NO. 179 eriška Domovina an in spirit I UNGUAOfi ONLY SLOVENIAN MORNING NSWSPAPW CLEVELAND -8, 0., TUESDAY MORNING. SEPTEMBER 13, 1949 LETO LI.— VOL. IX VESTI I X SLOVENIJE DRAMATURG LJUBLJAN- LJUDSKI MINISTRI V SKE DRAME Bratko Kreft je'SLOVENIJI se boje kominfor-v norišnici. Že mlad je postal me. Zato so "svoje” vile prede-znan s svojim spisom "Človek lali v male trdnjave z bunkerji mrtvaških lobanj” ... Med vojno se je mož varno skrival v Rimu, po vojni pa je postal veliki komunistični kulturnik. OČITKI. — Ivanu Cankarju tičita Josp Vidmar v slavnostni izdaji “Sto pesmi,” da ni bral Lenina. Naj bo Vidmar in vsa njegova komunistična družba vesela, da je Cankar umrl pred toliko leti. To bi žvižgal njegov bič po njih, če bi doživel sedanjo dobo. CENZURA. — Profesor Franc Stele je napisal zgodovino slovenske umetnosti v srednjem veku. Morala je seveda v cenzuro. Odklonili so natis knjige, ker je nekdo našel, da v rokopisu ni nič dobrega in pohvalnega o socijalizmu in komunizmu. Ljubljanski komunisti zahtevajo marksizem tudi tam kjer ga ni — celo v srednjem veku. UMRLI SO: Lucija Peršin, za straže. Titovci še vedno po-spravljjo kominformovce kar na tihem. Na drugi strani se Titovci, tisti bolj mali, jezijo, ker morajo več delati, kadar kak kominformovec izgine. Morajo namreč prevzemati poleg svojega še njegovo delo. roj. Bolka v Stožicah pri Ljub- ^ ie p- Bernard je že omenil ljani, Zdenko Strniša v Kranju, Mita Djordjevič v Kranju, Janko Jakša v Kranju, Jože Bahun v Ljulbjani, Marija Gorenc v Novem mestu, Franc Pogačar v Domžalah, Franc Pišljar v Ljub- IZ RAZHIH NASELBIN CHICAGO, 111. — Zadnjo soboto so si obljubili zakonsko zvestobo v cerkvi sv. Štefana Mary Blai in Louis Zidarich, Rose Grili in Joseph Beribak. Obema paroma želimo V30 srečo v novem stanu. V bolnišnico se je moral podati Joseph Knafelc. Želimo mu, da bi čim prej okreval. — J. M. Zastop. Novi Slovenci prihajajo v Ameriko Liga katoliških slovenskih Amerikancev je dobila obvestilo, da so odpotovali iz Nemčije za USA naslednji Slovenci: Dr. Zdravko Kalan, ki potuje v Cleveland, Ohio, Marija Pahič, ki potuje v Portage, Wis., Dragotin Iskra, ki potuje v Rock Springs, Wyo., Martin Pečarič, ki potuje v Paonia, Colo., Andrej Habijan z ženo Marijo in otroci Andrej, Marija in Jožek, ki potujejo v Girard, Kans. Jože Jarc, ki potuje v Neely-ville, Mo., Marija Šporar, ki potuje v Neelyville, Mo., Alojzij Strle, ki potuje v El Texco, Texas, Milan Lončar, ki potuje v Raton, New Mexico, Martin Starc, ki potuje v San Francisco, Cal., Sponzorji bodo pravočasno obveščeni kedaj naj pridejo svoje varovance iskat na najbližjo železniško postajo. Kdor ima še prostor in mož- svoji koloni, da imamo tudi pri nas podružnico Lige katoliških slovenskih Amerikancev. Prav p. Bernard jo je priporočil in vodil ustanovitev. Izvoljen je bil tudi nosti, naj bo tako dober, da se New York. — Nismo še poro- javi uradu lige. 10316 Barrett LOUIS G. PEČEK Slika predstavlja čvrstega slovenskega mladeniča, Louis G. Pecek-a sina Mr. in Mrs. Louis peček iz 19000 Kewanee A ve. V Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pozdravljen— Tudi bivši ljubljanski župan Hladi Slovenec popisuje argentinske razmere Dobra plača - Dovolj dela - Dobra socijalna zakonodaja - Malo vere - Neprijetno podnebje -Neprijetne posledice spora med Argentino in USA. Mladi novi slovenski naselje-čanov nima apostolskega jn SOci-Dr'‘fur*j Ad^ic je med begun nec, ki je tam kake tri četrt leta, jalnega čuta, četudi so posame>' f*! '°TnZ ki je bil dijak v Sloveniji in je zniki skoro mistični katoličani o *ot..drU^, .f^v. \e Mr, moral v Argentini iti kar v to- kakršnih beremo, da so kje bili Grdlna dobl1 obve3tll° od nJega’ varno, popisuje razmere nekako v prejšnjih stoletjih, takole. I Da ni neredov, se moramo za- da bo verjetno koncem septem-bra prišla prva skupina naših Ave. Tel. PO 6887 Cleveland, Ohio, ki bo zelo rad uredil vse formalnosti, da bodo begunci čim preje mogli biti rešeni. --------------o------ Češka vlada odklonila Velika črna maša za pobite Slovence Potem ko pesnik v čudoviti zgoščenosti slika nastanek druge svetovne vojne in njeno materi-jelno in duhovno raajdejanje, da- Zaposlen sem v tovarni pnev- hvaliti dobri socijalni politiki in jjjjj1 ki^mnogi ameriški Slovenci tako dobro poznamo. Gotovo bo vsak med nami vesel, da ta odličen mož pride med nas. Kdor bi želel Dr. Adlešiču pisati, lahko že kar pošlje pismo na tajnika Kulturnega vrta Mr. Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zadušnica— Sv. Maša zadušnica bo v soboto ob 7:30 v cerkvi Marije Vne-bovzete za pokojno Helen Vidergar Arh. K operaciji— Mrs. Anna Cek 22677 Ivan Ave. je morala oditi v Huron bolnišnico radi nujne in težke operacije. Seja nocoj— Podružnica št. 18 Slovenske ženske zveze ima nocoj svojo sejo. Odbor vabi vse članice, da gotovo pridejo. Seja bo ob na-I vadnem času in v navadnih pro-I štorih. matike. Opravljam sicer ne ne- socijalni zakonodaji. Vlada, o varno, a precej težko delo. Gre kateri ima lahko vsak svoje mne-mi še kar precej izpod rok. Imam nje, dela v tem oziru veliko do-razmeroma dobro plačo po 3, 7 brega. Ima pa čudno zbirko nas-na uro. Toliko dobim kadar ni protnikov. Nasprotujejo ji ko-materijala ali kadar iz kakega ’munisti, ki ne morejo dobro na-juniju je graduiral iz višje šole drugega razloga ne morem de- predovati, ker jim Peron sproti sv. Ignacija, v pondeljek je pa odšel v Worcester, Mass., kjer se je vpisal na kolegij Sv. Križa. Kot pridnemu in nadarjenemu dijaku je šola odpustila pol šolnine; višjo šolo je namreč dovršil z redom 94% in to skozi vsa štiri leta. Nadarjeni Louis na-mer’ava postati profesor matematike na višjih šolah. Želimo mu vso srečo in veliko uspeha v njegovih nadaljnih Študijah. lati. Kadar pa je'delo v teku,'izbija krilatice, nasprotujejo ji sem plačan od kosa. Takrat mi kapitalisti, ki se politično zbira-nanese tudi po 25 pesov na dan. jo v fronti radikalov in naspro-Ce pa določene najmanjše koli- tuje ji USA s svojim gospodar-čine ne naredim, mi pa tudi od- skim pritiskanjem. ičle propade bijejo. Uradniške plače so ob- Peron, bodo prišli v vlado radi-čutno manjše, po 250 do 400 pe-1 kali. Takrat bo komunistom sov mesečno. Delavske plače se [cvetelo. Takrat bo gorje kato-sučejo okoli 16 do 30 pesov na ličanom, ker so radikali prav ta-dan. Najbolje so plačani zidar-|ko besni proti njim kakor komu-ji in tesarji. Tovarniški delavci nisti, vsaki med njimi so nam-imajo redko nad 21 pesov dne-'reč skrajni materijaluti, vsaki vno. Jaz imam torej srečo. Se-[na svojem koncu. Čudimo se tu verno-ameriške- firme so doslej j včasih neumni politiki USA, ki slovele, da plačajo najbolje in igra v roke komunistom, ki jih dajejo sploh najboljše delovne sicer tako silno pobija z veliki-pogoje. Radi sedanje nerazum- mi izdatki po celem svetu. Kdo ljive politike USA napram Ar- naj razume to igro, če je zavest-gentini pa je ta njihov dober na igra? glas propadel. USA tvrdke naj- Podnebje je vlažno. Poznam večkrat ostanejo brez materija- sicer šele poletje in zimo. Zimi Na božjo pot Ljubljano, Alojzija Bizjan v Ljubljani, Anton Škrjanec v Ljublipani, Ana Ojstrež v Celju, Julija Hribar v Izlakah pri Zagorju, Terezija Gračnar na Planini pri Sevnici, Draga Švent v Ljubljani, Jurij Pristov v Spodnjih Gorjah pri Bledu, Marija Marolt v Sodražici, Marija Paš-kulin v Ljubljani, Marija Soto-šek v Ljubljani, Peter Debeljak v Podbrezjah. BREZJE so praktično zaprte. Ali so direktno prepovedali romanje na Brezje ali so pot k Materi Boji drugače onemogočili, tega se poročilo ne pove, podčrta pa, da so komunisti zaprli dostop v romarsko cerkev. PO SLOVENSKEM KOROŠKEM se komunisti zelo prizadevajo, pa jih vse odklanja. Komunistična kandidata Prušnik in Haderlap sta dobila na konferenci 3 glasove izmed 50 oddanih. , kov in na vsakem je vnega reda več kot dovolj. Posebno se člani lige udejstvujejo pomoči novim ki pridejo v USA. Pogosto se primeri, da je treba poskrbeti za začasno bivališče, za prenočišče ali kaj drugega novega izrednega pride v tvezi z doseljevanjem naših lju- sv. Stolice v Pragi. S te!m ,so diplomartski odnosi med sv. Stolico ih 'praško vlado kot prekinjeni. Komunistična vlada ni svoje odklonitve nikakor utem-... ljila in opravičila. Poleg te-di, pa je treba hitro oskrbeti. ga kaigej0 tudi drugi novi do- dani so pokazali veliko požrtvo- ^ na čežJ(em> da je lboj med ihunistfčna vlada je odklonila, «** Domovine se da bi dala vstopno vižo novo- vretegnd je Gad imenovanemu vodji nunciature ntč vec ne , } ie satrap Ves v blišču kolajn kot Car in Faraon — In ljudstvo ... v vezeh ... se mu plazi pod tron. . . gonjeno od čete steklih psov gradi mu — suženj — piramide, valnost, tako da lahko rečemo, da je naša podružnica gotovo med tistimi, ki najživahneje delujejo. Kaj pa drugod? Ali ste jo že ustanovili, ali ste že kaj sponzorjev nabrali ? Mislimo, da je res treba, da vsi Slovenci po-primemo. Kar nov svet se nam odpira, ko vidimo kako veliko da se more nadaljevati reševanje in naseljevanje naših ljudi. Bomo še kaj poročali kako mi delamo. komunistično vlado in Cerkvijo na višku. Vatikan je prepovedal duhovnikom, da bi podpirali vladen načrt o državnem nadzorstvu nad Cerkvijo in njenimi ustanovami. Duhovniki in lajiški učitelji so v veliki večini podpisali resolucijo v kateri pravijo, da ne bodo svo- kompliciranega dela je treba, jgga .poučevanja verouka pu- stili nadzirati po državnih organih. Vladino časopisje pa stalno napada sv. Stolico, škofe in duhovščino. dviga ob mejah kitajske zide . . . odet v cunje beraških cap . . ■ strmi v visoko dvignjeno knuto, strmi v svojo kri podpluto — strmi v svobodo sesuto. .. Naročite to knjigo vsi, ki je še niste. Ameriška Domovina jo razpošilja iz uslužnosti našim protikomunističnim Slovencem v Argentini, ki so jo izdali in založili. Cena je $2.75, s poštnino $3.00. Tri im fen PIŠEMO, DA BI SE KDO, KI BO BRAL, USMILIL IN POMAGAL Iz taborišča Grohn pri Bre- enkrat napadli partizani in ga menu je prišlo pismo. Pismo je torej od tam, kjer begunci raznih narodnosti opravijo zadnje formalnosti in gredo skozi zadnje sito, da potem odidejo na la- Ameriško časopisje v Clevelandu se norčuje iz imenovan-cev guv. Lauscheta, -ki jih je postavil v cestno komisijo. Plača je $5,000 na leto. Imenoval je djo v Bremerhaven in v Ameri-odvetnike, bankirje in take. Ze- ko, v USA. Pismo je polno brid- lo smo radovedni, kakšna bo tista cesta, ki jo bodo gradili pod takim nadzorstvom. * * * Guv. Lausche se izgovarja, da je imenoval v komisijo take, ki niso odvisni od tistih $5,000 za življenje. Dvakrat slabo! Prvič, tak se ne bo brigal za podeljeno nalogo, ker mu je pač vse- kosti in prošnje: “Danes mi je NCWC povedal, da moram imeti vloženo kavcijo $1,000.00, sicer me ne puste dalje. Kavcijo radi malo pohab-jene roke, s katero sem si doslej služil kruh. Tako sem se že veselil, da sem srečno prišel skozi, pa me v zadnjem trenotku vržejo ven. Zelo lepo bi Vas prosil, obstrelili. Krogla mu je šla skozi vrat . in mu pokvarila roko. Ozdravil je, le glas je hripav in roka na zunaj malo pokvarjena ali za vsako delo uporabna, Koncem vojske je moral bežati, a družina je ostala tam. Zadnja leta je delal v Nemčiji v mlekarni. Vedno delal in bil vedno trden. Sedaj pa naenkrat ne zaupajo in zahtevajo bond, kot da ne bi bil sposoben, da se sam preživlja. Kaj je treba, da se pomaga eno, drugič pa poznamo mnogo da bi me rešili, če morete. Zara-zanesljivih ljudi, ki bi jim $5,000 di družine doma, bi rad v USA, zelo prav prišlo zase in za njih družine. * • * da bi jim mogel kaj pomagati.” Piše to France Lončar, doma Bond, ček za tisoč dolarjev. Ta Place New York, N. Y., da ga bo položil imigracij skim oblastem. Ko bo gospod Lončar dopotoval in se bo izkazalo, da se iz Horjula. Vodil je tam U3pe- lahko sam preživlja, bo bond ali To bomo guv. Lauschetu po- šno kmetijsko društvo in mle- ček vrnjen, ček lahko pošljete vedali, smo se namenili, kadar karno. Ko je med okupacijo hobo zopet prišel naokrog za gla-'dil v Ljubljano po blago za kme- 10816 Barrett Ave. Cleveland, jltijsko društvo, so ga iz zasede Ohio, da ga potem izroči dalje. tudi na urad Lige Dr. Kreku na severa. Kako je med delavstvom v Argentini? Na prvi pogled je delavec gospod. Prihaja v tovarno kot gospod, zelo samozavesten in portosen. Pod to zunanjostjo se pa skriva velika ne- ___,_______ Bogota, Kolumbija. — En vednost in žal tudi v moralnem poslanec je bil ubit med strelja-1nekaterem blagu so cene zniža-oziru mnogo praznega. Delavci njem ,ki je nastalo v seji parla-|ne v“ k®* polovico. Poglejte nevarnosti, da zmanjka materi- količkaj slabotni pa imajo veli-jman-ia v Frank> °18- ** jala. To je gopodarski pritisk ke 'težave in se bodo večinoma) se pravo^aisiK) jprigrlase za bus. morali preseliti kam v notra-jP^H&te MI 5369. n j ost, ko se razgledajo. --------------o------ Streljanje v parlamentu republike Kolumbije j Razprodaja— Modna trgovina Mamich in Russ na 6108 St. Clair Ave. ima ta teden razprodajo na ženskih letnih oblekah, otroških oblekah -ter moških ovratnicah. Na tu ne preklinjajo. Toliko bolj pa kvantajo. Sploh je vse o čemer znajo govoriti football in menta. Trije drugi poslanci so|°^as v današnjem listu, bili ranjeni in sicer eden na J Prijazen obisk— obrazu, dva pa v nogo. Vsega jej V Spremstvu Msgr. B. J. Po-ženske. O kaki duhovni višini' bilo okoli pedeset strelov z raz- nikvarja nas je včeraj obiskal tukajšnjega delavca je težko go- nih strani in skupin med poslan-.R^- Stefan Horvat iz Rossford, voriti. Buenos Aires je pač me- ci. Predsednik države je sklica! 