Številka I7L Trst. v soboto 23. junija 1906. Tečaj XXX!. "SjT" Izhaja ~aa&l dan "^tag :udi cd EtCE.Mfi in pisanim cd 5. uri, ob poneasiiKiH ofi 9. nri zlutrai. Premične številke se nrodajajo po 3 nvo (6 stotink) j mnoeia to'Mikamuh v 1 r tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju* Petru. Sežurii. >"abrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. «',*ne oriasov »e računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 1, mm i: za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; s i osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p > ."jO siot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-laljnn \rstn K "2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa ji j 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave edinost"'. — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti". Sditiosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Naročale a ztz&š . za vae leto 24 K. pol ieta 12 K. -i Mesece ti K. — Na naročbe brez douoslane naročnine ie uprava ne oTiira Vsi dopisi nuj se posiliajo na uredništvo lista. Nefrunkovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni doni). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 18. tpocc^s PoStno-h ranil nični račun št. 841.652. rr V edinosti je moč! TELEFOH štev. 1157. 0 aesetini ia trsljiii v Bosni. Pri nas v Bosni in Hercegovini je večinoma turška zemlja, takozvana begovina. Beg znači veleposestnik zemlje, ki jo obči e 1 j u i e krščanski narod, a od vseli pridelkov jemlje beg tretji del. Desetina se vrsi takole: Vsako leto na spomlad postavljajo okrajni predstojniki za vsako selo po jednega desetinarja. Ti dese-tinarji ne uinejo večinoma nič o cenitvi, ker nekateri so iz mesta, drugi kaki propali orožniki, finančni pazniki, ali bivši vojaki. Dese-tinar nima določene mesečne plače, ampak dobiva odstotke od cenitve. Čim več je precenil. tem veča je njegova nagrada. Deseti-narji kakor taki nimajo srca. niti duše nasproti siromašnemu tlačenemu seljaku. TJ meje se, da ima desetinar seboj cenilce in to 3 do ."> ljudi j. seljakov iz dotičnega sela, ki so z desetinarjem na precenjevanju. Kaki ljudje so ti cenitelji ? Izbirajo jih okrajni predstojniki in jim obljubljajo nagrado. A to so večinoma ljudje, ki se jim ne ljubi delati pri svoji hiši, ampak raje popivajo in pohajkujejo po vaseh na račun tlačenega in siromašnega naroda. Desetinarii i« cenilci hodijo po selih, kakor kaki vojaki in delajo po svoji volji. Na cenitvi žita, trave ali česar si bodi štejejo eno oko za dve, samo da polnijo vladi kase in žepe — sebi! In če tudi je tako precenjevanje drzno in krivično, vendar smejo ta gospoda zahtevati, da jim vsaka hiša v selu prireja mastne obede in večerje in je ubogi seljak primoran, da proda, kar mu je v hiši najmileje, v ta namen, da pogosti te vrline! Na obedu ali večerji mora biti pečeno jagnje, raznih družili jedij, pijače: kakor žganja, piva in vina. da navstaja popivanje in veselje, ki mu ni kraja!! Kdo se veseli teh došlecev V Ubogi seljak gotovo ne, ampak le tem pojedežem — desetinarjem in renilceni se dobro godi. Ko so se tako ta gospoda pogostili, najeli in napili, pak se dajajo na precenjevanje in — siti in pijani, kakoršnji so — precenjujejo neusmiljeno. Ko je to delo dovršeno pri enem kmetu, odhajajo k drugemu — in postaja to huje in huje. Mineva dan za dnevom, dokler ni — v kakih treh, štirih mesecih — precenjevanje dovršeno... zlo in krivo za nas ! Ko je precenjevanje dovršeno, izroča desetinar svoje protokole davčnemu uradu, oziroma poprej okrajnemu predstojniku. Cenilci dobivajo za svoje zasluge nagrade, deseti-narji pa svoje odstotke ter služijo tako veliko denarja, da žive od njega vso zimo in spomlad in čakajo na novo imenovanje deseti narje v. Dobivši vse protokole, določa davčni urad ceno žitu dvakrat više, nego velja na trgu in med ljudstvom, ter spreminja tako veliko desetino v gotov denar. Potem pošilja davčni urad svojega eksekutorja, ki naznanja kmetom, koliko desetine imajo plačati. PODLISTEK. Svečica na grobu. Spisal Ksaver Šandor-Gjalski. Prevel < Na predvečer Dušnega dne sem bil šel na gro bje malega mesteca, v katerem sem se mudil od nedavno. Na ravnem velikem prodoru zbrala se je bila velika množica in vsi grobovi so bili razsvitljeni in vsi okrašeni, a z zvonikov vseh cerkva se je glasilo močno nepretrgano zvonenje pogrebno. Donelo je žalostno in usodno. V prv ih vrstah in na naj-odličnejih mestih so sijali in se šopirili široki grobovi in razkošne in neukusne grobnice malomestnih bahačev — brez žalujočih sorodnikov ; a čim dalje, tem manje je bilo sjaja in manje svetlobe, ali pred vsakim križem je kdo klečal in zamišljeno upiral svoje oči na goli ozki holmec. V naj zadnjem k* tu vsega pokopališča pred zapuščenim grobom z belim priprostim križem je klečalo dvoje otrok. Veče dete je bilo žensko kakih desetih do dvanajstih let, manje pa možko in za polovico mlajše. Grob Naslednji teden prihaja že in rubi za desetino vse, kar je našel živega pri hiši : j vola, kravo, ovce, koze, svinje itd. In če kmet ■ nima nič tega, pobira mu eksekutor tudi žito in pušča seljaka brez vsega, da sirota trpi j lakoto se svojo družino in nedolžno deco vred. Sedaj pa se povrnimo : kako je z begom in njegovo tretjino? Beg prihaja h kmetu po desetinski cenitvi in jemlje tretji del od vsega, kakor je bilo cenjeno. Da pa so na cenitvi več precenili, nego kmet v resnici ima, za to se beg nič ne meni, marveč jemlje po desetini sebi tretjino ! Tako se dogaja tudi, da kmet, ko je poravnal begovsko tretjino, ostaja tudi brez ene oke žita v svoji hiši ter mora tako z vso svojo rodbino delati vso jesen, pomlad in poletje le na korist vlade in bega, vso zimo pa stradati z obitelj o vred. Mi v Bosni in Hercegovini nimamo nikogar, ki bi se mu pritožili, kakor da je tudi Bog pozabil na nas — že več stoletij ! Za nas ni nikake pravice, vsa naša usoda je prepuščena absolutizmu. Našega glasu ni smeti čuti, nam je zabranjeno plakati, na pesem niti misliti ne moremo, ker so nam — srca ranjena. Uboga Bosna, česa si dočakala I Bosna in Hercegovina kakor deželi ne trpita mnogo, ali narod propada in trpi... ali prav za prav : je trpel in propal ! Sedaj bi licteli vedeti, d a - 1 i j e v dunajskem parlamentu — Slovanov?!! Da-li občutijo, kaj jim veli dolžnost?!! Da-li vedo za našo bedo ? ! ! Za bedo lastnih bratov v Bosni in Hercegovini !! Kje so naši bratje Slovani?!! Apelujemo na