Poštnina plačana v gotovini. Naročnina
tnaša letno 30 Din, polletno 15 Din, - za inozemstvo letno 60 Din.
'osamezna štev. l Din.
uredništvo"—UPRAVA: pri g. }os. Benko v M- Soboti, telefon številka 8.
5tev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
SSrhKiIS
V. LETO
Murska Seboti, 19. aprila 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 16
Žito
Gospodarski svet Male antante je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal tudi o presežkih žita v državah srednje in jugovshodne Evrope, ter o mogočnosti njihovega plasiranja na Evropskem ržišču. Isto vprašanje je obravnavala tudi prva panevropska gospodarska konferenca, ki se je v mesecu januarju sestala na Dunaju. Povsem točne so trditve, ki so bile iznešene na teh mednarodnih sestankih, da je v zad- J njih 20 letih prišlo do takih sprememb pri proizvodnji žitaric, ki so do temelja spremenili prvotne načrte razprodaje žita v okviru bloka držav Srednje Evrope. To je najbolj razvidno iz statističnih podatkov proizvodnje in potrošnje žitaric v Evropi: Med tem ko je leta 1929-30 izvoz pšenice in moke v državah Evrope, ki pridelajo več kakor rabijo, znašal 223 milj. stotov (centov), se je leta 1934-35 ta izvoz skrčil na 140 milj. stotov. Sporedno z tem je opaziti padec uvoženega žita v državah, ki več potrošijo kot pridelajo. Povprečni uvoz žitaric v letu 1925-29 je znašal v Evropi 157 milj. stotov, dočim je I. 1933 padel na 110 milj. stotov, a 1936 celo izpod 100 milj. stotov. Vzrok temu je, ker je pridelek žita v Evropi v zadnjih letih silno narastel. Leta 1923-27 je pridelek žita znašal še 340 mil. stotov, a leta 1935 pa že 420 milj. stotov. Kljub temu, da je potrošnja žita v Evropi porastla, vsled povečanja prebivalstva, se izvoz iz poedinih držav ni povečal ter je celo upadel. Zanimiv je tudi pregled kupcev: Od 160 milj. stotov je leta 1925-30 kupila Angleška 50 milj. m. c., Nemčija, Francija in Italija 50 milj. m. c. ostale države pa so kupile še preostanek. Leta 1933-34 je Anglija uvozila še 64 milj. m. c. a naslednje leto le še 59 milj, m. c. Tudi v Nemčijo, Italijo in Francijo je padel naslednja leta uvoz za 6 milj. m. c. a vse ostale države so uvozile le 26 milj. m. c. V letih 1934-35 so vse Evropske države, razven Anglije, uvozile 38 milj. m. c. Iz tega je razvidno sledeče: Dočim je Anglija le zmanjšala svoj uvoz žita, so Nemčija, Francija in Italija prestale biti prave države uvoznice, a
ostale evropske države so tudi svoj uvoz silno zmanjšale. Tako so danes Češkoslovaška, Španija, Portugalska ter Estonija v stanju, da same krije svoje potrebe po žitu. Nekatere države, ki so še pred leti kupovale žito, so celo postale prodajalke. Tako že danes Francija prodaja svoje žito, prav tako tudi Švedska in Portugalska. In kmalu se bo pojavila na tržišču kot ^prodajalka tudi Češkoslovaška. Že itak majhno število držav uvoznic (Avstrija, Švica, Holandska in Grčija) se od leta do leta zmanjšuje. Vse to najlepše odgovarja na vprašanje, zakaj Srednja Evropa (všteti sta Nemčija in Italija) ni več v stanju da odkupi višek žitaric v jugo-vshodni Evropi. Razvidno je tudi, da je vzrok predvsem v porastu pridelka žitaric v posameznih državah v taki meri, da so ali same postale države izvoznice, ali vsaj dosegle nezavisnost od inozemskega tržišča. Značilno pa
je dejstvo, da niso povečale svoj žitni pridelek one agrarne države, ki so že od nekdaj izvažale žitarice, temveč one industrijske države, ki so se prej pojavljale na tržiščih kot kupci. A kljub vsemu temu pa ne bi bilo opaziti nazadovanje izvoza iz agrarnih držav, če se ne bi vrinila na evropska tržiška še prekomorske države in to Argentinija, Avstralija ter Združene države Amerike. Po končani žetvi niso v Podo-navju nikdar ostali nerazprodani viški žitaric. Niti ne leta 1933. ko je imela Madžarska neobičajno dobro žetev pšenice, je bil višek brez kakih težkoč likvidiran. Glavna težkoča v današnji razprodaji žita pa je v tem, da morajo kupci žitaric v Evropi nabaviti manjše količine v raznih državah vsled carinske politike, ki je in ostane največja ovira urejenemu trgovanju, kakor je to bilo pred leti.
PO LISI Kfl
LetoSnji velikonočni prazniki,
ki so tokrat za katoličane in pravoslavne padli na iste dni, so v naši notranji politiki prinesli pravo zatišje. Posebnih političnih konferenc ni bilo razen prijateljskih sestankov ob prilik' medsebojnega čestitanja za praznike. Razen notranjega ministra, so vsi člani vlade prebili praznike izven Beograda.
Na Bledu, kjer je velikonočne praznike prebil, min. predsednik dr. Stojadinovič, je bil sestanek med predsednikom viade in našim poslanikom na Dunaju. Razgovarjala sta se o položaju med našo državo in Avstrijo.
Pristojno ministrstvo je izdelalo načrt o minimalnih mezdah na podlagi pooblastila finančnega zakona. Minimalne mezde (najnižje dovoljena plača za delavce) ne bodo takoj predpisane za vse vrste delavcev, nego prvenstveno za one industrije, kjer so danes mezde najnižje.
Na poziv dr. Mačka, ki se je pred meseci obrnil za pomoč do ameriških Hrvatov, v svt ho podpiranja akcije za pomoč hrvatskemu prebivalstvu v pasivnih pokrajinah Jugoslavije, je te dni dobil obvestilo, da so v ta namen že zbrali v Ameriki 7.3Q0 dolarjev ali nad 350.000 Din.
