Leto XXIII., št. 169,	Ljubljana, petek 30. jaHja 1943
Cena cent. 80
Upi.imuno. LjutMjuo., Puccinijeva ulica 9.
Telefon ii i 1-22. 11-23 31-24 lHM-i.ua> oddelek. Ljubljana, Puccinijeva ulica J - i eletor U 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: ljubljanska cesta 42 Računi: a ljubi lanske pokrajino pri poitno-čekovnetn zaroda te. 17.749, za ostale kraje Iraiije Servizio Conti Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASIOPSTVO za oglase a Kj
Italije in inozemstva ima Uoione Pubblicifi Italiana S. A. MILANO
d ■ o cazeo
Izhaja ruk
Naročnina __________
h inoMmftro vključno s »Ponedeljskim tromc Lit 36.50.
onedtljki fm.
asen p e i e c n o Lit 18
Uredniit t o : LJofcljana, Pncaniiera ulica It. S. — Telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Roltopill »c ne v t a č a i o.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U pob*
blicidk di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom maršala Badoglia
Mar J dna fašistična stranka je razpuščena, podporne, športne in vzgojne ustanove pa ostanejo — Ukinitev velikega fašističnega sveta in Izrednega sodišča
Rim. 28. jul. s. V torek 27. t. m. je bila
v Viminalu prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom Eksc. maršala Badoglia Svet je sps ičo novega položaja, ki je nastal v političnem življenju države, predvsem odredil razpust Narodne fašistične stranke.
7 i=tim ukrepom so bile razglašene od-loboe, po katerih razne pomožne podporne. vzgojne in športne ustanove bivše .'franke lahko še naprej delujejo.
Na isti seji ministrskega sveta je bilo odrejeno ukinjenje zakona z dne 9. 12. 1928 št. 2693, tičočega se Velikega sveta fašizma. ker je nezdružljiv s povratkom k ustavnemu redu.
Odrejena ie bila tudi ukinitev posebnega sodišča za obrambo države, katerega pristojnost se prenese na vojaška sodišča armadnih zborov za časa vsega trajanja sedanje vojne.
Inozemski tisk o spremembah v Italiji
Carigrad, 28 jul. s. Turški listi posvečajo cele strani spremembi vlade v Italiji. Ugodno se komentira vest, da je bil za zunanjega ministra imenovan Eksc. Guari-glia, veleposlanik pri vladi v Ankari. Med nekajmesečnim bivanjem v Ankari se je veleposlanik Guariglia uveljavil kot diplomat prvega reda ter si pridobil splošno spoštovanje in ugled. List »Bejoglu« piše v članku z naslovom »Kontinuiteta«, da se v hudih urah naroda izmeri vrednost ustanov, ki so nad minljivimi ljudmi, ter poudarja. da je dinastija bistvene vrednosti za Italijo, ker je povezana z vsemi zgodovinskimi dobami države. Po omenitvi, da je bila Savojska dinastija med borbami za preporod luč, Id je privabljala vso vero in upanje, omenja list, da je v prejšnji vojni vladar predstavljal voljo naroda do odpora. List »s ključu je, da je naravno, da se v trenutkih odgovornosti za italijanske voditelje lik vladarja postavi na prvo mesto med bliski bitke Ln truščem bombardiranja.
Ankara. 29. jul. s. Oficiozni list »Ulus« posveča Savojskemu domu simpatično napisan članek v treh kolonah, v katerem poudarja zlasti to. da je monarhija predstavljala vselej najtrdnejšo vez italijanskega naroda. Vsi turški listi objavljajo dolge življenjepise maršala Badoglia in zunanjega ministra Guariglie.
Bern, 29. jul. s. Švicarski listi še nadalje poudarjajo, da je krona prevzela nasproti dogodkom vso odgovornost in da je Kralj Viktor Emanuel zopet dokazal, da je zelo priljubljen v državi, ki je vsa strnjena okrog njega. L'sti nadalje podčrtavajo v smisiu poslanice maršala Badoglia, da se vojna radaljuje in da poslednji dogodki v T tali ti niso niti najmanj vplivali na vojaške operacije na Siciliji, ki se nadaljujejo in potrjujejo hrabrost vojakov. Odpor itali-anskih in nemških čet na Siciiji se je celo povečal m tudi kanadske čete so naletele na večje težave v svojih operacijah.
Listi ot javljajo nadalje obširne življenjs-rrise maršala Badoglia in navaja slavne rtapp njegove vojaške kariere, poudarjajoč, dft je njegov ugled v vsej državi in tudi v
sovražnih državah zelo velik. Izredni dogodki, ki so se te dni odigravali v Italiji, so dali švicarskim listom priliko, da opozo-re na brezhibne odnose med obema državama. Vsi listi izražajo tudi upanje, da bo nova vlada vrnila italijanskemu narodu mir v pravici in časti. Splošno je tudi pri zna -I nje iskrenih namer in vroče ljubezni za nesmrtno Italijo, ki prevevajo tako Savojski dom kakor maršala Badoglia, o čigar domovinskih čustvih ne mere rihče dvomiti.
List »Jcurnal de Geneve« objavlja uvodnik. v katerem piše. da pomenijo politični dogodki, ki so se odigrali v Rimu, zaključek dolgega razvoja in pripominja, da bo Švica z največjimi simpatijami spremljala napore maršala Badoglia in njegove vlade. Švica, ki je povezana z Italijo na temelju nepreklicnega prijateljstva, upa, da bo ta država našla pot do svoje obnove. List izraža tudi željo, da bi Italija s svojimi novimi voditelji uveljavila tradicije, na katerih je zgrajena njena veličina, in da bi dala Evropi, ki bo izšla precej slcru-šena iz te vojne, svoj bogat duhovni doprinos in smisel za delo.
Rimskj poročevalci švicarskih listov, z3a-sti poročevalec lista »Neue Ziiricher Zeitung« poudarjajo, da se je Badoglio ob sestavi nove vlade obdal s strokovnimi sodelavci, ki vlivajo državi resnost svojega programa.
Tanger, 28. jul. s. Maroški tisk objavlja z velikim poudarkom vest o spremembi italijanske vlade. Listi objavljajo slike in proglase Kralja in Cesarja ter maršala Badoglia. omenjajoč, da vlada po vsej Italiji mir, delo, red in velika patrioti črna gorečnost. Listi podčrtavajo, da sestavljajo novo vlado strokovnjaki, ki dajejo državi največja poroštva. V političnih krogih so sprejeli s posebnim zanimanjem vest o imenovanju Eksc. Guariglie in Eksc. Rocca za ministra. Njuno delo v srvojstvu veleposlanikov se omenja s spoštovanjem. Poluradno glasilo glasilo španskega Maroka posveča vso prvo stran današnje številke zadnjim dogodkom v Italiji ter objavlja obširen življenjepis maršala Badoglia
Japonski uspehi na severnem Kitajskem
Velik plen v bojih s kitajskimi komunisti
Peking. 29. jul. s. Vrhovno poveljništvo operativne vojske na severnem Kitajskem je danes objavilo uspehe očiščevalnih operacij proti komunističnim četam v zadnjih žestih mesecih, ki so bile izvršene v tesnem sodelovanju z japonskimi oboroženimi silami. V 207 okrožjih so bile prizadete znatne izgube sovražniku, ki ie pustil na bojišču 835 mrtvih. 742 pušk. 9595 nabojev. več lahkih in težkih strojnic in velike količine topniškega streliva.
Tokio, 28. jul. s. Z nekega japonskega oporišča na Kitajskem poročajo, da so ja-Donski lovci med nekim letalskim spopadom zrušili dva »P-40«. Edinice letalstva japonske vojske so zopet napadle letališče Kierov. Nastala je huda škoda na odleti-.ščih in v drugih letaliških napravah. Vsa japonska letala 90 se vrnila na svoja oporišča.
Tokio, 29. jul. s. List »Jomiuri Hoki«. tolmači poročilo japonskega glavnega voj-rega stana, ki je javilo potopitev neke kri žarke razreda »San Francisco«, in podaja v zvezi s tem pregled angleško-ame-ri^keea brodovja istega tipa. ki so ga Japonci potopili od začetka vojne dalje. Iz tega pregleda je razvidno, da so japonske letalske in pomorske sile potopile 62 križar k poškodovale pa 52.
Tokio. 29. jul s. V poldrugoletni vojni se je na Filipinih in v Birmi posebno izkazal odred japonskega letalstva pod poveljui-štvom generala Riosukeja Matkanišija, ki je sestrelil od pričetka vojne do konca maja 620 sovražnih letal od katerih je 214 zrušil v borbah. Jata generala Matkanišija te potopila 142 ladij, uničila 3707 tankov in mnogo vojnih potrebščin. V tej dobi je zgubila 60 letal, ki so se večinoma prostovoljno pognala proti ciljem.
Konsolidacija na Filipinih
Legaš pi, 28. jul. s. 23 gverilcev pod vodstvom Pedra Britona, Rocenta Broquese-na in Clonta Borera so pod vtisom japonskega prizadevanja, da se vrne popolna neodvisnost Filipinom, prišli iz svojih skrivališč v gorskem okrožju Bicola na otoku Luzonu ln se predali japonskemu orožni-štvu. Izrekli 90 žel .jo, da bd sodelovali v nadaljnjem z Japonci in izjavili, da so nadaljevali odpor samo zaradi tega, ker jih je preslepila »prekleta propaganda jan. kejev«.
Tesno sodelovanje Tajske z Japonsko
Bangkok, 28. jul. s. Urano poročajo, da je tajska vlada sklenila podati na Japonsko misijo pod vodstvom zunanjega ministra. ki bo vrnila obisk japonskega ministra za zadeve Velike vzhodne Azije Kazua Aokija. Misijo bo spremljal svetnik japonskega veleposlaništva, njeni člani pa bodo generalnj direktor za politične zadeve, zunanji minister, direktor za gospodarske zadeve v zunanjem ministrstvu, parlamentarni tajnik zunanjega minfstrstva, šef protokola in dva tajnika zunanjega ministrstva
Basa tajske vojske
Bangkok, 28. jul. s. Tajska proslavlja danes dan vojske. Ob nasjočnosti zastopnikov oblasti so bole vojaške in športne prireditve. med katerimi so položili cvetlice pred spomenik zmage.
Sklepi španske vlade
Madrid. 28. jul. a Danes ponoči je ministrski svet, ki se je v petek sestal pod predsed-ništvom državnega poglavarja, zaključil svojo sejo. Med številnimi odobrenimi dekreti so dekreti, s katerimi je vojni minister imenoval za generalnega kapitana drugega vojaškega področja v Burgosu divizijskega generala Miguela Abriata Cantona, za generalnega direktorja civilne garde pa divizisjkega geneTaia Kamilla Arcnsa Vego, ki je zapustil položaj podtajnika v vojnem ministrstvu.
Ministrski svet je nadalje odobril dekret letalskega ministrstva, s katerim se ustanavlja splošna akademija za letalstvo.
Uradni li&t objavlja dekret zunanjega ministra, s katerim se ukinja položaj letalskega atašeja nrj španskem veleposlaništvu v Rimu in pri poslaništvih v Beogradu. Bukarešti, Sofiji in Ankari.
Velike poplave v Argentini
Buenos Aires, 29. jul. s. Iz Caracasa se
doznava, da je zaradi dolgotrajnega deževja reka Orinoco preplavila bregove in poplavila velika področja. Prebivalstvo v pokrajinah Ariruna in Caicara je moralo zapustiti svoja naselja in se umakniti na gore. Utonilo je mnogo živine. Skoda ie ni ocenjena.
Trdno prijateljstvo Madžarske in Italije
Bndimpešeta, 28. juL a V Budimpešti je vzbudila vest o imenovanju maršala Badoglia za šefa italijanske vlade veliko zanimanje. Madžarski listi so objavili na prvih straneh z največjimi črkami to vest, kakor tudi proglase Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter novega šefa vlade. Prvi uredniški komentarji so prežeti z največjo simpatijo do Italije. Vsi listi znova potrjujejo čustva nespremenjenega globokega prijateljstva Madžarske do Italije. Prijateljstvo Madžarske do Italije piše »Magyarszag« ni slučajno, ima floboke korenine v skupni omiki in zgodovini obeh držav. Ljudstvo sv. Štefana je hodilo v teku svoje evropske zgodovine vedno ob strani Italije, razen v vojni 1914/18, ki je bila bolj italijansko-avstrijska vojna. Maršal Badoglio. nadaljuje list, nooseblja najlepše italijanske vojaške kreposti ter uživa doma in v inozemstvu veliko popularnost.
Listi vbjavljajo slike maršala Badoglia in dodajajo, da se je z njegovim imenovanjem za šefa vlade pričela nova faza v razvoju Italije, na katero se v tem trenutku obračajo pogledi vseh prijateljev s čustvi na i odkri tosr čn e j š ega prijateljstva. Listi nadalje podčrtavajo pomen patrio-tičnih manifestacij v Italiji, katere potrjujejo soglasnost v odobravanju, v katerem se je italijansko ljudstvo zbralo okrog Kralja in maršala Badoglia.
Poluradni »Budapesti Ertesito« piše med drugim: Maršal Badoglio, veliki in občudovanja vredni lik vojaka, je storil domovini že neprecenljive usluge. Predstavlja največje italijanske vojaške kreposti.
V tem zgodovinskem trenutku, piše pol-uradna agencija, obračajo Madžari poglede k Italiji z najtoplejšo simpatijo, prepričani v bodočnost velike prijateljske države.
Stroga nevtralnost Argentine
Buenos Aires, 28. jul. s. šef policije je izdal vsem listom poziv, naj se izognejo objavam vesti in komentarjev, ki lahko škodijo nevtra'nostni politiki države ter predstavljajo propagando za katerokoli izmed vojujočih se strank.
Violenta pressione avversa-ria nella regione centro set-tentrionale del fronte siculo
Azioni notturne di bombardieri germanici nel porto di Gela: 6 mercantili per 29.000 tonn. oolpiti e daaneggiati
12 velivoli nemici distrutti
Comando Supremo. Bollettino di guerra n. 1160:
La pressione avversaria ha ripreso violenta, con il concorso di poderose masse aeree, nella regione centro-settentrionale del fronte siculo dove aspri combattimenti sono in corso.
