TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Na vseh voliščih slavnostno razpoloženje . Priprave k volitvam so razgibale množice volivcev. Drugega junija so pivi volili že ob 5. uri zjutraj; vsa volišča so bila lepo okrašena, skoraj pov--sod pa so iz zvočnikov donele borbene in narodne melodije. Lepa udeležba kaže na izredno samozavest in željo, da bi naši samoupravni organi čimbolj močno posegali v gospodarjenje. Naši dopisniki in novinarji so nam takole prikazali živahno volilno razpoloženje::. ELEKTROMEHANSKA — KRANJ Ta, po številu zaposlenih — največji kolektiv,: je7 imel kar 18 volišč in to 16 na te-, ritoriju tovarne, eno v E E KONTAKTOR onkraj Save, eno pa v obratu, Lipnica. . Z vseh volišč so poročali vsaki dve Uri o številu udeležencev. Ob 10. uri je volilo že 72 odstotkov volivčev, 'čeprav, delajo v treh izmenah. Prvi so volili že-' ob . 5. uri zjutraj. Prva je. končala EE Kinoinontaža, druga pa »Prevoz«. Izmed večjih volilmir enot je II. ernv.a v produkciji kot prva v redu oddala volilni materini; ž rezultati -in zapisnikom. ABC ŽELEZNIKI ‘Lepo' okrašen prostor in prijetne melodije so napravili res pidznično vzdušje., v tovarni in na samem volišču; pred tovarno so vihrale zastave. Od volilnega . Odbora smo izvedeli-, da je do 11. ure glasovalo! od 507 upravičencev 342 ali. 67 odstotkov, članov kolektiva. Volitve bi bile ver-jetno zakijučene..~že.-.-dQ ,14. ure, vendar je bilo to praktično nemogoče, ker veliko ljudi dela v drugi - izmeni in so lahko volili,šele po 14. uri. Pri vsakem' volivcu, -je'opaziti,; da " temeljito pregleduje vrsto . izbranih kandidatov; preden še je odločil, koga bo volil. To potrjuje zrelost de-lpvtiih. ljudi in zavestno željo, da naj bi bili v bodočih organih upravljanja ljudje, -ki si' znajo ustvariti svoja stali- šča in jih potem tudi zagovarjati, ' skratka 'taki -’¡ljudje, ki bodo kos zadanim' halo-, gam. ' F. K. LIPNICA 1 že dan pred volitvami sp člani volilne, komisije pripTa.-?., vili za volitveíyse potrebno. Volišče v Lipnici je bilo to pot v novem /montažnem prostoru res’ lepo pripravljeno. Prvi volivec je bil toV. Jože Koseffi vratar nočne izmene', ki; je/želel kot najstarejši član v obratu, pn*i Izpolniti volilno; dolžnost.. K nemotenemu poteku volitev jel prispevala svoje tudi volilna komisija s tem,- da je hitro in razumljivo pojasnjevala kako in koliko planov se voli, Do; devale ure je volilo že 70 odstotkov- volivcev.' Borbene. pesmi /iz 'zvočnikov:/sp prijetno, dopolnjevale. slavnostno Vzdušje.-' I. M. OTOCE V O t očah smo se pripravljali na volitve.; žS' od 12. maja,^ko smo- na. zboru delov/ nlK’ ijüdi postavili kandidate. (Dalje na 8. strani) še posebno vedro razpoložen so volili naši mladi prola« vajalci v nove samoupravne organe Maršal Malinovski na obisku v „Iskri“ V ponedeljek, 1. junija je obrambni minister ZSSR maršal Sovjetske zveze Ro-dion Malinovski s soprogo in člani delegacije sovjetske vojske obiskal tovarno »Iskra« v Kranju. Pred vhodom v tovarno so goste pozdravili predsednik občinske skupšči- ne Martin Košir, podpredsednik občinske skupščine Slavko Beznik, sekretar komiteja ZK v Kranju Ivo Krč, generalni direktor tovarne »ISKRA« Dušan Horjak, predsednik delavskega sveta Vlado Sodin, vodilni delavci in številni člani kranjskega kolektiva. ftaršal Malinovski se je ob svojem obisku v kranjski tovarni živo zanimal za izdelke »ISKRE« Na toplo dobrodošlico, ki jo je v imenu kolektiva izrekel predsednik delavskega sveta Vlado Sodin, se je maršal Malinovski prisrčno zahvalil. Poudaril je • lepo ime podjetja — ISKRA —- to je »iskra«, ki se je razplamtela v mogočen »plamen« skupne borbe proti fašizmu. Ob navdušenem pozdravljanju in ploskanju članov kolektiva, si je maršal ogledoval tovarno in njene izdelke. Posebno dolgo se je mudil v /montaži telefonskih central, kjer se je živo zanimal ža delo, povprašal nekaj delavk in delavcev o osebnih dohodkih, kako so zadovoljni z delom ipd. V kinombn-taži so bili visoki gostje seznanjeni z izdelki Iskre, ogledali pa so si tudi film o Iskri. V kasnejših razgovorih je bil maršal Malinovski seznanjen o razvoju podjetja. Toplo pozdravljen od članov delovnega kolektiva se je maršal Malinovski s spremstvom sovjetske vojske poslovil in se odpeljal proti Bohinjski Beli. jučki polletne konference organizacije v tovarni Elektromehanika Kranj 1. V tovarni bi bilo: treba čimbolj omejiti nadaljnje »zaposlovanje delavcev, hkrati pa z boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet in delovnega časa in bojjšo kvaliteto dela doseči naraščanje proizvodnje na delavca, ki kaže v zadnjem letu tendenco; upadanja. 2. Izdelati je treba jasnejši koncept o razvoju specializacije tovarne v tehnološkem in'; organizacijskem smislu 'in' pri tem prvenstveno upoštevati načelo, da mora biti delovna enota v tehnološkem, ekonomskem in socialnem smislu zaokrožena- celota. To bo tudi nudilo bistvene pogoje za. razvoj samoupravljanja na nivoju delovne enote, ki sedaj stagnira. 3. Ustanovitev in usposabljanje nove specializirane enote telefonije mora tovarna šteti za svojo delovno nalogo in zaradi tega nesebično poskrbeti tudi za najpotrebnejše kadre in zasnovo strokovnih služb bodoče tovarne. Pri tem pa ji morajo strokovne službe uprave podjetja in samoupravnih orga- nov podjetja nuditi ustrezno pomoč. Proces specializacije in notranje reorganizacije tovarne je 'treba izvajati energično, -s polno odgovornostjo '■ in brez odlašanja. 4. Organizacija ZK bi morala poskrbeti za boljšo informiranost svojega članstva vsaj v tistih bistvenih vprašanjih, o katerih je potrebno enotno stališče' vseh subjektivnih sil. Tako ne bi več prihajalo do neljubih pojavov «neorientiranosti, včasih pa tudi nediscipline posameznih članov, kadar se v kolektivu s takšnimi problemi Srečujejo. 