njih, da oni povzdignejo svoj glas, ker našega glasu se ne sme čuti ! Bosanac. Avstrijska delegacija. (Brzojavno poročilo). Dunaj 22. Proračunski odsek avstrijske delegacije je odobril sklepni račun ter vsprejel izredni ordinarij vojnega proračuna. Avstr^ska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) Dunaj 22. Proračunski odsek poslanske zbornice je z 21 proti 8 glasom vsprejel proračunski provizorij. Dunaj 22. Poslanska zbornica je nadaljevala specijelno debato o obrtni noveli in vsprejela četrto skupino. Odsek za volilno reformo. (Brzojavno poročilo). Dunaj 22. Poslanec Plantan je govoril. naj se ustanovi sedmi slovenski mandat za Štajersko in drugi slovenski mandat za Koroško. Pri glasovanju je bil odklonjen predlog posl. 3 Moj a, da se ustanovi sedmi mandat za kmetske občine na Stajarskem ter je bila vsprejeta vladna razdelitev okrožja. ni bil razsvitljen. Le pred samim razpelom je gorela jedna jedina svečica, zataknena v golo zemljo. Poleg svečice je ležala mala fotografija v ozkem črnem okvirju. Okolo tega je bil zložen droben venček iz na pol uvelega cvetja. In s plamenom svečice se je živo igral veter — hladen jesenski severo-vztočnik — ali čudno : svečica ni ugasnila. Le svetloba se je vedno valovila in vsaki hip je z drugim valoiii polizala po svečici. Otroka pa sta kakor ukopana klečala jeden poleg dru-zega. Obrazica sta jima bila naravnost in vedno obrnena proti križu. Otroka sta izgledala, kakor da sta prikovana in nekako zastrašena — ali kaj. Ustnice so se jima neprestano premikale in dobro sem čul šepet molitve. A tudi ročice — od mraza pomodrele ročice sta čvrsto držala sklenjene v molitev. Pretresala sta se zbog mrzlega vetra. ali tanki otroški laktici so se vzlic temu nepremično in daleč od sebe dvigali proti križu. — Jaz sem zaustavil korake in ostal na mestu kakor pribit. Pred tem bednim grobom ti dve zapuščeni siroti — ah — bila je to žalostna slika, ali vsa obsejana sveto ^avreolo"1 nesreče in nedolžnega trpljenja. Ne vem, ali sem v tisti hip ravno tako mislil, ali odtrgati se nisem mogel. Dekletce je ostajalo vedno enako mirno, ni se niti ganilo. Z jasno-plavimi lasmi, spu- Ogrska delegacija. (Brzojavno poročilo). Dunaj 22. Združeni odsek štirih ogrske delegacije je imel včeraj popoludne pod predsedstvom Barabasa sejo, na kateri je razpravljal proračun skupnega finančnega mi-nisterstva in okupacijski kredit. Poročevalec Hoitsv je izjavil, da proračun dokazuje, da vlada po očetovsko skrbi za prebivalstvo Bosne in Hercegovine, ker je čim manje more obremenjuje in jej izkazuje čim več dobrot more. S številkami proračuna je poročevalec dokazoval, da še danes plačuje Ogrska za Bosno. Proračun pokazuje sicer prebitek 4,400.000 K, vendar treba pripomniti, da plačujemo za obrestne obroke bosanskih železnic v znesku 2 milijonov kron, ker ne liio^e Bosna plačevati tega iz lastnih sredstev. Domače prebivalstvo se obremenjuje, da plačujejo manje prebivalci zasedenih dežel. Vkljub tej požrtvovalnosti imamo malo prijateljev v Bosni, kajti mi jim damo vse, le ne pravic in svobode. Na to je odsek razpravljal o proračunu skupnega finančnega ministerstva. Carigradu, radi česar se med Turčijo in .Japonsko vrše pogajanja že leto dni, tedaj ho sedež konzulata v Solunu, sicer pa v ('ari-gradu, a konzul bo od časa do časa obiskoval Beligrad, Sofijo, < 'etinje in Bukarešto. Japonske interese na Balkanu zastopa sedaj an-gležko poslaništvo v ('arigradu, kjer se nahaja tudi japonska trgovska agencija. Preiskava o pristan i sen ih delili v Trstu. — Bivši ministri pred pod odsekom. „Neue Freie Presse~ poroča od- 21. t. m. : Pododsek, izvoljen, od proračunskega odseka, da preiskuje glede pristaniščnih del v Trstu in ki je sestavljen iz poslancev Ma-zorana, barona Morsey-a, Vukovica, Mastalke in Doberniga, je danes zvečer sestavil vprašanja, na temelju katerih bo izprašan bivši ministerski predsednik dr. lviirber. Vprašanja, ki sta jih sestavila v prvi vrsti Mastalka in Morsev, obsegajo dvanajst toček in se predlože jutri proračunskemu odseku. V prvi točki se vprašuje vlada, zakaj je na podlagi zakona iz leta 1898. pričela z gradnjami v tržaškem pristanišču, preden je zadobila ustavno odobrenje. Drugo vprašanje se bavi s kršenjem zakona glede kontroliranja državnih dolgov, izvršeno s tem, do seje izdalo nakaznire za svote izvršenih del. Potem radi vprašanja glede banke „Union"' itd. Ni še znano kedaj bodo bivši ministri povabljeni pred proračunski odsek. Dogodki na Ruskem. Poljaki v .državnem svetu in v dumi. Petrograjski listi poročajo, da so Poljaki v državnem svetu ustanovili dve skupini. Prvi skupini pripada osem izvoljenih členov državnega sveta : od teh jih je sedem iz Rusko-Poljske. Druga skupina obstaja iz osmih členov iz Litavske, eden je iz notranje Rusije. Predsednik poljske skupine je Ostrovski. litavske pa \Vojnilovicz. Obe skupini zasledujeta isti smoter. Iz členov obeh skupin obstaja delegacijski shod, ki mu je predsednik \Vojnilovicz, podpredsednik pa Ostrovski. 2(> členov dume iz Litavske tvori zvezo pod naslovom : ..Kolo Terrvtorialne". Zveza obstaja iz dveh skupin. Ločili so se radi različnosti mnenja ob agrarnem vprašanju. Sprememba na ruskem poslaništvu v Carigradu. V ruskem vnanjem ministerstvu govore, da sedanji ruski poslanik v ('arigradu, tajni svetovalec Sinovjev odstopi, in da pride na njegovo mesto Giers, dosedanji ruski odposlanec v Bukarešti. Admiral Dubasov. Kakor javljajo iz Petrograda, se generalni guverner moskovski, admiral Dubasov, ne po-\rne več na svoje mesto v Moskvo. Baje dobi kako primerno mesto v ministerstvu vojne 11101- Tureija in grško-romunski spor. Ker so diplomatične razmere med Grško in Romunsko prekinjene, se pripravlja (kakor poročajo iz < 'arigrada) več grških band, skupno okolu 500 mož, da uderejo v Makedonijo. Porta je ponovila svoje tozadevne proteste v Atenah ter izdala potrebne vojaške odredbe. Japonski konzuiat na Balkanu. Beligrajski „Trg. Glasnik*4 je zvedel, da je japonska vlada sklenila, da tekom tega leta ustanovi en generalni konzulat za balkanske države. Sedež konzulata ni še določen, kajti ako se ustanovi japonsko poslaništvo v ščenimi po vratu, se je poigraval veter ter razmalioval kratki lahki plaščič rdeče barve, da se je prikazaval ves jasni podšiv tanke letne tkanine in je bilo videti tanki otroški stas. Prstiči in dlani so popolnoma pomodrili od mraza, in obraz jej je bil silno bled ; a slabotno telesce