j/^to Ijublj3nsk3 bdnkd "o^S^k^^edItn^Snke LETO XXV. — Številka 97 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 16. 12. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik* Od 1. januarja 1958 kot poltedniki Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska^ Od L januarja 1964 kot poltednik* In sicer ob sredab in sobotah; GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred odhodom z Brda pri Kranju sta predsedniku Titu in ženi Jovariki izročila šopke cvetja Pionirja osnovne šole Predoslje 10-Ietna Mojca Likozar in 11-letni Herman Muhi. — Foto: F. P. Tito odpotoval Kranj, 15. decembra -Predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo Jovanko je »ekaj minut po 9. uri odpotoval z Brda pri Kranju. Pred °dhodom se je pozdravil s Predsednikom republiškega Jzvršnega sveta Andrejem Marincem, podpredsednikom »lovenske skupščine dr. Jože-*°m Brilejem, članom sekretariata CK ZKS Francem Šetincem, predsednikom republiške konference zveze mladice živkom Prejdom in drugi-^ predstavniki republike Slovenije ter predstavniki kranjske občine: predsednikom skupščine Slavkom Za lokarjem, sekretarjem komiteja občinske konference ZK Francem Rogljem, predsednikom občinskega sindikalnega sveta Stanetom Božičem, predsednikom občinskega odbora zveze združenj borcev Pavlom Bajžljem in predsednikom občinske konference zveze mladine Borisom Bavd-kom. Učenca osnovne šole Predoslje sta predsedniku Titu in ženi Jovanki izročila šopka. amesto čestitk denar za vrtec spravni odbor in delavski 2*t podjet ja Jelplast iz Kam-£e gorice sta na nedavni seji, 0 sta razpravljala o stabili- aciji in varčevanju, sklenila, .a letos poslovnim partnerji ne bodo za novo leto po- ''iali voščil, koledarjev in ^^l. Namesto tega bodo v vrtcu v Kamni gorici s plastičnimi oblogami preuredili stene in strop. Vrednost te preureditve bo znašala okrog 5000 novih dinarjev. Razen tega pa bodo za novo leto obdarili otroke članov kolektiva. A. Ž. Pred odhodom iz Slovenije se je predsednik Tito s spremstvom ustavil še na odseku nove avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna, kjer se je na viaduktu Verd seznanil s potekom gradnje te slovenske magistrale. Zatem pa se je v Portorožu pogovarjal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij obalnih občin. V četrtek pa je predsednik Tito na Brdu pri Kranju sprejel delegacijo kluba OZN iz osnovne šole Vinica pri Črnomlju, zatem pa skupino predstavnikov marksističnega eentra pri CK ZKS ter predstavnika dopisne delavske univerze v Ljubljani, šolski klub OZN iz Vinice je Titu dal knjigo, v kateri so zbrali čez sedem tisoč pisem pionirjev iz vse Jugoslavije, ki so odgovorili na vprašanja, kaj jim pomeni Tito. Nazadnje pa je predsednik Tito smeje ugodil prošnji, da postane častni član kluba OZN na osnovni šoli v Vinici. Predstavniki dopisne delavske univerze pa so Titu izročili knjigo, tiskano v štirih jugoslovanskih jezikih z naslovom Tito med nami. A. žalar JESENICE 25 KRANJ t LET Novoletna presenečenja • 1 O .9>°bus KONFEKCIJA, KOZMETIKA, PERILO, PLETENINE, URE, ZLATNINA, IGRAČE OBIŠČITE NASI o cr c (O o- lesnina XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16.00 26. DECEMBRA Delovni ljudje sprejemajo ustavna dopolnila V Tržiču so ugotovili, da se ustavna dopolnila uresničujejo prepočasi in da je vse preveč razprav TOZD da ali ne, premalo pa o usklajevanju samoupravne zakonodaje z dopolnili 0 V sredo popoldne -bo v Radovljici seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali in sklepali o ustanovitvi in organizaciji partizanske enote za območji Jesenice in Radovljica. Razen tega pa bodo sveti skupščine dali poročilo o dosedanjem delu. % V četrtek dopoldne se je sestal izvršni odbor kulturne skupnosti v Radovljici in obravnaval proračun za prihodnje leto ter uresničevanje letošnjega programa. (& Popoldne v četrtek pa so se sestali najodgovornejši družbenopolitični in samoupravni delavci v občini in razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil. A. Ž. £ Kranj, 15. decembra — Dopoldne se je sestal širši politični aktiv kranjske občine. Razpravljali so o uresničevanju ustavnih dopolnil v občini. 0 V ponedeljek popoldne se bo v Kranju sestal medobčinski svet zve/.c komunistov za Gorenjsko in obravnaval dejavnost občinskih organizacij ZK po 29. seji centralnega komiteja ZKS. Na dnevnem redu je tudi razprava o nalogah zveze komunistov za uveljavljanje delavskega nadzorstva v organizacijah združenega dela. 0 Delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bo v ponedeljek popoldne v širši sestavi med drugim obravnaval stanarine v prihodnjem letu. $ V sredo popoldne pa bo v Kranju seja občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali o vzgojnoizobražcvalni dejavnosti v šolskem letu 1971/72 in o rebalansu proračuna občine. A. Ž. TRZIC •. '-r\ 0 V soboto, 9. decembra, so se v Tržiču sestali pripadniki teritorialne partizanske enote, ki so člani organizacije ZKS. Na sestanku so govorili o vlogi komunistov v enoti, o uresničevanju sklepov najvišjih organov ZKJ in ZKS ter o delu organizacije ZKS v občini. -jp Dijaki celovške gimnazije na Jesenicah V petek, 8. decembra, so obiskali jeseniško gimnazijo dijaki zadnjega letnika celovške gimnazije. Na Jesenicah so se mudili dva dni in si s sovrstniki jeseniške gimnazije ogledali tehniški muzej Železarne, športne objekte pod Me/akljo, rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, rojstno hišo Franca Finžgarja. Ogledali so si tudi blejski grad, Ta teden so se sestali pred-rtavniki delovnih organizacij ▼ kranjski občini in razpravljali o bodoči stanovanjski politiki in predloženih merilih glede izločanja sredstev ca stanovanjsko gradnjo. Na razgovorih, kjer so sodelovali Včeraj se je na Jezerskem začel dvodnevni seminar za sekretarje organizacij, oddelkov in aktivov zveze komunistov v kranjski občini. Organizira ga komite občinske konference zveze komunistov Kranj. Na seminarju razprav- ob povratku na Jesenice pa so pripravili prijeten večer. Gostje iz Celovca so prisostvovali tudi literarnemu večeru, posvečenemu Tonetu Cufarju. Obisk gimnazijcev iz Celovca so omogočili jeseniškim gimnazijcem Železarna Jesenice, kulturna skupnost Jesenic, občinski komite ZMS in komisije za zamejstvo. D. S. direktorji, predsedniki sindikalnih organizacij, sekretarji ZK in predsedniki delavskih svetov, so podprli predlog stanovanjske politike in predlagane kriterije za izločanje sredstev od bruto osebnih dohodkov. A. Zrn Ijajo o nalogah zveze komunistov v kadrovski politiki ter pri uresničevanju pisma predsednika Tita in izvršnega biroja in sklepov 29. seje CK ZKS. Razen tega obravnavajo tudi delo organizacije, oddelkov in aktivov ZK v sedanjem obdobju. A. Z. Občinska konferenca SZDL v Tržiču je sklicala v torek, 12. decembra, posvetovanje o uresničevanju ustavnih dopolnil, ki so se ga udeležili, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, predsedniki krajevnih organizacij SZDL in predsedniki krajevnih skupnosti ter predstavniki tistih delovnih organizacij, kjer nameravajo ustanoviti temeljne organizacije združenega dela. Posvetovanja sta se udeležila tudi član zvezne konference SZDL Jože Božič in član republiške konference SZDL Boris Tkačik. Vršilec 'dolžnosti predsednika občinske konference SZDL Tržič Zora. Šemrl je uvodoma poudarila pomembnost uresničevanja ustavnih dopolnil in orisala glavne akcije, ki jih je na tem področju že začela in uresničila organizacija SZDL. Tej temi bo posvečena tudi občinska konferenca SZDL, ki jo nameravajo Tržičani sklicati takoj po novem letu. Na torkovem posvetovanju, na katerem s,mo lahko ugo-tovili, da v tržiški občini kljub prizadevanjem nekaterih organizacij, predvsem sindikata, ZK in samoupravnih organov, pri uresničevanju ustavnih dopolnil ne teče tako kot bi bilo treba in da je vse preveč razprav o tem, ali ustanovitev TOZD za vsako ceno ali ne, premalo pa je govora o usklajevanju samoupravnih aktov delovnih or ganiazcij, krajevnih skupno sti in interesnih skupnosti z ustavnimi dopolnili, ki ne govorijo le o ustanavljanju TOZD, kar pa je bistveno. Predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak je v svoji razpravi ugotovil, da so na tem področju v Tržiču že marsikaj naredili, vendar je bilo delo premalo organizirano. Predvsem pa je bistveno, da so delovni ljudje ustavna dopolnila sprejeli in zahtevajo njihovo uresničevanje. To je po predsednikovem mnenju pozitivno. Trenutne težave v občinski organizaciji SZDL ne smejo vplivati na to, ker si takega zaostajanja ne moremo več privoščiti. Med delovnimi ljudmi je pripravljenost za uresničevanje ustavnih dopolnil le S ! KRANJ j Rezervne na iz •V nedeljo jc Silo v Tržiču predavanje Splošni ljudski odpor in njegove konkretne oblike v občini, ki so se ga Premalo akcijske enotnosti Podobno kot prva seja komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica, ki je bila 5. decembra in je bila prekinjena, jc tudi torkova popoldanska seja trajala okrog 5 ur. Tudi na tej seji komiteja so razpravljali o nalogah organizacij in komunistov v občini po drugi seji občinske konference ZK in pisma predsednika Tita ter izvršnega biroja ZKJ. V torek so najprej sprejeli sklepe s prvega dela seje komiteja, v nadaljevanju pa so se dogovorili za nekatere dodatne naloge. Sklenili so, da bodo v vseh organizacijah Podjetje VARNOST izpostava Kranj razglaša 6 prostih mest VRATARJEV— ČUVAJEV tri za' Planiko v Brežnici tri za Kranj in Brnik Pismene ponudbe je treba dostaviti Izpostavi Kranj, Koroška 17. zveze komunistov v občini sestanki, na katerih bodo ocenili aktivnost in sposobnost vodstev zveze komunistov. Vsem komisijam občinske konference zveze komunistov so zadali nalogo, da morajo izdelati konkretne delovne programe, v njih pa določiti roke in posameznike, ki bodo odgovorni za uresničitev nalog. Na podlagi sprejetih sklepov obeh sej komiteja in občinske konference zveze komunistov se bo v Radovljici sestal tudi družbenopolitični zbor, ki bo obravnaval akcijski program občine. Razen tega so na torkovi seji podrobno pregledali osebne dohodke funkcionarjev v občini. Lete in ugotovitve komiteja bodo posredovali v razpravo organizacijam zveze komunistov. Ko so na seji v obširni razpravi govorili tudi o nekaterih neodgovornih pojavih in nepravilnostih, so sklenili, da je treba ugotoviti, kako so trije uslužbenci zavoda za urbanizem pridobili zemljišče. Za načelnika davčne službe v občini pa so menili, da v prihodnje ne bi mogel biti v vodstvu te službe zaradi zasebnega premoženja, ki ga ima. a. z. starešine pitih udeležili številni člani občinske organizacije zveze rezervnih vojaških starešin. Predavanje je sodilo v sklop priprav na strokovne izpite rezervnih vojaških starešin, ki bodo danes ves dan. Starešine bodo odgovarjale na štiri pismena strokovna vprašanja. Predsedstvo zveze rezervnih vojaških starešin v Tržiču se je na svoji zadnji seji odločilo, 'da bo tudi letos organiziralo 22. decembra obisk graničarskih karavl ob avstrijski meji. Predsedstvo je 1 obenem predlagalo Peku in Bombažni predilnici in tkalnici, da bi omenjeni delovni organizaciji prevzeli pokroviteljstvo nad karavlama kokr-škega odreda na Ljubelju in Srečka Perhavca v Medvodah. -jk Praznik ifLA v Radovljici V sodelovanju z garnizijo JLA v Bohinjski Beli pripravlja občinska konferenca zveze mladine Radovljica v počastitev dneva JLA v občini različna športna tekmovanja. Tako bo danes popoldne mladinski aktiv v Gorjah skupaj z garnizijo JLA v Bohinjski Beli pripravil namiznoteniški turnir. 20. decembra bo v movanje mladinskih ekip v garniz.i|j v Bohinjski Beli tekmovanje mladinskih ekip v streljanju z zračno puško, 21. decembra bo v Kamni gorici tekmovanje v odbojki, v Ljubnem pa šahovski turnir. Na vseh tekmovanjih se bodo pom rile ekipe iz mladinskih aktivov in ekipe JLA. A. Ž. Cenik želja in cenik stvarnosti Je novi odlok o družbeni kontroli cen, ki ga je preteklo sredo sprejela škofjeloška občina, zares nesmisel? Mesa — In še česa — bo v krđtkem zmanjkalo. To je edini logični sklep, ki se vsiljuje po nedavni odločitvi škofjeloških odbornikov. Z minimalno večino dveh glasov so namreč potrdili predlog odloka o družbeni kontroli cen. Odlok natančno določa, kakšne so lahko največje maloprodajne cene mleka, Vseh vrst mesa in kruha ter komunalnih in obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, stanarin, zakupnin, instalacijskih del, kulturnih dobrin in storitev s področja socialnega Varstva. Razlika med administrativno postavljenimi omejitvami in stvarnostjo je nedvomno najbolj očitna pri mesu; teletina naj bi do nadaljnjega veljala 28,40 din, kilogram sveže govedine 20,00 din, svi-nine pa samo 19,90 din. (Toliko smo menda odrinili zanje novembra 1971.) Ob nanizanih Številkah so mnogi navzoči samo nejeverno zmajevali z Slavami, saj je jasno, da potem takem v mesnicah kmalu ne bo več mogoče dobiti niti mačehovsko skromnega zrezka. Za mnenje smo povprašali tudi Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka. »Podjetje, in ne le naše, je v hudih škripcih,« so povedali. »Rezervni fond je izčrpan, kajti iz njega smo krili primanjkljaj, nastal spričo neekonomskih cen v preteklih mesecih. No, nove omejitve prodajno tarifo znižujejo celo pod nivo nabavne, kar seveda ne more ostati brez po- sledic. Problem je v tem, da v prvem primeru velja načelo svobodne ponudbe in povpraševanja, v drugem pa so uvedli strog nadzor. Tovornjaki se zadnje dni vračajo iz Hrvaške, Vojvodine in Srbije prazni, saj si ne moremo privoščiti, da bi kupovali živino, ki bi prinašala čisto izgubo. V premet bomo spravili le še meso iz skladišč, vendar so zaloge pri kraju.« Rešitev tiči v spremembi obstoječega zakona. Prizadeti upajo da je leta blizu. Obenem pa zahtevajo, naj stvari rešuje republika, ne po samezne občine. In potrošniki? Potrošnikom, škofjeloškim in ostalim, ne kaže drugega kakor da čakajo in verjamejo v skorajšnjo »odju-go«. I. G. veletrgovina vm . m 1 hZ2 bled B 1 1 m nudi svojim potrošnikom za novoletne praznike 1. doručak 200 g carnex 2. doručak 150 g carnex 3. pašteta jetrna 150 g carncx 5. topljeni sir vojvodjanka 9. napolitanke 200 g podravka in 6. konjak 1 liter dalvin 7. vinjak 1 liter tališ 8. malinovec 1 liter tališ 9. napolitanke 200 g podravka in 10. novoletna darila — košarica 11. novoletna darila — po želji kupca 4,00 din 3,40 din 2,80 din 5,00 din 2,70 din 20,00 din 25,00 din 11,00 din 2,70 din 20,00 do 60,00 din Novoletni popust velja od 17. decembra 1972 do konca leta Vsem potrošnikom srečno novo leto! Stabilizacija v Je.plastu Samoupravni organi 44-članskega kolektiva Jelplast v Kamni gorici so prejšnjo soboto razpravljali o stabilizacijskih ukrepih v podjetju, jelplast Kamna gorica je namreč eno izmed podjetij, ki je imelo do 31. oktobra letos kar osem mesecev blokiran račun. To se je zgodilo, ker jim številni kupci njihovih izdeikov po vsej državi niso pravočasno poravnali računov. Sredi oktobra so bili na primer blokirani za 320.000 novih dinarjev. Po temeljiti izterjavi so zdaj že uspeli, da nimajo več blokiranega računa. Na podlagi zakona o izterjavi zapadlih računov pa bodo morali le od 40.000 novih dinarjev odpisati za 12,5 odstotka terjatev. Na seji so ugotovili, da januarja prihodnje leto ne bodo imeli težav pri izplačevanju osebnih dohodkov. Razen tega so sklenili, da bodo vsi zaposleni do konca prihodnjega leta delali štiri proste sobote, tako ustvarjeni dohodek pa naložili v sklad za stabilizacijo. Zavzeli so so tudi za varčevanje na vseh področjih. Ko so razpravljali o osnuU ku proizvodnega programa za prihodnje leto, so ugotovili, da imajo pri proizvodnji brizgane plastike sklenjenih že toliko dogovorov, da bouo lahko delali celo leto, / vaku-umirano plastiko pa namera, vajo še bolj prodreti na zunanji trg. Ze letos so te izdelke delali za Češkoslovaško, prihodnje leto pa jih nameravajo prek izvoznih zastopnikov prodajati tudi v Zvezno republiko Nemčijo in na Poljsko. A. Z. Gradnja obvozne ceste v Kranjski gori V torek, 12. decembra, je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so med drugim razpravljali tudi o gradnji mostu čez potok Javornik » Trebežu, o gradnji obvoznice v Kranjski gori in o regulaciji Rojce, o gradnji dovozne poti na Potokih, o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, o dopolnitvi pogodbe o ustanovitvi poklicne gasilske čete in o nekaterih drogih vprašanjih. Odborniki so najprej zahtevali dopolnitev dnevnega reda z razpravo o sedanjem položaju Železarne. O tem je spregovoril generalni direktor jescnišJke Železarne ing. mag. Peter Kune, kd je poudanil, da je blokiran žiro račun Železarne predvsem posledica neplačevanja dolgov, ki bi jih morali plačevati kupd. Dejal je, da kupci dolgujejo Železarni precej več kot pa j« dolžna sama in da bodo žele-zarji ob novih ukrepih likvidnosti dosledno zahtevali, da se po teh ukrepih ravnajo prav vsi. Odborniki so potem sprej* li sklep, da je gradnja mostu čez potok Javornik v Trebežu nujna, prav tako se mora začeti graditi obvoznica t Kranjski gori in regulirati struga Rojce, zgraditi dovoz, na pot s ceste prvega reda do stanovanjskih hiš na odseku Potoki, sprejeli odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in dopolnili pogodbo o ustanovitvi poklicne gasilske čete Železarne J©4 senice ter sprejeli odlok o urejanju določenih zadev • področja starostnega zavaro* vanja kmetov. D. SedeJ Bodo Železniki dobili plavalni bazen? Odloči naj nedeljski referendum Prebivalci Železnikov že dolgo razpravljajo o novem, modernem plavalnem bazenu^, ki bi ponavadi kratko kopalno sezono (Selščica se v zgornjem toku zadosti ogreje le ob izjemno lepem poletju) raztegnila čez vseh dvanajst mesecev. Zamisel ni plod kakega ožjega krega športnih zanesenjakov, temveč Izvira iz prebivalstva, zlasti iz vrst mladine. Prav to pa je botrovalo odločitvi, domače krajevne skupnosti, da razpiše referendum o samoprispevku za gradnjo kopališča, ki bo jutri, 17. decembra 1972. Drugače namreč ni moč zbrati potrebnih sredstev. Maj še pristavimo, da predračun stroškov BB&ča okrog 2,9 milijona novih dinarjev. Kak dv< sati, ali j potreben, nujno pc nova cea kljub luknjam ko prisopihali sploh je zares gleda z očmi č letja, bo brž ? ljen. Ampak kdor vidi le malo naprej, ne more prezreti kopice stvari, ki z napredkom postajajo nepogrešljive. So, recimo, pralni stroji potreb- bazen zares nujno Seveda ni. Toda ebna ni bila niti saj so avtobusi am še vedno lah-gor. Kaj pa nujno? Kdor iveka 19. sto-v«-m vsttlnvn- ni? Njihove lastnice bi zagotovo odgovorne, da brez »mehaničnih peric« nikakor ne bi mogle shajati — čeprav je večina še pred desetimi leti vztrajno drgnila cunje ob ribez. Takšni pač smo. In dobro je tako, kajti brez stremljenja po novem ni razvoja. Torej nista bazen in kopališče nikakršen luksuz, marveč sestavni del splošnega ljudskega standarda. Plavanje, kot najbrž veste, je najboljša telovadba in odličen zavez- GOSTILNA ADERGAS vas vabi