r*0vt a V gesfevlfif. -w | Posam. štev. Din --75, I ^ 1 četrtkova in sobot?. ** " 9» <*83S«g^ I ste v tika Din 1." ^ mTAT.O!!', izhaja vji»!c C g in prazr.i/.ov, c 2~ ^alurriDrn naslednje*^ . rx mesečno po po' ii 10 ' «cnutvo 13 Din, Poslovi. tJ U’!vft Din. »*• izkaznic*.« ’ J5 i»R*jR03X! USI*1 {četrtkova itev g: «r«i'onr»M) *«• naroua lc j5j jH OPRAVA je v Jurčičevi u?« it. 4, |5 ~ pritličje desno. — Telefon Ži. 24. H gg SHS poatao-Ček. rnčt» i« „Tabor" =5§ 3 11.78/, sa JfJarodn: W 12-833. 3 S =S3 H Na naročila brca denarja ae a« K 3 ozira« Inseratne cene po dogovora. Leto: JV (II).' Hflanbor, četrtek 22. marca 1923. Stev: 65 (12). Sadovi nesloge. I Po volitvah v narodno skupščino. Kq so st> pted meieci v znamenju nesloge med naprednjaki izvršilo v Ljubljani ohi-.iuske volitve in prinesle nečuve-!:o zrnato komunistom in GlorikaJcem, ja 'o spametovalo napredne ljubljanske Sl^-v®!5co iu za volitve v narodu-) skupščiift 8P med demokratsko in narodno-na-Predno stranko ustvaril Napredni blok, bi Je cme 18, marca lepo zmagal s svojima iu dr. Ravui- *candiv]atoma Rsisnerjem ®ai'jena. i Pri nas v mariborskem volilnem Oh'rožjn spoznanje po potrebi napredne 8lpge žal še ni prodrlo. Dr. Kukovec že ko leto dnt neprestano kliče , k zedi-nJenju naprednih sil. ker je odlno tako j^Soče uspešno odbijati naval klerika* Jlzrns. ki postaja vedno boij protijugo-®'°venski, vedno bolj protldržavoit. Šc tik pred volitvami, ko jc bilo treba postaviti kandidatne liste, je dr. Kukovec so dragi naši voditelji javno na sho-c‘ih, s pismi na voditelje drugih napred-strank in s časopisnimi članki pozi-VaH k složnemu, enotnemu nastopu naprednjakov. Dr. Kukovec je stavil vodi-e*ju SKS Drofeniku ter enemu izmed Roditeljev NSS v Mariboru pismeno kon-fstne predloge glede foi-malne ureditve pupne kandidatske liste. Drofenik jo bil «? ogaben, da se je — kakor je to poseje javno sam' priznal — norea delal iz r< Kukovca na ta način, da mu je pisal ®ritrdilno pismo, na drugi strani pa na Vse kriplje delal v svoji stranki proti Sr*°razumu. Še bolj ošabno je odklanjal *P°razum g.Pucelj, češ naša SKS ni za to F11* da bi po njenem hrbtu prišli demo-**ati do mandata. Gospodje so se sklice-Ha številke, ki so jih dobili 1. 1920. 60 tako zaljubljeni sami v sebe iri ,a*° slepi, da do zadnjega hipa niso vi-dejanskega položaja, ki je kazal na ?' da bo SKS izšla iz teh volitev zelo j^ttnirana. Mi demokrati smo to vedeli, °dn nikdar nismo slutili, da bo ošabnost . °spodov pri SKS tako kruto kaznovana, J1 bi dobili celo manj glasov nego mi de-™°krati. In vendar se je to zgodilo. Mi Jj?0 napredovali za okroglo 600 slasov, Za v Pa v raari*30rskeni okrožju padla / *rog 14.000 glasov iri jo dobila manj e8o mi. Tako imajo sedaj gospodje Dobnik in drugi priliko raz-'“Ijati o tem, kaj bi bilo pametneje: ali "“‘Predni blok ali nel To pa brez ozira * to, ali gre za tak mandat ali ne. Šlo je afirmacijo napredne in jugoslovenske Kombinacije o politični konstelaciji. — Ali raclikalsko* demokratska vlada, ali revizija ustave ali pa razpust parlamenta ? — Demokrati ne gredo v koalicijo z radikalci. Beog r a d, 21. marca. Glasom dozdaj- stališča, ki ga misli, zastopati v nastali nili uradnih poročil je izvoljenih v Srbiji politični situaciji. O tem se bodo danes (z Beogradom vred): 49 radikalov, 22 de- nadaljevala posvetovanja. Paši£ je spo-rookratov, 2 zcmljoradnika; v južni Sr- ročil vladi, da je bil na dvoru, kjer je biji: 18 radikalov, 10 demokratov, 13 tur- poročal kralju o izidu volitev ter o bodo-ških džemijetov; v Vojvodini: 16 radika- čem delxi vlade, ki ga namerava izvesti lov, 6 Nemcev, 4 demokrati, 3 socijalisti, po volitvah. 3 bunjevci, 1 zemljoraduik, 1 Rurnun, v: Z a g r e b, 21. marca. (Izv.) Radičevski Hrvatski-Slavoniji: 52 radičevcav, 11 de- zagrebški listi poročajo iz Beograda: S mokratov, 6 radikalov; v Bosni-Heree^o- strani kompetentnih radikalnih strani vini: 13 radikalov, 18 Spahovcev-rnuali- doslej niso izšla še nikaka poročila. Oči-manov, 6 zemljoradnikov, 9 Eadulevcev, vidno nočejo radikalci v tej nesigurni 1 srpske stranke; v Dalmaciji 7 Radičev- situaciji s preranimi izjavami spraviti cev, 5 radikalcev, 2 Drinkovičevca, 1 de- volilne vlade v zadrego, ker se boje bo-mokrat; v Črni gori: 3 radikali, o demo- dočega razvoja. >Ta demokratski strani irati, 2 avtonomista (Vešovi^); v Slove- so se politični razgovori že pričeli. Vče-niji: 21 klerikalcev, 1 demokrat, 1 SKS, raj se je vršila v predsedstvu narodne Badičevca, 1 mandat še spori m med skupščine konferenca med dr. Lukim-Nemcem in Golouhovci. čem, Pribičevičem in Markovičem, ua Ljubljana, 21. marca. V Ljubljani kateri se je razpravljalo o novem polo-jc izvoljen demokrat Reisner; v ljabljan- žaju. Sklepi, ki so bili sprejeti na voj skem volilnem okrožja Pucelj (SKS) m konferenci, še niso znani. Govori se, d.i klerikalci: dr. Korošec, Sušnik, Gostin- se radikalci gibljejo v okvirja vidovdaa-čar, Stanovnik, Brodar, Strcin, Krem- ske ustave ter si prizadevajo, da ne pro-žar, Škulj, Nemanič. V mariborskem vo- koračijo teh mej. Radič iu' Korošec f.ia lilnem okrožju klerikalci: dr. Komjec, radikalski volilni ra“un’ popolnoma pre-Skoberae (Dolsko), Kranjc (Št. Jungert), križala. Radikalci se živahno bavijo z Klekl (Črešnovci), dr. Hohnjcc, Hngov- novim položajem', v katerem so se znašli nik (Prevalje). Faleš (Orehovavas), Že- poginoma nepripravljeni. Skoraj gotovo bot (Maribor). .Pušenjak, (Maribor), šif- sc lahko trdi, da računajo sedaj radikal-tar (Martjanci), Vesenjak (Maribor) ei iu. demokratsko pomoč. S tem it.ču- SePar»t: * 3 ubij napram reakciji in plemenskemu izmu. [sPodje od NSS so bili ifttotako za-i.leni vase iti v svojo moč, da niti ni-streli za vredno odgovarjati na po-,:Jdbe; '^osu, ^dežno i. naših voditeljev za skupni nastop. Restija je imela pri njih tako v "° moč, da so videli že 2—3 mandate ^Svojih žepih. Tudi oni so žalostno raz-®*ani, gajcaj ue je niso napredovali 80 «elo padli pod število, ki so ca “Hi L 1920 86 ^^do, da sio vse te tri ^Pradne stranke vsled nesloge ostale Mandatov, dočim bi jih s skupnim ^°p°m labk0 dobile najmanj 2—3. Za-fcAV8e sile, ki so se sedaj porabljale v ^ s®bojnem boju, bi se bile lahko kon-w*r\rale v boju proti skupnemu sso-Wn^u: Pr°ti reakciji in' plemenskemu to u’ Tako pa danes triumfira naj-^ ^akcija, triumfira plemenska go->0** ^iumfira protidržavni element: Ko-c. Radič in Nemec. ju_°ložaj je daniee tak, da je krog 20.000 ^J^doih Slovencev v našem’ maribor-S*^lilneHt okrožju iaee ssateša®«^ Vrečko (Ponikva); Eadičevea: Radič in ČiŠmežija iz Preloga. Beograd. 21. marca. (Izv.) Včeraj zvečer od 17. do 21. \rre se je vršila seja radikalnih ministrov, na kateri je poročal notranji minister o volilnih rezultatih, ki s<> dospeli tekom včerajšnjega dne. Govorilo se je tudi o ostavki ministrov najo. zlasti ožji Pušičevi pristaši, dočim nočejo radikalci, najmanj pa sedanja radikalna vlada ničesar slišati o obnovi ra-dikalno-demokratske koalicije. Mnenja so, da bo treba iskati sporazuma Suh? po prihodu Radiča, ter prej obljubiti revizijo ustave, ki naj bi se izvedla pozneje, ali pa raje razpustiti parlament. Pašičevi Omerovič,. Serič, Supilo in Zupanič, ven- ožji pristaši pa zastopajo stališče, da bi dar pa s« o njej ni dalje razpravljalo, kazalo tudi po nrihodn Radiča, nadalje-Zato ostavka tudi še ni sprejeta, temveč vati radikalno vlado s pomočjo džem*jeta odgodena na poznejši čas. Vlada se je in Nemcev. posvetovala tudi o političnem’ položaju. Beograd, 2t. marca. (Izv.) Bivši Razpravljalo se je zlasti o tem, ali naj so« finančni minis+er dr. Kosta Kumanudl, izvede temeljita rekonstrukcija vlade'ali ki je bil izvoljen v Bitolju.se je napram pa naj se zasedejo snrno mesta odstoniv- novinarjem' izrazil 'sledeče: Položaj je ših ministrov, na. kar 'naj bi vlada nada- izredno zamotati. Z obnovo koalicije med Ijevala svoje delo, dokler se ne bo raz- demokrati in radikalci se no more raču-čistil položaj in pokazalo, kaka koiiste- nati. Nikdo v našem klubu bi ne pristal lacija bo v bodočem parlamentu. Ožji na to, ker je vse ogorčeno nad postopa-pristaši Pašiča so se izjavili za. sodelo- njem radikalcev. Demokrati prepuščajo vanje s Pribičevičem' za slučaj, da pride, vso odgovornost radikalcem' ter ostanejo v Beograd tudi Radič. Na druid strani v opoziciji, kjer bodo nastopali po popa se izraža mnenje, naj bi v slučaju, da trebi ostro ali pa milejše. Vzrok, da so de-pride v Beograd tudi Radič, ostala hoino- mokrati izšli iz volitev oslabljeni, leži v gena radikalna vlada, obstoječa iz samih zlorabi vsega državnega upravnega apa-radikalnih ministrov, ki bi jo podpiral v rata s strani radikalcev v boju proti de-parlamentu djemijet. Končna odločitev o mokratom, proti katerim' so favorizirali tem vprašanju še ni padla, ker položaj šc vse razdiralne elemente, ni dovolj jasen in vlada še ni zavzela Vprašanje varHosti Evrope. pričakuje, 'da Se mirovna pogajanja pred Pariz, 20. marca, (Izv.) Iz Londona velikonočnimi prazniki ne bodo obnov?- se poroča, da se bari javno mnenje zla-teti z vprašanjem' varnosti Evrope. Glasom poročila Echo de Pariš« pripravlja angleška vlada več načrtov, kako bi se obvarovala Evropa pred novimi vojnami. Gre predvsem za nekak angleško-francosko-belgijski iri poljske-češkoslo-vaško-rumunski garancijski pakt. Zavezniki fn turški protlpredlogi. London, 21. marca. (Izv.) Danes so krone 0.0075, Budimpešta 0.135, Varšava »e sestali zavezniški strokovnjaki pod 0.0155. predsedstvom Lord Curzonn, da se po- Zagreb, 21. marca. (Izv.) Pariz 6.35— svetujejo o turških protipredlogih glede 6.40, Švica 18.10~18.20, London 4.59—4.60, mirovne pogodbe. Na dnevnem? redu Hi Berlin1 0.47—0.475, Dunaj 0.1350—0ft365, nikakih osnovnih vprašanj, ki so večino- Praga 2.915—2.925, Italija 4.71—4.73, do-Bta Mžgna že a Lausanrii. Sglošflo «S Ja*# 94^0—96,00, Budimiteštaj 23,~2,35< la. Turški predlogi povzročajo nove tež-koče, vendar pa vlada splošno mnenje, da se bodo dala nasprotja pri oboje stranski popustljivosti premostiti. BORZA.. Curih. 