Št. 299 (16.336) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob’ v Ge. u pri Gorenji Trebuši, cd i3. septembra H 4, do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’pod Vojskr- o IcN cio 7 , ;• 1945 pa .	' u vr, štovilkG.
, ..	VN.- ;


TRST - Ui. MonteccN 6 - Tel. 0^.
GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_____________
se* POSINNA PLAČANA V GOIOVN
|	II/? Spedizione in abbonamento postale 45%
Art 2, comma 20b, kgge 66296 • Fiiak di Trieste
CARSO
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
last. Giraldi R.
OKRASNE PECI
VGRADNE PECI ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
tel. 040/200238
PETEK, 18. DECEMBRA 1998
že desetletja, menda Vse od vietnamske vojne,
Združene države Ame-rike niso znašle tako °samljene pri nekem ',°jaškem napadu. Razen Velike Britanije, ki z Združenimi državami de-
skupne interese, ni Clinton prepričal prav nikogar o nujnosti tega Napada. Nad njegovo gla-v° lebdi afera sexgate in, Čeprav to morda celo ni c®8, je vse videti kot zrežirano z namenom, da v ameriški javnosti ublaži odmevnost glasovanja o odstavitvi predsednika zaradi njegovih laži o raz-Nrerju z Monico Levinsky.
Včerajšnji dan je pokazal, da je učinek vsekakor dosežen, saj tri četrtine Američanov nasprotuje odstavitvi predsednika Clintona in dve tretjini jih ^oglasa z vojaškim napadom na Irak. Čeprav, kot snio že zapisali, o vzrokih za povezavo med Vojaškim napadom in notranjimi težavami ni nobenih dokazov, pa je vojaški napad zagotovo zmanjšal zanimanje za današnjo in jutrišnjo par-mmentarno razpravo o Predsednikovih spolnih odnosih.
Tudi zaradi te okolišči-Ne so se vsi tradicionalni Zavezniki Američanov ogradili, ali vsaj potuhnili- Italija, Nemčija in rrancija Clintona niso. Podprle in edino podporo je predsednik prejel iz vrst držav v tranziciji, za katere je znano, da se tradicionalno ne odločajo v sozvočju z Rusijo, ki je Napad obsodila, ampak skušajo biti Cim bliže Wa-shingtonu.
Se največjo škodo so tokrat utrpeli Združeni Narodi, ki so forum, ki bi Nioral odločati o morebit-Nih vojaških protiukre-Pm. Pred Časom je Kofiju Annanu uspelu preprečiti vojaški poseg, tokrat pa ga ZDA niso niti vprašale za mnenje, kaj šele, da bi o tem sprožile razpravo v varnostnem svetu.
Kaj pa Irak? Sadam Husein ni nedolžno ja-8nje, ampak ima okrvavljene roke, tako zaradi Nasilja v lastni državi kot tudi zaradi napadov na sosednje države. Takemu Človeku seveda ni mo-goCe dopustiti, da proizvaja uničevalno kemijsko orožje ki ogroža ves Srednji vzhod. Morda bi se na koncu celo izkaza-1°) da je vojaški poseg res edina rešitev, vendar pa odločanja o tem ni mogoče prepustiti eni sami državi. To je namreč tre-Dutek, ko se demokracija konča.
IRAK / DRUGI DAN PUŠČAVSKE LISICE
Nevarno stopnjevanje bombnih napadov na iraške vojaške cilje
Rusija je ogorčena, napad obsojata Francija in Kitajska, podprl pa ga je Nato
;4„4>.
Lordsko sodišče razveljavilo svojo razsodbo o Pinochetu
LONDON - Peterica sodnikov britanske lordske zbornice je včeraj soglasno razveljavila svojo predhodno odločitev, da nekdanji Čilski diktator Augusto Pinochet nima pravice do imunitete. Sodniki so vCeraj o zadevi odločali po pritožbi proti enemu izmed sodnikov, ki je imel vezi z organizacijo Amnesty international. Slednji po besedah enega izmed sodnikov ni povedal, da je povezan z
omenjeno organizacijo, zato ne bi smel sedeti v sodnem zboru.
O Pinochetovi imuniteti bodo tako morali odločati še enkrat. Nekdanjega Čilskega diktatorja bodo v tem okviru predvidoma ponovno zaslišali 10. januarja. Včerajšnjo razveljavitev so pozdravile Čilske oblasti s predsednikom Freiem na Čelu, ki menijo, da ima Čile pravico, da sam ureja notranje zadeve.
Na 18. strani
VVASMNGTON, BAGA-DAD - Po predsinočnji plohi ameriških manevrb-nih raket so vCeraj stopili v akcijo britanski lovski bombniki tornado, ameriške leteče trdnjave 52 in drugi bombniki z ameriških letalonosilk. Vse to je sprožilo ogorčene reakcije ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki se po telefonu ni hotel pogovarjati s Clintonom. Ameriško-britansko bombardbanje baka ni samo povzročilo ogromno gmotno škodo in še neznano število žrtev, sprožilo je nevarno reakcijo Rusije, ki sedaj postavlja pod vprašaj odnose z ZDA in zvezo Nato in ki je v pripravljenost postavila razne pomorske in letalske enote.
Medtem ko je v Washin-tonu ameriški predsednik Clinton ocenil kot »resno, a popolnoma pravilno« odločitev o bombardiranju baka, se je svet razdelil v ocenah umestnosti napada. Rusiji sta se pridružili še Kitajska in Francija, zveza Nato je podprla bombardiranje, prav tako države v tranziciji iz vzhodne Evrope. Italija je zavzela nevtralno stabšCe. Sinoči pa se je ponovno sestal Varnostni svet OZN.
Na 2. in 3. strani
Ranieri od vCeraj na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA - Novi podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu je od včeraj v Ljubljani. V ospredju pogovorov s slovenskimi voditelji bodo dvostranski odnosi in vprašanje varstva manjšin.
Na 5. strani
Odbornik Travanut je vCeraj odstopil
TRST - Deželni odbornik iz vrst opozicije Renzo Travanut je'vCeraj odstopil. To je naredil potem ko je predsednik FJK Roberto Antonione napovedal sporazum med Polom svoboščin in Severno ligo za odobritev proračuna.
Finančni dokumenti Dežele so doživeli ostro kritiko tržaških svetovalcev leve sredine in komunistične stranke.
Na 5. in T.strani
Nagrajena Kezich in Padoa Schioppa
TRST - Zlatega sv. Justa ’98, prvega »evro«, je vCeraj prejel ekonomist Tommaso Padoa Schioppa, elan ožjega vodstva Evropske centralne banke. S taksno izbiro so ob priznanju posamezniku tržaški novinarji-kronisti želeli tudi podčrtati pomen uvedbe evra. Včeraj pa so podelili posebno priznanje tudi znanemu filmskemu kritiku Tulliu Kezichu.
Na 9. strani
Včeraj na Stadionu 1. maj v Trstu petnajsta prireditev »Naš športnik ’98 <
TRST - Včeraj je bila na Stadionu 1. maj že tradicionalna in letos jubilejna, 15. prireditev ob izbom najboljših športnikov Primorske »Naš športnik ’98«, na kateri sodelujejo Primorske novice, Regionalni RTV center Koper (Radio Koper Capodistria - Modri val, TV Koper Capo-distria), Primorski dnevnik, Deželni sedež Rai za FJK slovenski spored, Novi Matajur in ZSSDI. Pred lepim številom prisotnih špomtikov in druzbenohtičnih delavcev, med katerimi naj predvsem omenimo potrjenega predsednika OKS Janeza Kocijančiča, je prireditev povezoval Ivan Peterlin. VeCer so popestrib nastopi ansambla Kraških ovčarjev in okteta Odmevi.	>
Na 21. strani
COK/02
Narodna Ul. 57 - Tel 213645
OPČINE (TS)
POTICE, PRESENCI, PINCE IN DRUGE BOŽIČNE SLADKARIJE IZ NAŠE PEČI
Pridite si ogledat čudoviti svet mineralov, fosilov, meteoritov, kvarčnih kristalov, ki jih je zemlja hranila tisočletja!
W!\
IPANEMA ROVIS
WMINERALI M MOKAMENINEM
Ogrlice, verižice, obeski iz jantarja in žlahtnih kamnov, okrasni predmeti za dom in urad, primerki za darila, za zbiratelje ...
V NAJPRIVLACNEJSI TRGOVINI SVOJE VRSTE NA SVETU
IRANEMA ROVIS
Trst, ul. Galatti 1 - tel. 362106
STARANCAN - Ulica Acacie 5 - Tel. 0481-481715
Bomo žrebanje 'BS
Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobesajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1998!
ŽnTiaiiji'
1 Goli 4 Volkswagen 1.4 Alt
■s .miitrT""
= m.......-	-
-• tmm	i
1 Scooler Sonic Špice Aprilia	8 nakupnih bonov
toaroncelli •»
IANCA Dl (KDIIO (00PE6AHV0 Cit (A8S0 ZAD8UZNA KEKA BANKA
Ulica Ricreatorio, 2 - Opčine (Trst) • Tel. 040 21491
IRAK / DA BI NAPAD KONČALI PRED ZAČETKOM POSTNEGA MESECA RAMADANA
ZDA in Velika Britanija še stopnjujejo bombardiranje
WASHINGTON-V drugem raketnem napadu na Irak, ki so ga ameriško-bri-tanske sile začele včeraj popoldne ob 17.25 po lokalnem času oziroma 14.25 po srednjeevropskem, so ameriške sile poslale rakete globoko v notranjost Iraka, letala ameriške mornarice pa so z lasersko vodenimi raketami obstreljevale iraško obrambo ob meji, je sporočil predstavnik Pentagona, v akciji pa so sodelovali tudi britanski tornadi.
Iz virov Pentagona se je tudi izvedelo, da je bil namen prvega napada, ki so ga ameriško-britanske sile izvedle v noči na četrtek, zmanjšanje zmogljivosti iraške protiletalske obrambe. Z napadom so želeli zmanjšati tveganje za ameriška in britanska' letala, vendar kljub izstreljenim več kot 200 raketam, protiletalske obrambe ne bodo mogli uničiti v celoti. Ameriški obrambni minister VVilliam Cohen je potrdil, da so cilji napada protiletalska obramba, sedeži vojaške obveščevalne službe in drugi cilji. Povedal je tudi, da so po prvih ocenah ciljem povzročili bistveno škodo in da so popolnoma uničili kakih 50 ciljev.
Sporočil je, da je včeraj proti Perzijskemu zalivu krenilo 35 ameriških letal in 2000 vojakov, ki se bodo v Kuvajtu pridružili 3000 ameriškim vojakom v primera morebitnega nasilnega odgovora Iraka.
Pri neimenovanih virih v Pentagonu je tiskovna agenicija AP izvedela po-drobnješi seznam ciljev. Med njimi naj bi bila v Bagdadu sedeža iraške obveščevalne službe in specialnih varnostnih sil, ki varujejo predsednika Sada-
ma Huseina, tovarna raket v Al Tajiju 19 kilometrov severozahodno od Bagdada ter Jabul Makhal blizu Samare, ena od osmih predsedniških palač, kjer so vojaška poveljstva in bunkerji. Sicer sumijo, da Irak v predsedniških palačah skriva dele svojega programa za izdelavo kemičnega, biološkega in jedrskega orožja. Vse te cilje naj bi sinoči že bombardi-rali. Kot vedno so poročila c žrtvah protislovna. Iračani navajajo, da so »inteligentno vodene« rakete prizadele tudi gosto naseljene mestne četrti in da je ogromno žrtev med civilnim prebivalstvom. Zadeh naj bi tudi neki hotel in sedež iraške radiotelevizije. Kako inteligentne so te bombe priča tudi podatek, da je ena predsinočnjim padla na iransko ozemlje pri Horarhšara.
Pričakovati je, da se bo operacija, imenovana Puščavska lisica, končala ta konec tedna, preden se bo začel muslimanski sveti mesec ramadan, kar pa je v kričečem nasprotju z ojačanji, ki prihajajo v Zaliv. Seveda bi nadaljevanje bombardiranja med postnim mesecem predstavljala pravi izziv za ves muslimanski svet. Bržkone so okrepitve le običajno ameriško razkazovanje mišic, saj je malo verjetno, da bi iraška vojska prešla v protinapad in ogrozila Kuvajt in ameriške interese v tem delu sveta.
Kot zadnje naj omenimo, da je Clinton s svojim napadom le odložil postopek za impeachment in da se bo ta nadaljeval jutri, če ne morda celo danes. (STA/CR)
Predsednik Clinton ima na svoji strani javno mnenje
VVASHINGTON - Z napadom na Irak je Clinton ubil dve muhi na en mah. Kaznoval je neposlušnega Sada-ma Huseina in s tem dokazal, da so ZDA edina obsoječa velesila v svetu, za nekaj časa se je izognil postopku o im-peachmentu, kar pa je najpomamb-nejše, na svojo stran je pridobil ameriško javnost.
Tri javnomnenjske raziskave, ki so jih včeraj objavile televizijske mreže CNN, ABC in NBC, so pokazale, da odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona za napad na Irak podpirajo skoraj tri četrtine Američanov.
Raziskava CNN, USA Today in instituta Gallup (543 vprašanih) je pokazala, da napad podpira 74 odstotkov vprašanih, 13 pa jih je bilo proti. Raziskava ABC News (510 vprašanih) je pokazala 73-odstotno podporo, raziskava NBC (503 anketirani) pa 75-odstotno podporo, medtem ko je bilo proti napadu 17 odstotkov vprašanih.
Raziskava ABC News je še pokazala, da je med tistimi vprašanimi, ki podpi-
rajo odstavitev ameriškega predsednika, kar 62 odstotkov takih, ki menijo, da je Clinton ukazal napad, da bi preložil glasovanje o odstavitvi v kongresu, medtem ko je med tistimi, ki so proti odstavitvi, kar 81 odstotkov takih, ki menijo, da predsednikovi motivi niso sporni.
Vseeeno pa se je ameriški predsednik Clinton pri nečem uštel. Prvič v Ameriški zgodovini mu ob strani ne stojijo vsi republikanski opozicijski kongresniki. Marsikdo je izrazil dvome in pomisleke, ki pa jih bodo javnomnenjske raziskave skoraj gotovo razblinile. Republikanci so bržkone pričakovali v sredo skrušenega Clintona, ki bo v govoru naciji priznal, da je lagal o spolnem škandalu in ki bi republikancem ponujal oljčno vejico sprave v poslednjem poskusu, da prepreči impeachment. Zgodilo se je popolnoma obratno, namesto, da bi priznal svoje laži, je s prstom pokazal na laži Sadama Huseina in namesto oljčne vejice zavihtel s palico pentagonovega vojaškega arzenala.
Washington in London sta šla tokrat predaleč
NEW YORK, MOSKVA, PARIZ - Sinoči je ponovno zasedal Varnostni svet OZN, a »žalostnega dne za Združene narode«, kot je ameriško-britan-sko bombardiranje ocenil generalni sekretar OZN Kofi Annan ni spremenil. Med stalnimi članicami Varnostnega sveta sta VVashington in London osamljena. Rusija je dobesedno besna. Kremelj je včeraj ocenil, da z ratifikacijo sporazuma Start II o strateški razorožitvi med Rusijo in ZDA v ruski dumi ne bo nič, ker ga je pokopal vojaški napad na Irak. Kljub neizpodbitnim gospodarskim težavam je Rusija povzdignila svoj glas in odločno obsodila napad. Se več, Moskva zahteva razrešitev voditelja posebnih strokovnjakov za nadzor iraške razorožitve (Unscom) Richarda Butlerja, ker je po ruskem mnenjnu glavni krivec za sedanji zaplet, ker je dobesedno izzival Iračane, ko je zahteval celo preglede na sedežu stranke Baath. Da bi bila mera polna, je Butlerjevo »negativno« poročilo v popolnem nasprotju s »pozitivnim« poročilom Agencije za jedrsko energijo z Dunaja. Jelcin ni skrival svojega »ogorčenja«, prav tako ne nekdanji Sadamov prijatelj in sedanji ruski premier Primakov, ki je vojaško akcijo proti Bagdadu označil kot »ogorčenja vredno«.
Ob Rusiji je z bombardiranjem nezadovoljna tudi Kitajska, ki trdi da sta VVashington in London kršila mednarodno pravo in sta sprožila napad brez predhodnega pooblastila Varnostnega sveta OZN.
Da bi bila mera polna, je nad sklepom ZDA in Velike Britanije ogorčena tudi Francija, ki se čuti užaljeno, ker je do napada prišlo brez predhodnega pooblastila Varnostnega sveta OZN. V sporočilu za javnost je francosko zunanje ministrstvo zapisalo, da Pariz obžaluje, ker iraški voditelji niso delovali v duhu polnega sodelovanja v skladu z dogovorom, ki ga je Irak februarja dosegel z ge-neeralnim sekretarjem OZN Kofijem Annanom.
Tako Rusija, kot Kitajska in Francija obenem pripominjajo, da niso izčrpali vseh političnih opcij in da bi zaplet z Unscomom lahko rešili po diplomatski poti. Francija obenem daje razumeti, da so bile nekatere zahteve inšpektorjev Unsco-ma preveč provokativne.
Izraelski premier Netanjahu pa je včeraj poudaril, da si Izrael pridružuje pravico do samoobrambe v primera iraškega napada.
POLPRETEKLA ZGODOVINA / ZAVEZNIKI PUSTILI NA CEDILU TAKO KURDE KOT ŠIITE
Kronologija dolge krize
Od zasedbe Kuvajta leta 199 h Puščavskega viharja do predsinočnjega raketiranja
VVASHINGTON - Kronologija ključnih dogodkov po iraški zasedbi Kuvajta leta 1990:
2. avgusta 1990: Irak zasede Kuvajt.
6.	avgusta 1990: OZN uvedejo trgovinske sankcije proti Iraku.
17. januarja 1991: Zaveznice pod vodstvom ZDA začnejo napad na Irak.
26. februarja 1991: Zavezniške sile prevzamejo nadzor v Kuvajtu.
28. februarja 1991: Prekinitev ognja. V Puščavskem vihariu je življenje izgubilo 223 zavezniških in 150 tisoč iraških vojakov.
2. marca 1991: Varnostni svet OZN postavi pogoje, vključno z uničenjem iraškega orožja za množično uničenje, ki morajo biti izpolnjeni pred ukinitvijo sankcij proti Iraku.
marec 1991: Po iraškem porazu in zanašajoč se na podporo Zahoda se na severu uprejo Kurdi, na jugu šiiti, ki ustanovijo svoji paradržavi, ki pa ju bagdadski režim stre ob brezbrižnosti zahodnih sil.
7.	januarja 1993: Zavezniška letala in
ladje napadejo iraške vojaške naprave (položaje raketnih izstrelkov in jedrske naprave) potem ko Irak zavrne zahtevo ZDA, naj odstrani raketne izstrelke.
27. junija 1993: Ameriške vojne ladje izstrehjo 24 izstrelkov na sedež obveščevalne službe v Bagdadu kot odgovor na domnevne iraške priprave na umor ameriškega predsednika Georgea Busha.
7. oktobra 1994: Irak napoti svoje vojaške enote proti Kuvajtu, vendar jih umakne, ko ZDA v Kuvajt pošljejo vojaška letala in 54.000 vojakov.
3.,	4. september 1996: ZDA izstrehjo rakete na iraške položaje protiraketnih izstrelkov kot kazen za vstop iraških enot na varovano območje na severa Iraka.
7. oktobra 1997: Unscom poroča Varnostnemu svetu, da Irak omejuje delo inšpektorjev.
februar 1998: Potem ko Irak zavrne vstop inšpektorjev v predsedniške palače, se v Zalivu začne kopičenje vojaških sil ZDA in Velike Britanije.
23.	februarja 1998: Generalni sekretar OZN Kofi Annan doseže dogovor z Irakom, ki prepreči vojaški napad na Irak
5. avgusta 1998: Irak znova prekine sodelovanje z inšpektorji Unscom. 31. oktobra 1998: ZDA in Velika Britanija posvarita Irak, da je možno vojaško posredovanje.
11. novembra 1998: Unscom iz Iraka umakne svoje inšpektorje.
14. novembra 1998: Irak popusti v spora z OZN in ZDA: ZDA prekinejo priprave na letalske napade.
17. novembra 1998: Inšpektorji Unscom se vrnejo v Irak
24.	novembra 1998: VS ZN Iraku za šest mesecev podaljša človekoljubni program »nafta za brano«.
9. decembra 1998: Irak inšpektorjem Unscom prepreči pregled v uradu stranke Baath.
15. decembra 1998: Butler poroča OZN, da Irak ni izpolnil obljub o sodelovanju z inšpektorji.
17. decembra 1998: Malo po polnoči po iraškem lokalnem času ZDA in VB izvedejo napad na Irak
ODMEVI / ITALIJA
Za D’Alemo je bil »žalosten dan«, a napada ni ne podpri in ne obsodil
Zavzel se je za čimprejšnji konec sovražnosti - ZDA in Veliko Britanijo podprla le Forza Italia
RIM - Podobno kot generalni Sekretar OZN Kofi Annan je tudi Predsednik italijanske vlade Mas-sittio D’Alema včeraj med razpravo v poslanski zbornici poudaril, oa je »današnji dan izredno žalo-sten«, ker je ameriško-britanska v°jaska akcija proti Iraku izven Ppoblastil OZN in ni pod pokro-vrteljstvom zveze Nato. Vsekakor Pa je premier navedel, da ni dvo-ttiov v odgovornost Sadama Hu-Veina in njegovega režima za sedanje stanje. D’Alema je poudaril, kako se je Sadam Husein poskušal v teh letih izogniti resolu-aijam Varnostnega sveta OZN in Se pri tem poigraval tudi s kožo svojih ljudi. D’Alema je v bistvu Povedal, da je bil napad hud uda-za OZN, a dlje od tega ni Sel. Navzel se je za takojšnjo prekini-tev napada, a ga ni obsodil. ‘'Hočemo, da se vojaška akcija konca in da se vrne politiki in Združenim narodon njihovo vlo-8°. Vlada ho stremela po ure-
sničitvi teh ciljev,« je še dodal italijanski premier.
Kar se dogaja v Iraku nesporno ruši vlogo Združenih narodov in njegovih organov je še povedal premier. V tej »dramatični« krizi pa je ponovno prišla do izraza ugotovitev, da je Evropa gospodarski velikan, a politični pritlikavec. Evropa po njegovem nima enotne politike in se ne uspe predstaviti kot enoten subjekt v mednarodnih sporih. Glede Iraka je priznal, da je potrebna temeljita revizija celotne politike do te države, pri tem pa je treba pomisliti tudi na gospodarske sankcije, ki so povzročile toliko gorja navadnim ljudem, a so bile v bistvu neuspešne, saj so režim še utrdile.
Amerika in Velika Britanija sta izvedb vojaško akcijo, ne da bi se predhodno posvetovale z zavezniškimi državami. O tem so obvestili le nekatere države, ki bi bile lahko tarCa iraških protiudarov. D’Alema je ponovil, da napad ni
bil pod pokroviteljstvom ne OZN in ne zveze Nato, o Čemer bi morali »prijatelji« Američani trezno pomisliti, saj je Puščavski vihar potekal v povsem drugačnem kontestu, ker je imel podporo vse mednarodne skupnosti.
Ob svojem sklepu je D’Alema navedel, da mednarodna skupnost Se ni našla prepotrebnega mehanizma pred težko rešljivo dilemo: ali popustiti pred izzivi nekoga, ali poslužiti se nasilja z vsemi tragičnimi posledicami in trpljenjem, ki prizadene nedolžne.
V kasnejši razpravi se je poslanska zbornica razdelila. Gibanje Forza Italija in Stranka komunistične prenove sta kritizirali D’Alemo, ki ni zavzel odločnejših stališč v obrambo ameriško-britan-skega vojaškega posega ali v obsodbo tega napada. Ne glede na strankarsko pripadnost pa so se vsi zavzeti za večjo vlogo Evrope, za katero bi se morala zavzeti tudi sedanja vlada. Antonio Martino
(Forza Italia) pa je šel tako daleč, da je vladi očital »miinchenski duh in sprenevedanje«. Bil je edini, ki se je odločno postavil v bran VVashingtona in Londona, »ki branita varnost sveta in tudi našo«. Zavezniški Mirko Tremaglia je bil previdnejši, saj je zahteval Časovno omejeno vojaško akcijo in ni pozabil na trpljenje iraškega ljudstva. Predstavnik Nacionalnega zavezništva je navedel, da je bil vojaški poseg neizbežen, a ZDA ne smejo vsega storiti same. Proti vojaškemu posegu je bil tudi voditelj Severne lige Umberto Bossi.
V senatu pa je o krizi poročal zunanji minister Lamberto Dini, ki je prav tako spretno krmaril, tako da so bili z njegovim posegom razen gibanja Forza Italia in SKP drugi Se kar zadovoljni. Italija se navsezadnje nahaja v nezavidljivem položaju, saj ne more ne podpreti in ne obsoditi napad, lahko le upa, da bo prevladala zdrava pamet.
Slovenija obžaluje uporabo sile
LJUBLJANA - Slovenija obžaluje dejstvo, da je prišlo do uporabe vojaške sile kot skrajne opcije reševanja iraške krize, je zapisano v včerajšnjem sporočilu za javnost ministrstva za zunanje zadeve. Ministrstvo poudarja, da odgovornost za ameriško-britanski vojaški poseg nosi predvsem iraško vodstvo s svojo nesprejemljivo politiko neizpolnjevanja obveznosti, ki mu jih nalagajo resolucije Varnostnega sveta Združenih narpodov.
Slovenija upa, da se bo vojaški poseg čimprej končal ter da bo cilja, ki sta zapisana v resolucijah VS ZN - razorožitev Iraka ter zagotovilo, da Irak v prihodnje ne bo mogel izdelovati ali pridobiti orožja za množično uničevanje - mogoče doseči po mirni poti.
Slovenija tudi upa, da bodo napadi zahtevali kar najmanj žrtev med civilisti ter da ne bodo še poslabšali katastrofalnega humanitarnega položaja iraškega ljudstva, je še zapisalo slovensko zunanje ministrstvo.(STA)
OMEVI / SVETA STOLICA
Vatikan najodločneje obsodil agresijo na Irak
VATIKAN - Vatikanski tiskovni predstavnik Joaquin Navarro je včeraj izrazil upanje, da se bo ameriško-britanska agresija na Irak Cimprej končala in da se ponovno vzpostavi mednarodni red. Dodal je, da se Vatikan popolnoma strinja s stališčem generalnega sekretarja OZN Kofi j a An-nana v zvezi z iraško krizo. Ta je dejal, da so ameriško-britanski napadi na Irak »žalosten dan za Združene narode in za svet«. Nekdanji poljski predsednik Lech VValensa pa je po srečanju s Papežem Janezom Pavlom II. povedal, da je papež seznanjem z dogajanjem in da trpi za vsako prelito kapljo krvi. Kaldejski babilonski patriarh Raphael i Bidawid pa je včeraj v Vatikanu ocenil PredsinoCnje bombardiranje Iraka »kot nemoralen napad, ki so ga izvedli taki moralisti, za katere je vredna le morala močnejšega«. Vatikan je Ze večkrat obsodil gospodarski embargo proti Raku, zaradi katerega trpijo najšibkejši, režim pa se dodatno utrjuje.
ODMEVI / ZAHODNE DRŽAVE IN ARABSKA LIGA
Večina podpira ameriško-britansko akcijo
Nasprotujeta ji Švica in Arabska liga, ki se zavzemata za diplomatsko rešitev obstoječega spora
BONN, ANKARA, KAIRO - Nemški kancler Gerhard Schroder je po ameriško-britan-skem napadu na Irak izrazil solidarnost z VVashingtonom in Londonom in dodal, da nosi odgovornost za napad iraški predsednik Sadam Husein.
Turški zunanji minister Ismail Cern pa je izrazil zaskrbljenost zaradi napadov na Irak, saj se je Turčija zavzemala za mimo rešitev krize. Iraško vodstvo pa je pozval, naj v celoti mesnici zahteve iz resolucij Varnostnega sveta OZN. Turčija je zaskrbljena zaradi morebitnega begunskega vala po napadu na Irak, kot se je to zgodilo leta 1991 po Zalivski vojni.
Generalni sekretar Arabske lige Esmat Ab-del Megid je v včerajšnjem pogovora za egiptovski radio izrazil ogorčenje nad ameriško-britanskim raketnim napadom na Irak in ostro kritiko na račun vodje inšpektorjev Un-
scom Richarda Butlerja. Norveška, Islandija in Portugalska pa so operacijo podprle.
Islandski zunanji minister Halldor Agrims-son je dejal, da je bilo bombardiranje potrebno, saj iraški predsednik Sadam Husein »ne razume drugega jezika«. Reykjavik je ameriški vojski v uporabo za operacijo ponudil letališče Keflavik. Norveški premier Kjell Magne Bon-devik je izrazil polno podporo VVashingtonu in Londonu ter ocenil, da je za napad na Irak »izključno odgovoren Sadam Husein«.
Tiskovni predstavnik portugalskega zunanjega ministrstva pa je sporočil, da je po mnenju Lizbone napad na Irak posledica dejstva, da je Bagdad zavrnil preiskave Združenih narodov. Portugalska vlada ocenjuje, da bo do rešitve problema prišlo le ob polnem spoštovanju resolucij OZN s strani Bagdada.
Danski zunanji minister Niels Helveg Peter-sen je prav tako podprl ameriški in britanski
letalski napad na Irak, ki je bil po njegovih besedah upravičen. Vodja belgijske diplomacije Erik Derycke pa je dejal, da Bruselj obžaluje, ker je prevladala vojaška opcija, obenem pa ocenil, da je bil napad »neizogiben«. Tako Pe-tersen kot Deiycke sta ocenila, da gre glavno krivdo za napad pripisati Bagdadu.
Finska zunanja ministrica Tarja Halonen pa je dejala, da je bila zaostritev iraške krize predvidljiva, kot tudi ameriški napad, saj »Irak žal ni sodeloval z inšpektorji OZN«. Švicarski predsednik Flavto Cotti, ki se mudi na obisku v Moskvi, pa je po besedah namestnika vodje predsedniške administracije Sergeja Prihodka ocenil, da je uporaba sile nesprejemljiva.
Predstavnik japonske vlade pa je dejal, da bo ameriško-britanski napad na Irak po podatkih, ki jih ima Tokio, trajal največ štiri dni, a ni dal ocene o upravičenosti ameriško-bri-tanskega napada (STA/CR)
ZVEZA NATO / ZASEDANJE OBRAMBNIH MINISTROV
Za Solano je Sadam Husein sam kriv za ameriškobritanski napad
Napad na Irak ni bil na dnevnem redu. a je zasenčil vsa ostala vprašanja
BRUSELJ - Zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato se je v Bruslju zaCelo povsem v senci ameriško-britan-skih napadov na Irak. Generalni sekretar zavezništva Ja-vier Solana je v tiskovnem sporočilu že ocenil, da je za težak položaj kriv sam iraški voditelj Sadam Husein.
Kljub večmesečnim prizadevanjem Združenih narodov diplomacija ni bila uspešna, je zapisal Solana in dodal, da Irak mora sodelovati z OZN in polno izpolniti svoje obveznosti. Zaradi napadov na Irak v Bruselj včeraj ni bilo ameriškega obrambnega ministra VVilliama Cohena in njegovega britanskega kolega Georgea Robertsona. Namesto njiju se bosta rednega, polletnega zasedanja obrambnih ministrov šestnajsterice udeležila njuna namestnika.
Uradno na dnevnem redu zasedanja iraške krize sicer ni. Ministri naj bi namreč pripravljati podlago za vrhunsko zasedanje zavezništva, ki bo aprila prihodnje leto v VVashingtonu. Takrat bo Nato praznoval 50. obletnico obstoja ter na novo pridobljena Članstva Poljske, Češke in Madžarske. Zavezništvo bo takrat potrdilo tudi svoj prenovljen strateški koncept, prilagojen spremenjenim razmeram v svetu, in novo poveljniško strukturo.
Obrambni ministri imajo za danes predvideno loCeno srečanje z ukrajinskim kolegom. Na ravni obrambnih ministrov bo danes zasedal tudi Evroatlantski partnerski svet (EAPC), ki združuje šestnajsterico in partnerske države. (STA/CR)
DRŽAVE V TRANZICIJI
Opravičujejo ameriški in britanski napad na Irak
VARŠAVA, PRAGA, KIJEV - Poljski predsednik Aleksander Kwa-snieivski je za poljski radio glede letalskih napadov na Irak dejal, da obstajajo »nevarnosti, na katere je treba odgovoriti z ustreznimi sredstvi«. Poljski predsednik je ob tem dejal, da Poljska »obžaluje«, da so kljub diplomatskim prizadevanjem, pogovorom in opozorilom morali uporabiti najostrejša sredstva.
Slovaški zunanji minister Edvard Kukan pa je dejal, da Bratislava podpira ostre ukrepe proti Iraku, saj so bile vse možnosti za rešitev krize po diplomatski poti izčrpane. Tiskovni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva pa je dejal, da je Budimpešta sicer podpirala politično rešitev krize, za kar pa bi bilo potrebno polno sodelovanje Iraka z OZN. To pa se ni zgodilo in
posledica so napadi na iraške vojaške objekte
Češka in Ukrajina sta prav tako pokazali razumevanje za vojaški napad na Irak. Češki obrambni minister Vladimir Vetchy je pokazal razumevanje za raketne napade na Irak. »Češka v enaki meri tudi obžaluje, da Bagdad ni upošteval mednarodnih dogovorov.« Irak je odgovoren za vojaško akcijo, je menil češki minister.
Tudi Ukrajina je v nasprotju z Rusijo pokazala razumevanje za vojaški napad na Irak. Napad je poskus, da bi Irak prisilili k spoštovanju njegovih mednarodnih obveznosti, je izjavo ukrajinskega zunanjega ministrstva vCeraj povzela tiskovna agencija Interfax. Obenem so ZDA in Veliko Britanijo pozvali k ustavitvi napadov. Odločitev o napadu bi smel sprejeti le Varnostni svet OZN, so sporočili iz Kijeva.
NOVICE
RIM / POD RUŠEVINAMI SESUTEGA POSLOPJA 26 MRTVIH
Treu: Ukrepi zoper stavkajoče železničarje
RIM - Železničarji avtonomne sindikalne zveze UCS so včeraj stavkali in s tem ustvarili precejšnje težave v železniškem prometu po vsej državi. Predstavniki UCS niso upoštevali prisilnega vpoklica v službo, ki ga je odredil minister za prevoze Tiziano Treu.
Minister je napovedal takojšen disciplinski postopek in denarne kazni za uslužbence, ki so po njegovem kršili zakonodajo. »Neposlušni« uslužbenci tvegajo denarne kazni od 100 do 400 tisoč lir.
Višja nova letna naročnina za RAI
RIM - Minister za telekomunikacije Salvatore Car-dinale je včeraj podpisal vladni dekret, ki določa letno naročnino 1999 za radijske in televizijske »usluge« državne ustanove RAI. Naročniki bodo morali plačati 171.600 lir.
»Stranka« županov hoče sodelovati z Di Pietrom
RIM - Gibanje italijanskih županov »Sto mest« (Centocitta) stvarno razmišlja o volilnih povezavah z gibanjem bivšega sodnika Antonia di Pietra »Italija vrednot«. To sodelovanje, ki naj bi se udejanilo na spomladanskih evropskih volitvah, naj bi prišlo do izraza v okviru skupne volilne naveze levosredinske Oljke, ki pa je, kot znano, pod velikim vprašajem.
Pobudnika tega sodelovanja sta seveda senator Di Pietro in rimski župan Francesco Rutelli, ki je prav glede umestnosti ustanovitve »stranke« županov v ostri polemiki z levimi demokrah. Dogajanja pozorno spremlja tudi tržaški župan Riccardo I]Iy, ki ne skriva ambicij, da bi tudi sam šel v evropski parlament.
Rim »glavno mesto« davčnih utajevalcev
RIM - Rim je, kot kaže, tudi prestolnica davčnih utajevalcev. Tako menijo izvedenci zunanjega ministrstva, ki so v tem letu v Rimu odkrili davčne utaje v višini dva tisoč petsto milijard lir, kar predstavlja seveda le en del (ali delček) splošnih utaj. Finančni stražniki so vzeli na muho predvsem podjetja in gospodarske firme. Med drugim so odbili tudi človeka, b je pravni zastopnik kar dvesto podjetij. Gre za priletnega moškega, b je brez stalnega bivališča in dejansko brez dohodkov.
Iskali so ga nekaj mesecev, ko so ga odbili pa so presenečeno ugotovih, da v bistvu nima ničesar, le da od časa do časa podpisuje nekatere papirje ter v zameno dobiva neke vrste miloščino.
Finansiranje strank: spet novi predlogi
RIM - Skupina parlamentarcev vseh strank, z izjemo Nacionalnega zavezništva, predlaga nove kriterije za javno financiranje političnih strank, b je v teh dneh spet predmet ostre polemike. Nekateri celo predlagajo ljudsb referendum o tem vprašanju, ker prvo ljudsko glasovanje očitno ni obrodilo kon-betnih sadov.
Nov zakonsb predlog določa, da imajo pravico do državnih podpor stranke, b presegajo 1 odst. glasov na vsedržavnem merilu, kar pomeni približno 500 tisoč glasov.
Med prebivalstvom se je včeraj začela širiti panika
Bojijo se za varnost svojih stavb - O vzrokih tragedije le hipoteze
Bagri in reševalne ekipe na delu na ruševinah rimskega stanovanjskega bloka (telefoto Ap)
RIM - Medtem ko so tudi včeraj vso noč in ves dan nadaljevali z odstranjevanjem ruševin sesutega poslopja v četrti Portuense, izpod katerega so potegnili vsega skupaj 26 trupel, se je med rimskim prebivalstvom začela širiti prava panika, pozorno so si začeli ogledovati hiše, v katerih prebivajo. Tesnobo teh ljudi so občutili posebno v občinskih uradih, ki so jih dobesedno zasuli s telefonskimi klici in faxi, spraševali so, kdaj bodo občinski izvedenci pregledali razne stavbe. Kot je povedal odbornik za javna dela, alarm ni zavladal samo med prebivalci v četrti Portuense, temveč tudi v drugih mestnih obajih. Pojasnil je še, da pristojna komisija na tem področju doslej ni odkrila nobene poškodbe ali primerov pogrezanja. Ukrepala je tudi Občina, b se je odločila, da bodo lastniki tistih hiš, ki so jih postavili v dveh bitičnih obdobjih, torej med leti ’40 - ’50 in ob koncu prejšnjega stoletja, morali opraviti preglede statičnosti. Poleg tega bo Občina prispevke nudila tako za obnovo fasad kot tudi za preglede, ki se nanašajo prav na statičnost.
