Leto LXIX. ft. 256 >> i," - LftfUJaiia, mfcota 7. aart«>ca 1936 Oni Dio I«'- (X£utja v&aJi ■?«■!* popo6đn6e izvzflmfl osjdajja m pnsilKtk — IBMntt OD 80 psjtli vrat ft Din 2, do 100 vrst & Dio 2JM, od 100 do 800 tvbC A Dto 4» rečjl inseratt petit snrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, taseratns davek posebs). — >8kyras)cl Narod« ^Ma me*een© • JugoslavtJ) Din 12 - «a tnosemstvo DtD 15- RokoptsJ «0 m vvačajo OBEDN1STVO Dl CFBAVNItTVO LJUBLJANA« Koafljeii »tto» tov. ft. Telefon: Sl-22. SI-23, 81-94. 81-» ta 81-J6 fodruinifit: MARIBOR gaosamaverjeva 8b — NOVO MESTO. ujuDijaj^^^ u telefon ft. 36. — CELJE: oeljako uredniitvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon ŠL 190. — JESENICE: Ob kolodvoru itn Pottna nranllnlca v Ljubljani ftt. 10.351. Boji okoli Madrida: Vlada zbira o jačenja za obrambo glavnega mcsta Poveljstvo vladnih čet upa, da se bo moglo uspeino upreti Francovi vofski v ponličnih bojih Pariz, 7. novembra, d. Vesti iz Madrida ne z-inikuj^jo. da sr nah.ijajo čete generala Frann«i jn. Vpe kaše, da bo priMo do srdit Lb poulieniih ho-jp.v, v kat^nh bo vlada uporul>iia v?e Čete, p katerimi ra/.pnlajra. Xa vTadni birani ra-čunajo da do#**da-nja vojaška taktika na-fionalistov, ki je bila d^slej v prrmooi. v pouličnih bojih. kjer se bo treba boriti ?a vsa.ko hišo posehej, ne bo prišla v poštev. Francove priprave za vkorakanje v Madrid Pariz, 7. novembra. A A. Posebni Hava-jmv dopisnik poroča tt. Avile: Vkorakanio nacional i?>tienih e*?t, v Madrid pristavlja f-elo vr?to probi emov, ki jih mora rp.^iti vrhovno povelj.ptvo. Prerlno bo vkoraka! v Madrid, hn fre-neral Fra-neo or-franiziral vojasko in državno ureditev. da bi omopoeil redno življenje v prestolniri. Posebna pozornost bo posvećena or^aniz^v nji tehnicue službe. Pojavi ja jo £e tuđi že vprašanjn no^ **£"?* polLti^nftica. ražima. Zn prehranu Madrida s<"> 70 pripravljeni tovor-ni avtoTnobili «; kruhom jn vinom. Vertdar Pa 1 zasedbo Madridi vnjnn ^e nr bo kon rrana in bo Lre-l« meeto zavarova-ti za pri- 1 hoilnje napade. I V zvezi p tem je izdal general Franro I jx»velje, da ne srne z njejrovimi oetami ni-br^ drugi vkorakati v mesto brez nje^o-ve.j^a, dovoljan ja. Zastopniki tiska, ki so pri njegovi anoadi, boejruncev *yl okoli šk ih vaši. Nn restah. ki vodijo v mesto, so po?t,ivlejnf banka-d*1. Povsod kopljejo jarko, tanke in topove pa ?n pripeljili k barikadam. D.nsi je padlo mnogo bomb na mesto i/, letal. mesto vendarle P© ni pre-vee poškodovnno. Prebivalstvo v mestu je /elo r\-petilo, da so letala madridske vlade razvila večjo delavnost. 35*OOO Kataloncev hiti na pomoć Pariz, 7. novembra, d. Zaradi kataetro-faLnepra položaja Madrida je katalonska vlada sklenila, da posije* na pomoć v vsej na-jrlioi veo je oddelke svoje milice. Govore, da namerava poslati v Madrid 35.000 milič-nikov. poslej so zavzem-ali v Barceloni sta-li^w, naj &e katalonske čete uporabljajo le na katalonskih frontah. prerivsem pred Sa-rago&so in Huesco. Glede na to, da »e čuti jo sedaj na obeh teh frontah razineroma varne, jim j^ sedaj mog hudem topniškem boju. Nacionalistične čete »o južno od Pigu^n-qu zarzele tuđi Mandoljon in Mirakule Burgos, 7. novembra. A A. NacionaliKtič-ne čete so ^jutraj začele prodiranje proti Madridu z dveh strani. DeloTna s« že na-hajajo na ozemlju mesta.. ^acionali&tične čfte so napredovalp ij%toč«i&no t.iidi na re-stah iz Tolrda prdi Madridu tri Madrid— Aranju^7.u. V^e-raj po nai*k*Da4istična lemala 1 »estrelila troje aovjuM^klh lov<*ev. Mno^v hiše v Madridu ?o izobesLle bele zastavo. Govori se, da rdeči trt>ž© 5 svojih postojank Iz vladnega tabora Madrid, 7. novembra. AA. Objavljeno je bilo na s led nje u radno ponKik): V' Asturiji v odselru Građo š.o prp^ie naše čet« v Irud napad. Za jele so 35 n:\eionali-&tov. Zapleoili smo mnogo vojne^a mateTi-ala. Na aragonski frooti so naše čete 2 km od Aliuaduvere, ki jo obtitieljujejo naši topovi. V odseku pri Tardveutu so naše ćete razbile nneionalistiono konjenico. Na "boji^ru po Rovrarniki pustili :^0 mrtvih in 18 ranjenih. Na južni fronti je bil odbit hud protina-pad pri Sanprie^ri. Južno od Madrida na^protnik še vedno močno pritiska na aaše čete. Na^e topni štvo neprestano bombardira nasprotnikove postojanke. Naša pehota po potrebi pre-haja v proti napad. Francija za vzpostavitev | parlamentarnega režima Pariz, 7. nov. d. Francoska in arvgleška vlada sta se dogovorili, da tuđi po more-bitnetn zavzetju Madrida ne bosta priznali Francove vlade. Pricakujejo, da bo general Franco po zavzetju Madrida poslal vsem tujim vladam spomenico, v kateri bo zah-tcval priznanje svoje oblasti Francoska vlada bo v \*sakem primeru za\rzela rezer-\Hrano stališce in bi bila pripravljena pri-znaii Francovo vlado Šefe tedaj, če bi raz-pisate voliH'e in vipostavila parlamentarni režim. Rumunski protest proti revizijonističnim stremljenjem Pomembne izjave vodilnih rumun^kjh poljtikov Bukurešta, 7. nn\ embra. A A .luli i Maniu hiv^i predsednik vlade in prcdscdnik skup-ščinc. ki je v Albi Juliji proglasila /edinjc-nje FrdclJ3 / Rumtinijo, je objavil izjavo, ▼ kafrri odloćnn protestira proti nepravilnim trditvani /adtijih dni. kor ogražajo skupne interese v Kvropi. Trianonska pogCKlba o miru. pravi Maniu, ic p^fdelila potlačenim narodom v Podunav-iu njihove pra\ icr. Mirovne pogodbe ne po-meniio razkosanja avstro-madžarske monarhije, ker \c bila anahmnizem. Z junaško pomočjn Italije je bila popravljena /godo-a ins.ka krivica in odstranjen p*~»litičen in /eml.iepisen nestvor. Deiela, v kateri žive sedaj Madžari, nikakor ni razkosana. in ma-d/arsko ljudstvo živi v svojih lastnih etnič-nih me i ah. Zavcdajoc se svojih pravic, ho-čcnio braniti svoje me je do zadnje kaplje krvi. Vsaka kršitev teh mej pomeni vojni, ki jo ne želimo, ki pa jo bomo vodili, če ho treha s skrajno strastjo in z zavestjo. da branimo pravico in domovino. Rumunija bo tTid? v bodoče ostala na strani Male antante in Društva narodov ter mora hiti zedinje-n.-i s svoiimi ravezniki. tla odstrani nevar-no«»ti vojne. Nismo pesimisti, ker so naši zave/niki moćni, in imamo sami dovoJj nacionalne energije. Sedanji čas nam nalaga duhovno in vojasiko oborožitev, nacionalno 5tolidarnost in zvestobo do mirovnih po-rtodb. Tuđi bivši predsednik vlade prof. Jorga poziva k nacionalni slogi. da bo mogoče premagati vse poirkusc, ki skušajo kršiti svete pravice rumunskega edinstva. Rumunska protirevizijonistiena liga je imela sejo. na kateri so sprejeli resolucijo, ki pravi, da označuje mirovne pogodbe v prvi vrsti zgodovinska pravičnost, ki je prckinila teptanje narodov. Liga od klanja vsako tendenično pro«pagardo v korist revizijo mirovnih pogodb in proglasa svojo solidarnost z državami, ki so nastale s po-lomom avstro-madžarske monariiije. Rumunski narod je sklenil braniti svoje pravice pred vsem svetom do »krajnih žrtev. Romunska protirevizionistična liga bb priredila 1. decembra za obletnico z^edinjenja Krdeljskega z Rumunijo velike diode po vscj državi, na katere so povabljene ugledne osebnosti ir. prijateljskih in zavezniških držav. S^^cionalne aretacije v Rtnmniiji zaradi komnnistiJČne propagande tiunarešia. 7. novembra, u*. V Brašovu na Sedmograšjcem je bila včeraj izvršena sen-/acijonalna arctaciia. Circ za odvetnika in politika Rada OItcana, ki je imcl po ugoto-vitvah varnostnih oblasti zve/e s komuni-stično stranko Francije. Pri hišni preiskavi so našli mnogo obte/ilnega materijala, med drugim so zapjenili tuđi korespondenco s korministično stranko Francijc. Olteanu je pripadal radikalni kmetski stranki, ki jo vodi Grigorije Junjan. Nadalje so tuđi v Jassvju in v Černovicah odkrili komunistič-no propagando. Tu je bilo aretiranih od 40 do 50 ljudi, po većini odvetnikov in tuđi njihove žene. Stavkovno gibanje v Parizu Pariz, 7. novembra, g. StavkujoČi delavci š* oadaljp zasedajo obrate v Par^u, 30O) dflavcev, ki iso za«*edli avtomobilako tvom i * ro Panhard v znak protesta proti odpustu dp>lavcev. tvornice Še ni^o zapustili. Delav-*iK-o \p za sedlo tuđi tvornico sladkorja Le-handv v Parizu. Elekiromonterji so včeraj v pretest proti odrnis-tu »vojih tovariSev skie-iiili 24 urno stavko. Delodajalci eo efcleniU odr>u8titi stavkujoče ter name^to ni ih naHa-viti brezpo^eine olektromonterje. Grozi ludi r»evarno»t stavke jjradbenih delavrev, ki zahtevajo. naj se eim prej uvede 40-iicno delo na teden pač pa je uspelo v zadnjem trenutka pr&pnSU ctmvko p*it»»r. * Aj*etacija nemškega volrana ▼ Frand}i Pariz, 7. novembra. AA- »Petit Parieien« poroča iz Perpignana, da je orointitvo ▼ Totrrsu de Carolu aretiralo Nemca Schu-majina v trenotku, ko je fotografira! želer-niško progo in strateške točke na apansko-franeoski meji. Aretiranc* so odpeljali v MoDtpelUer, kjer ga je zasJišal častnik po-ročevalske službe. Zdi sr, dm je zadera re-snejšega značaja. Aretirmnega Schumaotui bodo prc^MsJjali v MarseiHc. dm. ga tam podrobneje zasHSijo. Velike reforme v Angliji Na&tsakona za xaS2ito ]avne^a reda In varnostj — SploSna vo|aika dolinost isOndon, 7. novembra, o. »Morning Post« razpravlja o nacrtu novega angleškega zakona za zasčito javnega reda in varnosti, V svojem članku pravi, da bodo glavne osnove novega zakona naslednje: 1. splošna prepoved nošenja uniform, pri čemer bo sodnik odloča.1, kaj se ima smatrati za uniformo; 2. prepoved vseh društev, ki bi si lastila funkcije in pravice policije in vojske; 3. pooblastitev policije, da demonstrativne obhode usmeri po gotovih krajih in določi za gotov čas. in 4. pooblastitev policijskih organov, da v priroeru izgredov indentificirajo posamezne udelefenec. Sociali^tićni »Dailv Herald« se peca % vprašanjem splosne vojake dolžnosti v Angliji in poroča, da je anglesko vojno mi-nistrstvo izdelalo že dva predloga zakona o uvedbi te dolžnosti, in sicer /a »uhozem-sko armado in za provijantne čete. List je mnenja, da je treba v kratkem računati z uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji, če že ne za vso državo pa vsaj /a nc-katere grofije, ki bi bile odslej po zakonu dolžne dajati državi na ra/polago določeno število vojaskih rekrutov. Ni izkljućena tuđi ustanovitev posebnega ministrstva za oskrbo armade s pomočjo mobilizacije vsc angleške industrije. Humanizacija vejne MMidon, 7. novembra. w. V zunanjem mizdfltzvtvu so danes brez vsakih svečanosti podpiaali zastopniki Velike Britanije, Francije, Zedinjenih držav, Italije, Japon-sket ang^leSkih dominijonov in Indije protokol o tako imenovani humanizaciji vojne s podmornicami, četrtegra dela> londonske pomorske pogodbe. Po podpisu tega protokola je britanska vlada poslala sovjetski vladi -vabilo, naj prtstopi k temu protokolu. Posebno vabilo je poslala pred nekaj đnevi tuđi nemškft vladi. Nov proces pehovi fcatoliikim duhovnikom ▼ Nemali Berlin, 7. novembra, d. Kakor poroča »Westdeutscher Beobachter«, se bo v kratkem vršil velik proces proti katoliskim duhovnikom, po većini kaplanom, kakor tuđi proti generalnemu tajniku bivše katoliške mladVnske zveze Clemensu, iznied katerih jih je večma zaprta v mcabitski jetnišnici. Dolže jih priprav za veleizdajo a sodelova-njem komtinistidnih fonkcijonarjev v svrho ustanovitve ljudske fronte proti navodno-soctalkrični državi. l^Smtll}arde sa oborožitev Francife ParfaL 7. novembra, b. Vojaiki komisiji parteznenta je vojni ministar Đaladier spo-roča da mafta vm kredit ki s;a francoska vlada xahtevm za oboro*evmnje v prihod-njem proračunakem letu, lftJS miMjard. 500 milijonov franko*, ki Jih ima I« na raspo-lago, bo uporaba xa utnHtev Mverne meje (proti Belgiji), od ostalih 19 mlUjard pa je 14 milijard predviđenih za obomlltet na snhsm, 5 mfljjard frankor pa za obotnsStev Anglija bo priznala aneksijo Abesinije London, 7. novembra. &-njih političnih krogih tolmačijo ta dogovor kot prvi korak an^le«ke vlade za priznanje italijansk?: aneksije Abesinije, ki naj bi mu kaeneje sledila preoenova ang*leškega po-ftLaništva v A oktobra nišo \molilet so razpisune občinske volitve na dan 6. decembr;* To so po većini občine, kjer ,«n bile v /uJnjem času i/vršene razne prektrniusnai*: Pt>/rvwn*n vsc napredne elemente, naj takoj brez obotavlju-nja prićnn volilno agitacijo in priprave rm \f>lit\'e. Cice 7.1 xkupnn napredno in nacionalno stvar, /uto je treba r««j osvbnn ne-soglasja :n mulvnkostne spore poti.^nifi ob stran in se lotiti z zdruicnimi nuKnn' agi tacijskegu dcla. I 'ni napredni Ijudje se naj zavedajo, da je edino 1 slogi našu mnč in da nam je samo v složnem in enotnem nustopu lagotovljen uspeh. Razbiti na razne skupine in skupinice, ki se med seboj prepirujn, ne predstavi jajo naprednjaki činitelja, kate-rega bi se bilo treba nasprolniku but i, združeni v enoino falango in povezani med sc-boj $ trdno vero v dobro stvar in v fconrno zmage* pa so sila, ki ima v sebi v.\e pogoje za u.ipeh. \/emo, da bo borbu v danili raz-merah teika, ker bo neravna, vendar pn to naših ljudi ne srne plašiti, mtsprotno bodriti jih mora še k večjemu naporu njihovih sil. Vsal: mora biti na svojem mestu, vsak mora strogo izpolnjcvati $\*oje dolžnosti in se ne sme plašiti niti žrtev, ako bi bile morda potrebne. Ako bo vsak naprednjak pred vn-litvami in pri \%olitvah izpolnil svojo dolž- Inost in postavit moža, potem nas i zid vo-lifev prav gotovo ne bo razočarat! Pot do sporazuma z dr. Mačkom *Qbzor« razpravlja v dolgem članku o govorih, ki sr> jih te dni imeli na svojem agitacijskem potovanju po drinski banovini ministri dr. Kalugjerčič, dr. Spaho in Dra-giia Cvctkovič. ter izv&ja: »Prvo, kat je treba pouduriti, je to, da .ko vsi ministri v svojih govorih direktno ali indirektno na-glaiati, da se sedanja vsta\'a ne hr> izpre- menila in da morejo e\*entualne reforme ii-vesti samo v njenem ok\i.ru. Tako je mini-ster dr. Kalugjerčič na shodu v Zavidovičn izjavit, da mora ja hrvatski narodni postanci priti v STarodno skupsčino, ako hočefo, da se izpremene politični zakoni. Dr. Ka-lugjerčič ni pnHČ porvai dr. Mačka v parlament. Spričo tega se lahkn trdi. da je to staliŠče vlade. Vlada bi toeej zeMa, dm bi dr. Maček prisel v skupsčino in s sedanjo skupščinsko večino todeloval na temelju sedanje usta\*e za izvedbo vladnega programa. Na drugi strani je minister dr. Spaho v Zenici zatrjeval, da bo vlada takoj po končanih občinskih volitvah predložila nov vo-titni zakon s tajno volilno pravico. Po tej izjavi dr. Spaha torej tahko računamo, da ^o vlada že v sedanjem zasedanju predložila nove politične zakone ali vsaj zakon o tajni volilni pravici. Minister C.\*etkovič je na shodu v MrČajevcih go*>oril o občinskih volitvah in pri tej pritiki poudarjal. da so občinske volitve ne samo kraje\rne. marveč tuđi velike politične važnosti Iz te mini-strove izja\re se da sklepati, da pripisuje vlada občinskim voiitvam velik politični pomen, $ čimer potrjnje, da ne namerava sedanje Sarodne skupščine razpustiti in v novih volitvah iskati zmipnice volilcev.