Izhaja Tsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Di«, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se počlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« t Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ▼ naprej. Tel. interurban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru,
Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste, čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
SPODflR
42. Storilka.
Maribor, dne 20. oktobra 1927.
61. letnik.
„Slovenski Gospodar" — za vse! Vsi — za „Slovenskega Gospodarja"!
Kakor se vse na svetu razvija in se izpopolnuje, tako mora tudi »Slovenski Gospodar« napredovati v razvoju in obenem tudi rasti v številu naročnikov ter čitateljev. Kako naj se to zgodi, se bomo danes pogovorili in zato rečemo prijateljsko besedo:
Duhovnikom in vzgojiteljem naroda.
Poznamo vaše vzvišeno delo in ga cenimo. Vemo pa, da nima to vaše delo v ničemer tako nevarnega nasprotnika, kakor v slabem, brezverskem časopisju, ki ga nastiljajo naši nasprotniki po vaših župnijah. Ti slabi časopisi so kakor bacili, ki se zajedo v družine ter jih prej ali slej napravijo versko mlačne, brezbrižne, brezverske. Edino sred stvo proti temu je dober časopis, ki ustreza željam čitateljev ter poleg tega odločno nastopa za versko vzgojo naroda, za pravice sv. Cerkve ter za ugled duhovniške službe med narodom. To je dozdaj vršil in bo v bodoče še bolje vršil ravno »Slovenski Gospodar«. Imel bo za to posebno gaglavje o tem predmetu.
Našim gospodarjem.
Velika je vaša skrb za vaš dom, za napredek v vsem gospodarstvu doma in tudi v javnem življenju, to je: občini, okraju, oblasti ter celi državi. Vse to hočete imeti v listu, kar vas kot gospodarja zanima, recimo: cene, sejme, kaka je letina drugod, hočete tudi gospodarskega pouka in nasvetov pri živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, čebeloreji in ostalih vrstah vašega gospodarstva. Imeli boste! Poleg tega pa vas zanima tudi, kako se suče politika doma in v Beogradu, ker ta tudi zelo vpliva na vaše gospodarstvo. »Slovenski Gospodar« vam bo v bodoče v tem še bolje postregel.
Materam in gospodinjam!
Nad vse zna vas vpoštevati slovenski narod, ki je zato napravil upravičen pregovor: »Gospodinja drži tri vogle pri hiši!'« Priznavamo, da je »Slovenski Gospodar« dozdaj oa vas manj nudil, dasi ste ga tudi ve prav rade vzele v roke. Ko ¡boste pa videle, kaj vse vam bo »Slovenski Gospodar« v posebnih sestavkih posebej za vaše gospodinjsko delo in materinske oskrbi priobčeval, ga ne boste mogle več pogrešati! Kakor če v domači hiši ter pri domačem gospodarstvu tri vogle držite pokoncu, tako tudi ve predvsem
skrbite za to, da bo »Slovenski Gospodar« stalen gost v vaši hiši.
Mladini!
Vsak fant se hoče postaviti, da je res fant od fare. Pa le tisti je, ki kaj ve in kaj zna. Zato bodo fantje tudi v bodoče posebno radi brali »Slovenskega Gospodarja«, ker bo za nje vedno imel kako fantovsko besedo, ki si jo bomo povedali kot fantje pod lipo nu vasi. Mladenke, vam pa ni treba posebej razlagati, kako je dandanes potrebno, da je v naši hiši tudi časopis in sicer le dober časopis, v vsej naši pokrajini le »Slovenski Gospodar«, ker ve itak največ storite, da je vedno bolj razširjen in boste gotovo tudi letos storile. Videle pa boste, o a se vam bo »Slovenski Gospodar« hvaležnega izkazal ter vam bo odprl »Dekliški vrt« in vam v njem napravil mnogo veselja!
Ljubi otroci, še vi poslušajte!
Kakor pričakujete, kaj bo prinesel sv. Miklavž, kaj bo dal Jezušček o Božiču, kakšna bo pisanka o Veliki noči, kaj bodo prinesli ata in mama s sejma, tako boste za naprej pričakovali: kaj prinaša »Slovenski Gospodar« nam? In ne boste zastonj pričakovali! Prinesel bo lepe pesmice, povesti, igrice in šale, za velike in male, uganke in skrivalnice. Kako bo prijetno, če bo prišel »Slvcenski Gospodar« k nam!
»Slovenski Gospidar« — za vse!
Težka bo ta naloga, ki si jo je naložil »Slovenski Gospodar« za novo leto, pa izvršil jo bo. Vsem v družini hoče nekaj prinesti, nikogar ne bo prezrl in zanemarjal. Izhajal pa bo zato sicer v prikladne..a obliki, a na 16 straneh vsaki teden, zavoljo tega pa se ne bo nič podražil. Tako bode ustregel vsem! Priročen bo, slikovit bo, vsem zanimiv, tako da bodo vsi z njim zadovoljni.
Vsi — za »Slovenskega Gospodarja«!
Ker se bo torej »Slovenski Gospodar« potrudil biti vsem na uslugo, bodo pa tudi vsi delovali na to, da se bo kar najbolj razširil. Čimbolj bo razširjen, tem več ¡bo mogel nuditi! Vsi ki to-le berete, pa imate »Slovenskega Gospodarja« naročenega, takoj napravite sklep: zdaj šele ga bomo imeli! In če bo trda za denar, za sol in za »Slovenskega Gospodarja« se mora najti! Saj se zaradi tega, da bo
na 16 straneh, ne bo nič podražil, Ko ste tak sklep napravili, pa se odločite pregovoriti še svojega prijatelja in soseda, ki nima našega lista ter mu ponudite naročilni list, ki bo objavljen v vsaki številki »Slovenskega Gospodarja« na zadnji strani. Ali si upa vsak naročnik pridobiti vsaj še enega naročnika? To ne bo tako težko! Poleg tega pa organizirajte med seboj agitacijo za naš list, kakor najbolje znate! Lani smo se našim agitatorjem in agitatoricam izkazali hvaležne in smo jim razdelili lepe nagrade. V enakem smislu bomo storili to tudi letos. Vsakemu, ki pridobi vsaj dva nova naročnika, ki sta plačala polletno naročnino, bomo poslali lepo vezano knjigo, ki stane sicer 20 Din, kot dar za njegovo uslugo. Poleg tega pa bomo vsako tako naročilo zaznamovali s posebno številko in izžrebali posebne nagrade v gotovini kot lani.
Posebno nagrado vsem stalnim naročnikom!
Da si pa ohranimo stalni krog naročnikov, ki naročajo »Slovenskega Gospodarja« celoletno ali vsaj polletno, bomo takim na njihovo zahtevo pošiljali »Naš dom«, prosvet-no-zabaven list, ki izhaja vsak mesec na 32 straneh, za letnih — 10 Din. Poleg tega pa jim bomo dajali brezplačne odgovore v zadevah zdravstva, živinozdravstva ter sodno-pravnih vprašanjih, ako priložijo znamko za odgovor. — Onim, ki naročajo »Slovenskega Gospodarja« le četrtletno, pa svetujemo, naj ga naročajo vsaj polletno! S četrtletnimi naročniki je trikrat več dela in stroškov, kakor s celoletnimi ter nam to vedno izpreminjanje povzroča tu in tam pomote, da ne dobijo lista drugi stalni naročniki. Zato tem naročnikom žal ne moremo nuditi vseh onih ugodnosti kot celoletnim in polletnim.
Torej je geslo za agitacijo našega lista: »Slovenski Gpspodar« — za vse!
Vsi — za »Slovenskega Gospodarja«!
Da bomo nasprotnike poznali.
Prehiteli smo jih.
Naši politični nasprotniki ne morejo najti dovolj besed, da bi ožigosali našo najnovejšo politiko, da smo z radikali v vladi, kjer složno sodelujemo. Ker se istočasno bratita Radič in Pribičevič ter iščeta zvez na levo in desno, je vse to znamenje, da so naši nasprotniki jezni, ker jih je SLS prehitela.
Pribičevič brenka na Radičevo tamburico.
V osamljenosti, v kateri se nahaja Pribičevič, ni našel drugega posla, kakor tega, da brenka na Radičevo tambu-
Štefan Lazar;
TITANA.
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
(Dalje.)
—	Gospod, jaz nimam ničesar zoper vašo osebo, nasprotno, prav posebno spoštujem vaš izredni talent, toda hči . . . Ali ste si pridobili v njeni duši ono globljo simpatijo, ki bi lahko služila kot resna podlaga vašemu namenu?
—	Ne vem.
Brinkley je zrl pred se.
—	Hči je osemnajstletna, posesti nima veliko, vsega skupaj le pol milijona dolarjev.
Mutsuhito Dsain je naredil protesten gib, toda znanstvenik mu je namignil, naj ga posluša do konca, in je z istim glasom nadaljeval:
—	osemnajstletna in pol milijona dolarjev . . . Matere nima, oče sem ji jaz. Njena izobrazba je od povprečne mnogo višja, zahtev ima malo, ljubi glasbo in pesništvo, narave je romantične, privzgojil sem ji tudi življenjski nazor ameriških deklet. Odkrita je in zveste narave, toda vča sih je nepremišljena, zasmehovalka, nagle jeze. Peča se s športom, kuha dobro in ako je treba, lično sešijo tudi obleko. Gospod, od svoje strani vas jaz rad vidim, v tem važnem vprašanju pa ne morem samovoljno odločati. Obiščite nas katerega dne in govorite z njo, kar se spodobi in je tudi naravno, ker se bo ona možila, ne pa jaz . . .
IV.
—	V parku so — je javil hišnik.
Letoviščni vrt profesorja Brinkley je bil kot kak razcveteli gozd. Na drevesih so se skrivale ptice. Ob sprehajališču so rastle vrtnice in so s sladkim vonjem polnile zrak. Hišnik je šel naprej, da bi napovedal gosta. Mutsuhito Dsain mu je prevzet sledil, pod nogami so se komaj zganili beli kamenčki.
—	Danes se odloči . . .!
Stisnil je blede ustnice in zadušil vzdih, ki mu je privrel iz prsi. Zopet je poklical v spomin razgovor, ko je pred Brinkleyjem razkril dušo, videl je pred seboj osupli profesorjev obraz, zmedenost, skrb, v ušesih mu je še zvenel njegov resni glas, s katerim je orisal naravo svoje hčere. Takrat — morda iz uljudnosti — je rekel, da nima nič proti njegovi osebi ... a kako ga neki sedaj sprejme? Ali je govoril s hčerjo? Mutsuhito Dsaina so mučili dvomi, potem pa se je polastila možgan otopelost.
Dozdevalo se mu je, da blodi v vrtu sanj. Toda že prihaja profesor Brinkley! Pokaže se med drevjem in se počasi bliža. Na plešasti glavi mu zablišči solnčni žarek in se razlije na sencih kot tekoči med; da, profesor Brinkley je tudi le podoba iz sanj, saj sta njegovo gibanje in smeh, ko kima, tako počasna in mehanična . . .
—	Me veseli — mu je podal roko —čakal sem vas.
Toplo, prijazno mu je stisnil roko. Mutsuhito Dsain se
je prebudil in vprašujoč gledal profesorja. Brinkley je razumel njegov pogled.
—	S hčerjo še nisem govoril v tej zadevi. Zdelo se mi je, da je boljše, ako ne govorim, da bi morda ne vplival na njeno prosto odločitev. Ako se na mene obrne in me bode vprašala za svet, ste lahko prepričani, da bova s hčerino teto Bettsy, ki vas tudi zelo časti, na vaši strani.
Brezšumno sta šla proti brajdam vrtnic. Stari znanstvenik je dobrohotno opominjal svojega učenca:
—	Dobro bi bilo, ako parkrat pridete in iščete priliko za zbližanje. Alice dobro ve, kdo ste, v kolikor popolnoma sprejme moje mnenje o vas, so pa tudi druge okolščine, ki jih ženska nikdar ne pusti iz vida, ko se je treba odločiti v taki zadevi. Jaz vem, da ste vi mož plemenitega in dobrega srca, toda ona tega še ne vidi. Svetoval bi vam, da se ne prenaglimo; v moji hiši ste dobrodošli, posvečajte pozornost moji hčeri, morda . . .
Obrnil se je proti Mutsuhito Dsainu in na obrazu se mu je brala skrb.
—	Povedati vam moram, da nas. je Overton večkrat obiskal in se je pod nadzorstvom tetke Bettsy toplo razgo-varjal z Alioo. Dozdeva se mi, da je naredila Overtonova oseba dober vtis. Overton je tudi imeniten znanstvenik, on
je tudi drag učenec, in ravno to je en vzrok, da pustim hčeri v izbiri popolnoma svobodno roko.
Japonec je osupnil.
—	Overton ... — je momljal polglasno.
Brinkley je skušal Mutsuhito Dsaina tolažiti.
—	Overton ima to prednost, da je belokožec. Toda verujte mi, da so ženski vtisi v ljubezni nepreračunljivi. Razen tega pa sem tako vzgajal hčerko, da umske in dušne vrednote postavlja nad vse drugo. Overton je tudi sedaj tukaj . . .
Japonec se je stresel, potem pa je zrl v tla, ko da je okamenel. Ko je dvignil bledo glavo, mu je obraz izražal resno odločnost.
—	Gospod, — je rekel in ustnice so se mu stresle — negotovosti ne morem prenesti. Zelo vas prosim, dovolite, da lahko govorim z vašo hčerjo. Bom vsaj videl, ali smem imeti upanje nasproti Overtonu.
—	Kakor mislite — je prikimal znanstvenik. — Skrbel bom, da bodete lahko nemoteno govorili z njo.
V	sredi parka so cvetele na brajdi vrtnice. 6rinkley je tje peljal Mutsuhito Dsaina.
—	Tam sta — je kazal na uto, ki je bila obraščena z vrtnicami. — Alice!
V	uti je sedela z Overtonom, v bližini pa je tetka Bett-sy čitala roman. Overton je na klopi jezdil in dvorjanih Brinkleyjev glas ju je splašil.
—	Gosta imamo . . .
Tetka Bettsy je prijateljsko kimala, Alice je veselo raz položena stopila iz ute, Overton pa se je počasi, nevoljno dvignil.
Mutsuhito Dsain se je damam priklonil, pozdravil je tudi Overtona. Overton ga je želel v pekel in je odgovoril z izmerjenim, hladnim poklonom.
—	Gospod asistent ti želi nekaj povedati — se je obrnil k hčerki Brinkley. — No, hodite, Overton, jaz imam tudi z vami pogovor.
—	Izvolite — je pokazalo dekle prostor Mutsuhito Dsainu.
rico in ga hvalisa kot ga je preje blatil. Zanimivo pa je to, da Radič kljub temu gleda, če se ne bi morda le dalo na kak način priti v vlado.
Še vedno jih glava boli!
Radičevce še vedno glava boli in zopet so si dali v svojem lističu mrzel obkladek s člankom: »Po volitvah na Štajerskem.« Na tri poslance so računali, dobili pa niso — nobenega. Vzroka iščejo, zakaj ne. Vse drugo povedo, le tega ne, da je bilo ljudstvu dovolj njihove hrvaško zahirane politike ter jo je v svoji razsodnosti zavrglo!
Kmetijci za uradnike in zoper kmeta.
V Mariboru je svojčas zelo slovela dveletna vinarska in sadjarska šola, ki nam je vzgojila nebroj dobrih gospodarjev. Šola je bila preje deželna in Štajerska jo je oskrbela z lepim posestvom in vinogradom. Pucelj kot minister je seveda moral tudi tukaj pokazati svoje prijateljstvo do kmeta. Ker je ta šola prešla v državno upravo, je on razpolagal z njo. In kaj je naredil? Dvoletno šolo je zmanjšal na skromen, skoro brezpomemben enoleten tečaj, v prostore naše šole pa je nastanil srednjo kmetijsko šolo, ki šola kmetijske uradnike, referente, ekonome pri glavarstvih i. t. d. Šolo so posečali povečini Srbi, ker imamo Slovenci teh vrst uradnikov itak preveč, in prihajajo z drugih šol ter iz vseučilišča. Oblastna skupščina je zdaj te prostore prevzela. Zahtevala pa je, da naj se zopet vpelje dvoletna vinarska in sadjarska šola. Pa kako je vpitje v nasprotnem nam taboru! Pravijo: kaj bodo zdaj kmetje, ki nimajo srednje kmetijske šole, mogli kmetovati? Le naj se gospoda prav nič ne boji! Kmet ve, zakaj je Pucelj to srednjo šolo vpeljal, pa dvoletno odrinil: kmeta je hotel obdržati v zaostalosti, vzgajati pa si je hotel svoj agitatorični politični aparat. V svoji jezi je namreč »Kmetijski list« pisal, »da kmetje niso dovolj sposobni, da ¡bi vodili politiko, zato je bila potrebna srednja kmetijska šola« — to nam pa vse pove, aakaj sedaj «vpijejo.