Sinoči se je verjetno zaključilo najbolj boleče opravilo po tragediji, odkopavanje trupel. Kot smo dejali, so jih odbili 26, posebej izurjeni psi so zavohali še dve ali tri, bili naj bi trupli neke ženske in 4-mesečnega otroka, morda zadnji, ki sta še bili pod ruševinami. »Marsikaj sem vi-
del,« je dejal neb inšpektor, »vendar me je pred tistimi mrtvimi ganilo.« Neke ženske niso mogli identificirati, obraz je imela povsem zmečkan. Poleg svojcev so v inštitut sodne medicine, kamor so mrtve odpeljali, prihajali tudi prijatelji, sosedje, nekdo je prinesel šop belega cvetja.
Kot je povedal načelnik gasilcev, naj bi danes zaključili z odstranjevanjem materiala. O vzro-bh nesreče ni vedel povedati nič oprijemljivega, kar je tudi razumljivo, zaenbat obstajajo samo hipoteze. Dodal je, da so
na delu trije geologi, ki jih je imenoval podtajnik za civilno zaščito Franco Barberi in ki morajo opraviti monitoražo teritorija. Na delu je tudi komisija, ki jo je imenoval načelnik državnega prav-dništva Salvatore Vecc-hione. Tudi sodstvo je s svoje strani posbbelo za imenovanje izvedencev o gradbenih strukturah ter geologiji, skupaj z dvema inženirjema. Kot kaznivo dejanje omenjajo večba-tni nenamerni umor ter nenamerno katastrofo. Porušeno poslopje je bilo zavarovano za preko pet milijard lir.
Panika in tesnoba, ki sta se začeli širiti med prebivalstvom, se zaenkrat nista spremenili v kolektivno psihozo. Dekan sociološke fakultete La Sapienza Gianni Sta-tera pa ugotavlja, da tudi sredstva splošnega obveščanja, posebno zasebne radijske in televizijske postaje, ne prispevajo k pomirjanju prebivalstva. Neki rimski dnevnik je na prvi strani imel naslov: »Alarm Občine: ne izključujemo podobnih novih tragedij«. K negotovosti prispevajo tudi neverjetne vesti, ki se hitro širijo, dejstvo, da
niso še ugotovili pravega vzroka ali vzrokov nesreče. Kot se dogaja drugih v podobnih pr1' merih, tesnobo lažje prenašajo zdravi, uravnoteženi ljudje, zelo slabo pa se znajdejo rizične osebe, kot so otroci, priletne osebe, taki. ki živijo sami. K širjenju nemira bo prav gotovo prispevala tudi novica, ki je včeraj prišla iz Neaplja, kjer so morali izseliti neko večnadstropno poslopje, v katerem se je zrušil eden od stropov, celotna stavba pa ni nudila več nobene varnosti.
_____________NEAPELJ / OB NOVI HIŠNI PREISKAVI_____________
Kardinal Giordano tokrat zelo spravljiv
V preiskavo o davčnih prevarah je vpleten tudi Elvio Damoli, ravnatelj »Caritas Italiana«
Pravna bitka ob primem Abdullaha Ocalana
Danes nadaljevanje pogovorov o socialnem paktu
NEAPELJ - Tudi včeraj se je trlo časnikarjev, vendar zadržanje kardinala Micheleja Giordana in njegovih odvetnikov še zdaleč ni spominjalo na razburjenje in obsojanje izpred štirih mesecev, ko je prejel sodno jamstveno obvestilo in ko so zaprli njegovega brata: ob novi hišni preiskavi je namreč nadškof reagiral zelo »mehko«, z eno samo izjavo, v kateri je poudaril »vzdušje sodelovanja« in »vedro« razpoloženje med pogovorom s polkovnikom Luigijem Mamo-nejem, ki je je preiskavo vodil. A tudi agenti so bili tobat veliko bolj obzirni, prišli so v civilu (telefoto Ap), z navadnimi avtomobili, na katerih ni bilo nobene oznake, brez vključenih siren.
Na vsak način je bil prihod finančne straže za visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je v teh mesecih imel številne stike s Svetim sedežem in
škofovsko konferenco, kot strela z jasnega. Odvetnikoma Giordana so izročili dva naloga za hišno preiskavo, enega je izdalo sodišče v Neaplju in se nanaša na domnevne davčne prebške, drugo pa je podpisalo pravdništvo iz Lagonegra v zvezi s primeri oderuštva v Dolini d’Agri. Agenti so pregledali kardinalovo tajništvo in vse upravne urade škofije, b so doslej bili izvzeti, osebno stanovanje Gi-ordanovega tajnika mons.
Salvatoreja Ardesinija, stanovanji bivšega upravitelja »Opere di Religione« Alda Palumba, b je umrl 19. maja letos v Rimu, in njegovega brata Itala, b je dalj časa sodeloval pri vodenju urada.
V preiskavo o davčnih prevarah in lažnih fakturah se je poleg kardinala Giordana znašel tudi Elvio Damoli, ravnatelj »Caritas Italiana«, ki ni hotel dati nobene izjave, medtem ko so njegovi bivši sodelavci bili zelo presene-
čeni in so pravili, da gre očitno za pomoto. Njegova vpletenost naj bi bila v zvezi z vodenjem fundacije »Realizzare la Speran-za« (uresničiti upanje), b ji je predsedoval kardinal Giordano. Damoli je bil v duhovnika posvečen leta 1958, služboval je po raznih bajih v Italiji in v tujini, neapeljsko Caritas je vodil od leta 1991 do 1995, njegovo ime pa je povezano s številnimi odmevnimi pobudami, kot na primer projekt »-Aids in življenje«, omenjena fundacija za mladoletnike v težavah, sprejemni center za berače ob glavni železnisb postaji, ureditev seznama vseh voluntarističnih skupin v mestu in izdaja vodiča s storitvami, namenjenih osebam v težavah. Damoli je tudi organiziral številne obiske kardinala Giordana v zaporu v Poggi-orealeju, kjer se je zavzel za razne družbeno-kultur-ne pobude.
RIM - Primer kurdskega voditelja Abdullaha Ocalana, b je prišel pred nekaj tedni v Italijo v spremstvu poslanca SKP Ramona Mantovanija, postaja predmest sodne bitke. Potem ko je rimsko prizivno sodišče preklicalo tudi ukaz, naj Ocalan ne zapusti Rima, je turška vlada napovedala priziv. Včeraj je pravni zastopnik turške .vlade odv. Augusto Sinagra zahteval, naj italinaski sodnib omejijo kurdskemu voditelju prostost. Prihodnji teden bo namreč prizivno sodišče začelo z obravnavo turške zahteve, naj Rim izroči Ocalana. Sodni zbor bo moral formalno obravnavati primer, vendar ni možnosti, da bi odobril izročitev kurdskega voditelja, ker italijanska ustava prepoveduje izročitev državam, ki še ohranjajo smrtno kazen. Na obravnavi bo sodeloval osebno tudi kurdski voditelj, ki se namerava braniti pred obtožbo teroristične dejavnosti.
Ocalanovi branilci pa so v odgovor na ofenzivo turške vlade poslali vlogo rimskemu civilnemu sodišču, od katerega zahtevajo, naj ugotovi, da ima kurdsb voditelj pravico do političnega zatočišča, ki je predviden po 10. členu ustave. Odvetnika sta tudi pozvala na obravnavo predsedstvo vlade in notranje ministrstvo
RIM - Danes ob 13. uri se bo nadaljevalo soočenje med vlado in socialnim1 partnerji o socialnem dogovoru, b naj bi bil temelj nove gospodarske politike in družbene rasti. Včeraj je vlada prestavila socialnim partnerjem dokument, s katerim je poudarila pripravljenost, da vbjuči v finančni zakon nekatere popravke, ki bi zmanjšali davčni pritisk na dohodke odvisnih delavcev. Priupravljenost vlade je potrdil tudi podtajnik pri predsedstvu vlade Franco Bassanini, ki je ocenil, da so pripombe socialnih partnerjev v sbadu z usmeritvijo vlade.
Vlada je prepričana, da je bil doslej prehojen dober del poti, b vodi k socialnemu dogovoru. »Opravili smo štiri petine dela,« je menil glasnik palače Chigi Pasquale Cascella. Na pogovorih med vlado, sindikati in delodajalci se doselj niso lotili samo vprašanja delovnih pogodbe. »Vlada je pripravljena na soočenje, tako ko bodo sindikati in delodajalci pripravljeni,« je dejal Cascella.
Sindikati so včeraj ugotovili, da je prav priznati podjetjem davčne olajšave, vzporedno pa je treba omiliti davčni pritisk na odvisne delavce z znižanjem davka za fizične osebe. Po njihovem mnenju je je v vladnem predlogu tehnitca visela na stran podjetij.
UUBUANA / NA POVABILO SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA SEKRETARJA FRANCA JURIJA
Podtajnik Umberto Ranieri na prvem obisku v Sloveniji
V ospredju dvostranski odnosi in problem zaščite manjšin
Državni sekretar v MZZ Franco Juri
LJUBLJANA - Potem je Slovenijo prejšnji teden obiskal novi itali-jaiiski premier Massimo L‘Alema in potrdil nadaljevanje politike Prodijeve vlade, tudi kar zadeva odnose s sosednjo Slovenijo, je sinoči v Ljubljano prispel še no-yi državni podsekretar v Italijanskem zunanjem Ministrstvu Umberto Ra-Uieri, Naslednik Piera Lassina je imel včeraj ^ecer neformalno veče-ri0 z gostiteljem, državnim sekretarjem v "1ZZ Francom Jurijem, danes pa se bo poleg z Jurijem srečal še z vodjo diplomacije Borisom Frlecem, ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem in državnim sekretarjem v MZZ Ernestom Petričem.
Juri in Ranieri sta se neuradno že srečala v začetku letošnjega oktobra v Tirani ob robu mednarodne konference o Albaniji. Takrat je Juri italijanskega kolega tudi po-yabil, naj obišče Sloveni-i°' Prvi obisk novega državnega podsekretarja Farnesine v Sloveniji je Priložnost za pregled dvostranskih odnosov, Pogovor o približevanju Slovenije evroatlantskim integracijam, kjer je bl‘Alema ob svojem obi-sku ponovil italijansko Podporo Ljubljani, zaščiti obeh manjšin in še po-sebej slovenske v Italiji (zaslišanja v pristojni ko-Misiji poslanske zbornica so se končala in Mas-selijev osnutek globalnega zaščitnega zakona je cd z nekaterimi izjema-tej sprejet ž naklonjeno-Vtjo). pa tudi o položaju v Jugovzhodni Evropi.
Podtajnik Umberto Ranieri
Se ob obisku novega italijanskega premiera sta obe strani potrdili zavezanost uresničevanju evropskega pridru-žitvenega sporazuma med Slovenijo in EU, s posebnim poudarkom na njegovi prilogi 13 (španski kompromis). D‘Alema je takrat nakazal, da je odločitev Rima za začetek črpanja sredstev s fiduciarnega računa, kamor Slovenija nakazuje denar kot odškodnino za nacionalizirano premoženje Italijanov po II. svetovni vojni, odvisna prav od uresničevanja španskega kompromisa. Ob Ra-nierijevem obisku naj bi strani, kot napovedujejo na Gregorčičevi 25, govorili tudi o tem, kako zagotoviti vzajemnost pri uresničevanju omenjenega sporazuma.
Slovenska vlada pripravlja pravni okvir, ki naj bi določal delovanje vzajemnosti, za kar naj bi skrbel poseben organ. Ta organ naj bi za vsak posamezen primer (nakupa nepremičnin v Sloveniji s strani tujih državljanov) izdajal odločbe glede na vzajemnost v državi kupca. Eden od težav pri zagotavljanju vzajemnosti z Italijo so posebni pogoji, ki v tej državi veljajo pri nakupu nepremičnin v obmejnem pasu. Zakon tujcem sicer ne prepoveduje nakupa nepremičnin v tem pasu, vendar vse postopke pogojuje s soglasjem vojaških oblasti in prefekta. Za Slovence poleg tega velja še navodilo notarjem iz leta 1993, naj ne vpisujejo lastništva Slovencev (in sicer prav zaradi vzaje-
mnosti - ker tudi za Italijane v Sloveniji to ni možno).
Ljubljana ocenjuje, da z začetkom uresničevanja španskega kompromisa (predvidoma 1. februarja prihodnje leto) ne bi smelo biti problemov pri odpravi navodila notarjem - na podlagi vzajemnosti se pač izda novo navodilo notarjem. Kar pa zadeva omejitve v obmejnem pasu, bi bil potreben konkreten korak Rima (o tem je slovenska stran italijansko že obvestila) - npr. izdaja ustreznega odloka.
Pomembna tema pogovorov ob Ranierijevem obisku bo tudi sodelovanje med Slovenijo in Italijo na področju gospodarstva, predvsem pri prometnih povezavah. V slovenskem zunanjem ministrstvu poudarjajo pomen nedavne odloči-
tve italijanske vlade, da po dolgih letih sprosti zakon o kreditiranju gradnje avtoceste Razdrto-Vipava v višini 92, 5 milijarde lir. Slovenija je bila o sprostitvi tega brezobrestnega kredita obveščena z verbalno noto. Denar, s katerim bodo lahko financirali tretjino celotne trase, bo moč črpati prek Darsa in družbe Autovie Venete. Poleg tega naj bi Italija namenila 300 milijard lir za modernizacijo železniške proge Ljubljana-Trst.
Ranierijev obisk bo tudi priložnost za pogovor o tristranskem sodelovanju z Madžarsko. Med drugim naj bi se skušale tri strani dogovoriti o oblikovanju skupnega konzorcija, ki bi lobiral za ugodna posojila pri Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj. Ljubljana je zainteresirana, da bi bil sedež tega konzorcija v Sloveniji, in sicer predvidoma ob meji z Italijo.
Slovenska stran se bo v pogovorih z Ranieri-jem zavzela tudi za oživitev in sklenitev dela slovensko-italijanske zgodovinsko kulturne komisije, ki je svoje delo (raziskavo slovensko-italijanskih odnosov od osemdesetih let prejšnjega stoletja do leta 1954) že končala in tudi že uskladila besedilo skupnih ugotovitev. Ljubljana želi, da bi čimprej določili tudi rok za predstavitev ugotovitev komisije, ki naj bi bile tudi referenčna točka za obe vladi.
Nadja Podobnik / STA
POLITIKA / DEŽELA
Liga in desnica skupaj za bilanco Travanut odstopil
V ponedeljek soočenje o novonastalem položaju
TRST - Zgodilo se je to, kar je bilo že nekaj dni v zraku. Predsednik deželnega odbora Roberto Anto-nione je pred včerajšnjo deželno sejo povedal, da sta Pol svoboščin in Severna liga dosegla upravni sporazum za odobritev proračuna 1999, ki morda pomeni uvod za širši politični dogovor za vodenje Furlanije-Julijske krajine. Takoj zatem je odbornik iz opozicijskih vrst Renzo Travanut (na sliki) odstopil.
Po začetnem obotavljanju je Bossijeva stranka torej pristala na sodelovanje z desnosredinsko koalicijo, v zameno pa je Antonionejeva uprava ugodila vrsto njenim zahtevam. To velja za proračun in, kot kaže, tudi za nekatera vplivna mesta v pomembnih deželnih ustanovah. Zanimivo bo videti, kako bo na ta dogovor reagiral Umberto Bossi, ki je še pred nekaj dnevi pred televizijsko kamero prve mreže RAI zagotavljal, da njegova stranka ne bo nikjer in nikoli več sodelovala s Finijevo in zlasti ne z Berlusconijevo stranko. »Senatur« je nekdanjega predsednika vlade, kot znano, večkrat primerjal z mafijci in lopo-vimi.
Travanut je v bistvu dosegel cilj, ki si ga je leva sredina zastavila z izvolitvijo »opozicijskega« odbornika, to se pravi razčiščenje te splošne politične in upravne zmede. Do tega razčiščenja, kot vidimo, postopno prihaja, čeprav to še ne pomeni, da so težave mimo, mogoče prav nasprotno. Kaj več o tem bomo vsekakor lahko izvedeh v ponedeljek, ko bo deželni svet obravnaval novonastalo situacijo v odnosih med Ligo in Polom svoboščin.
TRIDENT / ZARADI KRAJE ZLATE URE
KMETIJSTVO / DOKUMENT STANOVSKIH ORGANIZACIJ
Priprt voditelj PATT Tretter
Bil je kandidat za predsednika deželnega sveta
Dežela zapostavlja primarni sektor
Prva deželna komisija je iz osnutka proračuna črtala 10 milijard, namenjenih kmetijstvu
TRIDENT - Včeraj bi bil moral deželni svet Tridentinske-Južne terolske izvohti za svojega predsednika voditelja Tridentinsko-Molske avtonomistične stranke (-rATT) Franca Tretterja, a tega ni storil. Franco Tretter je bil na-terec dan poprej aretiran zaradi ^Jaje zlate ure. Ta skorajda neve-fietna zadeva je seveda odjeknila celo na vsedržavni ravni, v Tri-dentn pa je povzročila pravi šok v Političnih in širših krogih.
A poglejmo najprej, kaj o zade-M pravi cma kronika. Dogodek se Je Pripetil v Roveretu v sredo okrog 11. ure. Franco Tretter se je tedaj pripeljal na deželnem službenem avtomobilu do zlatarne v [dL Fontana, ki jo vodi Giorgio Leonardi. Voditelj PATT je bil v žtatarni običajni odjemalec, prev-Cerajsnjim pa je prišel, da bi kot Predsednik Kmečke zadružne banke v Tuennu nabavil dve uri v Počastitev dveh najstarejsih čla-jrov tega denarnega zavoda. Medtem ko mu je prodajalka zavijala oarilo (Tretter je izbral dve uri Baume-Mercier), pa je opazila, da j® s pulta zginila zlata ura znam-. 6 Philip VVatch, vredna 3,6 milijona lir. Lastnik zlatarne je takoj
poklical karabinjerje in ti so kmalu potem našli ukradeno uro v Tretterjevi torbi v službenem avtomobilu. V poznejši preiskavi so karabinjerji našli na Tretterjevem domu še dve zlati uri, ki sta pred dnevi izginili iz iste zlatarne.
Voditelja PATT so pri priči aretirali. Njegov arest je tridentinski sodnik za predhodne preiskave Michele Cuccaro včeraj potrdil, čeprav je pristal na hišni pripor, hkrati pa je določil, da bodo Tretterju sodili po hitrem postopku v torek, 22. t.m., dopoldne.
Ob tem dogodku je marsikdo opozoril, da je imel Tretter v preteklosti že opraviti s sodnimi obalstmi oziroma s silami javnega reda. Spomino naj, da je konec tega poletja slovenska policija za krajši čas aretirala Tretterja, ker je med vračanjem iz Bosne prekoračil hitrostno mejo na avtocesti ter se ji med njenim posegom upiral.
Pristavimo naj, da je deželni svet Tridentinske-Južne Tirolske na včerajšnji seji za svojega predsednika začasno izvolil bivšega tridentinskega župana Lorenza Dellaia.
Stališče Kmečke zveze
Kmečka zveza, neodvisna oragnizacija slovenskih kmetov na Tržaškem, osvaja vsebino poročila, ki so ga izdale deželne stanovske kmečke organizacije in vabi svoje člane, da se udeležijo protestnih manifestacij, ki jih bodo te organizacije sklicale, če ne bodo sprejete njihove zahteve.
Kmečka zveza istočasno vabi Deželo k spoštovanju njenih obvez v zvezi s conskim razvojnim načrtom za kmetijstvo in gozdarstvo na teritoriju tržaške pokrajine. Zveza ja namreč mnenja, da samo tako širokopotezna pobuda kot je izvedba omenjenega načrta lahko zagotovi tržaškemu kmetijstvu možnosti razvoja. Zal pa klestenje finančnih sredstev namenjenih primarnemu sektorju, ki preživlja hudo krizo vsled padanja tržnih cen kmetijskih proizvodov in vedno hujSe davčne bremenitve, izkazuje brezbrižnost sedanje deželne vlade do deželnega kmetijstva.
TRST - Kmečke stanovske organizacije pozivajo vse neposredne obdelovalce, naj se danes množično udeležijo seje deželnega sveta, na kateri bo govor o deželnem proračunu. Včeraj pa je bil objavljen dokument, ki obsoja odnospredlo-gu deželnega proračuna.
Kmečke stanovske organizacije Furla-nije-Julijske krajine, dAT - Confederazi-one Italiana Agricoltori, Coldiretti in Confagricoltura izražajo svoje nasprotovanje zakonskim deželnim osnutkom št.
31 in 32, ki zadevajo finančni zakon in proračun za leto 1999. Omenjene osnutke je izdelala 1. Komisija deželnega sveta ne da bi se kakorkoli posvetovala s socialnimi in ekonomskimi silami v Deže-li, kar je v nasprotju z obljubami Deželnega odbora, ki je večkrat poudaril važnost sodelovanja omenjenih sil pri izdelavi zakonskih osnutkov.
Komisija je odobrila vrsto popravkov, ki so bistveno spremenili deželni finančni ustroj in so zmanjšali sredstva za primarne sektorje za 10 milijard Ut (za katere preti nevarnost, da ne bodo več namenjena kmetijstvu), ne da bi se pri tem kakorkoh posvetovala s predstavniki kmečkih stanovskih ora-nizacij. Te organizacije zahtevajo od Deželnega sveta in od svetovalnih skupin, da se zavzamejo za popravo finančnih izbir večine, prav tako zahtevajo od odbornika za kmetijstvo Romana Venierja dosleden pri-
stop do problema, četudi bi to privedlo do neodobritve celotnega deželnega proračuna. Pri tem organizacije zagotavlajo odborniku sovjo popolno podporo pod pogojem, da so soudeležene pri usmerjanju kmetijske pofiti-ke.
Krčenje finančnih sredstev primarnemu sektorju je znak, da 1. Komisija deželnega sveta ne pozna problemov kmnetijstva. Ta poseg bo posledično imel negativne učinke na sektor, ki nasprotno potrebuje novih investicijskih zagonov, inovacije in priliv novih
sil skladno s smernicami kmetijske pohtike EU.
Stanovske organizacije opominjajo Deželo, da mora zagotoviti primerna finančna sredstva za sledeče namene:
a)	upravljanje teritorija, za kar so zadolženi Konzorcij za meljoracije kateremu je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva;
b)	realizacija infrastruktur, ki lahko zagotovijao kmetijstvu večjo konkurenčnost;
c)	okrepitev kmečkih struktur, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša kmetijska reforma »Agenda 2000«;
d)	zagotoviti kmečkim podjetnikom možnost posodabljanja strokovnega znanja ter jim nuditi ustrezno, svetovalno in strokovno pomoč;
e)	pripraviti reformo, ob sodelovanju vseh zainteresiranih sil, kmetijskih ustanov;
f)	izvesti administrativno reformo, skladno z zakonom 2/93 in odloki Bassanini, na osnovi katere so poverjene reprezentančnim ustanovam, med katere spadajo kmečke stanovske organizacije, razne naloge, ki jim javne ustanove niso več kos.
Organizacije izjavljajo, da so pripravljene na protestne akcije in zahtevajo potrebo po stabilni deželni vladi ter poudarjajo, da kmetje ne smejo plačati cene za sporazume med resnimi političnimi silami.
Vera Tuta Ban
PISMA UREDNIŠTVU
Zgodba je znana: grški plemiči so napadli Trojance, da bi jim odvzeli nadzor nad prometom skozi Dardanele. Lepa Helena je bila pretveza, v resnici je slo za oblast in nove kolonije. Začela se je dolgotrajna vojna, ki ji ni bilo videti konca, saj so se Trojanci uspešno upirali in vedno znova utrjevali svoje okope. Toda česar Grki niso dosegli s silo, so dosegli z zvijačo: zgradili so velikega lesenega konja, vanj skrili vojake specialce, potem pa so hlinili konec napadanja in umik. Ključni element celega načrta je bil prebrisani Odisej, ki je moral prepričati Trojance, da je leseni konj nekaj dobrega, darilo bogovom in nasprotnikom znamenje miru. Naivni Trojanci, siti vojne in izčrpani, so naenkrat verjeli beraču, ki jim je ponujal darilo sprave, s tem pa so dokončno zapečatili svojo usodo: v tragični noči se je pokazala vsa resnica trojanskega konja.
Zakaj mi prihajajo na misel antične zgodbe? V njih so arhetipi, zrna resnice. Zgodovina se pač ponavlja in človek jo lahko preusmerja samo, če se je iz preteklosti kaj pametnega naučil. Historia magistra vitae. Ali pa, kot pravi Spada-ro v Primorskem dnevniku 11. decembra letos: zgodovino moramo imeti stalno pred očmi, da ne bomo ostali vanjo vklenjeni. Popolnoma pravilno, upam le, da ni mislil samo na svojo zgodovino, ampak da se
zna vživeti tudi v zgodovino našega naroda, ki je bil in je Se vedno v bistveno drugačnem položaju (geografskem, političnem, ekonomskem, socialnem itd.). Jasno je, da si vsi želimo normalnih pogojev življenja in dobrega sožitja, ampak je tudi zelo jasno, da tičimo Se vedno sredi neke nacionalistične konfliktualnosti, ki je nismo zasejali mi, a ki jo v celoti plačujemo mi na svoji koži. Slovenski zdravnik ne bo v Trstu nikoli postal primarij, tudi če je najboljši zdravnik na svetu. In isto velja za vse strukture in za vse položaje. Slovenski znanstveniki in svetovni umetniki ne bodo nikoli dali imena kaki centralni ulici v mestu: Maks Fabiani sme biti v Lonjerju in občinska uprava se ima za velikodušno, češ da uvaja večjo pravičnost.
In vendar je nekaj novega v zraku. Novost je v tem, da se zdaj zaradi novih razmerij v Evropi in v svetu tudi italijanski vladi mudi odpraviti konfliktualnost na meji, ki bo v kratkem zginila, in ji je zato odveč prav tisti nacionalizem, ki je še pred kratkim veljal kot politični adut. Zdaj je glavni cilj sožitje in enakopravnost. Sožitje in enakopravnost, kajti sožitja brez enakopravnosti ne more biti.
Torej se bodo odslej tudi slovenski stoko-vnjaki lahko uveljavili v Trstu, bodo postali primariji, ravnatelji in predsedniki tudi v ne-
slovenskih ustanovah? Ali bo ostalo glede tega vse pri starem? Miloš Budin je na kongresu Slovenske skupnosti priporočal, da moramo Slovenci storiti vse, da nas bo družba smatrala za enakopravni člen. Samo mi se moramo potruditi? Kdo je ta družba, ki razsoja o enakopravnosti? Ali nismo tudi mi del iste družbe? Ali nismo že enakopravni po 3. členu italijanske ustave? In če nismo, smo spet krivi Slovenci in naš »nacionalizem«?
Gospoda Spadara bi rada vprašala, kako to da gledališči Verdi in Rossetti Se stojita v Trstu, kako to, da ju niso partizanski »nacionalisti« požgali po vzoru Narodnega doma. Sicer je na to že odgovoril Jože Pirjevec v svoji glosi dan pred Spadarovim intervjujem. Slovenci niti v času največje evforije maja ’45 nismo načrtovali italijanskega genocida. Joža Vilfan je zagotavljal, da slovenska revolucija ne bo pomenila izgube itali-janstva v mestu. Kaj pa bi rekel Joža Vilfan danes? Bi se strinjal, da bo enosmerna velikodušnost slovenske družbe zgotovila enakopravnost v mestu? Bi tudi on opazil, kako gre Spadam težko z jezika beseda »Slovenci« in zato uporablja sintagmo »italijanski državljani slovenskega jezika, kulture in narodnosti«?
V katerem grmu tiči zajec, ki ga na prvi po-
gled ni videti, a močno sumimo, da res tiči nekje? Nemara spet v nacionalizmu, v transverzalnem nacionalizmu vseh italijanskih strank, tudi levih, ki vlečejo na dan slovenski nacionalizem v zvezi s fojbami, medtem ko vemo vsi, da je fojb in brezen polna cela Slovenija in da jih ni spočel nacionalizem. Toda tega Spadaro ne mara slišati. Slovenski »nacionalizem« mu pride kar prav v nategovanju naše tragične zgodovine na njegovo politično kopito.
Kdor hoče kolonizirati neko ozemlje, ga mora čim bolj odtrgati od matice. Slovenci v Italiji smo vedno bili in smo Se del slovenskega etničnega ozemlja. To je dejstvo in prav tako je dejstvo, da so se državne meje v tem stoletju premikale gor in dol preko našega ozemlja. Mečkanje z izrazi, češ da nismo Slovenci, ampak italijanski državljani itd., je skrajni poskus, da bi ljudi psihološko oddaljili od njihove lastne pripadnosti v trenutku, ko so geografske in politične bližine večje. Ge bo zaščitni zakon za Slovence v Italiji odpovedal v tej točki, bo padla zgodovinska odgovornost na demokratično levico, ki ima danes v italijanskem političnem življenju večjo težo.
Prihodnost lahko gradimo tudi na krivicah, vendar ne bo ne miru ne sožitja. Razen pokopališkega.
Spadaro potvarja zgodovino slovenske manjšine
Ni v moji navadi, da bi za vsako ceno polemiziral, toda mislim, da noben manjšinski politik ne sme dopuščati, da bi potvarjali zgodovino njegovega naroda, kot je to naredil tajnik LD Spadaro v intervjuju za Primorski dnevnik 11.12.98. Saj bi na ta način bodoči zgodovinarji mislili, da so bile vse naše dosedanje zahteve le sad nekega nacionalizma, ne pa zahteve po pravični poravnavi zgodovinskih krivic, ki jih je utrpel slovenski narod zaradi nasilja italijanske fašistične države.
Kaj trdi Spadaro: »Tragedije fojb, kot požiga Narodnega doma in fašističnega nasilja proti Slovencem se moramo vsakodnevno spominjati kot sad nacionalističnih politik, ki So bile vodene z nasilnimi in totalitarnimi metodami.« Torej med in povojni poboji, pa naj o njih mislimo karkoli, so le sad nekega slovenskega ali »slovanskega« nacionalizma. Tako se je naslednik starih komunistov opral morebitnega očitka, da so bile fojbe »ideološko« čiščenje, ki je itak sporno glede dimenzij in dogodkov in v katerega so bili vpleteni tako krivci genocida nad Slovenci kot tudi politični nasprotniki, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. »Bel colpo!«
Po Spadarovem mnenju je bil torej tudi odpor Slovencev proti fašizmu sad nacionalizma in ne osvobodilni boj. Tako požig Narodnega doma, ki je zares sad nasilnega nacionalizma, se izenači s kaznovanjem krivcev genocida nad Slovenci in Hrvati ali z ideološkim bojem.
Pa še neresnična trditev, da predstavljajo nasilje nad Slovenci samo dogodki po letu 1944 (Rižarna), saj je tudi prejšnja italijanska fašistična oblast od leta 1918-22 do leta 1944 verjetno kaj storila. A Spadaro jo reši, s čistim potvarjanjem zgodovine. Tako sedaj vemo, »da je Trst v tem stoletju zelo trpel zaradi dveh nacionalizmov«. Tudi osvobodilni boj spada semkaj? Gre za staro tezo tržaških desničarskih iredentistov. In v obeh primerih je šlo za dva nacionalizma, ki sta se »udejanjala v totalitarnih okoljih: italijanski pod fašizmom, slovenski pa v Titovi Jugoslaviji«. Nismo poznali te nacionalistične Jugoslavije. Poznali so je le Bartoli, Vidah, in podobni. O Slovencih pod Italijo niti besede. Posledice Kominforma in Vidalija kar prebledijo pred tako mislijo.
Ni dovolj. Spadaro seže še dlje, saj vidi nacionalistični pritisk in nasilje tudi v tem, da tam, kjer velja popis narodnosti, so otroci iz mešanih zakonov »prisiljeni« se opredeljevati za eno izmed narodnosti in zavreči drugo. To naj bi bilo »neliberalno, ker ustvarja ločitve«. Kaj pa za tiste otroke, ki se v slovenski in hrvaški Istri prištevajo med Italijane, a so iz mešanih zakonov? Tudi tam je popis, na katerem stojijo ustavne pravice manj-
šine, nehberalen in vzrok za ločitve? Tega Spadaro ni nikoli omenil, saj se omejuje samo na Južno Tirolsko, kjer je zaščita po njegovem mnenju postavljena za Italijane, ki so pa večinski narod države. Logika pa taka. Samo tam in pa pri nas velja »enklava etničnega teritorija«: kaj pa, če bi predlagali, da Slovenija spremeni zakon in namesto treh občin, kjer veljajo pravice italijanske manjšine, napiše teritorij »z zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi«?
Pa še »bombonček«: Italijani v Istri so Italijani, medtem, ko smo mi tu »italijanski državljani slovenskega jezika, kulture in narodnosti«. Zakaj pa ne Slovenci? Zakaj Spadaro ponavlja definicijo, na katero so nas navadili krajevni iredentisti raznih barv in strank?
Seveda Miloš Budin potrjuje in sedaj tudi Slovenska komponenta Levih demokratov, torej vsi slovensli volilci LD, tudi bivši borci, saj končno niso več »neke vrste jamstvo za dobre odnose s Titovo Jugoslavijo«. To je pa dosežek za našo slovensko zamejsko skupnost! Seveda ob spoštovanju spomina in brez motenja večine.
Peter Močnik Pokrajinski tajnik SSk
Že ded mi je povedal, da je Narodni dom nas
Povedal bom nekaj kar spominja na »pravco«, ampak se je res to dogajalo pred dobrimi šestdesetimi leti.
Vsaki krat ko me je no-no prijel za roko in peljal v Trst (kot smo takrat pravili) in tudi ob božičnem času, ko sva šla k Sv. Antonu gledat pastirje »velike ku muože«, je nono pokazal na neko stavbo in rekel: »Vidiš, poglej, to je Narodni dom, to je naše.« Seveda sem takrat bil še majhen in nisem prav razumel njegovih besed.
Pozneje sem večkrat hodil z očetom v kmetijsko društvo na via Filzi in tudi on ni nikoli pozabil pokazati na isto hišo in izreči iste besede kot že prej njegov oče. Se pozneje sem o tem kaj bral, veliko slišal, videl slike itd., da sem končno razumel, za kaj gre.
Takih nonotov in očetov, ki so povedah svojim vnukom in sinovom kaj je naše in kaj ni tukaj pri nas ni bilo malo. Tako lepo povedali, da smo zrasli in se postarali, vedno z jasnimi pojmi kaj nam pripada. Tukaj se pravljica konča, zgodba pa se še nadaljuje.
In nekega dne pride človek, ne bom ga imenoval, ker ne gre za osebo, ampak predstavnika politične stranke, ki ima v sebi slovensko komponento. Človek torej, ki govori isti jezik kot mi, ki je morda pil isto mleko kot mi in kateremu je nono gotovo povedal, kar mu je bilo za povedati. Tak človek torej, ki bi moral misliti, vsaj približno, kot mislimo mi. Pa ni tako. On se na vse to lepo požvižga in pravi, da ni tako, da kar so nam vzeli ni več naše, vse v imenu ljubega miru in sožitja.
O takih ljudeh ne bi bilo vredno razpravljati.
Trenutno pa je ta človek, med Slovenci, najvišje na italijanski politični lestvici. Povzpel se je, pomislite, s slovenskimi glasovi, do podpredsedniškega mesta deželnega sveta. Zdaj, ali so se naši nonoti lagali ali ta gospod izkorišča svoj visoki položaj, da razprodaja kar sploh ni njegovo.
Vprašanje je, s kakšno pravico in v imenu koga se on odreka vračanju imovine, ki nam je bila tako na grd in podel način vzeta. Gotovo ne s privoljenjem bazovskih fantov, umorjenih nekaj let pozneje, ne tistih umorjenih na Opčinah, ne tistih tisočih umorjenih in živih gnijočih po zaporih in taboriščih in še bi lahko našteval.
Prav gotovo ne z dovoljenjem množice tržaških Slovencev, ki se niso mogli ne smeli naučiti svojega jezika, od katerih marsikateremu je še danes žal.
Ne verjamem s privoljenjem Glasbene matice, ki je v tisti stavbi imela svoj sedež in so ji ob požigu inštrumenti tako lepo goreli ali bili zmetani skozi okna, ker še dandanes ta ustanova nima primernih prostorov. Verjetno tudi od drugih slovenskih ustanov ni dobil glede tega nobenih pooblastil, ker je znano, da se le-te že petdeset let stiskajo v nekaj kvadratnih metrih površine.
Ta gospod, ki tako radodarno ponuja drugim, kar nam je bilo ponujeno kot povračilo škode, naj tako prosto razapolaga z njegovim osebnim imetjem, kvečjemu s tem, kar je last stranke, kateri pripada.
Jalov se mi zdi poskus nekaterih opravičevati izjave te osebe in tajnika te stranke (ned. PD), češ da tako jemljeta orožje iz rok našim nasprotnikom, da je to strategija, ki jo mi navadni smrtniki ne razumemo itd.
Antifašizem? So še ti gospodje antifašisti ali je to samo le bled spomin na stare junaške čase? Bojim se, da so jih drugi v tem krepko prekoračili. V resnici slovenski antifašisti, katerikoli stranki pripadamo, kar se tiče slovenske imovine, nimamo kaj razpravljati, enostavno hočemo nazaj kar nam je bilo od fašistov vzeto. Če mi tega ne bomo dosegli moramo misel podajati naprej, tudi mi našim sinovom in vnukom, ki za take stvari niso gluhi.
Take vneteže zaščitnega zakona, ki zdaj ko gre zares vlečejo vesla v barko in si celo prizadevajo, da bi Slovenci dobili čim manj, je treba odstraniti iz naše srede, kot gnilo jabolko.
Takih naprednih voditeljev, ki zagovarjajo razdelitev občin na teritorije, kjer bo ali ne bo veljala dvojezičnost res ne potrebujemo. Občani smo vsi enaki, v dolžnostih in pravicah.
Indijanski rezervati so že stvar zgodovine, ti gospodje pa bi jih danes, na robu tisočletja, radi obnovili, tokrat ne za Indijance, temveč za nas Slovence.
Lep pozdrav Aleksander Furlan
f/OuVi/ii izftf+ele/i/otslf