* »Obzor* zaključuje svoja izvajanja tako-le: »Iz po\redanega je jasno razvidno stalisče vlade o vseh aktualnih vprasanjih. Znano je tuđi stališče srbijanske združene opozicije. Prav tako se tuđi i*e za mišljenje dr. Mačka o hr\*atskem vprašanju, o sedanji Narodni nkupščini, o novih volitvah Ud. Če pa so znana stališča teh treh glavnih političnih faktorjev, potem je lahko ugo-toviti, kak je politični položaj in kaj se more pričakovati od nadatjnjegn razvoja političnih cfogocfkov.« Jujgoslovenshe novine Izila je 5. številka tega zagrebškega glasila JNSt ki ga, kakor smo že zabelezili. izdaja in urejuje bivši minister Juraj De-mefrovič. Na uvodnem mestu priobčuje govor blagopokojnega kralja-Vedinitelja. ki ga je imel ob prvem posetu Zagreba 22. juni ja 1920. Priporočali hi zlasti naši mlujši generaciji, da bi pozorno prcčttala besede ve-likega kralja, ki jih je izrekel. kakor je na-glašal, ob zori naših tepših in svvtlejiih dni. Izmed člankorv. ki jih priobčuje list, ome-njamo zlasii »Zg/odovinska vlo%a naše mlade generacije*, »Problemi Srcdozcmskega mor-ja«, »Naša ideologija« itd. Pripominjamo. da imajo »Jugostovenske novine« tuđi redno rubriko »Studentski glasnik«, ("etrtletna na-roČnina je 12 Din. Pošljite /o upravi v Za-&rebu, TkalČičeva ulica 4. Sorzna poročils, INOZEMSRE BORZK Cisrlfc, 7. novembra. Beograd 10. Pariz 10.18, London 21-2325, New Yoi*k 435 375, Bruselj 73.625. Milan 22.925, Amsterdam 233.50. Berlin 175. Dunaj 77 5 (81.35», Prasja 15.40, Vara*vm &L&5, Bukare&ta Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« soboU, 7. novembra 1K*». Štrr. 256 I PROGRAM SMEHA ! Premiera In jugoslovenska krstna predstava muzikalne v«fte!olfre PROGRAM SMEHA ! I V glavni vlogl kot Falstaf — zaljubljen plemić, »krokarček«, fnPfftfff V1 AVklf m^ntfi4Mfr^W I Intrlgant in brbljavec LKO SLEZAK ▼ A9CJUB Z£NK ffWlfBUl%9lU& I RinO UttlOn« tel» 22*21 Sodelujeta: MAGDA SCHNBIDER In IDA W€ST I ske fakultete, ki je dobila tuđi slovanski seminar s profesurami vsch slovanskih je-zikov in literatur. Naglasiti je treba, da Čchi sploh najbolj skrbe za medsebojno spoznavanje slovanskih narodov, a pri vsem tem podpirnjo tuđi ncmško znanost, ki ima univerzo in dve tehniki. Znanstveni /avodi so postali po prevratu še posebno delavni in ustanovljenih je bilo šc mnogo novih, n. pr. Masarvkova akade-mic prace. Država v/ornc podpira znanstve ne zavode. Posebne pozornosti je dclcž-no od države znanstveno delo, ki služi do-mo/nan.stvu. Najvcčjo podporo države uživa najvišji češki znanstveni zavod, Češka akademija znanosti in umetnosti, in sieer 30 svoje stroke v predavanju za laike. Knjige iz svojih strok iz-dajajo tuđi Naravoslovni klub. Državni geološki institut, Združenje čeških biologov itd. Kako važno nalogo opravlja državni statistični urad, se lahko prepričate tuđi po njegovih pub'ikacijah na razstavi Bogato literaturo imajo tuđi juristi. Xaj pri tem omenimo, da je dijaško pravn. društvo Všchrd i/.dalo za svoje članstvo že nad 100 knjig. Posamcznc fakultete tuđi podpira država, da lahko izdajajo svoja dela. Pri po-liričm znanstveni literaturi so zastupane številne odlične osobnosti čsl. političnega življenja. Med drugimi številnimi strokami znanstvene literature ne smemo prezreti zlasti medicinski dcl, ki jih /alagajo zasebne založbe, le z delno podporo. Tchnična dela izdaja CcAka matica tehniška, ki so jo ustanovili češki inicnjerji. Masarvkova akademija dela izdaja dela tehniških in gospodarskih panog, Najbolj bogato literaturo imajo kemiki po zaslugi Csl. kemiike družbe. Kako bogata je esl. znanstvena literatura, lahko dobro spoznamo »ele v praski univerzitetni knjižnici, ki ima že nad milijun kuji«. Češk'jslovaŠke knjižnice so založene z deli vseh slovanskih narodov tako dobro, da so bile na zadnji veliki splošni razstavi jugosl. knjig razstavljene knjige samo iz teh knjižnic. Predavatelj je ob sklcpu nasvetoval, naj bi posegali po čeških znanstvenih knjigah, ki po kvaliteti pogosto prekašajo ncmško in drugojezične. Slovenci smo nedvomno zelo navezani na tujo znanstveno literaturo, zato pa bi morali posegati predvscm po Češki knjigi, ki je v primeri s knjigami drugih je-/ikov tuđi poceni. Posegajmo po češki znanstveni knjigi Lepo in pregledno predavanje lug. 8« Murka, sina vođfe Slovanskega instituta v Pragi Ljubljana, 7. novembra. Češka znanstvena knjiga je med nami še mnogo manj znana kakor leposlovna in ima razstava češkoslovaške knjige posebno vrednost zlasti, ker je na nji častno za-stopana znanstvena literatura. Že n raz-stavljenih znanstvenih knjig vseh panog smo lahko sprevidcli, na kako visoki stop-nji je znanost na Českoslovaškem, snoči nam je pa lepo pregledno predavanje ing. S. Murka nudilo zaključen pregled nad razvojem in izrednim razmahom češke znanstvene literature in nas opozorilo na vzor-no delavnost številnih znanstvenih zavo-do.v. Po nagovoru in pozdravu predsednika dr. E. Starcta. ki je tuđi snoči lahko z veseljem ugotovil, da vlada za razstavo ne-zmanjšano zanimanje — včeraj je prispelo na razstavo iz Kranja 230 iz Celja pa 50 dijakov — je spregovoril predavatelj, sin slovečega znanstvenika, vodje Slovanskega instituta, prof. M. Murko, ing. S. Murko. Njegovo predavanje izpolnjuje nešteto stvarnih podatkov, v uvodu je pa naglasi!, da so Čchi vedno streme-li po neodvisnosti tuđi v znanstveni literaturi, čeprav ali prav zaradi tega, so živeli v najtesnejšem stiku z nemsko kulturo. Če si predočimo zcmljc-pisni položaj Češkoslovaške, prav lahko ra-zumemo češki klic — Proč od Nemčijc! — Razvoj znanstvene literature je pri malih narodih še posebno oviran, že zaradi tega, ker znanstvenih knjig v njihovem jeziku ne more konzumirati tujina v tohksaii meri kakor knjige pisane v svetovnem jeziku. Vendar se znanstvena literatura na Češko-slovaškem razvija izredno razveseljivo, kar je treba predvse-m pripisovati velikemu razmahu češkoslovaške znanosti, zlasti v svo-bodni državi, in visokih sol, ki jih država dobro podpira. Češka znanstvena knjiga pa ima tuđi že lepo tradicijo, saj njeni začetki segajo ćelo v XIV. st., v čas po ustanovitvi slovite Karlove univerze (1348). V XV. st. je bilo svetovno znano IIusovo znanstveno delo-vanje, v XVIL st, pa so si pridobili velik znanstveni sloves spisi Komenskega, Doba prosvetljenstva je prinesla tuđi Čehom svoje velike darove; 1. 1773 je bilo ustanovljeno najstarejse češko znanstveno društvo — Kraljevsko Češko znanstveno društvo — in v tej dobi je deloval slavni J. Dobrovskv, ki je položil temelje slavistiki. Tuđi doba romantizma je bila plodna. Omeniti je trc- j ba iz te dobe Jungmanna, Šafafika in Pa- ! lackega. Nova doba razvoja češke znanosti ; se pa začne z obnovitvijo češke univerze 1. ! 1882. ko se je začel udejstvovati prof. Ala-saryk. ki je vedno zagovarjal pravico svo-bol. Zclo se je razmahnilo delo praške filozof- Naše gleđališče DRAMA Sobo ta, 7. oktobra: Kvadratura kroga. Iz- von. Nedelja, 8. novembra: Konjeniak.i patrola. Izven. C^ne od 20 Din navzdol. Premiera aktualne sodobne Igre z naslovom: >N";i ledeni ploščk bo v sredio 10 novembra. Lrra, ki jo je pripravil režiser Ci-ril Debcvec, skuša prikazati na 5im veroej-3i nnčin ra/.kol med staro in mlado generacijo, ki je nastai vsled apremenjenih »oci-ainih razmer in iz njih iivirajočili novih tivljenjbkih na^orov. OPERA Sobota. 7. novembra: Botra Smrt. Premier- ski abonma. Neilelja, &; ob 15. Dtojdo krtiijro\'OdstTO. Iz- ven. Zrnižane cone od 30 T>in navrxiol. Ob 20. Vesela vdova.. Izven. Zni/nno oene od 30 I>m aavsdal. Ponodrljck. 9. DOTOmbra: Zaprto. Sokol Propagandni teđen za sokolski tisk Sokolstvo prireja Že već let v decembru propagandni toden za sokolski tisk. LetošnH bo od 13. do 20. decembra. V tem te-dtnu bodo sokolske edinice priredile predavanje o važnosti solcolskega ti«ka. navadoo prvi dan propagandne^« tedna. Nekatera društva prirejajo v telovadnicah tuđi razstavo sokolskega časopis ju. Ob tej priliki se spominjemo ra«stave celjske sokolske župe, prirejene leta 1922. v Narod-netn domu v Celju. Sokolsko društvo Celje je dalo takrat da raajpolago ves arhiv od leta 1890. Iz nekaterih predvojnih lel so bili akrbno urejeni terezki čaiopisn^h vesti, nanašajočih se na Sokolstvo. Obi-skovalci razstave so imeli priliko, da so se prepričali, kolike važnosti je tisk za razvoj soikolsko organizacije. Po letih je vrst-nik celjske^a Sokola Sokolsko društvo Zagorje ob Savi, ki je istotako pred leti priredilo v Sokolskem domu razstavo. Ražen mnogih slik. ctopkfn itd. je bU Th2.~ sUvJjen tuđi sokolski tisk, ki je posetnike poueil, kak^n-a j-e nje-gova propagandna važnost. Ako letos ne bo (prilike, da bi po-samezna dru§tva priredila razstavo, se bodo fjotovo s tem večjo vnemo lotila na* biranja novih naročirfkov in predplaični-kv. Edinice celjske sokolske župe se za-vedajo, da je tisk važno sredstvo za si-r-jeaije aokolsketia dela. Čim več bo naroč-n£kovt tem boljci bo tisk. Prepričani amo, da bodo edinice poslale župi zadovoljive podatke o tednu sokolskga tiska in da bo s pofočilom zadovoljen tuđi bratski Savez. — BeJa tehničnega odbora in okrofcnih načluikov(ic) celjske sokolsko župe bo v nedcljo 15. novembra ob °. dopoletne v niali dvorani Narodneua doma v Celju. Na dnevnem redu so poročila župnega načelnjištva in okrožnih naeelnikov. delov-ni program 1M36/37 in razgovor o prostih vajih ter smuca nju in igrah. Po ria>novcj-ši izpopolnitvi voznega reda imajo sedaj zvea> tuđi posavska društva, tako da lahko pridejo v Celje že z jutra njim vlakom ob 734. — Viški Sokol je otvoril gledallSko sezono. V nafie mporocilu z dne 4. t. m. o otvoritveni predstavi sokolskega odra na Viču z dvamo >RekaCelj-skih grofih« izkazal Izredno talentIranega odrske^ra igrralca in je z njim vilki Sokol dobi Izvrstno igralsko moC. Omeniti moramo še, da je br. Pajk prav poaieceno na-»likal z ovijem vse lgTalee, in igraDce, kl so sodelovali pri predstavi ter so slike vzbudile oboo pozornost. Uprava viskega Sokola isreka br. PajkUm sa njegov po-žrtvovalea trud svojo imiureno in bratsko zahvalo. Zdravo! — 2>Skd 1 LjuMJana-Tfebor bo Imel v foboto 14. t. m. ob pol devetih avecer v dvorani na Taboru telovadno akademijo članstva in n&raAfiaja 0 pestrim spo redom, ki bo obsegal 15 toCk. Sodeloval bo tuđi društveni veliki or.volj žc;ni. je potrebna dovolj irdna in mastna podUt^ Zaradi tega je bil p^rut-ninski tra nenavadno dobro založen s perutnino, kakor »etos najbrž še ni bil. Martinovskih jjosi sicer ni bilo mnr ^o. zato pa je bilo tem već pšćincev in putk, kakor da so jih perutninarjj pitali nalai:- /a to priliko. L'rostor za perutnino se je zato zclo ra^širil. a kljub temu je bi" 10 gos.pt>din:«in tc»no meti trživmi mi&itiii. zlasti on:»n, ki so t;i.ko rckoc osebno zani-nviio za perutnino. N«kup pprutnine je tiajvažnejši co*i>odinjska zadeva. ki via Sospodinjc ne zaupajo konvjrknii. Zato snio d^ncs videli na treju res prove ft^spo-dinje, kar se jim je poznalo 2c po njihovih postavah. Pohvaliti je treba rtospodinje. da so skrb-no barantalo. čeprav zaradi tc^a cene nišo kaj prida pedle. CJospod'njc so kupovale tuđi te/.kc pure. ki so bile povprcčno po "m Din komad. S to vsoto donarja živi revna družina »prav dobro« po ves teden Naivce je bilo piščancev. ki sa bili primer-no slani /a lo priliko. Na;lcp^c so prodi- 11 po 31) Din par, v »ploinem pa n-i bilo lepih izpod 23 Din. Gospolinje so /cln po-s*»<:ale tuđi po zaklani perutnini. Slojnlcc so bile danes z njo še posebno dobro založene. Cene so bile v splošncm nespremo-njene. Prodajali so vse vrste mesa. Pure so bil po 20 Din in po isti ceni so rudi kopuni in kokoši za kuho. Dražji 5io pi-ščanci, in stcer po 22 Din. doč-im so bile race po 18 Din. Tuđi 7. jfljci je bil trs da-n-es bolje založen in ceno so se nez-netno zn-ižale. V antio vložena j«jc4i so prodajali po dinarju komad. Danes je bilo na tr«2u tudj prečej bosanskih jaje in menda se je baš lo pozrMilo pri cenah, vendar so ostala najlepša dom;iC\a jajca prav tako draga. N'rijz-an'miveiše je. da v> b'le »nnotie g°" spodinie v zadre^i ter n^.itovosti. ali je jutri Mart i nov« nedelja oli ne. Mn^i w trdiii, da je sele pri^-odnja nedelja ^mast-r4đ^ nedcl>a. /topot drugi pa, ki vedo vce najbolje, so se gnali za žive in mrtve, c* je ju'ri Martinova nede'.^. če^, dt je vedno tako. kfldar je Martinov dan r»r*xl sro-do, pač pa je nedelja rx> niem Mart:rnv.i. ko je Martin po sredi. Zaradi teh prekrcanih zmešnjav v Ljubljani navadno praznu jemo po dve nedclji kakor se spodobi in tako bo ludi Ie»to5. Kdor rvi no bo jutri prazno val Mari ina. se je lahko založi! tem hr>\] 7. zelenjnvo. ki je lV:.]o tuđi inno*o več. Cene -n v spio^-nem no^premenjene. Naprodaj je bilo mno £jo'kromniri« na debelo, ki je po 70 do /5 par kfl. Željjiaiih fikv je bilo nekoliko rnanj in cena je začela m-sti. l'rodaj::}" jih po komadih, lepe po 7o par komad. Zclo rnnoj*o jp bilo ludi sjob. pre bodiei ker eam »pozna, da njegove zmožnosti ne zadošcajo. bodioi, ker mu po; klic Ln druge oko'jnos-ti ne dopuičajo, da bi ee mogol povtiem posvetiti odru. Za taicega je naš oderr. Taki. na jfledaK^ce navezani in tanj navdušeni ljudje se zbirajo pri na», tu eodelujejo, poniajjajo, na»top«jo ia pri tem le ne pozabljajo na [sravi v!r njihovega na-vdušanja. na pravo pledaL'išče, kjer »e jim je to navdusenje vigaio. Zato še vedno enako vneto Tahajajo tja k v*em predstavam. da vetlno znova črpajo iii podif^ajo svojo tjuhe-zen do jrledališke umefaioati iai ji pozneje da-jo du^ka v svojih nastopih na na?em odru. In tako je nastala pri nac {M^arta družba, obeegaio^a vse mogo?e stanove, a v»e druži samo ena m-*el in ielja; udejsrvovati Re na odru. A v krog teh ««odelaveev ponosno pri-fttevamo tuđi d^rok krog prijate^er nalega odra. na§e oboinstvo. To na« je vedno naklonjeno nam »preniljalo pri naSem de4u in nam dajalo trdtie moralne opore. Toda ne «amo to. So med nankii oboin^tvoiu tuđi prijatelji, ki so nam ob našem jubileju £e po; ^ebej pr^kociJi na pomoć. Kako bi mopH tako opremiti jubilej no predstavo, da nam ni centralno druMvo pre«krbek> eredatev; kako bi zmogH tako garderobo in toliko novih kosrtumov. da nam ni znana tvrdBca Novak na Kon«re»nem trgu tako Ijubesnivo in pod lako ugođnimi pokoji dobav1!