5. Vsi komunisti, posebno pa še tisti na vodilnih delovnih mestih v tovarni, naj se zavzamejo za .uspešnejšo organizacijo tekmovanja mladih delavcev v produktivnosti in disciplini. Ustrezne komisije pa naj z vso resnostjo, četudj samo iz vzgojnih razlogov, obravnavajo predloge mladih proizvajalcev za tehnične izboljšave. Dolžnost mladih komunistov pa je -v prvi vrsti, da se vključijo v RAZPIS Komisija za sklepanje in »odpovedovanje delovnih. razmerij tEE Skupnih »služb tovarne »F.I »F.K-TROMEHANIKA« Kranj, objavlja prosti delovni mesti: KADROVIK Pogoj: višja šola ali popolna srednja šola z daljšo delovno prakso svbj ih merilihin yi-dflrih. Mene je največ skrbe-s lo m mfc Se vedno- skrbi: tole: kako; sanirati finančno- sta- nje podjetja, urediti, njegovo-finančno likvidnost t. j. zmožnosti, takojšnjega poravnavanja obveznosti,- bodisi iz obratnih ali investicijskih sredstev,, poravnavanja obveznosti do družbene skupnosti, komitentov, do samega kolektiva in do skladov podjetja. Za občutno zboljšanje takšnega. stanja obstajajo, po mojem mnenju,, otipljive možnosti; v tem pogledu bi. se stanje lahko-precej zboljšalo; če bi pravilno ocenili, pomen- obratnih sredstev v podjetju in njihov vpliv na splošno gospodarsko stanje podjetja in. na. končni, finančni uspeh posamezne, tovarne in- podjetja» sploh. Da se pravilno razumemo: pri našem podjetju ne gre za. insolventnost t. j. za pomanjkanje vrednostnega kritja naših obveznosti, saj je podjetje kot celota, razmeroma precej; rentabilno in: ustvarja-precejšnje nove vrednosti, kar kažejo vsi naši. periodični obračuni, in sklepni letni računi. Za našo, - lahko, rečemo kronično finančno . nelikvidnost, nismo samo. mi nosilci krivice; obstajajo tehtne objektivne težave,, ki so izven-našega kroga poslovanja in naših možnosti ukrepanja.. .Te težave so- predvsem v tem, da so podjetju oziroma prejšnjim samostojnim tovarnam, odmerjena in dodeljena prenizka stalna obratna sredstva, da so. ta sredstva ^nespremenljiva, čeprav je naša proizvodnja v stalnem porastu, kakor tudi to, da tovarne, dokler so’ bile še na samostojnem' obračunu, niso primemo in ustrezno dotirale lastni sklad* obratnih sredstev ,iz sredstev svojega čistega dohodka, da bi se s tem ojačili potrebni lastni viri obratnih sredstev. Viri obratnih sredstev zato ri-iso rasli paralelno s potrebami po obratnih sredstvih oziroma s povečano p roiz-vodhjo; Po. mojem, prepričanju pa obstajajo po dfugi strani tudi jpooni subjektivni razlogi za. nelikvidnost podjetja, Ti. tičijo» predvsem- v tem; da naši odgovorni ljudje dajejo premalo- poudarka- in. pomena tzv. zamrznjenim obratnim sredstvom t. j. prevelikim- zalogam reprodukcijskega materiala, polizdelkov ih izdelkov namenjenih trgu, predolgemu procesu proizvodnje- t. j. nedokončani proizvodnji in. kar ie naibrž- najkrepkejša postavka v tej problematiki; da naše odjemalce -7 kupce kreditiramo občutno nad' dbvoljeniin bančnim* normativom in; nad, v splošni komercialni praksi, priznano skadenco. Posebno poglavje, kot sem že omenil, je kreditiranje naših kupcev, ki jih stalno povprečno kreditiramo- za okoli pet milijard dinarjev. Takšno čezmerno kreditiranje; ki se prepočasi spreminja v plačano realizacijo, verjetno’ izhaja iz tega, Use je naša iz-terjevalna’ služba organizacijsko; ah: kvalifikacijsko in številčno» slabo organizirana in samo kampanjsko pripravljena, za ustrezne akcije; ali pa» da- kreditiramo nelikvidne, ali celo- plačila nezmožne» komitente; če: bi skrajšali časovni presledek, med- fakturiranjem in vplačilom- naših terjatev vsaj na polovico, kav še’ vedno ne bi ustrezalo bančnim normativom kreditirani a-, bi samo iz / Mladina „Iskre“ na, TV ekranu Se eno priznanje mladini „Iskre“ Pohvalam in čestitkam, ki jih prejema, mladinska organizacija »ISKRE« ; spričo uspelega tekmovanja tako od Upravnih kot pd političnih forumov, se je te dni pridružilo še eno priznanje -uredništvo »Mladinskega TV kluba« je povabilo na stojo oddajo predsednika ZMS »ISKRA« tov. Viktorja Korošca in enoi od nagrajenih mladink Cvetko Mubljevo. \ Kako je potekala oddaja smo lahko videli in. slišali na šaših TV ekranih, žal, je snemalec »gledal« le. pol 'skupine; dočim je drugo polovico enostavno prezrl, čeprav so tam sedela prikupna dekleta oz. nagrajenke v mladinskem tekmovanju za dvig produktivnosti. Nerazgibano in pomanjkljivo snemanje te skupine bi lahko kvečjemu ocenil z minus 3. Po' snemanju sem stavil tov. Korošcu nekaj vprašanj. »Tovariš predsednik, kako ocenjujete to pozornost naše javnosti in TV, ki vas je Uvrstila v svojo oddajo? Ste pre-■senečeni?« »Da in ne. Sodim, da na oddajo v TV klubu,, na tekmovanje v žaganju drv in vlečenju vrvi, pride brez škode tudi kakšno obvestilo o napornem in dolgotrajnem vlečenju »gospodarske vrvi« v našem podjetju, pri čemer je zadnje čase krepko poprijela tudi naša mladina. Sicer pa so bili povabljeni tudi predstavniki nekaterih podjetij, ki so, tekmovala.« »No, pa vendar, priti na TV ekran ni karsibodi!« »Ni malenkost, . priznam. Toda menim, da je s tem dano priznanje vsej mladini »ISKRE«, bolje rečeno — ti-, stim, ki so se z dušo in srcem udeležili velikega tekmovanja. Osebno pa sem vesel, da šem imel zopet priložnost povedati tisto, kar sem povedal že na zaključni proslavi na s Mirni gori, namreč, da je pomenilo tekmovanje učinkovito mobilizacijo mladih iz vsega podjetja, in da bp postalo naprej, stil našega dela. In končno,, da bo eiia od glavnih ■ nalog naslednjega tekmovanja aktiviranje tudi tistih mladincev in mladink,? ki , so -v minulem tekmovanju =rr oprostite izrazu — držali roke v žepih in neprizadeto gledali, kako se borijo drugi tudi. za njihov standard.« Na vrsti je bila. tovarišica Mubijeva. Pravi lik poštenega tovarniškega dekleta, živo nasorotie deplasirane »twist, proizvodn je«, ki jo' že malo preveč prikazuje naš mladinski TV ekrrn. »Samo eno vprašanje. Kako ste zmagali na tem tekmovanju— povejte nam tajnost vašega uspeha?« Š§ »Ne vem kaj mislite s tem? Delam pač na stružnici za oblikovanje bakelitnih izdelkov. ■—- Tajnost uspeha? Tekmovanje sem vzela zares. Toda stružnice ne moreš priganjati in zato je tem bolj važna priprava za delo in delovna disciplina. Predvsem pa zavest, da ne garam samo za ljubi kruhek fsaj. zaslužek ni slab — tudi do 40 tisočakov na 'mesec), temveč, da 'šem del- velike družine, ki tekmuje za boljši standard z mano vred.