Inserati se sprejemajo in veljfc iriatopna vrsta:
< kr., že sa tiska lkrat
i ■} 'i
1 * )» n » n »
>1 ji ii ii ® m
Pri večkratnem tiskanji ne sena nrimerno »manjša.
Rokopisi
se ue vračajo, uefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistv administracija) in ekspediciia na Starem tr^u h. št. 16
Po poŠti	prejemBn	velia -
7.a eeic letu	. . 10 hr.
pol ieta	, . a	,, _
r.a četrt leta	■• J(j
V administraciji velja: Za c.eiu letu . . f gi. -40 ur. ca t"il ieta	4 „ -JO f,
ta l etrt ieta . . 'J „ 10 „
V I.inbljani ua dom pimiljan velja 60 kr. več na ieto.
VredniStvo 'e na Bregu !i ■nev, 190.
izhaja po trikrat na tetieu in ■ » torelt, eerrtuk iu robotu.
Neodvisnost cerkve oil države
Neodvisnost, prostost! vse lirppeni zdaj po njej; z zlatimi barvami jo risa liberalizem; povsod hoče jo priboriti; vse mora biti prosto, neodvisno, deležno te blažene znajdbe devetnajstega veka. Pa stojte! ue vse, neodvisna ne sme biti cerkev in kar je sklenjenega ž njo. Za njo ni ta pridobitev; se bo li liberalizem boril za svojo najhujo nasprotnico? Sicer dosledno bi bilo, blagodušno tudi, a kaj doslednost in blagodušnost, kjer v oči bije njemu samemu! Torej proč z neodvisno cerkvijo; kajti ona je najhuja sovražnica napredka, prostosti, sreče človeške, sploh vsth najblažjih idej zbranih v euem imenu, v imenu — sedanje države. Nji nasprotuje prosta cerkev; to je res; gospodje imajo prav; sedanji državi ali — da se bolje izrazimo, državi, kakoršna bi imela po liberalnih nazorih biti, in kakoršni se kot vzoru skušajo bližati državniki vseh redov, nji nasprotuje, nji žuga pogin ; neodvisnost cerkveno priznati bilo bi torej vničiti sebe in tako saino-mornih misli pač liberalizmu ne smemo zaupati. Kakor je torej neodvisna cerkev oni ščit, za kterim se bojuje vsa resnica, vsa vera in nravnost, vsa prava svoboda , tudi državna in osebna, tako je tudi ona ista naprava, zoper ktero naletuje z vso močjo sovražni sostav, je ona pošast, ktera mu ne privošči spanja po noči niti miru po dnevi. To lastnost cerkveno toraj moramo poglavitno naglaševati državi nasproti, in zato bo ona z malo izjemami predmet vseh sledečih člankov.
Ko bi bile država iu cerkev v oni vzorni razmeri, kakoršno je hotel božji Izveličar, ne bi bilo treba preiskovati, ktera je višja, ta ali
una, ktere so njune pravice, ktera jima je veljava, če se dotikate ; kakor ne bi bilo treba paragrafov, ko bi jih nihče ne prestopal; kakor ne bi bilo potreba postav zoper tatvino, ko bi vsakdo vestno ločil med svojim in ptujim.
Pa žali Bog! to se ni spolnilo. Država pokazala je sovražnost cerkvi nasproti, komaj da se je bila ta prikazala na beli dan, ko je bila tako rekoč še v zibeli. I boj trajal je tri veke; postalo je bolje, a kmalo zopet prevladoval je nesrečni bizantinizem iu eezaro-papizem. Tako se je preobrnilo še vt-čkrat; ni torej čudo , da se je jelo gledati tudi na prineipijelno rešenje vprašanja, kakošno mesto da zavzemlje cerkev nasproti državi. Odgovor bil je različen po duhu časa; kako da dandanes odgovarja liberalizem, nam je že znano; ne povsod enako seveda: kjer je bolj prost tam pravi naravnost, da je cerkev goljufija, da se mora ko taka zatreti, da še torej vprašanje ne more nastati o razmeri obeh moči; a kjer je bolj potuhnjen , skriva se svetohlinsko za ljubezen do človeštva in kaj vem, za kaj še vse, ter trdi, da je cerkev po naredbi njenega vstanovitelja vsaj v vsem, kar ni čisto duševnega, odvisna od države. Da prve misli ne bom zametoval z razlogi, je naravno, kajti: ..Principia negantibus non est disputandum." Drugo bom zavrnil, a ne da bi spreobračal njo samo. ampak da se bralci prepričajo, kako učene dokaze in — kakor učene, tako veljavne da nabira liberalizem; seveda, le ob kratkem. Tedaj, kako dokazuje liberalizem, daje cerkev odvisna od države?
V ta namen rabi še nektere stavke sv. pisma, kjer je govorjenje o tem, naj bo vsakdo podložen deželni oblasti; tako piše sv. apostelj
Pavel: ,,Vsaka duša naj bo podiožua višjim oblastim." Gotovo bilo bi iz teh besedi težko dokazati, da je cerkev nad državo; prvič se tu ne govori o onih družbah, ampak le o po-saminh ljudeh, in drugič, višja oblast ni samo deželna, kajti še nad njo je cerkvena. In če piše prvak aposteljnov: »Podložni bodite vsaki človeški stvari zarad Boga, bodisi kralju, kakor višjemu (regi ijuasi praecellenti), bodisi vojvodom, kakor od njega poslanim", gotovo to rszumti tako, naj bodo podložni oblasti, kjer in kolikor more in sme zapovedovati. Če se kralj imenuje „praeccllens'', to ne velja v vseh rečeh, ampak le v onih, ktere se tičejo kraljeve oblasti. Ko bi se ti stavki sv. pisma mogli razumeti, kakor taki, ki zahtevajo odvisnost cerkve od države, bili bi v nasprotji z onimi znanimi: „Boga je treba bolj ubogati, ko ljudi'- in: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega", kjer se naravnost zapoveduje pogojna pokorščina in uči, da so reči, ki niso cesarjeve, v ktere se on ue sme mešati.