»Strogo bomo gledali, kdo je zoper nas.«
Ker smo zadnjič zapisali te besede za volitve v trgovsko in obrtno zbornico, se demokrati zelo razburjajo. Ali vas je sram, da ste zoper nas? Ali mar nimamo pravice, da ■a to gledamo, kdo je zoper nas? Preveč smo dozdaj prizanašali v tem oziru, pa so se strici malo razvadili. Zdaj pa ■aj le zapojo: »Temu treba se privadit, sprva sicer težko!«
Demokrati zoper kmetsko zadružništvo.
Pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico imajo pravico voliti tudi naše zadruge in njihova načelstva. Koliko «o letali demokrati po Beogradu, da bi to preprečili. Toda ni se jim posrečilo. Zdaj pa pljujejo na naše najpožrtvoval-nejše ljudi, ki nesebično in brezplačno delajo v naših blagovnih zadrugah, jezo in gnev ter celo ploho psovk, da so raežnarji itd. To si je treba zapomniti!
Po njih želji se jim naj zgodi!
Demokrati pravijo, da je treba vsako strankarsko politiko izriniti iz trgovske in obrtne zbornice. Bodi! Volite vsi zoper demokrate in ste jim izpolnili to vročo željo!
Socijalisti — priprega liberalcev.
Zadnji čas so se socijalisti čisto razkrinkali, da jih dejansko vzdržuje le kapitalistična liberalna stran naših nasprotnikov. Navadno so bili bolj v tajni zvezi, zadnji čas p« jih je njihovo lastno časopisje izdalo, ker je povedalo, da pridejo skupaj za občinske volitve v Mariboru. Tudi njihov edini poslanec Petejan je bil pri volitvah v verifika-eijski odbor v Beogradu — na Žerjavovi listi. To pa bo res danim ivo, ko bodo naši rdeči socijalisti zamenjali svojo srajco ter oblekli črno — orjunaško! Svojo politiko mislijo socijalisti rešiti tudi na ta način, da so ovadili drugo delavsko skupino Moderndorferjevo, da so ti sedaj imeli hišne
ognjenimi očmi. Japonec se je nekaj trenutkov boril z njenim pogledom, potem pa se je bojazljivo dvignil.
—	Prosim potrpežljivosti — je prej jecljal ko govoril.
—	itfe bom vas dolgo nadlegoval, ako bodete tako prijazni, da me bodete poslušali . . .
—	Prosim — se je nasmehnilo dekle.
Nasmešek je bil majhen, Mutsuhito Dsain pa ga je vse eno opazil.
—	Gospodična Alice . . . Spomladi drevesa brsti jo in v tem času se tudi človeško srce . . .
Obstal je.
—	Mutsuhito Dsain? — je osupnila deklica. — Menda vendar nočete odkrivati srca? . . .
—	Pač — jo je gledal Japonec s smrtno resnostjo.
Alice se je začudila.
—	Za Boga ... — se je zasmejala z ljubko ironijo.
—	Kaj vam je?	;
Mutsuhito Dsain je skomizgnil.
—. Ljubim vas — je odgovoril temno.
Dekle je ostrmelo.
—	Mene? In to mi kar tako poveste?
—	Kakor vem. Taka mi je narava. Jaz ne znam sladko govoriti. Jaz ne znam dvorjaniti. Samo čutim . . .
—	Vi se šalite! — se je zresnilo dekle.
—	Ne — je gorelo oko mladega znanstvenika. — Videl sem vas na zabavnem večeru in sem vas vzljubil . . .
—	Nemogoče . . .
Mutsuhito Dsain je debelo gledal.
—	Zakaj bi bilo nemogoče? — je mirno vprašal. — Ti ste krasno dekle in . . .
Mislil je.
—	Ali pa je o meni^ovor?
Govoril je ko kak stroj. Dekle se mu je nehote odtegnilo.
—	Ali se me bojite? — so se zasvetile oči.
—	Zakaj bi se bala? — se je ¡mrzlično smejala.
V uto so se prikradli solnčni žarki in so obsijali Mut-snhito Dsainu pol obraza; druga polovica je ostala v mra-ka. Bakren mož . . . Dekle je obrnilo od njega pogled.
—	Potomec plemenite japonske obitelji sem, oče je Ml visok uradnik na mikadovem dvoru; vključil sem se v
preiskave in jih še bodo imeli. Med obema skupinama je zaradi tega nastal prepad, ki ga ne bo več premostiti. — Kar se pa kapitalizma tiče, so pa socijalisti ravno taki tiči kot drugi. Iz Amerike so si izposodili delavski denar po 4%, doma pa seveda kšeftarijo z njim z visokimi obrestmi, ne dajo pa ga delavstvu po 6%, ki bi ta poceni kredit tako krvavo potrebovalo. To delavci vedo in zato vedno bolj iz-previdevajo- da so socijalistični voditelji in demokrati gli-ha, ki skup štriha!
Državna politika
V NAŠI DRŽAVI.
Poslanski mandati — razen dveh — potrjeni. Odbor, ki je moral pregledati, če so bili poslanci pravilno izvoljeni, je dokončal svoje delo. Potrjeni so bili razven dveh vsi mandati. Ljubljanski mandat je bil tudi potrjen, četudi je SDS prigoljufala 73 glasov, kar je dr. Hohnjec v odboru dokazal. Ker pa so bili davidovičevci za to, da se naj ta mandat potrdi v prid dr. Kramerja, se je to zgodilo, da je bil res potrjen.
Redno zasedanje narodne skupščine se začne dne 20. oktobra. Ob tej priliki ¡bodo volili novega in sicer stalnega predsednika narodne skupščine, kar bo najbrže sedanji, dr. Ninko Perič.
Med Davidovičem in Marinkovičem vlada boj za vodstvo stranke, v kateri imata vsak svojo politično smer. Ma-rinkovič je za stalno sodelovanje z radikali in SLS, Davi-dovič pa je proti in to zaradi jeze na radikale. Kot pogoj nadaljnega sodelovanja stavi, da mora njegova stranka dobiti notranje ministrstvo. Klub je imel tri dni sejo, ki je le deloma končala ter objavila sklep, s katerim daje zaupnico Davidoviču in Marinkoviču. Razmere se torej niso razjasnile. Misli se, da ne bo popustil ne eden in ne drugi. Razkol je očividen. Marinkovič bi v tem slučaju potegnil za seboj do 50 poslancev, ker so muslimani z njim.
Vlada bo delala. Nekatere politične stranke hočejo na vsak način, da bi se tudi po teh volitvah vršilo tako kakor preje, da bi vsaka dva meseca imeli drugo vlado. Take krize zaustavljajo vsako redno delo. Vlada je odločila, da v vsakem slučaju ostane na mestu in da dela, saj je to tako potrebno!
Radič in Pribičevič sta sklenila dogovor, da gresta le oba skupaj v vlado. V resnici bosta le oba z roko v roki — ostala zunaj vlade, razven, če se Radič zopet ne ponudi, da ibrez vsega podpira sedanjo vlado.
Nov volilni zakon bomo dobili. Po sedanjem zakonu so se glasovi zbirali iz cele pokrajine in posamezni okraji pravzaprav niso imeli svojega poslanca, ampak poslanca gotove politične stranke. Vlada pripravlja zakon, po katerem bo vsak okraj volil svojega poslanca. Teh okrajev je 270. Poleg tega pa se bo volilo 50 poslancev še na veliki državni listi. To listo pa morejo vložiti le one politične sku pine, ki imajo 150.000 glasov pri zadnjih volitvah. Male strančice bodo torej izginile.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Albanski poslanik Cena beg v Pragi ustreljen. Albansko vlado je še nedavno zastopal pri naši vladi Cena beg, albanski poslanik, ki je uvidel, da je edino pametno, da je Albanija v zelo prijateljskih odnošajih z Jugoslavijo. Pretekli teden pa je neki mlad fantalin tega poslanika, ko je bil v neki kavarni v Pragi, ustrelil. Morilca so takoj prijeli in je izpovedal, da je prišel iz Italije in da ga je zato ustrelil, ker je Cena beg preveč naklonjen Jugoslaviji. Trdil je sicer, da ga ni najela italijanska vlada in ne kdo drugi, a vendar je jasno dovolj, da ima tukaj vmes svojo krvavo roko tudi ¿ašizem, ¡ki išče in mori vse, kar bi delalo za mir na Balkanu.
Italijani so hoteli napasti našo vojno mornarico. V
Dalmaciji imajo Italijani svoje zaupnike, katere seveda do-
svetovno kulturo in z delom sem si zagotovil mesto med slavnimi možmi. Vašemu očetu sem razkril čustva in on ni imel nič proti meni . . .
—	Kaj hočete s tem reči? —se je ustrašilo dekle.
—	Zaprosil sem za vašo roko . . .
Allcina glava je omahnila nazaj med vrtnice.
—Ne smisel ... — je rekla tiho in obledela.
—	Gospodična Alice, — jo je gledal nepremično, — jaz resno govorim. Povejte, kak nesmisel vidite v tem?
—	Vi ste vendar . . .
—	Japonec?
—Da . . .
—	Ali Japonec ni ravno tako človek ko drugi?
—	Pač . . .
—	Potem me poslušajte I
—	A drugo ... Vi ste rumenokožec.
Mutsuhito Dsain je dvignil glavo.
—	Jaz bi nasprotno lahko rekel, da ste vi belokožec, toda jaz take barvne razlike ne poznam. Povejte odkrito: Ne dopadem se vam.
—	Ne — ga je odkrito gledala Alice.
Potem je vstala izmed vrtnic.
—	Gospod, vi ste imeniten človek, zelo vas spoštujem, prositi pa vas moram, da bi ne govorila o tem . . .
—	Od pošljete me?
—	Nočem se možiti . . .
Oči so se srečale.
—	Tudi z drugim ne? — je vprašal ostro.
Alica je bila užaljena.
—	Z Japoncem gotovo ne — mu je vsekala nazaj mrzlo.
Mutsuhito Dsainove oči so zabliščale.
—	In koliko je neki belokožec drugačen od rumeno-kožca?
—	V toliko, da je ibel — se je nervozno smejala.
Mutsuhito Dsain se je zravnal; postal je ko bron. V
očeh se mu je svetlikala rumena iskra in na brezkrvnem obrazu mu je poigraval top, ošaben, izzivalen, neusmiljen smeh.
—	Bomo videli — se je priklonil in potem mrzlo izstopil iz vrtnične ute,
bro plačujejo. Naše oblasti so jim pa prišle na sled in so doznale za načrt, po katerem bi naj z bombami in dinami-tom, došlim iz Italije, napadli našo vojno mornarico ter jo poškodovali. Zločinci so deloma že pod ključem. Vedno bolj se pa kaže, da imamo v Italiji soseda, ki ni — dober sosed.
Bolgarska ustregla našim zahtevam. Bolgarska vlada je uvidela, da so naše zahteve upravičene ter jim je ustregla. Tako se bo spor poravnal mirnim potom. Pri tej priliki pa se je zopet doznalo, da ima Italija tudi tu svoje prste vmes in da je ona tista, ki podpira in organizira makedon-stvujuče, ki imajo svoje pisarne v Italiji, odkoder vodijo vse svoje zločinsko delo. Mussolini je dal tem ljudem 2 milijona lir za napade.
3000 policajev varuje skupščino. To se godi na špans' kem, kjer je vlada v veliki večini poslance kar kratkomalo imenovala. So tudi lepe razmere!
Vatikan in Italija. Italija je v letu 1870 vzela papežu Rim in razbila cerkveno državo. Od tistega časa je še vedno spor med Vatikanom in italijansko vlado. Noben papež zato še ni zapustil svojih dvoran in prestopil na italijanska tla. Je večen jetnik. Sedanja vlada se rada postavlja, da je za Cerkev marsikaj storila. Papež je na to odločno odgovoril, da je dolžna v prvi vrsti storiti to, da se uredi sporno vprašanje med Vatikanom in Italijo. Zanimiva pa je pri tem izjava, da je ta spor le zadeva Vatikana in Italije ter da se druge države v ta spor naj ne vmešavajo.
\
Kaj je novega?
Hmeljarjem v vednost, Hmeljarskemu društvu v album!
Županstva v Savinjski dolini so pred kratkim prejela od srezkih poglavarstev sledeči dopis: »Ministrstvo za poljo-privredo i vode je izvedelo, da Hmeljarsko društvo s sedežem v Žalcu sabotira (omalovažuje) napredovanje hmeljar stva v Sloveniji. Današnje stanje Hmeljarskega društva ne odgovarja več modernim potrebam hmeljarstva in ne bode več možno voditi hmeljarstva Slovenije v težkih i» kritičnih dobah, ki so že na vidiku za hmeljarstvo in to radi povečanih hmeljskih nasadov na evropskem kontinentu. Ministrstvo želi, da se strnejo vsa društva kmetovalcev, kojih cilj je, da podpirajo svoje člane v borbi nastopajoče konkurence za iboljši pridelek in prodajo proizvedenih izdelkov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo ne samo, da ne deluje v tem smislu, ono celo omalovažuje delovanje višjih kmetijskih oblasti, da celo ministrstva. Z ozirom na to ne bode niti kmetijsko ministrstvo, niti podrejeni kmetijski organi v bodoče z upravo Hmeljarskega društva za Slovenijo v nobenem pogledu sodelovali. Vsled tega opozarjana kmetovalce, hmeljarje na ta ministrski odlok ter jim priporočam, da v svojem lastnem interesu razčistijo vprašanje delovanja, organizacije in reprezentacije Hmeljarskega društva za Slovenijo.« — Komentar k predstoječemu dopisu menda ni potreben. Pripomniti bi bilo le še, da vodijo Hmeljarsko društvo v Žalcu najizrazitejši pristaši SDS kot Roblek, Piki, Kukec et consortes!
Vlomilci v Mariboru na delu. Že nekaj tednov vznemirja Mariborčane néka vlomilska družba, kateri policija še ni prišla na sled. Izvršili so dosedaj že precej manjših vlomov. V noči od torka na sredo od 11. do 12. t. m. so i sinova poskušali svojo srečo in so tudi uspeli. Vlomili bo v gostilno Josipa Rogine na Tržaški cesti, ki stoji Delavske pekarne. Zaščiteni z ropotanjem strojev v pekarni so ponoči preskočili dva metra visok plot pri gostilni ter vlomili v notranje prostore tako, da so razbili okno in izvili s pet metrov dolgim drogom železne križe na oknu. Skozi odprtino, ki je bila tako velika, da se je slabejši človek lah ko spravil skozi, so odnesli 1500 Din gotovine, eno moško suknjo, en rjav usnjat ženski dežni plašča, en moški tem-nozelen suknjič, osem komadov namiznih prtov ■ tnono-
Ravno je prihajal Brinkley a Overtanom. Mwhruhito Dsaina je prijel za roko in ga potegnil vstran:
—	No?
—	Jutri odpotujem.
—	Kam?
—	Domov, v Nagasaki.
Klobuk je dvignil in pustil strmečega profesorja.
V.
Na obzorju se je prikazal rogasti vrh Fuka otočja, za njim je v topi megle ležala Japonska. Ladja je naglo brzela proti nagasaškemu pristanišču, jadra je napenjal dvigajoči se sveži vetrič.
Mutsuhito Dsain je stal na krovu, majhne, presekane oči so se razširile, na žalostnem rumenem obrazu je igral smeh: domovina! Dežela Vzhajajočega solnca! Japonska!
Čutil je, da se lušči z njega zapadna kultura In ▼ duši mu izvirajo potočki: Banzaj! Naprej, ladja! Tam leži zemlja oboževane domovine, tam v daljni megli leži kriizantemska krasna Japonska . . .
Ladja je plula v morsko ožino. Za fjordom, za to očarljivo gorsko preseko se razprostira Nagasaki. Veter je potihnil, zrak se ogrel in zeleni hribi dihajo cvetlični duh. Visoka tirada je zadonela in Mutusuhito Dsainova duša je zazvenela. Cvrčki! Milijon cvrčkov je pozdravljalo ■ dati» cvrčanjem prihajajočo ladjo.
Džunke, tropa japonskih ladjic, je brezglasno švigala po valoveči morski površini, na vodoravne drogove pritrjena, bela jadra so zgubano visela ko kake speče zavese in nad dremajočimi vodami je globoko in zategnjeno cvilil japonski jastreb ... V daljavi so se že prikazali nebotič-ni nagasaški hribi.
Nippon! Ama-Teras—Omi-Kamijeva sveta dežela! Radostno je zrl Mutsuhito Dsain pristanišče. Stotine trgovskih ladij so se vrstile v neredu, grbastonose barke kar »ujejo iz sebe male može in žene ... vsi so rumeni ... ko da so oživeli nippi in bi s smehom pozdravljali došle. Na gladini vode plavajo bele trüge, »sampani«, na krmilarski klopi malih čolničkov sedijo nagi rumeni otroci in z globokimi prikloni vabijo tujca, da bi ga prepeljali na obrežje. Kako ljubki so! Mutsuhito Dsain se je vsedel v en gampan in je v vitkem čolničku švigal proti bregu.
gramom R. T., tri kg kloba9, petlitersko steklenico vina, poldrag liter slivovke, 500 komadov Zeta, 50 komadov Tardar cigaret, 10 viržink, 35 smodk, vse skupaj v vrednosti 4000 Din. Storilcem je policija za petami.
