Posamezna itevUka; ■ 1 krono.
*»*»»» »«m la, nna 5
•	n fmaik«, »vik ni t »
!	»“l***!«**	*M	I«	Mu.	;
c “® k* *•»*»• »o *. : : fr1** a *■. -S3« »*’ :
* ■*«•* H Vn P« ..tknfct >
1	aUAi	*
O O O POSTIsrilsr^ iPAV^BAJJBAN^ D O
\ msSjgjSSSl :
*' T5EHB
Uto: II.
Maribor, 13 junija.
. Borba med unitarizmom in separa-^moin bo te dni dosegla svoj višek, .zbližuje se namreč, tisti del ustave, ;l *ovori o razdelitvi'države v uprav-e linice.
. }*jePosredno pred razpravo o tem Stoeiti vprašanju je došla Samostojna
ttfv«nVo a nrorl IfkOTkTn. Ici do-
Poln
;liska stranka s predlogom, ki do-. in poenostavlja vladni ustav-J JlaČrt s tem, da določa obseg oblasti. jm načrt dopušča, da smejo imeti c lasti manje nego 700.000 prebival-. v> konkretnega pa ne pove nič. Zato j Pr®dl°g SKS došel ravno v pravi ob’ Predlaga, da naj bodo sedeži vm °*ij v Mariboru, Ljubljani, Zagre-ru ak"> 0siieku> Splitu itd.
V#' Prejšnjih. držav smo podedovali ^azUčnih upravnih sistemov. Ti si-
1	so fee takorekoč zrasli z ljudstvom 5e )Ia^ *ega konzervativnega stališča VeUeuačenje in poenostavljenje upra-T®‘° otežkočeno. Naj več j e težave pa r4 ].cla3p politično stranke, ki upravne Okoriščajo v svoje strankarske
s?11*.	?
1>a J*e upravna razdelitev dr-{%1,v^s-nolens vprašanje dveh na-> naziranj: unitarizma in separa-'brod	avtonomizem	postal do-
i kr®ka onim, ki stoje na sta-stoj.;,-. ..omenskega separatizma in hi-*i<sverfi • Marijanskih teorij. Jugo-lioče i klub je avtonomističen, ker r menslu trializem, socia!ni de* >,<Xn -$» -60 tudi avtonomisti, a triali-
a^no vprašanje jo rešeno. — tsga .ane tedaj še praktično, in rešitev. Jf °lahkotila Samostojna kmetij-tr&nka s svojim predlogo. Sko-t>r0f-n °^0v° je, da bo ustavni odbor ta ^la • Pobril. Slovenija bi imela dve Mariborsko ih ljubljansko. Hi-il yl^e Slovenije ni, plemenska obsto-v6h • prevrata. Izgubili ne bi Slo-ai°’ v praktičnem ozira pa je iuutl za nas severne Slovence bolje, ce ?° svojo oblast v Mariboru, kakor
Maribor, torek 14. junija 1921.
Regent Aleksander v Ljubljani.
(■■KtftMiiMtMttMnmnn
| Posamezna ftetilkat j 1 krono. |
* ouDSitaro w tum * *nt-v hm, JviiSm «!. fe. 4, L u4-S finpi*. T«Ui»n bUnrt. H. ffl.
* ureiTi m Mh«J» * toMnt
: stfiaBat«,
:	*•«•».	U.WT.	|
■ V« aualtt* km imm)* mm
S M<1». — «*»!*•• w «wN«.
■
Številka: 132.
LDU Llubljana, 13. junija. Na povratku iz Pariza v Beograd, so se peljali včeraj skozi Ljubljano prestolonaslednik regent Aleksander, princezinja Jelena ter princa Arzen in Pavel ter spremstvo. Na kolodvoru so se poklonili regentu in njegovemu spremstvu
predsednik deželne vlade dr. Baltič, za-stoostvo komande dravske divizije in policijski ravnatelj. Predsednik deželne vlade dr. Baltič je spremil regenta in njegovo spremstvo do Zagreba, nakar se je povrnil v Ljubljano.
Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja Petra.
LDU Beograd, 11. junija. (Uradni buletin vlade.) Nj. Veličanstvo kralj je zbolel 4. t. m. za lobularno pljučnico, t. j. za vnetjem pljučnega krila. Vnetje je potem prešlo na del desnegi krila pljuč, potem pa na gornji del gornjega krilaglevih pljuč.. Od 7. t. m. naprej «o se začeli posamezni deli pljuč čistiti. Dne 9. t. m. so bili na bazah še znaki vnetja. Srce deluje malo boljše. Žila je po kakovosti boljša. Dihanje je hitrejše in pojavila se je cie-noza sluznic. Dne 10. t. m. stanje v plju-
čah neizpremenjeno. Od včeraj deluje srce slabo. Zila 84, dihanje. 52, ustnice in jezik so bolj modre. Pojavlia se lahka oteklina nog. Temperatura 37. Splošno stanje resno. — Dne 11. t m. Na desni osnovnici se je perkusija zvoka razjasnila, dihsnje je še bolj ostro z malim vlažnim šumom. Na levi osnovnici zadaj je še malo suhih šumov. Ostali deli pljuč so se že očistili. Temperatura 37 2, žila 84, precej močna. Dihanje 45, ustnice in jezik bolj rdeče bsrve. Na nogah še nekoliko otekline. Splošno stanje boljše.
Zemljoradnilg ne zapuste konstituante.
LDU Beograd, 12. junija. Včeraj je imel zfcmljoradniški klub svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o tekočih poslih stranke in o vprašanju, ali naj z&nljoradniki zanaprej še prisostvujejo sejam konstituante. Članom Moskovlje-viču, Stajiču in Ivaniču je bilo po vodstvu kluba naročeno, naj sestavijo spomenico, ki se bo odposlala vladi. Ako bi spomenica bila do jutri gotova, tedaj se bo prečitala v konstituanti. V spomenici se bo • zahtevalo, naj vlada
izpremeni nekaj Členov ustave, predvsem člena 42, in 43, ki govorita o agrarni reformi. Zahtevalo se bo tudi, da se dosedanje naredbe o agrarni reformi razveljavijo. Ce vlada ne bo ugodila {etn zahtevam, tedaj zemljoradniki ne bodo glasovali za ustavo. Kar se tiče njihovega nadaljnjega udeleževanja sej konstituante, je med njimi zmagala struja, ki je za to, da se klub tudi nadnje še udeležuje sej skupščine.
Naše stališče glede Baroša.
bij’ ** se steka vsa samouprava v Lju-> *
načrt razdelitve upravnih edi-k(i. v principu tri slovenske stran-^okrati, samostojni kmetje in hi demokrati. Kaj hočejo narod-, Qla-lci, o tem najbrž še sami niso
Jasnem.
%v likalno stranko pomeni ustva-Jlj 6J^riborske in ljubljansko oblasti Pfrrfi ^ "a bo težko-pregrizla. Da njen načrt o jugoslov. ple-
LDU Beograd, 12. junija. Ministrski predsednik Pašid fe na slnočni seii ministrskega sveta naznanil,- da je Italija naši vledi stavila predlo? glede skupnega eksploatiranja Jn uprave re-škeg8 pristanišča. O tem predmetu je v ministrskem svetu nastala dolga debata, ki snoči še ni bila končana. Člani vlade stoje na stališču, da se mora rapallska pogodba izvršiti in da mora naša vlada prevzeti upravo nad baroško luko. Skle-
nilo se je, da vlada dementira časnikarske vesti, ki so se rszSirile po Italiji, češ, da je v tem vprašanju že došlo do sporazuma med Rimom in Beogradom, Istotako je sklenjeno, da se jutri pozovejo do trije zastopniki demokratskega in radikalnega kluba in po en zastopnik muslimanskega in zemljoradniškega kluba na sestanek, kjer se bo ministrski predsednik posvetoval z njimi glede teh vprašanj.