Sklicevali so se tudi na cerkvene očete, glavno na sv. Optata Milcvitanskega, ki pravi: J,.Ni namreč država v cerkvi, ampak cerkev v državi." A sv. učenik pisal je ob Času, ko se v resnici sv. cerkev ni raztezavala veliko čez meje rimskega cesarstva, njegove besede ne izgovarjajo kacega principa, ampak le zgodovinsko misel, veljavno za tedanje čase. In če bi bil tudi tako mislil, more se li iz besed ,,cerkev je v državi" sklepati, da ji je podložna? Če je duša v telesu, ali mu je podložna? Vrh tega je cerkev vesoljna, obsega vse rodove in države vsih časov, ne pa države, ki se menjajo v teku časa. (Dalje sledi.)
Kralj Dimitar Zvonimir in njegova doba.
(Dalje.)
III. Dimitra Zvonimira kronajo za kralja lir vatskega. (8. oktobra 1076.)
Dan 8. oktobra 1076. je posebno važen v povesti Hrvatskej. Na ta dan je bil Zvonimir kronan za kralja hrvatskega in Dalmatinskega. Že prve dni meseca oktobra se je zbrala velika množica Hrvatov v starodavno mesto Solin, da v velikej narodnej skupščini (ubi fuit fidelium maxima congregatio. Kukuljevič Gode* diplom, 154) izberejo Zvonimira za kralja ter da so kasneje priče njegovega kronanja. Bil je tukaj hrvatski ban Peter Svačič z drugimi bani, potem župani: Dobrila hlievanski, Pribina cetinski, Ljubomir in mnogi drugi boljari in plemiči. ;0d cerkvenih dostojanstvenikov je prišel: Lovro, nadškof soliuski; po tem škofje: Štefan zadarski, Gregor hrvatski, Teodosij biogradski, Vasilij osorski, Form in kninski ter Ivan trogirski. Itazun teh pa je prišlo v mesto sila pravovernega naroda porekla hrvatskega in latinskega. Celo papež
Gregor VII. je poslal k tej svečanosti poseb-nega poslanca, slovečega opata Gebizona, da v njegovem imenu izvrši kronanje. Slavno kronanje se je vršilo v solinskej cerkvi sv. Petra. Ko se je v cerkvi množica velemož in naroda zbrala, ter slovesna maša odpela v latinskem jeziku, stopi opat Gebizon pred zbrani narod, ter proglasi, da je Dimitar Zvonimir jio složnej volitvi naroda ter po privoljenju svečenstva izbran za kralja hrvatskega. Potem pristopi k Zvonimiru ter ga v 'menu papeža Gregorija VII., gospodarja svojega in celega sveta, krona v znamenje kraljevske časti in vlasti. Na glavo mu dene starodavno krono hrvatsko, s ktero se je bil še Tomislav ovenčal, zatim mu podeli ostale znakove, zastavo, meč in žezlo.
Ovenčan s krono in nakinčan s kraljevskimi znakovi jioklekne zdaj Zvonimir pred apostolskega poslanca, vzdigne desnico ter se zaveže na večno vernost iu privrženost papežu in rimskej cerkvi s sledečo prisego:
,,Jaz Dimitar, ki se tudi Zvonimir zovem, po božjej pomoči kralj Hrvatski in Dalmatinski, obvezujem se, obrekam in obečam, da
bodem nepremenjeno vršil vse ono, kar mi bode tvoja svetost naložila, da namreč v vsem in vsakem varujem vdanost apostoljskej stolici in da ueopazovno branim, karkoli bodo v tej kraljevini, bodi si apostolska stolica, bodi si poslanci njeni določili, in kar bodo e-dločili; gojiti hočem pravico, braniti cerkve, skrbeti j za prvence, desetino in vse kar cerkvi pripada, truditi se hočem za življenje škofov, duhovnov, dijakonov in jioddijakonov, da čisto iu dostojno živijo; braniti hočem siromake vdove in sirote, zabraujevati hočem nezakonite zveze med sorodniki, vstanoviti hočem zakoniti prinos po prstenovanju in blagoslovu duhovnim, a vsta-novljeno nočem pustiti, da se razreši; proti viti se hočem prodaji ljudi, ter z božjo pomočjo pravičnega se pokazati v vsem, kar je prav. Zraven tega vstanovljujem, po svetu vseh mojih velmož, da se vsacega leta na veliko noč izplačuje sv. Petru iz kraljevskega prihoda davek dve sto bizantinskih cekinov, ter želim in določujem, da naj tudi moji nasledniki vedno ravno to delajo. Vrh tega poklanjam, prepuščam in potrjujem apostolskej stolici samostan sv. Gregorija, ki se zove Vrana, z vsim bla-
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. januarja.
Avstrijske dežele.
Obravnave med dunajskim in oger 8kim ministerstvom bile so brez vspeha. Če se Madjarom ue dovoli posebna banka, hoče Tisza odstopiti in Sennyey postal bi njegov naslednik.
Tirolski deželni zbor je nupuščen in razpisane so uove volitve. Liberalci bodo vse žile napenjali, pa po dosedanjih skušnjah smemo soditi, da bode novi zbor ravno tak, kakoršen je bil dosedanji.
Ilalmalinski deželni zbor obravnava veljavnost volitev. Lahonski poslanec Bajamonti je jiri tej priliki hudo napadal vlado in je na-svetova! dati ji nezaupnico, češ, da je pri volitvah delala za narodno stranko. C. namestnik je nekaj dni potem napravil pojedino in povabi! vse deželne poslance razun Bajamontija.