Popravek. V uvodniku je povedano, da damo kot posebno nagrado stalnim naročnikom »Slovenskega Gospodarja« — »Naš dom« za 10 Din letno. Je to napaka. Pravilno mora stati, da ga damo za 12 Din. Sicer bomo pa v »Našem domu« v prihodnji številki več poročali.
Naročnikom »Slovenskega Gospodarja«! V listu imate na razpolago naročilnico, ki jo izrežite ter jo dajte svojemu prijatelju ali sosedu, da si narodi »Slovenskega Gospodarja«. To naj napravi čimpreje, saj se lahko naroči na »Slov. Gospodarja« vsaki dan in ni treba čakati na novo leto! Uporabi ta naročilni list! Nam pa sporočite, komu ste ta listič oddali, oziroma »Slovenskega Gospodarja« naročili, da vas moremo uvrstiti med one srečne, ki bodo srečkali. Za enega samega naročnika lahko zadenete dobitek 1000 Din, ali 500 ali 100 Din v gotovini. Če boste pa dva nova naročnika pridobili, pa vam pošljemo še vezano knjigo, vredno 20 Din. A ne le zato, pred vsem zato, da bo »Slov. Gospodar« v vsaki slovenski hiši, storite to!
2001etnico obhaja prihodnje leto 1928 sedanja cerkev sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, tako piše pisatelj knjižice »Studenci«, sestavljena povodom 501etnice obstoja deške šole istotam. Kronika to potrjuje. Hvalevredno je, da je za proslavo te 501etnice studenška občina prispevala lepo svoto. S tem je pokazala, da ji je pri srcu izobrazba mladine. Naj se pokaže, da ljubi lepoto hiše božje in da je verski krščanski duh še v Studencih doma. To bo dokazala s tem, da se loti prepotrebnega popravila cerkve sv. Jožefa, ki je v silno slabem stanju. To nalogo naj si zastavi prihodnji občinski odbor.
Znane osebe v Mariboru umrle. V Mariboru je umrl 69 let stari notar g. Mihael Korber. Rajni se je rodil pri Št. Ilju pri Velenju. Po končani gimnaziji je dovršil pravniške študije v Gradcu in stopil v odvetniško pisarno pok. dr. Janko Serneca. Za notarja je bil v Višnji gori, Senožečah, Ložu in Sevnici ob Savi. Od leta 1920 je bil notar v Mariboru. Pred leti ga je zadela kap in od tedaj si ni več opomogel. Pokojni je bil zelo zaveden ter delaven Slovenec, ki je užival v svojem službovanju občo priljubljenost. Svetila m uvečna luč in ostani mu med slovenskim narodom ohranjen časten spomin! — Nadalje sta še umrli dve znani miraborski osebnosti in sicer: izdelovatelj železnih blagajn na Koroški cest g. Schell in pek na Kralja Petra trgu g. Schober.
Pod vlak je šel. V Studencih pri Mariboru ima svojo hišo preddelavec v delavnicah drž. železnice Paj. Denarno se mu ni godilo slabo in vendar se je vrgel v nedeljo pod večerni vlak, ki vozi proti Koroški. Vlak je samomorilca razmesaril na smrt.
Davčno okrajno oblastvo v Mariboru razglaša. Po par. 200 zak. o osebnih davkih se poživljajo vsi posestniki stanovanjskih hiš tukajšnjega okraja, da vlože do 30. novembra 1927 pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru izkaz vseh oseb, ki stanujejo v njih hišah. Za te izkaze je uporabiti predpisani obrazec, ki se dobi brezplačno pri davčnem okr. oblastvu. Hišne prebivalce je izkazati po stanju z dne 15. novembra 1927. Kdor bi se branil vložiti izkaz, ali pa bi ga vedoma izpolnil napačno, se kaznuje po par. 247 zak. o oseb. davkih in po členu 77. fin. zakona za proračunsko leto 1927-28 v denarju do 1000 Din.
Obmejna slavnost. V nedeljo, dne 23. t. m., se vrši pri Mariji Snežni izredna slavnost ob priliki slovesne blagoslovitve novih zvonov. Spored: V soboto ob eni uri popoldne sprejem novih zvonov na meji župnije, ob tretji uri pa pri župni cerkvi. Zvečer ob pol šestih prihod našega pre-Ijubljenega nadpastirja, ki bode v nedeljo ob devetih dopoldne nove zvonove blagoslovil. Takoj po izvršenem obredu se dvignejo zvonovi med sviranjem godbe Katoliške
Naša društva.
Prosvetna zveza v Mariboru prosi vsa včlanjena društva, da čim prej skličejo odborove seje in na njih izpolnijo obe poslani pregledniški poli ter ji vrnejo najkasneje v 14 dneh. Na sejah se tudi naj določi delegate, ki bodo društvo zastopali na občnem zboru Prosvetne zveze dne 14. novembra t. 1. in se naj člane zainteresira za prosvetni tečaj, ki se bo vršil v dneh 13. in 14. novembra.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 23. t. m., se vrši predavanje za člane Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v društveni sobi. Vabljeni so tudi drugi! — Odbor.
Sv. Bolfank v Slov. gor. Katoliško prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 23. 10. ob treh popoldne v društveni bralni sobi svoj redni občni zbor, na katerem podajo odborniki poročilo o delovanju v preteklem poslovnem letu, in se izvoli novi odbor.
Kat. prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah otvori dne 23. oktobra 1927, ob 15. uri v dvorani Narodnega doma svojo zimsko sezono s prireditvijo dramatične igre »Crnosolec« in z zaželjeno vinsko trgatvijo. Prijatelji poštene zabave, vabimo Vas, ne zamudite te lepe prilike. Bog živi!
Središče. Diletantje Ljudskega odra v Središču nastopijo dne 30. t. m. na svojem odru v društvenem domu v Središču z žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči.« Igro tvorijo ganljivi tragični prizori. Kaže nam, kam dovede človeka sebična pohlepnost po premoženju in je. slika trpečega dekleta — mlinarjeve hčeri. Igra je krasna, vzgojnega pomena in času primerna (za Vse svetnike) ter se priporoča v najobilnejši poset. Kakor domačini se prav uljudno vabijo tudi okoličani k mnogobrojni udeležbi. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstopnina: sedeži I. vrste 7 D, II. vrste 5 Din, stojišča 3 Din. Vstopnice se dobijo v pred-Prodaji pri g. R. Lukačiču v Središču, od 23. oktobra naprej, kar se cenj. občinstvu priporoča, ker gre za to igro že »daj veliko zanimanja. Bog živi! Na svidenje!
Omladine it Maribora v zvonik. Zopoldne ob treh priredi znana Omladinska godba na prostem pred cerkvijo koncert. K tej izredni obmejni slavnosti so povabljeni verniki od blizu in daleč!
Napad na osebni avto. Dne 16. oktobra zvečer okoli 9. ure se je vračal iz Hajdina osebni avto z igralci od tamošnje predstave. V vasi Stojnci pri Ptuju po so neki hudobneži napeli od plota do plota čez cesto žično oviro'. Naenkrat je počilo, kakor, da bi kdo vrgel kamen v šipe, na kar je ugasnila luč. Našla se je bodeča žica, zamotana v avto. Avto ni mogel prej dalje, dokler ni bila luč popravljena. Ako bi na primer pridirjali konji z vozom, bi se živina pobila, gospod šofer pa je k sreči vozil previdno in počasi, da se ni zgodila hvala Bogu večja nesreča. Zločinci so zbežali. Zadeva se preiskuje in se zahteva stroga in neizprosna kazen.
Drzen vlom v Studenicah pri Poljčanah. V Studenicah so v četrtek ponoči neznani zlikovci vlomili v trgovino Iv. Slogarja ter naložili raznega blaga v vrednosti nad 100 tisoč dinarjev. Blago je bilo že pripravljeno za transport. V zadnjem trenutku pa so vlomilci bili prepodeni ter so pobegnili brez pripravljenega plena. Orožništvo zasleduje storilce.
Težko se je obstrelil. Ivan Navortnik iz Brezna ob Dravi služi že dalje časa pri posestniku Maksu Tratniku v Selah pri Slovenjgradcu. Pred kratkim so pri Tratnikovih orali in zadeli na njivi na večjo množino vojaških nabojev. Ti patroni so ostali raztreseni tamkaj po njivah, travnikih ter gozdovih izza preobrata, kjer so se vršili baš okrog Slovenjgradca boji med našimi jugoslovanskimi četami in koroškimi nemškimi tolpami. Orači so te naboje pobrali, postavili ob kraju njive steber, zvrtali vanj luknjo in vtikali v to eno za drugo. Od zadaj so razbijali po vsaki pa-tron tako dolgo, da je eksplodirala in je odletela krogla po njivi. Hlapec Navortnik je bil tako nepreviden, da si je ogledoval eksplozije patron preblizu. Ena teh patron mu je pognala precejšen del medenastega stroka v desno oko, ki mu je izteklo. Težko ponesrečenega so prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer mu bodo izkopali operacijskim potom preostanke izteklega očesa. Toliko nesreč se je že zgodilo radi neprevidnega ravnanja z vojaškimi naboji in bi že bil čas, da bi bili vsaj odrasli ljudje tozadevno bolj previdni.
Samomor s pomočjo falske elektrike. Se zgodi malo slučajev, da bi se posluževali samomorilci falske elektrike, ki se pretaka po žicah v silni napetosti. Slučaj samomora s tokom iz falske elektrarne se je zgodil v noči od zadnje sobote na nedeljo v Laškem. Za žice električne napeljave je prijel s samomorilnim namenom 251etni čevljarski pomočnik Ciril Lenart, rodom iz Trbovelj, a je bil sedaj zaposlen na Laškem. 35.000 konjskih sil močen električni tok je samomorilca popolnoma ožgal, da je bil ves rjav po životu in ko so ga jemali iz žičnega omrežja, se je trgala obleka na kose, ker je bila popolnoma preperela od toka. Ko je prijel nesrečni Lenart za žice električne napeljave, je nastal na celem omrežju kratki stik in so odrekla vsa varovala. Je trpelo nekaj časa, predno so popravili monterji škodo in spravili tok zopet v obrat. 0 vzroku samoumora še hi znano nič kaj bolj natančnega. Strašna smrt mladega čevljarja je pretresla vso okolico.
Poroka Pašičeve hčere. V Beogradu se je poročila Pa-šičeva hčerka Djura z ministerijalnim svetnikom Boričem. ki je vzbudil svoječasno s svojo zaroko z ameriško večkratno milijonarko Miss Backer veliko senzacijo.
Rojstvo četvorčkov v Splitu. V Splitu je žena obrtnika Kristina Dvornik porodila te dni četvorčke. Otročički — vsi ženskega spola — so v sedmem mesecu prišli na svet. Eden je umrl, ostali trije pa so zdravi: istotako tudi njihova mati.
Šrapnel je ubil dva otroka. V bližini Brna se je dogodilo. Troje otrok se je igralo s šrapnelom. Dva sta plačala igranje z življenjem, dočim se tretjemu ni nič zgodilo.
brota« v petih dejanjih. Med odmori svirajo tamburaši. — Vstopnina navadna. Le pridite gledat, sa"j Vam se ne bo nič hudega zgodilo.
Sv. Barbara v Halozah. Nedeljska prireditev na Hajdini je izpadla v obojestransko zadovoljnost. Izobraževalno društvo se zahvaljuje vsem skupaj za naklonjenost, posebno se zahvaljuje za odstop dvorane v Društvenem domu, za krasno petje in za lep obisk, kakor tudi č. g. kaplanu Verbanjšaku za krasne besede in nauke, za vse lepe opomine in navodila. Hvala lepa vsem skupaj. — Igralci in odbor.
Konjice. V nedeljo, dne 23. oktobra, popoldne po ve-černicah bo predaval v Katoliškem domu g. dr. Jehart o svojem potovanju po Egiptu. Pokazal bo tudi s skioptičnim aparatom nad 70 sijajnih slik. Kdor le more, naj se tega predavanja udeleži!
Zreče. Dne 15. aktobra 1911 sta se tu slovesno ustanovili dve Zvezi, mladeniška in dekliška. Kmalu potem je mladina obojega spola poskusila trkati na usmiljena srca dobrotnikov v svrho prispevkov za nabavo gledališkega odra. Prošnja ni ostala brez uspeha. Besedilo iste z imeni darovalcev in so-trudnikov, to se nahaja zapisano v društveni knjigi. Dne 18. avgusta 1912 se je vršila predstava prvokrat. Mladeniči so na novi oder spravili dve osebnosti, eno s fotografom, drugo z avtomatom. A dekleta so razlagala, kako da se povžije ča-šica kave. Od tega prvega nastopa je preteklo 15 let. In oder je za sedanje razmere postal pretesen. Tako na primer za predzadnji igrokaz pred nekaterimi tedni so si za potrebni mlin iskali in našli izposojilo v prijaznih Konjicah. Začeti so torej morali misliti na obsežnejši oder. V ime 15 letnice sedanjega prostora so nas dne 16. oktobra Rajšp—Padežnik— Podgrajšek privabili v »črno« Afriko, naj vidimo, kako da izgleda: Zamorec. Dekleta Orož, obe Sadekovi in dve Očko pa so nam predočevale sliko razmer v hiši: Pri gospodi. In tozadevna vabila k pohvalevredno uprizorjeni predstavi so napovedala: Čisti dobiček je namenjen v prid novemu odru.
Sv. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo, oziroma Dekliška zveza, priredi v nedeljo, dne 23. t. m., igri: »Skrivnostna zaroka« in »Pod božjim varstvom v štirih dejanjih in sicer pod kozolcem g. Fr. Časla. Začetek točno ob dveh popoldne. Čisti dobiček je namenjen za nov društveni dom, ki ga ravnokar gradimo, saj smo ga zelo potrebni. Zato na to predstavo prav iskreno vabimo vse
15 otrok ranjeni!) ob priliki eksplozije. V Stuttgartu je
pri čiščenju kanala bilo najdenih več granat in drugega streliva. Deca, ki se je igrala v bližni tega kanala, je pobrala nekaj vžigalnikov granat. Eden od skupine otrok je udaril po vžigalniku, ki je — umevno — eksplodiral in težko ranil — 15 otrok.
Smrt med vrtnicami in klinčki. V Budimpešti je izvršila
neka ženska samomor, ki ga je olepšala z vrtnicami in klinčki. Prismojena 23 letna ženska je položila t. sobi na preprogo blazino, si nastala okoli blazine vrtnic in nageljčkov ter so pognala kroglo v glavo.
Služba bogoslovskega strežnika je bila dne 10. oktobra oddana.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru je daroval g. narodni
poslanec Ivan Vesenjak 100 Din. Bog povrni!
DRUŽINSKA PRATIKA
za leto 1928
s podobo Sv. Družine je že izšla ter se dobiva po vseh večjih naših trgovinah papirja Jitd.
Segajte le
1391	pO naši i!
Gospodarstvo.
SADNA IN CVETLIČNA RAZSTAVA V LAŠKEM.
Prekrasno iznenadenje nas je čakalo v nedeljo, dne 9. t. m., v Laškem. Ogledali smo si razstavo, ki jo je priredila naša mlada, še le letos ustanovljena podružnica Sadjarskega in Vrtnarskega društva. In koliko je bilo naše začudenje! Nismo pričakovali take prireditve in skoraj nismo mogli verjeti, da to naše ponekod tako malo spoštovano sadje daje razstavi tako lepo lice in tako nepričakovano lep pogled. Tu smo šele spoznali pravo vrednost in imenitno ceno našega sadja. Od ust do ust je šlo poročilo o nepričakovano lepi razstavi v slovenski šoli in prvim kmečkim obiskovalcem in sadjarjem so redno znova sledili drugi posestniki, tako da je bila šola celi dan oblegana od radovednega ljudstva. Naposled so stopili tudi meščani iz svoje rezerve in so si jeli ogledovati prireditev. Razstava je postala za nas pravi narodni praznik, kar je v tako prisrčnih in prepričevalnih besedah že izrazil in želel naš širom cele Štajerske spoštovani in priljubljeni sadjarski učitelj gosp. Levstik iz Celja.
Razstavo je otvoril predsednik g. Pirnat v imenu sadjarske podružnice, v imenu kmetijskega oddelka ljubljanske oblasti je pozdravil obiskovalce kmetijski referent g. Wernig in okrajni glavar g. Maršič, sam navdušen sadjar in ekonom, je v daljšem nagovoru o gospodarski pomembnosti sadjarstva za laški okraj pozdravil prireditev. Otvoritvi so prisostvovali tudi načelnik okrajnega zastopa dr. Godnič, dekan vlč. g. dr. Kruljc, šoliski upravitelj g. Kis-linger in zastopniki občine. Pred drugo sv. mašo se je vršilo po g. M. Levstiku lepo predavanje o najbolj priporočljivih sadnih vrstah. Iskreno občutene, v vsej slovenski domačnosti in šegavosti naglašene besede predavatelja so šle vsakemu k srcu.