« »Se nameravate udeležiti tudi naslednjega tekmovanja? Kaj sodite o organizaciji tekmovanja?« »Seveda! Organizacija tekmovanja je bila v glavnem dobra, le obveščanje o rezultatih ni potekalo' dovolj hitro. Prepozno šo bili obveščeni. kdo je v naskoku, kdo »beži« pred drugimi, da bi ga skušali ujeti že med tekmo. S snemanja v Podvinu. Napovedovalec mladinskega TV kluba, Tomaž Trček, zastavlja vprašanja mladim proizvajalcem Saj veste, t6 daje tekmovanju draž in mikavnost.« Povrnili, smo-se k tov. Korošcu. »Kakšne so vaše največje želje? Uspeh novega tekmovaiija?« »Veste nisem tak idealist, kot si morda mislite. Sem orodjar in ponosen sem na to, toda želim še letos dokončati srednjo tehniško in preiti nato morda na fakulteto. Veseli me raziskovalno delo. Močno pa si' želim, da bi- se kcnčno uredilo moje stanovanjsko vprašanje, saj stanujem ločeno ’od žene in otroka že več kot let.p dni .« Kako ustreči? Idealizem je-premalo. Pri dejanjih pa je' posameznik odvisen od raz-Mčnip tokov, ki se včasih združijo in prinesejo srečo, največkrat pa le upanje ... . No, in ee! zaključim pome-: nek lahko rečemo t Mladina podjetja »ISKRA« jeI prvo nalogo za dvig produktivnosti, kljub težavam opravila dobro. Prepričani .smo,..da jim. bo dal ta uspeh liov, in Še siinejši polet. -bo Publikacije Prešernove družbe Iz Prešernove družbe v Ljubljani sem dobil podatke, da razen v treh tovarnah na-.šega podjetja, nikjer nimamo poverjenikov, ki bi skrbeli, da bi- te odlične in cenene knjižne zbirke prišle do zadnjega ljubitelja slovenske knjige. Menim, da ta podatek za nas ni razveseljiv, zato vabim vse, ki bi bili voljni prevzeti delo poverjenika PD, da pošljejo svoj naslov meni ah pa kar direktno PD Ljubljana, poštni predal 41 čl. - Vse pa, ki že nestrpno čakale na nove knjige, obveščam, da bo v decembru 1964 Prešernova, družba dala svojini-članom za letno članarino. 900 din eno umetniško reprodukcijo jn; 6 knjig: 1. Prešernov koledar za lete’ 1965; ' 2. Emil Zola: Tereza Ro-quin (roman); 3. Anton Ingolič: Enajsterica živih, povest; > 4. - Egon Erwin Kisch: Odkritja v Mehiki, potopis; 5. Ciril Cvetko: Glasba in mi; . 6. Ing. D. Ogrin: Zelenje \ našem okolju; za nadaljnjih 400 din pa izredno knjigo PD SLOVENIJA — Turistični vodnik po Sloveniji z vsemi, potrebnimi turističnimi podatki. To bo prvi popolni vodnik po vsej Sloveniji, opremljen tudi s posameznimi in podrobnimi zemljevidi. Dodatni zemljevid s kvadratno razdelitvijo pa bo stal 150 din. Knjiga bo izšla tudi v drugih jezikih. Vsi, ki bi si radi preskrbeli knjige Prešernove družbe, in tega do; danes še niso napravili, naj se takoj prijavijo pri poverjenikih, odnosno naj j a,vij o na moj naslov tudi za svojo bližnjo okolico koliko KOMPLETNIH .izvodov knji'8 naročajo (za skupno ceno 1500- din je 6 knjig in ena -izredna Slovenija in zemlje-V!d.). Poverjenik za »Iskro« Igor Slavec Kranj, Kidričev*' tega naslova ustvarili za približno 2 miliiardi. dinarjev likvidnih sredstev, s čimer bi v dobri meri zadovoljili naše dobavitelje. Občutno bi se tudi izognili blokaciji žiro račirna, tožbeni zahtevki naših dobaviteljev (ki nas stanejo njrioso milijonov in nam povzročajo moralno škodo) bi se skrčili-na minium. odpadla bi mnoga najemanja dragih kratkoročnih' kreditov. Omajan ugled našega podjetja, zaradi nepravočasnega poravnavanja obveznosti, bi se primemo popravil, in kar je velikega pomena, dohodek- podjetja bi se dvignil za nekaj sto milijonov dinarjev —■ ki jih sedaj izdajamo za razne obresti, davke, takse, sodnijske stroške itd. — Le-ti bi se lahko'uporabili v koristne poslovne namene in za dvig družbenega standarda celotnega kolektiva. . V tem pogledu smo marsikaj ukrenili na vs«h foru- mih podjetja: v začetku smo opazili precej uspeha v našem prizadevanju, toda kot smo pozneje dognali — je bila akcija le kampanjska, ker se je kmalu, situacija celo poslabšala. Tu bi bilo potrebno- sistematično delo, pravilno in resno dojemanje problema in njegovih posledic,, absolutna finančna disciplina, bolje koordinirano delo med planskimi, nabavni mi, proizvodnimi, prodajnimi in finančnimi. činitelji, v naših poslovnih enotah in v sami upravi podjetja, i Razen tega, po vaši preso-soji osnovnega problema, obstajalo razumljivo tudi drugi problemi organizacijsko-: finančnega in tehničnega značaja. Ali bi nam povedali nekaj tudi o teh problemih? Povedal sem že, da je obilica raznih problemov in težav, ki nam delajo preglavice v našem poslovan ju. Omejil se bom nredvsem na tiste probleme, ki. živo, segajo na naše področje -dela večinoma pa so odraz ' dela drugih sektorjev, ker njihovo ' delo najde svoj končni odmev v naših finančno!11- knjigovodskih izdelkih/ Že med letom 1963 smo Opazili, da nam marsikaj ovira delo,- konec leta pa smo dognali, da v naši organizaciji ni vse tako postavljeno in »uhojeno«, da bi z našimi »izdelki« zadovoljili organe upravljanja, delovne kolektive in končno tudi sebe. Gre predvsem za interni promet med poslovnimi enotami, ugotavljanje eksterne in m-ferne realizacije- -in delitev; dohodka po tovarnah na podlagi dejanske udeležbe posamezne tovarne v tem dohodku. Sedanje evidentiranje tega prometa, ki bi nam moral avtomatično dati dogodek, ali rezultat tovarne, ne ustreza našim zahtevam jn smo v ta namen ansažirali svoje strokovnjake in konzultirali tudi zunanje poklicne organizatorje na področju financ in knjigovodstva, toda še vedno nismo prišli do zadovoljive rešitv.e. Obilico težav imamo tudi zaradi. različnih sistemov dela v naših tovarnah. Sem velik pristaš integriranja gospodarskih organizacij v enotno podjetje, če so za ; to podani pogoji, če je integracija rezultat temeljitega ekonomsko-teh ničnega študija, če so pred integriranjem urejeni bodoči odnosi med . integriranimi podjetji iri postavljena enotna organizacijska načela in predpisi za enoten sistem dela