. Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN1193031 Gospoda filembajevi Premijera26. februarja 1931 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERČ URE&NiK: ffi. UPAH Za plesne prireditve priporočamo bogalo izbiro razne svileI A. & E. SKABERNE LJUBLJANA SEZONA 1930/31 DRAMA ŠTEVILKA 12 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero 26. februarja 1931 Dr. Branko G a v e 11 a: Miroslav Krleža Nočem tajiti čitatoljem teh vrstic, v katerih skušam bežno orisati silhueto pisatelja in človeka Miroslava Krleže, da jih piše njegov prijatelj in režiser,, katerega karijera je tesno vezana s scenskimi peripetijami Krležinega dramskega ustvarjanja. Kdorkoli misli, da-je prijateljstvo vezano na s prikrivanjem resničnosti ali da mora režiser biti slepi oboževatelj dela, ki ga režira, vsakemu takemu skeptiku dovolim, da z nezaupanjem sledi mojemu izvajanju. Vendar sem prepričan, da bo tudi naj-nezaupljivejši čitatelj mojih besedi i poleg toplote in simpatije, s katerimi so prežete, predvsem občutil iskreno stremljenje, četudi se je Krležino življenje v marsikateri bazi križalo z mojim, dati kljub intimnemu sožitju vsaj približno objektivno sliko. Krleža je rojen Zagrebčan. Važno dejstvo,' ker so rojeni Zagrebčani bili do danes v hrvatski literaturi maloštevilno zastopani. Zagreb je bil v glavnem vedno samo shajališče naših drugje rojenih literatov. Reagirali so na ta Zagreb pozitivno ali negativno. Kakršen je pač bil njih odnos do tega mesta. Posluževali so se ga kot torišča in tržišča za svoja dela, ga preklinjali ali poveličevali, gledali na njega kot problem, Krleža pa doživlja in živi Zagreb tako, kakor človek doživlja in živi svoje lastno telo. Ko gleda Zagreb, je to gledanje objekta, ki stoji pred vsemi drugimi objekti in ki ga ne moremo kar tako obiti. In zato, ker je gledanje tako notranje, pomeni formulacija gledanega posebni čin osredotočenja. Izrekanje tega doživetja je po jakosti napora enako obračunavanju s samim seboj. V obliki tega izrekanja drhti poleg usodne bližine z doživljenim tudi stremljenje za osvobojenje od teh organsko navrženih okov. Zagreb stopa v to delo tudi vsebinsko, kazoč svoje probleme, istočasno pa vpliva znatno na njegovo obliko dela, ker rešitev teh problemov povzroči posebne živčne reakcije, to se pravi: vivisekcijo na lastnem organizmu. Krleža je bil rojen v Khuenovem Zagrebu devetdesetih let v uradniški okolici. Rodil se je v eni izmed tistih hiš, ki so bile postavljene s krajcarji, katerim se je posrečilo, da so zlezli skozi : gosto sito kr. hrv.-slav.-dalm. proračuna , v eni geometrijskih ulic, ki so geometrično brezmiselno začele rasti od Iliče proti jugu, odnikoder prihajajoče in nikamor vodeče, noseče imena nekaterih slavnih mož, katerih slavo so poznali samo naši gospodje profesorji. Njegovo poslovno življenje zagrebškega otroka se je gibalo po pločniku med llico in Kukovičevo ulico, a fantazija je hrepenela po lepih fakinskih poljih okrog Ciglane, na Ribnjaku, izza Sokola« itd. Pomislite samo, kaj je za takega dečka pomenil Strossma-yerjev muzej, iz katerega je čudno odseval mistični duh starinskega kamna kot prvi nežni dodirljaj z nečim, kar se je v nerazumljivih podlistkih z mastnimi črkami tiskalo v zagrebških časopisih kot kultura, kemični laboratorij, o katerem so naše kuharice pripovedovale, da v njem otroke koljejo, in potem univerza z gospodi juristi, v črnih galah in slavnoznano akademsko svobodo, idealom vseh zagrebških gimnazijčkov, nato še Maksimir, to biedermajersko čudo sredi zamazanih in blatnih koruznic. Tako bi lahko naštel hišo za hišo, urad za uradom, ulico za ulico in treba bi bilo, da bi se sprehajali pred nami vsi tisti tipični sprehajalci, ki hodijo običajno po Iliči, s svojimi