rd i 5 % ^ _ ( f. . ' IKlv i . l\\ I^T l/V DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TRIDAY MORNING, JULY 26, 1940 LETO XI,III. — VOL. XLIIl. omunska se bo priključila kratkem Nemčiji in Italiji i ■ ...... ■' Salzburgu se bodo vršili razgovori med Hitlerjem J romunskimi zastopniki, potem pa v Rimu , a med Mussolini jem in romunskimi zastopniki. (PROMNA KOLIČINA ROMUNSKEGA OLJA I NA POTU V NEMČIJO ) ljucharest, 25. jul. — Konfe-:UJLa v Salzburgu. med Nemčijo " Imunsko bo imela za posle-j]jii? Priključitev Romunske ber-ro-rimskemu osišču. Nemči-|5fosta zastopala Hitler in zu-P minister von Ribbentrop, . unsko po zunanji minister 30 "»ilescu in premier Girgutu, !0t,|ta se danes odpeljala z vla-} v Salzburg. Hllllif Salzburga bosta romunska _^°Pnika odpotovala v Rim na IF10 Povabilo Mussolinija. V Jto ali nedeljo se bo vršila Prenca v Rimu ob navzočno-ussolinija in zunanjega mi-}a Ciana. vedno vlada med diplomati radovednost, kako bosta ir Mussolini rešila bal- kansko vprašanje z ozirom na Rusijo. Nekaj časa se je celo mislilo, da bo Romunija odpo-klicala svojega poslanika iz Londona. V tem pa pošilja Romunska ogromne količine olja v Nemčijo, po železnici in po Donavi. Pričakuje se, da bo dobila Nemčija tekom meseca julija 180,-000 ton olja, dočim ga je prej dobivala v šestih miesecili ko-j maj 388,000 ton. Olje, ki ga bo dobila Nemčija v juliju iz Romunske, bo zadostovalo za 6,000 letal za več kot en mesec. Večjo množino olja mora dobiti Nemčija radi tega, ker je romunska vlada zaplenila oljne družbe, katere je lastovala Astra Romana, last angleških in nizozemskih interesov. Pacifist Wheeler je proti obvezni vežbi Washington, 25. jul. — Sena-, tor Burton K. Wheeler iz Montane se je danes izjavil, da je nameravana obvezna vojaška vežba korak k totalitarizma in da bo to povzročilo vojno histerijo v deželi. Njemu se je pridružil tudi senator Vandenberg iz Michigana, ki je rekel, da bo s tem uničena 150 letna tradicija o ameriški svobodi. Vandenberg je mnenja, naj bi se s tem počakalo toliko časa, da bi se videlo ,če bi se priglasilo dovolj prostovoljcev in šele potem napravilo to kot obveznost. Obvezna vojaška vežba bo stala vlado okrog $1,100,-000,000. -o- Zed. države so ustavile izvoz železa in olja tednik Roosevelt bo prepustil vodstvo kampanja podpredsedniškemu kandidatu J Kington. — Predsednik feNelt se je vrnil s svojega J®. v Hyde Parku, N. Y. v' ngton, da napravi s polje- *klm tajnikom Wallaeem na-' ,a bodočo predsedniško kam-' Roosevelt se je izjavil,1 0 Porabil svoj prosti čas ili [Sv°Jim domom in križare- ■at £ap0 reki Potomac. Tako bo ni / Vsa kampanja na pod-1 ||Sedniškem kandidatu Wal-' tem r> „. , i . ■ u njem je pa znano, da idi Jako slab govornik, torej io- i _ ri- sit lncija bo poklicala mrtve kot tožnike proti onim, ki so pahnili deželo v vojno SW%, Francija. _ Fašistična (vinska vlada pod načelstvom 0s . U Petaipa namerava obto-i .'n Soditi vse one, ki so za-idi"ži'l!l v°jno in na dan obravna-d» navzoči v duhu kot to-Jl vsi padli vojaki. V radij-govoru je notranji mini- P m quet obtožil može> kate" X> , atra krivim, da so napove- vre'.V)0'm° Nemčiji in je zago- bite/ci francoski narod, da bodo .j.jčii ' kma'u sojeni. Izjava je f V*'a v javnost kmalu za- ; k0 so Prijeli v Marselju biv- za' šega premierja Daladierja in 16 {•drugih voditeljev, ki so bili takrat pri vladi. Z dramatičnim glasom je minister izjavil: "V imenu pravice bodo oni, ki so bili odgovorni za tako politično nezrelost in vojaško nesposobnost, kaznovani." Nadaljeval je, da mora/jo biti kaznovani vsi tisti, ki so pahnili Francijo v vojno v času, ko ni bila pripravljena za tak korak. (Razvidno je, kako se plazi nekdanja demokratska Francija pred nogami nemškega diktatorja Hitlerja). Bo odleglo Vremenski prerok obljubu-je, (toda ne garantira), da nam bo poslal jutri dež, če bomo pridni. Kdor težko prenaša vročino, naj samo pomisli, da je bilo leta 1885 v nekem kraju v Sibiriji 94 stopinj pod ničlo. Razume se, da to ni bilo v juliju. Tako pripovedujejo, da je celo zmrznilo volčje tuljenje. Ko se je spomladi odtajalo, pa se je naenkrat oglasilo to zavijanje volkov, da je bilo groza. --o—-— Aktivna zadrugarca bolna Zadrugarji so trdni ljudje in le redkokdaj zaide med nje bolezen. Toda ker ni v tem nihče nedotakljiv, je segla bolezen tudi po priljubljeni Mrs. Frances Novak iz Lucknow Ave., ki je hči dobro poznane Mrs. Frances Skubic. Podvreči se je morala operaciji v Huron Rd. bolnišnici. Francka je v direktori-ju Zadruge, članica ženskega odseka in agilna unijska uradnica v svojem delu. Številni zadrugarji, direktorij, ženski odsek, prijatelji in znanci ji želijo skorajšnjega okrevanja, ker njeno pridno roko se bo pogrešalo povsod. Obiski so dovoljeni med tednom od 7 do 8:30 zvečer, ob nedeljah pa od 1 do 3 popoldne. Ponesrečen izlet Miss Mary Mlakar iz 1101 E. 76th St. se je podala zadnjo nedeljo s Slovensko žensko zvezo na izlet v Lemont, 111. Tam je pa nenadoma zbolela na slepiču in primorana je bila ostati pri dobrih sestrah frančiškankah, ki so ji prav dobro stregle in ji po- Papež je izgubil vse upanje za skorajšnimir Rim, 25. jul. — Papež Pij je izgubil vse upanje,'da se bo doseglo premirje med Anglijo ter Nemčijo in Italijo; To je mnenje v Vatikanu potem, ko je Anglija zavrnila Hitlerjevo mirovno ponudbo. Po zadnjem Hitlerjevem govoru v parlamentu, ko je ponudil zadnjo priliko Angliji, da se poda, je Vatikan napravil več poizvedb glede sprejema premirja. Toda vsi odgovori so bili negativni. Zato bo imel v kratkem papež nagovor na ves katoliški svet s prošnjo, du se moli za mir, kot edino pot,tki je še odprta za konec te vojne. -o-- Izredna seja V pondeljek 29. julija ob 7:30 se bo vršila izredna seja podružnice št. 3 Slovenske moške zveze. Razpravljalo se bo glede piknika, ki ga prirede vse podružnice na 4. avgusta v Barberto-nu, "O. članstvo je prošeno, da se v polnem številu udeleži seje lagale mrzle obklade. Dr. Zalar, ki je bil poklican, ji je toliko pomagal, da se je mogla vrniti z iz-letnicami nazaj v Cleveland. Takoj se je podala v Glenville bolnišnico, kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo. 30 dnevnica V soboto 27. junija se bo brala ob sedmih v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Margie Kamber ob priliki 30 dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Stella Petrinčič, hči Mr. in Mrs. John Petrinčič iz 1250 E. 58th St. in Geo. Betterley iz 1370 E. 81st St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k sv. maši. do**1, Nov grob ' Z* Vntrtek popoldne i® Premi-0aklawn sanatoriju, Men-jjj- ,Mihael Ceic, star 54 let. - I bil v selu Tomaševci, Hi". ka' fara Mrzl° Polje" jerKl . ženo in dve hčeri, ki so v 'erf JiT ter brata Petra V Cleve" ! • Bil Je član društva žum-sloga št. 21 HBZ. Tru-e11 (A° pSŽal° v Pogrebnem zavo-aš |i 1 Grdina in sinovi, čas po-0J# a oo naznanjen pozneje. Na počitnice #al' ^ Mrs< Brothers sta se jij a na dvotedenske počitnice SjLeW 0rleans. La„ ter od tam amPa- Florida. Pošiljata le-Pozdrave vsem prijateljem in •f/lM m' Mrs. Brothers je hčer-%nr!n Mrs. Anton Stefančič 5r° Rudyard Rd. Nima nobene manire! Včeraj je ta norec od toplomera zlezel na 95 stopinj ob treh popoldne. Na zrakoplovnem pristanu so ga pa komaj preprosili, da ni šel na 100, ampak se je ustavil pri 97 stopinjah. Ob petih popoldne je padel na 94 in danes zjutraj ob dveh je bil na 81. Za danes popoldne obljubujejo, da nam bodo poslali od za pada nekaj hladne sapice, ki jo imajo tam odveč. Bomo videli in čutili! in da se priglase za udeležbo na piknik. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John Foye, 6618 Bliss Ave. so se oglasile prijazne vile rojenice in prinesle zalo hčerko. Mati in dete se nahajata v Polyclinic bolnišnici. Srečna mamica je hči Mr. in Mrs. Anton in Ana Ljubi iz Bliss Ave. Naše čestitke! Prijazen obisk Včeraj nas je obiskala Mrs. Mary Smoltz-Lenič iz Eveleth Minn., ki je glavna nadzornica Slovenske ženske zveze. Prišla sta s soprogom na obisk k svaku, Mr. Charles Smoltz, 677 E. 92nd St. Minnesotčana pravita, da tam ne tarnajo tako, kadar malo pritisne sonce, ki jim prav dobro dene po dolgi in hudi zimi. Prav lepa hvala za obisk. 2,000 JIH JE ŠLO V MORJE Z LADJO S tem je najbolj udarjena Japonska, ki je odvisna samo na Zed. države za staro železo. London, 25. jul. — Vlada je danes izdala poročilo, da so Nemci potopili angleško ladjo Lancastria in francosko ladjo Meknes in da je pri tem utonilo najmanj 2,000 oseb, to je civilistov, pomorščakov in vojakov. Med utopljenimi je bilo 1700 civilistov, med temi mnogo žensk in otrok, ki so se vozili na ladji Lancastria, ki so jo potopile nemške bombe 16. julija v bližini St. Nazaire. Vsega skupaj pogrešajo s te ladje 2,800 oseb, toda mislijo, da so jih mnogo rešili Nemci. Francoska ladja Meknes je bila zadeta in potopljena od nemškega torpednega čolna ob južni angleški obali. Ladja je vozila 1?0() francoskih častnikov in vojakov iz Anglije domov v Francijo. Utonilo je okrog 300 vojakov in častnikov. Ladja je ime- la vidne znake, da je to francoska ladja. --o- Davke plačujejo Okrajni avditor Zangerle naznanja, da je okraj Cuyahoga plačal za prvo polovico letošnjega leta $25,949,000 v davkih, v čemer so izvzeti davki za osebno lastnino. Vsota plačanih davkov je letos za $1,700,000 večja' od lanske. Balincarska tekma V nedeljo 28. julija se bo vršila na prostorih SND v Maple Heights, O. balincarska tekma med domačimi društvu. Prijatelji tega zanimivega športa so prijazno vabljeni, da pridejo gledat. Pozdravi Mr. in Mrs. Charles Tercek, 717 E. 155th St. pošiljata vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz Montreal, Kana- Washington, 25. jul. — Louis Johnson, demokrat, prvi pomožni tajnik vojnemu tajniku, je pod pritiskom stopil iz urada. Predsednik Roosevelt je na njegovo mesto takoj imenoval Roberta Pattersona iz New Yorka. Patterson je republikanec, enako kot je vojni tajnik Stimson in je bil od 2. marca 1939 sodnik okrožnega sodišča. Johnson je moral odstopiti, ker je navada, da si kabinetni uradniki izberejo svoje pomožne tajnike. Johnson je bil pomožni tajnik vojnega tajnika Wood* ringa, ki je bil tudi prisiljen iti iz urada, ker ni hotel dovolj pomagati Angliji. Rekel je, da bi trpela ameriška obramba, če bi se le preveč vojnega materiala poslalo iz dežele. Sedanji vojni tajnik Stimson je zahteval, da si sam izbere svojega pomožnega tajnika in Johnson je moral iti. Kot se sliši, bo Roosevelt ponudil Johnsonu mesto enega izmed svojih osebnih svetovalcev, ki mu bo poročal o napredku v obrambenem programu. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI da. Posetila bosta tudi znamenito kanadsko mesto Quebec. Zadušnica V nedeljo ob enajstih se bo brala v cerkvi sv. Kristine peta sv. maša za pokojno Jennie Kranz v spomin 3. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Bilo srečno! Jutri ob osmih se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Char-don Rd., Euclid, O. gdč. Ema Gorše iz poznane Goršetove družine, 970 E. 207th St. in Edvard Perko iz Muskoka Ave. Vse najboljše v novem stanu! Kako se bo vršila registracija novincev Washington, — Ko bo kon gres sprejel predlog za obvezno vojaško službo, bo vojni oddelek ameriške vlade takoj odredil potrebne korake za registracijo fantov, ki bodo prvi vpoklicani. Za državo Ohio bo kvota naj-brže 20,000, za Cleveland pa od 3,000 do 3,500. Registracija in nabor se bo vršil na sledeči način : Predsednik bo razglasil in določil dan registracije, ko se bodo morali vsi moški, v starosti od 21 do 31 let javiti na določenem prostoru za registracijo. Možje, v starosti od 18 do 21 leta in od 31 do 64 leta se bodo registrirali pozneje, morda drugo leto. Pozdravi iz zapada Mrs. Obolnar in hčerka Agnes, 902 E. 144th St. pošiljata pozdrave vsem prijateljem in prijateljicam v Clevelandu. Obiskali sta Racine, Wis., Milwaukee, in od tam se odpeljeta v Chicago, Lemont in Joliet, 111. Po nekaterih kraji se bodo uporabljale za registracijo voli-vne koče v vsakem precinktu. Governer vsake države bo naj-brže apeliral na volivne uradnike zadnjih volitev, da bodo pomagali pri registraciji in sicer brezplačno. Vsak registriranec bo izpolnil dve rumeni karti; eno obdrži sam, druga bo poslana na naborni urad. Ta urad bo del na vsako karto številko in potem obvestil vsakega registriranca o številki, ki jo je dobil. V Washingtonu bodo imeli sli-čne karte, katere bodo zmešali v zaboju in uradniki, ki bodo imeli zavezane oči, bodo potegnili ven številke. Potem bodo obvestili lokalni odbor o teh številkah. Ti bodo potem pozvali dotične, ki imajo te dvignjene številke, da se javijo na ta urad, kjer bodo izpolnili gotove listine. Lokalni urad bo takoj izvrgel one, ki bo-' do po postavi izvzeti od vojaške vežbe, to je može z družinami in take, ki imajo odgovorna dela v industriji, ali izvršujejo važne poklice. Vsi drugi pa bodo odposlani v vojaška taborišča, če so prestali zdravniško preiskavo. Od te vojaške vežbe bodo izvzeti vsi oni, katerih vera je v na-sprotstvu v vojaško službo. kampanja ne obeta biti preveč živahna. Mnogo govorjenja je povzročila Wallaceva izjava, da se ne bo odpovedal uradu poljedelj-skega tajnika za časa, ko bo vodil kampanjo za izvolitev podpredsednikom Zed. držav. Wallace se izgovarja, da se tudi Herbert Hoover ni odpovedal uradu trgovinskega tajnika, ko je leta 1928 kandidiral za predsednika. (čudno je, da sploh v čem posnemajo "proslulega" Hooverja). Washington, 25. jul. — Predsednik Roosevelt je postavil embargo na izvoz starega železa in petrolejskih produktov. Predsednik se je poslužil pri tem p6-stave, ki 'mu dovoljuje prepovedati izvoz municije in raznega vojnega materiala, kar je potrebno za narodno obrambo dežele. Petrolej in staro železo sta vitalnega pomena za vojno. Kar se tiče Evrope je dozdaj dobivala samo Španija še olje iz Amerike. Anglija je postavila blokado za špansko olje, ker se boji, da bi šlo to olje v Nemčijo. Istočasno so pa Zed. države prepovedala izvoz olja v Španijo. Ker je Japonska ena glavnih nakupovalnih sil za staro železo v Zed. državah in ga ne more nikjer druge dobiti, bo s tem zelo udarjena. Olje lahko dobi drugje, železa pa ne. S tem so dobile Zed. države močno šibo nad Japonsko, ki je postala zadnje čase precej košata in grozi izgnati vse inozemske interese iz [Orienta, tudi ameriške, i ♦ | Nekateri mislijo, da ima ta korak predsednika zvezo z dogovorom med Japonsko in Anglijo da se zapre Burma cesta, po [kateri je dobivala Kitajska svo-'je potrebščine. Zed. države so j radi tega protestirale, ker se je ;s tem zaprla Kitajcem vsaka pot j dobivati potrebščine iz zunanjega sveta, razen iz Rusije. Pomožni vojni tajnik Johnson je moral odstopiti, da je dal prostor republikancu Detroit, Mich. — Frances Mezgec se je morala naglo podvreči operaciji in nahaja se v Women's Hospitalu. — Na obisku v Detroitu se nahaja mlada Josephine Lazar iz Fontane, Calif. Njeni starši 'so px-ed leti bivali v Detroitu. San Francisco, Calif. — Pred dnevi je tu umrl za srčno hibo Marko Nemanič, star 71 let, in rojen v Božjakovem pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je živel 53 let in tu zapušča ženo in tri omožene hčere, v Oak-landu pa brata. Chisholm, Minn. — Rojakinja Josipina Hren, doma od Ribnice, je 4. julija bila na družinskem pikniku ob jezeru, ko se je pa zvečer vrnila domov, se je zgrudila na tla in obležala mrtva. Podrobnosti nam še niso' znane. — V bolnišnicah v Du-1 luthu se nahaja več naših mladih fantov, ki so se 4. julija ponesrečili pri vožnjah z avtomobili. Butte, Mont. — Anton šuš-taršič je prejel pismo od povelj-1 nika letalske enote v