Ularij ar* kini softomse v Budapešti napravlja slovesen sprejem. Bukarešta pa se .,W. Abendblattu" poroča, da tamošnja mladež dan za dnem hodi na kolodvor gledat, kedaj da se iz Carigrada pripeljejo madjarski vseučiliščniki, ker jiui hočejo napraviti enak sprejem, kakor so ga doživeli v Trstu. — Cze-gledska deputacija je 24. t. m. došla k KoSutu. Pastor Do bos je v svojem nagovoru Košuta preslavljal kot rešitelja, k kteremu so v svoji obupnosti prišli prosit ga, da naj pride in reši domovino. ,,Severni Sardanapal (ruski car), je rekel, popiva v Moskvi in povzdiguje svojo čašo proti olikani Evropi.. Pa roka na steni zopet piše skrivnostne besede „Mene tekel" in če pod te besede podpišemo ime Košut, se nadejamo, da srno podpisali njegovo smrtno obsodbo." .,Ubogi car! pristavlja ..Politik',, takim traparijam mora slediti drug Vilagos; druzega zdravila ne poznamo." Košut je de-putaciji odgovoril, da se zdaj še ne more vrniti v domovino, kadar bode pa primeren čas prišel, se bode povrnil in kralju oger-skemu prisegel zvestobo, ktero bode tudi vedno držal.
Vnanje države
SCicski poročnik Ignatiev se je odpeljal v Pirej, kjer je te dni došel tudi princ Edinburški s svojo soprogo, hčerjo ruskega cara.
la *ri»*kem je stalni odsek narodne
skupščine na vprašanje, ali naj se vojska s Turkom nadaljuje ali pa sklene mir, odgovoril, da nima pravice o tem sklepati, ampak da je to reč velike narodne skupščine.
\ Kosili se je vstanek neki zopet, pričel.
Italijanska zbornica je dovršila splošno razpravo o zlorabi duhovske oblasti. Katoliške družbe v Rimu javno oporekajo načelom, ktera je večina zbornice pri tej priliki zagovarjala. Ta protest se glasi: »Satanska luezbožnost in preklinjevauja, ki smo jih nedavno v zbornici na M onte-Citorio slišali iz ust mož, ki se drzno imenujejo poslance katoliškega ljudstva italijanskega, so nas s studom napolnila iu iz vse duše oporekamo v svojem in v imenu od nas zastopanih katoliških družb proti tem umazanim in surovim izrazom. Z dušo in telesom se za vselej vdamo in obljubimo pokorščiuo papežu in njegovim sv. ukom ter Boga prosimo, da naj po zasluženju ne strahuje našega onečeščenega Itiiua in nesrečne Italije za tako veliko hudobijo." — Sodnija v Florencu je vrenika časnika »Gazzetta d' Italia" zarad obrekovanja ministra Nikoterija obsodila na 2 meseca ječe in 500 lir globe. Pa pri obravnavi so prišle reči na dan, zarad kterih bo tudi Nikotera moral najbrže od mi-nisterstva odstopiti, ker hoče prejšnji mini-sterster Cantelli reč sprožiti v državni zbornici.
Izvirni dopisi.
'0a Gorenjskega. 2G. januarja. (Žalosten dogodj a j v noči od 24—25. pro-senca v Bašlju preddvorske fare.)
Se nismo pozabili neke nesreče, ki se je prigodila pred nekterimi tedni v Kokri. Nek lovec, morda gozdni čuvaj, je bil v Kokri (v vodij mrtev najden. Sum je letel na uboj, ljudi je to motilo, ker so puško, pa menda nekaj obleke, kamižolo, nekoliko proč našli, on pa je bil pobit. Vendar bolj gotovo je, da je sam hotel tisto noč nekoga ustreliti, v dobro srečo se našuopsal ter odšel, da bi izvršil, svoj grd, črn naklep. Misleč, tu je treba v stran kreniti, da prav pridem, je telebnil čez škarpo, dalje še v vodo. Ali je bistra Kokra oprala grdi. črni namen le Bog ve, — bilo je »oblačno".
Zdaj pa prijateljevo poročilo:
Divjašine je po gozdih zmeraj manj, to-
gom: namreč srebrno škrinjo, v kojej je sv. telo istega blaženega Gregorija, za tim dva križa, kehli in pateno, dve zlati kroni, z biseri obloženi, evangelji v srebro vezan, kou-cema premakljivo in nepremakljivo blago, da bode za vrdno poslancem sv. Petra svetišče, ter popolno v njihovej oblasti. Razun tega, ker se pravi Bogu služiti toliko, kolikor kra-" Ijevati, predajem se in priporočam v tvoje roke mesto v one sv. Petra in našega gospodarja papeža Gregorija in njegovih naslednikov na apostolskej stolici, in to obljubo potrjujem s prisego. Jaz tedaj Dimitar Zvonimir, z božjo pomočjo in milostjo apostolske stolice kralj, bodem od tega časa nadalje veren sv. Petru in mojemu gospodarju Gregoriju, in zakonitim mu naslednikom; ne bodrili sodeloval uiti z besedo niti djanji m, da, naj si bode že on ali bodoči posle njega papeži ali poslanci, življenja ali udov ne zgube, ali da bi bili ulovljeni; in svet, ki bi mi ga razodeli, ne bodem nobenemu na njihovo škodo nalašč odkril. Kraljestvo pa, koje se mi predaje po tvojej roci, gospodine Gebizon, vzdržati hočem verno, ter ga nočem, a niti prava njegova na koji koli
način nikdar odbiti apostolskej stolici. Gu-j spodarja svojega papeža Gregorija in njegove naslednike in poslance, ako pridejo v mojo zemljo, sprejemati hočem častno in čestito ž njimi ravnati in tudi tako jih spustiti, ter odkoder koli bi me klicali, služiti jim hočem precej, kolikor bodem mogel. Tako mi Bog pomagal".
Kronanje je bilo s tem končano. Novo-venčani kralj je odšel z množico velikašev in škofov v kraljevski dvorec blizu Solina, da tukaj veliki skupščini predseduje. Hrvatski bani in župani so bili prvi, ki so se novemu kralju poklonili, ter mu večno vdanost prisegli. Za hrvatskimi velikaši so prišli latinski škofje, na čelu jim solinski nadškof Lovro, ter so tudi ti novemu kralju zvestobo prisegli. Skupščina solinska je potrajala nekoliko časa. Trebalo je tukaj mnogo starih ran izločiti, mnogo pravd in prepirov poravnati. Sam Zvonimir je v tem jiogledu uČinil odločen korak, on se pomiri z rodovino poprejšnega kralja Slaviča, A da pokaže, koliko mu je v resnici mar bilo za mir, zadrži Petra Slaviča, sorodnika kralja Slaviča, tudi za prvega svojega bana. Po njegovem
liko več pa je je po vaseh. KerjnihČe ne poroča o ,,turški grozovitosti", ki se je tam godila, g. vrednik, sprejmite kolikor mogoče resnični dogodjaj v cenjeni list.
