Qu6ljfliis£i list
večernagpriloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Uredništvo iu upravništvo: Kolodvorske ulico Štev. 15. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se no vračajo. Inserati: Šeststopna petit vrsta iP	m	P°
ljanji dajo se popust. — Volja za I^Jubljano v upravništvu: za colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 r. vec. o po	vo a za co	o
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr. ____—___________________
"Štev. 104.	V	Ljubljani	v	petek,	8.	maja	1885._______________________________________________________________ Tečaj	IL
O volilnem gibanji.
živahno volilno gibanje pričelo se je v vseh Pokrajinah naše državne polovice. Razne stranke izdale so uže svoje manifeste, s katerimi vabijo sotrudnike in pobijajo več ali manj spretno nasprotnike svoje. Vsaka zagotavlja in priseza, da za->nore Avstrija samo na podlagi njenega programa Postati srečna, vsaka trdi, da je naše monarhije prihodnost samo v njenih vrstah. V sumničenji protivnikov večina pojavov ni ravno izbirčna. Vsi mogoči in nemogoči grehi zapisujejo se mu na rovaš in nobeno sredstvo ne ostaje neporabljeno, ako je treba dati sovražniku vdarec in mu omajati zvesto vojsko.
Na strani ustavoverne stranke ponavljajo se vedno in zopet vedno tožbe o zatiranji in nasil-stvu, ki ga je baje desnica uporabljala nasproti taboru združene levice. Povsodi tarnajo, da se jim želje niso spolnile, da je njih najboljša volja in ^iblažji namen ostal brez posledic, ker je trmoglavi^ desnica gluha in slepa bila za obupne klice iz levega bojnega krila.
A ne samo železni obroč desnice dela preglavico največji stranki naše parlamentarične manjše. Tudi v lastni sredi levičarjev se nahaja dokaj neubogljivih ovac, ki nikakor nočejo slušati skupni trombi. Nemško-nacijonalna frakcija tega tabora dela voditeljem sive lase in starim vodjem naravnost očita, da niso več za rabo. Novi, sveži možje oglašajo se in predbacivajo starim bojnikotn celo, da niso pravi pravcati Nemci, da nemajo si ca za bolečine naroda. Kolovodje energične te frakcije niso zadovoljni s sedanjim postopanjem svoje stranke. Duh njihov želi dejanj in hrabrih
Listek.
Inštruktor.
(Prosto preložil J. Bedčnek.)
(Dalje.)
Ob skrajni južni strani na vrtu, za katerim Sc valovito polje pričenja, napravili so v naglici s melišče tik vrste zelenih duhtečih smerek. Okolo Po stoleh sedele so dame. Mize so bile bo-
0	obložene s sladoledom in drugo sladkornino
bater,mU 8^U Pr*^n0' me<* katero 80 mogočne Vraf P°nosne svoje rudečkaste in rumenkaste n , Ve v*nskih butelij moškim ponujale. Krasotici ^ nega sveta iz bližnjih in daljših krajev bili ste, 0r si vsakdo misli, Grozdana in Darinka. Prva stara prijateljica je domači hčeri pri postrežbi Pomagala, skupno pa ste skrbno pazili, da go-f o® ničesa primanjkovalo. Stanko, ki se ni-ba °r ni mogel družbi odtegniti, kakor tudi rad st Sp ^ s^on^ j® križemrok ob drevesu blizo re išča in se na videz ni za nič kaj posebno za-nia. laglavec, kojega so v lovsko obleko vtak-2algp^e^0val J0 zadete kroge ter luknje zopet
činov, ki bi poznim vnukom še poročali o delih mož „ojstrejših strun“. A tudi sami med seboj niso jedini. Nekateri svetujejo, da bi se Nemci znebili nadležne Galicije in Dalmacije; ko bi te dve kronovini izstopili iz kola v državnem zboru zastopanih dežel, potem bi nemška stranka za-dobila veliko večino v parlamentu, potem bi bila ona jedina vladajoča moč za vse žive dni in srčne nade vseh pristašev te stranke bi se spolnile. Drugi del nacijonalne stranke pa ne tirja take amputacije od državnega telesa; on uvideva, da bi razkosanje cislajtanskih krouovin zadelo na silen, neupogljiv upor, da bi se mu ustavljale one dežele, katere hočejo izbacniti iz skupnosti, kakor tudi vsi ostali deli naše monarhije. Ta del samo-Nemcev želi skupno postopanje in združenje z nemškimi klerikalci. Njim se skuša približevati in dan za dnevom oglašajo se laskavi klici iz tega tabora do klerikalnega, ki sirenskim glasom jed-nako poudarjajo skupnost materinščine in potrebo skupnega postopanja nasproti slovanskim narodom.
Določenih naporov, kako bi se ti ravno označeni upi nacijonalne frakcije dosegli, se vč da nikjer ne nahajamo. Povsodi se le bolj platonično poudarja važnost solidarnega postopanja nasproti konservativni dozdanji večini, a praktičnih predlogov, kako raztrgati ta železni obroč, ne či-tamo v nobeni vrsti raznih ustavovernih volilnih oklicev. Glavni smoter so jim tožbe o „zatira-nemu nemštvu in o naraščajoči reki avstrijskih Slovanov. Nekateri manifesti — med drugimi tudi znani elaborat kranjskih ustavovernih veleposestnikov, vedo tako malo pozitivnih pritožb našteti, da so se spustili le v splošno sumničenje. Pri tem pa je gospodom vse jedno, ali trobijo med svet
Nadlajtenantu bliskalo se je radosti oko, vsaj je imel naj več upanja, da bode zmagovalec na strelišči in tako iz srčno zaželene roke tolikanj krasno darilo sprejel. Od druge strani razburila ga je pa tudi izborna in v obilni meri vžita zlata kapljica. Trikrat je uže streljal in devet in dvajset krogov napravil, česar do sedaj še ni nihče dosegel, poslednji izmed gospodov pa ravno kar strelja. Na Stanka, ki je ob strani slonel se še pazilo ni.