Učenci učiteljice Ivanke Cegnar
Po intervjuju z uveljavljenim zdravnikom Linom Di Marcom, ki je po materi Viktoriji Skok, Slovenec, se je oglasilo kar nekaj Di Marcovih sošolcev, ki so z njim obiskovali osnovno šolo pri Sv. Jakobu v Trstu. Vsi so omenjali učiteljico Ivanko Cegnar. Zato objavljamo fotografijo IV. razreda v šolskem letu 1948-49 z učiteljico Ivanbko Cegnar, ki je nekdanji učenci niso pozabili (NL)
POLITIKA / POBUDA LEVE SREDINE
JAVNE UPRAVE / SEJA OBČINSKEGA SVETA
»Liga poslabšala itak slab deželni proračun«
»Politični dogovori na koži Trsta in pokrajine«
V Repnu proračun brez novih poviškov
Proti bilanci edinole predstavnik desnice SSk dosegla odložitev konvencije z ACEGAS
Deželna vlada Pola svoboščin je predložila slab finančni proračun, Popravki Severne lige pa so dokument še dodatno poslabšali in to zlasti na škodo Trsta. Tako menijo svetovalci leve sredine in Stranke komunistov, ki so na tiskovni konferenci iznesli celo vrsto pripomb in očitkov na proračun, sad dogovora med desno sredino in Bossije-Vo stranko. Slednja je politično (in volilno) prisotna predvsem v Furlaniji, tržaška in goriška pokrajina sta zanjo očitno nepomembni.
Leva demokrata Miloš Budin in Bruno Zvech, komunistka Bruna Zor-zini Spetič, socialist Roberto De Gioia ter Cri-stiano Degano iz vrst Ljudske stranke so bili, bolj kot do Lige, kritični do Pola svoboščin. Njegovi tržaški predstavniki (posebno tisti iz vrst FI-LpT) so med volilno kampanjo vihteli zastave rnunicipalizma in kam-panilizma ter opozarjali na nevarnost »furlanske nadvlade«, ki jo danes izvajajo s pomočjo li-gašev. Leva sredina nima namena posnemati melonarske jokavosti, opozarja pa, kako se v Politiki stvari zelo hitro spreminjajo in obračajo.
Značilno je Črtanje finančnih sredstev za devinski Zavod združenega sveta in za nakup devinskega gradu. Vsi se glede tega spominjamo vik in krik, ki ga je Gian-franco Gambassini svoj-cas sprožil proti Furlanom, češ da nasprotujejo nakupu gradu, za kar se je Dežela, Čeprav s številnimi vinkulacijami,
na koncu tudi odločila. Gambassini, ki ni več svetovalec, danes molči ali sramežljivo protestira, njegovi somišljeniki, začenši s predsednikom Dežele, pa se podrejajo zahtevam Lige.
Značilen je tudi primer namembnosti sredstev, ki jih FJK dobiva od prodaje bencina po znižani ceni. Večina (de-‘ sna sredina-Liga) predlaga, da bi iz tega sklada zmanjšali dotacije za občinske uprave ter del le-teh namenili porde-nonski pokrajini, kjer je Bossijeva stranka (glej naključje!) večinska politična sila.
Tako zastavljeni proračun po mnenju opozicijskih svetovalcev močno oškoduje Trst in njegovo pokrajino na področju zdravstva, socialnega skrbstva in ljudskih stanovanj (IACP). Negativne posledice bodo najbolj občutene pri oskrbi ostarelih občanov, ki jih je na Tržaškem v povprečju več kot dru-
god po deželi. Manj je tudi načrtovanih investicij za tržaški šport.
Zastopniki leve sredine in komunistov negativno ocenjujejo tudi porazdelitev sredstev za krajevne uprave, še posebno za občine. Anto-nionejev odbor je v tem primeru popolnoma
spregledal stališča združenja občin ANCI, ki je doslej vedno konstruktivno sodelovalo z deželno upravo.
Tudi na tem področju se oCitno stvari spreminjajo na slabše, v brk vsem obvezam o federalizmu in o decentralizaciji krajevnih uprav.
Sredstva za manjšino
Deželna vlada je v skladu s svojimi zakonskimi obvezami vključila v proračun za prihodnje leto tudi sredstva (osem milijard lir), ki jih država namenja slovenski manjšini. V predlogu, ki ga je izdelal odbor, je opaziti nekatere spremembe pri porazdelitvi teh sredstev, s katerimi se je ukvarjala pristojna svetovalska komisija, obravnaval pa jih bo sedaj še svet.
Sprva so v seznam priznanih organizacij vključili še SKGZ, v komisiji pa so na predlog odbornika za kulturo Franca Franzuttija dodali še Slovensko prosvetno gospodarsko skupnost. SKGZ naj bi dobila 200 milijonov lir letnega prispevka (isto kot Svet slovenskih organizacij), SPGS pa 30 milijonov lir. Novo porazdelitev sredstev so uravnovesili z manjšim prispevkom beneškim občinam v višini približno 190 milijonov lir, ker je del teh lanskih sredstev ostal neizkoriščen. Približno 40 milijonov lir pa so odtegnili prispevkom za tisk.
Proračun, ki ga je re-pentabrski občinski svet odobril predsinočnjim, ne določa novih davkov in niti ne poviškov že obstoječih dajatev, kot sta davek na smeti in nepremičnine. To je glavna značilnost bilance, ki so jo odobrili z glasovi večinske Napredne liste, ob vzdržanju svetovalcev Slovenske skupnosti in ob nasprotovanju edinega predstavnika Pola svoboščin. Zupan Alek-sij Križman se je ob tej priložnosti javno zahvalil knjigovodji Vojku Lovrih! in njegovemu sodelavcu za strokovno pomoč ob oblikovanju finančnih dokumentov.
Svetovalec desnice je predlagal, da bi davek ICI znižali za prvo hišo (ali stanovanje) ter ga hkrati zvišali za drugo in za produktivne dejavnosti. Večina je njegov predlog zavrnila, ker bi dodatno obdavčenje druge hiše bremenilo v glavnem domačine. V občini so namreč t.i. druge hiše v veliki večini stare stavbe, ki so jih krajani zapustili potem ko so si zgradili nove hiše. Če bi povišali ICI - je dejal načelnik NL Pavel Colja - bi lastnike silili k prodaji teh hiš, ki si nasprotno zaslužijo prenovitev. Colja je bilanco 1999 ocenil kot zelo dobro, ker ohranja obstoječe servise in službe brez dodatnih davkov.
Lorenco Milic (SSk) je izrazil nekaj pomislekov v zvezi s celovito metanizacijo občinskega ozemlja in v zvezi s projektom za ureditev repenskega trga, tudi on pa je izpostavil kot po-
NABREŽINA / VČERAJ PREDSTAVITEV
PREVOZI / DELILI JIH BODO OD 4.1.
Umetna smučarska proga
Novega objekta se bodo lahko posluževali vsi ljubitelji smučanja
Kmalu nove avtobusne izkaznice za invalide
Umetna smučarska Proga »Neve Sole«, ki jo upravlja Sci Club 70 oo z novim letom končno le odprta tudi Širši javnosti. Na včerajšnji opoldanski tiskovni konferenci v Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini sta namreč občinska uprava in smučarski klub uradno Potrdila vest, ki se je sicer že zdavnaj razširi-m med domače Ijubi-tolje smučarskih
veščin.
»Gre za izredno po-rnembno novost, ki še dodatno bogati turistic-n° ponudbo naše obci-ne<< je na včerajšnji predstavitvi dejal de-vinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, ki je v svojem pozdravnem nagovoru še posebej Poudaril pomen sodelovanja med javnim in Privatnim osebkom, s ciljem v vsestranski Popestritvi turistične Ponudbe tega teritorija
in njegovega gospodarskega razvoja.
Nabrežinska plastična proga spada med redke tovrstne primere umetnega smučišča, nahaja se na jusarskem zemljišču v bližini na-brežinske železniške postaje v smeri proti Sem-polaju. Športni objekt vključuje progo za alpsko ‘smučanje in za snovvboard z vlečnico, prav tako plastično in preko kilometer dolgo stezo za smučarski tek ter naravno smučarsko progo s travnato podlago, ki jo lahko tudi zasnežijo s pomočjo snežnih topov. Progi za alpsko smučanje sta približno dvesto metrov dolgi in štirideset metrov široki, zaznamuje pa ju približno trideset odstoten nagib s štiride-setmetrsko višinsko razliko.
Smučarskega objekta sta se doslej posluževala le klub 70 in gojenci
smučarske šole, od 2. januarja dalje pa bo vsako soboto in nedeljo od 10. do 16. ure odprt tako preprostim ljubiteljem smučanja kot tudi športnikom-agoni-stom. Za »paket« desetih spustov bomo odšteli osem tisoč lir, drugače pa nas bo vsak posamezen spust stal po en tisočak. Kot je včeraj naglasil tudi predsednik Sci Cluba 70 Livio Manzin, je bila proga ravnokar posodobljena in prilagojena sodobnim varnostnim predpisom, ki veljajo tudi za gorska smuCišCa.
Včerajšnje predstavitve, kateri je sledil tudi praktični prikaz spusta, so se ob predstavnikih društva in občinske uprave udeležili tudi krajevni zastopniki sil javnega reda in sorodnih društev, medtem ko je olimpijski komite CONI zastopala Ida Lucchese. (igb)
Avtobusno podjetje ACT je na poziv tržaške pokrajinske uprave podaljšalo za en mesec veljavnost avtobusnih abonmajev po znižani ceni za invalide ter za druge upravičence na osnovi deželnega zakona št. 20 iz leta 1997.
Tako beremo v tiskovnem poročilu tržaške pokrajinske uprave, v katerem je nadalje rečeno, da bodo omenjenim upravičenvem 4. januarja začeli deliti nove avtobusne izkaznice, in sicer v dvoranah Tiepolo in Nordio v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu. Upravičenci bodo praviloma prejeli poziv za dvig izkaznice na dom. Na Pomorski postaji jih bodo delili vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure. Tiskovno poročilo ne navaja datuma, do katerega bodo izkaznice delili. Podrobnejše informacije nudijo v vratarnicah sedežev tržaške pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto 4 in v Ul. S. Anastasio 3.
Predstavili razstavo o 1. svetovni vojni
Pokrajinski odbornik za kulturo in šolstvo Giulio Marini je včeraj dopoldne predstavil na tiskovni konferenci razstavo o 1. svetovni vojni, ki jo bodo slovesno odprli v ponedeljek, 21. t.m., na sedežu Spomeniškega varstva v Trstu na Trgu Liberta. Razstava bo imela naslov »Trin-cee« (»Jaški«), na njej pa bo na ogled raznovrstni vojaški material, od uniform do najrazličnejših dokumentov. Za razstavo je dala pobudo brigada Sassari, tržaška pokrajinska uprava pa jo prireja z deželno finančno podporo. Na ogled bo do 31. januarja ob delavnikih od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure., ob praznik pa od 10. do 18. ure (razen za božic in novo leto). Vhod po Ul. Pauliana.
zitivno dejstvo, da ne bo novih davščin. Zaradi tega so se svetovalci SSk vzdržali. V odgovor na Miličevo vprašanje v zvezi z bodočnostjo krajevne šole in vrtca je Zupan povedal, da ima Občina v načrtih otroške jasli, ki bi služile tudi potrebam sosednje zgoniške uprave.
Na Miličev predlog je občinski svet odložitev sklep o konvenciji, ki jo namerava Občina Repenta-bor - kot ostale okoliške uprave - podpisati s tržaškim podjetjem ACEGAS glede nudenja splošnih servisov in služb. Konvencija odpira nekatera kočljiva vprašanja, ki naj bi jih občinska skupščina -vsaj tako je obljubil Križman - razrešila še pred koncem tega leta.
Zupan je uvodoma poročal o nedavnih parlamentarnih avdicijah o zaščiti naše manjšine, na katerih je nastopal skupaj z ostalimi upravitelji narodnostno mešanih občin FJK. Srečanje županov s parlamentarci je označil kot pozitivno. Križman je nato seznanil svetovalce še o poteku servisne konference o Kraškem parku, ki je sprožila postopek za oblikovanje medobčinskega parka.
Na koncu je repentabr-ski občinski svet soglasno podprl ustanovitev Centra za pomoč ženskam, ki so bile žrtev nasilja. Ta pomembna struktura bo imela sedež v mestnem središču (Ul.Fornace), ki je last tržaške občinske uprave.
NOVICE
Še 80 litrov bencina po znižani ceni
Trgovinska zbornica obvešča, da bo pred koncem leta na razpolago še 80 litrov bencina po znižani ceni, in sicer od jutri, 19. decembra. Tokrat so enako kvoto namenih vsem vozilom, bodisi v lasti posameznikov kot podjetij in ustanov. Omenjeno količino bodo avtomatično označili na posebnih bencinskih karticah (tistih zelene barve), ko bomo tankali bencin. Velja spomniti, da je treba vso količino goriva, ki je bila letos na razpolago (vključno z omenjeno novo količino 80 litrov) natankati do 31. decembra, sicer bo izgubljena, po tem datumu jo bodo avtomatično izbrisah s kartic (zelene barve).
Pomembna vloga Trsta pri inovaciji storitev
Načrt za ponovno pridobitev ter obnovo habitata XXI. stoletja je bil v ospredju včerajšnje multivi-deokonference digitalnih naslovov iz Neaplja, Milana, Trsta, Cosenze, Pamplone in Bmslja, ki so se je udeležili tržaški župan Riccardo Illy, odbornica za teritorialno načrtovanje Ondina Barduzzi, dekan fakultete za arhitekturo Roberto Costa in Giorgio Conti z univerze v Benetkah. Videokonferenca je potekala na pobudo EU s sodelovanjem Telecoma in je predstavljala mednarodno soočanje na visoki ravni o vse bolj akutalnih temah ponovne pridobitve mesta in tehnološke inovacije. Glede na svoj geopolitični položaj je Trst zelo zanimivo multimedial-no vozlišče, eden od ciljev javne uprave pa je bila prav avtomatizacija storitev za občane in podjetja: predstavlja namreč edini primer mestne širokova-lovne mreže v Evropi.
Bliža se srečanje nadebudnih »dj«
Za mlade in nadebudne »dj« iz Trsta, dežele, a tudi Slovenije in Hrvaške, se bliža tardicionalno srečanje - natečaj, ki ga prireja Edoardo Milani s sodelovanjem italijanskega združenja disc jockey. Letos bo srečanje, ki slavi okroglo obletnico (prvo izvedbo so priredih pred desetimi leti) v torek, 22. v diskoteki Mandracchio, kjer bodo tudi predstavili nove tehnologije in naprave, namenjene profesionalcem. Žirijo bodo v celoti sestavljali izvedenci s tega področja in najbolj cenjeni tukajšnji »dj«. V finalu se bodo pomerili zmagovalci predhodne selekcije, ki bo v Gorici. Podelili bodo dve vrsti nagrad: eno bo dala žirija, druga pa bo za popularnost, zanjo bodo prišle v poštev preference občinstva. Za predstavitev večera bo poskrbel Andrea Andolina. Vpisovanje je še v teku, podrobnejše informacije pa nudijo po telefonu 0338-9610566.
ŠOLSTVO / ENOTNI SOLSKI ODBOR
ŠOLSTVO / DIJAŠKI PROTEST
Predlogi za avtonomijo slovenskega šolstva
Iznesli jih bodo na pokrajinski programski konferenci
Stefan, Prešeren in Zois še zasedeni
Dijaki čakajo na pisno zagotovilo pokrajinskih upraviteljev o zavodu J. Stefana
Struktura slovenskih šol v okoliških občinah naj ostane nespremenjena; sedanje število višjih srednjih šol odgovarja potrebam slovenske manjšine in jih zato ne gre krčiti ali združevati; na področju otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol je možna le vertikalizacija šol pri Sv. Jakobu, to je združitev tamkajšnjega vrtca, osnovne in nižje srednje šole v skupno upravno enoto, ki ji je treba zagotoviti predvideno avtonomijo in finančno podporo. V okvir te enote bi spadala tudi rojanska nižja srednja šola, in sicer kot sekcija, ki bi morala razpolagati s svojim osebjem. Poleg tega bi bilo treba nekdanjo pralnico v bližnjem poslopju preurediti za šolske potrebe, da bi tudi na tisti prostor razširili šolske dejavnosti in tako kvalitetno izboljšali slovensko šolsko ponudbo pri Sv. Jakobu.
To so predlogi, ki jih bodo slovenski predstavniki iznesli 22. decembra na seji pokrajinske programske konference o šolstvu, na kateri bi morali dokončno izluščiti mnenja o bodočem ustroju javnega šolstva na Tržaškem. Slovenski predstavniki bodo v svojem posegu vsekakor izpostavili zahtevo po organu, v katerem naj bi imeb glavno besedo zastopniki slovenske manjšine, mnenja tega organa pa bi bilo obvezujoče (in ne le obvezno, kot to velja sedaj za mnenja, ki jih izdaja deželna komisija za vprašanja slovenskih šol). Iznesena stališča bo mogoče v naslednjih dveh letih vsekakor še preveriti in jih po možnosti tudi prilago-
diti, da bi bolje, zadostili potrebam zamejskih šol.
Za te predloge so se domenili na sredinem razširjenem sestanku enotnega šolskega odbora, ki so se ga udeležbi tudi slovenski upravitelji in izvoljeni predstavniki (zgoniška županja Tamara Blazina, de-vinsko-nabrežinska podžupanja Mariza Skerk, repen-tabrska odbornica za šolstvo Milena Guštin, dolinski odbornik za šolstvo Aldo Stefančič in občinska svetovalka Geni Kozina, pokrajinska svetovalca Vladimir Vremec in Igor Gabrovec ter občinska svetovalca Andrej Berdon in Peter MoCnik, medtem ko je Igor Canciani poslal pisni prispevek, ker je bil drugje zadržan).
Med razpravo so prišli na dan nekateri različni pogledi na vprašanje avtonomije šol, o katerem bo sklepala pokrajinska programska konferenca. Vsi sodelujoči so bili mnenja, da bi moralo
ostati število višjih srednjih šol nespremenjeno. Prav tako nespremenjeno naj ostane število šol v okoliških občinah. Do razhajanj je prišlo pri obravnavanju položaja osnovnih in nižjih srednjih šol. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole je predlagalo ohranitev sedanjega stanja. Vse šolske enote (didaktična ravnateljstva in ravnateljstva nižjih in višjih srednjih šol) naj bi dobile avtonomijo in tako finansiranje, kakršnega dobi najmanjša samostojna italijanska šolska enota.
Drugi udeleženci sredine seje so bili drugačnega mnenja. Menili so, da je nekaj vendarle treba predlagati, sicer bi se spet znašli v vlogi objekta, ker bi drugi nato odločali o bodočem ustroju zamejskih šol. Med razpravo je bila najveCja pozornost posvečena slovenskim šolam pri Sv. Jakobu. Te šole je treba kvalitetno okrepiti,
zato je bila predlagana združitev raznih stopenj šol v tako imenovano »ver-tikalizacijo«. Na tem območju bi šole upravljalo eno ravnateljstvo, skupna enota bi bila številčno močnejša od manjšega števila razkropljenih šol, s Čemer bi bila tudi deležna višjih finančnih prispevkov. Ta predlog je nato tudi prodrl.
Med sejo je bil tudi govor o slovenskem šolskem organu, ki bi lahko iznašal obvezujoča mnenja o zamejskih šolskih vprašanjih. Manjšinska šola si že desetletja prizadeva, da bi ji šolske oblasti dodelile tak organ, ki bi dejansko omogočil avtonomno odločanje manjšine v javnem šolstvu.
Doslej so bili vsi napori zaman, v okviru reforme, ki jo vnaša uvajanje šolske avtonomije, pa bi lahko vendarle vključili normo, ki bi manjšini zagotovila upravljanje lastnega šolskega sistema.
Rafali Bregovičevega Kalašnikova so sinoči odmevali iz prvega nadstropja šolskega poslopja liceja Franceta Prešerna na Vrdelski cesti. Dijaki so - ob glasbeni spremljavi - prebili osmo noč v zasedeni stavbi, koliko jih bo še sledilo pa je v prvi vrsti odvisno od predsednika pokrajine Renza Codarina in odbornika za šolstvo Enrica Sbriglie. Po njunih ustnih zagotovilih čakajo slovenski višješolci še na pisni akt, v katerem bo -Črno na belem - napisano, da pokrajina ne bo preselila poklicnega zavoda Jožefa Stefana preden ne bo imela šola na razpolago drugo ustrezno opremljeno in primemo poslopje. Do vče-
raj ga niso prejeli. Odbornik Sbriglia je obljubil, da bo dopis dostavil najkasneje do jutrišnjega dne. Če ga ne bodo prejeli, se bodo dijaki jutri sestali na zborovanju, da bi odločili, kaj storiti. Vsaj tako so napovedali sinoči.
Na Prešernu so imeli tudi vCeraj zjutraj zborovanje, sledila so posamezna predavanja v nekaterih razredih, dopoldne pa so dijaki tudi sledili predavanju profesorice Sonje Gregori Kanata Takkakavv o Čudoviti Kanadi.
Na sosednjem zavodu 2. Zoisa so tudi sledili nekaterim predavanjem. Seje razrednih svetov A sekcije so se odvijale v prostorih pedagoškega
liceja A.M. Slomška; danes bodo na programu še razredne seje B sekcije in oddelka za geometre. Ravnatelj Zupan je napovedal, da bo pisal predsedniku pokrajine Coda-rinu in odborniku za šolstvo Sbriglii z zahtevam1 šole o bodočnosti p°' družnice, ki je nameščena v poslopju na območju bivše bolnišnice pri Sv. Ivanu.
Tudi na poklicnem za^ vodu J- Stefana so imeli nekaj ur pouka. V dopob danskih urah so imeli zborovanje predstavnikov dijakov z ravnateljem in profesorskim zborom, v večernih urah pa so dijaki sklicali srečanje s starši, da bi jih seznanili s potekom protesta.
Dijaški protest se medtem širi na italijanske višješolske zavode. Ge se je včeraj končala zasedba Sole Galilei, pa so dijaki zasedli navtično šolo. Na klasičnem liceju Petrarca so se dijaki dogovarjali z ravnateljem in agenti političnega oddelka Digosa o protestu, na Danteju, ki. ga je policija izpraznila pred nekaj dnevi pa so se odločili za sledečo varianto protesta: dopoldne sledijo dijaki rednemu pouku, popoldne pa zasedajo poslopje.
Za danes napovedana dijaška manifestacija po mestnih ulicah je bila odpovedana zaradi žalovanja ob rimski tragediji, prav tako pa je iz istega razloga odpadla tudi jutrišnja vsedržavna manifestacija v Rimu. Včeraj je dijaški protest podprla
Stranka komunistične
prenove.
Pripravljalno srečanje za Kraški pust
V Domu Brdina na Opčinah bo danes ob 20. uri tekla beseda o prihodnji kraški pustni manifestaciji, ki se naglih korakov bliža. Današnjega srečanja se bodo poleg elanov glavnega odbora Kraškega pusta udeležili tudi elani vaških pustnih odborov, da bi se skupaj pogovorili o raznih organizacijskih vprašanjih ter pobudah, ki naj bi obogatile pustno manifestacijo. Odbor Kraškega pusta pričakuje, da se bodo vabilu po sodelovanju na prihodnjem sprevodu odzvale tudi tiste vasi, ki se v zadnjih letih niso udeležile prireditve.
Zeleni prostovoljci vzdolž »padanske« meje
Parlamentarec Severne lige Mario Borghezio je napovedal, da bodo skupine »zelenih prostovoljcev« iz Piemonta, Lombardije, Veneta in naše dežele tudi ta konec tedna »primerno opremljene« stražile vzdolž »padansko - slovenske« meje na Krasu ter dale s tem svoj prispevek »v boju proti invaziji padanskega teritorija s strani ilegalnih priseljencev«.
NOVICE
Razbil šipe na avtomobilu domnevnega tekmeca
Policija ima večkrat opravka z osebami, ki so si vzele slovo, vendar se s tem ne morejo sprijazniti in se spozabljajo do take mere, da se mora z njimi ukvarjati še policija. Eden od takih primerov se je pripetil prejšnjo noC, ko je 33-letni F.B. na dvorišču v Drevoredu D’Annunzio s kovinskim predmetom razbil šipe tamkaj parkiranega avtomobila audi: hotel se je maščevati svojemu domnevnemu tekmecu. Njegovo početje pa je opazila prav oseba, ki je predstavljala »razlog« nekontroliranega besa in agentom povedala, kaj je počel. Sledila je neizogibna prijava.
Skupina »Arteffetto« v Goethe Inštitutu
V dvorani Goethejevega inštituta (Ul. Coroneo) bo tržaška skupina »Arteffetto« šestkrat nastopila z enodejanko Giallo. Gre za besedni in plesni prikaz, osnovan na ljubezenskih pesmi Pabla Nerude, za glasbeno podlago pa so izbrali skladbe Michaela Nymana, Philipa Glassa, Massimi-liana Forze in Gavina Bryarsa. V režiji Corrada Canullija nastopajo Luciano Pasini, Cristina Gi-nevri, Rita Gentile in Manuela Del Piero. Pri pripravi predstave je sodelovala še kostumografka Silvia Califano. Predstave bodo od danes do nedelje, in sicer vsak dan po dve, prva ob 20.30, druga pa ob 22. uri. Kot je razvidno iz izbire izhodiščnega teksta, se pravi Nerudovih ljubezenskih poezij, je osrednja tema predstave ljubezen, ki se odraža preko prepletov družinskih vezi. V ospredju je tudi iskanje ljubezni oz. težnja po premagovanju osamelosti vsakega posameznika in iskanju medsebojnega sporazumevanja.
SREDNJEEVROPSKA POBUDA______
Češka prevzela predsedstvo
Skupnost doslej vodila Hrvaška - Danes o novih odnorih z EU
Češka rapublika je vCeraj formalno prev- Predstavniki včlanjenih držav bodo žela od Hrvaške predsedstvo Srednjeevro- na dvodnevnem tržaškem posvetu deba-pske pobude, katere vsedržavni koordina- tirali tudi o usodi in o razvojnih per-torji (na sliM-FOTO KROMA) so se včeraj spektivah te mednarodne skupnosti. S srečah v našem mestu. Popoldanski del za- tem v zvezi bodo zaceli tudi izjavati sedanja je bil posvečen predvsem nekate- smernice nedavnega vrha v Zagrebu, na rim organizacijskim vprašanjem, danes pa katerem so se zbrali predsedniki vlad in bo tekla beseda o izrazitih pohticnih temah zunanji ministeri držav Članic. Trst je, in o odnosih Srednjeevropske pobude z kot znano, sedež koordinacijskega sekre-Evropsko unijo.	tarijata Pobude.
_______ZASEDANJE_______
Zanimanje dijakov za zaposlitvene perspektive
Po spodbudnem uspehu, ki ga je v uvodnem dnevu doživelo srečanje s šolsko mladino »Dnevi tvoje prihodnosti«, ki ga je priredila težaška pokrajinska uprava v sodelovanju s šolskim skrbništvom, je tudi včeraj veliko mladih sledilo dvema delovnima zasedanjima. Prvo je bilo na temo »Mladi in znanost - znanstvena raziskava kot priložnost za zaposlitev« (vodil ga je odbornik za šolstvo Enrico Sbrigha, poročali so odgovorni za Raziskovalno območje in Sin-crotrone Trieste), drugo pa so poimenovali »Mladi, kultura in turizem -nova področja produktivnega in delavskega sveta« (udeležili so se ga vodilni pri Apt, Utatu, skupine mladih podjetnikov in združenja Globo). Tudi vCeraj so mladi udeleženci napolnili razstavne prostore, ki so jih
na pomorski postaji pripravila zasebna podjetja in inštitucije.
S številno udeležbo na dvodnevnem srečanju, ki se je zaključilo vCeraj, so mladi potrdili zanimanje mladih za svojo prihodnost, za zaposlitvene perspektive po dokončanem višješolskem študiju, za možnosti stalnega zaposlovanja ali nujnega usmerjanja k samostojnemu delu. Pišli so z raznih višjih srednjih šol iz Trsta in drugih krajev dežele ter z italijanskih šol v Sloveniji in na Hrvaškem. Pravijo, da ga bo pokrajinska uprava prav gotovo ponovila tudi prihodnje leto: težave z zaposlovanjem so namreč ena najbolj bolečih ran v Evropi in svetu, marsikateri od tradicionalnih poklicev je dobesedno izginil ah izginja in se je treba prilagajate novim razmeram.
ZLATI SV. JUST ’98 / VČERAJ PODELITEV
OB PETLETNICI TRAGIČNE SMRTI
Padoa Schioppa »evro« nagrajenec
Izpostavljen začetek veljave evra
Prikaz ustvarjalnosti fotografa Saše Ota
Razstavo so uredili v prostorih Zadružne kraške banke
Nagraditi pravega clo-Veka ob pravem trenutku -
je po mnenju tržaškega ^pana Illyja in tudi samih Pobudnikov, se pravi tržaških novinarjev-kroni-stov, ena poglavitnih značilnosti priznanja, ki so 8a poimenovali Zlati sv. Ju-st. Z letošnjim nagrajen-c6Hi, ekonomistom Tom-tttasom Padoo Schioppo, Pa imamo, kot je z zadovoljstvom naglasil predsednik združenja tržaških kronistov Giorgio Cesare, prvega dobitnika evro-Zlatega sv. Justa (f. KROMA). Le-Jnsnji nagrajenec, ki ga na Trst vežejo leta srednješolskega izobraževanja in ženina družina, je namreč v °Zjem vodstvu Evropske centralne banke, ki ima seveda pomembno vlogo pri uveljavljanju projekta o monetarnem povezovanju Evrope.
Zato je bila tudi vče-rajsnja slovesnost v tržaškem občinskem svetu močno evro obarvana, saj je 0 tem vprašanju najprej obširno govoril tržaški Zupan Illy. Poudaril je, da je v zadnjih šestih letih prišlo v okviru Evropske unije do epohalnih sprememb, med katerimi je prihod evra, najprej (za dobo treh let) samo kot obračunske denarne enote v 11 državah EU, Se posebnega pomena.
. V svojem nagovoru je v Unenu pobudnikov nagrade Giorgio Cesare izpostavil zavestno težnjo, da se nagrada ob osnovni zahtevi priznanja »Tržačanu, ki se je uveljavil na poklicnem Področju« dodeli tudi gle-uu na aktualnost. In tik Pred začetkom veljave evra Je seveda priznanje pred-stavniku osrednjega evropskega bančnega zavoda izrecno tempirano na cas.
To je v svojem zahvalnem govoru naglasil tudi Tommaso Padoa Schioppa, mn nekdanjega tržaškega občinskega svetovalca, ki Pa je sam v Trstu živel le °d leta ’54 do ’59, ko je ma-brriral na klasičnem liceju "etrarca. Na Trst pa je globje vezana njegova žena, jz znane židovske družine Kostoris. Dejal je, da pet let Jahko kratko obdobje, vendar je v njegovem primeru jjlo za Cas dorascanja in izobraževanja. Kot znak spre-jninjanja, ki je ubralo pozi-hvno smer, pa je navedel
primer tržaške palaCe, v ka- z evropskimi, s tem se bo teri trenutno domuje Banka sklenil krog od multinarod-Italije: zgrajena je bila kot nega preko strogo nacional-sedež avstro-ogrske banke, nega do ponovno vecnacio-v kratkem pa bo izključno nalnega sedeža, italijanske barve zamenjala	bip
Novinarji nagradili tudi Tullia Kezicha
»Moram vedeti, je veliko bolj pomembno kot tisto, kar lahko«. Pod tem geslom poteka razstava, ki jo Zveza slovenskih kulturnih društev posveča ustvarjalnosti Saše Ota ob skorajšnji petletnici njegove smrti. Poleg zveze so med organizatorji in pobudniki te raztave, ki bo na ogled do 30. decembra, fotokrožek Foto Trst 80 in Fundacija Ota, Luchetta, D’Angelo, Hrovatin. Razstava se odvija v prostorih Zadružne kraške banke. Sinočnji odvoritvi so s pesmijo dodale kulturno žlahtnost pevke Terceta Verlaetum. Na predstavitvi so spregovorili predsednik ZSKD Ace Mer-molja, podžupan dolinske občine Aldo Stefančič in Duilio Vecchiet, član fo-tokoržka Koto Trst 80, ki je poudaril, da je Sasa Ota s svojim doprinosom pustil veliko sled v delovanju ljubiteljskih fotografov v zamejstvu. Omenil je, kako je težko izbirati med njegovo zapuščino, saj je Sasa veliko slikal in upodabljal najrazličnejše figure, od predmetov do človeka in narave.
Za pobudo se je Zvezi in Krožku Foto Trt 80 zahvalila tudi Sašova žena Milena. Ob zaključku je Andrej Furlan nakazal smernice za ogled razstave. Gre za antologijo fotografij, zbranih po ciklusih. Sasa Ota je zlastiljubil predmete, sence. Vselej pa je v njegovih fotografijah zaznavna prisotnost človeka. Razstavljena dela se delijo v ciklus Listov, Senc v naravi in v mestu ter v barvne slike, ki nas spominjanje na Spacalo-vo likovno umetnost. Prikaz poudarja tudi mojstrsko delo tiskanja, ki ga je Sasa velikokrat sam opravljal, in gre do iz-
Novinarji sami sebe ne morejo nagrajevati z Zlatim sv. Justom, zato pa so se tržaški kronisti že pred-leti odločili, da svojim stanovskim kolegom podelijo posebna priznanja. Ob podelitvi letošnjega Zlatega sv. Justa so taksno posebno priznanje vCeraj izročili znanemu filmskemu kritiku Tulliu Kezichu (f. KROMA). V umetnost filma zaverovani, tedaj mladi Kezich je pred petdesetimi leti zapustil rojstni Trst, svoje spomine, predvsem pa narečno govorico s tipičnimi dovtipi in opisi dogodkov iz »vročega tržaškega obdobja« pa je prelil v komedijo, ki jo je na začetku letošnje sezone uprizorilo gledališče La Contrada. Z njo je dokazal, kot so zatrjevali »Tržačani, ki so ostali doma«, da se lastnega narečja ne more pozabiti, predvsem pa, da mu je Trst ostal globoko zako-rinjen v srcu. Kot je v prisrčnem nagovoru včeraj sam izpovedal, se mu ni nikoli javno tožilo po rojstnem mestu, ker dejansko ni Trsta v vseh teh 50 letih nikoli zapustil, bip
KROŽEK »N. TOMMASEO«
Na Kontovelu poklon Beggenteju in Černigoju
Poklon delovanju založnika Tullia Reggenteja in ustvarjalnosti Avgusta Černigoja je posvečeno današnje srečanje v Društveni gostilni na Kontovelu. Srečanje se bo začelo ob 19. uri, v imenu pobudnika, krožka Niccolo Tommaseo, ga bo uvedel Roberto Cannalire, ki bo predvsem osvetlil lik in delo preminulega Tullia Reggenteja, ki ga je odlikovala tudi težnja po povezovanju italijanske in slovenske kulture. Srečanja še bo udeležil tudi slovenski tržaški pisatelj Boris Pahor. O delovanju Tullia Reggenteja in ustvarjanju Avgusta Černigoja pa bosta pričali tudi priložnostni razstavi. Tudi ob tej priložnosti velja naglasiti, da bodo jutri v muzeju Revoltella odprli obsežno razstavo del Avgusta Černigoja ob 100-letnici njegovega rojstva.
Družabno srečanje Skupine 85
Drevi se bodo na tradicionalnem predprazničnem družabnem srečanju sestali člani Skupine 85, ki združuje pripadnike vseh narodnosti in veroizpovedi. Tokrat so za prostor druženja izbrali gostilno Istria (Ul. Milano 14), kjer bo ob večerji tudi nastop glasbene skupine Sidaja, ki izvaja glasbo na ljudske motive različnih skupnosti, ki živijo v Trstu (ime skupine je sestavljeno iz pritrdil-nic v različnih jezikih). Zainteresirani lahko za rezervacije Se vedno pokličejo na telefonski številki 040/212636 in 040/941527.
delkov njegovega zadnjega obdobja, ko se je posvetil zlasti upodabljanju letnih časov in narave.
Sinočnjemu dogodku na Opčinah je prispevala
prijeten glasbeni okvir skupina Verlaetum, ki jo sestavljajo Rossana Palia-ga, Matejka Bukavec in Daria Vitez.
Razstava bo odprta do
30. decembra z urnikom od 17. do 19. ure ob delavnikih ter od 10. do
12.30	ob sobotah, nedeljah in praznikih.
(dam)
V NEDELJO V ZGONIŠKEM CENTRU
New Svving Ouartet spet pri nas
Slavni ansambel bo gost kulturnega društva Rdeča zvezda
Pri KD Rdeča zvezda v Zgoniku se pripravljajo na izredno kulturno prireditev: v nedeljo, 20. t.m., bo namreč v Sportno-kul-turnem centru nastopil slavni New Svving Quar-tet. Koncert, ki se bo začel ob 18.30, je posvečen letošnjemu praznovanju 30-letnice znamenite skupine, ki jo sestavljajo Dare Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar in Marjan Petan. Obenem je to odlična priložnost, da se ob poslušanju kakovostne glasbe (v živo!) naužije-mo občutkov in dobrih misli, ki jih vselej prinaša božično-novoletni čas. Koncertni spored, ki nam ga New Svving Quartet ponuja skupaj s petimi izrednimi glasbeniki, kot so člani Banda Ratka Divjaka, obsega najslavnejše črnske duhovne pesmi, ki segajo naravnost v glasbeno tradicijo temnopoltih prebivalcev Amerike.
Izjemen uspeh Nevv Svving Quarteta na gostovanju v ZDA velja prav gotovo pripisati
dejstvu, da poje kot »beli ansambel« pravo glasbo, ki jo na splošno rečeno poznamo kot črnsko duhovno. Stvar je pravzaprav nekoliko »zahtevnejša«: poznamo namreč tri značilne oblike petja duhovnih pesmi na novi celini, ki so v 19. in 20. stoletju navdihovale tako skladatelje t.i. resne glasbe kot velikane jazza. Glede na izvor in namen se ta glasbena izraznost deli na črni in beli spiri-tual ter črni gospel. Črni spiritual je nastal med črnskimi sužnji severnoameriškega juga kot improvizacija vernikov po bogoslužju: beli spiritual je nastal v 18. stoletju med protestantskimi belci v zahodnih državah kot bogoslužne pesmi z melodijami angleškega izročila; črni gospel pa je duhovna pesem severnoameriških črncev, naslednica spirituala, ki kaže tudi vpliv jazza in jo v nasprotju s spiritualom spremlja manjši instrumentalni ansambel.
V repertoar New
Svving Quarteta sodijo vse tri značilne oblike petja, ki jih ansambel oblikuje z lastnim, jasno razpoznavnim izrazom. Na eni strani le-tega določa ansamblova zvočna barva, na drugi pa pre-pozanavnost aranžmajev kompozicij sko-produ-centskega »binoma« Pestner -Kozlevčar. Z Nevv Svving Quartetom so kot instumentalisti v različnih spremljevalnih zasedbah sodelovali tako-rekoč vsi najvidnejši slovenski glasbeniki: tokrat bo četvorico pevcev spremljal Band Ratka Divjaka. Sloves Nevv Svving Quarteta pa zanesljivo potrjuje tudi podatek, da je skupina doma in v tujini na CD, LP in MC ploščah izdala 35 različnih programov.
Vstopnice bodo na razpolago sicer tudi uro pred začetkom koncerta, kdor bi si jih rad zagotovil prej, pa se lahko oglasi v uradu ZSKD	(tel.:
040/635626), v Prosvetnem domu na Opčinah ali v Šport baru Boris pri Briščikih. (dam)
_________GLEDALIŠČE______________
Med nas prihajajo razbojniki iz Kardemomme
Minil je približno mesec dni, odkar je bila pri nas v okviru otroškega abonmaja na obisku Sapra-miska, zato je že Cas, da si otroci ogledajo tretjo predstavo, ki jim jo v tej sezoni ponuja Radijski oder. In res bo to nedeljo na sporedu nova, tokrat ne vec lutkovna, pač pa igrana predstava; in ne samo nova, paC pa dvakrat nova, saj ne gre za igro »Le po kom se je vrgel ta otrok?«, kot je bilo prvotno napovedano, pač pa za igro z naslovom Razbojniki iz Kardemomme.
Le kdo so ti razbojniki in od kod prihajajo? Po imenih avtorja in nastopajočih oseb lahko sklepamo, da prihajajo z daljnega severa, saj se pisatelj imenuje Thorbjorn Egner, trije glavni junaki pa Ka-sper, Lesper in Jonatan. Gre za tri nagajive fante, ki hočejo postati razbojniki. Po mnogih smešnih pripetljajih pa ugotovijo, da se ne splača biti razbojnik, zato se raje vrnejo k svojim inštrumentom in spet veselo igrajo nanje. V igrici bo torej tudi precej glasbe (njen avtor je Radovan Kokošar, glasbeni spremljevalec je Sandi Kokošar, avtorica songov pa Mojca Petelin) in celo 'nastop mažoretk (vodi jih Arjana Brezigar). Skratka: obeta se nam kar se da razgibana in zabavna predstava, primerna za otroke pa tudi za odrasle, ki bi radi preživeli brezskrbno in sprostilno urico pred začetkom božičnih praznikov. Garancija za kvaliteto je predvsem ime režiserja in obenem oblikovalca scene, tudi med nami poznanega vsestranskega gledališkega delavca Emila Aberška. Zanimivo je tudi to, da je predstava nastala v sodelovanju med Osnovno šolo Deskle in kulturnim društvom »Svoboda« Deskle. Do takih sodelovanj med društvi in šolami prihaja vedno bolj pogosto tudi pri nas, zato bo verjetno marsikaterega šolnika zanimalo, kako se je tako sodelovanje v lanskem šolskem letu obneslo v Slovenijio, pa tudi kakšno novo idejo bo ob ogledu predstave lahko dobil. Na Goriškem je bil vsekakor uspeh predstave velik, tako velik, da sta Radijski oder in Emil Aberšek sklenila, da predstavo uvrstita v letošnji gledališki vrtiljak. Vsem, posebno pa malim abonentom priporočamo, da si jo ogledajo to nedeljo ob 16. uri, kot ponavadi v Marijinem domu pri Svetem Ivanu.	Breda Susič
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
18.	decembra 1998
URBAN
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 6.49 in zatone ob 16.25
Jutri, SOBOTA,
19.	decembra 1998
FAVSTA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,5 stopinje, zračni tlak 1031,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 52-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Manuel Smolars, Elisa Caffar, Gia-da Moro.
Umrli so: 91-letna An-na Maria Prodan, 37-letni II ir jan Veizi, 75-letni Lu-cio Bressan, 78-letni Ro-dolfo Meola, 62-letni Giorgio Furean, 73-letni Francesco Cressevich, 86-letna Maria Žele, 76-letna Ortensia Topan, 80-letni Oscar Sancin, 92-letni Giuseppe Rocco, 88-letna Maria Ferfoglia, 98-letni Giovanni Pergo-lizzi, 84-letna Silvana le-len, 93-letna Romilda Martignano.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. decembra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Ul. Mazzini
43 (tel. 040 631785), UL Fabio Severo 112 (tel. 040 571088), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
UL Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Combi 17, Zavije - UL Flavia 89.
Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 040 302800).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do
20.	ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
\M PRIREDITVE
COS FRANA VENTURINIJA vabi na BOŽIČNICO, ki bo danes, 18. decembra, ob 14. uri v Mladinskem domu v Boljun-cu.
ZDRUŽENA DRAM-
SKA SKUPINA IZ BREGA in NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA DOLINA vabita na BOŽIČNICO, ki bo danes, 18. in jutri, 19. decembra 1998, ob 20. uri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Program: L. F. Baum: Čarovnik iz O za (glasbena igra v dveh dejanjih), za oder pripravila prof. Fulvia Premolin, režija Stefan Job; OPZ F. Venturini Domjo, zborovodka S. Žerjal (petek); združena otroška pevska zbora COS F. Venturinija in OS P. Voranca Dolina-Mačkolje, zborovodka učit. Silvana Dobrila, in božične misli, učit. Majda Mihačič (sobota); bogat srečelov za EVROSOLO ’99, ki ga je pripravila prof. Nadja Doljak s svojimi učenci.
SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi danes, 18. decembra, ob 20. uri, v društvene prostore v Ric-manje na prireditev ob 20-letnici otvoritve Babne hiše in 30-letnici razvitja društvenega prapora. Sodelujejo otroci vrtca in učenci COS Ivan Trinko Zamejski, Mladinski pihalni orkester iz Ric-manj, ki ga vodi FLAVIO SGUBIN in združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela
KD SLOVAN PADRICE
in KD SKALA priredita BOŽIČNICO jutri 19. decembra, ob 20. uri, v šoli K.D. Kajuh. Sodelujejo MePZ Slovan pod vodstvom Sveta Grgiča, MePZ Skala, pod vodstvom Hermana Antoniča in otroški pevski zbor Slomšek pod vodstvom Zdenke Križ-mančič s spevoigro Oh, ti darovi! Prisrčno vabljeni!
SKD PRIMORSKO vabi
ob zaključku svojega jubilejnega leta na PRIJATELJSKO	PEVSKO
SREČANJE jutri, 19. decembra 1998, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Sodelujejo MePZ Primorsko, Lovski pevski zbor Dekani, OKZLD Koper in MePZ Divača, dirigent Anton Baloh.
GODBENO DRUŠTVO »VIKTOR	PARMA«
Trebče prireja BOŽIČNI KONCERT, jutri, 19. t.m., ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni!
KD KRASNO POLJE
vabi na ogled spevoigre otroškega pevskega zbora Slomšek Oh, ti darovi!, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri, v srenjski hiši v Gročani.
PIHALNI ORKESTER BREG vabi na KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA, v nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodeluje prof. Zoran Lupine.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. decembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, UL Brandesia 27, tretja predstava GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA. Ob 16. uri bo z otroško igro Thorbjoma Egnerja RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME, v Režiji Emila Aberšeka, nastopila osnovna šola Deskle in kulturno društvo Svoboda Deskle.
KD I. GRBEC - Ske-denjska ul. 124, prireja BOŽIČNI KONCERT, v nedeljo, 20. decembra 1998 ob 18.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Skednju. Sodelujejo:	Komorni
moški zbor Izola - zborovodja Oskar Trebeč, Pevsko društvo Rainer Maria Rilke - zborovodja Barba-
ra Corbatto, ZPZ I. Grbec zborovodja Ksenija K°s: Prispevki so namenjen' skladu Lucchetta, Ota’ D Angelo in Hrovatin 'j1 za Center v ul. Valussn Vljudno vabljeni!
NEW SWING QUAR' TET - slavnostni konce! ob 30-letnici delovanja b° pri nas v nedeljo, 20. n® cembra t. L ob 18.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Predpt0 daja vstopnic pri odboi" nikih KD Rdeča zvezda, v uradu ZSKD (tel. 040-635626), v baru Šport Boris v Briščikih in v bar" Prosvetnega doma na Opčinah. Pridite, enkratna priložnost za čudovito praznično doživetje!
KD KRAŠKI DOM >n OS A. GRADNIKA - Re" pentabor vabita v nedeljo, 20. decembra ob 17. url’ na ogled igrice M. C. Ma-chado »Čarovnica, ki n* mogla biti zlobna«, v prj" redbi in režiji Stane Milič. Nastopajo vsi osnovnošolci. Prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Colu, spada v sklop praznovanj ob 25. obletnici p01' menovanja šole in 125" letnici ustanovitve repen-tabrske šole.
GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj«, ul. Manna 29, vabi na interni božični nastop učence, starše in prijatelje, v ponedeljek, 21. decembra, ob 17. uri.
SKD TABOR - OSNOVNA SOLA FRANCETA BEVKA - Ob 200-letnici šolstva na Opčinah, v torek, 22.12.1998, ob 20. uri v Prosvetnem domu, mladinska igra Eveline Umek MAČJA SOLA - režija Edita Frančeškin. Božične pesmi bo pel šolski zborček pod vodstvom Ane Lokatos. Vabljeni!
NOVA
Končno tudi v
SOBOTA,
19. DECEMBRA
OTVORITEV
■
Marjan Tomšič
BUŽEC ON, BUŠCA JAZ
V interpretaciji Saše PavCek Režija Boris Cavazza
Jutri, 19. t. m., ob 20.30 v dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu
Sum/titNistm
MARKO SOSIČ
BALERINA BALERINA
Igra Lučka Počkaj, režija Branko Završan
V nedeljo, 20. t. m. ob 17. uri v Ljudskem domu v TREBČAH
Predstavitev
JADRANSKEGA KOLEDARJA 1999
/e zaradi tehničnih razlogov pfenešena na kasnejši datum.
SKD SLAVEC vabi danes, 18. decembra, ob 20. uri Ricmanie-Log | v društvene prostore v Rimanje
na prireditev
ob 20-letnici otvoritve Babne hiše in 3.0-letnici razvitja društvenega prapora
Sodelujejo:otvoci vrtca in učenci GOS Ivan Trinko, Zamejski Mladinski pihalni orkester iz Ricmanj, združeni MePZ Slavec-Slovenec
ZDRUŽENA DRAMSKA SKUPINA IZ BREGA in NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA DOLINA
vabita na
BOŽIČNICO
danes, 18. in jutri, 19. decembra 1998, ob 20. uri
v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
BOGAT SRECOLOV ZA EVR0S0L0 ’99
KINO
ARISTON - 15.00,
16-	45,	18.30,	20.15,
22.05 »IL principe d Egitto« - risani film.
EXCELSIOR - 15.15,
17-	00,	18.45,	20.30,
22.15	»II mio West«, r. piovanni Veronesi, i. Leonardo Pieraccioni.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»The oposite of Sex«, r. Špike Lee.
ambasciatori -
l5-30,	17.15,	18.50,
20.30, 22.15 »Mulan«, ri-Sani film, prod. Walt Di-sUey.
nazionale 1	-
l600,	18.00,	20.05,
22.15	»Gosi e la vita«, Aldo, Giovanni in Giaco-Uio.
nazionale	2	-
l7-00, 19.30, 22.00, »La ^aschera di Zorro«, r. Martin Campbell in i. Antonio Banderas.
Nazionale	3	-
L6.00, 18.05, 20.10, 22.20
*Celebrity«, r. Woody AHen, i. Leonardo di Ca-Pdo in Melanie Griffith.
nazionale	4	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»Al di la degli so-Sth« i. Robin VVilliams MIGNON - 16.00 -
20.30	»Sogni di donne bagnate« - Prepovedan mladini pod 18. letom; 21.45 Salvate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL -	16.45,
18.20, 20.15, 22.10 »Gal-lo cedrone« r.-i. Carlo Verdone.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Omicidio in diretta«, r. Brina de Palma, i. Nicolas Gage, Gary Siniše.
H SOLSKE VESTI
PEDAGOŠKI LICEJ A.M. SLOMSEK vabi starše na Solo (Ul. Caravaggio 4), danes, 18. decembra 1998: ob 17. uri na sestanek za umestitev razrednih svetov in pogovor o morebitnih problemih v posameznih razredih; ob 18. uri na roditeljski sestanek.
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da razredne seje za profesorje, ki so bile odpovedane zaradi okupacije zavoda, bodo na Pedagoškem liceju A.M. Slomška kot sledi: DANES, 18.12.1998 -l.B
razred, od 8.15 do 9.00; 3.B razred, od 9.00 do 9.45; 5.B razred, od 9.45 do 10.30; l.G razred, od
10.30	do 11.15; 2.G razred, od 11.15 do 11.45;
3.	G, od 11.45 do 12.15;
4.	G razred, od 12.15 do 12.45; 5.G, od 12.45 do 13. ure.
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča starše, da roditeljski sestanki bodo na Pedagoškem liceju A.M. Slomška, v ponedeljek, 21.12.1998, ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30.
H3 OBVESTILA
SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sempolaju na božično razstavo ročnih del, primernih za darila, in knjig danes, 18. decembra, od 17. do 20. ure ter jutri, 19. decembra, od 15. do 17. ure. Obenem obvešča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 in v knjigarni Terčon v Nabrežini.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike vaških pustnih odborov na informativni sestanek, danes, 18. decembra, ob 20. uri, v Domu Brdina na Opčinah.
SOMPD VESELA POMLAD vabi na ogled razstave, ki v sliki in besedi prikazuje dvajsetletno pevsko pot mladih pevcev. Razstava bo odprta do torka, 29. decembra, s sledečim urnikom: od torkih in petkih, od 18. do 20.30 in ob nedeljah, od 10. do 12. ure.
KD LONJER-KATI-NARA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Drugo srečanje, ki ga bo vodila Magda Tavčar, bo danes, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonj erskih društvenih prostorih. Infor-
macije - Vesna (tel. 040-910850 ob uri kosila).
KD FRAN VENTURINI - v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro je odprta fotografska razstava o 30-letnem društvenem delovanju s sledečim urnikom: danes, 18. t.m., od 19. do 21. ure, jutri, 19. t.m., od
14.30	do 17. ure.
SPD PRIMOREC -TABOR sklicuje danes, 18. decembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah, izredni občni zbor za spremembo statuta.
SKD	VIGRED,
OSNOVNA SOLA STANKO GRUDEN, OTROŠKI VRTEC SEM-POLAJ vabijo danes, 18. decembra ob 18. uri na trg v Sempolaju, na skupno BOŽIČNICO. Ob tej priložnosti bomo zbirali igrače za manj srečne otroke.
PREDSEDNICA DRUŠTVA UILDM -
Unione italiana lotta alla distrofia muscolare v Trstu, vabi elane in prijatelje na otvoritev večnamenske športne dvorane, ki bo danes, 18. decembra, ob 10. uri na Opčinah, Bazoviška ulica 29/27. Otvoritev je posvečena spominu na Fe-derica Milcovicha, ustanovitelja društva UILDM na državnem nivoju ob desetletnici njegove smrti. Častni gostje bodo msgr. E. Ravignani in predstavniki Občine Trst.
ZDRUŽENJE STARSEV OSNOVNE SOLE ALBERT SIRK iz
Križa vabi vse, ki so prispevali, ob priliki nabiralne akcije, za nakup ukradene didaktične opreme, na družabnost, ki bo jutri, 19. decembra, ob 16. uri, v prostorih osnovne Sole Albert Sirk.
OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI GOS P. TOMAŽIČA vabimo vse Starše, vaščane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi.Urnik: vsak dan od 9. do 17. ure, od 19. decembra 1998 do vljuč-no 6. januarja 1999.
SKUPINA SHALOM, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI vabijo jutri, 19. t.m., ob 20. uri, na PREDBOŽIČNI DOBRODELNI PLES, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Bran-desia 27). Igrala bo skupina	FLOATING
POINTS. Izkupiček večera bo Sel v dobrodelne namene.
ZSKD v sodelovanju s
postajo Radia Opčine vabi vsa društva, da se z voščili in prazničnimi posvetili oglasijo v oddaji, ki bo jutri, 19. t. m. od 16.45 dalje. Ce želite sodelovati pri svojevrstni obliki Zrna v eter, pokličite v tem urniku na tel. St. 040-212658!
KSST (Klub slovenskih Studentov-Trst) vabi jutri, 19. decembra 1998 vse elane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR: volitve novega odbora in predstavitev programa za leto 1999. Ce bi radi zvedeli, kakšna presenečenja vam KSST pripravlja za zadnje leto v tem tisočletju, obvezno pridite v klub, Ul. Mazzini 46. Začetek ob 20.30, sledila bo zakuska in zabaven veCer!
POZOR, POZOR, rezervirano za otroke! Jutri, 19. decembra od 15.30 do 19. ure Zadružni center za socialno dejavnost vabi vse otroke, majhne, srednje in velike, na sedež TPK Sirena, Mira-marski drevored 32 na barkovljanskem nasipu na VELIKI BOŽIČNI DIRENDAJEV ŽIVŽAV. Za informacije pokličite na tel. St. 040-360324 od 10. do 12. ure.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- V Prosvetnem domu na Opčinah bo Se jutri, 19. decembra 1998, od 16. do 19. ure razstava fotografij in dokumentov RAB - ITALIJANSKO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE.
V DOMU JAKOBA UKMARJA V SKEDNJU bo jutri, 19. decembra, ob 17.30, otvoritev razstave del domačina Au-relia Lukežica. O umetniku bo spregovoril prof. Deziderij Švara. Razstava bo odprta do 6. januarja.
PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 20. decembra svoje planince in prijatelje na zimski vzpon na Javornik. Zbirališče na Colu pri Črnem vrhu, ob 9. uri.
TABORNIKI RMV vabijo Člane in prijatelje na občni zbor, v nedeljo, 20. decembra 1998, ob 10. uri v Standrežu. Taborniki s Tržaškega se bomo zbrali, (v kroju) ob 9. uri na Proseku pred spomenikom.
KD LONJER-KATINA-
RA prireja vsakoletni OTROŠKI DIRENDAJ v nedeljo, 20. decembra v lonjerskem društvu od 10. do 17. ure. Kdor se namerava zabavati z nami naj poklice na St. 040-912787 (Breda) ali 040-910178 (Jana).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek,
21.	decembra, obiskal tržaški škof EVGEN RAVIGNANI. Prijateljem društva in vsem ljudem dobre volje bo podal božično misel kot uvod v bližajoče se praznike. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
TREBENCI BOG VAS ŽIVI! Veseli koledniki iz vrtca in Sole vas bodo obiskali v ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra, v zgodnjih popoldanskih urah.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA vabi vse elane Deželnega ter treh Pokrajinskih svetov na sejo, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri
v mali dvorani goriskega Kulturnega doma. Dnevni red:	ZAŠČITNI
ZAKON ZA SLOVENCE
V	ITALIJI.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO
V	ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski Soli v Izoli -Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8. Prevoz z avtobusom.
V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov Šestih fotokrožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80.
UCENCI 4. IN 5. RAZREDA GOS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na St. 040-214300 ali naj se javijo na Solo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. ure.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča obiskovalce, da v decembru je v teku PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE.
SK BRDINA obveSCa, da je se nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje. Inf. na tel. št. 040-212859.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
RIBOGOJNICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča, da je prodaja odprta 23. in 24., 30. in 31.12. ter vsak petek in soboto, od 8. do 13. ure (tel. 040228297). Nudimo kanadski losos, sal-merino in prvič ŠKOTSKI LOSOS.
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040-231255.
ISCEM v najem vinsko klet, približno 300-400 kv.m v Brdih ali okolici Tel. 0360-956540.
GLASBENIKA ali manjšo glasbeno skupino išCe Euro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481/82166, Fax 0481/31658.
DAJEM v najem za krajše obdobje opremljeno stanovanje v TrziCu. Tel. 0481-711772, od 13. do 19. ure.
PRODAM FIAT PUN-
TO ELX letnik ’94, 33 tisoč prev. km, cena po dogovoru. Tel. 040-200415, v večernih urah.
PRODAM v okolici Milj dvonadstropno samostojno hišo, 180 kv.m z garažo in 1000 kv.m ograjenega zemljišča. Tel. 040-272577, ob uri obedov.
GRADBENO PODJETJE iSCe zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. 040-818141 ali 0336-455458.
DAJEM V NAJEM stanovanje v predmestju Trsta, pri Domju, za nerezi-denene, primerno za Studijo, laboratorij ali urad (tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno). Tel. na St. 040-828861 ob uri obedov.
PRODAM 2 samca in 2 samici boxerja z rodovnikom, z odrezanimi repi in cepljeni. Tel. st. 040-2024033 po 20.30 ali 040-225398 od 11. do 17. ure (razen ob torkih).
PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obe-
dov na St. 040-200882.
PRODAM 2 gumi Pi-relli	P2000,
165/70R13,tubless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skoraj novi. Tel. št. 040-220175.
SUHA drva prodaja kmetija Aleš Komjanc v Steverjanu. Tel. na št. 0481-390238 v večernih urah.
PODJETJE išCe osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojacenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezi-tetna izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje Sole z vsaj štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim Življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21. 12. 1998.
OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15/A. Vabljeni!
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekleničenih vin.
OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju St. 255. Poleg belega in rdeCega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci, St. 22.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak v BriSCah.
KMEČKI TURIZEM je
odprl Ostrouska Zagradec 1. Zaprto ob četrtkih.
OSMICO ima Mavrica v Medje vasi St. 10.
OSMICA v BorStu, David.
OSMICO imajo pri Batkovih, Repen 32.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Štefanije Pelan darujeta Franc in Marija Čufar
50.000	lir za Mladinski pevski zbor Bazovica.
V	počastitev spomina Minke Pahorjeve darujeta Nada in Lidija Kapun
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Minke Pahorjeve daruje Silvana Malalan 50.000 lir za Odsek za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici.
V	spomin na dragega nonota Antona Parovela daruje David Stepančič z družino 100.000 lir za SKD Primorsko.
Namesto cvetja na grob Antona Parovela darujejo Ema Tul 25.000 lir, Nadja Zonta in Alojzija Olenik 50.000 lir, Danica Tul 20.000 lir ter Angela Kos 20.000 lir za SKD Primorsko.
Ob smrti Antona Parovela darujeta Zoran in Euro Parovel z družinama 150.000 lir za SKD Primorsko.
V	spomin na Ivanko GuStin vd. Kralj darujeta Nada in Nini Furlan
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na sestro Neži darujeta Marica in Mirko Cok 100.000 lir za gradnjo S KG v Lonjerju.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
|OBVEŠČAMO
cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, ali po telefonu na St. 040-7786333, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure,
do 19. decembra
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Uspeh Butalcev in ponovitev Bušce
Nagradi na festivalu Zlata paličica v Ljubljani
V Ljubljani, na Mednarodnem festivalu otroških in mladin-
skih predstav Zlata palčica je Slovensko stalno gledališče tudi
letos prejelo dve pomembni nagradi. Tokrat za predstavo
Butalci, ki je bila premierno uprizorjena letos v oktobru in uspešno gostuje po vseh slovenskih odrih od Ljubljane do Maribora ter v dvoranah naših kulturnih društev.
Zlato palčico in diplomo bodo v soboto na podelitvi nagrad v Kulturnem hramu Moste prejeli vsi štirje igralci Butlcev za koletktivni igralski dosežek. To so: Vojko Belšak, Stojan Colja, Aleš Kolar in Danijel Malalan. Predstava je prejela tudi nagrado za režijo in priredbo, ki jo bodo podelili Jasi Jamniku.
Po izjemnem odzivu na gostovanju Sase PavCek, na odru Prosvetnega doma na Opčinah z mo-nokomedijo Bužec on, busca jaz, želi Slovensko stalno gledališče ponovno ponuditi svojemu občinstvu in ostalim ljubiteljem odrske umetnosti, predstavo, ki bo vsakomur nasmejala dušo in široko odprla srce.
Delo Marjana Tomšiča, napisano v soCni istrski govorici, nam razkriva temperamentno in občutljivo mlado žensko, ki nam brez strahu odkriva svoj ljubezenski svet. V njeni pripovedi lahko spoznamo marsikatero podobo tudi naših srčnih ljubezenskih in drugih
življenjskih stisk, kar pomeni, da njena intimna izpoved seže do vseh nas, ki se tako ali dru-
gače prebijamo skozi vsakdan. In Ce nam je dano, da se ob vseh težavah uspemo še nasmejati,
kakor to poCne LuCana, ki jo upodablja Saša PavCek, to ni mala stvar. V Saležu torej...
NOVA GORICA / ŠKRABČEV PROJEKT
Obnovili knjižnico patra Škrabca
Izredno bogato knjižnično gradivo
Izid celotnega jezikoslovnega opusa patra Stanislava Skrabca Jezikoslovna dela 1 - 4, trije znanstveni simpoziji o življenju in delu p. Stanislava Skrabca, dva zbornika s simpozijev Skrabceva misel I in II, začetek obnove knjižnega fonda, obnova Kostanjevice kot kulturnega spomenika, redna glasbena dejavnost v ciklu Glasba z vrtov sv. Frančiška, kulturno, zgodovinsko in turistiCo oživljanje Kostanjevice kot duše Nove Gorice, pa vzpostavljanje novih prijateljskih in delovnih odnosov v občini in med regijami s podpisom liste * prijateljstva med Novo Gorico in Ribnico so najpomembnejši sadovi Skrabcevega projekta, ki je pred petimi leti, na pobudo Nika Žvoklja, zaživel kot SkrabCevi dnevi. Skrabcev projekt mnogi označujejo kot Čudež, ki je nastal iz drobne pobude, da bi se slovesno počastila 150-letnica rojstva p. Stanislava Skrabca, velikega slavista in kritika 19. stoletja, ki je 42 let živel in delal v kostanjeviškem samostanu v Novi Gorici. Skrabcev duh ljubezni, delavnosti, predanosti, darovanju in žrtvovanju za dobro jezika, kulture in naroda je v teh petih letih vzpodbujal mnogo ljudi, da so po svojih sposobnostih in moči notranjega klica pomagali premagovati ovire, ki jih ni bilo malo.
V znamanju Skrabcevih prizadevanj so v dobrem letu dni na Kostanjevici uspeli tudi obnoviti najbogatejso knjižnično gradivo na področju goriškega domoznanstva, ki ponuja nove možnosti raziskovalne dejavnosti. VeC kot 10.500 knjig in 31 inkunabul iz burne zgodovine knjižnice Frančiškanskega samostana je v petek, 4. decembra dobilo novo, ugodno in razkošno bivališče v domiselno opremljenih sobah na Kostanjevici, v prostorih, ki jih je zasnovala arhitektka Elza Pavšič. V dragoceni domoznanski zbirki je namreč razstavljen obnovljeni knjižni fond, ki nam odkriva stoletja dolgo pot knjižnice. Le-ta je imela leta 1556 svojo prvo domovanje na Sveti gori, veliko enot iz omenjene knjižnice se je leta 1786 s Frančiškani preselilo v cerkev sv. Antona v Gorici, leta 1811 pa je knjižnica (sicer okrnjena) dobila svoje prostore v samostanu na Ko-
stanjevici. Knjižnično gradivo se je prav v obdobju življenja in dela P. Stanislava Skrabca na Kostanjevici izjemno obogatil0' Obnovljena Bohoričeva slovnica Articae horule in prva inkunabula Albertus Ma-gnus: Compendium theologicae veritatis (Venetiis 1476) sta le dva bisera obnovljene knjižnice p. Stanislava Skrabca.
Z odprtjem knjižnice se je tudi zaokrožilo peto leto Skrabcevega projekta. Z njegovo uresničitvijo postaja Kostanjevica tudi resnično duhovno središče Nove Gorice.
Tatjana Gregorič
Predstavili pretisk zbirke Samim promptuarium Janeza Svetokriškega
Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani so v sredo predstavili reprint oziroma pretisk zbirke slovenske baročne rektorske proze Sa-crum promptuarium avtorja Janeza Sve-tokriskega. Faksimilirani ponatis je gmotno omogočil Bruno Breschi, zdravnik iz Gradeža, in se s tem mecenskim dejanjem po besedah akademika Franceta Bernika "trajno vpisal v kulturni spomin našega naroda, obenem pa počastil tudi spomin na svojo mater, po rodu Slovenko".
Opus Janeza Svetokriškega (1648-1714) Sacrum Promptuarium (po slovensko Sveti priročnik) je izšel v petih knjigah med leti 1691 in 1707 (dve knjigi v Benetkah in tri v Ljubljani). Gre za rektorsko prozo, v kateri je Svetokriški izoblikoval poglavitne sestavine narativne proze.
Janez Svetokriški je po Pogačnikovih besedah živ člen v slovenski literarni zgodovini in osrednja osebnost na prelomu 17. v 18. stoletje. Na vprašanje, zakaj je pretisk Janeza Svetokriškega danes sploh potreben, pa je akademik Jože Pogačnik odgovoril: "Objavljamo ga zaradi zgodovinske aktualnosti in pomena, saj je zlasti t.i. starejša književnost hudo potrebna prevrednotenja, pa tudi zaradi konkretnega literarnega pomena, ki ga bo odslej veliko laže preučevati in spoznavati". (STA)
DREVI OTVORITEV
V tižaški Mleli razstava
Piccotijevih »malenkosti«
Cesare Piccotti je zelo diskreten in svojevrsten kulturnik, organizator in umetnik, ki nosi z ženo Rosello Pisciotto največ zaslug, da je gledališče Miela danes ena najbolj plodnih in originalnih kulturnih ustanov v tržaški stvarnosti. Bil je med zvestimi uCenci in prijatelji Avgusta Černigoja, danes pa se, ob drugih nešteti stvareh, ukvarja predvsem s t.i. računalniško umetnostjo, saj ima po njegovem računalnik glavo in predvsem srce.
Razstavi, ki jo bodo odprli drevi ob 21.uri (seveda v Mieli), je dal naslov »Podobe majhnih stvari«. Gre za izbor, kot sam pravi, računalniških malenkosti, skritih podob in virtualnih občutkov. Kot vedno, bo njegova razstava priložnost za pogovor in za sproščeno družabnost. Prvih dvesto obiskovalcev bo dobilo prijetno darilo.
v svetu
Plošča kot danlo
FOKUS
Plošča, božično darilo
Stanje diskrografskega tržišča je že veC let v stalni krizi. Kljub dejstvu, da so diskografski izdelki vse bogatejši in kvalitetnejši, je prodaja plošC še vedno zelo nizka, predvsem v primerjavi z drugimi evropskimi in severnoameriškimi državami. Po dolgem obdobju, ko so se prodaje stalno nižale, se danes položaj postopoma boljša, Čeprav z majhnimi koraki. Vendar še ni mogoče predvidevati, Ce bo ta pozitivna težnja dejansko ozdravila bolehno diskografsko stanje. Ce že trdimo (kot je res), da je plošča umetniški oz. kulturni izdelek, kot sta knjiga in slika,
bi morali korenito spremeniti politiko cen zgoščenk. Ravno v tem gre iskati razlog nizkih prodaj, saj visoke prodajne cene bistveno pogojujejo tržišče. V prazničnem Času, ko nas tradicija vabi k nakupu vsakovrstnih daril, pomislimo na kulturne izdelke: darujmo plošCo. Prispevajmo tudi mi k širjenju glasbene kulture.
V ta namen predlagamo vrsto zgoščenk (vseh cen, ki so lahko vsem dostopne) na praznično tematiko.
KLASIKI
Alabama, »Alabama Christ-mas«, vol.1-2, RCA
Ansambel bratov Avsenik, »Zvezde na nebu žare/SreCno novo leto«, Helidon
Michael Bolton, »This Is The Time - The Christmas Album«
Mariah Carey, »Merry Christmas«, Sony
Bing Corsby, »Christmas With Bing Crosby«, Musič Club
John Denver, »Christmas Like ’90«
Gloda Estefan, »Abriendo puertas«, Epic
Ella Fitzgerald, »Ella Fitzgerald VVishes You A Svvinging Christmas«, Verve
Elvis Presley, »I Wish You A Merry Christmas«, RCA
Frank Sinatra, »Christmas Album«
Razni izvajalci, »The Christ-
mas Country Collection«, Musič Club
Razni izvajalci, »Christmas With The Starš«, Musič Club Razni izvajalci, »Country Christmas«, Hallmark
Razni izvajalci, »Essential Christmas Gospel«, Musič Club
Razni izvajalci, »A GRP Christmas Collection«, vol.i-II-III, GPR
Razni izvajalci, »Marry Christmas From«, EMI
Razni izvajalci, »A Mojazz Christmas«, Motovm
Razni izvajalci, »Rock Christmas«, vol.5-6
Razni izvajalci, »Soul Christmas«, WEA
Razni izvajalci, »A Very Special Christmas«, vol.1-2, A&M
NOVE PLOŠČE
Babyface, »Christmas With Babyface«, Sony
Celine Dion, »These One Special Times«, Columbia Domingo/Brightman, »Christmas In Vienna V«, Sony Mina/Adriano Celentano, »Buon Natale«, RTI Jimmy Ponder, »Guitar Christmas«, Hignote
Razni izvajalci, »Cantanata-le«, RTI
Razni izvajalci, »Christmas In Love«, Diglt
Razni izvajalci, »Christmas Spirits«, Diglt
Razni izvajalci, »VVhite Christmas«, Diglt
KONCERTI
Danes, Manu Dibango & The Soul Makossa Band in Afričan Soul Choir, Zoppola (Porde-non), Rototom
Danes, Edoardo Bennato, P°-denon, športna palaCa
Danes, Sottotono, Roncade (Treviso), New Age
Jutri, Filharmonični orkester iz Vidma, dir. Nada Matoševič, klavir Benedetto Lupo (na sporedu: Bernstein, Gershvvin, Lu-toslavvski), Videm, gledališče Giovanni da Udine, glasbena sezona
Jutri, 19., 20. in 22.12, Orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta, dir. D. Callegari, »Gusar« (»II Corsaro«, G. Verdi)-Trst, gledališče Verdi, operna in baletna sezona.
20.12.,	New Svving Quartet, slavnostni koncert ob 30-letni-ci delovanja, Zgonik, športno-kulturni center
20.,	21., 23. in 24.12., »Hrestač« (balet P. I. Čajkovskega), Nova Gorica, Kulturni dom
21.12.,	Ivano Fossati, Trst, gledališče Rossetti
22.12.,	The Starš Of Faith (spiritual in gospel), TržiC, občinsko gledališče, glasbena sezona
23.12.,	Biagio Antonacci, Benetke, Teatro tenda
AJ
fi '■ ?
naš dnevu.

Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisomosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo strnjeni okoli
svojega edinega dnevnika.
Postanite naši naročniki!

■
’
m i ■
' » -
6 M %
t^P;v

ŠOLSKA MREŽA / PREDLOG UPRAVITELJEV
STATISTIKA / MESTO SODI MED NAJBOLJ ONESNAŽENA V ITALIJI
Po dve ravnateljstvi za obvezne in višje šole
Za to rešitev so se odločili v Doberdobu in Sovodnjah, v Števerjanu imajo še pomisleke
Gorica na repu lestvice glede odnosa do okolja
»Legombiente« nos uvršča no 93. mesto (no 103) - Preveč avtomobilov, odpadkov, bolezni no dihalih, malo zelenja
Vsaj dve od treh slovenskih občin bosta na pokrajinski konferenci o reorganizaciji šolske mreže predlagali ohranitev dveh ravnateljstev za slovenske šole obveznega ciklusa (ti. vertikalizacija) in dveh za višje srednje šole. Tako so se dogovorili predsinoči upravitelji Doberdoba in Sovodenj. Srečanja se zaradi službenih obveznosti ni udeležil števerjanski župan, ki ima tudi nekoliko drugačno stahšCe glede ureditve ciklusa obveznega šolanja.
Doberdobski župan Mario Lavrenčič nam je včeraj povedal, da so vzeli v pretres rešitev, ki se je izoblikovala na številnih sestankih s Sindikatom slovenske šole in drugimi komponentami enotnega šolskega odbora. Za višje
šole vprašanje ni sporno in obstaja soglasje glede dveh ravnateljstev za humanistično smer (klasični in pedagoški licej) ter tehnično poklicno (trgovska in industrijski zavod). Za obvezne šole je dogovor predvideval vertikaliza-cijo, tj. povezavo vrtcev, osnovnih in nižje srednje šole na določenem teritoriju. Konkretno naj bi za slovenske šole ohranili dvoje samostojnih enot, ki bi sovpadali z didaktičnima ravnateljstvoma za doberdobski in goriški oko-bš, ki bi vsaka na svojem področju prevzeli tudi upravljanje nižje srednje šole. Ta rešitev, za katero obstaja kljub nekaterim pomislekom zadnjih dni v manjšini široko soglasje, je po oceni doberdobskih in sovodenjskih upravi-
REVMA / RAJONSKI SVET
Končno v proračunu denar za športno igrišče in župnišče
Rajonski svet v Pevmi je predsinoči vzel v pretres občinski proračun za leto 1999 in dal o njem povoljno mnenje. Glavni razlog za pozitivno oceno je v tem, da je v proračun za prihodnje leto konCno vključena investicija 540 milijonov lir za delno ureditev župnišča in športnega igrišča ob njem. V stavbi, ki je last občine, bi obnovili pritličje, kjer bi pridobili večnamensko dvoranico za prireditve kot tudi za uporabo s strani bližnje osnovne šole. VeCji del investicije pa bi bil namenjen igrišču (za košarko in odbojko), ureditvi dvorišča in zlasti slačilnic ter sanitarij za glavnim poslopjem. Ta investicija je že dolgo let na spisku zahtev rajonskega sveta. Vključitev v proračun je spodbuden znak, zato so ga podprli (za je glasovalo 5, proti 2, vzdržal pa se je en
svetovalec), v pričakovanju seveda, da bo občinska uprava obljubljeno investicijo Cim-prej uresničila.
Kaj pa druge investicije? Ureditev odtoka voda, kjer bi- v sklopu 3-milijardnega posega Pevmi namenili 600 milijonov za obnovo odtočnega jarka, je predvidena v letu 2000. Posegi za ceste in druga javna dela so letos zaobjeti v skupnih postavkah, iz katerih ni mogoCe razbrati, koliko bo šlo posameznim rajonom. Predsednik Silvan Primožič vsekakor pričakuje utrditev mostu čez Pevmico proti Stmavru, asfaltiranje belih cest in glavne ceste v Pevmi in na Oslavju, Cim bodo končali vkopavati vodovodne in plinske cevi. V kratkem naj bi začeli tudi z deli na pokopališču, kjer bodo pridobili približno 130 stenskih grobov (ti.»loculi«).
jOBVESCAMO______________
cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
v uredništvu Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na st. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure,
do 19. decembra
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA NA DNEVNIKU
teljev najustreznejša in zagotavlja v okviru celovite reorganizacije šolstva, najboljše pogoje za slovenske šole v novem sistemu šolske avtonomije, nam je včeraj povedal župan Lavrenčič.
Kot reCeno je stališče števerjanskega župana Corsija nekoliko drugačno: »Žrtve lahko spreje-memo, samo Ce so res neobhodne potrebne in utemeljene iz pedagoškega vidika. Ne vem, Ce je v tem primeru tako. Se do pred nekaj dnevi sem tudi sam načelno bil za nakazano rešitev, ko pa opažam,, da ohranjajo v Gorici ločene italijanske osnovne in nižji srednji šoli, se sprašujem ali je prav, da gremo sami v krčenje, v katero nismo primorani«.
Avstrijska Nica? Mesto zelenic in parkov? Kje pa! Gorica se po stopnji onesnaženosti in slabega odnosa do okolja lahko primerja z najslabšimi mesti v Italiji. Ta ugotovitev izhaja iz razsikave združenja»Legambien-te«na vsedržavni ravni, ki jo je predstavil predsednik Ermete Realacci te dni v Rimu. Med 103 glavnimi mesti pokrajin v državi je Gorica na nezavidljivem 93. mestu. Daleč na slabšem smo v primerjavi z drugimi mesti v deželi (Trst je 28., Videm
52.,	Pordenon 86.), bolje kot mi so se kljub kaotičnemu prometu in številnim drugim problemom uvrstila skoraj vsa velika mesta v državi.
Izsledki raziskave so v Gorici že izzvali polemič-
ne reakcije marsikoga, ki ne more verjeti, da je onesnaženost v našem majhnem mestu večja kot v najbolj kaotičnih metropolah. Med skeptiki je tudi župan Valenti, ki izraža presenečenje, ker se ti statistični podatki ne ujemajo z ocenami številnih gostov, ki obiskujejo Gorico in pravijo, da je mesto lepo, mirno, prijazno in nič kaj hrupno.
Gotovo bo držalo, da se v Gorici tako kot v vseh manjših podeželskih mestecih navsezadnje živi bolje kot v centru Rima, Milana ali Neaplja. Po drugi strani pa lahko iz statistik»Le-gambiente »razberemo, da imamo pri nas enake probleme kot drugod, le da	je
zaradi»majhnosti«Gorice
tudi dimenzija problemov manjša. Analitični in z dokaj preciznimi merili izraženi podatki raziskave dokazujejo, da so problemi prisotni tudi pri nas, nanje pa ni ustreznih odgovorov s strani javnih upraviteljev, ki so v prepričanju, da je itak pri nas vse v redu, doslej naredili res malo za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Prav v tem je najbrž glavni razlog zelo slabe uvrstitve Gorice na lestvici mest po kakovosti okolja.
»Legambiente«je v raziskavi upoštevala troje sklopov podatkov. Stopnjo onesnaženosti (zraku, voda, hrupnost, bolezni na dihalih), stopnjo obremenitve okolja (poraba vode, elektrike, bencina, količina odpadkov, število avtomobilov) in pokazatelje skrbi za okolje pri upravljanju (otoki za pešce, javni prevozi, ločeno zbiranje odpadkov, prečiščevanje odplak, javno zelenje, nadzor nad onesnaževanjem itd.).
K slabi uvrstitvi Gorice je pri prvem sklopu prispevalo pomanjkanje podatkov o onesnaženosti zraku in zvočnem onesnaževanju. Lahko bi torej ugovarjali, da bi podatki, ko bi jih imeh, pokazali, da je stanje v resnici boljše. To bo najbrž res, upoštevati pa gre dve pripombi. Prvič, že samo pomanjkanje podatkov je dokaz več o malomarnosti javnih upraviteljev, ki niso poskrbeli za stalno monitoražo onesnaženosti okolja. Druga izhaja iz števila smrtnih primerov (17, 42 na deset tisoč prebivalcev letno -
Posvet o možni novi ureditvi Furlanije - Julijske krajine
V	sejni dvorani na pokrjaini bo danes celodnevni posvet, ki ga prireja Goriški inštitut za sociologijo ISIG v sodelovanju s Tržaško univerzo. Tema posveta bodo deželne posebnosti in posebni statusi za obmejna območja. V dopoldanskem delu bodo od 9. ure dalje preučili federalistične ureditve in posebne statute italijanskih dežel ter posebne statuse obmejnih regij po Evropi, popoldne pa bodo osredotočili pozornost na specifiko Furlanije - Julijske krajine in na različne hipoteze bodoCe ureditve dežele.
V	dopoldanskem delu bodo predavali Carlo Trigilia (Un. Firenze) in Paolo Feltrin (Un. Trst) na temo Fede-ralizmi in posebnosti italijanskih dežel ter Ugo Ferruta (Evropsko gibanje - Bruselj), Lucio Pegoraro (Un.
Bologna), Angelo Rinella (Un. Trst) in Riccardo Scartezzini (Un. Trento) na temo Posebni statusi obmejnih evropskih dežel.
Popoldne ob 14.30 bo govorili Gior-gio Conetti (Un. Como), Bruno Tellia (Un. Videm) in Alberto Gasparini (Un. Trst - ISIG), ki bodo predstavili nekaj različnih hipotez o institucionalni ureditvi dežele, ki bi lahko postala Furlanija-Trst, Furlanija-transna-cionalno obmejno območje ali ostala Furlanija-Julijska krajina v sedanji obliki.
Posvetu bo februarja 1999 sledila okrogla miza pri kateri bodo predsedniki dežel, pokrajin, Zupani večjih mest in drugi izvedenci vzeli v pretres teoretična izhodišča, ki jih bo nakazal današnji posvet.
POKRAJINA IN NOVA GORICA
Glas žensk na natečaju o meji, ki ločuje in povezuje
Pokrajinsko odborništ-vo za enake možnosti med spoloma je pobudnik literarnega natečaja na temo Meja - vir ločevanja ali združevanja, ki ga prireja v sodelovanju z novogoriško občinsko upravo. Natečaj sta včeraj predstavili pokrajinska odbornica Maria Rosaria Di Dato in predstavnica občine Nova Gorica Jana Valentinčič. Poudarili sta pomen poznavanja med so-
ZADNJI
DAN!
Za podjetja, trgovce, obrtnike, gostince.
A.W.S
Tel. 0481/536602 fax: 0481/536603
sednima mestoma, ki naj bi ne slonelo le na ekonomskih vezeh (obiskovanju trgovin, bencinskih črpalk in igralnic). Nadalje je Marjeta Kranner v glavnih obrisih prikazala bterami natečaj, ki je razdeljen v dve sekciji, za srednje šole in univerze. Prispevke lahko pošljejo dijakinje srednjih šol go-riške pokrajine in občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Vipava ter študentke višjih in visokih šol s sedežem v Gorici in Novi Gorici.
Prispevki v prozi ne smejo presegati štirih strani in ne smejo biti že objavljeni ali v tisku. Tipkane prispevke treba poslati v osmih izvodih na tajništvo literarnega natečaja Glas žensk na urad za mlade Mestne občine Nova Gorica ali na goriško pokrajino do 15. februarja 1999. Nagrajevanje bo potekalo osmega marca ob mednarodnem dnevu žena.
H PRIZIVNI PROCES V TRSTU h
C00P: ni razsodbe
28. januarja dodatno zasliševanje prič
Namesto pričakovane razsodbe je včerajšnja prizivna obravnava procesa zaradi afere v zvez z dovoljenji za gradnjo veleblagovnice COOP v Ul. Lungo Isonzo Argentina v Gorici ponudila presenečenje. Sodniki prizivnega sodišča v Trstu De Liddo, Pa-triarchi in Gridelli so se že umaknili v sejno sobo, iz katere pa so se vrnili po nekajurnem zasedanju in odločili, da ne bodo še izrekli razsodbe, pac pa da želijo poglobiti preiskavo in zaslišati še štiri priče. V ta namen so sklicali ponovno obravnavo 28. januarja 1999.
Takrat bodo zaslišali tri obrtnike in nekega arhitekta, ki naj bi osvetlili nekatere pomembne aspekte v zvezi z obrobnim delom procesa, tj. domnevnimi prekrški pri gradnji pločnika pred blagovni-
co COOP. Medtem ko so bili na prvostopenjskem procesu v Gorici vsi obtoženci (med njimi so bili kot znano gradbeniki, tehniki in goriški občinski upravitelji) prekrškov v zvezi z gradnjo glavnega objekta oproščeni, so takrat sodniki obsodili na manjše kazni gradbenika Pietra Rincija ter funkcionarja občinskega tehničnega urada Spanoja in Trevisanija.
Prav Rincijev branilec odv. Peter Sanzin je včeraj med zadnjo repliko zahteval dodatna zasliševanja prič, ki naj bi pojasnile predvsem datum začetka del spornega pločnika. Ce bodo nova zasliševanja obrodila rezultat, ki si ga obeta obramba, potem bi se proces, ki je svojčas dvignil veliko prahu, utegnil končati z oprostitvijo prav vseh obtožencev.
95. mesto v Italiji) zaradi bolezni na dihalih, za katere je onesnaženost zraku med glavnimi vzroki, četudi ni edini.
V drugem sklopu obravnavnih podatkov bremeni Gorico velika gostota motornih vozil (skoraj 65 avtomobilov na 100 prebivalcev - 86. mesto v državi, pri čemer imajo seveda prvi manj avtomobilov), poraba bencina (moč proste cone!), potrata vode in velika količina mestnih odpadkov, saj smo glede ločenega nabiranja in predelave šele na 61. mestu državne lestvice.
Najslabši pa so podatki o ukrepanju javnih upraviteljev. Glede prometnih otokov za pešce smo na absolutnem zadnjem mestu v državi, saj jih v Gorici enostavno ni. Slabo je tudi koriščenje javnih prevozov (Gorica je 63., Trst je prvi v državi). O pomanjkanju nadzora onesnaževanja in ločenega zbiranja odpadkov smo že povedali. Nič kaj zadovoljiv ni niti podatek o zelenju, čeprav se sami prepričujemo, da je Gorica zeleno mesto: v resnici je javnih zelenih površin le 7, 18 kvadratnih metrov na prebivalca, kar nas uvršča na 56. mesto v državi.
Počutje človeka se najbrž ne more izraziti s številkami, vendar so le-te dovolj zgovoren pokazatelj, da ima Gorica v svojem malem velike probleme z okoljem. To bi od mestnih upraviteljev namesto (očitno zmotnega) prepričanja, da je pri nas vse lepo in prav, terjalo večjo skrb in ustreznejše ukrepanje.
Openci danes v Sovodnjah
Na povabilo domačega kulturnega društva bo danes v Sovodnjah ob 20.30 gostovala dramska skupina SKD Tabor z Opčin. Uprizorila bo narečno veseloigro Ivana Artača »Rusa riga Crjez uograde« v režiji Igorja Malalana. Skupina je z velikim uspehom nastopila po raznih odrih ali borjačih na Tržaškem. Tudi na Stanjelskem gradu je lepo zabavala številno občinstvo. Danes bo prvi nastop na Goriškem in openski igralci si želijo, da bodo »užgah« tudi v Sovodnjah. Težav glede openskega narečja menda ne bo, obratno prav to je na raznih gostovanjih še bolj pritegnilo gledalce in dogajanje na odru uokvirilo v domače klance in br’jaCe.
POKRAJINA / NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
KC BRATUŽ / JUTRI PREDSTAVITEV
NOVICE
Brandolin za ločen protokol za Gorico
Razprava o šolskih vprašanjih - D. Primožič (SIK) pristopil kot neodvisen v skupino Oljke
Učenci dveh šol pripravili projekt Vinarstvo v Brdih
OŠ J. Abrama in L. Zorzuta
Predsednik Pokrajine Brandolin se je včeraj jasno opredelil proti združevanju protokolov za Trst in Gorico. To je naredil med sporočili na seji pokrajinskega sveta, ko je povedal, da je pozval deželno upravo, naj poseže v Rimu še pred odobritvijo finančnega zakona, zato da bodo financirane obveze, ki jih je vlada sprejela v okviru Goriške listine (avtocesta Vileš-Gorica, razvoj pristanišča, čezmejni načrti itd.). Brandolin je s tem v zvezi pripomnil, da je že na nedavnem srečanju v Trstu nastopil proti težnji dežele, da bi protokola za Trst in Gorico povezala v en koš. Tega ni naredil zato, ker noče sodelovanja, pač pa, ker sta problemtiki različni: večina vladnih obvez do Trsta se že izvaja, obratno pa velja za Gorico. Goriškim vprašanjem je zato treba posvetiti specifično pozornost in skrb, nakar bo mogoče tudi sodelovanje s traško stvarnostjo.
Včerajšnja seja je bila v veliki meri posvečena šolskim vprašanjem. Brandolin je obširno poročal o delu pokrajinske konference o šolski mreži, nakar se je o tem vprašanju razvila daljša razprava. Po njej sta bili na dnevnem redu še dve nasprotujoči si resoluciji o financiranju zasebnih šol: eno je predložila SKP, drugo pa svetovalci CDU, NZ in Lige.
Na začetku seje je svetovalec Damjan Primožič napovedal, da pristopa
kot neodvisen v skupino Oljke. Primožič je ob nedavnem razkolu v SKP pristopil v Stranko slovenskih in italijanskih komunistov. Na pokrajini je predlagal, naj bi se svetovalska skupina SKP preimenovala v SKP-SIK, česar ni dosegel (načelnik SKP Bon je še včeraj ostro obsodil Pri-možičevo izbiro in zahteval njegov odstop s svetovalskega mesta), zato se je odločil, da se kot neodvisen pridruži skupini Oljke.
Skupščina Čezmejne zaveze o izvajanju skupnih načrtov
Danes ob 17.30 bo na sedežu goriške pokrajine skupščina članov Čezmejne zaveze, ki povezuje predstavnike krajevnih uprav, gospodarskih, sindikalnih in drugih družbenih sil z obeh strani meje na Goriškem. Koordinator zaveze Giorgio Brandolin predlaga sledeči dnevni red: predstavitev čezmejnih načrtov, ki so jih pripravili posamezni podpisniki zaveze; poročilo o čezmejnih načrtih Goriške pokrajine, za katere so že pridobili financiranje; predstavitev načrtovalnih zamisli glede infrastruktur, ki zanimajo čezmejno stvarnost; preverjanje finančnih obvez posameznih podpisnikov zaveze in razno.
Osnovni šoli Josipa Abrama iz Pevme in Ludvika Zorzuta s Pleši-vega stojita ob vznožju slikovitih sončnih Brd, kjer spomladi češnjev cvet pobeli pokrajino in jeseni zlatorumeno grozdje vabi na trgatev. Mnogi Brici se zato ukvarjajo z vinogradništvom, gojijo trte dragocene sorte in pridelujejo žlahtna vina, cenjena po vsem svetu.
Učiteljem omenjenih šol se je zdelo lepo, da bi z učenci pobliže spoznali delo vinogradnika in vse, kar je povezano z gojenjem trte, pa tudi tradicije in navade pridelovalcev vina v različnih letnih časih. Tako so se pred štirimi leti odločili, da bodo izdelali projekt o vinarstvu v Brdih. Najprej so se odpravili na trgatev na bližnje Oslavje, sledili so poteku pridelave vina do stekleničenja, povezovali so in obrezavali trte.
Lepo je sredi sončnih Brd - poje pesem, učenci in učitelji so se tja tudi
večkrat peljali na izlet in podrobneje spoznali lepoto teh gričev, zanimivosti krajev, pripadnost in gostoljubnost briških ljudi.
Otroci so intervjuvali vinogradnike, kletarje, someljeje, obiskali so zadružni kleti v Steverjanu in na Dobrovem. Pripravili so recital Gradnikovih in Zorzutovih pesmi, spoznali tako to deželico tudi v poeziji, pri urah glasbene vzgoje so se naučili narodne pesmi, ki pojejo o vinu, veselo so martinovali v znanem briškem lokalu in spoznali tudi stare tradicije ob martinovanju. Beležili so, pisali, poročali, risali, ilustrirali kot pravi profesionisti, učitelji pa so vse to snemali z videokamero.
Sedaj pa bo njihov trud poplačan. Jutri ob 20. uri bodo v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici predstavili projekt in predvajali zanimiv dokumentarni film Vinarstvo v Brdih. Toplo vabljeni!
V. Brancati na pokrajini in na deželi Antonaz (SKP) o krizi Vouk
Deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz je včeraj pozval predsednika dežele, naj poseže pri vodstvu industrijske grupe Lovati-Camozzi iz Brescie za spoštovanje obvez, ki jih je prevzela ob odkupu tovarne Vouk v Gorici. Dežela naj bi sklicala lastnike in sindikate na pogajanje, da se prepreči zaprtje ali okrnitev za Gorico nujno potrebnega obrata. Podpredsednik Pokrajine Brancati pa ugotavlja, da stanje v tovarni Vouk terja celovito preverjanje v okviru Teritorialnega pakta za Goriško, saj si mora industrija prevzeti svoje odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenega razvojnega modela tega območja.
Božični koncert centra Komel
Učenci glasbenega centra Emil Komel bodo igrali danes na božičnem nastopu v Veliki dvorani KC Lojze Bratuž. Koncert poklanjajo goriški glasbenici Ceciliji Seghizzi Campolieti. Na programu so skladbe za otroški zbor, komorne skupine in soliste. Srečanje se začne ob 19.30.
Koncert dua Venier - Gesing
Glasbeni spored»Squarci«bo nocoj v dvoranici pokrajinskih muzejev na gradu ponudil nov zanimiv koncert. Ob 21. uri bo nastopil duo Glauco Venier - Klaus Gesing (klavir in sax). Oba sta znana in cenjena med izvajalci jazz glasbe, njim koncert pa se polnopravno uvršča v niz glasbenih večerov, ki postavljajo v ospredje nove glasbene vidike na pragu tretjega tisočletja.
Čokoladni festival v Gradišču
V Gradišču se je včeraj začela nenavadna priredi-tev»Mittelchocofestival«, ki bo trajala do 21. decembra. Danes ob 17. uri bodo na glavnem trgu odprli stojnice, kjer bo mogoče skupaj s čokoladnimi izdelki popiti tudi najrazličnejša vina. Ob 21. uri se bo pričela»Profiterol night«, ki se bo v nočnih urah iz središča mesta preselila v disko»Villa Sospisio«, kjer bosta izvoljena Miss in Mister čokolada. Prireditve se bodo nadaljevale jutri, ko bodo zvečer v enoteki»La Serenissima«ponudili vrsto čokoladnih jedi. V nedeljo zjutraj pa bo na glavnem mestnem trgu čokoladni zajtrk.
★ ^ ★
* EURO *
*Spin*
* ★ *
^ T V
I ______________
GORICA
Ulica Trieste 157

P
URNIK ZA PRAZNIKE:
V	NEDELJO 20.12.
IN V PONEDELJEK 21.12.: 9.00-13.00 in 15.30-19.00
V	NEDELJO 27.12.:
09.00-13.00
V	ČETRTEK 31.12: neprekinjeno 9.00-18.00
V SOBOTO 2. JANUARJA 1999 odprto z rednim urnikom
SIR PADANO EXTRA pakiran

14.780
SIR EDAMER
za kg
6.990
ZT««1[X
Mascarpone
SIR MASCARPONE "LAND"
250 g
»M[
»1680
MAASDAMER
za kg
MSč
7980
PEČENA PANCETA
8.950
SUROVI MAJHNI PRŠUTI S KOSTJO
za kg
9.950
MAJONEZA
500 g
tssč
1.280

TORTA SACHER
500 g
MM
5.4!
. '
5® -1
I
TEKOČ! DETERGENT ZA VOLNO
11
■1.680
MEHKI MANDOLAT PRELIT S ČOKOLADO 2509 MM	2.480
MEHKI MANDOLAT 200 g 2.4S0	1.980
PRAŽENI ARAŠIDI 500 g £986	1.480
ČOKOLADA	JH MLEČNA/LEŠNIKOVA/FONDAN Jrffl SL Mm m ”• jkkc	
BONBONI ŽELE Mse	880
DANSKI MASLENI PIŠKOTI V PLOČ. ST MBE	2.880
KAVA
"DON JEREZ" ORO
250 g
!r~t JT W
siSf 4	llssg
X,	.»
v A ^
•»s Sr-' .
PENEČE VINO BRACHETTO D.O.C.
750 4
£986
6.580
PREDHODNO KUHANA SOLATA Z MORSKIMI SADEŽI
4.480
OMAKA ZA
RIŽOTO IN	II |i| \ .
TESTENINE
300g
* 8 ji
3#S6
2.490
SLADKI GRAH
1.000 g
V
SLADOLED OKUS ZUPPA INGLESE - TIRAMISU
WHISKY SCOTCH
700 ml
2*
7480 142490
ŠTANDREŽ / NATEČAJ ZA OTROKE !N UČENCE
Nagrade za izdelke o Andrejevem sejmu
Pobudnik rajonski svet s šolo - Sodelovali so otroci iz Standreža, z Rojc in iz Vrtojbe
Včeraj so v Standrežu nagradili zmagovalce natečaja Andrejev sejem, ki ga je priredil rajonski svet v sodelovanju z vrtcem in osnovnimi Solarni iz Standreža, Rojc in Vrtojbe. Številne slovenske in italijanske otroke je pozdravil predsednik rajonskega sveta Marjan Breščak. Natečaj je zajemal likovna in pisana dela uCencev. Novost letošnje izvedbe je bila prisotnost podružnice šempetrske šole Ivana Roba iz Vrtojbe. Udeleženci so komisiji poslali likovna dela ali spise o Andrejevem sejmu. Komisija je izdelke porazdelila v tri skupine: otroci iz vrtca, učenci 1. in 2. razreda in učenci višjih razredov OS. Ločili so individualna dela, za katera so otroci prejeli pokal, in skupinska, za katera so bili nagrada kuponi za nakupe v goriskih knjigarnah.
Med najmanjšimi je 1. nagrado prejel Simon Gej iz slovenske sekcije vrtca iz Standreža, medtem ko so se za skupinsko delo izkazali 5-letni otroci iz iste sekcije.Na prvo mesto med učenci prvih
dveh razredov se je uvrstila Majda Sadi iz Vrtojbe, Nikol Kerpan in Chiara Gomi-scek sta dobili drugo in tretjo nagrado. Za skupinska dela so se učenci 2. razreda OS Frana Erjavca iz Standreža uvrstili na prvo in tretje mesto, na drugo pa 1. razred OS Feretti z Rojc. Med najvecjimi je prvo nagrado prejela Paola Polente, sledila sta ji Miha Nanut in Tamara JenCek. Skupinsko so se na prvo mesto uvrstili uCenci 3. razreda iz Standreža, sledila sta 5. razred in 3. razred z Rojc. Za pisane prispevke je bila vredna priznanja smešna pesmica o vrtiljakih, katere avtor je Francesco Quattrone, skupinsko priznanje pa je šlo 2. razredu OS iz Standreža.
Standreški otroci bodo jutri na domu voščili najstarejšim vaščanom, v nedeljo pa bodo sodelovali na praznika miru na trgu sv. Andreja, kjer bodo nastopila s pevskimi prispevki tudi razna kulturna društva. 27. decembra pa bodo priredili tradicionalno baklado.
ZDRAVSTVO
Predstavitev podatkov o stanju v bolnišnici
Preverjali so zlasti varnost
Danes ob 15.30 bo v Kulturnem domu v Gorici zaključna manifestacija kampanije za varno bolnišnico, katere pobudniki so bili Razsodišče za pravice bolnikov, Demokratično federativno gibanje in Pit-bus. Ekipa slednjega je v dveh mesecih obiskala več kot 50 bolnišnic po Italiji in preverjala zlasti spoštovanje varnostnih predpisov in pravic bolnikov.
Podatke bodo predstavili na današnjem srečanju. Podrobneje bodo spregovorili o stanju v goriški splošni bolnišnici, kjer so sodelavci Razsodišča za bolnike od 5. oktobra dalje izvajali stalno monitoražo. Kot smo izvedeli, rezultati niso povsem negativni in je stanje razmeroma zadovoljivo. Vodstvu bolnišnice priznavajo zlasti prizadevanje za ureditev varnostnih razmer, Čeprav je po drugi strani veliko problemov bodisi zaradi krčenja sredstev kot tudi zaradi še nerešenega vprašanja lokacije bolnišnice.
O tem in drugem bo govor na današnjem srečanju, na katerem napovedujejo prisotnost predstavnikov Zdravstvene ustanove, sindikalnih organizacij, združenj potroš-.nikov in tudi raznih združenj bolnikov ter darovalcev organov.
		