9b.'°l Tam žulpiniklje na slova- vrhovni državni svet, ki je izdal ostre policijske odredbe, da se preprečijo nasilja na ulicah in nadaljna nasilja v parlamentu. sto mnogih ras, mesto pristanišča, mesto južnjakov, trgovsko-delavski center, brez srca, brez tradicij, brez duhovne višine ali globine, žal zelo brez vere. Vera je privilegij boljše družbe. Množica je kar brez posebnih skrbi. Za materijelno življenje je dobro preskrbljeno. Mala skupina praktičnih katoli- vso poučne knjigel Razne najnovejše svetovne vesti Pomoč za oborožitev Evrope odobrena v Senatu Washington. — Senatni odbor je odobril predlog federalne vlade za pomoč v oboroževanju Evrope. Republikanska skupina je PITTSBURGH, PA. — Zaenkrat izgleda, da bo mogoče pre- končno pristala na predlog dasi broditi krizo y jekiarski industriji brez stavke jeklarskega delav- , , , ... ne vsebuje tiste pomoči za Ki-: tya Za8topniki podjetij so najprej izjavili, da so pripravljeni™ naaa «lc® ° 304 3 ' tajsko, kot jo je predlagala re-podaljševati sedanje premirje za toliko dni kolikor je predlagal **■'"*" ški župniji. Danes se odpelje zapet domov na službeno mesto. Nov grob v Colo. — V Created Butte, Colorado, je umrl v nedeljo slovenski pio-Naročite Koledar Svobodnejnir Mike Perko. Bil je star Slovenije. Nobena slovenska'okrog 80 let in doma iz Žužem-druiina naj ne bo brez te nad berka. Zapušča ženo, več sinov, hčera in vnukov. V Clevelandu nečaka Franka M. Jakšilč, in Ruldyta Grm, nečakinje Vicky in Vido Kmet, Alice Urbas, Josephine Alič, Dorothy Simeus. Pogreb bo v sredo. Naj mu bo lahka ameriška Mejnlja, preo-. publikanska skupina poslancev. 1)red3ednik Truman, kasneje so pa povedali, da so tudi priprav-Predleg pride tako pred plenum ,jeri razpravljati z jeklarsko unijo na osnovi poročila in predlo- : senata v prihodnjih dneh z ve-igov Trumanovega odbora. Jeklarska unija je sicer razočarana, liko verjetnostjo, da bo dobil ve-|ke], to Trumaniov odtcV odsvetoval, da hi se sedaj zahtevalo po-liko večino. Predlog pa poobla- viša^e pla{i pa je vendar takoj pristala tudi na predlog R*|mirja. šča predsednika Trumana ,da > < • ^ odreci za Kitajsko tudi TRST, ITALIJA. - Italijanska komunistična stranka Trsta sv ^ ^ k pomoč v znesku 75 milijonov do- je tudi dvignila svoj g]a8 proti Titu. Vodja stranke Vidah je dal Johna Možina v « i2. <*- ? larjev. Glasovanje je zopet po- ;7jav0 3amih napadov na Tita. Povedal je, da je sedaj naloga 'ce n,jegove gmrti kazalo, da kongres vzdržuje^ vsega komunjzmai da organizira v Jugoslaviji jiravo komunisti-^ Jolieta_ bond se pošlje na naslov P. skuPno Politiko obeh Klavnih[čno stranko in podpira z vsemi lagalnimi ia nezakonitimi sred- y gpremstvu Mra Hrastar Bernard Ambrožič 62. St. Marks strank v vseh važnih zunanje- 3tvi borbo proti Titovi skupini. Govoril je o cjel^rihxjugcoa]0.TOn' ista nas obiskali Mrs. Caroline ............... ^ ** *“ ®"'" ~J“" 0"f’4t Gregorčič, roj. Oklešen, doma političnih zadevah. Jutri popoldne ob 3 bo imel Euclid Rifle klub seijo in streljanje na Močilnikarjovi farmi. Vsi člani naj se gotovo udeležijo. Dvanajsta obletnica— V ipetok ob 8:30 bo darovana ROVI GROBOVI Anna Zupančič Danes zjutraj je umrla Mrs. skih emigrantskih komunistov v Pragi, v Budimpešti, Sofiji in iz Praiproč, fara Vavta vas in Mrs. Frances Horvat, doma iz Gotne vasi |pri Novem mestu, ki Bukarešti. • • • WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval za__________________________________ ambasadorja v Belgiji bivšega glavnega poučnega svetovalca ^"? jivi^a y Joli0tu par dni __ USA v vojaški vladi Nemčije in svetovalca geifcbala Eisenhower- bo£fta pri Mrs Hra8tar AmTzuipančlč ^"uclTiz ja v Severni Afriki, Italiji, Franciji in Nemčiji, Roberta D. Mur-'na 5901 Prosser Ave. Kdor jih 4738 W. 130. Št Podrobnosti phy-ja- Sedaj je Mr. Murphy glavni referent za neihške zadeve želi naj zglasi na jutri. | v zunanjem tajništvu. ! gornjem naslovu. POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK Na levi strani gozdička ipa, mariširali dalje, na neki planoti, se jih je po-1 "Talk danes zopet ne ibo niče-kaza! cej škadron. Ob tem pre-isar,” je zamrmral Jean z ob-tečem pogledu je kolona obsta- žalovanjem, la. Došla so povelja in 106. Tudi Maurica so pekle roke polk sc je ob bregu nekega po-jod želje, da bi oddal vsaj eden toka razpostavil za drevjem, 'strel in spomnil se je pogreška In že je topništvo v galopu za- storjenega prejšnji danvko niso šli 5. zboru na pomoč. Ce sedaj Prusi niso napadli, je bil vilo s ceste ter se namestilo na majhnem gričku; tako so o-stale čete dve uri v bojnem redu, in zpet je bila zamuda, ne da bi se pripetilo karkoli novega. Na obzorju pa je stala sovražna konjenica v nepremični masi. Naposled so izprevideli, da gube dragoceni čas, in so gotovo vzrok ta, da niso še razpolagali z zadostno pehoto. Konjiča, ki se je kazala v daljavi, ni mogla imeti drugega namena, kakor da zadržuje oddelke na njihovem maršu. In zares jo je videl 106. polk odslej neprestano na svoji levici, ob vsaki zarezi v ozemlju. Sledila jim je, nadzorovala jih in izginjala iza pristavami, da se za ipr-vim bližnjim vogalom gozda zopet pokaže. Vojake je po malem začelo razburjati, ko so videli, kako jih zadrgavajo zanjke nevidne mreže. "To nas naposled vendarle jezi”, sta govorila ponovno celo Pache in Lapoulle. “Prileglo bi se srcu, če 'bi jim mogli poslati kakšno slivo.” V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE NAJINE NEPOZABNE MAMICE Mary Videmšek ROJ. MILNER ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 12, sept. 1938. Kri'ta smrt, zakaj odvzela si nama zlato mamico, kar najrajši sva imela, spravila si v jamico. Vaš smehljaj, o mamica, v duši najini še živi, Vaš smehljaj, ki bil je sreča najinih mladih dni. Zato smehljaj Vaš blagi sva skrila v dno srca, zato spomin Vaš spremlja pcvsod naju, o mamica. Misli najine so pri Vas, noč in dan Vas kličejo, prosite za nas tam v nebesih, da se enkrat snidemo. RAYMOND in JOSEPH VIDEMŠEK, sinova. Cleveland, O. 12. sept. 1949. povešeno glavo, vsi premočeni od Znoja. Nazadnje se je pokazal Samt-Pierremont: nekaj praznih hiš na majhnem hribu. Skozi vas niso šli; Maurice je zapažil, da so takoj krenili na levo ter vzeli smer na sever, proti Besace-u. Zdaj se mu je zdanilo, da izfbirapo to pot z namenom, doseč Mouzon pred Prusi, ako bo mogoče. Toda, kaj se je dalo storiti s tako utrujenimi in demoralizovanimi četami? Baš v Saint-Pierre-motot-u se je bilo v daljavi pokazalo troje ulancev, na ovinku cdste, ki prihaja iz Bulzancy-a. In ko je arijergarda zapuščala vas, se je razkrila baterija; padlo je nekaj granat, ki pa niso storile škode. Naši niso odgovorili streljanja, marveč so nadaljevali marš, ki je prihajal čimdalje mučenjši. Od iSaint-Pierremont-a do Be-sace so dobre tri miilje hoda; Jean, ki mu je Mauriwe povedal to, je obuipr.o zamahnil; moštvo nikdar me pojde več dvajset kilometrov; to je videl po Znakih, ki ne varajo, po kratki sapi in spačenih obrazih. Cesta se je neprestano dvigala med dvema pobočjema, ki sta se polagoma zbliževali. Trebalo je napraviti odmor. Toda ta odmor je oslabil ude do kraja, in ko se je reklo marširati dalje, je bilo še hujše nego prej; polki Iniso prišli :z mesta, moštvo je padalo po tleh. Ko je Jean videl Maurica prebledeva-ti in od trudinosti zavijati oči, se je razgovoril proti svoji navadi, trudeč se, da ga s ploho le v Oches-u »o se vprege sešle barvana cerkev molela izmed z alma(inim zborom, to pa v (*ireves- tolikšni upehanositi, da konji “Tukaj bomo spali, stavim „5^ veg hoteli dalje. Ura je da.” [bila že pet; general, ki se je Uganil je. General Douay, bal, da utegne priti v soteski opažaje skrajno upehanost čet, Stonne do boja, je smatral za je z obupom spoznal, da ta najboljše, da opusti namen-, dodan ni mogoče priti v Buzancy.; vršiti dnevni marš, ki ga je -bil Kar pa je najbolj vipdivalo na maršal -ukazal. Ustavili so se njegov ukrep, je bil prihod tre- in utaborili; trenje Stal po travna, tistega preklicanega trena.'niki, zastražen z eno divizijo; ki ga je že od Riemsa vlačil za ] topništvo se je razpostavilo za-seboj im ki mu je strašno ovi-1 daj po gričih, -dočim je brigada, ral pot s svojo tri milje dolgo ki je imela naslednjega dne o-vrsto voz in živine. V Quatre- j pravi jati posel arijergarde, za-Champs-u ga je bil ukaizal pe- j ostala na Višini nasproti Saint-l:j ati v Saint-Pierremont, in še- Pierre-miont-a. Naročite si 5 BARAGOVE KNJIGE za leto 1950 ziba- Toda marširali so venomer, . trumoma, s težkim, naglo uPe-|omami in °'hranl v mehan-hanim korakom. Ob neudobno- |sk™' MPo1 nezavednem ~ -sti pohoda so čutJili, kako se n^u mar®a* sovražnik od vseh 'strani pomi-' Tvoja sestra torej prebiva v ka bliže, kakor čutiš bližanje Seda-nu; morda pridemo tja.” nevihte, še preden se pokaže na ' V Sedan? Nikoli! Saj to ni obzorju. Izšla so stroga pove- naša pot; morali bi bili bla-Ija, ki so naročala arijergardi znH” Knjige so sledeče: 1. »BARAGOVA PRATIKA” za leto 1950, in 2. “AMERIŠKE SLOVENSKE VEČERNICE” ali druga knjiga Baragove knjižice. Obe knjigi sta zelo zanimivi in staneta s poštnino vred $].50 Vsaka posamezna pa 80c Naročnino je poslati v poštnem Money Ordru, ali pa v bančnem čeku na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1857 WEST 21 st PLACE CHICAGO 8, ILL. dobro vedenje; in v očigled gotovosti, da Prusi slede četam “Prav toliko Wt i ter ttorejftzajeti-walcgar, ni bi- jaz; saj sem ti 'jj^vedal, da sva Y' •• v - . i - - lo zdaj nobenih zaostaležev več. V naglih pohodih je dospevala sovražna peihota, delaje do šti-rdeset kilometrov na dam, dočim so francoski polki, zbiti in o-jlalbljeni, teptali venomer na istem kraju. Ko so dospeli v Authe, se je nebo zjasnilo. Maurice, ki se je ravnal po stanju solnca, je zapazil, da zavijajo v stran in se odpravljajo naravnost proti vztoku, namesto da hi šli dalje proti Ohetoe-u, ki je ležal tri dobre milje odondot. Ura je bila dve, in čete, ki so dva dni v dežju šklepetale od mratou, so zdaj trpele pOd-silno vročino; cesta je šla v -dolgih ovinkih čez puste ravni. Niti ene hiše, niti žive duše; le tuintam turoben gozdiček sredi otožnosti golih njiv. In mračna tihota te pustinje se je bila lotila tudi vojakov, ki so se vlekli s “Ali je tvoja sestra mlada?” “Prav toliko l#t ima kakor dvojčka.” “Pa ti je podobha?” “Da, tudi ona je plavolasa; o, kako mehki in kodrasti so njeni lasje! čisto majhna je, in nežnega obraza, in tudi razposajena ni; kaj še! . . ah, draga moja Henrijeta!” “Gotovo se imata zelo rada?” ‘“Da, da!” Premolknila sta; Jean, ki je gledal Maurica, je zapalzil, da se mu zapirajo oči