Ramunsko boiišče. Naše annalde se bližajo ruraunskemu glavnemu mestu Bukarešti. Zanjka okrog tega mesta je yedno bolj zategnjena. Od zatlnjelga naj&e-gaj poročila so imeli boji na rumunski fronti sledeči potek: D n e 2 9 n o v e m b r a so čete generala pl. Falkenhayna zavzele mesti Pitesti (45 km južno od Kampolunga) in K a m p olu;ng. Z zavzeljem teh dvoh raest je odnrta pot v Rumunijo tudi pfeko pre]aza T o r z b u r g (južnozahodno od Braševega). — Drugi dan. d n e 3 0. n o v 8 m b r a, so se Rumum vzhodno od Pitestija postavili našim v braTi, a bili f.o vrženi zopet dalje proti vzhod^u, Donavska armada, ki prodira od juga sem proti Bukarešti, je prekorafiila rnko N i a s 1 o v, ki se južnovzhoctno od Bukarešte izliva v reko Argesul. V D o b r u Č i je jsovražnik napadel bolgarsko levo krilo, a je bil odbit — Dne 1. decembra so naši jugozahodno od Bukarešle dosegli spodnji tok reke Argesul. TuHi na ostali Tronli smo napredovali.. Rumunske 6ete, tn so v prostoru vzhod.no od Knmpolnnga in Pitestija "dobile povelje, da morajo raie na svojili mestili umreti, nego se umakniti, so se raje umaknile — D n e 2. deoembraso se Kumuni juguzaTiodno oil Bukarešte u;irli, a naši so >\h vrgli č«z reko Niaslov. ZaJiodiio od Bukarešte pa smo prekorač.li reko Ar^sul in se tako pribiižali BukareSti na 10* dio 12 km. — Dne 3. decembra je naša donavska armada, ob r&ki Argesul izvojevaln zmago načl Rumuni. Borbe so se udeležile avstrijske, nemSke, bolgarske in turške čete. S spretno obkolitvijo so naSi i risilili sovražnika, da se je umaknil zopct dalje nr.zai. Jugovzhodno od Pitestija srao i»rodrli do mesta Titu, katero smo zasedli; zavzeli smo tudi mesto T i r g o v i š t e (vzliodno od Pitestijaj. — D v. e 4. d e oembra je donavska amada tudi jiižnozahodno od Bu-karešte prekoračila reko Argesul. Severozabodno ojd Bukarešte so naši jTekoradili železnico Bukarešta—TirgoviSte. Donavska armada pa je bila ta dan izpostayljena budim sovražnim najiadom. Oeloten vspeh bojev zadnjega tedna ]e, 'da stojijo niišc armade tik pred Bukarešto, kjer se bo bdla te dni skoro gotovo velika bitka. Naš plen ie naravnost ogromen. Od zadnjega našega poročila do srede. dae ti. t m., smo v|eli blizu 30,000 Ruraunov. Na severovzhodni sedmograški ironti so \ršijo srditi bojl. Rusi in Rumuni napadajo armadi generalov K6'ves in Arc z veliko silo. Proti BiikRrp^ti in Ploesfj7'. Nemško večeruo poročilo od dne 5. decembra pravi: V Rumuniji prodiramo dalje proti B u k a r e šti in Ploestiju (mesto severno od Bukarešte). Pariški, list ,,-Tem]is" piše, da jo Mikarešta za Rumune izgubljena. Celverosporazum ptf bode kljubtemu nadaljeval vojsko, dokler Nemčija ne bo popol noma izčrpana. Zm«^a n«H "Rura^ni Naši so dosegli v zahodni Rnmuniji s tem, da so prodrli tik pred mestna vrata Bukarešte, veliko zmago nad Rumnni, Ta zmaga ie jvosclmo znaftilna, ker se je posrečilo poraziti I. rumunsko afrmado vi združiti Mackensenovo in Falkenhaynovo armado in ta.ko naj>raviti iz Dobruče preko Rumunije kratko in skupno bojno 6rto. Vojska z Rumuni pa še ni končana. Ruski listi pišejo, da rusko-rumunski generalni štab rafiuna z možnost.jo, da bi se rnmunska armada umaknila pred našimi še dalje proti vzhodu na črto Galac—Focany, tako, Ida bi šla bojua črta v r¦¦vni 6rti s karpatsko Ironto (oct Jablonice v, GaJiciji v jugovzhodni smeri proti Crnemu morju). O^romen plen v Rumuniji. Plen naših 6et v Rumunijl je ogromen. Samo od 29. nov. do 3. dec. smo vjeli čez 20,000 Rumunov. Topov smo že vsega skupaj uplenili nafl 300. Se vočje vrednosti pa so uplenjena živila: žito, moka, riž itd. V zasedeni Rumiiniji se pod poveljstvom generala Tiilffa sestavljena uprava trudi, da spra^i J vila po Donavi, železnicah in cestah. v Avstrijo in Nemgijo. Rumunsko žito nam bo poma,galo, da bomo še dalje vstrajali v tej vojski. Bik reštss- Bukarešta, kateri se sedaj naše čete prihližujejo od juga, zahoda in severa, }e glaviio mesto Rumunije in leži na široki raynini, ki se radi svoje izredne rodovitnosti imenuje ,,žitnica Evroj e." Buknrešta šteje približno 300.000 prebivalcev in leži ob reki Dambovica (pritok reke Argesul). Mesto je obdano krog in krog z 70 km dolgim trdnjavjskim pasom, na katerem je 6ez 780 topov. Bukarešta }e najmočnejša trdnjava v. južni Evropi.