21. marca: (Izv.) Predborza: Pariz 35.30, Beograd 5.525, London 25.37. Berlin 0.0259, Prnga 16.02, Italija 26.17, Newyork 540.50, Dunaj 0.00745, žigosane formalnega zastopstva v narodni skupi ščini. Morda bode gospode pri SKS irj NSS ta položaj iztreznil. Morda vendarle pridejo sčasoma do prepričanja, da ja potrebno premišljati o skupnem dela na« prednjakov in da je treba v tem z mi slu takoj pričeti z delom. Napredno Ljubljano je izučil in zdramil katastrofalni poraz pri občinskih volitvah, upamo, da zdrami voditelje SKS in NSS katastrofa obeh teh strank. , ( Ekspose dr. Ninčiča in položaj po volitvah. Zunanji minister dr. M. Niučič J« tik pred volitvami povabil k sebi tteo' grajske novinarje in jim podal ekspoze o naši zunanji politiki. Nekoliko čudno je, da je dr. Ninčič še le v trenutku volitev občutil potrebo dati javnemu mnenju vsaj hiter in površen vpogled v de< lo zunanjega ministrstva oziroma zuna« njega ministra. Dr. Ninčič se je zavedal; da si je izbral neprimeren trenutek, zaj to pa se je skušal opravičiti, češ, važnejša vprašanja so morala preiti iz prve fa» ze, predno so dozorela za javnost. V splošnem je trebai dr. Niučiču priznati, da je bil stvaren, četudi ni poveda) nič novega. O odnosih z Italijo in speci« elho glede Keke je konstatiral samo ta da smo dobili vse, kar nam jo šlo po po< godbi. Sporna vprašanja bodo še rešena ko sc zaključijo sedanja pogajanja. Dokler ni končana razmejitev, ni mogoči reči nič gotovega. Opatijska pogajanja (dr. i Ninčič uporablja ime »Abazzia«) •4kft40'«akl4učena tokom enega meseca. i5j Italijo morajo nastopiti boljši odnošaji ker smo kot sosedje na Jadranskem morju med seboj odvisni. Odnosi z zavezniki so dobri. Madžar-ske tajne organizacije nam sicer delaje preglavice na. mejah, vendar pa jih ne precenjujemo. Ta.kc organizacije so najbolj nevarne za ssrno Madžarsko. G or j« deželi, ki ima tajne organizacije, v katerih imajo neodgovorni, ljudje moč nad drugimi. Ravno te organizacije bodo spravile Madžarsko v težko notranje krizo. Podobno je z makedonstvujuščimi. Zk> dela teh čet pa nimajo vpliva na službene odnošajc med Jugoslavijo in Bolga* rijo. Dobro razumemo, s kakimi težko-čami se mora boriti Stambolijskij. vendar pa akcija teh čet zelo ovira medsebojno zbližan je. Na niški konferenci mora priti do sporazuma. Borba proti ko-mitskim organizacijam pa se bo nadaljevala z vso energijo. V solunski zadevi nismo dosegli pozitivnih uspehov, a se pogajamo in — dr Ninčič upa, da bomo tudi to vprašanje rešili zadovoljivo. Z Albanijo so se odno-saji izboljšali. Dr. Ninčič je zavrnil vesti, da namerava Bajram Cur ustanoviti albansko - črnogorsko monarhijo s kraljem Mirkom črnogorskim. S sovjetsko Rusijo še nimamo nikakih vezi. Vzpostavimo jih, kolikor bo kazalo Koiično je zavrnil očitke, češ. da vlada ue skrbi za naše rojake v Istri. Vlad.7 ima vezane roke, ker dogovor o manjšin* skem varstvu ne velja za velike države. Povodom pogajanj z Avstrijo se jo govorilo tudi o koroških Slovencih. Slovenci.' ki jih je na Koroškem približno 70.000, imajo zgolj eno osnovno šolo. dočim ima 40.000 Nemcev v Sloveniji 17 osnovnih. 2 srednji in 1 realko. (Iti vendar se je samo »govorilo«, kakor da j« tudi Avstrija velesila!). Dobro iti zasluženo lekcijo So dobili zagrebški listi, katerim je minister dr« Ninčič posvetil precejšna pasug v SVO- '■n ISffaH S CtMos« listat MariBof, 22; ttarc« 1923. S»M govoru. Zagreba ni Mogoče zadovoljiti. Izpraznili smo SuSak: v Beogradu 1» se vršilo manifestacije, Zagreb se je (držal rezervirano. Del hrvatskega tiska Junatra, da je vse, kar beograjska vlada (stori, naperjeno proti hrvatskim interesom. Drugi listi pišejo napačno, ker ni-toajo o zunanji politiki jasnih pojmov, To so v glavnem točke, katerih se je Botaiknil dr. Ninči£ v svojem ckspozeju. 17 celoti potrjujejo zgolj to, kar Se je ttaši zunanji politiki zmiraj očitalo: !ni aktivna, ni jasna in’ odločna. Naša županja politika je defenzivna: čuva in Ibrani mirovne pogodbe, pri tem pa ne pozna tiste prožnosti, ki jo v takih primerih kažejo ravno Italijani. Zato tudi ne Zaznamuje nikakih uspehov, čc abstrahiramo to, da je dosegla striktno izvršitev (mirovnih pogodb. V solunskem vprašanju se vedno gibljemo na isti točki, z Italijani se otepamo za to, kar b; lahko ime- li že zdavnaj, če bi vlada nastopila s pri-hnerno odločnostjo. Naša zunanja politika je okorna, ker je v zakupn ■me same politične stranke, ki se pri izvrševanju diplomatske službe ne ozira na sposobnost, marveč predvsem na strankarsko pripadnost zunanjemu ministrstvu podrejenih organov. Neodpustljiv ostane finsko. ki ga je dr. Ninčič doživel na znani fceji Zveze narodov, kjer je svojo osebno Ambicioznost zastavil za interese naše SJržave in Male antante. Vsi Izven radikalne stranke 'stoječi politiki povdarjajo nujnost gotovih korektur v naši zunanji politiki. Ne gre za kako dalekosežno preorijentacijo, ki si tjo zamišljajo v redakcijah levičarskih listov. Smer naše »»Manje politike je dobra, že zato, ker je edina mogoča. Mi se toe moremo izjaviti za revizijo mirovnih pogodb, ne moremo napovedati interesne Solidarnosti z Nemčijo in s široko gesto priznati sovjetske vlade. V svoji taktiki pa bi morali pokazati več aktivnosti, da-lekovidnosti in prožnosti. Vsi dosedanji faastopi na raznih konferencah so pokapali, da jugoslov. diplomacija nima tiste reputacije, ki bi jo lahko imela z ozirom pa položaj naše države. Medtem so še izvršile volitve, ki u-legnejo biti dalekosežnega pomena za poiltfčen razvoj v državi. V tem trenutku feo mogoče različne kombinacije, vendar pa je vsako računanje brez krčmarja nezanesljivo ali morda celo smešno. Ne-Hvomno smo dospeli v večjo negotovost nego je vladala poprej. Ko se bo sestal parlament in bomo videli, kakšen bo ta heterogeni, plemensko ločeni parlament *— se bo dalo reči kaj več. Gotovo pa je lo, da se bo morala naša zunanja politika držati dosedanje smeri, dasi bodo taorda izvršene taktične korekture. Med-fharodno-pravna podlaga naše države 0-fetane neizpremenjena; š tem morajo računati najekstremnejši plemenski poli- tiki, zakaj če bi se kaj Spremenilo, bi sc j ‘svoj položaj, jn ge zopet okoristiti na spremnilo v škodo Hrvatov in Slovencev, račun naše oslabljcnosti. Nadaljne kom-Nedvomno bo sedanja politična togoto- ( binacije pa — kakor rečeno — 'nimajo vost vplivala tudi na potek opatijskih verjetnosti. pogajanj. Italijani bodo mogli izrabiti! m Politično obzorje. Za rešitev parlamentarizma. N. Fremovič je objavil v beo- J rizma v njegovih’ temeljih", ker Sta gg. grajskem »Preporodu« uvaževa- dr. Sima Markovič in Stjepan Radič od-nja vreden članek, ki se nam zdi; rekla parlamentarni večini ono pravico, Prosveta. nL;udski oder1*. ' Razeri Narodnega gledališča imamov Mariboru še »Ljudski oder«, ki je pa — bodi povedano takoj v začetkn — Pepe-Jjuga mariborskega občinstva. Vendar pa je ta Pepeljuga tudi ena Izmed devetih Muz; je tudi Talija, dasiravno Skromna in nedorasla- »Ljudski oder«, delo gojencev bivše dramatične šole g. M. Skr-hinšeka, ki ga vodi in upravlja g. Ivo Peršuh, je resna naprava, ki zasluži več pozornosti s strani našega občinstva. Ustanovljen je bil dne 22. decembra pr. 1. Otvoritvena predstava se je vršila dne 7. januarja t. 1. ob ogvomni udeležbi. Vprizorili so »Revčka Andrejčka* s gosp, (Jankom kot gostom v vlogi Anžeta In K sodelovanjem dijaškega orfcesta. Zal da jje prvotno zanimanje že pri naslednjih predstavah pojenjalo, dasiravno so se za oder vneti diletantje še bolj trudili, dati kar največ in zrasti kar naj višje. Nadalj-Ssa predstave so se vršile po sledečem re-(du: Dne 14. januarja SchonUerr, »Otroška tragedija«. Dne 21. januarja, Kotzenbarc: »Babilon«. i. J*1*6 28- januarja, »Revček Andrejček«. Dne 15. februarja »Babilon« (vojaška predstava). : Dne 5. marca: »Mlinar in njegova hči«. jj1 ®n® 12. marca: »Veleturist«. Povrh tega bo gostovali z »Otroško tragedijo« in »Babilonom« v Slov. Bistrini. Predastava »Revčka Andrejčka« konice]})! jaaaarja je bila posvečena skladu posebno primeren sedaj, ko gre za bodočo obliko jugoslov. parlamentarizma. V javnosti prevladuje mišljenje, da; bodoči parlament ne bo mogel delati, da bo prej ali slej razpuščen in da bomo na jesen zopet imeli volitve. Te je ce’0 verjetno. 2e sedaj je interes javnega mišljenja osredotočen na dva vprašanja: prvič, kako se bo vladalo v državi do teh sledečih volitev in drugič, ali ne bodo tudi prihodnje volitve potrdile, da je parla-mentrno delo nemogoče? Posebno važno za bodočnost našega parlamentarizma je drugo vprašanje. ki ji gre po samem načelu parlamenta rizma. Začela sta nasilno akcijo izven parlamenta, poslužujoč se poslanske imunitete. Parlament se ni znal zaščititi. • Ustvaril je zakon o zaščiti države, razveljavil komunistične mandate, ni pa izpopolnil njihovih mest z novimi volitvami. Proti g. Radiču pa sploh ni ukrenil ničesar. Od tega časa je parlament začel slabeti. Njegovo poznejše delo je pokazalo vedno večjo slabost; nad njim je zmagoval strankarski in osebni moment. Ustava je sicer bila ustvarjena, njena apli-i kacija pa onemogočena. Niso jo ovirale _ . , , . ...... . samo stranke, ki so bile proti ustavi, Izgleda. da izvestm judje sef. m m;irve5 celo stranke, ki so bile zanjo. - voditelji posameznih političnih strank, Znano ie, koliko je ustavi škodovala fic- kompromitirajo že samo načelo parla- tranja y radikalni in demokratski mentarizma, ker ga s svojini sebičnim strnnki delom in z neuvidevnostjo uprav psdev.j Tak; smo dane9 prili k volitvam’, ven- slepo ulico. | dar pa z malo upanja, da bo mogoče uaj- Nihče ne bo mogel prej uničiti parla- \ jzI](Vd iz parlamentarne krize, mentarizma v naši državi nego pokvar-j Parlament bi lahko rešile edinole ve- jeni parlamentarci sami. V prejšnjem ]fke stranke in koalicija med njimi. To-parlamentu so se izsazali kot sovražniki f]a usoda naših velikih strank je fatalna. parlamentarizma baš oni ljudje, ki največ operirajo z ljudsko voljo In njeno suverenostjo. Če bi si ljudsko voljo razlagali po delu teh ljudi, tedaj bi morali priti do sklepa, da ljudstvu ni do nasilja Redko katera stranka je brez dveh ali več šefov in ti šefi smatrajo sebe za načelo. Nič ni