na silvestrovanje. Pohitite z rezervacijami. Postregli vas bomo z me-nujem in dobro pijačo. VABLJENI. nik zdravja. Zdravniki ga predpisujejo mnogim bolnikom, med drugim celo osebam s previsokim krvnim pritiskom — da o »lastnikih« polomljenih in spet zacelje-nih udov ali hrbtenice niti ne govorimo. Bazen bo nadalje pripomogel k zmanjšanju števila neplavalcev, ki jih je v Železnikih izredno veliko. Vrh vsega pa kopanje pomeni prijetno razvedrilo in rekreacijo, saj zgolj obiskovanje kino predstav, za zdaj edine redne oblike zabave Zclezni-karjev, slej. ko prej postane dolgočasno. Zato smo prepričani, da izid glasovanja ni sporen. Kdor stopa v korak s časom, bo ne glede na starost in poklic rekel »da«. In za zdaj par besed o — upajmo — bodočem bazenu. Doig naj bi bil 25 metrov, se pravi znatno daljši kot kranjski in školjeloški. V prvi fazi, do leta 1974, nameravajo dokončati školjko in inštalacije, ki pa še ne bodo delovale. Objekt bo potemtakem uporaben le poleti. V drugi fazi, do zime 1975, je predvidena postavitev ohišja in strehe ter montaža naprav, ki bi omogočale ogrevanje. Z deli mislijo začeti prihodnjo spomlad. In denar? Prebivalstvo bi moralo v štirih letih zbrati 942.540 din; podjetja Iskra, Alples, Dom oprema, čevljar-na Ratitovec, Tehtnica in Niko pa 1,900.744 din. Vsi zaposleni bodo plačevali 1 odstotek od svoje plače, kmetje 1 odstotek od katastrskega dohodka, obrtniki 2 odstotka od čistega zaslužka ter upokojenci in invalidi z nad 1000 din podpore 1 odstotek od mesečnega osebnega dohodka. Je preveč? Kar sami presodite! I. Guzelj Potrošniki! Mesec december je čas daril in prijetnih presenečenj. Mercator v Tržiču vam za to priliko svetuje, da si ogledate naše specializirane prodajalne v Tržiču in Blagovnico Merca-torja v Tržiču. Bogata izbira blaga, konkurenčne cene, solidna postrežba, ob koncu meseca pa bo prodajalne Mercalorja obiskal tudi dedek Mraz. »Prebujene« davška mladina Mladina iz Zalega loga, Spodnje Davče in Martinj vrha hoče poslej delati bolj načrtno In organizirano, bi lahko zapisali v komentar k nedavni ustanovni konferenci mladinskega aktiva omenjenih treh vasi. Fantje in dekleta iz zgornje. Selške doline so namreč minulo nedeljo na svojo pobudo sklicali sestanek, ki bo, tako vsaj upajo, prinesel preobrat v družbenopolitično, kulturno in športno življenje okoliških krajev. Več kot 70 jih je prišlo. Izvolili so 7 danski upravni odbor, čigar predsednik je postal dijak škofjeloške gimnazije Janko Kokal. Za uvod nameravajo pripraviti zabaven silvestrski večer z izbranim kulturno-umetni-škim programom. Kljub pomanjkanju ustreznih prostorov in navzlic prazni blagajni želijo starejšim dokazati, da jim ne manjka podjetnosti in dobre volje. Ustanovnemu zboru jc med drugimi prisostvovala tudi predsednica občinske konference ZMS škofja Loka Olga Stucin. Zbranim domačinom jc v uvodnem nagovoru ori- sala vlogo, bodoče naloge in zgodovinski razvoj organizacije ter seveda težave, ki jo tarejo, člani aktiva so potem sklenili, da bodo tekoče probleme skušali reševati ob pomoči krajevne skupnosti in vaškega krajevnega odbora SZDL. Novi davški aktiv ni prvi te vrste, v komuni. Pr kratkim so se na r način združili mladi kmetijske zadruge, že nekaj časa pa obstaja specializirani aktiv mladih kmetovalcev. Olga Stucin je povedala, da bi radi število svojih or?ani zaci j na terenu in v pOJ ctjin dvignni od prejšnjih 13 na 24. I. G. red lavci Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo proti mastnim lasem DROGESAN ncalkalni šampon Kem. kozm. obrt. P. Šinkovec Kranj, Prešernova lil. E X P O R T KOVINOTEHNA IMPORT Fužinar, Jesenice posebna ponudba: termoakumulacijske peči aeg kotli za centralno ogrevanje buderus in stadler betonski mešalci lescha Prvič na sejmu! Demonstracija malih gospodinjskih aparatov in konzervator-jev GORENJE •<3> •o v> . 0', 0 > ljubljana ••••'./.>osiav.v;.v-* ••••••••••••• v« in prodaja na novoletnem sejmu v Kraniu stanovanjsko pohištvo stavbeno pohištvo gradbeni material velika izbira popust Obrzdani plenilski apetiti So škofjeloški lovci zares neupravičeno prikrajšani za »lep športni užitek« Pravkar mineva dve leti, odkar je svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine škofja Loka izdal sklep o zaščiti nekaterih na njihovem območju skoraj iztreb-ljenih vrst živali. Predvsem imamo v mislih poljske jerebice, sive čaplje, race in podlasice. V obrazložitvi odloka, ki se vedno velja In spričo katerega so loški gozdovi ter travniki spet bolj živi, piše, da našteta divjad predstavlja nepogrešljiv element uravnoteženosti v naravi, saj pomaga zatirati zmeraj bolj razširjene kmetijske škodljivce. Zaradi nenadzorovanega uničevanja podlasic se je, denimo, v zadnjem času močno razmnožil voluhar, ki mu z doslej znanimi kemičnimi sredstvi ni mogoče priti učinkovito do živega. No, februarja letos so na priporočilo lovske zveze Gorenjske sprejeli podoben dokument, čigar besedilo prepoveduje preganjanje, vznemirjanje in streljanje divjih petelinov. Po ocenah strokovnjakov je namreč stalež le-teh znatno manjši, kakor pa ga prikazujejo posamezne družine, človek bi mislil, da bodo ljubitelji prirode pohvalili-modro potezo odgovornega organa, kajti v Sajih ln hostah vzdoiž Sclsč« cc, Poljansčiee ln Sore so minulo sezono opazili razveseljivo veliko krilatih lepotcev. Toda... Toda tajnica pristojne občinske slu/.be nam je brž razblinila iluzije. Papirji v predalu njene pisalne mize zgovorno pričajo, kakšno stališče so o obravnavani zadevi za-v/e!i domači lovci. Večina dopisov zahteva, naj svet prekliče svojo odločitev in deloma ali povsem odpravi zaporo pobijanja žlahtnih ptic, zlasti rac. Člani LD Skofja Loka, ene izmed-devetih družin na območju loške komune, celo trdijo, da jih je nerazumljivi ukrep »... prikrajšal za lep lovski užitek«. Kaj res, dragi tovariši lovci? Ce so zbrani podatki točni, vas je v vsej občini koma i 450. In za ceno užitkov štiristopetdesetih športnikov (saj lov je šport, mar ne?) bi morala družba narediti križ čez redke, od najrazličnejših stranskih pojavov »napredka« zdesetkane ptiče? Čudno pojmovanje, zares. Dovolite, da svojo pripombo utemeljimo s kancem statistike: v obdobju, pred uveljavitvijo spornega sklepa so vsi »prizadeti« lovci skupaj uplenili poprečno 4 do 5 rac v enem letu! Je torej prepoved odveč? Kolikor vemo, sta prav zadnje mesece obe dolini polni mnogo hujših zverin, ki pa iz (ne)z.nanih razlogov nič kaj preveč ne razvnemajo strasti vrlih ostrostrelcev. Toda o slednjem kdaj drugič. Raje poglejmo, kaj sodi kme-tijsko-gozdarski inšpektor pri škofjeloški skupščini inž. Raj. ko Brank: % »Da bi ugotovili, ali ni 0 smo nemara pogrešiti in ^ ali so kritike morda utc-0 mcljene, smo se obrnili na 4) Zavod za spomeniško var-£ stvo SRS. Zavod je odgo-0 voril, naj obe odločbi 9 ostaneta poinomočni. Ker $ je občinska komisija za £ varstvo okolja enakega £ mnenja, nameravamo po-Q čakati, dokler nc izidejo 0 nov i predpisi o čuvanju in 0 gojitvi divjadi. Zamenjali 0 bodo sedanji zakon o lo-0 vu. 2e sama sprememba £ naslova dovolj jasno pri-£ ča, da avtorji terjajo po-$ ostren nadzor nad favno 0 in da so lokalnim intere-£ som ter željam posamez-£ nih skupin državljanov £ šteti dnevi. Akt obravnava 0 tudi status jerebic, čapelj, £ rac, divjih petelinov in o» podlasic, zato bosta napa-dani odločbi kmalu od-S> več.« 9 Torej, mojstri lovci 39 škofjeloški, mirno kri! Re-Q šitev je blizu. ** I.GuzcV TRIGLAV KONFEKCIJA K ran i razpisuje prosta delovna mesta a) -vodje engro prodaje b) KV šivilje konfekcije c) vajenke za industrijske šivilje / Pogoji: a) višja ali srednja izobrazba s prakso v komercialnem oddelku; b) izučene ali priučene šivilje; c) končana osemletka. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe možen takoj. Ponudbe pošljite na upravo zavoda Triglav konfekcije Kranj. Komisija za imenovanje upravnika pri Stanovanjski zadrugi SGP Projekt Kranj razpisuje mesto upravnika Pogoj za imenovanje je najmanj srednješolska izobrazba gradbene smeri, vsaj triletna praksa v delovni organizaciji, ki se ukvarja z gradbeništvom, strokovni izpit za samostojno vodenje operative in izpolnitev zahtev iz 55. člena TZP. "Prednost ima kandidat, ki je član zadruge. Prijave je treba vložiti v roku 15 dni po objavi na naslov: Stanovanjska zadruga SGP Projekt, Kranj, Nazor jeva 1. 79A GLAS * 8, ST RA M SOBOTA — 16. decembra 1972 Razprava o bližnjev/hodni krizi v Združenih narodih, sprememba po zadnjih volitvah v Avstraliji, nadaljevanje pogajanj v Parizu o miru v Vietnamu in obisk predsednika zvezne skupščine Mijal-ka Todoroviča v Veliki Britaniji so teme, ki zaslužijo pozornost naše rubrike ta teden. JUGOSLAVIJA V ZDRUŽENIM NARODIH: Naša država je znova odigrala pomembno vlogo pri naporih, da bi se v okviru Združenih narodov našla pot iz bližnjevzhodne zagate. Na jugoslovansko pobudo in ob prizadevanju naše delegacije je bila namreč sprejeta resolucija, ki v osnovi potrjuje naša že prej znana stališča za rešitev krize na Bližnjem vzhodu: umik Izraelcev in začetek pogajanj med sprtimi stranmi. Toda resolucija je eno, njeno uresničevanje pa drugo — to je očitno eden izmed prvih možnih komentarjev po zadnji opredelitvi v New Yorku. Izrael je namreč takoj zavrnil resolucijo in dal vedeti, lugosl ... iski pi i • pevek v ZN da se z njo ne samo ne strinja, marveč je tudi ne misli uresničiti tako kot-bi to moral v skladu z izraženimi zahtevami. Tako se položaj na tem delu sve/a ni prav nič izboljšal kljub resnim naporom in je očitno, da bo treba za uresničitev tega cilja storiti še mnogo več. ZMAGA LABURISTOV V AVSTRALIJI: Na šesti celini je liberalna stranka prvič po 23 letih morala odstopiti oblast opoziciji. Na zadnjih volitvah so namreč zmagali laburisti in nov avstralski premier VVhitlau je že napovedal vrsto ukrepov, s katerimi jc Avstralija obrnila nase pozornost svetovnega javnega mnenja. Predvsem je očitno, da se bo skušala nova vlada približali Ljudski republiki Kitajski, kar je bilo v Pekingu sprejeto z očitnim zadovoljstvom. To in pa po prvih korakih sodeč precej različen pristop k problemom Afrike in kolo-nializmu, daje slutiti, da si lahko v avstralski zunanji politiki obetamo spremembe, ki so jih nekateri že označili kot izrazito »neodvisno« smer. V PARIZU NIC NOVEGA: Kljub izrazitemu optimizmu (ki je bil zadnje dni najbolj prisoten v francoskih krogih — tudi uradnih) se v Parizu ni zgodilo nič novega, ali vsaj nič takega, kar bi lahko glede na to, kar sedaj vemo o pariških mirovnih pogajanjih, kmalu prineslo mir v Indo-kino. Posvetovanja se nadaljujejo, toda mir, ki je bil videti pred nekaj tedni tako blizu, se ne približuje. Zadnja izmed spornih točk (ali, če smo nekoliko natančnejši, trenutno najbolj zapletena) je zahteva južnovietnamske vlade o umiku več kot 200.000 rednih severnovietnamskih vojakov iz Južnega Vietnama. Treba je* povedati, da Ha-noi nikoli ni priznal, da bi bile njegove redne divizije v Južnem Vietnamu. Američani trdijo, da je trenutno v Južnem Vietnamu več kot 150.000 rednih severnovietnamskih vojakov in Saigon vztraja, da se morajo te sile umakniti iz dežele, kar naj bi bilo zagotovljeno s podpisom ustreznega dokumenta. Toda hkrati s to zahtevo je prišla ena tudi izf Hanoia: hočejo, da južnovietnamske oblasti izpustijo iz zaporov na jugu okoli 300.000 politič-1 nih zapornikov. Kdo vse je v teh zaporih, je seveda težko reči, najbrže so med njimi tudi ujetniki, zajeti na bojnem polju, kot tisoči simpatizer jev in aktivistov južnovietnamske osvobodilne fronte in prav verjetno tudi tisoči, ki so zgolj sumljivi in katerim ni moč ničesar dokazati, pa so vseeno zaprti. Kako se bo razpletel ta zadnji zaplet, je odvisno od tega, koliko bodo eni in drugi pripravljeni popustiti in v kolikšni meri lahko VVash-Ington vpliva na dogajanja v Saigonu. TODOROVICEV OBISK: Predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorović se mudi na uradnem večdnevnem obisku v Veliki Britaniji. Srečal se je že s številnimi uglednimi politiki, med drugim s premierom Heathom. Obisk sodi med ne tako redke, vsekakor pa koristne oblike sodelovanja med obema državama in bo zanesljivo pomenil nadaljnjo krepitev že sedaj dobrih jugoslovansko-brl« lanskih odnosov.- LJUDJE IN DOGODKI Žrtve eksplozije Strahovita eksplozija je porušila zgradbo stare šole v Grgarskih Ravnah na Primorskem. V nesreči je izgubilo življenje 13 vojakov, dva vojaka in trije člani družine Hvala pa so bili huje ranjeni. Eksplodiral je amonal, ki' se uporablja za miniranje na gradbiščih. Skupina vojakov, ki je gradila cesto med Grgarjem in Banjščico, je stanovala v nekdanji šoli, v zgradbi pa je imela stanovanje tudi družina Hvala. Eksploziv, ki so ga uporabljali pri miniranju terena za cesto, so shranjevali kar v šoli, kjer so prenočevali. Vzroke nesreče še raziskujejo. Presadili ledvico Na kirurški kliniki v Ljubljani sta dve kirur-5ki ekipi pod vodstvom dr. Ludvika Ravnika in dr. Mirka Košaka uspešno presadili ledvico 24-letnemu pacientu iz Stare Gorice. Bolniku so ie pred štirimi tedni odvzeli obe oboleli ledvici in mu vstavili umetni, s to operacijo pa so mu presadili zdravo ledvico njegove matere. Oba, pacient in njegova mati, se dobro počutita. Z juho nad prehlad Trije ameriški medicinski strokovnjaki hvalijo staro ljudsko zdravilo proti prehladu in nahodu: krožnik tople juhe več hasne kot pa tablete; ki se dobe v lekarni. Večina ameriških praškov proti prehladu je po mnenju zdravnikov neučinkovitih ali celo škodljivih. Zdravniki priporočajo ob vnetju obnosnih votlin in ob drugih znamenjih prehlada navaden aspirin ali pa krožnik tople juhe. Kolera v Indoneziji Od januarja do novembra letos je v Indoneziji umrlo za kolero več kot 5000 ljudi. V tem času je zbolelo za to boleznijo več kot 24.000 bolnikov. Lani je bilo v Indoneziji 3200 žrtev kolere. Bakterije odkrivajo mamila Strokovnjaki neke metodo, po kateri bod odkrivale skrito razsti mikroorganizmov, ki r.iorskih živalih. Bakt: shranjevali kar v š Vzroke nesreče še raz našli t psov eterije aterih ohčut- Verižno trčenje Tri osebe so izgubile življenje, okoli 30 pa jih je bilo lažje ranjenih v dveh velikih verižnih trčenjih, do katerih je prišlo zaradi megle na avto cesti pri Milanu. V dveh trčenjih se je naletelo okoli 140 avtomobilov. Železniška nesreča Osemindvajset ljudi je izgubilo življenje, devet pa je bilo ranjenih, ko se je v bližini bolgarskega mesta Vame potniški vlak zaletel v tovornega. 53 stopinj mraza V sibirskem mestu Norilsku se je prejšnjo soboto temperatura spustila 53 stopinj pod ničlo. Kljub hudemu mrazu pa življenje v mestu ni zamrlo, zaprte so bile le šole. Avtobusi so vozili drug za drugim, da potniki ne bi ob takem mrazu čakali na postajah. Antibiotiki za bolnega kita V morskem akvariju pri Antibesu v Južni Franciji je zbolel za pljučnico 2,4 tone težak kit sabljak. Zvezanega orjaka so gasilci z žerjavom dvignili iz bazena v kisikov šotor. Ogromnemu bolniku so poleg kisika dali še nad pol kilograma antibiotikov. Milijoni slepih Na svetu je okoli 15 milijonov slepih. To število pa se utegne do konca stojetja podvojiti, če ne bo ustreznih ukrepov. Okoli 80 odstotkov slepih ljudi živi v azijskih, afriških in južnoameriških deželah, ki nimajo dovolj sredstev za preprečevanje bolezni. V 60 deželah so milijoni ljudi oslepeli zaradi trahopia, čeprav bi bilo mogoče preprečiti posledice. Na leto oslepi vsaj 80 tisoč dojenčkov. Okoli 90 odstotkov slepih otrok sploh ne obiskuje šol, ker mnogo dežel nima prilagojenih izobraževalnih sistemov za slepe. Večina slepih po svetu ne dobi v roke knjig v Braillovi pisavi niti plošč s posnetki književnih del. Gneča v vesolju Po ameriških podatkih je bilo letos oktobra v vesolju ?Sri0 umetnih objektov. ZDA imajo v vesolju 330' vesoljskih vozil in 1589 razbitin, ki krožijo okoli zemlje, 22 med planetarnih vozit in 27 med planetarnih razbitin. Sovjetskega porekla je 170 raket in 606 razbitin, v me d planetarnem prostoru pa je 17 vesoljskih vozi! made in ZSSR ter osem razbitin. Manj ločitev V Italiji ni bilo vala ločitev, ki so ga pričakovali po uveljavitvi novega zakona v decembru 1970. Doslej je vložilo tožbo za ločitev okoli 80.000 parov, sodišča pa so odločila v 45.000 primerih. Izvedenci so napovedovali veliko več tožb, saj so pričakovati, da se bo hotelo ločiti nad milijon zakonskih parov v deželi, ki ločitve doslej ni poznala. Najvišji most Na gradbišču proge Beograd—Bar so 20 km od Titograda delavci končali zadnji meter jeklene konstrukcije mostu — največjega tovrstnega ob' jekta v Evropi. Most je visok približno 220 m, dolg pa 500 m. V temelje in nosilce mostu so vgradili skoraj 40O00 kubičnih metrov betona in 1000 ton betonskega železa. Jeklena konstrukcija tehta 5200 ton. Letalo padlo na hišo Potniško letalo boeing 737 je strmoglavilo na nekd stanovanjsko poslopje v chicaškem pred' mest ju. Po prvih poročilih je od 55 potnikov it* 6 članov posadke preživelo nesrečo 15 ljudi. Vi stanovanjski četrti, kjer je letalo povzročilo stra* hotno razdejanje, so doslej potegnili izpod ruševin 40 trupel. Hillarv bo spet plezal Stari novozelandski alpinist Edmund Hillarv, ki je leta 1953 zavzel najvišjo goro sveta, pripravlja načrte za vzpon na 7145 metrov visoki' vrh Gaurisankar. Doslej je spodletel vzpon Švi* carskim, japonskim in britanskim odpravam. Prah za čistejši zrak Droben prah, -odpadni proizvod v waleških premogovnikih, bo posredno pripomogel k čistejšemu zraku v več evropskih drže!ah. Ta prah, ki ga kopljejo hkrati z antracitom ponekod f Evropi, predelujejo v brezdimne brikete. Iz pristanišč v Južnem Walesu odpeljejo ladje vsak teden 15.000 ton tega prahu v Francijo, Belgijo, Italijo ter na Nizozemsko in švedsko. Briketi gorijo zelo počasi in brez dima, njihova kalorična vrednost pa ne zaostaja za antracitom. Televizija Zvesti »sužnji« malih ekranov so zadnje tedne priča številnim spremembam, ki jih v televizijski spored vnaša nova programska politika RTV Ljubljana. Pravzaprav je skrajni čas, da se kreator-ji posameznih oddaj začenjajo zavedati napak v doslej uveljavljenem konceptu, o katerem dostikrat ne bi mogli povedati kuj prida pohvalnega. Zlasti prevladujoči zabavni del v poznih popoldanskih in večernih urah ni bil ravno vzor originalnosti in domiselnosti, saj so njegovi sestavljavci vse preveč zašli pod vpliv bližnjih sosedov. Toda Italija je eno, Slovenija pa čisto nekaj drugega. Kar ustreza željam in hotenjem temperamentnih Mediteran-cev, ni nujno sprejemljivo ludi za našega človeka, ki razglablja, čustvuje in jemlje *vet drugače kakor razgreti južnjaki ali umirjeni severnjaki. Tu ni univerzalnih formul, temveč je treba najti okvire, prilagojene profilu gledalcev. Konec koncev smo le narod s samosvojo zgodovino in vrednotami, s socialistično ureditvijo, ki zasleduje povsem jasne cilje. Samo *elo omejen kratkovidnež bo verjel, da 27 let načrtne vzgoje ljudi, zlasti mladine, ni pustil v značajski sliki Kranjcev nobene sledi. Mar ni ravno