Stammtischi kot Fensterguckerli v starem Avstrijskem caru . V vseh teh podrobnostih zveni en sam ton, ena sama zagonetna nota, kateri je težko najti racijonalni akord, ki pa v vseh svojih vibracijah izzveneva dušo takratnega Krležinega Zagreba... V čem je skrivnostna bit tega nesrečnega mesta, ki je nerazumljiva? Stalno nasprotje med tem, kar zares je, nedaleč od nas, nekoliko kilometrov, za nekaj gorami in rekami, tam, kamor vozijo vlaki iz južnega kolodvora, odkoder nam prihajajo novine iz velikega sveta, lepo vezane knjige, generali, bani, ideje — vse to je blizu ali spet nedosegljivo daleč. Čutilo se je, da bi vse te moralo biti naše in da je naše, da je samo vi tem naše pravo življenje; ali kadarkoli smo vse to konkretno zagrabili, nam je ostal v roki zračni manco tipično zagrebški matico .... Provincialnost, materijalna nemoč, tragikomedija majhnega, premajhnega vezala nam je noge kot blato provincijalne ulice. Noblesse oblige. Gradili smo fasade, Matice, Akademije, gledališča, igrali smo parlament, bili smo matica hrvatstva, metropola, žrtvovali smo za ta mali živelj tri bedne županije, ki so se strahopetno stisnile okoli Zagreba, vse, yse smo žrtvovali temu snu, a realno življenje, ekonomsko življenje je šlo mimo nas. Bili smo mrtva voda. Ali ni ta osnovna zagrebška antimonija glavni element Krležinega dela? Tisto neizglajeno nasprotje med brutalnimi, prostimi, grobimi, vsakdanjimi dejstvi in občutki tujstva sredi te kalnosti. Moč navadnih življenjskih sil, smrt, življenje, hiše, rodbina, oče, mati, prepričanje, 2 da je poleg slepo elementarnega še neko drugo življenje, vi-zionarno blizu, ali vendar nedosegljivo, vse to se vleče skozi Krležino liriko kot njena tipična nota. Njegova lirika je reakcija na materijelno kuliso življenja, je borba fantazije, da se sprosti nizke, prav gotovo demonske materielnosti, da najde v notranjosti kaosa in nerazrešljive zmešnjave vsakdanjosti čisto, geometrično, enklidovski jasno življenjsko cesto, ki vodi v jasne, široke ravnine. V tej liriki vlada prepričanje, da bi vse to ne smelo biti tako bedno in neutešno, tla j e nekje nekaj jasnega in svetlega, kar pa ni niti bolni jaz niti kaka transcendentalna mistika, temveč kar bi moralo biti matematično prozorno, povsem pozitivno. Krleža je ob taki priliki rad uporabljal besedo vertikala . — Zagrebška tipičnost daje še drug materija] za formiranje Krležine literarne fiziognomije. Stalni, groteskni razpon dveh stvarnosti; kontrast maske onega, kar želimo, in malomeščanske malenkostnosti, ki pronicava skozi razpoke te maske — vse to je v njem izostrilo doživljanje za ta tragični konflikt. Kdor pade iz oblakov, z vso ostrostjo občuti »dotik z zemljo pod seboj. Radi spoznanja, da je v tem zakopano njegovo organsko življenje, se mu bo zdela fantazmagorija zunanjih sanj dvakratno lažniva. Odtod Krelžin slovit odpor proti vsem zagrebškim, čitaj hrvatskim lažem odtod njegovo besno poglabljanje v jalovost in malenkostnost vsakdanje elementar-nosti. Skozi vso negovo dramsko delo se vleče rdeča nit borbe proti laži, proti maski . Že v » Golgoti , kjer zapelje demagoška maska delovske množice pred vojaške puške, nato v »Vučjaku i. dr. Borba proti laži se nadaljuje kot vodilni motiv v seriji Glembojevskih dram: (»Agonija , Gospoda Glembajevi , in fceda::. Poslednja drama je ena sama obtožba, eno samo krvavo obračunavanje z eno izmed centralnih laži meščanske družbe, z ljubavno lažjo. Mimogrede se v njej še obravnava pontifika-cija umetniške laži, ki daje tolikim praznim meščanskim glavam priliko za brbljanje. V drami Gospoda Glembajevi« je usmerjena borba proti neiskrenosti, maskam in lažem, ki so osnova večini hrvatskega meščanstva. V njej so pokazane vse drobne sile egoizma, majhne