v vseh tovarnah. Zdi se mi, da smo šlj v formiranje velike »ISKRE« brez teh neobhod-nih priprav, zato se še vedno poslužujemo različnih sistemov pri 'sestavljanju kalkulacij in obračunskih kalkulacij, v organizaciji obratov— nega knjigovodstva in spremljanju > stroškov po pošamez- nih izdelkih, v organizaciji materialnega knjigovodstva, v sistemu cen, kroženju dokumentacije za knjiženje itd. ' Problem zase je tudi razkropljenost finančnega sektorja podjetja, ki ima svoje posamezne službe razen v Kranju tudi na več mestih v Ljubljani. S tem je sinhronizacija iri koordinacija ter kontrola dela precej otežko-čena. Ali'-v svojem prizadevanju čutite kakšne težave s strani drugih sektorjev, morda organov delavskega samoupravljanja, in ali obstaja medse-bojno , razumevanje in enako gledanje na finančne proble me? Z veseljem moram ugotoviti, da nas organi, delavskegi samoupravljanja vsestranske podpirajo v odpravljanju obstoječih problemov." Prav tako so me odgovorni činitelji pravilno razumeli k podprli na različnih forumih Zakaj prešibko obveščanje? -- ISKRA .ima za obveščanje kolektiva, in javnosti, podobno kot vsako dobro Urejeno podjetje 'svoj tovarniški "časopis in pet novinarjev,,, dva za časopis, tri za .javnost — od teh dela eden. na področju Srbije in Makedonije.. . Razumljivo je, da tovarna' ril gospodarska organizacij a, ki bi. imela za cilj podpiranje in razvijanje publicističnih dejavnosti, dasi naše podjetje ni ravno ozkosrčno pri odmeri' 1 sredstev; za obveščanje kolektiva in javnosti. . Bolj kritično je vprašanje, kako so ta sredstva uporabljena. Na splošno lahko trdimo, da je j obveščenost kolektiva (to so že večkrat poudarjali sami bralci tovarniškega časopisa) sorazmerno skromna in nesmotrna. Stavim, da z, novinarji vred ne ve 0,5% članov kolektiva, kakšne so naše perspektive na področju avtomatizacije, pri kateri ima naše podjetje kar precejšen delež. Da o zapletenih problematiki naših financ ali o izvozu, niti ne govorimo! Morda so še; najaktualnejši del našega časopisa izvlečki o delu samoupravnih organov, Id vzbujajo vsaj. približne slutnje o tekoči problematiki v posameznih proizvodnih enotah in upravi podjetja. -Kje sd vzroki vsebinske šibkosti iri nezadostne sočnosti našega tovarniškega glasila? (Poročanja za ¿¿Javnost, zaenkrat namenoma ne omenjamo). Sodim (a ne obsojam -r zaradd pomanjkanja' pristojnosti), da je poglavitna slabost našega časopisa v napačni zasnovi pritekanja'informacij. Kot mi je znano, črpa uredništvo »Iskre« materiale Iz mreže dopisnikov-prostovoljcev, ki naj bi po- . ročali _o dogajanjih v svoji, proizvodni enoti. Zvečine so to ljudje; ki imajo veselje iri »žilico« ža pisarije: toda med njimi redko zasledimo; take, ki imajo resnično kaj tehtnega povedati in, ki imajo na •voljo tudi ustrezne viré. Vsak tak dopisnik se Ukvarja z drobnimi dogodki v svoji.neposredni okolici, zanj najpomembnejšimi in jih, z najboljšimi nameni posreduje časopisu.' Vsekakor hvala, teni pogumnim entuziastom, ki pa navzlic najboljši volji ne morejo in ne sinejo predstavljati smotrne oblike obveščanja kolektiva. Kajti pre-rado se zgodi, da na. podla-' gl takega obveščan ja zaradi dreves ne vidimo — gozda! S takim stanjem ni; zadovoljen tudi sam uredniški odbor, ki občasno poziva bralce k pogumnejšemu poročanju in obravnavanju, tovarniške problematike: Odkrito rečeno, takšni apeli so vnaprej obsojeni na neuspeh: kajti- nihče ne more in ne mara govoriti v imenu celotnega kolektiva — razen če hi bili dopisniki sami direktorji ali sekretarji naših proizvodnih enot. Od teh pa zvemo bore malo, fazen ob ob- Po uvodnih besedah in prisrčni dobrodošlici pred vhodom v kranjsko tovarno je sovjetski maršal Rodion Malinovski prejel šopek značilnih kranjskih nageljev časnih intervjujih, ko jih uredništvo postavi takorekoč »pred zid«. Vse to pa lahko vzbudi- pri bralcih videz, da je »bog visoko, a car daleko« — o pravem obveščanju proizvajalcev pa ne more biti govora. . - , In kaj? počne pet novinarjev, ki .so plačani za to dejavnost in, ki naj bi se ukvar- Volilna komisija podjetja v Lipnici jali z obveščanjem kolektiva »iz prve roke«? Resnici na ljubo —' pobirajo drobtine z bogatinove mize. Kajti pogača ostane na mizi, kamor novinarja nihče ne povabi in mu tudi ne da ustreznih napotkov. Ta ugotovitev je izredno važna, kajti tovarniški novinar ni lovec na senzacije in ne poročevalec o pro-’ metnih nesrečah — njegove naloge so težje in daljnosežnejše. Biti morh živi medij za zvezo med vertikalami in; horizontalami vsestranskega dogajanja v podjetju, ustvarjalec duhovne enotnosti kolektiva, propagator- koristnih ‘ akcij;:—?; in še'marsikaj drugega. Skratka človek, kj mu ;je. pisalna miza samo pripomoček, nikakor pa ne delovno"' mesto. Zavedajoč,še, da mb ra bati naša domača in zunanja publicistika (kot pomemben del ekonomske propagande) plo-dria in načrtna dejavnost, us.nerjena iz centralnega mesta, je naša propagandna služba uvedla posebne kartončke, imenovane »Poročila propa- garidni službi«. Prek teh kartončkov naj bi vodstva naših tovarn in skupnih služb vsak mesee na kratko signalizirala novosti iz njihove de-: javnosti, seveda s podpisom in pod odgovornostjo samega direktorja. Danes, po enoletnem romanju teh kartončkov med podjetjem in propagandno službo, lahko rečemo, da ta zamisel ni obrodila pravega sadu. Poročila so neredna, skopa in zlasti od večjih tovarn (med njimi se odlikuje kranjska) ni dobiti tejrieljitih in premiš-šljenih podatkov. Samo v dveh primerih v vsem tem času smo na kartončku zasledili /vzpodbuden pripis: stvar je aktualna — pošljite nemudoma vašega novinarja! ■Novinar- je šel takoj na pot — in ne. zašlonj. . če bi si. hoteli ustvariti sodbo na podlagi teh poročil, bi kaj lahko dobili vtis, da je v naših tovarnah vse v najlepšem redu, ali pa da odgovorni ljudje ne poznajo problematike na svojem poriroč- (Dalje - na 6. sl rani). podjetja, toda, kot sem že rekel, marsikdo 'v praksi, -ali reševanju naše problematike, gleda na naše težave z