televizijski program, oziroma njegov boljši del, ki mu ni kaj očitati, nazorno pokazal, da premoremo dovolj ustvarjalnih, snujočih osebnosti, sposobnih uporabljati lastno Slavo in lastne ideje? (Spomnimo se slovenskih književnikov, slikarjev, komponistov, Zdravnikov, znanstvenikov, Politikov in — ne nazadnje HRANA ZA PTICE IN RIBE globus — preprostih občanov, kakršne so nam tclevizijci predstavili v mnogih aktualnih kulturnih, izobraževalnih, političnih ter prigodnih reportažah). Če tokrat, pustimo ob strani šport, ki ima že po tradiciji največ pristašev in mu torej ne gre kratiti ene najvidnejših vlog na TV zaslonih, še zmeraj ostane dovolj sumljivega »zabavnega« gradiva. Upajmo, da je sveži veter pometel s poplavo popev-karskih festivalov, ki smo jih" bili do nedavna prisiljeni prenašati. Komur so pri srcu, naj si pač priskrbi vstopnico in gre od blizu občudovat svoje idole. Ostalim — in njihovo število je zmeraj večje — pa bi RTV skoraj morala prizanesti. Dovolj bosta eden ali dva prenosa v sezoni. Letos, denimo*, se je splačalo prisluhniti edinole omišalski reviji dalmatinskih klapa. Da bi mi kdo a\c očital za-bavljaštva, bi zdaj nemara veljalo poiskati kak svetlejši člen vijugaste repertoarne verige; ponedeljkove drame so odlične. Redaktorju, ki opravlja izbor, očitno ne manjka pretanjenega . okusa. Manj srečne roke je človek (ali skupina, kdo bi vedel), odgovoren za serijske filme. Ne, ne, o Pevtopu nič grdega, sicer utegne časopisu pasti naklada. Vsakršne sočne ljudske primerjave s kurjimi čre-vami so neokusne, kajne? A vseeno hvala mili Allison in večno nesrečnemu Rodnevu, ker zdaj izvolita primmati skozi eter zgolj enkrat tedensko. Medicinski center je bolj malo medicinski in ni kos s'avnemu dr. Kildarju. V le-nivem sobotnem razpoloženju sta burkasta Tekmeca hitreje dvignila temperaturo. Vendar, kot že rečeno, ne kaže vsevprek zabavljati. Prispeli smo do resnično zanimive Petrovičeve nanizanke Popjc z ožganega grma. Izjemna igra, kruto realistična problematika maupassanskega kova in domač izvor so elementi, ki ne potrebujejo nobene dodatne reklame. V isti kakovostni razred — tlasl v popolnoma drug žanr — sodi italijanski poljudno znanstveni dokumentarec Sedem morij. Ni čudno, da jc zbudil val zanimanja in. da občinstvo zahteva ponovitve. Tudi brez priljubljenih beograjskih humorističnih nadaljevank bi televizijski program ne bil več tisto, kar je. Dasi avtorjem včasih zmanjka sape, vedno kmalut ujamejo zeleno nit in brž popravijo mlačen vtis. Njihove bodljikave satire so trajno prisoten dokaz nenadkriljive nadarjenosti Srbov. Hočeš nočeš smo prisiljeni priznati, da jim ne bomo nikdar kos. 0 Za zaključek sem pri-•0 hranil nesrečne celovcčer-0 ne filme. Vanje je uperjen 0 levji delež nedavnih kri-0 tik.. Žal se sprevračajo v 0 kampanjsko' gonjo zoper 0 zahodnjaško kinematogra-0 fijo ter nasilno favorizi-0 ranje vzhodnih stvaritev. 0 »Zal« sem zapisal zato, ker 0 črno-bclo gledanje ne bo 0 rešilo ničesar. Filmi so do-0 bri, manj dobri ter slabi 0 — in konec. Poreklo celu-0 loidnih trakov ne bi sme-0 lo odločati. Odloča naj ob-0 jektivna presoja kvalitete. 0 Če že izrekamo nezaupni-0 co ameriškim izdelkom, 0 jo izrečimo osladnim li-© monadam, kvazi vvester-0 nom in slabokrvnim sol-0 zivkam. Solidno blago ma-0 de in USA pa menda ja 0 lahko ostane!? Nastale vr-0 zeli zapolnimo s sedmo 0 umetnostjo katerekoli de-0 žele — da bo le kaj soka 0 notri. In še drobna, pol-0 zasebna pripomba: dve 0 filmski velesili, Japonska 0 in Indija, sta na sloven-0 skih zaslonih mačehovsko 0 zastopani. Zakaj? Oboji so 0 poslali v svet najmanj du-0 cat nepozabnih mojstro-0 vin. Mar k nam ne zaide 0 nobena? I. Guzelj ^Vaaa (C co^c £ece\^ ^ sV4 V° ov>«*; ,\edat'- PASTIRJI IMA DOVJE IN V MOJSTRANI (iz vaške kronike Mihe Anclja, p. d. Tileševga Miha iz Mojstrane) Ko je Vilman opustil oskr-bništvo v Dežmanovi koči, se je oprijel ovca. Nakupil je precej ovca, za lep trop jih je bilo, dobil v najem Lengar-jev rovt v Višeku, na lepem kraju ob levem bregu Perič-nika s prijazno bajto na ro-bicelnu. Tu je živel s svojim tropom poleti in pozimi. Le zaradi perila in hrane je prišel večkrat k nam, ker je imel pri nas svojo skrinjo za obleko in druge reči. Sredi januarja leta 1907 je Krulovčev Matevž, ki je s svojo ženo Kati in svojim tropom kbza — tako kot Janez Vilman — živel poleti in pozimi v Višeku, v Krulovče-vi bajti, opazil na drugi strani Pcričnika Janeza, kako se zaman pobira v snegu, čeprav so bili vsi trije pastirji, ki so s svojimi tropi živeli v Višeku (razen Krulovčevcga Matevža in Janeza je bil tam s svojim tropom tudi Gornov Matevž), vedno v prepirih zaradi paše, je Krulovčev šel Janezu na pomoč. Pomagal mu je do bajte, mu zakuril ogenj. »Kozar« — Janez ga je prosil, naj gre k nam v Mojstrano povedat, naj pridemo ponj, ker je bolan. Spominjam se dobro, kako je ta Krulovčev Matevž nepričakovano prišel k nam. Z očetom sva rezala mrvo na stroj, ko je prišel ta bradati Matevž s palico. Naslonil se je na vrata skednja in začel s kričečim glasom (v Višeku so morali vsi zaradi močnega šumenja Perićnika zelo glasno govoriti, bolje rečeno, kričati, da so razumeli drug drugega pa je to prišlo v navado, da so tudi izven Višeka vedno glasno govorili, kot da smo vsi gluhi). Tako je povedal očetu Krulovčev: »Matevž, kozar me pošilja k Tebi, da greš ponj v Višek in ga pripelješ v tvojo hišo, ker je bolan, sam si ne more pomagati. Dobil sem ga v snegu na poti.« Oče so takoj popustili delo, pripravili sani in trugo pa z našim Janezom, Krulovcem in Drčovim Tinom precej zvečer odšli v Višek. Ker ponoči niso mogli z bolnikom po jako slabi poti, so ostali pri njem v bajti, kurili ogenj in kuhali čaj. Drugo dopol-. dne so ga pripeljali. Največ ga je vozil naš Janez, čeprav mu je bilo takrat komaj 14 let. Znal je ravnati z sanmi, gibčen je bil, saj je tudi z drugih rovtov vozil seno. Poklicali smo zdravnika z Jesenic, imel je hudo pljučnico. Nismo ga mogli rešiti. Umrl je. Njegov pogreb je bil za tiste čase zelo slovesen, imel jc mnogo spremljevalcev. Bil je v vojski Radeckega, spre-' milo ga jc mnogo vojnih tovarišev. Na Dovjem in v Mojstrani so se nekateri preživljali samo z drobnico. Kmečki sinovi in hčere so-dobili za doto rovt z bajto in hlevom. Poleti so pasli svoje trope ovac ali koza (več je bilo ovčjih) na gorskih pašnikih, kosili seno za zimo, tudi s srpovi so pobirali gorsko travo na pašnem svetu. Nekateri so ostajali tudi čez zimo na rov-tih, drugi so prezimili v dolini in so vsak dan hodili le pokladat živali. Bil je na Dovjem ovčar s svojim moč- nim tropom Kočančov Fronc, rojen leta 1850, neporočen, bolj svoje pameti, kakor smo včasih rekli. S svojim tropom je živel na Kočančevih Ravnah (v Karavankah), ki jih je del dobil v svoj užitek (doto). Preživljal se je od prodaje volne, jagnjet, skute in sira. Guzeljnova Anca z Dovjega je živela čez leto in zimo s svojim tropom na rovtu, v Vratih, ki ga je dobila za doto. Pozimi je predla v hlevu. Naš oče so leta 1865 od rije to kočo in hlev kupili. Na nekaterih rovtih so prezimili tudi kmečki tropi. Iz rovtov Brevanta, Zabo-rovlja in Belce kmetje nikoli niso vozili sena domov, saj tudi ni bilo potov za to, kot so iz Kladji, Raven, Visok in drugih rovtov. V takih rovtih so mrvo porabili kar tam. Pastirji so s tropi ostajali gori, da so krmili ovce. Na vsakem rovtu je stala bajta in hlev za živino, ki je v ostrešnem delu služil tudi kot senik. Če je bila blaga zima, je še kar bilo za pastirje. Morali so hoditi domov po živež in zaradi perila. Vsak teden ali pa vsakih deset dni so se spustili v dolino ali pa um je kdo od domačih prinesel, kar je rabil pastir. Pozimi ovce niso imele mleka, pa je pastir imel samo to, kar so mu prinesli od doma. Dogodilo se je ne- ke zime (a to je bilo večkrat), da je zapadlo mnogo snega v mesecu svečanu. Br-žotnov ovčar (z Dovjega) ni mogel nikamor iz Brevanta. Vedel je, da je na vrhu Še več snega kakor na dnu — pri rovtu. Ni si upal na pot. Preudarno je sebi in psu skrčil obrok hrane. Vedel je, da se bodo od doma že kako prebili do njega. Doma so ga pričakovali, ko ga ni bilo, so vedeli, da je v Brevantu še več snega in da morajo do njega zaradi hrane. Gospodar se je s hlapci v krp-ljah odpravil na pot zgodaj zjutraj, a so do mraka prišli le nekaj dlje od vrha Govo-čeve Požarnice. žele nasled-, nji dan so prišli do ovčarja v zasneženem Brevantu. Dvanajst dni je bil odrezan od vasi. O tem dogodku je pripovedoval Guzel Jakob, samo ni se spominjal, katerega leta je to bilo. v Ovčarji so imeli pri sebi tudi velike močne pse, zaradi voikov. Kakor so ljudje pripovedovali, so volkovi pri nas nekako do leta 1860 po planinah ogrožali živino, potem jih je bilo vedno manj. Ko je stekla železnica (1870), ni bilo več slišati o tej zverini. Nekdaj je bilo po naših gozdovih vse polno te nadloge in tudi medvedov. Priredila Anka Novak -(se bo nadaljevalo) Matjaž Žigon DRUGO R OJ SI 30 Znova se je Aleš slabo počutil, nedavna svežina v telesu in v duši mu je splahnela, pritisk v lobanji, bolečine v čelu so postajali vse hujši, naenkrat ga je spet obšla tista znana, neizmerna slabost v glavi, ležišča so se divje zavrtela okoli njega, črno se mu je naredilo pred očmi, začutil je, da se mu z noro naglico bliža konec ... zadnji ... poslednji ... konec ... Ko se je čez nekaj minut ovedel, mu je čelo oblival pot, ves je bil tak, kakor da so ga pretepli s kolom, potrtost brez kraja se ga je spet lotila, črne misli so se mu zazrle v ranjene možgane, toliko da ni zajedal od brezupa: In Pavel je pokonci, skoraj jc že zdrav — jaz pa — jaz — kaj bom sploh še ozdravel — kaj bom še kdaj videl širni svet — kaj ne bom ostal za vekomaj v tej mračni grapi?... In tisti, ki so zdravi in sedaj poveljujejo brigadi, si še toliko časa ne vzamejo, da bi mi poslali medaljo — čeprav jc to edino, edino kar bi še mogli storiti zame — saj zdravja mi ne more vrniti nikoli, nikoli nihče več! ... — Zavrt v duši pa se Aleš ni domislil, da ni ostal brez priznanja samo on, temveč še številni izmed ranjencev v bolnici, zaslužni prav tako kot on ali pa še bolj — a si tega niso jemali k srcu s tolikšno preobčutljivostjo! A tudi ni doumel, da je bil po drugi strani komisar Knap, eden od predlagalcev za odlikovanja, nejevoljen zaradi tega, ker jc prišlo in jc imel razdeliti med negovance malo, malo kolajn, dosti manj, kot jih je bilo predlaganih; da je tudi Knap, ko je delil odlikovanja, v duhu rekel nekatero pikro na račun tistih zgoraj v štabih, kateri na takšne drobne zadevice radi pozabljajo! 14. Ko jc Ida po podelitvi odlikovanj in opravljeni popoldanski viziti obšla ranjence, da jim razdeli predpisana zdravila, je pri Alešu obstala. Ne iz šol, po naravi je bila dobra poznavalka člove- ške duše; čeprav se je mrak v sobi že zgostil, je v obvezanem obrazu, kislem na svoj način, ne le od bolečin, na prvi pogled spoznala, da ranjenca nekaj grize, in tudi ji ni bilo težko pogoditi, kaj. Zasmilil se ji je, rada bi ga s čim zamotila, pa se je domislila, da ga. v podstrešju barake, v spalnici osebja, v njeni omarici, že nekaj dni čaka zavitek, ki mu ga je nekdo poslal, prejkone za božič, prinesel ga je Blisk z bližnje kurirske postaje. Poprej ga naslovljencu ni mogla izročiti, ker sc mu jc bledlo. — Gori imam nekaj zate, Aleš! Koj dobiš — no! mu je povedala z nasmeškom, ki je skušal vlivati poguma, v polnih licih, ter odšla iskat. Nenadoma ves radoveden jo Aleš pričakoval, ugibal je, pa ni in ni mogel pogoditi, kaj naj bi to bilo. Vrnila se je čez par minut s paketom, velikosti in oblike kakor škatla za visoke čevlje, v rjavem ovojnem papirju, z žigi številnih kurirskih postaj, od dolge poti je bil obdrgnjen, po vogalih obtolčen. Nestrpno je fant dočakal, da je uslužna Ida na postelji kraj njega pošiljko razvezala, razvila, snela pokrov s "škatle, ga položila na ležišče in nanj pričela razkladati vsebino: dve veliki preka-jeni klobasi, škrnicelj, v njem suhe hruške in jabolčni krhlji, ter še lepo zapečena potička, za ped premera, z rebrastim TJttodom, ki ji ga je vtisnila modelnica. Z dna škatle pa je z nohti pobrala bel, s črnilom popisan listek in mu ga izročila — s kretnjo in z izrazom v obrazu, ki sta razodevala, kako dobro razume, kakšna dragocenost je za ranjenca še tako kratko pisemce. Aleš ga je z desnico približal oknu, primaknil glavo, da ga je imel, v temoti še slabo vidnejši, pred nosom, in prebral, kar je bilo v skopih besedah, okorno zapisano na listu: Tovariš Aleš! Vesele Božične praznike in srečno Novo leto in pa da bi se skoraj pocajtal. Stovariškim pozdravom nasvidenje Zirovnik Zirovnik! Od veselega presenečenja je Alešu zaigralo srce, ostanek poprejšnjih grenkih misli zaradi odlikovanja, ki ga ni prejel, se je razkadil. Zirovnik, ta dobra duša — kakor da ga vidim pred seboj, postarnega, suhljatega možaka, s čelom, nasekanim navpik in počez ko dobOva skorja, razkuzmanih sivih las — Zirovnik se je spomnil name! ... Dobro leto je od tedaj, kar sem se zdravil pri njem v skrivališču na skednju, potem nisem nikoli več hodil mimo tiste samine — zares, kar pozabil sem napj v tem dolgem letu, prepolnem doživljajev, ko pomeni vsak dan toliko kot teden, tudi mesec v mirnem času — on pa mi sedaj čez hribe in doline pošilja darilo! . . . Da, ves ta čas je moral zasledovati, kod hodim, kje se vojskujem, vsakega partizana, ki se jc ustavil v njegovi domačiji, je najbrž povpraševal, ali me pozna, ali ve, kje sem, v kateri edinici, kako je z menoj kaj malo je sicer verjetno, da bi bil zadel P'*av na novico, da sem bil ranjen in da sedaj v tej bolnici ležim ... Preteklost je Aleša vlekla vase, vse globlje, dokler se ni utopil v njej ... Proti koncu lanskega oktobra — ogromen tur, kolikršnega do tedaj še ni imel nikoli, med tilnikom in desno ramo — še sedaj se tam pozna grda, kakor jajce velika brazgotina — kljuvanje, vročina, tisti bataljonski bolničar, važič, niti P11" jeti ni znal dobro noža, pa se ti gre operacijo o, kako dobro pomni tisto njegovo stisni zobke, stisni — šc malo — hufrra! — kakor da bi zabil gol!—"potem ležanje na šopu koruzne slame PoCl kozolcem — čez pet, šest dni pa tista hudičeva ofenziva, skoraj dva tedna jc trajala — štorKU obsipa brigado z bombami, bijejo sc z ljudm) v čeladah in tanki in oklopnim vlakom, pohod brez konca in kraja, še časa za spanec ni dosti -~ sredi najhujšega streljanja ga nekoč na položaj na lepem zmanjka, zdrami se, da sam ne ve, k3' ko je prišel nanjo, na mršavi muli sredi koW*J, — nato ostanejo le šc trije (on in neznan komi sar neznane čete pa še en prav tako nepozna borec), pri udarcu z boka odrezani od briga''0 ~~ čez zastraženo progo in mejo sc prebijajo, j" onadva drug za drugim tam obležita — nazaduj ostane sam, popolnoma sam, sestradan, i*01 gan, v snegu, prezebel do kosti, ogabno mu udarja iz rane ... ^RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15, 19-i'J (radijski unevniK), ll, (dogodki in odmevi), 17, 18, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja —. 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godala v ritmu — 1020 Pr: vas doma — 12.10 Igrajo rimski virtuozi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S Pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Poju paši operni pevci — 16.00 Vrtiljak — 16.40 S knjižnega trga — 17.10 Z ansamblom F&Ufrto Papetti 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — «.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Večer f" Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in njegovimi gosti 21.15 Za prijetno razvedrilo "~ 22.20 Oddaja za naše i/se-. Ijence — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden Drugi program 8.05 Uvodni akordi — 8.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Od-**slt takd — kako pa mi — :?;20 Z ' ansamblom Jožeta JCampiča — 14.33 Glasben; va-£ete — 15.35 Zabavni zbori, j'lniska glasba in še kaj — 16.05 Danes smo izbrali — 16.40 Rad imam glasbo — j^-40 Instrumenti v ritmu — 18-00 Oddaja progresivne glas- be 18.40 Jazz na II. progra- mu — 19.00 Pet minut humor-Ja - 19.05 Za vsakogar nekaj Tretj i program G2°05 Okno v svet - 20.20 23COr8es Bizet: Carmen — 2j'iQ Sobotni divertimento — y* Iz slovenske poezije 17. DECEMBRA a.6°0 Dobro jutro - 8.05 Raček lgra /a otroke: Marin-qi Petcliruik in prijatelji J.°8°vi — 8.37 Skladbe za Sihi no ~~ 9 05 Koncert " na-n krajev — 10.05 Se pomni- tovai 1025 Pesmi bork — i«™ Posl in c!Ja _ 1045 Naši ?Hr lci * čestitajo in po-■ ^vljajo, vmes ob 11.50 Po-JjZ,0li. s poslušalci — 13 30 Popularne operne melodije — 14.30 Humoreska tega tedna: Derviš — 15-05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijska igra: Poniževanje — 18.00 Letite z nami — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz ža vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski coekta-il — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretj} program 20.05 športni dogodki dneva — 20.10 Igramo, kar ste izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije IS. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma — 12-10 Iz opusa Zvonimirja Cigliča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo — 14.30 Naši pO..,.-a1e: čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra l!olly\vood Pops — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne —i 18.15 7. jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 18J5 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Ti in opera — .22.15 Za ljubitelje .jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Sprehodi instrumentov -— 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.50 Deset minut v ritmu Latinske Amerike — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana —v 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Med suitami — 20.50 Naš eksperimentalni studio — 21.40 Koncertantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Karol Pahor — 23.55 Iz slovenske poezije 19. DECEMBRA % jteljska. reportaža — 13.50 0rnačimi ansambli — 14.05 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske na- rodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz albumov skladatelja Mihovila Logarja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Los Haricots Ruuges — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40' Od melodije do melodije.— 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 18.15 V torek nasvide-nje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Prodajalna melodij (ste-reo) — 20.30 Radijska igra: Miklavž Breugnon — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz sodobne slovenske klavirske glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Doset' minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Ja/z iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Jugoslovanski zborovski skladatelji — 20.45 Minute s hornistom Jožetom Faloutom — 2.1.40 Salzburški festival P>72 — 23.10 Osterc in njegova učenca — 23.55 Iz slovenske poezije 20. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — S.