Nel porto di Gela azioni notturne di bombardieri germanici conseguivano favorevoli ri su 1 tati: Sei mercantili di complessive 29.000 tonnellate di stazza venivano colpiti . danneggiati.
Centri della provincia di Salerno e 1 očali t a della periferia di Napoli sono stati attaecati dalla aviazione anglo-americana: di scarsa en ti t & i danni segnalati, limitato il n u mero delle perdite. Risuitano complessi-vamente abbattuti 12 velivoli nemici, dei quali 5 dalla caccia tedesca in Sicilia, 6 dalle batterie contraeree di Napoli e delle isole, uno da un idrovolante della nostra rieognizione marittima in Mediterraneo.
Generale Ambrosto
Silovit sovražni pritisk
Nočne akcije nemških bombnikov v pristanišču Gela; 6
trgovskih pamikov v skupni tomaži 29*000 ton zadetih in poškodovanih — 12 sovražnih letal uničenih
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1160:
Sovražni pritisk SC JC silovito obnovil ob sodelovanju močnih letalskih sil v srednjem odseku sicilskega bojišča, kjer so v teka hudi boji.
V pristanišču Gela so nočne akcije nemških bombnikov dosegle ugodne rezultate; zadetih in poškodovanih je bilo 6 trgovskih parnikov s skupno 29.000 tona-
mi.
Angleško-ameriško letalstvo je napadlo središče pokrajine Salerno in kraje v bližini Neaplja; zabeležena škoda je neznatna, število izgub pa omejeno. Skupno je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal, katerih so jih 5 sestrelili nemški lovci nad
Sicilijo. 6 protiletalske baterije v Neaplja in na otokih. 1 pa naše pomorsko izvidni-štvo v Sredozemlju.
General Ambroejo.
Angležinje obsojajo
bombardiranje Rkna
Lizbona, 29. jul. s. Med pismi, ki jih je objavil »Times« za bombardiranje Rima in proti njemu, je pismo gospe Silvije Spngg, ki bombardiranje odločno obsoja, zatrjujoč, da bi se železnica med severom in jugom Italije prekinila lahko med Rimom ln Neapljem, ne da bi biio potrebno bombardirati Rim.
:i poizkusi prodorov ari Orlu odbiti
st
Samo pri Orlu je
nad loo sovjetskih tankov In 33 letal
Iz Hitlerjevega glavnega stana^ 29. jul. Vrhovno poveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na več točkah loka pri Orla so bHe naše čete ves včerajšnji dan v težkih obrambnih bojih uspešno popi rane od močnih oddelkov letalstva. Vsi sovražni poskusi *> prodor so bili po sprememb polnih bojih od biti in so bile sovjetskim četam prizadete nove znatne izgube. Samo v odseku severno od Orla so izgubili nad 100 oklopnih vozil in 33 letal.
V	drugih odsekih fronte je podvzel sovražnik samo krajevno omejene napade, ki so bili odbiti deloma v zelo ostrih bojih ali v protfeunklh.
Skupno je bilo včeraj uničenih 186 sovjetskih oklopnih vozil.
V	zadnjih težkih obrambnih bojih jožno od Ladoškega jezera se je posebno odlikovala vzhodno-praska I. pehotna divizija.
Prodorni sunki ameriške vojske vzdolž severne obale Sicilijc so bili odbiti. Močni, od letalstva podprti sovražni napadi proti srednjemu odseku sicilske fronte, so se izjalovili ob odločnem odporu naših čet. Pred južno obelo Sicilije so nemška bojna letala pri nočnih napadih težko poškodovala 6 transportnih ladij.
Oddelki severno-ameriških bombnikov so prileteli včeraj dopoldne nad Nemčijo hi so, ko so jih oddelki nemških lovskih letal prisilili k boju, odvrgli brez cilja bombe na nekaj mest, med drugimi na Kassei in na več odprtih podeželskih občin. Povzročeno je bilo nekaj izgub med prebivalstvom in škoda na poslopjih. Niiša protiletalska obramba je sestrelila 35 težkih Ulrimotornih ameriških bombnikov. Izgubljenih je 7 lastnih lovskih letal.
Preteklo noč so maloštevilna sovražna molilna letala preletela severnozapadno ta zapad no ozemlje Nemčije,
Nemška bojna leftaSa so napadla aDje aa področja Londona.
Podrobnosti o bojih
Berlin, 29. jul. s. DNB poroča, da je med borbami v srednjem odseku vzhodne fronte ob sistemu elastične obrambe Bolhov včtiaj spremenil lastnika. Nemške čete so lahko nemoteno zavzele novo ključno postojanko, potem ko so uničile vse vojaške naprave, ki bi mogle služiti sovražniku.
Berlin, 29. jul. s. Glede borb na vzhodni fronti poroča mednarodna obveščevalna agencija, da so nemške čete tudi včeraj dreegle nove obrambne uspehe. Čeprav so Sovjeti razpolagali z znatno premočjo v ljudeh in težkem orožju, jim ni na nobeni točki uspelo prodreti v postojanke branilcev. Očitno je torej da se stalno uresničuje namera nemških poveljništev. da se zadajajo sovražniku visoke izgube, do skrajnosti pa štedijo lastne moči. Včeraj je so-vražnik izgubil vsega skupaj 164 tankov.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 29. julija, s. O včerajšnjem delovanju angleško-ameriškega letalstva nad Nemčijo in nad zapadni m ozemljem se danes doznava j o iz pooblaščenega vojaškega vira naslednje podrobnosti: Včeraj dopoldne je mesto Amsterdam doživelo'silovit terorističen napad, ki je povzročil velika ooustošenja m velike izgube med civilnim prebivalstvom. Istega dopoldneva so dkupine severnoameriških botnbaifeoc
dospele do srednjih pokrajin Nemčije. Razen protiletalskega topništva, ki je uspešno oviralo polet sovražnih skupin in strmoglavilo v plamenih več letal, so nemški lovci v silovitih dvobojih povečali število sestreljenih letal na 30, medtem ko je bilo sestreljenih samo 9 nemških letal. Zabeležena škoda je neznatna.
Nemško letalstvo pa je v noči na 28. t. m. z veliko skupino težkih bombnikov napadlo važne pomorske cilje v vodah Sicilije. na kateri so bila bombardirana tudi nekatera letališča, ki se jih je polastil sovražnik. Po doslej dospelih vesteh 90 bili ti napadi zelo učinkoviti.
Angleži očitajo Ameriki zaostalost
Lizbona, 29. jul. a Neki dopisnik lista »Time and Tide« iz New Yorka se bavi v svojem članku z Ameriko od danes in jutri s sodbo, ki je malo laskava tako v prvem
kakor v drugem primeru. Proučujoč d?naS-
nji položaj naglasa dopisnik v pričetku, da je Amerika precej zaostala, v kolikor se tiče številnih vprašanj, v primeri z Anglijo. Po zatrdilu, da nove podzemeljske železnice New Yorka nikakor niso nekaj novega in važnega, temveč so bile zgrajene po zastarelih nečinih, pripominja dopisnik, da se vidijo v m etropoli tanskem gledališču predstave, ki so jih pred 15 leti imeli v Londonu, že za nemoderne. To pa. Se ni vse. V hišah bogatašev in v lekalih brivcev na Broadvvayu se slišijo svečane izjave o so. ciailni filozofiji, ki jo smatrajo v Angliji že dolgo kot spadajočo v preteklost.
Obravnavajoč vprašanje vojne, zatrjuje dopisnik, da smatrajo v Ameriki vojno še vedno za vojno v inozemstvu, ki gotovo moti, toda se ne tiče načina mišljenja ameriških državljanov. Anglija se mora torej psiziti pred lažnim pričakovanjem. Ko je izbruhnila vojna, nadaljuje dopisnik, je postal Rooseveit vrhovni vojni svetovalec, isotčasno pa je ostal predsednik in proti njegovi notranji politiki je močna opozicija, kakršne doslej še ni bilo. Kar marajo v Angliji posebno upoštevati, je nevarnost, da se politika ameriške vlade lahko izjalovi zaradi nerešljivih in številnih notranjih konfliktov. Anglija, zaključuje dopisnik, ne bi smela nikoli pozabiti, da obstoja poleg RooseveUtovega internacionailizma imperijalistični trg starih izolao'jcnis'ov m krogov Henryja Luceja.
Potek fronte'v aprilu 19^3
o_
* * Helsinki
pViborg-
L a d oš k .Jtitro
Onesto jej
Lodenje polje
EE--V_
^'tp-Dagg
-^Osild
^Kevalj^J
* ^ n
Belorersk
< kValU f-----------,°Mitava \
1 -	—| y
io
redov o \ Pskov
..-© St.RusaS
'. o Ostrov
JČudovc rNovgoroa
cerepovec u-
,
Ribinsk
o
V<j)cgQa
Va,Šai Bologoj.	r0/
'Ho!m

LITVA

Neve!j<:
nis
Reci ca
s*r\ Kov«s> a*, tVoiock^, < o / Vilno
#XomU °Grodno /e^'*
oBialyatok . ^ /BerezH 'olenka ^ oBaranovicr
'•^L	■	-Bobrujsk
'«VBrfst Lit f \
lubiif/
• 1 ">vel Sarny"'
L ° •	K--
LoeV f Korojte
8 Rovnp o _ p> ~
Brody
—V ® e (e ©Lvov
\Priemyjl / ProiWuro» Bela
Tarnopol ^ 0Vinica ' aitariulavov U . .Kolo^eja MoV1/f ^
w	Vs Balta
\ 3ati Ploesti GaUe
3aroslavlj
ŽŽ "
A, II f C l
Vel.Lukl Sh> Volokolamsk © Bjel? Ržev o ^ •<■
vi%T™ Moskva
Spas-Dem^ SuMnUiJ ^Tula Rj^zsnj Mogilev o
Roslavlj	^""s optavsk
** ^ Brjansk oGomel
SmiM
Ljgov
i9°V®KoJn'L
Tam Lov
Žitomiro

>
Kišinjov
AkermanJ [Bolgrad j
e Graivo/o PriloK« u
-- Harjki s , , Polfava
Cerkaji o
Kreme neug
^ z•.novjev^/^v _Slavja 3 I N *
a
Krivoj
Rosoš
^Nikolajev Herson
Bukarešta ®
KonstaJ
|5ulina-
k-Sevattopoi^^^—
^ H O M O ^
^^♦rilos
Perekop

350 km
Velika ckabna bitka pri ©rlu
Nemški vojni poročevalec Cornelius Pfeiffer poroča meseca julija z vzhodnega bojišča listu »Volkischer Beobaehter« takole:
Dvajset dni že vihra bitka na vzhodu in v teh dvajsetih dnevih je sovražnik izgubil nad 5.000 tankov, kar pomeni pet sovjetskih oklopnih brigad. Domovina bi morala videti 5.000 tankov, kako se pomikajo v vrsti drug za drugim, da bi pravilno mogla oceniti pomen tega uspeha.. Iz številke same si človek ne more napraviti konkretne predstave. Za nas na bojišču pomeni ta vsota malo. Treba jo je razčleniti na posamezne boje, da jo človek doume do dna, za vojaka, ki je na delu ob topništvu ali pa za oklopnega grenadirja pa ima to uničenje že svoj pomen, ker tvori važno podlago za operacije v bližnji bodočnosti.
Največja materij" lna bitka v zgodovini
Ka.j vse se je zgodilo v teh dvajsetih dnevih ?
Prva faza: 5. julija: krajevne b^rbe -pri Orlu in Bjelgorodu, začetek boljševiške ofenzive.
Druga faza: 6. in 7. julija: Nemški protinapadi na tem področju; na severu in jugu so Nemci zabili globoke kine v sovjetske vrste.
Tretja faza: od 8. do 12. julija: Sovjetski protinapadi na področju pri Kursku in na vzhodni strani Orla. Uspeh: ogromne sovjetske izgube spričo častnih majhnih izgub, ne da bi bil sovražnik pridobil omembe vredno ozemlje.
četrta faza: Sovjetska veleofenziva za razbremenitev v prostoru na vzhodni in severni strani Orla. Razširjenje ofenzive v materijalno bitko, kakršne še ni bilo. V tej ofenzivi se ustavljajo nemške obrambne sile. Razmerje med napadalci in meti obrambo je takšno, kakršnega še ni bilo niti na vzhodnem bojišču.
Stalinov cilj .je Orel
Cilj te sovjetske ofenzive je Orel. V zaplenjenih poveljih so našli Stalinov ukaz z napotki. da je treba obiti Orel na severni strani ter ga zavzeti z zapada, torej od zadaj. Dan zavzetja je bil določen na 18. julij, toda 19. julija je bil Orel >.e vedno v nemški posesti. Nemški oddelki, čeprav so jih obrambni boji utrudili, se žilavo upirajo sovražnim naskokom. Dne 23. julija, ko odhaja to poročilo na naslov liata v domovini, je mesto še vedno v nemški posesti. Spričo sovražne premoči se zdi to skoraj neverjetno, toda za človeka, ki je bil zraven. ni to nič čudnega, kajti v tej bitki se dogajajo stvari, kakršnih prej še nikoli ni bilo.