V Sloveniji je opažati živahno gibanje pristašev glavnega odbora bivše radikalne stranke, med katere
se prištevajo oni slovenski radikali, ki niso vstopili v JRZ. Pred nekaj dnevi se je vršila že prva konferenca v Celju. Mnogo pozornosti je vzbudilo dejstvo, da se je tega sestanka udeležil tudi neki celjski odvetnik, ki je bil še do nedavna eden rzmed voditeljev bivše SLS na Štajerskem.
Tudi v Srbiji so ponekod občinske volitve radi razpusta obč. odbo-rov. Tako so v občini Kopljari v oraškem srezu (središče srbske Šuma-dije) postavili kar 3 liste : združ. opozicija, JNS in JRZ. Zmagala je združena opozicija, ki je dobila 168 glasov, JNS 152, a lista JRZ 52 glasov.
V	kratkem se bodo ponovno sestali zastopniki vseh skupin izvenpar-lamentarne opozicije v Zagrebu. Sestanka se bodo udeležili tudi srbijan-ski delegati.
V	času ko se nasiloma kršijo mirovne pogodbe, se je oglasila tudi Turčija, ki je poslala Društvu narodov in prizadetim državam noto, v kateri predlaga pogajanja za izptemembo iausanske pogodbe ter določb, ki prepovedujejo utrditev Dardanel. S tem je Turška država dala evropskim državam vzgled, kako je treba spoštovati dano besedo. Edina, ki bi se protivila turški nameri, bi biia Anglija.
GrSki ministrski predsednik Demerdzis je umrl. Ko ga dopoldne ni bilo iz njegove spalnice, je ila dru-
žina pogledat ali še spi. Demerzdz'sje bil že mrtev. Zdravniki so ugotovili, da ga je zadela kap in sicer že v teku noči.
Zunanji minister Anglije bo v kratkem bržkone odpotoval v Berlin, da pregovori Hitlerja za spravo s Francijo.
Možno je, da Francija zapusti Društvo narodov, če bi se ne moglo prisiliti Nemčijo k spoštovanju mednarodnih zakonov in dogovorov. Tako piše neki francoski list, ki vidi v tem čim dalje večjo pripravljenost Francije, da se približa Italiji.
Francosko javno mnenje je tudi proti poostritvi sankcij napram Italiji, kar ponovno zahteva Anglija, če bi Angleži vstraj&li pri svoji zahtevi, pišejo časopisi, jim mera Francija pokazati hrbet. Angleži bodo tedaj takoj opustili to svojo zahtevo, ker potrebujejo pomoči francoske vojske, dokler njihova vojska na kopnem ne bo sodobno organizirana in opremljena.
Anglija je dosegla, da se bodo najbrž 2e v kratkem začela mirovna pogajanja med Italijo in Abesinijo kljub temu, da je temu nasprotovala Francija.
Da bi se mirovna pogajanja
vršila v okviru Društva narodov, pa nasprotuje sam Mussolini. On si je zamislil sledečo rešitev: V hitrih vojnih pohodih je treba še zavzeti abe-sinsko glavno mesto, kjer bodo Italjani kronali za bodočega abesinskega cesarja Ras Gukšo, ki je prvi pobegnil na itaijansko stran. In ko bo on cesar, se bo po vseh pravilih pogajal z njim. Cenena gledališka predstava na krvavih abesinskih tleh!
Levičarska večina španskega parlamenta je nepričakovano odstavila prezidenta republike Zamoro, češ da je protiustavno razpustil bivši parlament. Začasno predsedstvo je prevzel Martinez Barrfos. V smislu ustave se imajo sedaj v 6 tednih vršiti splošne volitve 73 zastopnikov naroda, ki bodo na to skupno z narodnimi poslanci izvolili novega predsednika. Zaradi spremembe v predsedstvu, je tudi vlada podala ostavko.
Italjanska prodiranja v Abesinijo se nadaljujejo. Sedaj prodirajo v treh kolonah proti mestu Desiju da ga obkolijo. Abesinci se nikjer ne stavijo v bran ter beže v notranjost držav e
Nekateri abesiaski oddelki se še nahajajo za italjanskimi kolonami ter se na novo razporejajo z namenom, da bi napadali italjanske prometne zveze, ki postajajo tem bolj nesigurne, čim bolj prehajajo italjanske čete v notranjost države.
Dr. P. St.
Šola in dom
Temeljno vprašanje pa je, če so disciplinski predpis! uspešni za vzgojo mladine, kajti od tega odgovora je vse odvisno. Predpisi, v kolikor ne urejajo naravnost šolskih razmer, vendar niso sami sebi namen, marveč v vzgoj uo podporo staršem in korist mladini. Predno skušamo odgovoriti, poglejmo iz doživetja na nekatere slučaje. Ko so profesorji naravnost zasledovali tobakarje, se je nikotin med mladino katastrofalno širil; odkar pa ni več takih progonov, je kajenje med di-jaštvom skoraj ponehalo, kajti tisti, ki bi še kadil, ni več junak med svojimi tovariši ... V kino hodi mladina radi prepovedi pač bolj previdno. Pri sedanjih prilikah kontrole ni; isto velja za gledališče. Plesne zabave so prepovedane, kdo pa kontrolira tiste plesne veselice po predmestnih krčmah, ki so stokrat nevarnejše od vseh elitnih plesov, ki se jih udeležujejo starši in učitelji... Tudi na to vprašanje moramo priznati, da bodo disciplinski predpisi za mladino vzgojno koristni le takrat, če jih podpirajo in kontrolirajo dijakovi starši sami.
Če so torej disciplinski predpisi sicer potrebni a izvršni in mladini koristni le tedaj, ako jih smatrajo starši za svoje predpise, potem je treba izročiti staršem tudi to oblast, naj se zavedajo, da imajo sami tudi dolžnost in da so sami odgovorni za svojega otroka, kajti po sedanjem si lasti šola vse pravice v šoli in izven šole, pa vendar vzgojno ne zmore mnogo brez podpore iz očetove hiše. Gotovo bi se starši svoje naloge čisto drugače lotili in čisto drugače pazili na vzgojo svojih otrok, če bi jih šola opozorila na nevarnosti, ki pretijo otroku, in jim prepustila, da se po nasvetih v otrokovo dobro ravnajo.