Za našo vojno odškodnino.
LDU Beograd, 12. junija. Posebni vladni odposlanci dr. Kumanjidi, dr. Velizar Jankovič in Dragan Protič so predvčerajšnjim posetili francoskega ministrskega predsednika Brianda in inu naznanili stališče naše vlade v vprašanju odškodnine. V obveščenih krogih se zatrjuje, da naša vlatia upa, da se vpra-»račo "a v	tGm	<>ziru	stranka ni	imcia jšanje naših reparacij reši ugodno. Naše
lev- .ko	bi	Radič ne	krožil	na	skraj-	’	reparacijske zahteve se podkrepljajo s
/l°i m h; n« mfifitn rfinnhiiVnnsif^ tem, ker je francoskemu ministrskemu
Voh- beračiji, ta up jo že splaval V tem oziru stranka ni imela
5n bi na mesto republikanska !) j hi	federalistični gramofon, te-
mor^a Pridobiti tudi par '/.^anjših skupin za enoten avfo-1^05 i	bi	postavil -sednnji
pa skupini nevarno protiležje. Ta-
11	rn erika]na stranka obrača svoj vc	separatističnimi vodami in
*	J. krene v unitaristični pri-s cioier izgrubi še nadaljno polo-^ t{a^e politične moči, ali ps* obrne iv°jo • era’ s čimer izgubi vse, razon Ql^eriiacijonalno katoliško pod-
razdelitev slovenskih kra-r^aribor in Ljubljano odgovarja
v.^tiv^a gospodarskim in admini-}	!r‘ razmeram, ki pridejo vpr-
Maribor in Ljubljana Mh e j ‘^ata dva naravna centra, ka-
0Lžllo*ah'Ve-Ži na severQi> drugi pa na Lm? .ni me^ 8l°venske pokrajine. ^^9 J v se bo osredotočilo v k as° javno življenje, ne da bi
v6Uk V ’*V-em razv°ju ovirati od
6 oddaljenosti in diugih tež-
Revlzfja uredbe o delavskih zhornlcah.
LDU Beograd, 12. junija. Na zahtevo beograjske dela’vske zbornice je nova uredba o delavskih zbornicah, ki jo je izdelslo ministrstvo za socialno politiko, bila ponovno vposlana ministrstvu v revizijo. Ob priliki te revizije, pri kateri se bodo popravile nekatere nepravilnosti v pogledu same organizacije delavskih zbornic, bo vstavilo ministrstvo v naredbo še nekaj novih točk, od ka-katerih je najvažnejša ta, da se bodo v bodoče vse delavske zbornice smatrale za polkuradne ustanove, ki bodo kot take izdelovale tudi posebne odloke o vseh važnejših vprašanjih, in sicer sporazumno z odsekom za zaščito delavcev in ministrstva za socialno politiko. Ta odsek bo edina državna kontrol* nad vsemi ustanovami te vrsti.
Položaj v Gornji Slezlji.
DKU O pole, J2. junija. Pri pogajanju i gtner»l«m Holtrjem je inter-
predsedniku znano, kako je naša država trpela za vojne in da je sama Srbija izgubila četrtino svojega prebivalstva. Naši odposlarifci se povrnejo v Beograd koncem tega tedna. V parlamentarnih krogih se goyori, da bodo odooslanci pred svojim povratkom poizkusili sondirati teren_ pri francoskih, angleških in amerikanskih finančnikih, da-li bi bilo mogoče doseči večje inozemsko posojilo.
aliirana komisija zagotovila, da bo in-surgentom prepovedala vsako nadaljuo sovražno riostopanje. Kljub temu pa so oddali Poljaki še 32 strelov iz topov na Ratibor—Planjo. Več krajev, katere so nemški brambovci na poziv interaliirane komisije izpraznili za ententne čete, so Poljaki zopet zasedli.
DKU Berlin, 12. junija. (Wolff). Poliaki nadaljujejo svoje napade. Več krajev obstreljujejo s topovi in strojnicami. Na Zembovice so izvršili štiri napade. Most pri Lapačah je podrt. Posadka v Boriču, ki ga oblegajo Poljaki; kliče neprestano na pomoč.
Avstrijski papirnati drobiž.
LDU B»ograd, 12. junija. VCeraj so bili vsi kronski bankovci po 1, 2 in 10 kron odtegnjeni ij prometa v krajih, kjer so te novčanice doslej še krožile. Ministrstvo za finance opozarja prebivalstvo na to, da sc ti barikovci od danes naprej nikjer veC ne bodo sprejemali
koč, ki bi nastajale, ako bi bil sedež oblasti v Ljubljani.
S tem, da se obseg okrožja zmanjša ter se ustvari cela vrsta upravno de* centraliziranih, zakonodajno pa centraliziranih edinic, se najlažje odstranijo strahovi tzv. centralizma, ki ga slikajo na steno v podobi hudiča razni separatistični pleskarji. V državni zbor, sestavljen na podlagi splošne in enake volilne pravice, bodo postale vse te avtonomne edinice svoje zastopnike, ki bodo imeli pravico in oblast, da odpravijo razne upravne nerednosti, ki bi se po zaslugi nesmrtnega Sv. Birokra cija zagrizle v državni aparat in motile zdrav obtok uprave in javnega življenja. Samo na ta način bo mogoče v, krajih z kulturno zaostalim prebivalstvom progresivno dvigati splošni nivo, pri čemur bodo v lastnem interesu
—	kot deležnice cele države — sodelovale tudi naprednejše oblasti. Samo potom decentralizirane, na manjše dele razdeljene uprave bo mogla centralna zakonodaja nuditi vsemu državnemu organ izniu zadostno množino zdrave krvi in dajati impulze ter inicijativo za razmah danes še latentnih sil. Centralizem, ki bi ne poznal te decentralizacije in avtonomija, ki bi ne bila ve--zana na centrum, bi vodila državo .vi anarhijo, izročajoč jo ali birokratskim' parazitom ali pa samovolji omejenih’ lokalnih patriotov, ki se kaj radi za/ grizejo v upravna korita in izkoriščajo nepoučenost prebivalstva za svoje nečedne namene. Kako daleč bo segala avtonomija oblasti, to bo določila šel? redna zakonodaja. Želeti je, da dobi ts decentralizacija uprave kar najširji obseg, ki odgovarja modernemu pojmovanju države, katero ne pozna podložnikov in ki ne dopušča, da bi se kaste uradništva proglašala za višjo nego so ostali državljani. Zato je treba dati o-Mastim toliko avtonomije, da bodo do* šli tudi lokalni faktorji do besede ljj lahko v danih mejah prispevali k brefc* liibnemu in naglemu delovanju državnega aparata. Prva skrb pa mora biti posvečena parlamentu, ki bo vršil suvereno nadzorstvo nad vlado in vsemJ decentraliziranimi upravnimi jedini cami in ki bo v stanju vedno dopolnje vati -in' izboljševati vso upravno, gc spodarsko, socialno in kulturno žiVlji nje ljudstva.
Ig—us.
Slovanski problemi.
Cehi In Slovaki.
Notranjepolitičen položaj na Češkoslovaškem je v marisikaterem oiiru podoben našemu. Da so tam razmere že bolj konsolidirane, to je pripisati veJSjl politični zrelosti prebivalstva, ugodnejšemu gospodarskemu stanju, ki je po* sledica industrializacije in večje ljudske kulture, ter v nemalf meri tudi Činje-nici, da imajo Cehi zelo spietne ia ver-zirane državnike. Vkljub temu, da je ustava že dolgo sprejeta, pa ae Sc vedno opaža ustavno gibanje in sicei med Slovaki In Nemci; v inozemstvu še zmeraj rujejo protičeški krogi prot/ obstoju mlade republik«.
