gržinic imenovana za direktorico Zavoda za turizem, zato se je prenehala njena podžupanska funkcija. V obcinsko volilno komisijo Obcine Pivka so imenovali predsednico Urško Krebelj, namestnico predsednice Darjo Morelj, clana Damjana Sušelj, namestnico clana Cvetko Rebec, clana Mata Karacica, namestnika clana Andreja Godino, clana Aleša Brlogarja ter namestnico clana Ano Žužek Barle. Obcinski svetniki so sprejeli Porocilo o izvrševanju proracuna Obcine Pivka v prvem polletju leta 2021. V prvem polletju so bili prihodki proracuna realizirani v višini 4.175.404 €, odhodki pa 3.612.363 €, kar prestavlja 26,88 % realizacijo prihodkov sprejetega proracuna. Presežek prihodkov nad odhodki znaša za prvo polletje 563.041 €. Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo na obmocju Obcine Pivka. Obstojecim objektom se po izgradnji posameznega omrežja in v skladu z veljavno zakonodajo, odmerja komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti po uradni dolžnosti. Ugotovljeno je bilo, da je obremenitev za obstojece objekte po veljavnem odloku previsoka, zato se je predlagalo, da se za vse objekte doloci enak racunski faktor. S spremembo racunskega faktorja se bo v povprecju izracun površine gradbene parcele, ki je podlaga za odmero obstojecim objektom, zmanjšal za 40 % in se hkrati natancneje dolocilo, kako ravnati v primerih, ko izracunana gradbena parcela presega površino dejanske gradbene parcele. Obcina Pivka POGOVOR Z MINISTROM ZVONETOM CERNACEM Kako ocenjujete uspešnost obcine Pivka pri crpanju evropskih sredstev? Obcina Pivka sodi v sam vrh obcin po uspešnosti glede pridobivanja sredstev iz evropskih skladov za izvedbo posameznih projektov. To velja tako za podrocje kohezijske politike kot za projekte, ki so financirani iz cezmejnih programov. Zelo dobro poznate naše lokalno obmocje, saj ste domacin in si že vec let prizadevate v dobrobit lokalni skupnosti. Katere kohezijske projekte, ki jih je Pivka uspešno pridobila, bi izpostavili kot projekte, ki imajo pomembno dodano vrednost tako za lokalno skupnost kot tudi nacionalno? Težko in nehvaležno je izpostavljati kateregakoli od projektov. Kajti za nekoga je najpomembnejši projekt oz. projekt s pomembno dodano vrednostjo za lokalno skupnost in nacionalni nivo oskrba s pitno vodo in precišcevanje odpadnih voda, za nekoga drugega predstavitev zbirk v Parku vojaške zgodovine. Vsi projekti pomenijo dodano vrednost na razlicnih podrocjih. Kaj menite, katere vsebine in podrocja so najbolj pomembna za lokalno okolje in bodo v prihodnje deležna najvec pozornosti pri sofinanciranju s strani EU? Na evropskem nivoju je trenutno »in« oz. glavni poudarek na »green&digital« . Zeleno in digitalno. Pri cemer te pojme razumejo drugace, kot jih razumemo tisti, ki gledamo življenje in probleme od blizu. Primer: kljub poudarku na zelenem, Evropska komisija nima posluha za financiranje manjših sistemov vodooskrbe (pod 10.000 PE) in precišcevanja odpadnih voda (pod 2.000 PE) . Pa so potrebe tu najvecje. Nekaj rešujemo preko Nacrta za okrevanje in odpornost, kjer smo si uspeli izboriti sredstva za ta namen, a problem ostaja. Sicer pa se bo bodoca kohezijska politika odvijala preko petih prednostnih ciljev in sklada za pravicni prehod, kjer gre za dodatna sredstva, ki bodo namenjena dvema regijama zaradi opustitve premoga. Ali predsedovanje evropski uniji prinaša kakršne koli prednosti za lokalne samouprave, obcine? Pri predsedovanju držav clanic Svetu EU (ki se izmenjuje na pol leta) gre predvsem za politicno kohezivnost med državami. Povezava naj bi s tem dala poudarek enakopravnosti držav in pripomogla k vecji koherentnosti in povezanosti. Vendar so se razmere v zadnjih desetih letih bistveno spremenile. V casu prvega slovenskega predsedovanja, ki je potekalo v mandatu prve Janševe vlade, je temu res bilo tako. Danes ni vec. Vsebinske agende, ki stopajo v zadnjem casu v ospredje, povzrocajo razkorak in konflikte znotraj povezave, zato je predsedovanje držav postalo bolj formalen »performans«, ki se odvija po scenariju evropske birokracije. Seveda pa je kljub temu od države clanice odvisno, ali uspe v tem protokolarnem ritualu doseci kaj vec. V našem primeru je bil najvecji uspeh predsedovanja, ki sicer ni bil vnaprej nacrtovan, ker se je zgodil po izbruhu afganistanske krize ta, da je kolega Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, uspel doseci konsenz držav clanic pri zapori meja za prebežnike iz Afganistana. V nasprotnem bi danes gledali prizore, kot smo jih leta 2015. Drug pomemben dosežek se nanaša na vkljucevanje držav Zahodnega Balkana v evropsko povezavo, tretji (v kolikor bo dosežen), pa bo povezan z odlocitvami glede energentov in s tem preprecitvi pretirane dražitve energentov v prihodnje. Zadnje obdobje nas sooca s številnimi nepoznanimi situacijami in izzivi, ki jih je povzrocil novi virus. Med državljani vlada precej negotovo vzdušje. Kako optimisticno naprej? Virus je dejstvo. Mutacije so dejstvo. Da bo ostal med nami še nekaj casa, tudi. Potrebno se je cepiti. Danes ni vec nobenega dvoma, da so posledice za cepljene, v kolikor pride do ponovne okužbe z mutirano varianto, bistveno lažje, kot pri necepljenih. Torej: Cepiti se, cepiti se, cepiti se. DKH IN TU JE ZAKLJUCEK. IN SPET NOV ZACETEK. »Kako cas beži. In kako hitro se vrstijo dogodki. Pivški list izhaja kak mesec po tistem, ko pišem te vrstice. V casu nekaj urnih oz. minutnih sprememb se tisto, kar zapišem, lahko v slabem mesecu dni zelo hitro postara. Trudim se, da temu ne bi bilo tako. Vecinoma mi uspe, vcasih pa tudi ne. Dogodki gredo pac svojo pot. Leto bo vsak cas za nami. Bilo je leto, v katerem smo praznovali 30 let samostojne države, leto premagovanja COVID krize, leto, v katerem Slovenija predseduje Svetu EU, leto, v katerem je bil potrjen Nacrt za okrevanje in odpornost in s tem odobrenih 2.500.000.000,00 EUR sredstev za razvoj naše države po pandemiji ter krepitvi posameznih sistemov, leto, v katerem je predsednik vlade g. Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope za izjemne dosežke in prispevek k voditeljstvu Evrope, leto, v katerem so taistega predsednika s klevetami in izvozom teh klevet na evropski parket obtoževali zatiranja medijske svobode, ceprav je najvecja žrtev medijske diktature ( dveh TV in nekaj tiskanih ) medijev ravno on sam. In bilo je leto, ko smo se poslovili od številnih, ki smo jih imeli radi, a jih žal ni vec med nami. Mnogi so odšli prehitro in prezgodaj. Naj pocivajo v miru. Bilo pa je tudi leto z rekordno gospodarsko rastjo, z malo brezposelnimi, leto, v katerem so se zagnale številne investicije in ukrepi, ki bodo izboljšali delovanje zdravstvenega sistema, oskrbe starejših, delo v šolah, vrtcih in na številnih drugih podrocjih. Lokalno je to bilo leto, ko je bil koncno urejen status Parka vojaške zgodovine, t.i. »pooblašcenost« pomeni, da je zagotovljen sistemski in stabilen vir financiranja za naprej. Lokalno je bilo to leto, ko se je (koncno) zacela gradnja doma za starejše v Pivki, proizvodnega inkubatorja in komunalna širitev cone v Neverkah in leto, ko so bile zakljucene številne druge pomembne naložbe. In kakšno leto je pred nami? Skrbi rast cen. Predvsem energentov. Posledicno vsega. Vlada bo pomagala vsem z nizkimi prihodki, da bodo lahko pokrili povecane stroške ogrevanja. Elektrika se vsaj še pol leta ne bo podražila. Slovenija ima to sreco, da smo skoraj samooskrbni, skrbijo pa nekatere pretirane zaveze na evropskem nivoju za naprej, ki preko prehitrih odlocitev lahko porušijo stabilnost in cenovno zanesljivost oskrbe z elektricno energijo. Pred nami je tudi leto, ko se bomo trikrat podali na volišca. Spomladi na državnozborske volitve, pozno jeseni na obcinske, vmes pa bomo volili predsednika države. Pojdite! Tudi, ce ste jezni, ker ste pricakovali vec, drugace. Vendar pri tem ne pozabite, kako je bilo takrat, ko so vladali tisti, ki so predcasno vrgli puško v koruzo. Potem pa zaradi te lastne napake dan za dnem nagajali pri odlocitvah, ki so pomembne za vse nas. Naj vas pri odlocitvah torej ne vodijo custva in preživete ideološke razprtije, pac pa razum in zdrava kmecka pamet. Na to se velja še najbolj zanesti. Pri vseh odlocitvah. Ker je to zadnja številka Pivškega lista pred prazniki ob koncu leta, vam želim vesel božic, lepo praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v prihodnjem letu pa polno zdravja, osebne srece in veselja ter dobrih odlocitev na vseh ravneh. Srecno.« Zvone Cernac, minister Slovenija je najboljša v Evropi. Slovenija je prva na svetu. Imamo rekordno nizko brezposelnost. Imamo najboljšo gospodarsko rast. Skratka … Pri nas se cedita med in mleko. To so stavki, ki jih na vprašanja in ocitke o upravljanju krize danes na pladnju dobivamo od vlade in koalicijskih strank. Pa je res tako? A živimo bolje kot pred letom dni? Je manj zbolelih in okuženih? Ne! Res je le, da smo prvi na svetu. Prvi po številu okužb na milijon prebivalcev. Kdo pa je kriv? Kdo je odgovoren? Ustavno sodišce, protestniki, opozicija, ljudje … Torej je kriv za stanje, ki ga imamo danes vsak. Tudi vi, ki mogoce berete to besedilo. A je ustavno sodišce krivo, da je vlada sprejemala nezakonite odloke, ali je kriv tisti, ki je odloke pripravil? A so protestniki krivi, ker se pocutijo ujete, ker jih nihce noce poslušati? A je kriva opozicija, ker noce sodelovati, ali so krive kriminalne poteze vladajocih, ki so omogocali bajno vojno dobickarstvo njim bližnjih podjetij? A so krivi ljudje, ker so se ukrepi spreminjali iz minute v minuto, cez konec tedna? Na tak nacin pac ne moreš ustvarjati zaupanja. Kaoticno, nekredibilno in žaljivo komuniciranje z vsemi ima pac svoje posledice. In ce poleg vsega naštetega še kategoricno zavracajo vse predloge, potem sodelovanje ni mogoce. Ne ker ne bi želeli ali zmogli sodelovati, ampak ker ga z vsakim dejanjem zavracajo, preprecujejo in zanikajo. Predlagali smo pa le tisto, kar se je obneslo v svetu. Ampak ne, naši so najbolj pametni. Zdaj pa je potrebno prevzeti odgovornost. Tega pa ne zmorejo. Poleg katastrofalnega epidemicnega stanja, ki je danes tukaj, akutno, se je potrebno zazreti naprej, v prihodnost. Kaj sploh želimo od naše države? A želimo samovoljno vladanje mimo državnega zbora, mimo javnih razprav, mimo mnenja stroke? Povsem legitimno vprašanje, na katerega pa danes vladajoci odgovarjajo po svoje. Selektivno. Seveda najprej izpostaviš najboljše. Ampak odgovorna politika priznava tudi napake. Priznava odgovornost. Ne bi razpravljal o tem, da imamo popolnoma nesposobno ministrico za šolstvo. O tem, da ministra za pravosodje(!!!) preiskujejo organi pregona zaradi suma kaznivih dejanj. Ne bi o tem, da je za ministra za okolje placevanje davkov glupo. Ne bi o tem, da uspešne menedžerje politika zamenja kar v poslanskih pisarnah SDS … Ne bi veliko govorili, ker je vsak dan nekaj novega. Bi pa morali govoriti o tem, da se nam država podira. Tudi financno. ”Vec bo za vse,” govorijo. Super, odgovarjam, ampak sprašujem, od kod bomo vzeli? Že danes je vsak izmed nas na racun države zadolžen za slabih 20.000 evrov. Od najmlajšega do najstarejšega. ”Pa saj imamo negativne obrestne mere,” odgovarjajo. Ja, res je. Ampak tudi negativne obrestne mere je potrebno enkrat placati. Ce si izposodim 1.000 evrov in moram vrniti le 950 evrov, jih moram pac vrniti. Jih moram ustvariti. ”Pa saj imamo rekordno gospodarsko rast,” spet odgovarjajo. Ja, jo imamo. Ker smo imeli lani izrazit padec, letos nadomešcamo. Pa ne moremo priti vsaj na nulo. In takšna rast, tudi ce si je neizmerno želimo, ne bo trajala 10 let, kot napovedujete. Nisem si tega izmislil. To govorijo doktorji ekonomije. Profesorji. Tudi dr. Davorin Kracun, prvi mož fiskalnega sveta: ”Pricakovanja vlade so nerealna!” Pa nic. Kljub opozorilom je vladajoca klika državo zadolžila za vec kot 10.000.000.000 evrov. Deset milijard. Deset tisoc milijonov evrov. Bolelo nas bo vse. Srecno Slovenija. Caka nas trdo delo in odrekanje. Samo zaradi politicnih želja. Robert Pavšic, poslanec LMŠ SPODBUJANJE PODJETNIŠKIH IDEJ IN RAZVOJ USPEŠNIH POSLOVNIH ZGODB Na oktobrskem dogodku Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva je bilo predstavljenih osem svežih, inovativnih in ustvarjalnih podjetniških idej. V okviru podjetniške šole Naša perspektiva 2021, šestmesecnega intenzivnega mentorskega programa, se je namrec odvijal zakljucni dogodek, na katerem so udeleženci programa javno predstavili svoje poslovne ideje in namere. Med letošnjim naborom svežih podjetniških idej je bil zmagovalni naziv Naj poslovna ideja dodeljen Mateju Mihelcicu, njegovi inovaciji, trajnostni svetilki, ki rastlinam omogoca rast v temnejših prostorih, saj lahko simulira soncno svetlobo. Naziv za Naj ustvarjalno idejo je prejela Suzana Vidmar, ustvarjalka aktivnih doživetij v naravi, ki je s poucnim pristopom k spoznavanju preteklosti ustvarila escape land »Po poteh prestranškega pracloveka«. Najbolj prepricljiv nastop oziroma predstavitev svoje poslovne ideje pa je prikazal Jure Pockaj, eden najvecjih opernih strokovnjakov doma in v tujini, ki svoji uspešni glasbeni poti dodaja tudi ustvarjanje lastne podjetniške zgodbe »Jure Pockaj s Pozabljenim orkestrom«, ter si s tem prislužil naziv za letošnji Naj pitch. Letošnji nagradni sklad v vrednosti 15.000 eurov sta zagotovila Obcina Postojna in SPIRIT. Ob denarni nagradi sta zmagovalcem v obdobju naslednjega leta omogocena tudi uporaba delovnega prostora in strokovno mentorstvo. »Vsakic znova smo ponosni na napredek posameznikov, ki ga osvojijo, razvijejo in osmislijo v okviru naših programov. Resnicno se vsakodnevno trudimo za pomembno strokovno podporo vsem, ki zacenjajo svojo podjetniškopot, ter s tem krepimo našo podjetniško skupnost, ki ima trenutno že 50 aktivnih uporabnikov. Z zagnano in dinamicno ekipo sodelavk imamo precej izzivov in vzpodbudnih nacrtov, v okviru katerih si prizadevamo zagotoviti nove mehanizme za podporo podjetništvu in tudi nove podjetniške programe, poglobiti povezovanje z obstojecimi podjetji in institucionalnim okoljem, predvsem pa svojim uporabnikom zagotavljati edinstvene in kakovostne storitve, da bo tovrstnih podjetniških idej in uspešnih poslovnih zgodb še vec.« vodja MPIP, dr. Jana Nadoh Bergoc V preteklih mesecih tega leta smo v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva vzpostavili sistem za predinkubacijo ter inkubacijo udeležencev, v okviru le tega izpeljali 40 tematskih dogodkov in pri tem sodelovali s 1000 udeleženci. Uspešno smo izpeljali podjetniška programa Naša Perspektiva in Start-Tourism-Up ter razširili mentorsko mrežo. Zelo aktivno smo pristopili k vzpostavitvi sistema za spodbujanje podjetnosti mladih, pri cemer letos sodelujemo z osmimi osnovnimi šolami. Eden pomembnih letošnjih mejnikov je tudi ustanovitev mrežnega podjetniškega inkubatorja, v okviru katerega sodelujemo z vsemi šestimi obcinami Primorsko-notranjske regije. Sodelovanje krepimo tudi z ostalimi podpornimi organizacijami, vzpostavili smo mednarodna sodelovanja z Evropsko unijo, ZDA ter Japonsko. V Mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva bomo že v prihajajocih mesecih zaceli s tremi podjetniškimi programi. Proti koncu letošnjega leta napovedujemo poziv za dva programa in sicer Start-Tourism-Up ter Ideja PRO, v zacetku leta 2022 pa bomo nove podjetnike ponovno povabili v podjetniški program Naša perspektiva. Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva PONI – BODOCI PODJETNIKI TUDI IZ PIVKE V Podjetniškeminkubatorju Perspektiva Postojna, kjer poteka projekt PONI – Podjetno nad izzive Primorsko-notranjske regije, je v teku usposabljanje že tretje skupine bodocih podjetnikov. Skupaj je bilo do sedaj v ta program vkljucenih 30 oseb, trenutno iz obcine Pivka svojo podjetniško idejo razvijata dve udeleženki, Petra Frank in Ana Celhar. Petra Frank je magistrirala iz oblikovanja tekstilij in oblacil in želi svojo podjetniško idejo razvijati na podrocju kreativne ponovne uporabe oblacil. V program PONI se je prijavila, ker potrebuje podjetniška znanja in mentorsko podporo, da bi lahko od te dejavnosti v prihodnje tudi živela. Oblikovanje novih unikatnih oblacil iz rabljenih jo navdušuje, saj imajo taka oblacila svojo custveno vrednost, svojo zgodbo. Ker pa je t.i. »upcycling oblacil« v Sloveniji še na zacetku, se namerava po zakljucku v PONI-ju prijaviti tudi v program Erasmus za mlade podjetnike, ki omogoca ucenje od izkušenih podjetnikov v tujini. Ana Celhar, ki je magistrirala iz ekonomije, se je v program PONI prijavila s poslovno idejo izobraževanja na podrocju financ, vendar je ravno zaradi programa PONI svojo poslovno idejo spremenila v organizacijo delavnic in svetovanje o aplikaciji Tiktok. Gre za spletno družbeno omrežje za deljenje videoposnetkov. Za podjetja uporaba aplikacije Tiktok namrec pomeni nov marketinški program, s katerim lahko povecajo svojo prodajo. Program PONI je zanjo priložnost, da svojo idejo dobro preizkusi in ji posveti 8 ur na dan, s pomocjo mentorjev pa se pripravi na vstop na trg. Foto: Anja Halik PONI Primorsko-notranjska izvaja RRA Zeleni kras v sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Perspektiva Postojna. Program PONI – podjetno nad izzive poteka v osmih slovenskih regijah v letih 2021 in 2022 in za vsako posamezno skupino traja štiri mesece. V izbor za podjetniško usposabljanje se lahko zainteresirani s poslovno idejo ter stalnim ali zacasnim bivališcem v eni izmed obcin Primorsko-notranjske regije prijavijo prek javnega poziva, ki je na vsake štiri mesece objavljen na spletni strani RRA Zeleni kras www.rra-zk.si . PONI je model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega vkljuceni v štirih mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo s kateregakoli podrocja. Za cas trajanja programa je udeleženec zaposlen na RRA Zeleni kras, kjer ga vodijo skozi razlicna podjetniška usposabljanja, ga mentorirajo in mu nudijo potrebno pomoc pri uresnicevanju podjetniških izzivov. V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, kako jo realizirati, kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina pri Marinki Petrc, marinka@rra-zk.si, 05 721 22 33. ICST JE GENERATOR KOMPETENTNEGA KADRA ICST- izobraževalni center sodobnih tehnologij je pred štirimi leti kot prioritetni regijski projekt ob podpori šolskega in gospodarskega ministrstva ter s sodelovanjem lokalnih skupnosti in gospodarstva odprl svoja vrata v novih prostorih Šolskega centra Postojna. Center omogoca pridobivanje znanja in kompetenc dijakov, študentov in ostalih slušateljev na podrocju strojništva. Te trg dela v naši regiji in širše nujno potrebuje, saj so dejavnosti povezane s strojništvom najhitreje rastoce, s tem pa narašcajo tudi potrebe po kompetentnih kadrih. V ICST so trenutno zaposleni štirje. Vodja Dejan Batista skrbi za pridobivanje proizvodnega dela ter za koordinacijo med proizvodnim delom in izobraževanjem. Poleg vodje so v ICST zaposleni še trije visoko usposobljeni CNC operaterji, za nacrtno izobraževanje dijakov pa skrbi ucitelj na strojni šoli Matej Dolgan. Glavno poslanstvo centra je izobraževanje. Poleg tega v centru poteka tudi proizvodna dejavnost, to pomeni, da se del izobraževanja izvaja tudi na proizvodnih delih. »S tem dosežemo, da je izobraževanje kar se da realno, dijaki in študenti pa imajo dejanski vpogled v izdelavo posameznega dela za trg. Usposabljanje poteka na profesionalni opremi, enaki tisti, ki se uporablja v industriji. Tako se bistveno bolj približamo dejanskim pogojem na trgu dela«, opisuje delovanje centra Dejan Batista. Da bi izobraževanje strojnikov še bolj sledilo potrebam gospodarstva, so na razpis LAS med Snežnikom in Nanosom uspešno prijavili projekt ICST – generator kompetentnega kadra. »Trenutno veljavni izobraževalni programi strojništva mladim ne omogocajo razvijanja kompetenc, ker je vsebina okrnjena in obseg ur FINANCNI URAD SVETUJE premajhen. Zaradi tega dijaki nimajo možnosti razvijati vešcin in spretnosti, ki so pogoj za razvoj kompetenc«, pojasnjuje Matej Dolgan. Zato bodo, kot pravi, razvili dva odprta kurikula za program strojni tehnik in oblikovalec kovin – orodjar, ki bosta v šolskem letu 2022/23 vkljucena v formalni program izobraževanja. Poleg tega pa bodo prek tehniških dni še bolj spodbujali osnovnošolce k vpisu v tehnicne programe. Pri tem sodelujejo z OŠ Pivka, OŠ Antona Žnideršica Ilirska Bistrica in OŠ Miroslava Vilharja Postojna. V letošnjem letu dosegajo 25 % rast v primerjavi z letom 2020. Beležijo jo tako v proizvodnem kot izobraževalnem segmentu. Že z letošnjim šolskim letom so naredili velik kakovostni preskok pri usposabljanju na CNC strojih. Dijaki sedaj sledijo programu, ki so ga razvili v projektu Munera3 in pricakujejo, da bo do konca šolskega leta približno 20 dijakov usposobljenih za samostojno delo na CNC obdelovalnem stroju. PRIJAVA RACUNA V TUJINI Fizicna oseba, ki odpre placilni racun v tujini, mora financni upravi ta racun prijaviti v osmih dneh od odprtja. Placilnih racunov, ki so odprti v Republiki Sloveniji, ni potrebno prijaviti, ker jih FURS pridobiva po uradni dolžnosti. Kakšen je postopek prijave racuna, odprtega v tujini? Prijavo tujih racunov lahko zavezanec odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (obrazec DR-Racun) oziroma placilni racun iz tujine lahko prijavi tudi na obrazcu DR-02 (v obrazec je potrebno vpisati identifikacijske podatke ter v rubriko 10 podatke o tujem racunu). K obrazcu je potrebno priložiti dokument, iz katerega so razvidni podatki o racunu, odprtem v tujini (bancna kartica, pogodba o odprtju bancnega racuna, ipd.), da financni urad lahko preveri pravilnost oziroma tocnost podatkov. UPRAVNA ENOTA POSTOJNA ODSLEJ NA NOVI LOKACIJI Foto: Janez Marolt V novembru je v vsem svojem blišcu in z novimi vsebinami znova zaživelastavba v središcu Postojne stara skoraj 100 let. Zgledno restavriran objekt, ki ga je glede na mogocnost arhitekturnih detajlov težko spregledati, boste odslej zagotovo veckrat obiskali. V novih prostorih namrec od sredine novembra že delujejo UPRAVNA ENOTA POSTOJNA, GEODETSKA UPRAVA in IZPOSTAVA AJPES. Kot je pred uradnim in slovesnim odprtjem stavbe povedal Marko Baša, nacelnik Upravne enote Postojna, so novi prostori lepše urejeni, preglednejši po storitvah, vec je prostora, kjer stranke lahko pocakajo na storitev, posamezne storitve se lahko opravijo že v sprejemni pisarni, objekt pa ima urejen dostop tudi z dvigalom. Investicijo obnove je vodilo Ministrstvo za javno upravo. Objekt ima 1423 m2 površin, v kleti so arhivski in tehnicni prostori, v pritlicju in nadstropju so prostori Upravne enote Postojna s 342m2 pisarn, v mansardi prostori Geodetske uprave s površinami 111 m2 pisarn in Izpostave AJPES-a z 69 m2 pisarn. Ostale površine predstavljajo komunikacijske površine, sejne sobe oziroma sobe za sestanke in obravnave, pomožne tehnicne prostore. Upravne naloge: • izdaja novih osebnih dokumentov, • prijava prebivališca, • zadeve tujcev in pridobitev državljanstva, • maticne zadeve, • vozniška dovoljenja in dokumenti vozil, • postopki pri nabavi orožja, • postopki v zvezi z javnimi prireditvami in registracija društev, • dovoljenja s podrocja graditve objektov, • postopki s kmetijskimi zemljišci in kmetijskimi gospodarstvi, • upravne overitve, • izdaja kvalificiranega digitalnega potrdila, • postopki podrocja vojnih veteranov in invalidov ter žrtev vojnega nasilja. INFORMACIJE ZA STRANKE KRAJEVNEGA URADA V PIVKI • prijava ali sprememba prebivališca, • maticne zadeve in ostale informacije. DKH, UE Postojna OBVESTILO ZA GLEDALCE LOKALNE TELEVIZIJE VASCOM TV PIVKA V mesecu septembru je lokalna televizija prešla iz starega SD kanala (ki je ukinjen) na nov kanal v digitalni shemi Telemach-a pod številko 724. S tem je gledalcem, ki so v shemi Telemach-a, omogocen kakovosten sprejem in ogled lokalnih vsebin in dogodkov, ki jih pripravljamo skupaj z ekipo na naši televiziji! Vascom TV KOVOD POSTOJNA JE TUDI LETOS PREJEMNIK NAJVIŠJE BONITETNE ODLICNOSTI Svoje uspešno poslovanje naše podjetje že vec let izkazuje z najvišjimi bonitetami odlicnosti, ki jih poslovnim subjektom dodeljuje analiticna hiša Dun & Bradstreet d.o.o.. Kovod Postojna, d.o.o. se tudi v letošnjem letu uvršca med najvišje nagrajena podjetja in dobitnike platinaste bonitete odlicnosti. Platinasta bonitetna odlicnostpredstavlja nadpovprecno bonitetno vrednost med podjetij, ki boniteto odlicnosti Zlati AAAizkazujejože tri leta zapored. Temelji na racunovodskih izkazih in drugih dinamicnih kazalnikih podjetja ter napovedujejo nadpovprecno varno in uspešno poslovanje podjetja v naslednjih dvanajstih mesecih. Podjetja s platinasto bonitetno odlicnostjo poslujejo izjemno ter izpolnjujejo stroge kriterije za doseganje nizke verjetnosti za nastanek negativnih dogodkov v prihodnjih dvanajstih mesecih. Bonitetna odlicnosti poslovnemu okolju sporoca tudi uspešnost financnih rezultatov, trajnost in stabilnost, saj izkazuje kontinuirano brezhibno poslovanje, ter vzornost in zanesljivost zaradi dobre placilne discipline. Certifikat je evropsko priznan in razpoznaven. Leta 2020 Platinasta bonitetna odlicnost predstavlja 1,2% slovenskega trga. »Ne glede na specificno preteklo leto, ki nas je zaznamovalo z obdobjem epidemije, smo tudi letos s svojim delovanjem izkazali to, za kar si pravzaprav vsakodnevno prizadevamo prav vsi zaposleni. Usposobljen in izkušen kader, transparentno poslovanje, skrb za razvoj in napredek ter predvsem dostopnost in sodelovanje z uporabniki, lokalnimi deležniki ter ostalimi partnerji, so osnovna vodila, ki jih uresnicujemo in zagotavljamo pri svojem delovanju. Dodeljena odlicnost je le potrditev tega in obenem odgovornost, ki jo v podjetju Kovod Postojna z veseljem sprejmemo, dokazujemo in gradimo še naprej. Glavno vodilo so vendarle naši uporabniki, saj upravljamo z nenadomestljivo dobrino - vodo, pri cemer sta kakovost in odgovornost kljucnega pomena.