« blana. Sem Stejemo pole« tvrdke Radio Doberlet še mnoge posameznike, ki bo v«i pnipomoffli, da bo jubilej našega odra sato praani&m. def^dkobcaai pa orno rbrali *borm\ t«o naV> družuio. ki todeluje vaa, te ie ne na odru pa pri ve>eh predpvipravali. In teh je bik> to liko. da »e Je v garderobi tn na odra deUdo po c«le dneve in noći. Za lubJleioo predstavo amo ei iibrali igro, kl zaposl)oje eek> nkiioiieo ljudi in ki je zahtevaia mnogo truda, dela in Žrtev. IgraM bočno romantično igro* prav kakor jo ie povsem roinanti^ua in zveeta naia Ijubezeo cio naiega odra in dni^egi poudarka za naš jubilej v igri tko-raj ne morem najti kot v *toden«o\ »amo hrepenenje. Ne bofimo so te __ em rt. ■aj nae mora^ vzeti, toda preje še enkrat moramo tapeti: Peireat trtetitia. pereant o^ore* ... Tako je! S to igro borno dali Bamo duJka našemu hrepenenju in Ijube^ni do odra, ki jo še većino tako ž»va kot pred loirtii IpH. Vpiik). da bo konec tu ii teh lepih dni in da l*o enkrat kont1« naJe-mvi udojrtvovanju, toda dokler ćutimo še v ^^bi Lak ogfnj. ^o lejra ne boiimo Ln ve-lno koraižno po jemo: Pereat 1 rirititia ... Prav v*m pa gojimo vroco željo, da bi na-ni ta Oiieiii, ta naSa luč ne uga^nUa i>re/!zol:i|. S. K. SPORT 15 let SK Korotana v Kranju Sport je načelo v Kranju sistcniati-ćiio gojiti dijaštvo kranjske gimnazije pr-"*d vojno. Sportnc iprc je vodil profesor K>n-da. Telovadba in sport takrat š<» ništa bila tako razvila, kakor zdaj. Prof. Kcnđ« je razume] važnost telovadbe na prostem in /a igre *o mu bili dijaki hvaležni. Meti diJMŠtvom je bilo veselje do sporta vedno več je. Prve početke SK. Korota-n«! moramo i&kati na Gaštejski r«injjni. Klub se je osnoval pred lo leti. Zv takoi v začetku se je pridno lotil dela, prirejal je tekme ne samo po Gorcajskem in v Ljubljani, tcmveč tuđi onsitran dr/avnih mej. Ko je i5K»ubil i«rišče» je njegovo delo sit-er neknj ctisa. počivalo, veselje do njc-Ua pa med članstvom ni ugasnllo. Novo spo rt no ijjrišče je dalo podla^o in mo/nost u^pešncjSe^a dela. Vstop v JNS je pa to hotenje utrdil in leii« 1 izira 1 . Mnogo truda je bilo vlo/cnega v razvoj ln napredek kluba, marsikaj bo pa be /reba storiti. Mnogo je bilo porazov in borb, pa tuđi lepih /nuig in uspehov- Vsi drugi povojnf sport ni klubi v Kranju so zaspali. SK KoroUin je pa ost-il. Zdaj i^rna vse pokoje za uspešen razvoj. Ima igriSJe, pritecjnil je vs© sportno mladino v svoje vrste, uživa pa tuđi ugled in podporo kranjske javnosti. Kot edini sportni klub v Kranju je odpr! vrata skherncmu, ki se zanima za sport. Mladino vz^aja samo v sportnem duhu, dnevna politika mu je povsem tuja. Po svojem delu zasluži, da postane jo njegovi prijatel)i tuđi tišti, ki še nišo. Ob 1" le^nici SK Korotanu tuđi mi čestitamo, kranjsko mcsčanstvo pa opozar-jamo na prireditev. ki bo ▼ Narodnctn domu nocoj ob 20-30 v proslavo klubove-ga jubileja. Iz Ptuja — Občinske zadevc. V četrtek se je vršila javna občinska seja pod pre4scdstvom g. dr. Kemca Alojz-ija. Po poročilu župana je občinski svet obravnaval računski za-ključck za proračunsko leto 1935/36, ki ga je soglasno odobril. Olcdc na priključitev okoliskih občin k mestu. je občinski svet načcl tuđi vprašanje priključitvc teh občin mestu, katerih prcv/cm se bo v najkraj-Jcm času izvršil. Občinski svet je nadalje soglasno sklcnil, da se po pokojnem občin-&kcm svetniku in trgovcu Vrbalu Marthiu odpi^cjo pogrebni stroški. — Doscdanji vodnjak na 1 lorjanskem trgu, nikakor ni v ukras trgu, ki je eden najprometnejsih, in bo po sklcpu občinskega sveta podrt ter zgrajen modercn nov javni vodnjak, podo-ben onemu v Prešcrnovi ulici. Voda se bo črpala z električnim motorjem. Po potrditvi p.klepov ubožnega sveta je župan zaključil javno sejo. — Z žh-ilskvgu trga. Nedavno smo čitali v »Slov. Narudutf o tcinjah Ljubljančanov, ki se prito/ujcjo na podražitev življenjakih potrebščin. Nič bolje se tuđi nam ne godi v pruvincialncm mestu. Cene vseh življenj-skih potreb*cin so poskočile, pred vsem se je podra/ilo meso, slanina, ki so je 2e pred kratkim prodajni i po Din 12.—, se je podra-2ila na Din 14.— /a kg. Tuđi svinjska mast se je podra/ila kar /a dva dinarja in se sedaj prodaja po Din 18,—. Jajca so na trgu par po Din 2.25, v trgovini pa Din 2.50. Letos je veliko orehov na trgu. prodajajo jih po 20 do 25 komadov za 1 Din, kg nelu-ščenih pa stane Din 5.—. Na trgu je se do-sti sad ja, jabolka prodajajo po 3 do 6 za 1 Din, hruske pa dve za 1 Din. Perutnine je malo in je tuđi draga, kura stane do Din 30.— komad, puriec pa dobiš po Diu 35.— Tako živimo rudi Ptujčani v draginji, mor-da še bolj kot I.jubljančani. ki so uvričeni v I. draginjski ra/red. Saj bi se nam mogo-če malo bolje godilo, če bi aprovizacijski odbor malo bolj funkcijoniral ter fiksiral cene in jih javno ra/g!as»il ter proti prc-stopkom rudi energično nastopal. če ne dru-gaCc tuđi sodnijsko. — l'urbcrg pri Ptuju dobi telefonsko rvezo. Minvstcr za pošto, telegraf in telefon je odobri', da se zgradi na Vurberg telefonski vod, to pa le pod pogojem, da h gradbi prispevajo tuđi interesenti m lokalni fa.k-torjL Kakor doznavamo,, bo priMo do ure-sničenja tega nacrta, ker se za telefon »lasti poteguje grajščina Vurberg. — Pomanjkanje modcrnega hotela v Ptuju. Tujski promet se od teta do leta bolj razvija v našem mestu. Za tujte pa nimamo nobenega modernega hotela, ki bi imel te-kočo vodo v hiši. Znano je, da v Ptuju ni vodovoda in si morajo nekatert hišni last-niki pomagati s hišnimi vodovodi. Jasno je, da tujci v tak ih nemodernih hotelih kaj neradi stamijejo in »e zatekajo raje k privatnim strankam. V letošnjem poletju je obiskalo naše mesto 1539 tujccv, od teh 566 inozemcev. Xočnln je bilo 7640, naši hoteli in restavracije pa premorejo samo 38 tuj-skih sob t 71 postef jami. Kako naj se potem tujvki promet razvije. Poskrbcti bo treba. da se zgradi nov moderen hotel m 6c ne drugače ali na podlagi zadruini^tva ali pa dclniikc dmibe. Denarja j« v Ptuju dovolj 1 Morda, bi to akcijo izpeljal tuđi kak denar-rt i zavod, ki bi svojo imovino plodoneano nakrfil. — V gOMdu obstrttjen Kočarjcv sin Maka Ravil se je te dni mudil v dozdu. kjer je nenadoma /ačuJ strci in /c tuđi /a-čutil iibre v levi roki. Po njegovi Ltpovedi ga je obarrclil nek loviki čuvij. Orf)/niki P"izvcdujejo za napadaletm. Kavsl je m*v rai v bolnico, kex je poškrdba te/ja. KOLEDAR Itanes; Sobota. 7. novi-:nl>ra katr»'iranl; EnszHhprt, Zdenko. J«tri: Nededja. JS. no^-mbra katokičani; Bogom i r. DASASSJh PRIRKUm't KINO MATKA: l1i»si».ljilii akord. ZOA>; Simfonija Ijube^ni o<» J4.1."> v Mat n4. KlN<> H>t:AL: iii;rne lajne *lu/-ho. ■ KiNi) SL(K1A: Uarcia. uiaiin«*ja Muni< m« Ob 14.13. KINO UNION; Vwlp ž»mu' u iiufcop-^i. maline a >r>^u»;ii l'.ir'u in Za«tnipliena ilu^a. rrlrcditev >»o^o i:i T:iS»or:i »'» 20. na 1» boru. ^cui jaitoMko g ledj.i.MC; Jano/; SimU1*1 — vite/ / vrtnih. l'i'einitTa 7\!ru/.eiia «« pro-1* a vo lOletnVe šeiitjajkol^krua tnlra <»1> -(►.!") Raz«1ava m'ail<* likovne ssrnorarijc v .1.«-kopii*f*v<*jn {Wiviljr>nu. PRIRK!>H \'E V SEDEUO Kl\\) MAMCA: iV^le.lnji ukori. ZKD: Simfonija Ijubc/ni ob U\;'O v Matjri KINO 1I>KAL; Hijr-nt- tajne «*lufctu\ KINO Sl>(KfA: (»arcia. niat'-ne*ja -Mumijac ob l0..X). KINO UNION; Veeele žene svintteor^k**. matineja -Pvtfinaliont ob 10.B0 KLN'O MOSTK: No ix)/al>i mr (Ui^li) KINO KODEUKVO: NoC- v Montf Garlu in Za«5 trupi i ona dučui. Lutkovno ^lcdališrc na Taboru: JurČak ▼ kraljest\TJ rujk\kov. ob jjoI 1<>. Lotkovno gledaliire Ljubijainskeca Sok^'a-Jaka Ln baron. ob lb". ^entjakob*«ko gWališče: Jane-E Sonce— \itez z vrLnico. oh 20.15- RazstaTa ni'ade likovne p^nerarije v J»-kopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARKE Dane^ in jutri: Mr. Su^n'k, Marijin trg 3. Kuralt, GospoKvet^Jca cwta 10 in Bohiner ded.. Ce«ta 2«J. oktobra 31. Vlomilci na delu Ljubljana, 7. novembra. Vlomi v mestu in okolici &e zopet množe in policija je prepričana, da je na delu nova vl-omilska družba. V zadnjih treh dneh je bilo petkrat vlomljeno. Včeraj poroci mo vdrli vlomilci v tovamiđko pišamo Pod Ježarni v Maštah. Prebn=kali ao tsc prostore, slednjič pa sk> se polastili ročne blagajne, ki m> ji Že runaj na \rtu odprli, bili so pa precej razočarani, kajti ▼ nji je bilo sami 161 Din. Denar so vlomilci pobrali, blagajno pa pustili na dvorišču. Najbrž isti vlomilci so vlomili ▼čcmj z jutra j v stanovanje Olge C. na Vidovdan-ski cesti 2. Odncsli ao iz Spalnice precej dragocenosti uhanov, prstanov in zaponk, Skoda masa 2000 Din. Včeraj ponoći je bilo vloroljeno v trgovino Pavle Žurman ob Lju bljanici 21. Tatovi ko se založili s tobačni-mi izdelki, in čevlji ter odneali tuđi 5 kg salam, več šk&telj sardln, veliko čokolade, slanine, kave, masti klobase već ob-lek, 10 koraadov orglic in 500 Din gotovine Ukradeno blago je vredno 5300 Din. V Cetrtck je vloinil nekdo v stanovanje Ivana Zidana v Florijanaki ulici 38. \Torailec je odprl vse omaro teT pobral \z njih sivo obleko, temno modro obleko, Hubertu*-pla^č in veo perila v vrednosti 2000 Din. Snoči je bilo vlomljeno v stanovanje po-sestnika Antona Kušarja na TržaAki cesti 21. Vkrmilec je ukradel več zla tih prstanov nekaj drugih dragoceiiosti in 20 italijanskih lir. Skoda znaia 1730 Din. Sejmarji, pozor pred žeparji! Zagorje, 6. novembra V loretk sino inieli v Zagorju dobro ob-i*kan redni meteoru tejem, na katereoi 90 &e pojavili spretni ieparj i ke savsko banovine. Ko Je poseatnik GroSeli Jožo iz Cohii-s^ po-ftejrel v žep. kjer je imel ehranjene demar od iT^Tipifka xa kraN^, je predenečen ugotovil. da mu manjka 1300 Din. Po«estnik Alojz Zmrzlak iz ColnUč je orožnilkom jav^l, d« mu je iz notranie^a žepa zmajiikak> 1400 Din, Kmalu se je javil tu za prejenianje po koiiune. Cez dan so bile prijavljene £e dve a-M* tri nianjše tatvine. Zato je aa fcejmi^hi, kjer ee je kmalu razvedrio o tatvtnah. nastalo razumljivo razburjenje. Orožni&tvo j© mrzličuo i>rei*4covalo in ltMjitimiralo, ined dru^ni neke^a [ottijoCetia hiromanla in gra folo<;a, ki ložira v holelu Mullcrrju — ta j© bil »ipveda pov-seni nedolžetn, a kljub v»*ej vostnosli v silni ninoži-ci ljudi ni bilo mOfjo-ce dognati kaj pozitK'nepa. Organizirani ta-Un-i so pravoca^no odnesi i pole in se bodo gotovo pojavili kje druj;je. Ob tej priHki i>i ®i dovoljli opozor-U. občins-ko upravx>, da je v neki meri t>oodgovorna za take tat'/i' no. Po zgledu drugih o4>čbi, Tiaj čiin prej por>krbi za zaiogtno Stevi'o evaninih nap-sov, nai bodo ljudje prevkinj. Tako napi»e naj obeina v boloče ob *"emanjih dnefe na-mesti na vidnih krajih. kajti na»e ljudstvo je še vedffio preveč zaupJjH-o, pa ga j* tre* ba s lakimi opomtni selo vz^ojiti. KraimaH-ca Hlade Ivana Iz SiSke je na trojanskih ri-dah izgubila iz avta pleteno košaro, v ka-teri je bilo 80 pletenih jopir. PRETtZ KUŠNJA — Qo»pod, kar mirno odprifo vrata 'n vertopite. — 2e prav, toda rad W vodel, kako \e z Taftim psocn. Kaj pa e« grize? __ To bi tuđi jaz rad verltl. k*»r tmm j»n dele danes kupil. T1JDI VAŠ NOVI PLAŠĆ din PAinjNA KJER KUPITE VSE: BLAGO, KRZNO. PODLOGO IN NAJBOLJ6K KROJAAKO DELO IZ PRVE ROKE. ZATO NAJCENEJE. KONFEKCIJA PAUUN, LJUBLJANA, KONGKE8N1 ISO 5. **ts 256 >SLOVEN8K1 NAROD«, aobota, 7. «rr«mbra. IMS. Stnm 3 Moi, ki preži na nesnago S trtnint tražnikom v ifvMjaaifcili mUHUmrumik, pc- fcarnah In nđcfcarnah Ljubljana, 7. novembra. Znano je, da je Ljubljana v splošnem ze-Jo snažno mašto, ako g-a prunerjamo z dru-gimi mesti v državi. Po pravici ji pravimo >belac Ljubljana. Saj ima Ljubljana ve* tak ih uradnih mož, ki preže takorekoč dan in noć na nesnago. Se preden se začne daniti, pridrsajo z vozički in metlami na ceste pometači. Ko hite uradniki v urade in Solarji v Solo, ao ljubljanske glavne ceste ie pometene in poleti tuđi oprane. Med možmi, ki preže na nesnago so tuđi tržni stražniki, ki pregledujejo dan za dne.m mlekarne, slaščičarne, pekarije, mesarije in branjarije. Te prodajalne spadajo v področje mestnega tržnegra nadzorstva, do-čim pregledujejo in kontrolirajo ostale lokale, kakor gostilne, trgovine itd., usluž-benci mestnega fizikata. Vsak teh lokalov priđe najmanj enkrat na teden na vrsto, kontrola je zelo stroga, kazni za prestop-ke razmeroma zelo hude, kar je vse skupa j jamstvo za največjo čistoćo v lokalih. In res so postale naše mlekarne, slaŠČičar-ne, pekarije in mesarije v zadnjih letih vzorni lokali glede čistome in higijene. Ce-dalie bolj redko se domaja, da mora tržni stražnik ovaditi lastnike lokalov zaradi nesnagre in izpolnjevanja vseh predpisov, ki jih je naše tržno nadzorstvo izdalo v skrbi za zdravje - ljubljanskega prebival-«tva. STROGA KONTROL\ MLEKA Med 6 in pol 8. uro zjutraj preži sedem tržnih stražnikov na mlekarice, ki vozijo mleko v Ljubljaiio iz okolice. PridružU sem se cnemu izmed njih, pa sva kontrolirala mleko brhkih, čedno opravljenih mladih deklet, ki spoznajo moža, ki preži na nesnago, že od daleč in se mu zapeljivo smeh-ljajo. Stražnik se turadnor približa in de-kleta že vedo. da bo vzol vzorce mleka, ker trna seboj steklenice. — Bom pa kar zmešala! Dekle dvigne kangljico in trese, mleko mora biti dobro premešano, preden se vzame vzorec. Stražnik napolni 200 gramov držečo steklenico, jo zapečati in jo posije Higijenskemu zavodu. — Saj veste, da imam vedno dobro mleko! Ta mestna gospoda je pa res nezaup-ljiva! pravi dekle in se reži, pokrije vozd-€ek in odbrzd. — Predpisi so predpisi! ji dopoveduje etražnik. Dekle ga ne posluša, saj njen zdrav razum ravno tega ne razume, da se nekaj počenja zaradi počenjanja samega. Predpisi seveda nišo odveč. kajti tu pa tam priđe beli list iz Higijenskega zavoda m primernim računom. Mleko je bilo smet-no. Mlekarica mora plačati pristojbino za pregled in možje, ki preže na nesnago, jo vzame jo na piko. — He, še vedno prelivate mleko na cesti! nadere stražnik drugo mlekarico ki ne srne prelivatl mleka. na cesti, da ne priđe neanaga vanj. To dek> mora opraviti v stanovanju ali pa mora imeli za vsako stranko kangljico. Dekle je zardelo in se opm-vičevalo. Sama ne ve, kaksen vrag j° J© ravno danes premotil, da je pozabila na predpise. Ker v predpisih ni odstavka, kl bi se oziral na vse vrage, ki lahko od časa do časa premotijo bujno mlekarico bo dekle plaćalo kazen. Zjutraj jemljejo tržni stražniki vzorce tuđi v mlekarnah. Redko se zgodi, da je mleko smetno ali pa posne-to. Posneto mleko smejo prodajati ▼ nale-karnah, toda označeno mora biti s napisom, da ga gospodinje ne zamenjajo z mastnim mlekom. PREGLED V LOKALIH Manj opravka, kakor z mlekaric&mi, imajo tržni stražniki v pekarijah, meoari-jah in slaSčičarnah. Stopiva v pekaroo. Stražnik iztehta kruh. Hlebi po 1 kg, pol kg in žemlje padejo na tehtnico. Vse je >dobre vage«. Stražnikove oči švigajo po lokalu, po stenah, po tleh, po predmetih. Vse je v redu, predpisane tablice vise na stenah »»Ne pljuvaj po tleh«, Kajenje pre-povedano«. Pse voditi v lokal je prepove-dauo«, oživila otipavati je prepovedano«. To so imperativi, ki morajo biti obešeni v vseh lokalih. Stražnik pregleda pljuvalnik, ki mora biti očišćen vsak dan. Pregleda tla, ki morajo biti čista, pregleda brisače itd. Stopi v delavnico in pregleda rjuhe. s katerimi pokrivajo testo, in kotel, v kate-rem ga mešajo. V slašfičarnah mora biti blago pod ste-klom, da se ne praši, v mesarijah ravno tako. Od časa do časa vzame stražnik vzorce, kos slanine, gnjati. škatljico sardin, od vseh mesnih izdelkov kos, kar vse posije v Higijenski zavod, kjer živila kemično prei-Ščejo. TJslužbenci ali prodajalci morajo imeti bele predpasnike in Čepiće v mesari-jah. Stražnik jim pregleda tuđi nohte in jih pobara po zdravniškem rpričevalu. Bolni prodajalci ne smejo streči kupcem. Posebno piko imajo stražniki na bakrene in medeninaste posode. ki moralo biti 'Vi-ste, da se ne napravi na njih strupeni zeleni volk. C3na blaga mora biti označena na tablicah itd. Mestno tržno nadzorstvo, ki pcšflja vsak dan svoie može, da preže na nesnago v vseh lokalih, zadnje čaše posebno strogo in pogosto vršijo svojo dolžnost. Ljubljana mu je hvaležna, ker ji je s tem zajamčeno, da kupuje mleko, slaščice. meso in kruh v čistih, zdravih mlekarnah, mesari-jah, pekarnah in slaščičamah. MATINEJA Z.K.D. Dane« ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30. bo pel RICHARD TAUBER melodije Ijnbeznl v velefiJmo SZOKE SZAKALL LXEN DEVERS IDAWttST Simfonija ljubezni Cene Din 3.50 in 5.50. Propadanje kolesarskega sporta pri nas Odgovor tovaraarja g. Franca Batjela na vpra&raje, zaltaj gretno v kolesarskem sportu rakovo pot Ljubljana, 7. novembri. »Staroga in n&vdušenega prijatelja ko~ fo*&r&kega sporta mora bole ti STce, ko vidi razliko med dana&njo in nekdanjo stopnjo te sportne panoge«, T&ko je začai pripo-▼edovatd tovamaj' g. Franc Batjed, ki ee te nad 40 let udejetvuje v koleaankem sportu in ga pozna od njegovih počet&ov. Obrofli amo se nanj, da. sam faot steofaor-njak pove svoje mnenje. >Nedavno stan v Nemčiji prisostvoval velikim raednarodnim koleearskim dirkam. Ogromna množica ljudi je z velikim zanimanjem in k&r je še važnejše. z neverjet-nim raiumevanjem sledila napetim borbam Od najbolj priprostih gledalcev sem slišai opaike, ki morajo slehernefra poznavalca naših razmer pre^enetiti. 