KINO	ki GLEDALIŠČE	3 OBVESTILA
GORICA VITTORIA 1 16.45-18.30-20.15-22.00 »Mulan«. Walt Disney prod. (risani film). VriTORIA 3 17.40-20.15-22.30 »La maschera di Zor-ro«. I. Antonio Banderas in Anthony Hopkins. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Gosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giacomo.	KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v petek, 18. t.m., ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah, kjer bo gledališka skupina društva Tabor z Opčin uprizorila narečno Veseloigro Rusa riga črjez uograde.	DOBERDOBSKA OBČINSKA KNJIŽNICA bo 23., 28. in 30. decembra zaprta. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi vse zainteresirane v torek, 22. t.m., ob 20.45 v Kulturni dom na se-satnek za pripravo pustnega sprevoda 1999. OBČINA DOBERDOB vabi upokojence na srečanje z upravitelji ob božičnih in no-
	ni PRIREDITVE	
Modra dvorana: 16.45-18.30-20.15-22.00 »H principe d’Egitto«. Risani film S. Spielberga.
Rumena dvorana: 17.00-18.45-20.30-22.30 »II mio West«. I. Leonardo Pierac-cioni in Harvey Keitel.
TR23C
EKGEI.SIOR 17.45-20.00-22.15 »Gosi e la vita«. I. Al-do, Giovanni in Giacomo.
COMUNALE Danes ni predstave. Jutri: 18.00-20.00-22.00 »II mio West«.
Pc KONCERTI
MePZ HRAST v sodelovanju z župnijo Gabrje in skavtsko organizacijo vabi, ob prihodu betlehemske luči, na glasbeni božični veCer v nedeljo, 20. decembra, ob 19.30 v gabrski cerkvi.
PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi v soboto, 19. decembra, ob 20.30 v župnijsko dvorano na tradicionalni božicno-no-voletni koncert.
GLASBENA MATICA GORICA vabi na Nastop gojencev v ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Moška oblačila ODPRTO TUDI OB NEDELJAH x<x,eP
GORICA ^ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA vabi na prireditev V pričakovanju Božica, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Justa Mučenika v Podgori.
UCENCI IN UČITELJI
osnovnih šol Josipa Ambra-ma iz Pevme in Ludvika Zorzuta s Plešivega vabijo na predstavitev projekta VINARSTVO V BRDIH v soboto, 19. decembra, ob 20. mi v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici.
KD DANICA prireja v torek, 22. t.m., ob 20.30 božičnico v kulturno-šport-nem središču Danica na Vrhu. Nastopili bodo člani KD Briški grič z igro Pesem o zimi, nastopil bo dekliški pevski zbor Danica.
ŽIVIO POČITNICE je geslo prireditve, ki bo v torek, 22. t.m. ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma. Vabijo člani sekcije ritmike in orodne telovadbe, člani sekcije minibasketa in športnega vrtca SZ DOM ter dekleta skupine »Show dance«.
2. PUSTNI SPREVOD bo
14. februarja 1999 v Sovodnjah. O tem so se pred kratkim dogovorili predstavniki štirih društev. K sodelovanju vabijo še druga društva, skupine in posameznike. Prijaviti se je treba najkasneje do 25. januarja 1999 pri Ladiju Boškinu ali v uradu ZSKD v Gorici, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije.
bo v sredo, 23. decembra, ob 16. uri na sedežu občine.
SPDG - smučarski odsek bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. Tečaj bo na Koroškem. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure.
H RAZSTAVE
DRUŠTVO RAT SLOGA
prireja razstavo Jaslice v domači ustvarjalnosti. Interesenti naj svoja dela izročijo do 12. ure, 22. decembra, na sedežu društva v Doberdobu, Trg sv. Martina 11, tel. 0481 -20527 ali 78101. Otvoritev 24. decembra, ob 23. uri.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA je odprta razstava unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom Obrazi Krasa. Ogled do 8. januarja (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure.
V	GALERIJI ARS razstavljata do jutri slikarja Taljena Lužnik in Matevž Škufca.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S NICOLO’, Ul. 1 Maggio 94, tel. 790338.
ZASTOPSTVO SERVIS
honda REZERVNI DELI
BRBRA
\ v. \oof
hom/in skuter 126 ee
o to
▼
aUSHESE e

6bo ec
ad/K>naJma
Gorica, ul. Crispi 5, Tel. 0481/533580 Servis: Moš (GO), drž. cesta Gorica - Videm
ORIGINAL BIKEBAGS
eso
tuatniv
4Sivi
FM
alpinestars
Skoda Octavia očara z njenim prepričljivim značajem. Opremljena je z inovativnimi motorji kot so 1.9 TDI z 90 CV in 1.8 20V s 125 CV, ki vam nudijo sijajno vožnjo z omejeno porabo
goriva. Da bi vam zagotovili največjo varnost smo opremili inačico SLX s serijskimi napravami ABS, EDS in dvojnimi tuli size zračnimi blazinami. Octavia: izraz nepogrešljive izbire.
OCTAVIA			
MODEL	kW	CV	LIR V .000*
1.6 LX	55	75	25.508
1.6 GLX	55	75	26.582
1.6 GLXi	74	101	28.154
1.8 SLX	92	125	34.322
1.8 SLX Aut.	92	125	37.196
1.9 TDI GLX	66	90	30.728
1.9 TDI SLX	66	90	35.876
* Cene ključi v roke (brez davka APIET)
Grupa Volksvvagen
OCTAVIA VVAGON			
MODEL	kW	CV	LIR V .000*
1.6 LX	74	101	27.896
1.6 GLX	74	101	30.998
1.8 GLX	92	125	33.596
1.8 T SLX	110	150	37.148
1.9 TDI GLX	66	90	33.548
1.9 TDI SLX	81	110	38.930
FINGERMA finansira vašo Škodo
UGODNE PROMOCIJSKE PONUDBE IN BREZOBRESTNO FINANSIRANJE**
Oglejte si jo in preizkusite jo pri vašemu zastopniku Skoda.
SACCHETTI LUCIANO AUTOMOBILI
Gorica: ul. L. Isonzo Argentina 9/11, Tel. 0481/533771
• Primer po zakonu 154/92 SKODA OCTAVIA 1.3 cena ključi v roke 25.507.200 lir (brez davka A.P.I.E.T.) - Predujem 5.507.200 lir ali morebitna zamenjava - Finansirana vsota: 20.000.000 - StroSki In kolek! 220.000 Ijf * Rok trajanja: 24 mesecev - Znesek obroka: 833.333 lir - T.A.N. 0,00% - T.A.E.G. 0,98% - Samo v primeru odobritve s strani FINGERME S p A. - Za dodatne informacije SO po zakonu določeno na razpolago vsi pogoji
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in druaimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Petek. 18. decembra 1998
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
STATISTIKA / BDP
Prepad med jugom in ostalo dižavo se še naprej poglablja
Po podatkih za leto 7996 BDP na jugu polovico nižji kot na severovzhodu
RIM - Prepad med Jugom in ostalimi deli Italije se na gospodarskem področju Se naprej poglablja, pa tudi dohodek na prebivalca se stalno zmanjšuje. Te podatke je v svojem letnem poročilu objavbil državni statistični zavod Istat, zadevajo pa leto 1996. Takrat je BDP v Italiji narasel za 0, 7 odstotka, toda na Jugu je upadel za 0, 1 odstotka, na severovzhodu je bil višji za 1, 2, v osrednji Italiji pa za 1,1 odstotka. Kar zadeva poprečni dohodek na prebivalca, je bil ta v letu 1996 približno za tretjino nižji od vsedržavnega povprečja. Vendar pa za dve deželi na jugu to ne velja: Mo-
lise in Bazilikata sta zabeležili kar solidno gospodarsko rast. Tako je BDP v Mohseju narasel za 2, 7, v Bazilikati pa za 2 odstotka. Na severu so najveCjo rast zabeležili na Tridentinskem-Južni Tirolski (+1, 9%), na nasprotni strani pa je Kalabrija z 1, 8-odstot-nim padcem BDP.
Furlanija-Julijska krajina je po BDP na Četrtem mestu, njen BDP pa je bil za dobrih 24 odstotkov višji od vsedržavnega povprečja. Ge pogledamo samo povprečni BDP na prebivalca je bil ta s 40, 5 milijona lir v letu 1996 najvišji na severovzhodu države, najnižji pa na jugu, kjer je znašal 21 milijonov lir.
EVRO / OB ROJSTVU NOVE VALUTE
MDS poziva države Evrolandije k pazljivosti
Zaposlovanje in javno poraba področji, kjer so reforme najbolj nujne - Inflacija in primanjkljaj pod kontrolo
NEW YORK - Mednarodni denarni sklad želi novi evropski valuti dolgo življenje, da pa bo tudi trdna in uspešna, potem si po mnenju MDS 11 držav Evrolandije ne more privoščiti nikakršnega popuščanja pri finančni disciplini, še posebej pa bodo morale, tako MDS, »radikalno spremeniti trg dela, strogo nadzorovati javne izdatke in poskrbeti za koordiniranje previdne makroekonomske politike.« Analitiki MDS, ki so zadolženi za Evropsko monetarno unijo, tudi ugotavljajo, da so države, ki bodo s 1. januarjem uvedle evro, občutno popravile svoje finančno zdravje: inflacija je zelo nizka, javne finance so veliko boljše kot kdajkoli prej in kljub razmeroma skromni gospodarski rasti je razmerje med proračunskim primanjkljajem in BDP padlo pod 3 odstotke. Toda pri MDS opozarjajo, da samo to ne bo dovolj. »Treba bo utrditi in kapitalizirati doseženo,« pravijo.
Pri tem opozarjajo tudi na nevarnost, seveda ob upoštevanju, da so take napovedi precej tvegane in zato tudi netočne, da bi lahko stroški za socialno varstvo
(pokojnine in zdravstvo) v naslednjih 30 letih narasli do 7 odstotkov vrdnosti BDP, Ce ne bo prišlo do reform sedanjih programov.
Drugo nevarnost pa MDS pa vidi v tem, da bi države, ki bodo prve uvedle evro, sprostile vajeti davCne politike. Se bolj glasen pa je poziv za reformo na področju dela. Nezaposlenost je narasla, sposobnost ustvarjanja novih delovnih mest pa je v zadnjih desetletjih ostala nespremenjena. Da bi se to spremenilo, so po mnenju MDS potrebne strukturne reforme v Evropi, pri Čemer iz New Yorka tudi opozarjajo, da se bodo morale evropske države znati postaviti po robu pritiskom po poenotenju plačilnih in socialnih ugodnosti še pred konvergenco na področju produktivnosti.
O evru je hil govor tudi v OECD, ki se boji političnih pritiskov na Evropsko centralno banko. V dokumentu, ki predstavlja dodatek k napovedim, ki so bile objavljene že prejšnji mesec, OECD tudi poziva države EU k večji koordinaciji na davčnem področju, da bi na ta način preprečili nezdravo konkurenco.
NOVICE
V Italiji rekorden padec davkov na podjetja
MILAN - Italija je prva na seznamu držav, ki so v letošnjem letu najbolj znižale davke na podjetja, vendar pa ostaja davCni pritisk v Italiji še vedno eden najhujsih v EU in je takoj za Nemčijo in Francije. Tako so se davki na podjetja letos zmanjšali s 53, 2 odstotka, kolikor so znašali lansko leto, na 41, 25%, kolikor znašajo letos. Podatke so objavili v študiji Kpmg o multinacionalkah z veC kot 5000 zaposlenimi. V petnajsterici so davke ob Italiji znižali še v Nemčiji, Irski, Luksemburgu in na Portugalskem, medtem ko jih je Francija celo povečala za 5 odstotkov. Kljub drastičnemu zmanjšanju pa je Italija pri obdavčitvi podjetij še vedno 5 odstotkov nad povprečjem EU (lani +16%)
Cenovna vojna na nemškem telekomunikacijskem trgu
FRANKFURT - Cenovna vojna na nedavno liberaliziranem nemškem trgu telefonskih storitev se je znova zaostrila, potem ko je neka majhna družba napovedala občutna znižanja, bivši monopolist Deutsche Telecom pa je dobil dovoljenje za 63-odstotno znižanje cen. Poleg teh dveh družb namerava tudi Mannesman Arcor s 1. januarjem prihodnje leto znižati cene za 54 odstotkov.
Rekordna tuja vlaganja v Veliki Britaniji
LONDON - Neposredna tuja vlaganja v Veliki Britaniji so lani dosegla rekordnih 21, 8 milijarde funtov, kar je za 6, 1 milijarde funtov veC kot leto predtem, je sporočil nacionalni biro za statistiko iz Londona. Do občutnega povečanja tujih vlaganj je prišlo predvsem zahvaljujoč večjemu prilivu investicij iz Evrope in ZDA.
SLOVENIJA / PRIČAKOVANJA SE NE URESNIČUJEJO
GZS kritična do gospodarskih razmer
Tudi proračunska politika po mnenju GZS ne spodbuja naložb in znižanja javne porabe
LJUBLJANA - Pričakovanja po Počasnejši rasti javne porabe od rasti bruto domačega proizvoda se ne uresničujejo, poleg tega pa tudi proračun za prihodnje leto ne bo zagotovil spodbujanje naložb in znižanje javne porabe, je na sredini seji Združenja za kemično in gumarsko industrijo Slovenije dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk. »Vzrok je v potrošniški miselnosti, ki prevladuje v Sloveniji, in v neurenicenih reformah.« Predsednik GZS je tudi izrazil bojazen, da bodo reforme v drugi polovici sedanjega mandata parlamenta zastale.
Predsednik GZS tudi meni, da je pripravljenost na uvedbo davka na dodano vrednost slaba. Ob uvedbi tega davka bo lahko porasla potreba po obratnih sredstvih, Čemur bi sledil porast obrestnih mer, je posvaril in dodal, da makroekonomsko ni vzrokov tako za porast obrestnih mer kot za rast cen. »Konec januarja bo upravni odbor GZS na podlagi ar-SUmentov razpravljal o ravni pripravljenosti na sprejem davka na dodano vrednost 1. julija. Ce pri-
pravljenost ne bo na primerni ravni, bomo predlagali preložitev datuma uvedbe,« je povedal Cuk, ki tudi meni, da je predlagani draginjski dodatek brez potrebe. Kot je še pojasnil, so v GZS pričakovali ob uvedbi davka na dodano vrednost ukinitev davka na plačilno listo. »Nimamo zagotovil, kdaj bo zakon na plačilno listo ukinjen. Sicer pa je princip GZS, da se o novih povišanjih davkov ne pogovarjamo.«
Glede dohodkovne politike je predsednik GZS menil, da je ta makroekonomsko stabilizirala razmere, vendar je ob tem izrazil bojazen, da se ho ta pozitiven trand poslabšal. »Pohuda sindikata SKEI za dvajsetodstotni dvig izhodiščnih plaC je pravoka-cija,« je dejal in obrazložil, da na primer morajo proizvajalci avtomobilskih delov svoje cene znižati za pet do osem odstotkov letno. Podoben trend po njegovih besedah prevladuje tudi v drugih panogah, s Čimer predvem izvozniki prehajajo v težave. Poleg tega je opozoril tudi na posledice svetovnih finančnih kriz. »Omenjene krize so že oplazile
slovensko gospodarstvo, kar se bo še bolj odrazilo v naslednjem letu,« je menil.
V razpravi so elani združenja opozorili na vse veCje obremenitve gospodarstva. Tako menijo na bi se morali na področju električne energije obnašati holj tržno, »saj je električna energija blago kot vsako drugo. Morali bi imeti možnost nabave električne energije tam, kjer je cenejša.« Kot so poudarili, je za sorodne dejavnosti v Zahodni Evropi cena električne energije za polovico cenejša kot v Sloveniji.
Nina Prešeren iz službe GZS za konjukturo pa je zbranim predstavila obete za prihodnje leto. Kot je poudarila, je mogoče v prihodnjem letu pričakovati slabšo konjukturo tako na domačem kot na tujem trgu. Poleg tega bodo zelo močne zahteve po znižanju cen, izjemno se bo povečala tudi konkurenca. Sicer pa so po njenih besedah ocene za deset kandidatk za vstop v Evropsko unijo dobre, tako glede rasti izvoza (10, 8%) kot glede rasti bruto domačega izvoza (3, 7%). (STA)
Obisk slovenske delegacije na Siciliji v okviru programa širitve sodelovanja
LJUBLJANA - V okviru programa razširitve sodelovanja Slovenije z italijanskimi deželami je slovensko veleposlaništvo v Rimu od 18. do 21. decembra pripravilo predstavitev Slovenije na Siciliji. V slovenski delegaciji, ki jo bo vodil odpravnik poslov veleposlaništva v Rimu Jože Susmelj, bodo še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), nekaterih, predvsem severnoprimorskih podjetij, ter predstavniki slovenskega ministrstva za kulturo, so sporočili iz GZS, območne zbornice za severno Primorsko.
Gospodarska predstavitev Slovenije bo zajemala srečanje predstavnikov GZS in nekaterih podjetij pod vodstvom direktorja GZS - Območne zbornice severno Primorske iz Nove Gorice Rina Velikonje na Trgovinskih zbornicah, Združenju industrijcev, Združenju proizvajalcev sadja in zelenjave ter s predstavniki posamezni-mih podjetij, ki delujejo na Siciliji.
Poleg predstavitve slovenskega gospodarstva bo slovenska delegacija v Caltanissetti predstavila tudi dosežke slovenskih umetnikov, saj bo s tem namenom v občinski palači mesta Cata-nissetta odprta razstava nekaterih slovenskih slikarjev. (STA)
Turistični obisk v Sloveniji v prvih 10 mesecih za 2 odstotka slabši od lanskega
LJUBLJANA - Skupni obseg - število gostov in število nočitev je bil v prvih destih mesecih za dva odstotka slabši od lanskega. V Sloveniji so zabeležili 1, 6 milijona turistov in 5, 7 milijona nočitev. Domačih gostov je bilo za 5 odstotkov manj, ustvarili so za 3 odstotke manj nočitev, tujih gostov je bilo enako kot lani, ustvarili pa so za odstotek manj nočitev.
Nekoliko se je povečalo število gostov iz Velike Britanije, Italije ter iz skandinavskih držav, za 6 oziroma 4 odstotke pa se je zmanjšal obisk gostov iz Avstrije in Nemčije. Po ugodnih podatkih iz začetka leta so v Sloveniji upali, da bo povečan obisk turistov iz Rusije nekoliko ublažil izpad nemških in predvsem avstrijskih gostov, vendar se je zaradi ruske gospodarske krize obisk gostov iz Rusije, po v avgustu začetem upadanju, oktobra v primerjavi z enakim lanskim obdobjem skoraj prepolovil.
	17. DECEMBER 1998	v LIRAH	
sc	valuta	nakupni	prodajni
2 <	ameriški dolar	1.631,00	1657,00
m ^	nemška marka	982,00	998,00
	funt šterling	2.731,00	2.786,00
2 0	švicarski frank	1.214,00	1.239,00
<0 N J-	belgijski frank	46,97	48,97
^ m tn	francoski frank	290,00	300,00
■*» n> tv	danska krona	255,00	265,00
V" u' LL	norveška krona	209,00	219,00
«	U !-	Švedska krona	199,00	209,00
Z -a	kanadski dolar	1.048,00	1.088,00
y ro	portugalski eskudo	9,15	10,05
5 N	nizozemski gulden	863,00	888,00
oc	avstrjski Šiling	138,60	142,95
o	španska pezeta	11,13	12,23
|SJ	grška drahma	5,60	6,40
	irski šterling	2.418,00	2.498,00
	japonski jen	13,67	14,57
	avstralski dolar	973,00	1.043,00
	madžarski florint	6,50	8,00
T® r	hrvaška kuna	240,00	265,00
- v y »	slovenski tolar	10,00	10,30
		
17. DECEMBER 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1.833,00	1.663,00
nemška marka	982,00	997,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	863,00	888,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2.714,00	2.804,00
irski šterling	2.417,00	2.512,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	5,70	6,17
kanadski dolar	1.054,00	1.089,00
švicarski frank	1.215,00	1.240,00
avstrijski šiling	138,60	143,10
slovenski tolar	10,15	10,40
hrvaška kuna	242,00	260,00
	