Da je razstava uspela v vsem tem razkošju in lepoti, se imamo znatno zahvaliti mestnemu vrtnarju g. Bobeku,
domačine in sosede. Na veselo svidenje ob najštevilnejši udeležbi. — Odbor.
Braslovče. V novem Društvenem domu je oder že iz-gotovljen. V nedeljo, dne 23. oktobra ob treh popoldne 'bo prva predstava »Razvaline življenja« od priljubljenega pisatelja Fr. Finžgarja. Vabimo vse prijatelje od blizu in daleč na to prvo prireditev na novem odru, ki je do sedaj edini te vrste v Savinjski dolini.
Januš Goleč:
SPOMIN SPRAVE.
Pravdarstvo je razširjeno med priprostim narodom že od nekdaj. Več nego vremenske nesreče škoduje kmetu nepotrebno tožarenje pri sodišču. Za koš suhega listja, ki ga je odgrabil sosed sosedu preko mejnika, za plast preveč odkošene trave, za par jabolk, za nekaj stopinj po tuji zemlji itd. vzplamtijo kačja sovraštva, pride celo do jx>bojev, ali pa zapoje boben svojo žalostno pesem. Skoro v vseh podeželskih slučajih se vzbudi pravdarski duh iz malenkosti, požene v strast, ki je gorša od pijanosti ali pa kvartopirst-va. Kako težko je spraviti dva soseda, ki preganjata eden drugega s sodiščem. Do zopetnih pobotanj pride le po iz-vanrednih slučajih.
Kodrinov Jaka in Jagričev Drec iz Vranske gorce sta postala radi pravdanja smrtna sovražnika.
Kodrin je posedal lep ter razsežen vinograd s travnikom ter gozdom in je mejil na Jagričevo posest ne z domačijo, ampak z vinogradno pristavo. Radi preveč odgrab-ljenega listja je tožil Jaka prvič Andreja. Iz prve tožbe so pognale druge radi razžaljenja časti. Navadno je dobival Kodrin, ki je bil premožnejši od Jagriča in mu je stal ob strani s pravnimi nasveti kozjanski eksekutor Šuntl. Ni minil niti teden, da bi ne bila naša znanca v gradu v Kozjem, kjer so odrezali sedaj enemu večji kos pravice, drugemu manjšega ter krivičnega, ali pa obratno. Drugi mirnejši sosedi so pravili, da sta si ugladila oba pravdarja iz Vranske gorce proti kozjanskemu sodišču posebno pot, ki je bila
ki je poskrbel za okusno okrašenje razpostavljenega sadja. Tudi skupine cvetlic in raznih vrtnih pridelkov so zvišale pestrost in lepoto celotne slike. Sadje je bilo razstavljeno v dveh velikih šolskih sobah in na hodniku na 460 krožnikih. In povsod med vrstami krožnikov, obloženih z najlepšim rumenim in rudečim sadjem, lončki zelenja in tihega cvetja. Posebna miza je bila obložena samo s sadjarskim in vrtnarskim orodjem, ki ga je razstavil g. Rakuš iz Celja. Druga miza je bila polna različnega sadjarskega berila, knjig in listov, razstavljenih od knjigarne Goričar in Leskovšek. Stene v sobah in na hodnikih pa so bile o-krašene z raznimi poučnimi slikami. Celotni vtis razstave So pO??bno povzdignili okusno postavljeni krožniki domačega žlahtnega grozuja, sadnih konzerv in raznih pridelkov iz naših domačih vrtov.
Kakovost razstavljenega blaga sta ocenila gg. Levstik in Vardjan, strokovni učitelj iz Št. Jurija. Ugotovila sta, da je sadje v splošnem zelo lepo. Prvo priznanje so prejeli gg.: Cepuš Alojzij, Gabrno; Deželak Janez, Radoblje; Ri-ček Fran, Trojno; Žveplan Martin, Laziše; Hačič Luka, Strmca; Lapornik Vinko, Gora; Hrastnik Anton, Strmca; Henke Franc, Laško; Zikovšek Miha, Zikovca; Gobec Fr., Tremarje; Vorina Kari, Strmca; H. Herman, Laško; gospa dr. Roš za razstavjene konzerve in g. Lapornik Miha za razstavljeno zelenjad.
Ta prva prireditev razstave sadja v Laškem ni bila lahka. Potrebno je ibilo mnogo truda, marljivosti in požrtvovalnosti, kajti s to prireditvijo se je orala še le ledina v sadjarstvu v laškem okolišu. Vendar trud ni bil zaman. Izredni pomen sadjarstva za laški okraj, lepo blago, kakor ga je najti malo drugod — sorta »Car Aleksander« je bila zastopana v tako popolni obliki, kakoršnje naš preizkušeni sadjar g. Levstik še ni videl v Sloveniji — zasluži vso pozornost in prizadevanje. Vsem marljivim prirediteljem in sotrudnikom, pred vsem gg. Korošcu, predsedniku Pirnatu, šolskemu upravitelju Kislingerju in ostalemu učiteljstvu, vrtnarju Bobeku, oblastnemu poslancu Levstiku in drugim sodelavcem najlepša hvala! Prisrčna hvala pa tudi načelniku okrajnega zastopa g. dr. Godniču, ki je našel za to prireditev toliko razumevanja in ji je naklonil lepo denarno podporo.
Razstava je za sedaj dosegla popolnoma svoj namen in je uspela nad vse pričakovanje. Dala je pobudo našim kme tovalcem, da se oprimejo z večjo vnemo sadjarstva, ki je poleg živinoreje najvažnejša kmetijska panoga v okraju. Dočim je imela ta prireditev v prvi vrsti le namen, dati ljudstvu pobudo, si to druga sadna razstava prizadeva pred vsem nalogo pokazati našim sadjarjem prave načine uporabe in predelave sadja in vpeljati jih v pravilno kup-čijstvo in trgovino s sadjem. Plemenitemu stremljenju naše sadjarske podružnice želimo najboljši uspeh! F. W.
Okrajni lastop Sv. Lenart v Slor.gor. vabi sporazumno s srezkim poglavarjem občine tukajšnjega okraja, ki še nimajo zadostno število licencovanih bikov, da priženejo bike k naknadnemu licencovanju na sejmski dan dne 7. novembra k Št. Lenartu na Amuševo dvorišče. Zraven mora biti tudi en zastopnik občine. Začetek ob 11. uri dopoldne. Ob tej priliki se bodo tudi delile diplome in pohvalnice o-nim živinorejcem, ki so bili za to predlagani. Vabijo se tudi živinorejci v večjem številu na sestanek, k predavanju o umni živinoreji, poročilu o poučnem potovanju v Avstrijo, pogovoru glede pasem živine itd. Pridite torej v obilnem številu na ta sestanek!
Vinski trg na Štajerskem. Lepo vreme zadnjih dni je znatno zboljšalo kvaliteto mošta, ki je kazal ob poznih trgatvah tudi v slabih legah 18—20° po klosterneuburški teht niči. Cene so začele rasti, posebno ko se je zaznalo, da tudi prve trgatve niso kazale pod 16—17* sladkorja, dočim so lansko leto imeli mošti povprečno samo 14—16* in da je trgatev v splošnem za 25—35% manjša od lanske. Zadnje preše so se plačevale celo po 7—8 Din in sortirano
blago po 8—10 Din. Vinogradnike in kupce so presenetile cene vsled dobrote blaga. Saj že več let ni bilo take kapljice. Živahna kupčija z moštom se je sedaj umirila in po pretoku se bo začel^.novo trgovanje na podlagi trajnih vrednot.	...
Položaj na hmeljskih tržiščih. Po poročilu zadrugo trgovcev s hmeljem in deželnimi pridelki v Zateu je bil pretekli teden nakup zelo živahen. Pri nespremenjeno čvrsti tendenci je bilo povpraševanje večje kakor ponudba. Na tržišču in na deželi kupujejo blago zastopniki pivovarn iz Nemčije in Češkoslovaške, trgovci in komisijonarji, zadnji večinoma na nemški račun. Cene so se gibale med 2300— 2350 čK za srednje blago, to je 77.50—79.70 Din za 1 kg) in 2400—2500 čK za prvovrstno blago, to je 81-50 do 82.40 Din za kg. Napetost med cenami se je zmanjšaia, ker se je blago srednje kakovosti podražilo za 100 čK. Pod 2300 čK je težko kupiti tudi slabše vrste blago, pod 2500 čK za 50 kg pa producenti večinoma nočejo oddajati dobrega blaga. — Na nurnberškem hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 1350 bal, prodanih pa je bilo 1600 bal. Cene so se okrepile. Tendenca je mirna, toda čvrsta. Za prvovrstno in srednje blago so bile naslednje cene: tržni hmelj 150—240 mark, hallertauski 180—315 mark, wiirtember-ški 190—300 mark za 50 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 14. oktobra se je pripeljalo 420 svinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 00 do 125 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200 Din, 3—4 mesece stari 320 do 400 Din, 5—7 tednov stari 420 do 450 Din, 8 do 10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 11.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din, Prodalo se je 200 komadov.
Mesne cene t Mariboru. Volovsko meso I. in II. vrste 10 do 18 Din, telečje meso 17 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže 17 do 30 Din.
Mariborski trg dne 15. oktobra 1927. Kmetje so pripeljali 47 s svinjino, 60 s krompirjem in zelenjavo in 8 a jabolki naloženih voz na trg. Tudi drugače je ibil trg zelo dobro založen in obiskan, pa tudi kupčija je bila precej živahna. To pot je bilo videti tudi okoli 100 puranov, ki naj bi bili za pitanje za Božič. Cene mesa so se vsled velike dobave svinjine nekoliko znižale, med tem ko so cene grozdju in jajcam poskočile. — Slaninarji s Ptujskega polja so prodajali svinjino in slanino po 10 do 25 Din za 1 kg na drobno, po 14 do 17.50 Din za 1 kg na debelo. Domači mesarji so prodajali govedino po 8 do 12.50, teletino po 15 do 22, svinjino po 20 do 22, ovčje meso po 8 do 10, konjsko meso po 4 do 7, klobase po 18 do 40, drob po 8 do 9, noge in parklje po 4 do 6 Din za kg. Perutnine in domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 25, kokošem 30 do 45, racam, gosem in puranom 30 do 100, domačim zajcem 10 do 35, golobom 25, grlicam 35 D za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje ter cvetlice. Krompir se je vsled dobre letine pocenil in sicer se je prodajal po 1 do 1.76 za 1 kg, čebula 1.50 do 2.50 D, česen 8 do 12, solata 1 do 2, hren 8 do 10, kislo zelje 4 D, kisla repa 2 do 2.50. zelena paprika 8 do 10, paradižniki 2 do 4 Din kg, olje olivno 20, bučno 18 do 22, mleko 2 do 2.50, smetana 12 do 14 Din liter, maslo surovo 36 do 40, kuhano 44 do 46, čajno 50 do 60, sir 25 do 100 Din 1 kg, sirček4 do 8, jajca so se podražila in stanejo 1.50 do 1.75 Din komad, kruh je postal ceneji: beli 5.50, črni 5 Din kg; sadje: jabolka in hruške 4 do 8, slive 8 do 10, posušene 10 do 12, breskve 8 do 10, datelji 25 do 30, mandelji 45 do 50, orehi 10, lušoeni 40 do 52, mak 18 Din kg, limone 1 do 1.50 komad, grozdje se je podražilo in stane 10 do 14 Din •kg. Cvetlice so se prodajale po 0.25 do 5, t lonci vred po 15 do 75 Din komad. V zadnjem času ao začele tudi kmetice prinašati cvetlice v mesto na trg. — Lesena in lončena roba se je prodajala kakor po navadi po 1 do 100 Din, brezove metle po 3 do 5 Din komad, koruzna slama po 25 do 30 Din vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 12. t. m.,
je bilo 0 vozov sena, 4 vozove slame, v soboto, dne 15. t. m., pa 19 vozov sena, 3 otave in 3 slame na trgu. Cene 60 hile: senu Din 50 do 87.50, otavi 65, slami pa 45 do 50 Din za 100 kg.
Kmetje in lesni trgovci, pozor! Kdo ima borov les, svež, sečnja sme biti od 15. 10. 1927 do 15. 1. 1928, iz katerega se lahko izdelujejo 7 do 12 m dolgi brzojavni drogi? Vsak, ki ima tak les, naj pošlje svoje ponudbe na naslov: Korošec, Šmartno ob Paki, nakar dobi vsak vse dobavne pogoje po pošti. Tak borov les se bode tudi dobro plačal. Manj kot 100 komadov se ne kupi. Les se bode, ko bo po pogojih izdelan, prevzel v gozdu.	1418
v
Šaljiva pošta
Mnogi »o v eadregi n razglednic« pri šaljivi pošti, ki j« ■talna, točka raznih veselic, k** n« vedo, da se dobi 100 liitov šaljive pošte ta 10 D v Tiskarni •T.Cirila t Maribora. Kam* tam se dobi tudi rs« drag« potrebščin* sa okrasitev in raa-svetlitev veseličnih prostorov. Papir «a vse izdelka papirn« konfekcij« kopajte 1« v Tiskani Cirila v Maribor«.
Zanimivosti.
Obešanje ▼ Albaniji. V Albaniji vladajo poleg krme
osvete še druge, zelo čudne maniré. Pot na vešala je Albancu lahka. Albanec ne čuti sramote, če mu zadrgnejo vrv okoli vratu. Kadar se vrši taka usmrtitev v Tirani na prostem, se celo zbero ljudje od vseh strani in gledajo, kalo gre obsojenec pogumno ▼ smrt. So pa stvari, ki so tudi obsojencu svete. Kdor mora na vešala, obleče takozvano spokorniško srajco. Albanci verujejo, da ta srajca prinaša od-puščenje vseh" grehov, ki jih je zločinec storil t življenju. Zato obleče krvnik vsakega obsojenca t belo srajco in mu šele potem vrže vrv okoli vratu. Nedavno se je vršilo v nekem albanskem mestecu obešanje opasnega tatu in roparja. Na trgu se je zbralo mnogobrojno občinstvo: moški in ženske. Bili so oblečeni v najlepše noše, kar so jih premogli. Obsojenec je stopil pod vrv. Krvnik mu je vrgel srajco čez pleča — toda srajca je bila zločincu pretesna. Izjavil je, da s tako srajco ne gre t smrt. In kaj misliti, da so storili zastopniki oblasti? Niti trenutek niso vztrajali na tem, da se mora usmrtitev čimprej izvršiti. Rekli so si, da ima dan 24 ur in so mirno poslali po krojača, da je vrezal obsojencu noro srajco pokore. Medtem ko je krojač prirezoral in šival platno, se je krvnik z žrtvijo mirno razgovarjal ter m» dajal cigarete. Pušila sta kakor najboljša prijatelja in poštenjaka, ne pa kot zločinec in krvnik. Ko je bila srajca sešita, jo je obsojenec oblekel, stisnil krvniku roko in šele potem stopil pod vešala.	,
35 letne ženske so najlepše. Nedavno je izdal «»glešSi zdravnik dr. Charles R. Mc Kenna knjigo, r kateri dokazuje, da doseže ženska višek telesnega razvoja med 25. in 30. letom svojega življenja — zlasti kar se tiče lepote. Zoper t» trditev je nastopila sedaj znana igralka Ewelyn Laye, ki trdi, da doseže ženska šele s 35 leti višek razvoja vseh svojih čarov, ker je s 35 leti tudi dušerno šele popolnoma razvita. Sele s 35 leti je ženska r stanu, da se z moškim pametno zabava in šele s temi leti se je naučila se oblačiti čim najbolj mikavno. In kar je glavno: šele s 35 leti zna ženska pravilno uporabljati najbolj dragoceni in najbolj nevarni zaklad, ki ga poseduje — svojo lepoto.
Srečna Amerika. Predsednik ameriških Zedinjenii držav je imel v Pittsbugu zanimiv govor, v katerem je izrekel pomembno ugotovitev, da se ameriško ljudstvo Dj»
najbližja ter gladka, kakor bi jo potlakal s cementom. Da si nista bila Jaka in Drec prijatelja, čeravno sta hodila po skupni poti in se gledala čisto od blizu tudi po večkrat na teden, je razumljivo. Kolikokrat je romala sodna gospoda iz Kozjega v Vransko gorco na oglede na mestu prepira, bi se ne dalo prešteti. Konečno je bilo že vse resnega mnenja: najbolje bi pač bilo, ko ibi udaril boben enemu ali drugemu, da bi bil konec prepirom.
Kodrin je pozidal v vinogradu na hram še en »štok« in znatno povečal klet. Pri navažanju za povečanje stavbe je prišlo do novih ter zavitih pravd, ki so obetale Jagriču konec samostojnega gospodarstva. Eksekutor šuntl je popival malodane vsaki dan v Kodrinovi kleti in pomagal kovati vedno sveže pravdarske načrte.