Večkrat uže šinilo je tražeče oko Darinčino od vesele družbe do mladega moža ob drevesu slouečega; kdor bi bil Darinko danes ostro opazoval, takoj bi bil videl, da ni tako vesela in radostna, kakor bi radi krasnega in pomenljivega praznika lehko bila. Ali nihče ni pazil nanjo, kajti človek je v veselih urah ravno tak sebičnež kakor v žalostnih in tožnih. Pa tudi Grozdana niti za trenutek ni Stanka prezrla.
„Le poglej ga, kako je ponosen," zašepeta Darinki na uho. „Kako veličastno se po družbi ozira, kakor general po svojih vojakih z visocega konja, le nekako teman, da prav otožen zdi se mi njegov pogled danes, in kakor nalašč ogiblje se družbe — kaj neki mu je?“
fakta ali pa vpijoče neresnice; mislijo si menda, vedno bode nekaj ostalo našim pristašem, če jim tudi goropadne nezmisli natvezimo na uho! Tak<5 sanjarijo o priklopu „Slovenije“ k neki južnoslovanski državi in kar tebi nič, meni nič trobijo okolo, da je to združenje jeden glavnih namenov slovenskega naroda! Da s tem smrtno žalijo lojalni in zvesti naš narod, da mu v tem očitajo stvari, ki so v direktnem protislovji z vso zgodovino slovenskega ljudstva — to onim gospodom ni mari. Mislijo si menda, da namen posvečuje sredstva in po istinitosti svojih besed ne poprašujejo dolgo.
V	brezobzirnem sumničenji nasprotnika odlikuje se tudi še druga stranka na Kranjskem, ki ima v svoji sredi možč našega roda in krvi. Njej tudi bojna sredstva ne delajo ravno težave. Najblažje namene obrača sovražno in javno progla-suje, da oni, ki ne gre z njo, je sovražnik vsega naroda, je ubežnik in človek, ki ga bode še pozni vnuk proklinjal in stavil svoji deci v svarilen iz-gled. V svoji strasti je prišla uže tako daleč, da so ji glavna stvar osebe same. Njim žrtvuje vse, one so ji važnejše, nego narodni interesi!
Tako ima vsaka stranka svoje posebnosti in svoje strasti, in naravno je, da poslednje posebno značijo manjšino. Tisti, ki ne more priti do moči, ki se mora vpogibati večini, tisti rad toži, da se mu krivica godi, če tudi je morebiti nasprotnik njegov navrlejši, najpoštenejši. Da je sedanji pro-tivnik manjšine v avstrijskem parlamentu, da je naša desnica stranka najboljšega in najblažjega namena, da ima ona srce za blagor Avstrije, o tem smo prepričani iz dna duše, o tem nam sve-dočijo pretekla leta, v katerih je bila na krmilu. Obupni klici manjšine razumnemu prebivalstvu ne
Darinka pridvigne rameni. Sedaj je počil zadnji strel in slavna zmaga zaigra baronu okolo usten, zmagonosen stal je tukaj, kar Grozdana s svojim donečim glasom zakliče:
„Ste li uže streljali, gospod doktor?"
Cela družba upre vanj oči.
„Jaz? milostljiva gospica, ne računam so med tekmece za razpostavljeno plačilo."
»To sem si tudi mislil," mrmra baron Ro-potar za se ali vender toliko razumljivo, da gaje okolica lehko razumela, kojo je zaničljiv posmeh posilil.
Grozdana namežika Darinki in stopi k Stanku.
„In zakaj ne?" vpraša ga.
Doktor se je po svoje nasmehnil ter z ramama mignil.
„Tega pač ni težko uganiti," pristavi.
„Kako arogantno se ta človek vede," mrmra zopet nadlajtenant Ropotar.
Darinka je trepetajočega srca čakala, kaj bode Stanko odgovoril; sedaj pa tudi ona k njemu pristopi, svoje lepe, temne oči vanj upre in tresočim in ginljivim glasom pravi:
„Iu če jaz ne pripoznam veljavnega vzroka, koji bi vas opravičeval, da se ne vdeležite stre-
morejo imponirati; nepristransk opazovalec vidi takoj, da nimajo prave podlage, da stvari pretirajo. Zato pa tudi lahkega srca gledamo volitvam v oči. Narodi naši imajo zdrav razum, in ta se bode pokazal sijajno pri prihodnji sestavi državnega zbora.
Iz Italije.
Ko se je mnogo pisalo o vojski med Rusijo in Anglijo, tedaj se je tudi uže sklepalo, kam se bode nagnila ta ali ona država. Osobito mnogo kombinacij delali so iznajdljivi časnikarji gledč Italije ter trdili z vso odločnostjo in iz zanesljivih virov, da se italijanska vlada uže razgovarja z Angleško, kako bode ona prevzela potem ulogo v Egiptu, če bi bila Angleška zamotana v vojsko z Rusijo; kako bode izročena potem Italiji vsa operacija v Sudanu in v Egiptu. In take trditve ponavljajo se še dandanes, da-si je pred nekaterimi dnevi italijanski minister za vnanje zadeve, Mancini, z vso odločnostjo označil take vesti kot gole izmišljotine. „S tem izjavljanj da razen uže delj časa obstoječe pogodbe med Italijo, Avstrijo in Nemčijo ne obstoji nikaka pogodba z nobeno drugo državo, da Italija torej, razen zaveznikom nasproti, ni prevzela nikakih obvezanostij kateri koli državi nasproti in da v to mer ne bode ničesar pričela brez dovoljenja parlamenta." Blizo tako izrekel se je pred kratkim Mancini pred zbornico ter tako pokopal vse izmišljene grožnje, katere so bojaželjni žurnalisti raznesli v svet. Italija ni nameravala in tudi ne namerava za Anglijo pobirati kostanja iz žerjavice.