24. t. m. je bila v Preddvoru poroka iz Biišlja. Ko so se svatje čez Belo k poroki peljali, ležale so čez cesto rante in planke; tako se pripoveduje, mali štrkovci podšuntani od »mogočnih" f.intinov naj bi bili to storili; intrigirali so na vsaki način.
Belani so se neki grozili, da to noč morata dva Bašljana mrtva biti. Belani so prišli po noči ,,oprezovat", po plesu na podu (skednju) neki Bašljan Belana udari — nastal je pretep, klanje in mesarenje, kakoršno bi zamogli le »Turki" doprinesti. Bila sta kmalo dva mrtveca oba iz Bele. Eden je bil ustreljen, 13 ali 14 svinčenih zrn, šrotov, je dobil v život, enega še v želodec; ta je gotovo kmalo mrtev obležal. Uni pa, edini sin trdnih staršev, v vojaških letih — toda oproščen, bil je s sekiro preklan, buča grdo razcepljena, gotovo nevaren mahljej. Gotovo je tudi, da je vsaj še 5 ali 6 Belanov hudo ranjenih ; eden v usta obstreljen v nezavednosti leži; enemu ali celo dvema so zobje in čelusti razbite, eden je skoz obe lici prehoden; kako je z drugimi ne vem. Mesarija je morala grozna biti, podili so se po vasi, vitih in njivah kakor zve-rijad. Svatom so okna pobili, ti so se poskrili, nekteri pa tudi v bran postavili, ter deležni postali te »fletnosti".
Drugi dan, -'5. pros. so žandarji brž dva zločinca v Kranj gnali, na večer pa še tretjega. Eden med temi je bil tudi že zaprt 6 let, ker je bil nekoga zaklal, tedaj že stara, oženjena zverina; koliko je tega klanja deležen, bo sodnija jiovedala. In danes 26. so gnali še dva; nekteri so zbežali, v pest jih bodo pa že dobili.
Starši ubitih pa so jokali pri mrtvih razmesarjenih truplih jiod milim nebom ; pač uzroka dovolj, le prepozno, lep nauk za starše in druge. Surovost, neukrotljiva trmoglavost, po-uočevanje in hudičeva pijača »šnops" ne stori pridnega.
Kakor hitro pobalinu začne mišja dlaka pod nosom poganjati, je že za ponočevanje sposoben. Za tako govedinjo je vsako opo-ininjevanje in svarjenje zgubljeno, priseže ti hudo maščevanje o pravem času.
Storžič! ti velikan Kranjskih gora, gledati si moral ti-to noč, kaj se je godilo na tvojem
; jirimeru so se ravnali tudi ostali velmoži kraljevina Hrvatske in Dalmatinske in tako seje solinska skupščina dovršila z občnim pomir-jeiijem. Na tej .skupščini je obdaroval kralj Zvonimir tudi nekoje svoje najverneje privržence z obilnimi darovi. Med ostalimi je odlikoval posebno solinskega nadškofa Lovra, kojega je on sam imenoval svojega ,,duhovnega očeta". Ta nadškof je gotovo največ storil, da je hrvatsko krono dobil Zvonimir; zatoraj je pa tudi znovič potrdil vse darovnice nad-škofiji solinskej, kar sta jih nekdaj podelila blage uspomene kneza Trpimir in Mutimir.
Čudna čuvstva so obhajala Dimitra Zvonimira, ko je slavljenje v Solinu potihnilo, ko se je skupsčina razšla, in je bil zopet sam v krogu svoje rodovine in vernih svojih! Videl je izpolnjene vse želje svoje, o kterih je še kot mladenič sanjal; videl jc samega sebe na prestolu hrvatskem! Zemlja njegova je bila vredjena, mir in red je vladal povsodi, a občna pomirba na zboru solinskem dajala mu je upanje, da bode ta sloga in sreča še dalje potrajala. Edino ga je motilo in peklo, da je radi hrvatskega prestola pal pred noge rim-
podnožji. Belani in Bašljani! vaš čin ostane zapisan v črne bukve vaše grozovitosti bra-tovskega umora. „Kri tvojega brata kliče v maščevanje do mene", je rekel Bog ubijalcu Kajnu.