in da mora zdajci pasti. »Ohe, ubogi mali . . . Drži se, strela božja! Daj mi za treno-tek svoj pihalnik, to te bo nekoliko olajšalo ... Polovica ljudi zaostaja na 'poti; pod milim Bogom ni mogoče, da ibi šli danes še dalje!” Nasproti j-e zagledal Oches, čigar par bornih koč se raztav-lja vrhu griča druga nad drugo; visoko zgoraj je žolto po- OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 114« E. «1. SL HE 2781 —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI ODKAR NAS JE ZAPUSTIL MOJ DRAGI BRATRANEC Tom Hamer ROJEN KRAIC ki je v Bogu zaspal vedno spanje dne 12. septembra 1942. Sedem let na božji njivi Tvoje truplo zdaj podiva, duša pa naj raj uživa tam v srečni večnosti. Žalujoči ostali: TOM KRAIC in DRUŽINA. Cleveland, O., 12. septembra 1949. Naročite si PIVO! Mi dovažamo VSAKO SOBOTO pivo na dom in sicer, vse po Chardon Rd., White Rd., Bishop Rd. in tam okrog. Kdor želi imeti fino pivo doma, naj pokliče nas in v soboto mu ga bom© točno pripeljali MARINKOS 416 E. 156. St. — IVanhoe 3170 1894 * 1949 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega ter globoko potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem In znancem, da je preminula naša draga in ljubljena soproga fn skrbna mati: MARY ŠKRABE ROJENA PUST. ki je previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 10. avgusta 1949. Naša draga pokojnica jo bila rojena dne 23. januarja 1894 v vasi Lipovec, župnija Ribnica na Dolenjskem. Pogreb se je Vršil dne 13. avgusta iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno |bv. mašo zadušnico je daroval preč. g. Ms gr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar ob asistenci č. gg. Rev. Victor N. Tomca in Rev. Joseph Godina. Po sveti maši pa je ,bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se želimo kar najpiisrčneje zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki Je pokojnico previdel z svetimi zakramenti Naj bo za vseto dobri Bog bogat plačnik. Dalje/ se Iskreno /zahvalimo proč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo zadušnico in vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za /pokojno im jo spremil na pokopališče. Tudi njemu naš iskreni: Bog plačaj za vse. Iskrena zahvala tudi č. g. Rev. Joseph Godini za asistenco pri sv. maši. Daljese iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnico ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali {sa svete maše, ki so bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba brezplačno na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležit pogreba. Dalje zahvala vsem onim tako številnim, ki so prišli kropi^ ter molit za mir in pokoj duše pokojne; prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležil pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter potem pokojno spremili vse do njenega groba. Še prav posebna zahvala pa društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ter društvu sv. Ane št 4 SDZ* za vso pomoč in naklonjenost ter članicam teh društev, ki so nosilo krsto pokojne in vsem članicam, ki so se udeležile pogreba. Naša zahvala tudi vsem dobrim sosedom in sosedam za vso pomoč in naklonjenost, ki smo jo bili'deležni ob tej grenki uri. Zahvala za izraze sožalja bodisi potom kartic ali pa ustmeno. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovli za tako vzorno vodstvo pogreba ter »vso posiugo, ki so nam jo dali na razpolago. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način pomagali. A Ti, draga soproga in ljubljena mati, počivaj v miru v zemlji ameriški in [lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine. Poleg telesnega počitka pa Ti iz vsega srca želimo dušno radost in plačilo ft večnim veseljem v nebesih. Naj Ti dobri Bog poplača m vse Tvoje trpljenje skrbi in težave* ki si jih doprinesla za nas, a enkrat srečno in veselo snidenje: nad zvez dami. Bog ki vsako delo plača verno, plačaj Ti ljubezen neizmerno. Tvoji žalujoči: ANTON ŠKRABEC, soprog; MARY, poročena GEOSANO; ANNA, poročena WEIGAND; ter CATHERINE, hčere. Pokojna zapušča v Kanadi sestro FRANČIŠKO AMBROŽIČ ter brata FRANKA PUST, r stari domovini pa brata FRANCETA ttr sestro ANGELO PUST. Cleveland, O. 12. septembra 1949. G. WHISKERS Dnevna oskrbovalnim za otroke na Malaji. — V. S. Rubber Co. vzdriuje dnevno oskrbovalnico za otroke, katerih matere delajo v tovarni ali m kavčukaslih planta-zah. Dekle, ki ima to v oskrbi, da otrokom jesti in jih potem lepo zaziblje v posebne vrste gugalnicah, kot vidimo na sliki. NO. 179 Ameriška Domovina 7t-H/ft E RIC-/IM-HOIW1P j mngpi •AN IN SPIRIT I LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING MWSPAPfift CLEVELAND 8, 0., TUhSSDAY MORNING. SEPTEMBER 13, 1949 LETO LI.— VOL. LI. VESTI IZ SLOVEWIJE DRAMATURG UUBLJAN- LJUDSKI MINISTRI V SKE DRAME Bratko Kreft je'SLOVENIJI se boje kominfor-v norišnici. Že mlad je po3tal:me. Zato so “svoje" vile prede- znan s svojim spisom “človek mrtvaških lobanj” ... Med vojno se je mož varno skrival v Rimu, po vojni pa je postal veliki komunistični kulturnik. OČITKI. — Ivanu Cankarju Očita Josp Vidmar v slavnostni izdaji “Sto pesmi,” da ni bral Lenina. Naj bo Vidmar in vsa njegova komunistična družba vesela, da je Cankar umrl pred toliko leti. To bi žvižgal njegov bič po njih, če bi doživel sedanjo dobo. CENZURA. — Profesor Franc Stele je napisal zgodovino slovenske umetnosti v srednjem veku. Morala je seveda v cenzuro. Odklonili so natis knjige, ker je nekdo našel, da v rokopisu ni nič dobrega in pohvalnega o socijalizmu in komunizmu. Ljubljanski komunisti zahtevajo marksizem tudi tam kjer ga ni — celo v srednjem veku. UMRLI SO: Lucija Peršin, ljani, Zdenko Strniša v Kranju, Mita Djordjevič v Kranju, Janko Jakša v Kranju, Jože Bahun v Ljulbjani, Marija Gorenc v Novem mestu, Franc Pogačar v Domžalah, Franc Pišljar v Ljub- je bij tudi lali v male trdnjave z bunkerji za straže. Titovci še vedno po-spravljjo kominformovce kar na tihem. Na drugi strani se Titovci, tisti bolj mali, jezijo, ker morajo več delati, kadar kak kominformovec izgine. Morajo namreč prevzemati poleg svojega še njegovo delo. IZ RAZNIH NASELBIN CHICAGO, 111. — Zadnjo soboto so si obljubili zakonska zvestobo v cerkvi sv. Štefana Mary Blai in Louis Zidarich, Rose Grili in Joseph Beribak. Obema paroma želimo vso srečo v novem stanu. V bolnišnico se je moral podati Joseph Knafelc, želimo mu, da bi čim prej okreval. — J. M. Zastop. New York. — Nismo še poro-roj. Bolka v Stožicah pri Ljub- jajj, je p, Bernard je že omenil v svoji koloni, da imamo tudi pri nas podružnico Lige katoliških slovenskih Amerikancev. Prav p. Bernard jo je priporočil in vodil ustanovitev. Izvoljen Novi Slovenci prihajajo v Ameriko Liga katoliških slovenskih Amerikancev je dobila obvestilo, da so odpotovali iz Nemčije za USA naslednji Slovenci: Dr. Zdravko Kalan, ki potuje v Cleveland, Ohio, Marija Pahič, ki potuje v Portage, Wis., Dragotin Iskra, ki potuje v Rock Springs, Wyo., Martin Pečarič, ki potuje v Paonia, Colo., Andrej Habijan z ženo Marijo in otroci Andrej, Marija in Jožek, ki potujejo v Girard, Kans. Jože Jarc, ki potuje v Neely-ville, Mo., Marija Šporar, ki potuje v Neelyville, Mo., Alojzij Strle, ki potuje v El Texco, Texas, Milan Lončar, ki potuje v Raton, New Mexico, Martin Starc, ki potuje v San Francisco, Cal., Sponzorji bodo pravočasno obveščeni kedaj naj pridejo svoje varovance iskat na najbližjo železniško postajo. Kdor ima še prostor in možnosti, naj bo tako dober, da se javi uradu lige: 10316 Barrett Ave. Tel. PO 6887 Cleveland, Ohio, ki bo zelo rad uredil vse formalnosti, da bodo begunci čim preje mogli biti rešeni. LOUIS G. PEČEK Slika predstavlja čvrstega slovenskega mladeniča, Louis G. Pecek-a sina Mr. in Mrs. Louis peček iz 19000 Kewanee Ave. V Mladi Slovenec popisuje argentinske razmere Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Dobra plača - Dovolj dela - Dobra socijalna zakonodaja - Malo vere - Neprijetno podnebje -Neprijetne posledice spora med Argentino Pozdravljm_ in USA. | Tudi bivši ljubljanski župan Mladi novi slovenski naselje- čanov nima apostolskega in soci-^r'i® met* ^un nec, ki je tam kake tri četrt leta, jalnega čuta, četudi so posame- “• ^oral Je zapustiti domovino ki je bil dijak v Sloveniji in je zniki skoro mistični katoličani ° moral v Argentini iti kar v to- kakršnih beremo, da so kje bili varno, popisuje razmere nekako v prejšnjih stoletjih. takole. I Da ni neredov, se moramo za- . .. Zaposlen sem v tovarni pnev- hvaliti dobri socijalni politiki in Jjudl matike. Opravljam sicer ne ne- socijalni zakonodaji. Vlada, o varno, a precej težko delo. Gre kateri ima lahko vsak svoje mne-mi še kar precej izpod rok. Imam nje, dela v tem oziru veliko do-razmeroma dobro plačo po 3, 7 brega. Ima pa čudno zbirko nas-na uro. Toliko dobim kadar ni protnikov. Nasprotujejo ji ko-materijala ali kadar iz kakega munisti, ki ne morejo dobro na- Grdina dobil obvestilo od njega, da bo verjetno koncem septembra prišla prva skupina naših juniju je graduira^ iz višje šole drugega razloga ne morem de- predovati, ker jim Peron sproti sv. Ignacija, v pohdeljek je pa odšel v Worcester, Mass., kjer se je vpisal na kolegij Sv. Križa. Kot pridnemu in nadarjenemu dijaku je šola odpustila pol šolnine; višjo šolo je namreč dovršil z redom 94% in to skozi vsa štiri leta. Nadarjeni Louis namerava postati profesor matematike na višjih šolah, želimo mu vso srečo in veliko uspeha v njegovih nadaljnih Študijah. Velika črna maša za pobite Slovence iejanje, da- lati. Kadar pa je'delo v teku,;izbija krilatice, nasprotujejo ji sem plačan od kosa. Takrat mi kapitalisti, ki se politično zbira-nanese tudi po 25 pesov na dan. jo v fronti radikalov in naspro-Ce pa določene najmanjše koli- tuje ji USA s svojim gospodar-čine ne naredim, mi pa tudi od- skim pritiskanjem. P* i® ta njihov dober na igra? glas propadel. USA tvrdke naj- Podnebje je vlažno. Poznam Ljubljano, Alojzija Bizjan Ljubljani, Anton škrjanec v Ljublipani, Ana Ojstrež v Celju, Julija Hribar v Izlakah pri Zagorju, Terezija Gračnar na Planini pri Sevnici, Draga Švent v Ljubljani, Jurij Pristov v Spodnjih Gorjah pri Bledu, Marija Marolt v Sodražici, Marija Paš-kulin v Ljubljani, Marija Soto-šek v Ljubljani, Peter Debeljak v Podbrezjah. BREZJE so praktično zaprte. Ali so direktno prepovedali romanje na Brezje ali so pot k Materi Boji drugače onemogočili, tega se poročilo ne pove, podčrta pa, da so komunisti zaprli dostop v romanko cerkev. PO SLOVENSKEM KOROŠKEM se komunisti zelo prizadevajo, pa jih vse odklanja. Komunistična kandidata Prušnik in Haderlap sta dobila na konferenci 3 glasove izmed 50 oddanih. , vnega reda več kot dovolj. Posebno se člani lige udejstvujejo pomoči novim ki pridejo v USA. Pogosto se primeri, da je treba po3krbeti za začasno bivališče, za prenočišče ali kaj drugega novega izrednega pride v zvezi z doseljevanjem naših ljudi, pa je treba hitro oskrbeti. ?ii tudi Dr. Adlešič, ki ga mnogi ameriški Slovenci tako dobro poznamo. Gotovo bo vsak med nami vesel, da ta odličen mož pride med nas. Kdor bi želel Dr. Adlešiču pisati, lahko že kar pošlje pismo na tajnika Kulturnega vrta Mr. Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zadušnica— Sv. Maša zadušnica bo v soboto ob 7:30 v cerkvi Marije Vne-bovzete za pokojno Helen Vidergar Arh. K operaciji— Mrs. Anna Cek 22677 Ivan Ave. je morala oditi v Huron bolnišnico radi nujne in težke operacije. Seja nocoj— Podružnica št. 18 Slovenske ženske zveze ima nocoj svojo ?ejo. Odbor vabi vse članice, da gotovo pridejo. Seja bo ob navadnem času in v navadnih prostorih. »,Na božjo pot— A .1 fflunistfčna vlada je odklonila, da -bi dala vstopno vizo novoimenovanemu vodji nunciature sv. Stolice v Pragi. S teta ,so diplomatski odnosi med sv. Stolico in 'praško Vlado kot 'prekinjeni. Komunistična vlada ni svoje odklonitve nikakor utem-ljila in opravičila. Poleg tega kažejo tudi drugi novi do- dani so pokazali veliko požrtvo- ^ na čeSkemi da je boj med valnost, tako da lahko rečemo, da je naša podružnica gotovo med tistimi, ki najživahneje delujejo. Kaj pa drugod? Ali ste tjo že ustanovili, ali ste že kaj sponzorjev nabrali? Mislimo, da je res treba, da vsi Slovenci po-primemo. Kar nov svet se nam odpira, ko vidimo kako veliko da se more nadaljevati reševanje in naseljevanje naših ljudi. Bomo še kaj poročali kako mi delamo. komunistično vlado in Cerkvijo na višku. Vatikan je prepovedal duhovnikom, da bi podpirali vladen načrt o državnem nad-zarstvu nad Cerkvijo in njenimi ustanovami. Duhovniki in laj iški učitelji so v veliki večini podpisali resolucijo v kateri pravijo, da ne bodo svo- kompliciranega dela je treba, jega .poučevanja verouka pu- stili nadzirati po državnih organih. Vladno časopisje pa $3.00. stalno napada sv. Stolico, škofe in duhovščino. ____________ Čez grušč Domovine se pretegnil je Gad Zdaj nič več ne ruši, zdaj je satrap Ves v blišču kolajn kot Car in Faraon — In ljudstvo ... v vezeh ... se mu plazi pod tron. . . gonjeno od čete steklih psov gradi mu — suženj — piramide, dviga ob mejah kitajske zide ... odet v cunje beraških cap . . . strmi v visoko dvignjeno knuto, strmi v svojo kri podpluto — strmi v svobodo sesuto. .. Naročite to knjigo vsi, ki je še niste. Ameriška Domovina jo razpošilja iz uslužnosti našim protikomunističnim Slovencem v Argentini, ki so jo izdali in založili. Cena je $2.75, s poštnino |nevarnosti, da zmanjka materi-'količkaj slabotni pa imajo veli-,'man-’a v Frank> °18- sep*; da jala. To je gopodarski pri tisk'k* 'težave in se bodo večinoma jse pravočasno pnglase za bus. morali preseliti kam v notra- J Pokličite MI 5369. severa. Kako je med delavstvom v Argentini? Na prvi pogled je delavec gospod. Prihaja v tovarno kot gospod, zelo samozavesten in portosen. Pod to zunanjostjo se pa skriva velika ne- Streljanje v parlamentu republike Kolumbije _____,____,___________ Bogota, Kolumbija. — En vednost in žal tudi v moralnem poslanec je bil ubit med stf-elja-1 nedcaterem blagu so cene zniža-oziru mnogo praznega. Delavci njem ,ki je nastalo v seji parla-|ne ve^ ko‘t polovico. Poglejte Tri m fcn PIŠEMO, DA BI SE KDO, KI BO BRAL, USMILIL IN POMAGAL Iz taborišča Grohn pri Bre- enkrat napadli partizani in ga menu je prišlo pismo. Pismo je torej pd tam, kjer begunci raznih narodnosti opravijo zadnje formalnosti in gredo skozi zad- Pomoč za oborožitev* Evrope odobrena v Senatu skupina praktičnih katoli>* Ameriško časopisje v Clevelandu se norčuje iz imenovan-cev guv. Lauscheta, -ki jih je postavil v cestno komisijo. Plača nje sito, da potem odidejo na la-je $5,000 na leto. Imenoval jedjo v Bremerhaven in v Ameri-odvetnike, bankirje in take. Ze- ko, v USA. Pismo je polno brid- lo smo radovedni, kakšna bo tista cesta, ki jo bodo gradili pod takim nadzorstvom. • * * Guv. Lausche se izgovarja, da niso odvisni od tistih $5,000 za življenje. Dvakrat slabo! Pr- kosti in prošnje: ‘Danes mi je NCWC povedal, da moram imeti vloženo kavcijo $1,000.00, sicer me ne puste _______ _ dalje. Kavcijo radi malo pohab- je imenoval v komisijo take, ki jene roke, s katero sem si doslej da ne bi bil sposoben, da se sam preživlja. služil kruh. Tako sem se že veselil, da sem srečno prišel .skozi, vič, tak se ne bo brigal za pode- pa me v zadnjem trenotku vrže-ljeno nalogo, ker mu je pač vse-ljo ven. Zelo lepo bi Vas prosil, eno, drugič pa poznamo mnogo'da bi me rešili, če morete. Zara-anesljivih ljudi, ki bi jim $5,000 di družine doma, bi rad v USA, zelo prav prišlo zase in za njih družine. * • Bond, ček za tisoč dolarjev. Ta bond se pošlje na naslov P. Bernard Ambrožič 62. St. Marks Place New York, N. Y., da ga bo položil imigracijskim oblastem. Ko bo gospod Lončar dopotoval in se bo izkazalo, da se da bi jim mogel kaj pomagati Piše to France Lončar, doma iz Horjula. Vodil je tam U3pe- lahko sam preživlja, bo bond ali To bomo guv. Lauschetu po- šno kmetijsko društvo in nile- ček vrnjen, ček lahko pošljete vedah, smo se namenili, kadar karno. Ko je med okupacijo ho- tudi na urad Lige Dr. Kreku na bo zopet prišel naokrog za gla- dil v Ljubljano po blago za kme- 10316 Barrett Ave. Cleveland, jSijsko društvo, so ga iz zasede Ohio, da ga potem izroči dalje. sove. njost, ko se razgledajo. ----------------o------- [Razprodaja— Modna trgovina Mansich i-n Rtiss na 6108 St. Clair Ave. ima ta teden razprodajo na ženskih letnih oblekah, otroških oblekah ter moških ovratnicah. Na tu ne preklinjajo. Toliko bolj pa kvantajo. Sploh je vse o čemer znajo govoriti football in menta. Trije drugi poslanci so '°^as v današnjem listu, bili ranjeni in sicer eden na Prijazen obisk— obrazu, dva pa v nogo. Vsega jej V spremstvu Msgr. B. J. Po-ženske. O kaki duhovni višini bilo okoli pedeset strelov z raz-^nikvarja nas je včeraj obiskal tukajšnjega delavca je težko go- nih strani in skupin med poslan-Bev. Stefan Horvat iz Rossford, voriti. Buenos Aires je pač me- ci. Predsednik države je sklical Ohio. Tata žulpinikuje na sloiva- sto mnogih ras, mesto pristani šča, mesto južnjakov, trgovsko-delavski center, brez srca, brez tradicij, brez duhovne višine ali globine, žal zelo brez vere. Vera je privilegij boljše družbe. Množica je kar brez posebnih skrbi. Za materijelno življenje je dobro preskrbljeno. vrhovni državni svet, ki je izdal ostre policijske odredbe, da se preprečijo nasilja na ulicah in nadaljna nasilja v parlamentu. obstrelili. Krogla mu je šla skozi vrat . in mu pokvarila roko. Ozdravil je, le glas je hripav in roka na zunaj malo pokvarjena ali za vsako delo uporabna. Koncem vojske je moral bežati, a družina je ostala tam. Zadnja leta je delal v Nemčiji v mlekarni. Vedno delal in bil vedno trden. Sedaj pa naenkrat ne zaupajo in zahtevajo bond, kot šča predsednika Trumana ,da Razne najnovejše svetovne vesli ški župniji. Danes se odpelje zapet domov na službeno mesto. Nov grob v Colo. — V Crested Butte, Colorado, je umrl v nedeljo slovenski pio-Naročite Koledar Svobodne j nir Mike Perko. Bil je star Slovenije. Nobena slovenska1 okrog 80 let in doma iz Žužem-irviina naj ne bo brez te nad berka. Zapušča ženo, več sinov, hčera in vnukov. V Clevelandu nečaka Franka M. Jakšič, in Ruldyta Grm, nečakinje Vicky in Vido Kmet, Alice Urbas, Josephine Alič, Dorothy Simenls. Pogreb bo v sredo. Naj mu bo lahka ameriška Ižemlja, preo- Washington. — Senatni odbor je odobril predlog federalne vlade za pomoč v oboroževanju Evrope. Republikanska skupina jel PITTSBURGH, PA. — Zaenkrat izgleda, da bo mogoče pre- tajsko, kot jo je predlagala re-, podaljševati sedanje premirje za toliko dni kolikor je predlagal Ja - „ . . , publikanska skupina poslancev, predsednik Truman, kasneje 30 pa povedali, da so tudi priprav- 1 Predlog pride tako pred plenum jjeni razpravljati z jeklarsko unijo na osnovi poročila in predlo-senata v prihodnjih dneh z ve-jgoy Trumanovega odbora. Jeklarska unija je sicer razočarana, liko verjetnostjo, da bo dobil ve-^ j/j Trumanov odtoV odsvetoval, da bi se sedaj zahtevalo po-liko večino. Predlog pa poobla- viaaaje pla{) pa je vendar takoj pristala tudi na predlog premirja. sme odrediti za Kitajsko tudi pomoč v znesku 76 milijonov do- TRST, ITALIJA. — Italijanska komunistična stranka Trsta je tudi dvignila svoj glas proti Titu. Vodja stranke Vidah je dal Kaj je treba, da se pomaga? lariev. Glasovanje je zopet po- Ujav0 3amjh napadov na Tita. Povedal je, da je sedaj naloga kazalo, da kongres vzdržuje jvsega komunizma, da organizira v Jugralavi j i pravo komunisti-skupno politiko obeh glavnih ^ stra„k0 in podpira z vsemi lagalnimi in nezakonitimi sred- strank v vseh važnih zunanjepolitičnih zadevah. NOVI GROBOVI Euclid Rifle klub seljo in Streljanje na Močilnikarjeri farmi. Vsi člani naj se gotovo udeležijo. Dvanajsta obletnica— V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johna Možina v spomin 12. obletnice njegove smrti. Obisk iz Jolieta— V spremstvu Mrs. Hrastar stvi borbo proti Titovi skupini. Govoril je o centrih Jugoslovan- gta nas abiskali Mrg Caroljj,e skih emigrantskih komunistov v Pragi, v Budimpešti, Sofiji in Gngorli^t roj Qkjegen, d0ma Bukarešti. iz Praiproč, fara Vavta vas in * * * . , Mrs. Frances Horvat, doma iz WASHINGTON. — Predsednik Truman je lmenova' za! Q0tne valsi |pri Novem mestu, ki Anna Zupančič ambasadorja v Belgiji bivšega glavnega političnega svetovalca s0daj živita y Jolietu. Par dni Danes' zjutraj je umrla M«. USA v vojaški vladi Nemčije in svetovalca generala Eisenhower-^ pri Mrs. Hrastar Anna Zupančič, roj. Lach, iz ja v Severni Afriki, Italiji, Franciji in Nemčiji, Roberta D. Mur-'na B901 Pr08aer ^ve. Kdor jih 4738 W. 130. St Podrobnosti phy-j*- Sedaj je Mr. Murphy glavni referent za nemške zadeve jejj naj ge zglasi na jutri. Iv zunanjem tajništvu. !gornjem naslovu. *****W *» - pygagfswagwge uwwww afa/iMEBism Domovi ima HU St. CUir At*. ■ n i^lk (JAJflBB D1BIVBO. BEndenon 0628 CUtr Ate. BEndenon 0628 Cietei« Published dally enoept Saturdays. Pundoya Holiday Cleveland t Ohio SEPTEMBER IUN MON TUE WED THU FBI SAT l 2 3 4 5 6 7 8 9 io h n 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 naročnina Za Zed. države »8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesec« $8.60. SUBSCRIPTION RATES United State* $8.60 per yew; $5.00 for 6 month*; $8.00 for 8 month*. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $6 for 6 month*, $8A0 for 8 month*. veliko je žal Slovencev v USA na tej poti. Iz rojstne hiše "P* mili volji ■P® in fare kjer se je življenje po veri tako lepo prepletalo z zu- njihovih g°*do h n “J h pl naSJogodki, si prišel v USA. v tuj svet med tuje ljudi £?* in razmere. Odtrgan od doma, iztrgan iz slovenske verne djetja so v privatnih rokah. a: zelo potrebujemo, vedno, kaj šele v tujim. Tako si od tega kar si prinesel od rojstne hiše in fare nekaj ohranil, več pa verjetno izgubil. Ni bilo dobre katoliške organizacije, da bi Te sprejela in Ti dala dobro branje. Živel si pod vplivom tudi take družbe in takega branja, ki ni Cerkvi in veri naklonjeno, najbrže ji je celo sovražno. Tako si dobil zmotne nazore!; iz časopisov, knjig in od družbe. Ker sva bila vedno dobra prijatelja, sem si mislil, da je najbolj pošteno in prav, da Ti kar naravnost povem svoje mnenje. Imel sem pri tem najboljši namen inf Te prosim, da te moje be'sede tudi z isto dobrohotnostjo sprejmeš. Lepe pozdrave Tvoji ženi, družini in Tebi Tvoj Dr. J. B. tottrto u »cond-du. matter Jinuiff 'StJU«. rt tbe Port Offlo. * nimtand. Ohio, under the Act ot March 3rd I8TO No. 179 Tubs., Sept. 13,1949 Pomenek o branju AL PA NE BESEDA IZ IllOli imnnmnnito***ininii»*i**»*»»»»»»mn«*» Opazke in pripombe (Nadaljevanje pisma) Za vsakega katoličana, tudi za mlačne, je kazen izobčena huda. To hudo kazen je zapretila in izrekla Cerkev za vse ki komunistični tisk podpirajo, komunistične liste či-tajo vanje pišejo ali pa jih samo bero. Cerkev je to kazen izrekla da z najmočnejšim sredstvom pokaže veliko neva -nost knjige ali lista, ki brani in širi komunistične nauke. Da posledice slabega branja ne izostanejo, to dokazuješ Ti sam, ko pišeš: “Politika me sploh ne zanima, ne ena ne druga, naj bo Tito ali Rožman. , . Glej kako napačno misliš in sklepaš. Ali je škof Dr. Rožman delal politiko, če je obsodil morije komunistov. Ali ni kot duhovnik, kot višji cerkveni pastir, ki je odgovoren za svojo škofijo in ljudstvo moral povedati ljudem resnico o komunizmu. Ali ni škof Rožman govoril pisal in delal prav isto kot je že leta 1937 povedal papež Pij X , ko je v okrožnici “Divini Redemptoris” — “Božjega Odrešenika” obsodil brezbožni komunizem in ves krščanski svet opozoril na velike nevarnosti komunizma za človeško družbo? Ti pa postaviš Tita poleg škofa in škofa slikaš kot politika vse škofovo delo presojaš kot politiko in še celo kot aouruzai.jj-f—. <— Stiko v revoluciji. Ali ni ta zmeda prav od tod, ker si bral česar jim bo pač treba zaenkrat komunistom prijazne liste, ki so škofa Dr. Rožmana vedno odpustiti. McDermottovi vtisi bo grdo in lažnjivo napadali, zato in samo zato, ker si je upal svariti vernike pred komunizmom. Zastrupil si se s slabim i _ __________isti Ti nnimi in cods! na nodlatri komu- Cleveland, O. — McDermott, člankar in dramski kritik tukajšnjega dnevpika Plain Dealer je pred kratkim