Pred kratkim poročali so razni listi o groznem rovanji irredentovcev, katero bi bilo naperjeno proti Švici ter imelo namen, odtrgati kanton Tesin ter ga priklopiti Italiji. O teh vesteh poroča „Pol. Corr.“ iz Rima: »Razen onega neprijetnega in po polnem osamljenega slučaja, da se je objavila knji-žura, katera je bila baje po italijanskem konzulu inspirirana ter govorila o eventualni združitvi kantona Tesin z Italijo, zgodilo se ni nič, kar bi opravičevalo obtožbo proti irredentovski agitaciji proti Švici. Kar pa se govori o odboru v Milanu, je bajka. Sploh je zdaj silno malo sledu o irredentovski agitaciji v Italiji, če se najdejo še indivi-duelni politiki, kateri negujejo irredentizem, ven-der njih idej ne podpira narod in nikjer se ne smatrajo resnimi. Odločno postopanje vlade tej nevarni agitaciji nasproti jo je skoro po polnem udušilo in ne trdi se preveč, če se pravi, da je irredenta v Italiji odgospodarila."
To je zelo prijetno poročilo, in gotovo bi vsa-cega Avstrijca veselilo, da bi bilo po polnem isti-nito, saj si vsakdo želi, da se z Italijo ohrani nekaljeno prijateljstvo.
ljanja, in ako vas prav lepo prosim, bodete se li še dalje branili?"
Osupnjen jo pogleda; videč pa, da se ji negotovost na obrazu bere, je-li bode vslišal njeno prošnjo, s tresočim, le nji in Grozdani razumljivim glasom zamrmra:
„Ne! Vam se ne morem vstavljati." Nadlajte-nant zacepta, „Revše,“ misli si sam pri sebi, „ki služi v hiši, kako se da za božjo voljo prositi, priganjati. Kakor iz milosti izpolnim željo zalemu dekletu." Tako tekmeštvo zdelo se je visokorod-nemu kavalirju samega sebe in cele družbe nevredno; kljubovati pa mu vsaj v prvem trenutku ni bil kos, kajti provzročila ga je kraljica današnjega dneva sama. Tolažila ga je edino še nada, da se bode doktor s svojim streljanjem neizmirno blamiral, kar naj mu bode na jako izdatno odškodnino za sedanjo jezo.
Stanko stopi na strelišče ter si izbere samokres.
„Morda, milostljiva gospodičina, vam bode gospod doktor za vašo ljubeznivost malo hvale vedel," sproži zaničljivo zopet baron.
Marsikateri navzočih gospodov in gospodičev,
Anglija — Rusija.
Vsi listi z velikim zadovoljstvom oznanjajo, da se je nevarnost vojske med Rusijo in Anglijo odvrnila. „FremdenbIatt“ pripisuje rezultat preudarnosti in modrosti ruskih politikov in neomah-ljivi miroljubivosti vladarjev obeh držav. List zanikava, da bi bila Anglija s tem narodno ponižana , kakor to trdi angleška opozicija. Ravno samozatajevanje, s katerim se je v Londonu delalo na to, da se odvrne nevarnost vojske za Angleško in za Evropo, zasluži zahvalo vseh poštenih prijateljev miru. „Hvala vseh narodov", pravi ta list, „je prosvetljenim državnikom obeh držav, je londonskemu kabinetu, kakor tudi carjevi vladi gotova, če se ji posreči, mnogo obetajoče početo delo zvršiti in v poštenem, požrtvovalnem, mirnem delu svojim narodom — vsem narodom, dragocen mir ohraniti." — Nekateri naši nemški listi, dasi jim je mir po godi, pa vender ne pišejo ob tej priliki prelaskavo za angleški kabinet. „N. freie Presse" piše na pr.: „Angleška diplomacija, katera je v slednjem trenotji po Gladstonu z veliko mirovno demonstracijo privela zadevo do odločbe, je tudi pri tem vprašanji kazala malo trdnosti, zavedne jasnosti, poznanja oseb, stvarij in razmer, tudi tu pokazala nekonsekventnost. Brez vzroka se je Angleška pritirala na kraj vojske, in glej, nenadno izkazalo se je prijateljstvo emirjevo kot ničvredno in Angleška je s tem prevzela tem večjo odgovornost Rusiji nasproti."
„N. W. Tagblatt" meni, da je v parlamentu dovoljenih 11 milijonov malenkost, če se jemlje ozir na pravo ceno, katero je plačal Gladstone. Nasprotniki Angleške čutili se bodo s tem k najsmelejšemu postopanji izzvane. Tudi Rusija se ne bode zadovoljila samo z zelenico ob Penždu, marveč stegnila roko v Herat. če pa se to zgodi, potem bode prišlo vprašanje o miru in vojski zopet na dnevni red. Za veliko, morda za največjo ceno, katera je sploh možna, kupila si je Angleška mir; pravo zanesljivo jamčenje miru pa si s tem ni pridobila.
,Wr. Allg. Ztg." meni, da je redkokedaj kak kabinet uporabil toliko umetnosti, kakor angleški, da ni bilo treba dati prizadetega mu udarca nazaj. List mgni, da je pač dokazano, da Angleška hoče mir, a ostane bojazen, da Rusija z ravno toliko skrbljivostjo išče odločitve z orožjem, in to hoče le toliko časa zavleči, dokler ni po polnem pripravljena.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	ogerski poslanski zbornici predložil je predvčeranjim finančni minister grof Szapary postavni načrt, s katerim se vlada pooblaščuje, da
koji so do sedaj uže na strel pripravljenega Stanka opazovali, namuzne se pri teh besedah.