UpoTaba oklopnikov, letal, topov. salv. posebnega OTOŽja, oklopnih grenadirjev, razširjenje bojišča na širino preko 200 km. stvoritev več STedišč ob istem času. nezaslišano nakopi-čenje materiala in trajanje bojev — vse to je brez primere. Prav tako brez primere pa so nemške protioperacije. Z največjim varčevanjem lastnih moči se nemške čete na podlagi boljših skušenj in poznanja sovjetskega vojnega valiarja upirajo napadom ter jih obvladujejo. (Vnladujejo jih v obrabni bitki, ki je
Razprostranjenost Črnega morja se večinoma podcenjuje, piše mornariški dopisnik Erich Glodschev listu »Volkisclier Beo-bachter-<. Ta postranski del Sredozemskega morja ne zaostaja po površini prav nič za Vzhodnim morjem. Od vzhoda proti zapadu se razprostira Črno morje v dolžino nad 600 morskih milj, širina od severa proti jugu pa presega 350 milj in pri tem ni niti upoštevana morska ožina pri Kerču, ki loči Azovsko morje od Črnega morja. Azovsko morje pa je samo zase že precej veliko. Celokupna severna in vzhodna obala Cmega morja od izliva Donave do turške, meje vštevši Azovsko morje. je bila ob izbruhu sedanje vojno na vzhodni strani v rokah boljševikov. Ti so ustvarili deloma iz preostankov caristične mornarice, deloma pa z novimi gradnjami ladij prav močno črnomorsko mornarico. Starejša bojna ladja, dve težki in tri lahke križarke, najmanj tri torpedne križarke, približno tucat rušilcev, štiri ladje za polaganje min, najmanj 30 podmornic in še mnogo drugih manjših ladij sovjetske mornarice je predstavljalo odločujoči bojni činitelj na Črnem morju. Novogradnje v Nikolajevu ob izlivu Buga, ki so prišle nedogotovljene v nemške roke, pričajo o izmeri sovjetskih mornariških načrtov, ki pa se niso nanašali samo na Črno morje, temveč so po svojem pomenu gotovo segali v Sredozemski bazen. Nasproti tem edinicam ruske mornarice so imeli na Črnem morju nekaj ladij samo Rumuni. Razpolagali so s štirimi rušilci. z dvema ladjama za polaganje min. štirimi topničarkami. eno podmornico in nekaj manjšimi ladjami. Nemci so seveda j rumunsko pomorsko moč v Črnem morju okrepili.
V prvem razdobju vojne proti Rusiji so rumunske in nemške ladje sprejele borbo proti sovjetski donavski flotilji pri Ki-"ianu. Ta f lotil ja je bila kmalu uničena. Rumunsko črnomorsko obalo so oskrbeli z obrežnimi baterijami in minskimi zaporami. Nemško mornariško topništvo ie ojačilo tudi rumunsko obalno obrambo. Že v rvrvih dneh spona da. junija 1941, so dosegli Rumuni v skupnem sodelovanju pri ruskem napadu na rumunsko pristanišče Konstanco lep uspeh s tem, da je bila potopljena torpedna križarka »Moskva«.
Z napredovanjem nemške in rumunske vojske vzdolž sovjetske obale so se tudi povečale oomorske naloge obeh zaveznikov na Črnem morju. Nemci so začeli uporabljati zasedena pristanišča v Ukrajini in na Krimu za razbremenitev železniškega omrežja. Obenem so se vršili tudi dovozi za čete po morju. Vse to je zahtevalo stalno soremljavo ladij in nemški pomorei na Črnem morju so v tem pogledu izvršili veliko nalogo, ki ne bo nikoli pozabljena. Posebno poglavje pre-skrbovalne službe tvori kubansko mostišče, katerega oc1rrbuieio o reko morske ožine pri Kerču. Tudi tukaj ima delo nemške volne mornarice skupno s pionirji veliko vlogo.
Na Črnem morju se nemška mornarica
kpkor po-"*od prven stvori o drži napadalne taktike. Od noletja 1941 <=o nemški h^-zi čolni pa tudi npmSke no^momice v Črnem morju zelo delovne. Dosegle so proti Sovjetski mornarici prav krepke uspehe.
prav tako brez primere kakor vse. kar se v tej bitk;: odigrava.
Ogromne sovjetske množice
Vsako leto so na vzhodnem bojišču Nemci izvedli napad in v skladu s to navado je tudi sovjetsko poveljništvo pričakovalo letos nemško spemladno ofenzivo. Seveda je pričakovalo, da se bo ta ofenziva sprožila na strateško najugodnejši točki pri Orlu. Zaradi tega so na svoji strani nagomilili neizrekljivo število obrambnega orožja in divizij. Potem je prišlo presenečenje; nemške spoml.dne ofenzive ni bilo. Sovjetske čete so bile v začetku popolnoma nesigurne in SO' se šele po daljšem oklevanju odločile in pripravile za veliko ofenzivo. Cilj ofenzive je bilo področje pri Orlu. Tukaj so premikali čete. navažali skupaj material, ustanavljali skladišča ter sc bili prav sredi svojih priprav, ko so Nemci 5. julija začeli svojo ofenzivo.
Nemške ofenzivne operacije so sovražnika, ki še ni bil zaključil svojih priprav, presenetile in so ga prisilile, da je porabil velike dele svojih ofenzivnih sil za obrambo v prostoru okoli Kurska. Tu so bili sovjetski oddelki v trdih borbah od 5. do 20. julija med Orlom in Bjelgorodom razbiti, zdesetkovani m uničeni. Na področju zapadno cd Kurska je grozila boljševikom velika nevarnost zaradi dveh klinov na severu in jugu, da bodo veliki deli ruske vojske odrezani. Zato so boljše viki pod-vzeli razbremenilno efenzivo. To velcofen-zivo jim je narekovala stiska, začeti pa so jo morali z razredčenimi oddelki in nepopolno pripravljenostjo. Veliki deli pripravljenih čet so bili uničeni že pri Kursku, to. kar je estalo, pa je še vedno predstavljalo zelo močno glavnino.
Kar se sedaj odigrava pri obrambi boljševiške veleofenzive, ni nič drugega kakor ogromna obrambna bitka. Z veliko gibljivostjo, kakor še nikoli prej. zajezijo Nemci boljševiške sunke z uporabo vseh sredstev, ki na moč ščitijo človeška življenja. S protisunki in obkolitvami se vsak dan povečava uspeh nemške vojske: uničevanje ogromnih sovražnikovih sil.
Železni valclom
Nemški grenadir je v tej obrambni bitki dokazal svojo vsestransko uporabnost. Njemu je vsa vojna umetnost v malem prstu. Napad zna prav tako odbiti, kakor ga sam izvršiti, postojanke prav tako drži, kakor mirno prenaša, da drdrajo tanki čezenj, zato, da jih potem uničuje od zadaj. Neskončni pohodi iz kraja v kraj so tukaj nekaj povsem običajnega. To je umetnost nemškega vodstva; kakor gas'lci so vojaki vedno pri rokah tam, kjer so najpotrebnejši. Primera šepa samo toliko, da ti gasilci na fronti ne gasijo z vodo, marveč z granatami, z letali itd. itd.
Na področju pri Orlu naskakujejo nemške postojanke vse sile, ki so jih mogli boljševiki zbrati za svojo ofenzivo. Nemški grenadir ji pa ravnajo z mlinom, ki bo zmlel sovražnika. Sovjetskih mrličev je najmanj sedemkrat toliko, kol:kor je ujetnikov, še vedno ni ta boljševiški naval zajezen, vendar pa je zlomljen in zlomil se je ob železnem valolomu, ki so ga stvorili nemški gre-nadirji v prostoru pri Orlu.

S'-
Pri zaključni boi-bi za Sevastopol rred letom dni so se odlikovali nemški brzi čolni prav tako kakor italijanski brzi čolni ter edinice rumunske črnemorske mornarice. Potem se je nemška vojska pomaknila na Krim do kavkaške obale. Pri Novorosijsku in južno ocl njega je uničila več sovražnih prevoznh in vojnih ladij. Uporaba brzih čolnov je na Črnem morju zaradi večjih razdalj kakor v Rokav-skem prelivu večja nego na Kanalu.
Sovjetska črnomorska mornarica je z izgubo Nikolaj cva. Ode?e. Sevastopola in Novorosijska izgubila svoja najvažnejša oporišča. Pri tem ie bilo uničenih več njenih križark. rušilcev in podmornic, predvsem pa mnogo prevoznih ladij. Seveda pa je navzlic temu še vedno precej znatna sovjetska mornarica navzoča v Črnem morju. Njene enote se opiraio na kavkaška pristanišča Gelendžik in Tuap-
se na severu, ter na poti in Batum na jugu. Sovjetske vojne ladje in letala skušajo po svojih močeh motiti nemške dovoze. Boljševiki skrbe za svoje dovoze na Kavkazu samo po kubanskem ozemlju. Tukaj so namreč Rusi močno zaščiteni z morja, iz zraka in vzdolž obale. Zato je treba tam više ceniti uspehe nemških brzih čolnov in podmornic, ki nenehoma napadajo sovražnika in mu prizadevajo hude izgube. V zadnjem času so Nemci na tem odseku potopili sovjetsko petrolejsko ladjo z 8250 br. reg. tonami. To je posebno velik uspeh, ker vozijo v teh vodah navadno manjše ladje.
Ob morskem bojišču Črnega morja je bilo treba od vsega začetka računati z močnejšim sovražnikom. Navzlic temu izpolnjujejo nemški in rumunski mornarji v teh predelih svojo dolžnost ter rešujejo naloge, ki jih sprejemajo. Pomorščaki, ki vidijo te uspehe, so zarodi tega zadovoljni, saj njihovo delo prav krepko podpira kopensko vojsko na vzhodnem bojišču.
*** if ki kitii f un if in p thiiititui i in mi mnim imshnnnvifft: r n i * ? * n ? tnunmtnjnisibmbtibijbimfttftn]; n *: • i. ■ • H	B
Kupujte svoje ■	s
potrebščine pri naših
oglaševalcih!
•ITiln m i n imiifniniinH r i iiiimuinnuiiiiuHnimiiniRiiii! n u uinii iiitmif uetituiniii i; n;n iiuai iiiiBnranrmnutii
Nakazovanje bolniških
<2cdatk3v za avgust
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek ljubljanskega mestnega preskrbo-valnega urada meseca avgusta delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu:
Od 2. do 9. avgusta samo bolnilcOm, ki invajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 2. avgusta bolniki z začetnicami primka A do D, v torek 3. avgusta z začetnicami E do J, v sredo 4. avgusta z začetnico K, v četrtek
5.	avgusta z začetnicami L do M, v petek
6.	avgusta z začetnicama O in P, v soboto
7.	avgusta z začetnicami R do T in v ponedeljek 9. avgusta bolniki z začetnicami priimka U do ž.
Od 10. do 18. avgusta drugim bolnikom, »tako da pridejo na vrsto v torek 10. avgusta z začetnicami E do J, v četrtek 12. avgusta z začetnico K, v petek 13. avgusta z začetnicami L do N, v soboto 14. avgusta z začetn.oania O in P, v ponedeljek 16. avgusta z začetnicama R in S, v torek 17. avgusta z začetnicami š do U ter v sredo 18. avgusta z začetnicami V do
Od 19. do 27. avgusta bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v četrtek 19. .. . gusta upravičenci z začetnicami priimka A do D, v petek 20. avgusta z začetnicami E do J, v soboto 21. avgusta z začctnieo K, v ponedeljek
23.	avgusta z začetnicami L in M, v torek
24.	avgusta z začetnicami N do P, v sredo
25.	avgusta z začetnicami R. in S, v četrtek
26.	avgusta z začetnicami š do U ter v petek 27. avgusta upravičenci z začetnicami priimka V do ž.
Zdravstveni zavedi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. avgusta samo popoldne.
IJelniki, ki dobivajo dodatek mesa, naj
s seboj prineso živilsko nakaznico za mesec avgust z odrezki za meso. Vsem onim. ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne ho nakazal bolniškega dodatka za meso.
Opozarjamo, da mestni fiz;kat sprejema zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu.
Reklamacij zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki naj se upravičenci po njem natanko ravnajo ter naj ga zato izrežejo in shranijo.
Kulturna tradicija na Japonskem
Japonska je bila že v šestem stoletju p. Kr. kulturno tako visoko razvita, di se mnoge dežele niso mogle meriti z njeno kulturo. Arhitektura, plastika, pa tudi uprava so trije dokumenti japonske civilizacije v davnih časih, ko se mnogim deželam še sanjalo ni o takšni civilizacij!. Tej dobi je sledila doba lepega slovstva in pesnitev, katere še danes, v dvajsetem stoletju ni megoče zadostno oceniti.
Romani, eseji in pesnitve iz tedanje japonske kulturne ep hc so v vsakem pogledu prave umetnine. Roman -Princ Ge-nji«, napisan približno v začetku desetega stoletja, obsega nad 4.000 strani ter se v pogledu tehnike lahko primirja z največjimi remani evropskih pripovednikov.
Doba japonske romantike je traja'a približno 400 let. V dvanajstem stoletju se je začela doba viteških in knežjih vojn, ki je trajala približno dvesto let. Ta vojna je uničila japonsko kulturo, ni pa ostala brez vpliva na lazvoj človeške osebnosti. Iz te dobe izvira še danes živi duh japonskih samurajev, ki živi še danes kot borbeni duh japonskega naroda. V 14. in 15. stoletju je nastala med Japonci doba tako zvane viteške kulture. Ustanavljali so gradove, izdeloval plastike, cvetelo je slikarstvo s tušem, kultura čaja in kuitura vrtov. Potem je sledila zadnja doba japonskega srednjega veka, doba miru, ki je trajala pod vlado dinastije knezov Tukugava oi 16. do srede devetnajstega, stoletja.
V tej dobi je nastala najprej epoha slikarske kulture, ki je Evropi znana kot doba japonskih lesorezov. Ta umetnostna panoga jc imela velik vpliv na p-stanek modeme grafične in slikarske umetnosti v Evropi. Kot doba zatona te japonske kulture se pojavi pozneje doba navečjega raz-cvita dram sike in pripovedne umetnosti ter doba igralstva ter pesnikovanja. Med 17.
in 18. sto.etjem je imela Japonska tri ve* like dramatike, čijih dela so se ohranila v nekaj sto knjigah, še danes živi od teh zakladov japonska igralska umetnost, ki je ena izmed najbolj dognanih umetnostnih, panog na Japonskem. Gledališka umetnost, velja na Japonskem za nekaj svetega. Njena tehnika je tako profinjena in izdelana* da je ni mogel do danes še nihče prekositi. Nemci pravijo, da se da ta umetnost v spoštljivi razdalji primerjati samo z nemško-glasbo.
V novejšem času. ko je prišla japonska kultura pod evropske vplive, se ni na Japonskem porodi!o še nič takega, kar bi se dalo meriti z mednarodnim meiil>m. Zato pa napreduje znanost z orjaškimi koraki. Znanost goje na japonskem na tridesetih zavodih, ki so deloma cesarske, deloma pa zasebne visoke šole. Tam proučujejo znanost popolnoma v skladu z osnovami evropskega zapada. Vsako leto izide izpod peres japonskih znanstvenikov več tisoč del. Poleg akademske kulture, katero bi lahko imenovali kulturo znanosti, skrbe za razširjenje proevete na Japonskem šole, ljud3ke univerze, časopisi in radio.