« David Penko, direktor Kovod Postojna, d.o.o. TIMOTEJ KOVAC MED KANDIDATI ZA NAJ INOVATIVNEGA MLADEGA KMETA Inovativni mladi kmet v Predsedniški palaci v Ljubljani razglasili zmagovalca izbora. Med enajstimi kandidati za letošnji naziv je bil tudi nadobudni mladi Timotej Kovac, ki nadvse uspešno vodi in razvija kmetijsko dejavnost na svoji kmetiji v Palcju. Zmagovalec letošnjega izbora je bil Gregor Slavec iz Knežaka, zelo uspešen predstavnik mlajše generacije, ki se predano ukvarja s kmetijsko­izobraževalno dejavnostjo, pri cemer sodeluje tudi s pivškima šolama in vrtcema. Timotej Kovac je študent BF oddelka za zootehniko in je prevzel domaco kmetijo od starega oceta. Z družino živi na kraškem podrocju, na razgibanem terenu, kjer dodatne težave predstavljajo mocne in dolgotrajne suše na plitkih tleh. Z namenom pridobitve zadostnih površin za pridelavo krme se je lotil rekultiviranja bivših lastniških in najetih, neprehodno zarašcenih pašnikov. Na ta nacin ima sedaj 80 ha kmetijskih površin, s katerimi pa je treba razumno ravnati, da je dovolj krme za živali. V pašni managment sodi skrbno urejanje credink in zasejavanje travno – deteljnih mešanic z vkljucevanjem zeli, ki se kar najbolj obnesejo na kraških tleh in so bolj tolerantne na mocne suše. V kmetijo vlaga veliko lastnega znanja, preizkušanja in iskanja optimalnih rešitev doma in v tujini. Poleg dodelanega pašništva je Timotej veliko znanja namenil tudi v izbiranje optimalne pasme govedi. V lasti ima govedo pasme brezrožni mesni simental, ki ga je pripeljal iz tujine. Poleg 40 glav govedi skrbi še za 21 ovc in jagenjckov. V fazi preizkušanja je tropasemsko križanje ovc. Ob pozitivnih ugotovitvah si želi Timotej trop razširiti z namenom pitanja jagnjet na višjo težo in ponudbe konfekcionirane jagnjetine. V zacetku prihodnjega leta odpirajo obrat za predelavo in trženje mesa in mesnih izdelkov vrhunske kakovosti, kjer bodo poleg lastnega ponujali tudi meso drugih rejcev somišljenikov, ki bodo z njimi želeli sodelovali. Njegov zelo pomemben prispevek je v rekultiviranju zarašcenih bivših kmetijskih površin z nekakovostnim gozdom, ki predstavljajo zlasti v sušnih obdobjih nevarni požarni potencial. Je tudi zgled za prirejo mesa in mleka na slabših kmetijskih površinah in obenem ohranjanje njivskih površin za prepotrebno samooskrbo s hrano. Svoje znanje dopolnjuje preko razlicnih projektov, preko dopolnilne dejavnosti svetovanja pa svoje znanje z veseljem širi naprej. DKH, Vir: KGZS SONARAVNO KMETIJSTVO, VIR ZDRAVE HRANE IN OHRANJANJA OKOLJA Projektni partnerji smo v petek, 24. septembra, v središcu Postojne pripravili zakljucni dogodek, s katerim smo sklenili dvoletne projektne aktivnosti v okviru projekta »Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju«. Projekt, financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki se je zakljucil v mesecu oktobru, je bil vzpostavljen z namenom spodbude sonaravne živinoreje v lokalnem okolju. V projektu so sodelovale partnerske in druge kmetije ter zavodi s podrocja izobraževanja. Poleg vodilnega partnerja Ljudske univerze Postojna, še Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Ljudska univerza Ilirska Bistrica ter pet partnerskih kmetij z obmocja Postojne in Pivke (kmetija Aleš in Andrej Sedmak, kmetija Danilo Sojer, kmetija Sandi Tomšic, kmetija Uroš Benec, kmetija Timotej Kovac). Namen projekta je bil povecati kompetence in znanja na kmetijah, obenem pa tudi okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takšnega kmetovanja za ohranjanje okolja. V okviru celotnega projekta se je za strokovno in zainteresirano javnost izvedlo vec sklopov strokovnih izobraževanj, prikazov dobrih praks in dnevov odprtih vrat na kmetijah. V okviru projekta je vzpostavljen tudi izobraževalni model, po katerem se bodo odslej lahko razlicna strokovna izobraževanja izvajala zloženka, namenjena širšemu ozavešcanju javnosti. Glede na vse do neposredno na kmetijah in izdelana analiza sedaj res uspešno izvedene raznolike projektne aktivnosti, v katerih izvedljivosti projektnih rešitev v prakso. Velika smo povezali številne strokovnjake na podrocju kmetijstva, strokovno pozornost v projektu pa je bila namenjena javnost – kmetije, izobraževalne organizacije in pa ciljne skupine, smo tudi izobraževanju ciljnih skupin, ki jih sicer v projektni partnerji to navdušenje nad podrocjem kmetijstva z veseljem izobraževanja o okolju in hranitežje pritegnemo. ponesli tudi med vse ostale, torej splošno javnost, naše obcane Osnovnošolcem in ranljivim skupinam so bili in obcanke. Izvedli smo skrbno zasnovan dogodek in v središcu v okviru projekta namenjeni predstavitveni Postojne na lokaciji Užitnega in cutnega parka za nekaj ur ustvarili dnevi na partnerskih kmetijah. V navedene koticek, kjer je imela glavno vlogo narava oziroma kmetijstvo in vse projektne aktivnosti smo vkljucili preko 500 njegove dobrine. Gre namrec za zavedanje pomena, kako pomembna udeležencev. Prav tako sta v okviru projekta je skrb za naravo, stik z njo ter vse, kar lahko pridobimo od nje. nastala promocijski video in predstavitvena Ljudska univerza Postojna VODSTVO OBCINE SE JE SRECALO Z MLADIMI LOKALNIMI KMETI V oktobru so se na Obcini Pivka mladi kmetje pivškega obmocja srecali z županom Robertom Smrdeljem. Sestanka se je udeležila tudi vodja izpostave kmetijskega svetovanja Postojna in predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem Majda Godina. Na srecanju so mladi kmetje predstavili izzive, s katerimi se srecujejo pri svojem delu. Kot najvecjo težavo so izpostavili škode, ki so posledica prevelikega števila divjadi, predvsem jelenjadi, srnjadi in divjega prašica. Vedno vecji problem je prisotnost šakala, ki povzroca škodo predvsem pri rejcih drobnice. Mladi so bili mnenja, da bi bila ena objektov na kmetiji potrebna zaradi spremenjenega nacinakmetovanja, vendar izmed rešitev problema tudi dosledno morajo biti ti objekti cim manj moteci za krajino, potrebno pa je upoštevati prijavljanje škod. Potrebna bi bila tudi gradbeno zakonodajo. Pogovarjali so se tudi o aktualnih projektih, ki se sodobnejša oblika prijavljanja škod navezujejo tudi na kmetijstvo, to je predvsem projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA. oz. digitalizacija tudi na tem podrocju. Župan je mladim zagotovil, da bo Župan je mlade pozval, da aktivno sodelujejo pri projektnih aktivnostih. Ob obcina, kolikor je v njeni moci, pri zakljucku so se vsi udeleženci strinjali, da so taka srecanja koristna in vec kot reševanju teh problemov pomagala. dobrodošla, zato si želijo, da bi postala stalna oblika sodelovanja med obcino Na sestanku so se pogovarjali tudi o in mladimi kmetovalci. gradnji enostavnih kmetijskih objektov v odprtem prostoru. Na obcini se Obcina Pivka zavedajo, da je postavitev takih ODLAGAJMO ODPADKE SKRBNO IN ODGOVORNO! Obcane prosimo, da posamezne vrste odpadkov Vsako gospodinjstvo ima 2-krat letno možnost narociti odlagajo v za to namenjene zabojnike, ki jih imajo v brezplacni odvoz kosovnih odpadkov. Narocilo lahko gospodinjstvih. Pri tem jih naprošamo za locevanje izvedete z izpolnitvijo in posredovanjem KUPONA, odpadkov na embalažo, bio odpadke ter ostale odpadke ki se nahaja spodaj ali pa z izpolnitvijo SPLETNEGA (crna kanta). OBRAZCA, ki ga najdete na naši spletni strani www. publikus.si. Na pocivališcih ob javnih cestah se pogosto pojavljajo odpadki iz mehanicnih delavnic in drugi kosovni odpadki, Postopek narocanja je naslednji: ki jih je mogoce brezplacno odložiti v zbirnem centru v 1. Izpolnite kupon (podatki o uporabniku storitev + število Neverkah. kosovnih odpadkov iz posamezne skupine). 2. Izpolnjen kupon vrnite: • po pošti na naslov: PUBLIKUS d.o.o., Operativni center Postojna, Jeršice 3, 6230 Postojna, • po elektronski pošti na naslov: oc.postojna@publikus.si . Obcani imajo na razlicnih lokacijah v obcini tudi ekološke otoke, kjer je mogoce v locene posode oddati papir, embalažo, steklo, oblacila in tehnicno opremo. Obenem opozarjamo obcane, da je prepovedano odlaganje odpadkov iz gospodinjstev v zabojnike ob pokopališcih, saj le-ti niso del javne službe ravnanja z odpadki, pac pa so v lasti koncesionarja za pokopališko dejavnost. Obcina Pivka KURILNA SEZONA PRINAŠA TUDI NEVARNOSTI ZA NASTANEK DIMNIŠKEGA POŽARA Hladen zacetek jeseni je že v marsikaterem gospodinjstvu poskrbel, da so ljudje priceli s kurilno sezono. Pa smo na kurilno sezono res pripravljeni? Ste ob koncu lanske sezone oz. cez poletje poskrbeli zato, da vam je dimnikar ocistil dimnik in vas tako pripravil na novo sezono. No, ce niste, to storite cim prej in se izognite požaru v vašem dimniku. Dimni plini se na poti skozi dimnik ohlajajo. V primeru, da se pred izstopom iz dimnika ohladijo pod temperaturo kondenzacije, na stenah dimnika vodna para kondenzira. V primeru uporabe trdih goriv (les, premog, briketi) se na nastali sloj vode vežejo trdni delci iz dimnih plinov (saje), kondenzira pa tudi katran. Pri dolgotrajno nizki temperaturi dimnih plinov na stenah dimnika kondenzira veliko katrana, ki tvori katransko oblogo. Katranske obloge pa nastajajo tudi pri znižanju obratovalne moci peci (ob zmanjšanju dovoda zraka). Zaradi vseh oblog v notranjosti dimnika je njegovo delovanje razvrednoteno in pod dolocenimi pogoji lahko pride do samovžiga katrana in saj. Dimniški požar v zacetni fazi prepoznamo tako, da se iz dimnika vali mocan dim, v naslednji fazi lahko iz dimnika že letijo žareci delci saj. V kolikor se požar mocno razvije, lahko na vrhu dimnika iz kape švigajo plameni. V notranjosti objekta pa požar prepoznamo po prasketanju v dimniku, vrocih rozetah, slabšem izgorevanju, v stanovanju vonjamo smrad ter stene dimnika so vroce. Dimniški požar se lahko razširi tudi na ostrešje objekta ali na sosednje objekte, v kolikor pravocasno ne ukrepamo. Takoj obvestite regijski center za obvešcane na številko 112. Ce gre za vecstanovanjski objekt, obvestite vse stanovalce objekta. Omogocite gasilcem dostop do objekta ter v notranjosti dostop do dimniških vratc in peci. Od dimnika odstranite vse gorljive predmete. Ne odpirajte dimniških vratc, saj s tem dovajate zrak v dimnik, še posebej se nikoli ne odpira vratc na vrhu dimnika. V peci ne kurite vec in zaprite dovode zraka v pec. Gasilci bodo ob prihodu na kraj ugotovili stanje razvitosti požara, pregledali prostore in priceli z gašenjem. V kolikor gre za majhen požar oz. gori majhen del saj v dimniku, se naceloma pocaka, da saje izgorijo. Ce gre za bolj razvit požar, se pricne z gašenjem. Za gašenje se uporabljajo le suha gasilna sredstva (gasilnike na prah). Voda je za gašenje PREPOVEDANA, saj lahko pride do eksplozije. Za boljše dolocanje lokacije, kje v dimniku gori, in spremljanje temperature dimnika gasilci uporabljamo termo kamero. Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeke ali tuljave. Ko se požar pogasi, je treba dimnikocistiti in pregledati, saj je velika verjetnost, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika. To stori pooblašcena dimnikarska služba. Obcani, poskrbite za redno vzdrževanje dimnikov. Rek, da ko vidimo dimnikarja, se primemo za gumb, ker to prinaša sreco, še kako drži. Dimniški požar lahko unici celotno premoženje. Prikazuje prvo fazo (mocan dim) Prikazuje vsebino gorecega dimnika (gorece saje) Sandi Grzetic, PGD Pivka www.parkvojaskezgodovine.si | 031 775 002 | info@parkvojaskezgodovine.si PARK VOJAŠKE ZGODOVINE POOBLAŠCEN ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE Iz skromnih zacetkov je Park vojaške zgodovine v petnajstih letih iz podirajoce se vojašnice, ki je bila veliko breme za lokalno skupnost, nastal najvecji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, eden najvecjih vojaških muzejev v ODPRTJE GOSTUJOCE RAZSTAVE “SANJE IMAJO TO CUDNO LASTNOST, DA SE VCASIH URESNICIJO” Ob dnevu suverenosti je bila v Parku vojaške zgodovine zahvalil za ohranjanje spomina na prelomno obdobje odprta gostujoca razstava Narodne in univerzitetne nacionalne zgodovine ter ekipo Parka in Obcino Pivka knjižnice z naslovom »Sanje imajo to cudno lastnost, da pohvalil za uspešen razvoj muzejskega kompleksa. se vcasih uresnicijo« s podnaslovom »Pregled slovenske Zbrane pa so nagovorili tudi pomocnica ravnatelja NUK osamosvojitvene misli« avtorice Helene Janežic. dr. Ines Vodopivec, župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in direktor Parka Janko Boštjancic, ki se je Vladi RS še Z otvoritveno slovesnostjo je bilo v Parku simbolicno posebej zahvalil za pomoc ob epidemiji in za ureditev zaokroženo bogato muzejsko dogajanje letošnjega statusa Parka z dodelitvijo pooblašcenosti za opravljanje leta. V okviru praznovanja 30. obletnice samostojnosti javne muzejske službe. Republike Slovenije je bila namrec skupaj z Uradom Vlade za komuniciranje pripravljena fotografska razstava Ponosni na Slovenijo – 30 let, z Arhivom Republike Slovenije in Zavodom za šolstvo je bil izveden projekt Zbrali smo pogum, dopolnjena je bila nosilna razstava Pot v samostojnost, postavljenih pa je bilo tudi vec manjših zacasnih razstav in organiziranih vec drugih dogodkov. Gostujoco razstavo Narodne in univerzitetne knjižnice je odprl predsednik Vlade republike Slovenije gospod Janez Janša, ki je zbranim spregovoril o pomenu vcerajšnjega praznika. Parku vojaške zgodovine se je NOVI DONACIJI Park vojaške zgodovine je v zadnjem obdobju ponosno sprejel novi donaciji. Zadnjo slovensko zastavo, ki je bila razobešena na letališcu v Kabulu, je z Afganistana v Park prinesla gospa Melita Podhovnik, ki se je od tam vrnila junija letos. Slovenska zastava je visela skupaj z zastavami ostalih koalicijskih držav na mednarodnem letališcu Hamid Karzai (HKIA) v Afganistanu, sneta pa je bila ob koncu skupne misije. Gospa Marija Prilesnik, dolgoletna nekdanja predsednica Slovenskega kulturnega društva »Sava« iz Ontaria v Kanadi, je Parku podarila dragocen spomin na dogodke izpred tridesetihlet – namizni prt s turisticnim zemljevidom Slovenije, ki je bil sicer kupljen kot turisticni spominek, a so ga slovenski rojaki v Kanadi uporabili kot transparent na demonstracijah v podporo samostojni slovenski državi v Torontu junija leta 1991. Parku pa je ob tem podarila tudi clanke iz kanadskega casopisja in pa svoje spomine na takratno dogajanje. PREDSTAVITEV ANIMIRANEGA PRIKAZA BOMBARDIRANJ V DRUGI SVETOVNI VOJNI Park vojaške zgodovine je v okviru uradnega obiska v Republiki Sloveniji obiskal namestnik vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi general Sir Tim Radford s soprogo Tracy. Ob obisku visokega gosta, ki se mu je v Pivki pridružila tudi veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji Nj. Eksc. Tiffany Sadler, so v Parku izkoristili priložnost za predstavitev novega animiranega prikaza bombardiranj v drugi svetovni vojni v Evropi. Park vojaške zgodovine je namrec pred kratkim podpisal memorandum o sodelovanju z Univerzo v Lincolnu v Veliki Britaniji v zadevi raziskovanja, muzejske obdelave ter predstavljanja zgodovinskega spomina na bombardiranja v Evropi. Univerza intenzivno sodeluje z ustanovo International Bomber Command Centre (IBCC) in je v Parku prepoznala partnerja, s katerim bi strokovno pokrivala obmocje Slovenije in tudi sosednjih držav. V okviru sodelovanja je Univerza za namene projekcije v samem muzeju Parku odstopila animacijo, ki na zemljevidu Evrope prikazuje bombardiranja tako sil Osi kot zavezniških sil v casu vojne. V Parku poudarjajo, da animacija ni pomembna le zato, ker je zanimiva in polna informacij ter predstavlja obsežno delo skupine strokovnjakov razlicnih zvrsti. Njen poseben pomen je v tem, da je sodelavcem Univerze v Lincolnu uspelo s pomocjo sodobne tehnologije prikazati obseg in potek druge svetovne vojne v Evropi. Bombardiranja, posebej mest, so namrec ena od pomembnih znacilnosti druge svetovne vojne, saj so, ce izvzamemo koncentracijska taborišca, povzrocila najvec trpljenja nedolžnih ljudi. Tudi zaradi bombardiranj oznacujemo drugo svetovno vojno kot totalno vojno, ko se je prvic v zgodovini modernega vojskovanja zgodilo, da je umrlo vec civilistov kot vojakov. Zato je potrebno ob ogledu animacije, ki je zacasno umešcena v razstavo Do pekla in nazaj za marsikatero lucko, ki se pokaže na ekranu, videti tudi kri in solze mater, otrok, nemocnih starckov ter slišati njihov jok. Sporocilo animacije pa naj bo poleg ohranjanja zgodovinskega spomina predvsem poziv k miru in sožitju med narodi, sporocilo, ki ga današnji svet še kako potrebuje. Sodelovanje med Parkom vojaške zgodovine in Univerzo v Lincolnu, ki je po ocenah casopisa The Times in Sunday Times dobila laskav naziv »Moderna univerza leta 2021 v Veliki Britaniji«, pa bo nadgrajeno tudi s tem, da bo Park študentom univerze predstavljen kot uspešen in zanimiv primer obnove kulturne dedišcine in njene izrabe za razvoj turizma. Park vojaške zgodovine VISOKI PREDSTAVNIKI EU V SKLOPU PREDSEDOVANJA OBISKALI PARK VOJAŠKE ZGODOVINE V septembru so Park obiskali veleposlaniki držav clanic EU – predstavnikov v Politicno-varnostnem odboru. Obisk je potekal v organizaciji Stalnega predstavništva RS v Bruslju s sodelovanjem Ministrstva za zunanje zadeve in Slovenske vojske. Visoke goste je vodila predstavnica naše države v omenjenem odboru, veleposlanica Veronika Boškovic-Pohar. Predstavitev in ogled muzeja je bila tokrat nadgrajena tudi s predstavitvijo Slovenske vojske, ki je skupini veleposlanikov na poligonu Parka vojaške zgodovine predstavila svoje orožje in opremo, v dinamicnem prikazu, v katerem so sodelovala tako oklepna vozila kot helikopterji in letala, pa je Enota za specialno delovanje (ESD) prikazala svoje bojne zmogljivosti. Za svoj obisk je Park izbral tudi Vojaški odbor EU – najvišji vojaški organ v okviru Sveta Evropske unije. Gostitelj obiska Vojaškega odbora EU v Sloveniji je bil brigadir Milan Žurman, stalni vojaški predstavnik naše države. V okviru ogleda Parka vojaške zgodovine je bila ob 30-letnici samostojnosti naše države posebna teža dana muzejskemu prikazu osamosvojitve in vojne ’91. Slovenska vojska pa je visokim gostom na poligonu Parka predstavila orožje in opremo, Enota za specialno delovanje (ESD) pa je pokazala svoje zmogljivosti v dinamicnem prikazu, v katerem so poleg oklepnih vozil sodelovala tudi letala in helikopterji DONIRANO GASILSKO VOZILO Prostovoljno gasilsko društvo Košana je v septembru kot donacijo gasilcem iz društva Boka iz Crne gore predalo opremljeno gasilsko vozilo TAM 125 T10. Donacijo so izvedli v Parku vojaške zgodovine, saj je le-ta vse od prihoda podmornice pred desetimi leti, nosilec slovensko – crnogorskega prijateljstva in sodelovanja. Nakljucje ali ne, prav v obcini Tivat, od koder je Dobrovoljno vatrogasno društvo Boka, je bila vcasih pomembna 15. letalskega polka. V oktobru so na obisk prišli še predstavniki dveh vojaških pododborov vojaškega odbora Evropske unije. Predstavniki so si ogledali muzej in predstavitev podjetja ECUBES, ki je predstavnikom predstavilo napredne energetske rešitve v okviru koncepta zelene obrambe. Za zakljucek pa je Slovenska vojska gostom na poligonu Parka predstavila orožje in opremo, Enota za specialno delovanje (ESD) pa je v dinamicnem prikazu demonstrirala svoje zmogljivosti. V novembru je Park sprejel udeležence mednarodne konference Nata, namenjeni varnosti in organizaciji vodenja strelišc. Gostitelji obiska so bili pripadniki slovenskega Centra za združeno usposabljanje SV. podmorniška baza, danes pa je tam Muzej pomorske dedišcine. Razlogov in možnosti za sodelovanje med muzeji in obcinama je tako vec kot dovolj, kar so ob slovesni predaji kljucev gasilskega vozila poudarili tudi župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, predsednik PGD Košana Danijel Boštjancic, podpredsednik DVD Boka Igor Petkovic, poveljnik DVD Boka Milivoje Vucetic in direktor Parka Janko Boštjancic. NA OBISKU PREDSEDNIK ZAHODNOPOMERANSKE REGIJE Park vojaške zgodovine je ob robu uradnega srecanja v Sloveniji obiskal g. Olgierd Geblewicz, predsednik (maršal) zahodnopomeranske regije. Gre za poljsko regijo, ki je z 1,7 milijona prebivalcev, slikovito pokrajino in bogato turisticno ponudbo v marsicem podobna Sloveniji. G. Geblewitz je bil na obisku v naši državi kot predsednik EPP – ELS skupine v Evropskem Odboru regij. Visokega gosta je sprejel direktor Parka, mag. Janko Boštjancic in mu predstavil razvoj Parka kot enega osrednjih razvojnih turisticnih projektov Obcine Pivka ter uspešen primer izrabe sredstev iz razvojnih skladov EU. Predsednik – nemški protiletalski top Flakvierling 38 iz obdobja druge svetovne vojne, katerega donacijo sta na pobudo Parka pred kratkim dogovorila minister za obrambo RS mag. Matej Tonin in severno makedonska ministrica za obrambo Radmila Šekerinska. Pomemben eksponat naj bi v naslednjih mesecih že dopolnil zbirko Parka. OBISK UPOKOJENEGA ROMUNSKEGA GENERALPOLKOVNIKA Generalpolkovnik romunskega vojaškega letalstva v pokoju Iosif Rus in romunsko združenje ARPIA (Asociatia Romana pentru Propaganda si Istoria Aeronauticii – Romunsko združenje za propagando in zgodovino letalstva) ter upokojeni brigadir Slovenske vojske Jože Konda in slovensko Društva vojaških pilotov vseh rodov in ljubiteljev vojaškega letalstva – SLO AIR FORCE sta v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine in Vojaškim muzejem SV leta 2014 uspešno zakljucila projekt donacije romunskega letala IAR-93 Vultur. General Rus je ob ponovnem obisku Parka izrazil zadovoljstvo nad doseženim ter razvojem Parka. PREDSTAVITEV ZNANSTVENE REVIJE DILEME Revijo Dileme, ki odpira razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine, od leta 2017 izdaja Študijski center za narodno spravo. Nabor avtorjev prispevkov je širok, od že uveljavljenih imen do piscev, ki s svojim raziskovalnim delom šele vstopajo v javnost. Obenem pa so v reviji v ustrezni obliki predstavljena tudi pricevanja, arhivski viri, ocene publikacij in strokovnih knjig. Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije je prva letošnja številka posvecena prav tej tematiki, v Parku vojaške zgodovine pa so jo predstavili dr. Tomaž Ivešic – odgovorni urednik, prof. dr. Tomaž Kladnik – clan uredniškega odbora in dr. Renato Podbersic – glavni urednik. PREDSTAVITEV ZBORNIKA “VEZISTI IN VEZE” V PVZ V Parku vojaške zgodovine je v septembru potekala predstavitev zbornika “Vezisti in veze”. Zbornik so pripravili in izdali Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev SEVER in Zveza slovenskih castnikov. Zbornik na 876. straneh tvori 92 prispevkov, ki jih je pripravilo 51 avtorjev. Gre za izjemno obsežno in celovito predstavitev omenjene tematike. Pri izvedbi dogodka sta kot soorganizatorja sodelovala še OZSC Pivka in OZVVS Snežnik. SODELUJEMO V PROJEKTU WALKOFPEACE Park vojaške zgodovine se je kot projektni partner v okviru Interregovega projekta WALKofPEACE udeležil že osmega rednega partnerskega sestanka, ki je tokrat potekal pri italijanskih kolegih, in sicer v mestu Cavallino-Treporti, v regiji Veneto. V okviru projekta WALKofPEACE bo v Parku vojaške zgodovine postavljena nova stalna razstava o transportu med prvo svetovno vojno, kjer bo predstavljena vojaška logisticna podpora na soški fronti (železnica, žicnica, cesta). POSTANEK 4. ECORALLY-A Park vojaške zgodovine je gostil udeležence 4. EcoRally-a. Reli je bil tekmovalne narave, saj se tockuje tudi za evropski pokal FIAza elektricna vozila. Posebnost omenjenega relija je, da ne šteje hitrost in vožnja na cas, ampak predvsem varcnost v povezavi s tocnostjo. Vozila ob upoštevanju vseh cestno-prometnih predpisov vozijo tako, da se na cilju in predvidenih vmesnih kontrolnih tockah pojavijo ob zanje tocno dolocenem casu in ob tem porabijo cim manj energije. Tekmovalke in tekmovalci, zbrani iz devetih držav, so imeli ob dvournem postanku v Parku vojaške zgodovine cas za krajši ogled Parka in njegovih zbirk ter kosilo v muzejski Kantini. Veliko navdušenja nad zbirkami so pokazali tudi številni tuji tekmovalci, ki so bili pri nas prvic, ter številni sodniki in delegati FIA, med drugim tudi iz Švedske. Park vojaške zgodovine www.pivskajezera.si | 030 644 799 | pivskajezera@pivka.si SPOZNAJTE NAŠA CUDOVITA PRESIHAJOCA JEZERA Ali ste vedeli, kako se polni Kljunov ribnik, ki ima površinski odtok v reko Pivko? Kljunov ribnik pripada skupini petih presihajocih jezer v okolici gradu Kalec. Njegova ovalna kotanja leži ob mostu cez reko Pivko in je sestavljena iz dveh delov, med katerima ravno poteka obcinska meja in s tem tudi meja Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera (znotraj Obcine Pivka). To sta ojezerjen, nižji del ob reki Pivki in višji del, imenovan Mali dol, ki je daljši in nekoliko širši (pripada Obcini Ilirska Bistrica). Kot najmanjše izmed Pivških presihajocih jezer dejansko spominja na manjši ribnik oz. kal. Ker v njem ribe ne živijo, bi lahko bilo njegovo ime povezano s proteusi ali cloveškimi ribicami, ki jih visoke vode izplavijo na površje. Potok iz Kljunovega ribnika, ki predstavlja površinski odtok v reko Pivko, sprva tece po plitvi travnati strugi do severnega roba njegove kotanje, nato pa v strugi skozi grmovje in drevje do izliva v Pivko. To je desni pritok Pivke, ki ga ob visokihvodah napajasamo jezero (Kljunov ribnik), po njegovi presahnitvi pa potok napaja izvir v strugi (izvir za Kljunovim ribnikom). Pred vec leti so v dnu Kljunovega ribnika z vrtanjem raziskovali nivoje podzemne kraške vode ob Pivki. Iz dveh vrtin zahodno od struge potoka iz Kljunovega ribnika se je voda prelivala, ob visokih vodah pa tudi bruhala v zrak, dokler ju niso zamašili v letu 2009. Najvišje opazovane višine vodnega stolpca pri veliki vrtini (ob zelo veliki ojezeritvi) so bile vec kot 1 m. Na dnu Kljunovega ribnika so štirje izviri. Severno od male vrtine leži prvi izvir v plitvi kotanjici, ki napaja potok v plitvi strugici in poteka vzporedno s potokom iz Kljunovega ribnika, nato pa se vanj izliva. Drugi izvir je v sami kotanjici z malo vrtino. Iz tretjega izvira, ki leži v plitvi kotanjici, vodi neizrazita strugica do severnega roba Kljunovega ribnika, nato pa potok tece v strugi skozi grmovje in drevje do reke Pivke. Cetrti izvir pa leži v plitvi kotanjici nad izviri pri Kljunovem ribniku (pri mostu), v katere tece potok prosto po travniku. Ob polnjenju Kljunovega ribnika se pojavi jezerce v plitvi kotanji v nižjem delu njegovega dna. Ob redni vecji ojezeritvi postanejo aktivni vsi izviri, voda mezi iz tal v okolici jezera. Ob veliki ojezeritvi se jezero podaljša v smeri izvirov ob reki Pivki, ki jih z jezerom povezuje plitva voda. V višjem delu dna kotanje (Mali dol) je voda v tamkajšnji vrtini sprva tik pod površjem, nato pa se preliva na površje, ob zelo veliki in izjemno veliki ojezeritvi pa voda tam tudi mezi iz tal in odteka v jezero. NAŠI SKRITI SOSEDI Bližino naših bivališc predvsem poleti naseljujejo nocne živali, ki letijo z rokami in vidijo z ušesi. Netopirje, ki so cez dan skriti v zatocišcih, v soju ulicnih luci opazujemo ob prehranjevanju ali ob izletu iz zvonikov in podstrešij hiš. Jeseni se umikajo predvsem v jame, kjer prespijo hladnejše mesece in se nam zopet pridružijo spomladi. Netopirji letijo z rokami in vidijo z ušesi Netopirji sodijo v skupino sesalcev in imajo vse znacilnosti ostalih sesalcev. Kotijo žive mladice, ki jih mame dojijo z mlekom, so porasli z dlako in so nocno aktivni. So pa med sesalci edini s sposobnostjo letenja. To jim omogocajo prhuti, ki niso krila, ampak podaljšane kosti sprednjih okoncin - roke s petimi prsti, med katerimi je napeta tanka elasticna opna. Še ena njihova posebnost je sporazumevanje in orientacija s pomocjo sluha. Oddajajo visokofrekvencne klice in si s poslušanjem njihovih odmevov ustvarijo sliko prostora. To sposobnost imenujemo eholokacija, nekatere vrste netopirjev lahko z njo zaznajo tudi kot las tanko oviro. Glasovi, ki jih oddajajo netopirji, so med vrstami razlicni in so za nas vecinoma neslišni. Strokovnjaki si pri raziskovanju in spremljanju netopirjev pomagajo z ultrazvocnimi detektorji. Netopirji uravnavajo število žuželk Pri nas se netopirji, znanih je vec kot 30 vrst, prehranjujejo z žuželkami (komarji, nocni metulji idr.) in drugimi clenonožci (pajki). Tako uravnavajo njihovo število v naravi in med drugim pomembno prispevajo k zmanjševanju številcnosti škodljivih žuželk v kmetijstvu. Njihova lovna in prehranjevalna življenjska okolja so travniki, polja, drevoredi, gozdni robovi in mejice, kjer mrgoli žuželk. Drevesna dupla pa so lahko tudi njihova zatocišca. Netopirji se selijo med zatocišci Netopirji ne gradijo gnezd kot ptici ali brlogov kot nekateri drugi sesalci, ampak uporabljajo prostore, ki jih ponuja okolje. Nekatere vrste naseljujejo dupla dreves, špranje v skalnih stenah, jame in druge podzemne prostore, hitro pa so osvojili tudi naša bivališca. Naseljujejo predvsem nenaseljena podstrešja stavb, cerkve, gradove, skrivajo se za zunanjimi opaži hiš in v drugih špranjah na stavbah. Najdemo jih tudi v kleteh ali za polkni oken. V bližini naših bivališc se zadržujejo predvsem poleti. Jeseni se premaknejo na prezimovališca, ki so pri nas navadno jame in redkeje ostrešja stavb, kjer hibernirajo do spomladi. Ob zimskem spanju potrebujejo popoln mir, zato je pomembno, da jih v tem delu leta ne vznemirjamo in morebitne obnove nacrtujemo v delu leta, ko niso prisotni na zatocišcu. Spomladi se vrnejo v poletna zatocišca, katera naseljujejo predvsem breje netopirke. Ob menjavi zatocišc preletijo nekaj kilometrov, nekatere vrste pa tudi vec sto kilometrov. Tako je pomembno, da ustrezno skrbimo za vsa njihova življenjska okolja, zatocišca, prehranjevališca v mozaicni krajini in prezimovališca. Netopirje varujemo s številnimi predpisi Danes so vse vrste netopirjev v Sloveniji zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živecih živalskih vrstah in sodijo med evropsko pomembne vrste Nature 2000. Z razlicnimi predpisi varujemo tudi njihova zatocišca (Zakon o varstvu podzemnih jam, Zakon o ohranjanju narave idr.). V Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera so prisotne razlicne vrste netopirjev Na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera živi vec vrst netopirjev. Cerkveni zvoniki v naseljih so poletno zatocišce malih (Rhinolophus hipposideros) in velikih podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum) ter navadnih netopirjev (Myotis myotis). Njihovo pomembno prezimovališce je Trnjska jama. V gozdnem prostoru na obmocju Javornikov so bile zabeležene tudi druge vrste netopirjev - dvobarvni netopir (Vespertilio murinus), Nathusijev netopir (Pipistrellus nathusi), belorobi netopir (Pipistrellus pipistrellus), dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii), širokouhi netopir (Barbastella barbastellus). V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA bomo urejali zatocišca malega podkovnjaka Med manjše vrste netopirjev pri nas sodi za kavno vrecko sladkorja težak mali podkovnjak. Je prebivalec podstrešij, cerkvenih zvonikov, gradov in opušcenih stavb, v katere vstopa v letu skozi preletne odprtine. V okviru projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA bomo podrobneje pregledali njegova zatocišca na obmocju krajinskega parka. Uvedli bomo redno spremljanje stanja omenjene vrste in drugih prisotnih vrst netopirjev ter urejali preletne line v njihovih poletnih zatocišcih. Z izvajanjem ter spodbujanjem ekstenzivne rabe in ohranjanjem mozaicne krajine bomo prispevali k ohranjanju in izboljšanju življenjskega okolja razlicnih vrst netopirjev. O vlogi in pomenu netopirjev smo med letošnjimi jesenskimi pocitnicami poucili otroke, udeležence delavnice, ki so o netopirjih že veliko vedeli. Presenetil pa jih je podatek, da jih ne uvršcamo med ptice, ampak sesalce z edinstveno sposobnostjo letenja. Otroci so na delavniciizdelali razlicne okraske in netopirnico, ki jo bomo postavili predvidoma na procelje Krpanovega doma. Tako bomo spomladi povabili netopirje tudi v središce Pivke. Zagotovo pa bo kakšna netopirnica, plod otroških rok, okrasila tudi kakšno fasado v krajinskem parku. Eva Šabec Korbar Foto: Bojana Fajdiga Mali podkovnjak. Delavnica o netopirjih PROJEKT PIVKA.KRAS.PRESIHA JE V POLNEM TEKU Obcina Pivka je skupaj s partnerji, Zavodom RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica ter Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (FAMNIT) letos pricela izvajati projekt Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera - PIVKA.KRAS.PRESIHA. Obmocje izvajanja projekta oziroma naravovarstvenih ukrepov obsega negozdni del Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Nacrtujemo, da bomo projektne aktivnosti izvedli do konca septembra 2023. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v sklopu tematskega cilja 6, prednostne osi 6: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti. Vrednost projekta znaša 3.060.831,86 evrov. V izvajanje projektnih aktivnosti želimo v cim vecji meri vkljucevati razlicne deležnike, lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišc, strokovnjake za posamezne vrste in druge. Cilj projekta je namrec usmerjen tudi v ohranjanje kmetijske krajine na obmocju krajinskega parka, kar lahko dosežemo le s skupnimi mocmi. S projektnimi aktivnostmi bomo izboljšali stanje nekaterih evropsko pomembnih vrst in obmocij Nature 2000 Naše aktivnosti so usmerjene v ohranjanje oziroma izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatov na obmocju Nature 2000. Z izvedbo nacrtovanih naravovarstvenih ukrepov bomo izboljšali stanje življenjskega okolja (habitatnih tipov) presihajoca jezera (mokrotni travniki) in vzhodna submediteranska suha travišca ter nekaterih evropsko pomembnih vrst - metuljev strašnicinega mravljišcarja in travniškega postavneža, ptic hribskega škrjanca in pisane penice, dvoživke velikega pupka in netopirja malega podkovnjaka. V projektu odkupujemo naravovarstveno pomembna zemljišca na obmocju presihajocih jezer, suhih travišc in mokrotnih travnikov, ki so življenjski prostor metulja strašnicinega mravljišcarja. S pomocjo strokovnjakov v partnerskih organizacijah bomo opredelili nadaljnjo ustrezno rabo teh površin. Zemljišca bomo upravljali s pomocjo lastnikov in upravljavcev zemljišc. V projektu bomo cistili dve onesnaženi jami, kar bo prispevalo k varovanju šibkega kraškega vodonosnika. Del sredstev je namenjenih interpretaciji varstva narave in urejanju osnovne infrastrukture za usmerjanje obiskovalcev v Krajinskem parku. Pomemben sklop aktivnosti je namenjen aktivnostim za ozavešcanje in sodelovanju s prebivalci ter drugimi kljucnimi deležniki (lastniki in upravljavci zemljišc). Prvi meseci projekta so bili namenjeni oblikovanju ekipe, vzpostavljanju spremljanja stanja vrst in habitatnih tipov ter nakupu zemljišc in komunikacijskim aktivnostim Vodilna partnerica, Obcina Pivka, je v prvih mesecih izvajanja projekta kupila vecino predvidenih naravovarstveno pomembnih zemljišc. Izvedli smo že prve popise za metulje, dvoživke in oba habitatna tipa. V zakljucni fazi je priprava nacrtov za krcitev zarasti na obmocju presihajocih jezer in suhih travišc. Aktivno poteka priprava in zbiranje dokumentacije za urejanje kalov, poti, vstopnih tock in prenovo ter dograditev Ekomuzeja Pivških presihajocih jezer. Obenem pa Obcina Pivka vodi in redno skrbi za projektno administracijo. Strokovna organizacija s podrocja varstva narave (Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica) pripravlja strokovne podlage za izvajanje pogodbenih in skrbniških varstev ter usmerjanje rabe na vkljucenih kmetijskih zemljišcih. S pomocjo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo je bilo v letošnjem letu vzpostavljeno spremljanje stanja posameznih vrst in habitatnih tipov. Strokovnjaki s podrocja biologije ugotavljajo, da so nekatera travišca v dobrem stanju. S projektom tako uvajamo redno spremljanje nekaterih vrst in habitatnih tipov v krajinskem parku ter postavljamo smernice za redno delo parka v prihodnje. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica pripravlja analizo kmetijstva na obmocju Krajinskega parka. To bo omogocilo vpogled v sedanje smernice in razvoj kmetijstva. V letu 2022 nacrtujemo predvsem izvedbene aktivnosti na terenu V drugem projektnem letu nacrtujemo izvedbo vecine aktivnosti. V zacetku leta nacrtujemo izvedbo javnega poziva za vkljucevanje kmetov, upravljavcev zemljišc. Cistili bomo zarast, urejali kale, nadaljevali s spremljanjem vrst in habitatnih tipov, prenavljali Ekomuzej idr. Predvsem izvedbene aktivnosti odstranjevanja zarasti se zaradi morebitne daljše prisotnosti jezer lahko zavlecejo še v zadnje projektno leto, 2023. Z izvajanjem projekta želimo na Obcini Pivka oziroma v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera zacrtati delo na podrocju kmetijstva in varstva narave. Projekt Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera PIVKA.KRAS.PRESIHA je orodje in financni vir za nadaljnje korake pri ohranjanju naše kulturne krajine in s tem identitete našega prostora. vstopajo ob spremstvu odrasle osebe. Krpanov dom Pivka Kontakt: 030 644 799, info@dinapivka.si Center o velikih zvereh DINA Pivka, ki smo ga odprli 2. avgusta letos, je do konca oktobra obiskalo vec kot 3000 obiskovalcev, med njimi osem osnovnih in ena srednja šola, vrtec in še vsaj toliko skupin drugih obiskovalcev, tudi drugih muzejev oziroma sorodnih ustanov, ki jih zanima uporaba in naše izkušnje s tehnologijami. Te so v slovenskem prostoru ocitno precejšnja (muzejska) novost. Odzivi na razstavišce so zelo dobri. Tisto, cesar smo se sprva pravzaprav bali, to je prenos vecine informacij, namenjenih obiskovalcem, na nova tehnološka sredstva, se nam zdaj izkazuje kot prednost. Obiskovalci, mali in veliki, so enostavno navdušeni nad VR ocali, zverbookom, iskanjem sledi živali na nacin razširjene resnicnosti, ocara pa jih tudi ambient carobnega gozda, pa tudi nekakšnim mini »kinom«, v katerem si za ogled lahko izbiramo filmcke o medvedu, volku in risu kar sami. Predvsem družine so naše gostje ob koncu tedna, skupine pa med tednom. Razstavišce lahko sprejme najvec 25 obiskovalcev naenkrat, zato »avtobus« šolarjev razdelimo v dve skupini. Medtem ko se ena v spremstvu vodnice poglablja v odkrivanje skrivnosti življenja medvedov, volkov, risov ter težav, ki jih povzrocajo ljudem, druga skupina prav to pocne v drugem prostoru, le da tu svet velikih zveri spoznava v družbi druge vodnice in skozi razlicne didakticne igre in naloge, tipa kožuhe, lobanje in druge kosti, potežka GPS ovratnice volka Slavca, risinje Dine. Program vodenja v Dini kot tudi v delavnici namrec prilagajamo šolskemu programu (triadam) oziroma starosti obiskovalcev. Tako rekoc iz prve roke zdaj lahko tudi mi potrdimo, da velike zveri nikogar ne pušcajo ravnodušnega. In prav to je naš mocen potencial za izboljšave in nadgradnjo Centra DINA Pivka. RES DOGODIVŠCINE! Clani ekipe Dine in KP Pivška presihajoca jezera smo s pomocjo zunanjih strokovnjakov in sodelavcev pripravili in izvedli jesenske pocitniške dogodivšcine. Zelo smo zadovoljni, da smo s temami, kot so velike zveri, lovec in pes, netopirji ter gozdar pritegnili kopico zvedavih otrok, ki so se, tako menimo, naucili veliko novega in pocitniške dni, med njimi enega mrzlega, sivega jesenskega in enega toplega, zlatega jesenskega preživeli v naravi in dobri družbi. Med malimi udeleženci je bila vecina tistih, ki so pocitnice prišli preživet z drugih koncev Slovenije na Pivško, k starim mamam in nonotom. Med nami pa je bil tudi Robert, s svojo družino »turist« v naših krajih, cigar starši so nakljucno izvedeli za pivški pocitniški program. In kot smo zapisali na spletni strani dinapivka.si, vec kot besede povedo slike. V okviru Centra o velikih zvereh DINA Pivka smo v novembru pripravili jesenski cikel dogodkov. Posvetili smo se zdravilnosti gozda, risom, velikim zverem doma in v Evropi. V decembru napovedujemo še eno izmed predavanj… cetrtek, 2. december, ob 18. uri, dr. MATIJA TURK, Krpanov dom v Pivki PARSKA GOLOBINA IN PALEOLITSKE RAZISKAVE NA OBROBJU PIVŠKE KOTLINE Matija Turk je znanstveni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, kjer se ukvarja z raziskovanjem paleolitika in mezolitika. Je soavtor razstave Najstarejše zgodbe s sticišca svetov, ki je del stalne arheološke razstave v Narodnem muzeju Slovenije. V Centru DINA smo na ogled postavili zob, kanin, in os penis jamskega medveda iz Parske golobine, Matija Turk pa je tudi avtor prispevka o tem paleolitskem najdišcu v knjigi Pivka 2020, ki jo je lani izdala Obcina Pivka. Parska golobina je eno izmed številnih jamskih paleolitskih najdišc, odkritih na obrobju Pivške kotline. V jami so med arheološkim izkopavanjem na zacetku 50-tih let prejšnjega stoletja našli sledove neandertalcev in anatomsko modernih ljudi skupaj s številnimi ostanki živali, ki so na tem obmocjuživele v ledeni dobi. Poleg Parske golobine in izkopavalca profesorja Franca Soleta bo v predavanju predstavljena zgodovina raziskav paleolitskih najdišc v okolici Pivške kotline. DINA Pivka NAŠA PONUDBA IN ZNAMENITOSTI SO PRILJUBLJENE POSTOJANKE Vcasih se premalo zavedamo vrednosti ponudbe in ostalih znamenitosti, ki jih imamo v svoji neposredni bližini. Da je Pivka in njena okolica izjemno privlacna in zanimiva, polna zgodb, dedišcine in bogate turisticne ponudbe, izkazujejo gostje, ki jo radi obišcejo. Naša okolica kot priljubljena destinacija pa veliko pozornosti pritegne tudi v razlicnih predstavitvenih oddajah. Nedavno smo na Pivškem gostili oddajo NA LEPŠE in ZLATI KLJUC. Oddajo Na lepše, ki je vidna in dostopna med arhivom oddaj TV Slovenija 1, je tokrat v Pivko privabil Center o velikih zvereh DINA PIVKA. Posebno doživetje, podprto s številnimi zanimivimi prikazi in interaktivnimi orodji, predvsem pa edinstveno vsebino, ki poudarja pomen ohranjanja velikih zveri in ozavešca o težavah in rešitvah za uspešno sobivanje cloveka z velikimi zvermi, v Pivko privablja številne obiskovalce, kar potrjuje dejstvo, da so tovrstni turisticno-izobraževalni centri vsekakor priljubljene in pomembne postojanke tako za domacine kot ostale obiskovalce. Nova avtorska oddaja ZLATI KLJUC, ki razkriva skrivnosti in zanimivosti, naravne znamenitosti, krajevno zgodovino, kulturno in etnološko dedišcino, turisticno ponudbo, legende in mite slovenskih PONOSNO VABIMO NA PIVŠKO! Turisticno društvo Pivka glas o bogati turisticni ponudbi, ki jo imamo na Pivškem, ponosno ponaša naokrog. V zadnjem obdobju se je društvo s celovito predstavitvijo vsega, kar ponujamo v naši cudoviti okolici, predstavilo na festivalu Nevladnih organizacij v Postojni, Celjskem sejmu in Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. DKH krajev, je raziskovala tudi na Pivškem. Snemalna ekipa je obiskala center o velikih zvereh Dina Pivka, dvorec Ravne, Zgonarjevo domacijo, Vaško društvo Suhorje, Turisticno kmetijo Pri Andrejevih, Ekomuzej in krajinski park Pivških presihajocih jezer, Camping Plana & Bar66 ter Park vojaške zgodovine Pivka. Posnetek vseh treh delov oddaje si lahko ogledate na kanalu Youtube - Zlati kljuc (Pivka). DKH 5-ZVEZDICNA KULINARICNA DOŽIVETJA RRA Zeleni kras Zadnji je za turisticne deležnike v regiji pripravil izobraževalno delavnico na temo organizacije in izvajanja 5-zvezdicnih kulinaricnih doživetij s prikazom primera dobre prakse »izvedbe Skrivne vecerje«. Vecerja je bila postrežena v zanimivem okolju Parka vojaške zgodovine Pivka, med oklepniki, podmornico in helikopterjem. Delavnica je bila izvedena in sofinancirana iz projekta Razvoj turisticne ponudbe v destinaciji Zeleni kras, skrajšano Zeleni kras 5.0, ki ga je RRA uspešno prijavila na Javni razpis za preoblikovanje turisticne ponudbe v vodilnih turisticnih destinacijah v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije COVID-19. Delavnico sta vodili Melinda Rebrek in Andreja Freyer, organizatorici projekta Skrivnih vecerij, in izpostavili, kaj vse je pomembno pri organizaciji tovrstnega dogodka, med drugim tudi v luci vseh ukrepov za zajezitev epidemije. Poseben poudarek je treba nameniti izboru jedi in kuharju, ki jedi pripravlja. V primeru Skritih vecerij gre za posebno doživetje, kjer gost ne ve, kje bo vecerja, niti kaj bo na menuju. V tem delu smo jim na RRAZeleni kras postavili izziv, da pripravijo menu, ki bo vkljuceval jedi, ki so po Slovenski gastronomski piramidi znacilne za obmocje destinacije Zeleni kras. In tako so izvajalci delavnice, skupaj s kuharskim mojstrom Ivom Tomšicem, pripravili zelo zanimiv in bogat menu, ki je vkljuceval jedi in živila, znacilna za našo destinacijo in jih pripravili na vizuelno in okusno sodoben nacin. ZANIMIVE VRTNICE IZPRED GRAŠCINE RAVNE Grašcina Ravne, ki leži na naslovu Šmihel 3, je v lasti Obcine Pivka. Obcina pripravlja projekte, ki bi stavbo in okolico na novo vkljucili v življenje. Grašcina je zanimiva sama zase, posebna pa je s široko parkovno zasnovo, v katero je položena. Imeniten je terasasto clenjen parter pred grašcino, do katerega vodijo kamnite stopnice v osi grajske stavbe. V parku vzhodno in zahodno od grašcine so domaca in redka tujerodna drevesa, med katerimi je gotovo najmogocnejša ameriška gorska sekvoja. Grašcina s parterjem in parkom se s širšo krajino spenja z vec drevoredi. Zaradi zarašcanja in slabega upravljanja v preteklosti je ta drevesno-vrtna dedišcina že zakrita s samosevno drevenino, a lahko ob primernih ukrepih znova zasije. Pred grašcinskim poslopjem, ki stoji tik ob cesti, je ozka greda, v katerih so nekdanji stanovalci posadili razlicno trajno cvetje. Med perunikami, jukami, maslenicami, japonsko trdolesko in podobnim cvetijo štiri razlicne vrtnice. Na pobudo gospe Dragice Jaksetic z Obcine Pivka sem si vrtnice v casu cvetenja ogledal. Ena izmed njih je po slovenskih vrtovih široko razširjena 'The Queen Elizabeth Rose', druga precej manj pogosta 'Parkdirektor Riggers'. Obe sorti sta prišli v prodajo v