17. DECEMBER 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1.647,780
EKU	1.946,190
nemška marka	990,250
francoski frank	295,280
funt šterling	2.762,500
nizozemski gulden	878,630
belgijski frank	48,010
španska pezeta	11,630
danska krona	260,370
irski šterling	2.459,150
grška drahma	5,880
portugalski eskudo	9,650
kanadski dolar	1.071,940
japonski jen	14,190
švicarski frank	1.225,570
avstrijski šiling	140,750
norveška krona	214,690
švedska krona	204,300
finska marka	325.740
MILANSKI BORZNI TRG
17. DECEMBER 1998	INDEKS MIB 30: +0,66
delnica •	cena	var. %	delnica	cena
Alleanza Ass.	20.785	-0,66	Mediolanum	10.129
Bca di Roma	2.597	-2,95	Mediaset	12.448
Bca Fideuram Bca Inlesa	10.210 9.405	+0,30 +0,42	Mediobanca Montedison	18.869 1.898
Compart	1.204	+ 1,26		
Comit	10.785	-0,66	Olivetti	4.795
Benetfon	3.132	+2,95	Parmalat	3.008
Edison	16.878	-0,14	Pirelli Spa	4.916
Eni	10.306	+0,66	Ras	20.776
Fiat	5.038	-0,05	Rolo	40.689
Generali	63.534	+0,01		
H.d.P.	1.153	-3,10	San Paolo IMI	26.626
Ina	4.098	+0,39	TIM	10.749
Italgas	8.744	+ 1,28	Telecom Ita	13.736
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
var. %
-6,75 +0,07 -1.27 +0,26 -2,04 -0,29 +0,08 -0,58 +0,32 + 1,33 +0,24 -0,54
____LONDON / POTEM KO MU JE 25. NOVEMBRA ZANIKALO PRAVICO DO IMUNITETE_
Lordsko sodišče razveljavilo svojo razsodbo o Pinochetu
Eden izmed sodnikov povezan z Amnesfy international - Nova odločitev januarja
LONDON - Peterica sodnikov britanske lordske zbornice je včeraj razveljavila razsodbo, s katero je bila 25. novembra določila, da nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet nima pravice do imunitete, zaradi česar naj bi ga britanske oblasti smele izročiti španskim sodnikom, ki mu hočejo soditi zaradi zločinov iz časa 17-letne diktature. Po včerajšnji razveljavitvi je vse to pod vprašajem. Sodniki lordske zbornice bodo zadevo Pinochet ponovno obravnavali januarja 1999.
Zakaj je pravzaprav prišlo do razveljavitve? Do nje je prišlo zato, ker ima eden izmed peterice sodnikov, ki 25. novembra ni priznala Pinochetu
imunitete, »stike« z Am-nesty international. Gre za lorda Hoffmana, čigar žena deluje v omenjeni humanitarni organizaciji. Na osnovi tega dejstva so Pinochetovi odvetniki vložili priziv na lorsko sodišče, češ da ni bilo nepristransko pri svojem odločanju. In sodišče je priziv, kot rečeno, sprejelo, in sicer soglasno. Sklenilo pa je, da bo zadevo vzelo ponovno v pretres -očitno v drugačni sestavi - na začetku prihodnjega leta. V tem okviru bodo Pinocheta predvidoma ponovno zaslišali 10. januarja.
Odločitev peterice lordskih sodnikov je vzbudila zelo različne reakcije. Čilske oblasti so jo pozdravile. Predsednik Eduardo Frei je z zado-
NOVICE
NATO naj bi v začetku leta 1999 zmanjšal število vojakov SFOR
BRUSELJ - Zveza NATO naj bi v začetku prihodnjega leta za 10 odstotkov zmanjšala število vojakov, ki sodelujejo v enotah SFOR v Bosni in Hercegovini, je včeraj v Bruslju izjavil neimenovani predstavnik zavezništva. Enote SFOR trenutno štejejo 30.000 mož. Isti vir dodaja, da morajo države, ki naj bi zmanjšale število svojih vojakov v BiH, šele sprejeti dokončno odločitev o odpoklicu enot. Sicer se je zveza NATO v začetku meseca odločila, da v prvem polletju prihodnjega leta ne bo bistveno spreminjala števila vojakov v BiH, generalni sekretar zavezništva Javier Solana pa je v torek na konferenci Sveta za uresničevanje miru v BiH v Madridu napovedal preoblikovanje sil SFOR, ki naj bi se začelo poleti leta 1999.
Najmanj ena žrtev med demonstracijami v Džakarti
DŽAKARTA - Med manifestacijami za demokratične reforme in ustavitev zatiranja, ki so včeraj potekale v Džakarti, so varnostne sile začele streljati na demonstrante. Pri tem je bila najmanj ena oseba ubita, več kot 60 pa je bilo ranjenih, so sporočih iz tamkajšnje bolnišnice. Policija in vojska sta proti demonstrantom najprej uporabih solzilec, nato izstrelih opozorilne strele v zrak, na koncu pa začeli streljati med demonstrante, ki so varnostne sile napadli s palicami in kamenjem.
V. Britanija odpravila embargo na prodajo orožja Argentini '
BUENOS AIRES - Velika Britanija je včeraj odpravila embargo na prodajo orožja Argentini, je v Buenos Airesu sporočil argentinski obrambni minister Jorge Dominguez. Britanci so embargo uvedb med falklandsko vojno leta 1982. V vojni, ki je trajala nekaj več kot dva meseca, je življenje izgubilo 255 britanskih iri 652 argentinskih vojakov. Argentinski zunanji minister Guido Di Tella je ob tem ocenil, da je britanska odločitev posledica uspešnega obiska argentinskega predsednika Carlosa Menema v Londonu oktobra letos.
Jelcin se je včeraj pogovarjal z Lukašenkom, danes na obisku Franjo Tudman
MOSKVA - V Moskvi sta se včeraj na pogovorih srečala ruski in beloruski predsednik Boris Jelcin in Aleksander Lukašenko. Pobtika sta se med drugim pogovarjala o pobtičnem in gospodarskem položaju v Rusiji. »Položaj v Rusiji se je na splošno stabibziral in umiril,« je v zvezi z gospodarskim in finančnim položajem ter izplačilom plač in pokojnin dejal Jelcin. Po njegovih besedah so vsa izplačila pravočasna, niso pa odplačani vsi dolgovi.
Danes pa bo na povabilo ruskega predsednika Borisa Jelcina na prvem uradnem obisku v Rusiji hrvaški predsednik Franjo Tudman. V okviru dvodnevnega obiska se bo Tudman sestal z najvišjimi ruskimi pobtičnimi predstavniki in podpisal deklaracijo o prijateljstvu in sodelovanju med državama. Obe strani bosta podpisali tudi deset meddržavnih sporazumov.
voljstvom ugotovil, da je bilo britansko sodstvo zmožno samokorekcije, ter izrazil upanje, da bodo lahko Čilenci sami reševali svoje svoje notranje zadeve. Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik čilskega senata Andres Zaldivar, ki ga je vest o razveljavitvi razsodbe prestregla med obiskom v Madridu. Zaldivar se mudi v Španiji, da bi poskusil najti kako diplomatsko rešitev za Pinocheta, ki je čilski dosmrtni senator. Včeraj se je med drugim srečal s predsednikom španske vlade Josejem Mario Az-narjem, ki je izrazil polno spoštovanje do odločitev britanskega sodstva.
Drugačnega mnenja pa je španski sodnik Balta-sar Garzon, ki je bil zahteval, naj Velika Britanija Španiji izroči bivšega čilskega diktatorja, da bi mu sodili. Izrazil je začudenje, da je britansko sodstvo spremenilo stališče o tako pomembni zadevi. Podobno stališče je izrazil predsednik komisije za zunanje zadeve francoskega parlamenta Jack Lang.
Kaj pa v Veliki Britaniji? Predstavniki organizacije Amnesty international v Londonu so vzeli na znanje zadnjo potezo peterice lordskih sodnikov in podobno je storil notranji minister Jack Straw, ki je pred dvema tednoma pristal na Pinochetovo ekstradicijo v Španijo. Toda številni predstavniki britanskega političnega življenja so ostro napadli lordske sodnike, da si dovolijo takšne spodrsljaje.
Takoj po razglasitvi so v Londonu začeli demonstrirati Pinochetovi nasprotniki (AP)
H EVROPSKAUNUAh
Politična
zaušnica
Evropski
komisiji
Parlament ni potrdil izdatkov iz leta 96
STARSBOURG - Evropski parlament je zaradi različnih korupcijskih in z goljufijami povezanih afer Evropski komisiji zadal politično zaušnico in zavrnil potrditev izdatkov iz proračuna za leto 1996.
Od skupno 518 parlamentarcev, ki so se danes udeležili glasovanja v Strasbourgu, je 270 poslancev nepričakovano glasovalo proti potrditvi proračuna za leto 1996, 225 je glasovalo za, 23 pa se jih je vzdržalo.
Izid glasovanja škoduje ugledu Evropske komisije in vrši politični pritisk na njenega predsednika Jacquesa Santerja. Današnjemu glasovanju bi lahko sledilo glasovanje o nezaupnici finančnih oblasti v Bruslju. (STA)
KOSOVO / NAPETOST NE POPUŽCA
Srbska policija ubila dva Albanca
Akcija proti domnevnim napadalcem - Scharping za ohranitev groženj proti ZRJ
PRIŠTINA - Srbska policija je včeraj ubila dva, prijela pa 14 kosovskih Albancev, je poročal poluradni srbski medijski center v Prištini. Prijete osebe so osumljene napada na lokal v kraju Peč, kjer sta dva zamaskirana moška pred dnevi ustrelila šest mladih Srbov.
Policijske enote so pri iskanju osumljenih storilcev dopoldne obkolile nekaj stanovanjskih naselij na območju Peči in blizu vasi Glodjanč, kjer je prišlo do obstreljevanja med srbskimi enotami in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK). Pri tem sta bila ubita pripadnika kosovskih Albancev, so še sporočili. Srbska policija je v lokalnem štabu OVK
zasegla veliko orožja, streliva in več ukradenih vozil.
Predsednik ZR Jugoslavije Slobodan Miloševič pa je včeraj v Beogradu sprejel ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva. Sogovornika sta se v skupni izjavi zavzela za mirno rešitev kosovskega spora ter za odpravo terorizma in separatizma v pokrajini. Minister Sergejev je poudaril, da imata Rusija in ZRJ enaka stališča glede reševanja krize. Rusija po njegovih besedah nasprotuje podpori separatizma in terorizma v pokrajini in se zavzema za spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti ZRJ.
Nemški obrambni minister
Rudolf Scharping pa se je zavzel za ohranitev prepričljive vojaške grožnje proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču.
Scharping je v pogovoru za radio Deutsche VVelle v Koel-nu menil, da se je dosedanja kombinacija političnih pogajanj, vojaške grožnje in zaščite 2000 opazovalcev QV-SE obnesla. Napovedal je še, da se bo na jesenskem zasedanju zveze NATO v Bruslju zavzel za ohranitev te strategije. Scharping je tudi nasprotoval Miloševičevi izjavi, da bi morebiten poseg sil zveze NATO na ozemlje sedanje Jugoslavije pomenil kršitev ozemlj-ske celovitosti ZRJ.
SLOVENiJA-AVSTRUA / OCENA AVSTRIJSKEGA VELEPOSLANIKA V SLOVENIJI
Avstrijsko predsedstvo EU zelo dobro, čeprav brez zgodovinskih odločitev
Vstop novih držav v EU je odvisen od njih samih - Dobri odnosi s Slovenijo
LJUBLJANA - Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Gerhard Wagner je v Ljubljani včeraj predstavil dosežke avstrijskega predsedovanja Evropski uniji v pretekli polovici leta in izide vrhunskega srečanja EU 11. in 12. decembra na Dunaju. Govoril je tudi o dvostranskih odnosih med državama in nalogah veleposlaništva Avstrije v Ljubljani med avstrijskim predsedovanjem EU.
Avstrijsko predsedstvo EU je bilo po VVagnerjevih ocenah zelo dobro, čeprav »ni prineslo zgodovinskih odločitev«. Kot glavne dosežke predsedstva je navedel začetek pogajanj s kandidatkami za članstvo, priprave na uvedbo enotne valute evro, po večletnih pogajanjih dosežen transportni sporazum s Švico, evropski pakt zaposlovanja, pa tudi dunajsko strategijo, tj. koledar nalog za prihodnja tri predsedovanja EU.
Po besedah VVagnerja širitev unije sicer ni bila prednostna naloga dunajskega vrha, bila pa je ena glavnih nalog avstrijskega predsedovanja. V tem obdobju je evropski pridružitveni sporazum kot zadnja članica EU ratificirala tudi Grčija in sporazum naj bi tako stopil v veljavo februarja. VVagner je poudaril, da bo leto vstopa kandidatk v EU odvisno od držav samih. Avstrijski veleposlanik je tudi izrazil optimizem, da bo Sloveniji uspelo izboljšati svoje rezultate do prihodnje ocene Evropske komisije leta 1999. Nemčija, ki bo od Avstrije prevzela predsedovanje EU, bo priredila tri vrhunska srečanja, posvečena širitvi; slika bo morda bolj jasna po nemškem predsedovanju EU, je dodal VVagner.
Odnosi med Avstrijo in Slovenijo so po besedah avstrijskega veleposlanika zelo dobri; med državama poteka stalni dialog,
vodilni predstavniki se pogosto srečujejo. Nekatera dvostranska vprašanja so sicer še vedno odprta in državi v zadnjem času nista dosegli znatnega napredka pri njihovem reševanju. Kljub temu je VVagner izrazil optimizem, da se bodo ta nerešena vprašanja z dobro voljo kmalu razrešila; pri tem je omenil kulturni sporazum, vprašanje otroških vrtcev na Koroškem in mejni prehod Pavličevo sedlo.
Med avstrijskim predsedovanjem EU je avstrijsko veleposlaništvo v Sloveniji zagotavljalo vir informacij o uniji ter prirejalo redna srečanja veleposlanikov v Ljubljani, ki so se jih udeleževali tudi predstavniki slovenske vlade in politike, tudi opozicije. Avstrijsko predsedstvo je priredilo 6 veleposlaniških srečanj -oktobrskega sestanka se je udeležila tudi veleposlanica ZDA Nancy Halliday Elly-Raphel. Osrednje teme srečanj so bile
proces širitve EU s poudarkom na začetku pogajanj za članstvo, pa tudi novembrsko poročilo Evropske komisije o napredku kandidatk za članstvo pri vstopanju v EU.
VVagner je poudaril, da je Slovenijo v ohdobju predsedovanja Avstrije EU obiskalo tudi več najvišjih avstrijskih predstavnikov. Tako je bil julija v Ljubljani zunanji minister VVolfgang Schiissel, septembra je bil na obisku predsednik Thomas Klestil, oktobra predsednik zveznega sveta Alfred Gerstl, novembra pa predsednik parlamenta Heinz Fischler.
Veleposlanik VVagner je poudaril tudi kulturne dejavnosti avstrijskega veleposlaništva v zadnjih šestih mesecih, ki so obsegale številne prireditve, simpozije, razstave in predavanja, vrhunec pa dosegle sredi novembra z gostovanjem dunajske filharmonije v Ljubljani.
STRASBOURG / PO DVODNEVNEM ZASEDANJU
NOVICE
Skupni parlamentarni odbor EU in Slovenije ustanovljen
Novo telo bo moralo preučiti vse vidike odnosov med EU in Ljubljano
Ljubljana izročila EU pogajalska izhodišča
BRUSELJ - Slovenija bo jutri Evropski uniji predvidoma izročila pogajalska izhodišča za novih pet področji skupnega pravnega reda: za ribištvo, carinsko unijo, zunanje odnose, pravo gospodarskih družb in statistiko. V skladu z dogovorom z drugimi kandidatkami, ki se z EU že pogajajo o članstvu (Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom), bo do konca januarja uniji izročila pogajalska izhodišča za še tri področja: za varstvo potrošnikov, prost pretok blaga in politiko konkurence.
Skupaj s sedmimi, za katera so se vsebinska pogajanja zaCela novembra letos, jih bo torej konec prihodnjega meseca na mizi že petnajst, kar je polovica vseh, o kate-
rih se bodo kandidatke za vstop v unijo morale pogajati. Po izročitvi pogajalskih izhodišč kandidatk je na potezi unija, ki mora v odgovor pripraviti svoja skupna stališča za posamezna področja.
Najprej pogajalska izhodišča kandidatk analizira Evropska komisija in na podlagi teh pripravi predloge skupnih stališč petnajsterice. Te nato obravnavajo delovna telesa sveta unije ter jih predložijo ministrskemu svetu v potrditev. Kdaj bodo vsi postopki v uniji, ki odpirajo pot za nov krog vsebinskih pogajanj, opravljeni, še ni znano, Nemčija, ki bo uniji predsedovala v prvi polovici leta 1999, pa je že napovedala, da ga namerava v tem času sklicati. (STA)
STRASBOURG - Z dvodnevnim zasedanjem v Strasbourgu je bil formalno ustanovljen Skupni Parlamentarni odbor Evropske unije in Slovenije, ki predstavlja institucionalizirano obliko sodelovanja med Evropskim Parlamentom in slovenskim državnim zborom. »Evropski parlament ni Pogajalski partner, temveč predstavlja parlamentarni nadzor nad približevanjem držav kandidatk k Evropski uniji, obenem pa daje zadnje ter s tem najpomembnejše soglasje k Članstvu,« je po končanem ustanovnem sestanku danes povedal sopredsedujoči odboru z evropske strani Michl Ebner.
Darja Lavtižar Bebler, ki vodi slovenski del odbora, pa ocenjuje, da lahko odbor pomembno prispeva k sprotnemu preverjanju pripravljenosti države kandidatke za vključevanje v EU, hkrati Pa tudi k preverjanju pripravljenosti EU na širitev. »Odbor namreč predstavlja točko, kjer se sreča Več vplivnih dejavnikov Pri vključevanju v EU,« je dejala Beblerjeva in poudarila, da namerava odbor, podobno kot skupni parlamentarni odbori drugih držav kandidatk, Se poglobiti svojo vlogo. Sicer pa je bilo po besedah slovenske poslanke to prvo srečanje pomembna preizkušnja, saj »smo lahko predstavili naša stališča do posameznih tudi zelo konkretnih zadev ter širše razmere na Posameznih področjih, kar je pomembno predvsem za predstavnike Evropske komisije in parlamenta, ki z njimi niso
podrobno seznanjeni«.
Sicer je osrednja naloga Skupnega parlamentarnega odbora preučevanje vseh vidikov odnosov med EU in Slovenijo, izvajanja Evropskega pri-družitvenega sporazuma in slovenskih priprav na vstop v povezavo. Skupni odbor praviloma sestavlja enako število članov, ki jih imenujeta Evropski parlament in DZ. Po notranjepolitičnih zapletih pri njihovem imenovanju v slovenskem parlamentu je bilo v slovenski del odbora imenovanih 11 članov, ki imajo 12 nadomestnih članov. V Stras-bourg je pripotovalo deset poslancev, na ustanovno zasedanje pa jih je z evropske strani prišlo nekoliko manj. V evropskem delu odbora so trije poslanci iz Avstrije, po dva iz Italije, Francije ter Veli-
ke Britanije, po en pa iz Portugalske, Španije in Belgije. Vsi nadomestni člani niso imenovani.
Odbor praviloma zaseda dvakrat letno, enkrat na enem od delovnih mest Evropskega parlamenta in enkrat v Sloveniji. Naslednji sestanek odbora bo od 17. do 19. marca prihodnje leto v Ljubljani, na njem pa bodo med drugim obravnavali tudi zadeve, ki jih niso opravili na ustanovnem zasedanju: razprava o reformi slovenskega pravnega sistema ter javne uprave, o reformi EU in njenih politik ter vlogi slovenskega in Evropskega parlamenta v pristopu. Sicer pa so točke dnevnega reda bolj ali manj stalne, spreminja se njihova vsebina. Tako je slovenska vlada tokrat šele napovedala sprejem revidi-
ranega državnega programa za sprejem acquis communautaire, marca pa bo odbor o njem predvidoma že razpravljal, saj naj bi bil do takrat sprejet.
Na ustanovnem zasedanju, na katerem so sodelovali tudi predstavniki slovenske vlade, Evropske komisije ter avstrijskega predsedstva EU, je odbor sprejel več priporočil državnemu zboru in Evropskemu parlamentu, s temeljnim sporočilom, da se mora usklajevanje slovenske zakonodaje s ko-munitarno ureditvijo pospešiti, nadaljevati se morajo vse potrebne reforme, saj bo le tako Slovenija pripravljena za vstop v povezavo. Skupni odbor je poudaril tudi pomen popolnega uresničevanja ESP, s posebnim poudarkom na prilogi 13 (t.i. španskem kompromisnem
sporazumu), ki govori o pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Sloveniji. Države članice EU pa je odbor pozval, naj pospešijo za širitev povezave nujne reforme, saj bo le tako unija pripravljena na nove razmere. Slovenske oblasti in Evropsko komisijo odbor še poziva, naj skupaj pripravijo obveščevalno kampanjo, s katero bosta tako slovenska kot tudi evropska javnost obveščeni o zgodovinskem pomenu procesa širitve.
Poleg nastopov predstavnika avstrijskega predsedstva Gregorja VVoschnagga, predstavnice Evropske komisije Cat-harine Day in predstavnikov slovenske vlade, med drugim ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja in vodje ožje pogajalske skupine Janeza Potočnika, so ustanovno zasedanje zaznamovale tudi poslanske razprave, tako evropskih in še bolj slovenskih poslancev. Opozicijski poslanci, predvsem predsednik in poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle (-	S
SKD), so kritizirali vlado oziroma vladno koalicijo, v kateri so po Peterletu	'
»še vedno stare strukture oblasti, ki niso pripravljene na reforme«. Sicer pa so se najštevilnejše razprave nanašale na letošnje poročilo Evropske komisije pri napredku v vstopanju v povezavo, ki ne ugotavlja napredka pri usklajevanju slovenske zakonodaje s komunitar-no ureditvijo, oziroma na to, kaj je treba storiti, da bo naslednje poročilo boljše.
Maja Kocijančič / STA
Vlada: Blokade cest 22. decembra ne bo
LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji med drugim obravnavala realizacijo sprejetih sklepov pri pogajanjih s Sindikatom avtoprevoznikov Slovenije (SAS): najpomembnejše je, da napovedane blokade cest 22. decembra ne bo, je na novinarski konferenci po seji vlade poudarila direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos.
Vlada je obravnavala tudi informacijo o nadaljnjih ukrepih glede reševanja Splošne plovbe Portorož ter predlog ukrepov in finančno prestrukturiranje gospodarskih družb z uporabo obveznic RS za izvajanje programa prestrukturiranja podjetij, in sicer za podjetja Litostroj Ljubljana, Industrija usnja Vrhnika in Planika. Obravnavala je tudi poročilo o sanaciji družbe Tovarna dušika Ruše (TDR) - Metalurgija in memorandum o ureditvi odprtih vprašanj pri sanaciji TDR. (STA)
8. obletnica ustanovitve prve slovenske vojaške enote
KOČEVSKA REKA - Načelnik generalštaba slovenske vojske Iztok Podbregar je v okviru včerajšnje slovesnosti podelil bojni prapor 1. brigadi slovenske vojske, ki ga je v imenu brigade prevzel njen poveljnik, polkovnik Janez Butara. Z včerajšnjo slovesnostjo je slovenska vojska zaznamovala osmo obletnico ustanovitve prve slovenske vojaške enote - prve specialne brigade Moris, ki se je letos skupaj z 10. bataljonom za mednarodno sodelovanje preoblikovala v 1. brigado Slovenske vojske.
Načelnik generalštaba Podbregar je spregovoril o pomenu ustanovitve Morisa v okviru priprav za osamosvojitveno dejanje in v vojni za Slovenijo, o pomenu razvoja Morisa v luči razvoja SV v osmih letih ter o strategiji razvoja in reorganizaciji SV in o pomenu sedanje 1. brigade, ki uspešno sodeluje tudi v mednarodnih aktivnostih. (STA)
Češki podtajnik Martin Palouš v Ljubljani
LJUBLJANA - Na povabilo državnega sekretarja v ministrstvu za zunanje zadeve Franca Jurija se je na delovnem obisku v Ljubljani mudil namestnik Češkega zunanjega ministra Martin Palouš.
Češki gost Palouš in njegov gostitelj Juri sta se pogovarjala o dvostranskem sodelovanju, izmenjala sta ocene o evroatlantskih integracijah, o najnovejšem dogajanju na svetovnem prizorišču ter o morebitnem sodelovanju Slovenije v pobudah Višegraj-ske skupine. (STA)
V Sloveniji delegacija nemškega notranjega ministrstva
LJUBLJANA - Na povabilo generalnega direktorja policije Boruta Likarja je včeraj dvodnevi obisk v Sloveniji začela delegacija nemškega zveznega ministrstva za notranje zadeve, ki jo vodi Horst Eisel, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje. Delegaciji slovenskega in nemškega notranjega ministrstva sta menih, da je bilo dosedanje sodelovanje ministrstev uspešno. V okviru uradnih pogovorov pa so se dotaknih tudi priprav in sklenitve sporazuma o sodelovanju med vladama obeh držav pri zatiranju organizirane kriminalitete, terorizma in drugih hujših kaznivih dejanj.
_________LJUBLJANA / VČERAJ NA ZALAH______
Zadnje slovo od Vide Tomšič
Ganjene besede bivšega predsednika RK SZDL Franca Šetinca
LJUBLJANA - Včeraj so se na Plečnikovih Zalah v Ljubljani poslednjič poslovili od znane in zaslužne žene Vide Tomšič. Od nje so se poleg številne množice, med katero lahko beležimo predstavnike SKGZ Rudija Pavšiča, Edvina Švaba, Jožeta Korena, poslovili Gu-Cek v imenu Ministrstva za socialo, ko je bila Vida minister, Zdravko Troha v imenu Prekomorkcev in nekdanji predsednik SZDL Franc Šetinc. Iz njegovega poslovilnega govora navajamo nekaj odstavkov:
»Kaj je tisto, za kar smo Vidi Tomšič in njenim soborcem dolžni spoštovanje in toplo zahvalo? Med drugo svetovno vojno so storili svojo pa-triotično dolžnost in s tem pomagah slovenskemu narodu, da se nima česa sramovati. Tudi Vida je veliko prispevala, da smo lahko še danes ponosni na duha živega in hrabrega osvobodilnega gibanja.
Ne nazadnje je pokazala izje-nmo hrabrost pred okupatorjevi tožilci in sodniki, pokončna je bila v italijanskih taboriščih in imela je nesporne zasluge pri ustanovitvi prekomorskih brigad.«
»Zaveden Slovenec, ne glede na to, kakšnega političnega prepričanja
je bil, ni smel in ni mogel stati ob strani in neprizadeto gledati, kako so živo telo njegovega naroda začeli smrtno prebadati in sekati na dele. Okupatorji so začeh pri glavi, saj so narodu najprej hoteli vzeti pamet, takoj nato pa so prišli na vrsto ljudje, njihovi domovi in zemlja z območij, ki so jih zapisali izgonu, narodni ste-rhizaciji in ponemčenju. Veliko je bilo zavednih Slovencev, s katerimi so napolnili gramozne jame, temnice in koncentracijska taborišča.«
»Vido Tomšič sem prvič srečal posredno. Ko sem se iz taborišča v bližini Wroclawa, tedanjega Bre-slava, skozi Slovaško in Madžarsko vračal v domovino, mi je v suboti-škem sprejemnem centru prišel v roke nekaj tednov star slovenski časopis s sliko prve slovenske vlade. Najbolj nenavadno in, prizman, tudi simpatično se mi je zdelo, da je v vladi tudi ženska, kar je bilo tedaj v svetu velika redkost. Vida Tomšič je do umika jugoslovanske vojske delovala na Koroškem.«
»Prebral sem knjigo Alenke Nedog o narodnem heroju Tonetu Tomšiču. Pretresel me je opis razprave pred okupatorjevim vojaškim sodiščem maja 1942, ko sta Tone in Vida Tom-
šič pokazala izredno hrabrost in človeško dostojanstvo, ki se mu tudi za ceno smrti nista bila pripravljena odpovedati. Medtem ko je vojni tožilec De Grossi, čeprav je za Toneta Tomšiča zahteval smrtno kazen, izrekel globoko spoštovanje do njune osebnosti, je ljubljanski časnik posmehljivo pisal o njiju. Vida Tomšič je bila zanj »ženska brez čustva«, ker je pogumno zahtevala, naj ubijejo tudi njo, če ji bodo ubili moža.
Pred 22 leti sem imel čast napisati spremno besedo h knjigi Vide Tomšič z naslovom »Zenska, delo, družina in družba«. Takrat je imela za seboj pestro in bogato pohticno, znanstveno in publicistično dejavnost v Sloveniji, v Jugoslaviji in posebno še v mednarodnih razsežnostih, kar dokazujejo številna tuja priznanja in državna odlikovanja, med njimi tudi francosko, avsrijsko in druga. Bržčas ne bi mogel še enkrat podpisati vsake besede, morda tudi tovarišica Vida ne bi bila za to, še vedno pa trdno stojim za mislijo, da je Vida Tomšič resnico o položaju žensk v družbi spoznavala z opazovanjem njihovega vsakdanjega življenja, kot priča njihovih problemov in potreb, njihovih zadreg, nemoči, iskanja in boja.«
LJUBLJANA / PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE
Vrednotenje preteklosti
V zborniku zbrani rezultati raziskav projekta Slovensko javno mnenja
LJUBLJANA - Skupina raziskovalcev Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJM) je na včerajšnjem pogovoru z novinarji predstavila mednarodne in domače raziskave v letošnjem letu ter izid publikacije Vrednotenje preteklosti L - Slovensko javno mnenje 1968-1990. V njej je predstavljen popolni dokumentarni pogled vsebin in rezultatov raziskav, opravljenih v obdobju 1968-1990 v okviru projekta Slovensko javno mnenje (SJM).
Pripravljeno je tudi že gradivo za drugo knjigo, ki bo vsebovala pogled in dokumentacijo raziskav, opravljenih v letih 1990-1998, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predstojnik CJM Niko Toš.
V letošnjem letu je CJM med drugim opravil štiri raziskave, od tega dve domači in dve mednarodni. Mednarodni raziskavi Stališča o veri in vernosti ter Stališča o neenakosti sta potekali v okviru programa International Social Survey Programme (ISSP), v kateri sodeluje 30 držav sveta. V okviru nacionalnega programa raziskav pa sta potekali raziskavi Vrednotenje preteklosti ter logitudialna raziskava Slovensko javno mnenje 1998.
CJM deluje od leta 1966 znotraj Fakultete za družbene vede (FDV). Pro-
jekt SJM pa center sistematično izvaja od leta 1968 dalje in tako je od prve sistematične raziskave SJM na Slovenskem preteklo 30 let. Poleg tega opravlja center še vrsto strokovno pomembnih družboslovnih empiričnih raziskav, predvsem na področjih socialne stratifikacije in mobilnosti, migracij, političnega javnega mnenja, volilnih procesov in političnih strank, razširjenosti množičnih občil ter na področju sociologije religije in kulturne sociologije. S projektom SJM je center vključen v mnoge mednarodne programe, kot sta International Social Survey Programme in VVorld Value Survey.
Publikacijo Vrednotenje preteklosti I. bodo avtorji izročili tudi novonastali enoti FDV Arhivu družboslovnih podatkov (ADP), je povedal Niko Toš. ADP je bil ustanovljen 8. julija lansko leto s sklepom senata FDV kot organizacijska enota v okviru Inštituta za družbene vede. Arhiv je specializiran znanstveno-informacijski center za področje družboslovja in je namenjen shranjevanju podatkov iz preteklih raziskav, tako da bi preprečili njihovo uničenje in omogočili njihovo ponovno uporabo. Tudi arhiv vstopa v mednarodne raziskave, s Čimer bodo lahko dokumente iz arhiva uporabljali tudi raziskovalci po svetu, je še povedal Niko Toš. (STA)
NOVICE
Jamstveno obvestilo tudi za Nizzolo
RIM - V zvezi s preiskavo o dopingu je dan po Ma-terreseju jamstveno obvestilo prejel tudi sedanji predsednik nogometne zveze Luciano Nizzola. »Imam mimo vest«, je dejal Nizzola, vest o jamsat-venem obvestilu pa tudi sicer ni nikogar ne presenetila ne razburila.
Montella k Juventusu?
TURIN - Vodstvo Juventusa je včeraj demantiralo vest, da bi že najelo napadalca Sampdorie Vincen-za Montella. Montella je poškodovan in težko bi lahko igral za turinski klub v nadaljevanju lige prvakov. Kaže tudi, da je Juventus zainteresiran za francoskega nogometaša Cristopheja Dugarryja. Tudi to novico je turinski klub demantiral.
Tudi Nevvcastle United v medijski lasti?
LONDON - Podobno kot Rupert Murdoch za Manchester United se tudi za Nevvcastie zanima medijska družba. Angleškega prvoligaša naj bi prevzelo podjetje NTL, ki je na borzi že kupilo šest odstotkov delnic nogometnega kluba. Vest, da se za nakup zanima neko podjetje, so potrdili tudi pri Nevvcastle Unitedu, vendar imena ponudnika niso hoteh izdati. Dokončna odločitev o ponudbi pa bo padla šele v polovici marca prihodnje leto, ko bo monopolna komisija obravnavala tudi prevzem Manchester Uniteda, ki ga ima sedaj v lasti kable-sko omrežje BSkyB oz. avstralski medijski mogotec Rupert Murdoch.
Platt ne sme na klop
RIM - David Platt ne sme trenirati Sampdorie. Ce bi se to zgodilo, bi to pomenilo žalitev za vse italijanske trenerje, trenersko šolo v Covercianu pa bi lahko kratkomalo zaprh, jaz pa bi resno razmislil o svojem odstopu«, je povedal predsednik združenja italijanskih trenerjev Azeglio Vicini. Po njegovem mnenju Anglež ne sme sedeti na klopi niti kot pomočnik. Kako se bo končalo: Platta bodo bržkone vpisah kot odbornika.
RIM / DANES
Bo CONI imenoval novega krmarja?
Primo Nebiolo resen kandidat
RIM - CONi je danes pset na razpotju. Na današnjem zasedanju državnega sveta naj bi razpravljali o predlogih ministrstva za kulturo glede napovedane reforme italijanskega olimpijskega odbora, vendar pa ni izključeno, da bi danes tudi izvolili novega predsednika, saj je CONI »obglavljen« že celih 60 dni, odkar je Mario Pe-scante odstopil. Ce bo do imenovanja res prišlo, pa ne bomo priča nobeni revoluciji, saj kaže, da je najresnejši kandidat za prevzem predsedniškega mesta veteran Primo Nebiolo, vplivni član Mednarodnega olimpijskega odbora in atletskega sveta. Spretni Nebiolo se pri tem noCe nobenemu zameriti in je že izjavil, da je »reforma potrebna, da pa ne smemo pozabiti na fantastične rezultate, ki jih je CONI dosegel v zadnjih 50 letih.«
LAUSANNE / PO IZBRUHU PODKUPOVALNE AFERE
MOK je v resni krizi
LONDON - Olimpijsko gibanje je preživelo obe svetovni vojni, vse politične bojkote, terorizem in škandale v zvezi z jemanjem prepovedanih poživil, vendar se vse bolj zdi, da Mednarodni olimpijski komite (MOK) po najnovejši "podkupovalni" aferi ne bo nikoli veC tak, kot je bil doslej. Kar se je začelo z lokalnimi spori v olimpijskem Salt Lake Cityju, lahko za vedno spremeni obraz MOK.
»Nobena revolucija se ni začela brez škandala,« je povedal Marc Hodler, 'osemdesetletni švicarski elan MOK, ki je v hipu spravil v zadrego polovico MOK z njegovim predsednikom Juanom Antoniom Samaranchom na čelu in napovedal prve resnejše spremembe v 104-letni zgodovini olimpijskega gibanja.
Zapleti okoli podkupovanja lahko MOK povzročijo dolgoročno škodo in razvrednotijo ideale za katere se je olimpijsko gibanje vselej trudilo, hkrati pa lahko zamajejo legitimnost predsednika Samarancha in odženejo številne pokrovitelje, ki že dolgo sodelujejo z olimpijskimi športi.
Samaranch je takoj obljubil ’ izključitev vseh tistih elanov, ki so bili kjerkoli in kadarkoli deležni prevelikih ugodnosti in so se na podlagi tega odločali o zadevah, ki so koristile njihovim darovalcem. Samaranch je v ta namen ustanovil posebno petčlansko komisijo, ki jo vodi podpredsednik MOK Kanadčan Dick Pound, člani pa so generalni direktor MOK Jacques Car-rard, Nemec Thomas Bach, Senegalec Keba Mbaye in Belgijec Jacques Rogge. Po čistki naj bi organizacija postala še močnejša in še bolj složna.
Zasedanje izvršnega odbora MOK, prejšnji konec tedna v Lausanni, ki bi moralo biti
zgolj rutinsko, se je sprevrglo v enega najbolj vročih dogodkov v vsej olimpijski zgodovini. »Zdelo se mi je, kot da sem v vzporednem vesolju,« je takoj po sestanku povedala ameriška podpredsednica olimpijskega komiteja Anita DeFrantz in dodala: »Toda zadeve so žal resnične in MOK bo moral hitro in učinkovito ukrepati, da bomo lahko dokazali, da smo resnično proti korupciji v športu.«
Celoten zaplet je povzročilo odkritje ene izmed lokalnih televizij v Salt Lake Cityju, da so nekateri člani organizacijskega komiteja za olimpijske igre v njihovem mestu povezani s fondom za štipendiranje mladih, ki je nekaj štipendij namenil tudi otrokom nekaterih afriških članov MOK.
Hodler je organizacijski komite v Salt Lake Cityju že čez nekaj dni obtožil podkupovanja, kasneje pa se je nekoliko popravil, češ- da so bili zgolj žrtve izsiljevanja nekih agentov, ki so ob primerni podkupnini zagotovili zmago njihove kandidature. Švicar je svoje obtožbe razširil tudi na organizatorje letnih olimpijskih iger v Atlanti (1996) in Sidneyju (2000) ter zimskih igrah v Naganu (1998).
Mednarodni olimpijski komite je takoj uvedel preiskavo v zvezi s kandidaturo Salt Lake Cityja in končne izide obljubil za konec januarja. Kljub tej preiskavi pa se pojavljajo vedno nove zahteve po razširitvi raziskave tudi na druga nekdanja in bodoča prizorišča. Po mnenju mnogih se je namreč določanje prizorišč že zdavnaj sprevrglo v velikansko mešanico političnih in finančnih pritiskov raznih agentov in lobistov, ki imajo pri odločanju vse pomembnejšo vlogo.
Marc Hodler je že predlagal možno rešitev, ki se na prvi pogled zdi precej radikalna. V prihodnje naj bi tako o tekmovalnih prizoriščih odločal samo izvršni odbor in ne več vsi člani MOK. S svojim predlogom pa bo zelo težko uspel, saj v tem primeru članstvo v MOK ne bi imelo več nobenega smisla, ker je njegova praktično edina vloga ravno določanje športnih prizorišč za olimpijske igre, to pa pomeni, da bi kongres MOK glasoval za lastno ukinitev.
Samaranchu, ki svojo vlogo opravlja že vse od leta 1980, se mudi z dokončno odločitvijo, saj si prav gotovo ne želi, da bi bilo februarsko zasedanje, ki bo namenjeno urejanju vprašanja o jemanju prepovedanih poživil, popolnoma v senci "podkupovalne" afere. (STA)
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Kljub porazu v Franciji Ljubljančani prvi v skupini
Podvig bolonjskega Teamsystema v Madridu - Varese zanesljivo premalaga Miličev Fenerbache - Kinder uspešen
SKUPINA A
Varese - Fenerbache 92:78 (44:34)
VARESE: Pozzecco 27 (5:7, 2:6), MršiC 23 (6:10, 2:4), Vescovi 3 (1:2 0:2), De Pol 2 (1:4, 0:2), Ga-landa 5 (2:3, 0:1), Mene-ghin 20 (6:6, 2:6), Gladini 2 (1:2, 0:1), Van Vel-sen, Zanus Fortes 2, Santiago 8 (3:5).
FENERBACHE: Kurto-glu, Kalamiza 7 (2:3, 1:7), Oz., Abi 6 (2:2, 0:2), Enden 2 (1:1), Tabak 23 (10:14), Kutulay, Milič 26 (9:11, 1:6), Apaydin 6 (0:1, 2:8), McRae 8 (3:5).
SODNIKA: Jovančid (Jugoslavija) in Jones (VVales). PM: Varese 24:27; Fenerbahce 12:13. TRI TOČKE: Varese 6:22; Fenerbahce 4:23; Skoki: Varese 33, Fenerbahce 28. GLEDALCEV: 3.268.