Pa je tudi čisto prirodno, da je vzgoja, če ne more biti v celoti šolska, očetova. Kdo pa je na nepokvar-jenosti otrokovi, na njegovem pravilnem telesnem in duševnem razvoju bolj interesiran, stariš ali profesor ... Šola malopridneža kratkomalo izključi, očetu pa ostane, da ga spravlja z zavožene peti... Kako skrb bo imel oče za svojega sina, ako bi ta hodil po nepravih poteh, v svoji očetovski ljubezni ga bo poiskal in, če treba, kaznoval z vso strogostjo ... Učitelj se more le omejevati na zalezovanje in ovajanje, zato da se ne kršijo brez kazni predpisi. Ako bo učitelj tako zasledovanje vršil večkrat, potem bo nehal stati na onem piedestalu, ki je nujno potreben vsem, ki hočejo vzgajati doraščajočo mladino ... Ta v takem učitelju ne bo videla več svojega
vzgojitelja, ki vzgajaj z besedo in vzgledom, marveč preganjalca in ovaduha, in se mu bo notranje zaprl.
Disciplinski predpisi v dosedanji obliki so produkt preteklega razvoja, ko se starši za svojega študenta niso mogli zadostno brigati in so ga prepuščali le samemu sebi v vseh ozirih. Kakor se je marsikaj spremenilo, bi bilo spremeniti tudi disciplinske predpise v toliko, da se omejijo zgolj na šolske zadeve in na odnošaje učencev do šole in učiteljev. Vse drugo pa bi naj bila skrb staršev. Šola bi jih naj opozarjala, jim svetovala, skratka v vzgojnem poslu podpirala, a odgovornosti za izvenšolsko vzgojo naj bi ne prevzemala, naj bi ne nosila, ker je vršiti ne more. Vrše jo starši po svoji dobri volji in svojih sposobnostih, zato naj nosijo tudi starši vso odgovornost pred seboj in pred javnostjo.
Velikonočne »Novine".
»Zato obhajamo svetek ne v starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije i nikajvrednosti, nego z opresniki čistosti pa istine . . ." tako so zapisale častitljive »Novine" na prvo stran svoje velikonočne številke. Globoko verne so povzdignile pridigarski glas, da bi ljudstvo prisluhnilo velikonočni poslanici, da bi se vsaj v teh dnevih ravnalo po krščanskih načelih, ki imajo svoj temelj v besedah; »Ljubite svojega bližnjega". Saj v tem času, ko so povsod prestala medsebojna obračunavanja, bi mogle »Novine* biti vsaj toliko uvidevne in opuščati svoje žolčne izlive proti osebam, ki nočejo trobiti v njihov rog. Da bi bilo od njih to preveč zahtevano, so zopet dokazale. Trmoglavo hodijo po svoji izvoženi poti, v isti sapi pridigajo ter se poslužljo besed iz evangelija, vmes pa sejejo sovraštvo, razprtije in huj-skajo na način, ki je postal že njihov monopol. Danes dajo že tisočkrat pregreta razmišljevanja pod »politične ocvirke", potem jih oblečejo kar v silno duhovito dramatično obliko itd. ter vse to okrasijo z besedami in izrazi, ki bi delale čast vsakemu humo-rističnemu listu. Pa to je njih privatna zadeva, in nihče se v to ne vmešava. Papir je potrpežljiv.
Na nekaj pa bi le hoteli odgovoriti. V članku »Zlati časi za našega kmeta" spravljajo ime g. poslanca v
zvezo z g. B u d i n o m, ki je kakor Novine pravijo .... prišao v našo krajino srečo iskat." Kdo je ta gospod ,.Novine" prav dobro vedo. Pred kratkim je še za ,.Novine" pisal članke. Celo uvodnik za ta častitljivi list je prišel izpod njegovega peresa, ki je bil naperjen proti osebi g. poslanca. Dokler je plesal g. Budin po črensovski muziki, je bilo vse dobro in prav, kakor hitro pa jih je spoznal in se preorientiral pa je padel v silno nemilost. ..Novine", to se pravi gospodje pri njih, so pač pozabljivi in se ne spomnijo niti tega ne kar je bilo včeraj. Mogoče pa imajo tako mnenje o svojih čitateljih ter jih smatrajo za take, da se jim lahko natveze karsibodi, ter se jim sme nuditi še tako gorostasnost v prebavo. Res je, poštenja je treba, ne le v besedah temveč tudi v dejanjih in to posebno za list kakor so ,.Novine", ki tako rade povdarjajo svojo neopo-rečenost. Mar ne bi bilo lepo če bi se V3aj za praznike držali besed, ki ste jih sami napisali: „Zato obhajamo svetek ne v starim kvasom, ne s kvasom hudobije . . ." Za nekatere je to pač silno težko !
tem dal tudi možnosti, da z lahkol izplača ostale brate in sestre. Sin b posegel po prihrankih v gozdu, vem pa, če je umen gospodar, da bo veseljem gozd tudi obnovil, če ne z sebe, pa za svoje otroke.
Po pregovoru: povej, s kom s družiš In povem ti, kdo si, bi lahki rekli: Povej kakšen gozd imaš in po vem ti, kakšen gospodar si. Nikjer s bolje ne zrcali značaj kmeta, njegovi skrb in previdnost, ljubezen do doma čije, skromnost in varčnost, kakor njegovem gozdu. Slab, lahkomišijei zapravljiv gospodar ima izrabljen, iz sekan in opustošen gozd.
Pomen gozda za kmet-skega posestnika.
Sedaj ko je najprimernejši čas za saditev gozdnih sadik je važno, da spregovorimo nekaj o pomenu gozda za kmetskega posestnika. — Kmetski gozd je bistveni sestavni del kmetije, a za večino planinskih krajev pogoj za kmetov obstanek. Gozd daje kmetu v prvi vrsti les za domačo uporabo, steljo itd. V drugi vrsti mu daje les za prodajo, ki mu pri dobrih tržnih razmerah prinese lepe denarje.