je zatrlitevalo vsaki hip. Nu - vzlic vsemu temu je dalje molilo Boga. Deček bi bil hotel biti istotak kakor dekletce, na katero se je oziral tu pa tam. Ali slednjič je vendar spuščal roki ter začel pred seboj ruvati travo in brskati po zemlji, ali pa je, globoko pripogibaje se, začel iskati opravila okolo svečiee. Ali vendar se je vsako krat zopet hitro pomiril. Slednjič je vzel fotografijo v roko in — no, da — začel igrati se žnjo. Saj — je bil še tako majhen. — Milan ! ga je spomnilo dekletce šepetaj e. — Ve-li mama, da sva tu poleg nje — čuješ-li. Anka ? — je vprašal on na to. — Pst, Milan, molči in moli — mu je odgovorilo dekletce, ali mali je nestrpno skomignil z rameni in vprašal zopet isto. Kako da bi ne vedela ? Ona naju vidi — je odgovorila sedaj Anka in potegnila z roko po križu, ljubkovaje ga. A kje je mama ? — je-li tu v grobu ? Reci, no, Anka — kako naju vidi skozi zemljo ? Drobne politične vesti. T e o t o k i s na I) u n a j u. „Neues \Viener Tageblatt" poroča, da pride grški ministerski predsednik Teotokis na Dunaj, kjer bo imel razgovor z grofom Golucho\vskim. Napadna katoliški m i s i j o n« Londonski list „Telegraph*4 poroča iz Tokija: V pokrajini Amoi je prišlo do velikih nemirov. Napadeni so bili katoliški misijonarji. Na lice mesta so bile odposlane čete. Množica je napadla tudi nekoliko uradnikov neke ameriške zavarovalne družbe. Ravnatelj družbe je bil nevarno, njegov tajnik pa lahko ranjen. Novi reški guverner, grof Aleksander Nako pride na Reko dne 2<>. t. ni. Spremljalo ga bo več magnatov, poslancev in novinarjev. Vstaja v Koreji. Londonski list „Daily Telegraph*4 poroča iz Tokija od 21. t. m. : Glasom uradne brzojavke iz Seula, je izbruhnila v Koreji ustaja. Položaj je nevaren. 80 Korejcev pride pred vojaško sodišče. Japonsko novinstvo piše, da bi moglo stanje v Koreji, ako bo tako nadalje, izzvati zaplje-tlaje in Japonska bi bila zopet prisiljena, boriti se za svoj obstanek. — Ona je na drugem svetu njena duša je da — ona je tudi tu doli — pa spava. Joj — ali pusti me sedaj — daj, moli rajše za siroto mamico. — Kaj ne, molim naj. da jo bo gospod Bog imel rad — je-li ? — je govoril mali dalje nepretržno. Nu, Anka, tudi za očeta hočem moliti. A kje je on ? Ankit reci mi, kje je oče ? Je-li morda sedaj pri mami — Anka — čuješ-li kje je naš oče ? Ah — ubogi oče ! in dekletce se je spustilo v krčevit jok. In .tedaj je v joku privzdignila fotografijo od tal ter jo prinesla k ustnicam. Za tem je dala dečku, da poljubi sličico in mali je z na pol zmrznjenimi prstiči ulovil okvirček in je skoro smešnim obrazom gledal na črne in temne poteze, gladeč in pritiskaj e po sliki. — Kako se delajo take slike ? Ali je oče sam to naredil ? Glej — kako je to cvetje in velik lonec kraj očeta. — Pst moli za očeta ! Mali se je umiril. Seveda samo za hip. Anka, kje je očetov grob ? je začel zopet mali v prazni brbljavosti nedolžnega deteta. Daleč, daleč. Ali te/ko, da bi imel svečo na grobu je vzdahnilo dekletce. (Pride še.) Stran II. s EDINOST c št. 171. V soboto, dne '2:\. junija 1900 Domače vesti. Zakaj zmagajo Italijani v naših občinah ? Tu podajamo še nekoliko migljajev o tem predmetu. Dokler si ne bo naše ljudstvo pomagalo samo in ubogalo nasvetov vodstev, dotlej ne pridemo do svojih pravic. Glavna stvar je. da zavednejši krogi str go pazijo na izpostavljanje volilnih list in da iste. ako le možno, dajajo pisati. Ko imajo prepis, naj se snide iz vsake vasi po eden ali ver veljakov, ki naj liste natanji.no pregledajo ter sestavijo izvadek onih. ki nimajo, ali ki bi ne smeli imeti volilne pravice, in zapisnik onih. ki bi morali biti v volilni listi a .>o izpuščeni. Ko so napravili to. naj vložijo takoj vtok proti volilni listi ter naj navedejo nataujko. katere volilee treba brisati in zakaj, in ravno tako za one. ki bi morali biti vpisani. Ko se bo ravnalo po tem nasvetu, ne bodo več volili mrtvi volilci in tudi ne ptuji podaniki, ali taki, ki na volitvah nimajo nikako pravice. V Lazaretu in na Skoliji (v koperskem okraju) je volilo stotine takozvanih ..Paulanov" in ribičev iz Kopra od katerih večina nimajo volilne pravice v dotičnih občinah. Ko pridejo volitve, le pridno na delo in storite svojo dolžnost — potem ste lahko gotovi, da odpadejo zmage raznih Laz-zarinijev, in — lazzaronov. Slovenski jezik na c. kr. kr. sodniji v Kopru. Prejeli smo : Mislil sem, da so se že tolikokrat obelodanjene razmere na tej sodniji zboljšale, a kakor vse kaže, je še vedno pri starem. Jaz sem odločno zavračal vsaki spis. sestavljen na italijanskem jeziku, oziroma sem dotičnomu slugi vedno govoril, da ne vsprejmem nobenega spisa ako ni pisan na slovenskem jeziku. Tako sem delal v nadi, da ta sluga sporoči to svojemu predstojniku. — Povedal sem mu večkrat ali nič ni pomagalo. Ko je sluga zopet prišel, zopet nisem hotel prevzeti spisa ker bil je zopet italijanski. Na moje običajne pripombe je odgovoril sluga jednostavno, da moram v sprejet i. ker da ima tak ukaz tudi od sodnika. Kje je vendar princip enakopravnosti, kje temeljni zakoni ? ! Mari ne veljajo ti zakoni tudi za nas V ! Svojim bratom naj le pišejo v tej blaženi italijanščini, nam pa naj pošiljajo spise v našem jeziku, ker pravico imamo zahtevati to. i i:!o je že neštetokrat to povdarjano na tem mestu, naj se strankam občin Dekani, Mare-zige. Dolina in Očizla-Klanec pošiljajo spisi jedino v slovenskem jeziku, ker te občine so izključno slovenske! Tudi strankam iz Pom-janske občine bi se moralo vstrezati v njihovem občevalnem jeziku t. j. slovenskem, čeprav morajo tuliti v rog italijanske stranke, *— vse zastonj ! Tam v Trstu ne slišijo nič ozir. se niso ganili do sedaj. Morda nam bo novi predsednik kaj bolj naklonjen nego so bili vsi dosedanji. Naj se merodajni faktorji sami in na licu mestu prepričajo, naj pogledajo v izkaze ljudskega štetja, da se prepričajo. kateri je občevalni jezik teinu ljudstvu Videli bodo, tla v gori omenjenih občinah ni niti jednega Italijana ! In vendar se s tem ljudstvom uraduje tako, kakor da so to sami Italijani. Prav nič se sodne ^oblasti ne ozirajo na ta slovenski živelj v teh občinah. Mi hočemo, da se naš jezik spoštuje in da se ga ne prezira in kličemo svojim bratom : Zahtevajmo vso pravico za svoj jezik! Umetna vina in vojna mornarica. Istrski poslanec Bartoli je minoli četrtek v plenarni seji avstrijske delegacije stavil na poveljnika vojne mornarice interpelacijo o nabavljani ti umetnih