VARESE - Po zaslugi razigranih Pozzecca in Meneghina je Varese zasluženo premagal turški Fenerbache, pri katerih
sta bila Marko Milič, ki je bil s 26 točkami najboljši strelec, in Tabak s 23 točkami. Kljub zmagi pa se Varese ni uvrstil na prva tri mesta.
Ostala izida:	Pau
Orthez - Žaljgiris 56:66, Taugres - Saratov 80:60. Končni vrstni red: Žaljgiris 16, Fenerbache 12, Pau Orthez 10 (+25), Taugres Vitoria 10 (+1), Varese 8, Saratov 4.
SKUPINA B
Izidi 10. kola: Efes Pil-sen - Panathinaikos 53:80, Gibona - Maccabi 78:60, Crvena zvezda -Manresa 88:60. Končni vrstni red: Panathinaikos 20, Efes Pilsen 14, Maccabi Tel Aviv 8 (+2), Gibona Zagreb 8 (-34), Tok Manresa 6, Crvena zvezda Beograd 4.
SKUPINA C
Ulker - Kinder 49:60 (23:31)
Kinder si je prislužil dragoceni točki za na-
SMUČANJE / SMUK V VALGARDENI
Ghedina optimist
A na treningu je bil hitrejši Avstrijec Ortlieb
VAL GARDENA - Na drugem uradnem treningu smuka pred današnjo tekmo svetovnega pokala v Val Gardeni je bU najhitrejši Avstrijec Patrick Ortlieb. Drugouvrščenega Italijana Kristiana Ghe-dino (na sliki s Hermannom Maierjem) je prehitel za 15 stotink sekunde, tretji Avstrijec VVemer Franz pa je za svojim rojakom zaostal za 41 stotink.
»Počutim se odlično in mi-
slim, da bom stopil na zmago-lavni oder«, je samozavestno dejal Ghedina, ki je v Val Gardeni zmagal leta 1989 in pred dvema letoma.
V smuku se bodo v švicarskem kraju Veysonnaz pomerila tudi dekleta.
Tako moški kot ženske se bodo v smuku vnovič pomerili tudi jutri, v nedeljo bodo ženske tekmovale še v kombinacijskem slalomu, v Alti Ba-dii pa bo moški veleslalom.
stop v drugi fazi. Do zmage se je dokopal z odlično obrambo. V prvem delu je blestel Ne-sterovič (12 točk), dobro je igral tudi Danilovič (20), še posebej pa Riga-deau (14). Kinderju je met šel dobro od rok (56%), važne točke pa so prispevali tudi Abbio (8), Binelli (4) in Frosini (2).
Ostala izida: Zadar -Alba 79:82, 01ympiakos - Cska Moskva 74:76. Končni vrstni red: 01ympiakos 16, Kinder Bologna 14, Cska Moskva 10, Ulker Carigrad 8, Zadar in Alba Berlin 6.
SKUPINA D
Asvel - Union Olimpija 77:68 (26:37)
VILLEURBANNE -Ljubljanska Union Olimpija je doživela prvi poraz po 7. oktobru, ko je premagala Paok. Kljub temu pa so Sagadinovi varovanci osvojili prov mesto v tej skupini, saj je Ral v Madridu nepričakovano izgubil proti bolonjskemu Teamsy-stemu. Ljubljansko moštvo se bo tako v an-daljevanju tega pokala iugrali z Ulkerjem, Zadrom in Albo.
V prvem polčasu so včeraj Ljubljančani igrali izvrstno. Obramba je bila čvrsta, v napadu pa se je zlasti razigral Američan McDonald. V drugem polčasu pa je Olimpija povsem odpovedala in sama sreCa, da je obdržala poraz na -9, kar je točka manj, kot je znaša-
Danes igra za vas Totocalcio m Konjske dirke p^- G,org,oRiettersech
Aleksija
Ambrosi
Cagliari - Bologna	X 2
Empoli - Parma	2 X	1
Infer-Roma	1	2
Juventus - Salernitana	1
Lazio - Udinese	1 X	2
Perugia - Fiorentina	2
Piacenza - Bari	1	X
Sampdoria - Milan	2
Vicenza-Venezia	1 X	2
F. Andria - Genoa	2
Lecce - Napoli	2
Avellino - Palermo	1
Fermana - Ancona	2
Aleksija Ambrosi (letnik 1982) je ena naših najboljših mladih odbojkaric, čeprav se je vse do 11. leta starosti pri Domu ukvarjala z ritmično gimnastiko. Odbojkarsko pot je prav tako pričela pri Domu, po združitvi med društvoma pa jo nadaljevala pri Valu, s katerim je že pri 14 letih debitirala v C1 ligi. Vsestranska igralka, ki igra tako na krilu kot centru je bila letos tudi kapetanka mladinske reprezentance FJK, ki je sodelovala na Trofeji Alpe Jadran v Caorlah. Zadnjič je Vanessa Mezgec zadela 7 izidov
1.	dirka ( Bologna): Requa-lity (1) starta iz ugodnega položaja in z dobrim voznikom. Soliter Fra (X) je vajen podobnih shem. Tissot OM (2) zasluži omembo.
2.	dirka (Milan): Roncisvalle (X) je glavni favorit. Talmon (1) je zadnje časa vedno med boljšimi. Rerenne (2) je ta čas v formi.
3.	dirka (Mointegiorgio): možnost baze s konjem Sanlu-car (X). Tresor PR (2) je zanj nevaren tekmec. Ce ne zagalopira bo nevaren tudi Tuareg FI.
4.	dirka (Neapelj): Pandi Caf (2) bi lahko zlahka zmagal. Stoppe (1) je res zelo uspeSen, gotovo bo protagonist. Taylor Luis je najmočnejši konj skupine X.
5.	dirka (Livorno, galop): Classic Nergal (1) lahko spet zmaga. Na zanj ugodnem terenu bi lahko presenetil Fadanne
(X). Vivi Adis (2) bi lahko presenetil.
6.	dirka (Helsinki): Gospel Povver (1) bi lahko zmagal tretjič zapored. Omembo zasluži Linford Laukko (X). Sam-van Nama (2) Starta iz ugodnega položaja.
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	XI
drugi	2
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	12
drugi	X
6. — prvi	1
drugi	X2
la zmaga Ljubljančanov doma proti Francozom.
Najboljši strelec pri gostiteljih je bil Rudd (21 točk), za goste pa so bili uspešni: Mc Donald 21, Stapenia 12, Daneu 8, Kraljevič 6, Jurkovič 6, Zdovc 5, Taylor 4, Mutavdžic 4, DušCak 2.
Real Madrid - Team-system 65:69
MADRID - Bolonjski Teamsystem je poskrbel za pravi podvig in v Madridu premagal domači Real. bolonjčani so tako dokazali, da lahko premagajo vsakega nasprotnika in bodo gotovo tudi v drugem delu tega pokala za marsikatero ekiipo trd oreh.
Ostali izid: Samara -Paok 84:77. Končni rstni red: Union Olimpija Ljubljana 14 (+71), Asvel Villeurbanne 14 (+30), Real Madrid 12, Team-system Bologna 10, Paok Solun 8, Samara 2.
Na sliki: Nesterovič (Kinder Bologna)
Obvestila
SD SOKOL vabi na predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger avtorjev Branka Lakoviča, Maria Magajne in Bojana Pavletiča ter knjige spominov na SSI Tisti vonj po Krasu avtorja Dušana Jelinčiča. Predstavitvi bosta danes, 18. t.m., ob 20.30, v župnijski dvorani v Nabrežini.
SD SOVODNJE, SZ MLADOST in SD JUVENTINA
vabijo vse mlade nogometaše, starše in prijatelje, da se udeležijo družabnega večera, ob priliki božičnih praznikov, jutri, 19. decembra, ob 18. uri, v prostorih Kulturnega doma v So-vodnjah.
SD POLET prireja 20. decembra, ob 19.30, tradicionalno božičnico s katero bodo kotalkarji zaželeli vsem staršem in prijateljem, vesel Božic in srečno Novo leto. Vabljeni!
PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 20. decembra svoje planince in prijatelje na zimski vzpon na Javornik. Zbirališče na Colu pri Cmem vrhu, ob 9. uri.
SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo smučarske tečaje na snegu. Klubski učitelji bodo na razpolago otrokom in'odraslim, ne glede na stopnjo smučarskega znanja. Poskrbljeno bo za prevoz. Informacije nudi tajništvo na tel. St. 040/2916004 ob večernih urah.
SK BRDINA obvešča, da je Se nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra tl. Vpisovanje se zaključuje . Inf. na tel. St. 040-212859.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Amold-stein). Prijave v uradu ZSS-DI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627.
V TRSTU / NA STADIONU »PRVI MAJ«
Uspela prireditev »Naš športnik ’98«
Med prisotnimi tudi predsednik OKS J. Kocijančič
Pred lepim številom Športnic, športnikov in družbenopolitičnih delavcev je bila včeraj na stadionu »Prvi maj« jubilejna, 15. skupna podelitev priznanj najboljšim športnikom in ekipam Primorske in zamejstva »Športnik ’98«.
Uspelo svečanost je »odprl« nastop Borove gimnastične skupine, ki jo vodi Olga Pavletič. Prevzel je nato besedo Ivan Peterlin, ki je brezhibno povezoval vso prireditev. V svojem uvodnem govoru je podčrtal pomembnost te manifestacije, ki je že 15. zapored skupno za Primorsko in zamejstvo, tako da lahko mirno trdi-nio, da so tudi športniki Pravi »ambasadorji slovenstva«.
»Da je ta prireditev dobro zasnovana in občutena na obeh straneh meje, kaže tudi današnja podelitev priznanj, saj je prisotnih veliko število ljudi,« je v svojem posegu ugotovil Jure Kufersin, predsednik Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji. Pristavil je še, da letošnje leto ni bilo tako uspešno in odmevno z rezultati, zlasti v ekipnih športih. S Posameznicami in posa-niezniki pa smo spet posegli po vidnih uspehih. Sicer pa so društva tudi v tem letu pokazala veliko vitalnost in predvsem je treba zato pohvaliti naše požrtvovalne športne delavce.
Poseben aplavz je požel Janez Kocijančič, ki je bil Prav pred dvema dnevoma potrjen za predsednika Olimpijskega komiteja Sllovenije Združenja Športnih zvez. Kocijančič, ki je prinesel pozdrave OKS, je poudaril važnost te prireditve, ki je pomemben dejavnik pri ustvarjanju enotnega slovenskega športnega prostora.
Sledil je nastop Kraških ovčarjev, nato pa podeli-
tev priznanja za življenjsko delo Odu Kalanu, enemu izmed pobudnikov skupne podelitve »Športnika leta«. Kalan, ki je bil naš zelo aktiven športni delavec in med drugim tudi predsednik ZSSDI, je na kratko spregovoril, kako je pred petanjstimi leti nastala ta skupna prireditev. Spomnil se je tudi večjih športnih manifestacij, ki so jih prirejali prav na »Prvem maju«, in seveda se je zahvalil za lepo priznanje, ki ga je dobil.
Oktet odmevi je nato zapel dve pesmi. Sledil je glavni in najbolj pričakovani del celotne manifestacije: podelitev priznanj »naj« posameznikom in ekipam. Zal, se tudi letos prireditve niso mogli udeležiti vsi nagrajenci, saj so bili nekateri zaposleni s svojimi klubi na raznih tekmovanjih in pripravah.
Predsednik ZSSDI Jure Kufersin in odgovorni urednik slovenskih programov Radia Koper-Ca-podistria Leon Horvatič sta podelila priznanja tretjeuvrščenim: Nadi Tunjic, Primožu Brezcu in RK M-Degro Piran za Primorsko ter Mateji Bogateč, Janu Bednariku in SD Vesna za zamejstvo.
Predstavnik Deželnega
sedeža Rai za FJK Igor Tuta in direktorica Primorskih novic Barbara Vernik sta izročila priznanja drugouvrščenim, za Primorsko: Heleni Halas, Darku Milaniču in NK Hit Nova Gorica ter Tanji Romano, Mateju Černiču (nagrado je dvignil oče) in KK Bor Radenska. Nagrade za najboljše pa sta podelila Leon Horvatič in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. Za Primorsko so nagrado za prvo mesto prejeli: Meta Mačuš, Tomaž Čopi -Mitja Margon in OK Slao-nit Anhovo za Primorsko ter Claudia Coslovich (nagrado je dvignila njena mama), Erik Švab in Kras Generali za zamejstvo.
Kot je že tradicija, je ZSSDI ob tej priložnosti podelilo priznanja našim zaslužnim športnim de-
lavcem in ustanovam, ki so za letos bili: Vlado Klemše, Stojan Metlika in Silva Meulia ter Nižja srednja šola S. Kosovel in licej F. Prešeren.
Kolesarju Mateju Mu-gerliju in glavnemu trenerju novogoriškega kolesarskega kluba Hit Casino Andreju Cimpriču pa so podelili priznanje za najbolj popularne športnike '98 po izboru bralcev Primorskih novic. Naj omenimo, da je bil včeraj na »Prvem maju« prisoten tudi mladinski svetovni prvak v povverliftingu Kristjan Devetak, prav po končani prireditvi pa je organizatorju zagodla »razsvetljava«. Na srečo pa se je vse dobro izteklo in pridne Borove gimnastičarke so lahko sklenile prireditev z lepim nastopom.
Priznanja ZSŠDI
VLADO KLEMSE STOJAN METLIKA SILVA MEULIA
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA
LICEJ FRANCETA PREŠERNA
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI V ZAMEJSTVU
ERIK ŠVAB
Osemindvajsetletnemu alpinistu Slovenskega planinskega društva iz Trsta je letos uspel velik podvig: osvojil je novo smer še neosvojenega in nepreplezanega vrha desete stopnje Tsaranoro na Madagaskarju. Eriku je uspel veliki met v navezi z Marcom Sternijem in Rolandom Lar-cherjem. Ta vzpon so v mednarodnih alpinističnih krogih označili kot enega letošnjih navječjih dosežkov na svetu sploh. Poleg tega podviga je Erik imel še tri druge smeri 9. stopnje v Dolomitih in pozimi preplezane ledne smeri v Julijskih Alpah, Dolomitih in v skupini Mont Blanca. V letošnjem letu je opravil že 40 vzponov v hribih in je že četrto leto zaporedoma med kategoriziranimi športniki Republike Slovenije z doseženim državnim razredom.
CLAUDIA COSLOVICH
Sedemindvajsetletna tržaška metalka kopja, članica turinskega poklicnega kluba Sisport, v Italiji že dolgo časa nima pravih tekmic, letos pa je silovito prodrla tudi na evropsko sceno. Najprej je junija opozorila
MATEJ ČERNIČ
Dvajsetletni goriski odbojkar se je moral na našem izboru po dveh prvih mestih letos zadovoljiti z drugim. Pa vendar ni bila njegova letošnja sezona nič manj uspešna od lanske. 2e po nekaj mesecih nastopanja v najvišji italijanski odbojkarski ligi, v kateri brani barve bolonjske Zinelle, ki letos pod imenom Conad nastopa v Ferrari, si je Matej aprila letos prislužil pozornost brazilskega trenerja Bebeta. Nekdanjega Valovega odbojkarja je namreč selektor povabil na treninge članske državne reprezentance, prav tiste, ki je pretekli mesec na Japonskem že tretjič zapored osvojila naslov svetovnega prvaka.
TANJA ROMANO
Petnajstletna tržaška kotalkarica, ki brani barve openskega Poleta, je že stalen gost naše prireditve in vse kaže, da bo to še dolgo let. Po lanskih uspehih na evropskem prvenstvu v francoskem Bordeamcu se je na mednarodni sceni dokazala tudi letos. V
JAN BEDNARIK
Po daljšem obdobju smo v zamejstvu spet dobili šahovskega mojstra. To je 25-letni Jan Bednarik, ki si je prestižni naslov prislužil letos julija po turnirju v Novi Gorici. Jan, ki je bil večkratni meddeželni mladinski šahovski prvak, je osvojil prvo mesto na letošnjem zamejskem prvenstvu v organizaciji šahovske komisije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Je član goriškega šahovskega kluba, M nastopa v A2 ligi in se mu je letos le za las izmuznilo napredovanje v Al ligo.
MATEJA BOGATEČ
Šestnajstletna rolkarica kriškega Športnega društva Mladina je letos prvič prodrla v izbor najboljših športnikov Primorske, čeprav že nekaj let opozarja nase z odličnimi rezultati tako na državni kot mednarodni ravni. Na svetovnem prvenstvu v
nase na drugi tekmi »zlate serije« v Rimu, kjer je z odličnim metom 65, 55 metra kar za dva metra in pol popravila svoj osebni rekord in osvojila prestižno 4. mesto. Avgusta pa je na evropskem prvenstvu v Budimpešti v.dresu italijanske državne reprezentance osvojila odlično 7. mesto. S tema rezultatoma je nesporno dala razumeti, da resno cilja na nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 in da bi se ji ta želja lahko tudi uresničila.
KRAS GENERALI
Namiznoteniške igralke Športnega krožka Kras so že stalne gostje naših prireditev, saj je to že tretji naslov najboljše ekipe, ki si ga predstavnice tega društva prislužijo. V minulem prvenstvu sicer niso osvojile državnega naslova, drugo mesto v Italiji pa je vseeno velik podvig, saj je bila konkurenca z nastopom vse večjega števila tujk zelo kakovostna. Prvo mesto v naši anketi je tudi priznanje za vse Krasovo namiznoteniško gibanje, ki sodi gotovo med vodilnav Italiji in se lahko ponaša s celo vrsto kolajn na državnih prvenstvih v različnih starostnih kategorijah.
nemškem Hannovru je namreč v kategoriji »jeunesse« osvojila naslov evropske prvakinje v kombinaciji, v prostem programu pa ji je pripadla srebrna medalja. V tej kategoriji Tanja nastopa šele prvo leto,- tako da si lahko od nje veliko obetamo tudi v prihodnji sezoni. Na državnem prvenstvu v Follonici je osvojila srebrno medaljo v prostem programu in kombinaciji, skupno pa je v svoji kratki, a že izjemno bogati karieri zbrala na državni ravni kar trinajst medalj, v našem izboru pa je prisotna že četrto leto zapored.
BOR RADENSKA
Borovi košarkarji so kot edina naša ekipa v tem letu dosegli napredovanje v višjo, C2 ligo. Za njihov uspeh smo trepetali prav do zadnjega kola, a napredovanje je bilo povsem zasluženo, saj so skozi vse prvenstvo igrali izjemno zanesljivo. Drugo mesto na naši lestvici je še toliko bolj zasluženo, če upoštevamo, da je Košarkarski klub Bor prava velesila tudi na mladinskem moškem področju.
Pinzolu je letos v dresu italijanske državne reprezentance v kategoriji naraščajnic zmagala v patruljnem teku in osvojila bronasto medaljo v štafeti, sama pa se najbolj veseli evropskega naslova v Sprintu, ki ga je osvojila v Rotterdamu nič manj kot v članski ženski kategoriji. V svoji starostni kategoriji je Mateja osvojila tudi naslov državne prvakinje v ravnini in štafeti.
VESNA
Kriško moštvo si je prvič v svoji bogati nogometni zgodovini prislužilo nastop v promocijski ligi. Prestop v višjo ligo je povsem zaslužen, saj je ekipa skozi vse prvenstvo odlično igrala in tudi suvereno osvojila prvo mesto. Napredovanje v višjo kategorijo je bil sad požrtvovalnega dela vseh igralcev, trenerja in odbornikov ter nenazadnje velikega prizadevanja dolgoletnega predsednika Franca Cattonarja.
~	NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI NA PRIMORSKEM	h
Atletinja Mačus, jadralca Čopi in Margon, odbojkarji Salonita
Mačusova državna prvakinja na 400 m z ovirami, v Budimpešti je bila 17. - Čopi in Margon svetovna podprvaka v razredu 470 - Evropska pot kanalskih odbojkarjev
1.	mesto METAMACUS Članica atletskega kluba Meblo Novogoričanka Meta Mačus nadaljuje z vsakoletnim napredkom. Letos je s časom 56, 80 le še za osem stotink zaostala za desetletje starim državnim rekordom na 400 metrov z ovirami. 2e tretjič je državna prvakinja, na evropskem prvenstvu je bila sedemnajsta, ob koncu sezone pa je zmagala na mednarodnem mitingu v Beogradu. Vse to ji je uspelo kljub poškodbi, njeni cilji pa so državni rekord, norma za svetovno prvenstvo in uvrstitev na olimpiado.
TOMAŽ ČOPI in MITJA MARGON
Portorožan Tomaž Čopi in Koprčan Mitja Margon sta ubranila lansko prvo mesto v našem izboru, saj sta dosegla še boljše
izide. Pravkar sta v Avstraliji, ker bosta nastopila na svetovnem prvenstvu v jadralnem razredu 470 in se hkrati pripravila na olimpiado, zato se nista mogla udeležiti podelitve priznanj. Njun leotšnji izkupiček je izvrsten: na svetovnem prvenstvu sta bila druga, na evropskem prav tako, na eni najbolj prestižnih regat za svetovni pokal v Medemblincku pa sta zmagala.
OK SALONIT
Kanalski odbojkarki so sicer morali letos prepustiti vrh Fuži-narju, ostali pa so druga ekipa v državi. Letos so se vselili v novo športno dvorano v domačem kraju, uvrstili pa so se tudi v pokal evropskih pokalnih zmagovalcev. Vehko so prispevali tudi k preporodu državne reprezentance, ki se prebija v prvo evropsko ligo. Kanalski klub ima trdne domače temelje. Ka-
detska ekipa Salonita je osvojila državno prvenstvo brez izgubljenega niza, iz kanalskih vrst pa prihaja tudi jedro državne mladinske reprezentance. V novi sezoni se je pomlajena članska vrsta že uvrstila v polfinale slovenskega pokala.
2.	mesto HELENA HALAS Dvajsetletna Helena Halas iz Šempetra, namiznoteniška igralka vrtojbenske Šampionke, si je letos izborila stalno mesto v članski državni reprezentanci in posebej opozorila nase na odprtem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije, kjer je z uvrstitvijo v osmino finala dvojic skupaj z Ljubljančanko Petro Dermastia izpolnila normo za nastop na olimpiadi.
DARKO MILANIČ
Kapetan slovenske državne
nogometne reprezentance. Izo-lan Darko Milanič je prvi Primorec, ki je zaigral v nogometni ligi prvakov. Že enakovredno merjenje moči z zvezdniki Ronaldovega kova je podvig, ki ga doživijo le redki. Leto 1998 bo zanj ostalo zapisano v presežnikih. Z graškim Sturmom je postal prvak Avstrije z rekordnim točkovnim naskokom, odmevni pa so bili tudi letošnji nastopi slovenske izbrane vrste.
NK HTT GORICA
Novogoriški ngometaši so spomladi pod vodstvom Srečka Katanca prebrodili krizo in kot najboljše primorsko moštvo zasedli 3. mesto v državnem prvenstvu. S prihodom Branka Tomažiča na predsedniško in Vlada Radmanoviča na trenersko mesto se je klub organizacijsko in strokovno še utrdil. Ob koncu leta je kljub težavam z igriščem in
težkim razmeram za vadbo osvojil naslov jesenskega prvaka.
3.	mesto.
NADA TUTNJIC
Veteranka piranskih rokometašic, enaitridesetletna Nada Tutnjič je prišla v sedanje okolje pred štirimi leti, ko so se Pirančanke še borile za obstanek. Z odličnimi obrambami in z marljivim delom je veliko pripomogla k vzponu kluba in k lanskemu četrtemu mestu v državnem prvenstvu, uvrstila pa se je tudi v državno reprezentanco.
PRIMOŽ BREZEC
Komaj devetnajstletni in kar 212 centimetrov visoki Primož Brezec iz Sežane je v pretekli sezoni največ pripomogel k obstanku sežanskih košarkarjev med prvoligaši, bil pa je tudi drugi strelec državnega prvenst-
va. Poleti je prestopil k ljubljanski Olimpiji, za katero je po poškodbi tudi že zaigral in dosegel prve koše v evropski ligi. Z reprezentanco do dvaindvajsetega leta je osvojil drugo mesto na evropskem prvenstvu, zaigral pa je tudi v najboljši slovenski izbrani vrsti.
ROKOMETNI KLUB
M. DEGRO PIRAN
Piranske rokometašice so ena redkih primorskih ligaških ekip, ki je v pretekli sezoni napredovala. V državnem prvenstvu so osvojile četrto mesto v slovenskem pokalu pa tretje. Z odličnimi nastopi so si priigrale pravico do igranja v evropskem pokalu mest. Piranski rokometni klub že desetletja slovi kot zdrav kolektiv, ki temelji na doma vzgojenih igralkah, tri igalke od drugod pa že vrsto let igrajo v Piranu.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA^
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Do 22. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do
12.30	in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih.
28. decembra koncert ob koncu leta.
Od 5. do 10. januarja 1999 »Bestiario Veneto«.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Predstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: 18. in 19. decembra ob 20.30, v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30. 21., 22. in 23. decembra ob 20.30.
Gledališče Mlela
Do 27. decembra bo »6. festival A ve Ninchi.« Jutri, 19. decembra ob 17.30 »Poeti triestini« v priredbi Claudia Grisancicha, ob 20.30 »Giulietta. L’ultima?«, Tolo Da Re. V nedeljo, 20. decembra ob 16.30 »DalVombra al sol«, Libero Pilotto. V to-
rek, 22. decembra on 20.30 »Va Piran«, Ruggero Paghi in Luisella Ravalico. V soboto, 26. decembra ob 17.30 »Stelio Mattioni«. V nedeljo, 27. decembra ob 16.30 »Mia fia«, Giacinto Gallina.
Goethe Institut
Jutri, 19. in v nedeljo, 20. decembra, dvojni predstavi ob 20.30 in 22.00 bo gledališka skupina »Ar-teffetto« predstavila delo »Giallo«. Rezija Corrado Canulli.
SALEŽ
Dvorana KD Rdeča zvezda
Jutri, 19. decembra ob 20.30, gostuje Sasa Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča »Bužec on, buSca jaz«. Režija Boris Cavazza.
TREBČE Ljudski dom
V nedeljo, 20. decembra ob 17. uri, gostuje SSG s Sosičevo »Balerina, Balerina«. Igrajo Lučka Počkaj, režija Branko Završan.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Niz današnjih komikov: danes, 18. decembra ob
20.30	Daniele Luttazzi, tabloid.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V	sredo, 30. in v četrtek, 31. decembra ob 20.00 Neil Simon: »Jetnik druge avenije«.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 19. dec, ob 20.30, v nedeljo, 20. dec. ob 18.00 in 20.30, v ponedeljek, 21. dec. ob 20.30 romantična komedija »Nori na Mary (There’s So-mething about MaryJ«. Režija: Peter & Bobby Far-relly.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Jutri, 19. decembra ob 19.30 bo na sporedu delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
Danes, 18. decembra ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«.
V	nedeljo, 20. decembra ob 16. in 20. uri, gosto-
vanje SLG Celje z delom Zorana Hočevar »Mož za Zofijo«.
V	ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra ob
10.00,	13.00 in 19.30 bo na sporedu delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
V	sredo, 23. decembra ob 10.00 in 13.00 Curth Flatovv: »Mož, ki si ne upa« ob 19.40 pa B. Tadel »Policija, d. d.«.
V	četrtek, 24. decembra ob 10.00, Boštjan Tadel: »Policija d. d.«.
CEUE
SLG
Jutri, 19. decembra ob 15. uri, gostuje SSG iz Trsta z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Rezija Jasa Jamnik.
________________AVSTRIJA___________________
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Danes, 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v čudežni deželi« (pravljica z glasbo).
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Operna sezona
Jutri, 19. dec. ob 17.00, 20. dec. ob 16.00 in 22. dec. ob 20.30, opera G. Verdija »II corsaro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callega-rija.
Dvorana Tripcovich
V ponedeljek, 21. decembra ob 21. mri bo imel koncert Ivano Fossati.
(na sliki).
V	torek, 22. decembra ob 20.30 božični koncert v izvajanju raznih skupin.
Cerkev sv. Marka evangelista (Reška cesta)
Danes, 18. decembra ob 20.30, bosta izvajala božični koncert zbora Cappella Tergestina di Notre Dame de Sion in Schola Cantorum St. Eymard pod vodstvom Marca Podda.
ZGONIK
Športno-kulturni center
V	nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New swing quartet slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD Rdeča zvezda.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	nedeljo. 27. decembra ob 17. uri, nastop SNG Opera in balet Ljubljana z delom B. Smetana: »Prodana nevesta«.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
Jutri, 19. decembra ob 20.30, nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, pianist Benedetto Lupo, dirigent Nada Matosevic.
______________________SLOVENIJA___________________________
KOPER
Dvorana palače Gravisi - Barbabianca (Gallusova 2)
V	ponedeljek, 21. decembra ob 20. uri nastop Sonje Pahor -Torre -klavir. Na sporedu Beethoven, Lovec, Schumann.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Jutri, 19. decembra ob 18. uri baletna produkcija gojenk baletne Sole.
V	ponedeljek, 21. decembra ob 19. uri, božično novoletni koncert gojencev Glasbene Sole Sežana.
V	ponedeljek, 28. decembra ob 20. uri, prednovoletni večer z igral-cen Evgenom Carjem in Big band orkestrom Krško.
KOMEN Zadružni dom
KUD »15. februar« iz Komna in Podružnična glasbena šola sekcija
Vaška godba priredita v sredo, 23. decembra ob 19. uri 1. Božični koncert.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 18. decembra ob 20.30, božični koncert na katerem nastopa New svving quartet.
NOVA GORICA Kulturni dom
Jutri, 19. decembra ob 19. uri, bo v veliki dvorani Kulturnega doma Božično-novoletni koncert otroškega in mladinskega zbora osnovne šole Solkan in gostov. Zborovodkinja Jožica Golob. Sodeluje tudi Glasbena šola iz Nove Gorice.
P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih. Predstave bodo: v nedeljo, 20. dec, ob 17. uri, v ponedeljek, 21. dec. ob 20. uri, v sredo, 23. dec. ob 10. in ob 19. uri, v četrtek, 24. dec. ob 11. uri, v ponedeljek, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri.
V	nedeljo, 27. dec. ob 17.00 in v ponedeljek, 28. decembra ob
20.00,	gostovanje Opere in baleta SNG Ljubljana. B. Smetana: »Prodana nevesta«.
V	ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Danes, 18. decembra ob 16.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«.
Jutri, 19. decembra ob 19.30 Giacomo Puccini: »La Boheme«.
V	ponedeljek, 21. decembra ob 19.30 Giuseppe Verdi: »Ples v maskah«.
Dvorana Slovenske filharmonije
Koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«, ki je bil predviden za 16. dec., je zaradi bolezni prestavljen na 22. december ob 20. uri. Nastopil bo Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelič- klavir. Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka.
Cankarjev dom
V	nedeljo, 20. decembra ob 18. uri, bodo simfoniki RTV Slovenija izvajali božični koncert. Gallusova dvorana.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen oh ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri Briščkih.
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Poštna palača: do 18. decembra je na ogled razstava o 20-letnici Skupine 78.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940
Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
V	galeriji Cartesius so razstavljene slike na papirju. Razstava bo odprta do 18. decembra, in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.
APT - razstavna dvorana (Ul. s. Nicolo 20): do
29. decembra bo razstavljal svoja dela Pino Giuf-frida. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	galeriji Torbandena razstavlja Miela Reina.
GORICA
Kulturni dom: unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«, bodo na ogled do 8. januarja 1999 in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. tire.
V	Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca.
ŽPETER
V	Beneški galeriji razstavlja Hijacint Jussa. Urnik
razstave: vsak dan razen ob nedeljah od 17. do 19. ure.
ČEDAD
V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od
10.30	do 20. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA_______________
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
PORTOROŽ
V Avditoriju bo danes, 18. decembra ob 19. uri odprtje razstave dekorativnega stekla avtorja Marka Jezernika. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v času večernih prireditev.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija
starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure.
v RAI 3
slovenski
program
2b Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
2a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Risanka: Sneženi zajec TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00,
9.40
9.50
11.30
11.35
12.25
12.50
13.30
14.05
9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Aktualno: Deset minut z Film: Nostra Signora di Fatima (zgod., ZDA ’52, i. G. Roland, A. Clark) Dnevnik
Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Varieta: Centoventitre Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Matlock - Dvojno življenje (i. Andy Grif-fith)
Dok.: Kvarkov svet Variete za najmlajse: Sol-letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Se-rio), vmes risanke Princesa Sissi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! J (vodi Carlo Conti)
® Vremenska napoved Dnevnik Šport
Kviz: La Zingara Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela) Dnevnik
Film: Vicino alla fine (vojni, ZDA ’92, i. P. berg, Ethan Havvke) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme | Aktualno: II grillo
RAI 2
7.00
9.15
9.45
10.50
11.10
12.00
13.00 13.30
14.00 14.40
16.00
18.10
18.40
Variete za najmlajse: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.10 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Kronika v živo: Vita in diretta (vodi Michele Cu-cuzza), vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Sereno varttiabile
19.05
20.00
20.30
20.50
23.00 23.45
0.35
2.00
Nan.: J. A. G.
Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Serenate Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, danes v parlamentu, vreme, šport Film: Presenza inquie-tante (thriller, ZDA ’90) Brezdelje utruja?
RAI 3
6.00
8.30
10.55
12.15
12.20
14.00 14.50
15.30
17.00
18.30
19.00
19.55
20.00
20.55
22.30
23.15
0.30
1.10
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Sola v živo 10.30 Podobe SP v smučanju: ženski smuk Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Politična tribuna, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo, 15.00 Sredozemlje
Športno popoldne Dokumenti: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo)
Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Indiana Jones TV film: La stanza dei giurati - We, the Jury (dram., ZDA ’96, i. K. McGillis, L. Hutton) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italia Maastricht
Dnevnik, pregled tiska, kultura
Fuori orario/RAI šport
§5 RETE 4
^0> ITALIA 1
Slovenija 1
fr* Slovenija 2
	Nad.: Piccolo amore, 6.50		Otroški variete Ciao ciao
	Regina		mattina in risanke
	Pregled tiska		Nan.: Mac Gvver
	Nad.: Guadalupe, 9.45		Film: La piccola princi-
	Alen, 10.45 Febbre d		pessa (kom., ZDA ’39, r.
	amore		W. Lang, i. Shirley Tem-
	Peste e corna		ple, lan Hunter)
	Dnevnik		Šport, 12.25 Odprti stu-
mB	Aktualno: Forum		dio
[m	Dnevnik Tg 4		Risanke
	Kviz: Kolo sreče	«		Risanke: Simpsonovi
ImR	Nad.: Sentieri - Steze		Varieteja: Colpo di fulmi-
	TV film: La luce del ere-		ne, 15.00 Fuego!
	puscolo (dram., ’97, i. G.		Nan.: Beverly Hills
	Glose, W. Goldberg)		Variete za najmlajse,
	Kviz: OK, il prezzo 6 gin-		vmes risanke
	sto		Nan.: Baywatch
	Dnevnik	B	Odprti studio
	Risanke	m	Šport
	Nan.: La dottoressa Gib	H	Nan.: La Tata (i. Fran
	(i. B. D' Uršo, F. Testi)		Drescher), 19.30 Innamo-
	Film: 11 prefetto di ferro		rati pazzi
	(krim., It. 77, i. G. Gem-		Variete: Sarabanda (vodi
	ma, C. Cardinale)		Enrico Papi)
	Pregled tiska		Film: L’ uomo ombra -
	Film: 11 mondo nuovo		The Shadovv (fant., ZDA
			’94, i. Alec Baldvvin, John Lone, P. A. Miller)
S CANALE 5			Boks: Silvio Branco -Agostino Cardamone (SP
			EVVBO v srednji kat.)
			Glasba: Phil Collins
	Na prvi strani		Odprti studio
	Jutranji dnevnik Tg5		Fatti e misfatti
	Aktualna odd.: Vivere		Šport studio
	bene benessere		
	Variete: Maurizio Costanzo		
	Show Nan.: Detektiv na razpotju,	S TELE 4	
	12.30 Due per tre (i. Johnny		
	Dorelh)		
	Dnevnik TG 5	R™	19.30, 23.00 Dogodki in
	Aktualno: Sgarbi quoti-		odmevi
	diani		Kviz: Cooperando
	Nad.: Beautiful (i. Ronn	BR?	Gledališče v Gorici
	Moss, Hunter Tylo)		LBJ
	Aktualna odd.: Domini e		Zoom umetnost
	donne - Moški in ženske		Glasba: Musichiamo
	(vodi Maria De Filippi)	SE	Zoom umetnost
	TV film: 11 matrimonio di	mi	Film
	Shelby (kom., ZDA ’98, r. C. Burnett, i. Richard		
	Brooks, Lynn VVhitfield) Kronika v živo: Verissi-mo	(s) MONTECARLO	
	Variete: Superboll (vodi Fiorello)		19.30, 22.45, 0.30 Dnev-
	Dnevnik TG 5		nik, 13.30, 19.50 Šport
	Variete: Striscia la noti-		Specialmente Tu
	zia (vodita Ezio Greggio		Nan.: Quincy
	in Enzo lacchetti)		Film: La storia di Tom
	Variete: Paperissima (vo-		Destry (’55, i. A. Muphy)
	dita Lorella Cuccarini in	jjjr	Variete: Tappeto volante
	Marco Clumbro)		Variete: Zap Zap
	Variete: Titolo (vodi En-		Film: A 007 - Thunder-
M	zo lacchetti)		ball (VB '66)
»»h	Variete: Maurizio Costan-		Film: Diario di im assassi-
m	zo Show		no (krim., ZDA ’91, i. Sha-
uri]	Dnevnik		ron Stone)
	Vremenska panorama		Vremenska panorama
	Napovedniki		Nan.:	Vsi županovi
	TV prodaja		možje (ZDA, 14. ep.)
	Tedenski izbor:		Matineja. Nanizanka: Za-
	Glejte, kako rastejo: Jasno		mudniki (Avstralija, 2.)
	in glasno, 10.15 Otroška		Nan.: Pacific Drive (Av-
	oddaja, 10.25 Parada ple-		stralija, 123. ep.)
	sa, 10.40 Znanje je ključ,		SP v smučanju: ženski
	11.10 Pomagajmo si		smuk
	Oddaja TV Maribor: Na		Tedenski izbor. Nani-
	vrtu		zanka: Lukas (Nem., 4.)
	Poljudnoznanstvena od-		Nanizanka: So leta mini-
	daja: Privlačnost živali		la (VB, 1. ep.)
	Poročila, vreme, Šport		Film: Dejanje iz ljubezni
	Vremenska panorama		(VB)
	Podoba podobe		Euronevvs
	SNG Drama Ljubljana:		TV prodaja
	Stričkove sanje (F.M. Do-		Film:	Želim si te
	stojenski (r. J. Babič, i. D.		(Nemčija)
	Benedičič)		SP v smučanju: ženski
	Mostovi, 16.50 Obvestila		smuk
	Obzornik, vreme, šport		Nan.: Indaba (Fr., 23. ep.)
	Po Sloveniji		Nan.: Davis, ravnatelj
	Oglasi	■	(ZDA, 4. epizoda)
	Zlatko Zakladko: Gobji	IMti	TV igrica: Kolo sreče
	princ v mlinu	iuP?	Videoring
	Ris. nan.: Cofko cof		Novosti z mojco
	Dok. serija: Izzivi prihod-		TV film: Poredušov Janoš
	nosti		Dok. serija: Velike ro-
	Razpoke v času: Sloven-		mance 20. stoletja (8. del)
	ski miti in legende - Mik-		Film: Modri lastovičar
	lova Zala		(Švica 1996, r. T. Tanner,
	Risanka		i. C. Gotz, S. Luthy)
	TV Dnevnik, vreme, šport		Nan.: Sodišče (ZDA, i. P.
	Zrcalo tedna		VVettig, Brad Johnson, 5.)
	Petka		Nananizanki: Vsi župa-
	Odmevi, kultura, vreme		novi možje (ZDA, 15.
	Šport, oglasi		ep.), 0.25 Moloney (ZDA,
	Polnočni klub		15. epizoda)
Hilli;	Oddaja TV Koper: TV Po-		Napovedniki
	per		
	Dok. serija: Izzivi prihodnosti	m	
HM	Razpoke v času		
			