_ Prirastek lesa, to so obresti, ki se kakor v hranilni knjigi iz leta v leto pripisujejo h glavnici, je važen. Slabo oskrbovan gozd ne nosi primernih obresti, to je prirastka. Dobro oskrbovan gozd pa prinaša zadovoljivo, daje torej primerne obresti. Ali ima pri nas kmetija brez gozda sploh pravo vrednost ? Če je kaka kmetija na prodaj, ali ni prvo vprašanje, ima ii kaj gozda in kakšen je. In ko sin prevzema kmetijo ter izplačuje ostalim doto I če mu je oče izročil s kmetijo tudi lep gozd, poln lesa, ali mu ni s
Letna skupščina sreskega odbori R. križa v Murski Soboti
Sreski tajnik Rdečega križa g Čižek je končal svoje tajniško poro čilo z besedami: »Kakor sem že pre navedel, je bilo vse delo v letu 193! poleg splošne administracije osredo točeno na nadaljnem razvoju našil organizacij. Še enkrat poudarjamo, di nam ustanavljanje poverjeništev nika kor ne more zadostovati, ker so ve činoma le na papirju, vsled česa moramo z vsemi silami delati na to da se pretvorijo ta poverjeništva delovne odbore. Ta posel moram« vršiti s polno voljo, siio in trudom, računajoč pri tem na naše nesebični sodelavce. Potem pa, ko bo organi zacija izvedena v celoti, moramo skr beti za to, da se v njo uvede čin boljši red, točnost in navdušenje za delo! Roko v roki moramo skrbeti za porast članstva in nas pri tem ne sme motiti veliko število društev v vseb naših krajih, ne sedanja gospodarska kriza, saj Din 24 letno za plemenite cilje društva Rdečega križa vendar še zmore veliko število prebivalstva srezu 1
In ko bo vse organizatorično delo opravljeno, bomo morali pristopiti k delu za pripravljanje prostovoljnega pomočnega osobja, ojačenje samar-janskega delovanja s prirejanjem tečajev, osnovanja stalnih domov, vsaj v Murski Soboti, stalnih postaj za pomoč ter pokretne službe z vozovi in automobili. Končno bomo pristopili k izvrševanju ostalih plemenitih nalog, ki nam jih predpisujejo zakon in pravila o našem društvu.
Ktpllng:
Riki-Tiki-Tavi.
Le malo je mongusov, najsi so še tako izkušeni in stari, ki bi upali za naočarko v njeno jamo. Ondi je bilo temno. Riki-Tiki ni vedel, kdaj se bo luknja razširila in bi Nagaina tako dobila prostora, da bi se obrnila in ga udarila. Vseeno je krepko držal in se vpiral z vsemi štirimi v topli, vlažni prsti temne strmine, da bi jo oviral na potu.
Trava ob ustju luknje se je nehala majati in Darzee se je oglasil rekoč : »Konec je z Riki-Tikijem! Zapeti mu moramo mrtvaško pesem. Hrabri Riki Tiki je mrtev ! Zakaj Nagaina ga pod zemljo gotovo umori 1"
In zapel je jako žalostno pesem, ki jo je sproti zlagal. V trenutku pa, ko je prišel do najbolj ganljivega na-peva, se je trava zopet zamajala in Iz
luknje se je privlekel počasi Riki-Tiki, ves pokrit z nesnago, in si obliznil ustnice. Darzee je pridušeno vzkliknil in prenehal s petjem. Riki-Tiki si je malo otrese! prah in prst s kožuha in kihnil. »Končano je," je dejal. »Vdove ne bo nikdar več iz luknje." Te besede so slišale rdeče mravlje, ki bivajo med travnimi bilkami in so sejele spuščati druga sa drugo v luknjo, da se prepričajo, ali je govoril resnico.
Riki-Tiki se je zvil na travi v klopčič in je zaspal na mestu, kjer je bil — in spal pozno v popoldan; saj je bil dokončal hudo delo.
»Sedaj pa," je dejal, ko se je zbudil, »grem nazaj v hišo. Darzee, naroči kotlarju, naj oznani celemu vrtu, da Nagaine ni več."
Kotlar, je ptič, čigar glas se sliši, kakor če bi tolkel z majhnim kladivom po bakrenem loncu; in ker se vedno
oglaša s tem glasom, je klicar na vsakem indijskem vrtu ter oznanja novice vsem, ki ga hočejo poslušati. Ko je Riki-Tiki stopal po stezi, ga je slišal klicati »Pozor I" kakor bi kdo tolkel po majhnem gongu. Temu klicu pa je sledil zategnjen glas: »Ding-dang-tok I Nagaina je mrtva — dong! Nagaine ni več! Dlng>dong-tok!"
Ti glasovi so spravili vse živali na vrtu po konci, ptice so zapele in žabe zaregljale. Nag in Nagaina sta namreč poleg majhnih ptičev jedla tudi žabe.
Ko je Riki-Tiki dospel do hiše, so mu prišli Tedy, Tedyjeva mati (ki je bila še vedno vsa bleda, ker je bila omedlela) in Tedy-oče naproti in so se skoraj zjokali nad njim. Tisti večer je jedel vse, kar so mu dali, tako da naposled ni mogel več. Odšel je na Tedyjevi rami spat na Tedyjevo po-
steljo, kjer sta ga našla oče in mati, ko sta pozno po noči prišla pogledat v sobo.
»Rešil je življenje nama in Tedyju," je rekla gospa svojemu možu. »Samo pomisli, nam vsem je rešil življenje."
Riki-Tiki se je pri tem prebudil in je skočil pokonci; mongusi imajo namreč jako rahlo spanje.
»Ej, vidva sta," je dejal. »Čemu si pa Se belita glavo ? Naočarke so vse mrtve, če pa bi ne bile, sem jaz tukaj."
Riki-Tiki je imel pravico biti po« nosen na sebe ; vendar ni postal preveč ponosen; skrbel je za vrt, kakor mora vsak mongus skrbeti, z zobmi in poskočnimi nogami tako, da se nikdar nobena naočarka ni upala več prikazati na vrtu.
Dal Bog, da bo naš trud uspešen!