„Kako to mžnite?" obrne	se	Stanko proti
nadlajtenantu mirnim ali vender takč odločnim glasom, da je baron nehotč osupnil.
„Mislil sem na slučaj, ako niste morebiti posebno izvežbani v orožji, da bi se vam bil lahko prihranil ne ravno občudovanja vreden trenutek, kadar boste strel dokončali."
»Lepa hvala za vašo skrb, vender pa se lahko poskusi", zavrne ga suhoparno in resnobno Stanko, ter povzdigne samokres. Vseh	oči	so na tarči.
Stanko pomeri in pištola poči.
„Središče", zakliče deček pii tarči.
Dobroklici zaslišijo se od vseh strani. Baron se vgrizne v ustnice.
»Sreča, gola sreča", pristavi poluglasno.
Doktor si da ravno tisto orožje zopet nabiti, pomeri in sproži, in zopet deček pri tarči vsklikne: „ Središče."
Nadlajtenantov obraz od jeze	skoro začrni
in z zobmi je zaškripal, Stanko	pa	je ravno kar
v tretjič „središče“ zadel.
Kakor iz enega grla zaorijo mu vsi od kraja „živio". Vse se sili k njemu, vse mu čestita na
izda za udobitev poslovnega kapitala za ogerske državne železnice petodstotno papirno rento v znesku 18170000 gld.
Tuje dežele.
V predvčerajšnji seji pruske poslanske zbornice potezal se je minister Puttkamer za to , naj se iztirajo iz dežele nepruski Poljaki, češ, da to zahteva »politična varnost dežele in ohranitev nemške kulture." Ob tej priliki predbacival je minister Poljakom, da so jih morali Nemci rešiti globokega barbarstva, da so tako rekoč še zdaj barbari: „To se najbolje kaže", dejal je minister, „pri šolskih razmerah, osebito v zapadni Prusi! katero so še le Prusi iz brezdna barbarstva ubožtva izvlekli, v katero Jih je pahnilo poljsko barbarstvo." Poljski poslanci bili so po tem govoru silno razburjeni.
V italijanski zbornici odgovoril je Mancini na interpelacijo o kolonijalni politiki ter dejal, da je program-za ekspedicijo ob Rudečem morji zelo pohleven in moder. Kongo-ekspedicija se je samo odložila; na ustje Jauba odišli raziskovalec Cecbi bavi se tam z raziskavanji ter se pogaja na željo Nemčije o trgovinski pogodbi na podlagi načel, katera so se sklenila pri berolinski konferenci-Razmere k suverenom v Abesiniji in Šoa so po-mirljive. Ekspedicije k Rudečemu morju stale so samo dva milijona. Minister je zopet ponavljal, da je Italija v prijateljstvu z Angleško in z osrednjimi vlastmi. Mancini je na dalje dejal, da bi bila vojaška napaka, če bi se prodiralo dalje prot' Kerenu, kateri po pogodbi spada k Abesiniji.
Med Rusijo in Kitajsko pretf zopet se prepir. Od 1. 1860. se je meja, katera se je določila z generalom Ignatjevom, večkrat s sil° prekoračila. Vsled nebrojnega prebivalstva in popustljivosti kitajskih uradnikov se je meja pre-maknila bolj na zapad. Kitajska vlada je uže večkrat zahtevala, naj se jemlje ozir na staro mejo, a ruski komisarji se niso menili za to. Zdaj Kitajska zopet zahteva, naj se še jedenpot določi meja, in Kitajska je baje pripravljena to s silo doseči.
Iz Danske se poroča, da se je izdal začasni zakon, s katerim se prepoveduje vvažanje in xl‘ važanje orožja, kakor tudi vežbanje v orožji, ker se, kakor pravi zakon, neomejeno dovoljenje za rabljenje orožja lehko zlorabi.
Iz Sudana se poroča, da je v6st o porazu Mahdijevih čet pri Mesalamiji blizu Senaarja resnična. Mahdi je baje izgubil mnogo mož. Vstaja v Kordofanu se vedno bolj razširja in zaradi pomanjkanja živeža vlada tam velika beda.
Iz Amerike se poroča, da je vlada Zjedi-njenih Držav sklenila, da se ne bode vmešavala v srednje-ameriške zmešnjave, marveč da bode storila samo to, kar zahteva varnost državljanov-
mojsterski čin, on se pa leno zopet ob drevo n&' sloni, kakor bi se vse kar samo po sebi razumel Tudi Milan stisnil mu je roko. Živa Grozdana n’ bila nikakor med zadnjimi, ki je k Stanku pri' skakljala, ga za roko prijela in k zarudeli Darink1 peljala, kjer je prejel iz njene roke odločeno darila prekrasno listnico, o kateri se je v duhu uže nad' lajtenantu sanjalo.
Nadlajtenant se je kakor gad od jeze in sr»' mote penil, kajti njemu ni manjkalo škodoželjni pogledov in dvojljivega posmehovanja. Dasiravn0 jim je mrzelo, da je prezirani domači učitelj Du' šanov tako zmagovalno zvršil svojo nalogo, s° vender vsi brez izjeme baronu to velikansko P°' nižanje iz srca privošili, kajti žalil jih je vse, se je pri vsaki priložnosti za prvo osebo vriva •
„Pali, saj tudi ni Bog ve kaj", pravi baron« ki je hotel priložnost iz trte izviti, da bi gi sV°J° gnjev izpraznil, »nekoliko vežbanja, sigurna roka in — sreča, in evo vam resultat. Vse kaj druzog® pa se mi zdi, mrzlega srca živemu človeku na sproti stati ter mu kako reč, na pr. vizitko, roki prestreliti, tako rek6č, kakor vojak voja 11 v ognji nasproti stoji."