Na bolj pozno jesen je šlo v bogato vinorodnem letu 1888. Kodrinov »štok« še ni bil dogotovljen. Zvečer sta sedela v kleti Kodrin ter Šuntl in pletla vrv krog vratu Jag-iričeve samostojnosti, ker ni zapiral dovolj kur pred sosedovim vinogradom. Močno je grmelo kljub jeseni ter na dež se je pripravljalo, ko je vabil Jaka eksekutorja, da naj prenočita oba na štoku, ker bo huda ura. Šuntl je odklonil ponudbo. Moral je biti še ta večer z neko dostavko v Bučki gorci, ker jutri bi bilo prepozno. Pila sta na srečno pot z naglico in kar iz glinastega polička, ki je romal iz roke v roko. Grmelo, bliskalo je in dež je že škrapal, ko je poklical davkarski mož svojega psa ter krenil na odhod. Precej velik pes je bil stalni spremljevalec efcsekutorjev. Kosma-tina je klical za šuntla in od živali je prešlo to ime tudi na njega, ki se je sicer pisal: Johann Wajditsch. Pes naprej, Šuntl za njim in navzdol po Kodrinovem vinogradu. Jaka je še pil kar sam v kleti in sklenil, da bo prenočil na štoku. Močno je grmelo, bliskalo je oči jemajoče, ploha je že lila, iz grabe pod vinogradom je bilo čuti cvilenje, kletvice —, nato pa zopet le grom in pljusk dežja. Jaka je bil uverjen, da ima že dosti te božje vinske kaplje, le čutaro je še hotel natočiti za domov. Počeni! je pred veliki sod, podstavil du-iec čutare pod pipo in odvrl. Ni še nateklo v posodo do pcrf, ko je osvetlil blisk celo klet, zagrmelo je, da se je po-tresla zemlja s štokom vred. Jaka se je tako ustrašil, da mu je padla čutara iz rok in se je prekolovratil na hrbet po kleti. Toliko je še dotipal do soda, da je zavrl pipo, a čutara ni mogel več pobrati in je nastaviti pod sod. Vino in
trenutni strah sta ga prevzela toliko, da je priznal sam pri sebi, da je pijan, da niti stati ne more. Kodrin ni izgubil pameti, le prave moči ni bilo v nogah in radi tega se je dotipal do gantnarjev, jih zajahal in se zakopal v dno smrtnega sovraštva, ki je vrelo v njegovi duši do soseda Jagri-ča. Vedno naraščajoči blisk in grom sta mu le prestavila misli od soseda na potrebo spanja. Ker ni šlo naravnost po nogah, si je pomagal z rokami, dokler se ni skotalil iz kleti. Zunaj je vlivalo ter bilo temno kot v rogu. Izpred kleti je bilo treba v štok in to pot je nastopil Kodrin radi varnosti po vseh štirih. Stopnice v prvo nadstropje še niso bile gotove, so bile položene le deske obite s povprečnimi latami, takozvana kurja lestva. Jaka je lezel oprezno, počasi in vendar je omahnil na sredini kurje lojtre preveč na levo, glasen — pljusk — štrbunk--in čuti je bilo le še
peket dežja . . .
Pod omenjeno lestvo v štok je bil na pol v zemljo uko-pan mogočen odprt sod, ki je bil poln vode. Kodrin je zidal štok, rabil vodo in po vinogradih je navadno ni. Iz starega soda z več sto hekti vsebine je izbil na eni strani dno, zvalil posodo na prosto, jo ukopal v zemljo in napeljal v njo deževnico s strehe. V ta sod, ki je bil precej globokejši od odraslega moža, je štrbunknil pijani Kodrin in se zavedel, kje da je, šele na dnu soda. Jaka ni bil več mlad, vinjen, toliko je še le bil pri pameti in moči, da se je pognal iz vode, se oprijel okraja soda in se oddahnil od prevelikega strahu. Neprodirna tema, z neba dež kot iz škafa, Kodrin do ust v vodi in ne toliko pri moči, da bi se otel iz pasti, katero si je nastavil sam. Poskušal je tresti sod, da bi ga prevrnil ter se tako rešil, pa niti ganil se ni, ker je bil uko-pan v zemljo. Noge je razkorečil, se skušal opreti ob strani soda in izplezati iz vode. Ni šlo, saj je drčalo po dogah z obutimi nogami. Pri poskusih z izplezanjem se je tako u-trudil, da so mu omahnile roke in je žloputnil na dno. Tako je že bil poln vode, da mu je zvonilo v ušesih in se je zavedal, da mu gre za življenje, je hušnil z zadnjimi močmi na površje in se oprijel za okraj soda. Zablisnilo je in ta luč je zbrihtala Kodrina še tako na pravo plat, da je za-upil na odpomoč. Glas obupanega je odjeknil v noS, se razgubil, kdo bi se mu naj odzval v samotnem vinogradu, kateremu je mejašil edinole Kodrinov smrtni sovražnik — Jagrič. Z dvigom ni Slo, s plezanjem ne, 9 klicanjem ne,
Jaketu so ginevale zadnje moči in ko bo omahnil še enkrat na dno, ga bodo izvlekli šele drugi kot utopljenca ii «oda. Vsega tega se je zavedal Kodrin prebridko, se ozrl še enkrat v noč, nepredirno temo je razrezal za trenutek mogočen blisk ... Z zavestjo gotove smrti se borečemu Kodnimi je zaplaval pri svitu bliska pogled navzdol pod štok na kolovoz, kjer je stal ob kostanju — križ. Trenutno (srečanje s podobo Križanega, ki je bila tako blizu na smrt izmučenemu, je nagnal Kodrinu moč in zavest, da je kriknil se enkrat v temo iz polnega grla, spustil okraj soda, se po-greznil na dno, v ušesih mu je začelo muzicirati in ga vabiti tako lepo — nekam v nedogledno daljavo — Ni bp* bolestna ta smrtna godba, da, vabljiva, a se je že izgubljala v daljavi, ko je Kodrina nekaj pograbilo za vrat, ga potegnilo kvišku, ga obrnilo na glavo, da so se mu odprl« usta kar sama in se mu je z odtekom vode vračala zavest.
Svit bliska je osvetlil rešitelja ter rešenega. Neznane«, ki je držal Kodrina za noge z glavo navzdol, ga je izpustil in še brcnil s sikajočo opazko:
»Hudič, sem mislil, da je šuntl!«
Eden od smrtnih sovražnikov na tleh v temni «oči — drugi tik njega z najljutejšim srdom v duši, ker je otel nehote smrti onega, kateremu je stregel po življenju . . .Ti teh trenutkih je dvakrat zablisnilo, zagrmelo, da se je po-tresla zemlja, vihar je potegnil tuleč, nekaj težkega se J» odtrgalo od kostanja ob kolovozu in treščilo z vso silo med — oba smrtna sovražnika! Jagrič je prestrašeno odskočil, Kodrin je pogledal proseče proti neprijatelju, zablisnilo )» in med obema je počival na tleh v viharni noči odlomljenl križ z razpelom, ki je postalo oljka sprave in miru .. . -Sovražnika nista govorila. Jagrič je prijel za zgornji del križa, Kodrin se je prismical do spodnjega in oba sta odrgnila prst božji proti kostanju, odkoder ga je pognal vihar.
Ko je bilo opravljeno to delo, je odbrzel Dre« nav» zdol po vinogradu, se vrnil primeroma kmalu in na novi! gantnarjih v Kodrinovi kleti sta se srečala po dolgih leta* v odpuščanju soseda Jaka in Andrej. Nista prosil« edem drugega odpuščanja, ne se opravičevala, saj je eelo de» sprave opravilo v par trenutkih od viharja prelomljeno m med oba vrženo znamenje Križanega . . •
Kakor najboljšemu prijatelju je zaupal Jagrii, Oajp opazoval ie to oell večer Jaket», k*ko (e popival g pasflo
sme več baviti z vprašanjem, kako bi se njegovo blagostanje še bolj povečalo. Pripomnil je, da obstoji cilj Američanov v tem, kako porabiti in naložiti kapital, katerega so si pridobili v zadnjih desetletjih. Pred vsem je važno vprašanje štedenja. Od J. 1900 se je imetje Američanov potro-jilo, to je poskočilo je od 88 milijard na 275 milijard dolarjev. Danes pride na vsakega Američana povprek 3000 dolarjev, to je 170.000 dinarjev! Premoženje je razdeljeno dovolj splošno in kdor dela, ne trpi pomanjkanja in lakote. Tudi ameriški delavec je v vrsti tistih srečnikov, ki jim ni potrebno nastopati proti kapitalu, češ, da mu ne da živeti. Amerika ima vsega dovolj in mora paziti samo na to, kako bo ohranila, kar si je na račun drugih pridobila.
Tihotapstvo z naseljevanjem Generalni komisar za priseljevanje v Ameriko je prišel do spoznanja, da so se v zadnjih treh letih vtihotapili na ameriška tla trije milijoni tujcev, ki služijo v Ameriki kruh. Po zakonu o priseljevanju v Zedinjene države bi imela ameriška vlada pravico in dolžnost, da vse te ljudi izžene, od koder so prišli. Toda komisar, ki se zaveda, da mora imeti Amerika tudi drobtinico za obubožane Evropejce, namerava predložiti ameriškemu kongresu dodatek k zakonu, ki naj bi obsegal naročilo, da smejo trije milijoni tujih ljudi tako dolgo ostati gostje ameriških držav, dokler ne bodo imele oblasti vzroka nastopiti proti njim ter jih izgnati iz dežele nazaj t domače kraje. Obenem bo v bodoče poostrena kontrola vseh tujcev, ki bodo prihajali v Ameriko. Komisarijat za priseljevanje je izračunal, da stane vsak neljubi vtihotapljenec v Ameriko 73 do 100 dolarjev, katere mora plačati ameriška vlada, če ga hoče izgnati od koder je prišel.
Pisma iz domačih krajev.
Vurberg. Izjava. Spodaj podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu občine Vurberg, kot tudi drugim bralcem »Slovenskega Gospodarja«, da so vurberški SDSarji, katere se lahko prešteje na prste ene roke, poslali že dne 8. t. m. »večer in ponoči okrog svojega lažnjivega agenta s kandidatno listo za občinske volitve, čeravno še volitve niso razpisane. Listo so označili pod krinko SLS, da so goljufali pošteno misleče može. S tem so tudi mene vlovili, da sem listo podpisal, kakor tudi več mojih sosedov. In sedaj pa, ko mi je nosilec kandidatne liste SLS ponudil listo v podpis, sem sprevidel, da sem bil zapeljan od strani naših nasprotnikov, kar tudi naj bo v svarilo vsem drugim, ki so se dali na tak način zapeljati. Zahtevam odločno, da se me na iažnjivi listi črta, ker sem videl, da ima lista SLS prave in krščanske može na razpolago, s katerimi hočem tudi jaz listo podpisati. Ker sploh nisem nikoli bil in tudi nočem biti pristaš SDS in njenih apostolov, Uri. na tak način iščejo podpisov. O, mi vas poznamo in nam je dobro znano, da so vam že vroča tla. Tudi znamo, da se bojite vašega strašnega padca, s katerim boste morali dati račun od vašega hi-ševanja. Pa gospodje, niste mi tako zelo pri srcu, da bi vam pomagal vlačiti kostanje iz vurberške žerjavice, katero ste si sami zanetili skozi minula tri leta. — Forštnarič Martin, posestnik v Krčevini, občina Vurberg.
Gornja Sv. Kungota. Javna prošnja. Bivši Lebaričev mlin je popolnoma prenovil g. Jožef Perko, trgovec v Laj-tersbergu. Vse je lepo urejeno, prosili bi pa g. Perkota, da pusti sliko sv. Jožefa na pročelju temeljito popraviti po kakem akademičnem slikarju. Lepa zamisel, slika njegovega patrona na hiši, toda izdelana je prav po otročje in silno nedovršeno. Že barve slike so pogrešene, proporcije celo zgrešene, tako da slika sv. Jožefa ne vzbuja v gledalcu po-božnosti, ampak grozo vsled pokvarjenih oblik. Na ta način je slika sv. Jožefa in božjega Deteta postavljena v posmeh kot navadna smešna slika, nikakor pa ne kot umetna slika. Upamo, da bo g. Perko v interesu svete stvari vpoš-teval prošnjo mnogih, da bo odstranil to sliko in jo nadomestil z novo po vešči roki akademičnega slikarja in bode slika ▼ čast hiši in celi župniji.
dušo Šuntlom. Bil je prepričan, da bo ostavil eksekutor klet na desno proti Kozjem, Jaka pa navzdol po vinogradu in proti domu. Med bliskom, gromom in nalivom je izkopal na potu pod vinogradom 1 m globoko jamo, v njo zasadil ošpičen kol z namenom, da bo zgrešil Kodrin v temi v past, se nabodel živ in končal v peklenskih mukah. V nastavljeno grozno smrt je zašel le Šuntlov pes; on Andrej je otel življenje sosedu pomotoma — gotovo pa na povelje božje.
Kako in kak se je vrnil drugo jutro domov Kodrin ter kako in kak je zatisnil oči v objemu odpuščanja Jagrič, je nemogoče popisati. Drugo popoldne sta se sestala oba soseda na Kodrinovih gantnarjih in odšla oba k bučkemu po-dobarju z naročilom, da prenovi prelomljeno znamenje Kri Ranega ob kolovozu pri kostanju pod štokom.
Ko so blagoslavljali prenovljeni križ z napisom »V spomin sprave 25. 10. 1888«, so pokali topiči, cela župnija je prišla gledat to slovesnost in še Šuntl je bil zraven brez pasjega spremljevalca. Ljudje so govorili glasno, da je kupil eksekutorju Kodrin novo obleko, da je pozabil na psa in odstopil od ovadbe ne sovražnika, ampak v znamenju Kržanega pridobljenega prijatelja Jagriča Andreja!
Jagričeva in Kodrinova hiša sta se sprijateljili v kratkem času tako, da sta postali sorodni tudi po krvi, ker je poročil mladi Kodrin Jagričevo Uršico.
Leta 1918 je bilo znamenje sprave ob kolovozu ob ko-tanju in pod štokom zamenjano z novim. Tudi novi križ nosi napis: »V znamenju sprave 25. 10. 1888« in spodaj: »V hvaležen spomin: družini Kodrin-Jagrič.« Ob priliki slovesne blagoslovitve novega Kodrin-Jagričevega križa je povedal kozjanski g. dekan do solz ginjenim poslušalcem agoraj beleženo resnično zgodbo, ki bi naj dobila posnemovalce povsod, kjer razdvaja sosede pravdarska strast.
Za razvedrilo.
tešiter tganke. Tista čudna stvar ia samih lukenj je
I Gonilni jermeni, najboljše h- fflb	~
r kovosti, že strojno pretegnjeni, Se	1
za mline, žage, mlatilnice, to- K	<
varne itd., kakor tudi šivalni SE	'
in vezalni jermeni t zalogi pri E	>
Ivanu Kravos, Aleksandrova HE	}
c. 13. Zahtevajte ponube. 1136 Sp	>
Sadno drevje t najboljših vr- K	j
stah, predvsem boborec, Bau- BF	;
manova reneta, Damazonov in Erj	<
boskopski kosmač, landsber- g£	>
ška reneta, kanadka, šampanj-	>
ska reneta itd., reč vrst mošt- gP	(
nih hrušek, večja izbera žlaht-	t
nih hrušek, »lir, breskev itd. K	)
Drevje prima vrste po D 12.50 &	<■
komad, nekaj slabeje drevje K	<
veliko ceneje. Pišite po cenik k	>
na drevesnice I. DoJinAek, St. gE	'
Pavel t Sav. dolini. 1384 k	*
Prazne »ode od masti, zelo pri- ME pravne za vlaganje kislega ee-
lja in prazne zaboje vsake ve- EE	l
likosti, zlasti pripravne za jfc	(
transport sadja, prodaja zelo jfc	^
poceni: Nabavljalna zadruga	>
državnih uslužbencev v Mari- §*:	*
boru, Rotovški trg 2. 1393 IE	'
Gornja Sv. Kungota. Čujte, čujte! Tukaj en eksradiče-vec leta po župniji ter prav strašno agitira ter slepi ljudi z lažmi, češ: te volitve niso nič drugo, kot zato, ker so poprejšnje volitve slabo izpadle (seveda za Radiča). bomo sedaj popravljali! Nezavedni mu nasedajo ter verjamejo. Vidi se, koliko gnilega še je v župniji in kako potrebno je, da se tem političnim slepcem oči odprejo. Najbolj agitira jo tisti, ki jih ne vidiš nikdar v cerkvi, nikdar pri sv. zakramentih in ki duhovnike črno gledajo. Volilci, spreglejte še pravočasno in volite tiste, ki jim je sv. vera podlaga kršč. življenja. Je pač hudo, ko bi vsak rad bil župan, četudi ima dovolj masla na glavi.