vidika svoje osnovrie funkcije v tovarni,, ali sektorju, zato tej funkciji daje prvenstvo. Omef' nil bi le še to, da čutimo preveč znakov kršenja finančne discipline. Te podedova-. ne lastnosti se nikakor ne moremo otresti,;, vsaj občutno ne Tako se dogajajo pogosti primeri, da uporabljamo fin. sred! mimo . sprejetih planov, da sredstva uporabljamo nenamensko in da Sajg molasino ustvarjamo obveznosti za podjetje, ne da bi imeli-, zato ustrezno, predvideno, zagotovljeno ali razpoložljivo,. kritje. V tem pogledu nas čaka težko delo, ki zahteva mnogo razumevanja, skupnih naporov, dobre volje in energičnejšega ukrepanja. Kaj mislite, alj bi se lahko finančni rezultat tovarn in podjetja kot celote, izboljšal? Kje leže možnosti za izboljšanje tega rezultata pri naših tovarnah, sem že. povedal. : Ob predložitvi sklepnega računa organom delavskega samoupravljanja smo slišali različna mnenja in pripombe. Nekateri so bili mnenja, da je finančni rezultat v letu 1963 slab, drugi pa so trdili, da je v sedanjih razmerah ugoden. Kakšnega mnenja ste vi? Menini, da bi bil lahko rezultat še bojši, če bi upoštevali vse, kar sem povedal na prejšnja vprašanja, Diskusija zaradi poslovne izgube v- tovarni Avtomatika in TEN, pa bi v celoti odpadla, če bi bila le-la pokazana že v gospodarskem, planu za leto 1963 in z njim tudi pokrita? Do sedaj’ ste nam govorili samo o problemih in težavah, vendar upamo, da nam lahko poveste tudi o uspehih, ki So bili doseženi v tem kratkem razdobju, odkar ste na tem delovnem mestu? Res je, da smo imeli tudi uspehe v našem prizadevanju. Le-ti so rezultat celotnega finančnega osebja, toda zaradi uspehov še nobenega rii glava bolela; zato jih tudi ne omenjamo. Naši uspehi pridejo predvsem do . izraza v izdelavi -enotnega kontnega - načrta1 za celotno, podjetje, v enotnem evindetiranju vseh gospodarskih operacij, v medsebojni vsklajenosti v notranjih gospodarskih odnosih, v ažurnosti knjigovodstva, v oddajanju občasnih periodičnih obračunov, službi družbenega knjigovodstva iri drugih knjigovodskih in planskih podatkov ’organom; delavskega .samoupravljan /a in ciganom družbe, v sistemat- ski. ureditvi naših obveznosti do bank in organov družbenih skupnosti, v izdelavi finančnih planov in 'njihovi analizi, - česar %!o preteklega leta sploh, nismo imeli. Kakšna je zasedba delovnih mest v finančni stroki v finančnem sektorju podjetja in finančnih sektorjih poslovnih enot? ?.e po sam: sistemizacij: delovnih1 .mest v finančnem sektorju uprave' podjetja in finančnih sektorjih poslovnih enot, .mso v nobenem našem sektorju polno zasedena sistemizirana delovna'; mesta. Posebna' težava je še v tem, da niti; vodslivena delovna mesta? t j. mesta 'šefov, niso v celoti zasedena, obdeloval-ska pa še manj, četudi smo razpisali toliko natečajev. Potrebovali ■ bi 'predvsem verzi ranih pomočnikov se~J lov t. j. vodil sk.uran. da bi - lahko, šefe odtegnili od tekočega dela in. jib ’angažirali 1 prvenstveno za reševa rij e. osnovnih problemov svoje'/službe in za iskanje /boljših 'rešitev poslovanja. Misliti tnoralno tudi na naše' nove tovarne, katerim bodo' potrebni novi,; sposobni, kadri. V - finančni službi se čuti močno fluk' mi arij e. Osebja, in obstoja -- ne samo pr: Iskri, marveč nasploh — tendenca, posebno pri vodstvenem kadru, da se izklopi iz naše stroke in vklopi v druge panoge gospodarstva, ki so manj- povezane,-?s -finančno operativo in knjigovodstvom. S tem se prekinja kontinuiteta dela, ki zaostruje problematiko v personalni politiki in v poslovanju sploh. Omenil' bi še to, kar čutim in vidim, namreč, da je osebje v finančnih sektorjih preutrujeno zaradi pomanjkanja osebja in zavoljo pretiranega nadurnega dela, ki ga ter-iaio termins1" J-’- - Pismo iz Otoč TK ZMS ISKRA OTOČE je priredil 17. maja 1964- v okviru praznovanja dneva 'mladosti tradicionalni pomladanski kros, Proga za. mladince je bila dolga- 2 km,, za mladinke- pa 1. km, ki je potekala po- istih poteh kot prejšnja- leta. Kljub lepemu, vremenu, se je prijavilo le majhno števila mladincev. Rezultati so- naslednji: Ženske: . čas' 1. Stanka Sitar Z’50i’ 2: Ivanka Marche!1 372" 3; Pavih Eržen 3’8‘ " 4. Marija Eržen-. 3T5,” 5: Jelka Seljak 31501' Moški;-. Čas 1. Filip Sitar 5’5 " 2. Janez Pretnar \5'T * 3’. Anton, Avsenek STE' 4. Janez Avsenek 5’3Q” 5.. Anton. Kapus. -51401’ 6. Drago- Rozman 5’4V’ 7. Andrej? Rozman. 5’42”1 Najboljši trije so prejèli praktične-'nagrade. Prireditev je v celoti uspela in upamo, da bo ta-‘manifestacija. športa v okviru praznovanja praznika mladosti privabljala. vedno več mladine: Janez Markelj, Te dni se je od svojih sodelavcev in sodelavk v tovarni elektronskih- naprav v Ljubljani poslovila dolgoletna marljiva in priljubljena Ančka Schaup, uyozni referent (sedi druga z desne). Najbližji sodelavci so se od nje ob odhodu v zasluženi pokoj poslovili v veselem razpoloženju, s šopkom vrtnic in lepo kristalno vazo» ,ki naj- jo,- spominja na- leta» ki jih je preživela sredi tega delovnega kolektiva. Tudi mi ji od srca želimo; da bi- pokoj: uživala v zdravju in zadovoljstvu. Za dan borca Na- zadnji? seji komisije' ZB' pri sind. podružnici »Elek-tromehanika« Kranj so- sklenili, da- bodo pripravili 4». julija za dan borca — velik piknik ob Tavčarjevi hiši na. Visokem pri Poljanah (ob reki Sori). Zadevno je bil: postavljen 10-članski štab) ki bo vodil vse: priprave ihi izvedbo. Piknik- bo prirejeni za. vse: člane: ZB; »Elek-tromeha-nike«, njihove ožje družinske člane in povabljene goste. Organizacija piknika bo po. v naprej, določenem programu in po vzoru partizanskih, mitingov,za časa NOV. V ta namen so .zadolžene? komisije, ki bodo skrbele za prevoz, kulturni im športni program, angažiran pa bo tudi? kuhar, ki bo iz skupnega’ - piknik kotla zajemal potrebne kalorije za. dobra, fizično- počutje. Predvidoma bo prevoz- organiziran. z avtobusi 4. julija zjutraj, začetek, pa bo ob 9. uri. Članom ZB. sporočamo; da so poverjeniki komisij- ZB. po ekonomskih enotah, zadolženi;. da- do '151.junija zberejo imena, vseh tistih, članov ZB, ki- se- bodo- piknika, zagotovo udeležili. Prav. je, da -se tega slavja' udeležijo prav vsi člani ZB, ker bo- na tem pikniku preskrbljeno za najboljše počutje po- vzoru- partizanskih mitingov v času naše osvobodilne: vojne: O poteku priprav., bomo bralce Sproti, seznanjali.. K K. „Mladina pred mikrofonom“ LEP USPEH MLADINK POLONCE AŽMAN, REZKE DOLENC IN MARICE ODAR V soboto, 23. maja je bila na Bledu javna mladinska oddaja. »MLADINA PRED’ MIKROFONOM«, kjer je tekmovalo šest: ekip# s-področij:: zadnji kongres. LMS, gospodarstvo naše občine, Innsbruck. 