za stranko bolj nsodepolno hego »neoporečne avtoritete«. Te so prvi pogoj za razpad stranke. »Neoporečne priti do sklepa, da ljudstvu ni da razprav-. avtoritete« bodo ubilo parlamentarizem, Ijanja v parlamentu, ampak zgolj do na-, ker bo nastalo toliko skupin in frakcij, da silja in razračunavanja. _ _ bodo onemogočile vsako za delo sposoli- Posebno značilni st* dve taki akciji: • no večino. To vsakdo instinktivno že čuti, komunistična in akcija hrvatske sljačke. zato pa je v našem javnem življenju za-stranke. Komunisti, predstn vitel ji delav-j vladal pesimizem. Parlamentarci bodo skega razreda, se niso prišli v parlament ubili parlamentarizem in to bo njegova posvetovat, marveč diktirat svojo voljo, j najnemoralnejša smrt. Ravno parla-Niso prišli v parlament, da hi ustvarjali: mentarci s svojimi »neoporečnimi avtori-državo, ampak za to, da jo rušijo. Ker pa . tetami« pripravljajo neparlamentarno v parlamentu ni mogoča diktatura manj-] vladavino. Oni nas bodo pripravili tako šine, so komunisti začeli terorizirati iz-; daleč, da nikomur ne bo žal za parla-ven parlamenta. j ment. In to je ono, kar bo najhujše. Podobna je tudi akcija g. Stjepana j Fatalnost cepljenja velikih strank, Radiča. Ort se je poslužil volilnega za-] besno ustvarjanje malih skupin in’ frak-kona iz prejšnjega parlamenta in se je; cij, ki sp najpogosteje nastale vsled am-dal izvoliti pod enakimi pogoji kot vsi, bicije posameznih nezadovoljnih »še-drugi. Toda mož ni prišel v parlament,, fov« in ki načelno nimajo nikakoga čuta da bi ustvarjal državo, marveč je ostal v, za velike politične probleme — to je pri-Zagrebu, da bi od tam diktiral svojo vo- vedlo našo parlamentarno politiko k Ijo, ki hoče, da se podro državni temelji, Obe akciji — komunistična in Radičeva — sta razmajali načelo parlamenta- paradoksu, Kdor si ne želi osebnih diktatorjev In politične samovolje, mora napovedati za Borštnik-Verovškov spomenik. Ironija: ni k, Poljanec, gdč. Latke, Albrechtova, usode — ali bolje rečeno: mariborska ’ Ferjanova. Režija je dobra, volja krepka publika je zakrivila, da je imela ta pred- j in kljubojoča! Le pogumno naprej! stava — deficit. Istotako pasivne so bile | Za Cvetno nedeljo pripravlja »Ljud-tudi druge predstave. Čudimo se, da se ski oder« pasijonsko igro, katero si bo mladi ljudje niso naveličali nehvaležne- j zanimivo ogledati. Spomnimo se, da se ga posla in resigniraii nad našimi raz- je iz pasijonskih iger in drugih podob-merami, ki imajo tako trnjeva pota nav-, nih krščanskih misterijev razvila moder-zgor. Da so niso in da še upajo ter da 1 na drama. Po Veliki noči bo gostoval g. kujejo nove načrte, pripravljajo nova ' Skrbinšek. V maju bo sezona zaključena, dela — to je znamenje njih notranje mo- nato pa se prične delo na deželi, ki je či in resnosti. Koliko podrobnega dela, skrbi in truda je treba, predno so premagane vse važnega pomena za naše prosvetno življenje. »Ljudski odor« ni strankarska napra- težave, predno delo dozori iti pride pred i va, kot govoričijo na tihem oni, ki vidijo prazno dvorano. Skromne kulise, izpo-S vse stvari skoz večno iste motne naočni- , ke. Je družba mladih ljudi, ki jih veseli tehnično delo igralcev in še marsikaj drugega — poleg tega pa navadno življenje, poklicno delo in njegove stotere skrbi - odrska umetnost In ki kot diletantje iščejo ozkega sožitja z ljudstvom, z njegovimi najširšimi sloji. Zato opozarjamo to so stvari, ki tvorijo globok minus pri ] nanj vse one, ki jim je kaj mar ljudska vsakem resnem prizadevanju in ki jih premagaš edino le z mladostnim veseljem, pa z zaupanjem, da bo še boljše... Te dni so vprizorili »Veleturista«. Zelo poljuden komad; nič globokega, nič težavnega, vse se razvozlja z lahkoto in ob obilnem smehu. Nastopi 17 oseb; že v tem so težave za diletantski oder v večjem mestu, kjer je treba računati z izvestno umetniško distanco. Igri se je poznalo, da so člani storili vse, kar more doseči ljubezen do stvari. Ljubezen pa doseže zelo mnogo: budi talente ha jih vabi k tekmi, »na mejdan junački«. Tem talentom je treba Se mnogo dela, samoizpolnjevanja, mnogo rasti, predno dobe svojo ustaljeno obliko ih se razvijejo do avtokritihe. Nekateri so že dosegli precejšnjo stopnjo kristalizacije: gg. Peršuh, Holy. Sentoč- izobrozba, da ga podpirajo in’ mu pomagajo na nadaljni poti. B—o. —O— Kubanski kozaki. (K četrtkovemu koncertu.) Kje je njihova domovina? »Kuhati-skaja Oblast« je del kavkaške Rusijo. Ime je dobila po reki Kuban, ki je bila znana že starim Grkom pod imenom Hy-panis. Del ozemlja je gorat, drugi del pa tvorijo stepe in močvirja. Tu je ruska vlada naselila kozake, da varujejo kavkaške meje. Poleg kozakov ruske narodnosti in pravoslavne vere prebiva v Kubanski oblasti več deset tisoč Čerkezov, Armencev i. dr. Precej močna je bila tudi perneka kolonija. Dežela jv oster boj nialim političnim (skupinam i* frakcijam, ki uničujejo možnost velikih strank in; zbiranje okoli velikih političnih programov. Ali ni moglo 'načelo popolnega dr-1 žavnega in narodnega jedinstva zbrati v eno politično stranko vseh onih, ki so tega pačela? Ali ni možna kooperacija s strankami, ki se v osnovnih političnih vprašanjih ne razlikujejo ali pa se razlikujejo le malo? Za rešitev parlamentarizma in' normalnega političnega življenja je potrebno spajanje sorodnih skupin in frakcij v velike celote. Potrebno je, vrniti se nazaj k ideji koalicije večjih strank za izvršitev v naprej določenega programa. Potreba zlivanja sorodnih' strank id skupin1 opažamo tudi povsod drugod. I® Anglijo prihaja glas, da se Lloyd George približuje Asquitu. Pripravljene je, tla se obe stranke združita v eno skupino. V. Italiji so se fašisti in nacionalisti združili v enotno stranko. Ne samo to: obstoja celo možnost, da se bodo vse meščanske stranke združile v veliki nacionalni blok. Tako je povsod okoli nas, le pri nas vidiš fatalne centrifugalne težnja raznih »avtoritet«, ki vidijo samega sebe na mestu političnega in' državnega programa. Če se bodo take težnje in’ taka intrasi-gentnost pojavile tudi v novem parlamentu, če se sorodne Skupine ne bodo znale Sporazumeti za zaščito države id narodnega jedinstva, če ne bodo znal® obvarovati dosedanjih pridobitev pred Havali in' potresi — tedaj res ne vemo« kako bi mogli verjeti, da bodo prihodnje volitve prinesle kaj drugega kot nov« apetite. Ti novi apetiti pa morajo parlamentarizem razgristi. Delati, je treba konstruktivno, 'da rešimo parlamentarizem1. Pot k temu je koncentracija političnih" sil na kar najširši nacionalni podlagi. i REPERTOAR LJUDSKEGA ODRA i V MARIBORU. Nedelja, 25. Marca ob 15. uri: Trpljenje in’ smrt J. K. Pasijonska igra v 8. slikah. Pondeljek’ in torek', 26. In 27. marca — vsaki kr at ob 20. uri: Trpljenje in’ smrt J. K. Predprodaja vstopnic za vse predstave v pisarni Ljudskega odra (Kazino) vsak dan’ od 11. do 15. ure. 1 lil Ant. Rud. Legat, Maribor Slovenska ulica 7. 426 Telefon St. 100. štela 1. 1893 približno poldrugi milijorf prebivalcev na površini 101.723 kv. km’. Pečali so se s poljedelstvom in živinorejo. Ruska vlada se je zelo trudila, da bi s pomočjo kozakov dvignila splošni nivo te pokrajine. Čez kubansko ozemlje teče kavkaška železnica. Po revoluciji so se kubanski kozaki deloma razkropili po svetu. Mnogi so se naselili kot poljedelci v raznih delih sveta, drugi še iščejo dom' in streho, nekateri so se že vrnili v domovino. Pevski zbor »Kuban«, ki nastopi v četrtek v Mariboru, je sestavljen iz najboljših pevcev kubanskih vojnih čet in' potuje širom sveta; pravkar je na potu v Italijo ih 8p-Nastopal je že ponovno tudi v Jugoslaviji, medtem se je čistil, izpopolnjeval z boljšimi silami irf skušal doseči resno umetniško kvaliteto. Vztrajnost volja premagata marsikatero oviro, kjer so prirodne sposobnosti. Koncertne točke vsebujejo skladbe najboljših ruskih skladateljev Čajkovskega, Rimski - Korsakova, Rubinštejna, Kotilifia in drugih. Na to slede ruske narodne pesmi in eksotični narodni plesi, med njimi sloviti kavkaški ples »Molitve Samilja« in Ukrajinski gopak. Kritiki se izražajo zelo povoljno o kakovosti in šolanosti njih glasov. — Ruska pesem je melodiozna in mehka. Izraža neskončnost ruske stepe, njeno melanholijo in samoto. Pripoveduje hain 0 široki slovanski duši, ki je polha skrivnosti in polna ljubezni do človeštva, Ruska pesem nam je sorodnejša nego češka. V nji je združen čar orienta z miselni®1 bogastvom zapada. —-1 » * Zakaj so Francozi zasedli Poriilirje? ^a nekem sestanku časnikarjev je imel Barthou govor, v katerem je povdarjal, «a je Poincare izvedel zasedbo Poruhtrja, ker bil prepričan, da je le na ta način mogoče doseči izvedbo že davno po-danih nemških obljub. Mesto pogajanj O Še nesigurnih jamstvih je na ta način dobil v roke sigurna jamstva, na podlagi katerih bo lahko uspešno vodil pogajajta z Nemčijo. Treba pa je počakati, da bo Nemčija stavila svoje predloge. Francija popolnoma zaupa svoj o mn ministrskemu predsedniku. Prepričan je, da W> Nemčija skoraj prisiljena, plačati reparacije ter dati jamstva, za varnost Francije pred ponovnimi nemškimi napadi. ™ Kakor 'nalašč. Prejeli smo: V roke frti je prišla na dan volitev številka »TJ-radnega lista« z dne 15. marca, ki vse-_ 36 9 obsodb trgovcev in obrtnikov radi malenkostnih prestopkov (manjkajoče ^8ne) zakona o pobijanju draginje. Značilno za naše razmere. ~~ Odbor JAD »Triglav«, podružnica Ljubljana, izvoljen na III. rednem obč. zboru, konstituiral se je sledeče: predsed-Mojzer Tone, cand. iur.; podpredsednik Lak Jože, cand. teh.; tajnik Planinšek Odon, cand. iur.; blagajnik Ska-"°ky Zdenko, stud. teli.; knjižničar čak •Bernard, stud. med.; arhivar Lichten-Jajlner Milan, stud. iur.; zapisnikar Jajdiga Franjo, stud. teh.; odbornik Ati-^°ljšek Miro, stud. teh.; revizorja: Žab-^ar Albin, cand. phil., Zmuc Anton, »tud. phil. . Za izseljence. Na prošnjo ameri-konzulata v Zagrebu se objavlja: ,"4 ameriški konzulat v Zagrebu prihajajo vsak dan osebe z »affidavitom-<, ki ®°_ K a prejeli cd svojih rojakov iz Zedinjenih držav severoameriškili, in zahte-Va^°, naj jim konzulat na temelju teh *affidavitov« izda potni