Ix IKelijCratla, 20. jan. (Parada ruskih prostovoljcev.) Danes bila je velika parada tukajšnih ruskih prostovoljcev. Zjutraj ob 8. uri došel je en batalijon pred knežev konak, da je sprejel zastavo, potem pa je odšel nazaj v grad, kjer je bila parada na spodnjem prostoru. Tam so vojake pričakovali vsi ruski vojniki, pešci in konjiki. Pešci so imeli še dve zastavi, eno belo in eno modro, tretja pa, ki je bila pri knezu hranjena, je črna, na sredi zastave je Kristusova glava in po zastavi je vse polno napisov s zlatimi črkami, sploh je tudi vsa zastava bogato z zlatom okinčana, na vrhu pa je zlat križ. To zastavo podarilo je rusko društvo v Moskvi in jo ima knjez v svojem konaku v večni spomin. Na velikem spodnjem prostoru v gradu so napravili v sredi oltar in okoli oltarja stali so redoma s svojimi zastavami ruski samovoljci; najlepši bili so donski kozaki. Pričakovali so kneza in kujeginjo Natalijo; srbskih vojnikov ni bilo druzih kakor generali in višji oficirji. Po 9. nri prijahal je knez s svojimi generali in svojo gardo, kujeginja pa se je pripeljala. Knjez je jahal memo vsih batalijouov potem se je postavil na desni strani oltarja, generali stali so za njim vsi na konjih, knjeginja Natalija pa je stale pred oltarjem. Živio, slava in hura-klicev ni hotelo biti ne konca ne kraja. Trije duhovni so opravljali božjo službo in ruski pevci so pri božji službi spevali, knjez, generali in vojuik iu sploh vse nazoče ljudstvo bili so ves čas božje službe odkriti in posled-njič šel je eden duhovnov s žegnano vodo, po-kropil najprvo kujeginjo potem kuieza, generale, vojnike in vse druge nazoče ljudstvo. Ko je bilo vse končano, jahal je knjez v sredo ruskih samovoljcev in postavili so se tudi drugi oficirji in generali okoli njega. knjeginja pa je ostala na svojem prostoru. Zdaj vse vtihne in knez začel je govoriti ter je v kratkem razkladal pomen zadnje vojske in povdarjal, da smo vsi Slovani bratje in sinovi ene majke Slave; potem se je zahvalil Rusom za njihovo žrtovanje in pripoznaval, da so mnogo trpeli in mnogo krvi prelili za krst častni in svobodo našo, potem pa se je obrnil proti
knjeginji, rekši, da se jim zahvaljuje tudi v imenu knjeginje Natalije, v svojem imenu in imenu srbskega naroda. Slava vam, je zaklical, slava vašemu caru Aleksandru! Iz vseh grl so doneli živio, slava in hura-klici. Knjeginja se potem vsede v kočijo, knez pa je jahal okolo vsih vojnikov, za njim generali, oficirji in njegova garda, knjeginja pa seje v kočiji za njimi vozila. Zatem se knez vstavi na primernem prostoru in samovoljci so pred njim defilirali; pri vsej tej slavnosti svirala je ruska banda. Ko je knez odjahal in knjeginja se odpeljala, marširali so vsi samovoljci v knežev konak, tukaj se ni nič videlo, ker nihče ni smel v konak, toliko pa vem, da je knez zopet pozdravil vojake, ki so mu izročili vse tri zastave v večni spomin, ker zdaj v kratkem vsi Itusi, kar jih je še tukaj, odidejo domu. Parade se je vdeležilo okoli 1000 samovoljcev ruskih, tistih, ki so imeli slabo obleko, ni bilo pri paradi.
Včeraj, to je petek 19. t. m., razglasilo se je po Belgradu, da je lgnatiev v Carigradu od Turkov ustreljen; to sem tudi od oficirjev slišal, vendar verovati nihče noče, ker nobenega telegrama dozdaj še ni.
Tukajšni vjeti Turki svobodno brez vse straže zdaj po mestu hodijo. Srbi se vesele, da več vojske ne bo, ker noben Srb ne želi več vojske, in vsaki pravi, da naj se Rusi sami vojskujejo; ker so Rusi začeli, naj tudi končajo.
11, Itciitt-raua, 22. januarja. Danes po 12. uri opoldne nabralo se je mnogo ljudstva na posavskem bregu, in na Savi je bila pripravljena parna ladija ..Diana", da sprejme Ruse, ki so se pripravljali na odhod v svojo domovino. Ves čas svirala je srbska vojuiška banda. Bil je tudi „ruski konsul" s svojo so-prugo nazoč iu odhajoči ruski oficirji bili so okoli njega ter poslavjali se od njega in njegove gospe. Na odločnem prostoru bilo je lcacih 20 kozakov in trije oficirji; imeli so v svoji sredi mizo, iu na mizi lepo ,,torto1' z ruskim napisom in botilijo šampanjca pa veliko steklo rakije. Ko je bilo vse pripravljeno, odšel je oficir po polkovnika; ko je prišel —, bil je civil oblečen, pozdravili so ga s hura-klici potem je eden kozakov govoril, seveda po ruski, kar nisem razumel, in potem govoril je polkovnik. Kozaki napolnejo čase in trkajo s polkovnikom ter mu napijejo na njegovo
skemu papežu Gregoriju Vil. ter se njemu ves poveril in večno mu vero prisegel, kajti bil bi rad čisto neodvisen vladar. Ali tudi v tem se je lahko umiril, ko se je ozrl ua nekdanjo veliko in močno državo nemško.
Ravno takrat, ko je hrvatski narod pod zastavo in zavetjem rimskega papeža Gregorija VII. volil in kronal Dimitra Zvonimira za svojega kralja, godile so se na Nemškem važne reči, ki so vznemirile vso Evropo. Poprej silni car iu kralj nemški, Henrik IV., ki seje z vso svojo močjo upiral idejam in osnovam Gregorja VII. ter hud boj ž njim začel, ta silnik je postal žrtva v borbi z Gregorijem VII. V kratkem času si je znal Gregor VII. najti pri Nemcih toliko prijateljev, da se je v m m-škej državi vzdignila velika stranka proti lastnemu kralju. Bilo je to v polovici meseca oktobra 1070, ravno ob času, ko se je slavilo kronanje Zvonimirovo v Hrvatskej. Veliko število nemške gospode se je zbralo na zbor v Triburu, kjer so prav resno razpravljali, ne bi li svojega kralja Henrika IV. s prestola odstranili, ter izbrali za nemškega vladarja moža, vernega in vdanega rimskej stolici.
Lahko se je tedaj tolažil Zvonimir zarad prijaznosti z rimskim papežem, kajti gotovo je rajše živel s tem mogočnim in veljavnim možem v miru iti prijateljstvu, če tudi kot pod-ložnik, nego da bi ga zadela osoda nemškega kralja. Hrabrilo ga je tudi še to, da je z ozko zvezo z Gregorijem VII. pridobil zemlji hrvatskej mir in slogo.