obiskal Norveško ter napisal več člankov o razmerah v ti skandinavski deželi, kjer se socialzem razvija na demokratičen način brez slavohlepnih in nadutih maršalov in strah in grozo vzbujajoče tajne politične policije, brez katerega bi se noben mar-šalsk režim ne vzdržal na površju ene cele kvatre. Vse skupaj je nedvomno velika zabloda, prevara in privid, saj vendar ve vsak pravoverni marksist -leiijinist - stalinist, da uspeva čisti socializem samo v s človeško krvjo prepojeni zemlji in med grmadami mrtvaških lobanj ; ampak Norvežani ne bero Prosvete, . Proletarca in Enakopravnosti, torej ne vedo, kaj je dobro zanje in kaj je prav, vslad do 18 dni počitnic na leto. To vključuje vse delavce, uslužbence, hišne, kuharice, hlapce, dekle, dninarje itd. To pomeni manjšo produkcijo in višje davke. Toda narod je videti s tem zadovoljen. Ljudje pač razumejo, da mora nekdo plačati njihove socialne pridobitve in da so ta nekdo oni sami. Glavno prizadevanje norveške socialistične vlade stremi za zvišanjem življenjskega standarda najnižje plačanih delavcev na račun premožnejših slojev. Mezde in plače so nizke v primeri z ameriškimi. Težak zasluži okrog 52 centov na uro, izučen delavec kakor mizar ali električar pa zasluži okrog 68c. Medtem ko so nekatera živila kakor kruh in margarin izredno poceni, pa stane obleka ali obutev približno toliko kot v A-meriki, kjer so mezde mnogo Višje. Vzlic temu ljudje dobro shajajo. Revščine in slumov ni opaziti. Ljudje nimajo preveč denarja in malokdo bogati, vendar žive prilično dobro v primeri s predvojnim standar- branjem, zameglili so se Ti pojmi in sedaj na podlagi komu-nističi^h propagandnih laži obsojaš škofa za politiko do- čim je on opravljal svojo dušno pastirsko službo, razlagal cerkveni nauk o komunizmu, nastopal proti komunističnemu brezboštvu kot je bil dolžan. Nič drugega ni delal kot povdarjal in ljudem podajal nauk, ki smo ga dolžni upoštevati vsi katoličani, tudi jaz in Ti. Naš škof se ni mešal v politiko, ampak komunisti se mešajo v vero. O, ne le mešajo se v vero, ampak popolnoma hočejo uničiti i vero i Cerkev. Sedaj, ko so na oblasti tudi v starem kraju tega ne taje in odkrito povedo. Cerkev, ki brani nauk Kristusov, ki brani svoje poslanstvo, svojo organizacijo, svojo svobodo, svojo existenco, pa za to proglašajo za največjega sovražnika svojega "novega reda" in jo z vsemi policijskimi sredstvi totalitarne države uničujejo. Komunizem je totalitaren, kakor je hotel biti totalitaren nacizem in fašizem. Komunizem si lasti vso oblast ne le v politiki, ne le v gospodarstvu, ne le v socijalni ureditvi, on hoče sebi podrediti vsa področja človekovega udejstvovanja, njemu naj služi vse: vera, znanost, umetnost, vsa kultura. Z eno besedo, komunizem je totalitaren, to se pravi, da ne trpi poleg sebe ničesar drugega ne v dejanjih, ne v besedi ne v knjigi. Totalitarizem pa je v osnovi protinaraven, protičloveški, zato proti božjemu redu. Kaj more škof drugega kot povedati ljudem to kar je. Kaj je mogel škof Dr. Rožman drugega kot svariti ljudi pred nevarnostjo, ki jo je videl prihajati? Da boš vide1! kako se je škof Dr. Rožman “mešal v politiko.” Ti hočem postreči takoj z dokazom. Ko so komunisti v Ljubljani sredi belega dne v Streliški ulici ustrelili univerzitetnega profesorja Dr. Lamberta Ehrlicha in njegovega ministranta, akademika Viktorja Rojiča, ko sta ravno prihajala iz kapele od maše, tedaj je ob Ehrlichovem grobu škof Dr. Rožman govoril takole: “Pravični Sodnik, ki si maščevanje Sebi pridržal rotimo Te maščuj se za nedolžno prelito kri. Maščuj se tako, kakor si maščeval kri svojega mučenca Štefana, da si spreobrnil preganjalca Savla v svojega najgorečnejšega apostola Pavla. Gospod maščuj se nad neznanimi, samozvanimi krivičnimi sodniki, nad brezvestnimi morilci in nad vsemi, ki od strasti zaslepljeni, njihove zločine podpirajo in odobravajo in še po smrti lažnjive klevete v opravičilo zločina širijo. Maščuj se tako, da jim snameš mreno zablode z zaslepljenih oči, da zagledajo svetlobo Tvojega solnca resnice in ljubezni in se iz preganjalcev Tvojega Kraljestva spreobrnejo v Tvoje zveste služabnike." To so besede kakor jih je škof govoril. Nič nisem dodal, nič spremenil. Sodi. Komunisti so tedaj rekli, da je hujskal množice. Jaz in vsak razsoden, pravičen človek mora reči, da je govoril kot apostol evangelija ljubezni in prosil božjega usmiljenja za zaslepljene morilce in njihove pristaše. Ni samo rekel: “Gospod odpusti jim.” ampak je izrecno prosil, božje milosti zanje, božjega daru spoznanja in sreče novega življenja v vrstah Gospodovih služabnikov, kar je po katoliškem nauku največja milost in največja blagodet tega življenja. Vidiš, dragi Joža, tole sem Ti moral napisati. Ne misli, da Te obsojam. Bog ne daj. Nisi samo Ti v takih zmotah. je ekonomsko zelo opomogla. Industrijska produkcija je sedaj 30 odstotkov višja kot leta 1938. V deželi ni nobene brezposelnosti, temveč nasprotno vsepovsod primanjkuje delavcev. Organizacije, katerih namen je pomoč brezposelnim, i-majo toliko denarja na rokah, da ne vedo, kam z njim. Časopisi so polni oglasov, iščočih delavne moči. x To pa ne pomeni, da nimajo Norvežani nobenih križev in težav. Ena glavnih nadlog je pomanjkanje ameriških dolarjev za nakup takšnih vsakdanjih potrebščin kakor kava in sladkor. Obleka in živila so odpustiti. McDermottovi vtisi so prav zanimivi: po njegovih člankih posnemam sledeče podatke : , , Norveška, ki je bila (ned voj- -— —,'V.T ' .. : no pod nacijsko okupacijo, si ni » slučaj brezposelnosti, bo- ..i. l/»mi in /fouonli npzimn dom; vrh telga jim lajša obstanek zavest, da bodo preskrblje- lezni in drugih nezgod McDermott meni, da žive Norvežni v nekaterih krajih krajih mnogo bolje kakor Ame-rikanci. Ljudje si vzamejo čas za razvedrilo. Poset gledališč se je dvignil za 70^, potovanje po železnici za 100 odstotkov. Kavarne in restavracije v glavnem mestu Oslu so vedno polne, če imajo manj denarja in oblek in mesa in avtomobilov in podobnih stvari, pravi McDermott, pa imajo večino stvari, ki so jim potrebne za zadovoljno življenje. Na vladi je Socialistična de- lavska stranka, ki ima absolut- - -----• -------— -------- no večino v parlamentu, katero še vedno na karte. Daši so se bf) najbrže obdržaia po volitvah qtrnqki dvumill 88- y |etošnjem oktobrU. Ljudstvo življenjski stroški dvignili sa mo 58 odstotkov (za podlago služijo cene iz leta 1938), do-čim so se mezde in plače podvojile, si vendar ne more Norvežan marsičesa privoščiti, prvič, ker manjka blaga in drugič, ker so davki visoki. Norveška vlada regulira vse, produkcijo, trgovino in cene. Vlada je stabilizirala živilske cene na nizki stopnji s pomočjo državne podpore kmetom (v Ameriki dajemo takšno podporo zato, da bi cene ne padle). Račun seveda plača davkoplačevalec. Ker ima Norveška tudi obsežen sisteim socialnega zavarovanja, ki vključuje brez-poselnostno ipodiporo, starostno pokojnino, zdravniško zavarovanje itd., je račun seveda visok. To pomeni izredno visoke davke, ki požro okrog 60 odstotkov celotnih narodnih dohodkov. V A-meriki vzame davkar 35 odstotkov, v Angliji pa 46 odstotkov. Samski delavec na primer plača 20' odstotkov od letnega zaslužka nad $600. K temu je treba prišteti še razne posredne davke. Vzlic temu Norvežani ne godrnjajo, ker so dovolj raz. umni, da ne pričakujejo nečesa za nič. Vsak Norvežan ima pravico je ž njo zadovoljno. Norveško gospodarstvo je seveda pod popolnim vladnim nadzorstvom; vlada določa plače, cene, dividende, skratka vse. Norveški socialisti so v nekaterih pogledih bolj radikalni od angleških laboritov in v drugih ozirih konservativnejši. Na Norveškem na primer ni dovoljeno, da bi kdo imel večjo letno plačo kakor pet tisoč dolarjev, člani vlade so plačani okrog $4,000 ameriške veljave. To je manj kakor zasluži marsikateri mehanik v Ameriki, kjer so vrh tega dohodninski davki mnogo nižji kakor na Norveškem. Delavec, ki ima prihranke v banki, plača več davka kakor njegov tovariš brez hranilne vloge. Dividende na kapitalne investicije ne smejo presegati 5 odstotkov. Zato pa ni nobene omejitve na skupni dohodek posameznika od dividend. Zato obstoja še vedno velika razlika med dohodki posameznih družin. Veleposestva niso bila razdeljena. V bližini Osla je 500 tisoč akrov obsegajoča gozdna posest, katero Iastuje ena družina. Lastniki so dovolj brihtni, da dovolijo mestnim prebivalcem, da ka in nekaj tovarn umetnih gnojil. Vse ostalo gospodarstvo je v rokah posameznikov, dasi pod natančnim državnim nadzorstvom. Na Norveškem ne morete odpreti niti zapreti novega podjeja brez vladnega dovoljenja. Država določa produkcijo, mezde, cene itd. Stavke so prepovedane, kajti norveški delavski voditelji razumejo, da štrajki omejujejo produkcijo, brez katere dežela ne more živeti. Mezde so navezane na cene in se ne morejo zvišati, dokler ne gredo cene znatno kvišku. Vlada si je vsa povojna leta predvsem prizadevala, da prepreči inflacijo, kiibi bila za delavstvo pogubna. To se ji je doslej posrečilo ; cene so ostale v glavnem u-stajjene. Socializacija je končni cilj norveške delavske vlade, ki pa razume, da se takšne spremembe ne morejo izvršiti čez noč — vsaj ne brez zatrtja osebne svobode, ki je Norvežanu vse, in brez policijskega terorja, ječ, koncentracijskih taborišč in rabljev. Zato pusti razvoju svojo pot. Pred komunisti nimajo Norvežani nobenega strahu, čeprav je Sovjetska zveza njihova soseda. Komunisti imajo v parlamentu, ki šteje 150 članov, samo 11 sedežev in še teh ne upajo obdržati pri oktobrskih volitvah. Vzroki, da so komunisti tako šibki, so različni. Komunistični puč na češkoslovaškem je močno vplival na Norvežane, ki so bistveno nacionalistično in demokratično navdahnjeni. Razkol med Titom in Kominformom je vzbudil dvome v bodočnost komunizma v Evropi. — Glavni vzrok bo najbrže spoznanje, ki preveva ne le Norveško, ampak tudi ostalo Evropo, da pomeni komunizem smrt svobode in demokracije; in da je mogoče ustaviti pohod komunizma z odločnim nastopom doma in tesnim sodelovanjem na mednarodnem poprišču. Pred Sovjeti vzlic njihovi bližini ne kažejo nobene bojazni, vsekakor pa mnogo manj kakor ljudje, ki žive po več tisoč milj od najbližje sovjetske meje. Protiruske propagande je na Norveškem zelo malo. — Ljudstvo želi živeti v miru s Sovjeti, pri tem pa je odločeno, ohraniti svojo svobodo in gospodariti v svoji deželi tako, kakor njemu bolj kaže in prija. To, kar imajo na Norveškem je pravi socializem, ki sloni na pristanku in prostovoljnem sodelovanju vseh ljudskih slojev, ne pa na nasilju in umorih kakor lažnivi socializem kremeljske ali titovske sorte. Prihodnjič bolno pa pogledali še na švedsko, kako tam gospodarijo social-demokratje — tudi brez samozvanih maršalov in tajne policije. Tisto jutro sem se kar sam od sebe podstopil, da bi oširal konje po kanadsko. Enkrat se moram itak privaditi, bom pa kar začel. Pograbil sem polne roke jermenja, ki je viselo na steni in ga vrgel na konja. Razgrnil sem jermenje po hrbtu in skušal dobiti prave konce skupaj. Ko sem prijel za prvi jermen, ki mi je prišel v roke in ga skušal privezati čez konja, je mrha odskočila, kot bi ji hotel kaj hudega. Pobožal sem žival, da bi jo umiril in zopet poskušal navezati jermen. Zopet je žival odskočila. Hlapec je videl v moji pregraji nesporazum, ps je vprašal, kaj da je. Povem mu, da mi konj ne stoji, da bi ga ožiral. Stopil je k meni in pogledal kaj delam. Zasmejal se je in mi povedal, da konj že ve, kaj je prav in kaj ne, pa je odskočil, ko sem mu hotel deti okoli pasu jermen, ki gre sicer tam pod repom. Poučil me je, da mi bo že konj povedal kateri jermen gre sem in kateri tje. Ako bo žival stala mirno, kadar mu bom zapenjal jermen, potem je pravi, ako bo odskočila jermen ne spada tje in naj posku sim z drugim. Primerja! sem in poskušal s tem in onim jermenom, s to ali ono zaponko, pa nisem nobene prav napeljal. Priti je moral smernice našega State Depart-menta moramo ostati slej ko prej neizprosni nasprotniki Titove komunistične strahovlade in pribijati vsako pomoč njegovemu režimu, dokler ne izroči oblasti v roke ljudstvu, kamor spada. Dokler se to ne zgodi, mora ostati naše stališče do Titovega režima nespremenjeno • »še «*16- Smrt komuniz- Meni se je zdelo, da mi ni treba P- ;rrrr “ * *■«?