bojni mo-rarici Strica Sama, ki mu sporoča, da njegov sin Steve šuš-taršič "dela vso čast letalstvu v mornarici." Steve se je odlikoval pri nedavnih letalskih manevrih v Louisiani. Mladi šuštaršič je v letalski službi mornarice že tri leta. Pittsburgh, Pa. — Kakor poroča hrvaški komunistični list Radnički Glasnik, so tudi trije Hrvati in eden Srb med obtoženimi komunisti iz Pittsbur-gha in okolice, katere je oblast prijela zaradi sleparskih podpi- sov na volilnih peticijah. Obtoženci so morali položiti od $2500 ;do $10.000 kavcije pred no so bi-li izpuščeni iz zapora. | Buenos Aires, Arg. — "Slo-j venski list," ki izhaja v Buenos Airesu, agitira za novo slovensko naselbino v okolici Macasa v republiki Ekvador. List piše, če organizatorji spravijo tja sto slovenskih družin, jim bo ekvadorska vlada dala večji kos sveta na razpolago. Ekvador le-jži na ravniku (ekvatorju) in ivsled tega je tamkaj večno poletje oziroma tropična vročina. -_o- Iz bolnišnice Svetkova ambulanca je pripeljala iz bolnišnice Frank černe-ta, 658 E. 160. St. Prijatelji ga lahko obiščejo. Tretja obletnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Matildo Nosse. Sorodniki 'in prijatelji so prijazno vablje-| ni. Seja društva Zvon V nedeljo ob desetih dopoldne se bo vršila važna redna mesečna seja vseh članov društva Zvon. Vse člane in članice se prosi, da bodo gotovo navzoči. Važna seja Danes zvečer ob osmih se vriši redna mesečna seja dramskega društva "Naša zvezda." Vsi Člani in članice so prošeni, da gotovo pridejo. Joj, koliko vode! Radi silne vročine, porabi Greater Cleveland ogromno količino vode. Včeraj so vse sesal-ke poslale iz jezera v mesto 242,-685,000 galon vode. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «*®*>83 No. 175 Fri., July 26, 1940 Za nadvlado na morju Spoprijem med angleško in italijansko mornarico v Sredozemskem morju dozdaj ni bil kdove kako zanimiv. Dozdaj so bih večinoma Angleži v ofenzivi in Italijani bolj na umiku. Razen par ladij in nekaj podmornic tudi ni bilo posebne škode povzročene ne na tej ne na oni strani. Angleži so se celo popeljali na morje, da bi poiskali Italijane in preiskušali njih moč. Toda ti so se takoj zatekli v varstvo obrežnih baterij. Italijanska bojna mornarica očividno kaže, da si še vedno ne upa nad Angleže. S tem priznajo, da je Anglija še vedno nevaren sovražnik na suhem, na vodi in v zraku. Kljub temu pa bi bil Hitler gotovo ukazal splošen napad1 na Anglijo takoj, ko je padla Francija, da se niso pokazali drugi meteorji na obzorju, ki so odvrnili Hitlerja od Anglije, vsaj za nekaj časa. Na pozornico je bila namreč nenadoma stopila Rusija na Balkanu. Zdaj je bilo treba predvsem ustaviti Rusijo in preprečiti vojno na lialkanu. Zato je Hitler ukazal, naj se z obračunom z Anglijo počaka, Italija naj vznemirja severno afriško obrežje, Japonska pa naj malo glasneje zarožlja z sabljo tam na Dalinem Vzhodu, kar bo v veliko pomoč rimsko-berlinskemu esišču. Japonska naj začne pritiskati na Anglijo in obrne nase pozornost Zed. držav, da se bi jih ne polastila mikavna želja, da bi šle na pomoč Angliji. Kot vidimo, je ta načrt, ki ga je izdelal Hitler, dosegel svoj namen: Anglija je precej popustila Japonski in Zed. države so začele pazno motriti položaj v Orientu, kjer imajo ameriški državljani mnogo svojih interesov. Toda najvažnejši problem se zdi Še vedno Rusija in Balkan, kjer je stala že stoletja evropska smodnišnica. In prav tukaj je vprašanje nadvlade na morju, čeprav se to malokdaj prinaša v javnost. Črni oblaki so se sicer razpršili nad Balkanom, ko se je Rusija vsedla v Besarabijo in sever no Bukovino. Zadnje dejanje te igre sicer najbrže še ni iz igrano, čeprav so igralc; pripravljeni in kulise postavljene in Rusija bo morda obstala tam, kamor je prišla, do Romunske, če ji bo obljubljeno, da bo dobila morsko ožino med Črnim in Egejskim morjem, Bospor, ali pa tudi Dardanele, čeprav bi se Stalin zadovoljil samo z Bosporom. Oblast nad to morsko ožino je od nekdaj želja Rusije, ker brez oblasti v tej morski ožini je Rusija zaprta v Črnem morju, kot je zdaj v Baltiku. Rusija hočeš svojimi ladjami ven na morje, to se pravi tam, kjer bi lahko ruske ladje plule pozimi in poleti. Zdaj ima samo eno pristanišče, ki je vse leto prosto ledu in to je Murmansk, ki je pa tako daleč na severu, da je skoro brez pomena za rusko trgovino. Ker iz Baltika ne more mimo Nemčije, hoče Stalin za vsako ceno priti do Dardanel in si priboriti izhod iz Črnega morja. Nemčija ji bo to dovolila, m se pri tem Rusom v pest smejala. Seve, to le v slučaju, če premaga Anglijo in prevzame njeno vrhovno oblast na morju. Nemčija bo potrebovala južni izhod za svojo trgovino. Ena pot bi bila, če vzame Italiji Trst, Reko in Jugoslaviji dalmatinsko obrežje. Na ta način bi dobila Nemčija izhod v Jadranskem morju. In če bo Nemčija res vladarica v Evropi, se Italija lahko pripravi na to delitev. Druga pot za Nemčijo bi bila pa po balkanskem ozemlju. V tem slučaju bi padli kot žrtev Jugoslavija in Grčija. Nemčija bi si zgradila vodno pot od Donave pri Beogradu južno do Salonika v Egejskem morju, ki je jako pripravno pristanišče za trgovino in tudi za bojno mornarico. Iz tega pristanišča bi Nemčija lahko obvladala izhod iz Dardanel in Rusija bi bila prav tam, kjer je danes, zaprta v Črnem morju. Nemčija šc vedno obrača oči do bogatih oljnih vrelcev v Perziji in po gornjem načrtu bi ji ne bilo treba iti po Donavi do Črnegn morja, in skozi Dardanele. Ne, te naj ima Rusija in lahko ima tudi ustje Donave. Nemčija bi broda-rila s svojimi ladjami do Beograda, od tam po izkopani vodni poti do Saloniki, skozi Egejsko morje, skozi Suez v Rdeče morje in Indijski ocean. To so nojbrže Hitlerjevi načrti za slučaj, če bi Rusija zahtevala Dardanele, hoteč s tem imeti Nemčijo podložno. Toda za enkrat je Anglija še vedno najsilnejša, moč na morju. Dokler ni Anglija strta, še vedno kontrolira izhod iz Baltika, prehod v Sredozemsko morje, Rokavski preliv in skandinavsko obrežje. Zdaj bomo videli kmalu silen boj med Anglijo in Nemčijo za nadvlad^ na morju. Trenutni problem za Nemčijo je, če more njena sila na suhem premagati angleško premoč na morju. Če se ji to posreči in potem prevzame Nemčija vso ndavlado na morju, dodene k temu še svojo nadvlado na suhem, pa bo nastal kaos, ki bo ogrožal mir po vsem svetu za dolgo dolgo let. Potem bo nastalo vprašanje: ali bo Nemčija premagala ves svet, ali pa se bo ves svet združil proti Nemčiji. Pet velesil bo igralo glavno vlogo: Zed. države, Nemčija, Rusija Japonska in Anglija s svojimi dominioni. Vprašanje bo, kako si bodo te velesile stale druga proti drugi, ali druga ob drugi. Vse ne bodo pri eni skledi jedle, to je gotovo. Tedaj, liudie božji, ne bo prijetno na svetu. Tedaj gotovo ne bo pet krav za en groš. i«. ........................ j BESEDA IZ UMOM 0 romanju v Lemont Piše A. Grdina prvem zračnem potovanju. Nekaj se mi je zdelo, da so pri vsem tem zrakoplovu znašli tudi nekaj imenitnega. Namreč to, da se iz zrakoplova ne more videti višine kakor je v resnici. V to morajo biti narejena stekla v oknih, da skrajšajo visočino od zemlje do zrakoplova. Zemljo ali vodo v jezeru smo vedno videli in ni se nam zdelo visoko, toda, ko so bili pod nami oblaki, vem, da smo bili dovolj visoko v podnebju, to vem tudi radi tega, ker mi je na dihanju nekaj manjkalo, kakor da se nahajam tam kje v visoki Coloradi pri Rev. Trunku v Leadvilli. Ko smo vstopili v zrakoplov, je dospela do vsakega potnika postrežnica in mu pripela preko života pas in ga tako pritrdila; takrat si človek misli, če se bomo mogoče prekucavali v zraku kakor učeni pilotje, vendar ni bilo najmanj kaj slične-ga. Pod nogo smo pa dobili mehke podložnike za noge, to najbrže zato, če bi moral zrakoplov pristati nenavadno, da se na noge lahko človek bolj opre. Potem je nama dala postrežnica karte za pisanje kamorkoli in kolikorkoli, dala nam je različnih in lepih kart, za katere ni bilo potreba plačati in ne niti za znamke. Potem sem bil zaposlen s pisanjem prvič v zgodovini nad oblaki, da se mi bo v življenju prigodilo kaj takega bi ne bil nikoli pričakoval. In dogodilo se je. Moja spremljevalka, Mrs. Kmet je bila zelo kratkočasna in nič se ni bala, rekla je: "Še tem in tem napiši karte." Toda najino vozilo je bilo prehitro. Kar naenkrat se začno kazati chikaški nebotičniki in naše vozilo se je nižalo in nižalo k zemlji kakor škrjanček, ki poje svojo pesmico nad senožetjo in se spušča k svojemu gnezdecu. Tedaj bi se še rada vozila, vsaj še tako dolgo naprej, da bi občudovala izumitelje tega zrako-plovnega letanja. Mrs. Kmet je večkrat ponovila: "Hvala Bogu, da smo srečno dospeli." Sedaj sva bila iz visočine ponižana, iz mirnega podnebja, sva pristala in se znašala v ropo-tanju chikaških avtomobilov in vlakov. Ko izstopite iz zrakoplova, že tam čakajo taki avto busi za 12 ljudi, ki vas peljajo za en dolar, kamor hočete. Zra-koplovno polje se nahaja na 63. cesti, to je od Chicaga proti Lemontu. Midva sva menila, da bova na kolodvoru srečala naše sopotnike in sva hitela na Union kolodvor. Žal, da so se bili že odpeljali ravno malo poprej. Tako sva se potem vozila za njimi z busom in so tudi samo malo časa pred nama dospeli v Lemont. Ko dospete v Lemont, je vsaka skupina sprejeta s potrka-vanjem brezijskih zvonov. Veselja je bilo veliko, pa tudi malo pritožbe. To in to ni bilo tako kot bi želeli, toda misel na božjopot je zadovoljila vse. Prenočevanju na slami Nič za to, še kako je bilo imenitno. Še doma sem računal, da bom prenočeval na senu v Lemontu, uresničilo se je. Kakor vedno, se mnogi ne odločijo na potovanje ob času, ker ne j vedo, kako bo z vremenom in j drugimi okolnostmi. Navadno pa je tako, da se koncem vse dvigne. Tako je bilo tudi z nami. Na postaji se nam je pri- j družila skupina Slovencev iz | Pittsburgha pod vodstvom Mrs. Cadonič; te so nam sporočile prepozno, koliko jih bo in' tako so dospeli v soboto zjutraj na postajo še taki, ki niso poprej kupili voznih listkov. Torej nas je dospelo v Lemont 87 namesto 50, kakor smo jim naznanili za prenočevanje. Prihiteli so pa tudi iz drugih krajev na isti (Nadaljevanje) To poročilo naj bo bolj za kratek čas, kako sem zamudil vlak in potoval brez skupine z mojo sopotovalko Mrs. Terezijo Kmet, poprej Jakšetova, 73-letno materjo, katero sem zjutraj pozabil peljati na postajo z drugimi. Ker sem imel v Lemontu obljubljeno, da bom v soboto, 13. julija zvečer kazal slike, sem hotel na vsak način tje tudi dospeti o pravem času. Nanesel je pa slučaj tako, da naj bi se še tako zaobljubil, da bom potoval z romarji z vlakom, je vendar prišlo tako, da mi ni tega bilo nikakor mogoče doseči. Moje opravilo v soboto dopoldan je bilo tako važno, da sem moral ostati do poldan doma. Radi moje pozabljivosti je ostala pa tudi Mrs. Thereza Kmet, ki je že imela vozni listek. Kaj naj narediva, ker sva oba hotela biti z njimi tam ta večer? Tako nama je prišel na pomoč zrakoplov, v katerega nisva nikoli poprej imela zaupanje. Hočeš nočeš, moraš. Dogovorila sva se, da se olpe-Ijeva po zraku, misleč, da jih bova prehitela. Odpeljala sva se 10 minut pred tretjo uro popoldan iz elevelandskega zra-koplovnega polja. Malo čudno se je nama zdelo, ko sva vstopila v čudni zračni vagon, kjer nisva bila sama. Bilo nas je polno na vseh 21 sedežih v treh vrstah po sedem oseb. Ker sva vstopila prav zadnja, sta bila še prazna samo dva sedeža v od-spredju tega vozila za motorji, ki so pa zaprti, da noben ne more motiti pilotov. Vozilo je začelo ropotati, kar je bilo znamenje za odhod. Ne vem, kako je bilo pri srcu Mrs. Kmet, delala se je korajžna in me obgovarjala. Ko se je začel zrakoplov pjremiikati, je malo treslo, dokler mu ni zmanjkalo tal. Ta ptič je bil podoben kakšni drugi ptici, ki nekaj pobere na tleh in s težavo nese v zrak. Čutili smo, kako se z vso silo Iviga višje v zrak, tu in tam se malo nagne na stran in večkrat se tudi na kratko malo vtopi, kakor da mu tal zmanjka. To razlagajo, da je v nekaterih krajih zrak redkejši in se takoj zopet dvigne na visočino, po kateri plava naprej. To se dogaja, dokler zrakoplov ne doseže visočine, ki je njemu do-ločena\ Ta visočina je nad ob-'aki. Nikoli ne bi verjel, da plavajo zrakoplovi po tako visoki poti, da so nad meglami ali ka-cor pravimo oblaki. Ko-smo se ''.e en čas vozili, smo se že malo okorajžili in pozabili, da smo v zraku; za tem smo začeli sre-čavati male meglice, ki so nam privandrale naproti malo nižje pod nami. Od daleč smo pa gledali oblake, kako sijajno lepo isti ležijo v zraku, ki je enakomerno vse na okrog ravan, kakor da ležijo ti oblaki na mizi ali na vodi, ki je mirna. To opazovanje je bilo za naju največji čar. Med vožnjo smo videli zemljo, raz-ven kadar so oblaki tako zgoščeni nam to preprečili, vendar so se od časa do časa razredčili. Večkrat so bili pa tako gosti in na debelo, da so izgledali kakor mali hrbčki, na katere je sijalo sonce in naredilo iz teh oblakov čaroben pogled, kakor da gledamo hribe, ki so pokriti z belim snegom. To je bila ču-dovitost za naju in jaz sem ponavljal: "Glejte čudo, glejte, kako je vse imenitno naredil in uredil najprvo Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo in potem človeka, ki je vse tako modro izrabil stvarstvo narave." E'nako bo občudoval in storil tudi vsak drugi potnik ki bo potoval na način in v obilici, nekateri celo že nekaj dni poprej. Vsi so pa hoteli prenočiti v Lemontu. Potrebovali bi tam torej Uče-nika Zveličarja, da bi ta stanovanja blagoslovil, kakor je blagoslovil ribe in kruh za množice v Galileji. Na vprašanje za stanovanje so odgovarjali najemniki takole: "Kdor je prej prišel, tistemu smo prej obljubili." Očetje frančiškani so vse storili, da so nam oskrbeli za prenočišča. V zadnjih dneh so v starem stanovanju podrli vse sobne stene in iz tega napravili velike dvorane. V dvorane so potem nanesli sena in slame. Vse to bi bilo O. K., da ni bila ona noč tako mrzla, kakor v februarju mesecu. Razume se, da ni bilo na razpolago odeje, vsaj ne take kot bi jo to noč vsak potreboval. Vprašam pa tudi vsakega: "Ali se spominjate, da bi kdaj poprej ob času 13. in 15. julija bilo mraz?" Vselej smo se bali samo vročine v tem času in ne mraza. To pot nas je pa zares zeblo in to vso noč. Stiskal sem se k nekemu moškemu, s tem sva se vlegla za tanko rjuho, podzglavnika tudi nisem imel; to pa, kar je bilo pod kostmi, je bilo precej trdo, ni bila omlačena slama, ker tista je bolj mehka. Tako smo to priliko izrabili malo za pokoro in malo pa za šalo. Najbolj zanimivo je pa bilo zjutraj, ko so začele ženske krtačiti svoje površnike, ki so se isti navzeli dlake iz novih tako-zvanih "blanketov." Bolj ko so krtačile, bolj se je to vdolbilo v obleko. Drug drugega so krtačili med tem pa šalili. Ni vzelo dolgo, ko je božje sonce prišlo na pomoč in nas rešilo zime. Ogreli smo se prav dobro in še senco smo iskali pod hrasti. Neprijetnosti, ki si so se nam poprej zdele ozčut-ljive, so tako izginile kakor megla, ko nanjo sonce posije. Bili smo vzradoščeni od sijajnega cerkvenega programa in reda, ki je vladal drugače. Priznati moramo, da je bila vsestranska postrežba kar najbolje točna in pa okusna jedila so ženske pripravile. Da se ni nekaterim pairom mudilo nazaj radi dela v pon-deljek, bi vsa skupina ostala še dan ali dva več v Lemontu, tako so pa drug drugega potegnili seboj. Ostalo je pa vseeno še veliko posetnikov. Nekateri so se razšli na obiske v še druga mesta. Mi smo se pa vrnili zopet na svoje domove in naša skupina je bila končno prav vesela in zadovoljna s potovanjem. Častitim očetom frančiškanom čestitamo, da so po tolikem trudu in trpljenju do sedaj