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni poeovori (ponovitev) — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Charles Gounod: 1. slika opere Faust — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albuma Londonskega Festivalnega orkestra — 17.10 Glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Mariboru — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugj program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Beat ansambli in pevci — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert —■ 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Ra/gledi po sodobni glasbi — 23.05 Tri sonate Clauda Debussvja — 23.55 Iz slovenske poezije 21 DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Mah pevski sestavi pojo pesmi slovenskih skladateljev — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Igrajo naši umetniki na pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Med šolo, družino in delom — 15.40 Franz Li/t: Koncert za klavir in orkester v Es duru. št. 1 — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkestrom Ro-nald Binge — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00. Lahko noč, otroci — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom A. Podbevškom — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz srbske sodobne simfonične literature — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov t<7A\v/A\ A univerza — 21.40 Marijan Lt povšek: Nacionalno v slovenski glasbi — 22.25 Praška pomlad 1972 — 23.55 Iz slo« venske poezije iviuA DrugI program 13.05 Panorama zvokov —» 14.00 Mehurčki — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade_ — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 18.00 Sestanek ob juke boxu — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerni concertirto — 20.55 Mednarodna radijska LE 22. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Koncert za mlade poslušalce — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Slavko Osterc: 1. de-janje o r vere Krst pri Savici —• 12.30- Kmetijski nasveti ' —» 12.40 Z domačimi ansambli —■ 13.30 Pripoioeajo vara — 14.10 Za otroke otroške pesmi —• 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljeno — 15.40 Majhen recital violinista Cveta Demšarja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Ljudstv-p in njegova vojska (reportaža) — 17.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 18 15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Slovenski oktet nam bo pel skiadbe mojstrov iz dobe renesanse — 20.30 Top-pops 1,3 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Be tedfl in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno —• 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14_35 Glasbeni variete — 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Eeat glasbj pa svetu in pri nas — lo.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17o0 Deset minut z ara« samblom Francija Puharja —» 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z veiik mi zabavnimi orkestri — l^.OO Odmevi i- gora — 19.20 Orgle v ritmu - 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe >' Tretji program 20.05 Radijska igra: Zasiti* izhod — 21.10 Sergej Prokofc jev: Skitska suita za orkester, op. 20 — 21.40 Zborovski portreti velikih skladateljev: P.iiestrina — 22.00 Dubrov niske poletne igre 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP Gorenjski tisk Kranj. Ulica Moše Pljadsja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj,iMoše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21835, no-, i a «i-j• :i-S6rt. maloonlas-ni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki hrrajo 19 "/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. TELEVIZIJA, 16. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Marksizem (RTV Saraevo), 16.28 Napoved sporeda, 16.30 Košarka Rabotnič. ki : Olimpija — prenos (RTV Skopje, Ljubljana), 18.00 Obzornik, 18.15 Gospod Piper — barvni film, 18.45 Filmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, f9.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Festival vojaških orkestrov — prenos (RTV Beograd), 22.00 Medicinski center — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 17. DECEMBRA 8.40 Po domače z ansamblom Mlana Križana, 9.10 Me-'stece Pevton (RTV Ljubljana), 9.57 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.40 Mozaik, 10.45 Otroška matineja: Prigode psa Civila, Vsi vlaiki sveta, 11.40 Poročila (RTV Ljubljana), 11.45 Proslava ob 30-lctnici pionirske organizacije — prenos (RTV Beograd), 12.45 TV kažipot, 13.05 Mi med seboj, 14.10 Vsi vemo vse — pionirski kviz, 15.10 Po domače z ansamblom Slavka Znidaršiča in oktetom Jelovica, 15.40 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.00 Zlata pirueta — prenos tekmovanj v umetnostnem drsanju (RTV Zagreb), 16.30 Košarka Bosna : Železničar — prenos (RTV Sarajevo), 18.00 Reportaža, 18.10 Poročila, 18.15 Kralj potepuhov — ameriški barvni film, 19.45 Risanka, 19.50 Cik-eak. 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Mojstri — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.15 Stih in pesem (RTV Zagreb), 2130 Sportnj pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) II, DECEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 935 TV v šoK, 1030 Angleščna, 10.45 NemŠčna fttV Zagreb), 11.00 Osnove aptasne izobrazbe (RTV Beo- grad), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 TV obzornik; oddaji finske TV: 17.50 Globoko zamrznjeni učitelj — otroška oddaja, 18.30 Laponska poje, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1,, večer finske TV, 20.30 Pogovor s predstavnikom finske TV, 20.35 Vojni samotar — TV drama, 21.40 Vroče železo — dokumentarna oddaja, 22.15 Arno Domini — zabavno glasbena oddaja, 22.40 Odpoved finskega večera, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) £&£19- DECEMBRA v. «22 9.35 IV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Tiktak: Alenčica, sestra Greg-čeva — bai-vna oddaja, 17.55 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 Poročilo s seje CK ZKS, 19.00 Mozaik, 19.05 Tehnika upravljanja: Nadzorovanje zalog, 19.30 Regionalna arhitektura: Delavska in fužinarska hiša, 19.50 Ckicaik 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ali so še angelčki — švedski barvni fkn, 22.20 Likovni nokturno: Vladimir Makuc — barvna oddaja, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) 20. DECEMBRA 8.20 TV v šold (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pre. gled (RTV Beograd), 17.50 Prigode psa Civila, 18.15 Obzornik, 1830 Po domače z Dobrimi znanci, 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Kiliman-džaro — Kenija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2025 3 2-1, 20.35 Stendhal: Rdeče in črno — 3. del, 21.20 Po sledeh napredka, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) 21. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 1030 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šo. U — ponovitev, 15.40 Angleščina -— ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove sj>lošne Izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Vsi vemo vse — pionirski kviz, 18.15 Obzornik, 18.30 A. Dumas: Druščina Jehu — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Sedem morij, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Koncert ob dnevu JLA, 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma — 3. dol, 22.15 W. A. Mozart: Cosi fan tu t te — 1. del opere, 23.35 Poročila (RTV Ljubljana) 22. DECEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Polka je ukazana — barvna oddaja, 18.10 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Rekreacija: odbojka 18.45 E,konomsko izrazoslovje: Emisija, 18.50 Duo Horak, 19.05 Mozaik, 19.10 Profesor Baka-zar — barvna risanka, 19.20 Iskra in zunanja trgovina — reportaža, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Most — jugoslovanski film, 22.10 Rezerviran čas, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 16. decembra angl. barvni film VSE ZA KARIERO ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma ROP IN SLEPILO ob 22. uri 17. decembra II. SPORED AMERIŠKIH BARVNIH RISANIH FILMOV ob 10. uri, angl. barv. film VSE ZA KARIERO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 21. uri 18. decembra angl. barvni film ROP IN SLEPILO ob 16., 18. in 20. uri 19. decembra angl. barvni film ROP IN SLEPILO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 16. decembra jug. barvni film FAZANOVO DOPOLDNE ob 16. uri, amer.-ital. barv. film KRALJ STROJNICA ob 18. uri, ital.-Špan. barv. film BES VETRA ob 20. uri 17. decembra ital.-špan. barv. film BES VETRA ob 14. uri, amer.-ital. barv. film KRALJ STROJNICA ob 16. uri, jug. barv. film FAZANOVO POPOLDNE ob 18. uri, premiera amer. barv. filma IGRA NA VASI ob 20. uri 18. decembra amer. film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 16., 18. in 20. uri 19. decembra amer. barvni film IGRA NA VASI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 16. decembra amer. barvni film PRGIŠČE SVINCA ob 16. uri, amer. barv. film RYA-NOVA Hči ob 18. uri 17. decembra II. SPORED AMERIŠKIH BARVNIH RI-SAN IH FILMOV ob 15. uri, amer. barv. film RYANOVA Hči ob 17. uri 19. decembra amer. film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. decembra II. SPORED AMERIŠKIH BARVNIH RI-SANI H FILMOV ob 16. uri amer.-ital. barv. CS film PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 18. in 20. uri 17. decembra amer. film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 15. uri, amer.-ital. barv. CS film PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 17. in 19. uri 19. decembra premiera amer. barv. filma BANDITI — DESPERADOSI ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 17. decembra franc. barvni film LAMIEL ob 16. in 19. uri Železniki OBZORJE 17. decembra franc. barvni film ŠUM NA SRCU ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 16. decembra amer. barvni film ČRNI IZZIV ob 18. in 20. uri 17. decembra amer. barvni film ČRNI IZZIV ob 16. uri, amer. barvni film DVOBOJ NA PACIFIKU ob 18. in 20. uri 18. decembra kinoteka RUMENO NEBO ob 19. uri 19. decembra kinoteka RUMENO NEBO ob 20. uri Bled 16. decembra amer. film STO ZADREG STANA iN OLIA ob 17. in 20. uri 17. decembra amer. barvni film PADALCI PRIHAJAJO ob 15.» 18. in 20. uri 18. decembra amer. film STO ZADREG STANA IN OLIA ob 17. m 20. uri 19. decembra amer. barvni lilm PADALCI PRIHAJAJO ob 17. in 20. uri Radovljica 16. decembra kanad. barvni film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18. uri, amer. barvni film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 20. uri 17. decembra amer.-ital. barv. film DJANGO STRELJA PRVI ob 15.30, amer. barvni film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 17.30, kanad. barvni film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 20. uri 18. decembra angl. barvni film NEKAJ SE PREMIKA V MRAKU ob 20. uri 19. decembra ni predstav Dovje-Mojstrana 16. decembra amer. barvni film MESTO NASILJA 17. decembra nemški barv. film KAJ DELAJO BREZDELNE GOSPODINJE? Kranjska gora 16. decembra nemški barV-film KAJ DELAJO BREZDELNE GOSPODINJE? Javornik DELAVSKI DOM 16. decembra angl. barvni film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA 17. decembra amer. barvni film MESTO NASILJA Ta teden na TV Nedelja, 17. decembra, ob 18.05: KRALJ POTEPUHOV — — ameriški barvni film; režiser Michael Curtizi v glavnih vlogah: Kathrvn Gravson, Rita Moreno, Cedric Hardvvick, Leslie Nielsen; Michel Curtiz je s svojimi 90 filmi eden največjih »proizvajalcev« filmskega blaga za široko potrošnjo. Vendar pa tudi današnji film, .čeprav je izrazit hollvvoodskj glasbeni spektakcl, skorajda opereta, vsebuje številne kvalitete, ki smo jih pri Curtizu že spoznali v filmih Robin Ilood, Kapetan Blood, Elisabeta iz Es-sexa, Casablanca in drugih. Kralj potepuhov pri- kazuje romantičnega junaka Francoisa Villona, ki je živel sredi 15. stoletja, v času Ludvika XI. Petek, 22. decembra, ob 20.40: MOST — domači film; režiser Hajrudin Krvavec; v glavnih vlogah: Bata Živoj inovič, Slobodan Pero-vič, Boris Dvornik, Sibln« Mijatovič, Relja Baslč; Ob dnevu JLA ponavljamo domači film Most, ki je eden najbolj posrečenih del v žanru neambiciozne, a privlačne vojno-akcijske zvrsti pri nas. Film je brez velikih pretenzij namenjen predvsem rekreaciji, razvedrilu, torej domači vzorec vvesterna s tematiko iz NOB. Kljub naslonitvi na akcijsko zvrst nekaterih podobnih zahodnih spektaklov nvU ne moremo očitati drugih, za naš čas in politično situacijo neprimernih vpH-vov. Slikarji iz Murske Sobote na Jesenicah Drevi bodo v mali dvorani delavskega doaaa pri Jelenu & JesepJcah odprli kolektivno slikarsko razstavo slikarjev p Murske Sobote, ki so združeni v likovno skupino pri ™* Svoboda Štefan Kovač Murska Sobota. ^ Na Jesenicah se bo predstavilo deset slikarjev. Razst* bo odprta do 27. decembra. D- --——— vabi k sodelovanju večje število: ucavnicar^ev sfrugarjev eiekfrikarjev delavcev za priučitev železarskih poklicev Pogoji za zaposlitev: kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi; imeti morajo stanovanje na območju, ki omogoča prihod na delo. Osebni dohodki sc delijo po pravilniku in znašajo za izučene poklicne delavec od 1620 do 1850 din, za priučene delavce pa od 1450 do 1750 din. Sprejemamo vsak torek med 6. in 8. uro zjutraj. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto škoda 110 L leto izdelave 1*970 z 21.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 8000 din. 2. osebni avto zastava 750 leto izdelave 1971 z 18.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 13250 din. 3. osebni avto citroen AMI-8 leto izdelave 1970 s 40.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 8500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ do srede, 20. decembra do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Oldhamska c. 2 ISKRA j Tovarna industrijske opreme Lesce v ZP Iskra Kranj razglaša prosta delovna mesta več kvalificiranih strugarjev Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi sredstev za OD. Ponudbe pošljite odboru za medsebojna razmerja. Cenjeni potrošniki! Obiščite naš paviljon na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra v Savskem logu — hala A VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Kmetijska zadruga Škof j a Loka objavlja prosti delovni mesti: 1. delovno mesto za delo v računovodstvu in analitski službi 2. administratorke Pogoji: pod tč. 1 srednja strokovna izobrazba ekorfoinske smeri in eno leto prakse ali nižja strokovna izobrazba in 10 let prakse; pod tč. 2.: dveletna administrativna šola (znanje strojepisja in stenografije). Prednost imajo kandidati s prakso. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Kmetijske zadruge Skofja Loka 10 dni po objavi razpisa. Nastop dela jc možen takoj ali po dogovoru. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ .razpisuje prosto delovno mesto snažilke za nedoločen čas Osebni dohodki v skladu s pravilnikom OD Šolskega centra za blagovni promet Kranj. Stanovanja ni. Šol3ki center ZP ISKRA KRANJ sprejme na delo čistilko Delavka bo sprejeta J delo za nedoločen cas enomesečnim poskus Nastop službe £ takoj. Delovni c do 22. ure delom, možen je od 14. do U. u%.cJO Interseentke naj P^JjJJp pismene vloge z oP1 JJ dosedanje zaposlitve naslov: Šo»skl center Iskra, Kranj, Savska ka 2 S9W49 TRŽNJ PREGLED loterija REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. KRIVEC, 7. OPOMIN, 13. RAMONA, 14. POROTA, 15. AJA-M, 16. BOGATEČ, 17. JAMA, 18. AERO, 19. OME, 20. KOPRENA, 23. OIK, 26. SLAK, 27. TANK, 31. SMREKAR, 33. LIVAR, M. OROSAV, 35. SALAMA, 36. REVERZ, 37. APARAT IZŽREBANI REŠEVALCI Dobili smo 102 rešitvi nagradne križanke. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (50 din) prejme Ivanka Meglic, Tržič, Bistrica 41; 2. nagrado (40 din) Jože Drnovšek, škofja Loka, Reteče 87; 3. nagrado (30 din) pa dobi Franc šenk, Kranj, Predoslje 94. Nagrade vam bomo poslali po pošti. JESENICE Solata 5,60 din, špinača 7 din, korenček 3,50, jabolka 5,40 din, pomaranče 6 din, limone 9 din, čebula 4 din, pesa 2,50 din, paradižnik 8,40 din, ajdova moka 6,70 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,05 do 1,15 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,80 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,90 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,30 din, cvetača 6,30 din, krompir 2 din KRANJ Solata 6 din, špinača 6 din, 12 din, korenček 4 do 5 din, slive 8 din, jabolka 4 do 6 din, pomaranče 12 din, limone 12 din, česen 15 do 18 din, čebula 5 din, fižol 10 do 14 din, pesa 4 din, kaša 7 din, med 22 din, radič 12 din, žganje 24 do 26 din, ajdova moka 6 do 7 din, koruzna moka 4 din, jajčk'a 1,50 din, surovo maslo 22 do 24 din, smetana 14 do 16 din, orehi 20 din, jedrca 70 din, skuta 14 do 15 din, sladko zelje 3 din, kislo 'zelje 6 din, kisla repa 5 din. cvetača 8 din, krompir 1,80 do 2 din TRŽIČ Solata 6 din, špinača 6 din, din, korenček 3,50 din, jabolka jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 18 din, čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 8 din, banane 8 din, grozdje 9 din, peter-šilj 7 din, jajčka 1,10 do 1,30 din, smetana 16 din, orehi 70 din, krvavice 16 din, sladko zblje 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 4 din, krompir 2 din j^Qrc&!i so se Porok v prejšnjem tednu ni bilo v jeseniški, škofjeloški in tržiški občini, le v kranjski sta se poročila Zakotnik Miroslav in Benkič Majda. NA JESENICAH Muhovec Marija, roj. 1896, Oitzl Frančiška, roj. 1911, Pogačnik Anica, roj. 1906, Potočnik Štefan, roj. 1893 V KRANJU Hočevar Marija, roj. 1908, šilar Frančišek, roj. 1913, Er-lah Rozalija, roj. 1907, Janko-vič Frančišek roj. 1908, Cu-derman (m.), roj. 1972, Mežek Lovrenc, roj. 1903 V ŠKOFJI LOKI Jenko Marija, roj. 1898, Jamnik Janez, roj. 1892 V TRŽIČU Langus Anda, roj. 1894. Jesenski zbor alpinistov Minulo soboto je bij v Gozd-Martuljku letošnji jesenski zbor slovenskih alpinistov, ki se ga je udeležilo okoli 250 planincev in alpinistov iz 25 alpinističnih odsekov Slovenije. Na zboru so najprej poslušali uvodno poročilo načelnika komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, nato je spregovoril inž. Alojz Golob, k razpravi pa sta dala svoja prispevka tudi inž. Pavle Šegula ter predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. V poročilih in razpravi so ugotovili, da so bili v preteklem lotu naši planinci in alpinisti zelo uspešni v domačih in tujih gorah. Vsi so bili veseli uspeha naše IV. jugoslovanske odprave na Makalu, uspeha kranjskih alpinistov v vzhodni Afriki, uspeha naše prve ženske odprave. Ob vsem tem pa so prikazovali tudi diapozitive in filme. D. Sedej Neuradno poročilo o žreba* nju srečk 50. kola, katerega žrebanje je bilo 14. 12. 