vin oc\ strani vojne mornarice. Opozoril je, da je bila nedavno tvrdka Vassilli v Trstu obsojena radi ponarejenja vin : in ta tvrdka zalaga, kakor je razvidno iz kazenskih spisov, vojno mornarico z vinom za pomorščake. Interpelant je omenil, da je bil leta H>04 v istrskem deželnem zboru vsprejet predlog, s katerim se je poživljalo vojno mornarico, naj kupuje potrebna vina direktno od produceniov naravnih vin, kar ni le v interesu domačega vinogradništva, ampak tudi v zdravstvenem interesu moštva, kateremu se ne bi smelo dajati vina, ki se lahko pokvarja in ki zamore škodovati tudi na zdravju. Vzlic tej akciji deželnega zbora istrskega in vkljub raznim, ponovnim prošnjam javnih korporacij in tudi privatnih oseb, nabavlja vojna mornarica svoja vina od svojih navadnih zalagateljev. Ker je sedaj sodnijsko dokazano, da vojna mornarica nabavlja ponarejena vina ter jih daja pomorščakom, je vprašal interpelant v interesu domačih vinogradnikov in v zaščito higijene moštva, da-li hoče nemudoma razveljaviti pogodbo z dosedanjimi zalagatelji ter nabavljati vino za vojno mornarico direktno od producentov vinorodnih dežel monarhije in izlasti iz obstoječih društvenih kleti. Železniški uradnik — uzor neuljud-nosti. Iz Koča nam pišejo : Izvolite vsprejeti še nekoliko dodatka k dopisu, v katerem smo Vam fotografirali železniškega uradnika Sko-brtala. Ravno ta človek je največ kriv, da je državna železnica kakor navlašč zaprla pot na kolodvor, ki je bila 5 m široka, in napravila novo pot samo 2 m 2<> cm širokosti, na kateri se torej dva voza ne moreta izogniti eden drugemu. Tukajšnji trgovci so se obrnili radi tega na županstvo, ki je naprosilo toliko c. k. okrajno glavarstvo, kolikor ravnateljstvo železnice, da napravi vsaj 4 m široko pot, ali pa naj zopet odpre občinsko pot. katere ni imelo pravice zapreti. Ali, kakor se čuje, se ne brigata za nas ne okrajno glavarstvo, nt* ravnateljstvo železnice. Tako stoji pot od '2 ni 20 cm in trgovci trpe veliko škodo. Ker vidimo, da nič ne koristijo vse pritožbe radi slabe poti in radi slabega vedenja načelnika železniške postaje v Iioču, se obračamo javno do naših poslancev, da bi se oni na kompetentnih mestih zavzeli za nas. Kajti, če se tega uradnika ne poboljša, bi moglo priti do hujega. Ta človek je postal tu v resnici nemogoč. Pripomba uredništva. V „Naši Slogi'1 čitamo, da je zdravnik, ki je pregledal onega mladeniča Nežića, katerega je Skobrtal vrgel preko ograje, konstatoval, da je ranjen na prsih in na ledjih. Pulski list pričakuje, da ravnateljstvo državnih železnic tega človeka čim prej odpravi s postaje v Kocu, da se ne bo ljudstvo skandaliziralo ter da ne pride do večih izgredov. Radi enega uradnika ne sme trpeti prebivalstvo vse občine. Skromen nasvet — solzarjem. Prejeli smo : Čin. s katerim so dalmatinski Hrvati stavili zahtevo, naj vlada priredi število mandatov in razdelitev volilnih okrajev 'tako da bosta dva mandata določena za dalmatinske Srbe, se vidi meni zelo plemenit. Srbi so sicer tudi do sedaj imeli v Dalmaciji dva svoja zastopnika in ne vem, ali jim ta dva mandata ostaneta tudi po novem volilnem redu. Vsekako je lepo in plemenito od Hrvatov, ki so bili do včeraj toli hudi nasprotniki vsemu, kar je bilo srbskega — kakor so bili Srbi nasprotniki vsemu kar je bilo Hrvatskega, da — so s svojim predlogom pokazali svojo plemenito voljo za slogo med brati. Jaz menim, da bi tudi na naš domači boj, ki se bije na Kranjskem, blagodejno vplivalo, ako bi recimo g. dr. Sušteršič predlagal tako razdelitev okrajev, da bi bilo zagotovljeno narodno-napredni stranki primerno zastopstvo. Vem sicer, da se podajam v nevarnost da me radi te nedolžne, a iz srca izhajoče £e]jc — pošteno obdelata oba ljubljanska dnevnika, toda jaz sem prepričan do dna svoje duše, da je moč vendar le v koncentraciji sil. S o 1 z a r II. Kresne noči. Iz sv. Ivana nam pišejo : Koliko poezije je v teh prelestnih kresnih nočeh ! Posebno nam Slovencem je ta praznik priljubljen in simboličen. Saj so ostali med narodom marsikateri spomini in običaji starih Slovanov, ki se ponavljajo ravno kresni večer. Osobito pa so karakteristični kresovi, ki so jih palili stari pradedje naši v znamenje preteče nevarnosti. Danes nam sicer ne preti več kakor našim dedom turški naval z ognjeni in mečem. Ali preti nam druga hujša, italijanska in germansku nevarnost, radi katere moramo stati na braniku pripravljeni, vedno čujoči. A ne posamični brez cilja in moči, temveč v rednih vrstah, pod spretnim vodstvom. Naše predstraže naj bodo naša vrla pevska in tamburaška društva. Z ubrano, ognjevito pesmijo naj navdušujejo vso našo vojsko. Pač preimenitna. težka in važna naloga je to. Zato pa tudi upoštevajmo ta trud in ta napor! Pokažimo, da umemo prevažno misijo ! Najlepše pa pokažemo svoje simpatije do teh društev, če se vdeležujemo njihovih prireditev. To storimo tudi v nedeljo ! A kdo ne bi prišel drage volje k lepemu, simpatičnemu sv. Ivanu, posebno, ko se tu praznuje dvojni praznik. Slovesnost začenja se že na predvečer z običajnimi kresovi, godbo in čarobno razsvetljavo. V nedeljo zjutraj bo cerkvena slovesnost z obhodom, ki se ga leto za letom j udeležuje nešteto aktivnih in pasivnih ver- zbora koncertne vrednosti z ne prevelik im nikov ! težkočami brez vsakršnega instrumentalnega Letos pa nas čaka popoludne ob 5. uri spremljevanja. tako, da bi ju pretežna večina še poseben vžitek : to je koncert priljub- v Zvezi" stoječih pevskih društev dostojno : ljenega tamburaškega zbora z jako zanimivim izvajati mogla. programom, kateri je tiskan med društvenimi Partiture skladb, katere tekmujejo za vestmi. Pridite torej med nas kakor pravi razpisano nagrado, naj se pošiljajo upravnemu vrh dopisnik iz Bazovice : odboru Zveze slovenskih pevskih društev1 „Rodite z nami tudi tedaj, v Ljubljani v zaprtem kuvertu z motom, pri- k o m i treba m o vas; a ne s a m o pisanem na partituri brez skladateljevega tedaj, ko vi potrebujete nas!" imena najkasneje do 1. s e p t e m h r a O javnem shodu v Dekanih, ki seje 1S». in pol ure že začel pomikati, je hotel Zi-darič skočiti na vlak. Skočil je, ali izpodrs-nilo mu je, in je padel pod vlak, ki je šel je rasla na Vekjetovem vrtu, bi to ne bil nikak j čezenj. Strašno ga je razmesarilo in pretrgalo, dokaz, da je g. Vekjet res kriv, česar se ga j Prenesli so ga takoj v bolnišnico, kjer je dolži. Kajti on je lahko pustil cvetko v pro-! opoludne umrl. Zidarič je bil samec, dajalnici že prejšnji dan. oziroma jo je lahko j Goveje meso v Celovcu prodajajo ta-I prinesel seboj ono jutro in jo — ko je videl, mošnji mesarji po 1 K 44 st., druge vrste pa ! kaka nesreča ga je zadela — vrgel od sebe. i po 1 K 30 st. in 1 K 20 stotink. Srečni Ce- Upravni odbor Zveze slovenskih lovčani! pevskih društev4 nas je naprosil da priob- V blaznosti. 