Iz blagajniškega poročila, katero je podal gospod sreski san. ref. Dr. Gregorc je razvidno ekonomsko-finančno delo sreskega odbora Rdečega križa.
Sreski odbor Rdečega križa je ime! v letu 1935
dohodkov 13.90501 Din izdatkov	9 827 39 Din
Ustanovljen je bil v letu 1935 sklad za prvo pomoč in sklad za dajanje prve pomoči v primeru elementarnih nezgod. Rezervni fond znaša Din 4 075 62. Fond za nabavo rešilnega avta pa Din 7.621-—.
Za olajšanje bede siromašnega prebivalsva in prezposelnih je zbiral sreski odbor denar, živila in tudi obleko. Glavni odbor Rdečega križa je nakazal sreskemu odboru 600 — Din za izdatke za bolničarski tečaj.
Posebno pozornost je posvečal R. križ za mladino, dobro vedoč, da je zdrav naraščaj potreben za boljšo bodočnost naroda. Zato je poslal s pomočjo Zdravst. doma 5 otrok na Pohorje.
(Se bo nadaljevalo.)
Roparski napad.
Pred dnevi se je sezonski delavec Malačič Karol, vračal iz Domanjševec domov, kjer je bil na obisku pri sestri ia bratu. Komaj je prišel prav iz vasi sta se mu pridružila dva neznanca. Na samotnem kraju pa je eden izmed njih nenadoma napadel Malačiča, ga prijel za vrat ter ga z vso silo treščil na tla. Njegov padec je bil tako silovit, da mu je pri tem počila kost v desni lahti. Na tleh ležečega Malačiča sta nato neznanca začela pretepati z koli. Posebno hude poškodbe sta mu prizadela na glavi. Ko se Malačič ni več mogel braniti, sta mu ziikovca prebrskala vse žepe ter mu pri tem cdvzeia neko pismo in 350 Din, ki jih je imel pri sebi. Po zločinskem dejanju sta roparja izginila. Hudo ranjenega Malačiča je našel pozneje neki posestnik, ki ga je nemudoma spravil domov. Radi resnih ran pa so ga morali drugi dan odpeljati v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Orožništvo je za zločinci takoj uvedio obširno preiskavo. Umerjeni smo, da jih bo k malu dosegla roka pravice, ki jim bo naložila kazen, kakor jo zaslužita za svoje brezvestno dejanje.
okoli »Novin" radi terorizirali in ga držali v kleščah.
časi so minuli, ko so se gospodje okoli »Novin" lahko proglaševali za nekako nadnaravna božja bitja in pod to pretvezo izkoriščavali verni živelj, posebno sezonske in druge delavce naše siromašne Slovenske krajine.
Morda se »Novine" na neokusen način zaletavajo v mene tudi iz razloga, ker so bila zborovanja objavljena v ugledni »Murski Krajini", vsled česar so se »Novine" čutile užaljene. Gospodje okoli »Novin" I V tem primeru za sedaj le to: Nisem mogel objavljati zborovanja naše ideje v »Novinah", to pa vsled tega, ker so »Novine" s svojo neobjekttvnostjo in s svojim gorostasnim pisarenjem prišle med ljudstvom ob ves ugled. Dokaz temu so vendar tudi nekateri prekmurski duhovniki in bogoslovci rimsko-katoliške vere, kateri delujejo na to, da se že itak pičlo število »Novin" še zmanjša, odnosno sploh odpravi. Vsled tega in vsled drugih razlogov nisem bil voljan objavljati poročila naše zadeve v »Novinah". Ker pa za sedaj še nimamo za Prekmurje še svojega glasila, sem zato zaprosil gosp. urednika ugledne »Murske Krajine", da izvoli moja poročila objaviti v njegovem glasilu. Radi svoje velikodušnosti nam je šel gosp. urednik na roko, vsled česar mu izrekam tem potom v imenu našega pokreta javno zahvalo ter ga ob enem naprošam še za nadaljne objave naših zadev, kakor tudi za objavo tega odgovora. Nadalje omenjam, da sem zaprosil za poročilo v ugledni »Murski Krajini" vsled tega, ker »Mursko Krajino" prekmurski narod mnogo bolj ceni kot »Novine", kajti »Murska Krajina" ne izkorišča siromašnega prekmurskega naroda za različne podpore in drugo kot to delajo »Novine" pri ubogih in vsega usmiljenja vrednih siromašnih delavcih in delavkah, ki si v potu svojega obraza služijo trd kruh po različnih krajih sveta in z njihovim denarjem pridejo do dobrega zaslužka različni židje v Dol. Lendavi.
Kar se tiče o moji »sreči" tu, — tudi za sedaj samo to: Neki general okoli »Novin" ima brata, službujočega preko Mure, pa tudi on sam je v škofovih zavodih v St. Vidu svoje-časno študiral na račun »Prišlekov". Niti generalu niti njegovemu bratu niso ,.Prišleki" očitali o sreči, dasi ravno bi dotična dva brata, če ne bi bilo „Prišlekov" ne bila danes to kar sta. Sicer pa, gospodje okoli „Novin", mene ne plača Slovenska krajina, ni Vam treba bojazni, da bi trpeli pomanjkanje.
Vse drugo gospodje okoli „Novin" na svidenje na javnih shodih.
Milo za drago!
Prednje naj izvolijo vzeti na znanje: Neki Bačič in Klekl in Bajlec in Klar, ali pa na kratko rečeno: B. i K. B. i K., iz česar bi se dalo napraviti zelo mnogo ocvirkov in sicer političnih ocvirkov za nekega soboškega dopisnika „Novin".
Pa brez zamere I Servus i _____ BOŽIDAR BUDIN.
Za vsebino članka uredništvo ne odgovarja.
GASILSTVO:
Blagoslovitev gasilskega doma v Ženavljah se bo vršila dne 19. aprila 1936 ob 15. uri. Članstvo okoliških čet kakor tudi cenjeno občinstvo se vljudno vabi, da se svečanosti v polnem številu udeleži tembolj, ker je bil dom zgrajen v veliki meri z brezplačnim delom članstva te čete in prostovoljnimi darovi bližnjega prebivalstva. Po blagoslovitvi bo zabava, ki jo četa priredi v lastni režiji. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno.