Slovaško vprašanje je do neke mere analogno slovensko-hrvatskemu. Konzervativne stranke na Slovaškem 5» niso prenehale delovati za avtonomijo Siovaške. Dan na dan Čitamo v češkib listih vesti o avtonomističnih izjavah, kakrfnih smo vajeni Iz lastne okolice, Značilao jr, d« z avtonomističnih ge$U
barantajo predvsem konzervativne stranke Id da baš slovaško ljudstvo zahteva umoupravno Slovaško, dočim na pr. moravskemu takšne zahteve ne padejo na um.
Češkoslovaška republika je nastala a« podlagi historično-narodnostnega principa in po zaslugi onih mož in skupin, ki so sistematično delovali za osvobojenje in njedinjenje češkoslov. naroda.
Piemont je bila Ctška« Tu je nacionalna zavest najbolj razyita, ljudska kultura prodrla najgloblje na deželo; tukaj so se zbirali kadri bodočih legi* Jonarjev, ki so takoj v začetku razumeli dalekosežen zgodinski pomen svetovne vojne in vedeli poseči v njen na-dalini potek. Slovaška, če izvzamemo poedince, je bila pri tem pasivna. — L. 906 je imela Velika Moravska približno iste meje kakor današnja Češkoslovaška. Nato so došli Madžari in takratni velikomoravski narod se je razdelil. Slovaki so večjidel prišli pod Madžare, izgubili tekom stoletij svoje narodne tradicije in tudi ekonomsko podlegli Madžarom.
Cehi so živeli s svojo državo, dokler m! nastopila žalostna Bela Hora (1620) Ta češki poraz je za 2 stoletji umrtvi vse češko narodno življenje. V času preporoda — izza prve francoske revolucije — so pa bili ravno Slovaki tisti, ki so prižgali domala ugaslo narodno zavest na Češkem. V Sedanji Bratislavi je bil lice], na katerem sta delovala Safafik in Koliar, prvi učenjak in drugi pesnik ,Slavy dcera*. Iz TrenČina in iz požun-skcga liceja je izšel velik zgodovinar Palacky. Tem se je pridružil Ceh Jug-mann in nastopila le doba velikega na rodnega preporoda. Toda Slovaška sama Je kmalu zaspala. Madžari so se z vso besnostjo zagnali v ekonomsko Šibko ljudstvo in ga začeli potujčevati. Položaj je Sil podoben kakor pri nas Slovencih. Mi smo dobili izza ilirizma namesto enotnega srbohrv. jezika slovenski slovstveni jezik in si z njim ustvarili lastno kulturo. Slovakom je prinesel poseben slovstveni Jezik Ljudevit Stur. Odslej se je začel separatizem, ki je imel pristaše v najboljših slovaških rodoljubih, nasprotnike pa — seveda — v. Madžarih in ki ima danes, v svobodni državi, pristaše samo le v nezavednem ljudstvu, potujčeni slovaški inteligenci, indirektne prijatelje pa v Madžarih.
mmsssssssBM jjubiu-l ■■il1«. j." ■■■ljiui—um. mrnmuem"
Zlet mariborskega sokolskega okrožja 5. junija 1921.
Mariborska sokolska župa je razdeljena na štiri okrožja: mariborsko, ko-TOŠko, ptujsko in mursko. V mariborsko okrožje spadajo sokolska društva Maribor z odseki Jarenina, Sv. Jakob in Pragersko, Studenci z odsekom Hoče, Sv. Lenart, Slov. Bistrica in Ruše. Prvo je to okrožje letos priredilo svoj zlet in sicer na sedežu Sokola v Studencih, ki je imel vso prireditev na oskrbi. Po prijaznosti pukovnika gosp. Jakovljeviča se jo mogel zlet vršiti v celem obsegu v višji vojni realki, ki jc najprikladnejši prostor v Mariboru za enake priredbe.
Namen okrožnega zleta, kakor vseh Sokolskih priredb, je podati sliko nepretrganega notranjega dela društev v okrožju. Zlet je potekel po določenem sporedu. Zjutraj ob 8. je bilo zbirališče V Sokolskem domu v Studencih, odkoder je odkorakalo Sokolstvo v vojaško realko k skušnjam. Ptišla, so vsa, okrožna društva. Slov, Bistrica, Ruše, Sv. Lenart, Maribor z odseki Jarenina, Sv. Jakob in Studenci. 2e skušnja je pokazala razveseljiv napredek Sokolstva v mariborskem okrožju tako po strani discipline kakor številu. Na lan-sfceic zlotu v Sv. Lenartu jo nastopilo
L. 1875 je izjavil Koloman Tisza: »Narod slovaški ne obstoja.* Odgovoril mu je slovaški narodni prv^k Hurban, eden izmed začetnikov slo ega literarnega separatizma in izjavil, daje slovaški narod del češkega naroda, kateremu pripada po svojem značaju, jeziku in po svojih narodnih tradicijah. Dokaz za obstoj slovaškega naroda je češkoslovaška literatura.
Novo nacionalno-kulturno gibanje na Slovaškem pa izhaja iz praškega seminarja prof. Masaryka, kjer so se zbirali dijaki iz Slovaške. Njim na čelu j* stal sedanji minister dr. Srobar, kateri je pričel 1. 1897 po Slovaškem propagirati češkoslovaško jedinstvo. Vedno več mladih ljudi se je zbiralo okrog dr. Srobarja, ki je izdajal revijo ,Hlas“. Pozneje se je pojavil M. Hodža s .Slov. Tyzdenl-kom“ in M. Stefanik ,Slov. Dennikom*.
Med svetovno vojno s6 zastopali ored inozemstvom češkoslovaško jedinstvo trije Cehi: Beneš, Sychrava in Pavlu ter trije Slovaki: Masaryk (poreklom Slovak), Stefanik, Osusky. Njihova ideja je zmagala. Slovaška je postala nerazdeljiv del Češkoslovaške republike.
Ujedinjenje obeh delov naroda, katerih eden — slovaški — se je pod vplivom političnih razmer razvil v samostojen narod, se ni Izvršilo na podlag neposrednega izraza ljudske volje, temveč kakor uvodoma rečeno, na histo-rično-narodnostnem principu. Cehi in Slovaki so en narod, spada jo tedaj tudi v eno narodnostno državo. Ako se Izvrši ureditev državnih mej po narodnostnem principu, ne morejo pripasti madžarsk državi. Za samostojnost Slovaške pa b bila dana podlaga le tedaj, če bi bili Slovaki v resnici drug narod nego Cehi. Vsa dosedanja zgodovina pa do-kazufe, da tvorijo vsa plemena na ozemlju bivše Velike Moravske narodnostno celoto, katero so zgodovinsk vplivi sicet nekoliko diferencirali, ne pa razdelili in pretvorili v samostojne dele Obstoj literarnega slovaškega jezika je ravno tako piškav dokaz za slovaško narodnost, kakor obstoj provencalske politike za neenotnost francoskega na roda. V teoretičnem smislu sedaj slo vaško vprašanje ne obstoja, ne glede na to, ali bodo Slovaki pisali še nadalje slovaščino, ali pa bodo sprejeli Češki slovstveni jezik. To je teoretično tako neznatnega pomena, kakor če hočejo Srbi pisati s cirilico in v ekavščini, Hrvati pa z latinico v ije-
kavščini. Narodnost ni odvisna od takšnih sekundarnih posebnosti.