1972 Srečke s so zadelo končnicami din 50 20 980 50 39010 500 63090 1.000 63740 1.000 69050 520 770480 10.000 1 10 15331 510 21621 2.010 086411 10.010 630451 10.010 32 20 42 20 512 50 3062 300 27422 500 49152 500 210262 10.000 3 10 39793 2.010 69653 510 375543 10.010 380323 10.010 74 20 514 50 864 50 48654 1.000 109094 10.000 343934 10.000 396284 10.000 75 30 2145 300 3105 200 71915 1.000 451525 10.000 36 40 7016 200 37556 2.000 56216 500 796056 10.000 17 20 37 30 20S17 520 81237 2.030 059587 150.000 376967 10.000 533047 10.000 8 10 60298 510 82768 510 127528 10.010 424858 10.010 29 20 219 100 459 100 91549 1.000 090909 10.000 SOBOTA, 16. decembra, ob 19.30 gostovanje v Trstu-Op. čine z delom Ivana Cankarja ZA NARODOV BLAGOR; NEDELJA, 17. decembra ob 16. uri gostovanje v Trstu — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR; TOREK, 19. decembra, ob 16. uri za IZVEN — Vos-Po. tan: PLEŠOČI OSLIČEK (premiera) in obisk dedka Mraza. 1 2 3 H •> 6 3 9 10 . 11 12 13 * 15 * r. r 1» 19 21 22 ?3 25 26 2} 28 29 30 31 32 33 "S 35 3b Hi 3? '58 39 -tO 41 42 '.3 VODORAVNO: 1. starogrško mesto, znano po strogi, spartanski vzgoji prebivalcev, 7. pripadnica mongolskega nomadskega naroda, Oberka, 13. zračni transport, prevoz z letali, *5- kraj in luka na dnu Stonskega kanala med polotokom e'jeseem in kopnim, 16. ljubkovalno žensko ime (Gabrijela, **afaela), 17. podolgovat krožnik, ovalna skleda, 18. priprava *a endoskopijo, ogledovanje in preiskovanje telesnih votlin, *!• ime dramske igralke Zupančičeve, tudi vrba žalujka, 22. kratica za srednji, 23. oranje, 24. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 26. najvišja karta, špor.tnl prvak, 27. kratica za, tova-29. planina v Črni gori z najvišjim vrhom Bobotovim Kukom (2522 m), 34. izraelski politik, Aba, 36. Zorilla U. Rojas, 3'• epski, pripovedni pesnik, pripovednik, 39. dentistka, zdravja za zobe, 42. kraj v državi Andra Pradeš v Indijski Uniji, 43- kamnosek. NAVPIČNO: 1. švedska letalska družba (Scandinavia Air-^r-e:i Svstem), tudi pripadnik nemškega plemena, 2. športna GJscjpiuia, kj obsega pet tekmovalnih panog, 3. židovsko moško ime; prvi visoki svečenik v Izraelu, 4. okrogla greda, okro-•8£i prostor; skladba veselega značaja, 5. Tomaž Terček, 6. grki bog vojskovanja, 7. staro ime za italijansko reko Aniene, • Varnostni svet, 9. vulkan na otoku Mindanao v Filipinih, ia- Podzemni hodniki, 11. pastirica krav, 12. zemljevidna knjiga, ;:i!.int, 14. galebu podobna ptica arktičnih krajev, 19. reka severni Avstrajili, ki se izliva v zaliv Cambridge, 20. ime grške črke; tudi zveste domače živali, 22. ozka peš pot, 25. 8-avno mesto Grčije. 28. vaba, sredstvo za vabljenje, 30. del *°Ojske opreme, 31. Čapkova utopistična drama (Rossum *»versal Robots), 32. slovenski dramatik, Ivan; tudi prehod ?Jed dnevom in nočjo, 33. oris, deskripcija, 35. romanska ni-«alnica 38, oziralni zaimek, tudi prislov, 40. Zora Tomlč, 41. V1adirnir Lamut. • Rešitev pošljite do četrtka, 21. decembra, na na-® s*ov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na- • gradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. Sejem smučarske opreme na Jesenicah decembra vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 15. do . v ponedeljek, 11. decembra, ^Podjetje Tobak odprlo na u rabljene smučarske opre- ■ ^e Sejem bo odprt do 25. r - 1 1000 1 1 les: KI 1 „ ! [RANJ | Piše dr. Pavle Blaznik (24) Podobno kot v Skofji Loki so jožefinske reforme rodi Železnike postavile tako rekoč čez noč v povsem nov položaj. Reformirana je bila zakonodaja glede gozdov, ki so bili dotlej pridržani za potrebe rudarstva, kar je vodilo do ukinjenja prednostnih pravic rudnikov in fužin. Patent iz leta 1781 jc popolnoma spremenil dotedanjo upravno ureditev. Odpravljena je bila funkcija višjega rudniškega sodnika, prenehala je oblast krajevnega sodnika. Kot v Školji Loki je bilo tudi za Železnike določeno, da morejo avtonomne pravice obdržati, če so sposobni na svoje stroške postaviti izprašanega justiciarja. Ker Železniki tega niso zmogli, so bili do nadaljnjega vključeni enako kot Skof-ja Loka v loško gospostvo. Železnikarji sc nikakor niso sprijaznili z dejstvom, da so jim pridobitve, ki so jih dosegali v stoletnem boju z loškim gospostvom, tako nenadno propadle. Z vztrajnim naporom so od gubernija v Gradcu dosegli (1785), da smejo občasno iz svoje srede in na lastne stroške izvoliti razsodnika, ki naj bi skrbel za disciplino in urejal medsebojne spore s poravnavo,, ne smel bi se pa vmešavati v kompetence, ki so bile sicer pridržane justiciarju v škof-ji Loki. Na tem temelju so fužinarji gradili dalje. Tako je bila konec leta 1788 Že-leznikarjcm priznana pravica do lastnega predstojnika, ki naj bi ga izvolili za dobo dveh let. Pri volitvah naj bi se držali starega reda, tj. neposredno naj bi volili fužinarji in fužinarski mojstri, medtem ko naj bi se drugo prebivalstvo lahko udeležilo volitev posredno preko šestčlanskega zastopstva. Predstojnik je skrbel predvsem za gospodarstvo v zvezi s fužinami, železno rudo, Zlatarstvo Franc Meglic Jahačev prehod I, Kranj (poleg Merkurja) se priporoča z izredno kvalitetnimi izdelki in solidnimi cenami. ogljem ipd.; paziti je moral, da. so bile policijske zadeve skladne s patenti, vodil je zemljiško knjigo in še posebej blagajniško, kamor je vpisoval dohodke v zvezi z raznimi protokoli, ženitnimi pogodbami, intabufacijami ipd. Skrbel je za mirne poravnave med sprtimi strankami. Sodni postopki so pa seveda še vedno pripadali loškemu gospostvu, rudniške zadeve, kot vrstni red pri fužinah, razmejitev gozdov ipd., pa so bile pridržane deželni rudniški substituciji. S ponovnim utrjevanjem krajevne oblasti v Železnikih so pa hkrati rasla notranja nasprotstva med posameznimi, sloji in znotraj njih. V tem so prednjačili predvsem fužinarji, ki so se glede premoženja zelo razi i kovali med seboj. Lastniška razdrobljenost je bila namreč pri fu-žiparskih obratih značilna tudi za zadnja- desetletja 18. stol. Vodilno mesto v Zgornjih Železnikih je pripadlo rodbini Human z 10 dnevi, v " Spodnjih Železnikih pa članom rodbine Urbančič, ki so imeli tod v celoti v lasti 19 dni, razen tega pa še dva dneva in skupaj s Plavci.3 dni v Zgornjih Železnikih. Do leta 1801 so tudi Plavci dvignili deleže na 13 dni. Toda kar polovico fužinarskega sloja so leta 1722 predstavljali tisti, ki so premogli skromni delež po 1 dan (3 v Zgornjih, 10 v Spodnjih Železnikih). Marsikdo med njimi je izviral iz nižjega sloja in so ga premožni fužinarji že kot takega težko gledali. Večina je bila nepremožna in neizobražena. Zaradi revščine marsikateri fužinar ni mogel sam izrabiti deležnega dne in je v svojo škodo dajal svoje pravice v najem. Vodilnim fuži-narjem so bili blizu mojstri pri pečeh, topljenju in caj-nah. V stalnem trenju z vodilnimi fužinarji pa so bili široki sloji, med katerimi so bili zlasti številni žebljarji. Nasprotstva so prihajala najbolj do izraza pri volitvah predstojnika. Ker je prihajalo večkrat do bojnega glasovanja, v katerem so včasih zmagali nepremožnejši fužinarji s pomočjo zastopnikov gmajne, je vrhnja plast fuži-narjev predlagala spremembe volilnemu reda, vendar ji načrt ni uspel. Reforme, ki so tako močno razgibale javno življenje v Železnikih, je bilo čutiti tudi v gospodarstvu. Oskrba z domačo rudo je postajala vse težja. Zaloge železne rude so v bližnji okolici močno pojemale; tako so se oskrbovali s surovino iz zelo oddaljenih krajev (npr. celo z ozemlja turjaškega gospostva), zaradi česar so stroški močno naraščali. Tako je vse bolj pridobivalo na veljavi koroško železo, ki je bilo ne samo neprimerno bolj kvalitetno, marveč celo cenejše. — Težave so bile tudi z dobavo oglja. Boj za gozdove se je nadaljeval, z njim pa stalni spori fužinarjev in oglarjev s sosednimi kmeti in lazni-ki", ki. so še naprej silili v gozdove. Težave v zvezi z dobavo rude in. spremembe pri oglarstvu so močno vplivale na razmerje med želez-nikarskimi podjetniki. Zlasti se je zaostrilo razmerje med fužinarji in pošterovci, t. j. pri ni h na lijo :oz- slojem, ki ni imel deležev fužinah in torej ne las cajn ter je moral železo povati. Fužinarji so ^ski konkurenčne pošterovce < mogoči t i z na j različne j: očitki; pritoževali so se, da stoje pošterovske ježe fužinarskem svetu, da s pošterovci v fužinarske _ dovc, da se poslužujejo fuži-- narskih potov in mostov; med drugim so pošterovcem očitali tudi tihotapstvo. Toda vse zaganjanje v pošterovce ni nič zaleglo. Uspevali so pač tisti, ki so se bolje znašli. Ti so si pa v veliki meri pomagali s koroškim železom, čigar uvoz je v začetku 19. stol. že držal korak z domačo surovino. Uvoz železa je pripomogel, da je žebljarstvo močno naraščalo; med žeblji so še vedno prevladovali canali, ki so zajemali kar tri četrtine celotne produkcije. Le malo žebljev so Železnikarji prodali na domačem tržišču, večina izdelkov so izvažali proti zahodu, zlasti v Trst. Greta Pečnik razstavlja v galeriji v Kranju cd 13. do 27. decembra Znova se srečujemo s sli-- karskim delom, Iahlco rečemo najbolj delavne slikarke sa-morastuice Grete Pečnik v Kranju. Nekoliko več kot leto je preteklo od njene zadnje razstave in tako lahko sedaj ugoi avl jamo slikarkiu razvoj, spremljamo napredek, iščemo nove medklice v nje-nem barvno kontrastnem slikarskem pripovedovanju. Predvsem nas zanima, ali je slikarka v enem letu lahko pokazala kaj novega. Odločnega preobrata seveda ni bilo pričakovati, zato pa lahko v niansah zasledujemo elemente, ki govore o slikarskem napredovanju. Najprej poglejmo slikarkin motivni svet, ki je še vedno ostal na prejšnjem nivoju, a vendar čutimo rahle premike pri obravnavanju slikarske snovi. Mislim, da se je Greta Pečnik odločila za bolj strnjeno pripovedno snov, za osredotočenje na manjšem številu figur in da je ostala zvesta mikavni dekorativni zamisli. Tudi barvitost, ki se giblje v kontrastiranju, se prečiščuje in se hkrati vse bolj spopada z njenim risarskim načinom za prevlado na slikarski ploskvi. S takim načinom, ki je seveda v tisti prijetni odvisnosti od naive in od vsega, kar ta pojem prinaša s seboj, pa se pojavlja sedaj Greta Pečnik kot si i kar ka-pripovednica. Videti je, da jo njena ženskost sili pripovedovati fantazijsko tako bo- gate pripovedke, ki se že med govorom spreminjajo do takšne mere, ko je ena sama fabula lahko povedana na kar največ možnih načinov. Zato so njena platna tako polna, skoraj prepolna sli-karkine govorice, so preple-lena zdaj z vzdihi in hkrati s- smehom, z žalostnim prizvokom istočasno ob anekdoti, šopek cvetja je pomešan s trnjem. In zanimivo je sedaj- primerjali zavestno hotenje, da bi očistila slike nepotrebne navlake — prenatr> panosli, da bi jim vlila strožji karakter — s tistim podzavestnim fantazijskim zagonom, ki jo naravnost sili t oblaganje mize, že itak tako bogato obložene. Skoraj tat-ko. j«, kot da se v tem preobilju izgubljajo naši pogledi, begajoče iščoči oporne točke, kjer naj bi se umirili. Morda pa je napredek, ki ga iščemo, prav v skritem šopku, tako skromnem in neopaznem v vsem obkrožajo-čem ga preobilju: to je Šopek, ki nam ga ponuja Greta Pečnik in ki ga je sestavila z nepojmljivih pripovednim žarom, s pravljično zasanja-nostjo, ki je v tako ostrem nasprotju s folklorno primesjo in ki je ovit s svojsko fantazijo, šele tako gledano Je lahko slikarstvo Grete Pečnik pokazalo napredek, čeprav je na prvi pogled videti kot pred letom dni. A. Pavlovec Rfled mladinskimi knjigami Letošnje leto je izšlo tudi precej knjig za najmlajše. Na tem mestu je treba omeniti knjige, ki so izšle v zbirki ČEBELICA, VELIKA SLIKANICA in CICIBANOVA KNJIŽNICA. To so med drugimi knjige: Moj dežnik je lahko balon, Deček in vojna, Zakaj sta Matiček in Maja zamudila pouk, Kanglica, Katka, stoj!, Jurček orje, O treh grahih, Zlata ptica, Pastirček (slikanica), v zbirki Sinji galeb pa Modri Brrbal, Ime mi je Tomaž, Edinka, Plačilo za viteštvo, Rdeča kapica iz Zg. Šiške, Noge v zlatu, glava v blatu idr. Najmlajšim sta namenjeni tudi Mala lupinica (V. Albrecht) in Miškolin (J. Ribičič), že odraščajočim pa Guillotova Bela griva. Letos je Mladinska knjiga izdala razširjen izbor Kast- nerjevih mladinskih del, in sicer deset najbolj branih povesti tega nemškega mladinskega, pisatelja. Njegove knjige so zato prijetno branje, ker so polne smešnih okoliščin in detektivske fantazije. Zalot.be. so poskrbele tudi za poljudnoznanstvena dela, ki naj bi prišla v roke mladim bralcem. Taka je zbirka PISANI ŽIVALSKI SVET; nadalje KNJIGA O ŠPORTU, Kriigerjevi VULKANI, TLdiy-jeva HIMALAJA, Go3. ' . i VSA ČUDA SVETA, SKRIVNOST"! ZEMLJE (V/vkoiO. že dalj časa je v prodaji POTOVANJE SKOZI CAS. Delo je za mladino napisal Edvard Kardelj. Pri Mladinski knjigi sta letos izšli dve knjigi istega avtorja, BIOLOŠKA BOMBA in SODNI DAN (G. Tay- lor). To sicer nista mladinski knjigi, zaradi teme, ki jo obravnavata, pa ju velja priporočiti tudi mladim. Govorita o tem, kakšne posledice ima za človeka porušeno ravnotežje v naravi. Letošnje leto je izšlo tudi nekaj otroških pesniških zbirk: Danilo Gorinšek — VRTILJAK, Neža Maurer — KAM PA TEČE VODA, Vojan Arhar — CAPUACI. Iz knjižne produkcije minulega leta vabi k nakupu ilustrirana zbirka ljudskih pesmi POJTE, POJTE, DROBN-Državna zalo , jtro-' pRAV- ke izdala NAJLEPŠE LJICE, toda žal v kričavi *» )remi. (U. G., Pionirska knj Kranj) ižni^a NOVOLETNI POPUST tudi letos v blagovnici Skofja Loka Do 31. decembra 1972 vam nudi bfaoovnica Škofja Loka za nakup krzna, moške, ženske in otroške zimske konfekcije, moške, ženske in otroške zimske obutve, moških srajc in pletenin, ženskih bluz in pletenin, 2iirisko-športne konfekcije, tudi na Potrošniški kredit iN S *a gotovinski nakup gospodinjskih aparatov GORENJE Na XIII. novoletnem sej: mu v Kranju od 16. do 26. decembra vam. nudimo s posebnim sejemskim popustom bogato izbiro modne ženske in moške jesensko-zimske obutve. SE PRIPOROČAMO. KERN STANKO, čevljarstvo — Kranj, Partizanska cesta 5. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 .'bivši BekscI): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice oljne pogače koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem. ifci mVlIHOVA PR&TIKA Nagradna igra v Pratiki, v Pavlihi kupon Trije za B&h€8 peresa V Glasu smo 19. avgusta objavili izid nagradnega žrebanja GEHA nalivnih peres, ki ga je priredilo na letnem Gorenjskem sejmu podjetje Hermes, zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana, Moše Pijadejeva 27. Zapisali smo tudi, da so nam predstavniki Hermesa obljubili, da se bodo s proizvodi GEHA pojavili tudi na letošnjem novoletnem sejmu v Kranju in smo takratno obvestilo zaključili s »Torej na svidenje ob novem letu!« Sklenili smo povprašati takratne srečne dobitnike GEHA nalivnih peres, kako so s prejetimi peresi zadovoljni. Izmed 40 dobitnikov teh peres smo tudi mi iz-' žrebali tri naslove. Dušam Humer, Podbrcz- je: »Na letošnjem tradicionalnem poletnem gorenjskem sejmu je podjetje Hermes, zastopstvo inozemskih firm Ljubljana razstavljalo in prodajalo proizvode zahodno-nemške tvrdke GEHA. Leto je propagiralo svoje pi-salniške in šolske potrebščine. Zadnji dan sejma je za svoje obiskovalce izvedlo nagradno jžrebanje. Med izžrebanci sem bil tudi jaz. Ker veliko pišem, mi je nalivno pero GEHA prišlo kot naročeno. .Po skoraj polletni rabi Genovo pero še vedno piše tako kot bi bilo novo.« Vladimir Torkar, Kranj: »Z naLivnim peresom GEHA sem zelo zadovoljen. Pero teče gladko, ne pušča večjih količin črnila ter zaradi tega ne dela pack. Je dobro prilagojeno pritisku roke in omogoča hitro pisanje. Posebno praktično je, ker ima rezervni tank (vložek za črniJo). V primeru, da porabim tudi črnilo iz rezervnega tanka, enostavno in hitro vstavim nove vložke in si pri tem ne umažem rok, kar se mi je prej večkrat dogajalo.« Marinka Strenfelj, Vrba: Marinka je shupatično dekle dvajsetih let, zaposlena v podjetju Planika, obrat Breznica. V Kranju je obiskovala dvoletno poklicno šolo, njen poklic je prešivalka zgornjih de'ov čevljev. Prvikrat se je udeležila žrebanja in dobila GEHA nalivno pero. Fcro je odstopila svoji petnajstletni sestri/ ki obiskuje šolo za blagovni promet v Kranju. Naliv nega peresa GEHA ne more prehvaliti. Se posebno e z njim zadovoljna, ker je prirejeno ta> ro, ne dela pack in "še tanko in zelo enakomerno. PABERKI IZ GORENJSKE LITERARNE IN KULTURNE ZGODOVINE Iznajditelj in pesnik (7. zapis) Cas je, ker gre naše pisanje o kranjskem rojaku — izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju, h kraju — da še povemo, ali so ohranjena kaka njegova dela in kje se nahaijajo. SKROMNA ZAPUŠČINA . ■•■ako bi lahko rekli "za B vse ono matera!no, kar je Puhar zapustil svojemu narodu in človeštvu. Se-ve, če bi mislili pri tem le na količino, ne pa na kakovost in dokumentarno vrednost. Slik je ostalo res malo in še te so bile v času vojne delno uničene in porazgubljene Iznajditelj sam je k tej navidezni majhnosti svoje zapu-ščne vsekakor tudi sam prispeval. Na Bledu je tujcem, ki so se kot izobraženci za njegov izum bolj zanimali kot nevedni Puharjevi rojaki, menda kar razdajal in prodajal svoje fotografske 'izdelke, šele trideset let po Puharjevi smrti je tudi domovina priznala učenost svojega skromnega sina. .. Torej, ali jc kaj Puharjeve-ga dela premagalo čas in se ohranilo v današnje dni? Strokovnjak za teorijo fotografske umetnosti profesor Janko Brane je še leta 1952 Puhar jevo ostal ino takole •preciziral:. Pregled do pred kratkim ohranjenih Puharjevih fotografij: I. Fotografije na steklo: avtoportret; bratranec Vo-renc Puhar in mati (last Narodnega muzeja v Ljubljani*; avtoportret, sestra in reprodukcija Vodnikove slike (last Puharjevega nečaka, dvornega svetnika Julija Polca); ' cerkev in vas Cerklje s skladateljem Vavknom v ospredju (last gospe J. Lapajne). II. Fotografije na solnat papir: reprodukcija Lionardo da Vincijeve Zadnje večerje, reprodukcija neke slike Blejskega jezera (prevlečena z barvo), slika Blejskega jeze-zera s skladateljem Gregorjem Riharjem v čolnu (last Narodnega muzeja v Ljubljani); reprodukcija sike, ki predstavlja ženitovanje v Kani Galilejski, reprodukcija slike neke svetopisemske ženske osebe in slika Blejskega jezera, enaka muzejskemu izvodu, a boljša od njega (last Julja Polca). III. Slika na papir, najbrž napravljena z žvepljom in živim srebrom, ki predstavlja Puhaijcvo sestro Terezijo, omoženo Polčevo, v dekliških' lotih (last Julija Polca). Žal mora pisec tega seznama z naslednjo bridko ugotovitvijo zaključiti že itak zares borno Puharjevo ostalino: »Navedene slike, ki jih je hranil Julij Polec v Kamniku, so bile med neško okupacijo leta 1944 odnesene ali uničene.