SK Jugoslavija (Celje) — SK Mura 4:11 (3:9)
Za praznike je povabila Mura v goste SK Jugoslavijo iz Celja s katero je igrala svojo drugo letošnjo tekmo, ki jo je z pravim hazenskim rezultatom odločila v svojo korist. Kljub temu, da je vreme ves dan nagajalo, je tekma privabila na igrišče sorazmerno precej publike. Prvi polčas je potekel v absolutni premoči domačinov ter je že v 5 minuti padel prvi gol po Bosini. In ta slika je ostala prav do konca polčasa. Raztrgana obramba gostov se ni mogla zoperstaviti smiselni in uspešni igri domačega napada, ki je skoro vsako svojo prodorno akcijo kronala z uspehom. Skoro v pet minutnih presledkih so padali goli in domače moštvo je za razred nadkriljevalo goste, kar najbolj priča rezultat prvega polčasa 3:9. Slika drugega polčasa je bila bistveno drugačna. Igra gostov je bila uspešnejša in z vso silo so se trudili, da ne bi bil njih poraz še večji. To se jim je deloma posrečilo z pregrupacijo notranjega napada. Za domače moštvo so bili uspešni: Bosina (5), Horvat (2),Hojer (2), Malačič (1), Kardoš (1).
Kljub razmočenemu terenu je domače moštvo zaigralo kakor že dolgo ne, ter s svojo smiselno igro zasenčilo svoj zadnji poraz. Tekmo je prav dobro sodil g. Turk.
Mladino vlahkoatletskevrste!
Vse športne panoge so pri nas v Sloveniji v najlepšem razvoju. Imamo društva in klube, ki imajo za seboj že decenije dela in svojo tradicijo. Oni so nosilci pionirji našega športa. Po vojni je razvoj športa zavzel velik razmah in skoraj ni večjega mesta ali kraja, koder se ne bi gojil te ali druge vrste šport.
V športu ima najvažnejše mesto lahka atletika, ki ima tudi na olimpijskih igrah največ časa zase. Lahka atletika ni samo najlepši del športa, temveč je tudi najbolj obsežna telesna vaja, posebno če izvajajo atleti teke skoke in mete. Da, tudi zanimanje med občinstvom je veliko za lahko-atletski šport, če je prireditev prvovrstna ali morda celo mednarodna. Grški stadion je bil pri vsakokratnih olimpijadah poln gledalcev. Na zadnji olimpijadi v Zagrebu se je nabralo toliko gledalcev, kot še na nobeni nogometni tekmi v Jugoslaviji. Skratka, lahkoatletski šport spada med najlepše, najkoristnejše in najzanimivejše telesne vaje, da njegovega izredno ugodnega učinka za telesno vzgojo niti ne omenjam.
Sedaj smo v začetku sezone: Komur je količkaj do svojega zdravja, kdor želi razvedrila in tudi skladno lepo razvito močno in prožno telo, naj pride v lahkoatletske vrste. Ni lepšega, kakor gledati borbo med dolgo in srednje progaši. Skakalci se igrajo s težo svojega telesa, ko v elegantnih preskokih dosegajo neverjetne višine, oziroma daljave. Kako lepo je zopet gledati metalca diska, kladiva ali kopja! In vse to pri iahkoatletiki, pri športu, ki ga pri nas žal še premalo t poznamo! Zato pa z letošnjo pomladjo vsi v lahko-atletske vrste 1
Tručl Ciril.
*
Novoustanovljena lahko-atletska sekcija SK Mure ima redni trening vsak četrtek od 16. do 19. ure pop. na igrišču SK Mure. — Dihalne in gimnastične vaje za nogometaše so ob torkih in petkih ob 18. uri pop. istotam. Vsi prijatelji lahkoatletike prisrčno vabljeni!
Načelnik lahkoatletske sekcije.
dott^če \?es£i
—	Dar. G. poslanec Benko je te dni daroval 500 Din za dijaški odsek Sokola v Murski Soboti. Poleg številnih podpor, ki jih je razdelil našemu dijaštvu iz poviška svoje poslanske plače, se je z velikodušnim darom spomnil tudi sokoiske mladine. Naj bi bila njegova plemenita gesta za vzor drugim !
—	Osebna vest^V tukajšnji bolnišnici je nastopiTsluzbo sekundarij g. dr. Hribapšejk Avgust. Prejšnji sekundarij g. dr. Pertl Emanuel je odšel v Ponikve pri Rakeku.
—	Kolesarska nadloga. Vsa moledovanja javnosti, vsi primeri nesreče povzročene po divjanju brezvestnih kolesarjev, zadevajo ob gluha ušesa oseb, ki so odgovorne za promet po naših ulicah. Zato se vsakdo upravičeno vprašuje kdaj bo konec prometne anarhije po naših castah, ki je prav gotovo edinstvena. Vpostavitev reda vendar ni vezana z nikakimi stroški, le dobre volje je treba in upravičene pritožbe pasantov bodo iz ostale. Saj se nič drugega ne zahteva kakor da se kolesarjenje vsaj po peš-potih, tik hišnih pragov, že slednjič prepove. Odveč bi bilo govoriti o vtisih, ki ga dobi tujec spričo takih prometnih razmer po naših cestah. In tudi na to moramo gledati!
—	Nesreče. Neki Fujs iz Moščanc je tako pretepel prevžitkarja Zrinski Franca doma iz Moščanc, da je moral v bolnišnico. — Uešič Franc, gostilničar v SI. Radenci je tako nesrečno padel, da si je izpahnil levo roko v ramenih. — Levo lopatico si je pri padcu zlomil Beloglavec Mila, sin šol. uprav, v G. Lendavi. — Sega Ivan trgovec v M. Soboti je tako nesrečno padel s kolesa, da si je pri tem zlomil desno nogo. — Neki Novak iz Lončarjevcev je z boksarjem udaril dninarja Hujs Kolomana tako silovito po glavi, da mu je prizadejal težke poškodbe. — Vsi ponesrečenci se idravijo na kir. oddelku tuk. bolnišnice.