Te besede govoril je proti doktorju obrnjen-
Javno mnenje je sicer za to, da se ustanovi federalna unija osrednje-ameriških držav, da bi se tako pospeševali gospodarstveni interesi; to pa da se more zgoditi le mirnim potem.
Dopisi.
Iz Planine, 7. maja. (Izv. dop.) Kedo izmed nas se ne spomina več tistih žalostnih časov, ko so kmetski paglavci v prijetnih pomladanskih dnevih, mesto da bi v šoli sedeli ter si potrebnih naukov za prihodnje življenje nabirali, po grmovji
ml !r!s	f>nezda	razdirali, jajčeka pobirali,
® 1 e na vse mogoče načine trpinčili in morili. e o se tudi ne spomina, kaj so počeli vaški osopetniki z nedolžnimi, za kmetijstvo prekorist-mmi krastačami, netopirji itd. Dandanes se je v tej zadevi v nekaterih krajih uže mnogo na bolje °brnilo, a vender se nahajajo stranske vasi, v katere ni zašlo usmiljenje do nedolžnih ži-Valic in tudi trohica tiste omike ne, katera se v denašnjih časih od vsacega še tako preprostega seljaka terjati sme. V naši šolski občini, katera teje nad 250 šolskih otrok, bila sta v pretečenem etu le dva (pa še od tih dveh je bil jeden iz so-s^dnje občine), katera sta se tak<5 daleč spozabila, a sta šla ptičjih gnezd iskat. Letos, upamo, bosta 1 ta dva krenila na pravi pot ter opustila za vselej to hudobno ravnanje, če nam jih ne bodo spndli zopet odrasli malopridneži, koji imajo v tej zadevi še zmiraj le preveč slobodno pot.
Veliko se terja dandanes od ljudsko šole in a tudi veliko storf, a vsega pa tudi ne more, če nuna o svojem blagodejnem delovanji nikake zu-nanje podpore. Kadar bodo naši očetje župani Postavo o varstvu ptičev, poljedeljstvu koristnih strogo spolnjevali ter gledali osobito na to, da vedno žejni žganjepivci ne bodo ptičnic, limanic ln druzega tacega peklenskega orodja ljubim ptičicam nastavljali, in da ne bodo mladičev iz gnezd pobirali ter na dom nosili, izdala bode tudi svarilna beseda v šoli več, kakor pa sedaj, ko odrasli ljudje s slabimi vzgledi vse to podero, kar Be v šoli s težavo sezida.
kov ^.atb'eu de *a Drome-ovo vremensko proro-za mesec maj se pri nas slabo ponaša. e®to prorokovanih lepih in toplih pomladanskih 1 iinamo neprijetno vreme z obilim dežjem. Kaj ® bo, kadar pridejo še znani trije ledeni možje! akrat bomo pa poiskali zopet zimske kožuhe. 'abi časi res! Hrošči, kateri so pred nekaterimi °evi v obilem številu pričeli svoje požrešno de-anje, tudi prezebajo in prav lehko jih je loviti. acJa bodemo imeli letos obilo, če ga nam kaka —‘ma De pokonča. Vedercmo.___________________—Je.
Razne vesti.
fili ; (Tatvina PoSti.) Pošta, ki je 5. t. m.
ločelr”^f6niiSG Pa Zdi’ da ventler le velik raz' Di v ’ fnkaJ život za život, tukaj pa strelec
8D' nevarn°sti, pač pa — divjačina", odbori doktor.
jeti' ’!plamota za onega, koji se pri takem pod-ra 1 'amira, je vender le mnogo večja, kakor pa bil *«’ ^tero bi morda slučajno — divjačina do-a > odvrne baron.
Stanko se z dolgotrajnim in pomenljivim okom “J ozre.
»Vas jeli morda volja zvršiti predrznostovo?“
karta* \	ne>	naJ	bi	se	mi	iz roke
je vas, nikdo mi ne strelja pa v 'l2borno’ da bi se mu Jaz Postavil, dokazati roko*1"1 h0Čern’ da Sem zadosti hladne krvi, vežbane strelitiP°oI>0lnein k°8 drugemu kaito v roki pre-
mi bo po”t«“ P“gla,CSU b0m, dt' ‘Z? r“d 5" „ ...	“> da izvršim malenkost."
” °.1 a. vel,kodušnost,“ pravi Stanko, ter od evoje in jeze zarudi, „da vas je volja, rano z /latom zakrpat,, katero bi vender le mogoče krneli a divjačina na kožo dobila. Prepričan sem, da 11 (o o vaši zmožnosti in ročnosti ne dvoji, tedaj ,n«0g0 bolj pametno ne storite, ako si to predrz-l,0St iz glave izbijete."	(Dalje prihodnjič.)
v katori so bila pisma z donarjom v znesku 5994 gld. Ko je v Pešti poštni uradnik dobil to vrečo v roke, zapazil je takoj, da na vreči ni poštnega pečata. Podal se je tedaj k svojemu višjemu in ta je odredil, da se je vreča odprla v pričo posebne komisije. Namesto 14 pisem, ki so imela biti notri, in 5994 gld. denarja, dobili so notri več starih časopisov in pa malo škat-ljico, v kateri je bilo še 6 goldinarjev. Sumi se, da je tatvino doprinesel neki železnišk sluga.