Japonski pa ne bi bilo nikoli mogoče doseči stopnjo razvoja, ki bi jo usposobil za tekmovanje z dajnašnjim svetom, če nebi imeli Japonci svojih osnov za prospeh in napredek. Te osnove so v prvi vrsti japonske čednosti. Japonec trdno veruje v cesarstvo, prežet je z narodno zavestjo ter z viteškim duhom samurajev. Ti elementi so mu pomagali do zmage nad materializ-mom ter intelektualizmom. čeprav sta se japonski in nemški narod razvijala vsak po svoje, sta se vendarle v sedanji vojni znašla na skupni liniji, in ni dvoma, da bosta na tej podlagi nadaljevala svoja pota tudi po sedanji vojni.
Za mesec julij je izšel v knjižni zbirki »Dobra knjiga« roman znane pisateljice Pearl Buck »Vzhod in zapad«. Naročniki DK so roman že prejeli, nekaj izvodov pa je še na razpolago za nadrobno prodajo in za nove naročnike. Prihodnji dve knjigi, ki bosta izšli sredi avgusta in sredi septembra, bosta naslednji:
Paul de Kruif:
,5E3rci prsti szzitztl"
Slavni zdravnik, nizozemski rojak, nam v devetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede. borcev proti smrti, tistih mnogokrat pozabljenih junakov zgodovine, ki so z neusmiljenim žrtvovanjem 6amega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo opisi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje in ki jih označujejo večini neznana imena Banting, Mi-not. Schaudinn, VVagner Jauregg itd. Knjiga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika nGvost, je napisana brez strokovne prenatrpanosti. s prožnim peresom po-
zravalca in človekoljuba. Knjiga bo izšla v prevodu dr. Mirka Cerniča
Luigi Pirandello:
„P©Ssss£2i Ivlaiisa Pascal"
Pisatelj velja za prvaka sodobne italijanske dramatike in literature sploh ter je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Roman »Pokojni Matija Pascal« je njegovo najboljše pripovedno delo in je v številnih prevodih dosegel svetovni sloves. Duhovito spisana zgodba, polna svojevrstnega finega humorja m prave Piran-dellove ironje. pripoveduje o nesrečnem člo veku. ki je po raznih naključjih m zmotah dvakrat umrl in ie bil za ljudi že zdavnaj v grobu, ko je v resnici hodil v sredi med njimi ter doživljal mnoge prečudne zaplctliaje svojega življenja. Roman je eno izmed Pirandel-lovih zgodnjih del. vendar spoznavamo že v njem obrise pisateljeve svojevrstne življenjske zasnove, ki je dobila v njegovih slovečih dramah toliko presunljivih izrazov Po splošni sodbi je ta roman eno izmed reprezentativnih del sodobnega italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Božidar Borko.
Naročite se na „Dobro knjige", £e Se niste naročeni!
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša:
a)	za naročnike, lii so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b)	za ostale naročnike mčsečno 11 lir za broširano, in 22 lir za vezano izdajo.
V	podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe tor.ej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoče, da bodo sami prihajali ponje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi.
Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči: »Dobra knjiga« po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Puccinijeva 5.
= Zadnje zime so uničile mnogo sadnih dreves v Nemčiji. Nemška revija »Wirt-schaft uns Statistik« objavlja zanimive podatke o stanju sadnega drevja v Nemčiji s posebnim ozirom na škodo, ki so jo povzročile hude zime 1939-40 in 1941-42. Zadnje obsežno štetje sadnega drevja je bilo izvršeno leta 1938, ko je bilo ugotovljeno v Nemčiji 165.4 desetine milijona sadnih dreves. Glede na hudo zimo 1939-40 je bila v avgustu leta 1941 objavljena nova ccnitev, iz katere je sledilo, da se je število sadnih dreves zmanjšalo na 124.6 milijona. Nadaljnjo škodo je prinesla huda zima 1941-42. Čeprav je bila ta zima hujša kakor leta 1939-40, škoda ni bila tako znatna, ker je manj odporna drevesa uničila že prejšnja huda zima. Najnovejša cenitev, ki upošteva tudi že škodo, povzročeno v zimi 1941-42, navaja nadaljnje zmanjšanje števila sadnih dreves na 11S.9 milijona, tako da se je v primeri z letom i933 celotno število skrčilo za 28%. Pri novi cenitvi niso upoštevana ona drevesa, ki so bila v zadnjih letih na novo zasajena in bodo kmalu pričela roditi. Skoda, ki sta jo povzročili omenjeni dve hudi zimi, ni pri vseh vrstah sadnega drevja enaka. Najbolj se je zmanjšalo število breskev (za 54%) in število sliv (za 417r), število jablan se je zmanjšalo za 23r/c, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so najmanj trpele nizke vrste. V normalnih razmerah bi pri sedanjem številu sadnega drevja ob dobrih letinah Nemčija ne potrebovala za kritje potrošnje večjega uvoza. Da se škoda popravi, so bili izdani že lani razni ukrepi, ki gredo za tem. da se uničeno drevje čimprej nadomesti, in sicer predvsem z nizkimi vrstami dreves, ki tudi prej pričnejo roditi, kar velja zlasti za jablane. Da se pripravi zadostno število mladih dreves, je bilo neko veliko državno posestvo v obsegu 2000 ha določeno izključno za ureditev primernih drevesnic. Za ureditev posebne drevesnice za nizko sadno drevie. pa je bila ustanovljena posebna družba.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hr--va-tski državni socialno gospodarski zavod v Zagrebu je objavil zanimive podatke o ustanovitvenem gibanju na Hrvatskem v času od 10. aprila 1941 do 31. marca t. 1. V tem razdobju je bilo vpisanih v trgovinskih registrih 2258 novih tvrdk. črtanih pa je bilo 1634. Največji prilastek je zabeležen pri- zadrugah (418) in pri tvrdkah posameznikov (296). število delniških dražb je naraslo za 54, število ostalih družb pa za 147. Nominalna glavnica delniških družb se je v tem času povečala (upoštevajoč tudi zmQnjšanje glavnice in likvidacije) za 110 milijonov kun in znaša sedaj 5 milijard kun.
= Novi 100dinarski bankovci v Srbij:. Srbska narodna banka je 26. t. m. dala v promet nove bankovce po 100 din. Na sprednji strani bankovca je slika sv. Save, na zadnji strani pa je slika srbskega kmeta s parom volov. V desnem kotu pa je nev državni grb Srbije.
z= Ugodna stanje bolgarskih državnih financ. Na zadnji seji bolgarskega sobranja je finančni minister Boš lov predložil zakonski predlog o dodatnem proračunu za leto 1943. v višini 5.78 milijarde levov. Finačni minister je pri tem pedal nekaj zanimivih podatkov o finančnem stanju zlasti v zvezi s prejšnjimi proračuni. Od leta 1938. je bilo treba kriti 20 milijard levov izrednih izdatkov predvsem za državno obrambo. Bolgarija je danes edina država, ki se trudi tudi izredne izdatke kriti v rednem proračunu. Od 5.78 milijarde levov dodatnega proračuna za tekoče leto odpade 4.4 milijarde na izredne izdatke vojnega ministrstva. Zaradi tega dodatnega proračuna se davki ne bodo povečali. Državi je uspelo odplačati pri Narodni banki 1.5 milijarde levov in se ni pri Narodni banki prav nič zadolževala. Presežki iz tekočih dohodkov zadnjih proračunov znašajo 800 milijonov levov, pri Narodni banki ima država dobroimetje 2.85 milijarde levov, v cbliki neporabljenih kreditov Jz prejšnjih proračunov pa je še na razpolago 1.5 milijarde levov, tako da ima država še znatne rezerve. V prvem letošnjem poletju so znašali dohodki 21.95 milijarde, izdatki pa 10.85 milijarde levov. Tako je bil zabeležen znaten presežek 2.09 milijarde levov. Prvo obrambno posojilo je prineslo 9.5 milijard levov; od tega je odpadlo na obvezne vpise le 1.9 milijarde. Obtok državnih bonov, ki
se uporabljajo tudi ket plačilno sredstvo, znaša le eno šestino obtoka bankovcev. Novo ljudsko posojilo, ki se mora deloma obvezno vpisati, bo prineslo 12 do 15 milijard. Doslej je bilo podanih 900.000 deklaracij o premoženjskem stanju. Minister je zaključil svoja izvajanja s pripombo, da bi se obtok bankovcev gotovo povečal na 40 do 50 milijard, če ne bi vlada razpisala notranjih posojil. Previdna finančna politika je v zadnjem času omogočila zmanjšanje obtoka bc.nkovcev za 1.6 milijarde levov.
Prod.afa mesa na cnirezek 115
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča. da bodo v soboto, 31. julija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »113« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani
100 gr govejega mesa.
Delitev se bo jjričela ob 7.
Razdeljevanje salam
Prehranjevalni zavod vabi detajliste, naj dvignejo pri tvrdki Egidi Galbani na Blei-vveisovi cesti, Figovčevo dvorišče, salame, ki jim jih je nakazalo tukajšnje Združenje trgovcev. Potrošniki bodo lahko dobili salame od 2. do 5. avgusta proti odrezku 703 navadne živilske nakaznice za avgust in sicer po 60 gramov na odrezek. Cena v prodaji na drobno je določena za debelo salamo na 38.70, za. tanko pa na lir 3'7.85.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine lz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za Uter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina bo-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za Uter.
4 Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzlrano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 "g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblancj (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Pranaafkaiife stanovanj v Budimpešti
Iz Budimpešte poroča jo, d& je še vedno velik piiti.ak prebivalstva z dežele v madžarsko prestolnico. Mestna občina ne ve, k; ko bi odpomegla stanovanjski stiski, kajti na uradu za dodeljevanje stanovanj leži nad 50.000 prošenj raznih stanovanjskih kempetentov. Na podlagi gradbenega načrta bo v d<>glednem času prostih stanovanj za 2900 družin. Zdaj so prišli magi-stratni činitelji na misel, da bi kazalo prirediti v 60 hišah, s katerimi razpolaga madžarska mestna občina, podstrešna stano-vnja. Na ta način bi se dalo preurediti štiri do pet tisoč prostorov, ki bodo v korist ljudem brez stanovanja.
Avstralija raelonirala maslo, Brazilija pa kruh
V Avstraliji, po proizvodnji masla najbogatejši državi na svetu, ki je doslej izvažala vsako leto mnogo masla, so ga morali zdaj racionirati. Ta ukrep so oblasti utemeljile z naraščajočim izvozem. Ameriški gospodarski koordinator Nelson Rockefel-ler, ki naj bi uredil medkontinentalne gospodarske stike Amerike, se je nedavno vrnil iz Južne Amerike v Washington. Izjavil je, da je bila letos v Južni Ameriki slaba letina. Tako da južnoameriške države ne bodo mogle prehraniti svojega prebivalstva in zalagati z živili še severnoameriškega. že zdaj so nastale težkoče ▼ prehrani in Brazilija je morala kruh racionirati. Vzrok so na eni strani težave v prevozu, na drugi pa omejitev kmetijske proizvodnje.
»jutro* št. i«e
»idil
KULTURNI PREGLED
Rimska gledališka k&flžnlsa
Ni dovolj znano, da obstoji v Rimu ena največjih gledaliških knjižnic na svetu, sdmžena z majhnim muzejem gledaliških spominov in posebnosti. Knjižnica je dobila streho v starodavni palači blizu trga Argentina. Palača je bila nekoč last cere-moniarja papeža Aleksandra VI. Bucarda, ki so ga imenovali Argentino, ker je bil po rodu iz Strassbourgha, čigar 'latinsko ime slove Argentoratum. Ta mala palača je zgrajena v slogu, ki združuje poznejšo nemško gotiko z italijansko renesanso 15. stoletja. Gledališka knjižnica je last italijanskega društva za avtorske pravice (E1DA), ki se je doslej imenovalo »Italijansko društvo avtorjev in izdajateljev«. Bogata knjižnica je nastala iz združitve posameznih gledaliških knjižnic in se je v zadnjih letih močno povečala z vsemi knjižnimi novostmi, ki se tičejo gledališča, zgodovine kostumov itd., pa s periodičnimi izdajami in redkimi tiski, pojavljajočimi se na knjižnem trgu. Tu je tudi upoštevanja vredna zbirka inscenacijskih osnutkov in kostumnih načrtov, prav tako ima knjižnica poseben oddelek z gradivom za proučevanje filma. Knjižnica ima med svojimi zakladi dragocene starinske izdaje italijanskih klasikov 16. stoletja ter obsega dela vseh pomembnejših dramatikov vse do. naših dni. Obilna je tudi rokopisna zbirka, v kateri so shranjena dramatska dela, ki niso dobila založnika. Prav tako se hrani v tej knjižnici obsežno dokumentarno gradivo, obstoječe iz fotografij in rokopisov v zvezi s posameznimi značilnejšimi uprizoritvami. Knjižnica šteje več kakor 25.000 zvezkov. V muzeju so ohranjeni kostumi z raznih znamenitih premier ali od prvovrstnih igralcev. V vitrinah kažejo mojstrsko izdelane lutke gledališke maske vseh vrst in časov od comedie dell'arte do .ferravilskih tipov. Druga posebnost je kitajsko lutkovno gledališče iz 17. stoletja. Lutke so oblečene v razkošne kostume iz .kitajske svile. Knjižnica je pomemben zavod za proučevanje italijanskega gledališča. prav kakor gledaliških vprašanj nasploh.