list ali vizum. sled tega se opozarjajo vri oni, ki imajo take »affidavite«, da te« dokument frima značaja potnega dokumenta, da hjihov prihod na konzulat s takimi zahtevami nima nikake svrha in da za pofo-*anje na sedež konzulate — v množili slučajih iz daljnih krajev — trošijo za-čas in denar. Stranke se morajo Pred svojim prihodom tia konzulat obrni-| do 'svojih pristojnih oblastsv radi izganja potnega lista in lele potem, ko ,°be izseljeniški potni list, 'naj r«e cbvne-ameriškega konzuiata zaradi višina. v ~~ Izdajanje potnili listov dijakom za ^♦udiranje v inozemstvu. Tisti dijaki, ki °^ejo študirati v inozemstvu in ki so mo-ra^i doslej vlagati prošnje za vidiranje ^taih listov pri Ministrstvu prosvete, morajo odslej s takimi prošnjami o-Vračati na Ministrstvo za notranje zade-^e’ oziroma, na oddelek za notranje za-^®ve pokrajinske uprave za Slovenijo. »Geografsko društvo* na Ijubljarf-univerzi je na svojem III. rednem Očijem zboru dno 12. marca tl. izvolilo bedeči odbor: Savnik Roman', cand. phil., Predsednik; Baš Franjo, cand. phil., pod Predsednik; Bednarik Rado, cand. phil., "lagajnik; Bakovec Ivan, stud. phil., tajnik; Aplenc Rikard. cand. phil., knjižničar; Beg Dušan, cand. phil., Mlinar Iv., °and. phil., odbornika; Mlinar Helena, tand. phil.. Reja Oskar, stud. phil., odbor, ^amestnika; Rubič Ivo, cand. phil., Me-jde Fran, stud. phil., revizorja; Četveri-Wa Aleksandra, cand. phil., Bačar Ra-j^Gl, stud. phil. in Cič Viktor, stud, phil., *$tnn razsodišče. t ebi iri Romuni. Med obema narobna se vedilo bolj utrjujejo in1 širijo Prijateljske vezi. Nedavno se je ustano ^ila v Pragi! češkoslov.-romunska liga, ■ rogi.as gledfe pristopa so podpisali naj-0r^ionejŠi predstavi tel ji češke javnosti, Hied njimi, minister dr. Beneš. Prihodnje pride;- na Češko znani romunski prodor in/zgodovinar Nicolse .Torga, ki bo 1'riredi^ na praški, brn»ki in bratislavski ^niverz^ več predavanj. , — Pasivna rezistenca poštfiiK in brzo-^vnih ulslužbencev v Avstriji. V ponde-yek, dnte 19. tm. ob 6. url zjutraj so pri* ®sli na \fseh poštnih is brzojavnih ura-'h Ha Ejunaju izvajati pasivno rsziSčeri-®°* Uredništvo vrši službo Istroga po yglo4 jSpgar ge je Že s; dopeJ*. danskih urah občutil splošen sarfU-j v' tKs-pediciji, zlasti pa pri odpremi poštnih pošiljk na kolodvorih. Tekom dneva so so pridružili tudi vsi zunanji uradi, tako. da se izvaja pasivna rezistenca po vsej Avstriji. — Stavka v dunajskih bolnicah. V dunajskih bolnicah je izbruhnila v torek 20. tm. delna stavka, ker se namerava odpustiti bolniško osobje in' namestiti usmiljene sestre. V zaščito svojih interesov je bolniško os.obje vprizonlo delno stavko. Kuha se hrana samo za bolnike, za zdravnike, usmiljene sestre itd. pa ne. V ambulatorijih se izvršujs le najnu jnejše delo. Bolniška oskrba rad; toga ni prizadeta. — Posnetek Morave iz aeroplana. Beograjsko »Vreme« poroča, da .*« v kratkem' z dveh aeroplanov fot-j^tafira icka Morava, Aeroplana bosta letela -00 metrov nad zemljo ter bosta 's le višine fotografirala 250 km toka reke Morave. Prvi aeroplan ho fotografir.il del od izvira do pritoka Stalače, a drugi od Sfa-lače do Požege. Aeroplana bosta dovršila to delo T 24 urah, dočim bi rabilo 800 tehnikov za isto delo več mesecev. Aero-plani z najboljšimi modernimi aparati zamorejo v štirih urah fotografirati pas širok 5 km' ter dolg 540 km. To je rekord, katerega so nedavno dosegli v Franctoi. Krasne rezultate so na tem polju dosegli tudi Nemci. Tudi Rumuni se poslužujejo pri reguliranju rek aeroplanov. — Wiesbadensko gledališče pogorelo. V pondeljek, dne 19. tm. jc nastal v wiesbadenskem gledališču po večerni predstavi požar, ki je v kratkem času uničil poslopje in ves inventar. Gasilci, ki so prihiteli na lice mesta, niso mogli ničesar več rešiti. Škoda je ogromna. Kako je nastal ogenj, še ni pojasnjeno. — Lenin še podaja izjave. Nekateri listi so Leninu napisali nekrolog, kajti vse vesti so se glasile, da je boljše viski poglavar na smrtni postelji. Sedaj pa prinaSa »T)aily Exprcss« Leninovo najnovejšo izjavo, da je Rusiji treba miru, če se hoče pripraviti na veliki boj, ki bo v oddaljeni bodočnosti izbruhnil med za-padnimi državami in Rusijo, Kitajsko in Indijo s podporo vseh drugih vzhodnih držav. Vsekakor je Leninova bolezen bolj zagonetna nego njegova vojna preroko- isii_-;.CTiU looruniti mnogo minljivega in zmotnega, ali z eno* besedo: človeškesra. B-o. vanja: Karel ferx. Razredno organizirano delavstvo je te dni slavilo 401etnico smrti največjega marksističnega ideologa Karla Marsa. Njegovo ime zveni marsikomur podobno kot so neekoč zvenela imena prerokov in svetnikov. Marx je bil nedvomno velik mož, kateremu bo ohranjeno trajno mesto v kulturni zgodovini človeštva. V svojih zasnovah ni bil ravno samonikel in izviren, imel pa je odlične logične sposobnosti in velik filozofični kriterij. — Ustvaril je znanstveni sistem socializma in ga položil na temelje materialističnega pojmovanja zgodovitie. Zanj so bili reprezentanti človeštva: Buddha, Sokrat, Krist, Mohamed itd. samo produkt razrednega boja kakor na pr. kak socialnodemokratski ali kapitalistični časopis. Delal je tedaj v okvirju svoje dobe: materialistične dobe, ki je svoje teoreme povzdignila na prestol absolutnih resnic. Znanstvena kritika je izpodbila marsikatero tezo, ki jo je postavil K, Maxx in ves njegov isistem je danes preluknjan in razmajen od temeljev do strehe. Življenje je neizprosno: vse razgrize, Iznajdbam, ki so v prvem trenutku izgledale kot da So rojene za tisočletja, odvzame sijaj in prvotno vrednost, idejo pobija z idejo, teorijo S teorijo. — Marsa daHea primerjajo z Aristotelom1 modernega veka. Z Aristotelom se je držala krščanska filozofij;; ves srednji vek in' z Marxom se sedaj drži socialistična. In' ker je vse relativno, je bil premagan: Aristotel istotako kot bo premagan' Marx. Marxistični pristaši sc dauesi trudijo, da bi dokazali isvojc teze s citati iz Marxa kakor se je srednjeveška filozofija trudila, da bi se opravičila z Aristotelom. Zastonj: treba je v ero v a-t i in ne z n’ a t i, zakaj znanstveno Marsov materijalizem ne drži več. Zaradi tega pa je marksistični sistem 'samo še sekta materi jalističnih vernikov. To pa seveda ne velja o socializmu kot takem, ki je neodvisen od struj in strankarskih programov. Značilno je, da So socialni demokrati idanes razcepljeni v x-struj in) to struje Se prepirajo med 'sabo kot pravi stklatiL To. ie najboljši dokaz, da je k nnnnnnnnnnm □□□□□□□□□□□D V soboto in nedeljo n sito i r* jal i «3- ojra Ljudske križnico! □□□□□□□□□Doa a rt □aaaaaaaaaan "si S Pobrežja. Naše slutnje 'so 'Se izpolnile. Skoro vsi delavci so glasovali za dr. Koroščevo listo. Pozabili so torej, da je prav on dal v Ljubljani ustreliti 13 lačnih delavcev. Človeška narava je žalibog tako ustvarjena, da ji politični »Schlagerji« najbolj prijajo. Danes rdeče, jutri črno, če pa nanese politično razpoloženje, še sivo barvo, potem pa bodo naši politično neorijentirartf. ljudje vsi plesali s’ podgano. Te živali ljubijo temo in se rade skrivajo v podzemeljskih zatišjih, nimajo nikaikoršne časti, ker glodajo celo obrabljene podplate. Prav tako so naši bivši veliki socijalisti, naši bivši Vscnemtci politični tihotapci, za katere bi naj imel vsak posten' človek samo eno besedo: »pcfuj tc.bodil« V to poutičnio neorijentirano, v državnem smislu nezanesljivo protidržavno, navidezno klerikalno, v resnici komunistično gnezdo bi spadala vsako soboto in.nedeljo v vseh gostilnah te. občine prireditev našs;»Or-june«. S Pobrežja. Kače dvigajo glave. Bivši nemškutarji so pričeli zopet bljuvati o-genj. Prave Nemce, katere spoštujemo, bi lahko preitel na volišču Pobrer/je ra prstih ene roke. Čudimo ‘sc .radE. tega, da je dobila fi. skrinjica 34 krogijic. Te izdajice, te Iškarjote Jugoslavije /»o treba imeti v stalni evidertei in’ jih v primarnih časih na primeren n^ein »preobračati« k njihovi sedaj od njih zavrženi 'niiitcri. L. 191.4 nismo pozabili, ga ne bomo pozabili, nemškutarji pa tudi pri nas no bodo gospodarili. Te 'trditve se bodemo zavedni nacijonalisti držali in’ jo v sili tudi pobarvali s svojo srčno krvjo. Dokler Nemci na Koroškem ob vsaki priliki tepejo naše brate, tako dolgo bod;;no imeli tudi za naše nemškutarje, kiten obvladajo popolnoma naš jezik, pasji bič. Pa brez zamere! Resnica sicer na.-« se izpl»6uje zv, >"urini slučaj D. Občni zbor dovolj nje svojim elanom-vpokojercem, da • ■•< o- sedanjo članarino 2 L>, v kateri!) jim priliče ; " • v znesku 3500 D. \ se. vpokojence pi-odhuo, da najkasneje do 1. julija tl. tperoče društvu, katero članarino žele plačevati v bodoče. Obšir- nejša letna poročila so izvešena na vseh postajah. Odbor. § Mariborski TY ' -o"el včeraj s predvajanjem ° ' -ga -ilma M xt'ias Sarid<- “ '" "i včeraj- šn>li predata’. '• Krasne slike- izbo"C' 'e napeta vsc-biua, ni k o1- ■ vrhuncu filmske režije V o povest no znamenitem roman i J W^.rne v šti- rih delih. Samo še danes in jutri se pred-•v:r;a 2 del tega izborno uspelega filma in je dana prilika še vsakomur, da sl pogleda ta film ne glede ali je prve epohe videl ali Jie. — V četrtek zažne 3. del. "P Maribor 21. marca 1923. m Kako dela invalidska organizacija v Mariboru. Prejeli smo: Na zgorajšnjo notico, ki jo je prinesel »Tabor« dne 17. tm1.. poročamo, da je neimenovan gospod podaril dne 4. febr. tl. .1000 Din. z naročilom, da se odtegne od tega znesek za ustanovnega člana, kar znaša po novih' pravilih 500 Din. Ostane še torej znesek 500 D. G. pl. Rossmanit je podaril znesek 400 D. To je skupaj 900 D. Ta znesek se je podaril na sledeče člane, ki so v največji bedi. kot podpora: Bat Cecilija v Studencih, vojna vdova, ima 5 nepre« skrbi jenih otrok, je dobila dno 21. febr. tl. 300 D. Knezer Rozalija, Maribor, vojna vdova z 2 nepreskrbljenima otrokoma, vrh tega je ležala bolna, je dobila 300 D, in Čerpcš Mijo, invalid, krojač v Mari* boru, Smetanova, ulica. št. 51, ima 3 nepreskrbljenih, otrok, je dobil dne 23. febr. 800 D. Toraii skupni znesek 900 D, kar znači, da sc je ves znesek razdelil. Pribijemo, da jie znesek 400 D bil od g. pl. Rossmanit