Slovaško vprašanje pa obstoja v praktičnem smislu. Ljudstvo je usedlina jpre-teklosti in tri četrtine vplivoir, ki ravnajo njegovo mišljenje in Čustvovanje, pripada preteklosti, le eno četrtino prispeva bodočnost. Današnje politično, kulturno in gospodarsko življenje na Slovaškem
Komunisti so ravnokar poslali svoj« zastopnike v Moskvo, baje tudi sprejeli v to deputacijo par Radičevcev, katere druži s komunisštično idejo samo zakrknjeno sovraštvo do sedanje fiatio* nalne države. — Kolikor moremo soditi po najnovejših vesteh, pripravljajo tudi zemljoradniki svoj eksodus, to pa v prvi vrsti vsled spora z znanim pro*
’	l	»	J	j	m	uyuiu	</	(■-
tiči večjidel še v preteklosti. Oglejmo j metnim ministrom dr. Velizarom Janko-si samo najpoglavitnejše vzroke: Slova-i vičem
42 telovadcev, letos 99, članic 24, letos 60. Skušnja se je izvršila hitro in iz-vzemši župnih ženskih prostih vaj, ki so bile v nekaterih gibih premalo na-vežbane, ni. bilo treba večjih poprav.
Popoldne ob 14 uri je bilo zbira,li šče Sokolstva v Narodnem domu. S sokolsko točnostjo se je tu zbralo Sokolstvo, člani, članice, moški in ženski naraščaj, deca preko 800 oseb. Hitro je bil uvrščen sprevod, na čelu jozdni odsek mariborskega Sokola (42), železničarska godba, predstavniki društev, prapor M. S. in zatem članstvo v kroju (62) članice (60), obrtni naraščaj, moška in ženska deca. Pohod je nudil pestro sliko na zunaj, a kar je važnejše disciplino in red vseh sodelujočih. Lepo jo bilo gledati zlasti deco in naraščaj s kakšnim veseljem, navdušenjem in zanosom je korakal ob zvokih godbe po mariborskih ulicah. Pred 15. uro je dospel sprevod v vojno realko. S Sokolstvom je prispelo mnogo občinstva in pozneje prihajalo v vedno večjem številu, da je bilo prostorno telovadišče krog in krog obdano od gledalcev.
Ob 4. uri je pričela javna telovadba pod vodstvom br. Jen kota, okrožnega načelnika in sicer je najprvo nastopilo 99 članov s prostimi vajami, določenimi za letošnji župni zlet v Središču. Pri'teh v&jal? so'nastopila vsa društva' in odseka x J.aremni in Sv, Jakobu-
ška (okrog 3 milijone prebivalcev) je dežela malega kmeta, gorskega kočarja in proletarca. Gospodarsko ste ga izžema dve pijavki, veleagrarec in žid. Produci ral je vedno manj, kulturna zapuščeno* —* posledica politične odvisnosti — ga ni mogla dvigniti k racionelnemu delu, kakor ga je gojil madžarski grof na svojih obširnih posestvih in gozdovih, zato je lapadal vedno bolj v dolgove, tišča zmeraj bolj v nastavljeno mrežo vaškega oderuha-žida, končno prodajal svojo ze mljo msdžarskemu bogatcu in se selil. Ali je šel v tuja mesta med proletarce — mnogo jih je požrl Dunaj, — ali se je naselil v Ameriki, kjer živi danes preko pol milijona Slovakov, ali pa je garal na svoji bedni zemljici ifi hodil širom sveta kot piskrovezec. Gospodarsko so s« tedaj Slovaki proletarizirall.
(Konec prib.
Notranja in zunanja
* Politika eksodusov. Kakor znano, komunistični poslanci stavili vlad
do 1.
so
ultimat, v kateiem zahtevajo, da
10. junija izpolni sledeče zahteve: razveljavi Obznano; 2. dovoli otvoritev delavskih domov; 3. dovoli otvoritev vseh ostalih delavskih organizacij; 4 dfevoii komunistične tiskarne in knji garne; 5. dovoli povratek izgnanih ali drugače preganjanih komunistov. Vlada na ta ultimat ni dala odgovora. Dne
11. t. m. je komunist Filipovič prečita v skuDŠčini izjavo komunističnih poslancev, da izstopijo iz konstituante Poslanci so takoj na to zapustili zbornico. Vlada je bila pripravljena, da do voli komunistom neke koncesije, tako je na pr. ukinila prepoved delavskih sindikatov. Komunisti pa še vedno de lujejo med prebivalstvom za boljševiško revolucijo in hočejo vzpostaviti v po nolnoma agrarni državi že v Rusiji ponesrečeno diktaturo manjšine, ki bi Končala* z invazijo reakcionarnih tujcev
Tako velikega sokolskega nastopa, če izvzamemo lanski pokrajinski zlet, še ni bilo v Mariboru. Proste vaje go bile izvajane dobro, zlasti, če vpoštevamo veliko število novih telovadcev. Med telovadci smo opazili starosto M. S. 2t dr. Pivkota in starosto M. S. dr. Ser-neca. Dala sta najlepši dokaz o pravem pojmovanju sokolskega dela in vzgled mlajšim. Bila sta med 100 telovadci e-dina. akademika. V Mariboru je sicer precej zavedne akademiške mladine, a zamanj iščemo koga izmed njih v te-ovadnih vrstah. JCje tiči vzrok? So Ii .strašijo’ težkega sokolskega dela- v telovadnici! Tem ražveaeljivejše je dejstvo, da so bili med Movadci bratje iz Jareuine in sv. Jakoba. Z veliko vnemo in pridnostjo so v najkrajšem času navežbaji proste vaje in mogli nastopiti tako že pri okrožnem zletu v lepem Številu. Čast in priznanje njim! Po prostih vajah članov so nastopilo članice 60 po številu — z župnimi prostimi vajami. Izvedba pa ni bila tako dobra, ko pri članih, zlasti se je opazilo to pri 4. vaji. Telovadk samih ne srado-ne. toliko krivde, marveč župno vodstvo, ki je izdnlo pomanjkljivo besedilo, odnosno so ni poskrbelo za enotno vež banje.
Po prostih vajah je nastopil n^jpr-vo moški^narašSkj in deca Sokola v Studencih, in za tem ženski z raMnimi
* Nov poljski zunanji minister, h
Varšave poročajo 12. L m.: Za ministra zunanjih zadev je imenovan izvanredni poslanik in pooblaščeni minister pri italijanski vladi Konstantin Skermund.
* Boljševiki na romunski meji. h Bukarešta javljajo, da so zadnje dni boljševiške čete na več mestih prekoračile romunsko mejo. Romunske čet« so vse te napade odbile.
* Komunistično gibanje na Bavarskem. Veliko delavsko zborovanje, w so ga na nedeljo sklicale komunistične in združene socialno-demokratske pine, je policija prepovedala in dala nabiti po mestnih ulicah oklic, v katerem pravi, da bo z vsemi sredstvi, ki so F na razpolago, zabranila to zborovanj* Pričakovati je bilo, da bo prišlo do nemirov. A dan je poteke! mirno, le manjša skupina komunistov je skušal? tu in tam motiti javni mir ih red.
* Rusija in Avstrija. Med RusiJc in Avstrijo se pripravlja vzpostavite' gospodarskih odnošajev. Na to delujejo industrijski in trgovski krogi, ki interese na vzpostavitvi. Izgleda, da s* bo v že doglednem času pričela *8* menjava avstrijskih industrijskih izdelk°v z poljedelskimi produkti sovjetske Rusi)«-Političai krogi pozdravljajo to zbližam*'
Pred Izpremembo položaj* ***
Grškem. Grški politični in vojni
uspehi io zopet pripravili tla z* vem
zelosa. Njegov povratek podpisi0 2
padne velesile, ki bi se v sluč^i0* c_
nastopi na Grškem Venizelošov režim.
itavile v sporu med Grlko in TurCJJ
na grško stran ter z njeno pomoči02
dale smrten udarec Kemalovi aI,g0.r*
vladi. Te dni je Llcyd George po* .