—	Občni zbor. Prekmurska gospodarska in podporna dijaška zadruga v M. Soboti, ki ima namen pod pirati revne srednješolce in akademike, je imel v ponedeljek, dne 13. t. m. svoj prvi redni občni zbor. Veliko zanimanje med dijaštvom in ostalim soboškim prebivalstvom nam dokazuje nujnost te humane ustanove. Na občnem zboru, ki je potekel v največji harmoniji, je bilo izvoljeno sledeče načelstvo: Načelnik: g. dr. Šerbec, podnačelnik: g. Štubel, ostali člani načelstva: gg. Jezovšek, Kardoš J., Nemec, Foissi in Čačinovič. člani nadzorstva so: gg. Gumilar, Hahn Izidor, Bac, Sapač in Zver.
—	Občni zbor društva »Šola in dom« v Murski Soboti se bo vršil dne 22. aprila ob 8. uri zvečer v mali dvorani Sokolskega doma. Dnevni red: otvoritev, poročila, volitev, samostojni predlogi, slučajnosti. Prijatelji šole ter zlasti starši, udeležite se občnega zbora v Čim večjem številu I
—	Premestitev. Kakor „Slovenec" poroča je premeščena tuk. učiteljica gdč. Čeč Iva na novo službeno mesto v Maribor. Kljub kratkemu bivanju pri nas si je odhajajoča vzgojiteljica pridobila ljubezen mladine. Udejstvovala se je tudi v nacionalnih društvih. Na novem službenem mestu ji želimo mnogo uspehov!
Prejeli smo:
Nedeljsko impozantno zborovanje naše ideje, ki se je vršilo v hotelu ,Dobray" v Soboti, je pretreslo možgane nekaterim generalom okoli »Novin". Vsled tega sem bil tudi jaz deležen »voščila" k Vel. praznikom od strani »Novin", ki ne morejo živeti brez prepira.
Da, da, gospodje okoli »Novin*. Veličastna udeležba zborovanja Vam ne da miru, Vaše žile so se napele od bolesti, sicer pa je to še-le začetek delovanja proti Vam in še-le začetek Vaših bolečin. Vašo potrtost sem že vnaprej uvideval, vendar jifi pa mnogo bolje, da občuti muke le par oseb okoli »Novin", kot pa ves prekmurski narod, katerega bi nekateri gospodje
Izdelovanja Združbe trgovcev
v Murski Soboti.
Važna olajšava za zavezance rentnlne.
Po § 30 novega finančnega zakona se bodo vodili v pcsebni evidenci rentninski zavezanci, ki pravilno prijavijo davčnim oblastem svoje terjatve in dogovorjene koristi od njih in ki dokažejo, da zbog plačilne nesposobnosti dolžnika ali pa zbog veljavnih zakonskih predpisov (zaščita kmetov) ne morejo priti do dogovorjenih koristi. Tem zavezancem bo rentnina odmerjena kasneje, in sicer vsakokrat od onega zneska, ki ga dobe od dolžnika. Upnik je dolžan, da v 15 dneh prijavi vsako plačilo dolžnika, sicer izgubi preje navedeno ugodnost in bo vrhutega ie v smislu čl, 138. zakona o neposrednih davkih kaznovan, če bi dobila davčna oblast od koga drugega prijavo o plačilu dolžnika. Ta ugodnost ne velja za upnike, za katere bi kdo drugi pred njihovo prijavo davkariji javil, da so dobiii plačane
svoje terjatve ali del njih od dolžnikov.
Če je bila upniku že preje odmerjena rentnina, potem bo davčna oblast na prijavo davčnega zavezanca in njegovo dovolj obrazloženo zahtevo z izterjavo dolžne rentnine počakala.
Banovinske davščine.
V kritje banovinskih potrebščin se pobirajo naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1.) 50% občna banovinska doklada na vse državne neposredne davke.
2) 5% nadomestna doklada za odkupnino osebnega na cestah k vsem drž. neposrednim davkom.
3.)	5% zdravstvena doklada.
4.)	Trošarina na alkoholne pijače: od prodanih pijač v nadrobni prodaji na pivo Din 60 od hI, na esence, ekstrakte in etrska olja z alkoholom 400 Din od 100 Kg, na rum, liker, konjak in špirit 5 Din od hi stopnje. Na vino 100 Din od 100 litrov, 300 Din od 100 litrov šampanjca in 5 Din od hektolitrske stopnje žganja.
(Se bo nadaljevalo.)
VABILO
na XV. redno letno skupščino, ki se bo vršila v soboto, dne 2. maja 1956 ob pol 10. uri dopoldan, v veliki dvorani „Sokolskega doma" v Murski Soboti .
Dnevni red
1. 2.
3.
4.
5.
6.
članov
8. 9. 10. 11 .
Otvoritev skupščine in poročilo predsednika. Poslovno poročilo tajnika za leto 1935. Blagajniško poročilo za leto 1935. Poročilo nadzornega odbora. Sklepanje o proračunu za leto 1936. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov uprave, nadzorstva, častnega razsodišča, šolskega odbo ra in delegatov za zvezno skupščino. 7. Sprejetje pravilnika o vaj eniških izpitih. Sprejetje pravilnika o nakupovalcih. Sprejetje pravilnika za posamezne odseke. Volitev odsekovih odborov. Razprava o nezgodnem in bolniškem zavarovanju članov.
12.	Stanovsko glasilo.
13.	Samostojni predlogi.
14.	Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna se vrši eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov (člen 16. pravil).
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi združbe (člen 17. pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži ali ne predloži tri dni pred zborovanjem pismene upra-vičbe z tehtnimi razlogi se njemu predpiše globa: in to za člane stanujoče v Murski Soboti Din 50*-, za vse ostale Din 20*-.
Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej skupščini ne bo čital, ker je bil objavljen v tedniku „Murska Krajina" štev. 19-22 letnik 1935 ter vsem članom dostavljen, je pa tudi na razpolago vsem članom v pisarni Združbe. Istotako je razpoložen obračun »družbe za leto 1935 vsem članom od dne 5. aprila do dneva skupščine,
Murska Sobota, dne 6. aprila 1036.
UPRAVA
Združbe trgovpev za srez M. Sobota v Murski Soboti.