■ hlapec, da mi je konjiča okoma-tal. Kdo se pa spozna na toliko jermenov in jermenčkov, zaponk in verižic, da se konj komaj vidi iz njih, kadar je popolnoma rpravljen. Ampak kaj bo šele, kadar bo treba opravljati one velike orjake. Tista dva para ki sta vozila pšenico v mesto, sta bila povprečne velikosti, za one, ki so zdaj doma lenarili in žrli, bo treba pa precej velike pručce, kadar jih bom (seveda, če jih bom) odeval z jermenjem. Neznansko bi rad videl, kako bodo tejle nepravdanski mrhi potisnili železje v gobec, pa če bo hotela nekoliko ponagajati. Hlapcu sem pomagal vleči konje iz hleva in jih zapreči. Ko je bilo vse v redu, je prišla iz hiše tudi njegova visokost, čmer-ni gospodar. Pri vratih je nekaj besed pahnil še nazaj v kuhinjo in po izrazu njegovega obraza sodeč, jim ni klical nazaj: na srečno svidenje! Dobro bi bilo, sem sodil, če bi stopil do njega in se mu pokorno javil ter mu povedal o uspehih in neuspehih prejšnjega dne. Kaj se bom silil! Ce bi rad kaj zvedel, bo že vprašal, sem se odločil in v svoji skromnosti čakal, da me bo obgovoril. In me tudi je. Naravnost in brez ovinkov je naslovil name nekaj jutranjih besed: 1 1 “No, si mar poruval včeraj vse kamenje, kakor sem ti naročil?” “Nak, ga nisem,” sem povedal po pravici in resnici, čeprav v gotovih slučajih odkritosrčnost ni zdrava. “Da, ne!” je bolj zavpil kot vprašal. Silno je bil začuden, da mu nisem poruval kamenja. Nisem mu zameril, ker gotovo ni bil še ob svojem od včerajšnjega nacejanja v Regini. V glavi se mu še ni razkadilo, sem ga sam pri sebi izgovarjal. Nekaj časa sva se samo gledala. Upam, da naši sopotniški kapitani, zlasti oni v vodstvu S. N. P, Jednote, pazljivo čitajo nasvete “Novim naseljencem v USA,” katere od časa do časa objavlja Ameriška Domovina. Vsi ti novi naseljenci so namreč po zaslugi raznih Vidrov, Kuhljev, Gardnov in drugih prekrasnih sopotniških karakterjev “zaprto lovišče” za SN-PJ in druge slovenske bratske podporne organižacije, kakor tudi razna društva in časopise, ki so vsa povojna leta pljuvali na begunce ifflpod komunističnega jarma. Noben pameten človek namreč ne bo pričako val od novih naseljencev, da bi podpirali organizacijo in ljudi, ki so jih v najbolj črnih dneh njihovega življenja zgolj kamenjali in opljuvali. Vzlic temu stavim, da jih bodo skušali dobiti na svoje limanice, češ, z blatom smo vas fioteli samo očistiti in odrešiti izpod klerofašističnega jarma. Samo kdo jim bo verjel? • * Zadnje čase je mnogo pisarjenja o možnosti sovjetskega vojaškega vpada v Jugoslavijo (ki pa se zdi neverjetna, ker je dvomljivo, da bi bili možje v Kremlju tako nori, da bi bili pripravljeni tvegati začetek konca, kakor ga je tvegal pred desetimi leti Adolf Hitler z napadom na Poljsko; bolj verjetna je možnost civilne vojne med Titom in kominformisti). V zvezi s tem nastaja vprašanje, kakšno stališče bi v takem slučaju zavzeli slovenski pro-tikomunnstični demokratični e-lementi v Ameriki. Ali bi bilo priporočljivo ali zaželjivo, da revidiramo svoje sedanje stališče, da je komunizem pod v«a-ko firme, titovsko, stalinovsko ali kakršno koli, nesreča in poguba za vet svet v splošnem in slovenski narod še posebej? — Moj odgovor je odločen, neiz-nrnaen NE! Brez ozira na Tito je še vedno maršal. To pomeni, da ni še izgubil zadnje trohice upanja na spravo s papežem Stalinom. Ampak kadar boste čitali, da se je ho-starski maršal proglasil za ge-neralisima, tedaj vedite, da mu je zadnje upanje splavalo po vodi. Potem bo šlo za res. • * * Titovo bahanje, da mu ne bo komandiral ne Vzhod ne Za-pad, spominja na muho, ki brenči v votlem deblu med dvema pajčevinama, kateri zapirata ooa izhoda. “Hudič je, kamor se obme,” meni sosed .Miha. “S to razliko, da je rdeči zlodej stokrat krvoločnejši, ker je sestradan ko volk pozimi, odkar ga futra Molotov s svojimi jalovimi idejami. Tito to vidi, zato se rajši primika k wallstreetski pošasti, kakor bi reker ta rdeči kralj Kardelj. Boš videl, Peter, da ne ho dol- vati. Dovolj je, da se sam zavedam, da sem hotel res storiti nekaj dela, pa kaj morem zato, če so pa take skale, da jim en človek ni kos. Ker sem le molčal, je pa on nadaljeval: “Kaj si pa počel ves .ljubi dan, bi rad vedel?” No, če bi rad vedel, boš tudi zvedel, sem si mislil ter mu pojasnil, da sem se na vso moč trudil izkopati kaj kamenja, da so pa same ogromne skale, katere bo treba najmanj razstreliti, drugače se jih ne bo dobilo iz zemlje. S tem 3em se ukvarjal večinoma ves dan, dvakrat sem pa nakrmil in napojil konje. Nisem mu hotel omeniti, da sem tudi sam dvkrat sedel k mizi. Kaj bi naglašal tisto, ki je samo ob sebi razumljivo. Kislo se je držal, ko sem mu povedal vse lepo po vrsti o svojem delu. že vidim, da ta človek pričakuje od mene, da mu bom vso farmo glajštal. Ne bri šlo! Hotel sem mu že reči, naj bi šel sam v tisto fliko ledine in mi pokazal, kako se dobiva kamenje iz zemlje. Saj vem, da ne bi šel. Mar mu je bilo, če ostane tisto kamenje že nadaljnih sto let v zemlji. Hotel je samo meni dati nekaj opravka čez dan, da se ne bom dolgočasil. Ne more biti drugače, kakor tako. “Glej, da boš danes nekaj več pokazal z rovnico,” mi je rekel in se vsedel na voz. Že sem hotel potrditi: da, gospod stotnik, pa sem se k sreči spomnil, da sem na čisto navadni farmi v Kanadi, kjer lahko ubogam, ali pa ne, kakor se mi ravno ljubi. Nič nisem gospodarju obljubil, če bom kaj napravil čez dan ali ne bom. Nočem nekaj obljubiti, če pa ne vem, ako bom mogel izpolniti ali ne. Bom že videl, kako in kaj bo. Konji so potegnili težka vozova, jaz sem se pa obrnil in se napotil tje, kjer sem včeraj nehal z delom. Bom videl, če bo šle danes kamenje kaj raie iz zemlje. JETNIK Y GORAH MESECA Bridges - Anžič Vsi so morali napor- “Nič se ne boj te. Ne bom vas no potovati, odkar so v Pindi silil, da se udeležite kake bit- zapustili rečni parnik in so zato bili dobrega počitka jako potrebni. Bart se je počutil čudovito svežega, bil jeipa tudi jako gla-den, zato je krenil iproti ognju, odkoder je prihajal prijeten vonj po praženem antilop jem mesu. Bart, njegov oče in Roger se usedejo k izvrstni juhi; pa tudi fantje domačini so imeli mesa po mili volji. Roger je bil bolj vedrega lica kot ponavadi. Pripomnil je: “Mislim, da se bomo zdaj vrnili.” Bart ga začudeno pogleda in reče: “Kaj, za božjo voljo, ti ne pade v glavo?" “Prav to, kar pravim,” ga zavrne Roger. “Forty pravi, da je dobri Kasoro mnogo premočan, da bi ga mogli mi napasti. Da bi bilo pa -tudi zoper postavo, če bi mu dajali blago, kakršnega zahteva.” “Gospoda Murdocha pa -naj bi pustili kot sužnja na Kaso-rovih jamovih njivah? Ali to misliš?” vpraša Bart. (Jam je zamdrski krompir). “Seveda je zanj to strašno, prizna Roger. “Ali pa moremo zanj kaj drugega storiti, ko da mu gremo pomagat kopat ta jam?” “Tega ne mislimo storiti, pač pa ga gremo osvobodit.” “Hočeš pač reči, da ga greste vi!” zakriči Roger. “Seveda, mi!” Roger je postal od jeze ves sdeč. “Gospod Byrson, če mislite, da pojdem jaz kopat jam za zamorskega 'kralja, potem vam morem povedati samo to, da se strežno motite. Jaz pojdem domov.” Gospod Byrson pa je sedel popolnoma mimo na svojem L Stolčku. J Lahko 11) ke." Roger stoji in bulji v svojega tovariša mekaj hipov, potem pa jim naenkrat obrne hrbet in trdo odkoraka v svoj šotor. (Dalje prihodnjič) -o- Opazke in pripombe (NadaUenole • k »torni) go, da bodo titovci zatrobili, da je Wallstreet zibelka ljudske demokracije, a Kremelj gadje gnezdo — kominfašiz-ma! To bo še srce bolelo Zai-tza, Gardna, Kuhlja, Boštjanč-ka in druge naše ljubitelje slovanske sloge v komunistični halji. . . ” I “Prosveta je lani priobčila dopis/v katerem je bilo rečeno, da ‘ta narod (ameriško ljudstvo) se ne bo nikdar sam osvobodil) pač pa potrebuje pomoči odVunaj.’ Kaj to pomeni? Mar ne pomeni, da je za ‘osvoboditev’ ameriških delavcev potrebna Stalinova rdeča armada, ki naj invadira Ameriko? SubverzTvnih cvetk te vrste kar mrgoli zadnja leta v glasilih SANSa. Pa so Sansov-ci še tako idiotični, da zahtevajo nekakšne dokaze. Z dokazi ste nam postregli! Vsakdo jih lahko vidi. črno na belem!” Gornji odstavek je iz septembrske številke “Svobodne besede,” ki s tem zavrača so-potniško nerganje in haluciniranje o (Jenunciranju njihovega sopotniškega počenjanja zveznim oblastim. Kakor jim je povedal Molek: Tepci se de-nuncirajo sami! Peter Kopriva. KANADSKA Ameriška Domovina /IiUERIC- f% ill—HOfVlE AMOHCAN IN SPIRIT POROM IN UNOUAOO ONLY SLOVOUAN HORNING NfWSPAPiR Slovenskim in Hrvat* skim dekletom v Zed. Trobenta naprodaj Naprodaj je T. E. Olds trobenta, B fiat, v jako dobrem stanju. Pokličite HE 8573. (ISO) Lemont, 111. — Pred par leti je bila proglašena za svetnico “mati Cabrini,” misijonarka ameriških Italijanov. Že kot otrok je gojila željo — reševati duše, spreobračati pogane. Kot mlada redovnica je obiskala sv. Očeta in ga prosila, naj jo pošlje v kitajske misijone. Leon XIII je pa dejal, da je njeno misijonsko polje v Ameriki.) Ubogala je in pri prvi prilož-nosti odplula proti severni Ameriki. Takrat je bil italijanski narod tukaj v Ameriki na zelo revnem in ubogem življenskem stališču. Opravljali so najslabša in najnižja dela. Njihovo duhovno življenje je bilo tudi zelo zanemarjeno. Med te uboge, zapuščene reveže je prišla kot svetel angel mati Cabrini. Zbirala je okrog sebe male Italijančke in jim pripovedovala o Bogu. Ustanavljala je šole in sirotišnice, kjer so njene redovnice vzgajale mladino za Boga in narod. Po otrokih so počasi, po mnogem trudu požrtvovalne redovnice pridobile tudi starše. Zakoni so se sklepali poslej pred duhovnikom, cerkve so se zidale in polnile, sv. zakramenti prejemali. V ameriških italijanskih kolonijah je zavel nov duh, duh pravega ka- sester na vse slovenske župnije, kamor so nas klicali. Z župnijami smo rastle in uspevale z božjo pomočjo tudi me tako, da imamo po več kot 40 letnem bivanju v Ameriki lep prostoren dom, ki je središče našega delovanja med ameriškimi Slovenci in Hrvati. V njem se vzgajajo mlada dekleta, ki žele delovati med lastnim narodom. Kraj in okolica ima zdravo podnebje in krasen razgled na gričke pokrite z drevjem in je ljubiteljicam narave res prava žrtev zapustiti lep in tih dom in oditi v mestni hrup in trušč. Vendar pa vsaka z veseljem doprinese to žrtvico, ker gre z radostjo v srcu tje, kamor jo kliče Bog: V šolo, v svoj razred, k malim, ki jim bo v teku e/cS ne le sestra, temveč du-rovna mati . . . I Sfovenslja in hrvatska dekleta?" Morda tudi ve želite postati duhovne matere, druge Cabrini, misijonarke med slovenskim in hrvatskim narodom. Ko bi ve vedele, kako velika je žrtev in kako malo delavk! — Kako Vas Kristus rabi, da delujete zanj med našim narodom! Morda Vas Bog že dolgo kliče, a nočete slišati, . . . Kaka škoda, če bi Bog utihnil. Glejte, truma slovenskega naroda sedaj zopet prihaja našo deželo — Ameriko. Ustanovili si bodo družine, nastale bodo nove slovenske naselbine. Njih mladina mora ostati božja, Kristusova, za katerega tr- Narofnlkom v Kanadi! Knjigo “Cm* maža” lahko naročite pri MU« Anici Dolenc, 1007 Lakeehore Rd., New Toronto, Ontario. Azijatski naseljenci so: Ki-.Te sv. maše se je udeležilo tu-tajcev je 46,000, Japoncev - di veliko naših sester. Po ma-23,000, črncev 20,000. ,ši pa so nas peljale na kor, Indijancev je 122,000; Eski-ikjer smo zapele še mnogo na zavel nov dun, duh pravega aa- “ toličanstva. Njihov ugled se je Pe starši pregnanstvo. Ali pa ______________1 ~ h n ftatnla ini slnVPTlslca. je in drugih britanskih otokov. Francozi; teh je tri in pol milijona. Ti so bili prvi kolonisti v Kanadi. Večina teh rodbin je že nad 300 let v Kanadi. Nemci: ti štejejo 600,000 prebivalcev nemškega porekla. Naselili So se v prejšnjem stoletju; sedaj je že nad 70 odstotkov tu rojenih, lepo število je inteligančnih poklicev, godbenikov, kiparjev itd. Ukrajinci: teh je 300,000. Večina teh je tu rojena — drugi rod; oni so tu na zapadu Kanade, v glavnem farmarji, a na vzhodu pa so zaposleni v težki industriji. So dobri organizatorji, imajo svoje odre, godbe in drugo. Judje: teh je 170,000. Prišli so sem iz Poljske, Rumunije in Rusije. Imajo precej izobra-ženstva, a nad 3,000 jih živi na farmah. Poljaki: jih je 150,000. Nizozemci: teh je tudi okrog 150,000; spadajo med bolj angleško govoreče ljudi. Njih jezik je soroden angleščini. Italijani: štejejo 100,000 duš; njih jezuiti so bili mučeni od rane francoske Kanade, i-majo nadškofa v mov pa 6,000. Iz tega poročila vidimo, da Kanada ni enolična. Ko v nedeljo odprem radio, so na sporedu tu v Manitobi Nemci, Poljaki, Ukrajinci, Francozi. Vsi imajo tudi bogoslužje v svojih jezikih. Jože Bogataj. ♦ ♦ ♦ Iz Batawe Ni nas veliko število Slovencev tu, ali porok je največ baš med nami iz naših vrst.’ Poročila sta se dva slovenska para. V soboto 27. avgusta sta se poročila v tukajšnji cerkvici sv. Srca brata Janez Košir s Cen-ko Buh in Frank Košir z Marinko Sečnik. Vsa 'slovenska skupina se je zbrala popoldne v Frankfortu, da primerno praznujemo ta dan posvečen sreči mladih parov. Manjkalo ni tudi “Ba-tawskih slavčkov,” ki so z narodnimi pesmimi ustvarjali ve urnim* HtiT if-tffli t i jZ v S- & .. . .................................................. mo za vas. Žal mi je, da ne (norem pogrešati nabemega moža; zato se bojim, da boste morali potovati sami. Toda brez dvoma 'boste za svoj tabor in svojo kuhinjo radi sami skrbe- Roger plane na noge. “Jalz da bi potoval sam! Saj norite! In takih del se niti ne pritaknem 1” “Potem bi bilo ipa morda še najbolje za vas, da greste z nami,” pravi gospod Byrson. i L ui im INSURANCE AGENCY numpm zulich, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoeiill 18115 NEFF ROAD vsled ene TEKOM ČASA, ko »e zobozdravnik Dr. J. V. Zunnik nahaja na St. Clair Ave. lo E. 62 St., Je okrog 28 drugih tsszizxtz se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti V dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik IsvrtU vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet' določenega dogo- Delo izgotovljeno brez odlašanja KJ^V (Ul SI. CkAI* AVB. vogal E. Otnd St.; vhod same na E. 62 St. Urad Je odnrt od 9:30 zj. do «• TeL: EN 6918--------------- 0O1YO0 fOEt-ii ViTAMlR« slabotne, bolehne lil kazale pot k Njemu. . • • ? jaki. . . Kaka odlika, kaka mi ženske, ki je v svoji mladosti ubogala božji glas, ki jci je klical na delo, ker “Žetev je bila velika, a delavcev malo” ... Usoda ameriških Slovencev je zelo slična italijanski. Naši rojaki so trumoma zapuščali ljubljeno domovino — a s krvavečim srcem. Saj vemo, s kako ljubeznijo visi slovenski kmet na zemlji, ki je vsa premočena z njegovim znojem in s krvjo, ki so jo stoletja prelivali za njo njegovi pradedi. Večina je šla v tujino za zaslužkom, da reši dom, na katerem bi bil moral kmalu zapeti boben vsled slabih letih in velikih davkov. Nekateri so res imeli srečo in so se v par letih vrnili. Mnogim, premnogim, je Amerika nudila prezgodnji grob. Večini pa se je ta nov način življenja tako priljubil, da so ostali tu, si ustanovili .svoj dom in družino, če so bili tako srečni, da so imeli slovenskega duhovnika, je ta vedno gledal, da je takoj sezidal šolo, v kateri so slovenske misijonarke, šolske sestre podučevale najprvo v slo- Morda ste Ve, dekleta, klicane, da sodelujete v širjenju kra- mojstri v smučarstvu; — med njimi je več profesorjev itd. Švedi: poročilo govori, da izbral za duhovne matere svojih ljubljencev, otrok. . . Dekleta, ki žele nadaljnih pojasnil, naj pišejo na naslov: Sister Provincial Mount Assisi Convent Lemont, Illinois, U. S. A. Dopisi in drugo ših cerkvenih pesmi ob spremljavi orgel, na katere je igral g. dr. Kolednik. Bilo nam je pri srcih kakor včasih na Veliko nedeljo, čez dan smo se potem razgovarjale z dr. Kolednikom o različnih vprašanjih, ki nas zanimajo. Gospod je bil zelo zabaven ves dan. Nekako ob petih popoldne pa smo se poslovile. Ostale smo zopet same. Gledale smo za odhajajočim avtom, kakor nekoč Galilejci ob Jezusovem vnebohodu. šele tu, kjer smo same sredi tako različnih narodnosti in ver, vidimo, kako pogrešamo svojega dušnega pastirja. Mislimo, da je želja vseh, ki smo raztreseni daleč od naše skupnosti, da bi se jim čimprej pridružili. Tem potom se še enkrat iz srca zahvaljujemo' g. dr. Koledniku za tako prisrčen obisk. Plačnik za ves njegov trud naj rodnimi pesmimi ustvarjali .c- ---—-- “ - selo in zadovoljno razpolože- mu bo dobrotljivi Bog! Bog ži- nje. Oba brata sta poštena slovenska fanta, katerih značaj se je koval v trpljeju, bedi in grozotah revolucije, ki je usod-j no spremenila njuno življenj-j sko pot. | Tam v “lesenem mestu” se je rodila ta tjubezen, kjer smo na milost in nemilost čakali, da nas ali prodajo v sužnost ali vi njega, g. Kukavca, ninetts-ka dekleta in vse ostale rojake širom sveta 1 Winnipegska dekleta. MALI OGLASI Lepa prilika Dobro idoča gostilna z D-5 nočnim klubom, na vogalu v gosto naseljeni okolici. Se mo-e Kanade, i- da nas an prodajo v suz„™ * cena zmerna. Po- majo nadškofa v Montrealu in P* Pijejo čez “J^lkličite aa soaeiujeie v sirjenju Švedi: poročno govori, u a Ijestva božjega med Vašimi ro- jjj, je 80,000. Policija pravi, ITaVi) nHlilffl IrnVft mi- J „ J— _ nnalo a t.PTTli jam. . . nano ounao, ■»»<» (ja ima najmanj posla s temi lost, kaka sreča, če Vas je Bog jjudmi. Torej so najbolj prid- Hiše naprodaj j___________ . V bližini E. 200th St. hiša s da Bog vso srečo, ki je na zem- g sobami v najboljšem stanju Nekaj zanimivosti o Kanadi Manitoba.—G. urednik nam tako imenitno opisuje svoje potovanje po Kanadi, zato si o-glejmo našo družbo — kanadski rod, mi novi naseljenci. Knjižica “Canadian AH” iz- dana leta 1941 nam takole po- gi delavci v težki industriji. V v blag spomin DBVETE OBLETNICE NEPRICAKO----i---------—• vane in toliko prezgodnje I venščini, pozneje, ker so šol- RTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE I............ hčerke, sestre m zlate , mamice v angleščini. Ker nas je bilo Helen Arh Verderber U Je ■» /vedno zatisnila svoje mile ter blag« oči ob času, ko Je dala življenje itnii dne 13. septembra 1940. DNE IM PAY Sum uran« »m* 'SSrsHT^js trss,«.—- Kruta smrt, zakaj odzvela si sinčku zlato mamico; kar naj rajše bi imel, spravila si v jamico. Saj ne mine nikdar dneva, da ne bili bi v duhu tam, kjer zdaj sipava Tvoje truplo kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Žalujoči ostali: CLIFFORD VERDERBER, sinček; LOUIS in ROSE ARH, starti; ROSE in OLGA, sestri. LOUIS ARH JR., brat. Ruti: teh je 60,000. Ti so prišli sem leta 1931. Bilo jih je 88,000, a 28,000 od njih je bilo nemško govorečih. Madžari: jih je 50,000. Ti so v glavnem prerijski farmarji; imajo pa med seboj precej dobrih godbenikov. Finci: teh je 50,000, ki pa živijo v sevčrnem delu Ontario in kunštni so seveda tudi. Danci: teh je 35,000 in žive bolj v zapadni Kanadi; izobraženi so bolj v kmetijstvu ter imajo v tej stroki tudi svoje u-čitelje na treh višjih šolah. Čehoilovaki: 35,000 oseb. Ti so izvrsthi farmarji in najbolj- roča: Leta 1941 je bilo v Kanadi enajst in pol milijona ljudi. Večina prebivalstva je evropejskega porekla, kar 98 odstotkov. Angleži: ti so na prvem mestu s pet in pol milijona prebivalcev; večina teh rodbin je tukaj naseljenih manj kot gto let. Začeli so se naseljevati v aiigieomn. ivci nao jc — — -------- - premalo, nismo mogle poslati nekako pred 150 leti iz Angli- NAZNAN1LO KANADSKIM SLOVENCEM! :zav®>. sedaj! vzor vsej fantovski družbi t Sedaj, ko stopata v zakonski stan, jima želimo, da jima ■ 14t 9545 (179) Jji mogoča. Naj Vsemogočni blagoslovi ti dve slovenski družinici, da bosta polni ljubezni, sreče in zadovoljstva. Ob tej priliki obema paroma iskreno čestitamo! — Poročevalec. ♦ ♦ ♦ Dekleta iz Winnipega se oglaiajo Winnipeg. — Bolj poredko se oglašamo dekleta iz Winnipega, a v pondeljek 23. avgusta pa smo dobile tako prisrčen obisk, da to rade sporočimo tudi drugim, škoda pri tem j,e bila le ta, da nismo o tem lot 75x140 samo $10,500. Skoro nov bungalow blizu E. 260th St. 4 y2 sob garaža in cementni dovoz, gas kurjava car-petirig, peč in ledenica vse samo za $12,500. Hiša za 2 družini 5 in 5 sob dva garaža, carpeting, Venetian blinds, samo $11,500. Kovač Realty 960 E. 185th St. KE 5030 I (180) Stocker naprodaj Naprodaj je skoro nov “stock-er,” rabljen komaj par mese- j,c Una .o i«, — _____ - —cev. Dobite ga zelo poceni. prav nič vedele poprej. Nismo Vprašajte na 1361 E. 52. St. pretekli vojni je bil Čeh na- «. —-------- ----- , čelnik prve šole za letalstvo v Šim stanovanjem. Pred bolni- namreč mogle v naglici zbrati vseh Slovencev raztresenih po Winnipegu. Kakor vsak večer smo tpdi ta večer sedele zunaj pred na- Vsem našim naročnikom po Simi KM-nadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA. Cleveland, O., 13. septembra 1949. Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov je: MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road Ntw Toronto, Ontario, Canada Kanadi. Belgijci: teh je 30,000 in žive večinoma po farmah in se bavijo ž mlekarstvom. Rumuni: jih je 20,000, žive večinoma na farmah v provinci Saskachevan. Islandci: 20,000 in so precej izobraženi. Jugoslovani: nas je pa 15 tisoč, pravi knjižica. Opiše pa nas takole: Slovenci so preživeli 13 mirnih stoletij pod vodstvom Avstrije in imajo lepo kulturno središče v 2,000 let starem prestolnem mestu Lju- šnico se ustavi avto in iz njega GL 6357. stopijo najprej tri naše nekdanje spittalske sotrpinke: gdč. Judita, Štefka in Ivanka iz Ni-netee. Za njimi pa še neki duhovnik in šofer. V šoferju smo takoj spoznale g. Mirka Kukovca, za duhovnika si pa niti malo nismo nadejale, da je Slovenec. Kar nas že od daleč pozdravi: “O ve dušee slovenske!” Po pozdravu smo šele izvedele, da je to g. dr. Kolednik Ferdinand in prihaja k nam iz Colorade. Dekleta in šofer Soba se odda Odda se soba s privilegij ami v kuhinji, s pohištvom ali brez. Zglasite se na 12315 Locke Ave. (181) Hiša ža 4 družine Naprodaj je hiša za 4 družine, 4 sobe vsaka, kopalnica in klet. Vprašajte na 1087 E. 68. St. južno od St. Clair Ave. -(184) starem presvomcni mcim uju- .u ------------ ------------ bljani (omenja bolj podrobno -so ostali med nami, g. doktor _ . . »v,* _____3 1 Ki o Ir of- X a neoflni- Hrvate, ki so prišli sem med leti 1923 — 1930). Glej ga spaka, nič ne omenja, da bi mi i-meli kaj izobraženstva, bo pa mogoče v bodoče z novimi kaj z bolje, mislim. Za Jugoslovani so samo še Grl«, ki jih je 10,000; ti se pa večinoma ukvarjajo z restavracijami in s trgovino s sadjem. So zelo bistri, izobraženi in dobro organizirani. pa je ša obiskat č. s. predni-eo, kjer se je dogovoril z njo 4 glede stanovanja, hrane in sv. maše. Bila je zelo ljubezniva _ njim. Naslednje jutro smo opravile sv. spoved in se ob osmih udeležile sv. maše. Med mašo smo prepevale lepe slovenske cerkvene pesmi. Prvič že skoro po enem letu, smo zopet slišale slovensko pridigo. Nehote so se nam orosile oči. (11) Dve sebi se oddasta Oddasta se 2 3obi za zakonski par; istotam je naprodaj tudi Underwood pisalni stroj. Vprašajte na 1108 E. 71. St. Kdo hoče mačke? Oddajo se mlade mačke, lepo pisane, stare po 2 meseca. Zglasite se na 997 E. 6B. St. od 2 do pop. Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilik« šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 1 ^rfSrjr' Drežišča je slišal ljudi, ki .o Maurice premišljeval o teh pro- ponavljajal Sambuc, obračaje ki tovarni. On je citiral lain-. 