In mnoga hrvatska gospoda, ki se je vrnila od solinske slave v svojo domovino, bila je popolnoma zadovoljna, da je mala kraljevina Hrvatska jio posredovanju papeževim stopila v red držav evropejskih. Ni jih niti naj-manje zabolela glava, da je bil novi hrvatski kralj kronan po tujem opatu, kajti velik broj evropejskih vladarjev onega veka je dobival od papeža zuakove kraljevske časti. Angleški in danski kralj sta bila že od poprej pod pokroviteljstvom sv. Petra", Boleslav II. ..sm di'' poljski kralj, prejel je tudi krono od Gregorija VII., iu sam kijevski knez Izjeslav se je trudil, da si pridobi v rimskem papežu svojega branitelja iu prijatelja.
(Dalje sledi.)
zdravje in srečno pot. Pri tej napitnici govorili so vsi in polkovnik jim je odgovarjal, potem pa mu podare torto in jabelka, ki so bila tudi pripravljena. Vse to je hvaležno sprejel in se jim zopet zahvalil za nepričakovano čast, od kozakov pa so zopet zadoneli živio in hura-klici; polkovnik je šel nazaj k svoji drušini, kozaki pa so popili v družbi treh oficirjev vso rakijo na zdravje in srečeu odhod svojega polkovnika, in slednjič začeli so plesati. Pri plesu držali so sablje na kviško v roki. Drugi Rusi se se razveseljevali z na-zočimi ljudmi, poljubovali jih in slovo jemali od svojih znancev in prijateljev, kar je trajalo do dveh popoldne. Ko je trobec znamenje dal, da je čas odriniti, šli so Rusi na ladijo in hura-, slava- in živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Omenjeni kozaki vzdignejo svojega polkovnika in ga nesejo na ramah ua ladijo s hura- in živio-klici. Ko so bili vsi Rusi na ladiji, začeli so s puškami in revolverji streljati. Srbska vojniška banda je začela rusko himno svirati, ljudstvo pa kričati živio in hura ter Rusom mahati s klobuki in belimi robci; ravno tako so delali Rusi, ki so imeli za odhod nalašč pripravljeno majhno modro zastavo, ktero so šele pri odhodu na ladiji razvili. Vse to je trajalo, dokler se ladija za gradom ni skrila. Z grada pa so jih pozdravljali nazoči vojniki. Odhajočih Rusov bilo je blizo 500. Omenjeni kozaki, ki so tako častili svojega polkovnika, pa s tem oddelkom niso odšli, odšel je samo polkovnik,
Ko je bilo že vsega konec, prišla je kom-panija srbske -redne vojske v paradi, da za slovo počasti odhajoče Ruse, pa prišla je prepozno, ker ladija z vlačivko je bila že odšla. Prihodnji odhod če biti v sredo 24. ali v četrtek 25. t. m.
Rusi, ki so pretekli teden odšli, poslali so sledeče pismo vredništvu „Iztoka", da ga objavi: Brači Srb i m a!
Vračajuč se v svoj dom ini ruski dobro-voljci jednoglasno zaključili smo, da od svoje strane izkažemo Vam, bračo Srbi, najtoplijo svojo zahvalost za vaše dobro razpoloženje, odprto srce i doček, kojiin ste nas [samovoljce sprejeli u vsakoj koči od Kladova do Vukauje i od Aleksinaca do Beograda. Molimo samo, da tudi Vi s svoje strane poverujete, da Srbi nemajo bolje privezanih i nesebičnih drugova nego što so njihova brača Rusi. Vrativši se u svoju postojbinu, svaki od nas kazivatče ponosom svojej porodici, kako za krvavi minuli boj in žrtve dičuog srbskog naroda, tako i za njegovu istinski slovensko gostoljubnost. Živio naša brača Srbi, živio knez Milan ! Sledi 1127 podpisov.
Kneževega govora v gradu, ki ga je za slovo Rusom govoril, še nisem dobil v roke, ker še ni tiskan, ko ga dobim, ga hočem precej poslati.
Domače novica.
V Ljubljani, 30. januarija.
(Zapisnik volilcev) za srenjske volitve leži v magistratnem ekspeditu štiri tedne na ogled. Če je kak volilec izpuščen ali napačno vvr-sten, ima do 20. februarja čas volilno pravico ustmeno ali pismeno reklamirati.
(Potnilostili so cesar) 8 jetnikov na ljubljanskem Gradu; v Karlovu v Gradcu 6 in po drugih kaznilnicah 148 jetnikov, ki so bili takoj iz zapora izpuščeni. Med poslednjimi tudi 4 jetuice v Begunjah.
(Poročilo o Matičnem zboru) bodemo nadaljevali prihodnjič.
(Slovensko gledišče.) Ker se bode danes na našem odru prvikrat Schillerjeva 5 dejan-
ska tragedija ,,Kovarstvo in ljubezen" predstavljala, na to prijatelje slovenske muze opo-zorujemo, in se nadejamo, da bode uaša inte-ligencija to priliko gotovo porabila, da se Talijinj hram napolni. Ob jednem smo naprošeui naznaniti, da je dramatičnega društva odbor sklenil, da bode odslej vstopnina 30 kr. in za otroke 25 kr.
(Črnogorsk major) z imenom Dimi trie v Mercep, je bil pretekli petek v Ljubljani Peljaje se po svojega sina, ki je v Belemgradu študiral, a bi zdaj moral ondi stopiti v srbsko vojno, se je ustavil za en dan v Ljubljani, da si ogleda mesto, o kterem je zadnji čas na bojišči pogosto bilo govorjenje. Prišel je tudi v čitalnico, kjer so ga nekteri Slovenci brž v družbo vzeli, česar je bil prav vesel, ter ga tudi spremili na kolodvor. V pogovoru je kazal veliko izobraženost, znanstvo zgodovine itd., dasiravno ne ume ne besedice nemški, dokaz, da se tudi brez nemščine človek lahko temeljito izobraži in postane junak ne le v besedi, ampak tudi v dejanji, z mečem. Govori pa ta major razen srbščine še prav gladko ruski (bil je dve leti v Petrogradu kot adjutant črnogorskega zastopnika,) turški, rumunski in nekoliko laški. Prikupil se je vsem, ki so ž njim govorili. Ker smo slišali iz njegovih ust več jako mikavnega, bomo prihodnjič kaj povedali v „podlistku".