Gornja Sv. Kungota. Kje je pravica? Povodenj lanskega leta nam je mnogim vzela poljske pridelke, koruzo, fižol, krompir in drugo. Naznanili smo škodo in vložili prošnje na občino, dobili pa so samo ti izvoljeni. Ko so ti neiz-voljeni hodili vprašat na davkarijo, zakaj ne dobe podpore, se jim je reklo: če vas vaša občina ni sem naznanila in ni vaših prošenj sem poslala, nismo mi tega krivi. Dobili pa so nekateri, ki jim je povodenj naredila le prav malenkostno škodo. Drugi, ki smo SLS barve, pa nič in prošnje niso šle naprej! Če imamo vsi enake dolžnosti, zakaj pa ni enake pravice?
Police pri Gornji Radgoni. Minilo je že precej časa, odkar so postavili na občinskem prostoru lično kapelico, ki bi naj bila ponos občine, kar gre tudi zahvala tistim, ki so se za njo potegovali. Samo sirota še nima šip v oknih, križa na zvoniku in še toliko apna ne zmore občina, da bi se znotraj pobelila. Podobe so nekje naročene, pa so lesene in ne morejo same tja.
Polenšak pri Ptuju. Vedno bi imel ti naš dragi »Slov. Gospodar« dovolj novic dz Polenšaka. Kako tudi ne, ko si nam pa tako priljubljen in drag! In vedno nov in svež prihajaš. Prinašaš nam različnih gospodarskih, organizatorič-nih in političnih člankov, obenem pa tudi mnogo žalostnih in tudi veselih novic. Po večletnem tihem in vztrajnem delu in trudu naših vestnih agilnih mož bomo v kratkem času Polenšani imeli lepo pomenljivo slovesnost. Dobili bomo nove zvonove. Vsa leta po svetovni vojni je v našem mogočnem zvoniku sameval le en majhen zvon, 3001etnik, kateri je pa zadnji čas dobil popolno hripo. Želeti je samo, da se zavedamo vsi, da bo minilo sto- in stoletja, pa še ne bomo ne mi in ne naši potomei učakali take slovesnosti. Zato je pa potrebno, da se pripravimo, še prispevamo in veliko prispevamo, osobito je dolžnost tistim, ki še do zdaj niso nič darovali. Naj vedo, da jih enako veže dolžnost do naše krasne cerkvice, kakor ostale farane, kateri so že ve-
Noče denarja. Dva prijatelja sta se razgovarjala ter je eden drugemu povedal: Veš ti, to je pa čudno, da moj krojač včeraj ni hotel mojega denarja! — Drugi: To mi je pa nerazumljivo! — Prvi: Je razumljivo, da ga je hotel več . . .
Samo enkrat je bil pijan. Pijanček Franček je bil kre-gan od g. župnika: »Povej mi odkrito, kolikokrat si bil ta teden pijan?« — Pijanček-Franček: »Gospod, samo enkrat, preteklo soboto zvečer, ravno to je, da se od tedaj že celi teden nisem streznil!«
Dobro je razložil. Učitelj je razlagal v šoli krvni obtok in je govoril: »Če bi se torej postavil na glavo, bi mi vsa kri šinila v glavo. Če pa stojim na nogah, pa mi kri vendar le ne sili v noge. Kako je to? To je zato, ker imam v glavi veliko praznino, v nogah pa ne!«
Slab zakon. Prijatelj staremu prijatelju: »Kako se počutita tvoja mlada dva v zakonu?« — Oča: »On pije.« — Prijatelj: »In ona?« — Oča: »Ona vpije!«
Socijalist, ki ni nevaren. Na socijalističnem shodu je govornik zelo govoril zoper bogataše in kapitaliste. Med poslušalci pa je bil pijanček Franček, pa je rekel: »Kaj boš zabavljal! Poglej mene! Noben bogataš ne more biti bolj pijan, kot sem jaz, pa naj ima še toliko denarja!«
Krave za vola! Kmetič je bil jezen, ker je imel v šoli sina lenuha, ki je padel ter mu je rekel med drugim: Da veš, ti vol, tri krave sem dal za tebe!
Arabski junak. Na Arabskem imajo navado, da po končani bitki vsak vojak odseka enemu sovražniku glavo in jo nese v zmagoslavnem pohodu domov. Med takimi junaki je pa bil tudi eden, ki je nesel nogo namesto glave. Ko so ga vprašali, kako to, je odgovoril: »Tudi jaz sem sovražnika ubil. Toda žal, da mu je glavo že nekdo popreje odsekal! Zato sem jaz vzel nogo!
Ljudje slabega srca, ki jemljejo vsak dan na prazen želodec po eno čašo Franc-Josetove grenčnice, lahko odvajajo. Speoijalisti ta srčne bolezni so konstatirali, da deluje Frane Josefova grenčnica tudi pri najtežji obolelosti srca sigurno in brea teifcoč, — Dobiva se po vseh lekarnah.
(
i <
s
}
<
c
5 ?
l
(
l c J l
t J
< (
' ^	W ^	W	rv y	^	V/ ^	^ s-s,	^
liko žrtvovali in še žrtvujejo. Novi zvonovi bodo v čast Ia ponos celi polenski župniji. Tako Je tudi dolžnost cele fare in vsakega, da daruje. Da bo pa sprejem čim slovesnejši, je treba dela in žrtev. Podvizajmo se s pripravami, kajti čas prav naglo hiti naprej. Da pa bomo mi Polenšani lahk» ponosni na naše nove zvonove kljub temu, da je naša župnija primeroma majhna in vzlic temu, da je še precejšnje število takih, ki niso prispevali popolnoma nič in to taki, ki se prištevajo še med najpremožnejše, bo iz našega tvo-nika brnelo nam" v ponos, Bogu pa v čast vseh pet novik zvonov, kar mislim, da je prava redkost v Sloveniji. Vedno smo bili sosedom dosedaj v spodtiko: Ti šmentani Polenšani ne bodo nikoli imeli novih zvonov in ta veliki grefc nas je vedno mučil.
Št. Ilj pri Velenju. Kakor se v tej prelepi župniji — seveda po zaslugi našega ljubljenega preč. g. župnika — življenje na temelju katoliških načel bujno razvija, pač nt čuda, če ji je Bog naklonil srečo duhovnih vaj dne 23., 24. in 25. septembra. To so bili dnevi veselja, dnevi milosti, pač vredni trajnega spomina za dobre župljane. Pa še defi je pripomogel, da je te mlažje dež bogatih božjih milosti rosil na po njih koprneče duše. Vodil jih je, prežet duh» neutrudljive apostolske vneme, preč. g. P. Vladimir Bobek iz Nazarjev. Neumoren pri delu v spovednici, globoko v srce segajoči govori, bilo jih je sedem, h katerim so ljudje res prav pohvalno prihajali. Tudi obhajilna miza je bik oblegana. Krona vsemu ¡pa je bil ob koncu sprejem v III. red sv. Frančiška. Nič manj kot 23 članov se je priglasilo, med drugimi tudi trije vzgledni gospodarji. Pa še en fant najlepših let se je ojunačil ter vstopil pod njegovo zastavo, kar naj bo v pobudo vsem dobrim fantom naokrog! Fant se rad ponaša s korajžo, tudi tu je mesto za tebe, kjer lahko pokažeš, kaj da si. Upamo, da je bil prezaslužni voditelj te tridnevnice na svoj res sijajen uspeh lahko ponosen. 2e s tem se je nekako zadostilo njegovemu napornemu del«. Naj -pa mu bo predvsem tudi od Vsemogočnega kolikor ne že sedaj pa enkrat v nebesih tisočero poplačano. Želim» kmalu zopetnega svidenja! Do tedaj pa Bog z vami!
Št. Andraž nad Polzelo. Dalje časa že molčimo, safo pa naj javnost dovoli, da se zopet oglasimo. Za bližnje občinske volitve vlada živahno zanimanje. Iz do sedaj nepoznanih skritih kotov nekaj vstaja, a nas ni strah. Neutrud-Ijivi so pri svojem delu. Andražani, kmetje, fantje, dajte, pokažite ob priliki svojo staro zavednost.Kakor hrast, kol skala neomajni, zvesti bodite Slovenski ljudski stranki Sloga jači, inesloga tlači. Složni vsi vsikdar v krščanskih
Priporočljive knjige.
Berite »Dušico«, najzanimivejšo povest v treh delili. Vsi, ki so prebrali 1. in 2. del, so segli takoj po 3. delu, ki je zdaj izšel. Ker pa je v zalogi precej majhno število tek knjig, naročite čimpreje, da vam ne bo treba čakati na II. izdajo! Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ali že imate »Dom«, najnovejšo povest iz Cirilo*» knjižnice? Naša društva in naše družine, ki si hočejo za rimo oskrbeti kako dobro knjigo, naj »Dom« takoj naročajo* Ceno glej v oglasu na zadnji strani!
Novi vozni red, veljaven od 1, oktobra, je izšel v ealo-gi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Stane 2 Din komad. Ve» liki vozni red »Ekspres« stane 10 Din in se dobi istotam.
Družinska pratika za leto 1928 je izšla in je v zalogi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Stane 5 Din. Trgovci dobijo pri večjem odvzemu popust.
»Molitve za šolsko mladino«, bros. 1.25 Din, vez. 4.60 Din, ima v zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ta knjižica je najboljši pripomoček za to, da se otroke navadi na enotne in glasne molitve v cerkvi.
»Prijatelj otroški« je molitvenik in pesmarica obenem. Ljudsko petje po cerkvah se bo razvilo najlažje po otrocih, zato dajte otrokom to knjižico v roke! Pa ne le otrokom, tudi odrasli bodo to knjižico lahko uporabili. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane: polplatno 7.50 D, platno vez. 8.50 Din.
Slovenski možje. Vsak narod mora svoje može častiti^ zato jih mora pa tudi dobro poznati. Družba sv. Mohorja le izdala lepo knjigo s slikami »Slovenski možje«. Knjiga je nujno potrebna za vsako društvo. Stane 40 Din in se nan> ia v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Kristusove legende. Poleg sv. evangelija, ki Je sv. p5». mo božje, je od nekdaj bilo razširjenih veliko legend, ki imajo le deloma resnično zgodovinsko ozadje, v ostalem p« jih je izpopolnila človeška fantazija. A lepe so te povesil za velikega in malega. Švedska pisateljica Selma LagerlGl jih je zbrala, lepo knjigo, katero je dala Družba sv. Mohor« ja prestaviti na slovensko. Knjiga je izšla pred kratkim, stane 28 Din, oziroma vezana 87.60 Din, in se naroča t Ti»-karni sv. Cirila ▼ Maribor«.
cNaroeilni lisi
Znamka j za 50 para
Upraoa
Slovenski gospodar"
Maribor
Jloroška o. 5

r
upmoa „Slovenskega gospodarja" j
J-odpisani naročam „Slov. gospodarja" kot noo naročnik za čas ........................................ — JDenar pošljem po položnici, ki jo priložite prvi šteoilki lista.
Ime in priimek:
JI raj:.......................—
fošta: __________
BRZOJAV
! 8lM»orer;niee, trijerp, gepelji, I ravnokar dospeli.
FB.STUPICA, UUBLiANAl
IVAIi KRATOS, MARIBOR. Aleksandrova cest* IS SlomSkov irg 6.
| Opreme in potrebščine za ko-1 I nje, potni kovčegi, torbice, us-1 ! h jati izdelki, gamaše, orratni-| ki in nagobčniki za pse itd. | Gonilni jermeni.
Kovači pozor ^
j Angleški koks, ostrorski pre-1 I mog, bukovo oglje se kupi naj! ceneje v glavni zalogi veletr-| govine e zel črnino Hans An-draschitz, Maribor, Vodnikov |
| trg.	1417 |
| Viničar brez otrot se takoj sprejme Vrazova ulica 0, III. J
I nadstropje 8, Maribor. 1415 I
načelih, neustrašeni! Naša pot je prava, druge niso! Ne kloniti glave, ne verjeti raznim farbarijam! Danes vas ližejo, jutri lahko že grizejo. Nazaj, po zmoti mogoče zapeljani, nazaj k stari zavesti. Naj vihra burja, naj brije sever, mi smo na svojem mestu, mi se ne udamo. Enotnost v boju za katoliška načela, to naj bo vaša dika, vaš ponos. Stremljenje k: popolni zmagi naj bo vaš cilj! Zakaj na limanice? Obdržimo nekdanji andražki sloves: tam so vsi eno: Adijo demokratizem! Živela SLS!
Polzela. Za občinske volitve postavi SLS lastno kandidatno listo, katere nosilec je dosedanji g. župan in oblastni poslanec Anton Mešič. — Kakor slišimo, nameravajo tudi naši demokratje postaviti svojo listo pod nekim gospodarskim imenom. Nam je to zelo ljubo, bo vsaj izginilo razno slepomišenje, kajti tu bo treba z barvo na dan. Kdor ni z nami, je proti nam, tu ne pomaga izgovor na gospodarsko delo ali kaj sličnega in igrali bomo lahko z odkritimi kartami in z odprtim vizirjem. Igra bo sicer s tem izgubila na zanimivosti, bo pa zato tem bolj učinkovita.
Polzela. Velika vinska trgatev se vrši v nedeljo, dne 23. oktobra ob priliki »klošterskega žegnanja« v gostilni pri »Malerčku«. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov spomenika vojnim žrtvam. Vljudno vabimo!
Škofjavas. Občinske volitve imamo dne 20. novembra. Da gredo te volitve posebno radičevcem na živce, se razume. Na vse načine se trudijo, da bi dobili več glasov. Zlasti g. Robert Kovačič se muči od hiše do hiše in sitnari za podpise za raztrgano Radičevo torbo. 0 demokratih ni veliko slišati. Najbrž so še od zadnjih volitev »zmage« pijani. Dobili so namreč — čujte in strmite! — kar celih 19 glasov, škofjevaščani! Naša poštenost in možatost zahteva, da pri teh občinskih volitvah pometemo s strankami, ki jih nam ponujajo agitatorji Radičeve hrvaške barke ter slovenskega čifutskega demokratarstva. Čast naše občine je edinole v taboru SLS, ki je izšla iz nas kmetov ter najbolje pozna naše potrebe in jih tudi najresneje hoče vpoštevati.
Šmarje pri Jelšah. Neznani tatovi in vlomilci so vlomili v tobačno glavo zalogo g. Ferda Pustka v Šmarju pri Jelšah v noči od 26. na 27. septembra ter odnesli 35.000 cigaret Var-dar in 50 škatelj neretvanskega tobaka v skupni vrednosti 19.000 Din.
Dobje. Dne 7. t. m. je umrla pri svoji hčeri v Zapužah v 70. letu svoje starosti Lucija Maček, vdovljena kmetica
iz Straškegorce, fare Prevorje. Pokojnica je bila pridna in vzorna gospodinja ter dobra mati svojih številnih otrok, katere je vse dobro oskrbela. Naj počiva v miru!
Koprivnica. Dne 4. do 5. 9. ob polnoči so znani ponočnjaki krepeljili župnijskega psa, letelo je kamenje v glavna vrata, da je lajanje psa in bobnenje kamenja vzbudilo tudi vlč. g. župnika, ki je mislil, da gre za roparski nočni napad, in je izpustil iz okna tri strele iz samokresa. Nato pa se vsuje cela ploha debelega kamenja na prednjo fronto župnišča, kjer se nahajajo brajde. Naredili so škodo na brajdah. Ko so opravili tukaj svoje ponočno roparsko delo, so šli na cesto, ki pelje iz Koprivnice v Podsredo. Tam je slučajno šel voz mimo, začeli so tudi isti ponočnjaki napadati voznika, ki je le z najbolj naglo vožnjo in s streljanjem nazaj se mogel ubraniti te ponočne fakinaže kakor lačnih volkov.
Sv. Rupert nad Laškim. Mrzel veter brije pri nas, gosta megla tišči na pljuča, neprijazno, mokrotno vreme napoveduje bližajočo se zimo; zato pa hitimo še pospravit na polju, kar je potrebno. Pri topli peči pa rečemo tudi katero o minulih in bodočih volitvah. Res, lepo so se odrezali ruperški volilci, častno so rešili svojo nalogo. Žal, da tudi tu ne manjka prodanih duš in Judežev! Navzlic boljšemu spoznanju in prepričanju se samostojneži krčevito držijo svoje radičevske trme, tako da razsodni možje že povsod povprašujejo: ali so ti ljudje, to je njih vodje, plačani in najeti od sovraga, da delajo tako zlobno? — Socijalisti so dobili tukaj dne 11. septembra 2 glasa; govori se, da je njihov agitator zato dobil po 300 kron judeževega plačila za vsak glas. Hvala Bogu, s takšnimi sredstvi naša ljudska stranka ni delovala in ne bo! — Veliko se razpravlja o bodočih občinskih volitvah. Špilanc, samostojni general, je že sestavil svojo listo, a mnogi njegovih kandidatov prav odločno -izjavljajo, da bodo Špilančevi skrinjici pokazali le samo figo, v ljudsko pa vrgli krogljico! — Vsekakor je pa med našimi dobrimi možmi potrebna vsestranska edinost in železna disciplina, da nas sovražnik, ki dela po receptu višjih moči, ne bo prehitel! Mi pa povemo samostojnežem to-le: Vi ste pravili in še vedno trdite: kmet kmeta! Res se tega držite, samo nekaj ste še pristavili: kmet kmeta — u-niči in požri! Vsi dobro veste: kako hudo se kmetu godi, kako ga vse stiska, da mu veliko vzame in malo da, pa vi samostojneži, namesto da bi kmetu pomagali, vi pomagate kmetskim pijavkam in kmetskim oderuhom, da kmeta u-
ničijo. To je vaša politika, Jaka gpiltne! Priznali seveda tega ne bote — ker ne smete!