64; druga neblokovska konferenca — Kairo; muzeji: radovljiške občine;, naši pesniki ih pisatelji NOB. K zadnjemu vprašanju so, se- poj a-vile tudi mladinke iz< obrata. Zakaj prešibko obveščanje? »Lipnica« in dosegle, mesto» prvo (Nadaljevanje s 5. strani) ju, ali celo» da ne želijo o tem obveščati svojih kolektivov. Nikakršnega dvoma ni, da ne more veljati nič takega, kajti interes vsakega vodilnega -je, da prenese svojo' problematiko (ne odgovornost!) na čim širši krog. sodelavcev, na celoten kolektiv in jih na ta način prite- gne k skupnemu- reševanju tekočih, nalog:. Nihče' ne more seveda od vodilnega uslužbenca zahtevati; da se- ukvarja, poleg.svojega poklicnega dela še s publicistiko, in ekonomskimi: teorijami. Da pa mora v last— rem interesu, najti pota in>. načine,, da p svojem delu in koncepcijah obvešča proizvajalce, ki so ga prek" svojih predstavniških organov po- Za. priborjeno zmago» ki ni bila lahka, so naše tekmovalke^ prejele nagrade: Razumljivo je, so člani kolektiva ponosni na zavidljiv rezultat treh. mladink in jim k uspehu iskreno čestitamo!. L M. Zakaj slaba disciplina Delavka pril pletenju žični? oblik za ATC stavili: na-, to mesto- — o tem1 ' je vsako, razpravljanje, odveč, če je temu tako, potem imajo zastopniki sedme- sile " še prav lepo bodočnost — le-prav. jih je treba izkoristiti. Tudi njim daje 13,članski kolektiv plačo in krtih in ima zato, tudi vso pravico zahtevati od njih smotrno in hrabro obveščanje o vsem, kar zadeva- našo tovarniško, stvarnost. V kolikor tega. ni, zade-v ne krivda- v enaki meri vodstvo, podjetja, samoupravne, organe, uredništvo in. propagandno službo. Morda še v najmanjši' meri same tovarniške novinarje; kajti njihov specifični'položaj jim ne dovoljuje improvizacij in ne-r kontroliranega; polnjenja; časopisnih stolpcev» Ljubo (Nadaljevanje z. 21 str.) gani. EE v tistih, oddelkih, kjer "disciplina _ni na; višku,, o tem razpravljajo in če je. potrebno tudi podvzamejo, potrebne ukrepe. Neprijetno, bi bilo,, če- bi morali o tem razpravljati samoupravni organi tovarne,, saj. bi to- brez dvoma vrglo slabo- luč na tovarno .«- ing. Alojr Grčar I S K R A — glasdio- delovnega» kolektiva Iskra industrije» za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izdaja tedensko— Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk* Kranj: Šolski center podjetja Iskra Kranj RAZPIS Za potrebe podjetja Ihkra- Kranj? in po sklepu sveta' šolskega centra podjetja Ibkra Kranj z, dhe 15. 5. 1964 bo redni vpis učencev za> šolsko- leto 1964/65 v naslednje1 šole» ki? So v sestavi š® podjetja Iskra Kranj, v Kranju: 1. TEHNIŠKA ŠOLA — KRANJ 2. POKLICNA ŠOLA — KRANJ 3: POKLICNA, ŠOLA — LJUBLJANA' 1. V tehniško- šolo Kranj bo? sprejetih’ predvidoma 60' kandidatov.’ v starosti- od 15;.do 17. leta; in sicer: — 30; KANDIDATOV V STROJNI ODDELEK — 301 KANDIDATOV V ELEKTROTEHNIŠKI ODDELEK Izbor kandidatov ho opravila, komisija, za, sprejem; na. podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu» ki; obsega:: • , — slovenski jezik — pismeno: — matematika — pismeno in ustno - — psihotehniem pregledi Kandidati za vpis v tehniško šolo morajo do 2T. junija 1964 predložiti naslednje listine: ’ — prošnjo za sprejem, kolkovano z državnim kolekom za 50 din ter'z- navedbo šole- in oddelka —: rojstni list ali izpisek iz- matične' knjige- — spričevalo o dokončani osemletki — lastnoročno napisan- življenjepis. 2. V poklicna» šolo: Kranj (bivša Industrijska šola), v Kranju bomo,- sprejeli 128 kandidatov v starosti; od 1.4: do 17. leta» ki- se žele izučiti, enega od naslednjih poklicev: a)i V KOVINARSKI STROKI: — ORODJAR 14 kandidatov — ÏTNOMEHANIK 14 kandidatov —- STROJNI’ KLJUČAVNIČAR . 12. kandidatov —REZKALEC 16 kandidatov — STRUGAR' 26 kandidatov B), V ELEKTROTEHNIŠKI STROKI: — ELEKTROMEHANIK 26 kandidatov v — TELEFONSKI MEHANIK 20 kandidatov Izbiro kandidatov bo opravila komisija za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu, ki obsega: — slovenski jezik — pismeno, — matematika — pismeno — psihotehniški pregled. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 61. .seje D© podjetja (21.-5. B U0 sprejema ma znanje poročilo rtov. iing. ¿Dolgana -o problematiki «Elektromehani-ke Kranj. Tri tem se UO strinja5 s predlogi tovarne in odloča naslednje: - a) Uprava :podjetja naj skliče sestanek zaradi perspektivnega programa razvoja 'in sodelovanja na področju proizvodnje naprav -za avtomatizacijo. ib’) "Uprava podjetja se zadolžuje, da organizira sesta- nek, na katerem naj se obdela vprašanje ¡medsebojnih dobav ’in kooperacije. c?) !U0 priporoča .vsem tovarnam, ’katerim ElCktrome-hanika dobavlja orodja, 'da okrepijo svoje pomožne orodjarne in s tem razbremenijo obstoječo orodjarno -v Kranju. č) UO zadolžuje upravo podjetja, da uredi -vprašanje delovnega časa in discipline vseh -Služb -in enot, ki so toci-rane v okviru -te tovarne, kakor ‘tudi v ostalih disioči-raiiihenotah. d) ‘UO naroča, narj se rtako tovarne 'kot ostale -enote .za Kandidati za vpis.v poklicno šolo Kranj -morajo__ do. 27. junija 1964 predložiti naslednje listine: — prošnjo zS sprejem, kolkovdno z državnim kolekom za 50 din ter z navedbo -šole) stroke in poklica, ki se ga želi izučiti — rojstni list ali izpisek iz matične knjige — spričevalo o dokončani osemletki — zdravniško -spričevalo fzdravniško spričevalo izstavi Obratna ambulanta iskra Kranj) : — iSs tnoraOTo mapisan^sivljenjepis. | ; 