(Laibacher Tagblatt), kteri ima redko ke-daj kak izviren dopis, je nedavno objavil neki dopis iz Ribnice in v št. 21 dopisuna P. (?) prosi, da bi mu večkrat kaj pisal, ter povdarja, da mu bode zlasti jako hvaležen za poročila o dogodkih iz narodno-klerikalnega tabora. To mu radi verjamemo; saj ti ljudje ne vedo kaj pisati, če ne morejo obirati narodnjakov ali duhovnikov. Kaj pa mu je ribniški do-pisun tako prijetnega pisal? No, poročal mu je, da pri volitvah za krajni svet šolski so zmagali liberalci najČisteje krvi. Toda za Tag-blattovce, k; preže na psovke kakor krokarji na mrhovino, bi suhoparno poročilo ne zadostilo, če bi ne bilo zabeljeno s psovkami. Ribniški dopisun, ki iz lastne skušnje pozna, okus privržencev nemčurskih, je to dobro vedel, in zarad tega v dotičnem spisu nakopičil vse fraze, kar koli jih je kedaj bral. Izrazov kakor: klerikale Clique, schvvarze Garde, superfrommer Biirgermeister, schvvarze Char-latane, Pfarrhofsdiener, schvvarze Kute itd. vse mrgoli. A ker menda ni zmožen razsoditi pravega pomena te ali une fraze, prigodilo se je, da je velečastitemu g. dekanu ribniškemu pridejal priimek, ki ga po tsej pravici zasluži; Tagblattov dopisun sam o njem priča, da je rticksclirittsfeindlich, t. j. sovražnik na-zadka, kar mu z zadostenjem potrdimo. Kar pa zadeva šolstvo , nam bode vsak Ribničan, ne izvzemši tistih, ki so volili novi šolski svet, pritrdil, da g. dekan o šolstvu, s kterim se je ne le kot učenik krščanskega nauka, ampak tudi kot šolski nadzornik in sedaj kot ud okrajnega š. sveta silno veliko pečal, več ve, kakor gozdar Blahna, ali štacunar Pauser, ali berič Fleš, ali sitar Pakiž. Na očitanje dopisnikovo, da šola v Ribnici, za to ni mogla napredovati, ker so v štirih razredih podučevali le trije učitelji, odgovarjamo, da tudi na tukajšnji protestantovski šoli podučujc manj učiteljev, kakor je razredov , in vendar je gosp. Dežman, ki pri nemčurjih nekaj velja, v mestnem odboru dal javno spričevanje, da šola zadostuje in da je izvrstna. Tedaj ni moglo] biti tolikanj napačno, če je g. dekan trdil, da tudi za Ribnico zadostujejo trije učitelji. Da je tudi glede stroškov, ki jih šole ljudem pri-
zadevajo g. dekan prav imel, se bodo Ilib-uičani prepričali , ko bode treba za nove šole tudi novih ptiklad in novih doneskov, kteri mar-sikteremu že zdaj bolj presedajo, kakor pa izpraševanje za velikonočno spoved, ki ni samo v Ribnici v navadi, ali kakor dopisnik pravi, „iui besten Flor", ampak je v celi naši škofiji zapovedano kot zdaten pomoček za pospeševanje poštenega krščanskega življenja. Kar „Tagblatt" nadalje ribniškemu kaplanu (vviir-diger Adlatus seines Dechantes) kot silno pregreho očita, jo njemu le v čast. Ne g. kaplan, ampak najvišji cerkveni glavar je določil, da sedanji liberalizem je brezverstvo, je herezija novejšega časa. Pravi katoličan tedaj ve, kako ima o novošeguih liberalcih soditi, in se nikakor ne da motiti, če so med liberalci možje, ki hočejo veljati še za dobre katoličane. Oni nočejo poslušati glasu najvišjega pastirja svojega, tedaj so se ločili od čede Kristusove in zašli ua napačno pot. .,Ko bi tudi mi, ali angelj z nebes vam drugači oznanoval, jiiše Pavel Galačanom (1, 8.), kakor smo vam ozna-novali, bodi izobčen' . Prav neumna pa zlobna je trditev, da duhovščina hoče ljudstvo obraniti v neumnosti. Kje ste še bili pritlikovci vsi, ki se sedaj ljudem vsilujete za učitelje napredka svobode, ko je cerkev ljudstvo izobraževala? Vladam splošni poduk še ni bil na misli, ko je cerkev skoraj po vsih krajih svoje šole že imela, v kterih so duhovniki otroke podučevali zastonj in jih še podučujejo. Koliko bi pa dopisun za izobraževanje naroda storil zastonj? Konečuo dopisun vlado in paragrafe kazenske postave na pomoč kliče zoper duhovnike, ter opominja na Stajarsko in Zgornjo Avstrijo, kjer se duhovščina ostro kaznuje, če proti (?) postavam rogovili (?). Čemu tako daleč segate, gospodine dopisun ? Nimate li v najbližnji soseščini nad ranjeni g. Lesjakom prežalostnega zgleda?Zakaj tedaj ne priporočate, da naj se z ribniškimi gospodi ravna, kakor se je delalo s sodrškim župnikom? Ali vas morebiti pri tem zgledu preletava nekaka groza in strah? Nepotrebno je gosposkam priporočati ostrost proti duhovnom, ker omenjeni in drugi zgledi pričajo, da se duhovnikom ne prizanaša, če jim le morejo do živega; pa cerkvi to čisto nič ne škoduje, kakor jo tudi to čisto malo briga, če od nje odpadajo ljudje po kopitu Tagblattovega ribniškega dopisuna!
(Dr. Fr. Schiffer) je od cesarja dobil Franc-Jožefov red.
Razne reči.