	Napovedniki	6C Koper	
			
			Euronevvs
			SP v smučanju: ženski
	TV PRIMORKA		smuk Četrtkova športna oddaja
			Košarka: Asvel - Union
m			Olimpija
m	17.00 Videostrani		Program v slovenskem je-
E	Videospot dneva		ziku: Več ljudi več ve
E	Gostišče Pikol		Primorska kronika
i	Kviz: Crkarija		Dnevnik, Šport
1	Nad.: Sosedje (106. del)		Otroška oddaja: Gugalnica
	Kako biti zdrav? In zrna-		Vsedanes aktualnost
	govati (Rudi Klarič)		Potopis (vodita R. Giuri-
	Videostrani		cin, S. De Franceschi)
	Dnevnik, vreme		Potovanje po Nemčij
	Hitov trenutek		Vsedanes - TV dnevnik
	Spoznajmo jih: Mojca		Folkest ’98
	Dumančič		Pogovorimo se o...
	Lokalne TV: TV Ptuj		Vsedanes - TV dnevnik
	Glasb, odd.: Video Top		
	Dnevnik TV Primorka		
'\
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 4.); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MePZ Capella tergestina; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače;
15.05	Glasbeni predah; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 MePZ Obala;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka gasba;19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Prečilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki tedna;
10.00	Avtomobilistične minute; 12.05 Countr/ glasba; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti;
22.00	Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Orgelski festival; 19.30 Božični koncert Mariborske filharmonije;
22.05	Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnmik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z.. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
24
Petek, 18. decembra 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
f	SREDIŠČE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANT1- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
	K) l—...		4	O O		Sl	ssss	JI	i —		l	Hill	*\ —	X	\	C	A
Danes: ob 2.30 najnižje -13 cm, ob 8.25 najvišje 50 cm, ob 15.23 najnižje -61 cm, ob 21.57 najvišje 29 cm.
Jutri: ob 3.04 najnižje -13 cm, ob 8.55 najvišje 50 cm, ob 15.52 najnižje -63 cm, ob 22.29 najvišje 31 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m...:..........4
1000 m..............6
1500 m..............7
2000 m.............4
2500 m ............1
2864 m.............0
V soboto bo sprva še precej jasno, po nižinah bo megleno. Cez dan se bo od zahoda pooblačilo, v zahodni in v osrednji Sloveniji bo proti večeru ponekod rahlo deževalo. V nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, po nižinah v glavnem kot dež.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Sto besed, ki so označile stoletje
BERLIN - Aids, beat in perestrojka so tri od besed, ki so najbolj sooblikovale 20. stoletje; navedene besede sodijo med »sto besed oz. pojmov stoletja«, ki jih je izbrala žirija po naročilu nemškega društva za nemški jezik.
Mednje sodijo še holokavst, železna zavesa, pilula, bikini, homoseksualen, samski, pristanek na Luni, podnebne spre-
membe, doping, žvečilni gumi, preobrat, voditelj, beton, računalnik, demokratizacija, design, tretji svet, mamila, emancipacija, energetska kriza, fašizem, televizija, film, tekoči trak, letalo, prosti Cas, mirovno gibanje, gen, globalizacija, imidž, inflacija, jeans, hladna vojna, koncentracijsko taborišče, kreditna kartica, mafija, molotovka, pop, ra-
dar, radio, zadrga, rock‘n‘roll, satelit, delo na Črno, samou-resnicitev, seks, šport, zastoj, sputnik, evtanazija, stres, varstvo okolja, vitamin, genocid, reklama, nebotičnik...
Seznam je sestavila sedemčlanska žirija; nezadovoljstvo nad dejstvom, da na seznamu ni pojma »žensko gibanje«, pa je izrazila publicistka Aliče Schvvarzer. (STA)
V Španiji se je zrušila šola: zasutih dvajset ljudi
BARCELONA - Na sevem Španije se je včeraj zjutraj zrušila neka poklicna šola in pod seboj pokopala najmanj deset ljudi. Kot so v Barceloni sporočili gasilci, ne izključujejo možnosti, da je pod ruševanimi celoo 20 ljudi. Doslej so našli eno truplo, tri uCenke pa so rešili. Nesreča se je pripetila dopoldne v šoli za tekstilni design v kraju Igualada pri Barceloni, ki je bila v prostorih nekdanje tekstilne tovarne. Zrušenje trinadstropne zgradbe povezujejo z obnovitvenimi deti.
V ZDA oče vse pogosteje tudi v vlogi matere
VVASHINGTON - V Združenih državah Amerike se je Število družin brez matere, v katerih je glava oče družine, od leta 1995 povečalo za 25 odstotkov, in sicer z 1, 7 na 2,1 milijona gospodinjstev. Gospodinjstva s samo enim od staršev skupno predstavljajo 27 odstotkov vseh gospodinjstev z otroki. (STA/Tanjug)
Poroka v vojaškem helikopterju
BANGALORE - Indijski trgovec Karim Abas, ki se je lansko leto poročil na slonu, si je zaželel, da bi imel njegov mlajši brat prav tako nepozabno poroko: zamislil si je, da bi ta svečani obred opravil v vojaškem helikopterju. Poroka je zares potekala v zraku, in sicer med 20-minutnem poletom v navzočnosti dveh islamskih duhovnikov. »To je bil tako edinstven občutek, da ga ne morem opisati z besedami,« je povedal novopečeni ženin. V vasi Alipur v indijski južni pokrajini Kar-nataka se je na dan poroke zbralo nekaj tisoč ljudi, ki Se nikoli niso videli helikopterja, in si privoscih ogled nenavadnega	obreda.
(STA/Tanjug)
_______________________
Parfum, pri katerem se vam lahko zavrti v glavi, če ne zaradi vonja pa zaradi cene
MUNCHEN - Kdor še ne ve, kaj bi	delana iz platine, zlata in kristala, zaljubljeni osebi podaril za praznike, in	mašek pa so izdelali pri Rolls Royceu
ne ve, kam bi z denarjem, lahko v Mun- in Bentleyu. Kaj pa cena? Prava »ma-chnu kupi stekleničko parfuma Vi, ki lenkost«: približno 150 milijonov lir. ga izdelujejo v britanski parfumeriji Ce ob vsem tem parfum še lepo diši, je Gianni Vive Sulman. Steklenička je iz- uspeh darila zagotovljen.
Dedek Mraz

in politika
VVASHINGTON Ameriški demokrati in republikanci svoje pri- , vržence zbirajo v krogu priljubljenih oseb, Dedek Mraz pa bi se verjetno kljub temu izrekel za neodvisnega, so pokazali izidi javnomnenjske raziskave. Dobri dve tretjini ameriških volilcev namreč meni, da bi se Dedek Mraz označil za neodvisnega, približno devet odstotkv jih je mnenja, da bi se označil za demokrata. Sest odstotkov pa jih je prepričanih, da bi se označil za republikanca. (STA/Hina)
Nemci
se najraje ljubijo v postelji
MUNCHEN - Nemci imajo radi mehko: kar 88 odstotkov nemških državljanov se najraje ljubi v postelji, so pokazati izidi študije, ki jo v januarski izdaji predstavlja revija Freundin. Skoraj polovica od 10.000 vprašanih v starosti od 16 do 45 let je priznala še, da imajo radi tudi ljubljenje na plažah in v kopalnih kadeh. Nasprotno pa seks v avtu ali v pisarni ni vec tako priljubljen. Za volanom se zagreje samo vsak peti Nemec, le eden od desetih pa svoje seksualne fantazije izživlja na pisalni mizi ati v Cajni kuhinji , v službi. (STA/Hina)
__________________________J