— (Umor mlade deklice.) Iz Karlovih Varov poroča se z dnd 3. t. m. o sledečem groznem zločinu: Mlada, sedemnajstletna deklica s priimkom Borkenstein podala se je dne 25. p. m. v Karlove Vare, kjer je imela stopiti v službo kot kasirka v neki kavarni. Včeraj dobili so stariši deklice od dotičnega kavarnarja listnico, v kateri popraša, zakaj se njih hči do sedaj še ni oglasila pri njem. Starišev polasti se velik strah in skrb in takoj storž korake, da se pozvd, kaj se je zgodilo z njih hčerjo. Danes dobili so nesrečno deklico ob poti v gozdu blizo mesta ležati s prerezanim vratom. Morilca so dobili. Ta skušal je doprinesti enak zločin na drugi deklici v neki gostilni v Karlovih Varih, a preprečili so to domači ljudje. Prijeli so ga ter izročili oblastniji. Dobili so pri njem več reči, ki so bile last nesrečne deklice. Zločinec je baje tudi vojaški begunec.
— (Reklama.) Do sedaj znane so nam bile le h Amerike reklame, ki smo jih morali zaradi njih izvirnosti občudovati, a v novejšem času nahajamo take, če ne še izrirneje, tudi po avstralskih časopisih Tako napoveduje nek ondoten časopis nov roman, ki ga misli v podlistku prinašati, na sledeči način: »Nenavadne prigodbe, ki se v tem romanu pripovedujejo, imelo so do sedaj zelo žalostno nasledke. Naša dolžnost je in naše poštenje zahteva, da naše čitatelje opozarjamo na to. Naj bi tisti, ki so zelo občutljivi, ali ki imajo zelo živo domišljijo, to povest daleč proč od sebe vrgli. Tudi še tako neobčutljivega človeka pretrese ta povest; tudi še tako mrzlemu in hladnokrvnemu kali mirno spanje in potok solza izvabi iz očij tudi tistemu, ki drugače nikdar ni navajen jokati. A vse to še ni najhuje, kar nam je povedati Konstatovalo se je, da je od 10 000 ljudij, ki so ta roman čita,;, 422 zblaznelo, 977 zapalo jih je v strašno melanholijo,	894 vzelo si je vsled tega svoje življenje, a 1215 izginilo jih jo brez sledu. Za čitatelje, ki se taki nevarnosti nečejo izpostavljati, priredi naš list drugo izdajo tega romana, koja ne bode imela takih nasledkov in ne bo tako življenju nevarna.
Domače stvari.
— (Cesarjevič in cesaričina) podala se bosta dne 16. ali 17. t. m za dolj časa v Budimpešto Do tedaj pa ostaneta v Laksenburgu, in cesarjevič podal se bode za kratek čas na lov v Štajersko.
— (Slovensko uradovanje pri sodnijah.) Pravosodni minister naročil je predsoduiku graško nad-sodnije, vit. Waserju, naj predloži nove sodnijske obrazce v pravilni slovenščini prevedene in naj se v tej zadevi vrši posvetovanje z uradniki ljubljanske deželne sodnije, kateri so zmožni slovenskega uradovanja. Ti obrazci izročili so bodo tudi sodnijam tržaške nad-sodnije, da se tako doseže jednotno uradovanje v slovenščini.
— (Umrl) je včoraj dopoludne v Trstu pod-admiral baron Potz v 67. lotu svojo dobo. Pokojnik udeležil so jo bitke pri Visu kot poveljnik ladijo „ Kaiser".
— (Oobolarsko in sadjarsko družtvo za Kranjsko) razpisuje 10 daril za one „šolarje“, katori letos največ „kebrov“ nalove in ali. gg. učiteljem ali gg. županom oddado. P. n. gg. učitolji in župani so prošeni, one otroke, kateri največ kobrov naberejo (ali sploh katori so so za stvar ponujali), društvu po imenu in mero nabranih kobrov o svojom času naznaniti. Darila obstoji:	1.) 2 cesarska cokina; 2.) 1 cesarski cokin; 3.) do 6.) po 2 sreborna goldinarja; 8.) do 10 ) po 1 sreborn goldinar. Domoljubo prosimo, naj ta namen podpirajo. Prostovoljna daiila, ako društvu doj-dejo, bodo naznanjena in za pomnoženjo premij porabljena Sedež družtva jo na Jesonicak (Gorenjsko). Če-bolarsko in sadjarsko družtvo za Kranjsko, 5. maja 1885.
— („Sokolov“ izlet) ne bo v nedeljo zjutraj v Švico in na Dobrovo, temveč pojdo v nedeljo popo-ludnd ob 1. uri na Kozarje, kjer bo ostal do večera. Pičla oddaljenost od mesta in pa nestanovitno vreme, katero uže vos teden traja, povod ste tej spremembi.
— (Iz tira skočil je) včeraj opoludne vlak na tiru južne železnice za Žvokljevo hišo na Marije Terezije cesti. Pri predzadnjem vozu zlomila se je namreč os; skočil je ta voz in slednji iz tira. Škodo ni posebne.
— (Farni konkurz) delal je te dni gospod Andrej Karlin, kaplan v Št. Juriji pri Kranji.
— (Z Notranjskega) se nam poroča:	Dne 16. t. m , na imendan ranjk. gosp. Janeza Kalistra, bo v Slavini delitev od njega vstanovljenih premij za najlepše junice v tej fari izrojene, in g. tajnik kmetijske družbe Gr. Pirc je obljubil, da pride isti dan k tej delitvi ter bo spet imel poučni govor kmetovalcem, katerih se takrat navadno precej zbira. Pivčani močno hvalijo njegove nauke in svete, Bog daj, da bi se jih tudi kaj prijelo in sadu rodilo.
— (Nesreča.) Z Dovjega se nam z dnd 6ega t. m. piše: Danes okolo ene ure popoludno podiral jo posestnik Alojzij Peterman z dvema drugima možema svoj kozolec. Pri tem podere se jeden steber in pade tako nesrečno nanj, da je bil takoj mrtev.