Paial Gaugin
Minulo je 40 let. kar je umrl v Atuani na otoku Martinique francoski slikar Paul Gaugin. ki je imel neki vpliv na razvoj skrajnostih smeri evrop. slikarstva zadnjega četrt stoletja, ker je zanesel v slikarstvo posebne vrste primitivizem. Gauginovo življenje je bilo pestro in razgibano. Opisal nam ga je v svojem avtobiografskem spisu »Noa. noa«, ki je izšel nedavno v lepi m ceneni italijanski izdaji; o njem pričujejo tudi številna pisma. Rodil se je 1. 184S. L. 1883 je opustil bančni poklic, ki ga ni veselil in se je z vso strastjo polotil slikanja, s katerim se je bavil že prej na robu svojih poklicnih opravkov in družinskih skrbi. Izprva je slikal pod vplivom Camilla Pissaroja, nato pa se je seznanil z van Gogho-m in postal njegov intimni prijatelj, sodelavec in slikarski somišljenik. Skupaj sta slikala v Arlesu, kjer je Gaugin tudi doživel van Goghov duševni zlom. o katerem najde bralec tako veren in leo opis v znamenitem romanu Irvinga Stonea »Sla po življenju«. Van Goghova ; smer pa ni mogla Gaugina docela zadovoljiti, kakor se je kmalu naveličal tudi Ev- I rope in njene civilizacije ter zahrepenel po lepoti in neposrednosti primitivnega, Po vsem prirodnega življenja, kakor ga je imel človek pred svojo urbanično omiko. Morda ga je roman Pierra Lotija najbolj opozoril na blaženi tihomorski otok Tahiti. L 1891 se je bil res preselil na ta otok in začel živeti kar se da po običajih *amos-njega ljudstva, o čemer nam v svoji zgo-raj navedeni avtobiografski izpovedi pripoveduje marsikaj zanimivega. Toda prav od tam izvemo, da je ta »vrnitev k naravi«, to pozno slikarsko rusojevstvo imelo tudi mnogo senčnih strani, kajti razvajeni j umetnik iz pariškega kroga s kulturo fin de sieela pač ni mogel docela prilagoditi svoje duše in vsega načina življenja ravni primitivcev, kakor koli so ga ie-ti mikali s svojo slikovitostjo in sproščenostjo. Bivanje n^ Tahitiju je močno oplodilo Gauginovo umetnost. Prav slike iz tega razdobja so mu najbolj pripomogle do mednarodnega slovesa. Gauginovo slikarstvo je vplivalo še precej časa po smrti, zlasti na t>r. na slikarstvo nemškega ekspresionizma. Umrl je 1. 1903 daleč od domovine, na francoskem kolonijalnem otoku, kjer je doživljal vse šikane francoske uprave, ki ni marala priznati v njem umetnika, marveč ga je preganjala kot čudaškega in tr-do\-ratnega upornika.
Današnja kritika gleda precej hladno na 'Gauginove slikarske stvaritve. 2e Cezanne je svoje dni zapisal nekoliko preostro; Gatilin ni slikar, marveč izdelovalec kitajskih podob«. V tem je toliko resnice, da vidimo danes v Gauginovi umetnosti prevladovanje dekorativnega in izumetničenega, prisiljeno eksotiko, nekaj, kar sicer zanima in vzpodbuja, vendar ne zadošča. Gauginovo življenje in delo sodi v sklop celotne kulture fin de sieela in kaže primer skrajnega individualizma, ki se rajši vrača v primitivnost, kakor da izvršuje v svojem zctohlem družbenem okolju nehvaležno delo povzdige in preosnove.
VacSav TaSich
Češka kulturna javnost se je nedavno spominjala šestdesetletnice vodilnega dirigenta in reprezentativnega glasbenega organizatorja Vaclava Talicha. Ta odlični muzik, ki je na začetkih svoje umetniške poti deloval nekaj časa tudi v Ljubljani, je šef opere praškega Narodnega divadla, dirigent Češke filharmonije in profesor dirigiranja na mojstrski šoli praškega kon-servatorija. Zlasti pred sedanjo vojno, pa tudi v zadnjih letih, je bil Talich povabljen povsod, kier je bilo treba reprezen-tirati višino češke glasbe; o tem priča tudi njegov nedavni uspešni nastop v Berlinu.
Vaclav Talich se je rodil 1. 1883 v Kro-merižu in vstopil I. 1897 na nraški konser-vatorij. kjer mu je bil učitelj znameniti O. Ševčik. Po dovršitvi konservatorija je sprejel mesto koncertnega mojstra berlin-ške filharmonije (1903). Zdelo se je, da se bo ves posvetil violini. V Berlinu pa je spoznal dirigentsko umetnost Arturja Ni-kiseha. kar je pospešilo njegovo odločitev postati dirigent. Od svojega 23. leta se ie ves osredotočil na Studii dirigentske umetnosti. Naiorej je vodil pevski zbor »Smetana« v Pragi, od 1. 1907—08 je bil (dirigent Orkestralnega združenja v Pragi,
*	Not direktor »PiccOla«. »Piccolo« poroča, da je dne 28 julija prevzel vodstvo lista eden najstarejših novinarjev v Triestu Silvio Benco, ki že nad 30 let sodeluje pri listih ter je v pravem pomenu besede novinarski mojster.
*	Emo N°ci premeščen v Zaro. Vojaški kaplan gerizijskega letališča p. Noci je premeščen iz Gorizije v Zaro.
*	Smrt med delom na polju. 701etni Ger-vasio Meneghini iz Nimisa pri Udinu je te dni odšel zjutraj na polje. Kosilo je vzel s seboj, zvečer pa ga ni bilo domov. Svojci so mislili, da se jc nemara zadržal čez noč pri znancih, toda ko »j nasuednji dan šli pogledat na njivo, so našli moža mrtvega na polju. Zdravnik je ugotovil, da. je starca zadela srčna kap.
*	Mati in hčerka sta utonili. 361etna Emesta Fuiini iz Maraie je hotela te dni v prekopu Cembarina pri Ferrari okopati svojo 71etno hčerko Novelo. Pri kopanju je deklica zaradi spolzke stopnice padla v vodo. mati je planila za njo, da bi jo rešila, kar pa se ji ni posrečilo. Utopila se je s svojo hčerko ter so obe čez nekaj časa mrtvi potegnili iz vode.
*	Krava ga je sunila v oko. 651etni posestnik Miha Nedok iz Dan pri Divacetji je te dni stopil v hlev, kjer je imel opravek. Med delom ga je krava po nesreči z rogom sunila v oko, ki jc tako poškodovano, da zdravniki nimajo dosti upanja, da bi oko rešili.
*	100 litrov vermuta so ukradli. Marija
Saksetič, trgovka v Fiume, je prijavila policiji, da so ji neznani tatovi odnesli 100 litrov vermuta. Storilci so ponoči vdrli v tr_ govino skozi okno ter odnesli vermut s sodom vred. Poleg tega so ukradli tudi več pletenk drugih pijač. Policija jc uzmoviče kmalu izsledila.
*	Smrtna žrtev elektrike. S svojimi vrstniki se je na domačem dvorišču v Solca-nu pri Gorizii igral 5-letnj Janezek Cibej. V neposredni bližini otrok so delavci popravljali vod visoke napetosti. Nepričakovano se je električna žica pretrgala in zadela malega Janezku. Fantek je bil na mestu mrtev.
»DOLQREX« tablete proti migreni. —
u— Nov grob. V Novem mestu je nenadno preminul državni poduradnik v pokoju g. Franc Kos. K večnemu počitku so ga spremili v četrtek ob pol 18 Lz mrtvašnice Usmiljenih bratov v Kandiji na Smi-helsko pokopališče. Pokojnemu naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Diplomirani filozofi. j^a filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani so v junijskem terminu 1943 dokončali diplomski izpit in prejeli fakultetno diplomo naslednji kandidati in kandidatinje: Bajt Neven-ka (germanska skupina), Držaj Saša (romanska skupina), Fclicfcjan Jcžef (izjemna skupina): a) obča zgodovina, b) francoski jezik s književnostjo in starofrancoskim jezikom, c) latinski jezik in južnoslovan-ska književnost), Janežič Marija (skupina za slovenski jezik in književnost), Kresevič Danica (biološka skupina), Oblak Jožefa s. Bhmda (biološka skupina), Skrbinšek Marijan (matematična skupina). Zemijak Vi-temir (pedagoška skupina). Zupanič Vida (skupina za občo zgodovino).
u— Vroč sončen dan je bil včeraj, že kmalu zjutraj, ko se je dvignila megla, je posijalo sonce in potem ves dan toplo pri-grevalo. Na bregovih bližnjih voda je bilo spet polno kopalcev, da o Iliriji spioh ne govorimo. Meščani se hočejo naiužlti sonca, ki jim je bilo letos poleti bolj skopo odmerjeno. Kljub temu pa jih je ran go med njimi, ki imajo kožo že tako ožgano, da so bolj podobni zamorcem kakor belcem. Ker je bilo zadnji čas precej toplo, se je vocla toliko segrela, da je kopanje prav prijetno. Zračni tiak polagoma narašča. Od srede zjutraj se je spet dvignil za 1 mm in je barometer včeraj dopoldne zabeležil 761.5 mm. Najvišja temperatura v sredo čez dan je znašala 27.2IJ, v četrtek zjutraj pa je termometer zabeležil najnižio temperaturo 15° C.
Izšla je nova številka »Slovenskega

u-
čebelarja«. Pred dnevi je izšla dvojna številka »Slovenskega čebelarja«, glasila Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani. Čebelarji, pa tuai	ic r.e z , :
naše čebelarstvo, bodo našli v njej mnogo pestrega gradiva. A. B. je prispeval članka »Ali naj letos razmnožujemo« in »To in ono o prevažanju v pašo«. O cgrebanju in prestrezanju rojev je napisal daljši prispevek, ki se bo nadaljeval, Vladislav Roječ. R. L. piše o pravočasni pripravi na zatzimljenje čebel, o šolskih ceDem,;. kih in o prep.hu
v panjih in okolici. Daljši članek o čebelji paši in o regratu posebej je napisal Leopold Debevec. Isti avtor je prispeval tudi članek o škodljivcu slaninarju. štev. 7—9 »Slovenskega čebelarja« vsebuje nadalje: Drobne zanimivosti naše čebelarske preteklosti, Kotiček za radovedneže. Društvene vesti, Drobir in statistične podatke opazovalnih postaj za april in maj. Vsakdo, ki ga naše čebeLterstvo količkaj zanima, bo s pridom prebral najnovejšo številko »Slovenskega čebelarja«.
u— Kdo je prvi odskOčll s padalom? Odgovor najdete v »Domovini« tega tedna, ki prinaša spet različne zanimive članke, črtice in veliko križanko. Gospodinjam je v pouk daljši članek o paradižnikih ln njih različni uporabi. Je pa še mnogo dnigega drobiža. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, po katerem radi segajo meščani prav tako kakor deželani. Posamezna številka stane 60 stotink.
u— Za dijake »n dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol otvorirno dne 5. avgusta specialni počitniški pouk iz vseh predmetov in jezikov. Namen našega počitniškega dela: temeljita priprava za dijake-inje, ki imr5" ponavl.ialne izpite in posebei za dijakfe-inje, ki želijo dobro ponoviti učno tvarino in izpopolniti svoje znanje za prihodnje šolsko leto. Ločeni oddelki po šolah in razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno od 9-—12. jn od 16. do 18. ure. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole. Kongresni trg 2, II. nadstr.
u— Pravkar je izš!a v slov. prevodu Jana Baukarta Kiplir.gova Prva knjiga o džungii, ki jo bo slovenska javnost, staro in mlado, toplo pozdravila. Knjiga ima več prav posrečenih slik in nosi zunanjo opremo inž. arh. O. Gasparija. Knjigo je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in se dobi v njeni trgovini v Seien-burgovi ulici 3.
u— Mestni tehnični oddelek in odsek za hišno zaščito v kresiji na Nabrežju 20. septembra, odnosno Lingarjeva ul. št. 1, zaradi snaženja prostorov v ponedeljek 2., v torek 3., v sredo 4. in v četrtek 5. avgusta t. 1. ne bosta poslovala za stranke.
u— Popravni izpit^ boste najbolje opravili, če se vpišete takoj prve dni avgusta v učne tečaje v LiclitenUirnOvem zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ki n majo popravnega izpita, a žele kalcšen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. Vodstvo učaih tečajev — Liehtontuniov zavod — Ambrožev trg.
u— Važno za vsak°gar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja in stenografije. Dva najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakem poklicu. Novi tečaji se prično dne 7. in 9. avgusta. Počitniški pouk je posebej priporočljiv tudi za dijake-inje. Učnina je zmerna. — Informacije daje in sprejema prijave vsa." dan dopoldne in popoldne: Trgovsk0 učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) se prično dne 7. in 9. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Speeijalna strojepisna šola: Največja modema strojeoisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina je zmerna. — Posebni tečaj tudi za stenografijo. — Počitniški tečaji so posebej priporočljivi za dijake-inje. — Zahtevajte prospekt; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domcbranska 15.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli v sredo spel nekaj ponesrečencev z dežele. S kolesa je padci in ■•e potolkel no glavi 40-letni sin posestnice Martin Tur-šič 7. Vrhnike. Desnico si je zlomil pri padcu z voza 41-letni posestnik Franc Pe-terca iz Dobrunj. S hleva ie padci in si zlomil levo nogo 61-letni delavec Anton Šušteršič iz Tomišl.ia. 32-letr»emu delavcu Velimiru Mr' inkoviču z Vrhnike je med delom padel kamen na levo nogo in mu jo poškodoval.
Zakl&nlšše za slcste
Pavla Busch. žena znanega c-ikuškega ravnatelja Bu3c.ha. ki je la.stniea treh velikih ciikusov v Nemčiji, je pred dnevi obiskala Budimpešto, kjer je pripovedovala, da v Hamburgu gradijo ogromno po.lzem-sko zaklonišče za njene artiste in slone. Zaklonišče za slene je tako prostorno, da lahko sprejme 9 slonov, 6 kamel, 30 kenj ter mnogo diugih eksotičnih živali. Tudi zveri imajo posebno zaklonišče, v katerem je še dovolj prostora za krotilce, artiste in tehnično osebje. Zaklonišče Buschovcga cirkusa je pivo zaklonišče svoje vrste na svetu in bo dogotovljeno do letošnje je sen i i
... % •
: <-	-"V '
. ' - " ^^Pli^^^KaMER^H^"' mm
........ • . . . ..... ....