18-letni Libero t '., sin tr-> eimo naslednji razpis častne nagrade : i govca z vrečami g. Antona EDINOST« štev. 171. Strun 11 r vol ver. kakoršnega imaš tudi tiZa tem je pa -e pristavil: „Zbogom, oče! laz hočem umreti: naveličal sem se življenja !" Oee ga je skušal pomiriti, a mladenič ni hotel slišati niti besede : nastavil si je cev revolverja na čelo in sprožil. A bliskovo hitrostjo ga je bil oče v daril od zdolaj gori po roki tako. da je krokija zletela preko mladeničeve glave in strla šipo v vratih. Ves prestrašen je šel nesrečni oče na cesto in tam klical na pomoč. Prihitel je en redar in skušal mladeniča razorožiti. A to ni šlo tako lahko. Mladenič je bil pobegnil na cesto in tam vstrelil še enkrat v zrak. Slednjič je redar s pomočjo družili ljudij, ki so bili prihiteli tja. vendar razorožil mladeniča. Z velikim trudom je potem redar mladeniča spravil na redarstveno stražnico v ulici Giu-seppe Parini. kjer je pa mladenič imel epi-lep ičen napad, ki je trajal dve uri. Za tem so ga odvedli na policijo, kjer so vzeli stvar na zapisnik, a nesrečnega mladeniča poslali se spremstvom v mestno bolnišnico, kjer je bil v-prejet v opazovalnico za umobolne. Nesrečni oče je povedal, da je njegov sin do iS. leta trpel za epilepsijo (padavico) in da je večkrat dal znake umobolnosti. Pred enim letom je bil neki večer prišel Libero iako razburjen domov. Vzel je bil nož in hotel je poklati vso družino. Tedaj je bil pozvan g. Treves, kateremu se je bilo posrečilo, da ga je bil umiril in ga odvedel v mestno bolnišnico, kjer je bil nekaj časa zaprt v opazovalnici za umobolne. Samomor, ki bi bil kmalu stal življenje druzega človeka. 41-letni čevljar Peter Kremenich. ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Kozzi, je šel sinoči kmalu po <>. uri po trotoarju ulice Antonio < 'accia. Namenjen je bil v krčmo na četrt vina. Ko je tako šel mirno svojo pot in pre-niišljeval. kako ga bo srkal, je nakrat nekaj iako težkega z višine priletelo nanj. Mož se je prestrašil in odskočil korak nazaj : pred njim je ležalo krvavo žensko truplo ! 44-letna Amalija Frauzin. stanujoča z možem in štirimi otroci v I V. nadstropju hiše 4 v ulici Antonio ( accia. je - ne ve se vzroka temu blaznemu početju — skočila z oknu svojega stanovanja in je ob padcu za-dela ob levo ramo čevljarja Kremenicha, ki ie pa revež že od prej grbast. Nesrečnica .]e bila takoj mrtva in zdravnik se zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njej, ni mogel neirn konstatovati smrt. Mož samomorilke je težak v lekarni Skopščinskv, ki je na vogalu ulic sv. i aharije n ul. del Farneto. Kakor se vidi. je ta način samomora — ki se je zadnje dni sem ponovil že 4 ali 5 krat - jako nevaren. Kremenich u na primer je samomorilka napravila precejšnjo rano na levi rami. A moglo bi se pripetiti kaj hujšega, kar bi ne bilo niti prvikrat. Spominjamo se. da je pred nekaj leti neka žen-ska. hoteča končati si življenje, skočila ne vemo s katerega nadstropja neke hiše na trgu les". moški zbor poje pevsko društvo .„Zarja4'. 3. 1. Spaček: ..Viktorija", valček, tamb. zbor. 4. M. Vilhar : „Lipa", ženski zbor se spremljevanjem tamb. zbora. 5. I. Laliarnar : „Svarilo"4, mešan zbor z dvospe-vom soprana in alta. 6. a) H. O. Vogrič : rMiraniar*<, barkarola; b) H. 0. Vogrič : „Pomladni cvet'4, koncertna mazurka, tamb. zbor. 7. a) P. Vorotnikov : „Večerni zvon", mešan zbor: b) V. Parma : „Čolničku", mešan zbor. 8. H. O. Vogrič : ..Ko domovja draga tla"... iz igre „Chonchon", trio za sopran alt in tenor se spremljevanjem tamb. zbora. !>. V. G Brož : „Spomin na Zagreb", mešan zbor se spremljevanjem tamb. zbora. 1<). I. Machač : „Snubci", polka. 1 1. H. O. Vogrič: „Ona pa mu osle kaže'*... kuplet, poje g. Cotič. 12. „Cilut", šaljivi prizor se spremljevanjem gla-sovirja. 13. Ples. — Blagohotno sodeluje slavno pevsko društvo Zarja" iz Rojana Petje in tamburanje vodi kapelnik g. H. O. Vogrič. Začetek točno ob o. uri popoludne. Vstopnina k veselici za osebo <>n stot„ sedeži T. vrste 30 st.. II. vrste st. Vstopnina k plesu gospodje 60 st„ dame 40 st. Darovi. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metodija v Rojanu so darovali gg. : Josip Mislej 1 K 8ii s .. Josip Pertot 1 K 40 st„ Fran Gerbec, Fran Bole, Matija Znideršič, Anton ščuka. Rože po 1 K: Ciril Cvetnič, Cernigoj, Milica Švagelj, Anton Maurič, Po-nikvarica, Vatovec, Amalija Vrvar, Anton Bremic, Žitnikova, N. N. po 4<> stotink. Iskrena hvala vsem cenjenim darjvalceni ! Kakor nove udinje pa so se vpisale sledeče gospe: Ivanka Kaluža, Marija Maurič, Pavlina Geržina, Fani Bruss, Fani Kikelj, Elizabeta Franck, Apolonija Treven, Uršula Jelen. Fani Stanič, Antonija Drui'uka, Ivana Gombač. Dal Bog, da bi našle še mnogo posnemovalk ! Bralno-pevsko društvo ,.Prešeren- v Boljuncu priredi dne avgusta t. 1. svojo veselico katere čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene zastave in knjižnice. Ker nam je lanska znana slavnost radi neugodnega vremena izpodletela ter so bili pri tem izdatni stroški, zato se obračamo do bratskih društev, tudi tržaških s prošnjo, da upoštevajo ta dan da se ne bodo nikjer v bližini vršile druge veselice. Ona bratska društva, ki bi hotela iz prijaznosti sodelovati, prosimo, da nam blagovolijo naznaniti to do 1. avgusta. Brzojavne vesti. Cesar r.a Češkem. LIBERCE 22. Cesar seje danes zjutraj podal v mestno hišo, kjer ga je v veliki dvorani pričakovalo mestno zastopstvo. Zupan je vladarja s kratkimi besedami pozdravil. Na to se je cesar podal v razstavo, kjer ga je vsprejel nadvojvoda Ferdinand Karol in oblastnije. Egiptovski podkralj. DUNAJ 22. Egiptovski podkralj je dospel semkaj. Načelnik italijanskega štaba na Dunaju. RIM 22. Načelnik italijanskega generalnega štaba, Saletta, je v spremstvu svojega adjutanta odpotoval na Dunaj, da čestita načelniku generalnega štaba grofu Becku povodom njegovega jubileja. Maroški sultan podpisal glavni zapisnik konference v Algesirasu. RIM 22. rAgenzia Štefani*1 poroča iz Feza od 17. t. m.: Malmussi je prejel danes pismo sultana s šerifskim pečatom, s katerim je