petdesetih letih in sta bili, sklepam, pred ravensko grašcino posajeni v šestdesetih. Drugi dve vrtnici sta bolj zanimivi in kaže, da sta starejši, morda celo zgodovinski in da izvirata iz casa, ko so bili vrtovi še del blišca zasebne grašcine. Vse štiri vrtnice rastejo in cvetijo v zelo skromnih rastnih razmerah, kjer že vec let nihce ne skrbi zanje. To pomeni, da gre za trpežne sorte, ki ne potrebujejo škropljenja, da bi ostale žive in cvetive. Kot takšne so vredne pozornosti. Zakaj bi teh sort spet ne sadili na vrtove? Malo zato, ker so trpežne, malo pa zato, ker so del kulturnega izrocila kraja. Cvetje, ki raste po starih vrtovih, je namrec del naše vrtne kulturne. Tudi skozi cvetje prepoznamo kraje kot svoje. V Arboretumu Volcji Potok smo vzeli cepice dveh neznanih ravenskih sort. V prihodnjih letih bomo cepljenke opazovali in skušali dognati, katerima dvema sortama pripadajo. Ce bodo ljudje pokazali zanimanje, jih lahko v Arboretumu Volcji potok v prihodnjih letih tudi razmnožimo. Nekaj sadik ravenskih vrtnic to jesen prevzema Park vojaške zgodovine. Kjer jih bodo posadili, bodo Pivcanom cvetoce na ogled že na zacetku poletja. Ce vas ravenske vrtnice zanimajo oziroma bi jih radi tudi sami gojili in opazovali na svojih vrtovih, nam pišite na naslov dragica.jaksetic@pivka.si. Matjaž Mastnak, Arboretum Volcji Potok MOBILNA IGRA VITEZOV IZZIV Obcina Pivka je v sklopu aktivnosti na projektu Interreg Italia-Slovenija MerlinCV pripravila nov turisticni produkt, pustolovsko mobilno igro Vitezov izziv. Gre za atraktivno igrificirano doživetje, ki uporabnikom prek zabavnih pustolovskih nalog omogoci spoznavanje zgodovinskih, kulturnih in naravnih danosti lokalnega pivškega ter širšega obmocja. Igra poteka prek mobilnih telefonov uporabnikov, lokacijsko pa se veže na kompleks Parka vojaške zgodovine. Prek napete in zabavne igre z mobilno in AR tehnologijo lahko obiskovalci raziskujejo traso v muzejskem kompleksu in odkrivajo tocke, na katerih s pomocjo opazovanja, iznajdljivosti, splošne razgledanosti, sodelovanja in logicnega sklepanja razrešujejo razlicne naloge vse do koncnega cilja. Igra je inovativen avtorski outdoor koncept, narejen na principih escape rooma, lova za zakladom in storytellinga z uporabo digitalnih zemljevidov, AR ugank in AR obraznih ucinkov. Ker so aktivnosti Obcine Pivka na projektu MerlinCV povezane predvsem z revitalizacijo in vizualizacijo dvorca Ravne ter z njim povezanim Šilentabrom, je tudi osnova omenjene igre vezana na zgodovino dvorca, njegov razvoj in lastnike. Ena od izhodišcnih tock v igri se tako povezuje z maketo Šilentabra, ki je na ogled v Parku; uporabnika skozi izzive vodi lik Bernardina Ravenskega; zadnji izziv pa igralce popelje v še neznan koticek, ki spominja na grajsko jeco! Obcina Pivka je pri pripravi Vitezovega izziva sodelovala z uveljavljenim podjetjem Enigmarium d.o.o. in seveda ekipo Parka vojaške zgodovine. Igra je tako za vse obiskovalce Parka na voljo brezplacno, priporocamo pa jo predvsem družinam in mladim, ki si z njeno pomocjo muzejske zbirke in razstave ogledajo na drugacen, zabaven in inovativen nacin. Ana Cic V septembru sta se sedmošolca Ambrož in Ivana udeležila regijskega tekmovanja za Zlato kuhalnico na Srednji šoli v Izoli. Pripravila sta ješprenovo rižoto s pišcancjim mesom in zelenjavo ter sestavljeno solato. Na tekmovanje sta se skrbno pripravljala že na predhodnih vajah v šoli. Naucila sta se pravilne predpriprave sestavin, uporabe pravilnih postopkov priprave živil, priprave jedi za uživanje ter tudi primernega serviranja in dekoracije obroka glede na letni cas. Za pripravo, dekoracijo in serviranje jedi, sta osvojila srebrno priznanje. Cestitke! BILI SMO FILMSKI USTVARJALCI Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v teh casih, ko so zaradi epidemioloških razmer omejene možnosti za obisk kulturnih ustanov ter udeležbe na prireditvah, pripravili paket kulturno-umetniških vsebin za osnovne šole. Iz bogate ponudbe smo na Osnovni šoli Pivka za ucence in ucenke od 6. do 9. razreda v okviru izvedbe kulturnega dne izbrali delavnico Kako posneti film z mobilnim telefonom. Delavnica je trajala pet šolskih ur za posamezni razred. Ucenci so se pod vodstvom mentorice Hanne Szentpéterinajprej pogovorili o poklicih iz filmskega sveta. Nato so se oblikovale manjše skupine, v katerih so ucenci in ucenke prevzeli posamezne vloge – režiserja/režiserke, snemalca/snemalke ter igralca/ igralke. V nadaljevanju so napisali in narisali snemalno knjigo ter pripravili scenarij, po katerem so potem posneli ZNAK KAKOVOSTI ETWINNING Erasmus+ projekt Numeracy and Literacy through Coding and Robotics, v katerem je Osnovna šola Pivka sodelovala s šolami iz Malte, Portugalskein Italije, je pridobil eTwinning Znak kakovosti. V eTwinningu je bil ustvarjen z namenom, da uciteljem in posredno ucencem omogoci, da pridobijo nova znanja o digitalni pismenosti. V spletni ucilnici je potekala zelo dobra komunikacija med projektnimi partnerji, OBELEŽITEV DNEVA SLOVENSKEGA ŠPORTA 23. septembra, na dan slovenskega športa, je štela cisto vsaka oblika telesne dejavnosti! To je bil torej dan, ob katerem smo s telesno dejavnostjo izrazili svoj odnos do športnega udejstvovanja, ki ima številne pozitivne ucinke: krepi zdravje, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in nas povezuje. usklajeno delo vseh sodelujocih je bistveno prispevalo k doseganju izmenjave na daljavo in sodelovalnega dela. Projekt odlikuje zelo dobro organizirana spletna ucilnica, ki omogoca dober vpogled v potek projektnih aktivnosti. Uporabljena IKT orodja so bila namenjena ciljni skupini projekta, za ucence od 1. do 5. razreda. OŠ Pivka Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA KOŠANA INVESTICIJE V OŠ KOŠANA V vrtcu Košana, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Košana, smo se v letošnjem šolskem letu razveselili nekaterih novosti. Prišlo je do obnove ene od igralnic, ki so se je otroci skupine Žogice z vzgojiteljico Tino nadvse razveselili. Sedaj so se že navadili na otroški kavc, kuhinjski in knjižni koticek ter druge igrace in elemente v njej. Malce kasneje je prišlo še do drugih sprememb, in sicer postavitve markiz na zunanji strani stene vrtca. Otroci vseh igralnic so imeli priložnost opazovati delavce med delom, pri cemer so zelo uživali. Razložili smo jim, da bodo markize poskrbele za senco v vrocih soncnih dneh. Na zunanji strani igralnic pa je kasneje prišlo še do ene novosti, in sicer postavitve tlaka. Tega so delavci postavljali vec dni, otroci pa so skozi okna in vrata radovedno opazovali tudi njih in stroje, ki so jih uporabljali. Z novim tlakom se bodo otroci lahko šli brezskrbno igrat na igrišce kar iz svoje igralnice in jim ne bo potrebno delati dodatne poti skozi garderobo. Med jesenskimi pocitnicami so potekala tudi zadnja dela brušenja in lakiranja dotrajanega parketa v osnovni šoli, ki so potekala v ucilnici za 2. razred Osnovne šole Košana. V prvem tednu novembra pa so se kuharice razveselile tudi novega pomivalnega stroja po kar dvanajstih letih uporabe starega. Otroci in strokovni delavci vrtca in šole smo hvaležni vsem, ki so pripomogli pri financiranju in postavitvi novosti. Še posebej se zahvaljujemo staršu otroka našega vrtca za donacijo, ki je pripomogla k postavitvi markiz v vrtcu. Za vse prenove in investicije se prav tako zahvaljujemo Obcini Pivka ter ravnateljici naše šole in vrtca, gospe Nevi Brce, ki je prisluhnila željam zaposlenih in organizirala prenovo šole in vrtca. Prepricani smo, da bo le-ta pripomogla k še bolj kakovostnemu poteku pedagoškega procesa v našem vrtcu. Tina Mahnic Izobraževanje EVAKUACIJSKA VAJA V oktobru smo v sodelovanju z gasilci PGD Košana v okviru meseca požarne varnosti izvedli vajo evakuacije. Namen takšne vaje je predvsem ta, da se podrobneje seznanimo s pravilnimi ukrepi v primeru potresa, požara ali druge nevarnosti, da se naucimo brati evakuacijski nacrt v neki stavbi ter da preizkusimo organizacijsko in tehnicno pripravljenost za varno in hitro zapustitev zgradbe ob morebitnih izrednih razmerah ter da ugotovimo, kaj je potrebno še izboljšati, da bi bila morebitna evakuacija šole cim bolj varna in ucinkovita. Tokrat je bil na šoli potres in zagorelo je v prostorih telovadnice. Po klicu na z vodnim curkom pricarali mavrico. Gasilkam in gasilcem PGD Košana s 112 in alarmu na šoli smo vsi prisotni poveljnikom Danijelom Boštjancicem se iskreno zahvaljujemo za uspešno na šoli in vrtcu mirno zapustili ucilnice izpeljano vajo evakuacije. in igralnice ter se zbrali na zbirni tocki za šolo na nogometnem igrišcu. Domaci V mesecu požarne varnosti pa so drugošolci sestavili tudi zgodbico Gasilski gasilci so kraj nesrece hitro zavarovali sloni. To so poslali po pošti gasilcem v zahvalo za njihov trud in nesebicno in pregledali, da smo se kmalu lahko pomoc pri razlicnih nesrecah. Res, v imenu celega kolektiva in ucencev spet vrnili v šolske in vrtcevske prostore. celotne šole ter otrok iz vrtca res iskrena HVALA! Preden smo se vrnili v šolo, pa so nam KO STARŠI, ŠOLA IN UCENCI ZDRUŽIJO MOCI, NASTANE … MARSIKAJ Že nekaj let je živela ideja, da bi k izdelavi vrtnih miz, klopi in kakšnega preprostega igrala za naše ucence, povabili kar njihove starše. V sklopu letošnjega projekta Reciklatorij smo v oktobru idejo realizirali. Tokrat smo k »recikliranju« palet povabili ucence in starše prve triade, kasneje pa bodo prišli na vrsto tudi drugi ucenci. Z dopisom smo povabili starše k sodelovanju in bili prijetno preseneceni nad velikim odzivom. Starši so izrazili pripravljenost, da s sabo prinesejo orodje in prispevajo palete. V zraku je bilo cutiti pozitivno naravnanost, kar nam je vsem dalo še dodaten zagon. Mentorice Katja, Urška in Mojca smo zbirale ideje in priskrbele nekaj potrebnega materiala. Ucenci pa so itak vedno za, zato so se akcije iskreno veselili! Razdeljeni smo bili v 3 skupine, vsak izdelati 2 kompleta vrtnih miz s klopmi in preprosto igralo. Le pobarvati razred posebej. Starši so s seboj prinesli nismo uspeli do konca. To bodo storili ucenci v casu PB. Igralo so ucenci tako rekoc vse, celo vijake in deske za takoj preizkusili in bili nad njim navdušeni. Še toliko bolj, ker so pomagali pri tobogan. Tudi ucenci so pomagali po delu. Pravzaprav so se ucenci ucili razvijati idejo, nacrtovati in to realizirati. svojih najboljših moceh, prenašali palete, Naucili so se, da imajo moc in si lahko sami uresnicijo želje. Da imajo jih brusili in barvali že narejene mize in starše, ki jih pri tem podpirajo in jim pomagajo. Predvsem pa so se naucili, klopi. Vsaka skupina je uspela uresniciti da z združenimi mocmi zmoremo narediti vec, bolje in hitreje. zastavljene cilje in v treh urah uspeli OŠ Košana Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva po celi regiji izvaja podporne aktivnosti za šole, usmerjene v spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti mladih. S financno podporo Javne agencije SPIRIT Slovenija in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter našo vsebinsko podporo, je v septembru, OŠ Košana organizirala prvi podjetniški start up vikend, na katerem je sodelovalo 34 ucencev šestih, sedmih in osmih razredov OŠ Pivka in OŠ Košana. Pod vodstvom mentorice Urše Žorž je v ekipah nastalo devet poslovnih modelov, ki so navdušili vse prisotne. Strokovna komisija je spremljala njihov razvoj in predstavitve ter se med uspešnimi idejami težko odlocila za zmagovalce: • Za naj idejo: Elektronski mešalcek (OŠ Košana) • Za naj pitch: Masažni nahrbtnik (OŠ Pivka) • Za najboljšo družbeno koristno idejo: Pametnismetnjak (OŠ Košana) Vse zmagovalne ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja. Prav vsi pa imajo možnost razvijati svoje ideje naprej preko razlicnih programov, ki jih ponuja naš Podjetniški inkubator Perspektiva. Uspešni podjetniški start up vikendi so v jesenskem obdobju izvedli še na OŠ Knežak, OŠ Rakek ter Šolskem centru Postojna (za dijake in študente ter osnovnošolce – OŠ Antona Globocnika, Miroslava Vilharja, Prestranek). Skupaj je sodelovalo 121 osnovnošolcev ter 28 dijakov in študentov. Veseli nas navdušenje, ki ga za podrocje podjetništva izkazujejo mladi, obenem pa gre velika pohvala predvsem uciteljem ter vodstvom šol, ki zaznavajo vsebine kot uporabne in smiselne, pri tem aktivno sodelujejo ter se odzivajo na skupne priložnosti, ki jih na podrocju podjetništva lahko namenimo mladim. »Na ravni inkubatorja smo pozitivno presenecani nad izjemnim odzivom osnovnošolcev, še bolj pa presenecajo ideje, ki so jih na start up vikendu in v okviru ZUIPaktivnosti razvijali. Sodec po idejah, pripravljenosti za nadaljnje delo in raziskovanje, imamo tudi na ravni regije velik potencial razvoja podjetništva med prihodnjimi generacijami, na nas pa je, da mladim pomagamo vstopiti na pot podjetništva cim bolj suvereno, ciljno in odlocno. S strani inkubatorja se zelo trudimo, da vkljucujemo razlicne mentorje v zacetne aktivnosti razvoja idej (start up in ZUIP), v nadaljevanju razvoja idej pa jih bomo aktivno podprli tudi z mentoriranjem. Izpostaviti moramo, da so zelo zaslužni za vkljucitev mladih tudi ucitelji in vodstva šol, ki so ucence in dijake aktivno spodbudili k vkljucitvi.« Dolores Keš, vodja programov za mlade, Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva DAN, KO LAHKO ULICA POSTANE IGRIŠCE V okviru letošnjega Evropskega tedna mobilnosti ob dnevu brez avtomobila sta osnovni šoli Pivka in Košana izvedli razlicne aktivnosti. Glede na pretekla leta in razigranost ter veselo vzdušje so tudi letos priložnostno zaprli ceste okrog osnovnih šol in jih za en dan spremenili v igrišce - cestišce, kjer so otroci s pomocjo uciteljev ustvarjali res prave umetnije. Okolica šole brez avtomobilov in samostojna pot otrok v šolo je zelo pomembno sporocilo, ki ga lahko starši damo vsak dan in ne samo enkrat na leto. Otrok bo s tem pridobil obcutek odgovornosti do okolja in razvoj lastne kompetence samostojnosti. Naša odgovornost in dolžnost je zato otroku pustiti to izkušnjo doživeti. OŠ Pivka, OŠ Košana KULTURNA DEDIŠCINA STARIH CASOV V casu jesenskih pocitnic je mladinska sekcija Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka v Zagorju na »Štavarjevem rancu«, kot ga je sam poimenoval, organizirala delavnico na temo kulturne dedišcine naših krajev. Edo Štavar je prijazno sprejel udeležence delavnice in jim pripovedoval svoje zgodbe iz otroštva in mladosti. Ob dobro ohranjenem gozdarskem vozu je opisal, kako se je nekoc delalo v gozdu. Voz je naredil njegov oce, Edo pa ga je ohranil in opremil z vsemi pripravami in pripomocki, ki so bili potrebni za enotedensko gozdarjenje. Najprej je opisal, kako so živeli ljudje v preteklosti pred približno 100 leti. V Zagorju so bili prebivalci vecinoma kmetijsko gozdarsko usmerjeni. Velike družine in revšcina obvezno shranjene podkve in žeblji, ce je bilo treba je ljudi prisilila v trdo delo. Sekanje in spravilo lesa je konja v gozdu podkovati. Imeli so tudi žajglo – bic za bila pomembna panoga za dodatni zaslužek, bilo pa je priganjanje konj. Danes je delo v gozdu veliko lažje, saj zelo težko delo. Pripravljali so les za prodajo in drva za imajo gozdarji sodobne traktorje in motorne žage. Dela kurjavo. Vse delo so opravljali rocno z žagami in sekirami, nekoc in danes ni mogoce primerjati. težke tovore pa so iz javorniških in snežniških gozdov vlacili do gozdnih cest s konji. Za to delo so potrebovali V drugem delu delavnice so spoznali nekaj domacih hišnih prav posebna orodja in vozove. Edo je povedal, da je že predmetov, ki so bili znacilni za pretekle case: železna kot 11- leten fantic hodil z ocetom v gozd za ves teden. naprava za kodranje las, litoželezni likalniki, loncena Takrat pac ni šel v šolo. Sicer pa je bilo takrat v šolah posoda, star mlincek za kavo, doma narejene žlice in precej drugace, ucitelji so bili strogi, zato so otroci raje vilice, aluminijasta posoda, kozarci, frakl za žganje, pa delali kot se ucili. tudi nabožni predmeti kot kropilnik za »žegnano vodo«, okras za na steno – hišni blagoslov … Ducat (dvanajst) otrok je na delavnici spoznalo veliko izrazov za orodja, ki jih še danes starejši poznajo v Za lep zakljucek etnološko bogate delavnice pa so imeli narecni obliki, besede pa se izgubljajo, ker se jih ne otroci priložnost kaj narisati in jahati konjicka. Vsak uporablja vec. Voz je moral imeti opremo za delo z udeleženec je namrec dobil risalni blok in barvice. lesom, capine za vlecenje, žage, sekire, kljuke, ketne – verige za pripenjanje hlodov, pokrc, da so stisnili hlode, Cilj delavnice, kako osvešcati mlade o pomenu ohranjanja ridof, rocico, ki je držala hlode, suro, ki je povezovala hišnih izrocil in kulturne in tehnicne dedišcine, je bil tako voz in seveda trogarje, to so bili nosilci žlajfov – zavor. uspešno uresnicen. Ohranjanje spominov preteklosti je Opremljeni pa so bili tudi za preživetje, saj so si morali pomemben del vzgoje mladih generacij, lahko bi rekli skuhati hrano. Ni smela manjkati barigla – posoda domovinske vzgoje. Fotografije voza in starih predmetov, za vodo, štenjak – vedro za napajanje konj, gaveta – njihov avtor je Bor Šajn, bo društvo posebej predstavilo lonec, iz katerega so jedli, in kotlic. Zraven je bil tudi v krajši publikaciji in jih posredovalo osnovnima šolama ruzak – nahrbtnik za malico. Farau – petrolejka je služila v obcini. kot svetilo. Tudi za konje so imeli kanistro, kjer so bile Irena Margon JEZIKOVNI KOTICEK - PRAZNIKI Pozdravljeni vsi, smo že pri koncu starega leta, namrec. Bilo je še eno, malo nenavadno leto, polno presenecenj, tudi zapletov, nekaj zaradi Covida-19, nekaj zaradi nas samih, nekaj pa kar tako, ker ne more iti vse gladko. Pa saj nam ni slabo, le potrpeti znamo vse manj, saj bi hoteli imeti vse naenkrat, mnogo ugodja pa cim manj dela. To pa prepogosto ne more biti uresniceno. Ampak veselimo se praznikov pred nami! Kaj je praznik? Nakupovanje, hitenje od trgovine do trgovine? Se znamo ustaviti in v družini, s prijatelji ali sami veseliti praznikov? Poskusimo letos! Naj se tokrat obrnem na to, kako zapisujemo praznike. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika ima beseda praznik takle pomen: praznik pomeni dan, ko se navadno ne dela, posvecen je kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj. Kmalu bomo praznovali in pred nami so pomembni prazniki. Tudi vošcili si bomo, sicer si pišemo vse manj, ker smo prepricani, da za tako opravilo pa res ni vec casa. Pa vendar se še kdo najde, ki piše. Slovenski pravopis nas uci, da se imena praznikov piše z malo zacetnico. Naštejmo prihajajoce praznike in jih poskušajmo pravilno pisati: advent, božic, novo leto, silvestrovo, sveti trije kralji. Vošcimo si vesel božic in srecno novo leto. Najpogosteje je naše vošcilo tako preprosto, lahko pa seveda napišemo vošcilo po svoje in ga obogatimo z lastnimi mislimi. 26. decembra pa bomo že 31-ic praznovali naš državni praznik - dan samostojnosti in enotnosti. Prav kmalu bo na vrsti tudi slovenski kulturni praznik! Praznikov bo veliko, veselo jih praznujmo! Irena Margon JESENSKO DOGAJANJE V VGC Žal je tudi letošnja jesen obarvana s korona virusom in zašcitnimi ukrepi, ki jih življenje povezano z virusom nosi s seboj. Kljub temu smo na VGC-ju Krpanov dom Pivka še kako dejavni. Tako smo v sklopu reciklažnih delavnic Destilator pod vodstvom Maje Modrijan v delavnici Knjigovezništvo naredili svojo knjigo. Delavnica je bila tretja v sklopu ozavešcanja in ucenja za trajnostni razvoj. Povezali smo že ustvarjene izdelke iz prejšnjih dveh delavnic (doma narejen papir in otisk rastlin na blago) in vse udeležence naucili, kako ustvariti beležko, ki lahko služi tudi kot dragoceno darilo. Tudi letos smo najmlajše in njihove starše razveselili s postavitvijo razstave Ko zgodbe oživijo v Knjižnici Pivka. S kvackanimi igracami smo oživeli kar nekaj literarnih junakov slikanic, ki so bili mesec dni vsem na ogled. Letošnjo otvoritev razstave so popestrili recitali clanov Bralnega krožka, ki deluje v okviru Društva upokojencev Pivka. Zahvaljujemo se knjižnicarki Dadi, da nam vsako leto na ta nacin omogoci predstavitev naših izdelkov. Oktober in november sta minila v duhu Digitalnega opismenjevanja. V prvi delavnici smo se seznanili s pomenom digitalnega potrdila in kaj vse nam omogoca. Naucili smo se, kako ga pridobimo in uporabljamo. S clani DU Pivka smo izvedli dve delavnici na temo e-zdravja. Ogledali smo si spletne strani ZD Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Seznanili smo se z Zvem aplikacijo in se naucili narocati k zdravniku s pomocjo racunalnika. V decembru so otroci vabljeni na delavnico: MALI MOJSTER PEKE – cetrtek 9.12.2021 ob 17.00 Skupaj bomo spekli najboljše cookie s cokoladnimi mrvicami, ki nam bodo posladkali decembrske vecere. Število udeležencev je omejeno, zato prosimo za prijave. Delavnica se bo odvijala pod vsemi ukrepi predpisanimi s strani NIJZ. Srecujemo se v prostorih VGC-ja na Kolodvorski 2, v bivšem baru Cure. Naš cilj je, da se družimo, nasmejemo, izmenjamo novice in napolnimo z dobro voljo. V kolikor še kaj naredimo ali se kaj novega naucimo, je naše veselje še vecje. Veseli smo vsakega novega obraza, ki se nam pridruži in z nami podeli svoja znanja in zanimanja. Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na: 714 50 22 ali vgc.ilbistrica@gmail.com Romana Morano Strokovna delavka v VGC Tocka moci Pivka RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ŠOTOR PRED PTC PRIMORKA PROJEKTA »S KNJIGO NA POTI« PETEK 3. 12. Mladinska sekcija Društva za krajevno zgodovino PROJEKT MTB PARK OSOJNICA PRED ZAKLJUCKOM Vodja akcije in pobudnik projekta parka pod Osojnico Šavor Alen se zahvaljuje vsem prostovoljcem, ki ste svoj cas namenili za ureditev približno 700 m dolge kolesarske poti. Pot poteka po presahlem hudourniškem kanalu, ki je zadnjih nekaj desetletij služil kot priložnostna luknja za odvoz odpadnega materiala. Mladi so s pomocjo Obcine Pivka kanal ocistili ter z dodatnimi sredstvi ocistili deponijo odpadkov, uredili progo, zgradili lopo za spravilo orodja. Za pomoc pri ureditvi proge je sodelovalo mednarodno priznano podjetje Batt Crew iz Ljubljane. Z njihovo pomocjo se je uredilo še dodatne zavoje in s tem bo proga pripravljena za profesionalno uporabo in organizacijo športnih kolesarskih tekmovanj. Proga je za zunanje obiskovalce še vedno zaprta, saj caka na uradno otvoritev. Mladi za Pivko TUDI JAZ BOM GASILEC! Oktober je mesec požarne varnosti in letošnjega smo v Prostovoljnem gasilskem društvu Palcje obeležili s posebnim dogodkom, namenjenim našim najmlajšim. Za mlade bodoce gasilce iz vasi Palcje in Juršce smo pripravili prikazno gasilsko vajo. Izkušeni operativni gasilci PGD Palcje so nadobudnežem predstavili gasilsko tehniko, vozila in zašcitno opremo, katero uporabljajo na intervencijah. Podrobno so jim razložili ukrepanje ob požarih, ki so na našem podrocju najbolj pogosti; med drugim so jim prikazali gasilsko tehniko za gašenje dimniških požarov, požarov v naravi in požarov, kjer je nevarnost sprošcanja nevarnih snovi. Mladi gasilci so se seveda lahko tudi sami preizkusili v gašenju travniškega »požara« in uporabi gasilnega aparata na prah ob primeru vžiga vnetljivih tekocin. Sledil je še prikaz gašenja požara gorecih nevarnih tekocin s peno. Foto: Bor Šajn VAJA SITOR 2021 Konec oktobra, v sklopu meseca požarne varnosti, je prostovoljno gasilsko društvo Pivka izvedlo gasilsko vajo na podjetju Sitor. Predpostavka vaje je bila, da je prišlo do delovne nesrece in požara v podjetju Sitor d.o.o. v Pivki. Gasilci so ob prihodu na kraj dogodka zavarovali obmocje, postavili sprejemno in poveljniško mesto in takoj priceli z gašenjem in reševanjem. Napadalci so z dihalnimi aparati vstopili v objekt ter zaceli z iskanjem pogrešanih delavcev in gašenjem požara. Poškodovane osebe so bile prenesene na varno in predane v oskrbo reševalcem. S pomocjo avto lestve pa se je iz strehe rešilo ujeto osebo in gasilo požar ostrešja. Poleg prostovoljcev PGD Pivka so se vaje udeležili še gasilci PGD Postojna in Il. Bistrica ter PGD Podgrad. Namen vaje je preveriti POBRATENJE PGD KOŠANA IN DVD BOKA IZ TIVATA V oktobru sta predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Košana Danijel Boštjancic in predsednik Tripo Odžic iz DVD (Dobrovoljnog vatrogasnog društva) »Boka« v Tivatu podpisala izjavo o pobratenju. Podpisu so prisostvovali župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, župan Tivata Željko Komnenovic, predstavnica Direktorata za zašcito in reševanje Ministrstva za notranje zadeve Crne gore Lidija Petrone – Kolar in direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjancic. Povezovanje med organizacijama se je zacelo že septembra, ko so gasilci PGD Košana clanom društva »Boka« iz Crne gore predali opremljeno gasilsko vozilo TAM 125 T10. Pobratenje društev torej predstavlja naslednji korak pri gradnji tesnega sodelovanja in prijateljskega povezovanja med obcinama. Sticne tocke Pivke in Tivata namrec presegajo podrocje gasilstva – skupna jima je tudi vojaška tradicija, na podrocju katere je sodelovanje med Crno goro in Slovenijo vzpostavljeno že od leta 2011, ko je prav iz Tivata v Park vojaške zgodovine prispela podmornica P-913 Zeta. Srecanje obeh delegacij se zato ni zakljucilo s pobratenjem, ampak se je nadaljevalo z obiskom Muzeja pomorske dedišcine in ogledom podmornice P-821 Heroj, kjer se je zbranim pridružil tudi slovenski vojaški ataše v Crni gori kapitan Boris Geršak. Obisk Tivata je bil tako vec kot uspešen, saj je pobratenju že sledilo kovanje novih skupnih nacrtov in projektov. Obcina Pivka CESTITKE NOVIM BOLNICARJEM V oktobru se je v Pivki zakljucilo usposabljanje I. skupine bolnicarjev. V skladu z novim Programom temeljnega usposabljanja clanov in pripadnikov enot za prvo pomoc za bolnicarja prve pomoci so uspešno opravili izpit clani in clanice PGD Pivka in PGD Košana: Maks Slavec, Tomaž Želko, Matjaž Mankuc, Nik Slavec, Mitja Železnik, Andraž Požar, Nika Samsa, Aljaž Božic in Blaž Morel in tako pridobili osnovno znanja in vešcine, ki jih potrebujejo za samostojno dajanje prve pomoci in sodelovanje v enotah prve pomoci. Z usposabljanjem po tem programu so udeleženci pridobili naziv bolnicarja oziroma osnovno strokovno znanje, spretnosti in vešcine, ki jih potrebujejo za dajanje prve pomoci, to je za kakovostno zdravstveno oskrbo poškodovanih in nenadno obolelih v vsakdanjih in izrednih razmerah. To je prva skupina, ki je opravila prenovljen in skrajšan program, za ohranitev naziva pa ga bodo morali obnavljati oziroma vsakih pet let opraviti predpisano dopolnilno usposabljanje za bolnicarja. Kandidati so kljub zmanjšanju števila ur izkazali izvrstno DOBRODELNI ZA ŽIVALI Ob svetovnem dnevu živali je Turisticno društvo Pivka tudi letos izvedlo dobrodelno akcijo zbiranja hrane, igrac, odej in drugih potrebšcin za domace živali, ki nimajo doma. Da so živali res nepogrešljiv del vsakdana marsikoga, saj so le-te iskrene, prijetne in socutne, izkazuje letošnji odziv vseh sodelujocih. Zbranih 79 kilogramov hrane za muce, 68 kilogramov hrane za pse, številne mehke posteljice, dekice, igracke in drugi pripomocki so namrec dobrodošla pomoc vsem tistim, ki v Društvu za zašcito živali Postojna srcno skrbijo za živali, ki še nimajo pravega doma. Turisticno društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki ste darovali. DKH znanje, ki ga bodo z dodatnimi vajami in aktivnostmi le še krepii in nadgrajevali. Pri izpitu so sodelovali kot poškodovanci tudi naši dolgoletni bolnicarji - clani ekip prve pomoci RKS OZ Postojna - Pivka. Izobraževanje je izvedlo RKS OZ Postojna- Pivka, financirala pa Obcina Pivka. Druga skupina je z usposabljanjem že zacela v novembru. Obcina Pivka ROŽNATI OKTOBER – OPOMIN V SKRBI ZA ZDRAVJE Združenje Europa Donna Slovenija je tudi letošnji oktober odela v rožnato. Mednarodni mesec osvešcanja o raku dojk so obeležili z razlicnimi dejavnostmi in dogodki, predvsem pa je bilo kljucno opozarjanje na pomen zdravega nacina življenja, zgodnje odkrivanje bolezni in odgovornost do svojega zdravja. Letošnje aktivnosti so potekale pod sloganom “Bodi in ostani zdrava!”, s katerim so vsi pobudniki akcije poudarjali, da lahko sami veliko naredimo za svoje zdravje s preprostimi odlocitvami za zdrav življenjski slog. Rožnati oktober so clanice združenja iz Pivke in Postojne obeležile tudi v središcu Pivke. V roza pletenine so bila simbolicno ovita drevesa pred obcinsko stavbo in pred Krpanovim domom v Pivki. Prizadevanja Foto: Obcina Pivka Foto: TD Pivka MESEC PREPRECEVANJA ZASVOJENOSTI Mesec november je mesec preprecevanja zasvojenosti. Zasvojeni nismo le s kemicnimi snovmi, kot so droge, alkohol, tobak, ampak tudi s komunikacijskimi tehnologijami, delom, spolnostjo ipd. Tudi v Društvu Projekt Clovek, katerega delovanje se sofinancira iz sredstev Obcine Pivka, v okviru meseca preprecevanja zasvojenosti organiziramo razlicne aktivnosti o katerih si lahko vec preberete na naši e-strani: www.projektclovek. si ali FB profilu. Prvo v nizu dogodkov tega meseca je bilo predavanje vodje Terapevtske skupnosti Društva Projekt Clovek Dore Pal z naslovom »Vzgoja otrok v digitalni dobi«, ki se je odvilo v postojnski knjižnici. najboljša popotnica današnji mladini. Poskušala je odgovori na vprašanja: Predavateljica je v svojem predavanju Kako vzgajati v tem turbulentnem casu? Na kaj biti kot starš pozoren? Kam spregovorila o tem, kako so otroci se obrniti po podporo, ce cutimo vzgojno nemoc ali opazimo, da otrok drsi in mladostniki v sodobnem svetu v zasvojenost? Predavateljica je tudi z vidika dela v Društvu Projekt Clovek izpostavljeni številnim vplivom; prikazala, katere so pasti odrašcanja in kako lahko starši, šola in družba tistim, zaradi katerih se že zgodaj pomagajo graditi zdrav in prijeten svet, tako zase kot za otroke, in tako pojavljajo zametki zasvojenosti, kot znižujejo možnosti za razvoj zasvojenosti. tudi vsem možnostim, ki nudijo zdravo odrašcanje. Novodobne tehnologije, Helena Boštjancic Škrlj 10 LET REGIJSKE VARNE HIŠE KRAS V Regijski varni hiši Kras, javnem socialnovarstvenem programu Centra za socialno delo Južna Primorska, Enota Sežana, smo v 10 letih pomagali 143 ženskam in 135 otrokom. Regijska varna hiša Kras je zadnja varna hiša, ki je bila v Sloveniji ustanovljena za zašcito žensk in otrok, žrtev nasilja v družini. Za vzpostavitev delovanja varne hiše je bilo potrebno veliko prizadevanja številnih posameznikov in organizacij. Poleg sredstev s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je za vzpostavitev in delovanje programa kljucna podpora s strani 14 obcin, tudi Obcine Pivka. S pomocjo donacij številnih posameznikov in podjetij sta bili sprva opremljeni dve sobi, nato pa postopno cela hiša, katere lastnik je Komunalno stanovanjsko podjetje zaradi pomanjkanja pravih informacij o oblikah pomoci. d.d. Sežana. Prav donacije omogocajo, da je varna hiša Povzrocitelji nasilja so še vedno v najvecji meri partnerji, prijeten zacasen dom, ki lahko hkrati sprejme 7 žensk v zadnjih letih pa v varno hišo prihaja vse vec žensk, in 13 otrok. Na praznovanju 10. obletnice Regijske ki se umaknejo od doma zaradi nasilja svojih odraslih varne hiše Kras je župan Obcine Sežana v imenu vseh otrok. Nasilje za stenami doma se dogaja ženskam obcin, sofinancerk programa, slikovito povedal, da je z vseh starosti ne glede na izobrazbo, ekonomski status, varno hišo podobno kot z gasilci. Želimo si, da so dobro versko, nacionalno ali drugo pripadnost. opremljeni, ucinkoviti in strokovni, a hkrati upamo, da njihove pomoci ne bomo nikoli potrebovali. Tel. 05 62 02 442, 070 754 530 E-naslov: vhkras@gmail.com Zgodba vsake ženske, ki pride v varno hišo zaradi nasilja v www.vhkras.si družini, je edinstvena, hkrati pa so si med seboj podobne. FB: www.facebook.com/varnahisakras Poiskati pomoc je težko, zaradi obcutkov strahu, sramu, Regijska varna hiša Kras zaradi groženj, da bo ženska ostala brez otrok, zaradi DAN PROSTOVOLJSTVA V OBCINI PIVKA Razvito prostovoljstvo je eden od pomembnih pokazateljev kakovostnega življenja v obcini. S prostovoljsko pomocjo se lepše razvija naša skupnost in naš kraj. Prostovoljci naredite preko svojih društev in zavodov veliko dobrega. V sedanjem casu je to še posebej pomembno. Zato smo se v obcini Pivka v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka odlocili, da bomo imeli Dan prostovoljstva, ki bo namenjen priznanju vašega dela in informiranju obcanov o pomenu prostovoljstva. Dan prostovoljstva v obcini Pivka smo nacrtovali 3. decembra 2021. Zaradi narave dogodka, za katerega niso predvidena sedišca, pa dogodka ne bo mogoce izvesti. Dogodek bomo izvedli predvidoma v pomladnih mesecih naslednjega leta. Vaš interes za sodelovanje lahko prijavite že sedaj, in sicer na e-naslov: jana.strle@pivka.si. INZULIN - ODKRITJE, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Letos mineva sto let od odkritja inzulina - zdravila za zdravljenje diabetesa. Maja 1921 so v Torontu v Kanadi priceli s poskusi, s katerimi so želeli doseci sintezo komercialno dostopnega inzulina. Frederick Banting in Charls Best sta pod vodstvom Johna Macleoda in s sodelovanjem Jamesa B.Collipa izvajala poizkuse na psih, ki so jim predhodno odstranili pankreas. Po številnih neuspehih se je zgodil preboj, ko je eden od psov preživel 70 dni z injekcijami izvlecka trebušne slinavke. Že 13.1.1922 je bila prvic dana injekcija inzulina sladkornemu bolniku. Sladkorna bolezen je izcrpavajoca in v primeru nezdravljenja smrtno nevarna bolezen. Brez ustreznega inzulinskega zdravljenja je diabetes tipa1 usoden. Pri diabetesu tipa 2 se pri neustrezni obravnavi lahko pojavijo smrtno nevarni zapleti, kot so: srcni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, amputacije spodnjih okoncin... Ce je bolezen odkrita zgodaj, lahko bolniki preprecijo ali vsaj odložijo nastanek resnih zapletovin težav. Sedaj na svetu živi približno pol milijarde diabetikov. V naslednjih 25 letih se pricakuje, da bo število naraslo na vec kot 700 milijonov bolnikov. V svetu je inzulin mnogim še vedno nedostopen. Ukrepi za obravnavo pandemije sladkorne bolezni bi morali, poleg zgodnjega odkrivanja, vkljucevati tudi dostop do cenovno dosegljive in neprekinjene oskrbe za vse diabetike, ne glede kakšne so njihove ekonomske razmere. Dostopnost do inzulina za vse, ki ga potrebujejo, je globalni izziv. Žal je potrjeno, da so ljudje s sladkorno boleznijo bolj dovzetni tudi za najhujše zaplete pri Covidu-19. Na našem podrocju se sladkorni bolniki združujemo v Društvu diabetikov Postojna, ki je na državni ravni del Zveze društev diabetikov Slovenije. Vabimo vas, da se nam pridružite. Izmenjava izkušenj in vedenja o sladkorni bolezni je vedno dobrodošlo. Naši kontaktni podatki: 051 233 510 ali 031 440 003, drustvo.diabetikov.postojna@studioproteus.si Simon Kaluža, predsednik društva Starejšim prijazen koticek STAREJŠIM PRIJAZEN KOTI˜EK HVALA PROSTOVOLJCEM SOPOTNIKOV Evropski teden mobilnosti so obeležili tudi prostovoljci Zavoda Sopotniki, ki v obcini Pivka delujejo od leta 2018. Aktivnim prostovoljcem Sopotnikov v obcini Pivka, ki svoj prosti cas namenjajo v dobrobit lokalne skupnosti. Aleksandru Franeticu, Ernestu Margonu, Jadranki Šinko, Rafaelu Zorku, Majdi Radivo, Stojanu in Vidi Bilc je zahvalo in srecanje namenil tudi župan Robert Smrdelj. V letošnjem letu, od januarja do konca avgusta, so naši prostovoljci opravili 156 prevozov ter tako prepeljali 10.427 PREPOZNAJ, PRISLUHNI IN PODPRI Vsak dan vec kot 44 milijonov družinskih clanov, prijateljev in znancev po vsej Evropi skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. S svojim delom zagotavljajo kar 80% oskrbe. Strokovno te ljudi imenujemo družinske ali neformalne oskrbovalce. V Sloveniji je to vsak 10. posameznik. Ocenjujemo pa, da se je v casu epidemije covida-19 njihovo število še povecalo. Prav tako so se zaostrile njihove težave. Nedavno porocilo Eurocarers ter raziskovalne skupine IRCCS-INRCA o vplivu pandemije covid-19 jasno kaže, da se je položaj oskrbovalcev vidno poslabšal. Velikokrat prepušceni sami sebi, so neformalni oskrbovalci postali bolj osamljeni, ranljivi in nevidni kot kdaj koli prej. Vec kot 60% vprašanih oskrbovalcev je tako porocalo, da se zaradi pandemije pocuti preobremenjenih in le 17,5% oskrbovalcev je imelo obcutek, da je bilo njihovo delo med epidemijo cenjeno. Hkrati vemo, da evropski sistem dolgotrajne oskrbe brez neformalnih oskrbovalcev ni vzdržen. Preprosto nimamo niti dovolj denarja niti cloveških virov, da bi vso oskrbo zagotovili formalno. Zato je potrebno sodelovanje. In zato je sedaj skrajni cas, da prepoznamo velikanski prispevek neformalnih oskrbovalcev v družbi in jim pomagamo. Neformalne oskrbovalce je treba priznati kilometrov. Z županom so spregovorili o svojih izkušnjah pri prostovoljstvu in podali nekaj predlogov za izboljšanje storitve. Župan se jim je zahvalil za njihovo požrtvovalno in nesebicno delo, saj storitve brez prostovoljcev ne bi bilo. Obcina ceni njihovo delo predvsem v casu epidemije. Ob evropskem tednu mobilnosti je svoj prostovoljski prevoz opravil tudi župan, po opravkih je zapeljal go. Emiljo Rep. Sopotniki 6. oktobra smo obeležili evropski dan neformalnih oskrbovalcev. To so osebe, najveckrat družinski clani in sorodniki, ki nudijo brezplacno pomoc nekomu z dolgotrajno boleznijo, onemoglostjo ali drugo potrebo po dolgotrajni oskrbi, izven formalnih ali drugih profesionalnih storitev. Neformalni oskrbovalci so neplacani oskrbovalci, ki so steber sistema dolgotrajne oskrbe. Vsi, ki ste bili kdaj oskrbovalci, ste še, ali pa boste v bližnji prihodnosti, ker imate ob sebi osebo, ki potrebuje vedno vec pomoci, hvala vam za vaš dragoceni cas in požrtvovalnost. kot bistvene partnerje pri oskrbi in izboljšati vsakodnevno življenje tako oseb, ki potrebujejo oskrbo kot njihovih oskrbovalcev. Upamo, da bo prvi korak na tej poti Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v pripravi. Lansko leto je Evropska krovna organizacija za neformalne oskrbovalce Eurocarers s svojimi clanicami, med katerimi je tudi slovenski Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, razglasila 6. oktober za Evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Letos svojo akcijo nadaljujemo z geslom: Prepoznaj, prisluhni in podpri! Akciji ozavešcanja in dogodkom, ki bodo potekali v sodelovanju s Slovenskim združenjem neformalnih oskrbovalcev, lahko sledite preko Facebook strani Družinski oskrbovalci. Prav tako pa vabimo vse, ki potrebujete nasvet glede oskrbovanja bližnjih ali bi se želeli udeležiti brezplacnega izobraževanja, da nas poklicete na telefonsko številko: 064 299 599, ki obratuje vsak dan med 8. in 20. uro. Izkušnja družinske oskrbovalke: Zbudim se brez budilke vsak dan ob istem casu. Ura je pol šestih in zunaj je še trda tema. Najraje bi še malo zaspala, ampak si tega ne morem privošciti. Moji domaci bodo šli na delo in potrebujejo zajtrk. Pocasi eden za drugim pridejo v jedilnico, skupaj nekaj pojemo, spijemo caj in kavico, si izmenjamo nekaj besed in potem gre vsak svojo pot. V zgornjem nadstropju še sladko spita visoko noseca snaha in triletna vnukinja. V kurilnici zakurim centralno, da jima bo toplo. Razmišljam, kaj bi skuhala za kosilo in iz skrinje vzamem meso. Ura neusmiljeno hiti. Preoblecem se in se odpeljem v bližnji kraj, kjer me cakajo trije pomoci potrebni. Od doma jim peljem košarico sadja. Potrkam in vstopim z glasnim »dobro jutro«. V hiši me caka oce, ki je paraplegik in mama s hudo sladkorno boleznijo in srcna bolnica in njuna hci, ki je zaradi dolgoletne skrbi za starše psihicno zbolela. Pricaka me tudi njen pes, ki ji pomeni vse na svetu. Hci je pripravila zajtrk, ki ga oce in mama pojesta v postelji. Midve skupaj spijeva kavico. Poberem in pospravim copate, nogavice in podobno, kar je kuža raznesel po celi hiši. Kot vsak dan najprej uredim mamo. Treba je zamenjati plenico, jo umiti, jo obleci in obuti. Noge so že zjutraj zelo otekle. Med delom poslušam mamo, kdo vse jo je vceraj obiskal, kako so ji pokradli deke in podobno - kar pa seveda ni res. Demenca dela svoje. Povem ji, da bom obiskala te ljudi in prinesla deke nazaj. Pomirjena pocasi vstane in gre s 'hodalico' v kuhinjo. Obrnem se na drugo stran, kjer leži oce. Toliko casa že hodim k njim, da tocno vem, kakšne volje je. Vcasih gleda grdo in mu ni všec, da ga bom spet obracala po postelji. Vcasih pa mi podari nasmeh in mi z desno roko, ki je delno gibljiva nagaja. Pripravim si svežo vodo , krpice, kopel, mleko za telo, brisaco, svežo pižamo … Pobožam ga po glavi in nasmehne se mi. S težavo slecem zgornji del pižame, saj je popolnoma negiben in ima vec kot 100 kg. Umijem in uredim zgoraj. Na vrsti je spodnji del. Zamenjam plenico, uredim kateter in ga oblecem in obujem. Spet ga obrnem ne levi bok in pod njega pogrnem mrežo za dvigalo. Pripeljem dvigalo in ga pocasi dvignem. Tega ne mara in vsak dan govori ne, ne! Vem, da ga jermeni mreže tišcijo, a ne da se drugace. Pripravim vozicek, ki je narejen posebej zanj. Vse mora biti natancno narejeno, da lepo pokonci sedi. Pocasi ga spustim v vozicek. Uspelo mi je, sedi lepo naravnost in pokonci. S težavo ga odpeljem v kuhinjo, saj so vrata ozka in ostane mi le nekaj centimetrov, da zapeljem vozicek cez prag. Spet ugotovim, da sem vsa premocena. Malo se osvežim in zacnem s pripravo hrane. Naribam in narežem sadje. Mama in hci jesta sami, oceta pa je treba hraniti z žlicko. Sadje z veseljem pojedo, jaz pa že hitim s pripravo kosila. Najraje imajo nekaj na žlico. Ko se kuha, je treba pripraviti postelje. Najveckrat je treba rjuhe zamenjati. Perila je ogromno. Pralni stroj in sušilec delata vsak dan 2x. Kosilo je kuhano in poskrbim, da so vsi siti. Po kosilu hci pomaga pri zlaganju perila in pospravljanju kuhinje. Oce, mama in jaz pa ponovimo jutranji obred z razliko, da se zdaj vracata v postelje. Razmišljam, ali sta dobila vsa zdravila in ali sem kaj pozabila narediti. Ura je že vec kot 1. Poslovim se in kot vedno slišim: »Da ne boš jutri pozabila priti.« Nasmehnem se jim, jih nežno pobožam in grem. Hci me pospremi in rece, kaj bi jaz brez tebe! Vesela sem njenih besed, vesela, ko me oce med kuhanjem vlece za majico ali pa si meceva toaletne robcke in se zraven nagajivo smeji. Ne zaveda se, da tako roko tudi razgibava. Vesela sem maminih neverjetnih zgodb in utrujena se odpeljem domov. Treba je poskrbeti za domace, skuhati kosilo, oprati perilo in imeti cas tudi za crkljanje vnukov. Jutri pa bo spet nov dan. Ce ste pozorni in prisluhnete ljudem okoli sebe, boste verjetno slišali še kakšno zgodbo o skrbi in pomoci. Neformalni oskrbovalci so namrec med nami – so naši sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci. Iz njihovih zgodb veje teža opravkov pa tudi zadovoljstvo in osebnostna moc. Prav je, da tiste, ki oskrbujejo – ki to zmorejo in želijo, podpremo z ureditvijo njihovega položaja z Zakonom o dolgotrajni oskrbi in s priznanjem. Mogoce lahko izkoristimo ta mesec za to, da jim povemo, da smo opazili njihovo delo, da jim, ce zmoremo, ponudimo pomoc. Navadno ni treba veliko: morda skocimo zanje ali njihove oddaljene starše v trgovino, morda za uro popazimo na njihovo dementno mamo, morda jih povabimo na sprehod ali jim prisluhnemo … Skrb za naše onemogle je namrec najvecja šola cloveške solidarnosti in v njej smo vsi ucenci. * Izkušnja družinske oskrbovalke je resnicna zgodba, objavljena z avtoricinim dovoljenjem. Ana Ramovš, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje KRPANOVA BRALNA ZNACKA Mednarodni dan starejših, 1. oktober, v društvu upokojencev Pivka praznujemo s kulturno prireditvijo, ta dan pa zacnemo tudi z novo sezono bralne znacke za vse upokojence obcine Pivka. Letos smo na manjše srecanje povabili najzvestejše bralce, prostovoljce, rokodelke, pevke, skratka pisano paleto ljudi in dejavnosti, ki jih pocnemo v tretjem življenjskem obdobju. Prvi del smo posvetili mednarodnemu dnevu starejših. Zreli stari ljudje so imeli – in še vedno imajo – v družbi posebno vlogo, vlogo modrecev. Clovek se z leti nauci presejati zrna od plev. Praznik je priložnost za opozarjanje na zgodbe ljudi, kjer se kažejo sistemske pomanjkljivosti pri zagotavljanju dostojanstvenega življenja starejših. Naši prostovoljci iz programa Starejši za starejše so pomemben vezni clen med starostniki, saj v domacem okolju poznajo pomoci potrebne. Epidemija je pustila globoke sledi v življenju vseh generacij, izoliranost in osamljenost premagujemo na razlicne nacine. Vse življenje se ucimo, zato nam bo v novembru Vecgeneracijski center v Pivki pripravil delavnice elektronske pismenosti. Na njih se bomo spoznali s pisanjem elektronskih sporocil, narocanju pri zdravniku ali z napotnico. Delavnice bodo potekale v skladu z veljavnimi navodili NIJZ. V zacetku oktobra na naših cestah poteka nacionalna preventivna akcija za vecjo varnost pešcev »Bodi viden – bodi previden«. Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, zato smo udeležencem prireditve izrocili zloženke in odsevni trak, ki bo poskrbel za našo vecjo vidnost med jesenskimi sprehodi. Zaceli smo novo sezono Krpanove bralne znacke, potekala bo od 1. oktobra 2021, mednarodnega dneva starejših, do 23. aprila 2022, svetovnega dneva knjige. Pogoji udeležbe so enaki kot prejšnja leta, posebnost je le ta, da jo bomo zakljucili v jubilejnem letu našega društva. V letu 2022 namrec društvo upokojencev Pivka praznuje 70 – letnico obstoja. Zloženke lahko dobite v Knjižnici Pivka, na Bibliobusu, na sedežu društva in na naši spletni strani. Glavni motor bralne znacke za upokojence je krožek Beremo skupaj. Za srecanje so pripravili nekaj svojih misli, tako kot jih prebirajo na rednih srecanjih. Živahno druženje in klepet so zakljucile naše pevke, ki so kljub pomanjkanju vaj zapele nekaj veselih viž. Jožica Knafelc JESENSKI IZLET DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA Društvo upokojencev Pivka je v oktobru organiziralo izlet na Hrvaško. Pot nas je najprej vodila do Trsata nad Reko. Ogledali smo si cerkev, znano romarsko svetišce Trsatske Matere Božje, in utrdbo, ki ponuja precudovit pogled na Reko, tretje najvecje hrvaško mesto, in ostali Kvarner. Vodicka, rojena Trsatcanka in hkrati umetnostna zgodovinarka, nam je posredovala veliko zanimivosti o Trsatu, pa tudi o drugih krajih, ki smo si jih ogledali. V Reko smo po navadi hodili po nakupih in so nas zanimale le trgovine. Tokrat pa smo obcudovali razkošne zgradbe, si na hitro ogledali stolnico ter nekatere druge znamenitosti in zvedeli, kateri znani Slovenci so se rodili, živeli ali delali na Reki. V Opatiji smo si lahko privošcili pocitek ob morju in uživali na soncu ali pa smo se pridružili vodicki, ki se je z nami sprehodila ob morju in nam ob kipu Dekleta z galebom MOBILNI TIM ZA REHABILITACIJO POSTOJNA NEKAJ O NAS: Mobilni tim za rehabilitacijo sestavljamo: • diplomirana fizioterapevtka, • diplomirana delovna terapevtka, • magistra kineziologije, V timu sodelujemo razlicni profili, kar predstavlja dodano vrednost, saj je uporabnik obravnavan bolj celostno, to pa pripomore k boljšemu procesu rehabilitacije. Naš namen je, da uporabniku omogocimo cim višjo stopnjo zdravja, dobrega pocutja, samostojnosti ter aktivnega vkljucevanja v zasebno in družbeno življenje. NAŠE STORITVE: V okviru fizioterapije izvajamo storitve za izboljšanje, vzdrževanje in povrnitev gibalnih in funkcijskih sposobnosti (pasivno razgibavanje, aktivno sistirane vaje, ucenje vaj za mišicno zmogljivost, protibolecinska elektroterapija, elektricna stimulacija za krepitev mišic, laser terapija, tecar terapija, itd.). V okviru kineziologije izvajamo storitve za izboljšanje telesne kondicije (program vaj za izboljšanje mišicne vzdržljivosti in zmogljivosti, vadba za koordinacijo in ravnotežje, itd.). V okviru delovne terapije izvajamo storitve za ohranjanje samostojnosti v domacem okolju (ucenje samostojnega oblacenja, slacenja, hranjenjain drugih dnevnih aktivnosti), izboljšanje kognitivnih sposobnosti (vaje za krepitev spomina in grafomotoricne vaje), pomoc pri prilagoditvi dolocenih pripomockov in svetovanje/ucenje svojcev pravilnega ravnanja s pacientom po njegovi vrnitvi v domace okolje. KAKO PRIDEMO DO VAS? T a m , k j e r n a s V primeru, da ste starejši od 65 let / imate svojca /poznate soseda, vašcana, ki je starejši od 65 let in nimate možnosti prevoza, p o t r e b u j e t e ! saj živite v oddaljenem kraju in ste zaradi bolezni/poškodbe/ operacije manj aktivni in mobilni, se obrnite na svojega osebnega zdravnika ali opozorite osebo, ki bi potrebovala rehabilitacijo na domu, naj se obrne na svojega osebnega zdravnika. Osebni zdravnik bo ocenil, ali izpolnjujete pogoje za vkljucitev v projekt Mobilni tim za rehabilitacijo in na podlagi tega bo izdal nalog za rehabilitacijo in ga poslal Mobilnemu timu za rehabilitacijo. Mobilni tim za rehabilitacijo prejme nalog za rehabilitacijo in ga uvrsti v cakalno vrsto. Ko boste na vrsti za prvi obisk, vas bo poklicala ena od terapevtk Mobilnega tima, da se dogovorita za datum in uro prvega obiska. NEKAJ O PROJEKTU: Projekt Mobilni timi za rehabilitacijo je bil ustvarjen z namenom zagotavljanja programa rehabilitacije na domu posameznika, s ciljem višje dostopnosti do storitev rehabilitacije IZREDNI KONGRES ESU V MADRIDU Konec septembra sva se v Madridu kot edina delegata iz Slovenije udeležila izrednega kongresa ESU (Evropske zveze seniorjev evropske ljudske stranke). Geslo kongresa ''Gradimo prihodnost SKUPAJ'' je napovedovalo sprejem pomembne resolucije. Kongres smo zaceli z retrospektivo uspešnih 25 let delovanja ESU. Leta 1996 je bilo v ESU prisotnih 12 držav, od leta 2019 pa v zvezi aktivno sodeluje 24 držav EU. Delegate kongresa so pozdravili Pablo Casado, predsednik Ljudske stranke in poslanec španskega parlamenta, Borja Fanjul v imenu Jose Luis Martinez Almeida, župana Madrida, Wilhelm Hofmeister, direktor FundacijeKonrad Adenauer v Španiji in na Portugalskem in Antonio López-Istúriz, poslanec in generalni sekretar EPP. Vodilna misel celotnega kongresa je bila na demografskih spremembah v vseh državah EU, saj prinašajo problematiko staranja prebivalstva, to pa zahteva tudi soocenja z zdravstvenim stanjem starejše populacije. Še posebej so bili starejši izpostavljeni v casu Covida-19, ki prinaša tudi druge probleme kot stres, osamljenost in izolacijo. Pandemija je pokazala, da je digitalna komunikacija kljucnega pomena za vse generacije. Udeleženci so sprejeli resolucijo, ki poudarja digitalno Evropo, ki bo usmerjena v dobro ljudi, pritegniti mora tudi starejše in jim nuditi izobraževanje. Zato ESU poziva in zahteva, da digitalno izobraževanje vseh generacij postane prednostna naloga clanic EU. Geslo skupne odgovornosti je: »Nihce ne sme biti pozabljen ali ostati zunaj tega!« Na kongresu so bile izpostavljene tudi teme o »zeleni« Evropi kot skupnem cilju vseh držav clanic, zdravem gospodarstvu, ki bo v prid državljanom, promociji evropskega nacina življenja in spoštovanju demokracije za vse. Glavni in najpomembnejši dokument za nadaljnje delo pa je resolucija, ki bo posredovana Evropski komisiji. Na kongresu sva vzpostavila prijateljske stike z delegacijami Belgije, Slovaške, Ceške in Cipra. Razdelila sva nekaj promocijskega gradiva o naši naravni in kulturni dedišcini in Parku vojaške zgodovine. Za odlicno organizacijo kongresa gre zahvala in pohvala predsednici ESU Ann Hermans in španskim seniorjem, zlasti njihovi predsednici, prisrcni Carmen Quintanilla Barba. Razveselila sva jo z grafiko cerkvice sv. Martina na Šilentabru. Irena in Ernest Margon Mnogi se še spomnijo, da so vcasih na kmetijah živele skupaj razlicne generacije in vsaka na svoj nacin prispevale k dinamiki gospodinjstva. Ceprav starejši niso mogli vec kot nekdaj sodelovati pri vsakodnevnih opravilih, so vseeno ostali del družine, preživljali cas z vnuki ali pa poskrbeli za lažja opravila. Sodoben nacin življenja je to korenito spremenil, se pa zaradi staranja prebivalstva in slabšanja pogojev za življenje starejših, ki se pogosto srecujejo z izoliranostjo in osamljenostjo, ponovno pojavlja težnja, da bi kmetije postale prostor za medgeneracijsko druženje. Na kakšen nacin bi lahko kmetije odprle svoja vrata za dnevno bivanje starejših, smo preverjali v okviru dvoletnega projekta »Razvoj modela za izvajanje dnevnih oblik bivanja na kmetiji«, ki se zakljucuje novembra letos. Partnerji projekta, kmetija Volk iz Suhorja, kmetija Jernejevi iz Slavinj in kmetija Fatur iz Drskovc ter Dom upokojencev Izola – Casa del pensionato Isola, smo najprej preucili dobre prakse iz tujine na tem podrocju. Nato smo opredelili pricakovanja in možnosti vkljucenih kmetij na eni strani ter preverili potrebe in pricakovanja potencialnih koristnikov naših storitev na drugi strani. Na podlagi vseh ugotovitev smo pripravili nabor aktivnosti, ki bi se lahko izvajale v okviru obiska starejših na kmetiji. Clani kmetij smo se udeležili tudi usposabljanja, ki je vkljucevalo vsebine s podrocja socialnih spretnosti in vešcin za delo s starejšimi, prve pomoci ter komunikacije s starejšimi. Nato je vsaka kmetija pripravila programe, ki smo jih vezali na vse štiri letne case in so vkljucevali aktivnosti, ki bi jih starejšim v posameznem letnem casu lahko ponudili na kmetiji. Programe smo financno ovrednotili ter vecino v okviru pilotnih izvedb tudi v praksi preizkusili. Glavna ugotovitev po izvedenih pilotnih aktivnostih je, da naše kmetije lahko ponudijo obilo možnosti za družabništvo in aktivno preživljanje prostega casa, za osebe starejše od 65 let, ki so še vedno samostojne, so brez vecjih zdravstvenih težav in niso gibalno ovirane. V primeru starejših, ki so obicajno že stanovalci domov in imajo vrsto zdravstvenih težav ter drugih omejitev, pa je kmetija lahko prijetna destinacija za krajši izlet, pri cemer je nujna prisotnost strokovnega kadra iz maticne ustanove. Projekt se izvaja v okviru 2. javnega razpisa za podukrep 16. 9 - Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vkljucevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost ter izobraževanjem o okolju in hrani in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Damjan Fatur TURNIR DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA V septembru, smo v balinarski dvorani Rešta v Pivki organizirali Turnir Društva upokojencev Pivka v balinanju. Na turnirju so nastopile po štiri vabljene moške in ženske ekipe društev upokojencev in po dve moški in dve ženski domaci ekipi. Igrale so se trojke z možnostjo ene menjave (3+1). Skupno s spremljevalci in vodji ekip ter sodnikom je bilo nekaj cez petdeset udeležencev. Pred vstopom v dvorano je organizator preveril, da so vsi udeleženci zagotovili PTC pogoj. Za vse udeležence je Društvo upokojencev zagotovilo zajtrk, kavo, caj in pecivo. Organizator je pripravil kosilo in osvežujoce napitke. Turnir je potekal v športno prijateljskem vzdušju. Turnir se je zakljucil z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo kolajn in pokalov ter s skupnim fotografiranjem. Rezultati turnirja Ženske: 1. mesto: DU Vipava 2. mesto: DU Postojna 3. mesto: DU Pivka Moški: 1. mesto: DU Pivka II 2. mesto: DU Pivka 3. mesto: DU Ilirska Bistrica DU Pivka PETER ŽENKO – CLOVEK, KI IMA VRATA ODPRTA ZA VSAKOGAR Veriga zanimivih ljudi, ki so povezani z življenjem v naši obcini, je vse daljša. Nekaterih ljudi smo tako navajeni v našem vsakdanu, da o njih posebej ne razmišljamo. Pa so tukaj med nami in z nami, vedno pripravljeni prisluhniti in pomagati, skratka nepogrešljivi. Tak je »naš« Peter, ki se zdi, da že od mladih nog dela v svoji papirnici in knjigarni, kjer je pred njim delala njegova mama Stanka, ki mu je posredovala znanje in izkušnje, seveda pa je moral nato svoje delo nadgrajevati sam. Vedno prijazen in nasmejan se je odzval za najin pogovor. Peter, lahko recem, da te vsi poznamo, staro in mlado, kot se po ljudsko rece. Pa vendar bi te želeli malo bolje spoznati. Lahko bralcem Pivškega lista opišeš svojo zgodnejšo življenjsko pot? Mladostniška, brezskrbna leta sem preživljal na vasi, tega ne bi zamenjal za nic na svetu. Osnovno šolo sem obiskoval v Pivki in že takrat sem delal v knjigarni pri mami. Že v cetrtem ali petem razredu mi je bilo povsem jasno, da bom trgovec. In to ravno v tej papirnici. Moje sobote in šolske pocitnice so bile za pultom, kjer sem res užival. Na trgovsko šolo sem hodil v Novo Gorico, še dve leti pa na poslovodsko šolo v Postojno. Po koncani šoli sem živel v Trnju, nekaj let (tri mandate) sem bil tudi predsednik vaške skupnosti. Takrat je bila glavna in skoraj edina naloga izgradnja mrliške vežice, saj smo bili ena zadnjih vasi, ki smo bili še vedno brez tako nujnega objekta. Ko smo jo koncali, sem bil že kar nekaj let Pivcan, a me Trnjani niso spustili s funkcije … :) Doma si iz Trnja, to je tvoj domaci kraj, kjer živiš. Ali se je kraj kaj spremenil v letih, ko si odrastel? Delo pa si si našel skoraj doma. Kako se ti zdi? Tukaj Vas bom malo popravil.Rojen sem bil v Trnju, vedno bom Trnjan, ampak že vec kot 15 let živim v Pivki. Ce sem Pivcan, tega pa ne vem, kakih obrazcev še nisem dobil v podpis. To, da imam delo skoraj doma, je pa ogromen plus. Redko kdo se zaveda, koliko mu je prihranjenega, da se mu ni treba voziti do Ljubljane. Ali Postojne. No, jaz grem vseh 300 metrov peš! :) Tako kot drugje se je tudi Trnje mocno spremenilo skozi leta. Nekoc je bila vsaka hiša tudi kmetija, sedaj jih je le še pešcica. Kakšnih drugih velikih sprememb, mislim, da ni. No, pa saj je od takrat minilo šele nekaj let. Katere dejavnosti spadajo v tvoje zasebno življenje? Kako pa se vkljucuješ v družbeno dogajanje? Pri meni so meje med službenimi, privatnimi, hobi in ostalimi dejavnostmi zelo tanke. Vse se nekako prepleta. »Pravijo, delaj to, kar ljubiš in ne boš delal niti enega dne v življenju.« Veliko stvari lahko postorim med službo, velikokrat je pa služba še ob poznih vecernih urah. Aktiven sem na raznih podrocjih, sem v veliko društvih, odborih, športno se trudim biti aktiven, a na žalost ima tudi moj dan samo 24 ur. Zato vsakdo, ki me pozna, ve, da je pri meni koledar izredno pomembna zadeva. Nekako imam vsak dan zapolnjen do pozne ure. Manevrskega prostora za neplanirane zadeve prakticno ni. Tako sem se navadil in to mi nekako ustreza. Ampak, vse se da, ce se le hoce. Vedno se potrudim, da je »podnoc« kaka urica zame za svež zrak. Si živahen in vsestransko dejaven clovek. Zaprisežen in neustrašen »hribovc«, kot vemo. Prijatelji te gotovo ne klicejo Peter? Ja, hribi, gore, to je moja strast. Vsak prosti trenutek sem nekje visoko. Zjutraj ali zvecer, poleti ali pozimi. Med tednom Osojnica, Vremšcica ali Sveta Trojica, nedelje so pa rezervirane za redkejši zrak v visokogorju. Tam se sprostim, tam polnim baterije in pospravljam podstrešje. :) Imam kar nekaj planinske družbe, tako da je vsak vikend luštno nekje nad 2000 m. Peter, ... hmm, razen domacih, me redko kdo poklice Peter. Najveckrat sem Špele, to je domace hišno ime iz Trnja, tam smo Špeletovi, kaka prijateljica me poklice Perci, ma Peter, to pa med prijatelji redko slišim … :) Kot dolgoletni predsednik Turisticnega društva Pivka si na tem podrocju prispeval že veliko. Nam lahko kaj poveš? Kaj je zate najpomembnejše? Na predsedniškem stolcku sem že od leta 2008, ko sem funkcijo sprejel na pobudo prejšnjega vodstva. Zacetki so bili kar težki, na leto smo imeli nekaj dogodkov, pa tudi proracun društva je bil skromen. Z leti smo »rastli« in dogodki so se kar vrstili. Okrog mene je res dobra ekipa (na tem mestu bi se vsem lepo zahvalil za sodelovanje in pomoc, zakon ste!) in stvari lepo tecejo. V preteklih letih smo imeli tudi vec kot 50 dogodkov na leto, kar je ogromno za tako majhno društvo, ki dela povsem na prostovoljni bazi. Prostovoljne ure se štejejo v tisocih. Sedaj je zaradi znane situacije slika precej drugacna, ampak vseeno smo aktivni v okvirih, ki so na voljo. Organiziramo kulturne in športne prireditve, cistilne akcije, potopisna, kulinaricna in druga predavanja. Uspešni smo bili pri izvedbi Pivškega shoda in kmeckih iger, veliko pohodov imamo tradicionalnih in še bi lahko našteval ... Zelo lepo sodelujemo z Obcino Pivka, ki naše društvo tudi financno podpira, pa s Parkom vojaške zgodovine ter drugimi društvi v Pivki in širše. Letos praznujete tudi 25 let društva. Kako ste se tega lotili, korona cas je marsikaj preprecil. Kaj pa nacrti društva za naprej? Ja, na žalost so nam ukrepi odplavili vse nacrte, ki smo jih pripravljali za okrogli jubilej. No, po pravici povedano, smo vse planirali z rezervo, saj je bila smer, v katero je situacija šla, dokaj jasna … Kako naprej, bomo videli … Mogoce bomo praznovali z zamikom, mogoce pa šele ob 30. obletnici. Cas bo pokazal, kako in kaj. Sicer pa v društvu kar delamo sprotne zadeve, kar pac lahko speljemo v teh težkih casih, za naprej pa upamo na najboljše. Racunamo, da bomo vse tradicionalne dogodke organizirali še naprej, smo pa vedno odprti za nove, zanimive stvari. Živiš zdravo življenje, veliko v naravi. Imaš kakšen dober nasvet za vse nas, ki si tudi želimo zdravja in svobodnega življenja? Pa dobro, nimam se za ambasadorja zdravega življenja … :) Res je, zelo veliko se gibljem v naravi, uživam, ko imam utrip nad 150 udarcev, je pa tudi res, da storim veliko prekrškov. Tako pri prehrani kot pri kaki drugi razvadi. Mislim, da je najbolj pomembno neko ravnovesje. Ce je vsega po malem, res ne more škoditi. :) Ali lahko našim bralcem poveš kakšno svojo življenjsko misel? Uf, misli imam veliko, za vsako priliko eno. Recimo, da je danes tale najbolj primerna: »Ne stori drugemu tega, kar noceš, da drugi stori tebi!« Moram reci, da se tega pregovora jaz vedno držim, svet pa bi bil bistveno lepši, ce bi se ga še kdo! Kaj šele, ce bi se ga vsi! Se spominjaš kakšne posebne »pivške štorije« ali se spomniš kakšne anekdote v zvezi s tvojim delom ali prostim casom? Ojoj, skozi leta se je tega nabralo za vec strani, ne samo odstavek … :) Recimo ena mi pade na pamet, ki se tice vec mojih aktivnosti. Pred leti je turisticno društvo organiziralo predstavo Iztoka Mlakarja – Dohtr pod mus. Vstopnice sem seveda prodajal jaz v Sponkci. Zanimanje je bilo enormno, vstopnic pa niti 300, tako da sem dvorano razprodal prej kot v pol ure. Tudi Iztok je bil presenecen, s kako hitrostjo smo razprodali dvorano. Naslednji dan, ko se je razvedelo, so ljudje kar noreli. Obsojali so me podkupovanja, pa da bo polna kinodvorana moje družine in mojih prijateljev. Enim se enostavno ni dalo dopovedati, da vstopnic ni vec. Šlo je celo tako dalec, da so imeli svetniki tocko na dnevnem redu glede tega … Še dandanes se nasmejemo, ko se spomnimo dolocenih izjav, izrecenih v tistih dneh. Ostalo nama je še zadnje vprašanje, predlog za naslednjega gosta/gostjo, ki bo lahko delil/a življenjsko zgodbo z bralci Pivškega lista. Neva Šemrov, moja dobra prijateljica, vredna zaupanja, alfa in omega Planinskega društva Postojna. Zelo je priljubljena pri kolegih in uspešna pri vodenju društva. Letos bo društvo pricelo s popolno obnovo Vojkove koce na Nanosu … Peter, hvala za tvojo zgodbo, misli in izkušnje in vse dobro v življenju. Irena Margon KO ZGODBE OŽIVIJO V septembru je rokodelska skupina Kvackane nitke v sodelovanju s knjižnico in literarnim krožkom Društva upokojencev Beremo skupaj pripravila otvoritev razstave rocnih del z naslovom »Ko zgodbe oživijo«. Rokodelke so pred dvema letoma na pobudo knjižnicarke Dartaniele Stegel zacele razstavljati svoja dela v knjižnici Pivka. Kvackane izdelke, to so predvsem igrace, knjižnicarka vsakokrat opremi z ustreznimi literarnimi deli, od tod tudi ime razstave. Letos so Kvackane nitke k sodelovanju povabile ustvarjalke in poustvarjalke iz društva upokojencev. Krožek Beremo skupaj je na otvoritvi recitiral svoje pesmi o živalih, clanice so prebrale nekaj basni in zgodbic z živalsko tematiko. Vodja Vecgeneracijska centra Romana Morano je v nagovoru poudarila pomen druženja in ustvarjanja z rokami. Skupina Kvackane nitke se sestaja že cetrto leto, kar je svojevrsten uspeh. Njihovo delo je prostovoljno in humanitarno, namenjeno predvsem najmlajšim. Jožica Knafelc, ki vodi kulturno dejavnost v društvu upokojencev Pivka, je poudarila pomen povezovanja razlicnih sekcij društva med seboj in z drugimi ustanovami. Ravno zaradi PLECNIKOVA LJUBLJANA Clanice zgodovinskega krožka, ki deluje v Klubu upokojencev v vzgoji in izobraževanju obcin Postojna in Pivka, smo se na lep soncen septembrski dan z vlakom odpravile na ucno ekskurzijo v Ljubljano. Tokrat smo se podale po poteh Plecnikove Ljubljane. S turisticnim vodicem, ki je med potjo nizal veliko zanimivosti, smo ogled pricele na Tromostovju, se po ulicah, ki so zaznamovane s Plecnikovimi stvaritvami, ena od teh je NUK, odpravile do Križank, kjer smo si ogledale letno prizorišce ter naprej preko Trnovskega mostu v ljubljansko cetrt Trnovo, kjer stoji Plecnikova hiša/muzej z originalnimi predmeti in inventarjem. V njej je arhitekt Jože Plecnik prebival in ustvarjal nepozabna arhitekturna dela v Sloveniji in v drugih evropskih prestolnicah. Ogled Plecnikove Ljubljane smo zakljucile s polno nepozabnih vtisov, predvsem pa novih znanj o našem slovitem arhitektu. PO DVEH LETIH SPET NA MORJU Vsako leto Društvo upokojencev Pivka za svoje clane organizira tradicionalni teden oddiha na morju na Dugem otoku. Lansko leto se je zaradi korona razmer tradicija prekinila, se je pa letos opogumilo in zbralo nekaj clanic društva za enotedenski oddih. Pridružile so se skupini upokojencev iz Ajdovšcine in se z njimi odpeljale na morje. Dobra družba, pravo vzdušje in prekrasno vreme so botrovali njihovemu dopustu. Nazaj pa so se vrnile s Cerknicani, tako je bilo za vse poskrbljeno. Udeleženke se zahvaljujejo DU Pivka za organizacijo in upajo, da se bodo taka srecanja še nadaljevala, morda še kje drugje, kajti Dugi otok že dobro poznajo. Irena Margon KULTURNI DOGODEK OB SVETOVNEM DNEVU PALIATIVNE OSKRBE Obmocni odbor Slovenskega društva HOSPIC za primorsko - notranjsko je skupaj s clani Kulturnega društva Lipa Pivka obeležil svetovni dan paliativne oskrbe, ki pomeni celostno oskrbo hudo bolnih v zakljucni fazi bolezni, pa tudi njihovih svojcev. Paliativna oskrba poteka tam, kjer so nastanjeni, na domovih, v bolnišnicah in v domovih za ostarele. Ker vreme ni dopušcalo planiranega pohoda po poteh kamnitih pivških križev, so se zbrali v zavetju domace gostilne. Na zacetku je o svetovnem dnevu paliativne oskrbe in pomenu in vsebini aktivnosti Hospica, ki vsakega neozdravljivo bolnega obravnava timsko, skrbno nacrtovano in v skladu z njegovimi potrebami in izbiro, spregovoril predsednik obmocnega odbora Ernest Margon. Tako Hospic zagotavlja najboljše možno lajšanje bolecin, preprecevanje hujšega trpljenja in nudi podporo pri razreševanju custvenih, duhovnih in socialnih stisk. V timsko obravnavo so po potrebi vkljuceni poleg prostovoljcev strokovni delavci društva, pa tudi zdravnik, fizioterapevt, duhovnik ali še kdo drug. Ob tem so se spomnili, da društvo prehaja že v šestindvajseto leto delovanja. V Kulturnem delu je clanica KD Lipa Pivka Jadranka Šinko prebrala obcuteno pesem z naslovom Pesem o tistih, katere avtorica je mlada pesnica in fotografinja Sara Kager. Pesem govori o drugacnosti, bližini in nujnem, kvalitetnem sobivanju vseh. Predsednica društva Irena Margon pa je iz Pavckovega eseja o smrti dodala resnicne in globoke misli o cloveškem žIvljenju in neizogibni sopotnici smrti, ki jo še posebej v sodobnem casu ljudje preradi odklanjajo. »Smrt je samo enkrat. Tako mi vsi, smrtniki, mislimo. Smrt, tisto zadnje dejanje odhoda ali prehoda od tu tja cez …« Sledil je pogovor o aktivnostih, nalogah, o življenjskih situacijah, sobivanju, pomoci med ljudmi in zadovoljstvu, ki preveva vse ob tem. Prostovoljci, vabljeni v našo družbo. Skupaj lahko naredimo življenje bolj cloveško! OO PRIMORSKO-NOTRANJSKA Precna ulica 1, 6257 Pivka Tel.: 051/618 261 E-pošta: primorskonotranjska@hospic.si Irena Margon INJO SMERDEL OCARALA PIVŠKA KOTLINA Injo Smerdel, upokojeno magistrico etnologije in muzejsko svetnico, je delo popeljalo v sodelovanje z muzejem s kraško muzejsko zbirko v Postojni. Na pivško pokrajino pa jo je navezal tudi njen mož Damir, saj njegov ded izhaja iz vasi Selce pri Pivki. Tako so nastale obsežne raziskave in študije o ljudeh, živalih in pokrajini s Pivškega. Na obmocje Pivke in okolice se vežejo tri njena dela, in sicer “Ovcarstvo na Pivki - Transhumanca od srede 19. do srede 20. stoletja ali Trije ovcarji“, “Oselniki“ ali po pivško uosovnik (lesena posoda za shranjevanje brusa ali brusnega kamna za brušenje kose) in “Orala“. Velja omeniti tudi njeno študijo o gospodarsko kulturnih prvinah, “Soseska vasi Selce“ , kjer razprava poteka o gospodarski in drugi samoupravi v vasi Selce. Inja Smerdel je objavila in pripravila vrsto zanimivih in bogatih del. Preizkusila se je tudi v pisanju pesniških del, in sicer je napisala dve pesniški zbirki, za ljubitelje psov pa je izdala tudi knjižico. Pisateljica je tudi dobitnica Murkove in Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo. Inja Smerdel je Pivško kotlino neskoncno vzljubila, zato sta si z možem v Slavini na koncu vasi postavila hišo z velikim vrtom, kjer sta v miru in neokrnjeni naravi OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE – POKLON ŽRTVAM VSEH TREH VOJN Tudi letos smo organizirali tradicionalne komemoracije ob dnevu spominana mrtve, in sicer v Košani pred spomenikom padlim in v Pivki pred spomenikom na Habjanovem hribu. V obeh kulturno –spominskih prireditvah so sodelovali ucenci obeh osnovnih šol ter drugi kulturni ustvarjalci iz obeh krajev. V Košani se je govornica Stanka Hrešcak spomnila dogodkov, povezanih z Nanoško bitko in štirih ubitih domacinov, ki so kot fašisticne žrtve padli pod streli v Rimu. Spomenik pa je posvecen tudi 81. domacinom, žrtvam 2. svetovne vojne. Habjanov hrib z vsemi spomeniki in obeležji je spomin in opomin, naj se vojna, najvecje zlo cloveštva, nikoli ne ponovi. To je v svojem govoru poudarila tudi predsednica obcinskega odbora ZB Pivka Božica Pecko, ki je osvetlila dogodke iz preteklih vojn … »Habjanov hrib je park spomina na žrtve druge svetovne vojne, posvecen vsem padlim borcem 26. in 29. divizije, ki so se bojevali na obmocju Pivke od 29. aprila do maja 1945. Spomenik, ob katerem se vzpenjamo, pa je posvecen padlim in umrlim domacinom. Ob takih priložnostih je prav, da se za trenutek zazremo v zgodovino, v cas, ko je bilo obmocje Pivke po prvi svetovni vojni dodeljeno Italiji, pivška kotlina pa je bila prepredena s fašisticnimi postojankami. Nasilju so se domacini silno upirali, mnogi nosilci naprednih idej pa so zbežali cez mejo v Jugoslavijo – na primer družina Kovacic – spomenik je ob obcinski stavbi. Tu je delovalo tudi vec skupin – trojk predvojnega naprednega društva TIGR. Ko govorimo o upornosti Pivcanov- najprej proti fašizmu in nemškim okupatorjem, pa se moramo spomniti prvega srecanja aktivistov na Kalcu 15. septembra 1941. Organizirali so zbiranje hrane, oblek in orožja za partizane. Prakticno v vsaki vasi obcine Pivka stoji spomenik ali obeležje, ki nas spominja na padle in umrle vašcane kot žrtve vojne ali umrle v taborišcih. Clani ZB smo ob dnevu mrtvih obiskali prav vse. Obcinski odbor ZB za vrednote NOB je v tem in preteklih letih tudi s pomocjo obcinskih sredstev ter ministrstva obnovil kar 5o spomenikov in obeležij. Z enako pieteto in spoštovanjem do padlih v 1. in 2. svetovni vojni kot tudi naši osamosvojitveni vojni. Spomeniki so spomin preteklosti in opomin za naslednje rodove – opomin, da je vsaka vojna najhujše zlo. Letos smo praznovali 30-letnico naše domovine Slovenije. Ob teh slavnostih pa je zmotilo dejstvo, da so govorci pozabili, da je ideja domovine rasla skozi generacije, skozi dogodke upora, taborov, naši pesniki in pisatelji so sanjali in peli o domovini. Tudi Jugoslavija je bila izborjena z našimi žrtvami. Za nas, povojno generacijo pa je bila to domovina, v kateri smo se rodili, rasli, se šolali in odrasli. Ponosni smo, da živimo v svobodni, demokraticni državi – imejmo jo radi - to domovino Slovenijo. Ko gre za njen jutri, bodimo zavezani skupnimciljem za dobro vseh nas.« Otmar Pecko SKUPAJ ZA RED IN UREJENOST V novembru je potekala cistilna akcija na Juršcah v Kulturnem domu. Cišcenje zgornjega nadstropja sta izvedli KD Juršce in Vaška skupnost Juršce. V stavbi, kjer domuje Kulturno društvo, je do leta 1965 delovala šola. Za tem so ucenci obiskovali osnovno šolo v Pivki. Poslopje je zacelo propadati. Vaški predstavniki, ki so vodili Krajevno skupnost Juršce- Palcje, so se zavzeto lotili obnove. Tako je nekdanja šola postala kulturni dom. Otvoritev kulturnega doma je bila 15. septembra 1984. Tako so pokazali, kako pomembno je skrbeti za skupno dobro. Tudi danes nam na Juršcah uspeva zbrati nekaj plemenitih ljudi, ki nekaj svojega casa darujejo za urejenost te stavbe. Posebej veseli smo bili pri tokratni akciji mladih, ki po vzoru svojih staršev sodelujejo in pomagajo. Zahvaljujmo se obcinski upravi Obcine Pivka, ki nam je pokrila financne stroške za kontejner, ki smo ga do vrha napolnili. Hvala vsem, ki ste pomagali pri tem delu. Dobro opravljeno delo Foto: Branko Glažar SLOVESNOST V POBRATENEM DURACHU Župan pobratene obcine Durach Gerhard Hock je povabil na slovesnost ob podelitvi naslova castni obcan dolgoletnemu županu Herbertu Segerju. Na obisk ob tej slovesnosti se je odzvala tudi naša obcina. Delegacija, sestavljena iz predstavnikov Obcine Pivka in Društva prijateljstva Most, se je v Durachu udeležila srecanja in slovesnosti ob tem dogodku. Na predvecer nedeljske slovesnosti so se srecali z domacim muzejskim društvom, ki mu predseduje Herbert Seger. Srecanje je bilo v društveni muzejski leseni stavbi, ki ima v zgornjem nadstropju zanimivo razstavo domacih kmeckih opravil iz minulih casov, v pritlicju pa društvene prostore za družabna srecanja. Ernest Margon je v imenu Društva prijateljstva Most cestital prijatelju Herbertu in mu v spomin izrocil fotografijo v spomin na obisk v Pivki pred leti in staro risano razglednico Duracha iz leta 1897. Obojega, pa tudi domace pivške »slivovke za prijatelje«, je bil zelo vesel. V nedeljo je bila najprej slovesna sveta maša, ki jo je ob somaševanju daroval domaci župnik Josef Gomm. Že v cerkvi je bilo veliko praporov številnih domacih društev. Po maši se je skozi Durach do dvorane pri osnovni šoli vila procesija, na celu katere so bili praporšcaki. Tako pred cerkvijo kot pred dvorano je bila dosledna kontrola izpolnjevanja PCT pogojev. Pozdravni govor je imel župan Gerhard Hock in poudaril je, da je Seger šele štirinajsti castni obcan v 850 - letni zgodovini Duracha. Uvodni nagovor pred podelitvijo priznanja je imel nekdanji deželni svetnik, Segerjev dolgoletni politicni sopotnik, Gebhard Kaiser. Opisal je skupna prizadevanja za obcane in obcanke Duracha in poudaril Segerjev posluh za ljudi. Herbert Seger je prejel lepo oblikovano listino castnega obcana in edinstven, zlati grb obcine. Slavljenec Herbert Seger se je zahvalil za izjemno priznanje za svoje delo. Poudaril je svoj izvor iz preproste družine in se zahvalil svojim sorodnikom, mimogrede so napolnili cetrt dvorane, za prisotnost na slovesnosti. Posebej je izrazil hvaležnost za podporo svoji ženi Sonji. Omenil je tudi veselje nad obiskom delegacij pobratenih obcin Pivke in St. Michela (Francija). Iskreni »hvala« je namenil številnim prijateljem, partnerjem, delujocim v klubih in društvih, šoli in župnijah, pa seveda sodelavkam in sodelavcem na obcini. V imenu naše delegacije je slavljencu cestitala Jana Geržinic in mu izrocila obcinsko monografijo Pivka 2020. Irena Margon DRUŠTVO KRESNIK RAZPISUJE NATECAJ »STAVBNA DEDIŠCINA NA PIVŠKEM« V marcu 2021 smo ustanovili Društvo KRESNIK, društvo za krajevno zgodovino in eko turizem s sedežem v Stari Sušici. Namen našega društva je, da bi zbirali podatke o krajevni zgodovini na Pivškem, predvsem v Obcini Pivka. Tako bomo v naslednjem letu poskrbeli za ureditev pomembne fotografske zbirke in uredili nove podatke o zgodovini naših krajev. Kot prvi korak v tej smeri smo sklenili, da bomo razpisali natecaj, ki nam bo pomagal pridobiti podatke o starih hišah v naši obcini. Zanimajo nas predvsem portali, zanimivi stavbni deli, okenski okviri, ohranjeni predmeti v zvezi s hišami. Zato vabimo vse obcane, da si v svojih vaseh ogledajo najbolj zanimive hiše, predvsem tiste, ki imajo lepo ohranjene vratne in okenske okvirje. Lepo bi bilo, ce najdete tudi kakšno letnico ali poizveste kaj zanimivega o teh hišah. Marsikatera hiša se že podira, vendar kamniti okviri še vedno vztrajajo na svojem mestu. Najboljše tri prispevke bomo tudi nagradili. Prosimo vas, da posredujete cim bolj pregledne in kvalitetne slike ter podatke o hiši. Natecaj traja do 31.1.2022. Pivka, Postojnska cesta 2, Zafredova hiša Podatki naj vsebujejo: Obdobje: 1903, predvidoma 1. Naslov hiše, ce ni vec hišne številke, vsaj približno lokacijo. hiša vseljena pred letom 1900 2. Opis predmeta: okvir vrat, okvir okna, napušc, oprema ... Pomen napisa: Matias Zafred 3. Ce poznate še živece lastnike, jih vprašajte o zgodovini hiše in seveda, Foto: Evgen Pahor ce lahko sliko objavimo. 4. Vaše kontaktne podatke, g-mail, telefon ali naslov. Zgodovina hiše Lastnik hiše z družino je stanoval v nižji hiši poleg Spoznajmo skupaj našo bogato kulturno dedišcino. Raziskujmo skupaj, da bomo vedeli vec. Pustimo svoj dragoceni pecat v tem casu in sedanje stavbe. je lesni trgovec, prostoru. Naj o nas berejo nove generacije. Vec ljudi vec ve. Verjamemo, posestnik in gostilnicar. Vec o da bo naša pobuda zanimiva tako za vas kot za vse obcane. zgodovini bom napisala v posebni objavi. Vaše prispevke posredujte na naslov. DRUŠTVO KRESNIK, STARA SUŠICA 10, 6256 KOŠANA. Ce imate elektronski naslov, lahko vse pošljete na rk2778@gmail.com. Poklicite na tel.041-223-153. Za vse vas sem tu prisotna zastopnica Reneja Klanšek društva: Reneja Klanšek. IZ KUFRA STRICA ANTONA SPOROCILO GASPARIJEVIH VOŠCILNIC Med zbrano pošto strica Antona sem našel nekaj Gasparijevih razglednic. Le kdo jih ne pozna, saj nas spremljajo že 120 let. Slikar Maksim Gaspari (1883-1980) je izjemno povezan s slovenskim clovekom, njegovim življenjem in kmeckim delom skozi vse leto, s praznovanjem cerkvenih praznikov, upodobil pa je tudi motive I. svetovne vojne, nastanka prve Jugoslavije, nesrecnega koroškega plebiscita, narodnoprebudnih gibanj, Orlov in Sokolov. Gaspari je na razglednicah iz kmeckega življenja zajel svet preteklosti, ki ga žal ni vec. Nepozabni so motivi kmeckega dela, krsta otroka, ženitovanj in pogrebov, mater in otrok, pa deklet in fantov v narodnih nošah, pastirjev in cebelarjev. Božicni cas, ki se nam bliža, je bil priljubljen motiv Gasparijevih razglednic in vošcilnic. Na svoj, cloveku prijeten nacin, je slikar upodobil dogodke in navade na Slovenskem v casu od svetega vecera do svetih treh kraljev. Prikazal je obred blagoslova hišnih prostorov in hleva, odhoda k polnocnici, najbolj se je posvetil jaslicam. Priložena razglednica nam prikazuje slovenske jaslice. Marija, pastirice in pastirji so obleceni v slovenske narodne noše ali praznicna oblacila, ne manjka pehar jabolk, pletena košara, pastircek s pišcaljo. Jezušcek pa ima pravo slovensko zibko. V spodnjem delu razglednice je tradicionalen prt s kršcanskim simbolom IHS na sredi. Gasparijeve razglednice so bile in so prava, prisrcna vez med ljudmi. S svojo domacnostjo in sporocilnostjo vedno vzbudijo prijetno razmišljanje, kar vabijo nas v praznicni cas ali obujanje spominov. V božicnem in novoletnem casu zaželimo drug drugemu vse dobro, lepe doživete praznike, zdravja. Takole pa je v zadnjem letu prve svetovne vojne srcno vošcila svojemu sinu, našemu stricu Antonu, ki je božicni cas preživljal v bolniški postelji v Reservespitalu (Bolnišnica za rezerviste) na Dunaju, njegova mama: »Ljubi sin! Želim ti prisrcno prav veselo, srecnejše in mirno novo leto! Bog nam daj v prihodnjem letu tako zaželeni mir. Vošcila bi ti že prej (vošcilo je oddala na pošto na sveti vecer, 24. decembra 1917), zatrdno sem se nadejala, da prideš še pred novim letom. Srcno pozdravljen. Tvoja mama.« Strica Antona so po novem letu odpustili iz vojske zaradi bolezni. Naslednje leto se je vojna koncala. Ernest Margon DOBRI STARI CASI Konec oktobra so se ljubitelji cajank ponovno zbrali na prostem pri Edotu Štavarju v Zagorju na njegovem posestvu. Ob lepem soncnem vremenu so pripravili cajanko in skupaj obujali »dobre stare case«. Gospod Štavar je predstavil gozdarski voz, ki ga je v zadnjem desetletju uredil, restavriral in izpopolnil z vsemi predmeti in orodji, ki so bili potrebni za delo v gozdu nekoc. Voz je izdelal njegov oce, Edo pa ga ohranja kot prikaz tehnicne kulturne dedišcine. Povedal pa je tudi, kako je kot enajstleten fantic tudi sam hodil z ocetom v gozd, kjer so po ves teden pripravljali les za prodajo. Tako so zaslužili še kaj dodatno poleg kmetovanja. Edo je ohranil tudi manjši kmecki voz, ki je služil na njegovi domaciji za prevoz poljskih pridelkov. Vedno dobre volje je Edo pripovedoval razlicne prigode iz življenja, ki vcasih ni bilo prijazno. Velike družine, revšcina, trdo delo so pustili pecat na ljudeh. Veliko otrok v družinah je predstavljalo delovno silo na kmetiji. Danes si to težko predstavljamo. Pa vendar so se znali tudi poveseliti, zato mu tudi veselih zgodb ni zmanjkalo. Tudi drugi udeleženci cajanke so prispevali svoje spomine iz starih casov, kakor jim recemo. Vsi pa so se strinjali, da se je življenje v današnji Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 17. POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV Na lepo jesensko soncno nedeljo sredi oktobra se je izpred Krpanovega doma v Pivki podalo na pot ob pivških kamnitih križih deset pohodnikov. Najprej so obiskali zanimivo zbirko starih radijev, gramofonov in drugih komunikacijskih naprav, ki jih v »Primcovi hiši« razstavlja Vladimir Skok. Zbirka predstavlja zanimivo tehnicno dedišcino in opominja na clovekovo inventivnost v vseh casih. Nato so se sprehodili do kamnitega križa v Radohovi vasi. Križ na razpotju za Klenik je eden med lepše izdelanimi, vitek, slok in okrašen. Nadaljevali so pot med pašniki na utrjeni Primož, se spustili v Hrastje in si ogledali obnovljeni vaški studenec in vaški križ, nato so se mimo železniške postaje vrnili nazaj do Pivke. Ustavljali so se ob starih hišah v Hrastju in Pivki, ki »pripovedujejo« svoje zgodbe. Posebno pozornost so namenili stanovanjskima hišama v Hrastju, ena je bila zanimivo poimenovana – pri starovercih, drugo pa je zgradil oce Ludovike Kalan, Mihael Kalan, naducitelj v Št. Petru na Krasu in castni obcan obcine Št. Peter na Krasu v letu 1908. Pohod je vodil turisticni vodnik Ernest Margon, ki rad pove kakšno zanimivo zgodbo, povezano z našimi JESENSKO ROMANJE IN POHOD Clanice ŽO SDS Pivka so v okviru letnih aktivnosti organizirale romanje na Dolenjsko – Zaplaz, kjer se nahajata romarsko svetišce Matere Božje na Zaplazu in Marijin studenec. V mogocni cerkvi se nahaja tudi marmornati oltar, v katerem so shranjeni posmrtni ostanki bl. Alojzija Grozdeta. Clanice so se ob tej priložnosti udeležile svete maše, ki je bila posvecena žrtvam vseh treh totalitarnih režimov – komunizma, nacizma in fašizma. Molitev je bila namenjena tudi 30. obletnici države Slovenije. Po sveti maši so si clanice ŽO SDS Pivka ob letošnjem Jurcicevem letu (avtorju prvega slovenskega romana) ogledale še njegovo domacijo na Muljavi, zbirko avtorjevih del, kjer hranijo tudi originalne zapise in film o Jurcicevem življenju. V zacetku oktobra so clanice organizirale še pohod na Primož, kjer so si ogledale utrdbo alpskega zidu. Ob tej priložnosti zahvala vodicu iz Parka vojaške zgodovine za strokovno voden ogled. Danijel Kovacic Grmek kraji. Ob koncu druženja je bilo še sladko presenecenje, palacinke z domaco »cešpovo« marmelado, ki se je našla iz lanske zaloge, saj letos v naših krajih ni bilo sadja. Irena Margon Foto: Bor Šajn 25. DECEMBER OB 17. URI V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. PETRA V PIVKI BOŽICNI KONCERT NASTOPAJO ISKRICE, ORGANIST TONE POTOCNIK, CITRAR TOMAŽ PLAHUTNIK, DRAMSKI IGRALEC PAVLE RAVNOHRIB IN KVARTET SONCEK. ORGANIZATOR: KD SONCEK APOLONOV BAZAR (bizar) umetnost * oblikovanje * rokodelstvo Pivka, Hiša kulture; 6 - 10. december, 10 - 18h Postojna, Avla SAZU; 13 - 18. december Prodajni potujoci bazar pripravljamo s priprošnjo k Apolonu, velikemu olimpskemu zavetniku vseh umetnosti in hordi muzam, ki nas navdihujejo. Na njem bodo na izbiro raznolika graficna dela iz zbirke Hiše kulture v Pivki ter pestra ponudba umetniških, oblikovalskih in rokodelskih izdelkov po izboru društva Lokalc. Poseben dodatek sejma pa je … ARTventni bizar koledar Avtorji omejene serije ekskluzivne artisticne praznicne ponudbe: Nika Batista, Petra Frank, Maja Modrijan, Mateja Premrl, Jure Šajn, Marko Šajn, Leon Zuodar Ponudba vseh del in izdelkov na sejmu bo unikatna ali v omejenih serijah, zato vabimo, da ne odlašate z obiskom in nakupom posebnih daril za svoje drage. Dogodek je sofinanciran s strani Obcine Postojna ter Obcine Pivka. Koprodukcija in organizacija: Hiša kulture v Pivki Društvo Lokalc Destilator klub ISKRICE SMO UJELE SRECO Koncno dolgo pricakovan koncert, ki bi se moral zgoditi že kar nekaj casa nazaj, a nam je vse cudovite glasbene melodije utišala ter odnesla korona. Vendar Iskrice nikoli ne izgubimo upanja. Vztrajno smo cakale in hitro pograbile prvo priložnost, ki nam je bila dana, ter tako 9. oktobra priredile samostojni koncert v avli osnovne šole Pivka. Zato je bilo potrebno veliko truda ter sveže energije, vendar smo vse pred seboj videle jasen cilj, ki se nam je iz dneva v dan vse bolj približeval. Zacele so se vaje in nazaj je bilo treba priklicati vse pozabljene note, melodije, besedila, dinamiko, vzdušje in še marsikaj drugega, kar je naši najbolj svetli Iskrici Tinkari padlo na misel. Pridno smo delale, se kdaj ob že sto in enkrat ponovljeni napaki cudno spogledale, a vadile naprej in srcno upale, da nam bo enkrat le uspelo pesem odpeti najbolje, kot le znamo. Na vaje smo priklicale še Iskrivi bend, brez katerega naše pesmi zagotovo niso tako cudovite. S seboj so seveda prinesli veliko smeha in trapastih nesporazumov, ko se je bilo treba odlociti, kako hitro bomo šli ali kdo bo prvi zacel. Kaj kmalu je prišel tudi odlocilni dan koncerta in vse je bilo nared. Naši glasovi so bili pripravljeni na akcijo, instrumenti uglašeni, fantje iz Okteta Mi, ki smo jih povabile v goste, že pri nas na prvi vaji in voditelj Sandi Morel že na odru. Že na zacetku koncerta je zacel stresati to in ono modrost, vic ter zgodbico iz svojega rokava, da je vsa dvorana polna navdušenih poslušalcev od smeha pokala po šivih, na licih deklet pa je bil ob tem opazen tudi majhen nadih rdecice. S svojim petjem ter tudi nastopom naših cudovitih gostov je celoten koncert minil vse prevec hitro. Kot bi mignil, smo se v garderobi objemale ter skakale od veselja in ponosa nad uspešno izvedenim projektom. Toda za nas še ni bilo konec veselja, kaj šele petja. Hitro smo se odpravile na pogostitev in goste peljale cez vse najbolj zavite ovinke do koncnega cilja rajanja v domacem Šmihelu. S polnimi želodcki okusnih dobrot in sladkega vina smo peli, vriskali in se vrteli po plesišcu ob zvokih harmonike še dolgo v noc in ustvarili cudovite spomine ter stkali nova prijateljstva. Ker Iskrice nad vse uživamo v petju in dobri glasbi, nam tudi veliko pomeni, ce ta doseže kar se da najvec ušes ter tako komu polepša dan, nariše nasmeh na obraz ali vzbudi kak lep spomin. Zato vas prisrcno vabimo k poslušanju našega koncerta, tako da skenirate QR kodo, ki vas bo vodila do posnetka. Uživajte ob poslušanju in si ob tem poglejte še kakšno slikico na našem Facebook in Instagram profilu. Neža Penko KONCERT KLAPE ŠKVADRA V DOLNJI KOŠANI In zadonela je pesem …Ob bucnem aplavzu obiskovalcev je klapa Škvadra po letu premora ponovno stopila na sceno. Fantje prepevajo skupaj že enajst let in zaradi znanih ovir je bilo lansko leto praznovanje desete obletnice preloženo. Tako so »deseto obletnico« praznovali z letom zamude. Ob napolnjeni šolski telovadnici je klapa Škvadra konec oktobra obiskovalce navduševala s petjem dalmatinskih, slovenskih in avtorskih pesmi. Fantje so prepevali tudi ob spremljavi kitar, za kar je poskrbel tudi gost Alen Klebcar. Prijetno in hudomušno je dogajanje popestrila napovedovalka Tinkara Volk in s tem poskrbela, da je bilo vzdušje še prijetnejše in domace. Klapi je podelila torto z 10 sveckami, nakar je morala cela skupina ob ploskanju in petju poslušalcev svecke pogasiti. In tako je bila zabeležena tudi deseta obletnica. Klapa Škvadra je z bogatim repertoarjem poslušalce navduševala kar uro in pol. Gledalci so bili navdušeni. Njihovo prepevanje so spremljali s ploskanjem. Po koncanem programu je obcinstvo izrazilo veliko pozdravov in želja, da bi prepevali še naprej, da bi uspelo tudi drugo leto organizirati osmo srecanje klap pod lipo v Gornji Košani. S prijetnimi obcutki so obiskovalci zapušcali telovadnico. Po dolgem pomanjkanju druženja in kulturnih dogodkov je bil ta koncert pravi balzam za dušo. Hvala vam, fantje! Lidija Pavzin Foto: Jože Pavzin STUDENEC PREMIERNO PREIZKUSIL NOVO AKUSTICNO ŠKOLJKO V KRPANOVEM DOMU Pevska skupina Studenec iz Pivke, ki deluje 19. sezono pod umetniškim vodstvom Irene Rep, je na prvo novembrsko soboto v prenovljeni dvorani Krpanovega doma pripravila letni koncert, kot gostje pa so nastopili pevci Vokalne skupine Goldinar iz Postojne. Tako kot mnoga pevska društva tudi Studenec v tem koronskem casu ni žuborel veselo kot sicer, presahnil pa vendarle ni. Pevci smo se srecevali na zoomu in tako vsaj za silo ohranjali medsebojno vez. Naštudirali smo celo nekaj novih skladb, ki smo jih predstavili na koncertu. Ta je potekal v zelo posebnem ambientu, in sicer pod okriljem nove akusticne školjke, ki jo je obcina Pivka nabavila prav na pobudo in željo pevcev. Pevski zbori smo se namrec vse do sedaj izogibali nastopanju v zelo neakusticni dvorani Krpanovega doma. No, odslej bo drugace. To smo potrdili pevci Studenca, ki smo nad novo akusticno pridobitvijo naravnost navdušeni in se zanjo Obcini Pivka v imenu vseh pevcev prav lepo zahvaljujemo. V prvem delu koncerta je Studenec zapel nekaj skladb iz domace zakladnice, med drugim tudi pesmi na besedilo domace pesnice s Prema, Danice Pardo, ter skladatelja iz Ilirske Bistrice, Dimitrija Grlja. Drugi del je bil ljudsko obarvan. Zapeli smo tri priredbe ljudskih pesmi, na koncu pa še skladbo Ne bodi kot drugi Ditke Cepin. Solisti Rafael Zorko, Neli Žlof in Renato Adam so dali našemu nastopu še poseben car, kar je obcinstvo nagradilo s toplimi aplavzi. Umetniški vodja Vokalne skupine Goldinar Miha Šušteršic je za pivško obcinstvo pripravil pester nabor skladb. Tako smo prisluhnili Srebotnjakovi skladbi, crnski duhovni pesmi, dalmatinskim napevom in tudi priredbi domace ljudske pesmi. Tudi fantom je akusticna školjka pricarala dodaten užitek in svoj program so odpeli suvereno in ubrano. Ob zakljucku smo zapeli še skladbo Domovini in z njo razveselili našega prijatelja, kiparja in kamnoseka Danijela Rovana, ki nas je obdaril s prelepimi kamnitimi srcki. V refrenu se je petju pridružilo tudi zbrano obcinstvo. Koncert je simpaticno povezovala Tinkara Volk. Upam, da bo Studenec zdržal tudi te težke case in da bomo naslednje leto obeležili 20-letnico delovanja v bolj spodbudnih razmerah. Zahvaljujemo se obcinstvu, ki nas zvesto spremlja na naših nastopih, in si želimo, da bi naša pesem še dolgo veselo žuborela. Irena Rep NA OBISKU V SELCAH Selce je v zadnjih mesecih in letih doživelo marsikaj zanimivega in koristnega, o tem so govorili s predsednikom vaške skupnosti, Simonom Ostankom. Simon, že pred casom smo v Pivškem listu pisali o številnih naložbah in obnovah, ki potekajo na podrocju Selc, nekatereso že zakljucene, nekatere še nacrtujete. Kaj se ti zdi pomembno, da izpostaviva tokrat? Ja, res je, za nami je ureditev komunalne infrastrukture, ureditev kolesarskih poti in zavijalnega pasu v vas, tokrat pa bi radi opozorili na zelo pomembno obnovo vaškega korita in starega vodovoda. Nekaj pomembnih in predvsem zelo zanimivih informacij v zvezi z vodovodom boste lahko prebrali v posebnem clanku, na tem mestu bi se pa rad posebej zahvalil tistim, ki so prispevali pomemben delež k temu, da sta stari vodovod in vaško korito obnovljena. Obcina Pivka, Agrarna skupnost Selce, Kamnoseštvo Avsec so prispevali k obnovi sredstva in material ter se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem in upam na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Posebno bi se rad zahvalil tudi našemu sovašcanu Florijanu Poljšaku, ki je bdel nad deli in skrbel za koordinacijo na številnih podrocjih te investicije, ter pomagal s svojimi nasveti in znanjem. Lepo povabim, da si preberete tudi njegove misli, zapisane v posebnem clanku. No, poleg vodovoda pa imate za seboj še eno veliko, predvsem po vloženem delu, pomembno investicijo, obnovo in zašcito notranjosti vaše cerkve, kajne? Drži. Na to smo še posebej ponosni, kajti gre za res obsežna in zahtevna restavratorska dela. Izvajalec del je bil Ðordo Culibrk pod strogim nadzorom spomeniškega varstva. Tudi tukaj ni šlo brez sodelovanja cele vasi, obcine, posameznikov. Znaten del sredstev sta prispevali agrarna skupnost in Obcina Pivka, sredstva iz razpisa za obnovo kulturne dedišcine, Župnijski urad Slavina, nekaj so zbrali tudi vašcani sami. Vašcani smo že dalj casa razmišljali, kako bi pristopili k sanaciji in obnovi notranjosti cerkve, a se tega sami nismo znali lotiti, tako da je bil prvi pomemben korak storjen s strani g. župnika Jakopic Jožeta, ki je uspel dobiti sogovornike, strokovnjake iz spomeniškega varstva, ki so nam pomagali z nasveti, kako se zadeve lotiti. Ugotovilo se je, da je potrebno odstraniti dotrajani omet in nato obnovljeni omet v celoti prevleci s finim ometom in zašcito. Upamo tudi na še kakšne prihodnje razpise, da bi lahko prijavili še kakšno investicijo v domaci cerkvi in obnovili še druge elemente, ki so potrebni sanacije in obnove. Tukaj bi se za pomoc, prispevke in delo rad zahvalil vsem vašcanom, g. župniku Jakopic Jožetu, Župnijskemu uradu Slavina, ki je financiral obnovo oltarja, strokovnjakom spomeniškega varstva za pomoc, nadzor, nasvete in strokovne usmeritve, Obcini Pivka za financno pomoc, izvajalcu Ðordu Culibrku za odgovorno in težko delo, ter prav posebej našemu sovašcanu g. Cesnik Stanislavu, ki je bil dve leti prakticno vsak dan v cerkvi, bdel nad deli in njeno obnovo in skrbel za tisoc in eno rec. Kakšni so pa kaj nacrti za prihodnost? V mislih imamo nadaljevanje obnovitvenih del v cerkvi, od vecjih stvari pa je gotovo izgradnja protihrupne ograje pri železnici, za katero se že pogovarjamo s Slovenskimi železnicami. Pred kratkim je vaša vašcanka obeležila prav poseben praznik, zavidljivo obletnico… Ja, res je. Naša sovašcanka, Zora Novak je pred kratkim praznovala stoto obletnico rojstva. Vašcani ji ob castitljivem prazniku iskreno cestitamo in želimo zdravja in prijetnih dni v krogu družine. Silvo Celhar OHRANJANJE STAREGA VODNEGA VIRA, NAPELJAVE IN KORITA ZA NAPAJANJE ŽIVINE V VASI SELCE Starejši prebivalci vasi Selce se dobro spominjajo casov, najprej na obstojece stare litoželezne cevi vaškega ko so morali za kanec pitne vode stati uro in vec v vrsti vodovoda, ki je bil izgrajen kot eden prvih vodovodov pri vaških koritih in skoraj po kapljicah polniti posode za v Pivški kotlini še pod oblastjo (napisano po ljudskem vodo ter jih odnašati domov, kjer so zbrano vodo varcno izrocilu) Avstrije