— (Nevihta.) Iz Buj v Istri se poroča, da je bila dnd 4. t. m. tam huda nevihta, katera je zeld poškodovala polje, V Kastelci udarila je strela v neko drevo, pod katero se je pred dežjem zateklo pet kmetov; strela uničila je po polnem drevo, dva kmeta je ubila, drugi pa so bili tako hudo poškodovani, da bodo težko okrevali.
— (Shod volilcev okolice in seja odbora „Edinosti“ pri Sv. Križu) v nedeljo dne 3 t. m. jo bil, kakor poroča „Edinost“, kljubu dežju dobro obiskan, posebno smo zapazili mnogo slovenske inteligencije iz Trsta. Zbralo so je v gostilni vinotoč-noga družtva in na prostoru pred farovžem in eno gostilno več sto ljudi. — Prišla je tudi izvrstna kriška godba v nnifoimi nekdanjega okoliškega bataljona (jako zali roladenči) in je najprej zaigrala cesarsko, potem pa „Naprej“ in še druge domače. — Med tem časom je imel odbor „Edinosti“ s zaupnimi možmi iz Križa posvetovanje v hiši gosp. M. Košute in je izvolil volilni odbor za šesti okraj. Po dovršenem pogovoru so šli odborniki in zaupni možje v gostilno vinotočnega družtva; tam zbrano ljudstvo je sprejelo predsednika gospoda Nabergoja z navdušenimi živioklici. Ljudstvo je potem nagovoril gosp. Dolenc ter naglašal važnost prihodnjih volitev ter svaril volilce pred nevarnimi agitatorji „Irredente“	itd. Za Dolencem	je govoril še	gospod Peršič blizo	v enakem zmislu. Med	petjem	in
godbo je trajalo	potem veselje do	8. ure	zvečer.	—
Vso je bilo lepo;	le nek irredentar	se je	upal priti
med slovensko ljudstvo in ga cel6 surovo razžaliti. Razkačeno ljudstvo je planilo nanj in slabo bi se mu bilo zgodilo, da ga ni kril nek odbornik „Edinosti“ s svojim životom. V ostalem je bil lep mir in red in pohvaliti nam je kriške možake, prave korenjake, ki bodo sta>i kakor skala za svoj narod, pohvaliti pa nam je tudi kriško godbo, ki se je v piimerno kratkem času tako dobro izvežbala, kar je v prvi vrsti zasluga ondot-nega gosp. učitelja. Spoznava se v zadnjem času splošen napredek v Križu, m kakor smo se prepričali, je v tom obziiu ondotnoga č. gospoda župnika delovanjo jako plodonosno. — Bog živi vrle Križano!
— (Poštne hranilnice.) V minolem meseci aprilu so je 187 401krat vložilo 20 483 207 gld., izvzelo pa 66 950krat za 19 468 168 gld., na VII. skupino (Tirole-Piimorje-Dalmacija) pride 10 997 vlog za
1	779 796 gld. in 3212 izplačil za 1 348 063 gld., na VIII. skupino (Štajerska-Kranjska-Koroška) 13 227 vlog z 1 461 763 gld. in 3250 izplačil za 452 951 gld. Od 12. jauuvarija 1883 do konca omenjenega moseca so jo vložilo 132 768 444 gld., izplačalo 111 315 755 gld.
— Rentnih knjižic jo 7184 v vrednosti 3 346 750 gld. Vložnih knjižic je v prometu 460 140, med temi 8643
nemško-slovonskili.
— (Tiskovna napaka) vrinila se je v včerajšnji list na 3. strani, predal 3., vrsta 10.; čita naj se mostu „jo“ — bodo bajo — in „jo imel“
— ima.
dobivajo se v tiskarni
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & hi Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
(Strela ubila.) Iz pošto jinskega okraja poroča so nam z dn<5 6. t. m.: Včeraj ob 2. uri po-poludno pasel je 161etni Pran Pupis iz Matenje Vasi na pašniku blizu vasi ovco. Na enkrat zabliska se in strela udari v nesrečnega pastirja in ubije tudi 16 ovac. Strela posmodila mu je nekoliko laso ter mu jo strgala čevelj z desne noge.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Petrograd, 8. maja. Poroča se, da se bode določitev glede kršenja pogodbe z dnč 17. mar cija izročila odločbi razsojevalca, kateri bode do ločil, kako naj se za obe državi častno • reši ta zadeva. Glavne točke mejne črte določile se bodo prej po sporazumljenji obeh kabinetov.
Zagreb, 7. maja. V saboru utemeljeval je Frank svoj predlog, po katerem se vlada pozivlje, da k izrednemu proračunu predloži izkaze o dohodkih Hrvatske in Krajine.
Berolin, 7.maja. „National-Zeitung“ poroča, da je danski kralj naznanil danskemu državnemu svčtu, da je na poziv pripravljen, prevzeti posel razsojevalca med Anglijo in Rusijo.
London, 7. maja. Kakor se zatrjuje, se je Lumsden zaradi tega poklical domov, ker njegova poročila niso bila sestavljena z zadostno skrblji-vostjo ter se je zaradi tega nevarnost vojne le še povečala. — Vlada je sklenila, da se napravi mornarica za Avstralijo.
Otta v a, 7. maja. (Reuterjevo poročilo.) Po najnovejših poročilih iz Battleforda bili so v boji dn6 3. t. m. Indijani po polnem tepeni, izgubili so 100 mož.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 8. maja.
gid.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...................82'10
>	»	»	»	srebru......................82 40
Zlata renta......................................107'20
5°/o avstr, renta................................97 • 90
Delnice ndrodne banke............................ 853' —
Kreditne delnice................................... 287-75
London 10 lir sterling...........................124 • 90
20 frankovec........................................ 9-86“
Cekini c. kr..................................... 5'85
100 drž. mark....................................61' —
Ivan Lapajne v Krškem
je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
(45) 30-5
Tuj ci.