sultan vsprejel in ratificiral glavni zapisnik konference v Algesirasu. Italijanska misija se v kratkem vrne v Tanger. Tittoni v Parizu. PARIZ 22. Minister vnanjih stvari, Bour-geois, je priredil obed na čast italijanskemu ministru Tittoniju, ki potuje skozi Pariz. Kronanje norveškega kralja. DRONTJEM 22. Danes se je v tukajšnji stolni cerkvi vršilo slovesno kronanje kralja in kraljice. Eksplozija bombe. PARIZ 22. V neki gostilni v Vincen-nesu je, kakor poroča „Matin", eksplodirala bomba. Od gostov, navzočih v gostilni, ni bil ranjen nihče, razdejano je bilo le nekoliko pohištva. Neki mož. ki je baje provzročil eksplozijo, je zbežal. O reviziji ženevske konvencije. ŽENEVA 22. Četrta komisija mednarodne konference za revizijo ženevske konfe- rence se je bavila danes z odnašanjem bolnikov in ranjencev. Koncem današnje seje je predlagal ruski delegat, naj se v prepornih slučajih o tolmačenju določeb konvencije pozove na pomoč haažko razsodišče. Rusija. PETRO GRAD 22. ,.Petrograjska brz. agentura" razširja nastopno uradno poročilo iz Sebastopola : Dne 19. junija je prva stot-nija tukajšnje trdnjavske artilerije prejela ukaz, naj gre na stražo. Druge stotnije so se temu protivile ter so branile tovarišem, ne glede na povelja častnikov, da bi vzeli svoje karabine. Druge čete posadke so razorožile bataljon in 20. t. m. je 1 >i 1 odposlan na severno obalo. Tamkaj so vdrli uporniki v stan drugega bataljona, so razdejali magazine, se polastili pušek in streliva ter so šli proti bateriji .lev. Moštvo artilerije jih je pa obkolilo in dne 20. t. m., potem ko so brez vspeha oddali nekoliko strelov, brez odpora vjelo in zaprlo v vojašnico baterije Mihel. Drugi artilerijski bataljon se ni udeležil izgredov. Pozneje so našli vtč nabasanih topov, ki so bili obrnjeni proti mestu. Mnogoštevilnih prebivalcev na severnem obrežju se je polastila panika ter so zbežali. Sedaj se je zopet povrnil mir. PETROGRAD 22. O vesti, priobčeni v listu „Dvadsati Vjek*\ o uporu polka Bolliov v Rjanu, poroča „Petrograjska brzojavna agentura" nastopno: V noči od 18. na 19. t. m. so vojaki četrtega batalijona vstrelili nekolikokrat v zrak. Prišel je poveljnik polka, kateremu so vojaki predložili razne pritožbe, poglavitno gospodarske naravi. Posrečilo se je poveljniku pomiriti vojake. Drugih nemirov in demonstracij ni bilo. PETROGRAD 22. — Listi poročajo iz Moskve, da je moštvo tamošnje posadke imelo v zadnjih dneh shode. Na teh shodih se je moštvo izreklo za korektno vedenje, dokler vlada ne razpusti dume, oziroma ne izda regresivnih odredb. PETROGRAD 22. Poslanec Ščapkin, ki se je povrnil iz Bjelostoka, zatrjuje, da so tamošnje klanje Zidov provzročili policijski uradniki. Znamenje za pričetek gonje je bila eksplozija, morda petarde, nikakor pa ne bombe. Guverner ni storil prav ničesar, da bi preprečil gonjo. Kakor hitro so se Zidje začeli braniti, so čete nanje streljale, češ. da so revolucij onarci. Duma. PETROGRAD 22. Na včerajšnji popo-ludanski seji se je vršilo posvetovanje o predlogu radi enakopravnosti vseh državljanov. Več govornikov se je izreklo v prilog pravic ženskih in Zidov. Posl. Aladin je zahteval, naj se odpravijo privilegiji plemstva ter izia-vil, da sta le dva sloja, ki ju pozna ruski narod, in to so kmetje in delavci. Grof Hev-den je izjavil, da ni možno kar naenkrat reformirati rusko zakonodajstvo. Židovski poslanec Le\vin je rekel, da židovsko vprašanje obstoja Ie v Romunski. Rusija naj si vzame za izgled Francijo, Anglijo in Nemčijo, ne pa Romunsko. Borzna poročila dne 21. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.13—19.15, angležke lire K —.— do —.—. London kratek te; min K 240 33--24C4>, Francija K 95.47'/s—93.60, Italija K 95.55—95.70, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 111.35------117 50, nemški bsnkovci K —.—•— — avstrijska e motna renta K 99.50— 99.80, ogrska kronska renta K 93.40 —9*J.70, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije t£ So 7. — — 669.—, državne železnice £ 6t>.-*.25 - 67123 — Lombar-li K 159--160 — Lloydove akcije K 760 — 764 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 49o — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo-denkredit 18S9 K 302.— 310.—. do 1 2 50 SrUre —.— do —.— Dunajska borza oa Turške K 150.30 2 OOP. Urža-ni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4 Avatr. investicijska renta 3, Ogrska renta v zlatu 4"«, • n kronah 4° „ „ 3 V, Akcije uacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 95 50 11.52 11 31 Pariz: (Sklepa Avstrijske državne železnice — — Lombarde 173.— unificirana turška rema 96.33 avstrijska zlata renta 99.9 ogrska 4°/0 zlat« renta 97.10, Liinderbank ——, turške srečke 113.73, p»-rižka banka 15 74, italijanske meridijonalne akcije 8.ii», akcije Rio Tinto 16.-U Trdna London: (Sklep) Konsolidiran dolir s8 5 t„, srebro 30.3/10, Loinbardi 6.34, španska renta 96.' „ italijanska renta 104.*/* tržni diskont 3'/». menjice na Dunaju —.—. Mirna. Tržna poročila 22. junija. B u <1 i tu p e š t a. Pšenica za okt. iv 15.6'"» do K 15-68, rž za oke K 13 22 do 13-J4. oves za okt. od Iv 13"36 do 13vS, koruza za julij 12*93 do K 15.— Pšenica: ponudbe in rovpr&Apvarv srednje, tendenca mirna. 1 »-odaifi: 14.000 met. stot. vulr-žana, rž in oves vzdržano, druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo, vroče. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za juni 16.40, za julij 16'40 za avgust l6-56, za september 16.65, za oktober 16*i>5, za november lr>\-5. — Mirno. — Vreme : oblačno. Ha vre. (Sklep) Kava Snntos good average za tekoči mesec 41.50, za sept. 45.- . Mirno. N e \v - V o r k. (t >tvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. Sialno. nespremenjeno. Prodaja : 10 O vreč. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo-* goo 1 averaga za sepiember 36'" za december •»<--. za ni are t 37'-, za maj .'>7 :1 ,.. Stalno. — Kava Rio navadna loeo 37—39 navadna r elna 40—41 navadna dobra 42—43. London. Sladkor iz r^pe surov S:1 ,„ Sli ; Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec —.—, za julij 16-—, za julij-avgu t lt>. —, sei>t.-dec. 16.— (mirno) — Pšenica za tekoči mesec 23.S5, za julij 239 ), za julij-avgust 23.70. za september-dec. 22.7o (mirno). — Moka za tekoči rcescc 39.10, za jrtlij 30.45, za julij-avgust 30.50, za september-dfc. 29.95 stalio). — Repično olje za tekoči mesec 62.50, za juli j 63.