Un apparecchio nemlco cen trato dalle batterie contraeree caduto nei centro della citt4 di Messina — Sovražno letalo, ki je padlo sredi Messine na tla. zadeto od protiletalskih
baterij
kmalu na to pa je sprejel mesto opernega kapelnika v Ljubljani. Svojo strokovno izobrazbo je izpopolnil v Lipskem pri Maksu Regerju in Arturu Nikischu (1910) in v Milanu pri Arturu Vigno (1911). Od 1. 1912—15 je bil šef opere v Plznu in že tedaj sa šteli med njegove dirigentske mojstrovine »Prodano nevesto« in »Ru-salko«, dve češki operi, v katerih je Vaclav Talich še vedno neprekosljiv. S koncerti Smetanove simfonične glasbe je dosegel prve velike koncertne uspehe na Češkem.
S Češko filharmonijo je bil Talich v tesnem stiku že od I. 1918 in je sodeloval z njo do 1. 1935.. ko je bil odšel za dirigenta v Stockholm. Prav v filharmoniji je bilo največje težišče Talichovega dela in pomena. Njegovi koncerti so se vedno odlikovali s širokim in vestno izdelanim programom simfonične glasbe od baroka do sodobnih skladateljev. Njegovo podajanje Smetane, Dvoraka, Suka, Novaka je bilo dolgo časa vzor. izmed nemških skladateljev je zlasti cenil Brahmsa in Beethovna. Praški festivali (1924. 1925) so opozorili nanj tudi tujino in je bil povabljen na razna gostovanja. Češka filharmonija je pod Talichovim vodstvom dosegla velike uspehe v raznih evropskih kulturnih središčih. Velikih zaslug si je pridobil Talich za opero Nar. divadla. ko je 1. 1935 oo Ostočilovi smrti prevzel njeno vodstvo. Poleg Smetane in Dvoraka goji zlasti Janačkovo opero.
Naročite se na romane D O B E E KNJIGE!
ZAPISKI
350-!etn5ca Jakcba Jordacnsa. V vseh večjih galerijah sveta imajo dela Jakoba Jordaensa, ki sodi z Rubenscm i*1, van Dyckem med poglavitne predstavnike ant-werpske slikarske šole 17. stoletja. Rodil se je 1. 1593, umrl pa kot 85-letni starec v oktobru 1678. Kot sin premožne ant\verp-ske rodbine je imel za tiste čase nadpovprečno izobrazbo in je dobro korespondira! tudi v francoščini. Slikarstva se je začel učiti 1. 1607 pri antwerpskem mojstru Adamu van Nootseju. Oženil se je z njegovo hčerjo, povečal svoje premoženje in živel poslej v blagostanju. Pivo delo, ki je prineslo Jordaensu veliko popularnost, je bila oltarna slika, prikazujoča mučenje sv. Apoloni ja za avguštinski samostan v Ant-werpnu. V trozvezdju Rubens—van Dyck —Jordaens se odlikuje slednji po svojem sočnem in neposrednem naturalizmu in po tipični barvitosti svoje težke palete. Iz njegovih slik. ki kažejo tedanje ljudsko živl.jenie. diha neuanana veselost deželanov in velika ljubezen do dobre jedače in pijače. Zanj je značilna tudi bleščeča polt ženskih aktov, ki jih je slikal v okviru mitoloških motivov in jim dajal rubensov-sko polnost telesnih oblik, vendar brez Rubensove idealiznci.je modelov. Jord-' ^ je imel mnogo učencev in posnemovalcev, tako da so mu spričo pomanjkljivih signa-tur prisojali tudi tuja dela; šele v novejšem času je strokovna kritika izločila iz njegovega oe»'ra vse, kar ie nastalo v njegovi delavnici kot delo učencev in pa kopije njegovih del. ki so dolgo veljale za pristne.
Spodnje štajersko
Razdelitev zastav krajevnim skupinam.
Od konca tega meseca do 28. septembra bodo na Spodnjem štajerskem dnevi krajevnih skupin, ko bodo podeljene posa-meznm kinjevnim skupinam zastave. Kmečka mladina bo imela 9. in 10. oktobra svojo prireditev v Celju. 16. in 17. oktobra i pa bodo dnevi brambovcev v Trbovljah.
š/ajerslca mladina na Bavarskem. Na ; povabilo- Bavarcev je mladina iz Slovenske i Bistrice odpotovala pretekli teden v Or-| densburg So thofen. Ko so Spodnještajerci j prišli tja, so bile pravkar zaključne tekme 1 Hitlerjeve mladine. Zvečer je bil ples v ko-I rist nemškega Rdečega križa, pri katerem so nastopili člani plesne skupine iz Slovenske Bistrice, ki s? peli pesmi, deklamiratf in pripovedovali pravljice. Na prireditvi so nastop'li tudi gostje iz Mecklenburga in Vzhodne Prusije, zaključila pa jo je tjrol-, rka plcsra skupina. Naslednji dan je bila : izročitev zmagovalnega meča najboljšim
tekmovalcem. ; Študenti iz Reieha na Spodnjem štajerskem. V svrho vedno tesnejšega stika med Spodnjo štajersko ln ostaiimi nemškimi pokrajinami bodo tudi letos prišli na obisk dijoki in dijakinje iz Reicha. Dve sto študentov in žtudenlk bo porazdeljenih po posameznih okr- inih vodstvih, kjer bodo prirejali vaške popoldneve, udejstovali pa se bodo tudi v otroških vrtcih in pri pomoči družinam. Nadalje bodo zaposleni v raznih spodnještajerskih podjetjih. V Rogaški Slaitini bodo dijake in dijakinje najprej v posebnem tabodišču uvedli obvezno delo.
Vojaška godba prireja koncerte. Z vzhodnega bojišča je prišla na Spodnje štajersko : godba, neke divizije planinskih lovcev, kjer prireja koncerte v korist Rdečega križa. Pri koncertu v Celju je nastopilo 73 godbenikov. Godba je nadalje priredila koncert v Mariboru, oVriskala pa bo tudi druga mesta na štajerskem, od koder pojde gostovat na Ko/rcško.
Ne«reče. Na vožnji z atobusom je na nekem cvirku vrglo z voza 86 letnega Jaro-mira Perkiča z Maribora, pri čemer si je starček pretresel možgane. Cez drevesn? štor je pade! 72 letn; delavec Anton Mar-mar iz Razvan.a pri Mariboru in si zlomil rebro. Ponesrečenca so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico.
V prt tepu jo je skupil. Dninar Janez Mok jn posestnk Janez Ringhofer sta se pred časom dejansko spopadla. Pri tem je Mojk s palico, ki je bila na koncu zaostrena, sunil svojega nasprotnika v levo oko, ki so mu ga morali potem odstraniti. Nesreča jc- Ringhoferja tembolj prizadela, ker je bil na drugo oko slep. Mcjk se je moral zaradi telesne poškodbe zagovarjat; pred grašklm sodiščem, ker je bil obsojen na o leta ječe in ra plačilo 1000 mark za bolečine. Mojk in Ilinghcfer sta znana pretepača. Pivi je b'l devetkrat obsojen zaradi tepeža, Ringhofer pa dvakrat.
Iz Hrvatske
Nemško vojaško poslanstvo pri P »glavniku. V navzočnosti pooblaščenega nemškega generala na Hrvatskem Glaise ven Hor-sten .ua je sprejel Poglavnik odposlanstvo neke nemške divizije, ki se je bori'a pri Stalingr3du. Sprejemu so prisostvovali tudi visela častniki nemške in hrvatske vojske in hrvatskega prostovoljskega polka, ki se je prav tako udeležil bojev pri Staiin-gradu.
Hrvatski poslanik pri rimskem guvernerju. Hrvatski poslanik pri kvirinalu Nik-
šič je obiskal guvernerja Rima kneza Bor_ ghese in mu izrszil sožalje hrvatskega naroda za opustošenja in žrtve terorističnega ameriškega napaca na italijansko prestolnico.
Odlikovani borci pr«ti odmetnikom. Državni tajnik dr. Vrančič je obiskal južne pokrajine in imel v Trebinju. Bileči, Gac-kem in drugih krajih skupščine. Kot pooblaščenec Poslovnika je dr. Vrančič prostovoljcem v Haslagič Kuli izročil zastavo, 90 posebno zaslužnih borcev pa je odlikoval.
Dijicme za svojce padlih legionarjev.
Predzadnjo nedeljo so v Bihaču razdelili častne diplome rodbinam borcev, ki so položili svoje življenje na stalingrajskem bojišču ali drugje na prostranih ruskih poljanah. Ganljivi svečanosti so prisostvovali razen rodom padlih borcev tudi predstavniki civi 'nih in vojaških oblsstev. Najprej je nemška vojaška godba zaigrala posmrtno koračnico, potem pa je poveljnik nemške vojske v Bihaču v kraikem govoru razložil nevaanost, ki je pietila Evropi z vzhoda Po govoru je g<>dba zaigrala hrvatsko in nemško himno, nakar so razdelili diplome.
Upravitelj ustaškega arhiva. Za upravitelja arhiva ustaškega pokreta v Zagrebu je bil imenovan dr. Ivo Guberina, nadzornik v prosvetnem ministrstvu.
Dobtr uspeli mature v Hrvatski Mitro-vici. »Hrvatski narod« poroča, da so bili na gimnaziji v Hrvatski Mitrovici zaključeni zrelostni izpiti. Polagalo je maituro 22 učencev, izmed katerih so vsi izdelali. List pripominja, da odkar obstoja gimnazija, ni biio tako dobrega uspeha kakor letos.
Predvajanje hrvatskih filmov v Rimu. V papeževem kulturnem zavodu v Rimu »o pretekli petek predvajali pred zastopniki 30
narodnosti hrvatske filme »Barok na Hrvatskem«, Straža na Drini« in »Slavje svobode«.
Smrt letalskega poročnika Pindullča.
Svoje mlado življenje je končal v izpolnjevanju dolžnosti letalski poročnik bombar-derske skupine Nikola Pindulič. Pokojni je bil doma iz Omišlja in je končal gimnau zijo v Sen ju. Potem se je vpisal na zagrebško vseučilišče, kjer se je začel zanimali tudi za letalstvo. Tik pred izbruhom vojne je postal diplomiran civilni pilot. Ob ustanovitvi Nezavisne države Hrvatske se je takoj prijavil k letalstvu in odšel s prvimi prostovoljci na vzhodno bojišče. Za pokojnim Pinduličem žalujejo starši, dve sestri in zaročenka.
Varaždinsko delavsko naselje je dograjeno. Hrvatski listi poročajo, da so pravkar končsna dela v novi delavski naselbini. Te dni se bodo sestali predstavniki delavcev in oblastev zaradi dodelitve stanovanj. Zgrajenih je 66 delavskih stanovanj, in Bt-cer jih je tovarna Tivar zgradila 44, država pa 22. Delavsko nsseije ima ime po Stje-panu Radiču.
Zagrebško gledališče je gostovalo v Karlovem V Dumu ustaške mladine je preteklo nedeljo gostovalo zagrebško gleda tašče z Mesaričevo komedijo >Gosposki otrok«.
Otvoritev nove knjižnice. V nedeljo je bala otvorjena čitalnica in knjižnica za pripadnike ustaškega pokreta v Zagrebu. Ob otvoritvi je govoril književnik prof. Zlatko Milkovič o književnosti kot izrazu hrvatske nacionalnosti.
Nemška razstavi ebenovine v Zagrebu. Poročali smo že, da je bila pred časom v Zagrebu odprta razstava cbcnovine. Iz Časopisnih poročil povzemamo, da je v prvih dveh teciiih obiskalo razstavo 25.000 oseb. čeprav razstavljeni predmeti niso naprodaj, se vsak dan obiskovalci zanimajo za izdelke in jih žele kupiti.
GLEDALIŠČE
OPERA
Petek, 30. julija, ob 17.30: Madame Butter-fly. Red A. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Sobota, 31. julija, ob 17.30: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir r.avzdol. Nedelja, 1. avgusta, ob 17.30: Thais. laven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. članice beograjske Opere. Cene od 35 Ur navzdol.
Ponedeljek, 2. avgusta, ob 17.30: Mrtve «61. Red A.
«
Zadnji nastop Zlate Gjungjenčeve v »Madame Buiterfly« bo drevi za red A. Zasedba partij je sledeča: Butterfly _ Gjungjenčeva, Suzuki - Golobova, Kate - šturmova, Pon_ kerte-n - Lipušček, Sharpless - Popov, Goro - Rus, Yamadori _ Dolničar, bonec - Lupša, komisar - Gregorin, uradnik - škabar, mati _ škrjančeva. Dirigent: D. Zebre; režiser: C. Debevec, zborovodja; R. Simoniti, scenograf: A. Foriga.
Zadnja uprizoritev Smetanove komične opere »Prodana nevesta« v letošnji sezoni bo v soboto izven abonmaja. Zasedba bo običajna: Marinka - Vidali jeva, Janko-Čuden, Vašek - Banovec, Kecal - Lupša Dirigent: D. Zebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoneti; koreograf: inž. P. Golov in; scenograf: V. Skružny.
Zlata Gjungjenčeva kot »Thais«. Opozarjamo na edini nastop Gjungjenčeve v Mas-senetovi »Thais«, ki bo v nedeSjo. Naša priljubljena gostja je pred nekaj meseci že nastopila v tej partiji, v kateri je za Ljubljano še nova. Ker je gostovala v vseh dosedanjih nastopih v partijah, ki jih je pri nas že pela pred nekaj leti kot članica, je v njih že bolj ali manj znana. Thads predstavlja v tem pogledu izjemo in zato vlada za ta nastop posebno veliko zanimanje. Občinstvo, naj si pravočasno zagotovi v^op-niče.
Abonente reda A opozarjam®, da bodo
imeli v ponedeljek 2. avgusta predstavo D'Albertove opere »Mrtve oči«, ki je bila zaradi nenadno izpremenjene policijske ure v torek 27. t m. odpovedanai.
Radio Ljubljana
PETEK, 30. JULIJA 1943-XXL
7.30: Operetna glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in nape vi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Viw hovnega Poveljstva Oboroženih Sil v ale-vnščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila ▼ italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Simfonična glasba. 15.00: Porcčila v italijanščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert sopranistke Valerije Heybalove. 17.40: Koncert kitarista Stanka Preka. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v italijanščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Radio za družino. 21.15: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.40: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 22.35: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini.