podarjen kot prispevek za plesni venček (tozadevni dopis je v našem tajništvu v pogled na, razpolago), ne pa za to, da bi se naj razdelil. Pripomnimo, da ne moremo sproti vseh zneskov razdeliti med Člane, ker bi bila 'sicer blagajna kmalu prazna in za vsako akcijo, ki bi nosila k?,i dobi uka društvu, nesposobna. Ravno zaradi navedenih okolnosti se tudi čisti dobiček plesnega venčka ne bo razdelil. Vsakemu članu so pa knjiga pri blagajniku, na razpolago v pogled, da se lahko prepriča o točnem in vzornem’ redu istih. Kakor se. nam je od več strani javilo, hodi neki. invalid (bivši funkcijonar) na okrog ter hujska voj-' j,ne vdove iri invalide, naj gredo demonstrirat; pa okr. glavarstvo, da dobe moko. Opozarjamo vse naše člane, .naj- 'se ne dajo begati, ker okr. glavarstvo nima nobenih tozadevnih kreditov na razpolago, in bi imelo to za one, ki bi se dali' premotiti, jako slabe posledico. — Udru-ženje. vojnih Invalidov, poverjeništvo, Maril>or. ■' ; in K poglavju o političnih' metodah ra-J dlkalcev. G. dr. Škapin nas prosi, da ob-' javimo sledeče pojasnilo: Narodna radi* kalna stranika je poleg svojih političnilt metod podkupovanja z denarjem’, avan-; zjnajev, kornpcijomzma z gledališčonO i3 ; mistifikačij javnosti Ubrala za orc-žje %"■ svoj prid tudi, napad na mojo osebo irs to > na lepaku: »Kje so lopovi«? Proti n a pa-; dalcem bom postopal soclni;isko, napranl javnosti pa ugotavljam sledeča dejstva^ t V zadevah delavcev 1) Progovne sekcije ; in 2) Delavnice juž. žel. za skupni sporni! interes po približno 1,500.000 K z nad IfrCO posebnimi tožbami sem! odklonil pred prevzemom sade\»e odgovornost za izidi' pravde, sem stranke in delavske zaupnici ke, ki so prihajali k meni sam in po svo«1 jeni koncipijerftu stvarno in’ pravno na« | tančno poučil^ ter sem obljubil, ker so! izrečno zahtevali tožbo proti južni želez- ! nici, da jim oziroma organizaciji, v sitni čaju neuspeha, znatno popustim na tetro-' ških. Laž je, da bi bil rekel na vprašanj nje, kako stoje pravde, da stoje kritično«' Res pa je, da sem odposlancem’, kakor!j vedno v svoji dosedanji praksi, zadovoM | stvarno in pravno obrazložil po svoji' j vednosti in Vesti. Na zahtevo g. Nachti*. j j gala, ki mi je rekel, da bo dosegel potoni j | radikalov plačilo zahtevkov delavcev inj j f stroškov, sem predložil za dosedanje de« j f lo, že vložene tožbe in pripravljalna de«; i □ □ Obiskujte mestni muze) t Cankarjevi olkL Odprt rsako nedeljo od 10.—<8. n«. Vstopnina 1 dinar. nnnnnnnrnnnn nriP^rJrxirrJCnn 2c H&vložene tožbe, ki so zahtevale ] j en coli delavni mesec, račun:. — C lede ’ vseh dejstev se sklicujem na svojega kon-: oipijenta, stranke, delavce in delavsko j zaupnike. Motiv lepakom je iskati yv' močnem, vijaku, ki sem ga navil luk', radlkslbm glede sanatorija »Petrovo, selo«. Oo treba, .bom pa ta vijak zakona*. Mojega tudi radikali. Če prav v zvezi s kriminalnimi tipi, ne smejo nekaznovano; lomiti, še trdneje privil. Dr. Karel 5ka-' pin. m Predavanje v Ljudski uinver/.i. V, pondeljek dne 2G. t. m. ob pol 8. uri zvečer predava v prostorih Ljudske univerze (mala kazinska dvorana) g. prof. dr. Medved: Moja pet ua Vezuv. Zgodovinsko iri potopisno predavanje. Z ozirom na zanimivost predavanqa je pričakovati obilen obisk. m V četrtek ruski koncert. V četrtek dne 22. tm. priredi ruski pevski zbor (Vojskovoi Hudožestvenvj kor kozakov, »Kuhanjč.«). M Ootzovi rm 'rrsf ;r Sčriur Gospodarstvo. KMETIJSTVO, Travništvo. | detelj, vendar no nad 20%, da nami dete-i 1 je vslcd svoje prebujne početne rasti ne _ zamore trav. Vzamemo pa le trajne dete- - Zadnjič smo našteli glavne in naj- ]je, ki ostanejo tudi bolj majhne, to so boljše visoke in nizke trajne trave, ka- zlasti: travniška detelja, bela detelja, terih naj ne manjka na nobenem travni- nokota ta hmeljska lucerna, od katerih tu, to so: pasja trava, francoska pahov- vzamemeo lahko od vsake po 5% t. j. 1 ka, travniška bilnica, zlati oves, travni- do 1 in1 pol kg. Travniška detelja (trifo-ska latovka, angleška ljulka in belkasta Hum pratense) je povsem podobna naši «opulja. Radi popolnostni pa naštejemo domači detelji, le manjša je in trajnejša, tu še par drugih trav, ki za sklenjeno Pri nakupu semena je pa treba zlasti rušo na trajnih travnikih nimajo poseb- j paziti, da dobimo res seme od te detelje, Sega pomena, ter dajejo ali manj dobro [ ozir. jo pridelamo doma sami, kar je zla-fceflo ali so pa bolj kratkodobne in zato le sti lahko vsled njenega bujnega razvoja Poljske mešanice. j po gnojenju travnikov s tomasovo žlin- Mačji rep ali timotejka (phleuiri pra-, dro ali superfosfatoni. Lažje se dobi do- tense, Timothoegras). Ta trava daje iz vrstno konjsko seno, ter je zlasti dobra fca menjalne travnike, dočim za trajne travnike v večji množini ni, ker se po-četkom zelo razraste, da ovira razvoj bro seme bele deteljice (trifolium re-pens), ki je bolj fino, drobno rumenkasto in se nadalje dobro sama zaseva, ker uide mnogo glavic kosi. Izvrstna je tudi nokota (lotus corniculatus), ki se jako 'drugih trav, po štirih do petih letih pa! gosto razraste in se s svojimi lepo rume-izgine. Dolgi, svetli, gosti klasi se po-' tiimi glavicami s peterimi metuljčaslimi kažejo v gostih skupinah zelo pozno na cveti, ki cveto slcoro celo leto, od daleč travnikih. Uspeva zlasti ria krepki spozna. Ker mrtogo glavic uide kosi, še vlažni zemlji in je posebno priljubljen nadalje sam razmnožuje. Hmeljska lu-Ljubljanskem barju, kjer ga sejejo i cerna (medicago lupulina) je sicer samo polju po večini samega ali pa v me- j 2-letna, toda ker se s svojimi plazečimi šariiei S travuljo. Za bolj težke zemlje bi' stebelci, pokritimi s številnimi drobnimi Sa dali tudi v mešanico za trajne travnike j cvetnimi glavicami, ki tudi celo leto cve-kakih 5% t. j. pol kg do 1 kg. Seme je ze- to, drži večina pri tleh, mnogo semenja lo drobno, svetlo, podobno nekoliko pede-j dozori, da se tako trajno ohrani. Navad-Bičnemu in’, zelo bogato obrodi, zato ga na lucerna, kakor tudi esparzeta rie spa-Pridelujejo kmetje po Ljubljanskem bar-! data na travnik, kor se deloma preveč 3* večina doma. j razrasteta, deloma prehitro dozorita ter tako s svojimi trdimi šopi le ovirata košnjo, pozneje pa prehitro izgineta. (Dalje prihodnjič.) ji rep (alopecurus pratensis, Wie-Benfuchsschwanz). To, eno najbolj zgodnjih visokih trav, najdemo po vlažnih Savnikih s posamič stoječimi bilkanrt • Pobelim, kratkim, gostim klasom, mnogo krajšim’ kot pri mačjem repu. Trava je ijako trpežna, ker se razširja s korenikami in se tudi rada sama zaseje, tvori ■I>a razmeroma malo listja. Za vlažnejše travnike bi pridejal eventuelno kakih v mešanico t. j. 1 kg. Laška ljulka (lolium italieum, Itali-^nische Raigras). Izvrstna trava za de- - ' -AH Imamo poslopja prav zavarovana? Slučaji požara se radi dogajajo. Nihče ni varen pred njimi. Zdaj zgori ruka; toliko in toliko hiš in gospodarskih poslopij, zdaj zopet drugje. Stvarna škoda je v takih slučajih zmeraj velika in češče ogromna. Izkušnjo nas pa do sedaj uče, ^ _ ( da so kmetski posestniki najraje preniz Mjno mešanico, ker se jako hitro razra-j to zavarovani, tako da trpe največjo in daje prvovrstne košnje, bi na traj- ? j^odo po požarih navadno prebivalci zn kih travnikih samo škodovala ruši, ker j naj po deželi. dela velike široke šope, ki ne puste dru- j ipe nevarnosti zaradi požara so prived travam1 do razvoja, a v 8. letu se že j na^0 gospodarje tako daleč. . da so že ■Po večini posušijo in ovirajo le pri koš-1 splošno zavarovani in da so danes prav "nji, dajejo pa prostor razvoju od vetra redke izjeme, da bi tudi kmetski posest-fianešenim plevelom. Ker se že v prvem -njk no zavarovan. Kar se pa skoraj letu dobro razraste, ker daje izvrstno Sc- povsod opazuje, je to, da so naši gospo too in zeleno krmo iri se seme jako lahko darij prenizko zavai’ovani. Po vsakem 'doma pridela, je zlasti dobra za poljsko požaru zunaj na kmetih se namreč vedno toešanico 7. domačo deteljo, a tudi za gHši, da so bili prizadeti gospodarji sicer Mešanico z lucerno in pasjo travo, ozir. zavarovani, toda prenizko, travuljo, ker se v teni slučaju poslednji Ker je danes vrednost poslopja vsled tave šele dobro razvijeta, ko že ta izgine, majhne vrednosti našega denarja silno V travniško mešanico jo vsled toda ne narasla in je vsa druga, kakor je bila pred damo. __ 1 vojno, je nujna potreba, da se zavaroval Volnata medena trava (holcus lana- na vrednost gospodarskega poslopja sploh mis, WoUiges Honiggras). Ta trava, ka- zviša, da se ta vrednost nanovo oceni in 'kor tudi pozneje imenovane stoklase, ne današnji vrednosti denarja primerno *asluži, da bi jo pridejali v mešanice za 2viša. To niorajo vsi posestniki storiti! kaše boljše travnike, ker je radi svojih Neopravičljivo bi bilo, ako bi sc to zane-fcosmatih listov in' bilk živini le bolj m a- niarilo, ta priljubljena in' daje bolj pusto konj- že prejšnja vrednost naših poslopij je kko seno. K večjemu bi se je vzelo za bila, prenizko nastavljena, tako da nika-Mažnejše travnike v mešanico kakih 5— fcoj. nj odgovarjala dejanski vrednosti •^0% t. j. 1—2 kg, ker kljubuje dobro večji zgorljivih delov poslopja. Danes pa ni 'vlagi in je gotovo boljša kot kisle trave. vrednost v nobenem razmerju z dejan- Trava se pokažo zgodaj spomladi v go- ako vrednostjo. Zato je nujno potrebno, Stih, visokih svetlih šopih z debelimi da zavarovalno vrednost poslopja zviša- l varuje koii&or mogoče pred izgubo na' prelagamo za ta dan določeni I. redni ob- tosniatimi bilkami in širokim svetlim’ toetlastim latjem. i Stoklase (bromuS-vrste, Trespen). Sto-felas imamo več vrst, od katerih poznamo tudi nadležne poljske plevele, tako: ržena, mehka, pokončna, gola, travniška itd. Stoklosa, te se rade same zasejejo, zato mo vsi, ki tega nismo do sedaj storili. Neodpustno je, če bi vse pri starem ostalo, ker se po požaru nastala škoda ne da drugače popraviti kakor le z odškodnino, ki jo dobimo od strani zavarovalnic. Do sedaj smo zavarovali proti požaru navadno le zgorljive dele poslopja. Opo- 3ih mešanicam' ne dodajemo. Mehka sto-' zarjati pa je nase gospodarje tudi na to, klarn se