—. za julij-avgust 62.73. za september-dec. 62.50 (mirno' — Špirit za tek' či mesc 42.25, za julij 42.7."). za julij-avgu-t 42.75, za september-dec. 39.75 (mla^uo) — Sladkor surov 8S" uso nov 22.' t —22.' - (mirao), bel za tekoči mesec 24.%. za julij 25 1 za julij-avgust 25.* t a oktober-janu var 26.5M, (mirao), rafiniran 56.--56.50 Vr^iue: vroče. Tujci v hotelu „BALKAN". Ns novo so došii : Sipa. potov., KOLIN : Dr. Bolim, uradnik. METKOVIĆ ; Bauman, jurist, ZURI H; Scheibert. zasebnik, GRADEC; Mnnkl, potov., KRALJEVI GRADEC; Soinlek. pntnik. DAŠICE ; Konig. stavbeni mojster. GRADEC1; Lipnik. trgovec, DUNAJ. Nadalje so došli iz Gradca sledeči c. k. častniki : Raj sir v, Prachovnv Drobnv, Lajko, Seifert Jtiglug, Pliilipp, Cuniclial. Mihalou'its Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger- strasse 25. j __________ _______ O O I ' O 1 ' ! i 7" Tov -±\7. 5 £.tva \ 15=1 - uli« Tcs.' 52 P. (':3£t?ia h!5s). ' l ( ' <1 »-"i S poslopje). 3 M - i.vitr.oc. o\ 5 j 3cr.5., čn ^c ni b.-.; .-.o-. : Sprojemajo se v-.diovrst-r. w di t i: po j-; § | po.-^bnih tsačn:?: • " ' j| i i? j? Zalega Id- in Inozeraslili vin, špirita m wjv in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e i r a c q u e štv. 6. (EaSjioii Katre centrale;. Velik izhor francoskega Sampani^a, penečih dezert rh italijanskih in avt4tro-Osrrnkih vin Bordeau*, Iiur ^under renskih vin. Moaslla in Chianti. — Run. lonjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovo; , slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, do&i i/ dot-čnih krajev. Vsaka narodba t e takoj izvr-i. Uaz pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Uazprodaja od p:»l li ra naprej. Za.ra.di opus ta trgovine z les Din prodam pilo vžago- z enim jarmom na gotovi vodi, pred kratkim prenovljeno s trema sobama, kuhinjo in skladiščem vse z opeko pokrito, v ravnini na glavni cesti, četrt ure od železniške postaje. Ker so v bližini še jelovi in smrekovi gozdovi, se nudi ugodna prilika za trgovce z lesom in mizarje. Ravno tam je po nUki ceni naprodaj še nova pripravo za mesnico, predel s hrastovim čokom i. dr. Več pove ^Cinko Gabrijan v Vipavi. je ot^orjena le zamalo ča?a v Velika razstava pohištva Dvorani Tersicore (ul. Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj po najugodnejših cenaii. Vabi se P. N. občinstvo, naj polnoštevilno poseti to razstavo. Stran IV. »EDINOST« štev. 171 V soboto, dne 2o. junij i l j Hi 6. - 5 7- 55 »» 8. -5 »» S. ■55 « 9 ■55 » li. 50 I. — popol. 4' 2 5 •• Odhajanje in prihajanje vlakov Cchod s pr.staje južne železnice v Trstu*.) 5.55 p red p. B via Cervinjan v Benetke, Kim, Milan, Videm, Pontebo. Čedad O do Grorice. preko Nabreičine, se zvezo na Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Ivormin, Videm, Milan, Rim. O v „ Benetke, zveza na Cervinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O preko Cervinjana v Videm, Čedad, Benetke. Milan, Ala. O v Kormin 111 via Cervinjan v Videna in Benetke. O v Italijo preko Kormina, zvezi na Ajdovščino. B Tia Cervinjan v Benetke, Milan, Rim in Videm. O na D c naj. Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj. Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Cervinjan. O na Dunaj, Budimpešto. Prihod na postaji južne železnice v Trstu. 6.30 predp. O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Kormina preko Bivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. O z Dunaja in Reke B iz Italije preko Cervignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino. 4.15 popol. O iz Kormina in Cervinjana pr. Nabrežine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Cervinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine, zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj- duščino pr. Xabre/.ini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Cervinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina. Odhod s postaje državne železnice pri sv. Andreju v Trstu. 5.10 predp. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 5.30 „ O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. 7.20 „ B (samo v četrtek i v Herpelje, Pazin, Pulo 8.50 „ O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. 3 50 popol. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 4.— „ O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo 7.30 „ O v Koper, Buje (Istra). 7.40 B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: 2.26 popol. O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče postaje Prihod na postajo državne železnice pri sv Andreju v Trstu. 7.45 predp. O iz Buj in Kopra (Istra) 8.25 ., O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja. 9.46 „ iz Pule. 11.05 >• O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. 12.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. 6.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.25 » ® 1Z Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.45 »» O lz Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: 9.28 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj 1} OBISKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvoro. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. naastr. v lastni hiti. 6.— 6.35 8.30 19 05 1.30 7.20 7.40 9.— 10.25 10.2S 11.38 JOJ 7->5 7.46 8,35 8-55 1045 *) Op?»ka B — O =■ obira in i vlak MALI OGLASI. -7 Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4,/9°/(> Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po °/o na varščino ali zastavo in na menice po 6°/0 Glavni deleži koncem leta 5 */*—• Stanje 31. dec. 2004 (r kronah): Članov lTftl z deleži K = 113.382. — Hranilne v 1 o s e 1.&54.089-13. — Posojila 1.570.810.39, Vrednost hiš 110.075.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.101*01. Hranilne vlog« se sprejemajo od vsakogar Telefon štev. 79. Podpisani priporoča si. občnstvo stojo zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici Torre bianca it. 45 in gostilne al. Rom&gna St. 4 in nI. Giulia St. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste fnle Dvornik trgovec z vinom, i Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici B&rriera vecchia štv. 5. Velik izbor klobukov, lastne delavnice, razno- j vrstnih kap za moške in ženske. ===== Wm~ Brez konkurenčno cene Ivanka Doreghini TRST. - Ul. Madonnina štv. 8g VELIKA ZALOGA pohištva, maiiufaktiir. ur, slik, zrcal i 11 tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. - ^ Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI v „Edinosti * Tovarna cementnih plošč ARISTIDE GUALCO TRST, ulica S. Servolo 2. Velika zaloga dobro vležanih cementnih plo<č vseh velikostij \rst in barv. Tovarna in zaloga cementnih cevij. IJhiiro trpežno. — H rez konkurenčne eenc. Na željo se stavijo v delo plošče solidno in po cen od izurjenih lastnih delavcev. Jrancesco $lovinscky železnina TRST — ulica Torrente 4-5 — TRST 3zbera železnine za stavbinsko uporabo. SPECIJALITETA : ledeniee lastnega izdelka, štedi In a ognjišča in železne peei. Andrej Cuban v Barkovljah (v lastni hiši) naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl novo prodajalno, v kateri prodaja vsaki dan svežo 2elen]ad * kakor tudi vsakovrstno sadje DROGERIJA Josip Ziuon • • e • > J • . Caserma 8 Izbor drog, barv. čoplćev, pskaatl parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralna vole, voaka za parkete, na mrzlo pripravljenoga elrupa tamarindo, mallnovca itd. itd. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiakane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj. = Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „HALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če nI oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo ahko preračuni, koliko mu j« plačati s tem, da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na ..IHSERATMI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „IMSERATMI ODDELEK" I nformaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor Prva slovenska zaloga ;n„h™ ANDREJ JUG — Trat, ulica sv. Lucije St 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! Hnctilna ,.Stadt Laibach(i (ulica Giulia št. 15) Ullollllld Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante.____(295) Novi modni salon gospe. Parižki in dunajski uzo ci, po najzinernejih cenab. 455 Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga „Croaiia" stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kako • pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z naj i Miljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Crsi --CORSO štev. 1-- MT Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Via Gostilna „Alla Costanza" Nuova št. 18). Toči se vsakovrstna vina. posebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č. loifllS nlpC ko v nedeljo dne 24 t. m. na JdVm |Jlt30 Prošeku v restavraciji Starec !#■ |n .d|Ja repa s Kranjske, je v vseh let-IMSIU 2CIJO nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon I4t>5. (227) Veletrgovina razpošilja kavo, riž, olje flunitfm krasen, na najlepšem in lnjzdravejem UVUrtJL griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v ,Inseratnem uradu Edinosti'4. 660 POPPOIP ob-tirnega zemljišča, nahajaječega se rflrUCIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni urad Edinosti661 Hrt Ho c p ta Itn i ,ePa ineblirnna soba ,za UUUa OC IOIVUJ eneira ali dva gospoda. Več se poizve v trgovini GERŽINA v Kojanu št. 8. Rilo hrCI z ve,ikim zemljiščem sta na prodaj UVts Ill5>l v Rojanu, blizu rojanskih obokov. M«šetaiji so izključeni. Naslov pove „Gostilna Bolle" v Kojanu. Autiiorised Sciiool of Inmm uči moderne živeče jezike od profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, ulica Nuova št. 11, II. nadstr. Grani) hotel „UnionM v Ljubljani. Xomfort prve vrste. ■i m m h h JCiri 100 sob. P. T. Naznanja se častitim odjemalcem in P. T. občinstvu, da zaloga obleke ulica Arcata štev. 1 odpre Novo tržaško krojačnico (Nuova Sartoria Triestina) za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, I. nadstropje, pod ravnateljstvom občeznanega krojaškega mojstra gos. O. MARCOLIM. — Toliko zaloga, kakor tudi krojačniea bodo preskrbljene v v« liki meri z domačimi in ino-zemskiini izdelki. — Zaloga ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko J za inožke. kolikor za otroke. 1CST po najnižjih in konkurenčnih cenah. viktor piškur. Najfinejše ^C namizno in jedilno olje se vdobi pri narodni zalogi olja Trg Barriera ste?. 3. ivan Miiionig, lastmk Jržaska posojilnica in ^ hranilnica registrovana zadruga z omejenim porofttvom. , Pimxsm Camermm iter. 1. m. — TR S T — V laatni hiši. Telefon št. 9j*. IT Vhod po slavnih stopnicah. Hranilno ulog* •prejema od vaakega, Ce tudi ni ud zadruge in jih obrestuje pe 4*',. It«ntnl «lav«k od hranilnih vlog plačuje zavod eam. Vlaga ee lahko po 1 krono PMOjIla daja eamo zadružnikom in sicer aa uknjižbo po 51/,*/«, ne menjice po ••/„ na zastave po 5*/a*/v. Ilrarine ur«: od t.—12 dopoludne m od 3.—i. popoludne. ~ IzpladuJ* vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r u Lu mej moderne je are J ene varnostne eelteo za ehrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ■ ■ - ■ Pefttzt kranilmlAnl ra&nn S lt.004. ■ ■■ — 1 ! k V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jezi) J nlica Um U (oritlifije) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. — Alla citta di Trieste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oblek z lastno krojačnico. Priporoča se cenjenim odjemalcem r.nii konkurenčnih cen in radi točno izvršena --dela izkušenega krojača. nlioa Aroeta 9 — voeral ulico dni S&oonn Velika zaloga za moške, dečke in otroke. Specijaliteta finih črnili oblek VELIKA IZBERA delavskih hlač . . . & K 2.40 extra-morne vrste . . a ,, 4. Pazite na točnost naslova Francesco Kalasch ulica Rrcata 9 — vogal ul. del Sapone ir ? X ■ p .13 t ° h nlica Aroata 9. voeral ulico dol So pano I ____ FILIP IVAlilŠEVit- zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Oinišu v ulici Torre blanca 11 (Telefon 1405) v- kateri prodaja na tnalo in veliko. — N;ul.ilj» priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AU*Aiiria* ulica Nuova št. 11 in „A i fra te 11 dalmati., u!i a Zudecche št. S. v katerih toči svoja vini I Kdor išče službo ali kakoršno-koli zapt»-slenje; kdor išče uradnike ali službeim u.ot) : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorccv ; kdor iina za prodati hiše, polja, dvorce : kaoi želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupili premičnine ali sploh rabljene predmete il«l. itd. uaj se posluži MALIH OGLASgV \ .Edinost ki so uajceneji, največ čitani lu najbolj pripravni v dosego namena. Zaloga Izvozno-marčne (E?tport-Marze:'.) in vležane (Lager) zzz=z pi^o - v »odčeicih in v Imteljkah, kakor turii W _ Is— iz tovarne Bratov Keininghrvuo Steinfe!d pri Gradcu. zaloga JUattomjeve Qiesshubler ^ večino sveže kisle vode po smornlh oeaah ANTGNU DEJAK junior !: TRST Via degli Artisti štev )0 -