3. W «poklicno «šolo J.jubijana w Ujiibljahi bo sptejetlh 177 kandidatov v -starosti .trd ihl.cdo 17.leta, M:se žele. izučiti-enega od naslednjih .poklicev: 4) V KOVINARSKI ’STROKI: — ORODJAR ' , 15 kandidatov. — FINOMEHANJK 28 kandidatov — STROJNI KLJUČAVNIČAR 30 kandidatov — RF.ZKALEC 5 kandidatov — STRUGAR 15 kandidatov b) V ELEKTROTEHNIŠKI STROKI: — ELEKIROMEHAMIK 28 kandidatov — RADIOMEHANIK 28 kandidatov — TELEFONSKI MEHANIK 28 kandidatov Izbiro kandidatov bo opravila komisija za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu, ki obsega: — -slovenski jezik -— pismeno — -matematika 44 pismeno — preizkus .iz praktičnega znanja — psihotehriični pregled. Kandidati šolski -center nima lastnih internatov, zato naj ’■se interesenti obrnejo na T)ijtrški dom ‘Kranj, Kidričeva 2, ali ’internat železničarske'industrijske šolaLjnibljana in Dom IKŠ Ljubljana, 'Aljaževa' 32. reklamno In propagandno dejavnost poslužujejo propagandni službe podjetja, Iki ima za to na razpolago potrebna sredstva in kadre. •n) UO zadolži organizacij-ško-kadEOvški sektor, da skupno s tavamo »Elektromehansko« čimprej razčisti problem bodoče organizacijske .strukture te tovarne. •:@ UO priporoča ¡ustreznim organom -šolskega ¡centra, -da problem skrajšanega ¡delovnega časa ponovno proučijo in, 'v kolikor smatrajo, da je z ozirom na sedanje pogoje to primemo, podajo tozadevni predlog upravnemu odboru podjetja. Tit) zadolžuje upravo podjetja, «da problem skrajšanega SžtosBiega časa v šolskem centru -.reši tudi .s -pravne strani. - @ TJO sprejema na znanje poročilo pedizvodnega sektorja o izvršitvi plana ¡proizvodnje do konca aprila 1964. Pri .¡tem UO odloča, da Je treba Tovarno aartoOlektrič-nih .izdelkov .v .Novi Goriči e im p rej usposobiti za lastno proizvodnjo pnifabrikafov, ‘ki jih je doslej ¡dobivala od kranjske tovarne. --© UO sprejema na ¡znanje poročilo' komercialnega sektorja podjetja o ¡izvršitvi plana blagovnega ¡prometa v aprilu leta 1964. Predlog -komercialnega direktorja za -reorganizacijo prevzemne kontrole bo ¡obravnavan tdkrat, ko bo Obravnavana 'reorganizacija celotnega komercialnega sektorja. .® Na osnovi analize in. predloga .tovarne, soglasja Občinske Skupščine in mišljenja komisije ¡za delovni čas podjetja, je .sklenil UO predlagati US .podjetja: d. ©a se sv Tovanni .električnih aparatov Ljubljana preide na poskusno skrajševanje delovnega fičasa, in ¡sicer tako, ida je do konca .2. tromesečja prosta ipo «ena ¡sobota ¡v -mesecu, v .-3. tromesečju pa dve soboti. 2. ©a pred prehodom na 3 proste sobote ‘V «mesecu ¡tovarna izvede -analizo 'Učinkov Skrajšanega delovnega časa in jo predloži -upravnemu -odboru podjetja. © Na osnovi prediha tovarne Elektromotorjev -Železniki in mišljenja komisije za delovni čas v podjetju upravni odbor smatra za umestno skrajšanje (delovnega časa ob sobotah ze 2 uri, ker je tovarna k temu «prisiljena zaradi ureditve prevozov skupno z drugimi ¡podjetji in ker dosedanji način rtadoknaden ja 3 ur za soboto med tednom ni ekonomičen. U0 naroča tovarni, da v roku .2 mesecev ponovno «obdela analizo ma postopno skrajševanje delovnega «časa, ker je bila predložena anali-zaV ¡pomanjkljiva on ■nezadostna. Upravni ¡odbor predloga DS podjetja, «da odobri To- varni elektromotorjev Železniki tprehohd na «46-nriti -delovni steden z -ohvezo, ida ¡tovarna tv roku 2 ¡mesecev «dostavi -upravnemu odboru ponovno ¡analizo. Sklepi 3fL zaseelanja DS Blefcfcromefaaiiike (30. im-afa 1964) © Delavski svet potrjuje spremembo pravilnika o ¡delitvi ¡osebnih «dohodkov v delovni enoti 53GK, s ¡tem, da SDK «dopolni pravilnik o osebni točeni tako, «da bo prilagojen obstoječi «sistematiki obračunskih postavk. Za korekcijo OD odobrava DS delovni -enoti ;STK dodatna ¡sredstva siz «centralnega ¡rezervnega «sklada -za osebne dohodke v višini 13,925.078 din neto letno. © Delavski svet potrjuje predračune družbeno poBttič. nih organizacij: SP, ZB MDV, TK ZKS, TK ZMS in prostovoljnega ¡gasilskega -društva za leto 1964 in odobrava posameznim organizacijam dotacije v • višini: Sindikalna podružnica tovarne — 6,503.000 din; ZB NOV tovarne — 2,000.000 din; TK ZKS tovarne — 3,000.090 din; TK ZMS tovarne — 1,500.000 din; »Prostovoljno gasilsko društvo — 400.000 din. Skupaj 1-3,400.000 din. Dotacije bodo nakazane, ko bodo na '-SKR tovarne na razpolago ¡potrebna sredstva. ® Delavski «svet odobrava predlog UO, da tovarna sodeluje pri finansiranju študije o gradnji toplarne v Kranju in odobrava v la .«namen 151 tisoč din, vendar pod pogojem, da se ta znesek vplača' takrat, ko bodo na razpolago finančna sredstva. Z delavskih svetov Poročilo pseiise.SiiSfea SE tovarne električnih .meritei«h instr nmesitov ■ Janeza Stanovnika Delavski' ¡svet ¡tovarate »Iskra« ©toče, ¡ki . je 'bil ’izvoljen 17. aprila 3962, je -imel 21 članov '0 ¡žensk in 32 ¡moških). | V V počastitev dneva mladosti, ije -mladinais Trzana ¡organizirala izlet v Sate», -kjer ?sd se nriladmta pomerili w’ «športnih ¡panogah: .odbojki in -streljanju.1 Streldi Sežane .¡-so bili precej boljši «od «strelnev iz Hrzajta, -d očim je bilo mod ženskami ravno Obratno. ;Od-bojkarška rep rezentanca ¿Sežane je podlegla ekipi Trža-na. Tri mešanih ¡ekipah je .v odbojki 'Sežana podlegla Pr- REZULTATI TEKMOVANJA: Streljanje — «moški: Sežana — Tržan- -332:296 'Streljanje — -¡ženske: «Sežana — Tržan 192:203 «Odbojka — ¡mošM: ‘Sežana — Tižan 1:2 (13:11, 11:15, ¡8:15) Tekmo je 'vodil Uroš 'Let-oiar in je «nalogo dobro opravil. ®o tekmovanju «so mladinci ’Sežane priredili ’kosilo, «popoldan pa so se odpeljali ma ■¡Ogled jame Vileniee pri Lokvi, iin ¡od tam iv ¡Lipico. ¡Pred «odhodom so ase. mla-¡dinči ipinsrfeo poslovili in si zboleli ¡na svidenje. ©lilaivdei -svet je tmed -svojo mandatno «dobo. ihndl 26 ¡red-mlh sej, s povprečno 770% udeležbo -članov im.rto predvsem .zato, ker -so bile seje ¡izven »rednega «delovnega časa, zato.. je ¿izkazana proeenrna udeležba zadovoljiva. Za pravilen potek dela je delavski svat tizsplil in poablast-i! ..komisije za posamezna področja, M jsb ¿delovale w "binarni «ES an ma sšerjdh iprnsoičale „-¡¡o. 