0 nekem dirkaču, ki je za pol kolesne dolžine zaostal za zmar grovalcem. se je raxvila debata o njegovi nepravilni taktiki in ?p1oh o vseh momen-tih. ki bo povzročili. da dotični ni 7,magal. Nehote sem se »pomni! na naše srled.nlce ta nale žalostne prilike. Znkaj propada pri na<* ko-leearski sport? Eden grlavnih vzrokov so pa5 ceste, kakrs-nih ne najdemo nikjea- drusrod na svotu. Nikjer ne prestajajo pnevmatike take pre-irkTišnje. kakor pri nas in «o more kr.neno tuđi ^e tako dob^T materini obrabiti. VaŽen činitelj je tuđi obstnikeija inteli^enčnih slojev. Pri nas prevladuje nazJranje. da je ko-lesarstvo zadeva propros-te^a ljudstva in da je Lnteli^entu pod čnstjo. da bi Be aktivno udejptvova! pri tem ali onem klubu, tkv kler bodo prevladovali taki nazori, ni mo-go«e misliti na razmah te sportne panoge. bi poiem oUskt Vsaka ce«tna dirka Je ie vnaprej deficitna, na dirkaiiščih jiii pa ne morem o prirejati, ker pravilno girajenih sploh nimamo. Pa četadi bi jih imeli, bi se na njih vršile prireditve le poredko, 6emur so Y7jok današnje prilike. Nekdaj se je namreč dirkač ladovodjil s kolajno, daneo pa zahteva mnog-o več: najimajij lep pokal ali še kaj dragocenejšieg-a. Bili so pač čas*, ko bo se našli idealisti, ki eo za dirke darovni i kolesa, toda taki posta ja jo od dne do dne redkejši in zato je todi padk> število kolesarekib prireditev. 0e bi danes razpisali dirko, pri kateri bi bile nagrade k> koJajne, bi ne bilo na staj-Ui nobenega dirkača. To je kvečjemu mo-goče, kadar gTe za. državno prvenetvo. To pa je le enkrat na leto. Da bi bile raz.pisa<-ne denarne aagrade, pri nas ni mogoče mi-8liti. Prvič je pri nas kolesarstvo amatersko, drogič pa manjka sredstev. da bi s« mogel razviti profesionalizem. Vsak našdir kač, ki se ukvarja z mislijo, da bi presedlal med >profije«, je zapi&an pogubi, kajti navezan bi bil edino na inozemske prireditve. I-ahko bi se pač teh udeleževal, a na svoje stroške. kajti inozemstvo vabi le dirka.-če. ki so že na dobrem g'laarn. Med našim i kolesarji je premalo smisla za družatmost. V Nemčiji so tuđi po man}-ših krajih kl obi, ki prirejajo redno vsako nedeljo družabne izlete v bližnjo in da4j-no okolico. Pri na« se je sicer tuđi to po-sknsilo, vendar je bil odziv tako malenko-steTL, da je vsak nadalnji poskus odpa-del. Ne samo v kolesarstvn. tuđi pri drugih aportih so poizknSa-li z dnižabnimi prire-d i tvarni, ii&e-li no pa enake slabe rzkuSnje k&kor pri naši panog-L Morda je temu kriva krira. Te^ko je ujrotoviti prav! vzrotk. Men-da bodo imeli Se najbolj prav risti. ki trdi-jo, da smo Slovenci preveč sami vaše zaljubljeni, da bi mo^li biti družabni. Name-sto prijateljskih poroenkov. bi prišlo do ne-sogrlasij m nazadnje se do pretepa. Je to> sicer žalofe+na ug'otovitev. a v marBi^em resnifna. Se nekaj knam na stcu, je končaJ g-. Bat-jeJ svoje prrpovedovanje. Naše čaeopisje ne kafže za kolesarstvo dovolj razumevanja, Brei podpore ti«kj* se ta panosra ne bo motrla raTmaftmiti. Potrebni bi bili BtrofcoT-ni Sanki. manjka pa Ijndi. ki bi jih pisali Da, težko je za nas. ko ne najđemo od no-bene strani praveg* rairanevanja. K«1M4 il«wff Ma«o! I Zvonimira 2ttpevčeva v Kran]a T*di Mignoac, arijo iz Hi' kolaieve opere »Vesele žene ¥rind!aoir«ke« in arijo iz Verdijeve »Traviate<. Program je akrbno izbran, obeežen ter zahteva od pevke vse njetne vsebine in. 8posobnoafcL Isti program bo odpeia v nedeljo zvečer na Gol-oiku. Opozarjamo, da bo začetek točen in med izvajanjem v^top ne bo dovoijen, Gdč. Župevčeva se je rodila i. 1907 v Berlina, kjer je bil njen oče angažiran kot tanorist, pozneje pa se je »etotam udejetvo-val kot učitelj petja. Svoj studij je Zvanima ra abeolfvira1« pri očetu, operno eolo pa v razredu berliii&ke glaebene alkademije pri režiser ju Horthu. V Ljubljani je nafitopila v eetzooi 193435 svoj prvi angažma im je že s prvimi naetopi kot Gi'lda v »Rigoiettu< in Tilina v >Mignonu^ dokazala izredne gia-fiovne in tehnične vrline. Od tega časa pa gre njena pot navzgor. Talent1 rana. P9*^" tvovalna in pri dna je dane* ena najboljših pevk in najbolj porabnih mooi Ijubijameke opere m koi taka eode^uje pri vseth oporan, ki se pojejo v Ljubljani. Pogledati je treba med sezono kritiko v dnevne-m čaeopi«šui ki je polna hvale o njenih nastopih in uBpe-hih pri premieran. To odliino pevflco borno imeM priliko spoznati v ponedeljek od b4že na njenem koncerta. Matineja kina Sloge Danes ob 14.15 in Jutri 6b 11. đop. Boris Karloi MUMIJA Film groze in strahu — Cene 3.50 in 5.50 Din Prevzetn občinskih poslov na Jesenicah Jeaeniee, 7. nov«CDbra, V sredo popoktne ee je na me&tnem magistratu vršila »eja na k»teri je prejftnjioi)-bor izTOčil občiasko poele novemu odboru & predsednikom g. Valentinom Karkeiem načelu. Sejo je otvoril doceđanji šopan g. mr. phaim. Jože Zabkax, ki je po tratkem govoru izročil županske posie novo izvolje-nemu županu v roke. 0 poročilu me&tneg* blagajnika in člana uprave g. Jauka Ovw-neka se je razvila Živahna debata, v ka-tero je posegei vodja klub* narodno-social-ne gospodarske liste g. dr. Erneet Rekar. Odlično je zavrnil očitke gospodov od lfete slovenskoga dela-vnega ljudstva, ki so na volilnih abodih govorili nepoučenim volil-oein, da je dosedanji občinski odbor pustU prazne blagajne na občini. Resnica pa je, da je angažiraj ves presežek iz proračuske-ga leta 1935-36 v iroosu 358.S46 Din. Iz te vsote je poravna! obveznosti iz prejš-njih let, ki jih je napra-vil prejšnji občinski odbor pred 15. oktobrom 1. 1933 u raala-ščena »emljižea; dajje odkaaal iz tega iznosa 125.0C0 Din za. gradnjo gaailskega doma. m vodovod pod Mežakljo 75.000 Din, sa vodovod pri Sv. Križu 19.000 Din, ostalo pa t* nujno potreba že začeta javna dela. Ve« ta denar se je nabral v proračunskem letu 1935-36, ki je poteklo 31. ma/ca 1936. Doaeda-nji odbor pa je po»tU sedanjenm ol)čmsk«mi odboru 147-^1 Din v gotovini ter 817.288 Din v hranilnih vlogah ter ra«-n3b fondih za dela, ki se Uvršuiejo in ki so predviđena v bližnji bodočnosti. Skupni prihmnki takozvanega JNS režima EnaSajo 964.539 Din, to je vsota ia katero jeaeni-gko občina lahko zavida mareikatero rvčje mesto v Sloveniji. Polcg tega >e dotadanja uprava do 1. VTL 1937 v naprej plakala pri denarnih ta vod ih obreati in amortisacijo xa dolgove, ki «o jfli napravili prejinji občm-ski odbori pred 15. oktohrom 1. 193S. Pri volitvAh v Tarae dbčmmke odseke ki so potnoini organi oprave je dr. R^kar v imenu svojega kluba iijavfl. da bodo fla-ni kluba Mdelorali v odsekJH po iTOjlfvo-bođni presoji in da bodo laije vrSBi kontrolo. V ifploinem pa bodo podpintli većino pri iKvajanju piogiama, Irf gm Je tačrtal ni započe! dosedanji obSimld odbor, ki Je zbral sgoraj navedena denaraa sredstva sa I reafimeijo Bvo$h naortor. SkovH&stRadiona Samo Radlon vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako blag In izdaten* Samo schichtovRADION VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Trije mlađi talenti Umetniiko hotenje kiparjev Zdenka Kalina, Alojza Kogovska ia Karla Putriba Ljubljana, 7. novembra. Na razstavi del mlaarj^v so rastavili svoja dela trije kiparji, Zdenko K.alin, Alojz Kogovšek in Kar! Putrih. V principu so si 9Orodini, vsi trije streme po čisti plasti-ki. V&i trije so učenci velikega učitelja in vzgojnika, ki se ne meni za modne struje in ki .ve v vseh dobah za učence s talentom nepogrešljiv. Ta veliki učitelj in vzgojnik }e mrtva in živa priroda, je žrviljonje. Ko čknredc vidi na njih deMh, kako akuiajo po zdravi poli prili do pra-vega obraza svoje umetniške individualnosti, se tnu okrepi vera v naš mladi slovenski umetniski naraščaj in vera v umet-Đoot. To vero nam namreč že v&a leta po vojni Lzpodkopujejo mladi, ki so ne-kakine »žrtve« modnih umetniskih struj ki jim posne manje tujjh zamori mnogo prezgodaj talent da zaradi tega ne morejo pri ti na pravo pot, ki vodj u^enca do po-mo(huka in m©jwa v uunelnosti. ZDENKO KALIN je lojen i. 1911. v Solikami pri Gorici. Studiral je najpirvo pri pTe prvič razstavil svoja dela v Jakopičevem paviljonu. Te-daj je kritika meoiia, da je velik talent. Najboij ji je bik všeč »Meti z otrokom<£ in »Portret fantka«. To pot je Kalin raz-•ta^il santo tri deJ«, to so portret slikurja Dideka v bronu, portret gospodične F. G. v gipsu in ženski torzo v gibsu. Doma ima še druge stvari, toda bil si je sIto£ sodndk in je rasstavil samo dela. ki so se mu xdela vredna, da jih pokaže javnosti. BoljSe ni mogel izbrati: vsa tri dela potrjujejo sodbo prve kritike, da je velik talent in da jma izrazit smdsel za plasttLko. Portret slikari« Dideka v bronu iji portret gospodične F. G. psičata, da je Ka-iin, dasi še mlad, morda med najboljšimri kiparji-poLretiAti- Vsa sredstva obvlada čudovito že zdaj. Ta dva potre ta, kakor rudi ženski torzo kažejo, da je kipar po milosti božji z nenavadnim finim obćui-jem za obliko in vse odtenke. Njegova deLa so živa, ne kažejo već začetnika, ki se bari z mater jalom in tehniko. Kalin je mlad kipar # silno obl'kovalno močjo, s pomočjo katere mu je zajamčena dosega nje«ovega cilja: pK^poJnost v Cisti plasti-ki. PUTRIH KAREL je bil rojen 1. 1910 v Ljubljani. Tud: cm je bU učenec prof. Repica, nakar je šel na akademijo v Praj^o, kjer su mu bala učitelja znana češka kipar ja Kafka m španiel, čigar umetnine smo videLi razstav-ljene tuđi že v Ljubljani. Razstavil je 5 del, to so Ribič, Mo5ka glava in Muč-eoi-ca v gtfosu ter potre* dr. Krena in Brez-domce v terakoti. Tuđi Futrih je brez dvonaa velik talent. Vendar se še bori z mater jalom in s samim seboj. Leže mu koncepcije večj'h dimenzoj. ki so ćelo za mojstre velik problem. ObliJeo valno «noč razodeva Ribičt Brezdomei pa njegov smise^ z«i kompzi-cdj- Mućcaiiea je bolj dekorativna, potre-ta pa kazeta, da bo rudi dober potretist. KOGOV5EK ALOJZ je bil lojen L 190° v Ljubljani. Kaikor lUdin in Putrih, je izšel iz sole prof-Repiea ter se je na to &popolnil na aVade-nw|ji t Zagrebu pri KrMnicu io Frange^u. N« tej rarsts?vi je p>rvic raacstavil 4 dela v KogovSek je Me Uni priiel irven ^pii-v# svojih učiteljev, toda je na najbolj si pati do o««roo«vojitve. Zdi se, da bo nje-0ora moć t potretih- »Potret brata« in »2enska gUva« sta. dre deli. ki kazeta na to. »iPrebuJenje« Je Mino v posamezndh de-tajHh dorrteno dek>. Nenavadno dinamiko pm razodev*jo njegove tri skice. Ob toj priKki morom a qpo2»riti naio javnost m naš mlađi umetniSki kiparski nfaJcaj. Na tej mrstiri so se predstavili trije Uleotirscii mkidt ki se momjo boriti sa «ro| obstanok. Ali naj jih mdene vatr-da, bUM je zadek ie mooge na*e m*r- de talente? Ali aaj omahne>> na poti do svojih velikih ciljev /aradi nerazumervanj* javnosti? MisJimo dj to ni več nunjo potrebno! Na našem pokopališču je komad kakih 15 umetniskih f^pomenikor. PotrcbiK* je Cx? za apon>e*i4ke na grobeh svojih pokojnih, zdi se pa, (Vt so premalo poučeni o vrednosti umotrrin na tem kraju! Ne poza bite na naše mlade kiparj-e-uraetrrike, ko se odloča cKetuir, tode-v'anjii ni! Srr>;sla m ra pometi pristne umetn"Ške plastike! Potrebno je tnm rej, ć& op-.žarimo na to ob prilikj razjtave tyeh_ mladih, mnogo obetajočih kiparjeT^ Iz Maribora — Notranji minister Ar. Korone V Maribora. V četrtek popold-nc je pri»pel v Maribor nortranji minister dr. KoiroAec in se nastanil v dija.sk^m »emeniaču- Iste* ga večera je bU v »nali dvoraju pri sOrki« rntimen seatanf^k dr. Korosča m njejjorih najožpih mariborskih pristasev. Včef»i •* je notTiinii mknister odpeljal iz Maribora. — Visok obisk pri žandarmerij&ki čet1. Včeraj je dospel i/ Ljubljane t naie mesto komandanrt žandarmerijsc^a pofc* v Ljublj mi g. pal!kovrwk Alojz Barle ;io pre^ledal poslovanje tuicajisnje žandarme" rijsie čete. Popold-ne se je g polko^tfk odpeLjal v Ptuj. — Parlament mariborskih šahist ©v. V četrtek z\ečer se je vrsil v kavarni »Cear tra«l ofc^ni zbor Mariborskega šahovflflte-ua kluba, ki ga je vodil predsudnok tf. rav¥L»telj RudoK Goknih. Iz poročU dru-štrejiih fun'kci)onarjev se je zrcalilo intenzivno d-eio mariborsikih šahistov, &aj j* khj'b pj-ire vrsto zek) us,pedih prireditev. Pri \iolitvah je bfl j ponovno izvoljen stari odbor, ki ga tror rljo: predlsednik «. Grolouh, pK>dpredsediiik g. OsSanek, tajnik g. prof. Sitla, blaga)rdk, «. Golec, gos(podar g. dr. Lippai, revizor-jn g. ma^iste- A1r»aneže in ministoT t p. Vesenj^ ter 0i». dr. I>ottctjc. Bien f«t Strnih. — Policijska \cst. Vceraj &e je vrnj z redne^a dopusta tukajsnji rK>licijA! daktiloskop g. Josip Grobin in z*>pet pre-vzei svoje posle. —7 Maribor io splavarji. Za n-aš obdrav* •aki Maribor «*> spVavarji tipifčni sdmbrrfi. S*fcozi v»e k-to plove skozi Maribor na stotine splavov in mnoiji Lzmea?ri>o pristRiri^ernu »kaupitanu« gospe j Pepci DobriiigeTJevl, da opravi}© svo>e obve/Jvj«»!i narpram mestni otuCinl. TaJco se je dostej usta vi V> v Mariboru 704 siplavov, ki »o pel ja I i los v jtrfne kraje naše države. — Nedelja v gle^a'išf«. Popoidoe ob 15. uri drama APohujšanje v dolini Sent-floTjanski«, zvečeT ob 20. ut4 pa rpperetm »Ciganski primaš«. — Nezgodna kronika. V neki tukajinj« tekstilni tovarni je med delom padel 32-letneiu delavetj Karlu Kerbn 150 kg težak za boj na glavo ra mu je ne varao poAlcodo-val. — Ob državnem mostu je padel *3" letni Maks GaluTvder^ek tako neas-ečno pt> j stopnicah, da si je prebil lobanjo. Oba ! ponearečenca ao poklicani re*eralci pre-I peljali v maTiborsiko bolnico. IZ SPANSKE VOJNE — Pokorno jnvljain, da j© zađn^ vojak prebe^al k sovražniku. Imamo sa«ao fc? 96 freneralov in 186 polkovniko^. V Špan!ji je bil baje rojeu otrok, kl inna samo tri prFte. N"i5 »© d«. gfctv&o J». m pnL Stran % »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 7. novembra 1906. Stev. 25* DNEVNE VESTI — Pred konforenoo vrob gospodarskih zbornic V sredo 11. t. sa. bo v Banjaluki konferenca vaeh gospodarskih zbornic, na kateri se bodo obravnavala važna gospodarska vprašanja. Za konferenco vlada veliko zanimanje, ker bodo storjani nft nji važni s-Uepi. Ražen delegatov priđe na konferenco tuđi tnnogo trgovcev ln JH-diLStriialcev. Konferei>ca bo trajala več dni. ^{anjalu^^a zbornica je že pripravila vse potrebno za njo. — Protest izvoznikov l©sa- Zavod za zunanjo trgovino v Beogradu pripravlja baje poseben pravilnik o izvozu lesa v Italijo na podlagl izvoznih dovoljenj. S tem pravilnikom bo urejen samo izvoz mehkega lesa., dočlm bo ostal izvoz v-e-ga drugog-a lesa svoboden. Baje bo veljal ta pravilnik tuđi za iz"oz naJega mehke-ga. le^a v drug-e države. Ker bi pa nastale s tem težkoče, so vloilli izvoznik! prote t proti tak em u si.-temu. Izvoznici zah-tcvajo slobodno trgovino z Italijo in dru-primi državami tuđi grleie mehkegra lesa. r.popcja junaštva s priljubljenim VVALLACE BEER¥-jetn G A R C I A j Revolucija — ljubczen v džungli Velenapeto! Velenapeto! ^BBfP^-4 P"y ffrB^ fen ^k A Vđ- ipM 5E3 ^^r ^fc VHj POSLEDNJI AKORD LIL DAGOVER WILLY BIRGEL MARIJA PL. TASNADY Premiera! Premiera! LEO SL.EZAH kot Falstaf v muzikalni komediji VESELE ŽENE WJNDSORSKE MAGDA SCHNEIDER — IDA VVUST Predstave danos ob 16., 19.15 in 21.15, jutri (neJelja) ob 15., 17., 19. in 21. uri — Nova Putnikova« pogodba % državo. Med prometnim ministrstvom in »Put-kom« teko pokajanja o novi pogodbi o prodaji vozi ih listkr»v. Uprava »Putnika« je sklicala za dane.' izredni obtni zbor delnvćarjev, na katerem se bo obravnava-lo vprašanje nove p?gc*-lbe z državnim! železnicami. — Pokajanja s ĆPŠ*siova5ko. V zuna-njem ministrstvu so se pričela včeraj po-g-ajanja med našo in Ćeš' otlova&ko delegacijo o kcncnem nacrtu izmenjav* blaga med obema državama. Gre za doloci-tev preferencialov na češkoslovafikem, kl jlh je treba prilagoditi no-emu tečaju češke krone. češkoslovaška delegacija za-hteva znLžrunje uvoznih carln za razne frKhi-strij-ke prideUe in tuđi na pivo. I KINO IDEAL Premiera! Premiera! Mona Burric — Gtlbrrt Roland v napetem filmu Hijene tajne službe (Žena v borbi za tajni dokument) nan^s ob 16.. 19. in 21.15 uri. jutri '• nođeljo ob 15.. 17., 19. in 21.15 uri. — Za?iteve naših obrtnikov. V četrtek zvečer so bl!a zaključena v Dubrovniku p opetovanja delegatov obrtniških abor-nic iz vse države. Sprejeta je bila daljša re oluci ja, v kateri obrtnik i zalitevajo ob-davćenje po stvarnih dohodkia, da se tako razsbremeni obrtništvo, ki ga teže zdaj prevelika javna bremena. DoloCbe zakona o neposrednih davkih naj veljajo enako za vse davkoplačevalce in v ve-ljavo naj stopijo načela progre^ivnega ob-đavčenja, naglašena v zakonu o neposrednih polnilnega davka oa pridobnine do 20.000 Din zniža, poveča pa od 20 do 70.000 Din. Dopolnil-ni in družbeni davek naj ee ne vežetn nn rentabilnosti, temveč odmerjata po vTi5lni dohodliov. Fatalno obdavčenje naj se razširi na vsa obrtna pođjetja, kl nta, sedeži srezov, zdravili-56a, letovišša ali ne. — li Služb^nojra l*sta. Službeni Ifet r. ban«ke uprave drav*ke banovane^ Jt. 90 z dne 7. 1. m. objav^jn odU^'lK* kraljevskih naniDStnUcov o otvoritvi fK^lanistva v Stook bo>hnit. dojmlnitpv «*»mnnm uvoznp carinska tnrife. pO(1a!i$avo vp|javno*Li lei?it'Tnacti za vo/Ti** im<«lno*»ti. Ofllot*l>o o prometu p *a!>iranju oh-finskih dav^cin v obSiinnh Sela-šambefk in Senovo v Vtu 193O'?7 in objavo ksmdidat-n*h liet za volitve v Zt>ornico za TOI v L'u SI i ji ni *a tr?ovin»ki ođ^ek v voliln'h akrožjib 4, 0. 15 in lfl za industrijski od^e-k pa v volilnih okrozlih 1 in 5. — Nov £Tob. Dane« je umri v LjnHlj:ini upokojen1 -ol-1^ upravitelj tr. Friderik Re-povž. Pokojni j> bil odličan propvetni de-lavec pa tuđi aicer je postavil celera mo-ža povso-l. I }: ' .V p i'• 7;' ^e]ij ^W je **-z€*rvi>i p^iotni kapetan I. klase orili kovati z redom Sv. Save in Jvgoftiovaaftk* hroae V ^topn)«. Potffcb bo t pop#dNaš val« to prednost, da ima na, 32 stranfh točne programe vseh dofiiačib iu inozemskih radijskih oddajnkb postaj. Kadijske sporede za kratke, »rednje m normalne valove ter preg-ledno razpredel-nico luijzanimivejših oddaj dobite lahko samo v »NaAem valu«. Ljubitelji opere in opernih prenosov imajo stalno operno pri-logo s točnim i — za radijske poslu&loe posebej prirejenimi — izvlečki oper, ki jih oddajajo dotnače in evropske postaje« Stalne rubrike v >Našem va4u« so: Radiofonija. Izza kulis opere in drame (s alikami), Slike k važnejšim oddajam v naši postaji, l*oica foto koti^ek, Po opernem svetu, Sli* ke iz novih filmov, karikature. V novi što-vilki, ki i7kjo v petek. imate Ae stede^e pri-R[>evke; Pojasnila k spremembara radijske-ga pravilnika. V tvetUCu našjh Igrat©e-v, Sabina Pet^rg—dekle Irena. Ob 15-letni^i Spntjakobslega odi^ Nova 6«ftka opera ▼ Ljubljani: Rudolf Karei: Botara smrt, OffeU-bach: Hofftnanove pripovedke. Poleg nare^ vlen'jh pri&pevkov priua&a nora ftteviika S« na4laljevanje prevodi znamenitegA dala dr. VVakiemarja Wa8ielew8k«g» »Telepatija ta Jn*novki«tvo«, ki spada m«d nnjboljfta dela ? tegra podrocja ln se vtlic strogo tnatrstvm-nl vsebini odlikuje fte po tem, da je pteafio v laiiko razumi jivem slo^u in nape tem pri-poveijovalnem tonu. Nova številka prinada tuđi l^po št-evilo kmirnih reprodukoij d>J mladih siovenukth slikarjev ia klporjcv. ki rnzstiivljajo sedaj v Ljubljani. Pišite le danos upravi po en iivod. MeseČna naro€ni-na Din 12.— »Ka& val«. Ljubljana, Knaflje-v«i ul. 5. — Dne 4. t. m. imo poroteli o raa|>ra«-vi glede tatvin v trgovini SaltA ln Objt-vili mnenje obranibe, da je lahko ie k<4o drugi na ta način kj-sdel pri Zalti, Kakor eden i2aned obtožancev. S tem obrambft nikakor ni hotela obdoliiti koga ianed o talih urlužtencev v trgovini, ki uživa-jo vsi že već let ZAi^pazije svojega gospo-darja, Se manj pa >• imelo urednldtTO tak najnen z objavo te m*d raapravx> i& rečene misli. — Vranie. Vreauen^ca napoved pfavi. da bo t»premenljivo oblaftao, neatammtno Vre-me Včeraj je nekoliko delevalo v Zagrebu in Beogradu Najviij« temperatura Je ma-*ala v SpHtu 17, v Beogradu 16. v Sirajetu in Skoplju 15. v Ljubljani 11.4, r Mariboru ^T) Zagrebu 11. Davi je kasal barometar v Ljubljani 7r>7.? mi» temperatura Je znalala 3.4. . Ljubama trag«di]a v g4»idi. V vatf Donje Bazije blizu Virovitice jo iivel 31-; letni kmet Mato TomljanovlČ ae 11 let « nriležnioo Baro Gaj^ek. Te dni se je vra£al Mato h Baranje, kjer je iekal dola. NapridH-kovano je pričel domar in potrkaJ na okno svoje priležnice. Odgovorni mu je kmet Mita Radulovic. eeS da je njegorva prileŽni^a v sobi. to<]a njeiia ne potrebuje več. Mato je potrpe^jivo Taka] do jutra, potem je pa od-&&\ k iupnikii hi ga prosti, naj preprt&i. da bi se njegova prlležnica preseftl« k Rađalo-v\hi. Žurmik {u je pobotat ki ko *e Je Mato zopet €f«tal z Baro, ga je le-ta pregovorfla. da ata odMa v tosedno va«. S#v»da pt Mato ni "lutil. cl« je taMOVala njtffori prilatni ca peklenskl n«?rt- NametijenA «U blit k prijatelju Ron?ev!6u, ki ga pa ni bik> doflM ln tako »ta s« vraćala ać»i ffft*4. Naenkfat pa je gko?i] itza dre?e«a Radnlo^i ln tMMbnll 7. nožem po TomljanoriCerf gta^1. a prttefni-ca ie začela tuđi uđrfbatS po •vojecn «t*rem prtfiefaflra. NatMideain mdb •• |t pa pb- Kadi ptotefe! Sevedal Svilo sa plesfte toalete ugodne kupite pri »Manufaktura« k. d. tr|crrwa. kl ^as *«W bolji» po«tre«i MetUi tri 17 firečilo Istrgati napadahu nož. a kalerini je zakla] »vojo pnlaaaioo, ■ napadadec jo je po-pihal. — Um«»rJ*»a ka vrlaaa t Jamo. Iz Tre-binja je iagitlila br*i *l«du Upa mladenka Radojka Tala novi ć( kl i« ittmla ljubavno raz-merje « finanfinkn pod pregled n^ikom Luko Spa»ilo in ko je iz-^inilo. ja padal *um na Hpasojevi^a. Te^ra je že v6n? mtMe^v. Falit je moral r preUko. vakii tapor* pm *o ga kmalu izpusnl^ ker ni bilo dokatOv proti njemu. Potem je bil premaalao v Ga cico Ta č«e ee je pa prei skava Oidaljevala. V četrtek je orožnik Kako Fra«]© naiel Tešanovičevo mrtvo v 40 m globoki jami. Truplo je že rarpadalo, ven-dar bO •• Ie potnaM na njem »ledovi noža. Spasoierifta «0 takoj zopet areUrali, ker je osumljen umora. Iz Ljubljane —IJ TlakovMje Cojzove ln Afikerteve eeate. Cojsova ce ta je v većjem delu Se tlakovana, ražen v spodnjem delu, med Cojtoovkn sportienUtoin ln Sentjakobskim moatorc. Ni pa Se tlakovano tuđi križi-Me Emonske in Cojau>ve ceete. Dočizn je Oojaora cesta tlft-ovana z granitnimi koc-kami, bo AAkercev* asfaltirana. Prva plast asfalta — a*?faltlrajo v dveh plaeteh — je fte vlita, med Groharjero cesto in Mura i k ovo ulico, podlaga 2a asfalt je pa zbetontrana Se dolgo v vsej dolžini. Tla-kovali bodo tuđi Groharjervo cesto od nje-neg^a «ačetka do križufca Afikerc«ve ce-rte, ia fticer e gTanitnimi kockami. Delo je prejftnjl meeec prečej ovtralo alabo vretn«, -#endar upfljo, da bo tlakovanje kOnCano Se pred pravo zimo, ražen eb Jelačinovih hiSah, ker Se niao urejeni last-niaslci odnosi zaradi odkupa sveta za cesto in ođskodnln« zjl hifio, ki jo bodo morali podleti. ĆLOVEK NE ŽIVI SA3IO OD KRtTHA TS VODE, ampak tuđi od drugih jedi in pijač. Med dobre jedi, pri katerih clovek rea uživa, apadajo »Jajnine-Pekatete«. Sezimo po njih! __lj šig&nski javnosti in mladini. Proovet- nl oddelek Sckoi&kega društva bo tuđi v no-vd seaoni prirejal za mladl»no »erijo pravljift nih ur in luUtovn-h pred'^tav, ki bodo ob ue-deljah ob 9.15- Pravljione ure bodo ilustrirane z diaporzitivinimi elikaaii. V nedeljo 8. t. tn. bo ob 9.15 orvontvena pra-vlj iona ura. •i. \ uhar Tolde bo pr-povedoval ob istocas-nesn predvajanju &Iik. o prigodbi »Sambo in Jokoc. Pred prigodbo bodo prikazane naj-novejše novosti >Tip Top« ter MiJci »Stavi vac Vabimo šifieiisko mla-dino, da »e ome-njeni*h pravljionih ur udeleži v 5im večjem Steviln. Prosvetni odsek. __lj Kou«c<*t ljubljanskih P«*skih ■ borov, združenih v Hubadovi župi JPS v počastitev 701etoiice našega peve'kega oč^ta Mateja Hu-bada, bo v ponedeljek. dne 16. t. m. v veliki dvorani Ftlharmonične družbe na Kon-tff^»n«n trgu. V#i nafti pevci, v»e naie pev-ke tekmujesjo kako bi 6 pe&m*jos ki |i je Hu bad alu&l vee svoje plodonoSTK> življenje, dali izraza hvaležnosti svojemu ljubijeneinu mojstru. Ne dvomimo, da bo tuđi Ljubljana kot naš narodmi glazbenu center to idealno prizade*a/ij# pev»ih zborov upoštevala in poiupila vstop-nice, ki bodo na prodaj v Matični njigami, pa jih bodo JSani društev tuđi sami ponudili v»eni fcastiteLjem našega 2 borove*? a pet ja te mojstra Hubada. Filhar-monična dvorana mora biti ta večer nabito polna. __ Umrli so v Ljubljani od S0. oktobra do 6. novembra: Jurjevči* Ivana, raj. Tavaes, 76 let, vdova rudar«kega poduradnika. Po-lach EdiU iMarija. 23 ^et, uradnica, Straj au Marija, roj, Totočar, 84 let, laeebnioa, Senićar Amalija. »^4xa Reglna. 23 let, s«-etra žudodeliie svert'nje, Dofital Marija, Poj. Pro«enc, 87 let, vdova t&petaika. Okorn Ana, 63 tet, pO6treinica» Panebšek Marica, roj. TomiciČ. S8 let, vdova vilj. fin. svetn. v p., DobnLkar Marija, 15 me«ecev, hfci »prevodn. c«*toe žel., Inglič Marija, roj. Oenu&si, Jl let, delavfca U>b. iov. v p., Štepanja va^. Zlo-bac Franc 65 let, mestai delavec Tonin Marija, roj. Urankar, 56 let, po&trežnica, PovŽe Pavel, 76 let, hi£ni po*e»tnik. V liubljanski bolnici umrli. Kalan Franc. 52 let, detovec PraŠe pri Smledtuiku, H6«©rle Leopoldina, 80 let, trgov^ka pamodnica, VeL S^rje pf1 Zldanem mo*tu. Puh Matevi. 34 let, rudar, Potočka vw* pri Zagorju, Kokoij Marija, roj. Klioc, 36 let, delavka, Donižale, l^ekovlek Draga, roj. Pirnat, 47 let. natakarica, Kodela Marija, roj. Rozman, 72 let, vdova z^darja, Berger Marica, roj. Himmer, 66 let. zaseb nica, Lavri« Aloja, 23 let krojač. Romanja va», ob«. Amihel-Stop^e, Tramposch Robert, 23 let, Rajhftnau. ob*. Koprivnik pri K<>-Čevju, Zgonec Fran>a, » let, žena vlakovod-ie, ^tibonuk Anknuja. 46 let, obč. uboga, Lltija Lukii Albina, 30 Ie4, zaSebmioa, Bled, Mlino^ Zidar Janei. 70 let, posestnik, Boh. Čefinjdca, srez Radovljica, Kranjc Jožef, 73 tet, uiitkar, Lase, obč. Planina pri Logatcu. __ po tex*l ln đolffotrajni bolesni se je poMovn od »veta g. Ivan Podražil, dolgo-letni Aastni predsednlic pev^cega drufttva. >Slavec<. Njegov ustanovitelj Je bll od-kar obatoja druStvo. Bll Je pa tudl usta-aavitelj Zveze slovenakih pev^Oilh dru-fltev ln Je prvi poneael slavo alovenske peAni lzven meja. nafle domovine, na ©e-ikortovasko. Moft Je žtvel in umri «a f*o-venm'+o pesem, zato pozivljam vsa pevska đruatva, da> se Aastfio udelefte njegtyvega pogreba z zaatavaml v nedeljo pc*pol 3. uri te siplošne bolnice. Za upmvo HuftMuSove župe: Zorko Prelovec, t. C.pred-settoik. —lj Film »Poalednji akord« je po pravici zaalovel kot eno najboljših d«l filmske in-dufttrije. Se bol] kakor drugod po svetu je občmttvo v Ljubljani dovzetno za lepe filme tuđi če jih običajna reklama ne hvaJi ia ne priporoča tako, kakor tu pa tam ne saaluSijo. Gl%» o dobresn filmu jErre hitro od ost do wtt. prijatelji in znanci se me#d» ■MH*tnS tako po režiji, kakoi* tudi po gla.*bi, igrale ih in vteb ini. Malo je flfanov, kl bi aa vtianiH filoveku tako globoko v apomin kakox ta m od kir terib bi odhajal duševno tako pretrefeon. —lj Lutkovno gledalište Sokol« L oa Taboru pouovi v oedaljo, dne 8. novembra ob pol 16. mično praviji-Cno lutkovno igro »Jurček v kraljestvu palčkovc. Dejanje se vtM v bajnem camtvu vil« Cvetane in kralja palčkov — E>obroinila. Piipravljata sn igri »Urab ra družina« in »Jurček • gniu^ir.