Rajhenburg. Prostovoljno gasilno društvo t Rajhen-burgu obvešča tem potom vse zainteresirane, da je žrebanje efektne loterije preloženo na pozneje. Dan žrebanja bo v ▼sem časopisju objavljen pravočasno. To objavljamo ca to, da izostanejo nepotrebna vprašanja na društvo.	1398
Pišecc. Dne 10. t. m. je v Gospodu zaspala v 28. letu starosti žgalin Neža, posestniška hči, Brezje 15. Zelo jo bomo pogrešali t vseh naših društvih, v katerih je ves čas jako marljivo in požrtvovalno sodelovala. Bila je vsikdar odločna v načelih in neustrašena ▼ agitaciji. Milo se nam je storilo, ko so 12. t. m. družbenke nesle njene telesne ostanke y veličastnem pogrebnem sprevodu k večnemu počitku, ko ji je gospod voditelj kot vrli družbenki govoril nagrobno slovo, ko se je Uršič Terezija, predsednica tukajšnje dekliške zveze ▼ ganljivih besedah poslovila od svoje družbene so-sestre in je odmevala nad njenim grobom družbena žalostin-ka. Pomiljujemo mater, ki stoji s sinom in hčerko na grobu sedme hčerke, ki jih jej je že iztrgala iz naročja neizprosna jetika. — Draga Nežika, uživaj plačilo pri svojem nebeškem 2eninu, ki si mu darovala svoje mlado življenje!
Celje. Posledice ukinjenja carinarnice v Celju. Nekaj dni po razglasitvi, da je celjska carinarnica ukinjena, so zaostale direktne pošiljke za Celje v Mariboru. Kljub' temu, da so se takoj odposlali dokumenti na razne carinske posrednike in špediterje, ni blaga od nikoder, tvrdke posredujejo potom svojega osobja, a nikakšne rešitve, temveč samo veliki nepotrebni stroški, in največja škoda še preti, iker bode blago prepozno došlo in ga marsikatere stranke ne bodo več sprejele, ker blago je bilo že prodano. Znani so slučaji, da je blago prišlo v Maribor v soboto, 8. t. m., poslali so se takoj dokumenti in adresat pa do dane« še nič ni prejel. Ravno tako so izostale vse poštne pošiljke in tvrdke, katere so preje dobivale po 20 do 80 poštnih zavitkov dnevno, pa sedaj od 1. t. m. še enega zavitka niso prejeli.
R. Navuik
modna in galanterijska trgovina
Cel j e, Aleksandrova 4
nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr.: moško in ženske perilo, nogavice, rokavice, otroške obleke iz finejšegf? štofa, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kapes, vse vrste robce itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidni
in točna.	1714,
Kilni pasovi (Bruchbander)
tudi "za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergel, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzo-rije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah
IVAN FRIC, bandažist in rokavičar,
975 Celje, Slomškov trg 4 (za farno cerkvijo).
Trgovski vajenec iz poštene in ugledne rodbine se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo oni, ki so dovršili osnovno, event. meščansko šolo s prav dobrim uspehom. Naslov t upravi lista, pod označbo »Zanesljiv.»
1422
Sprejmem takoj kovaškega vajenca. Ivan Steblovnik, kovač, Šmartno ©b PakL	1370
Učenca sprejmem za čevljarsko obrt, poštenega, hrano in stanovanje ▼ hiši. Pregl Fran, čevljar, Kaniža, p. Pesnica.
Učenec se išče takoj za pekovsko obrt, močen in zdrav, poštenih staršev, pogoj poštenost in zanesljivost, cela oskrba v hiši. Pekarna Josip Pre-kopec, Šmarje pri Jelšah. 1405
Viničar s 4 delovnimi močmi na 8 oralov cerkvenega ozemlja, med temi 4 orali vinograda, se sprejme v Celestrini pri Sv. Petru niže Maribora takoj ali ob Svečnici. Vprašati je v Mariboru, Slomškov trg 20.
1420
Služba cerkovnika in organi-sta se odda. Sv. Peter na Kr. g., Meža. Nastop 1. novembra. Obrtniki imajo prednost. 1395
Dekla se sprejme v župnišče. Naslov v upravi lista. 1407
Sprejme se zdrava, poštena in krepka vajenka v trgovino z meš. blagom pod šifro 1927.
Viničar s 4 ali 5 delavskimi močmi, se sprejme. Naslov r upravi lista.	1385
Vrtnarja, starejšega samca ali brez < iega tudi v nege nega drevja in v kletarstvu, se
pa oženjenega brez otrok, ver-ziranega tudi v negovanju sad-
takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače na oskrbništro graščine Poganec, pošta Novo-mesto.	1380
Vini Carji e 4—5 delavsk. močmi se sprejmejo ▼ oskrbovanje in obdelovanje po 3 orale vinograda. Plača se od enega o-rala 1250 Din, deputat stanovanje in kurjava prosta. Ponudbe na Ilija Predovič, Fram št. 122.	1366
Mala hiša v prijaznem kraju v Savinjski dolini s hlevom za kravo in svinjakom, nekaj zemljišča, na katerem je tudi 400 sadik drugoletnega hmelja, zaradi selitve na prodaj. Naslov v upravi lista.	1396
Beli maškatelec, cepljen na ri-paria portalis, kupi Iv. Jauš-nik na Kozjaku 113, pošta Zg. Sv. Kungota.	1401
Proda se lepo malo posestvo pri Št. Ilju z vinogradom, njivo, travniki, sadonosnikom in gozdom, poceni. Vpraša se v Mariboru, Aleksandrova 71 v trgovini.	1413
Hiša blizu postaje Rače se takoj proda. Naslov Rače št. 4. 1419
Minoritski samostan Ptuj ima
na prodaj okoli 5000 smrečic za hmeljske štange na panju, ter 100 k m kostanjevega lesa. 1406
Posestvo v Jarenini, skupno 9 oralov, vse v najboljšem stanu, 3 orale vinograda, 3 o-rale njiv, 3 orale sadonosnika in travnika, se proda. Naslov v upravi lista.	1402
Lepo posestvo, 18 oralov, vse v najlepšem stanu, se takoj proda v Močni 18, Sv. Marjeta ob Pesnici.	1403
Posestvo v Zg. Ložnici pri SI. Bistrici, približno 9 oralov njiv in travnikov, se da poceni za več let v najem. Vilj. Abt, eksport, Maribor, Kejžarjera ulica 8.	1367
ZOBOZDRAVN. — ZOBOTEHN. ATELJE
pr itn arij dr. med. ^farpf
ZDRAVNIK in ZOB O-ZDRAVNIK
r> Siorenfgratlcu
naznanja, da bo od nedelje, 30. oktobra t. 1. naprej izvrševal zobozdravniško prakso, in sicer samo ob nedeljah od 8. dopoldne do 4. popoldne. uo9
100.000 glasbil
imo prodali lansko leto, kar priča o velikem z»-! up in ju da naiih Izdelkov ln o njih Urritnl kakovosti.
Gramofon od 345-—, vidline od 95;—, ročna harmonike od 85-— dalje. Cltra, tamburice, gitare, manollne, pihala itd. po izredno nizkih cenah.
3 dni na ogled. |||
Vsako glasbil« lahko vrnete, če ne a|aja. Velik cenik zastonj!	Zahterajt« ga takoj od: SKLADIŠČE
NIEfftEL Sli KEROLD
Tovarna glasbil, gramofonov ln harmenlk
Zadružna gospodarska banka d.d. podružnica v Mariboru
naznanja	1*11
da ima ie nekoliko srečk dri. razredne loterije 14. kola 5. razreda. Žrebanje se vrši od 7. novembra do 2. decembra in se izžrebajo v tem razredu
vsi veliki dobitki
Ena srečka more zadeti v srečnem slučaju
Din 4,200.000'—
Naročite takoj! Naročite takoj 1
Kdor hoče imeti veliko izbiro
■■iBiHmraaBBBBian^HBBaaBMai
v raznih zimskih štofih in plišem, za možke obleke in površnike ter v raznovrstnem manufak-turnem blagom, si naj ogleda zalogo tvrdte»
Anton Maci, Gosposka al. 10.
Ker se je zimsko blago še pravočasno za prejšnje cene nakupilo, se nudi za isto ceno, kar stane danes v tovarnah, dokler zaloga traja. 1414
Prost ogled i
Prepričajte sel
1.1, i.
vseh vrst, kakor sukno, volarje za plašče, doubl stofe. barhente flanele Vam nadl vsled »godnega nakapa i« vedno po najnižjih cenah
Manufakturno blago
.#. i» n k i t
mmnufmUtumm trgovina	1416
M A Iti 15 O lš	dlmvn i trg 13
Poštni nameičenol na obroke!	Poštni nameščenci na obroke!
Poravnava.
Marija Knez, posestnica v Št. Vidu nad Zavodno, pre-klicuje besede, s katerimi je dne 24. 4. 1927 žalila v Št. Vidu zasebno obtožiteljico Fani Ptočnik iz Razbora.
Ta preklic se obveže objaviti v »Slovenskem Gospodarju« in »Domovini«.	1412 šošanj, dne 31. 6. 1927.
PREKLIC.
——m«tiiii i h i	urnim
Podpisani Janez Klenovšek, posestnik na Mrzli planini pri Zabukovju, obžalujem in preklicujem kot popolnoma neosnovane vse žalitve, s katerimi sem žalil dne 1. septembra 1.1. g. Franca Gračnarja, posestnika v Pokleku, na Žigrskem vrhu, se g. Gračnarju zahvaljujem, da je odstopil od tožbe ter poravnam vse stroške.
V Sevnici, dne 15. oktobra 1927.	1400
Janez Klenovšek 1. r.
i VOZNI RED
veljaven od 1. oktobra 1927 se dobi v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA v Mariboru. Cena za komad Din 2'—.
Maribor. Ali državljani ali tujci! Podčrtavamo, da nam ne gre proti češko-jugoslovanskemu bratstvu, ampak le še za zadnji košček kruha. Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru je na osnovi § 38 obrtnega reda ovadila več mariborskih trgovcev s čevlji, da neopravičeno sprejemajo popravila na starih čevljih. Med temi je bila tudi tvrdka Turad. Imenovana tvrdka je obenem zastopnica čehoslo-vaške tvrdke »Bata«, katera je vsemu občinstvu znana po kričečih reklamah,-v katerih se tudi rada ponaša, da za-posljuje same domačine in da novac ne ide v tujino. Ko je bil g. Turad kot zastopnik »Bate« pozvan radi ovadbe na obrtno oblast, je poslal zadrugi takoj bojno napoved, češ, ako plačam le 1 Din kazni, se bom maščeval s tem, da oddam tvrdki »Bata« takoj moje prazne prostore, katere imam na razpolago, za popravljalnico. Iz Zagreba dojdejo stroji, iz Čehoslovaške pa 6—7 delavcev, razvil bom najširšo reklamo in s tem ubil čevljarje. Isto je izjavil tudi pri obrtni oblasti. Mi mali mojstri vzamemo to bojno geslo na «nanje, zavedajoč se, da tvrdka Turad ne živi le od prodaje čevljev »Bata«, ampak da prodaja še marsikaj drugega, kar nam je v vsakdanjem življenju potrebno. Nočemo za enkrat razviti polnega boja, ampak ugotovimo le samo to, ako tvrdka »Bata«, oziroma njen zastopnik g. Turad hoče z nami boj, potem mu povemo, da bomo našemu kupujoče-mu občinstvu razglasili, da z vsakim parom čevljev, ki ga kupi od tvrdke »»Bata«, uničuje plačilno zmožnost naše države, tira v obup in revščino vse čevljarske mojstre in delavce ter njih družine. Škoduje s tem razvitku domače čevljarske in usnjarske industrije, pobija vse, kar je s temi panogami v zvezi. Objasnili bomo ljudem, da je za nas sprejemljiva samo politika turškega diktatorja Kemal paše: kar lahko proizvajaš sam, ne kupi od tujca. Uverjeni smo, da ima še naš narod toliko čustva, da mu je ljubše lastno dete, kakor pa posinovljenec. Kot overturo k našemu boju smo sklicali za nedeljo, dne 16. t. m., ob 9.uri v restavraciji Halbwidl v Jurčičevi ulici strokovno konferenco vseh prizadeth panog. To so v prvi vrsti čevljarski mojstri cele Slovenije, tovarnarji čevljev in usnja, trgovci čevljev Sn usnja ter njih delavci in nastavljenci. S tem je naš boj pričet in zmaga mora biti naša. — Anton Krajcar, načelnik zadruge čevljarskih mojstrov v Mariboru.
Sv. Barbara v Slov. gor. Menda se malokje bije tako Ijuta volilna borba kot pri nas za občino Koreno, katera je farna občina in odločilni faktor pri vseh volitvah. In ravno zato so se naši napredni jutrovci pod vodstvom penzijoni-ranega župana Šabedra vrgli z vso silo in vsemi lažmi, da bi dobili to občino v svojo komando! Ubogi g. France Šabeder leta v potu svojega obraza ter govori: saj bi tudi jaz popravljal ceste; ko sem sedel na stolcu župana, pa riisem imel denarja! Prav res, g. Šabeder, bili ste 18 let župan, ter niste znali drugega, kot ljudi tolažiti z obljubami ter v rajni Avstriji agitirati za nemškutarje, po vojni za samostojne in sedaj za advokate in naprednjake. Vi si domišlju-jete, da Vam bodo občani dali pri teh volitvah zaupanje menda zato, ker ste jim tako popravljali ceste, da bi skoraj rabili aeroplane. Mi Vam, g. France, danes prav tiho na uho povemo, da se jih ibo oglasilo sto: Šabeder nam nikdar več županil ne bo! Volilci v Koreni niso tako neumni, kakor »i Vi, gospodje demokratje, domišljujete, oni znajo ločiti, kdo jim je v treh letih storil za občinske ceste več kot g. šabeder, Puntner in Fr. Klučnik v 20 letih! Zato pa bodo vsi pošteni Korenjčani volili tiste može, ki sedaj tako vzorno gospodarijo v naši občini, ljudi, ki ne znajo samo farbati, ampak delati požrtvovalno za blagor občanov. In ti možje so zvesti pristaši SLS, katera danes odločuje povsod in bo tudi v Koreni!
Sv. Trije kralji v Slor. gor. V naši romarski cerkvi bomo v nedeljo, dne 23. t. m., slovesno obhajali god sv. Marjete Marije Alakok, učedke božjega Srca Jezusovega in ob enem praznik Srcu Jezusovemu posvečenih družin. V ta namen bo v predvečer v soboto popoldne ob štirih pridiga
in večernice, v nedeljo rana in pozna služba božja, obakrat med sv. mašo slovesno skupno obhajilo vseh članov Srcu Jezusovemu posvečenih družin in pred drugim blagoslovom ponovitev posvetitve. Člani Srcu Jezusovemu posvečenih družin iz domače in iz vseh sosednih župnij, na veselo svidenje pri Sv. Treh kraljih!
Sv. Anton v Slov. gor. Žalostno so peli zvonovi, ko smo na roženvensko nedeljo spremljali k zadnjemu počitku več letnega naročnika »Slovenskega Gospodarja«, občespošto-vanega posestnika Antona Štelcarja iz Brengove. Rajni je bil skrben gospodar in dober oče svojim otrokom. Kakor je vedno zvesto izpolnjeval svojo nedeljsko dolžnost, je tudi ob delavnikih rad pohitel k sv. maši, posebno pa ob prvih petkih. Zato pa se mu je presv. Srce Jezusovo ravno na prvi petek zadnjikrat približalo kot sveta popotnica. Skrbel je, da se je v njegovi hiši pogostokrat molil sv. rožni venec, zato pa ga je roženvenska Kraljica ob svojem prazniku rešila vseh telesnih bolečin. Kako ga je vse spoštovalo in ljubilo, pričal je krasni pogreb, katerega se je udeležila cela župnija. Preč. g. župnik se je pri odprtem grobu poslovil od svojega 751etnega župljana ter ga vsem postavil za vzgled. Pevski zbor pa mu je zapel krasno nagrobni-co »Vigred se -povrne.« Zapustil je žalujočo ženo in sedmero že preskrbljenih otrok. Bodi mu žemljica lahka, preostalim pa naše sožalje!