zlasti gosto razraste s svojim! Kostim svetlim’ latjem1 iri debelimi mehkimi kliki, ako se je premočno polilo z Rnojnico ali fekalijami. Seno je Srednje jdobro, prežene inam! pa ona druge trave ter zopet kmalu izgifie. Pokončna in’ gola ktoklasa imata pa krepko razrastene korenine in uspevata tudi v Slabi suhi zemlji, zlasti ob potih in' plotovih, zato ju radi vporabimo po strmih pobočjih vrezanih cest in’ železnic. da je tudi naše pohištvo potrebno zava rovanja ln' ravno tako traSe gospodarsko orodje is vozovi. Zgodi ae, da nam’ v slučaju požara tudi ni mogoče rešiti. . Kupi gnoja po rijlvaK. ! Če še voziš * gorenjsko železnico, zapaziš na njivah' velike kupe gnoja, ki ! so na štiri vogale obdelani, lepo porav- hlapnih in raztopnih gnojilnih snoveh. Navajamo to ravnanje gorenjskih poljedelcev za izgled, in sicer zaradi tega, ker sc ne ravna povsod z gnojem tako pravilno. Po raznih drugih krajih ga izpeljejo čez zimo tudi na njive, toda puste ga ležati v razkopanih kupih, kakor ga pač napeljejo. To pa ni prav. Pomisliti moramo, da potrebuje gnoj za nadalnjo ugodno razpadanje in razkrojevanje ravno vseh tistih pogojev kakor na gnojišču in da ga je treba zunaj na njivah ravno tako varovati pred izgubami kakor na gnojišču. V ta namen je pa treba, da ga poravnamo in potlačimo, kajti le v takem kupu delujejo najugodneje in naj-enakomerneje vse tiste činjenice, ki so potrebne pri ra/,kroje vanj a gnoja, kakor zrak, vlažnost, toplota in različne gnilobno glivice, ki se udeležujejo dejansko tega razpadanja in gnitja. Kjo je še la navada, da puščajo napeljani gnoj v razkopanih kupih čez zimo, tam naj se začnejo že enkrat zavedati slabega ravnanja iri naj začno spravljati gnoj v pravilno napravljene kupe. Na ta način ga tudi najbolj varujejo pred izpiranjem po dežju, pa tudi pred izgubami na hlapnih snoveh (amonijaku), kajti čim bolj je gnoj razkopan in čim večje je njegovo povržje, tem večja je tudi izguba na hlapnih snoveh. — Na en kup se zvozi po 20 do 30 voz gnoja, pa tudi več. Kupi naj bodo povprek po en: meter visoki, da je z njimi lažje ravnati. Tudi jo gledati, da napravljamo te kupo na najbolj priličnih mestih, da imamo poznoje z razpeljavanjem gnoja manj dela. r -o- Neugodnl vplivi iri škodljivci lucerne. Ako nam lucerna ne zdrži dolgo časa ria njivi, ima to zmeraj svoje vrokc. Lucerna je po svoji naravi trpežna rastlina, zato ji pravijo ponekod tudi večna detelja. Po ugodnih legah in pod ugodnimi pogoji nam dolgo časa vztraja. Po manj ugodnih krajih nam uspeva pa le po štiri leta in postane potem tako redka, da je ne kaže več pustiti za košnjo. Vzroki, da nam lucerna prehitro odpove, so različni. Navesti hočem sledeče: Neugodna zemlja in lega je lahko prvi vzrok, da nam lucerna rioče dolgo vztrajati. Težka glinasta zemlja, ki je v svoji spodnji plusti zaradi svoje zveznosti. preveč mrtva in sirova, ni dobf4’M večletno lucerno, ker se njene globoke korenine ne morejo v taki plasti uspešno razvijati. Koreninam manjka zraka in živeža. Pomanjkanje apna v zemlji in vlažna tla pospešujejo to neugodnost, kajti lucerna ne trpi ne močo v zemlji niti pomanjkanja apna. Plevelu a trava je veliko sovražnica lucerne. Taka trava izpodriva lucerno, zlasti v manj ugodnih legah. Na travo-rodni zemlji so to najbolj opazuje. Tukaj se lucerna hitro umika travi, ako sc jo med njo ugnezdila. Črvi, ogrci ali potljedi škodujejo lucerni veliko bolj kakor si navadno mislimo. Po naših »kebrovih krajih« so ti črvi veliko krivi, ako postane lucerna tako hitro redka. Navadno se pa za to škodo nihče ne zmeni, sploh' so nanjo ne misli, dasi je zelo občutna. Poljske miši nam prizadevajo ria de-teljiščih tudi veliko kvaro. Ti škodljivci so postali po naših krajih velika nadloga, ker imajo prav v takih večletnih detelji-ščih najbolj varna skrivališča in gnezdišča. Tudi za te škodljivce se pri nas premalo zmenimo, ker jih ne vidimo pri uničevalnem d-’-, ki ga opravljajo v zemlji z korenin. Treba pa je. dr> r”> " ' n "vkj tudi po naših krajih preganja*:. ;!r> s- nam preveč ne raz-mnr?!\ Vsem tem Škodljivim vplivom moramo pripisovati, ako se lucerna ne sponav ša povsod in vselej z enako dobjrim uspehom', bodisi glede na njeno trpeSnost ali pa na njene košnje. čni zbor na nedeljo, dne 25. trn., na istem! mestu, ob enakem času ter z istem sporedom. — Odbor. g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca marca sledeče poučne tečaje in predavanja na Štajerskem: V nedeljo, dne 25. III.: 1. v Ž e t a l a h po prvi maši v šoli, o kletarstvu, pomočnik okr. ekonoma Stamberger. 2. V Št. Janžu pri Dravogradu, o živinoreji, okr. ekonom1 Wernig. 3. V I v a n j k o v c i h ob 14. uri, pri zborovanju kmetijske podružnice, o svinjereji, živ. inštruktor Zupanc. 4. Pri S v. B c n e d i k t u, o splošnem kmitij- Dišeča boljka (anthoxanthum, Gemei- nani iri približno eB meter visoki. Ti ena-ries Ruchgras). Ta nizka travica, ki aelo komerno in skrbno napravljeni kupi nam Zgodaj cvete v malih, nizkih, širokih pričajo, da imajo ondotni poljedelci ve-klasih, se zlasti razširi na zanemarjenih liko zmisla za pravilno ravnanje z gno-travnikih. Listje je sicer precej gosto, a jem. Oni ne puščajo gnoja na kupih tako Zelo drobno, iri! ker zgodaj dozori, se ob razkopanega, kakor ga napeljejo iri ka-'feošnji večina poizgubi, zato je v travno kor ga na kup zmečejo, ampak spravlja-taešanico ne dodajemo. jo ga v red, ga poravnajo in potlačijo, j v Da je seno okusnejše iri ruša gostej- Na ta način skrbe, da se gnoj tudi v teh j ffigšaiufio aekaj semenja kunih še nadalje enakomerno raakraj a skripjio. itd. povodom volitev dne 18- g Mariborsko sejrasko poročilo z dne lt. marca 1923. Prigon: 9.1 svinj. Cene so bfle Sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov star! km. 1400—1600 K; 3—4 mesece stari 2000—2500; 5—7 mes. 3200—3(500; 8 do des?t. mesecev 4200—4500. Pol pitane 1 kg žive teže 90—105; 1 kg mrtve teže 115—120 K. Razprodalo se je vse. g Krajevno vinarsko društvo za Maribor iri okolico. Radi zaposlenosti nekaterih društvenih članov kot čuvarjev stvu, viš. kmetijski nadzornik štrekeij. 5. V M o r o v e a h v Prekmurja, ob 14. uri, o uporabi umetnih gnojil, o živinoreji in sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma Pavlica. g Polletni tečaj na drž. podkovski šoli v Ljubljani se prične 1. aprila 1923. Za vstop je vložiti na ravnateljstvo drž. podkov. šole s kolekom za 13 D kol. prošnje ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo in 6. ubožni list. Vsako prilogo je kolekovati s kolekom za 1 dinar. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. — Učenci dobivajo redno drž. podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige. g Bakteriološki zavod v Križevcih ria Hrvaškem. V Križevcih je že dolgo obstojal bakteriološki zavod; sedaj jo pokrajinska uprava v Zagrebu razširila delokrog tega zavoda in o&novala na njem' poseberi oddelek za proizvodnjo živalskih cepiv (seruma). Serološki oddelek je prevzel nalogo, da preskrbi našim živinorejcem dobro in’ ceno cepivo in serum, proti nalezljivim boleznim živine iri pomaga s tem pri razširjanju cepljenja proti boleznim. Kakor smo izvedeli, je omenjeni zavod dovršil vse priprave iri začel izdajati svoja cepiva ju serume iri sicer po zelo nizkih cenah. Zavod deluje pod vodstvom izvrstnega strokovnjaka (dr. Hupbauerja), ki skuša z nizkimi cenami in dobrim cepivom znižati ceno tem.’ proizvodom tudi drugim, zavodom, zato »o cene enake samo polovici cene drugih' sličnih privatnih zavodov. Pričakujemo, da bo zavod storil svojo dolžnost v vsakem oziru in da bo na ta način' vsako le-tf) ro^il mnogo gospodarjev pred ogromnimi škodami iri izgubami pri živini. V glavnem proizvaja zavod ceipivo iri serum proti vsem kužnim boleznim (»vinjska rudečica, kurja kolera itd.). Vsakemu’ živinorejcu priporočamo, da si da nabaviti serume iri cepiva od gornjega zavoda. Izdajajo pa se na naročila živino-zdravnikov, katerim ta zavod toplo priporočamo. bnoDODncsonan □ □ oonnuu'jixjuua HMELJ. St. 10. »Sanzer Hopfen & Brauer- Zei-tung« prinaša dva članka, katera bosta; zanimala tudi naše hmeljarje. Evo; Omejitev hmeljarstva na Angleškem. Angl. vlada priporoča hmeljarjenf, naj store vse, da so polagoma omeji! hmeljarstvo. Dejstvo je, da konzum piva ni v pravem razmerju s produkcijo hmelja na Angleškem. Navzlic navedenemu dejstvu bi bilo pa nespametno, priporočeno omejitev pretiravati — kajti upati vendar smemo, da se bode konzum piva v doglednem času zopet dvignil. Angl. hmeljarjem se torej priporoča, 1. da opustc vse stare, iri napravo novih’ nasadov, 2. da skušajo produkcijo hmelja zmanjševati, pri tem si pet hmeljarstvo vendar ohraniti na ta način, da 3 poznim obrezovanjem, večkratnim' pri-krajševanjem trt iri napeljevanjem trt' dveh ali treh sadežev na eno žico iri 8. da med hmelj sadijo krmilno peso ali druge krmilne rastline. Tem potom bi se hmeljska produkcija omejila, stroški zmanjšali, hmeljarstvo bi se pa veridar ohranilo za ugodnejše čase. Tako na Angleškem, kjer imajo le nasade na žico. Proti povišanju uvozne carine iia hmelj v Franciji. Francija ima tri večja hmeljska oko-lišča in sicer: Severna Francija, Alzacija-Loreria in Burgundija. Hmeljarji Burgundije so naprosili vlado, naj M zaščito domačega hmeljarstva poviša u-vozne carino ria tuj hmelj. Siridikat francoske pivovarske industrije se je pa po-< vodom svojega zborovanja dne 29. jari. t vsmseu r«raoDNi ust »r. 'Maribor,'22.'' marca 1 D2& ,jd l enoglastfo Izrekel zoper vsako povišanje uvozne carine na hmelj. Ta svoj u-krep je sindikat utemeljeval tako-le: 1. Francija potrebuje za izdelovanje finega piva neobhodno hmelj najfinejše kakovosti, kakršne pa francoski hmelj ni. 2. Kakoršno-koli povišanje uvozne carine bi ne zamoglo zboljšati kakovosti francoskega hmelja in 3. bi se vsled povišane carine niti eden stot domačega hmelja reč porabil, kot sedaj. — S pridobitvijo Alzacije - Lorene je Francija glede hmelja postala izvozna država. Pa ne samo glede kakovosti, nego tudi glede obiranja je francoski hmelj daleč za hmelji drugih držav. Slabo ohranjen' hmelj tlela pivovarjem največ neprilik in se ga z vso silo branijo. Najslabšo obrani hmelj pride iz Lorene in producenti tožijo, da se obiravei ne morejo navaditi lepega obiranja; svetovalo se ja hmeljarjem, naj plačujejo obiranje od časa, ne pa od množine. Neki francoski časopis piSe o bmelj-ifei krizi tako-le:Statistika o produkciji . % • • • • • 11 126 . 