SOKOL
Kolesarji! V nedeljo, dne 19. t. m. bo kolesarski izlet v Brezovci-Cankovo. Bratje in sestre, ki se bodo udeležili izleta naj se zberejo do 13. ure pred Sokolskim domom. Izlet je namenjen obisku naših podeželskih edinic, zato se ga udeležite polno-številnol
Bratska hvala! Za velikodušen dar, ki ga je poklonil br. poslanec Benko, našemu novoustanovljenemu dijaškemu odseku, najprisrčnejša hvala!
Dijaški odsek sokolskega društva M. Sobota.
KmETIJSTVO
Tajniško poročilo za l.1935 tn delovni program za L 1936 na plenarni seji srez. kmet. odbora, dne 4. t. m. Poslovanje in dela sreskega kmetijskega odbora v pretečenem letu so razvidna že iz poročil g. predsednika in iz predloženega Vam obračuna za 1. 1935. Storilo se je kolikor se je dalo z določenimi zneski in delovnimi močmi, kolikor jih je bilo na razpolago. Obširni programi dela vseh teh let pomagati povsod, kjer je le mogoče, tako v živinoreji, pri poljedelstvu, sadjarstvu, pri kmetijskem pouku itd. so Vam fako znani, le žal, da vse ni bilo mogoče izvesti in povsod pomagati, ker se proračun vedno bolj krči in s tem tudi rezultati dela sreskega kmet. odbora, Čeprav je pa dela samega vedno več. Pri izvajanju načrta se je sreski kmet. odbor pravilno držal precej točno od Vas lani odobrenega programa in proračuna, kot je iz obračuna razvidno.
Živinoreja: Glavno delo, a tudi glavne denarne postavke so pripadle ravno živinoreji, v preteklem letu pa ie posebno, ker je bila zvezna živinorejska razstava, pa jo je bilo treba v čast sreza tembolj krepko podpreti. Razstava je pa tudi v vsakem oziru prav dobro uspela. Za razstavo so darovali: ministrstvo 10 000 Dia, kralj, ban. uprava 26 000 Din, sres. kmet. odbor v M. Soboti 10.000 Din, sres. kmet. odbor Dol. Lendava 4 000 D)n, sres. kmet. odbor Ljutomer 4 000 Din. Skupaj 54000 Din. Poleg tega se je zopet podprlo nakup boljših plemen-jakov, posebno originalcev iz Hrvatske, ter prispevalo za vzdrževanje starejših dobrih plemenjakov. Tako se je izdalo za živinorejo skoraj eno polovico vseh razpoložljivih sredstev. V srezu je 15 setek, društev, V 1, 4935 novo-
ustanovljeni sta v Prosenjakovcih in Gederovcih. V rodovne knjige je 1267 vpisanih krav. Rodovniških plemenjakov je 22. Tetoviranih telet 312. Na jesenskem licencovanju je bilo imenovanih 225 bikov, od teh je 31% rodovniškega porekla.
Poljedelstvo: Tu se je nadaljevala akcija oskrbe čim več občin in društev s trijerji in travniškimi branami. Razmeroma visoka postavka je šla tudi za zgradbe in propagando za silose, ki bodo gotovo s časom se v srezu še bolj udomačili. Zgradilo se je v 1. 1935 59 silosov z 509 m® kubafure. Gnojišč se je napravilo 17. Posredovalo se je pri nabavi: 1580 kg sem. pšenice, 800 kg sem. rži, 500 kg sem. krompirja. Umetnih travnikov se je napravilo 37 8 ha.
Kmetijsko šolstvo in pouk: Gojencem na kmetijskih šoiah se je prispevalo eno tretjino oskrbovalnine. 2 sta na kmet. šoli v Sv. Jurju in 1 na kmet. šoli na Grmu. Ta prispevek za posameznika se bo s prihodnjim letom sicer nekoliko znižal, zato bo pa treba lastno iolo v Rakičanu, na kateri se bo, kot je vsaj upanje, to leto začelo s pcukom, tem krepkejie podpreti. Gospodinjsko potovalni tečaj se je vršil v Gornji Lendavi, Dankovcih in M. Soboti, čuvati bo treba, da ostane enkrat pridobljeni gosp. potovalni tečaj v srezu, ker se ti tečaji tod tako potrebni, ter bi bilo pravilno in potrebno. da bi dala kr, banska uprava za lendavski srez posebno garnituro. Kmet. odbor je prispeval tudi za kmet. nadaljevalno šolstvo, ter za predavanja po srezu posebno iz živinozdravstva, kar je gotovo zeio važno.
Sadjarstvo: Glavni prispevki sadjarstvu so bili dodatek k naročninam za sadna drevesca in sicer za 2450 komadov, da so bila ta cenejša. Tudi se je prispevalo za nabavo 4 škropilnic. Ravno tu bo pa potrebno poseči globlje s propagando in prispevki, da se dvigne naše Goričko, katerega bodočnost bo ie v sadjarstvu, saj se je v 1. 1935 izvozilo iz sreza 160 vagonov sadja.
V celoti se je Izdalo za gospodarske svrhe 74 400 Din, uprava je pa stala le 9.400 Din, kar gotovo ni mnogo. Podrobna uporaba razpoložljivih sredstev je pa razvidna iz obračuna samega.
(Se bo nadaljevalo.)
Sprelme se vajenec
za mizarsko obrt pri TOTH FRANC mizaru
Murska Sobota, Slovenska ul. 10.
Nji mriai nt v L°ncarovcihii oraIor
na pruuaj J6 zemlje z hišo in gospodarskim poslopjem. Več se poizve pri lastniku HAC JOSIP-u Murska Sobota, poleg živinskega plača.
KOLESARJI pazite!
najboljša kolesa: i najcenejša kolesa: tmmmmmm—mammm-največja izbira: pri štivan-u DELI ZA KOLESA in: mmmmmmmmmmtmmm GUME ZA KOLESA: |
Vedno v največji izbiri, Nai program:	00 IMifniSJIStalili ceni!
Nal zaslužili - BELIH ?miT.
Oiilijti iliiiiHiiii.Mbtivijti eiii bnOinii, n m Vin u nmini.
štivan ernest, m. sobota