« Alj se je pozneje, po osvoboditvi našlo v Kamniku še kaj Puharjervega iz Polčeve hiše? Morda mi bo kdo od kamniških prijateljev to sporočil? i PUHARJEV NEČAK Kdo je bil ta Julij Polec, ki se večkrat omenja med hranitelji Puharjevih fotografij oziroma slik? Ozreti se moramo najprej v sredino preteklega stoletja. Takrat se je primožila v Polčevo rodovino v Kamniku izumiteljeva sestra Terezija. Le po tej se je Puharjev rod nadaljeval, vsaj po ženski črti. Kajti edini Janezov brat Matija je bil prav tako duhovnik, sestra Francka je še mlada umrla, druga sestra jc ostala brez potomstva. Le Terezija je nadaljevala iskro bistrega Puharjevega rodu v pomembnh možeh, ki so se s častjo zapisali v zgodovino našega narodnega občestva: sin Julij Polec (1852 — 1941), sloveč pravnk in pobornik slovenskega poslovanja na sodiščih, je bil tesen stanovski drug pisateiju Janku Kersniku ter v mnogih primerih prijateljsko vplival na vsebino njegovih dol; Julijev sin Janko Polec (rojen 1880), pravnik in zgodovinar, je biil dolga lota kot jurist zaposlen v pravosodnem ministrstvu na Dunaju, kier sc je medtem docela posvetil pravni zgodovini; kot tak je po letu 1920 postal profesor in pozneje tudi dekan pravne fakultete Univerze v Ljubljani; izvoljen je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti m umetnosti; drugi sin Julija Polca je bil prav tako Julij (1883 — 1944), ugleden in priljubljen kamniški zdravnik; v našo zavest pa se je Julij ml. zapisal predvsem kot žrtev okupatorjevega terorja; 61-letnega moža — zdravnika, ki je tisočerim znal ohraniti življenje — je podrla fašistična krogla: 31. januarja 1. 1944 je bil dr. Julij Polec ustreljen kot talec ob cesti, ki vodi od Šentvida pri Ljubljani proti Gorenjski... (O žiivlijenju, delu in smrti dr. Julija Polca je v Glasu z dne 16. decembra 1970 obširneje pisal Jože Vidic.) ČAST, KOMUR ČAST GRE Se enkrat ponavljam ta naslov notice iz starih Blei/vveisovih Novic iz 1. 1849, ki so se kot prve navduševale nad Puharjevim izumom. Ob 132-letnici, kar je Janez Puhar začel svojo pot v fotografijo, lahko rečemo, da so današnji Kranjčani bolj ponosni na svojega rojaka, kot so bili njegovi malomeščanski in ozkosrčni sodobniki. Foto-kino klub v Kranju si je nadel iznajditeljevo ime, v Prešernovem gaju je na steber osrednje lope vdelana bela spominska marmorna plošča s Puharjevim bronastim portretom, v fotografski literaturi je iznajditel jevo de'o pravično ocenejno. Tudi v svetovni strokovni literaturi ima dodeljeno ugledno mesto med pionirji fotografije. Vsekakor pa bo vrh počastitve Puharjevega genija otvoritev stalnih prostorov Kabineta slovenske fotografije. Tu bo našlo svoje pravo mesto tudi ohranjeno dokumentarno gradivo o Janezu Puharju in njegovem izumu. Kabinet slovenske fotografije bo v doglednem času dobil svoje prostore pod streho Gorenjskega muzeja, kj bo hkrati vodil tudi organizacijske in administrativne posle te institucije. Tako bo Kranj, rojstni kraj izumitelja in prvega slovenskega foto-grafa-amaterja zares opravičeno gostil to vseslovensko umetniško ustanovo. Vsekakor pa je sedaj že tudi čas, da se pobudniki jn organizatorji Kabineta slovenske fotografije obrnejo na starejše kranjske meščane pa tudi na občane vse Gorenjske s prošnjo, da bi v Gorenjskem muzeju (Tavčarjeva ulica št. 43) predložili na vpogled stare fotografije (portrete in pejsaže), ki jih še hranijo. Če pa bi jih lastniki ne bili pripravljeni podariti ali prodati, bi slike v irfuzej-skem foto-Iaboratoriju le pre. fotografirali in potem vrnili. Na povabilo (pismeno ali te-lefonično (lastnikov starih fotografij si bo prišel muzejski kustos slike ogledati tudi na dom. (Konec) C. Z. Spoštovani! Gostovanje naših pevskih zborov, folklorne-skupine, instrumentalnega ansambla in naših besednih ustvarjalcev je nam in vsem sodelujočim še živo v spominu. Prepričani smo, da je nastop naših sodelavcev v Kranju ob dnevu republike 25. novembra 1.1. — Koroška v pesmi, plesu in besedi — tudi pri občanih mesta Kranj zapustil prijeten, vtis in prepričani smo, da je z našim obiskom vaša organizacija kot sopri-rediteljica bila zadovoljna. Prijetno dolžnost imamo, da se vam v imenu Stovenske prosvetne zveze ter vseh sodelujočih skupin in posameznikov za ta prisrčen sprejem in pogostitev iskreno zahvalimo. Prosimo vas, da to našo zahvalo posredujete vsem, ki so k temu uspešnemu nastopu naših rojakov pri vas po svoje pripomogli do tega nepozabnega srečanja. To gostovanje je za naše prosvetaše brez dvoma bila velika pobuda k vztrajanju in širjenju slovenske kulture na Koroškem. S slovenskim pozdravom! Tajnik Pedsednik Andrej Kokot Hanzi V/eiss Trboveljski pevci na Jesenicah Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Jesenice in pevski zbor Jeklar sta za drevi pripravila gostovanje trboveljskega pevskega zbora Slavček na Jesenicah. Trboveljski pevci, ki po nekaj letih ponovno prihajajo na Jesenice, se bodo občinstvu predstavih s koncertom umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. ■ • Koncert bo ob 19.30 v dvorani gledališča Tone Čufar. D. S. Razstava na Golniku Društvo ljudske tehnike na Golniku je v domu kulture Inštituta Golnik pripravilo medklubsko razstavo umetniških fotografij, na kateri so sodelovali fotoklubi iz vseh jugosloj vanskih republik. Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Golnik je bila razstava odprta od 9. do 13. decembra. Najboljšim fotoamaterjem so podelili plakete Janeza Puharja. Zlato plaketo so podelili Andreji Zuanni z Reke, srebrno Marjanu Kukccu iz Tržiča, bronasto pa Milcnku Pegami, j* Nove Gorice. Ob tej priliki pa jc krajevna skupnost nagradila tudi društvo ljudske tehnike kot eno najaktivnejših društev v krajevni skupnosti. A. Ž. KRANJ — Prešernovo gledališče se pripravlja na drugo premiero v letošnji sezoni. Njegov mladi ansambel bo v torek, 19. decembra, ob 16. uri uprizoril Plešočega oslička, otroški bestseller, ki je požel že veliko priznanj. Petanovo priredbo Vosove predloge so za kranjski oder »prikrojili« režiser Matija Logar, scenograf Saša Kump in kostumograf Anja Dolenc. Glasbo je prispeval Darijan Božič, glasbeno vodstvo ima na skrbi Marko Studen, koreografsko izvedbo pa Jaka Hafner. Predstavo bodo ponovili naslednji dan, v sredo, 20. decembra ob isti uri. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega muzeja bodo v ponedeljek, 18. decembra, že drugič zapored podelili nagrade Staneta Severja, pred dvema letoma umrlega velikana slovenskih gledaliških odrov. Svečanost organizirata upravni odbor P°" sebnega, v ta namen ustanovljenega sklada, ter skupščina občine škofja Loka. Spomin Ob tihih večerih predem svoje misli Nebo je pretrgala močna eksplozija. Izpod slemena so švigali ognjeni zublji. V daljavi je bilo slišati otroški jok, vmes pa sovino skovika-Qje. Ptice so se plahutajoč spuščale od drevesa do drevesa, kot da slutijo, da se je Pravkar odigrala tragedija. Peščica partizanov, ki je še °stala od brigade, se je podtikala in prebijala skozi močno poraščen gozd. Noge 80 se za njimi vlekle, kajti K močmi so bili pri kraju. *oda, za njih to ni bilo pravo trpljenje; mnogo huje so jim Srca trgale izgube svojih tovarišev. Močna želja, da bi videli svoj domači kraj, da bi videli svoje drage, da bi »ahko mami stisnili roko in li rekli: »Mama, hvala, ker Jj Hu* dala življenje, saj za *°> kar živim, je vredno ži-JpM»* se jim ni izpolnila. Njihov korak je zamrl, še pre-der> so lahko slišali kitice iz 5$ množic: »Svoboda, svoboda!« . ^ojna je za nami, trpljenje ** končano, a ne pozabljeno. Taborišča so ostala prazna, le sivo zidovje strmi v nebo in čuva skrivnost neštetih žrtev, ki so v njem našla mir in pokoj. Gozdovi so utihnili. Zado-nela je pesem in preplavila naše poljane. Sleč je na novo vzcvetel in razpreda svoje korenine. Solza se je posušila, dež je izlizal krvave sledove in mah je prerastel neštete grobove. Cas pa je iz nas napravil vredne sinove naši domovini. Tadeja Prestor, 8. b r. osn. šole Stanko Mlakar, Šenčur Naša muca Naša. mucka klepetulja cele dneve klepeta, a za miškami naš ježek urno stopiclja. Ker vse miške je pohrustal, mačka grdo gleda nanj in zato vsak v svojem kotu jezno brke sukata. Martin Zorko, 7. c r. osn. šola Stane Žagar, Kranj Ob skodelici kave Mrzlo in oblačno jutro je. Sedim ob mizi in gledam sWzi okno. Zunaj je še mrač-n°- Po cesti drvijo sivi avto-^obilj. Sedi m in čakam, kdaj °° mamica skuhala kavo. še vedno sem zaspana. Kar na-Prei zeham. Iz kuhinje pristno zadiši po kavi in mami-03 'ni jo takoj nato postavi na mizo. Hočem jo poizkusiti, |°ua mamica me opozori, da te kava še vroča. Sedaj pa ?°Pet čakam in čakam, da se 1)0 ohladila. Omislim se. Sedim v topli in pred mano je skode-lca kave, v košari je kruh, *raven pa maslo in marmela-^ Vsega imam dovolj, samo kava je prevroča. Ali je vsem otrokom tako? Verjetno ne. Koliko otrok je še na svetu, ko zjutraj ne dobijo niti skorjice knjha, ko nimajo nikogar, da bi skrbel zanje in nimajo strehe nad glavo! Medtem se kava ohladi. Hitro poza j trku jem, vzamem torbo in odhitim na avtobus, ki me popelje v šolo. Ko srečam sošolke, se prebudim iz razmišljanja in sem srečna, zadovoljna. Veselim se vsega lepega, kar me obdaja, s hvaležnostjo v srcu do vseh, ki so mi omogočili srečno mladost. \ , Mojca Ovsenek, 7. a r. osn. Šole heroja Bračiča, Tržič Modri vlak ^ bratom se vedno prepira-r3, kdo bo šel po mleko. Pojedi zmagam, toda tokrat ^ z bratom potegnila še ma-r a in hočeš nočeš sem mo-a Po mleko. ^°časi sem šla proti vasi. *N** VSake8a zanimanja sem hi k v l'a> k' so bila mokra • b!utna. Mojo pozornost pa - ?-bidilo pet miličnikov, ki ^_ &tali ob železniški progi, ^ovo je spet kje* kakšna ^ rc^a,« sem pomislila. L Pa sem ob progi zagleda-nijmr.ogo ljudj sem s0 spom. rt. ' da bo našo republiko J^s obiskal tovariš Tito. jjo r° sem stekla na kmetijo jw "tieko, nato pa sem ob 8i Šakala, dokler se v da- ljavi ni pokazala modra pika. Da, to je bil Titov modri vlak! Viak se je bolj in bolj bližal. Mimo mene je zbrzel kakor dolga modra črta, nato pa se je spet izgubljal v modri točki, ki se je manjšala in slednjič izginila. Miličniki so se razšli, jaz pa sem še vedno sama, z mlekom v roki, stala ob progi. Ko pa sem videla, da že vsi odhajajo, sem kar tekla domov in vsem povedala, kaj sem videla. Vsi so me z zanimanjem poslušali, bratu pa je postalo celo žal, ker ni šel po mleko. Majda Lušina, osn. šola Cvetko Golar, škofja Loka Noči se daljšajo, dnevi krajšajo. Tiho smo vsi skupaj sedeli v sobi. Gledala sem skozi okno. Rosilo je. Meni nasproti je sedela mama in že plet-la jopico za zimo, drugi pa smo preganjali dolgčas vsak po svoje. Iz radia so se širili veseli zvoki in nam krajšali čas. Oče, izmučen od dela, je nagnil glavo in neopazno zaspal. Začela sem dregati brata, da bi se šla domino. »Daj mi mir!« je zakričal, da sem se ustrašila. Šc enkrat sem poskusila in tokrat mi je uspelo: »Dobro, naj ti bo.« Iz škatle sem stresla pisane domine in začela se je prav vesela igra. Bila sva tako glasna, da sva prebudila očeta. Pridružil se nama je. Veselo smo se pomenkovali in čas je kar bežal. Mama je že pogledovala na uro in rekla: »Spat bo treba!« »Samo še malo posedimo,« sem jo poprosila. Zunaj je bilo temno, le pljuski dežja in udarci vetra ob okna so nas opozarjali na deževen dan. »Sedaj pa res spat!« je resno ukazala mama. Meni so »oči že lezle skupaj, zato sem jo brž ubra- la po stopnicah v svojo sobo. »Kako miren večer!« sem si mislila. Takih bo sedaj še veliko. Večer za večerom bomo zbrani okoli peči in se živahno pomenkovali ali pa bo vsakdo predel svoje misli. Ermina Umnik, 7. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Komaj sem dočakala mesec april, ko je mamica rodila punčko. Ime smo ji dali Mateja Ko je mamica prišla domov, sem bila sestrice zelo vesela. V začetku je bila to majhna štručka s privihanim noskom. Najprej je samo jedla in spala. Zalo sem jo pogostokrat hodila gledat. Ko je bi- Dan med prazniki Čeprav je bil v sredo državni praznik, očka ni bil prost. Moral je peljati nekega poslovnega človeka iz Ner.jije, ki se je mudil v tovarni, kjer dela, v Celovec na letališče. To priložnost smo izkoristile tudi me z mamico in sestrico, da smo šle z očetom. Ko smo se vozili, sta se očka in tisti tovariš pogovarjala. Ker sta govorila nemško, ju nisem razumela. Z odprtimi " usti sem ju poslušala in poskušala ugotoviti, o čem govorita, toda zaman. Prišli smo na letališče v Ce--lovec. Izstopili smo in odšli proti vhodu. Najbolj sem se začudila, ko so se vrata kar sama odprla, ko sem stopila prednje. Ravno tako so se tudi zaprla za nami. Letališka stavba je zelo lepa in prostorna, veliko večja kot na Brniku. Steza, kjer pristajajo letala, pa se mi je zdela čisto majhna. Prosila sem očka, da bomo počakali toliko časa, da bo pristalo letalo. Vedno rada opazujem te ogromne jeklene ptice, ko se dvigajo in izginjajo v daljavi. Ko smo se poslovili, smo se odpeljali v mesto. Ogledovali smo si izložbe in ko nas je pričelo zebsti, smo sc odpeljali proti doru, Barbara Ovsenek, S. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Zmota Komandant Peter je poslal kurirja k odrednemu zdravniku Skoku, ki je imel ambulanto v sosednji vasi. V pisimi ga je prosil, naj mu pošlje kako sredstvo zoper vročico, ki ga že peti dan kuha. Zdravnik je v naglici nekaj napisal na dva lističa in enega priložil škatlici tablet, drugega pa nekakšnemu paketu. Kurirju je naročil, naj paket izroči desetarju Luki, ki je bil njegov brat. Zgodilo se je, da je kurir paketa zamenjal in dal Luki škatlico z zdravili. Luka je odprl škat- lico in prebral listič. Na njem je pisalo: »To ti pošilja tvoja ljuba manta, da te ne bo zeblo v tioge.* Vtem je komandant Peter odmota! paket, v katerem so bili trije pari volnenih nogavic. Prebral je listič, ki je bil priložen. Na njem je pisalo: »Pojej * vsaki dve uri po eno!« Dolfi Jelene, 7. a r. osn. šole Tone Cufar, Jesenic Dom Doni! Ta lepa beseda. Že nekaj časa Se sprašujem, kaj ta beseda pomeni. Ne razumem še vsega, a vem, da pomeni nekaj neoprijemljivega. Kadar grem na pot, grom vedno zelo rad, a kmalu na dnu srca začne tleti misel na dom. Počasi sc razširja kot ogenj, ki počasi obliže vse, kar gori. Kar rad se poslovim od tujega kraja. Vedno rad poslušam mami, ko mi pripoveduje o svojih otroških letih, ki jih je preživela v Šenčurju. Kar me je mami naučila o svojem rojstnem kraju, bom tudi sam uporabil v svojem življenju. Po svojih močeh bom delal, saj bo v njem ostalo vse moje otroštvo. Lojze Potočnik, osn. šola Stanko Mlakar, Šenčur la stara šest tednov, se mi je prvič nasmehnila. Zdaj je stara pet mesecev. Ko me zagleda, veselo dviguje glavico, maha z rokami in brca z nogami, dokler je ne vzamem v naročje. Zelo rada se igra z igračami. Najbolj smešna jc pri jedi, ko ji mamica daje zelenjavo ali sadje: vsa se popacka do noska. Hoče jesti vse, kar jemo mi. Ker pa ji ne damo, glasno vpije in cvili. Jaz pa se ji smejim. V naši ulici imajo še tri moje prijateljice "bratce in sestrice. Kadar smo proste, jih peljemo na. sprehod. Ko jih vozimo, vsi gledajo za nami in se smejejo, ker zapiramo pot. Vozimo jih zelo daleč na Očanov travnik ali pa proti Rupi. Sestrico imam zelo rada. Tanja Resman, 4. a r. osn. šole France Prešeren, Kran' Med odmorom Nekateri ie pišejo šolsko nalogo, drugi že berejo Kuri rčk a. Tedaj pozvoni. Reditelji zdrvijo po malico. Ostat-li učenej pripravijo prtičke in pospra'. ijo zvezke in knjige s klopi. Reditelji razdelijo malico. Za malico je kruh z marmelado in kava. Ko pojem, pokličem Karmen, da se greva skupaj sprehajat po hodniku. Gledava risbe in tudi pri ribicah se ustaviva. Ko se , naveličava hoje, se usedeva na radiatorje poleg okna in gledava ven. Taim so otroci, kj se igrajo; vozači čakajo avtobus. I judje hodjjjo po pločnikih in kakšna mamica kupi svojemu sinčku žvečilni gumi v kiosku nasproti šole. Zopet pozvoni in učenci se vsujejo v razrede. Pripravljamo se za pouk, saj bo- vsak čas vstopi učitelj za glasbo. Nataša Herlec, 4. c r. osn. šola Stans Žagar, Kranj SOBOTA - 16. decembra 1972 otroci Poteptana lepota Naša lepotička Tinka priznava med otroki izključno le sosedovega Zdravka, nekaj let starejšega nagajivca svetlih las in živih oči. Sprejema le njegove odločitve in priznanja? njegove besede so edino veljavne in upoštevant. Njegovega nekaj let mlajšega "bratca Janeza dosledno ignorira, dovzetna je le za njegove ugovore. Zadnjič sva ju obiskali, Tinka f novimi rdečimi sponkica-mi v laseh. Na moje neizmerno začudenje se je važno postavila pred Zdravka in še bolj važno rekla: »Dlavko, a nisem lepa?« Zdravko je med intenzivnim žvečenjem malomarno ppkimal, Janez pa se je prezirljivo namrdnil, s . > ' * »Jani, Jani, nd malam te!« je planilo iz nje in spravila bi se nanj, če je ne bi Zdravko zadržal. »Ne smeš!« je odločno branil bratca. »Hudobna sta!« se je začela cmeriti ob razočaranju in spoznanju, da se njen Zdravko ne poteguje zanjo. »Ti si pa sitn'ca,« je mirno menil Zdravko in potegnil Žvečilni gumi kar se je najbolj dalo. Ob teh spodbudnih besedah se je ojunačil Janez in jo potegnil za kitko. »Au, au,« je lovila sapo mala prepirljivka in silila v naročje. »Spet se dereš, sraka, ti se samo dereš, s tabo se ne da igrati!