« —lj ln vi ostanete doma? Ne, ne tudi vi morate dane* z nam i na Tabor. Saj bo tam vendar tako prijetno in dotnaCe. Petje, sio-vanske narodne noJe. kola. godba, ples. Jedi i=n pij36e bodo poceni. Vstopnina satoo 5 Din. PriČetek ob 8. Pridit«, vljudno vas vabit« »Soča« in »Tabor«. —lj Predavanje SPD. V ponedeljek 9. novembra ob 20. v dvorani Delavake Zbornice. Veličina gora ni v njeni vitini. marveC v njeni oblvki in v okolici. Predavanje »Obrazi gora« hoće zajeti vse tište najrar-iičnejše odtenke. ki vplivujo na plannea ob uživanju gorske lepote. S sliko in e livo beerdo bomo ob predavanju poromali med na5e gore ln gledali v njihove obraie s vi&rne \n z doline, b poboCja in s fetrme stene Vstopnice so na raipolag"0 v pisarni SPO na Aleksandrovi cesti. o— Zatvorite? muieja za brezp'afen ne deljski obit^k. Zbirke Narob 20. uri v »posebni zatfetnl-felil te^aj«. V«a< torek io četrtek nada-ijevalnl te*aj- Vsalto nedeljo »popoMaa-ska plesna vežba». Posebne plesne ure za popnmezitfke in družbe dnevno. Dijaki popust. —lj Tudi silni Kljukec x Gorenja kea^, ki Ae 5»kozi stoletja atraii po ljudi'em i«roCllut bo s svojim I pomag-aCt predhod-niki grlaeovitih kranjskih roHomijaćev, na stopll v romantiftni Igri >Janes Sonce-vi-tez z vrtnico«, katero bo v tftorttfii izvedbi in krasni opremi uprizoril šen.>akob«ki oder v soboto 7. t. m. za otvoritev letoS-nje sezone tn aa proelavo 15-letnice avo-jega obstoja. Ker je aanimanje za to prestavo Izredno veli'ko, proimo cenjeno obCisstvo, đa si pravočasno pre^krbi vsto-pnice, ozlroma da Že rezervirane vstopnice dvigne najTtasneje v soboto od 10. do 12. te od 15. do 17. u*e popoldne pri grledaliSki blagajni v Mestnem domu. Po tej uri ni več rezerviranih vstopnic Za proslavo 15-letnice ni nikakih posebnih obvestil. —lj V. poljudno-znanstveno predavanje Prifc-odoslo\nega druftfcva. Dr. L^ Kudčer »O užitnih ln irtrupenih gobah«. G. dr. 1». Kuščer bo predaval >O užitnih in stru-penih gooahc. Predavanje n« bo Boansve-no, ampak praktično, namenjeno vsem ljubiteljem prirode in predvsem našim gcspodlnjaan. Ijfvajanje bo pojasnje\*alo 60 i-lik v prirodnih barvfLh,, preparati m objekti, ki bo»do razstavljeni v dvorani pol ure pred predavanjem. Občin*tvo »e naproša, da priđe v ta aafnea že nekoliko prej v predavalnico. Predavanje se bo vršilo v torek 10. t m. ob 30.15 v dvorani Delavske abotrnioe. Vatopnina 6, 4 in 2 Din. __i\ Dravski banorinski odbor đrnStvo Rdefega kiiia, pododbor toga drudtva v Ljubljani ter Protituberkulozna sveza v Ljubljani sporočajo, da je »edaij njihova pi" earna v Ljubljani. Goepo8ve4*ki cesta 2-IL —lj Beethoven in Smetana, t njima na* Skerjanec. so zastopani na «poredu prvega ^etošnjega komornega koncerta v vebuci FU-harmonicni dvoranV, ki ga izvaja v petek 13. t. m. znamenrti goda*ni kvartet iz Dre«-dena. Clani tega kvarteta »o ▼ resnici umet-niki po boiji volji. Kdorkoli je *e kdaj \*>-©eUl njihov koncert je bil pridobije« ki vsakdo čuti za nakako avojo dolina»t. da ponovno poaluia odiičoo izvedbo glazbenih del, ki )O podajajo ▼ nedoeežno dovršeni ob-likj 4 umetn&i iz Dre&iena. NajboljSa izvedba prvovrstnih umetniSldfc d&l zaeluži pa6 v«e naSe zamimanje. Pred prodaja v»top-nic po običajnih koncertnih cenah od 30 Din navzdol ▼ knji^arni Glazbene Matice-Začetek koncerta je iijemoma ob pol 20. —lj Druitro »Sofa« ia >Tab*r« vabita vse 6voje člane in prijatelje, da 6e polnoStevil-no udeleže prireditve na Taboru v veliki dvorani dane« ob 30. uri. Pester »pored: SeManek vseh »lovafi^kih narodnih no*, narodni kotopl eai, pet je akademakega zbora. razne goričke in *plob narodne pe*mi, ^od b«ni konoert, pio« «UL Fo^treiba po aajnilr Jlh eenab. V^topoima ^auto 6 Dio! Vart in v*e! —lj Pnjet aiepAr. Mesai^-i pomocoik Jo«e T. 8 Krasa ^e Je zgiasii pred dnev-i pri #VOJ1 »orodnici, materi aretiranega S.. ki Je bil prejet kot sokrivec v znani ko-k*in*ki aferi. Natvezil Ji je, da je dobil Mvmzm in da bo njen sin izpiiS^en, će je pri(xravljena Žrtvovati 3000 Din. 2erx»ka j« .lejjanskftinu Jožetu skoro naeedla lc mu del zahtevane v«ote tudi lzročlla. Na njeno »reCo pa Je zveUela Ea to policija, ki Je pravočaano posegla vmes in Jo2sta aretirala. —lj Dve ±rt\1 zeparj«v. Josip ini Klaa-ĆArjevi je neznan žepar ukradel v vezi na glaivnam -oloivoru iz torbice rjavo de-narnico s 100 Din gotovine in raxn mi predmeti. Na dolenj kem kolodvoru pi Je nezzianec Lzmaknil bri\-cu Ivnnu Ka^t"licu srebrno dvokrovno uro z zlato verlžl-co, v skuspni \-r«jdnowsti 500 Dii Obeh tit-vin je osumljen ne ffn že veO rat opazili na ljubljan (klh kolod.o-rih. Iz Kranja KAVARNA »STARA P O * T A « Program za torek. 10. novembra: 1. Griegr: Poklonf%\rena koračnica < Huldigun^sniarsch); t. Rosslni: Seviljski brivec, ouver-tura. 3. Urbach: Fantazija na Scrtuber- tove melodije. 4. Moszkovsky: Snauski piesi št. 1 in 2. Prifietek ob pol 2 1. uri. Kapelnik F'RIC HVRDES Iz Trbovelj Živil&ki trg. \T sredo je bilo na tukaj-Snjem iivilskem trgu zopet »^elo iivahno. Sedaj v jeseni dovazajo kmetje sleherni tržni dan na živilski trg krumpir, repo, §a-dje, pa tudi prašiče in perutnino. Tok rat je bilo na trgu zopet veliko število vo/ov a krompirjem, sadjem in drugimi kmečkimi pridelki. Branjcvke in kmetice iz okolice, ki pnna^ajo svoje pridelke na trg kar v ko-šarah. ne gledajo posebno prija/no teh kmetov, ker prodajajo kmetje z vozov svoje pridelke mno^o ceneje nefto kmetice in branjevke na stojnicah. Tako so ponujali kmetje jaboLka po Din 2.— kg ali mernik po Din 35.—, branjevke in kmetice na §toj-nicah pa prodajajo jabolka po Din 4.— kg. Tudi perutnina je pri kmetih mrlT>go cenej-ša nego na stojnicah. Na stojnicah so imele kmetice tudi precej suhih hrušk, ki »o jih prodajale po Din 4.— kg, kosranj po Din 2.50 kg, zadnje gro-zdje pa stane 6.— do 7.— Din kg. Kmetje so ponujali krompir po Din 22.—, ker pa po tej ceni ni šel, so proti opoldne zmižali ceno na 20.— Din mernik, pa rudi po tej ceni ni »el v denar ln to ga potem med potjo ponujali colo po Din 10.— mernik. Veliko je bilo na trgu tudi zelja, ki ga sedaj prebivalstvo največ kupuje, kei se hoće oskrbeti s kislino za zimo. Cene ae-lju 90 ostale napram lani iste, t. j. povpreč-no 1.— Dtn glava. Zelo so se pa podražila \ zadnjem času jajca. Kmetice jih ponujajo sedaj Ie 8 za kovača, pravijo pa, da se bodo še podraiila, ker je aedaj pris«el Čas, ko kokoši »štrajkajo«. Neki kmet pa je hutd kmeticam na stojnicah konkurirati v ceni, ter je ponujal jajca po 10 za kovača, pa s€ je takoj ugotovilo, da so jajca stara, ki so Ie žala ie delj časa v apnu. Blaga je bilo torej na trgu zelo veliko, toda kupc%v prav malo, tako da so morali kmetje in kmetice većine na trg spravljenih pridelkov neprodanih ?o pet odpeljati odnosno odnesti domov. — Nedelja brez nogometnih tekem. Pc dolgem času priđe zopet nedelja. ko v naši dolini ne bo nogometne tekme. Čez poletje, pa tudi v jeseni ni bilo nedelje, da n« bi bilo spopada na zelenem polju na$e doH-ne. LetoSnje jesenske prvenstvene tekme pi so hitfeje konč&le, ker je lanski prvak trboveJjskega okrožja SK Amater pHSel i I. razred in se tam častno buri za prvenstvo, dočim si je prvenstvo rudarskih ro-vlrjev preteklo nedeljo priboril mladi žila-vodelavni SK Retje. ki hodi oćividno pc stopinjah svojefli pedhodnika SK Amaterji Na svoje športaše »o Trbovlje lahko pono-»ne, laj je SK Amater v prvenstvenih tok-mah 1. razreda premagal skoraj v%c vid nejle podeielske klube ter ie untavil iedaj v §rvoji »magovtti postavi pred vriti ntjruti-nlranejSih ljubljanukih klubov. Želimo Ama terju tudl nadaljenih impehov, ki jih bo gotovo dosegel, če bo discipliniran iti tako lilavoborben tudi v naprej, kakor Je bi] do«lej Kupujte domaće blago! Dotrpel je danea na* ljubljeni in preakrbni papa, goapod FRIDERIK REPOVŽ 6OL8KI tTPRAVTTELJ V POK. IN BEZ. PES. KAPETAN 1. KL. odlikovan z ređl sv. Save ln Jugoslovanalce krone V. reda Dragega pokojnika spremimo k večnemu poćitku v ponedeljek, dne 9. novembra, ob pol 3. uri popoldne ia hifit žalosti. Troska cesta 9t. 10, na pokopaliMe k Sv. Križu. LJUBLJANA, đn* 7. novembra 1936. HELENA, roj. DEBEVEC, sopro^m. JELENA por. ZADNIK ln MUtA, hćeri; IVAN ZADN1K, lug. *&p. kraljeve garde, set; JUTICA, vnnkinja, in ostalo sorođstvo. Štev. 256 »SLOVENSKI NAROD«, sobotu, 7. novembra 1936. Stran 9 Za napredek Celja Tajski promet se lepo razvija, mesto pa potrebuje ie mnogo novih Župna cerkev sv. Danijela s Savinjo Celje, 6. novembra. Cc'je. fcprav mesto, kjer se tujfiki promet v p:avem ptMiienu be^ede Ie težiko razvija in naprevjuje je inn*k> v zadnjih letfh ve4iv> voo tujrpv, ki ne pnhajaio v naše mesto Ie jtorlomo, trmvec na oddih in letovišče. Po &voji U*pi okolici prepleteni z n>aiautiko iD dobrodušnomu na.ših Šaviiijcanov veda > vexVe zanimanje tuđi , .i-*!u/J. V lan^ki glav-iii rezoni, v juniju. juliju in av£iwtu. je obirvka'o Ce'e l.*5X» tujrev, letos pa že 1547, kar je dokaz, da je le[x>'a Olja za«slove;a tuđi I »rez krioofe reklame. V&teti pa se-\eda nišo ti*Hi tujci, ki jih je zane^la pot t Celje Ie jjoMovuo. Maj več ^o^lov je bilo Jupttuoveuov, doTiiu so med inozeunei na prvent mestu Av^trijci. Da bi okj^ala e-voje me«sto in tnl:o ustvari-a i*oc;oje za se iiSjK^np.iM razvoj tujskena prometa, je ce!'i^ka me^tna občna u redila neka] glavnih i*>U in sprehajali&f• Cesto na grad. e^to na Miklavžki hrib, [n>ta na Rei-terjevem |"obocju ter ceste in pola na hribu *v. Jožefa. Kakor u mog i drugi nafci kraii. ki ?icor izpoLniujejo v^e l>o^oje u nove uredbe o po tpeževauju lujsike^a prometa, da bi l>ili pro-claŠeni za tujcJco pronietue kraje, «.e tuđi Celje bori za to, zlasti pa za praviio do že lozni^h olaj^av za svoje so^le. ki jiii i»iro- kruteki paragraf 11 želozniSke tarife s sVo-I-tu kriterijem 700 ni nadmorske vizi ne ne *. Kes c-udno je. da ie ta pru^-uU paragraf neizpreaieii'jiv kliub lemu, da bi-*>tve=no na^proluje novi turi^tični uredbi £ yiikon^o uioejo. Celjska mestna oblina se ekupaj s eoijsikitn U!ej»šcainim in tujsko- prometuim društveni bori proti temu i>iro-kratzmu in poizkubša dočeci tuđi za Celje pravice turistienih kraiev. a nj žal £e no-bena inlervencija v tann pogledu pomagala. Sirer pa to ni nič (udm^a. saj niti Dub rov niku te pravice se nit-o priznane. čeprav je paši I jal deputacijo 7-t deputacijo v lieoarad in je vsekakor najlxr:j izj"ast: Olep>eva:no in tuj^koprometno društvo formira prcd\>e.m izdelavo projektov za novo kopali:-t:P ob Savmji in ^icer v treh vanan tali, 7. jezom na Sav-niji. s kalerim bi &e i-o-vj>ina vode toliko đvijjnila. da l>i se Saviiija laliko i'loalno i/rnbila /a kopališie. plavanje iii ve^U^ki e;i>ort. daljo i napravo jH^trair tike betonirane *»tni«e in kom'p.o z napravo bazenov. Če bi Ie eden teh treh načrton- pT-o-drk bi Celje prav gotovo t»Ot;la'o eno uaj-ideialnnjei-h središi1 tuj^ke^a prometa, Obisk lujrev l)i se dvijinil že e^pričo dei^tva. da imata v Sloveniji m^uda Ie Že Šora in Kol-pa tako toplo in bistro vodo. kakor Sa viti ja. ki povpretno dogega 20 ^opinj C. rft!ji»ko OlcpSevalno in tujsko-prometno društvo poieg tega formira tuđi dos;rail*tev novela hote'a iK>le^r sedanie Celjske koce. 7 drMrraditvijo i.-^ja bi 1>»1 v veliki meri fK^pfv-en zlasti zimski ?p°rt. za katerega je po hr'bih v najbližji okolici Celja ne^teto rv1*- idealnih, laijih in težjih terenov. zla^ti 7:1 Mnufanje. VeJi.k nodostatek Podalje boM razvijajoC'eiZa k*:4 Ce'i.i. ki je važen tako v tuj*l«>"pri>inc?l-■n^m kakor v kuUurnom in -/lasti imluotrij-ftkpni pogledu . je pomanjkljiva poatna »lui-ba. prav posebno telefonska, ki bi jo bilo treba podal^ati tud i ie?. noo. Prav taiV.o bi bilo treba izpopolmti pomanjk'jivo telefonsko om rez e in uve*sti avtoiiiat^ke telefonske aparate. Tuđi teft-e &o ovira v napredku tuj^ke^a prometa. Je i hi jo b*!o treba odstraniti r.c Ie v in tepenu sauiega Ce'ja. temveč v Inte- resu vse dravTške banovine, ki v inozemstvu rdovi — po slabih ceetah. Najnuinejse je temeljito popravilo ceste Celje«—Ljubljana in Celje—Maril>or. treba pa e tuđi ponpešiti dela na cesti Maribor—št. I!j—državna me* ja, ki t-o bila nedavno odrlana tvrdki Ka-*>iinbeni v Mar-bo«ru. Kadar l>odo vse te ceste urejene res Lako. kakor zahtevajo moderni predpieii in končno tuđi ugled same države, bo tujiNki promet v vsej Sloveaiiji na-predoval se bolj. Upoštevati moramo namreč, da veliko stevilo tu.icev potuje v avtomobilih in vcii ti *ie, ce Ie nio^oče. i7O2nejo naći dr-živvi in fH>tde.io iz severnih držav č^z Av strijo v Italijo, Čeprav so poijo»to namenje* ni v naše kraje in na naše morje. Samo ob sebi ee ob tej priUki postavlja ludi vpra^a-nje cekine zvete Ljubljane z morjem, za katero bo že bi'i irdelani nacrti in obljubljeni krediti. Od nove uredbe o pospt*revaniu tuj<*ke^a promela »i Celje ne moro obetati »lo^ti, I>rav taku kakor fti ne niorejo obetati nit1 dru.ni naši turieiticni kraji. He^iement^ranje tuiskepa prometa more biti u inertno 5ele te-da{. kadar bodo država, banovina in c»l>C-ine za tii^VJ-io-prometne kraje za^i«zurale potrebna de:iar;'.n srodstva /a ure'Iilev ce>t. jX)*OV, šetalJšr*. kopališc. vodovodov. električne raz-^vetljave, telefon^ke^a omrežja Md. Ka lar boda v Celju iz;H>-njeni vs=i !i i»oyoji. ^o bo to naše lejK) me^to z lalikcto ra/vilo v e-no naših naiiOfvili in na;.mikavuei.:ili letovi^ć. Pissc ljubavnih pišem Da žive v Onjentu pi^ci ne satno trtjov-skih. tcmvcć tndi zasebnih m ljubavnih pi-sem. da lahko tam človek naroči poljubnu pismo, kakor vse drugo, je splcSno znano. Da pa žive poklieni pisci pišem tuđi v An-gliji, kjcr je ljudstvo izobraženo in kjer ni nepismenih ljudi, se sliši malo čudno. Toda tako je, kajti mož, ki je stopil oni dan pred londonsko sodišče kot priča, se je zagovar-jal zaradi svojega pokliča kot pisce ljubavnih pišem. Prvotno je bil /astopnik tn-varne gospodarskih strojev. Med krneti ni našcl kaj prida odjemalcev za i/delke svo-)? tr>var;:e. pać je pa povsnd naletel na odprta ušesa /a svoje nasvetc. ki jih naj-brž ni dajal brez nagrade. N'ekoo je napisa] bogatomu itilademu kmetu ljubavno pismo, ki je imelo nepri-č ako van o velik uspeh. Njegovo ime je kina Ju zaslovelo med preprostim ljudstvom in vsi so se radi obraćali na:ij. Končno si je uredi! v Londonu pišamo in /daj ne hodi več na kmete, kjer je -stevilo njegovih kli-jentov tako naraslo, da mora imeti pys-jb-no tajništvo, da iahko izpolni vsa naro-.'.ila glede ljubavnih pišem. Žilavi si ep si Da se znsiio slopci probijat', skozi življenje tuđi biez pomoći svojih bl'žnjili. je splošno 2inano. Vcndar je pa menda edin-stven primer slepca Anthonv Lee v Bi-shops Caundlc v Angliii. Rojon je bil že šlep, staršc je kmalu i.