26
F^re.ic Kormendi:
ZMOTA
Roman
Ko ne bi bila morala iz meščanske šole naravnost v tovarno, delat škatle, za petdeset vinarjev na uro! Lahko bi bilo vse drugače. Lahko bi sedela kje v pisarni poleg dr. Fiilopa. Delati poleg dr. Fiilopa! Da, tam bi človek lahko ostal do smrti.
Zdrznila se je, dobesedno se je prestrašila, ko je obstala pred njo gospa Kovacseva.
»No, kaj je, Irma? Niste slišali, da sem klicala, da je treba oddati izgotov-ljeno robo?! Ali morda mislite, da bom letala za vami in jemala od vas robo?! • Vzela je zadnjo izgotovljeno Irmino škatlo, gledala jo je.
»Kaj je tole?!« Ozrla se je na Irmo, pomolila ji je ' ;atk pod nos in začela vpiti: »Kaj je tole? Pretete vaše roke! To je deio? To mi bodo vrgli pod noge! Za pet božjih ran... ali ste zblazneli?«
»Nikar ne delajte nesreče iz tega, gospa Kovacseva. Pokvarila sem nekaj škatel — no! Kaj takega se je že primerilo. Vam se zato ne bo nič zgodilo. Le poskusite me odsloviti! Ali pa mi odtrgajte kaj od plače! Ne bom se zaradi tega obesila.«
Naravnost, ostro je zrla ženski v oči.
Gospa Kovacseva je po l:eh besedah onemela, ,potem je nekaj zamrmrala, tiho je zagrozila:
»Le bodite še nesramni! Ne bom delala komedij z vami. Boste že še videli!«
Irma Borbelyjeva je ostala mirna. Vstala je, položila škatle v voziček in ga potiskala proti drugi sobi. Le obre-guj es ob moje delo, je mislila. Odpustili me bodo? Naj! Tudi v Waltrovi tovarni delajo dekleta. Pa trgaš mi od plače? Bom vsaj hodila nekaj tednov več k doktorju, dokler ne izplačam očetovega dolga.
8.
Poročno darilo, ki ga je poslala iz podeželskega mesta vdova po stricu Aleksandru, je bila ena izmed tako imenovanih »kompletnih« potrebščin za pisalno mizo: črnilnik s peresom, pivnik, težilo, okvir za fotografijo. Te stvari so bile iz neke bele kovine, podobne srebru, in so bile očitno iz ene tistih nemških tovarn, ki preplavljajo svet s predmeti.
Teta se je v ganljivem pismu opravičevala zaradi zapoznelega daru: neprestano je bo ehala in tako je bila neprestano zaposlena sam s	Ana in Janko sta gin j ena čitala tetino pismo in si ogledovala darilo, ki pa ju je spravilo v zadrego. Kaj naj počneta s tem ? Kako mila je ta teta? A komaj da bo še kdaj prišla v Budimpešto, da bi ju obiskala in z gorčino v srcu spoznala, da njeno poročno darilo ne stoji na pisalni mizi. Lahko ga torej mirne duše shranita. »Najti morava kako prikladno škatlo,« je priporočal Janko, »da se ta ubogi spo-minček ne uniči popolnoma.«
Zasmejal se je in ko je vzel v roko držalo, je opazil, da ima na gornjem koncu steklen mehurček. Kaj je to? O, glej, majhna leča, in ko pogledaš iz bližine, vidiš ... poglej, poglej! Barvna slika, predstavljajoča Most vzdihljajev. Janko je trenutek gledal sliko.
Poglej, deklica,« je dejal, in podal pero Ani.
Ana je vzela držalo in 3i ga podržala pred oči.
»Vidiš? Se spominjaš?«
»Da. II ponte dei sospiri.«
Gledala je sliko, slišala je Jankov glas »Se spominjaš« in slišala svoj odgovor. In v tem trenutku jo je obšel spomin, kakor v sanjah, nejasen in moLen in vendar čudno oster in jasen. Kakor da se je vse to zgodilo šele zdaj, v tem trenutku. Trije stojijo tam na mostu: ona, Janko in vodnik v uniformi. »Pazite na te stopnice, gospa!« sliši v duhu svarilni vodnikov glas. »Zdaj pazite,« nadaljuje vodnik in obstoji pred ozkim, visokim oknom: >, Izvolite pogledati sem. To je važno. Od tod ima most svoje ime.« S teatralno kretnjo kaže na okno in govori tiše: »Krivca, ki ga je obsodil svet desetih, so vodili v zapor preko tega mosta. — Nesrečni jetnik je tu skozi okno zadnjič pogledal nebo, lagu-
no, veličastno ploveče gondole, na drage Benetke, kjer je doslej živel srečen in svoboden... a kaj ga čaka zdaj ? Temna kletka do. smrti! In tu, ob tem oknu, ob zadnjem pogledu v svobodo, je ubogi jetnik poslednjič globoko vzdihnil. In zato imenujejo ta most »Most vzdihljajev.«
Ob teh besedah je bilo obšlo Ano hladno čustvo strahu, nehote je prijela Janka za roko — in v tem trenutku sliši, da je Janko, ki se je ob dotiku njene rok obrnil k njej, naglo kratko zavzdihnil. A že v naslednjem trenutku se spet smehlja in jo prijemlje za roko. »Tudi če ne bi vedela niti besede italijanski, bi morala dobro razumeti tega starega..., kakšna mimika, kaka modulacija glasu!« Izpustil je Anino roko, se obrnil k vodniku in ga vprašal, ali niso imeli v rodbini kakega igralca. Ana je vztre-petala, kakor da jo je strah. Stisnila je Janku roko, nekam jecljaje mu je zaše-petala, naj ne hodijo dalje, da noče videti teh zaporov. Janko se je takoj ustavil, vprašujoče jo je gledal in pokimal vodniku. »Kaj se je zgodilo, deklica?« jo je vprašal, ko sta hitela za vodnikom. »Nič,« je težko odgovorila. »Zakaj vprašaš, kaj 3e je ugodilo?«
Ani je roka z držalom naglo omahnila: »Za Boga, kje sva?«
»Kaj se je zgodilo, deklica?« je vprašal Jasako in začudeno pogledal Ano.
»Nič... zakaj vpr-šaš, kaj se je zgodilo?«
»Tako čudno se ti je naenkrat izpre-menil obraz. »Ali se ti je kaj zgodilo?«
»Kje pa, nič.« Njen glas je pričal o napetosti, ki ji ni dala, da bi govorila mirno. »Samo... mislila sem na teto Klaro in zatožilo se mi je po nji.«
»Da, seveda,« Janko je razumel Anino vznemirjenost in tudi sam se je hotel izkazati za dobrega sorodnika.
»Pisal ji bom, ali pa ji boš sama pisala?«
»Da,« je odvrnila Ana, a ni vedela, na kaj odgovarja. Jetnik je na mostu zavzdihnil, ji je šinilo v glavo. Jetnik, ki ga vodijo v ječo.
In naenkrat je zajokala.
Janko jo je prestrašeno pogledal, stopil k njej, jo prijel za roko.
»Anica, sreece, za božjo voljo ... kaj je s teboj?«
»Nič, je hlipala Ana, »zares... nič«
»Toda, draga deklica, saj sem že prej opazil, da... se je nekaj zgodilo! Vsa. si se spremenila, vsa drugačna si! Deti'..- tce moje!« privil jo je k sebi, na-Iahno jo je pogladil po laseh, »Anica, povej mi, kaj te muči"«
Strahotno je stresal Ano jok na Jankovih prsih. Spočetka je brez moči ležala v Jankovem naročju, potem se je zbrala, ga objela okrog vratu ter ga z nadčloveško močjo pritisnila nase.
Z globoko osuplostjo, nerazumevaje je gledal Janko na ta napad. Nenadoma se je zganil, z obzirno, trdno kretnjo je odmaknil Anine roke, sedel in si posadil ženo na kolena.
»Anica, ti zlato moje... nekaj se dogaja s teboj.«
»Nič... le naenkrat...« — S težkim trudom je obliko v la jecljajoče besede. »Res ne vem... naenkrat sem postala tako strašno nervozna...«
»Reci mi, deklica .. ali ni to zaradi tega, ker si na sebi nekaj opazila? Da nisi morda zanosila?«
Ana je nenadoma prenehala jokati.
»Mislim, da ne. Ne, gotovo nisem.« Počasi je vstajala, kakor da se drami iz omedlevice. »Ako bi bilo to, bi ti takoj povedala, toda .... re, ni to.«
Popravila si je skuštrane lase, pogledala se je v ogledalu.
»Deklica,« je potem izpregovoril Janko, »navadno človek ni brez vzroka nervozen. Vsaj z menoj je tako. Zdaj pa bi res rad vedel, zakaj si nervozna? Te nekaj muči? Ali +e je kaj ujezilo? Vidim, da se nekaj dogaja s teboj in res bi bilo grdo, ako bi hotela iz obzirnosti ali Bog ve zaradi česa tajiti to pred menoj. Ali bi ne bilo bolje, da bi bila iskrena?«
ŠPORT
Srečni zakoni in svetovni rekordi
O vprašanju, ali naj se najboljši šport ni ki ženijo aJj ne — če hočejo še ostati kandidati za slavo in rekorde — razpravljamo to pot menda prvič aa tem mestu. In malo ter zelo kritično so o tem poglavju pisali tudi drugod po svetu, saj je bilo le prav mak? takih, ki so imeli ob istem času vsaj približno enako daleč do zakonskega pristana, in najboljšega športnega jzida na svetu. Glavni del ončh, ki so trdili da oboje bolj ali manj ni dosegljivo istočasno niti v izdatnih presledkih, se jc opiral na znano okoliščino, da je zakon izrazita ustanova za udobnost in lenobo, ki ne moreta ostati brez vpliva ra športno udej-stvovanje prizadetih, bodisi moškega ali ženske. Prav gotovo se prej ali slej pokažejo posledice, ki gredo športnim uspehom v škodo.
V	resnici pa se tem trditvam le lahko ugovarja> kajti precej praktičnih primercv kaže baš nasprotno in sicer, da sta zakonca — s pogojem seveda, da je oba šport zanimal in ju športni uspeh veselil — prav v zakonski skupnosti pokazala še večjo vztrajnost v pripravljanju boljših izidov na športnem polju in res tudi izpolnila taka. pričakovanja. Tudi gornje Velja za oba spola v enaki meri, bodisrj za ženske ali za moške.
Pred kratkim je prispela iz Nizozemske vest — tudi mi smo jo ponatisnili kot izredni dogodek v tem športu nenaklonjenem času — da je tamkajšnja domača atletinja Fanny Blankers po možitvi jn porodu zdravega potomca še prekosila svoje športne uspehe iz dekliških let in si šele potem zaslužila čast svetovne rekorderke. Drugega junaka te vrste imamo v najnovejšem švedskem svetovnem rekorderju Arne Andersso-nu, ki je nedavno izboljšal svetovni rekord na eno miljo svojega slovitega rojaka Gua-dara Haegga za dve celi sekundi, in ven-dr spada tudi on v kategorijo srečnih zakoncev.
V	ostalem pa bi bilo treba v ta pregled športnih uspehov oženj en* h ljudi na prvo mesto uvrstiti primer nemške atletinje, matere štirih otrok, ki je skoraj gotovo edinstven v sodobni športni zgodovin;. Nemški listi objavlja/jo naslednje podrobne podatke o njem: Lnkraten pojav je bil nastop gospe Haury, članice kluba SV Strassburga, matere štirih- otrok na ženskih atletskih prvenstvenih tekmah, ki je bila pred 10 leti večkratna prvakinja v domačem badenskem okrožju in je zdaj, obkoljena od svojih štirih naraščajn^kov, postala alzaška okrožna prvakinja v skoku v višino z znamko 1.35 m, pri čemer ji je le za las spodletelo, da ni prišla preko še 5 cm višje prečke. Kljub obilnemu blagoslovu otrok si ta mati in športnica še zmerom utrga nekaj časa na dan, cL. skrb; za prožnost svojega telesa. Ali ni gospa Hau-ry najbolj zgovoren dokaz, da se naterin-stvo in šport niti najmanj ne izključujeta med seboj?
Toda vrnimo se k našemu žilavemu Švedu Anderssonu! Ko so ga vprašali, kako je mogoče, da se je zadnji čas tako izboljšal v formi je dejal s poudarkom, da mu je ta napredek omogočilo predvsem srečno sožitje z njegovo zakonsko ženico. Takale harmonija v zakonu, redno in urejeno življenje in ne nazadnej tečna domača hrana, vsega tega si. človek brez svoje gospodinje jn žene ne more privoščiti, tako je izjavil novi svetovni rekorder, ki je po poklicu učitelj. V ostalem pa tudi ni brez pomena, da žena z zanimanjem spremlja njegovo delo v športu in ga vzpodbuja k zmerom novim uspehom.
če se veselita dva, je veselje dvojno ali še večje — pri klobasi je to obratno — to so stari pregovori, ki se nanašajo na celotno podjetje zako-^ke skupnosti, tudi tedaj, če gre za spon. in uspehe v njem. Vrhunski sportnj izidi pa običajno niso odvisni samo od najboljših telesnih sposobnosti, temveč prav tako tudi od duševne uravnovešenosti in popolnega osredotočenja, kajti kdor hoče dati največ, mora imeti tudi srečen dan in srečno uro, kakor je nekoč dejal zelo izkušen trener.
Takih in podobnih primerov bi se dalo gotovo navesti še mnogo. Med bolj zanimivimi nemškimi športniki sta srečna zakonca in dobra tudi še na športnem terenu atlet Rudolf Harbig in boksar Maks Schmelljng. Pa tudi pri nas doma bi lahko navedli nekaj marljivih mož in papanov, ki pridno tekajo za tem ali onim športnim mamilom, njihove zakonske polovice (z nadobudnimi sinčki in hčerkami vred) pa jih pridejo občudovat in podžigat — za čim boljši uspeh. Tako pač ni mogoče reči da bi bil zak n z vsemi sladkostmi in bridkostmi športnim uspehom v napoto, pač pa jim celo pomaga, če so izpolnjeni vsi ostalj pogoji, če...!