Venizelosa v London. Bivši g?#* jfl
žavnik je takoj prispel v Londo° ^
Konferiral z angleškim premieri610, ^
razgovoru je izjavil, da bo Ijutdsivo.
** kralja Konstantina pozvalo, *r ,
»redlag**4
d a b
i< e ir ci ci
lii
k(
če
SV
IH
iip
'M
in
UŠ
ih
od
jJn
šal | %,
: % Uni
• tla
jbo
m;
ivTe
,«#■
e
tudi zapustilo. Venizelos je uf!) naj Anglija sklfeos z Grško na sledeči podlagi: 1. V Atenah
se-
vajami igrami in žogami pod x !>r. Hočevarja in sestre Mlinarič Občinstvo je z velikim sledilo telovadbi naraščaja, ki 3° vseskozi prikladna decL	^
NaraSčaju je sledila orodna < m članov v sedmih vrstah.
Studencih in Mariboru sta P06 po tri vrste in sicer prvi na drogu. ^ in konju vzdolč, drugi pa na , gv'. jradlji in konju na šir in Soik<w $ vonavtu na. bradlji. Zlasti dobr ^ bile vrsto studenškega. Sokola n* ^ gu, vrsta iz Sv. Lenarta na brado <^0 mariborska na -krogih. Opaziti ^ mogli prvov]:sthe telovadce * škijni*vajami s sigurnostjo in el co v izvedbi.	dp
Claniee in člani, mariborske^® ^ kola so nato provedli proste	<,
branih telovadcev za 1'ettfšnj1 Osijeku kar najbolje in brezhibn ,■
Telovadbo je zaključil Sokol. T^ri doncih z alegorično skupino, PJ’* je sodelovalo članstvo, naraščaj 1. v vsem okroglo 200 oseb, Prav s ,efi. pozantno sestavo je posvedocil^s ^ ški Sokol, kako,vestno vrši sv0J° _ sko nalogo x neutrudnim dolom '_ jo vadnici. Z viharnim ploskanje občinstvo sprejemalo vsako vajo ^ ražalo s fem svojo zadovoljstvo
pinti izvedbami. Po telovadbi s®1
*o?
il
k
^‘ei
Ški
to
Va;
A v
iuii
Vil;
fu
lov
lep
ta
^or
ke-
Jrtj
M*
tisi,
k]
Sla.
%
M
■y«*i
.16,
no,
BVtf
stv<
kpr.
"ke
N
jtoffGar, ariasijr vm
sai& a
*Wio venlzelisti, revolucijonarci !n rojalisti koalicijsko vlado. 2. Kralju in njegovi obitelji naj bo onemogočen *Hk vpliv na imenovanje Častnikov in »* vojaške ukrepe.
*■ vvrs. —.4	, mr *	i	m»Trw	’
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
Posluje ob nedeljah od V, 10,—7,11. ure in , ob četrtkih od V219.'-—7-20. ure
Dnevna kronika.
—	Gledališka kriza. V soboto popol-^an ie sklical ravnatelj Nučič ob 14 v gledališče celotno gledališko oso-ter zastopnike časopisja, katerim i® i*javii, da v prihodnji sezoni ne bo gledališča, če pa sploh bo, bo le drama *e ta bi imela poleg državne subvencije 1	.000	K okrog pol milijona defi-
cita. Natančnejše so bomo o vsem toro ta tauili, zagotavljamo pa, da bo v Prihodnji sezoni v Mariborn gledališče, tar sme prepričani, da bo g. ravnatelj' toliko moralne dolžnosti, da bo Sv<°le pogodbo sani razveljavil ter pro-Pustil Kvoje mesto drugim osebam, ki Pe bodo nlnvale med vodnimi krizami o.tako apeliramo tudi na gg. igralce ta igralke, da vsaj še nekaj dni ne skle definitivnih pogodb s kakim dra-8bt> gledališčem.
" Naše zahteve glede koroške meje r.Večer« poroča iz Beograda, •1 jf> ''1/irla prejela iz Pariza obvestilo. J*. ^Pnki-at. . n; mogoče ugoditi naš: *ahtevi glede rektifikacije koroške me-■B« \cr se ;,e troha ozirati tudi na razdre v Avstriji (ty O e ta vest resm-r'a"	se	10	čudimo	tej	obzirnosti
Prijateljev’ v Parizu. Seveda se
•	s ričo f-ikoga postopanja tudi Ko Postavila na noge in glasovala C nPy.°. ‘s štajersko za priključitev k
■	PTDf-i,ji. Vodeni protesti diplomatov anes nikomur ne vzbujajo rešpekta.
, /■“ Manevri na mejah. Iz Gradca po-?:‘a3o 11, t. m. Tukajšnji listi so obja-,ll\ Vest iz Maribora, katera ve pove-o močnem koncentriranju jngoedo-!®Pskih čet na avstrijski meji. V voja !l<iu krogih v Gradcu se zatrjuje, da j? 0 Vjnčentrirnnje v zvezi z vojaškimi ‘'aiflfalna meji. (Bajke. Op. urod.).
. Omejitev izvoza mesa in živine v vstrljo je nenadoma pokazala, da smo ,popolnoma prav, ko smo vedno .^JdtiŠali, da ima Maribor le vsled tega °§a tako drago, meso. Mesarji so za
iaši
io
Pa prostranem veseličnem prosto neprisil jena zabava s plesom, srečo-J”1 in godbo, ki je gotovo donesla ^ dohodek Sokolu v Studencih in bo °rnn^° ^ma^1 P1*0®1 dolga na svojem
Po; *riborsk’o Sokolstvo je z vspehoro e^|cKa izleta lahko zadovoljno v vsa-rt‘» ?5’ru. Ogromen napredek na celi lel\ Ukazal je, 1 kako ničeva je vsa Jkalna gonja proti Sokolstvu, kako ie^Pešn° vgc njihovo sramotenje po »kalnih listih. Navzlic vsemu pri-ir].’J svojih sovražnikov se Sokolstvo “<tk i * v krajih, ki so jih doslej srna-‘ctarikalci za svojo izključno do-; Danes se kmečki fantje v Jare-
■MJ.l i-	*	-
Jj *	wu	«
j- ln Pri Sv. Jakobu s ponosom pH sokolski organizaciji. To jc j .*}» ki se ne da podcenjevati. Naj bi
.VlJUbllfl •7no»r\clr\ir«n«lrA nTiftiTIst.VO oh
>no jugoslovensko občinstvo ob oriliki podpiralo Sokolstvo, saj , * organizacije, ki bi tako neutrud-^"'obično in požrtvovalno vršila
■	.Plemenito, a težko nalogo. Sokol-Še ’]? .^anes predstavnik jedinstvene . ctrzavne misli in mora postati —■ j _ P^e(l vojno — nositelj vseslovan-u •?aiemn°sti. Vsak dober Jugoslo-. Jugoslovenka naj bo člknica ve-
koiT* m°eo®ne sokolsko organizacije! Kc,,SJtvo naorejt
izvoženo meso dobili Kolikor so Hoteli, dočim so ga morali doma prodajati po določenih maksimalnih cenah. Naravno, da so potem vse meso, kar so ga le mogli, izvažali preko meje, doma pa so prodajali le malo in slabo, a poleg tega so So dan za dnem pritiskali s povišanjem cen. Tako so te dni grozili celo s stavko, ako se ne ugodi njihovim zahtevam po neprimernem zvišanju cen m—a. V soboto so, po omejitvi izvoza mesa in živine, ne le, da ni bilo naenkrat dovolj mesa na trgu, nego so tudi cene padle nenadoma pod maksimalno določene, tako, da še je n. pr. telečje meso prodajalo po IS—20 K kg.
— Pečuh Izpraznimo. Konferenca veleposlanikov je poslala naši vladi opomin, naj izprazni madžarsko ozemlje (Pečah in okolico) takoj, ko bo stopila v veljavo trianonska mirovna pogodba.
Opozarjamo občinstvo na ministrsko naredbo glede nadziranje o izvrševanju predpisov o delovnem času, ki je izšla v Uradnem listu z dne 1. 6.1921 št. 59, glasom katere naj se stranke iz mariborskega, ptujskega in mursko-sobotskega glavarstva obračajo v vseh zadevah na obrtno nadzorništvo v Mariboru, mestni magistrat soba št. 6, katero izdaja tudi dovoljenja za. delo čez uro.
— Zdravje kralja Petra se je nekoliko poslabšalo. Regent ‘Aleksander se je radi tega vrnil iz Pariza. Ž njim je dopotovala tudi kneginja Jelena.
— Za ruske begunce. Med ruskimi bogunci v Stmišeu vlada nepopisna beda. Guani iz države v državo, iz kraja v kraj, so že davno porabili tista skromna sredstva, ki so jih mogli v naglici vzeti na beg;, raztrgana je njih zadnja obleka, izrabljeno in v cape razpadlo je njih perilo, bosi so in gologla-
vi,	otroci doraSfajo nagi in sestradani -spijo na golih tleli ali na sami žici po-steljnjakov; vsem preti telesni in nravni pogin. Mnogi begunci se poprimejo najnižjega dela, da si prislužijo kak dinar; h treba je obleke, orodja, opreme. Da se jim omogoči nabava, se je združil v Mariboru iz vseh slojev odbor, ki pripravlja za nedeljo, dne 19. t. m., veliko dobrodelno veselico v parku in v prostorih tukajšnje vojne realke, koje poveljnik je dal Oboje z delovnimi močmi drage volje na razpolago, On, ki je sploh duša prireditve. — Vsi, ki frnajS dobro srce in usmiljenost za ‘rpbče človeštvo, naj pošetijo prihodnjo nedeljo to prireditev; vabljeni so vsi; zato se posebna vabila ne bodo razpošiljala, sa j se računa na prihod vseh. Ne glede na dober namen jim tudi s stališča zabave in užitka ne bo žal; vsak bo našel kaj za se. Koneertovala bo godba, peli bodo pevci, plesalo se bo na piostem in v dvornni, telovadilo se bo in igralo, za pošteno ceno se bo dobila jed in pijača; posebno opozarjamo, da se bo kuhala pod poklicanim vodstvom srbskih dam pristna srbska kava. Skrbelo se oo tudi za strog red in dostojnost. > astopili bodo i Rusi z godbenimi, pevski ;vi in plesnimi točkami.
—	Pridite torej vsi v pomoč izgnanim sobratom. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu, ker bodo ob neugodnem vremenu odprti prostori širnega real-čnega poslopja. — Začetek ob 6. (18.) popoldhb. Vstopnina za posameznika 5 din., za vsakega obiteljskega člana 3 din.	T.
— Glasben« Matica Maribor. Včeraj* dne 12. jiinija je preminul naš zvesti član in pevec, poštni nadoficijal Viktor Suškovič. Dolžnost nas veže, da se udeležimo poereba korporativno in ga spremimo k večnemu počitku ter mu zapojemo običa e žalostinke. Pogreb se vrši v torek, dne 14. junija 1921 ob 17. uri popoldne* Zbirališče pevcev točno ob pol 17. tiri popoldne na pokopališču na Pobrežju. Odbor.
— Društvo jugoslov poštnih uslužbencev je darovalo ISO K za Jugoslov. Matico na mesto venca na grob višjega poštnega ofidala g. Viktorja Suškoviča.
— Prememba posesti. Restavracijo »Maribor* na .Grajskem trgu je s 1.1 m. prevzela lastnica hiše, ga. GustinoVa sama. Opozarjamo na tozadeven oglas.
— Od Sv. Ane nad Cmurekom nam poročajo, da se je ustrelil tamkaj finančni naznik Franc Grabner,
— Velika nesreča v Trčovl pri St. Petru pod Mariborom. V Trčovi pri St. Petru so v nedeljo popoldan Cviklovi pobirali na dvorišču črešnje. Pri delu so bili zaposleni posestnik Ivan Cvikl, dekla Marija Knechl ter par drugih fantov. Med tem časom, ko so ti nabirali črešnje, pa je neki sedemletni deček prinesel iz hiše Cviklovo lovsko puško ter se pričel z njo igrati. To je opazil 17 letni kmetski fant Ribič, ter mu jo vzel iz rok, da jo odnese zopet v hišo. Pri tem pa se je puška, ki je bila nabasana, sprožila in ves naboj je priletel v prsa dekle Marije, ki se je na mestu zgrudila nezavestna na tla. Obstreljeno Knechl je gospodar odpeljal nemudoma v bolnišnico v Maribor.
— Izgubljeno. Pretekli petek je bila na klopi blizu rožnega grička v parku pozabljena usnjena torbica; pošten najditelj jo naj izroči proti nagradi v trgovini Lorber, Gosposka ulica 58.
— V zapor ui hotela. Radi navijanja cen v 24dnevni zapor obsojena trgovka Rosa Leyrer se je branila odsedeti določeno kazen ter jO je morala radi tega policija s silo spraviti v zapor.
—- Velika železniška nesreča. V soboto se je zgodila v bližini Vilaverde na Španskem velika železniška nesreča. Trčila sta- dva vlaka. Ubitih je bilo 14 oseb, večje število pa ranjenih.
— Obsodba bivšega predsednika u-krajinske republike. V Harkovu je nedavno sovjetsko sodišče obsodilo bivšega predsednika ukrajinske republike in delegata na pogajanjih v Brest Litovskem Holubowicza zaradi protibolj ševiške propagande na Sletno ječo.
Kultura in umetnost.
x Iz pisarne Narodnega gledališča. Danes v torek je zadnja vprlzoritev.Boc-cacci-ja* v sezoni. — Jutri v sredo se nonovi narodna Igra .Deseti brat* v ko-rist „Udruženj8 gledaliških igralcev SHS*. Opozarjamo sl. občinstvo, da tokrat ne bo trajalo tako dolgo kakor v nedeljo zvečer, ker so odstranjene ovire, ki so zavlačile zadnjo uprizoritev te igre. — V četrtek je premijera izvirne nove drame .Učiteljica Pavla*, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Jutri izprego-vorimo nekoliko več o igri.
x Koncertna matfneia „Svobode“, ki se je vršila v nedeljo dopoldne v veliki kazinski dvorani, je nudila ude-ležencencem dve uri resničnega užitka. Orkester pod vodstvom prof. Kubičke ie izvajal precizno in Čustveno Rossinijeve, Gallove, Servaisove, Smetanove, Parmove in Kubičkove skladbe. Pevski odsek .Svobode* je nastopil z moškim zborom, ki je zapel venček slovenskih narodnih pesmi in kompozicije profesor H!adkyja .Luna sije* in »Ljubca pojd’ z menoj*. Pevski zbor je pod vodstvom orof. H!adkyja žel poln uspeh. Zlasti je ugajal tenor. Recitacije prof. Favaja so bile popolnoma v okviru te lepe nedeljske prireditve za delavstvo: seznanila so ga z nekaterimi pesnitvami Zupančiča, Bezruča in Albrechta. Aplavz so žele pesmi s socialno tendenco. ..Svoboda* ima lepe zasluge na polju delavske izobrazbe; da uspešno goji tudi umetnost, je pokazala ta koncertna matineja.
Sloven. narodno gledališče.
Repertolre bodočih dni:
V tar«k 14.: .Boccaocio*. Ab. C-38.
V sredo 15.; „Deseti brat". Izven abon. V korist jUdraženja gledaliških igralcev SHS.
V fetrtek 16.: .Učiteljica Pavla,. Ab. A-46
Najnovejša poročila.
Trgovinska pogajanja z Italijo. LDU Beograd, 1^ jun. Predsednik naše delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo, dr. Momčilo Ninčič je posetil ministrskega predsednika Psšiča in ga obvestil o poteku pogajanj. Ministrski predsednik Pašič mu je dal novih navodil. Izpraznitev Šibenika in ostalih delov Dalmacije bo najbrže ugodno uplivala na naše kroge, ki so bili že silno nezadovoljni vsled tega, da
se rapallska pogodba še ni Izvedla. Med našimi in italijanskimi delegati se je doslej: dosegel sporazum v splošnih vprašanjih rapallske pogodbe, ni pa še došlo ‘do soglasja v vprašanju plovbe in ribarstva. Italijanski delegatje pričakujejo te dni od svoje vlade novih navodil glede teh dveh vprašanj.
Nove ministerijalne odredbe.
LDU Beograd, 11. junija. V prometnem ministrstvu je dovršena uredba, po kateri se bodo železniškemu osobju izplačevali prejemki v dinarjih. To velja za vse železniško osebje. Ista uredba je znatno zvišala železniškemu osebju plače in draginjske doklade. V ministrstvu za socialno politiko je bila konferenca, aa kateri so pretresali regulacijo delavskega zavarovanja za bolezen in smrt. Izdelala se bo uredba, s katero se bo zakon o delavskem zavarovanju, ki velja za Srbijo, razširil na vso državo.
Nemški konji.
LDU Beograd, JI. junija. Komi sija je i« Wiesbadna odposlala dva vlaka konj za našo državo. En vlak konj s« bo prodal v Sabcu, drugi pa v Beogradu.
Neresnične vesti o angleški pomoči Grkom.
LDU Rim, 12. junija. (Radio - Grič.} Z ozirom na vest „Daily Maila“, da pride ta teden angleška eskadra sredozemskega brodovja v Carigrad v pomoč Grkom proti Kemalistom in da bo to brodovje ščitilo grške čete, izjavljaj«; londonski službeni krogi, da ui vladi izdala nobenega naloga take vrste in dl se sploh ni nič sklepalo glede položaja v Mali Aziji.
Uvoz nemškega blaga.
LDU Beograd, 11. junija. Namestnik finančnega ministra je odredili da se blago, ki se je odposlalo pred začetkom sankcij proti Nemčiji, sme uvoziti' brez 50 odst. carinskega po i viška. Kot dokaz, da je bilo blago odposlano pred uvedbo sankcij, velja to vorni list ali parobrodska priznanica.
Prepovedani ameriški Usti.
LDU Beograd, 12. junij«. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo razpečavati v naši državi lista »Slovenske; novlne* in »Ljudski glas*, ki izhajata v slovenskem Jeziku v Chicagu. Ta dva lista se v svojih tendencah, ki so naperjene proti naši državi, identificirata z listom »Prosveta*, ki izhaja v Chicagu v slovenskem jeziku in ki je bil z odlokom od 14. februarja 1.1. po istem ministrstvu prepovedan za našo državo. , Odkritje Kolumbovega spomenika.
, LDU Rim, 12. junija. (Radio - Grič.) Iz Buenos Airesa poročajo, da je odkritje Kolumbovega spomenika določeno na 15. t. m. Vlada bo ob tej priliki priredila velik« svečanosti.
Prost uvoz knjig iz Nemčije. •
LDU Beograd, 11. junija. Finančni minister je dovolil uvoz knjig iz Nemčija brez plačila 50 % carinskih pristojbin.
Sokolstvo.
o Sokolska prireditev na Pragerskem je kar najsijajnejše uspela. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno za jutrišnjo številko.
o Župni Jeti. V letošnjem letu se vrše sledeči župni zleti: Sokolska župa Celje 14. avgusta v Šoštanju, Gorenj-ska sokolska župa,24. julija v Kranju (25 letnica Sokolskega društva v Kranju), Soivolska župa Ljubljana L 31. ju-lijs v I jublj&ni, Mariborska sokolska zupn 14. avgusta v Središču, Novomeška sokolska župa 14. avgusta v Kar-l°vcu. Razentega ima okrožne zlete 10. julija v Semiču, 17. julija v Št. Janžu in 17. avgusta s. Toplica!*
carinarnic« kot dokaz,
o'Ameriško Sokolstvo. Dolgo časa jv svrho posredovanja dovoljenja uvoza
Ul bilo nikakega poročila, o gibanju naših ameriških bratov, dasi j c bilo delovanja v Ameriki med sokolskimi društvi zelo živahno. V zadnjem času so se pričela javljati sokolska društva iz Amerike ter so stopila v stik s Save-aoru. Kor tam še nimajo enotne sokolske organizacije, dasi je bil v letu 1917 ustanovljen v Clevelandu Jugosloven-ski Sokolski Savez, prijavljajo sokolska društva svoj vstop direktno v Jugosl. Sokolski Savez v stari domovini. Sokolsko društvo v Gevelandu je pristopilo tudi k Jugoslovenski Sokolski Matici ter poslale v ta namen K 1000; o delovanju pa poroča sledeče: »Naš telovadni odsek šteje 70 telovadcev. Sedaj imamo dvakrat na teden telovadbo v Sl. Cia ir Bath House. Vsak petek pa naraščaj. Ustanovili bomo tudi žentki odsek. Vse gre bolj počasi, a vseeno sre lepr z našo idejo. 14, avgusta 1.1. bo naš odsek prvikrat nastopil na veselici Združenj:; kulturnih društev. Letos nameravamo tukaj zidati svoj slovenski -'Narodni dom«. Zelo navdušen dopis pošilja tudi Sokolsko društvo Farrell Pa., ki je začelo zelo lepo delovati iu ima veliko število članstva. —-Upati je, da dobimo stike tudi z ostalimi sokolskimi društvi v Ameriki, in da se bo sokolska ideja med našimi ame-viskiiai brati hitro razširila.
o Sokolsko društvo v Semiču obhaja 10. julija t. 1. svojo 10 letnico. Ta dan se vrši y Semiču okrožni zlet Novomeške sokolske ?upe. ,
Gospodarstvo.
g Mariborski trg. Na svinjski sejem ane 10. t. m. se je pripeljalo 222 prašičev in 5 koz. Cene so bile sledeče: Za plemenske svinje kg žive teže od 26 do 30 K. Za polpitane svinje kg Žive teže od 28 do 32 K. Mali prašiči 6—10 tednov stari, komad 250 do 480 K. Večji pomladanski praSfČi komad 380 do 500 K. Jesenski prašiči 800 do 1500. Kupčija je bila zelo živahna, prodalo se je nad polovico, omenjeni sejem je bil od septembra meseca do sedaj najbolje obiskan.
g 50 odstotna oddaja fakturne vrednosti pri uvozu blaga iz Nemčije. Kljub jasni naredbi kakšne dokumente
prezplačanja polovičnega fakturnega zneska. Prijavam je predložiti tudi izjavo interesentov, da so pripravljeni sorazmerno kriti štroške Zveze.
Razno in humor.
Edison in njegova vprašanja. Tomaž Edison, znameniti ameriški iznajditelj, je sestavil različna vprašanja, katpra je treba v njegovih tovarnah predložiti prosilcem dela, v prvi vrsti takim, ki so izdelali kolegije in drugačne višje šole. On je mnenja, da so gradiiirani dijaki čudovito ignorantni. Listi posvečajo temu mnogo prostora, kajti nemogoče je, da bi kdo odgovoril na vsako vprašanje brez pomoči knjig. Kdor bi zamogel tako storiti, bi bil živ leksikon ali enciklopedija. — V Holyo-ke, Mass. je neki mladenič zblaznel, ko je poskušal odgovoriti na vprašanja sam. Ta, se je pojavil pri policiji in prosil varstva, češ, da ima miljon dolarjev vredno knjigo, v katero je zapisal pravilne odgovore in da mu hočejo tatovi to knjigo vzeti. Policija je mladeniča poslala v umobolnico, da preštudirajo njegovo duševno stanje.
Solnčne pege. Aurora borealis ali severni sij je napravil pred mesecem mnogo sitnosti. Elektro-magnetično delovanje je bilo v ozračju tako silno, da je bilo mesto Chicago povsem odrezano od ostalega sveta. Od šeste ure zvečer do polnoči ni dospela nobena brzojavka po žici v mesto. Listi ao se marali poslužiti brezžičnega brzojava, da so bili v stanu dobiti novice-iz raznih krajev sveta. Radi silnega električnega vznemirjenja v ozračju so navadni brzojavi povsem odpovedali službo. V— Severni sij je žarel na nebu tako jasno, da so po nekaterih krajih v okrožju prišle celo kokoši iz kurnikov, trdno prepričane, da je že dan. Aurora borealis je napravljala brzojavu še pozneje ovire. Ta prirodni fenomen je bil telegrafistom že od prej znan kot sovražnik, toda nihče se ne mora spominjati v Chicagu, da bi napravljal že prej kdaj take sitnosti. Po uredništvih faznih čiltaških listov so telefoni neprestano zvonili, ko so ljudje preplaše-
nevihte se izredno redkoma pojavijo. Sedanji severni Kij traja že nad sto ur in je še vedno močan; znanstveniki pravijo, do. na rekordih ni zapisanega nobenega takega slučaja.
Nagrade kadilkam. V Koyal Agri-cultural dvorani je bila razstava tobačnih izdelkov. Razstava je bila prosta ljudstvu. Odbor razstave je razpisal več precej visokih nagrad za kadilke, ki bodo najljubkejše in najelegantnej-še znale kaditi. Cigarete, kajpak, in ne fajfo.
Neprijetna vest za Ameriko. V japonskih arzenalih na otoku Yezo na Japonskem se je izdelalo število velikanskih topov, ki bodo metali šest-najstpalčne granate težke 2200 funtov. Topove se je namestilo na drednaute Kaga in Tosa. Granate so 100 funtov težjo nego granate ameriških topov iste
velikosti. Novi topovi tehtajo vsak 141 ton in so osemedset palcev daljši nego dosedanji japonski topovi istega kalibra, ki se nahajajo na bojnih ladijak Nagati) in Matsv in na ameriških bojnih ladijah tiste vrste kot je Tennessee. Novi japonski bojni križarki Attago in Takao bodo nosili^po deset topov nove vrste, dočim se na ameriških bojnih križarkah nahaja osem. Mogoče je> da bo Japonska postavila na svoje ladije celo osemnajstpalčne topove, katere sedaj hitro izdelujejo Muroran tovarne, Kot je videti je bila zadnja svetovna vojna zares »zadnja« in zdaj, ko se je strlo nemški militarizem je »svet povsem varen za demokracijo.«
Glavni urednik: Radlvoj Rehar« Odgovorni urednik: F ran Voglar.
no spraševali kakšen pomen ima čud _ | na nebesna prikazen. Solnčne pege so da je bilo blago plačano pred 16. aprilom j povzročile »solnčno nevihto« iž te se je 1921 in je vslad tega oproščeno od, pojavilo električno vznemirjanje v o-50% oddaje od fakturne vrednosti, i zračju okoli naše zemlje in telegrafične carinarnice dosledno zavračajo od strank j linije so odpovedale svojo službo. Soln-predlcžene dokumetfte s pripombo, da ce je od nas oddaljeno 92 miljonov milj morajo prositi pri finančnem ministrstvu in vrti se okoli svoje osi s tako hitrostjo, da se obme vsakih sedemindvajset
Mala oznanila.
Proda se ena stojna pisalna miza iz tidega lesa, ena skoro nova bvska p užita kaliber 16, m en štedilnik. Naslov pove uprava.	809
Dijak išče 2ez počitnice primerno pisarniško ali instruk-cijsko službo.	,
Vila za eno družino z S sobami in lepim vrtom *e takoj proda. Vprala s«' v upravi ,Tabora".	812 6—1
Nova modra garnitura za
kavo na prodaj. Vpraflati V Maistrovi ulici St. 13 Cna dvorišču).	813
Ov« hIŠI z vrtovi, primerni za trgovino, sta na prodaj. Naslov po v*. uprava. 811
Frerda se hiša, 10 minut oddaljena od Glavnega trga, obstoječa iz treh malih in »nego večjega stanovanja, kleti, drvarnice in trta. Pripravna je tudi za obrt. Cena 30.000 di- j natjev. Pismene ponudbe pod Ravbar" na fnseratni od-
Poziv in naznanilo.
S 1. junijem sem prevzela svojo lastno
restavracijo »Maribor1*
Grajski trg štev, 1
Restavracijo sem deloma na novo opremila. V torek dne 14. junija se vrši
otuorituenl koncert
Začetek ob 19. uri.	Vstopnine	w
Prosim cenjeno občinstvo za mnogobrojni , obisk in jamčim za najboljšo postrežbo.
LINA GUŠTIN ^MARIBOR"'*
delek »Tabora*.
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrste straZenla v maslu, it« k0,£ dvorih, Kakor tudi spremljanje Mh vosov. — Pojasnila v pisarni: P,c atanISka ulica 2.
Lahko motorno kolo (Mo-
tor-Reve) z 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ttllea Vjt tfttiifo.	*
v Beograda za odobritev dokazov. Ker ia način postopanja carinarnic povzroča interesentom veliko Jkodo, je sklenila jZveta gremijev in zadrug intervenirata •kupao za vse interesente pri ministrstvu v Beogradu. V ta namen poživlja Zveza trgovskih gremijev in zadrug vse interesente, da ji nemudoma predložno
dni enkrat in tako so j>e »solnčne ne vihte* pojavile na 8. junija zopet in potem še druge mesece, dokler ne pojenjajo. S strahovito naglico bobni sedaj na solncu nevihta, z naglico, ki znaša 10.000 milj na uro. V petek pred omenjeno soboto je eolnčna nevihta v pr
dokumente o blagu, ki je bilo v Nemčiji, vi6 učinkovala na zemljo in ta aurora pred 16. aprilom naročeno in plačano,! traja skoro neprestano od tedaj. Take
: > *. . . .
Prevzetje cvetličarne.
X / |: Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
prvo slovensko cvetličarno
katero sem prevzel od prejšnje tvrdke
Nydlil, Šolska ulica štev. 2.
Priporočam se slavnemu občinstvu, kateremu so na razpolago vsakovrstni venci, kakor tudi raznobojne cvetlice itd., vse po najnižjih cenah.
S spoštovanjem
Anton ’ Gabrič.
Marija Šuškovič naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Viktorja in Milene ter svoje matere tužno vest, da je njen preljubljeni mož, oziroma oče, gospod
Viktor Šuškovič
višji poštni oficijal I. razreda
dne 12. junija 1921 v 45. letu svoje dobe po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši dne 14. junija ob 17. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju.	gJo
Pevski zbor Glasbene Malice v Mariboru
javlja tužno vest, 'da je nje** ižvrlujoči član, gospod
Viktor
višji poštni oficijal I. razreda
dne 12. t. m. preminul.
Pogreb dragega pevskega tovariša ge vrši' v torek, dne 14. t. m. ob 17. uti n4 mestnem pokopališču v Pobrežju,
Maribor, 13. junija 1921.	815
Lastnik in izdajatelj * .Konzorcij Tabor* — Tiski* Mariborska tiskarna d, d.