^gubil in naj>enjal je vse sile. cia bi so pieživlial sam brez po-moći svojih sorodnikov. Hodil je v solo siepcev v Flvniouthu in izučil se je pletar-st\-a. Bil je pa tako priden, da se je nau-čJI Se mnogo več. Igia dobro klavir, vesč j« »trojepiaja, sam se brije, obdeluje svoj vrt, vozi se na motociklu in kolesu, zna pa tuđi Jahati. O drugem takem slepcu porotejo tuđi ang-le*ki listi. PiAe se Jackson in osl«pel je med vojno. Izućen je bil za vrt nar ja in vsi so mislili, da bo lzgubil tuđi svoj poklič, ko je oelepeL Toda Jackson je zdaj najboljSi vrtnar v Walesu. Skoraj na vseh razsta* vah je odnesel prvo nagrado, nedavno je pa dobo na eod rmzstavi kar 11 nmgrad. V C&nBfTu pa deluje na zavodu alepcev obrt* ni udtelj Bugh. Tuđi on je bil rojen šlep, pa je vendar strokovnjak v urarstvu in popravljanju gramofonov. Da se slepcem ni treba baU življenja, dokazuje seet mladih parov v juznokitajski provinci Kwantun^. Vsi bo že od rojatva slepi, toda naučili so se v zavodu za slepe delati tako, da žive zelo dobro. Nedavno so se vsi poročili. Rooseveltova dnevna posta Američki list »Readers Digest« poroć3, da je pre^ident Roosevelt m-ož, ki dobiva dzmed vsch ljudi na svetu na;veČ pisem. Vsak dan dobi rumreč 7 000 do 8.0CM) pišem. In na vsa U pisma Roosevelt odgo-varja. Seveda pa mora imeti za to ćelo armado posebnih tajnikov. Mnoge odgovore diktira Roosevelt tuđi sam. še već od" govorov rvi scv^tla lastno-o.*nf> n'"»(li>rse. f Po prezidentu Roosev^itu dobivajo naj- več pisem slavni filmski igralci in igtraikc, tako >\ac West, 3-rmn Crawfordovo, Clark Oab'e in dru^i. Tod« njihova pošta Se dal ej ni rako obsežna kn kor Rooseveltova. Povprećrm doKiva.'-o po 2-000 pisem ne teden. Njim c sto pisem vsđk teden. Sin Lidže Jassu askar Sin predzadnjega abe«itnsske.ia ccsir.a L:d2c Jassu. 23-letni Ahebc Pasu. ki je veljal (Kl za'etk«.'. iUilijansko-abeilnske voj-r:.» za bodočega ^besinskegd cesarja pod, italijanskim protektoratom, je i/stopil iz aska-rske konjenice Ln bil poslan v zepad-no Abesinijo v boj proti abesinskim pie~ mentm, ki nočejo prizivati italijan-skejja gospodstva in se bore proti osvajaleon". Abebe Pasu je moral na bojiiće kot n«*-^'-"dcTi vojak. .Njegov ooe Lidž Janu, sidi Mikaela, kralja gallskega, je wsedel abesinski prest od po smrti MeneMka II-, ki ga je bil do-1-oeil za naslednikd. fCmala ga je pa strmoglavi 1 ras Tatari, poznejSi oeaar Haile Sela>ssic. Lana je umri v gorski t«*dnjavi Gada MuleU. baš ko bo »e ji bliiali \UM-jani. ki bi ga bili osvobodili. Abebe Pasu trdi, da je zastrupU njegovega oćeta duhovnik, ki ga je straiil. Po oČ€ vi pogled neoMjoden. Zaman bo brodolomci iskali zaveti^ča. Kar je n«*ka dama »v gledala ob*$enc» ta rtkliknila nidoptno: — Hvala bogu, koačno moo ▼ civiliiira-nem svetu. Seđem zapoveđi o prehrani Sestavil |Ui |e ameriiki zdravnik dr. La^an Clendeling Vaak dan se mnote znanstvena odkritja, ki izpreminjajo nazlranja o prehrani In se zavzemajo za ta ali oni jedilni List. Zato se je te£ko spoznati v tej množici nas veto v. Ameriški zdravnik dr. LAgran Clendeling se je pa lotil težke naloge spraviti v red to mešanico naziranj in nasvetov o prehrani. Vsakega človeka mora zanimati vprašanje, kateri način prehrane je zdaj najboljSi in najzanesljivejši. Dr. Clendeling pravi, da mora pravilna prehrana izpolnjevati se-dem glavnih zahtev: 1. Hrana mora dovajati telesu toliko energije, da lahko izpolnjuje 3vojo vsakda-nje nalog'e. Ta množina energije je odvisna od starosti, telesne teže in dela vsakega CIo-veka. Povpreien Ćlovek potrebuje pri ne-prevellkem naporu dela 40 kalorij na vsak kilogram svoje teže in te kalorije mora dobivati telo v treh vrstah hrane. Dve tret-jini energije — po teži — dovajajo telesu močnato jedi. kruh, krompir in druga taka živila. Šestino maSčobe. šestino pa proteini, zapopadeni v mesu, jajcih, ribah in siru. 2. Hrana mora obsegati dovolj beljako-vin, ki jih potrebuje človeški organizem za. rast in nadomestilo tkiva. To pomeni. da potrebuje odrasel človek dnevno en gram mesa ali temu odgovarjajočega živila, otroci pa od 10 do 12 gramov na en kilogram telesne teže. 3. Jed mora obsegati dovolj vode. To od-merja človeškemu telesu najzanesljivejSi naravni regulator — žeja. 4. Tuđi mineralnih snovi mora biti do- volj. To velja zlaati za kuhinjsko sol, aoUo, železo, fosfor in jod. ObiSajna živila imajo v sebi dovolj teh kemikalij. 5. Neobhodno potrebni so človeškemu te-leou tuđi vitamini A, B, C D, K in G. Brez njih bi Clovek ne mogel rasti in ne ime! bi trdnega zdravja. Pole^ tega pa vplivajo vitamini na plodnost in odpornost telesa proti boleznim, izmed katerih nastaneV* mnoge zaradi pomanjkanja vitaminov. Vitamin A je v maslu, smetani in jajčnem rumenjaku, vitamin B v mo^natih jedilih. vitamin C je sestavina svež^ga sadja in soćivja. vitamin D je v maslu, jetrih, ribji masti, slanini in obsevanih žvilih. vitamin E v salati in močnatlh jedoh. vitamin G v kislem mleku jogurtii in podobno ter v mleku in maslu. 6. Hrana mora biti zadostna. To je važno za izlocanje njenih ostankov iz telesa in najbolje je nadomestitj to količino s sad-jem in sočivjem. 7. Pravilna prehrana ohrani telo pri mo-Ceh in preprečuje preveliko nabiranje kislin v organizmu. K temu pripominja dr. Clen-dening: Kisline. ki naatajajo pri prebev-nem procesu v človežkem telesu. s# nevtra-lizirajo z mineralnimi usedlinami. ki jih dobiva organizem iz so^ivja in mineralnih snovi. Tuđi ta jedilni list opozarja na pomen sadia in sočivja kakor vsi drugi. Sestavi si era lahko vsak lajik v kolikor posebno te-lesno stanie ne zahteva .specijalitet, ki jih mora določiti zdravnik Novi ruski letalski rekordi Na lahkem sportnem letalu 32OO kni nepretrganega paleta Letos od pomladi ni bilo nobonega mese-ca, v katerem bi ruski letalci ne dosegli novih rekordov. Zdaj so prijavili Medna-ixxini letalski federaciji rekord pilota N. D. Fiksona. ki je preletel z mehanikom A. S. Buzunovim na lahk^m sportnem letalu 3.200 km, ne da bi se spustil med petjo na tla.. Letalo je konsti-uiral ing, A. S. Mo skalov. Opremljeno je s serijskim motor- jem M 11, ki razvija 100 HP. V zraku je bilo letalo 25 ur in 5 minut. Pilotiral je ves cas pilot Fikson. Pot ga je vod Ha iz Se-vas topola v Mariupol. Taganrog, Rostov na Donu, Stalingrađ, A^trahan. Saratov, Sizren, Kazan in v blizini Ooikega. Vreme je bilo neugrodno, t!ež in g^osta megla, več-krat pa tuđi močan naspiotni veter. Fik-son se ie spretno spust'1 na t!a v dežju in nizkih oblakih. O svojem poletu pri povedu-je: Letela sva na sportnem tuvističnem letalu. enokTx?vniku lesene konstrukcije SAM 5 b. V pokriti kabini je prostora za štiri potnike in pilota. Največja hitrost znaAa 70 km na uro. Nosnost motorja doseže normalno 47..V; lastne teže letala, • ki tehta 600 kg. Pri startu je tehtalo letalo 1.500 kg, kajti samo bencina sva vzela na pot 600 kg". Letalo je bUo izdelano v Voronežu. 20. oktobra ob 13.30 sva krenila na pot z let&liSča pri Sevastopolu. Seboj sem imel mehanika Buzunova. ćepiav je bilo letalo mo£no obteženo. se je gladko "-Ivignilo. V 35 sekundah sem bil že v zraku in krenil sem proti GeniCensku. Letela sva proti v*»-tru. Nad Mariupoloni sem vrgel zastavo. Nastala je noč. Nizko nad zemljo so viseli oblaki. orijentacijskih signalov skoraj ni-svsl viđela. Leteti sva morala po kompasu. Letalo ni urejeno za nočne polete :n nima posebnih aparatov za polet na stlepo. Rav-nal sem ae lahko samo po onih aparatih, kl Jih je imelo letalo za normalni polet po-dnevi. Ob 22.40 sva letela nad Stalingrradom. Nad mestom in letaliSčem sem izstrelil več raket Z letallSča so mi z dogovorjenim signalom dovolili nadaljevati polet. Krenil aem proti Astrahanu. E>o tu sva Se videla pod seboj razsvetljena mesta, naenkrat je pa izglnfla tuđi ta orijentacija. Pod nama se je razprostirala stepa. Letela sva, ne da bi videla zemljo. 21. oktobra ob 2.15 sva priletela nad Astrahan, Sigrnaliziral sem z raketo, tepremenil smer in se vrnil narl Stalingrad. Pot proti Saratovu Je bila. zastrta z meglo. leteti sem moral nad njo. Iz-raftunal sem, kdaj se približava SLzranu in kredi s«m proti Uljanovsku. Skozi oken-ca v oblakih in megli sva videla pod seboj Volgo. Letela sva prav. Že sva bila unstran Kazana. Pogonskih »novi je jelo priiiiunjkova.ti. Sklenil sem leteti, dokler ne bo porabljen vea bencin. Zadnii del proge ava preletela med silnim nalivom proti vUiarju. 21. oK-tobra ob 14^5 sva. se »pustila pri vatrici ćug-Lini blizu Gorkega.. Pikson je & svojim poletom prekoail rekord francoaiuh letalcev I^alouetta in Per-mengla. ki sta leta 1931 preletela s spo rt-nim. letalom. 2921 km, ne da bi se spustila na tla. Sportna komisija sovjetskeua c«o-tralnega Aerokluba je pa prijavila Med- narodni letalski federaciji tuđi nov rekord majorja Jumaševa. ki se je dvigrdl 29. oktobra z mehanikom KalaSnikovlm na Mi* rimotornem letalu ANT 6 po 800 HP in • tovorom 5 ton v viAino 8980 mt ter narodni rekord na dal javo brezmotornega tetad-ca Hjenka. ki Je preletel na dvoseđetoem jadralnem letalu 133 km 470 m^ po raiml progl. Kako š©~ volili znani Američanf I^audondki Vrt >l)**\y Expre»< f>iiotriky» ziLninirvo porofik). kako «o v Ameniki fo*Hi nekateri znani prpd^tavniikj ameriiice j«whv ^ti odnosno znjine o*etxm*tX amerLSkapa žrvljettja. RooseveH e«fn je volil Roveda sebe, njegov si« pa oceta. Sinova zarofenđca, \*G\ milijonarja Diipoota, je pa volUi Roosevol tovega protikauvd^data Laudoca. Iz tega bi ae dak> sklepati, da *e zaroČeoier ki zaro^en-ka ne razumeta posebno dobro. v*aj kar ee ttfe paliličnega prepnvanja ne. Rjoosev#l ta sta voliia tuđi mana boksača Oene Tun-ney in Jaok Deinpeev. Proti RooeeveJtu je toli U £t**pa lioo^evoi-tova. tO4fa ne kot njegova žena. ttviiveic kot valova po bivšero preziderrtu Roo^eveltu- li Lmdberghovega prooe«a znani ?uverut>r iloff manu je volil Larniona, enako tuđi Ijiv^i pr»-2^detnt Hoo\'er. Henry Kord je iel prvi<> \to 30 letih volil, da bi Ura/i! svoj odior pro ti Rooseve-Hu. Ni pa mano- kako ro volili ^l^n^eči ilhivS'ki igralci, ke-r ^e norejo zam^H-ti ne repu bi i kan cem. ne de>n»okratoni. Nj!m je enako potrelina in draj^a naklon i enoat rojili In dru^-h, zato »o ^>o«?krlH li. «ta ni pr\->la v javnost ve«t o tecn, kako w> voliti. MOI>BILNI OTROCI Mati; Nthhec, »ram te bodi, da m že ]*>]o m'A a-vioniobil, tako. da ne vo*i rev. Mihec^ Saj bi vozil, pa stavka Jofe^r. k«T sem mu o«tal dolžaii. fMILE GABORIAt1 54 ZAKONSKI IH C I H HCZHHONSKI a9 I II ROMA N — Da ni? — je ponovil grof ži»vx>. — Commarin bi bil ta hip mrtev in kri vse opere, — je pri-poinniL To pojasnilo .staroga plemića jo napotilo pre-iskov^Lnega sodnika na g"lohoko ra2anišljanjc. Torej ste prepričani da je vikomt kriv? — je vpražal. «:.of ^a ; za*i:«!c .") *. ^-Mal% — V Pariz sem prispe-1 šcle suoči in ne vcm, kaj se je moglo zgoditi, — je odgovori!. — Vem samo, da se pro-ti čioveku Albertovega kova ne nastopi brez povoda. Ce ste ga dali aretira.ti, rie storili to samo zato, ker ste imett v rokah dokaze in ne sricanjii, da bi koristll s tem svoji časti. Mar ni bil mož, ki je mogel z vseml sredstvi odstraniti neljubo pricevanje? Tako je govoril Daburon sam pri sebi. Končno ni videl jasno, kako daJeč segajo v tej zadevi interesi gTofa Commarina in ta negotovo^t mu je š!a na živce. Od tod tpdi njegova slaba volja. — Kdaj »te zvedeli, da je vaša tajna izdana, gospod grof? — je vpirašal že p*re vidne je. — Sam A'lbert mi je poveda^ to snoci. Pravil mi je o tem z glasom, ki si ga nikakor ne morem pojasniti. Kvečjenru če bi... Grof je naeoikrat obmoLkail, kakor da se je ustrašL! doraneve, ki jo je hotel izgovoriti. — K večjemu, če bi... — je vprašal preisko-valni sodnik željno. — Gospod, — je odgovoril grof, izmikajoč se neposrednemu odgovoru. — Če bi ne bil Albert kriv, bi bil pa junak. — Ah, torej imate ra^.oge verovati v njegovo nedolžnoat, — je pripomnil sodnik živahno. Daburonov glas je bil tak, da je £rof moge»l in moral slišati v njem namen žalitve. Zadrhtel je v neprijetnem občutku, ki se ga je pa takoj otreael in odgovorU: —• Zdaj niseni olajsevajlna paiča, prav tako ka-k«r nlsem bil obremenitaa priča. Skiišam spraviti pravico na pravo pat, kakor je moja dolžnost :n to je vee! — No, dobro, zdaj sem ga še razžalil, — je pomislll Dabu>ron. — Kaj bom delal napako za na-pako? — Tako se je zgodilo, — je nadaljevai grof. — Snoči, ko mi je pravil o teh nesrecnih pismih. mi je jel Albert nastavljati past, da bi zvedel resnico, ker je Se dvomil, kajti Gerdyju ni bila prišla v roke vsa moja korespondenca. Tedaj se je vnel med menoj in mojim sinom hud prepir. Izjavil je, da je pripravljen umakniti se Noelu. Jaz sem pa nasprotno vztrajal pri tem, đa se moramo za vsa-ko ceno pogajati. Albert se je đrzni! nasprotovati ml. Vse moje prizadevanje, da bi ga pridobil za svoje stališče, je bilo zaman. Zaman sem poa&ušal zađetl v njem na sftrune, ki aem jih smatral za najoboiitljive^e. Ponavlja] je neprestano, da se bo nmaknil proti moji voiji, čei, da bo zadovoljen, če mu zagotovim skromno živijenje. Zinova sem poafcurfl pripraviti ga k pameti, 5eiT da se bo zakon, ki ga že dve leti tako vroce Mi, takoj razdrl. Odgovoril mi jet da si bo »agotovil do-voljenje »voje n«ve«te Klare Arlangeeve. To hne je udarilo na sodnikova ušesa liki strela. Planfi je pokonci. Cuteč. kako zardeva, je pograbil kar na s!epo srečo debel sveženj aktov na pisalni mizi in da bi prikril svojo zbeganost, si jih je na-stavil pred obraz kakor da hoČe precitati nečitljivo besedo Spoznal je, kako težko naiogo je prevzeL Cutil je, da je zbegan kaJcor otrok, da nima svojega običajne^a miru, niti bistroumiioaii. Moral si je priznati, da bi lahko stori?! ta hip največjo neumnoet. Zakaj je prwzel to p»reiF.kavo? Ali je gospodar svojega razuma? Ali je v moceh njegove volje, da ostajie nepristraaslri? Rad bi bil odslovil grofa, odgodil konec njego-vega za^iževanja. Ali je to mogoće? Vest pre-iskovaltiega sodnika mu je govorila, da bi btla to nova nerodnost. Zato je nadaljevai to mučno za-s'iševanje. — Custva o katerih je govoril vikomt, so ne-dvomno zelo le»pa, gospod grof. AH je pa govoril z vami tuđi o vdovi Lerougeevi? — Da, — je odgovoril grof, ki se mu je pri apominu na prezrto podrobnost naenkrait posvetilo v glavi, — da, gotovo. — Ali je vas opozoril na to, da pricevanje te žene onemogoča borbo z Gerdvjem? — Da, gospod sodnik in na to se je opiral, da mi je ocfrekel pokorsčino. — Gospod grof, povedati mi morate to^no. kaj se je odigralo med vami in vikomtom. Spomnite se torej prosim in popušite ponoviti mi po moi-noeti njegove besede. Grof se je bil ta Čas pomiril Prizor o1 preji-njega večera-se mu je bil vtisnil v spomm *o naj-manjših podrobnosti, v u?esih so mu 5? rveneie Albertove besede. Videl je zopet njegove zjfovorne kretnje. Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 7. novembra 1996. Sfev. 2» Dobra botrica smrt ▼esela pravljica iivlfenja in mrti — Opera čeikega tkladatelfa Hudolfa Karla Ljubljana. 7. novembra. Niz priredb na proslavo češkoslova-Bcega narodnega in državnoga praznik«, k' se je zJĆel z odlično predstavo Fr. Lan-gerieve „konjeniške patrole«, se po cel% vp»!i informativnih predavanj na bogati silno /unimivi in vsak dan številncje po~ seeanj razstavj ćeškoslovaške povo ne književnosti za kl juti s premiero češke opere »Dobre botnee smrti.« Iz Zgodovinc glasbe v č. si. republiki, napisani po VI- Tlelfertu in E. Steinhardu /a izdajo »Orbisa« (I. 1^36) — ki je tuđi na ra/stavi v Trgov>kem domu — posne-m«m o doslei neznanem sk'*da4eliu dobe-s*»dno sledeče podatke. »Med komponisti. ki dc'ajo most med ^»d'obno m prejšnjo generacijo /!«st. v fctilishjnem pogledu. ie med prvinn Kud Karei, rojen V. novembra 1S80. l)ane> profesor na praškem konzervatoriju, je b:l Kare] zadnji ućenec Ant Dvofaka in je naše! pri svojem mojstru *cmeliito k^m-po/ično tehnično izobrazbo. Po vscj du-fcfvni strukturi svoje ijlasbc je Kare; kaj* pak čelo odd«Men od svojega učitelja. C>.4kj enuzik.< im« v Ksrlu /an'mivcjja pr&dhodnrka konstruktivizma povojne dobe.. . Ta nje^cv ko-nstruktivi/em pa se i.tnika «tfremijenju po osv^boditvi od prc~ ve: komplicirane tehnike, k: ni ugodna voka nemu stilu in ka/e se nagnan je k vtviemu ponotranjenju Vn značaj kaže zlastj nj^jv.i drusia opera »Dob^a .botrica smrt«. \ kii'en pr;ha;^ Karei d"> doslej največje kompozitorrte preprosos!* :n čustvenost: .*> Prva uprzoritev njegove opere je biln v Krmi fehruarja 1°33 in v Praiji mare« isteka tefa. nar-o pa s-> jo uprizor'li na cnenda vseh feško>lov«šk'h odrih Be*c-d:lo -,*: nap'sa! pes»n.ik Stan. Lom ?er e izredno originalno. Klavirski izvlfček :e i7d«ta /ilo/ba >ad'a v Pragi s Dođporo Ceđke jišadfinijc ved in ume!nost; s francuskim antfleškiin jn rusk'oi uvodom (vsehino dejanja) in s čf šr> dolfio d-obo. kajti 2 akt se sodi rr najsf let po prvem. 3 akt p* sedem-n^Tit !e: po druLicm aktu. Vsebina I.brofa je takj'c Pred vinogradom v jeseni prič :kuje;o mr'ptni župan z obč tvetovalci >n Ijud-ffvoni i*o**-pod,a cjrajŠčaka NVsc'o g*a pozdravi jo z 'jrozdjem in 2a /obliejo \*č«~ «ih je bi I vinograd ara :šr«kov. a tl«k-< e (HipTa vijena, rinograd ie obCinski. tod^ me »ča ni še s-p^oitu jejo bivše1.« a svojega i2osled eelo st razni ka za. botra otrok u Toda s oGorčenostjo al; unusom sja ravrnejo. Otroci naskočijo očeta, ki jim razdeli svoj zaslužek; nato otroci pobegnejo ▼ svet, saj pm je doma neznosno. T*ko ostane muzikant sam: obupan položi na pra<> koče še ostanek prihrankov i-n se hore obesiti. V zadnjem trenotku ga ustavi neznan« žena. Smrt! Ona se mu ponudi /.i botro in obljubi, da napravi dečka ra /dravnik«. ki fo bo lahko videl ob postelji bolnika. Kadar bo stala ob zglavki* ho zdravnik ve-del. da je bolnik izgubljen. Ce-i trinajst let se hoc« 5inrt vrniti. da začne skrbcii 7a sinčka. Vesel sprejm« muzikant ponudbo in odvede Smrt k ŽAn>i in novorojencu. Drugo detanje se «odi 13 !et pornejc. Koča je propadla in /«prta. Muzilcantova žena ie umrli, otroci so se potepli kfii^m svet«, a muzikarH se je s sinčkom prav-kar vrnil s potepanjđ domov Me»toi stražnik ju pođi, a oče in sinko ostajata dobre volje, caka ta na botro in polna /aupanja vanio veselo pojeta in goslala Z gradu y%a zadoni strel. vsa streh* je ▼ zasUvah: »rajščaku se ye narodila prva hči. »Ml se ne damo!« je geslo obeh veselih pevcev ko ju za jame tem^ in se znajdeta v I/mbu- \* kraljestvu ?mrti pojo luči zemlje, sffr in večnosti Svece, divljenja, gore, ugašajo pol a jj om a ah nanovo za svet i jo. Botr-a Smrt priziva novo luč novega živ !jen;a. V krogoteku večnih čest sita začc-tek in konec eno. Spodaj gorila visoka sveca sinkova in že dozore vajoča luč očeta muzikanta. Kakor bi pad1 a z mese-ca, se po ja vrta očka in sinko, a v strahu »i debata posjum z Poslanjem in petjem. Botra Smrt ju sprejme in pove, da je na gradu pravkjir umrla ^"aišćakinja. ko ie porodila t>t\<> hjerko: pokaže jitna tuđi dečkovo visoko svečo. Ali oče b' rad vide! še svojo. Snirl g-đ odbiia. Končno mu pokaže d«_>orevajoć orjorek. Muzikant zgrabi novo sveoo in jo prižge ob svojem ogorku. I iS tem si je dal novo žtAljpnjr. toda živel ga Ho brez vinJca. Smrt poučuje dečika: ko postđnf zdravnik, sja bo spremljal»» k bolnikam Cc rc Smrt postavi k nogam boln:ka, o/dravi. če v postavi h giavi, umre bolnik Ko Hoće deček zvedf'ti se za svoj konec. ga Smrt uspava, in zbor mističnih luči đoni po L!iv»bu. kier sedi ?*nrt 7. dečkom v naročju. V tretjem deianju smo v luksuznem sanatoriju Oskrhne sestre in zdravniki. Zdravuik profesor — bivii s:nko godca — varovanec botre Smrti. Cinik je nostal, bogataš, k- se sam roga medicini in mf dicincem. Vrat *e oče muz-ikant. a takoj za njim vdre grajščak % hčerko, ki se ne more sme>a4i. Zdravnik se 2*1 jubi v eu* daš!ko osorno dekle Na gr«du umira čudašLa lepotjea, ki me ne z*ia vnejati: rdravniske kapacitete j: ne morejo pomagati. Tedaj prihiti v sobano zdravnlk-profesor; tuđi on je brez moči. Ob zglavju stoji botra Smrt. Ali je vse izgubljeno? Pa priđe oče muzikant m okrene postelj. da obstoji Smrt ob vznožju. Dekle je rešeno, ozdravljeno, »meje se in pade zdravniku okoli \tatu. Vrši se poročna svatba. Mesčani ;n zdravntšik ^ kapacitete se gostć. Vsc pleše. med nJTni tuđi muzikant- Kar se pojavi borra Smrt. Muzikant io povabi. naj zapleše ž njim. Pa »aplešeta in muzikant se zgradi mrtev. Te^aj se prikaže v čarobnem sve^u čuden izprevod: Svece duš v ritmičnih \Tstah. med niirni oče muzikant, vesel v družbi Hotre Smrti ?ode in prepeva »vojo življensko himno: W7«7, o hej, co maš to mi), o vic se ne stare i, ne der se. ne zdrahej! Pan Buh ti pomahej nenafikejU Fr. G. Iz Celja —c Koncert Pfvegi decembra. Na koncert Ki ga bo priredilo Celjsko pev&ko društvo v rposlavo praznika zedinjeaja dne 1. decembra ob 20. ▼ veliki dvorani Celjske-ga, doma. bodo tuđi sodelovali priznasti celjski umetniki, violinski virtaoi g. r»v-natelj Karlo Sincin, koncertna pianistka ja. Mirca Sancinova in mezzo*oprani&tka ^a. Helena Hajnova. —c GrefTOcfcićevo alavnostno akademijo ob tridesetlftnici peenikove smrti bo priredila, celjska. »Soča« v »oboto 28. t. m. ▼ Narodnem domu. Cisti dobiček j© namenjen tx po«;tav;t«v Gregorčičevega spomenika r Ljubljani. —c Nov iivinocdravntk. Na veterinarfiki fakulteti »?^rebške nniven&e Je bil diplomiran za živinozdravnika p. Ivan Likar, sin strokovnega učitelja g. Franja Likarja v Celju. Oe* ti tamo! —c Krojiri tečaj za tivilje ▼ Celjo, ki ga bo priredila kr. banska uprava dravske banovina pod vodstvom srrokovnega učitelja *r. Alojr-a. Knafljd, se bo pričel v sredo 11. novejnbra ob 18. v Obrtnem doma. Prijave »firejema g. Frati Kn4enk-tega petka 13. oktobra lekama »Pri orlu« na Glavnem trg^i. —c Celjski-nogomet. Na Olrmpovem i«rri-pČu v Gaberju bodo v n^vj^ljo. 8. novembra tri nogometne tektne. Ob 10.30 se bo pri-Čela 4ni£<*razr*flha prvenstvena, tekroa med SK Laškim in SK Ju^roslavijo. ob 13. tek-ma re7^rv Olimpa in Jugoslavije, eh 14.30 p* prwiRavezna prvenstve-na tekma med celjskim Olimpom in ljubljansko Reko. Do- poidan&ko t«kmo bo dodil g. Reinprecbt, popoldaiisko glavno t-eknio. ki bo gotovo lelo za n im iva in napeta, pa g. Ciinperman iz Ljubljane. —c Umri je v četrtek zvečer v Žalcu ▼ starosti ti3 let posestnik in kolar g. Nikola j Kočev&r. F«>kojnLk se je živahno uiiej-stvovaj v nacionalnom in jrosjHidarpkf*m živ ljenju. Bil je načelnik obrtne zatiruge, pod-predsednik elekt.rarne in odbornik hmeljar-ne v Zilce. LTgledn«»mu napr^inomu mo'Zu bodi Obranjen časteu spomin. svojcem naše iskreno sožalje! —c »Vesela božja pot« zopet v Celju. Ljubljanska drama bo uprizorila v petek 13. novembra ob ^0. v c<*lj*kem gle»laJiš.ču Hajnikovo-Uosoggerjevo ve^oloigro »Vesrla božja potc. To igro so uprizorili ljubljanski gostje v Celju že v Unski sezoni. PTed-stava je _7a ahonma. —c Dve httdi nesreći. Ko je prlj-iJ n^ki moški v cetrtek petletno natakarjpvo hčeT-ko Milko Vencevo z l^ave s sphoj na ko-le-rh, je zadel v neki voz. Otrok je padel s koleba rn s»i preeekal čelo. V ponedeljek j* korakal 361etni po#estnik Fra ne Ocvirk iz Grajske va»i poleg svojega voza. NenaH-no mn je spodr?.Tiilo. Padel je pod voz. in kolo je §lo č^zenj ter mu zlojnilo oh*» tiajt!, Popesrgčenca ge gdrarita v celjski bolnici Nedel]a, 8. novembra Ljabljana 8: Tetovadba (vodi e- profesor Marjan Dobovlek). — 8.1o: Trp*noK cericvene glaebe iz ^ranč. cerkve. — 8.45: Verski go r°r ($?• prior Valerian Učak). — 9; 0a», \x>~ ročila, spored. __ 9.15: Vesele »oJističme to?- ke (plošče>. — 10: Koncert radi^kega or ke«tra. __ 11.20: Otroci pojo (plo£če). __ 1*2: Pe*mi iz opereite >Ve*;ela vdo«va^ (plošče). — 12.15: Kmečki trk> (g£. .l»nko (ireporr-, Stanko Avguet, Nachforg Franc). — 13: Ca*«, »porod, obve»tila. — 13.15: Kar imamo, to vam damo, (plosče po željalO. Oddaja je prftkinjena od 14. do 16. ure. — 16: K-me-tijska ura; Prezimovanje cvetličnih ^oaio- Ijev (g. Jože Kregar). __ 16.20; Nas top tr- boveljskih »lavekov. __ 17.20: Kmet. ura: Predhodniki današnjih zadru^; (dr. Ha'Saj) __ 17.40: Koncert radij^kpga orkestra. — 10: Ca«», vreme, porocila, «?x>ored, obver;tila. — 19.^0: Nac. ura: prenoe iz NLSa. — lf>.">0: Slovenska ura: a) p. H- Sattner: So<"n — uvertura (g. prof. Mar.ian Lipov^ek) in dva «soloe»peva (Tone PetrovčU5) b) Po ^oskj dolini (g. prof. Adolf Ivancir). — '20.30: Zmeda v »tudiu. Zme^ana zvoena igra iz USA. Na-pi«al in e son(Eri opremil Niko Kure-t. Sode-lujejo elani rad. jgr. družine, vodstvo: I- P. I. — 22; £as' vreme, poročiJa. spore. Ponedelje-k, 9. novembra 12: Peemi severnih Slovaoov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Ca«. #*porod» obveertila. — ^3.15: Valček za. valokoro (plo-šc«). — 14: Vreme, borza. — 1R: Zdravni' ška ura" O vremenu in po4nebju (C- dr. Anton Brecelj). _ 18.20: Iz IVv-ofakovLh dei (pk»če). — 19.40; K. J. Erben — ob 125le*- nici njegovega roj*tva (jf. dr. Tio« Dwh» ljak). _ 19- Cam, vreme, poročaU. •pored, obve»tila. — 1930: Na<\ ura: VpIH i«« oa narodno življenje v Dalmaciji za la*n b© ne^ke uprave id*. .J. Peru1-) Zjfb. — 19.50: ZanimivoMi. — 2l>: Koncerfeie ^uite (radijffcki orkesler). — 21.15: Koncert komornoga tri*. __22: ^*a9* vreme, poročila, ftpored. — 22.15; Radijnki iajrz. Toretk, 10. novembra 11: ^oteta ura: V ftaajzu _ v paJaćn mixu Vti^j z lertošnje^a obinka v najvt*ji mfMinarodni mirovni lastajiovi ^a. \ erfon). — 1-; Pe«*mi južnih Slovanov (ploćče). — 12.45: Vreme, poroci ta. — IH; Cas, spored. obve-s|ila. — 13.15: Znasn-i pevci (plodče). — 14: Vreme, boi-za. — 18; Pe**&r ^pored. — 18.4O: O islamu: Klic preroka i/ Meke (g. Fraac Ter*cjilav\__19: (*«*• vr^me, porožila. ^1*0 re»d, obve»tila. — 19 30: Nar. ura: K^alj Mi-Ijutui idr. Stanoje Stanojerwmai » iezainitekega rivlienja, i»pi*»al Kmmet Lavery. 1/vajajočL Nar. cledAh^ra v Ljublj- — 21.45; Ploš^.__2-: Cas. vrem<*- pororJla, »pored. — 22.15; Zvoki xa oddih (radi^kj orke««ter> SreHa^ U. nATembra 12: Operni od'omki (ploWe). — 12.4R: Vreme,, poročila. — 13: Ca», spored. obve*riU. — 13.15: Vsc m<^joč-e. kar k<1o bo^«* (j>loWw» po željah). — 1-i; Vreme, horza. — 1R; Mati prem'*ljuje o vo-ini (tfa. Angela VodeK __ 18.20: Atpk jr pa.lol ... (p«*mi m r«ci tacije) 2a- M'la ^ariveva. cl. nar. gled. — 18,40: O nujne;m dodnein de-lf^iu rod. ohv*wtiJa. — 19.30: Nac. ura: Položaj jiisoh-I. PlanW (.1. Ljublj.. — - li>.r»O: šiihovriki kohček (g. dr. Anton Bajec) 20: Koncert ^^alneca orkf*stra OrUe^traiinftga »Ini^tvn rfWilat «^»0 red. — 22.15; Za kr«1*>k oafi. (plo&v*). — Iz Ljutomera — Noa moftt če/- Muro pri Petan|riK. V kratJvf-m bo liritarija za od« y*r\ poverjenikih. N**fc.-it*M-i nAr*x*4i\ki »" jih 7jp> dvii^mli in iw> 7*Ho za-dovoljni 1 B^p-mi. ker so todi l**t/>g r^lr> lepe. K«aaje tisfci. ki jih n»o k* twrfVifli t«r a* w* vedrio prkljK> ofjlAtejo, k*r ftaJe rt* oV»bfv» in lope knjigv. Kdnr Se no6« trn rrm V^w knjige ta 30 T>ki. na.j ne javi pri povwrj«»i-Iših aH r>v 6e sa. i»te op> v^v ^» lahko nav-roei nepo«redi>o pri Wxfarik<*vi aBggB smrri ]*no hi?V> me+iAAik pr, Knjnjr h Ljuimiif a. HiSsi bo erHmatffertropDa* sp*vfej p* bt> knei* ve-liko m >epo d«i»vn«ro ■& popra»%n> awto> rooMki^. MALI OGLASI Besetla 50 para. davek Din a.—, oeseda 1 Dm. daven 3 Din prekliei . Za pismene odgovore glede mi.lih oglasov je treba pntožiu . . ziyunko. — Popustov za male oglase ne priznanio. B«©eda 50 par. davek 3 Din Naiman^i r.ne*pk h Din HTBKRTUS nepreinočl^iv Jemno^iv m v razhonih bar\'ah fx) 250 Din ler v#?a dru^a oblačila i»o nevenet-no niskih cenah pri l're^kerju-Lhjbl:ana. Sv. P^tra c 14 \IN() IN 2GANJK ČG7 uliCO; \ami/no b^ln Mr. 7 Din CvK^k Itr S Din Foriimatka Itr 9 Din Vm*ki most js'adk1 itr. 9 Din Rizling Itr. 9 Din Jaboicnik rtovi Itr. 4 Din ZGANJE: Trojwnovt?c Ur. 22 Din ^IJvovka Ur. J4 Din Brinjevec Itr. 32 I>'ii Borovnicar Hr. 40 Din ter rarnp druira pristna 7JLrania. Tikerje-, konjak \u deeortna vina vam nudi |>o konkureničnih c?-nah ler «e priporoča; Bnffet S. J. .Jrra! Liubliana, Sv. Petra r. 38.- 29CT> Sto par entlanie ttnriranjf vezenje eave*« pe-rila monosrimov jrumbnic V«ftk» taloca perja a fi-75 Din. ».In'iiana* Oo^uopvetska 12 IZBORNE KRVAVICE Dacenice. dobro crno vino, most po 8 Din. nudi cenienim goalom eostilna Miiller, ftiSka. J»nš5-v« ut 15. Sprejmejo »e abo aenti na dohro hrano po nizki ,«oni 2900 DAMSKI KLOBUKI >#dn}r novt>»ti. Preoblikovanje 25 Din. Salon >La Femme ChJćc Šelenburgova 6. L nad«tr. 2901 $imenc Hinko s*» 3 <-i!H-i*»!» h Din IMIODAJALKA pndna in po^tt-iia vseStraruiko verzirana, xinoz.na s-lov^.. hrv. in nem^kejja je/ika. vajena tuđi vseh p'sarniških del !*če «luž bo lakoj aii pozne^e Gre tud' 7.a blaea ini čarko ali p:sarni*ko uoi\ Ponudbe na ogl odd. lu-tra pod >Do! OPKENtL-IENl SOBI oddam bolisemu gospodu, gospodični a-1 i pa zakoncesna-Centralna kurjava. kopalnira-lift. v bliizini glavne pošte. Naslov v upravi. 2911 ' Be«eda 50 par, davek 3 Din NajmaniSi mesek S Dm KUPUJEM bukovo opljKopahuea« 2889 Otroftki votttki Dvokoieiti 6 i v m 1 ■ l najROf ejftih metarjl, s t r o j 1 na o 7r vn-ed-nost. — Izvolite me prepričati tuđi VI, milosti j iva, o kakovoati In dovrfenosti našega kroja. TIVARo^fe SPEDICIJA TURK LJUBLJANA PREVZEMA OCARINJENJE | PREVAŽANJE vaeb uvoznih m izvornih poSiljk, in to vsakovrstnega blaga bodisl kunva, atrojev, hitro, skrbno m po najnižji tarifi. Revizija j selitve itd. v Ljubljani m izven Ljubljane po njej đeklariranega blaga in vse infor- ! z vozovi na konjsko vprego kakor tuđi « macije brezplaćno || tremi naj moderne jSlmi avtomoblU Telefon lntetnrban 24-59. Vilharjeva c. 33 1 Telefon interurban 21-57. Maaarykova e. 9 (naaprotl nove carinarnice) nasproti tov. kolodvora) OM0nJ» Jomp Tnymm. — Sa »Narmbo iMpariMM Wmm JMtt. — fla upacvo te tMmtni aal Bata Otoe Gbrtttef. - VHf Ljubljani