43 _ 1 , ,r -- Frankolovo • • • • • • 16 188 4 2 ~rm 2 2 Gomilsko . • « • • • • 95 , 5 36 ■ —— 1 m „ 2 29 Griže . • • • • • • • • 16 192 5 30 22 1 2 62 -- Nova cerkev • • • • • • • lb 173 18 3 3 6 2 25 4 Petrovče . . 8 241 8 32 6 1 70 1 Polzela • • • • • • • • 18 283 2 2 3 1 2 18 4 Sv. Peter , 6 209 5 29 2 9 - L 2 —■ Kalobje 3 176 4 7 4 r,,w 8 CT -J 3 Sv. Pavel 3 218 38 67 7 3 5 42 42 Sv. Juri ob juž. žel. I. 11 83 18 —- l 3 6 Sv. Juri ob juž. žel. II 7 511 6 29 4 -luir 6 53 5 Sv. Juri ob Taboru . . • 7 230 7 88 1 „,n 1 1 1 Skofjsvas . • • • • • • 5 276 56 20 4 19 1 98 2 Šmartno . , 2 186 5 —_ ,n 1 —• Teharje • ■ • • • • • 10 234 3 1 1 20 4 143 13 Vel. PireŠica • • • • • • 1 367 17 11 1 2 1 8 —■ Vojnik • * • • • * « 22 151 6 1 3 43 4 5 e Vransko f • * •• • IM • • 28 314 4 33 11 _ — 5 o Žalec c • *• P ±_ /% 14 190 13 131 2 2 2 17 5 563 6056 264 674 1U 491 80 Volilnih upravičencev 13.653, volilo 9574. 922 i? 4 4 14 6 1 2 1 “t'' 4 1 4 1 1 S'' 3 2 U; 3 17 3 Beltinci Volil?« Centiba . Crenšovci Gomilica ... Kobilje . . . Melinci , . . • * , \ • t Okraj Dolnja JDS SLS Nov. Lendava SKS Gol. Nem. Radič Kor. NSS NRS . * . 10 423 4 30 6 5 106 8 3 39 • V. 7 445 _ 8 2 16 2 4 30 s • s 7 365 1 5 20 — 1 2 — 2 . 19 32 2 5 1 6 290 10 I S . * • * 6 735 2 1 4 1 27 3 O trni 3 ... 4 20 3 100 4 18 34t 7 5 54 ... 40 69 1 16 2 13 286 9 12 24 ... 4 112 2 2 1 16 373 16 6 8 . » • 2 326 — 3 12 3 2 16 ... 16 J 05 2 10 6 4 177 10 24 20 ... 5 301 2 8 , 3 152 — 1 6 ... 2 521 2 22 1 1 35 1 1 10 ... 1 194 2 7 1 2 104 6 — 1 123 3648 23 217 46 71 1920 77 61 216 fl a 1 Maribor. Ker je oče izročil posestvo, ki IZ nisrOOn© bi ga rad imel sin Jožef, svoji hčeri, • • • • • • • • •••••• JDS 15 16 50 9 4 5 3 16 1 14 14 22 SLS Nov. SKS Goi. Nem. Radič Kor. NSSNRS 1 10 1 6 51 Volilnih upravičencev 8247, volilo 6402. Č. Okraj Konjice. r . VolIS?« — ““ Jadram Konjice *........... i. , .... Konjice II.......... .............. Bnbova, . . “v* Florijan . tv< J?mej. . Stranica....................., . l»w“sota ....................... Vitan te Zreče .......................... 418 251 162 274 249 156 143 140 184 140 239 1*9 2 2 3 5 J 2 1 1 10 127 8 24 68 1 3 10 18 8 2 7 2 5 6 3 8 1 1 2 3 3 5 2 — 12 13 12 3 14 35 26 11 1 1 5 41 9 10 1 1 1 1 2 2 11 4 2 2 3 1 1 2 1 Volči?« p. ž. m. I . . Marna Gradec . . . 169 2485 22 65 59 3S9 54 Volilnih upravičencev 4658, volilo 3359. D. Okraj LaSko. JDS SLS Nov. SKS Go!. Nem. Radič 83 2 1 1 7T 18 117 1 34 1 1 Kor. 21 NSS NRS 1 2 Trb, ovije I. m. » • > iv. . . . V. . . . VI. . . . VII. . *. . VIII. „ . IX. . . . • • ♦ ♦ 4 • * . • • » «••••• • V/# • • • • i*«.. v°hk* :::: Oevci — lw Radgona Farovci Maher. • • • • • QUr^ak ----------- asi*: — »Ss?5rh Staden« . 1 vfr4 C6sta . VetžeJ * * * * • • t • tl • • • • • • • • • • • • * zej . 14 219 8 35 2 16 1 2 2 . 83 55 — . — 3 13 _ 17 3 6 . 32 496 3 3 25 2 5 28 18 3 . 10 544 _ 1 3 _ 1 2 1 1 .16 181 1 _ 12 1 1 — — 1 . 9 281 1 1 30 2 1 4 -1 2 . 12 232 2 — 17 1 —- 15 1 — . 8 334 1 37 4 — 2 4 1 — . 53 176 1 2 58 1 2 8 6 o hi . 20 54 1 2 206 4 5 29 10 5 .18 54 1 7 246 7 1 44 10 7 . 31 45 _ » 234 4 1 44 9 4 . 15 42 _ 7 267 8 1 35 7 7 .16 21 1 208 6 1 27 4 3 . 13 37 — S 232 5 1 25 2 3 .47 95 1 3 156 14 2 64 6 2 . 40 62 1 3 158 6 2 99 2, 3 482 3045 23 108 1Š93 77 43 46) 84 53 upravičencev 10307, volilo 6275. Okraj Ljutomer. JDS r SLS Nov. SKS Go!. Nera. Radič Kor. NSS NRS 2 30 _ — 3 342 2 — .— 6 9 231 17 11 — ,—. 1 — 1 — 9 167 6 6 11 2 8 — — — _ 164 2 68 1 — 2 _ 1 3 6 — _ 2 217 5 — —. 6 33 280 1 16 5 23 — 1 14 16 3 370 2 27 2 1 — 1 — 3 29 282 9 9 1 — — — 1 — 60 158 3 14 23 13 2 1 10 5 8 258 14 96 3 2 1 1 1 — 4 175 1 14 2 2 7 1 — 8 3 185 3 36 2 — 1 — 1 3 2 138 1 28 — — — 1 — 2 134 2 6 3 181 G 1 — 3 2 292 2 1 3 — — — — 3 10 288 1 52 1 — 2 — 2 3 15 96 7 2 1 — — 1 — 3 8 429 8 80 1 1 2 — 1 5 24 203 7 11 30 — 1 — — 1 221 3886 86 4)7 94 784 40 7 32 66 Volilnih upravičencev 7753, volilo 5695. te*.: rlmbuš ’ Makale * 5axje a?8e . pivnica Volil?« * * • • • Ktsmca . # # „ »e Hoče . . . .P. Lojnic, .... SJ-Poljskava . . SV M^nC "• P> • Sv 51nr,et8 na Df- p- oV- Miklavž • o • • § uderci . ^udenice .... Šmartno . . Te2nnberB * • ’ • Tinje0 * : r 7 JDS SLS Nov. SKS Go!. Nem. Radič Kor. NSS NRS 1 67 — 2 15 15 3 5 4 2 . 3 160 11 41 35 6 18 6 — 1 8 244 5 38 25 13 9 3 1 1 . 7 221 5 2 3 10 7 2 3 1 6 41 1 2 87 6 1 6 3 4 9 99 3 22 19 26 87 9 17 3 . 2 148 15 2 1 4 1 — — 2 . 12 223 3 3 170 34 17 3 39 4 . 4 194 l .—. 14 45 67 2 2 — . U 208 1 10 80 33 7 4 6 1 .21 176 —- 35 166 7 12 5 5 2 . 5 206 37 11 13 4 6 4 7 3 50 248 3 5 2 110 4 14 5 10 . 9 270 4 —— 5 27 29 — 5 5 . 2 156 — 2 __ 11 1 4 — — .11 88 3 11 50 8 14 4 4 7 . 14 61 — 5 35 66 2 13 2 — . 2 106 2 66 7 1 1 1 1 — . 3 145 — 3 39 10 2 __ 5 . 14 223 5 2 106 98 191 8 52 49 . 6 194 10 2 2 8 17 3 1 5 . 4 115 2 2 6 12 1 3 ... — . 1 286 31 8 6 1 _ 3 1 . 12 140 2 6 129 73 40 6 47 < * 7 162 1 1 1 13 —— __ __ . 7 192 1 20 38 33 — 4 1 f Ne razsipajmo narodne moči. Zdravstveno razmei^e v naši državi in med našim narodom niso dobre. Kakor na kmetih tako tudi po mestih ljudje higiensko niso izobraženi in zaradi tega tudi ne obračajo pozornosti na osebno in javno higieno. Naši naseljeni kraji so tako zaipuščoni. in zanemarjeni, da večinoma nimajo niti najbolj osnovnih higienskih potrebščin. Po nekaterih selih ni pri hišah potrebnih stranišč, ampak potreba se opravlja kjerkoli. Istotako marsikje hi zaprtih greznic ali jam za pomije, nego vse se meče in izliva kamorkoli že. Živina ni ločena, nego je pogostoma pri hiši in' na istem dvorišču. Zaradi takega higienskega stanja so mnoge vasi jako nečiste, širijo smrad ter so poleti polne muh. Osebna higijena je istotako zanemarjena, ker ni po vaseh nikjer kopališč in' se ljudje ne kopljejo. Pitne vode pogrešajo jako pogostoma, ker ni po vseh vaseh napeljana dobra pitna voda. Po vodo hodijo pogostokrat iz vasi ter jo zajemajo iz studenca ali pa iz skupnih vaških vodnjakov, ki so kaj velikokrat nezdravi, ker so sredi nečistih vasi. Ivme-tiške hiše se grade ponajveč nehigiensko. Nizke so, temne, tesne, vlažno ter se ne vzdržujejo čiste; v njih se čestokrat zale-gajo bolhe in stenice in se kotijo miši in podgane. Hrana je ob delavnikih slaba in nezdrava, ob nedeljah in prazuikih preobilna, vedno pa slabo napravljena. Način življenja je prav tako nehigienski: ob delavnem času delajo ljudje na vse pretege, v urah počitka pa marsikje ni koristnih duševnih zabav; ljudje spe na tleh, v skupni postelji. Zaradi vsega tega življenje na kmetih higiensko ne ustreza osnovnim potrebam. V mestih je prav tako ali pa je samo nekoliko bolje. Zaradi takih slabih zdravstvenh razmer zdravje našega naroda ni zavarovano in odstotek bolezni in smrti je pri nas znatno večji nego v kulturnem svetu. Zlasti oboleva in mrje pri nas prebival stvo za nalezljivimi boleznimi, kakršne so tuberkuloza, trebušni tifus, disehteri ja (griža), malarija in otroške nalezljive bolezni. Nezdrave razmere, v katerih živi naš narod, vidimo najbolje, če primerjamo naše porode in uašo umrljivost s porodi in umrljivosti pri drugih evropskih narodih. Tako je bilo po uradnih podatkih leta 1904 na 10.000 prebivalcev w .Ti rojenih umrlih prirastka na Nizozemskem ni Danskem na Nemškem na Angleškem na Francoikem Srbiji Iz teh številk se jasrto vidi, da mrjo ljudje pri nas (v Sloveniji številke niso mnogo ugodnejše kot v Srbiji. Op. ur.) največ. Da pa navzlic temu naš narod številno napreduje, je pripisati njega veliki plodnosti in' velikemu številu porodov. S plodnostjo in porodi se ne smemo hvaliti, dokler ne izboljšamo svojih higienskih razmer. Ko to dosežemo, stopimo v vrsto kulturnih narodov, ki var čujejo z narodno močjo ter je ne razsip ljejo po nespametnem. Dr. Vlad. Stanojevič * (»Zdravje«) * Pristavek uredništva: Narodno higi eno (nauk o ljudskem zdravju) bi bilo treba gojiti tudi pri nas. V marsičemur smo zaostali in mnogo tega je pokvarila vojna. Mi bomo po možnosti redno pri rtašali kratke poučne članke o narodnem zdravju, ki bodo pisani predvsem za naše kmečko ljudstvo. Tudi narodno zdrav' je je temelj narodne svobode, zato mn posvečajmo zadostno pozornost! Zgorajš nji članek je povzet iz poljudno pisanega mesečnika »Zdravje - Zdravniški pouk zdravju in bolezni«, ki ga izdaja s pod poro ministrstva narodnega zdravja »Društvo za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu. List izhaja tudi v slovenšči ni in ga toplo priporočamo vsaki slove n ski hiši! je sin začel očeta psovati. Da bi se sina znebil, je šel oče k svojemu mlinu. Sin pa je prišel za njim ter začel očeta pretepati s palico po glavi, ga vrgel večkrat na tla in še na tleh ležečega suval s kolom v prsa in hrbet. Vsled tega grdega ravnanja je zadobil oče lahke telesno poškodbe in je moral ostati več dni v postelji. Na kričanje je očetu pritekel na pomoč njegov drugi sin Franc. Ko ga je njegov razjarjeni brat zagledal, se ja spustil takoj v njega ter ga začel s palico obdelovati. Okrožno sodišče je surovega sina obsodilo na 4 mesece ječe, Ponarejena pobotnica. Posestnica Marija Pernat v Terbovcu pri Slov. Bistrici je prodala meseca junija 1. 1. mesarju Antonu Knafiocu v: Mariboru vola za 15.000 K. Na račun kupnine je izplačal takoj znesek 200 K njenemu sinu Mihaelu Pernat pa pozneje znesek 2000 K in 800 K. Dne 20. julija L L je prišel kupec na dom Marije Pernat ter plačal v roke njenega sina Mihaela znesek 4000 K. Sin mu je prejem zneskov; 2000 K, 800 K in 4000 Iv potrdil v njegovem notesu. Ker pa Marija Pernat precej dolgo ni prejela ostanka 8000 K, jo pustila mesarja opominjati po odvetnika dr. Komavliju v Mariboru. Knafelc 'se je dne 28. septembra 1.1. oglasil v pisarni tega odvetnika ter trdil, da je plačal 20. julija 1. 