okrog 1895. leta. uporabili. Tako je bilo tudi v vecini drugih naselij obcine Postojna (sedaj obcin Pivka in Postojna), dokler se ni Okrog leta 1980 se je po vasi napeljal nov razdelilni zgradil novi salonitni vodovod, ki se je napeljal iz Malnov cevovod iz umetne mase in novi hišni prikljucki. Stare pri Planini. Izgradnja je bila nujno potrebna in v nekaj litoželezne cevi od gornjega javnega izlivka (korita za letih po 1970-em tudi v glavnem koncana. Vas Selce so napajanje živine) po vasi navzdol se je odstranilo ali ob izgradnji centralnega vodovoda iz Planine prikljucili opustilo, do tega korita pa se je stari, avstrijski vodovod ohranil, saj so novega speljali precej odmaknjeno v stran in više od tega. Zadnja izgradnja oz. zamenjava salonitne vodovodne napeljave iz Malnov z ustreznejšo in obnova vaškega vodovoda v letih 2019 do 2021 bi zahtevala popolno odstranitev stare avstrijske napeljave v Selcah, vendar so nekateri prebivalci uspeli prepricati tako Obcino kot tudi izvajalce del na obnovi, da se to ni zgodilo. Pod budnim ocesom posameznikov, ki so sodelovali z izvajalci, se je ohranila stara litoželezna cev, sproti so se popravljale poškodbe na njej, nastale zaradi bližine izkopavanja. Saniralo se je tudi korito v vasi ter uredila okolica ob njem. Po koncani obnovi se je pregledalo stanje na celotni trasi stare napeljave in v jaških zamenjalo nekaj zasunov, ocistilo rezervoar in na novo povezalo izlivek na koritu. Ocistilo se je zarašceno bližnjo okolico vodohrana, na novo se je zabetoniralo vhodna pokrova v prostora vodohrana ter popravilo in na novo vgradilo železni lestvi za vstop vanje. Sredstva za izvedbo so bila na predlog in prošnjo Vaške skupnosti Selce in Agrarne skupnosti Selce odobrena s strani Obcine Pivka. Za ta namen so namenili del sredstev, ki je bil zbran z naslova solastništva Obcine Pivka v Agrarni skupnosti Selce od poseka in prodaje lesa po žledu. Tako ostaja spomin na stari zgodovinsko pomemben vodovod in nacin življenja v vasi Selce fizicno prisoten še naprej. Marsikateri mimoidoci se ob koritu ustavi in ga hkrati s pogledom na staro, posebno oblikovano hišo v bližini obcuduje. Vsa predvidena dela se še niso opravila. Potrebno je zamenjati še nekaj zapornih elementov (zasunov) v jaških, urediti odtok za praznjenje vodohrana in namestiti opozorilne tablice o namenu uporabe vode na koritu (voda ni namenjena pitju ampak le za kmetijske namene). Tudi primerna tablica z opisom namena ohranitve vodovoda in korita bi bila zelo primerna. Upajmo, da se bo to cimprej zgodilo. Vedeti je treba tudi to, da nam lahko v hudi krizi tudi ta kanec vode iz zgodovinskih virov pride prav. Nekateri starejši prebivalci Selc pravijo, da se je iz starega vodovoda sto let pila dobra voda po kapljicah. Sedaj je vode kolicinsko na pretek, zakonsko dolocena kvaliteta je zagotovljena s strani dobavitelja, a temperatura in okus vode, ki ga pomnijo, nikoli ne bosta primerljiva s tistim iz starega vodovoda. Projektanti starega casa so vodovod zaradi varnosti in zaradi vpliva zunanjih temperatur vgrajevali globoko v tla, kar se žal, verjetno zaradi ekonomskih vzrokov, po novem malce spregleda. Posledice je moc opaziti predvsem poleti v oddaljenih koncih od izvira v Planini. Obcini Pivka in odgovornim osebam se posebej zahvaljujemo za razumevanje, denarno in drugo pomoc pri sanaciji in ohranitvi starega vodovoda. Upamo na nadaljnje razumevanje in sodelovanje. Florijan Poljšak SKUPAJ ZA IZBOR TEME NA SPOMINSKEM KOVANCU BANKE SLOVENIJE Društvo ljubiteljev Železnic Ilirska Bistrica in Primorsko Numizmaticno društvo Ilirska Bistrica sta v sodelovanju z Društvom za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica pripravili predlog praznovanj ob 150-letnici izgradnje proge Št. Peter na Krasu – Reka. Prijavili so se na razpis Banke Slovenije za izbiro dogodkov, ki bodo obeleženi leta 2023 z izdajo spominskih kovancev z veljavnostjo 2 in 3 €. K sodelovanju so povabili tudi Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, projekt je podprl tudi poslanec državnega zbora RS Andrej Cernigoj. 25. junija 1873 je po progi zapeljala prva železniška kompozicija do Reke. To je bil pomemben zgodovinski dogodek za širši regijski prostor. Naši kraji so z novo progo dobili povezavo do Jadranskega morja in v svet, prebivalcem je skrajšala in olajšala prodajo blaga in pridelkov v pristanišcih Reka in Trst. Povezala je kraje z Ljubljano in naprej z Dunajem. Železnica je omogocila razcvet gospodarstva, trgovine, odpirala so se nova podjetja, tovarne, rudniki; nastajala so nova delovna mesta, ki so pripomogla k blaginji revnega kmeckega prebivalstva. Gradnja proge je bila zaradi kraškega Foto: Ernest Margon TRADICIONALNI POHOD K SV. HIERONIMU Kulturno društvo Juršce je na prvo oktobrsko nedeljo izvedlo tradicionalni pohod k sv. Hieronimu. Cerkvica sv. Hieronima stoji nad vasjo Koritnice, k njej pa so Juršcani tradicionalno romali vsako leto, saj je bila vas Juršce del župnije Knežak. Sveti Hieronim je bil rimski duhovnik, teolog, biblicist, prevajalec, svetnik, skratka vsestranski clovek, kateremu je na slovenskem posvecenih veliko cerkva. Najboljga poznamo po latinskem prevodu Svetega pisma, ki je kasneje postal znan pod imenom Vulgata. Pohoda s kulturno in romarsko noto se je udeležilo preko 35 pohodnikov iz naše obcine pa tudi širše. Navdušeni so bili nad cudovito naravo in spokojnostjo, ki jo nudijo gozdovi Rožanca. Na cilju so prisluhnili sveti maši, po njej pa so imeli druženje in pogostitev. Projekt je sofinancirala Obcina Pivka. Vabljeni vsi ljudje dobre volje, da se Kulturno društvo Juršce pohodnikom pridružite prihodnje leto. AKTIVNI IN VESELI MLADI TELOVADCI Koncno so mladi telovadci pricakali, da se bodo znova imeli lepo pri uricah ZMAJCKOVE TELOVADBE. Za to in njihovo varnost poskrbijo Samanta, Manja in Nataša. Telovadba poteka v dveh starostnih skupinah v stari telovadnici osnovne šole Pivka. Vsaka je svoja specifika. Pri obeh pa se veliko igramo, saj ravno prek igre otroci usvajajo razlicna gibalna znanja. Na zacetku se najprej 'ogrejemo«, sledijo vaje z razlicnimi športnimi pripomocki, na koncu pa ... poligon!!! Le-tega otroci obožujejo. Ob zvokih otroške glasbe nekateri vmes tudi zaplešejo. Skratka - imamo se fajn!!! Ob zakljucenem srecanju vsak otrok dobi prigrizek in nalepko v svojo knjižico. In že jih pri vratih pricakajo starši, katerim pripovedujejo o novih telovadnih podvigih. Zmajckova telovadba BRON NA SVETOVNEM PRVENSTVU ZA ŠPELO IN KLAVDIJO Na ICU svetovnem prvenstvu 2021 sta reprezentancnipar Špela Bubnic in Klavdija Ujcic, sicer clanici ŠD Pike, pod trenerskim vodstvom Špele Masten Režek, v clanski kategoriji Performance Cheer Double, osvojili odlicno 3. mesto. V kategoriji je tekmovalo 20 parov, prvo mesto je osvojil par iz Japonske, drugi je bil par iz Ekvadorja tretje mesto je osvojil par iz Slovenije. Zaradi epidemije COVID-19 izvedba prvenstva v Ameriki ni bila mogoca, zato je le-to potekalo virtualno. Predvajanje celotnega prvenstva preko spleta se je odvijalo 9.10 in 10.10.2021. Tekmovanje in razglasitev rezultatov smo skupaj z mladinsko in clansko Cheerleading reprezentanco, svojci in prijatelji, spremljali na velikem platnu v telovadniciOŠ Pivka. Ob razglasitvi 3. mesta za Špelo, Klavdijo in trenerko Špelo smo bili presrecni, saj je to res velik uspeh.Par Špela in Klavdija ter trenerka Špela so bile deležne cestitk in pohval iz vsega sveta, saj smo bili navdušeni nad energicno, zanimivo in tehnicno dobro odplesanokoreografijo, pod katero se je podpisala Špela Masten Režek. DAN PIVŠKE KOŠARKE V oktobru se je v dvorani Skala v organizaciji Košarkarskega kluba Pivka odvil Vikend pivške košarke. V sedmih tekmah se je spopadlo približno 150 igralcev iz šestih klubov. Vsi so že težko cakali, da koncno svoje znanje s treningov pokažejo tudi na parketu. Opazi se, da predvsem mlajši igralci, ki v prejšnjih sezonah prakticno niso imeli uradnih tekem, pogrešajo športna druženja. Tudi starši in ostali gledalci so lahko po dolgem casu prisostvovali na tekmah in popestrili ozracje s športnim navijanjem. KK Pivka se zahvaljuje vsem clanom, ki so pomagali pri organizaciji. Hvala tudi Obcini Pivka, vsem sponzorjem in predvsem staršem, da podpirajo igralce in klub. Košarkarski klub Pivka KK PIVKA ZELO USPEŠNA NA TURNIRJU V POSTOJNI Kljub Covid -19 casu in s tem ustreznim zdravstvenim ukrepom je Kegljaški klub Proteus Postojna vzorno izpeljal 37. tradicionalni mednarodni kegljaški turnir za Pokal Postojne 2021. V 17 igralnih dnevih je nastopilo 287 kegljacev in kegljavk, nekaj tudi iz tujine, med njimi tudi slovenski državni reprezentanti/tke, ki so kasneje nastopili na svetovnem prvenstvu na Poljskem. Na štiristeznem kegljišcu prvoligaša Proteusa v Športnem parku so tekmovali v vec starostnih skupinah od najmlajših deckov in deklic do rekreativcev. Najboljši so prejeli pokale in medalje ter prakticna darila, zakljucka pa se je udeležil tudi castni clan kluba Albin Stegel. Pri kegljacih je slavil reprezentant in tudi predsednik ŠZ Pivka Matej Lepej, ki sicer nastopa za mariborski Konstruktor, zrušil je 680 kegljev, drugi je bil najboljši primorski igralec Simon Lapanja (Gorica) 661, tretji reprezentant Blaž Cerin 639. Najboljši domacin Zlatko Pajnic (631) je pristal na petem mestu, najboljši mladinec pa je bil iz domacega kluba Žiga Požar (626) na sedmem mestu. Pivcan Denis Pašic je bil med mladinci tretji (609), v skupni uvrstitvi pa je osvojil 18. mesto. Pri kegljavkah je zmagala reprezentantka Marija Ahacic Premrl (608) pred domacinko Sandro Dostanic (596) in reprezentantko iz Pivke Natašo Radic (594), ki je bila obenem še najboljša mladinka, 7. Lea Pašic, ki je bila druga najboljša mladinka (566), 8. Metka Škoberne (554) . Pri rekreativcih sta odšli zmagi v Slovensko Istro, pri moških je zmagal Izolcan Stanko Miklic (CDA) 574,… 13. Zmago Garbas (DU Pivka) 529, pri ženskah je slavila Justina Nucic (Izola) 533, 12. Silva Hencl (DU Pivka ) 474. Brane Fatur UREDITEV NOGOMETNEGA IGRIŠCA V DOLNJI KOŠANI Športno društvo Košana je zavihalo rokave in s financno pomocjo Obcine Pivka v letu 2021 nadaljevalo z obnovo igrišca v Košani. V lanskem letu so dokoncali travnato površino, letos pa so izvedli izravnavo plocnika ob igrišcu in izven igrišca, pripravili temelje, postavili nove klopi za rezervne igralce in delegata. Postavili so umetno travo okrog igrišca. Zaradi velike teže je bilo potrebno iz kolacev trave pred postavitvijo otresti vecino mivke. Tresenje mivke je trajalo 10 dni. Udeležba je bila okrog 8-10 clanov ŠD Košana, na pomoc so priskocili tudi ostali vašcani. Pred zacetkom sezone so tudi rocno populili nadležni plevel. Postavili so nove gole in mreže ter pred prvo domaco tekmo postavili nove klopi za rezervne igralce in delegate. NADVSE USPEŠNE NOGOMETAŠICE Nogometašice malega oziroma dvoranskega nogometa, pravilno pa je igralke futsala ŠD Košana, že tretjo sezono nastopajo v Ženski futsal ligi, ki spada pod okrilje Nogometne zveze Slovenije. V dveh uvodnih sezonah jih je vodil trener Damjan Ljubic, prej pa so pod njegovim vodstvom kar nekaj sezon igrale pravi oziroma »veliki nogomet«. V sezoni 21/22 je njegovo vlogo sila uspešno prevzel Miha Osojnik, ki ima veliko izkušenj tudi z igranjem futsala v naši najkvalitetnejši clanski ligi. V dosedanjih šestih krogih so Košanke štirikrat zmagale, doma ŽNK Vrhniko 10 : 1, KMN Sevnico 9 : 4 in ŠD Extrem 5 : 2, v gosteh še v drugo ŽNK Vrhniko 4 : 2. V gosteh so izgubile pri KMN Slovenske gorice 3 : 4 in pri državnih prvakinjah ŽNK Celju 1 : 7. Trenutno so na lestvici tretje in imajo 12 tock, pred njimi so Celjanke 18 tock, še brez poraza, in igralke KMN Slovenske gorice s 15 tockami, za njimi pa ekipe iz Vrhnike, Sodražice in Sevnice. Najboljša strelka v ligi je trenutno prav igralka Košane, Anja Žvokelj, ki prihaja iz vasice Cehovini pri Komnu, nasprotnim vratarkam je zabila kar 15 zadetkov. V naslednjem 7. krogu ŠD Košana gostuje v Sevnici, kjer strokovno vodstvo upraviceno nacrtuje nov uspeh. Naslednja domaca tekma pa bo v nedeljo 21. novembra, ko v športni dvorani Skala v Pivki gostuje ekipa KMN Slovenske gorice. Vse domace tekme na žalost potekajo brez prisotnosti gledalcev, v klubu pa se nadejajo, da prvenstvo zaradi širjenja Kovida – 19 in zdravstvenih ukrepov vseeno ne bo prekinjeno. ŠD Košana pa ima v svoji sredi tudi dve reprezentantki Slovenije v ženskem futsalu. To sta izkušeni Ana Bucik, ki prihaja iz Goriških Brd in Anja Žvokelj, ki jima tudi pravi nogomet ni tuj, saj sta obe clanici prvoligaških nogometnih enajsteric. Obe sta bili v naši reprezentanci, ki je konec oktobra meseca nastopila v Karlovcu na kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu leta 2022. V skupini , kjer so igrale še Portugalska, Poljska in Hrvaška, se naši selekciji ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Na širšem spisku reprezentancnih igralk sta bili še dve dekleti iz ŠD Košane, vratarka Sanela Balic in kapetanka Nika Samsa, ki pa sta ostali na cakalni listi. Brane Fatur ODLICEN ZAKLJUCEK SEZONE NA ZUNANJIH STRELIŠCIH Lokostrelci iz kluba MINS Postojna smo avgusta sklenili letošnjo sezono tekmovanj na zunanjih strelišcih. Kot vsa druga podrocja in panoge je epidemija COVID-19 ohromila tudi lokostrelstvo. Letos je bilo potrebno veliko prilagajanja za izvedbo treningov in tekem. Kljub temu smo bili lokostrelci v klubu celo sezono aktivni in se nato tudi odlicno odrezali na državnih tekmovanjih avgusta letos. Posebej nas veseli, da so lepe rezultate dosegli mlajši tekmovalci, saj so klubu prinesli v 3 razlicnih disciplinah (3D, poljsko in tarcno lokostrelstvo) kar 4 zlate medalje, 3 srebrne in eno bronasto. Tu je lep rezultat dosegla Pivcanka Daša Zorman, ki je v tarcnem lokostrelstvu osvojila 2. mesto v kategoriji mlajše deklice/goli lok. V clanski konkurenci smo prav tako dosegli lepe rezultate: v septembru nadaljeval v dresu slovenske lokostrelske Vanda Natlacen (clanice/dolgi lok) 1. mesto v disciplini reprezentance in na evropskem 3D prvenstvu v Mariboru 3D, Stanislav Natlacen (veterani/ukrivljeni lok) 3. mesto osvojil odlicno 7. mesto, na evropskem prvenstvu v v poljskem lokostrelstvu ter domacinka Petra Zorman poljskem lokostrelstvu v Porecu teden dni kasneje pa (clanice/goli lok) 2. mesto v tarcnem in 3. mesto v poljskem Sloveniji priboril eno od 4 kvot za evropske igre ter na lokostrelstvu. Najuspešnejši clan lokostrelskega kluba koncu zasedel 19. mesto v skupni razvrstitvi. MINS Postojna pa je bil letos Iztok Spinelli (clani/goli lok). Na državnem prvenstvu je osvojil naslov državnega prvaka MINS Postojna v disciplini 3D in v poljskem lokostrelstvu. Tekmovanja je AK PIVKA NA LJUBLJANSKEM MARATONU Po enoletnem premoru se je v Ljubljano vrnila najvecja športno rekreativna prireditev v Sloveniji - tokrat jubilejni 25. Ljubljanski maraton. Po ulicah Ljubljane se je zbralo, sicer manjše število tekacev in tekacic, vendar še vedno vec kot 6.000, ki so nastopili v treh tekaških razdaljah. Med pisano mednarodno udeležbo je nastopilo tudi deset tekacev Atletskega kluba Pivka. Vsi so vec kot presegli svoje nacrte in pricakovanja. Vladimir Savic je bil najstarejši tekmovalec na maratonski preizkušnji. Marjan Korent ni manjkal na nobenem Ljubljanskem maratonu in je uspešno odtekel tudi petindvajsetega. Robert Petrovcic je prepricljivo zmagal v svoji starostni kategoriji na razdalji malega maratona. Rebeka Petrovcic in Boštjan Dolgan sta bila prav tako s 4. in 6. mestom v svojih starostnih kategorijah izvrstna. Odlicno 8. mesto sta pa tako v ženski kot v moški kategoriji na 10 km med skoraj 1000 tekaci v vsaki kategoriji osvojila Kristina Bele in Tjaž Dolgan. Kristina vsako leto dokazuje odlicno tekaško pripravljenost in vedno navduši z doseženim rezultatom. Še ne 17-letni Tjaž je na svojem krstnem nastopu na Ljubljanskem maratonu dosegel vrhunski rezultat in potrdil odlicno delo trenerjev v Atletskem klubu Pivka. Kljub temu, da je tek le del Tjaževega glavnega športa - triatlona, verjamemo, da bo v prihodnosti še navduševal z izjemnimi rezultati na atletskih prireditvah. Cestitke vsem! Rezultati clanov AK Pivka na 25. Ljubljanskem maratonu: Ženske: Garmin tek 10 km (928 tekacic) Bele Kristina 8. mesto cas: 44:44 Alenka Draksler 46. mesto cas: 48:16 Zdravka Penko 120. mesto cas: 52:25 Polmaraton 21 km (669 tekacic) Petrovcic Rebeka 20. mesto (4. v svoji kategoriji) cas: 1:34:00 Moški Garmin tek 10 km (884 tekacev) Tjaž Dolgan 8. mesto cas: 33:00 Draksler Goran 457. mesto cas: 54:21 Korent Marjan 516. mesto cas: 55:35 Polmaraton 21 km (1253 tekacev) 43. mesto Boštjan Dolgan (6. v svoji kategoriji) cas: 1:24:41 104. mesto Robert Petrovcic (1. v svoji kategoriji) cas: 1:28:56 Maraton 42km (535 tekacev) Savic Vladimir 460. mesto (4. v svoji kategoriji) cas: 4:28:58 Atletski klub Pivka DOMACI BALINARSKI KLUB IMA DRŽAVNI PRVAKINJI PIVCANKI ODLICNI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Balinarki BK Pivka ORO METsta v nedeljo, 7. novembra, na državnem prvenstvu posameznic v Novi Gorici dosegli spet izreden rezultat. Anita Fidel je zmagala in postala državna prvakinja med mladinkami U-18. Tadeja Petric pa je osvojila 2. mesto in srebrno medaljo med clanicami. Cestitke! BK Pivka ORO MET Kolektorja iz Idrije Petra Pivk Lukancic in Klara Puhanic. Pivcanki, ki sta bili tudi najmlajši igralki med vsemi 18­imi pari ( sta še mladinki), sta v cetrtfinalu premagali tudi domaci igralki Krima - clanici državne reprezentance Saro Jencic in Polono Zule. »Skozi celotno tekmovanje sva kazali dobre igre. Finale sva malo slabše zaceli, a sva se zbrali in uspeli zmagati. Zelo sem vesela, saj je to moj prvi naslov državne prvakinje, še toliko bolj, pa ker sva z Rebecco do njega prišli v mocni clanski konkurenci. Rada bi se tudi zahvalila vsem, ki so naju spremljali in spodbujali na in izven igrišca,« je dogajanje na Krimu opisala Aneta Fidel. Priznanja in pokale je podelil predsednik BZS Primož Marinko. Cestitamo Aneti in Rebecci! BK Pivka ORO MET ZAKLJUCEN PRVI DEL DRŽAVNE LIGE V BALINANJU Prvi del ženske in moške državne lige v balinanju je za nami. Ekipi sta aktivno trenirali 2 x tedensko in ob sobotah igrali ligaško tekmo. Ženska clanska ekipa BK Orlek Oro Met Pivka se je povzpela na sam vrh lestvice in zasedla 1. mesto. Moška ekipa BK ORo Met Pivka pa se je z dobro igro uvrstila na 2. mesto. Ligaska tekmovanja so potekala od konca meseca avgusta do konca meseca oktobra. Cestitamo obema ekipama za dosežen uspeh in želimo, da ta uspeh obdržijo tudi v drugem delu državne lige, ki pa pricnejo v mesecu aprilu in zakljucijo v mesecu juniju. Držimo pesti za njih! BK Orlek ORO MET Pivka NAGRAJENCI SVIT KRIŽANKE Tokratni žreb je bil naklonjen naslednjih nagrajencem, ki boste prakticno nagrado prejeli po pošti. Nada Frank, Mira Felicijan, Tamara Bergoc Sanabor, Sabina Berne, Maja Kovacic Cestitke! BRADACI Brivnica Ozbic, prva slovenska brivnica v legendarni stavbi na vogalu, je ponovno odprla svoja vrata. Rezervirajte svoj termin in si privošcite pristno brivsko izkušnjo. Rezervacijo lahko opravite preko spletne strani brivnica-ozbic.si ali telefonske številke 05 982 63 26 Svetovanje • Prodaja • Montaža • Zagon Narocite brezplacni ogled in svetovanje info@adelsberg.si 040 298 822 ENERGETSKI SISTEMI, Petelinje www.adelsberg.si Ob skorajšnjem zakljucku leta Vsem clanom Društva upokojencev Pivka in vsem ostalim obcanom obcine Pivka želimo vesel božic in vse dobro v novem letu 2022, veliko srece, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA 13. december ob 17. uri, Krpanov dom Pivka PREDAVANJE DR. MARKA JUHANTA ZA MLADOSTNIKE IN STARŠE »OTROCI IN STARŠI – VECNA ZGODBA, KI SE PONAVLJA« (organizira: KD Lipa Pivka) 2. december ob 18. uri, Krpanov dom Pivka PARSKA GOLOBINA IN PALEOLITSKE RAZISKAVE NA OBROBJU PIVŠKE KOTLINE (dr. Matija Turk) (organizira: Zavod za turizem Pivka) 14. december ob 16.30 uri, Ljudska univerza Postojna PRAZNICNA DELAVNICA Z MELITO JURCA Potrebna je predhodna prijava in sicer na lu-postojna@zavod.znanje.si ali 05/721 3. december od 10. do 14.30 ure, preddverje Krpanovega doma v Pivki DAN PROSTOVOLJSTVA V OBCINI PIVKA (organizirata: Obcina Pivka in Inštitut Antona Trstenjaka) 12 80. Cena: 10 eur. (organizira: Ljudska univerza Postojna) 3. december ob 17. uri, Krpanov dom Pivka PRIHOD SV. MIKLAVŽA, igrica in obdarovanje (organizira: KD Lipa Pivka) 3. december ob 21. uri, Šotor pred PTC Primorka KŠOPP BO BRUC (Koncert: Mambo kings, Pivo in cevapi, DJ Krmpy) (organizira: Klub študentov obcin Postojna in Pivka) 3. december ob 16. uri, Šotor pred PTC Primorka KŠOPP-OV PIKNIK (Koncert: Ansambel Biseri, DJ Krmpy) (organizira: Klub študentov obcin Postojna in Pivka) 4. december ob 20. uri, v živo na Galeja TV, TV Vascom, TV Studio Proteus, TV Oron in Radio 94 DOBRODELNI KONCERT FANTOV SPOD ŠILENTABRA »KU PRIDE MIKLAVŽ« (organizirajo: Fantje spod Šilentabra) 9. december ob 17. uri, VGC Pivka (Kolodvorska 2) MALI MOJSTER PEKE (otroška delavnica peke) Potrebne so prijave na 714 50 22 ali vgc.ilbistrica@gmail.com. (organizira: VGC Pivka) 10. december ob 19. uri, Krpanov dom v Pivka GLEDALIŠKA PREDSTAVA GREGORJA CUŠINA NEPOPOLNE RIME (organizira: KD Lipa Pivka) 25. december ob 17. uri, župnijska cerkev Sv. Petra v Pivki BOŽICNI KONCERT Nastopajo Iskrice, organist Tone Potocnik, citrar Tomaž Plahutnik, dramski igralec Pavle Ravnohrib in kvartet Soncek. (organizira: KD Soncek) vsako soboto in nedeljo KINO PIVKA Aktualen spored kino predvajanj je objavljen na FB strani Kino Pivka, Radio 94 ter na strani Obcine Pivka. vsak delavnik med 8. in 16. uro, Ljudska univerza Postojna SVETOVALNO SREDIŠCE IN SREDIŠCE ZA SAMOSTOJNO UCENJE Brezplacno. Predhodna najava na ana.sabec@zavod-znanje.si, 05/721 12 84. (organizira Ljudska univerza Postojna) DINA PIVKA torek – petek: 11.00 – 14.00 sobota – nedelja: 10.00 – 16.00 EKOMUZEJ PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER sobota in nedelja: 10.00 – 16.00 PARK VOJAŠKE ZGODOVINE ponedeljek – petek: 11.00 – 14.00 sobota, nedelja, prazniki, šolske pocitnice: 10.00 – 16.00 V mesecu decembru bodo na sporedu: • King Richard ( športna drama z Will Smithom v glavni vlogi) • Spider Man: No way home ( akcija, avantura) • Sing 2 ( sinhronizirana risanke) • The King’s Man: Zacetek ( Akcija/Avantura) • The Matrix Resurrections ( ZF/Akcija) Ter še veliko drugih filmskih uspešnic! V mesecu decembru bosta Obcina Pivka in Javni zavod za turizem Pivka pripravila božicne kino predstave. Na ogled bodo nove in stare božicne klasike za vso družino. Matrica: Obuditev (The Matrix Resurrections) Zapoj 2 (Sing 2) ZNANSTVENO-FANTASTICNI ANIMIRANI Podnapisi sinhronizirano Kultna franšiza koncno dobiva svoje nadaljevanje! V Pevski talentI, ki so se nam s svojimi izjemnimi glasovi pred petimi leti vtisnili v spomin, se zdaj vracajo na velika platna v še vlogah Nea in Trinity se bosta ponovno združila izjemna vecjem spektaklu v drugem delu animirane pustolovšcine Zapoj 2. Letos bodo praznicne dneve zaznamovale še vecje uspešnice Keanu Reeves in CarrieAnna Moss, film pa bo režirala in vecje sanje, ko se bo koala Buster Moon s svojo izbrano ekipo pevskih talentov pripravljal na otvoritev svoje najbolj blešcece Lana Wachowski. V Matrici se bodo Keanu in Carrie-Anne in ekstravagantne predstave doslej. Obstaja pa le ena težava - najprej morajo prepricati eno najbolj osamljenih svetovnih rock pridružili še Yahya Abdul-Mateen II, Neil Patrick Harris, zvezd, ki jo zaigra svetovna glasbena ikona Bono, da se jim pridruži. Drugi del uspešnice je napisal in režiral priznani filmski Jonathan Groff, ki nam je poznan iz serije „Mindhunter” ustvarjalec Garth Jennings, v njej pa so še dodatni novi liki, ki jih igrajo glasbeni zvezdnik Pharrell Williams, Letitia Wright ter in Jada Pinkett-Smith. komika Eric Andre in Chelsea Peretti. Film sta producirala ustanovitelj in izvršni direktor Illumination Chris Meledandri in Janet Healy.