v tako skromnem stanovanju, kjer so morali prestati toliko silnega mraza v zimskem času in drugače niso imeli nobenih ugodnosti, naj jim bo od-sedaj ugodnejše. Naj bi samostan sedaj sprejemal številne mladeniče v šolanje za duhov-ski stan. Slovenski Lemont je za nas vse Slovence širom Amerike; rojaki, bodite mu v podporo, kajti tu se bo najdalje ohranila slovenska beseda in pa vera naših očetov. Bog dal še večkrat se srečati v Lemontu! Anton Grdina, Cleveland, O. P. S. Ker je bil ta praznik zgodovinski, se mi je videlo potrebno posneti slike od vsega, kar je bilo važno za v dokaz tega praznovanja. Slika se začenja od kraja do zaključka praznovanja. Medtem sem posnel tudi slike nekaterih pomembnih oseb. Da so dospeli na praznovanje tudi od daleč kakor iz Minnesote in Co-lorade, sem slikal v družbi glavnih odbornikov KSKJ tudi 81-letno mater Mrs. Brine iz Eveletha, Minn., ke je bila v družbi s sinom, ki je glavni uradnik imenovane jed note. Slike bodo ob priliki pokaza-ne v naselbinah, ob letu pa lahko tudi v Lemontu. A. G. Piknik "Kanarčkov" V nedeljo, dne 28. julija priredi mladinski pevski zbor "Kanarčki" piknik na prostorih doma Zapadnih Slovencev na Den-tnison Rd. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži tega piknika, kajti to bo edini piknik, katerega priredi Jutrovska naselbina. Na programu je petje "Kanarčkov" in vesele družbe, izvrstna godba za ples pod vod-" stvom Zabukovec fantov, najboljša pijača vseh vrst in najfi-1 nejši prigrizek. Posebnost pa bodo štruklji katerih bo tudi vseh vrst, namreč dolenjskih, krašev-skih, gorenjskih in ameriških. Toraj ako še niste imeli prilike pokusti vseh teh vrst štrukljev, ne smete zamuditi te prilike v nedeljo. Godbeniki, kuharice in natakarji pravijo, da so pripravljeni, da sto procentno postrežejo vsem prijateljem "Kanarčkov." Prostori vam bodo gotovo ugajali, kajti nudijo krasno senco v najhujši vročini. Na razpolago so balincarske krogle za ljubitelje balincanja. Lepa plesna dvorana za one, ki se radi vrtijo ob veselih polkah in valčkih. Na teh prostorih vsakdo lahko najde zabavo, da se zabava celi dan, ne samo en popoldan in večer. Glede transportacije, da se olajša prijateljem, ki nimajo svojih avtov, da jim ne bo treba presedati na pouličnih vozovih je zbor preskrbel, da bo vozil izpred Slovenske delavske dvorane na Prince Avenue bus. Bus odpelje izpred Slovenske del. dvorane točno ob 2. uri popoldne in vas popelje naravnost na prostore piknika. Zvečer pa odpelje iz prostorov piknika krog 8. ure in vas pripelje nazaj k Slovenski delavski dvorani. Cena za vožnjo tja in nazaj je samo 30c in upam, da se prijatelji poslu-žijo te lepe vožnje za to nizko ceno. Za en popoldan zabave in razvedrila, posetite piknik mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" na prostorih doma Zapadnih Slovencev na Dennison Rd. Na svidenje v nedeljo, 28. julija. Ančka Traven. (KAŽIPOT: Z avtom vozite naravnost po Dennison do W. 68th St. doma ker poleg doma je na razpolago velik prostor za parkanje. Z poulično se peljite po Dennison Rd. do W. 65th St. in potem je par minut hoda po Dennison do doma ali prostora za piknik. ■-o- Slike v Euclidu Miss Ljubljana. Predstav bo pričela točno ob osmih sliko župana Simsa in dr'1 uradniki, ki so vodili ta d£ vorko, med njimi pa kaitf^ za izvolitev v kampaniji. : Pridite da vidite sebe ine v< drugega kakor da se nahajšotc Hollywoodu v Californiji. mlj Anton Gf so -n- i na Zveza dr. Najsv. Mka ibec Vljudno se naznanja, da ^ nedeljo 28. julija tri-meseč*; ' . j MU 2 j a in sicer pri fari sv. Vid»jv ^ ja se prične ob treh P0?!^ Pridejo naj vsi predsedniki > niki in blagajniki ter po df ^ stopnika od vsakega di^,, Razume se, da glavni odK ^ bo ves navzoč. Vabljeni !jn tudi ostali člani, da se u£ ^ seje. Pred seboj imamo jLg delo, to je, priprava za ^ ^ gusta, ko bomo imeli Slo^o] Baragov dan. Gotovo bo ta ali oni i ^ božje poti pri Novi gtifti f°ži\ romali pobožni Bločani i'1. vaščani na to prelepo so morali ostati Sodra^ ma, da so varovali češpUe,.seri1 bonclje pred bloškimi j1 Tam doli je bilo namr^P mnogo prej zrelo kot planoti. prav * fianc je Oni dan je prišla v nas l j opravku neka slovenska dinja, ki mi je rekla, n ^ uradne zadeve končane:,e ^ "Ta teden bo pa naifte kaj ne?" L* "Moj bo, to vem, če bo '3l.ezk pa ne vem." irepe "šur da bo! Vaš bo vC''abii0 moj pa v petek. Mara Sjfdovt ki boste godovali na Če* I j se lahko mastili s kakšn'^ov p0 čapsom, meni bo pa bolj 'Vprem ker bo ravno na petek. * št ^ pa štruklje jedla," se Oelikj voljno nasmejala in šla. .|>tova ni vedela, da bi vsak Čas • ekaj zamenjal porkčapse vseg®1 g ^ za eno pravdansko skled0 itelj ljev. Pred dobrim mesecem je klub Ljubljana in Slovenski društveni dom na Recher Ave. v Euclidu izvedel veliko letno praznovanje kakor fro običaju vsako leto ob istem času. Letos je imelo praznovanje poseben pomen, v načrt so vzeli da počaste slovenskega pesnika Valentin Vodnika. Ker se je praznovanje izvršilo v navzočnosti mnogo občinstva je klub sklenil, da se o tej slavnosti posname filmska slika celotnega programa, kar je podpisani tudi naredil. Ta film je last kluba in bo prvič prikazan V soboto večer 27. julija. Poleg te slike pa bodo pokaza-ne še druge slike, ki so bile posnete pred leti potom aktivnosti kluba Ljubljane, vse slike so zelo zanimive in kratkočasne. Lahko rečem, da je že tisoče oseb v teh slikah posnetih, ki so eno ali drugo leto prisostvovali v akciji letnih programov kluba in društvenega doma. Poleg teh imenovanih slik so pa še druge, kakor njihovi vrtovi in domače življenje družin, pri tem pa še več novih slik v kolikor bo dopuščal čas. Slikam bosta seveda na čelu tudi novo izvoljeni župan in BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. Stanovanje se odda Lep ostanovanje 5 sob in kopalnica v bližini Hough Ave. in E. 73rd St. se da v najem s 1. avgustom. Najemnina $25.00 mesečno. Za natančen naslov se obrnite na August Kollandra, 6419 St. Clair Ave. (176) VICTOR — BLUEBIRD — DECCA SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE se dobi pri Snow Bros. Radio Co. 13914 St. Clair Ave. Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah. VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK Vprašajte za MR. JOHN CERNE tiisa v naejm Odda se v najem hiša 7 sob v bližini dveh prog ulične železnice in cerkve. Odda se odrasli družini pod zelo ugodnimi pogoji. Poizve se po 4. uri na 797 E. 156th St. Farma naprodaj Proda se 27 akrov farma, ki se nahaja dve milji južno od Madisona, O. Jako dobra zemlja in dobro ohranjeno poslopje. V hiši je elektrika in plin. Na prostoru je hlev in nova garaža. Pet akrov je trte in tudi mnogo sadnega drevja. Zamenja se tudi za hišo. Kdor je pripravljen na to kupčijo, naj se zglasi pri Antonu Strojin, Hubbard Rd., North Madison, Ohio. (176) Lepa prilika Proda se rabljena oprema za beauty parlor. Jako poceni. Ni treba nobene gotovine takoj; na lahka odplačila. Pokličite HEn-derson 5631. (176) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. cimimimiiiiiiiTrTTTT, H TREBUŠNE PASOVE IN C P ELASTIČNE NOGAVICE £ £ imamo v polni zalogi. Pošiljamo L C tudi po pošti. r E MANDEL DRUG CO. F M 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. h axxxxzxxxjccrxxxzzxxxxxxxxj ZADRUZNE POSEBNOSTI danes in jutri LIFEBUOY SOAP, 3 za 17? S PR Y, velik...........49? LUX Toilet Soap, . .3 za 17? POP, vseh vrst, petinka . .. 5? TIGER ZIP, hladilna mehka pijača, ... .3 za 10? SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 E. 152nd St. 16201 Waterloo Rd. 712-14 E. 200th St. Naprodaj Proda se gostilna na dobrem prometnem prostoru, 1188 Norwood Rd. Proda se radi bolezni. Ima ponovljene permite D 1 in D 2. Kdor se zanima, naj se zglasi na zgorenjem naslovu za več pojasnila. (Jul. 18, 19, 20, 22, 26). Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_ MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO. JE DRUŽINSKI Se hočete prikupiti svoji družini. Naročite priročen karton za doma z šestimi steklenicami Pepsi-Cola danes. Je okusna, da prekaša vse. Pa varčna . . . ker vsaka steklenica drži 12 polnih unč. SAMO 5 DNI ' Posebni julijski prihranki na PEQU0T PERCALE RJUHAH Narejene iz fine, mehke, gladke tkanine . . . uporabne in močne. Stkane iz dolge bombažne pavole. Vse imajo patentirane "tabs" za naglo izbiro prave mere. Večje mere 81x108 in 72x108, posebno po ....................1.54 Prevleke za blazine: Mere 45x36 aH 42x36, posebno po ..................... Mere 81x99 ali 72x99 Izključeno v Clevelandu pri The May Co. Hemstitched rjuhe .............3QC več Hemstitched prevleke ...........\gc več Sprejmemo poštna ali telefonska naročila ... pokličite CH. 3000 DOMESTICS ... FOURTH FLOOR POZOR! Predloga v državni zbornici je, da se da naklade na premog Če bo tako zvana Guffijeva predloga sprejeta bo cena prihodnji mesec znatno poskočila. Naročite premog sedaj po poletni znižani ceni. THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES Its world-famous white, sandy beach extends seven miles along the blue waters of Lake Erie. Enjoy HOTEL BREAKERS with its new lounge and rotunda. One thousand comfortable outside rooms. Moderate rates. Excellent meals. ALL SPORTS, including Tennis, Boating, Fishing, Riding, Golf. Many new attractions. ENDLESS FUN for the entire family for a day, a week-end or entire vacation. Ideal for conventions and outingjs. Eaty to Reach via U. S. Route 6, Ohio 2, in the ^ center of Ohio's Lake ErieVacationland. Free 8 parking for6,000car*.GaragefadKtie*.Con- | venient rail or bui connections to Sandusky. | \ Steamers from Cleveland and Detroit, r OPEN JUNE 8 to SEPTEMBER 2 • ASK FOR FOUDER CEDAR POINT-BN-LAKE ERIE • SANDUSKY, OHIO OGLEJTE SI SUPER STOKOL to fino pripravo za avtomatično dobavo premoga v fur-nez. Napolnite ga lahko kar za 2 dni. Nič tekanja goi in dol, če. gori prav ali ne. Avtomatična priprava za re guliranje gorkote. Lahko kurite cenen premog. Oglejte si to koristno napravo na 17916 Lake Shore Blvd. KEnmore 23^0 Tuu pri nas vzamemo naročilo za Stokol BUSS COAL and SUPPLY CO. 22290 Lakeland Blvd. KEnmore 0808 DANCE NIGHTLY in B»autlfal New Ball. room to famous nama bands such a* Tad Wooras, Qaorga Olson, Hal Kemp, Sammy Kayo, Jan Savift and o then. WINNETOU Pa lenlkia Inlnlki K. M»y» ine vem. Slonel sem trdo ob hafšotora in čul šum, ki mi je ji. mljiv. Posvaril sem stražo Gf so privreli ven, smo bili I »a nogah." [jfie kateri ušel?" Aeden. Preštel sem mrt-da'udi mulat je poleg. gJttfeHl sem si, da bo moj ri(jj.uvn 2 Morganom drugačen." )0jjf ne reci, Sam! Imaš vsaj vest> da si ga ubil v bo-} dvak°r se spodobi za pošte- westmana!" du ell!" ni [_druga ni rekel. Tiho je , uiin zarezal dolgo zaželjene \o Lmaščevanja v kopito svo-i 2if?" . 3loV° Je bl1 gotov, je dejal: Jole —j Sedaj- so mašče- jltkl sem jih ljubil, Charley! 0 |del» je storjeno! Sedaj ,ja!grem! Smrt naj pride po > Sama, danes ali jutri." inei'm! kristjana sva! Prid-ot'0va: Bog jima naj bo mi- VjV sodnik!" ell! Nočem ju sovražiti ,a Istran groba! Naj bo —! mejfma bo odpuščeno!" iaj' v smo Pokopali Al-rUš! Ker nismo imeli krste, ,j|Vlli truplo v bizonove ko-f0ni so postavili iz skal in , g|.Ja Piramido, v njo smo 3" 11 rajnega Marshala. Vr-11 Z:ra.wide pa sem pritrdil le- • l1 % znamenj e , odrešenj a. me je prosil, naj spre-bahr nekaj besed ob grobu zmolim očenaš. Ginjen a izpolnil željo, molče in i110 so stali rdeči bojevni-Jr nas ter po našem zgledu jyami sklenili roke, ko smo f v Pogrebu smo ostali še te-. P1 Pri dobrih šošonih. Ho-si po na loV) gledali bo;jn4 p počivali. ,er|otem smo se vrnili v San j a fseo. bril1; caj I r>1 II. 3 p lJebeli Walker. as fg,°krat je še po teh dogod-ievC^a Prerija in so po-•a t< 'listnati gaji savane, najboljšemu 11 in -pa naj sklenem z do-! i^t > ki sva ga zadnjega sku-! ift'-fozivela in ki je mojemu 1 Ju Prinesel prerano bo®| •0 * * * tistikrat že skoraj 16-li ; «oma, zaposlen z delom za irtfjF* založnika. Slučajno »ffekoc potoval v Hamburg t avkih in spotoma naletel ' ^nca iz Amerike. Iz St. laš] j jf bil in iepe dneve sva lk3lč Preživela na lovu po ko:lterilla bregovih Misisipija. 3: e Je bil, zelo bogat, in koj aJ Ponudil, da mi plača vož-| ga spremim v St. Louis, boljj 0 ze nisem dihal svobode hjezk°nčnih ravninah zapa- Vž'ahifnenje po Prei"ij i me je a 10 z vso silo, časa sem 5ef|i )Volj' — vdal sem se, ob-nf'ovm nemudoma brzojavil i nC. P° puške in po drugo svo- J »ffPremo. It d • jeL,.?ni Pozneje sva že plula iT 1 vodi- aSjfok-Vala SVa V St Louis in se •e^r tednov zakopala v go- ^%tel sP°dnjem Missouri ju. f •• se je nato vrnil domov i .v St. Louis, sam pa sem se peljal v Omaho, odkoder sem mislil z vlakom prodreti globlje na zapad. Namenjen pa sem bil v Skal-I no gorovje in posebej v tisti del Skalnega gorovja, ki ga dandanes imenujejo Yellowstone National Park. In tja gori sem moral potovati. Poznal sem Skalno gorovje od Frazer Riverja do prelaza Hell Gate, od North Parka do puščave Mapimi, tisti del gorovja, ki leži med prelazom Hell Gate in North Parkom, torej približno šest stopinj zemeljske širine, tisti pa mi je bil še čisto nepoznan. In prav tisti predel Skalnega gorovja je najzanimivejši in pokrajinski najlepši: Trije Tetoni, gorovje Wind River, South Pas in posebej še svet ob izvirkih Yellowstona, Snake Riverja in Columbia Riverja. Svet tam gori je še prava pristna in nedotaknjena divjina. Nihče še ni hodil po tistih krajih, le bežni Indijanec ali pa smrti kljubujoči lovec si včasi upa v tiste nedostopne gore in soteske. Gigantski zid Skalnega gorovja obdaja te divjine, cikjopi, se ti zdi, so ga zgradili, ne roka, pest Stvarnikova je tod delovala. Temni, neprodirni pragozdi krijejo doline in soteske, grisly je njihov neoporočeni gospodar. In za temi zidovi ležijo skrivnosti in čuda stvarstva, kakršnih ni najti več v Ameriki in menda tudi ne drugod po svetu. Pekel se odpira, zemeljska skorja je na neštetih mestih prevrtana, bi rekel, in po teh skrivnostnih rovih valovi in se kuha, vre in se kadi, žveplerie sopare sikajo iz zemlje, ogromni geyser ji bruhajo z oglušujočim bobnenjem vrelo vodo in soparo iz razbeljenih zemeljskih globin v tresoči še zrak. Ves svet je kakor en sam vulkan z neštetimi žreli. Vsak korak te lahko zanese v smrt. Zemeljska skorja je tod tenka in varljiva, izpodjedena in zrahljana, vsak hip se ti lahko vdere, res na vulkanu stojiš. Onstran tega pekla pa se ti odpira bajni planinski svet krog Yellowstone jezera, višave, ogr-njene s smrekovimi gozdovi, globoki canoni, vratolomne gorske stene, pošastno oblikovane skale — cel raj prirodnih lepot na malem kosu sveta, bajnolepa dežela, ki ji ni najti enake na svetu. M AL ž OGLASI Vabilo Mr. in Mrs. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. vabita vse Ančke in druge prijatelje v so-1 boto 27. julija. Bomo serviralij mlade piščance, postregli bomoj tudi z dobrim pivom in vinom: in drugimi dobrotami. Tudi god-j ba bo prve vrste za zabavo. Se ■ ' priporočamo za obilen obisk | Mr. in Mrs. .Frank Kovačič. Vabilo Danes večer na sveže ribe, jutri pa na domače klobase ter kislo zelje. Oba večera bo svirala izvrstna godba. Poleg tega lahko dobite lepo darilo. Za obisk se priporočamo Victor in Josephine Kosič 1245 E. 55th St. KRIžMAN S MARKET 603C St. Clair Ave. Near East 61st St. Specials For Friday and Saturday. July 26 and 27 | Liver, Hearts, Kidneys, lb. 10c i Veal Breast, lb.......12 V2c Smoked Spare Ribs j (domače) ...........12»/2c Smoked tongues j (domače) lb...........25c ! Domače klobase, lb......25c ! Sveži vampi, 2 lbs. for . .15^ [Dobra mast, 3 lb§. for .. .25c| SPECIALS Friday-Saturday New Potatoes, 10 lbs. 19c Fresh Roll Butter, lb. 29c Pure Lard, lb.......5V2C 7 i / Tomato Catsup, 4 large bottles......25č Fels-Naptha Soap, 10 Bars...........39c Life-Buoy Soap, 3 Bars............16c Ice Cold Watermelon every Day at Lowest Prices SPECH FOOD STORE 1100E. 63rd St. POSEBNOSTI ZA TA TEDEN Grahasti piščanci, od 4 do 5 ft. težki, po ........................28c Grahastfi kokoši ..................25c Teletina za pohat ..................28c čista domaČa mast ..............lic Pot roast ................................22c Sliced bacon ..........................21c Svinjska rebrca ....................15c Male suhe šunke ..................17c Novo domače kislo zelje ........6c Najboljše domače suhe klobase. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam, ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AV«. HEnderson 1.126 ljubljenec 25*j (I ■ ^^ WeLtfatoiAimim UBBB WA w. Vkjjlj'^mmj^J^M 'yuFh mkuhTih PEPSI-COLA BOTTLING CO. OF CLEVELAND, 1738 East 30th St. ii.lL1 iiltf Hillr i 1.39 vsaka UMRL 19& Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI venec "MwqiiniMiWwiifc Jaz za svojo osebo pa smatram šele tedaj človeka za norca in bedaka, ako se pozneje svojega početja kesa; dvakrat bedak in norec vseh norcev pa je, kdor si domišlja, da bo še kdaj videl pivske bratce, čim bo dediščina zapravljena." "Morda Ulvhildi kaj ni prav?" je preko sobe vprašala Ragnfrido, ki se je bila ob otrokovi postelji nemirno presedla. "Ne, dobro spi," je rekla mati in pristopila k Aashildi in Kristini, ki sta sedeli ob ognjišču. Obstala je, se oprla z roko na ročico pri dimnici in se zazrla gospe Aashildi v obraz. "Tega Kristina ne razume," je dejala. "Res da ne," je; odgovorila gospa Aashild. "Sicer se je pa tudi molitev naučila, še preden jih je mogla razumeti. Ko človek potrebuje molitve ali sveta, mu navadno ni do tega, da bi se učil ali skušal doumeti." Ragnfrid je zamišljeno namr-ščila črne obrvi. Njene svetle, globoko ležeče oči so bile v takih trenotkih podobne dvema jezeroma pod temnim gozdnim pobočjem—je vedno mislila Kristina, dokler je bila še majhna —ali pa je morda slišala, da je kdo tako dejal. Gospa Aashild jo je pogledala s svojim lahnim nasmeškom na licu. Ragnfrid je sedla na rob ognjišča, vzela vejo in začela drezati v žerjavico. "Kdor pa požene dedščino za zgolj malopridne stvari—in nato odkrije zaklad, ki bi zanj rade volje dal življenje, kako ga mora gristi njegova nespamet, mar ne?" "Ni trgovine brez izgube, Ragnfrid," je rekla gospa Aashild. "Kdor pa hoče dati življenje, naj ga le tvega, samo gleda naj, da si bo zanj kaj pridobil." Ragnfrid je potegnila gorečo vejo iz ognja, upihnila plamen in zaslonila žareči konec z roko, tako, da ji je krvavo rdeče sijalo izmed prstov. "Ah, to so samo besede, besede in zopet besede, gospa Aashild." "Sicer pa tudi ni mnogo stvari, Ragnfrid, ki bi bile vredne, da si jih človek kupi za tako ceno," je rekla ona, "za ceno svojega življenja namreč—" "Pač," je živo rekla mati. "Moj soprog," je zašepetala skoraj neslišno. "Ragnfrid," je zamolklo rekla gospa Aashild. "Tako je mislilo že marsikatero dekle, ko je skušalo prikleniti nase moža in je zato žrtvovalo devištvo. Brala pa si gotovo tudi zgodbe o možeh in dekletih, ki so dali Bogu vse, kar so imeli, ko so se zaprli v samostane ali pa odšli goli v puščavo in so se pozneje kesali. Seveda, pobožne knjige imenujejo nespametne. Vendar bi bilo grešno misliti, da jih je Bog pri kupčiji opeharil." Ragnfrid je sedela nekaj ča sa čisto tiho. Tedaj je rekla gospa Aashild: "Pojdiva, Kristina, čas je, da greva nabirat rose za Ulvhildino jutranjo kopel." Dvorišče je ležalo belo in črno v luninem soju. Ragnfrid je šla z njima med hlevi do lese ob zeljniku. Kristina je videla, kako je stala ob plotu in se vsa tenka in črna naslanjala nanj, dočim je sama stresala roso z velikih ledeno mrzlih zeljnatih listov in z gub Marijinega pla-ščka v očetovo srebrno kupo. Gospa Aashild je molče stopala poleg Kristine, šla je z njo le zato, da bi jo varovala, kajti puščati otroka ven 'samega v ta- ki noči ni dobro. Vendar vsebuje rosa več moči, če jo nabere čista deva. Ko sta se vrnili k lesi, je bila mati že odšla. Kristina je trepetala od mraza, ko je podala ledeno mrzlo kupo gospe Aashildi. Stekla je v svojih mokrih čevljih v gornjico, kjer je spala z očetom, že je imela nogo na prvi stopnici, kar je stopila Ragnfrid iz sence pod mostov-žem. V rokah je držala skodelico s kadečo se pijačo. "Na, pogrela sem ti malo piva, hčerka," je rekla mati. Kristina se ji je veselo zahvalila in pritisnila ustnice na rob posode. Tedaj jo je vprašala Ragnfrid: Kristina, kajne da ni greha ali brezbožnosti v molitvah gospe Aashilde in v drugem, česar te uči?" "Tega bi nikakor ne moglia verjeti," je odgovorila deklica. "V vseh je ime Jezusovo in Device Marije ali kakega svetnika —" "česa te pa uči?" je spet vprašala mati. "Oh — o rastlinah — in kako se zagovarja kri, če hudo teče, bradavice in bolne oči pa molji v obleki in miši v shrambi; in katere rastline naj se trgajo na soncu in katere imajo moč v dežju. Molitvic pa ne smem nikomur praviti, da ne bodo ob moč," je naglo pristavila. Mati je vzela izpraznjeno sko-delo in jo postavila na stopnice Nenadoma je objela hčerko, jo krepko stisnila k sebi ter jo poljubila. — Kristina je začutila, da so bila materina lica mokra in vroča. "Bog in naša ljuba Gospa naj te čuvata in branita pred vsem hudim. Midva z očetom imava edinole še tebe, ki se te še ni doteknila najina kriva sreča Ljubo, ljubo moje, nikar ne pozabi, da si očetovo najdražje veselje." Ragnfrid se je vrnila v zimsko hišo, se slekla in zlezla v posteljo k Ulvhildi. Ovila je de te z rokami in položila svoj o-braz tik njenega, da je začutila toploto Ulvhildinega telesa in o-stri duh po potu, ki je vel od njenih vlažnih las. Ulvhild je kot vselej krepko in mirno spala po Aashildinem večernem napoju. Omamno je dišalo po materni dušici, ki je bila nastlana pod rjuho. Kljub temu Ragnfrid dolgo ni mogla zaspati in je strmela v malo svetlobno marogo na stropu, kjer je mesec sijal v roženico na dimnici. Na drugi strani sobe je ležala gospa Aashild, vendar ni Ragnfrid nikdar vedela, če spi ali bedi. Nikdar še ni omenila znanstva, ki ju je nekdaj družilo — in to je Ragnfrido močno plašilo. Zdelo se ji je, da jo še nikdar poprej ni tako bridko tr la skrb in mučila srčna tesnoba, čeravno je vedela, da se bo La vransu docela vrnilo zdravje in da bo Ulvhild ostala pri življenju. Zdelo se je, da se gospa Aashild z velikim veseljem pogovarja s Kristino, in z vsakim dnem se jo je deklica tesneje oklepala. Nekega dne, ko sta šli nabirat zelišča, sta sedeli 'v bregu na tratici pod meliščem. Odtod sta videli na dvorišče v Formu, kjer se je rdeče svetil jopič Ar-neta Gyrdsona; prihajal je bil z njima, da bi čuval njuna konja, dokler bosta v rebri nabirali zelišča. DaTje prihodnjij NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni in s potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je v najlepši mladosti za vedno zapustila naša preljubljena in nikdar pozabljena hčerka in sestra MARGIE KAMBER ki je sprevidena s svetimi zakramenti v cvetoči mladostem življenju nepričakovano nanagloma izdihnila svojo nežna dušo dne 25. junija, 1940 v najlepši dekliški dobi, stara šele 16 let. Rojena je bila v Clevelandu, dne 16. januarja, 1924. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida, smo jo položili k večnemu počitku v sveži prerani grob dne 28. junija, 1940 na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se štejemo dolžni, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Max Sodji za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Želimo se tudi posebno prisrčno zahvaliti Mrs. Henrika Rackar, Mr. Steve Rackar, Mr. Steve Kamber in hči Mary, Mrs. Mary Habat, Miss Mihela Trost, Mr. William Murphy in vsem drugim, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit in molit ob krsti ter vsem, ki' so z nami culi, se udeležili svete maše in jo spremili na njeni prezgodnji zadnji zemeljski poti na pokopališče. V globoki hvaležnosti naj velja naš: prisrčna zahvala vsem, ki so v zadnji pozdrav s krasnimi venci okrasili krsto naše ljubljene hčerke in sestre, in sicer: Mr. in Mrs. Stanley Rackar in družina, Mi . in Mrs. Steve Rackar in družina, Mr. Frank in John Penko, Mr. in Mrs. Steve Kamber in družina, Mr. in Mrs. John Habat in družina, Mr. in Mrs. John Laseak, Mr. in Mrs. Mike Kocjan in družina, Mr. in Mrs. George Tabak, Mr. in Mrs. Lou Hoffert, Uncle Cheerio, Mr. in Mrs. John Kaučič in družina, Miss Betty Dzurik, Mr. in Mrs. Charles Alberts in družina, Mr. Draga Perich in družina, Mr. in Mrs. Joseph Metlika, Dr. Safran družina, Mr. Karl Kokal, Mrs. E. Wilson in Rita Wilson, Mr. in Mrs. George Pince-' vich, Mr. in Mrs. J. B. Mihaljevich, Mr. in Mrs. Tino Modic, Girls Club, William H. Murphy & Co. and Employees, Mr. Matt Arko, Mr. Frank Mergec, Mr. Walter Pearman, Mr. John Milich, Mr. Joe G lladinovich, Mr. Rudolph Uycnich, Mr. John Pernichi Mr. in Mrs. Emil Bufcovec, Mr. in Mrs. Joseph Vidmar, Mri Dominic Lusin, Mr. Ed. Stronisky, Mr. Henry Starin, Messrs Frank, Tony in Mike Vuk, Meshrs Iggy, Tony in Joe Ucakar, Messrs Ed, John in Frank Hočevar, Mr. Vic Dobie, Mr. Leo Antosek, Mr. Sam Garlan, Mr. Jack Purcell, Mr. Henry Past-wa, Mr. George Krasovec, Mr. in Mrs. Hoffman in Margie, Mrs. F. Babnik in družina, Mrs. Eva Langer in družina, Mr. in Mrs. Victor Vokac, Mr. in Mrs. Frank Jurca Jr., Mrs. Alma Reynolds, Mr. Paul Urban, Mr. in Mrs. George Cenda, Misses Jean in Dolores Jurca, Kenneth, Evelyn in Charles Reynolds, Ruth Evan, Jeannie Boucha, Eleanor Pashley, Mr. in Mrs. Matt Grsetich in sin Joe, Mr. in Mrs. Jack Dragan in družina, Mr. in Mrs. George Kamber in družina, Mr. Robert Ingersol, Mr. in Mrs. Louis Kojundzich in družina, From Friend Cutic, Mr. in Mrs. Joseph Stampfel Sr., Mr. in Mrs. John Parac, Mr. Ed Biehl, Mr. Gil Smith, Mr. Ed Seamon, Mr. Jack Bradey, Mr. Ed Seamon Jr., Mr. in Mrs. C. 0. Dougherty, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik in družina, botra Mrs. Frances Laseak. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo sledečim, ki so darovali za svete maše za predrago pokojno: Rev. Andrew Audrey, Miss Mary Kamber, Mr. Joe Habat, Mr. Matt Penko, Mr. in Mrs. John Laseak Mr. in Mrs. John Luzar, Miss Frieda Luzar, Mrs. Mary Marinko, Mr. in Mrs. George Plazibot, Mr. in Mrs. John Stih, Miss Ann Purcell, Mr. in Mrs. N. Bohar, Mr. in Mrs. Frank Hočevar Sr., Mrs. Frances Ulcakar, Mr. Joseph Shock, Mike in Victoria Ruter, Mr. in Mrs. Joseph Zulich in družina, družina J. M. Brodnik, Miss Helen Dobritch, Mr. John Dob-rich, Mr. in Mrs. Fred Blatnik, Mr. Eddie Fink. Našo prisrčno zahvalo naj prejmejo oni, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za prevoz spremljevalcev na pokopališče in sicer: Mr. Steve Rackar, Mr. Frank Kamber, Mr. Emil Bukovec,Mr. Nick Brajhovic, Mr. Ollie Murphy, Mr. Joseph Adamovich, Mr. Sam Newberry, Mr. Ralph Newberry, Mr. Joseph Pa-storcich, Mr. Mike Vuk, Mr. Marko Klanac, Mr. John Hočevar, Mr. Jos. Shock, Mr. John Bernicevic, Mr. C. 0. Dougherty, Mr. Leo Boncha, Mr. Paul Malina, Mr. Joe Vidmar, Mr. Ed Aldrich, Mr. Ed Seamon Jr., Mr. W. Murphy, Mr. Frank Umek, Mr. Mike Ruter, Mr. in Mrs. George Stipich, Mr. Anton Suhadolnik, Mrs. Alma Reynolds^ Mr. A1 Gaiior, Mr. in Mrs. R. B'udimer, Bays from Latimer Motors. — Nadalje tudi iskrena zahvala gg. Ed Stronisky, Frank Vuk, Vic Dobie, Jack Purcell, Henry Pustwa in Ed Hočevar, ki so nosili krsto ter spremili in položili pokojno k večnemu počitku v prerani grob. — Enako tudi iskrena hvala njenim prijateljicam Misses Antonia Matjasic, Anna Habat, Margie Langer, Fannie Fink, Mary Sivic in Mary Kamber, ki so ji v blag spomin izkazale zadnjo čast kot častne spremljevalke krste. — Prav lepo se želimo zahvaliti Mr. J. B. Mihaljevi-ču za ganljiv poslovilni govor ob svežem grobu. Obenem tudi lepa hvala vsem, ki so nam poslali pismenoi sožalje. Iskreno se želimo zahvaliti Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vso prijazno postrežbo in naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, prosimo oproščenja ter se jim ravno tako prisrčno zahvaljujemo. Preljubljena in nikdar pozabljena hčerka in sestrica, kratko je bilo Tvoje življenje in bridka je bila ločitev, ko si se morala v cvetu življenja za vedno ločiti od nas. Komaj si dozorela nežni dekliški dobi, že je prišla nemila; smrt in zahtevala od nas najdražje ter nam odvzelaživljenje naše ljubljene in drage hčerke ter sestrice. Ohranjena boš za vedno v sladkem spominu pri vseh, ki so Te poznali in ljubili, zlasti pa pri svojih dragih. Močno potrti in žalostni nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu in uživaj nebeško vese-, lje in lahka naj Ti bo rodna zemlja. Žalujoči ostali: JOSEPH in JULIA KAMBER, starši IRENE, sestra FRANK in JOHN, brata In številno sorodnikov tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, 26. julija 1940. ROJEN 1871 101 ede litev i; R( feka igo. eci ] NAZNANILO IN ZAHVALA t* V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikfa ^ znancem in prijateljem prežalostno vest, da smo bili nad vse ljubljenega moža in nikdar pozabiJeIltljU(j očeta lalo John Cimpermanf ki je po dveletni mučni bolezni, previden s sve'«.. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo in mirno v1? gu zaspal 12 junija, 1940, v starosti 68 let. Dom8 me bil iz vasJ Nerede, fara Rob pri Velikih Laščah.^10 večnemu počitku smo ga položili 15. junija, 1940^' opravljeni sv. maši zadušnici v cerkvi Marijin' Oznanenja v West Parku in potem na Calvary P°| pahsče. JL st Tem potom se želimo v globoki hvaležnosti l(a ^ srčno lepo zahvaliti vsem, kateri ste nam stalin^ strani ob 11, j žalostni uri. Hvala lepa Rev. v John Kelly-u za podeljene sv. zakramente za joče, za opiv.vl.jeno pogrebne cerkvene obrede in ^ ga spremili na Calvary pokopališče. Hvala tudi ht, ^ Father Francis Thome za tako številne obiske v s^a leziii. jene Prisrčna hvala vsem, ki ste, ranjkega hodili °ovo kat v njegovi bolezni. Posebna hvala njegovim s'fdol vom in njih ženam, ki so mu izkazali toliko dob'bj]. Tako tudi hčeram, ki so mu tako potrpežljivo str^oosi Hvala lepa Ančki Palčič, ki je bila ob uri s%Ic z nami in v vseh žalostnih in težkih dnevih. B8' Bj tako tudi Frank in Karolina Klaus ter Franki! j Louise Godic, ki ste nam prvi pomagali in nas tofea v teh težkih urah. la i Hvala lepa vsem, ki ste ga prišli kropit, kifski čuii in molili ob njegovi krsti* in ki ste se udeležba b tako velikem številu sv. maše in pogreba. i Pt Globoke hvaiežni se želimo iskreno zahv8! ta] vsem, ki so v blag spomirf pokojnemu položili k rhiši gov! krsti krasne vence, da je izgledalo kot v ^ Žalibog, ne moremo zapisati imena vseh, ker jtfjOf preveč, zato nam oprostite. Prisrčno hvalo naj prejmejo darovalci zf,^ maše, katerih ni bilo malo. Nikdar si nisem mis'flesf da imam toliko prijateljev. Bodite prepričani, d^ei boste pozabljeni. JCln Lepa hvala vsem, ki ste dali toliko svojih mobilov brezplačno na razpolago pri pogrebu. VZ Iskrena hvala naj velja društvu Presvetega 'fas Jezusovega, št. 172 KSKJ za krasen venec, za le mašo in za tako ve liko udeležbo pri pogrebu ter noti za tako hilro izplačilo posmrtnine. |c'. Srčna hvala tudi društvu Valentin Vodnik, & , 1-SDZ in društvo Slovenski Sokol, ki ste izkazali t0'; ^ čast in sožalje za pokojnim in tako hitro izp^vir* posmrtnine. Posebm se želimo zahvaliti nosilcem krst^ ^ ste ga položi-i k zadnjemu počitku. Iskrena hvala^ j grebnemi' zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za \ prijazno postrežbe in naklonjenost ter za tako