1L a, n roti stovoinišL kompanijah, od'se korak .a korakom. “Tak ho- ske drobtine, dočim je tovariš razgovarjaje iprihajali proti njemu in lomili veje na poti; v svoji preplašenosti je iztrelil st ovoj niških kompanijah, od se korak za korakom. “Tak ho katerih so prihajale že zdaj dita vendar, mrcini!” pritožbe od vseh strani. Morali j Tudi ta dva sta se zdela Mau- VpuškT menPež,t1maeoiravka ^boriti'tezased Druga divizija, pripadaj oča brigadi Bourgain je bivakovala za cerkvijo na si- ga niso mogli skuhati, so ga vojaki hrustali kar tako; a lakota jih je mučila zato le še Je Uivanuvuia id — ---- -- ” roki planoti, ki se je Obrabljala bolj, in Pacheju je prišlo sla- IUR1 pianvui, m jv--------- z dolgim hrastovjem. Že je padala noč, ko se je mogel 106. polk vendar enkrat nastaniti na robu tega gozda; tolikšna je bila zmešnjava v izbiranju in določevanju taborišč. “Tiho!” je dejal Qhouteauj 1 j uto, “jaz ne jem ničesar, jaz hočem spati!” Tako so govorili vsi. Mnogi niso imeli več moči, da si postavijo šatore, in so zaspali, kjer se je kdo zgrudil kakor neživa kapa. Sicer pa, da bi mogli ljudje jesti, bi se bila morala vršiti razdelitev provijan-ta. Toda intendance, ki je pričakovala 7. armadni zbor v s Prusi. Že sta prihajala tudi Maurice in Jean in za njirna drugi, ko se je dvignil hripav glas: “Ne streljate, grom in strela!” Na rohu gozda se je pokazal velik, suh človek, čigar gosta, razmršena brada se je nerazločno risala v mraku. Nosil je sivo bluzo, okrog ledij prepasano z rdečim pasom, čez “Ne, ne, pustita ga spati”, je dejal Jean Chouteau-u, ki je tresel Maurica, da bi mu dal njegov delež. “Ah”, je dejal Lapoulle, “jutri, ko pridemo v Augouleme, dobimo kruha . . Bratranca imam, ki je vojak v Angoule-me-u. Dobra garnizija je to.: Vsi so zastrmeli, in Chouteau je kriknil: “Kako, v Angouleime? . . . . Vdiš ga, tepca, ki misli na An-gouleme!” Nemogoče je bilo izvleči iz Lapoulleja pojasnilo. On je menil, da marširajo v Angou- ske drobtine, dočim je tovariš jedva znal čitati; obadva pa sta kot vredna bratca tvorila neprijetno dvojico sumljivih 'Di s looriti iz zaseu, ------• vražnika za grmovji, goniti ga, se, suhi dolgim, je bil rojen v prikazni._________________________________________i pobijati njegove straže in ime-Joulonu; najprej je služil v giimiiiiilllliilllllililliiiii ti gozde tako zasedene, da jim Marsel ju za kavarniškega na- g Mi pripravimo ZDRAVILA aa Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio AUHIVVIJU “ — *- -- — mm takarja, nato je prišel v Seda- g nu kot zastopnik Za južno sadje j g v konkurži in še kasneje je sto- = pil v neprijetne stike s polici- = živ Prus ne bi ušel. V resnici pa so bili na tem, da postanejo strah in groza kmetov, katerim so pustošili polja, name- pu v iieijrijw.c -»—> » j-—; »toda bi jih branili. Iz mrž- jo, to pa zaradi zamotane tatvi-nje do redne vojaške službe solne, ki je ostala nepojasnjena, stopali v te kompanije vsi izob- Ducat, mali debeluhar, nekda-čencf srečni, da s tem uhaja- mji sodnijski eksekutor v Blam-preipasano z rdečim pasom, tvo jo vojaški disciplini in da se vile-ujebilzaradineštetih zgo-ramo pa miu je visela puška. Iz- morejo ipotepat po šurnah ka- deb z majhnimi deklet p ■ , s, ?. pimm kor tolovaji, kjer se jim lju- ran prodati svoje mesto m je bi. Moštvo v pozameznih kom- -bil baš zaradi istih nesramno-pahfjah je 'bilo naravnost sra- sti v nevarnosti, -da pride pred motno, poroto v Raucourtu, kjer je bil “Obe! Cabasse, Ducat!” je zadnje tedne knjigovodja^ ne- miiiin i S piicčtiu/vaia i. ...------------ ----------, — - I!esaceju, ni bilo v Oches-u, V leme. In zjutraj je Ob pogledu tej splošni trudnosti in otopelosti niti niso -dali več signala za korporale. Kdor je mogel, se je skušal oskrbeti z živili. Od tega trenotka dalje se ni več razdeljevalo; vojaki so morali živeti od svojih lastnih zalog, ki so jih po mnenju predstojnikov -nosili v telečnjakih. To- na ulance sveto zatrdil, da so Bazaine-ovi vojaki. Nato se je zavilo taborišče v neprodinno noč in v smrtno javil je takoj, da je Francoz, prostovoj-niški seržabt, in da prihaja z dvema svojih mož iz diauletskih gozdov poročat generalu. “Ohe! Cabasse! Ducat!” je kriknil, okrenivši se nazaj. “Ohe! Tak pokažita se že, mrcini!” Daši sta se možaka nedvomno bala, vendar sta stopila bliže: Ducat je bil majhen, debel, bled človek z redkimi lasmi, Cabasse pa visok in suh, črnih lic in dolgega, ostrega nosu. “Povejte, ali niste vi nemara Guillaume Sambuc iz Remily a?” In ko je ta po nekolikem obotavljanju z nemirnim licem pritrdil, se je mladi mož nehote iicpiuw ... » —. —v jodm-akhil: ta iSiamibuc je bil na molčanje. Vzlic hladni noči je glasu strahovitega malopridne- u:i„-------(jičn-i sin drvarske rodbine, ki je slabo končala. Očeta, pi- bilo -prepovedano zažigati ognje. Vedeli so, da jih loči od Prusov jedva par kilometrov; pazili so celo na sleherni šum, nikov -nosili v teiecnjamn. iu- paim su vciu im mu«.«, »m.., da telečnjaki so -bili prazni, le da bi jih ne bili opozorili -nase. malokdo je še naše; skorjico jamca, so našli nekega večera s prerezanim vratom v gozdnem _____i------— .. - zakotju, mati in hči -sta prosja- Castniki so bili že ipovOd-ali mo- £Ui ^ kradli, dokler nista iz- kruba in drobtinice — ostanka štvu, da se okoli štirih Zjutraj izobilja, v -katerem so nazad-'odpravijo dalje, da dohite zadnje živeli v Vouziers-u. Kave mujeni čas, in vsi so naglo poje bilo, in tisti, ki so bili naj- legli ter spali hlastno kakor po-manj trudni, so pili kavo brez biti. Izlnad razkropljenih tabo-slad-korja. |rov se je krepko dihanje teh Ko je hotel Jean-deliti, snesti množic dvigalo v temo kakor sam enega izmed svojih dveh sapa zemlje same 3IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII RAZPRODAJA ženskih poletnih oblek! Mere 14 do 52, vredne do $4.3^, na razprodaji po. DRUGE ŽENSKE OBLEKE vrednosti do $8.39, tl so na razprodaji po....-ut—..... ’ OTROŠKE OBLEKE, mere od 1 do 12, zelo fine tj ra so zdaj na razprodaji po .....’ MOŠKE OVRATNICE, fino blago, zares dober kup * 4 2 za ....... RAZPRODAJA JE VES TA TEDEN! Prodajalna odprta te dni vsak večer do 7 v soboto do 8:30 Poslužite se te lepe prilike in prihranite si denar v naši trgovini MARSICH & RUSS 6108 ST. CLAIR AVE. ______ suborjev in dati drugega Mau-ricu, je videl, da trdno sipi. V prvem hipu ga Je mislil zbuditi, a nato je mirnod-ušno shranil obadva -suhorja izopet na dno svojega tornistra, z neskončno skrbjo, prav kakor da bi skrival zlato; zadovoljil se je s kavo kakor ostali tovariši. Zahteval je bil, da se postavi ša-tor; vsi so se bili že zleknili po-d njim, ko se je vrnil Loubet s svoje ekspedicije ter prinesel korenja z bližnje njive. Ker Naenkrat je strel predramil speči oddelek. Noč je bila še globoka, utegnilo je ibiti ob treh. Vsi so plamili pokoncu, alarm je polagoma narastel; spošno so mislili, da gre o sovražnem napadu. Bil pa je samo LoUbet, ki ni več sipal in mu je -prišlo na misel, da se zaleze v hrastje, kjer je moralo biti -kaj kuncev: kakšna gostija bi bila to, če 'bi z rano zoro prinesel tovarišem par ku-n-cev za pečenko! Ko pa je iskal dobrega ginili, -najbrže v kakšno tolerančno hišo. Guillaume pa je bil lovski tat in tihotapec. Le eden iz te vrle pasme je dorastel pošteno: Prosper, zdaj pri afriških lovci, ki mu je sreča vdihnila misel, da je iz -mržnje do gozdnega življenja stopil v sl-užbo iza .'kmetskega hlapca, predem je postaj vojak. “V Reimsu in Vouaierlzu sem videl -vašega brata”, je nadaljeval Maurice; “dobro se mu godi.” Sambuc ni odgovoril. Nato je kratko prekinil; “Vedite me h generalu; poi vejte mu, da so prišli p-rosto-voj-riiki iz dieuletskega gozda, ki mu imaj o povedati važno reč.’ ’ Vračaje se v taborišče je 5 MARY A. SVETEK LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. KE 3177 Starši, pošljite otroke! MLADINSKI PEVSKI ZBOR ST. 3 uči petje vsak torek pričenši 13. SEPT. in »icer od 6 do 7 zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosimo, da pošljete otroke v šolo, da se nauče lepega petja! a 3 i iiiiiiiiiiiiiuiiiitiii? • O S C c o o M KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH j, Ambulančna postrežba noč In dan NOTARY PUBLIC /fpj; P ' i - Najboljšo Garancijo .Zavarovalnine Jamči KRAM JSKO-SLOVENSK A KATOLIŠKA JEDKOTA Rabite postrežbe? ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Tel. HE. 4148 Cleveland 3, Ohio POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah. ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno od-premljamo na naslovnike. SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV ; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih in f. . tudi BEGUNSKIH zadev. OPRAVLJAMO NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in, druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE ' zanesljivo in dobro znano tvrdko A. KOLLANDER 0 EARLY CANALS AND ROADS George Wash:..i .--". s scattered Revolutionary War armies faced the British forces pushing against the Americans from the east, the north and the south and beyond Fort Pitt the British at Detroit were a constant back door threat with their Indian allies. In the year 1718, Gen. Washington sent a small military force to build a fort in the Ohio country to block off this threat. The site chosen for Fort Laurens was the ancient Indian ford on the Great Indian Trail to the west where it crossed the Tuscarawas River near the present town of Bolivar. This trail, now followed by Routes 151 and 212 from Mingo Junction on the Ohio River to Bolivar and Route 250 to Wooster, was the war path followed by the Indians in their raids upon each other and upon the settlements in Pennsylvania in the early days. The main north and south road used by the pioneers after the Revolutionary War, now Route 21, passed near old Fort Laurens as did the Ohio and Erie Canal which opened up this section to settlement « « « « • Motorists today find many points I Custer monument at the birth-of interest in this portion of Ohio place of the great Indian fighter where the Muskingum Conservancy of the west is at New Rumley District lakes and reservoirs pro- north of Cadiz and McCook House vide opportunities for hunting and on Route 9 near Carrollton, home Ashing and other outdoor reorea- of the Fighting McCooks of Ohio, tion. From the Portage Lakes near is now a Civil War Museum that Akron and Lake Milton and the interests many motorists, as does Berlin Reservoir northeast of Can- the Pres. McKinley Memorial at ton, south to the Tappan Reser- Canton, voir, this area contains such Ashing waters as the reservoirs of Beach City, Dover, Atwood, Lees JaeaCn t/liy, uover, mwwu, uwo- ville, and Guilford Lake and Jefferson Lake. The Tuscarawas River valley has historical as well as scenic attractions for the motorist today. On the fourteen-mile stretch of the river south of New Philadelphia the three Christian Indian villages, Schoenbrunn, Gnaden-hutten, and Salem, were located. Today the reconstructed Schoenbrunn village (first white settlement in Ohio, founded 1772) and the Gnadenhutten monument, marking the site of the Indian massacre, are tourist attractions. Zoar Gardens and the King’s Palace museum at Zoar mark the site of the German socialist settlement established in 1817. The diuuu. The early canals had an important influence on this part of Ohio. Akron owes its existence to the canal. Canton opposed the canal’s construction and for years lagged behind Massillon Which welcomed the canal. A branch canal eventually was built to Canton and a canal extended from Bolivar to East Liverpool where Ohio’s pottery industry was established in 1840. An early historian stated that-•‘Before the building of the Ohio Canal, the people were wretchedly poor for want of a market. Wheat brought twenty-five cents per bushel and had no outlet except by wagon to Cleveland and Pittsburgh.” Motorists today touring this section find it difficult to imagine the conditions of the early pioneer days of Ohio. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. .. Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znala 126.94% Ce ho*ed dobre tebi to rr.Jto dmto. * °* ~ itevl In ojuteoWentnJ podporni orfanfocUL KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTl kjer m lahka tavern** m tmrtnlne. nu »ottodba. onerecUe. aroU baletni In enemodtatt. K. S K. JKDNOTA Mtejema molk. in »eMke od lk. d° ». »•“' otroke na UkoJ na rujrtva In do IS. leta nod «*•!• ekrllle. K. 8. K. JKDNOTA bdaja aamiedernelie »rite eertttfkate tedanji dobe od UM.M de SMMJ*. trudi te In nrlaiaM takoj U nojatnda e »rtrtranje knm “ ehrntt. GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, 111.