'svojem cildlu. ¿Zaradi ¡hitrejšega pMlpaaijja iin ažurnosti pa šso mdkatene Ikoniisije afe-ilovale tv okviru U©. . ¡Glavna »vsebina ¡razprav, ma /zasedanjih «delavskega sveta iv n jegovi imansdatai rdbbi /je bila: problematika proizvod-afp, nteše-varije cdnižnosti im ¡nalog, iki sme ¡jih prevzeli z (Osamosvojitvijo ¡tovarne, potrjevanje planov iin «ostalih 'tovarniških predpisov. (Izmed (¡ostalih sklepov, iki jih je delavski svet sprejel med svojo mandarino ¡dobo, so bili najvažnejši naslednji: sklep o potrditvi proizvodnega plana, sklep na prehod iz ■ekonomske enote v tovarno, sklep to povišanju osebnih dohodkov, sklep o «sprejetju ¡nove «sistematizacije .delovnih ¡¡mest, -sklep o razpisu volitev za U0 ttovame in sklep o postavitvi ¡novega ¡direktorja in «sklep o izdelavi pravilnika o CD in OD. ABC Dopisujte v tednik »Iskra« ¡Lojze Tejipar Z Na vseh voliščih slavnostno razpoloženje - (Nadaljevanje s 1. str,) prostbr je bil okrašen z za-za DS in GDS. Volišče, kate- stavo in napisom, kar je da--ro se je nahajalo v spodnjem jalo še posebno svečan iz-prostotu upravnega poslop- gled Volišče je bilo odprlo ja, je bilo primerno dekori- od 5. zjutraj pa do 16. ure rano. Sam vhod v volilni- popoldan. Prvi volivci sopri- Z volišča na upravi ZZA Z volišča v EE »Prevoz« v Kranju Iz tovarne električnih apara tov v Ljubljani čeli prihajati že takoj- po 5. uri in sicer je prvi izpolnil to dolžnost tovariš:, Viktor Tišler, takoj za njim pa so še zvrstili delavci nočne izmene. Ob prihodu na volišče so vsakemu volivcu člani volilne komisije pojasnili način volitev. Do 8. ure je volilo 73 odstotkov volivcev. Pred vhodom v tovarno je plapolala zastava, narodne in borbene melodije pa so prispevale k prazničnemu vzdušju. T. A. PO LJUBLJANSKIH VOLIŠČIH Za reporterja na ljubljanskih voliščih v nove samoupravne organe je .bilo,, kar precej »dirke«, saj volišč ni bilo malo, vsa pa tudi precej »vsako, sebi«. Pa vendar — uspelo je ujeti nekaj vtisov, ki naj vsaj v grobem orišejo vzdušje, ki je vladalo med volivci. Običaj je, da v takem primeru najprej spregovoriš o sami ureditvi volišč. Če o tem rečem iskreno besedo — vsa volišča so bila lepo urejena in Okrašena. Celo tari), kjer so prostorne stiske onemogočile udobnejšo ureditev, so volilne komisije z razpoložljivim cvetjem in zastavami skušale prostor urediti kar najbolj praznično. Žal pa tega ne bi mogel reči za vo-' lišče skupnih služb v Ljubljani, v Kotnikovi ulici 6. Tu iz nerazumljivega vzroka na volišču ni bilo ne cvetja ih ne zastav — skratka prav nič podobno - vzdušju,-ki je vladalo drugod. Tudi komisija je prišla šele po še; ; uri, ko je na volišču 'že-čakalo lepo število nestrpnih vpiivT cev. Medtem, ko so se ponekod volitve zlasti" zaradi popoldanske izmene zavlekle pod večer, so na nekaterih- voliščih zabeležili skoraj, stoodstotno udeležbo že do 8. oziroma 9. ure dopoldne. V tem sta zlasti prednjačila obrata »Feriti« in »Magneti« tovarne elementov . za elektroniko, kjer so do 7 45, volili vsi delavci dopoldanske izmene. V obratu »žarnice« so z avtomobilom. pripeljali na volišče tudi tiste sodelavce, ki so laže bolni. Zlasti praz- nično pa je bilo na volišču v »Keramiki« v Vižmarjih. Zasledujoč volilno udeležbo in čas, v katerem je bila oddana velika večina glasov, lahko rečeni; da so v večini ljubljanskih volišč, , dosegli 80—90-odstotno udeležbo že do 10. ure dopoldne, saj so' ponekod tedaj volilne komisije čakale le še ha nekatere posameznike, ki se jim pač ni preveč mudilo opraviti, svoje volilne dolžnosti. Splošna ocena — volitve so v glavnem uspešno minile, kar je ponoven dokaz^da so, bile v večini primerov tudi solidno pripravljene. Med dobršnim- delom volivcev je bilo opaziti to, da so o posa- glasove oddali delavci popol-r danske izmene. Posebno slovesno in resno so, volitve v naši tovarni vzeli mladi pro-1 izvajalci, ki se zavedajo, da je bilo pomembno izbrati izmed predlaganih najboljše. . i V. Klemenčič 1 Z VOLIŠČ NA DOLENJSKEM V naših tovarnah in obratih na Dolenjskem So bili na dan volitev že zgodaj zjutraj pri delu. Vsa volišča so bila odprta vsaj že i od 5. zjutraj' tako, da je v prvih jutranjih urah volila že večina volivcev. V Dobrepolju je tako ob 7. uri zjutraj volilo že 50 Z volišča v tovorni merilnih instrumentov Na Volišču v tovarni elektromotorjev v Železnikih meznih kandidatih živo razpravljali in torej nišo ha volilnih listkih mehanično obkrožili samo določenega števila kandidatov,- ne glede ha to, kdo so, pač pa šo izmed njih skušali izbrati predvsem tiste, od katerih pričakujejo, da bodo v novih organih delavskega samoupravljanja tudi- dejansko aktivno sodelovali. < -C- ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENTI Mladina je volišče lepo okrasila, poskrbela tudi za glasbo. Med prvimi so volili delavci nočne izmene, vsi do Zadnjega. Razpoloženje je bilo izredno vedro ih komisija je sproti izračunavala odstotek udeležbe. Do 11. dopoldne je volilo že' nad 80 od-' stotkov volilnih upravičencev. Uspeh vrnitev pa je bil dober tudi popoldne, ko so svoje Druga izmena EE »Kontak-toril« na volišču odstotkov vseh volivcev,, v Višnji goji. ob 8.30 skoraj _ysi, v Mokronogu ob 8...že, 90,5 odstotka, V Šentjerneju ob 12.30 70 odstotkov, v Novem mestu ob 13.30 94 odstotkov, Semiču ob 9. uri 60 odstotkov in v Žužemberku Ob 10, uri 70 odstotkov. Ugotovljeni procent volivcev sicer ne daje prave slike, ker so se ponekod volitve zavlekle tja V popoldanski čas, Vzrok so bile izključno druge delovne izmene, dočim je nočna izmena volila že zgodaj zjutraj, med prvimi. ~ - Zanimivo je, da šo na volitve prišli tudi nekateri, ki so sicer v bolniškem staležu, zlasti, mlade, mamice na pohodniškem dopustu niso ho-1 tele opustiti svoje pravice pri izbiri kandidatov. ■ Na splošno’so bile vse to--varne že zunaj okrašene z zastavami, posebno lepo pa so bila okrašena volišča in tako dajala poudarek slovesnemu razpoloženju. M. K.