Polenšak pri Ptuju. Zadnji močni vihar, ki je razsajal preko našega rodovitnega Ptujskega polja, je žal zrušil našo starodavno velikansko vaško lipo, ki je stala tik pred cerkvijo, ker je bila že popolnoma trhla. Prelomilo jo je tik nad zemljo. Znamenita je bila ta košata lipa, ki je gotovo sto in sto let šušljala tik župne cerkve, bila tudi mno-krat zavetišče tistim, ki kaj malo poznajo in izpolnujejo 2. cerkveno zapoved, ter najraje med svetim opravilom postajajo pred cerkvijo in jim je cerkveno opravilo le samo v nekako zabavo. So pač že po starem receptu: »Boga boječi . . .«	4
Teharje. Pevsko društvo Teharje namerava ustanoviti »Mladinski pevski zbor« za cerkveno in narodno petje. V to svrho se vabite fantje in dekleta od dovršenega 14. do 20. leta starosti, ki se počutite, da imate dober glas, oz. veselje za lepo petje, da pristopite k temu odboru. Za spre jem pevcev novincev je določen čas od 16. do 30. oktobra, vsako nedeljo pred pozno sv. mašo in popoldne po večer-nicah. Vsak kdor pa želi vstopiti k »Mladinskemu pevskemu zboru«, naj se v tem roku zglasi v stanovanju pevovo-dje, ker se pozneje ne bode sprejemalo novincev v pevski zbor radi ovir v napredku pri petju. Pevske vaje za ta novi zbor se bodo vršile redno vsako nedeljo popoldne po ve-čemicah in se pričnejo s prvo nedeljo v novembru t. 1. — Stari pevci in pevke, kakor tudi pevci moškega zbora, se pa prosite, da se pevskih vaj, ki se vršijo: za mešan zbor ob torkih od pol 8. do pol 10. ure zvečer in za moški zbor ob torkih od 8. do 10. ure zvečer, redno in točno udeležujete, ker so na programu same prav lepe nove cerkvene in narodne pesmi. — Odbor.
Škofja vas. Kakor smo izvedeli, zahtevajo voditelji liberalnih strank, da jim skoro vsak, do katerega nimajo popolnega zaupanja in mislijo, ¿a še bo izvoljen, podpisati pasje pokorno izjavo, da se bo vedno ravnal po komandi voditelja, v nasprotnem slučaju pa ga bo komandant lahko vrgel iz občinskega odbora, ker že sedaj podpiše tudi izjavo, da se odpoveduje odborniškemu mestu, treba je napisati le še poljubni datum. Mislimo, da ni v naši občini nikogar, ki bi bil te majhne odbomiške časti tako lakomen, pa če tudi ga slepijo z županskim mestom, da bi podpisal takšno poniževalno zjavo, ker je to znak duševne revščine, ali pa nelepe lastnosti.
Organistovske zadeve.
Vsem organistom! Dolgo se je že razpravljalo o združitvi obeh društev organistov, namreč štajerskih in kranjskih. Po temeljitem posvetovanju obeh odborov se je končno sklenilo, da se ustanovi Zveza slovenskih organistov. V tej Zvezi bosta kot člana oba društva, katerih pravila so se tudi preuredila tako, da imamo sedaj enaka. Ustanovitev Zveze je zelo važna. Delovali bomo sedaj enotno ter se skupno vojevali za naše pravice. Saj imamo vsi ene težnje in cilje, zboljšati naš žalosten gospodarski položaj. Vsako društvo bo še tudi v naprej samostojno delovalo. O vseh
važnejših zadevah pa bo sklepal in odločeval odbor Zveze kot nekak vrhovni odbor. Ustanovni občni zbor se vrši v sredo, dne 26. t. m., v Ljubljani. Ob 10. uri bo sv. maša v stolnici, takoj po maši pa bo zborovanje pri Košaku, ki je blizu stolnice. Vsak organist, kateremu je to le mogoče, se naj udeleži tega občnega zbora. Na svidenje dne 26. t. m. v Ljubljani.
Oddaja vinskih trt
iz državnih nasadov v: Pekrah, pošta Limbuš; Kapeli, p. Slatina-Radenci; Vukanovcu, p. Središče ob Dravi; Dram-ljali pri Celju.
Ministrstvo poljoprivrede i voda v Beogradu je e odredbo z dne 15. 9. 1927, br. 39.004 V, izdalo v zadevi sledeče rešen je:
V smislu člena 13 zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva in člena 14 pravilnika za izvršitev tega zakona se odreja:
1.	Prodajne cene za trte v sadni dobi 1927-28 so v vseh državnih ustanovah za 1000 komadov sledeče: a) ključi ameriških trt 35—45 cm dolžine: I. klasa po 100 Din, II. klasa po 35 Din, b) korenjaki ameriških trt: I. klasa po 250 Din, II. klasa po 75 Din, c) cepljenke: I. klasa po 1500 Din, II. klasa se ne bo oddajala, nego se ponovno všola v trtnico. d) ključi domače trte (cepiči) po 100 Din.
2.	Naročnikom trt letos izjemoma ni treba doprinesti potrdila občine, da potrebujejo naročene trte za sajenje izključno na svojem zemljišču, kakor to predpisuje člen 15, točka 1 pravilnika za izvršitev zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.
3.	Naročnikom trt ni treba doprinesti potrdila sreske-ga ekonoma, koliko apna vsebuje zemlja, kjer nameravajo naročene trte saditi, zadostuje, da navedejo pri cepljenkah podlogo, katere žele dobiti, pri ključih in korenjakih pa le dotično sorto ameriške trte.
4.	Upravniki državnih trtnih nasadov smejo navzlio predpisu člena 17 pravilnika za izvršitev zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva trte čim dozore in so deloma ali v celoti pripravljene za prodajo, komisijsko pregledane in preštete, prodavati po tem cenovniku In sicer ves čas, dokler prihajajo naročila v neomejeni količini, toda prvenstveno vinogradnikom, ki naročajo trte za sajenje na lastni zemlji. Razporede oddanih trt predložijo ministrstvo v odobrenje šele po izvršeni razdelitvi in oddajo trt naročnikom.
5.	Upravniki državnih trtnih nasadov morajo skozi vso oddajno sezono 15dnevno ministrstvu poročati, koliko trt so odprodali, oziroma koliko jim je istih za prodajo še preostalo.
6.	Upravniki državnih trtnih nasadov morajo predložiti ministru vse prošnje za taiste, katerim ne morejo u-streči, da jih ministrstvo odstopi upravnikom trtnih nasadov, kjer so trte še na razpolago, ali pa upravniki obdrže taka naročila na trte, zahtevajo pa od ministrstva, da jim dodeli potrebno količino trt iz drugih državnih trtnih nasadov. V tem smislu smejo upravniki tudi medsebojno postopati. Upravniki trtnih nasadov so dolžni, da tudi občine v območju oblasti tozadevno obveščajo, po potrebi pa lahko tudi oglašajo po časopisju; v splošnem morajo skrbeti osebno, da vse pridelane in za oddajo namenjene trte pravočasno razdele in razprodajo.
7.	Ključev ameriških trt II. klase se bo priredilo samo toliko, kolikor jih je treba za prodajo, odnosno za všo-lanje pri vsakem posameznem nasadu.
8.	Upravniki državnih trtnih nasadov smejo naročene trte rezervirati, če jih naročniki vnaprej plačajo.
Vinogradnike pozivam, da si trte, ki jih potrebujejo to jesen ali prihodnjo pomlad, pri uvodoma navedenih državnih trtnih nasadih čimpreje naroče, ker zaloge niso velike. Cene trtam veljajo na oddajnem mestu v dotičnem nasadu. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna posebej lastne stroške. •
Naročila so kolka prosta, obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti, oziroma plačati.
Morebitne reklamacije so dopustne le takoj pri pre-vzetju trt, na poznejše pritožbe se ne bo oziralo.
Veliki župan: dr. Schaubach.
«i?
Naložite denar le pri
V
Ljudski posojilnici v Celju
registrovani zadrug! z neomejeno zav&zč
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer Je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentnl In invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila p6 najnižji obrestni meri
5«

1165
Ustanovljena leta 1859
Klobučarna Lambert Chiba
Celje, Kralja Petra cesta 14
Trgovina klobukdv In klobučarskih izdelkov Prevzema vsake vrste popravila po najnižji dnevni cenil — Točna in solidna postrežbal
NA NOVOI
NA NOVOi
Ha novo olvorfena trgovina pletenin
Zenho Hribar
Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t d. po dnevni konkurenčni ceni.
POSTHJEtBA Pil V O VHS TiVA !
NA DEBELO
1050
NA DROBNO
, kakor vse drugo zimsko in letno manufakturno blago, kupite najceneje
px>i „Solncu"
Oglejte se pred nakupom veliko zalogo, in prepričali se boste, da je blago trpežno in cena nizka. Za obilen obisk se priporoča
ALOJZIJ DROFEN1K
Celje Glavni tpg 9
rlTTTTT
rrrrrrrrroa
eamenja in kupuje tovarna olja, Maribor, Pod mostom 7. 1291
fxirxDannnnnnnnnnannnn
Kmetje, drevesničarji, pozor!
Radi opusta drevesnice razprodam okoli 5000 kom. jabolčnih, bruškovih sadežev boljše vrste ter okoli 9000 kom. divjakov,
čez 3 leta starih, dalje breskve, kutine, cepljene črešnje itd. izredno nizkih cenah. Za dati v drevesnici tik nika Velenje. Vpr lastniku Jurak Jo
ocle-
as a
osip,
se pri
Zreče. 1329
1*H
OREHE,
FIŽOL,
SUHE GOBE, KOMNfl, JANEŽ
knpuj» po najvišjih cenah špecerijska trgovina
ANTON FAZ4RINC
Celje.
136*
Posestvo pri Gornji Radgoni, 5 minut od postaje, 6 oralov zemlje, lepi sadonosnik, hiša zidana in pripravna za vsako obrt, ugodno naprodaj. Vpraša se: Knjigarna Paoooija J. (Sušeč, G. Radgona.	1359
[=][=) [=JSi=

31=3!]

Prihrankom rojak «v t Ameriki, denarj* »ede-letnih, ki gft vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obč. denarja, posveča posebne pažnjo.
i
C
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
Celjska mestna hranilnica
v Celjn, Krekov trg Vi7iX;.'?i{
Za hranilne vloge jamči nil^ta	z vsem premoženjem
poleg premoženja hranilnice ^^ inr^llg	inyso davčno močjo
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vs« prošnje rešuj« brezplačno.
786

NAJVEČJA MENJALNICA
<
O
i—i fc
•J C
►"D <
P O tf (X
2 >
C
u o
<! >
r
s ►—i
o >
Vsakovrstnega žita fižola i. t. d. in zaloga moke mlina „Čakovec". Zaloga soli.
GLEDAJTE NA FIRMO
FRANC GROBELŠEK
MARIBOR, Aleksandrova cesta 57-57 a
@glas v
Manufakturna in konfekcijska trgovina
Ivan Masinak
Celje Cesta Kralja Petra 15
trna
aspeh! !
obvezo ln glejte nove cene čevljev:
Flz teletine moški.......... 152*— Din
Iz kravlne moški podkovani . . . 154-— Din
Iz boksa moški........... 175-— Din
Gorski (gojzerci).......... 180-— Din
Iz teletine ženski.......... 152 — Din
Iz boksa ženski........... 175* — Din
f_ Iz ševreta ženski polčevlji .... 169'— Din
■ Iz laka ženski polčevlji...... 189 — Din
V Iz ovčlne otročji.......... 30-— Din
■	■ Iz teletine otročji.......... 41'— Din
Iz boksa otročji........... 54-— Din
Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik z več 1000 slikami. INDUSTRIJA ČEVLJEV IN VELETRGOVINA R. STERMECKI, CELJE H. 24.---Kar ne ngaja se zamenja aH vrne denar. 232
PnVllČ+Vn posteljnina, preproge, linoleum, zastori, vložki, ma-rUlllOlVU| trace, posteljne in namizne odeje, platno, perje, žima, pohištvena tkanina (blago), gradi za matrace, vse po zelo nizkih cenah
KARL'*PREIS
zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov. 1392 Maribor, Gosposka ulica 20.	Ilustrirane cenike gratis.
PLETENE JOPICE,
sveterje, kapice Lt.d. dobite najboljše in najcenejše tam kjer
jih delajo doma, in to je V PLETARNI M. VEZJAK
MARIBOR, VETRINSKA ULICA 17 m?

Svojo veliko Izbiro
damskih klobukov
priporoča ponajnlžjl ceni
Mary Smolniker
modi8tlnJa Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedionice.
Vam priporoča «tojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve^ tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. t-i Prevzema vsakorŠDa
steklarska dela. <-. Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobna in na lebela.	Na drobno in na debela.
106
IZŠLA JE«
BLASN1KOVA
yEüju pn[
za prestopno leto 1928,!
ki ima 366 dni. j
»VELIKA PRATIKAf je
najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še/ danes najbolj obrajtan. I
I
Letošnja obširna izdaja se j odlikuje po bogati vsebini) in slikah.	j
»VELIKA TRAFIKA« je' najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri	1365
J. Blasnika naslednikih
tiskarna in lltografičnl zavod LJUBLJANA, BREG ŠTEV. 12
Mesečno varovalo . LUPA"
po zak. zaščit, zajamčeno nepropustno, je za sedanjo modo neobhodno potrebno, ker pri sedenju, športu in plesu damske obveze same po sebi niso dobre, ker večkrat pokvarijo perilo in obleko. Varovalo »Lupa» je izgotovlje-no iz materijala, ki se lahko pere in se lahko tudi prekuha. Težko je 30 gramov, ne raztrga se, ovaruje in prihrani obleko in s tem zasigura pomirjajoči in siguren občutek. Na razpolago so zahvale. »Lupa« bo mesečne hlaeice z njihovimi mnogimi slabimi stranmi (nepri-kladne, nezdrave, drage) popolnoma izrinila. Cena 75 Din.
Mesečna obveza »Feminosal« je najdovršenejša, najbolj zdrava in radi dolgoletne trajnosti na tem polju. Stane 125 Din.—.
Razpošilja se po povzetju. Naročila je nasloviti na »Aurora« d. d., Sremska Kamenica broj 41._1373
Na obroke!
Najnovejše »elektri gramophone« in plošče prodaja Acker-mann i Kindl, Ptuj, Krekova ul št. 1.	1279
Moya posojilnica t Marini
reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO
779
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.
Pozor na posestva! Kdor prodaja ali daje posestva v najem, ima izbero interesentov pri »Marstanu«, Maribor, Koroška cesta 10.	1388
Posestvo se proda: 14 oralov prvovrstne zemlje; od teh je jjoldrugi oral vinograda. Poslopja so zidana. Naslov v u-pravi lista.	1378
i ii «111 m ii n ii h n n ru n u«i h aa iulujlp a »julilii a II iTm
Platno za rjuhe in vso drugo manufakturo dobite najceneje pri
I. TRPINU, MARIBOR 17 GLAVNI TRG 17
1083
Pstaro železo, Milile, baker, mede-J " nino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše.
A.Arbeiter, Maribor, SSTS
Iščem stalne nabiralce 1025	in nakupovalce.
Denar naložite
MMnKKMflHBBeBHHBHH
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještajepski ljudski posojilnici === u Mariboru ===
Stolno ulica 6 r. z. z o. z. Stolna ulica i
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6 j
na trimesečno 8°/
po
iJJJjJjJAJj
KAJENJE JE STRUP!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodljivemu kadenju s
DR. RASCHER-JEVIM, PDTSCH TARLETAMI.
1 zavoj Din 30 in poštnina, popolna kura Od 5 zavojev Din 145, RAZPOŠILJA T. T. „A0R0RA", SREMSKA KAMENICA BR. 41. (Dobiva se tndi večinoma t lekarnah ln drogerljah.) 1374
CIRIL0VA KNJIŽNICA
OBSEGA SEDAJ SLEDEČE ZVEZKE:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država
2.	Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovanski Piemont, Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda, Din 10.—.
4.	Moj stric in moj župnik, Din 4.—. 6. G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del, Din 8.—.
6.	— II. del, Din 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—.
8.	B. Orczv: Dušica, I. del, Din 16.—.
—	II. del, Din 25—, III. del Din 32.—.
9.	A. Conan Doyle: V libijski puščavi, Din 12.—.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan, Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.—.
12.	E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.—.
13.	Elz a Lešnik: »Sumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice, (razprodano).
15.	Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka, Din. 12.—.
16.	Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov, Din 28.—.
17.	Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. 19! J. F. Cooper: Zadnji Mehikanec, Din 11.—. 20! Pavel K euer: Dom. Broš. Din 22.—, vez. Din 35.—.
¡H 21. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora, Din 20.—,
S Zadružna gospodarska banka d. d» :
1 ,,______Podružnica Maribor. s=======s i
u
V lastni noiozgPBiEDl poloti, Rlibsondrova cesto B. prid frončiikonsho tir» S livriuie vse bančne posli najkulontniic.—Haiviiie obmtovanii vlog no knjižict In v tikočem ratau. 5
i Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije, b