— Štipendija za tehnika rjav zneski f. 210. — in f. 31.50 potnih stroškov je razpisana za dijake iz Goriškega in Istre, ki hočejo obiskovati tehniko na Dunaji, v Gradcu, Pragi ali Brnu. — Dobi ga lehko dijak, ki je dovršil maturo z dobrim vspehom in se zaveže, da bo služboval po dovršenih študijah v domači deželi. Prošnje naj se pošiljajo na-mestništvu v Trst. —
—	Duhovske spremembe v goriški škofiji, č. g. Ignacij Fabiani je bil investiran na faro Šlovrenc. Č. g. Fr. Leban, kajilan v Komnu, je postal vikar v Ravnici. V. č. g. Jožef Podreka, fajmošter v Breginji, je imenovan za fajmoštra v Ajello-u iu je bil 19. t. m. investiran. — Umrl je 14. t. m. An drej Mihel, vikar v pokoju, v Rihenbergu.
—	Za sodnika v Cirkno pride g. Pavel Unterkircher, dosedaj adjunkt v Korminu. Rodom Tirolec, naučil se je nekda še precej slovenščine.
—	Cestni odbor goriškega okraja je sklenil, da imajo tekoče leto plačati za iz-
drževanje cest srenje na skladovnih cestah po 20%, tein cestam bližnje srenje po 10% in vse bolj oddaljene srenje po 5% doklade na direktne davke.	„Soča".
— Statistika tržaških far katoliške vere. Leta 1876 se je rodilo (krščenih je bilo) 2339 moških, 2091 ženskih; skupaj 4130. — Umrlo je 2089 moških, 1841 ženskih, skupaj 3930. — Porok je bilo 943.
Po posamesnih farah se te številke tako le dele:
V tari sv. Justa krščenih 453, umrlih 339, porok 105; vjezuitarski krščenih 718, umrlih 542, porok 166; sv. Ant. novega krščenih 1630, umrlih 1061, porok 408; sv. Ant. starega krščen h 208, umrlih 157. porok 60; sv. Jakoba krščenih 771, umrlih 499, porok 111; sv. Ivana v V rdeli krščenih 206, umrlih 105, porok 34; sv. Mohoru v Rnjan« krščenih 22S, umrlih 147, porok 45; v bolnišnici krščenih 214, umrlih 961, porok 14; v sirouiašnici krščenih 2, umrlih 79, porok 1. Edinost".
Listnica opravništva.
U. g. kpl. v H. Plačano do 1,10 pret. 1.; e. g. L. E. šk. sv. v C. Po našem računu velja naročnina do 30/9 tek. I.; č. g J. B. žpn. v Č. Na pra-Sanje, če že h. prodali, odgovarjamo, da še ne; bi pa tudi ne zadostovalo. Mogli bomo nastopiti drugo pot. Žalostno, pa — ni pomagati. Po g. T. poslano prejeli. č. d. V. L. žpn. v St. Tudi Vi imate dalje plačano, kakor mislite, namreč do 30,9 t. 1. č. g. J. Z. kpl. pri H. c. Da, vse prejeli; č. g. F. V. kpl. v O. Prosimo še za pol leta. č. g. J. L. kapi. v G. Za štiri mesece, č. g. A. K. kpl. pri N. c. Se-li ne motite malo? S poslanim je po našem računu za preteklo leto vse poplačano, č. g. A. L prov. v S. Da — vse prav. č. g. F. M. duliovu. v V Kavno tako — za preteklo vse v redu. č. g. J. P. kpl. v Z. Prejeli. Bodi si, pa nas bo malo bolelo. Liste Vam pošiljamo redno, kakor vsakemu; zakaj pa je pri nekterih poštah toliki nered, ne vemo. Boilite preverjeni, da nam je gotovo mar, ker drugače nobeno podvzetje obstati no more. č g. M. žpn. v H. Prejeli in se zahvaljujemo. Zamujenega, prav nič. Blag. g. K. s. v K. Prejeli ter zadostuje zarad zaostalega do 31,3 t. 1. č. g. A. T. udmin. na S. Poslano prejeli. Dolžni niste nič, ampak še zadostuje do 30/6 t. 1. č. g. L. U. žpn. v A. Čudno, da tako dolgo niste nič prejeli, mogoče pa vendar, če ste dalječ od pošte, ker list 2 1 zarad praznika ni izšel, potem pa je bil zasežen. Nezaupnosti pri nas ni bilo prav nobene; liet pošiljamo vsakemu, dokler nam ne odpove, ker vemo, da je s tem mnogim ustreženo.
Vse gospode naročnike lepo prosimo, da naiu blagovolijo zaoslalo naročnino kaj kmalo poslali, tla sklep računov ne lin zadrževan.
Umrli s«>:
22. do 24. jan. Janez Jcsih, žnid. o,,4 1., za božast.jo. Janez Sluga, delavec, 31 1., za pljučnico. Helena Berglez, pos. žup., 46 1., za mrzlico vsled poroda. Martin Hočevar, berač, 41 1., za jetiko. Matej Kavčič, del., 75 1., vsled vtriplj. pf/uč. Fr. Laur/č, nacfz. o., 14 m., za davico. Frančiška N., 13 m,, za davico. Henrik Jeran, miz. o., 7 m. za kašljem. J. C. Mayer, kupec, 77 1., vsled starosti, Tomaž Celar, berač, 91 1., za pljučnico. Janez Kcrstiu, pos. o., za prelila-jenjem.
Loterijske številke 20. jan.
V	Lincu: 32, 38, 83, 7(1, 81.
V	Trstu: 75, 79, 28, 54, 37.
Teleicraflene ilvniirnt- cene SO. januarija.
Papirna renta 61.90 - Srebrna r-ntu 67.70 — Zlata renta 74. — . — \ 810letuo il, žavn.) pn«"illo 113 25 liankin« akcije 808 — Kreditne akcije 142 30 London 123.65 — Srebro 115 50 — Ces. kr cekini />-80 — 20-fran kov !) 94.
Pijančevanje,
tudi brez vednosti dotičnega človeka, odpravljam nevtegoma in tako gotovo, da se človeku pristudi. Zahvalnih in pohvalnih pisem imam veliko. Komur je treba, naj se pismeno oberne do rWh M<m et rj*.?, Droguen-handlung in Griinberg in Schles"ien. (5—1)