1. ne 4000 K, nego 11.000 K. Pokazal je tudi pobotnico na ta znesek izstavljeno od Mihaela Pernata. Ta pa trdi, da je prejel dne 20. julija 1.1. od Knafelca le 4000 K in da jo prejem tega zneska potrdil v njegovem notesu. To potrjujeta tudi dve priči, ki sto bili toga dna pri izplačilu in štetju denarja navzoči. Ugotovljeno je, da jo moral Knafelc naknadno pobotnico potvoriti na ta način, da je izpremenll znesek 4000 K v 11.000 K. Sodišče je obsodilo Knafelca radi hudodelstva goljufije na 6 mesecev ječe. 314 159 154 292 142 150 341 196 145 280 163 117 209 190 15 398 211 187 Podpirajte Jug. Matico! i 231 4373 146 291 1054 674 537 112 1*2 U(> Volilnih imravlčeoeev it,004. volilo 7709, Izpred sodišča. Maribor, 16. marca Surov sin. Dne 28. decembra 1.1. je prišel splavar Jožef Ornik v Mali Zimici, ki je že Okrat I predkaznovan, k svojemu očetu Juriju IttB&ikPj prevžitkarju v Zitečki vasi. okrni Iz življenja in sveta. Modri premog. Sodobna tehnika se trudi z vsemi sredstvi, da bi kar najuspešnejše izkoristila energije, ki so nam na razpolago. Danes jc izven vsakega dvoma, da jo narod za toliko naprednejši in neodvisnejši, kolikor intenzivnejše izkorišča različne energije. Zato tudi v politiki vedno bolj prevladuje vprašanje energij. Kaj je V, bistvu borba za Ruhr (premog), za Mo-sul (petrolej), ki danes pretresa Evropo in ostali sveti Očividno borba za to, dal, se posameznim državam zagotovi potrebna energija oziroma materijal za proizvajanje energij. Glavni materijal nudita premog Irt petrolej. Ali obeh je vsak dan manjo in u-čenjaki si že belijo glave, kaj bo potem', ako čez dve stoletji ne bo veš ne premoga1 ne petroleja? Na kak način bi ju bile* mogoče nadomestiti? To vprašanje jo bilo postavljeno že davno prej, a še aaneS ni odgovora. K sreči imamo več drugih sredstev. Predvsem so to vodopadi: takozvani beli premog. Potem takozvani zeleni premog: izkoriščanje reke in jezer. Obstoja pa še ena energija, ki hi v! človeških močeh, ki pa bi vendarle mogla biti izkoriščena. To je takozvani modri premog. Vsem' je znano, da vsled vpliva lune nastaja na morju plima in oseka. Na nekaterih mestih, tako n. pr. v Bretagni, iznaša lunina privlačna Sila stotisoč konjskih moči in dvigne morsko površino za celih 14 metrov. Ta ogromna energija propada neizkoriščena, zato so ljudje začeli razmišljati, kako bi tudi njo vpregli v službo človeškega napredka. Francoski minister javnih del je dobil od parlamenta potrebne kredite za zgradbo poskusne postaje v Bretaghi, ki bi imela 40.000 konjskih sil. Tehnične tež-kočc so Seveda šc ogromne. Najprej je treba zgraditi mogočne zajeze, ki omogočajo izkoriščanje različnega nivoja morske novršine. Tako izpeljana morska voda bi gnala štiri turbine. Ves problem izkoriščanja »belega« premoga bi obstojal v tem: Treba je dobiti moč, ki bo obračala turbine i D<* močjo kake reke, katere tok bi fe izpre-mrajal i>o morski j-ovrŠ:ui. Pri tem pa nastaja tale nezgoda: Plima traja sest ur in v tem času bi rastoča morska voda obračala turbine. Oseka traje takisto Sest ur in v tem času bi obračala turbine padajoča voda. Kaj naj pa dela tekom ostalih dvanajst ur? Francoski strokovnjaki predlagajo dva načina: Vso odvisno energijo, ki se jo dobi povodom plim'1 oseke in ki ni potrebna dotični postaji, so odstopi kateremu oddaljenemu električnemu centru, ki bi jo potem vračal postaji ta čas, ko je morje mirno. Napravilo bi se jezero, oddaljeno od obale kakih 5 km. To jezero bi bilo ograjeno z zajezami, visokimi 35 no. Sem bi se napeljalo vse potoke in rečice. Tukaj bi potem postavili drugo postajo s turbinami, ki bi dopolnjevala delo obmorske postaje. t Načrt je ogromen in kompliciran, zato ga bodo nemara izvedla Sele bodoča desetletja. Za sedaj bodo storjeni prvi poskusi, da se tudi morska voda v zvezi z luninim vplivom izkoristi za človeka ta . človeštvo. j • | ?’ ' Izumiranje Rusije. j V februarskem zvezku praske ruske revije »Volja'Rosaii« podaja V. J. M. pretresljivo sliko o izumiranju Rusije. — Piščeva izvajanja so tendenciozna, ker pripisujejo vso krivdo izključno le sov-j jetskemu režimu, povrh tega pa se na-! slanjajo na statistični mnterijal, ki ni popolnoma zanesljiv, v celoti pa nam : vendarle nude globok vpogled v kata-' strofo enega največjih svetovnih narodov. Navedeni članek prinašamo v iz- i vlečku. j I Opustošenje, ki ga je povzročil petletni komunistični režim na ruskem ljudstvu, presega po svoji grozovitosti srednjeveške upade Tatarjev. Po številu človeških, žrtev je prekosilo vse vojne pohode za časa Petra, Katarine in Aleksandra. Ku-' sija je po krivdi komunističnega gospo-: darskega sistema tako obubožala, da mo- ‘ ra po železnih zakonih gospodarskega življenja odvisen del njenega prebivalstva izumreti. Na to pisec statistično do- • kazuje to svojo trditev. ■ V prvih letih boljševiškega gospodar-\ stva (1918—1920) je padlo število porodov i na 13 od tisoč ljudi, dočim je umrljivost poskočila na 79. Razmerje med umrlji- ’ vostjo in porodi se je razvijalo rledeče: 1915 21:17, 1917—25: 15, 1920 — 69:15. Te številke pomenijo, da v Petrogradu umrje več ljudi kot .jih je umrlo za časa ko- ’ lere leta 1848. Ob istem času je umrljivost v Moskvi poskočila od 8 na 22 od 1000. Te podatke izpopolnjuje statistični! izkaz moskovskega statističnega komite* ta. Glasom lega izkaz« je iznašalo Ste-vilo prebivalstva v predvojni Rusiji bfe* ozemlja, ki se je .po-končani vojni osamosvojilo — 145 milijonov. Štetje 1. 1®**® izkazuje 133 milijonov. -Od teh 13 milijp" nov ljudi, ki* jih • j« izgubila sedanj* Rusija, odpada S milijone na v vojni Pa' dle, umrle in 'pogrešane, -3 milijone )jh4 di živi v emigraciji- ostalih 6 mili.1°n0^ pa moramo pripisati posledicam izu*n14 ran j a. ..................... • J Izumiranje se prav ^posebno opaža n* industrijskih in kmetijskih ozemljih: **4 ko se je število prebivalstva gubernij Petrograd in Moskva znižalo za polovic®; Na Donskem ozemlju in v gubern'31 Stavropol je zmanjšano za tretjino. Te£a uničujočega,procesa no niore zadržati °4 vedba kapitalističnega sistema v sovje*4 ski politiki (tzv. .Nop), marveč bo šol 1,94 vzdržema d?lje. LIOUEUR TRIPLE SlO^sl Mala oznanila. <£em mesta kot vzgojiteljica ali nadiirateljiea otrok za popoldanske ure od 14.—19. proti brezplačnemu kosilu in večerji. Ponudbe pod ,Vzgojit el j> ca “ na upravo .Tabora*. 554 3—2 prodajalka za mesno trgovino dobi službo. VpraSati v posredovalnici Janežič, Slovenska ulica. 558 3—1 6lugo (laboranta) in postrsž-klnjo iSče lekama .Pri sv, Archu“. 62 3—1 Moško kolo, znamke Puch, v jako dobrem stana, se takoj proda. Wilsonova ulica St. 23. 657 2-1 Kopalna pes v dobrem stanju se kupi. Ponudbe na upravo pod St. 526. 523 5—3 Soho s kabinetom ali večjo sobo, po možnosti v sredini mesta, iičs soliden, akarfe-mična naobražen mlad gospod. Ponudbe pod ,Šoba“ na anon.'no dražbo Aloma Companj, Ljubljana, Kongre=ni trg 3. 668 Krasno opremljena soba za dve osebi ali za porečen par brez strok se s hrano vred edda s 1. aprilom v najem Naslov pove uprava 664 Dve močki obleki, površnik in tri para čcvJjev St. 42 na prodaj. Smiat., Koroščeva ul. #t. 5 priti., levo. 563 Higienična brivnica s« vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Za prevozno in trgovsko podjetje z ugodnimi akordnimi pogodbami iščem družabnika b kapitalom najmanj 200.C00 K. Če je znesek večji, bom tudi s svoje strani povišal akcijsko vlogo. Naslov v upravi. 561 Opravilna štev. E 10/23-10. Dražbeni oklic. Dne 26. aprila 1923 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin. zemljiška knjiga Ščavnica viož. štev. 40. Cenilna vrednost 244 449 K 50 v, pritiklin: 600 K, najmanjši ponudek 1611.366 K 34 v. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče pri 8v. Lenartu v Slov. gor- dne 14. marca 1923. 565 se zmožna knjigo vod Vinja, ki zna nekaj italijanščine. Ponudbe advokata Mtlller. 560 Damski velur-kostum dunajski model, skoraj nov, za 1000 Din. na prodaj. Razlagova ulica 23-1, dr. M. 559 191 m ® & ® m m m Q Velika izbira vsakovrstnih ročnih torbic, listnic, kov-čekov, gamaš i. t. d. Gonilni jermeni la vrste od 30—350 mm v zalogi 585 10—3 Iv. Kravos, Maribor Te efon 207 Aleksandrova C. 13. Telefon 207 Manufakturna trgovina FRANJO MAJER, MARIBOR Glavni trg štev. 9 Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in kam-garna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. 6č9S m. ra raiie. PeriB©, 2595 78-32 pisšže, čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno fn galanterijsko blago v veliki Izbiri, najceneje pri X$?iK0E> 2.&S‘3, Maribor, Glavni trg 2 pa tudi najlepšo bfagoza Obleke, kakor sukno, hlačevina, -volneno blago, plavina, cefir, Sifon, platno, Izgotovljene obleko, srajce, predpasniki, nogavice* robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri I. N. Šoštarjčj Mariboij Aleksandrova cesta štev. 13. Čilski soliter Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnft kostni in rudninski superfosfat *ef modra galica in žveplo vedno v zalogi pri Tonejc & Rozman; Maribor Aleksandrova cesta 35. Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanje v Sodni ulici z eno sobo in kuhinjo se zamenja s stanovanjem t dvema sobama in kuhiiro, event. Udi v okolici. Naslov pove uprava. , Veletrgovina z železnino* Pinter & Lenard TRlefonJt asa MaribOT ' Brzojavni naslov t Mnton Maribor V zalogi k« nahaja •' • cemsnt, železo vseh Vrst; pločevin** štedilniki, žica, žičniki, ptintpe, ražne cevi, kovanja za zgradbo is pohištvo, kuhinjska posoda vlita In pločevinasta, Ekovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, bos«, brusni kamni ki vai v lolezainsko stroko spadajoči predmeti. Blagajn« vseh vrst, verige domače tovarn«* Postrežba točna, cen« solidne! !57< Pristopajte k Jugoslo venski Matici, tsmss&xsmesmm& velika Zaradi odpovedi skladišča na Slomškovem trgu razprodaja zalog pohištva in podjetja 616 ®-3 Karel Preis, Maribor, Gosposka ul. 20 (Pirchanova hiša) Raznovrstno pohištvo, posteljnine, preproge 1.1 d. se dobe po znatno znižanih ceash do 1. aprila 1923. — Zelo nizke cene. — Ogled prost in neobvezen. — Ceniki brezplačno, — Na debelo jn. drobno. «1jzdsiMeJj;Konzorciji»Tabor«. ™ Odgovorni ujednik: Rudo« Ozim. •*■* Ikkai Mariborske tl«kanw * t