« je pribil Zdravko in pomenljivo obrnil hrbet. Igre je bilo torej še pred začetkom konec, tako kot je bilo v trenutku konec Tinkine lepote. Potegnila je sponkice s kitk, jih vrgla na tla in jezno poteptala. T% C Na novoletnem sejmu razstavlja in prodaja: opremo za vaš dom tekstil in konfekcijo Marija I. iz Kranja — Prilagam vzorec blaga, iz katerega bi rada imela plašč za šolo. Stara sem 19 let, visoka 169 cm in težka 57 kg. Marta — Za vas serh izbrala dva modela. Levi je kombiniran z usnjem ali tekso-nom. Jc v midi dolžini, krojen ob telesu. Zapenja se na levi strani z delom pelerine. Ovratnik in gumbi so usnjeni. Žepi sp všiti. Drugi model je v chanel dolžini. Plašč se zapenja nevidno. Je poloprijetega kroja •s prerezom v prsni višini. Žepi so našiti in se po sredina odprejo z zadrgo. Manjši žep ic tudi na levem rokavu. Ovratnik je večfl in prekrit s krznom. Osnovna šola STANE ŽAGAR KRANJ razpisuje delovno mesto snažilke za nedoločen čas Prijave sprejema svet osnovne šole Stane Žagar Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Otroci potrebujejo gibanje prav tako kot hrano in spanje. Za deževne in piiste dni, ko jih ne puščamo ven, jim lahko spretni očka sestavi iz vrvi in lesenih palic takole zviralo. Obesimo ga kjerkoli v stanovanju, v otroški sobi, med vrata, v predsobi ali kje drugje. Ko ga ne potrebujemo, ga snamemo s kav-lja in spravimo v omaro. Zviralo sestavljajo trije trikotniki iz palic, srednji je največji, zgornji in spodnji pa sta manjša in enaka. Na tri konce vrvi jih namestimo z vozli. Kotiček *a lifutoitcslfe1 cvetja Ko vrt miruje PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Ko na vrtu ni dela, je čas za pridobivanje novega vrtnarskega znanja. Pravi vrtnar se uči predvsem v naravi, ne zanemarja pa tudi izkušenj drugih, saj se je vrtnarsko znanje nabiralo skozi tisočletja. Zato ne bo odveč, če pozimi sežemo po strokovni knjigi. Tuja literatura je zelo mikavna- z barvnimi prilogami — prava paša za oči. V zadnjih letih pa je vedno več domačih ali prevedenih knjig z raznih področij vrtnarstva. Iz knjig se lahko poučimo ne le o gojitvi zelenjave, pač pa o vezanju cvetja, o lončnicah, urejanju vrta, okrasnih rastlinah za vrt ter o vzgoji in obrezovanju sadnega drevja. Če bi hoteli našteti vse, bi zmanjkalo prostora. Vrtnar se marsikaj nauči tudi pri pregledovanju raznih katalogov vrtnarskih podjetij, vendar so naši zelo skromni in se ne morejo primerjati z barvnimi katalogi tujih večjih firm. Tudi domače revije Naš vrt in delno Moj mali svet vam bodo dale odgovor na marsikatero vprašanje. Zimski čas je za prebiranje knjig in revij najprimernejši. Knjige so tudi pri* merno novoletno darilo, s katerim boste razveselili za Vrtnarjenje navdušenega prijatelja ali znanca. V zimskem času.bo tudi Hortikulturno društvo Kranj ♦pri-rcdilo več poljudnih in zanimivih predavanj z raznih področij vrtnarstva, .o katerih vas bomo sproti obveščali tucji v Glasu. Med poletno sezono pa bo društvo prirejalo poučne demonstracije o vezanju cvetja, presajanju in gojitvi rastlin ter tudi kakšno ekskurzijo v vrtnarsko zanimive kraje. Pri nas so taki zgledni objekti arboretum Volčji potok in Botanični vrt v Ljubljani. Vredno si jih je ogledati v vsakem letnem času, čeprav so spomladi najlepši. (^zdravnik Nalezljiva zlatenica (5) Nega in zdravljenje bolnika v bolnici za nas «1 pomembna, pač pa zdravljenje doma in pa skrb za rekonvalescenta, to je bolnika, ki je akutno fazo bolezni prebolel v bolnišnici in prihaja sedaj v domačo oskrbo. Pri tem imamo opraviti s -štirimi problemi: s počitkom, zdravili, dieto in s preprečevanjem širjenja zlatenice. Strogo ležanje je v akutnem obdobju bolezni najvažnejši ukrep. Povečano gibanje v prvih dneh bolezni ne samo podaljša trajanje bolezni in povzroča hujše bolezenske znake, pač pa ima lahko za posledico trajno okvaro jeter ali še kaj hujšega. Ko vidni bolezenski znaki izgine* jo, še ne pomeni, da je bolnik sedaj sposoben z? vse fizične napore. Le krvne preiskave jetrnih funkcij pokažejo ali je bolnik popolnoma ozdravel ali ne. V primerih, ko je bolniku že povrnil apetit in če ni nikakršnih subjektivnih težav, jetrn« preiskave pa še niso zado-oljive, od bolnika ne za' htevamo več strogega lcža-Počasj dovoljujemo je napore, nikakor Pa ne težkega in dolgmraj-nega fizičnega dela. Toda potek okrevanja za vsakega obolelega posameznika* naj bo starejši ali otr0*'. bo določil njegov lečeci zdravnik. dr. Milena Zavrnik pediater Timijan . Timijan je dišavnica doffl' iz južne Evrope. Gojimo & kot enoletno rastlino ali ^ tajnico na vrtovih. .Upor^' Uamo sveže in pa i is tke in vršičke. Timijan i'*T močan vonj in okus po ctoi"^ nib oljih, kijih vsebuje. W& tudi nekaj tanina in grenk'_ snovi. Jedem ga zato dodfn mo prav malo. Navadno v\ dodajamo pečenkam, m**^ pikantnih omakah in mar"1 dah. Podobno kot satraj * dodajamo v grahpve in il love jedi in h konserviram , kumaram. Skupaj z nom ga dodajamo krvavic^ in jetrnim klobasam ,n..rn^ nim paštetam. Iz tinU*M pripravljamo tudi čaj, P1,c^ Pa ga pri bronhialnem ka* j j" in pri prebavnih tnotn^ m TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ ugodnih triglav in pižame cenah v p Nudimo vam zimske spalne srajce iz flanele in kosmatega pofycrepa po rodajalnah v Kranju. Kamniku in Tržiču S i VELETRGOVINA VILA decembrom smo spet začeli s ČNO PRODAJO v potrošniškem centru BITNJE Priporočamo se za nakup! Veletrgovina ŽIVILA Kranj Presktbite si pravočasno gradbeni material LJUBLJANSKE OPEKARNE Obveščamo vse graditelje m ostale intereseiste, da bodo imele na voljo v*e opečne Izdelke preko zime. V industrijski prodajalni je na voljo tudi ves gradbeni material Vse informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon št. 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko Andrej SMOLEJ, Kranj —■ Nazorjeva 4 (poleg nebotičnika), telefon 23-138, KZ Bled, telefon št. 77-425. Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava Novoletna voščila za boj proti raku Poziv zamudnikom Že štiri leta i posa meznikov Skupna voščila smo nato objavili na vidnem mestu v Letos bomo objavili ta voščila na vidnem mestu w vseh slovenskih dnevnikih in tednikih. Najmanjši prispevek za eno objavo v enem časopisu je 506 din za delovno skupnost oziroma 100 din za posameznika. Zadnji rok /.a zamudnike je nepreklicno 18. decerriber 1972. Vsem darovalcem že vnaprej iskrena hvala! DRUŠTVO SRS ZA BOJ FROTI RAKU IN SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INSTITUTA V LJUEOAN1 611C5 LJUEAJANA, pp. 25 Id.-- 322 862 od 8. do 14. ure Žiro: 5016D-67&49189 Gostilna Blažun, Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) obvešča cenjene goste, da sprejema rezervacije za silvestrovanje. Prijavite se osebno. Postreženi boste z bogatim siivestr-skim menujem in pijačo. Cenjene potrošnike obveščamo, da smo odprli novo industrijsko prodajalno v Kranju, Staneta Žagarja 48 (na Primskovein — križišče cest Jezersko—Brnik). Prodajamo žensko volneno blago v najnovejših modnih vzorcih in volnene odeje s tovarniškimi napakami po zelo ugodnih cenah. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 18. ure v sobotah od 7. do 12. ure Vljudno vabljeni! Tekstilna tovarna SUKNO ZAPUŽE p. Begunje malt oglasi PRODAM Prodam KRAVO za zakol. Trnje 4, Skofja Loka 6432 Prodam mlado KRAVO, brejo pet mesecev in hlevski GNOJ. Eržen, Pungart 9,škof-Ja Loka 6433 Prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Cadež, Cesta kokrškega odreda 17/b, Kranj 6436 Prodam mlado KRAVO po teletu. Breg 15, Preddvor 6439 Ugodno prodam PLINSKO PEC, mladega VOLCJAKA, GRAMOFON in ASIMIL PLOŠČE za učenje nemščine. Pri-•tov Bogdan, Vrba 18 6440 Poceni prodam malo rabljeno nerjavečo POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, HLADILNIK, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in DELOVNI PULT Bozovičar, Trata 1, Skofja Loka 6462 Prodam skoraj nov STROJ ra popravilo ženskih nogavic. Hirci Štefan, Gorica 14, Radovljica 6463 Prodam tri PRAŠIČKE, težke po 50 kg. Luže 2, Šenčur 6464 Prodam KRAVO s teletom. Sr. Bitnje 6 6465 Prodam mladega plemenskega VOLA (zna delno voziti) in dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Gole, Višelnica 15 nad Gorjam i 6466 Prodam OVCO z jagnjetom. Jane Janez, Ziganja vas 46, Tržič 6467 Prodam 1000-litrski SOD za gnojnico. Luže 6 6468 Prodam KRAVO s teličkom. Trboje 53, Smlednik 6469 Prodam plemenskega VOLA. Srednja Bela 4, Preddvor 6470 Prodam dobro ohranjen flobok OTROŠKI VOZIČEK za 400 din. Vrhovšek Tinka, Prebačevo 71 6471 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Bašelj Franc, Kidričeva 17, Kranj 6472 Nujno prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, kuhinjsko KREDENCO, POLKAVC, PLE-TILNI STROJ svviss magic in STROJ za previjanje volne. Ilijevski, šorlijeva 4, Kranj Prodam 8 m3 suhih borovih DRV. Šenčur, Pipanova 18 Prodam mlado KRAVO. Sp. Brnik 60 6475 Prodam OSTREŠJE za drvarnico, dolgo 9 m. Golobrdo 27. Medvode 6476 Prodam kompjet CIRKU-LARKO z motorjem in mizarsko mizo. Bukovica 20. Vodi- OBVESTILO! Cenjene stranke obveščamo, da do 23. decembra 1972 ne bomo izdajali in menjali žit, zaradi bolezni. 2ITOPROMET SENTA, skladišče KRANJ. Prodam TRAKTOR valpa-dane 24 KM. Dovje 40 6478 Ugodno prodam TELEVIZIJO RIZ. Kokrica, Okorno-va 6 6479 Prodam 650 kg težkega delovnega VOLA. Markelj Vinko, škovine 1, Železniki 6480 Prodam malo rabljene komplet SMUČI 205 cm in otroške SANKE. Tomac, Kidričeva 57, Kranj 6481 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tupaliče 8, Preddvor 6482 Prodam šest mesecev starega VOLCJAKA. Mlinar, Papirnica 7, Skofja Loka 6483 Prodam 60 suhih smrekovih LAT (rimeljnov) in KAMIN emo 5. Naslov v oglasnem oddelku 6484 Prodam SLAMOREZNICO na ročni pogon in dvodelna železna VRTNA VRATA 3,50X 1,20 m. Sp. Duplje 51 6485 Poceni prodam skoraj nov KAMIN z vrati, škofic Jože, Mlaka 33a, Kranj 6486 Poceni prodam TELEVIZOR. Soklič, šorlijeva 8J Kranj 6487 Prodam tri PRAŠIČE, težke od 60 do 70 kg. Lahovče 47, Cerklje 6488 Prodam KONJA. Breg 19, Preddvor 6489 Poceni prodam dve rabljeni SAMOKOLNICI, ŠTEDILNIK na trdo gorivo gorenje, DIVAN in HIDRAVLIČNI CILINDER premera 90 mm. Zg. Bitnje 136 (pri Puškami) 6490 Prodam PRAŠIČA za zakol. Lahovče 50 5689 Prodam smrekove in ma-cesnove PLOHE. Pšata 3, Cerklje 5690 Prodam dve KRAVI s tretjim teletom ter TELICO in BIKA, stara eno leto. Razgledna cesta 14, Bled — Rečica 5691 Prodam KRAVO in TELICO, ki bosta januarja teleti:li. Lancovo 40, Radovljica 5692 Prodam ZREBETA. Dolar, Vrba, Žirovnica 5693 Prodam SLUŠNI APARAT USA. Telefon 85-000. Naslov v oglasnem oddelku 5694 Prodam plemenskega vu-LA. Fajfar Janez, Rupa 13, Kranj 5695 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR. Ogled vsak dan v večernih urah. Rebolj Stane, Koroška cesta 16/1 (Pokojninski zavod), Kranj 5696 Prodam dva mlada KONJA. Pivka 15, Naklo 5697 Prodam drobni KROMPIR. Voglje 95 5698 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kos, Moša Pijade 5, Kranj 5699 Prodam 4 m suhih DRV. Naslov v oglasnem oddelku Prodam dve hrastovi KLADI 1 x 1 m in težkega PRAŠIČA za zakol. Bašelj 20, Preddvor 5701 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 50 do 60 kg. Podobnik Janez, Globoko 8, Radovljica 5702 Prodam KRAVO po teletu. Bodešče 11, Bled 5728 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na drva, moško in žensko KOLO, ZIMSKE GUME 5-60-13 in GUMO za tovorno voziilo (enajstko), razno ORODJE za tovorna vozila, vodni HLADILNIK za MAN tip 770, letnik 60, »CERADO« za tovorno vozilo, ročno KOSILNICO, več delov POHIŠTVA SPALNICE, POMIVALNO MIZO, dva hidravlična DVIGALA (5-tonska) in PRALNI STROJ naonis. Zevnik, Hrast, je 123, Kranj 5703 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Zadraga 17, Duplje Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Jama 27, Kranj 5704 Prodam šest PRAŠIČKOV, starih sedem tednov. Dvorska vas 16, Begunje 5705 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Praprotna Polica 15, Cerklje 5706 Prodam 16 mesecev starega BIKA. Tenetiše 33 5707 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Kranj, Jezerska cesta 67 '5708 Prodam mlado, težko KRAVO, brejo sedem mesecev, štiri mesece starega BIKA in 100 LETEV. Ljubno 76, Pod-nart 5709 Prodam nov ŠIVALNI STROJ znamke princess. Kranj, Smledniška 23 5710 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 150 kg. Cirče 36, Kranj 5711 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cesta na Klanec 5, Kranj 5712 Prodam diatonično HAR. MONIKO. Galičič, Stara Loka 48, Skofja Loka 5713 Prodam več m^ suhih smrekovih, borovih in hrastovih PLOHOV ter DESK in 200 kg težko SVINJO. Zalog 49, Cerklje 5676 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 74 5677 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Vopovlje 15, Cerklje 5678 Prodam PRAŠIČA. Nasovče 13, Komenda 5679 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, Sp. Brnik 26 5680 Prodam REPO za krmo. Zalog 34, Cerklje 5681 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dvorje 28 5682 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Cešnjevek 28, Cerklje 5683 Prodam 200 kg težkega mesnatega PRAŠIČA. Zg. Brnik 60 5684 Prodam SOD za gnojnico in PRIKOLICO za moped. Poženik 16, Cerklje 5685 Prodam PRAŠIČA za zakol. Dvorje 40 5686 Prodam domačo KAŠO in FIŽOL. Lahovče 64 5687 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 20 5688 Prodam dva stara KIPA s podstavki. Informacije na telefon 85-721 Skofja Loka 5727 STANOVANJA Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE ali večjo sobo v Kranju ali bližnji okolici. Plačata dobro. Colja, Planina 37, Kranj 5722 Mlada zakonca, brez otrok, zaposlena, iščeta GARSONJERO ali opremljeno SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici. Lukač, SGP Projekt, Kranj, Nazorjcva 1 6501 ZAPOSLITVE Sprejmem starejšega inteligentnega gospoda v vso oskrbo. Ponudbe poslati pod »soliden« 6502 Za pomoč v gospodinjstvu oddam sobo. Dogovor po 15. uri. Osterman, Kranj, Ulica 31. divizije 56 6503 V varstvo vzamem otroka. Vprašati na telefon 23-867 6504 Fant išče kakršnokoli zaposlitev za štiri mesece. Šofer A in B kategorije. Naslov,v oglasnem oddelku 5723 KUPIM Kupim rabljeno GOSTINSKO OPREMO. Ličof Jožica, Zg. Gorje 66 6442 Kupim rabljen 100-litrski MEŠALEC. Naslov v oglasnem oddelku 6491 Kupim dobro ohranjeno gostilniško TOČILNO MIZO, veliko okrog 2 m. Navedite zadnjo ceno. Edo Rostohar, Ribno 48, Blanca 6492 Kupim dobro ohranjen TRAKTOR ferguson. Košnik Peter, Jezerska cesta 65, Kranj 5714 Kupim 500 do 600 kvadrof za zidavo garaže (velikosti 25 do 30) in 100- do 200-litrske SODE. Banič, Zbilje 4, Medvode 5715 POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Cerkelj. Cevka, Sidraž 5, Cerklje 5725 Kupi m sončno STANOVANJE ali manjšo HIŠO ali ZAZIDLJIVO PARCELO. Ponudbe poslati pod »Delno plačam v DM« 5724 MOTORNA VOZILA Ugodno prodam RENAULT 10, letnik 1966. Ogled vsak dan. Bohinc Janez, kleparstvo Radovljica 6348 Prodam dobro ohranjen FIAT 125, letnik 1969. Informacije na telefon 21-123 ali 23-771 Kranj 6452 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, nova izvedba. Hraše 7, Smlednik, telefon 061 71-382 6456 Ugodno prodam FIAT 124, letnik 1969. Ogled vsako popoldne. Kidričeva 5, Skofja Loka 6493 Prodam FIAT 750, letnik 1966. Poljšica 18, Podnart 6494, Prodam VW hrošč, letnik 1967. Poljšica 3, Podnart 6495 Poceni prodam TAM 2000 in PEC KOPERSBUSCH. Aljan-čič, Bistrica 39, Tržič 6496 Prodam GARAŽO za nebotičnikom (srednja etaža). Telefon 23-937 popoldne 6497 Prodam AVTO »žiguli«, letnik 1971. Vaše 19, Medvode 6498 Oddam GARAŽO za fiat 750. Stražiška 39, Kranj 6500 Prodam AMI 6 brcak, avg. 1968. Možnost delnega plačila s kreditom. Prusnik, Britof 73, telefon 22-402 5716 Zahvala Ob težki izgubi našega dobrega, skrbnega moža, očeta, brata, strica, tasta in starega očeta Franca Ši upokojenca sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam ob tem težkem trenutku priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, še posebno zahvalo smo dolžni dr. Majiču z Golnika, organizaciji ZB Orehek-Drulovka, tov. Petru Bajžlju za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu Tekstilnega centra, Predilnici skofja Loka, občinskemu odboru RK Kranj, župniku z Brega ob Savi in družini Ažman. Žalujoči: žena Julka, hčerki Marija in Anica z družinama ter drugo sorodstvo Orehek, Železniki, 11. decembra 1972 S^BOTA * 16. decembra 1972 Ugcdno prodam FIAT 750, Jetnik 1969. Informacije na telefon 22-980 6499 Prodam BMC — MG 1300 Salon, tip 70. Mežek, Kidriče-Va 36, Kranj 5717 Prodam FIAT 750, gencral-to obnovljen in dobre* ohra-nien, letnik 1962. Cena po dogovoru. Ogled po možnosti v soboto. Cof, Cesta 1. maja 9, Kr*nj, telefon 21-191 Prodam FIAT 750, letnik 1968 v dobrem stanju. Zg,/ Brnik 41 5719 Prodam FIAT 1100 R, letnik 1968. Zalog 83, Cerklje 5720 Prodam avto RENAULT, letnik 1965 v nevoznem stanju, tudi.po delih. Ogled samo ob nedeljah. Kepic, Pra-protna Polica 30, Cerklje 5721 OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik SPILER, Gradniko-va 9. RADOVLJICA, telefon 064 75-610. Pišite, pridem na dom 5427 Zahvala Ob smrti našega očeta Alojzija Ermana bivšega taksista in vrtnarja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so la spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebna zahvala pevcem in g. župniku za spremstvo. Žalujoči: hčerke Pavla, Julka z možem in Karla z otroci Kranj, 8. decembra 1972 Zapustila nas je ljuba sestra in teta Marta Bren Pokopali smo jo v petek, 15. decembra, v Kranju. Kranj, 16. decembra 1972 Žalujoči: sestri Marja in Jelka, brata Ciril in Pavel z družinami Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica Janeza Jamnika Udovčkovega ata iz Pungerta sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje in ga v tako lepem številu pospremili v njegov Poslednji dom. Iskrena hvala tudi dr. Bračkovi za njeno požrtvovalno in dolgotrajno zdravljenje, sind. podr. in delovnim kolektivom Kroj, Odeja in LTH, fB Puštal ter tov: Hriberniku Jerneju za poslovilne besede ob odprtem grobu ln za zadnje spremstvo č. duhovščini. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: sinovi France, Blaž, hčerke Marinka, Leneka, Rezka, Ivanka, bratje in sestre Sora, Pungert, Skofja Loka, Celovec, 14. decembra 1972 Zahvala Ob boleči izgubi naše nepozabne žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Hočevar roj Biažič Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkem trenutku izrazili sožalje ln 2 nami sočustvovali, počastili njen spomin in jo v tako velikem številu ?Premili na njeni zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo dr. Žgajnafju, sestri ^aJdi, duhovščini, pevcem z Bele, sosedom, sorodnikom in znancem. Žalujoči: mož Franc, sin Ivan, hčerke Mirni, Eli in Olga z družinami, mama Marija, brata Tone in Janez ^ .z družinama ter drugo sorodstvo Preddvor, 12. decembra 1972 Obveščamo vse, ki bodo v zimski sezoni 1972/1973 sekali ali izkopavali OREHOVA DREVESA, da ponovno odkupujem tovrstno hlodovino (furnirske in žagarske) ter da -pred razkosanjem debla dajem na kraju samem strokovna navodila. Omenjeno hlodovino bo kupila, plačala in odpeljala renomirana lesna industrija za potrebe svojega furnirskega obrata. Cene hlodovine so visoke, ker ni posredništva prek nobene organizacije. Obračajte se za vse potrebno pismeno ali osebno na moj naslov: Finžgar Ivan, Verje 7 B, 61215 Medvode 5428 IZGUBLJENO Našel sem pony kolo rumene barve. Dobi se v Stari Loki 8, skofja Loka 6506 Od trgovine Elita do Tapetništva v Kranju izgubljeno ročno uro vrnite ali sporočite naslov Žontarju, Naklo 158 6507 "/PRIREDITVE MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 13. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel TIGER. Vljudno vabljeni! 5430 ANSAMBEL prost za silve-strovo. Slivnik Elmont, Bled, Cankarjeva 1 6508 MLADINSKI AKTIV POD-LJUBELJ priredi v sobuto, 16. decembra, ob 20. uri MLADINSKI PLES v dvorani v Podljubelju. Igra ansambel UTRINKI. Vljudno vabljeni!* 5675 MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 5674 Mladinski aktiv DUPLJE priredi v nedeljo, 17. 12. 1972, ob 17. uri mladinski ples. Igra ansambel UTRINKI. Gostuje METKA MOČNIK. Av-tobusne zveze dobre. OSTALO Vabim dekle, da preživi z menoj silvestrovo in novoletne praznike. Sem Gorenjec, 30 let, izobražen, dobro situiran. Ponudbe poslati pod »Skupna sreča ni le eno leto«. Slika zaželena 5726 OBRTNIŠKI PROSTOR (okrog 28 m2, sanitarije, trofazna električna' napeljava, centralno ogrevan) dam v najem* na Kokrici. A. Cebulj, Kokrica, Kuratova 28 (naselje Jelovica), Kranj 6505 I 3 o 2 ni a trgovina — proizvodnja Kamnik, Zaprice 15 Nudimo 5 % novoletni popust pri prodaji za gotovino nad 10000 din do 30. decembra 1972 v naših poslovalnicah Novotehna telefon 831-404 Želczninp telefon 831-444 Merkur telefon 831-428 za naslednje izdelke: pralni stroji, hladilniki, mopedi, kolesa, šivaL ni stroji, radio in TV aparati, gospodinjski strojčki in pripomočki, sanitarna keramika, obložne ploščice, barve, laki ter drug instalacijski material. STALNO IMAMO NA ZALOGI PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO TIP »STADLER« Podjetja, ustanove: Nudimo blago za novoletna darila s posebnim popustom . Informacije: telefon štev. 831-349 ali 831-387 Priporočamo obisk tudi ostalih naših poslovalnic VSEM OBČANOM KAMNIKA, OKOLICE IN GORENJSKE BELIMO MNOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU ^973 Dva ropa pri Sv. Barbari NENADOMA PRED AVTO * V torek, 12. decembra, popoldne je v Frankovem naselju v Škof j i Loki pri hiši št. 8 nenadoma pritekel z desne strani pred avtomobil Jožeta Završana iz škofje Loke sedemletni Janez Krmclj. Kljub zaviranju je avtomobil dečka zadel. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI ' V četrtek, 14. decembra, ob sedmi uri zjutraj je v Šenčurju v križišču Pipanove, Kranjske in Gasilske ceste prišlo do prometne nezgode. Voznik osebnega avtomobila Antdh Kepic iz Šenčurja jc zavijal v levo, pri tem pa je izsilil prednost pred voznikom mopeda Ivanom Roprctom s Praprotne police. Pri trčenju je bil Ivan Ropret huje ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. ZADEL PEŠCA V četrtek, 14. decembra, nekaj pred osmo uro zvečer se je v Lescah pripetila prometna nezgoda. Hija Markovič iz Lesc je hodil proti domu po desni strani ceste, pa še zanašalo ga jc. Za njim je pripeljal v osebnem avtomobilu voznik Srečko Ravtar iz Lesc, ki zaradi srečanja z vozilom, ki -ni zasenčilo luči, pešca ni mogel pravočasno opaziti. Kljub zaviranju ga je zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega pešca so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. Sv. Barbaro je treba poiskati na zemljevidu v merilu 1 : 100.000, tako majhna vas je. Do nje vodi pot po dolnil Hrastnice, od škofje Loke proti jugu, v smeri Polhovega Gradca. Krajevni leksikon Slovenije'navaja, da jc to naselje samotnih kmetij razloženo po prisojnih bregeh in policah od Srednje Hrastnice in Tošča. Vasica je tudi etnografsko zanimiva, znana Pa je tudi po dogqdkh iz NOB. Zdaj so ljudje na teh samotnih kmečkih domačijah, ki so ponekod tako na samem, da je do soseda deset ali petnajst minut ali tudi do pol ure hoda, prestrašeni. Kaj bi ne bili. Konec oktobra in v začetku decembra letos sta dve domačiji pri Sv. Barbari obiskala kriminalca, ali pa jih je bilo mogoče več, kdo ve. Rop je bil v obeh primerih skoraj enak, po svo. ji drznosti pa je prav osupljiv. onovna sodba Okrožno sodišče v Kranju je 25. oktobra letos ponovno spoznalo za krivega Jurija Bizjaka, ekonomista iz Loke pri Tržiču, da je z vožnjo proti določilom L, 2. in 3. odstavka 12. člena 1. odstavka 25. člena temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa in 1. odstavka 9. člena pravilnika o pravilih cestnega prometa iz malomarnosti tako ogrozil javni promet na cesti, da je imelo njegovo ravnanje za posledico smrt dveh oseb. Obloženi Jurij Bizjak je 23. avgusta 1970 okoli 20.30 vozil po cesti I/l od Ljubelja proti Tržiču pod vplivom alkohola, s kratkimi lučmi in tudi prehitro, zato. ni pravočasno opazil Janeza Carmana in Jožeta Kavarja, ki sla z leve strani proti desni prečkala cesto. Avtomobil je oba pešča zbil, tako da je Janez Carman takoj po nesreči umrl, Jože Kavar pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Sodišče je zato obtoženega Jurija Bizjaka obsodHo na leto in osem mesecev Strogega zapora. Okrožno sodišče v Kranju je Jurija Bizjaka spoznalo za krivega te prometne nesreče že s sodbo z dne 30. 3. 1971 ln ga obsodilo na dve leti strogega zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja za pet let. Vrhovno sodišče SRS je na pritožbo zagovornika obtoženca sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Po mnenju pritožbe naj bi sodišče napačno uporabilo in razlagalo cestno prometne predpise 12. in 25. člena temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa Hi 9. člena pravilnika o pravilih cestnega prometa. Cesta na Ljubelj je rezervirana samo za promet za motorna vozila, zato naj bi po mnenju pritožbe predstavljala pešca na cesti, kjer je promet za pešce prepovedan, za obtoženca presenečenje in nepredvideno oviro. Sodišče v obnovljenem postopku navaja stališče glede kategorije omenjene ceste in prometnega režima na njej in ponovno poudarja, kar je razvidno iz zapisnika o rekonstrukciji, da cesto na kritičnem mestu uporabljajo pešci in kolesarji. Tik pred nesrečo, točneje 44 metrov pred usodnim trčenjem v oba pešca, se je obtoženi voznik srečaval z nekim avtomobilom, zato je imel prižgane kratke luči. Sodišče je sledilo mnenju sodnega izvedenca, da bi obtoženec, če bi neposredno po srečanju prižgal dolge luči, imel dovolj'časa in prostora za primerno in tudi uspešno reakcijo. Obtoženec pa jc, ko je v danih razmerah vozil 80 kilometrov na uro z zasenčenimi lučmi, vozil prehitro. Po mnenju sodišča v danih razmerah in na razdalji 44 m pešec na cesti, ko je že skoraj uspel preko, za voznika ne more predstavljati presenečenje. Na voljo je bilo po mnenju sodišča dovolj- časa za pravočasno zaznavo ovire in za primerno reakcijo. Ker pa je bil i obtoženec takrat pod vplivom alkohola, so bile njegove reakcij3 v kritičnem trenutku v na«T>rot!u s nra- vili previdne in varne vožnje. Sodišče je mnenja, da bi obtoženec, ki ima sicer veliko vozniških Izkušenj, gotovo ukrepal pravilno, če ne bi bil vinjen. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja, da je bilo storjeno v vinjenem stanju in da je bil obtoženi doslej že trikrat kaznovan -pred sodnikom za prekrške zaradi vožnje v vinjenem stanju. Kot olajšilne okoliščine pa je upoštevalo njegovo delno priznanje in sodno nekaznovanost. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za pet let. Zakonca Florjan sta premišljevala več kot štirinajst dni preden sta povedala, kaj se je pripetilo nekaj pred polnočjo 30. oktobra letos. Njuna hiša je kot skoraj večina hiš pri Sv. Barbari postavljena v breg, tako da se zadnja stran hiše skoraj spaja z bregom, streha pa sega le 70 cm -od tal. Prav zato sta neznanca tiste noči skozi streho vdrla v njuno hišo in v zgornji izbi vse razmetala, ker sta iskala denar. Zakonca Florjan živita sama. Tiste noči sta se odpravila k počitku dokaj pozno, nekaj pred polnočjo. Prej nista opazila, da bi kdo hodil po hiši, zbudila sta se šele zaradi močnega udarca z vilami po polknu in zaradi žven-ketanja razbitega' stekla. Neznanca nista našla v gornji izbi ničesar, zato sta od zunaj razbila steklo na oknu hiše, kjer sta oba stara zakonca spala. Po hiši je zaplesal stožec močne svetilke, s katero je eden od roparjev osvetlil gospodarja. Zahteval je denar. Gospodar pa je zanikal, da bi ga kaj imel. Zdaj je neznanec začel groziti in da bi nazorno pokazal, da resno misli, je njegov pajdaš zunaj ustrelil z nekim orožjem. Ali je bilo to strelno orožje ali samo strašimo, se zdaj še ne ve. Neznanec je zakoncema zagrozil, da ju bo ubil, če ne dobi takoj denarja. Ropar je vsekakor mislil resno, zato je gospodar Božnar stopil do stenske ure, kjer sta z ženo imela 800 din spravljenih za ozimnico. Denar je položil na okensko polico kot je ropar zahteval, medtem pa mu je oni ves čas svetil v obraz, da ga ne bi mogel videti. Neznanec pa je nato še zahteval denar. Ker pa ga v hiši res ni bilo več, sta odnehala in še zagrozila, da ju bosta ubila, če bosta o nočnem dogodku karkoli povedala, ali pa zažgala hišo. VlamBjal je v avtomobile Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 24-Ietnega Jožeta Matuša iz Kranja, nekvalificiranega delavca brez zaposlitve na leto in osem mesecev strogega zapora. Jože Matuš je bil brez dela že od aprila letos. Poleti se je naselil pri znancu, ki je doma prav tako v Dolencih pri ša-lovcih. Tu jc imel stanovanje in hrano. Ker pa je bil brez deparja, se je domislil, da bi prišel do denarja z vlomi v avtbmobile. Tako je v začetku avgusta letos v Ribičevem lazu v Bohinjski Bistrici iz zaklenjenega osebnega avtomobila znamke volksvvagen last Gise Schniiirer vzel avtomobilski radijski sprejemnik, vreden 1500 din, ter dežnik in odejo. V avtomobil pa je prišel tako, da je prerezal platneno streho vozila in razbil steklo na vratih. Vse te predmete so pri obtožencu kosneje našli. Jože Matuš pa ima na vesti še en vlom v avtomobil. Konec junija letos je vlomil v zastavo 750 v Kranju. Iz prtljažnika je vzel rezervno kolo in kompletno avtomobilsko orodje, vse skupaj v vrednosti 350 din. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo težo kaznivih dejanj, da je bil obtoženec zaradi podobnega dejanja že v postopku, da je dlje časa živel v brezdelju in da je vrednost ukradenih stvari v prvem primeru precejšnja. Kot olajšilne okoliščine pa je sodišče upoštevalo obtoženčevo priznanje in p» njegovo mladost. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo še k?zen sedmih mescev zapora, na katero ga je obsodilo z .radi kaznivega dejanja tatvine občinsko sodišče v Kranju. Medlem ko so se kranjski kriminalisti in škofjeloški miličniki ukvarjald s pravkar opisanim ropom, pa sta >ie" znanca, ^vzemimo, da sta bila ista in da sta bila res samo dva, znova zašla k Sv. Barbari in "z enakim namenom kot pred mesecem dni. Izbra-la sta samotno hišo Andreja Kreka. Hiša je stara, stoji v bregu in je enonadstropna, vsa okna pa so zamrežena 1 železnimi križi. Družina; oče Andrej, žena Anica in hči Marija so- se pozno odpravil* spat. Polegli so po topli pe# v hiši. Morda so spali kak8 pol ure, ko se je z žvenketom sesulo okno, najbližje vhodnim vratom. Gospodar je skočil s peči, obsvetila pa ga ie močna svetloba ročne sve'''" ke. Nekdo je zunaj prislonil lestev, da je dosegel kake 2' 3 metre visoko okno hiše-Hči Marija je kasneje POV1:' dala preiskovalcem, da je ',l ropar zamaskiran z nekakšno ruto aH šalom. Zahteval ie\ denar, sicer bo ustrelil ženo in zažgal hlev in hišo. Povedal je še, da ima že priprl'' Ijeno butaro, polito z bencinom. Gospodarju je dal i** minut časa, da se je odločil- . Zaradi groženj ni kazalo drugega, kot da je Andrej Kre* stopil v kamro, vzel 900 din in jih kot je zahieval ropa* položil na oke.-.sko polico. Medtem mu je ropar svetil 3 svetilko v obraz. Takoj nato je oni zunaj zahteval še 4000 din, sicer bo hišo zažgal. Go* ( spodar mu je odvrnil, da m*" ma denarja in naj kar zaz&f' Ropar je uvide!, da denarja v hiši nI več. še naprej pa 3C ubogim ljudem grozil in cd° zahteval, naj se postavijo °^ peči, da jih bo vse posneli'-Domači so vedeli, da se nC šali, saj so že v začetku & šali strel, domača hči pa a**° še vprašanje, če je šc kaj P3' tronov. Nato sta se neznan^ še nekaj časa pomenkoval* zunaj in končno odšla. Krekovi pa so zjutraj o nočne'1* nii-li dogodku obvestili postajo lice. Za sedaj o predrzni roparjih šc ni nič znaneg3' morda le to, da sta govoril* v loškem narečju. L. M- Cenjenim strankam sporočamo, da smo zlatarsko delavnico LEVIČNIK preselili na Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) CE ŽELITE HITRIH USLUG, NAS OBIŠČITE Smučarski koledar V inozemstvu se je s prvimi tekmovanji že začela nova smučarska sezona. Zaradi pomanjkanja snega na naših smučiščih pa se bo pri nas začela letos nekoliko kasneje kot ponavadi. V letošnji zimi bo od večjih mednarodnih .tekmovanj v svetu na sporedu le svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki bo marca v Obcrštdprfu. Glavna mednarodna tekmovanja na naših tleh bodo tudi v tej sezoni osredotočena na prvo polovico januarja, ko bo najprej na sporedu na Pohorju tekmovanje za Zlato lisico (žensko FIS-I A tekmovanje), nato bo v Bohinju tradicionalno tekmovanje tekačev, nakar bo sledila skakalna turneja Treh dežel, ki se bo letos končala -v Mariboru. V dolini pod Poncami pa bo v tej zimi tradicionalno tekmovanje za Poldov memorial zadnjo nedeljo v marcu. Danes objavljamo koledar smučarskih prireditev v skokih. Skaka!-Datum Kraj Vrsta tekmovanja niča Kategorije Kategorizacija DECEMBER 23. Logatec meddrušt veno 20, 30 st. in ml. pionirji K Mislinja meddruštveno 20 st. in ml. pionirji 24. Logatec meddruštveno 50 st. in ml. mladinci K 30. Sebenje meddruštveno 45, 20 st. in ml. pionirji K 31. Planica ' meddruštveno 60 člani, st. in ml. m'adinci JANUAR 7. Ljubljana meddruštveno 50 člani in st. mladinci K Dol meddruštveno 50 člani in mladinci 14. Maribor mednarodno 70 člani in st. mladine! Kropa meddruštveno 35 člani in mladinci K Pol jane meddruštveno 35; 20 st. in ml. pionirji K 14. Ihan meddruštveno 45 člani in si. mlad nei Andraž meddruštveno 50 člani in st. mladinci K Mirna meddruštveno 40 člani in m!ad:nej 19. Kisovec . meddruštveno 40 člani in mladinci 20. Sebenje meddruštveno 45 člani ;n mladinci 21. Kranj mednarodno 50 člani in mladinci K Velenje . meddruštveno 45 člani in mladinci K Pohorje meddruštveno 30 član; in mladinci 27. Ljubljana prvenstvo SRS 20 ml. pionirji K 28. Ljubljana prvenstvo SRS 30 st. pionirji ' K Sebenje prvenstvo SRS 45 ' ml. mladinci K Mislinja prvenstvo SRS 65 st. mladnei K 2iri prvenstvo SRS 65 člani K FEBRUAR 3. Besnica meddruštveno 25 st. in ml. pionirji K Jahorina prvenstvo SFRJ 30 st. in ml. pionirji K 8. občinska šolska prvenstva po vsej Sloveniji 11. Kranj prvenstvo SFRJ 50 ml. mladinci K Delnice prvenstvo SFRJ 65 st. mladinci in člani K 17. Kranj-Bistrica meddruštveno 20 st. in m}, pionirji K 18. Poljane meddruštveno 20, 30 st. in ml. pionirji K Lokve m eu d ruš t ve no 35 st. in ml. mladinci K Mislinja medd ruštveno 65 člani in st. mladinci K 25. Ljubljana prvenstvo. 25, 35 mladinci in pionirji K planiških šol Logatec prvenstvo SFRJ 80 člani K Ljubno ' meddruštveno 50 člani in mladinci MAREC li. Planica meddruštveno 60 člani in mladinci K 25. Planica Poldov memorial 120 člani K GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Cesta talcev 7 (Klanec) Za silvestrovanje zaposlimo tri- do petčlanski ansambel, ki izvaja domačo in moderno glasbo. Interesenti naj se javijo osebno glede dogovora. V dveh letih nad 1300 tekem Tovarr. i klobukov Šešir Skofja Loka sprejme takoj dve čistilki. Prijave sprejema tajništvo do 31. decembra. V sredo je bila v Kranju 20. redna konferenca nogometne podzveze za Gorenjsko. Iz poročila je bilo razvidno, da je ob 50-letnie: nogometa v Jugoslaviji dobila odlikovanje (zlato medaljo) tudi noctometi' i podzveza za Gorenjsko, in to za resno in požrtvovalno delo pri razvoju in širjenju nogometa na Gorenjskem. V zadnjih dveh letih je bilo na Gure:i jskem odigranih 1337 tekem, b igralcev jc bilo kaznovanih z opominom, 17 z ukorom, .130 igralcev pa je prejelo prepoved igranja na 215 prvenstvenih tekmah, 4 igralci pa ne smejo nastopati 17,5 neteči, 2 pa sta bila diskvalificirana. Na Gorenjskem je tienutno i l ■..''s! riianih 730 nogometašev', 11 klubov, 4 aktivi in 4 sek- cije. Poročilo je zelo kriiično ocenilo organizacijo tekem v posameznih krajih. Zlasti so posamezni klubi slaoo pripravljali igrišča, tako da je bilo več pritožb od gostujočih klubov. Velik uspeh v minulih dveh letih je zabeležil gorenjski nogomet v mladinskih in pior r-skih konkureneah. Tako sta bili obe reprezentanci po enkrat slovenski prvak. V «em obdobju pa so ustanovili *u-di trenersko organizacijo, ki mora v prihodnje še bolj zaživeti. V razpravi so številni Jele-gati predlagah, da bi področje podzveze razširili in vkl;u-čilrv gorenjsko ligo še sk pe iz Kamnika, Domžal in Medvod, kar bi tekmovanje pocenilo in poprestrilo. Jutri otvoritev smučarske sezone Prvi bodo startat tekači V nedeljo ob 9. uri bo na Pokljuki prvo uradno tekmovanje smučarjev v novi sezoni. V boj se bodo pognali najprej tekači. Ostale predvidene prireditve, ki so bile načrtovane v koledarju smučarske zveze Slovenije za jutrišnjo nedeljo v alpskih disciplinah in skokih, pa bodo odpadle, ker ni v nižinah in posameznih smučarskih središčih dovolj snega. Na Pokljuki bo na sporedu tradicionalno tekmovanje za memorial Prešernove brigade, ki obuja spomin na 79 partizanov tretjega bataljona Prešernove brigade, ki so padli decembra 1943 na iiorenjskem. Tekmovali bodo v vseh kategorijah. Najbolj pomembno bo tekmovanje za člane' saj bo to prva uradna preizkušnja za ugotovitev forme naših najboljših tekačev pred bližnjimi mednarodnimi tekmovanji. Po prijavah sodeč bodo na startu vsi najboljši tekmovalci, člani bodo tekli na 12 km dolgi progi, mlajši člani in starejši mladinci pa na 8 km. Mlajši mladinci pa se bodo pomerili na polovico krajši progi kot-starejši kolegi. Poleg tega bodo nastopili še: članice (8 km), starejše mladinke (4 km), mlajše mladinke (3 km), starejši pionirji (4 km), mlajši pionirji (3 km), starejše pionirke in mlajše pionirke (2 km). Tekmovanje bo tudi ekipno in bodo ekipo sestavljali po dva člana ter po en mlajši član in starejši ter mlajši mladinec. J. Javornik G JLA S SOBOTA — 16. decembra 1972 efoa )STA1I <4v.U 0&0 LESCAH NOVOLETNI NAKUPI V DECEMBRU odprto od 8. do 19. ure TUDI V SOBOTAM ANZIRANJE DARIL • KERAMIKA • PORCELAN • KRISTAL • GOSPODINJSKI STROJkTV • RADIOAPARATI • avtogume M murka »-LETNICA PROJEKTIVNEGA PODJETJA KRANJ — Projektivno podjetje Kranj Je ob 20-letnlci obstoja v sredo ob 17.30 v galeriji Mestne hiše v Kranju odprlo razstavo fotografij in načrtov nekaterih objektov, ki jih je podjetje izdelalo v dvajsetih letih. Razstava bo odprta do 27. decembra. — A. 2. — Foto: F. Perdan »H gledališču sem zašel čisto naključno. Pred desetimi leti je bdo. Na šoli Lucijana Seljaka v StražišČU smo učenci 8. razreda pripravili Linhartovo f.upanovO Micko. Ansambel je sestavljala druščina prijateljev, ki tudi kasneje ni razpadla. Šlo je pravzaprav za celo .klapo' pobov. Vedno smo tičali skupaj. Uprava DPD Svobode Straiišče nam je odstopila sobo, v kateri smo prebili precej lepih uric. Ker nas je dajal dolgčas in ker so stari kostumi, leteči vsenaokrog, kar vabili, da jih uporabimo, smo sklenili naštudirati Borove Rafr trgance. Predstava je pri ljudeh doživela zelo topel sprejem. Takrat, mislim, sem se dokončno zapisal odru. Seveda smo potem nadaljevali. Tri leta pozneje, po uspeli interpretaciji Finžgarjevega Divjega lovca, sva Z vrstnikom Tinetom Omanom prestopila k Prešernovemu gledališču,« je obujal spomine mladi kranjski igralec Jože Vunšek (24), sicer strojni tehnik in delovodja v tovarni Sava. No, danes sodi v krog nepogrešljivih članov tukajšnjega ansambla boginje Talije. Domači ljubitelji dramske umetnosti so ga doslej lahko občudovali v več kakor tridesetih delih, med drugi'71 tudi v Florentinskem slamniku, s katerim je PG začelo letošnjo sezono. Toda Vunšek ni ostal le »rekvizit« matične hiše. * Čeprav je amater, so mu zaupali pomembno vlogo V pravkar posnetem slovenskem filmu Ljubezen na odorih. »Trgovca igram in upam, da sem izpolnil režiserjeva pričakovanja. Ne, to ni moje prvo srečanje s kamerami, saj sem bil svoje dni član ekipe Duletičevega jilma Na klancu. In ne pozabite omeniti, da brez P°~ moči veterana Mirka Cegnarja ne bi nikdar prišel tuko daleč. Njegov večni dolžnik sem.« I. G. NOVOLETNI POPUST SEZONSKI OBUTVI V VSEH POSLOVALNICAH TOVARNE OBUTVE TRZIC