D n 6 6. m aj a.
Pri Maliči: Ohr, fabvikant; Kassler, Fischer, Weschanski, Ortner, trgovci, z Dunaja. — pl. Kriehuber, zasebnica, in pl. Schildenfeld, zasebnica, iz Gradca. — Vitez Jett-mar, c. kr. okr. glavar, s soprogo, iz Opatije.
Pri Slonu: Scherer, baletni mojster, iz Petrograda. — Reit-mann, Mihalup, trgovca, in Commer, baletka, z Dunaja.
— Kraus, uradnik južne železnice, iz Maribora. — Zen-kovich, zasebnica, s hčerko, iz Trsta. — Matschek, zasebnik, iz Jaške. — pl. Nemečič, c. kr. polkovnika soproga, iz Pulja. — Doxat, posestnica hotela, iz Posto-jine. — Vieten, zasebnica, iz Prestraneka.
Pri Bavarskem dvoru: Payer, posestnik, iz Wolfsberga,
— Muri, koroški dež. poslanec, z Jezera.
Pri Avstr, carji: Vesel, komi, iz Trsta. — Schilcher, pivo-vamik, iz Gradca. — Schubitz, c. kr. davk. vajenec, iz Rad6vljice.
Pri Južnem kolodvoru: Steiner, c. kr. dež. sodnije svetnik, iz Viremsa. — Sittig, zasebnik, iz Rad6vljice. — Valenti, tajnik cirkusa «Amato», iz Pulja. — Spenussani, artist, iz Bologne.
Pri Virantu: Poš, okr. ranocelnik, z rodbino, iz Zužem-perka. — Boic in Mercher, posestnika, iz Dolenje Vasi.
— Bartelme, posestnik, iz Kočevja.
Umrli so:
Dne 5. maja. Fran Kramar, delavčev sin, 2'/j !•> Dunajska cesta št. 7, Bronchitis.
Dnž 6. maja. Jurij Oman, delavec, 44 1., Sv. Petra cesta št. 9, alkoholizem.
Dn6 7. maja. Marija Blaž, hči mest. redarja, 2 1. 7 mes,, Kravja dolina št. 16, sušica.
V civilni b61nici:
D nž 5. maja. Jera Bernik, gostinja, 54 1., splošna vodenica.
Dn6 6. maja. Frančiška Geiger, delavka, 171., jetika. Dn6 7. maja. Jurij Moran, delavec, 48 1., jetika.
Srečke
z dn6 6. maja.
Brno: 43 60 9 70 75
Meteorologično poročilo.
Dan |	Oas opazovanja	Stiuijo barometra v mm	Tempo- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo« krina v mm
7. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-09 732 01 733-05	120 15-8 12-4	jzpd. sl. > zpd. sl.	obl. » »	010 dež
Patenti
skoro po vsoh državah.
Oehlerjevn
PremiJIrano
na Topliiki izložbi 1084.
parketna tla in taka iz nicMcga lesa
od rumene, rumeno-rjavkaste, j a ve in pri-rodne barve
so od vseh stranij priznava kot najcenojšo, najvztrajnejšo, najpraktičnejo in najologaiitnejo pleskanje (na-raazilo) za tla.
^ Prospeh.i: 1.) Je popolnem prikladno za mažo; 2.) vsakemu rabljiv; 3.) se v eni uri posuši; 4.) trudapolno krtačenjo jo odveč, ker se užo krasen lesk pojavi, ako tla jedenkrat lehko natreš z volnato cunjo ali pa krtačo; 5.) hrani los; 6.) za parkote in namazana tla po sobah priporoča so voštilo od pri' I rodne barve, za no namazane in obrabljene namazane sobo barvona voštila, ter so prosi, naj se pri naročbah določi barva.	(61) 6—2
Jedna kilo-škatulja z Dunaja velja I gld. 80 kr.
prodajalcem lekarske robe, likačem sob, parketnim tovarnam i. t. d. dajo so popust (rabat). Razpošilja so odjonmikom promptno proti povzetji. — Kabilni na-vodi razpošiljajo so radovoljno.
Osvv ald Oeliler
patentovani voščarnici:
Meerano v Saški. Dunaj, I, Annagasse 12.
Zaloga v Ljubljani jo pri H. L. Wenolu,
Mestni trg. — Išče so, daljšo zaloge vedno še ustanavljati.
Odlikovan s tremi zlatimi in jedno svetinjo za zasluge
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
■ua, anoiugo	|	■	I v ■ v
Franc Jožefov grenki vrelec f Josipa Jurčiča
od davna lskudena, izborna grenka voda.
Zaloga povsodi. Vodstvo je v Budimpešti.
(64) 6—4
”  1
Poddružnica c. kr. priv.
aTstr. Milnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . .
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II.	>	Pripovedni spisi: Jurij
Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Ivlošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
v	Napoleondorih
30dnevna odpoved	....	3	od	sto
3mesečna	»	. . . .	3‘/4	»	»
6	»	»	....	3y2	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po Vgproe. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu VaP1'00- provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte), 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69)	36—2
"V Trst-u. dne 1. oktobra 1883.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 17
M
CO o
Specijalitete:
Gumbi za Zavratnike, manšete in naprsni gumbi za srajce, kravatni držeč, kravatne iglicc
itd.	(63)
Največja zaloga, najnovejši in najboljši fabrikat m kar moči po najnižjih conah.
J. C. HAMANN
Mestni trg.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmay r * Fod. Bamberg v Ljubljani.