intrige in podlosti, družinski spopadi, nečistost različnih razbitih eksistenc in razačaranja — vse, kar daje v svoji integraciji pojm Glembajevščine. Glembajevi kot individualne osebnosti so fikcije, toda Glembajevščina je čista stvarnost. Vsaka najmanjša podrobnost v Glembajevih je zvezana s katerosibodi lapidarno žilico hrvatske stvarnosti in prav ta dokumentarna totaliteta daje drami masivnost, njeno specifično težo. Značilno za te drame je, da so na oko negativno orijenti-rane. Tema njihovega slikanja je redko ublažena s svetlimi in pozitivnimi elementi. Konkretno izgledajo pesimistične, kar so spet tipične zagrebške poteze. Občutek brezupne borbe z nepremagljivimi ovirami prinaša s seboj občutek nemoči in pesi- mizma. Vendar pa se tu že javlja novi Zagreb. Njegove negativnosti niso spremljane s sentimentalnim jadikovanjem, slabotno, klepetajočo resignacijo. Njegov odpor ima svoje pozitivne komponente. Svetobolja stvarnosti ni samo občutil, temveč ga je tudi a n a 1 i z i r a 1. Spoznal je, da se je vodila vsa naša borba okoli fikcije in kar je še važnejše: našel je pravo sredstvo za obračunavanje s temi fikcijami. Opazil je, da pod vsem tem teko močni podzemski tokovi in da so naše individualne karakteristike samo zmanjšane slike velikih kolektivnih sil. N o-ben G1 e m b a j ne bi bil to, če ne bi bilo Glemba-jevih. Krleža je po svoji orijentaciji marksist, ki pa se ne zadovoljuje s shematičnim sprejemom marksističnih formul, temveč pravi marksist, ki se je od genijalnega mojstra naučil najvažnejše, in to je: konkretna analiza dane stvarnosti. Ta konkretna analiza ni našla v njegovem dosedanjem dramskem ustvarjanju končnega izraza, temveč še leži razmetana po številnih publicističnih delih, vendar njegov dosedanji ustvaritelj-ski vzgon daje najboljšo garancijo, da zaključena in končna analiza ni daleč niti njegovemu dramskemu ustvarjanju. * P. s. Krležina glavna dela: 1914: drama Legenda in aktovka Maske-rata, 1917/18: Pan (sinfonija), Tri sinfonije, Bakhanal, Hrvaška razpsodiji. Zagrebškemu gledališču istočasno iaroči šest dram. Vse odbite. 1919.1. izdaja revijo »Plamen . Drame: Cristoval Oolon, Michelangelo, Kraljevo, Predvečer, Galicija (1920), Vučjak, Adam in Eva, Golgota (izšla v slovenskem prevodu v knjigi). Glembajevski ciklus: Agonija, Gospoda Glemba-jevi. Leda. Novele: Vražji' otok (založil Vošicki), Trije kavalirji gospodične Melanije. — Vojni ciklus: Hrvatski bog Mars. Magyar kyirali honved novela. Bitka pri Bistrici Vesni. 1923/27 izdaja Knježevno republiko. Knjige lirike: I,. II., III. Eseji o Gjalskem. Mestroviču, Supilu, }?adiču, Rilkeju Datošu, Kranjčeviču. Knjiga: Izlet v Rusijo. Zdaj pripravlja v založbi Geče Kolina Knjigo pesmi, pri Nolitu pa izide roman Gnile oranže itd. Prevedel B. K Drobiž Nagrada Ane Pavlove. Rusko plesalko Ano Pavlovo, ki je nedavno preminula, so nekdaj v Ameriki prosili, naj pleše v zasebni družbi. Zahtevala je 1000 dolarjev honorarja. Gospodinji se je zdelo preveč in je skušala zbiti ceno: No pa bi napravili za 800. — 'Ne morem , se odločno odreže Pavlova. — Pa dobro, pripomni gospa, tisočak dobite, toda opozoriti vas moram, da pridete samo na ples, a da se ne smete udeležiti družbe. — Ah, če je tako, se požuri lahkonoga plesačica, zakaj pa mi niste tega takoj povedali? Potem se kajpada zadovoljim z 800 dolarji. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik : Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 tra^vio RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja CONTINENTAL (VVANDERERVVERKE) Ivan Legat, Ljubljana POPRAVILO! * Pisalnih — Računskih strojev JAMSTVO! Prešernova ulica 44 Telefon intr. 2636 Drama v treh dejanjih iz Ifnja zagrebške patricijske rodbine. Spisal Miroslav KrleŽ^lovenil Fran Albrecht. Režiser: dr. Gavella. Ignacij Jaquec Glembay, bančnik, l^ntie Glembay Ltd. Com- pany, pravi tajni svetnik . .....................Levar Baronica Castelli-Glembay, njegovega legitimna soproga Nablocka Dr. phil. Leone Glembay, sin IgnatMn njegove prve soproge, rojene Basilides-Danielli . •' • >..........................Kralj Sestra Angelika Glembay, rojenajjf0riica Zygmuntowicz . Šaričeva Titus Andronicus Fabriczv-GIembifpatranec bančnika Glem- baya, veliki župan v pokoju j'...........................Danes Dr. jur. Puba Fabriczy-Glembay, *v°kat, pravni konzulent firme Glembay Ltd. Compan}' •............................Železnik Dr. med. Pavel Altmann, zdravnik'• ...............................Skrbinšek Dr. theol. et phil. Alojzij Silberbr^ baroničin spovednik . Jerman Nadporočnik von Ballocsansky .................................Sancin Franc, sluga...........................•......................Murgelj Polkovnik ............................ ' • i.................Kaukler 1 Polkovnica........................... • ....................Gabrijelčičeva Poročnik..........................| t i.......................Jan Dejanje se odigra v eni noči, v poznem poletju, eno leto ptf^etovno vojno. I. dejanje med eno in pol tretjo, II. dejanje med pol tretjo in pol četrto, III. dejanje okrog pete ure zjutrt Kovčege posodila iz prijaznosti firma Ant. Krisper v Ljubljani. Beli šal iz krzna, ki ga nosi gospa Nablocka, je last tvrdke^ot. Toalete ge. Nablocke izdelal atelier Irene Kancler. Blagajna se odpre ob pol 8. ,Parter: Sedeži 1. vrste II. - III. vrste IV.-VI. „ VII.-IX. „ X.-XI. „ XII. -XIII. „ Začetek ob 8. 30 . „ 28 * II 26 • II 24 II 22 •t 20 Lola v partert 1 1 red* : II. red* | ‘ Peti ložni sed^t^nu fedu redu Din 100 „ 100 „ 120 . 70 . 75 „ 20 „ 25 . 15 Balkon t Sedeli I. vrste II. Oalarlja i II. III. Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . Konec ob pol 12. 22 18 14 12 10 2 5 D VSTOPNICE sa dobivajo v predprodaji pri gladallikl blaf^ * oparnam gladalliiu od 10. do pol 1« In od 3. do S. ura 1+SKO /TOV' CAkrnivuo /tol«/«* RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Prvi prostor med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih malih oglasov! DOBRA MISEL! ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE, to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo Domača zavarovalnica: Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ v Ljubljani se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 3176 w————— Delniška družba pivovarne „UNION“ priporoča svoje izborno svetlo in črno pivo v sodČKih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit Brzojavni naslov: Pivovarna Union, Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023 LJUBLJANA - MARIBOR Po gledališču sestanek v KAVARNI ..EMONA m ■ ■ in vtantnffrnttntft prvovrsten salonski in jazz orkester V restavraciji dnevno PLES Točna postrežba Solidne cene Elitni kino Maflca Tel. 2124 Edini zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno zvočno aparaturo WESTERN ELECTRIC On ali jaz Harry Piel je spregovoril v prvi svoji senzacijonalni drami Logarjeva Krista Krasna filmska opereta. V glavni vlogi Irene Eisinger in Paul Richter Naneta Čarobna filmska opereta razkošja, plesa, lepih girlsov in ljubezni. V glavnih vlogah Alexander Gray in Bernice Claire Moja žena — Tvoja žena Krasna filmska veseloigra šarma in ljubezni. V glavnih vlogah Lilian Harvey in Willy Fritsch Pri treh mladenkah Filmska opereta Nevihta na Montblancu Grandiozni velealpinski velefilm. V glavni vlogi Lene Riefenstahl. Režija dr. F a n c k Kralj Jazza Veličastna simfonija moderne jazz-glasbe in petja. V glavni vlogi poje John Bole s. Dirigent: Paul Witheman. Conferencier: Arnold Korff