Plutovina bogastvo Portugalske
Izdelkov plutovine je mnogo. Največ jt seveda zamaškov. Iz plutovine se pa iz delujejo tudi plavalni pasovi in razni dru ge potrebščine vsakdanjega življenja zla sti zdaj med vojno. Plavalni pasovi so p<' trebni vsem mornarjem in pogosto tudi potnikom. Imajo jih tudi letalci na vodnih letalih, da v primeru nesreče ne utonejo Plutovina je postala torej zelo važna siro-vina ki je zlasti zdaj neobhodno po1reb-na. Uporabljajo jo tudi za morske mine. ki jih pritrdijo na pločevinaste obroče da se drže na površju
Plutovina pa se uporablja zadnje čase zelo pogosto tudi za podplate in sicer ne samo zato, ker je to zahteva mode. temveč. ker so čevlji s plutovinastimi podplati zelo prikladni za poletje, ker so izredno lahki. Ni treba posebej omenjati, da so plutovino že davno uporabljali v čevljarski obrti. Mnogi ljudje pa ne vedo. od kod prihaja plutovina. Izdeluje se iz skorje posebnega drevesa, ki v Evropi najbolje uspeva na Portugalskem. Iz gozda pride skorja v tovarno, kjer jo predelajo v plutovino. Plutovina je pravo bogastvo Portugalske.
Orjaki med žuželkami
Na vprašanje, katera žival je najmočnejša. bi večina ljudi odgovorila — slon. V resnici pa ni tako. Neki madžarski učenjak je sklenil ugotoviti, kateri živali na na svetu pripada glede moči prvenstvo. Pri tem je treba upoštevati težo lastnega telesa. Učenjak se je zanimal za slona, bika in osla. končno Pa še za žuželke. In med njimi je našel drobnega hrošča, ki tehta komaj 14 gramov, pa lahko nese v svojih hleščah 1580 gramov težak tovor zelo daleč. Če bi prenesli to na človeka, bi moral 75 kg težak človek nositi tovor 8400 kg. Vidimo torej, da ie hrošč mnogo močnejši od človeka.
Zanimivo je tudi vprašanje, katera žuželka je največja in katera najmanjša. V komeniti dobi so živele na zemlji žuželke mnogo večje od sedanjih. Med njimi so bili komarji, dolgi 75 cm. Še danes žive na svetu kobilice, dolge 30 cm. V vrsti netopirjev poznamo tako imenovano sovo, ki ima 30 cm široka krila. Na drugi strani imamo pa zelo majhne žuželke, dolge komaj četrt milimetra, pa tudi te še niso najmanjše. Nekatere žuželke merijo komaj petino milimetrg.
Mnogi ljudje mislijo, da je najhitrejša žival na svetu hrt. ki lahko preteče na uro 50 milj. Krt pa je produkt križanja in živi v svobodni naravi. Med svobodno živečimi živalmi je najhitrejši leopard, ki preteče 150 milj na uro. Zato ga nekateri uporabljajo pri lovu na gazele, zajce in druge hitre živali. Noj. žirafa in bivol lahko pretečejo na uro največ 35 milj. slon pa 20. Ptice so seveda mnogo hitrejše. Najhitrejši so jastrebi, ki prelete do 110 kilometrov na uro.
F^munija skrbi za stare Ijndi
Zaradi naraščanja etn jfe Pila rumunska vlada zadnja leta večkrat prisiljena zvišati starostne pokojnine in invalidn ne. da bi omogočila državnim nameščencem v okviru možnosti znosno življenje na stara leta. Obenem se je pokazala v tem času potreba po enotni zakonodaji v pogledu pokojnin :n invalidnin. To novo zakono >ajo je bilo. treba prilagoditi temeljem rumunske socialne politike.
Zato je izdala vlada nov zakon o državnih upokojencih in invalic n Z njim je bil na novo urejen ves tehn:čm aparat pokojninskega zavarovanja v okviru finančnega ministrstva. Od 5. decembra 1940 so bile v Rumuniji vse pokojnine in pokojninske doklade zvišane povprečno za 100 %. Zato se je moral državni proračun zvišati za dobre 4 milijarde le j. Poleg tega so pa prejemali zadnja leta v Rumuniji pedpore tudi nekateri stari ljudje, za kar se je porabilo mesečno 20.000 lej. ženske v držav-službi imajo pravico do pokojnine z 52. letom, dočim velja v splošnem načelo, da mora imeti državni uslužbenec 35 službenih let, da si pridobi pravico do pokojnine. Nova je določba, da bo v bodoče upokojitev tako za državo kakor za prizadetega državnega uslužbenca fakultativna.
Tudi krščeni židje niso izvzeti
K novim določbam bolgarskega sinoda o postopku pri židovskih krstih v Bolgariji je izjavil komisar za židovska vprašanja doktor Belov, da so določbe sinoda čisto cerkvena zadeva in da se ne tičejo tega, kar je odredila vlada v pogledu Židov. Židom načeloma ni prepovedan prestop v krščansko vero in zato ima cerkvena oblast pravico izdajati določbe glede krščenja Židov. Zakon pa ne dela nobene razlike med navadnimi in krščenimi Židi, ki so prestopili v krščansko vero po i. 1941. Po tem letu krščeni židje se smatrajo po zakonu še vedno za Žide in so podvrženi vsem omejitvam, kar jih prinaša protižidovski zakon. Nositi morajo Davidovo zvezdo in podvrže-n iso tudi določbam glede izselitve Židov iz Sofije. Konrsarijat stoji slej ko prej na stališču krvne rasne pripadnosti, na kateri krščanski krst Židov ne more ničesar izpre-meniti.
čfsvek prodira v skrivnosti narave
Nekatere vrste sadja in cvetja imajo čisto drugačno obliko, kakor jo dobe od narave. Tu pa tam vidimo take pojave v naravi sami, vendar so zelo redki. Znanost je namreč tako napredovala, da lahko dajejo ljudje cvetju in sadju obliko, kakršno sami žele. V tem pogledu so zanimivi poskusi znanega raziskovalca prof. A. Pisorania. Njemu se je posrečilo s pomočjo elektro-magnetičnih valov dati cvetju in sadju za-željeno obliko. Delal je poskuse s cvetnim praškom, ki je bil izpostavljen vplivu elektromagnetičnih valov. S te.n praškom je oplodil rastline in nastale so oblike, kakršnih bi v naravi nikoli ne bilo. Tako človek polagoma prodira tudi v skrivnosti narave.
šolska o&adi^a jrnrtsags kmetom
Bolgarsko prosvetno ministrstvo ie objavilo, da je učiteljstvo v mejrh stare Bolgarije oproščeno dolžnosti kontrolne službe pri mlačvi. V prik1 uičenih pokrajin?h bodo pa morali učitelji opravljati to d°lo. Poleg tega bodo učitelji zaposleni ko< č7a-ni rekvizicijskih komisij. K temu delu bo pritegnjena tudi organizacija »Otec P jsi«. Gre za prostovoljne samarijane. dijake in učence. Šolska mladina bo pomagala kmetom spravljati žito, dekleta pa kmeticam pri domačem delu. Mladina bo zaposlena prvenstveno na kmetijah, kjer so bili kmetovalci mobilizirani.
3C letnica zatsšsnšSva Kari May
Založništvo Kari May v Radebeulu pri Draždanih je proslavilo 1. julija 30 letnico svojega obstoja. Ustanovitelja in lastnika založništva sta vdova pisatelja Klara May, ki je dopolnila 4. julija 79 leto in dr. E. A. Scnmid. Od ustanovitve založništva je narasla nemška naklada vseh Kari Maye-vih del od 1.6 na 9.C-00.000 zvezkov. Kari Mayeva dela so biia prevedena v 20 tujih jezikov.

mm,
■7-4
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je nenadoma preminul naš nepozabni mož, oče, stari oče, brat in tast. gospod
FRANC K©i
DRŽAVNIFODURADNIK V POKOJU
Pogreb bo v četrtek, dne 29. julija 1943 ob uri popoldne iz mrtvašnice Bolnice usmiljenih bratov v Kandiji na šmiheisko pokopališče.
ml
Novo mesto, dne 27. julija 1943.
Žalujoča rodbina KOS in ostalo sorodstvo
HjS&i
EMILIO SALGARf
28
LJICA KARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
Noč je minila brez poplaha, čeprav si krokodili niso mogli kaj, da ne bi v bližini taborišča še nekajkrat ponovili svojih bojnih iger.
Drugi dan so se gusarji znova vkrcali. Upali so, da dosežejo kopnino še pred zahodom solnca. Veter jim je bil ugoden.
Ko so prebrodili mnogo rokavov in obpluli veliko število otočkov, je kapitan opoldne zagledal nad drevjem oblak dima. Moko in Jara sta domnevala, da kurijo Indijanci.
»Mojih rojakov se nam ni treba bati! je rekla Jara. »Narobe, še pomagali nam bodo in nam povedali, kako naj se ravnamo!«
Povsod na trsnatem otočku so se igrali ia solnčili krokodili. Preganjali so drug drugega, se grizli in se lovili po vodi.
Obala kopnine je bila zdaj blizu. Bila je ravna. Visokostebelne rastline so jo pokrivale, palme, dre-■vesasta praprot in cedrovci. Dimnega stebra ni bilo yeč videti.
Ob štirih so tovariši pristali na robu gozda. Sklenili so, da najprej pojedo ostanek pečenke, ki so jo bili vzeli s seboj, in se šele potem odpravijo iskat indijanskih koč. »Prijatelj oglar« naj bi ta čas iz-taknil kako sadje.
»Mravljinčjega medu vam prinesem!« je rekel in smuknil po tleh do velikega palmovca ob čigar znožju se je dvigal peščen kup.
Iz lijakaste odprtine na kupu so se usipale mravlje, Moko je vzel eno med prste in jo željno izsesal. Nato je z bodalom razgrebel kup ter odkopa! vrsto rovov in prostorov, ki so jih ločili prestenki iz kamenčkov in blata. Tu je živalic kar mrgolelo. Nazadnje je pokazal začudenim flibustirjem osem majhnih jajčastih celic, v katerih je bila temna, nekoliko kiselkasto dišeča snov.
»Ne zaupam tej reči!« je menil Carmaux.
Gusar jo je pokusil.
»Res ima okus po medu!« je dejal.
Moko je zdaj napravil iz velikega palmovega lista korec in ga napolnil s sladko snovjo. Bilo je je nekaj funtov.
Uboge žuželke, ki so jih tako pregnali iz gnezda, so se kakor poražena vojska razbežale na vse strani.
Med dobivajo živalce iz sladkega soka šišk, ki rasto na nekakšnem hrastu. Baje je treba več ko devet mravelj, da je naberejo funt. Mehičani, posebno pa Indijanci, varijo iz nje prijetno alkoholno pijačo.
Te pridne žuželke so v Srednji Ameriki, zlasti pa v Mehiki, v Novi Mehiki in vzdolž reke Colorada zelo pogostne.
Na žalost jih močno preganjajo, vsaj živali, če ne ljudje. Posebno jih zasledujejo mravljinčarji, ki ne žro samo medu, ampak tudi njegove pridelovalke.
Pridelek se ne razlikuje bogvekaj od čebeljega. Ima prijeten, le poleti rahlo kiselkast okus, a nič duha. Sestoji iz skoraj čiste raztopine sladkorja, ki pa ne dela kristalov.
17. POGLAVJE Veracruz
Ko so si flibustirji utolažili lakoto ln nekaj ur počivali, so krenili iskat indijansko taborišče. Ker pa niso zanesljivo vedeli, ali tam res žive domačini, so poslali Moka naprej, kajti ta je bil izmed vseh najspretnejši.
Gozd, ki so korakali po njem, je bil poln rastlinja, ki se je tako gosto zgrinjalo na kup, da so si morali potniki mnogokod šele krčiti pot. Srečavali so prekrasne bananovce z velikanskimi listi in bujnimi sadovi, velikolepo drevesasto praprot, ki je rasla čudovito visoko, dišeče cedrovce, pomarančevce in mahagonovce.
Krasne, po 40—50 čevljev visoke palme so bile polne modrih, ognjenordeče progastih cvetnih tulcev.
Brez števila ovijalk je opletalo debla in veje ter se plazilo po tleh.
Jate ptic so ščebetale pod zelenimi oboki. Največ je bilo papig. Opažali so krasne »are« z ognjeno-
rdečim perjem in »kaminde« s sinjimi perotnicami in rumenimi prsi.
Tu pa tam si videl velike Črne, zeleno lisaste kuščarje, kako so smukali po deblih. Meso teh štiri do pet čevljev dolgih živali je Mehičanom in Brazilcem čislana jed. Pravijo, da ima okus kakor ku-retina.
Po dobri uri napornega pohoda skozi rastlinski blodnjak so gusarji spet srečali svojega črnca, ki je bil med tem že našel taborišče.
Sestajalo je iz dvajsetorice kolib, napravljenih iz kolov in listja, v katerih je živelo kakih petdeset Indijancev.
Mali rod, ki je bival tu, se je bil rajši odločil za svobodo v pragozdu, kakor za tlako v rudnikih, ki so jo tisti čas španski zavojevalci nalagali vsem podjarmljenim rdečekožcem. Vendar so bili ti Indijanci revni in zapuščeni. Preživljali so se z lovom in ribolovom. Nekaj ovac in kakih dvajset konjičev je bilo vse njihovo bogastvo.
Ker so bili zvedeli, da so belci sovražniki Špancev, so gusarja in njegove spremljevalce prijazno sprejeli. Prepustili so jim najboljše kolibe in neute-goma zaklali živinče, da jim ga pripravijo za večerjo.
Glavar je kapitanu natanko opisal pot v Veracruz.
Prodal mu je tudi pet čvrstih konj andaluškega plemena, ki jih nisi mogel zlahka upehati.
Drugo jutro, še pred solnčnim vzhodom, je krdel-ce zapustilo naselbino, potem ko so se bili obilno oddolžili za izkazano gostoljubje.
Jbejnje: Davorin Ravljea — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani