štev. 203. o Ljubljani, s sredo, dne 4. septembra 1907. Leto xxxv. Velja po pošti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta za četrt leta za en mesec « n 10' 5 — 1-70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOvEN Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm) t za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez _ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod ClpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev, 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. ..Mrličeu" se boje... Ko so liberalni učitelji izvedeli, da bo zborovala »Slomškova zveza«, so v svojih glasilih »Narodu« in »Tovarišu« zagnali velik krik in vrišč. Dokler jc bil v naši deželi liberalni sistem -nepremagljiv, so marsikoga ustrašili, da ic ostal doma, a dandanes sc nikdo več nc boj i groženj gg. liberalnih kolegov in se ne zmeni za različne psovke in njihovo dolgočasno zmerjanje. To je ravno njihova olika' In kakoršni so, take se pokažejo! Njihova moč je še edino v psovkah! Stranka, ki jih ie vzgojila, zredila in jih tudi branila, umira in nima več časa niti moči, zavzeti se vspešno za svoje politične priganjače. Kdor ima zdrave oči in količkaj razuma, vidi. da se pri nas vse drugače suče, kakor je volja liberalnih učiteljev. Stranka, proti kateri so sc z vso silo borili, zmaguje, in oni, ki jih ie liberalno učiteljstvo najbolj zasramovalo iu najbolj črtilo, so se okrepili. In tako se bo št marsikaj zasukalo drugače, kakor si misli g. Luka Jelene ali sanjari pesniški g. Oangl. Vsem tistim, ki so v srcu in prepričanju protiliberalni, pravim: Ne bojte sc psovk! Te nikogar nc ubijejo! Res so grde, zlasti ako pridejo iz ust gg. kolegov, toda ne za nas, ampak za one, ki iili izbruhajo. »Mrliče« nas nazivljajo. Zdelo se jim je, da smo pomrli, a kakor vidijo, to ni bilo res. Samo čakali smo trenotka, da je minula najhujša doba. ko nam je bilo vse nasprotno, začenši pri dežel, predsedniku, pa doli do zadnjega nadzornika. Časi res niso bili prijetni in hvala Bogu, da so minuli, da moremo dihati svobodneje. Na veselo svidenje tovariši iz prejšnjih zborovanj in iskreno pozdravljeni novodošli! Pr. Jaklič. Jrmnotlvci Gregorčičevega spominu. »Goriški slavček« — Simon Gregorčič je umrl. Skozinskoz pesniška duša, mehak, občutljiv, bolehen, ni bil za borbe tega življenja. Vzgojen v duhu prve dobe narodnega preporoda, je sanjal o »domovini, vdovi zapuščeni«. ki ji je obetal, da »eno devo bo Ie ljubil« — Slovenijo, on žaluje za zvezdo, ki naš rod vodila je, in v pepelnični noči svojemu narodu prorokuje vstajenja dan. To so Gregorčičeve ideje, polne tistega navdušenega, idealnega rodoljubja, ki je prevevalo srce naših prvih narodnih buditeljev, preden so sc zavedali, da novi čas poleg narodnega zahteva še rešitev raznih drugih problemov Poleg Gregorčiča je nastopil Mahnič. Kakor ie bil Gregorčič prvi pesnik svoje dobe, pravi vzor domoljubnega čuvstvovania, je bil pa Mahnič strog, logičen kritik, ki je v slovensko literaturo šele prinesel stvarno, idealno kritiko. Pred Mahničem slovenske kritike sploh bilo ni. razen formelne in oblikoslovne. Idej do Mahniča nihče ni zasledoval v literaturi, in zato se je brez kritike vse samo hvalilo. Mahnič pa ima veliko zaslugo, da je prvi po načelih logike, morale in estetike začel razmotrivati našo književnost, prvi je s trdnim merilom globoke inodroslovne izobrazbe pristopil k presoji literarnih proizvodov. To Mahničevo zaslugo moramo ravno sedaj nanovo naglašati, ker je izšla nedavno knji žica iz peresa jako mladega in v življenju kakor v literaturi enako neizkušenega dijaka, ki izkuša popisati življenje Gregorčičevo na podlagi enostranskih literarnih informacij. Ta se seveda zgraža nad Mahničem in celo tarna, da je Mahničeva kritika neizmerno škodovala slovenskemu narodu Ne. mladi gospod Burger, ravno nasproti: Mahničeva kritika, kakor vse njegovo delovanje je neizmerno koristilo slovenskemu narodu, je osvežilo vse naše kulturno življenje, nas je dvignilo iz mrtvila in s tem. da nas je Mahnič naučil tudi v literaturi logično misliti, je Slovencem vdihnil novih idej, ki so se začele plodonosno razvijati v vseh panogah našega narodnega življenja. Pa takrat ni nihče še mogel prenesti stvarne kritike: Ce je Mahnič konstatiral, da jc Stritar zajemal svoje ideje iz Schopenhauerja. so zaupili, da je Mahnič ubil Stritarja in da sramoti ves slovenski narod. Efialt, veliki in-kvizitor, rigajoči osel, ubi.iavec, sramota slovenskega naroda — tako so kričali za njim. In ko je kritiziral Prešernovo erotiko — to je bilo upitja, kakor bi se svet podiral. Da je Mahnič kritiziral Gregorčiča, k temu je bil on ravno tako upravičen, kakor Gregorčič, da je pel svoje pesmi. Literature brez kritike ni — in ko bi bila, žalostno zanjo! In so rekli, da je Mahnič ubil Gregorčiča. Ce je Mahnič rekel, da veie v pesmi »Človeka nikar« pesimizem, ki se ne strinja s krščanskim naziranjem, so planili po Mahniču in mu očitali vsa največja zločinstva na svetu. Tako so upilii, da je Gregorčič ubit, da še Gregorčič nekaj časa ni vedel, ali je živ ali mrtev. In vendar je Mahnič izrekel le misel, svojo svobodno, pošteno misel — a svobodne misli niso trpeli — svobodomisleci. Zdaj smo iz te dobe rešeni, in kritika sc ne smatra več kot roparski obrt. Mahničeva zasluga je, da ne upijejo več za vsakim kritikom: Ropar, ubijavec, lump, častikradež! Hvala mu za to! Mahniča ni več v slovenski literaturi. Danes se ves slovanski jug** spoštovanjem ozira na krškega biskupa, ki je novo življenje, novo kulturo prinesel bednemu hrvaškemu narodu na Kvarnerskih otokih Njegova borba za pravice hrvaškega jezika bo za vse čase z zlatimi črkami zapisana v zgodovini tega naroda, kakor tudi novo literarno življenje, ki ga je započel, in njegova skrb za materialni blagor ljudstva. Hrvaški narod na Kvarnerskih otokih blagoslavlja tisti dan. ko je sin slovenskega Krasa zasedel krško biskupsko stolico. Mož, ki je neizprosen borivec za ideje krščanske resnice in pravice, je osebno mehak, blag in prizanesljiv. Hotel je obiskati Gregorčiča, da mu z osebno ljubezniivostjo zaceli rano, ki mu jo je zadalo njegovo pero; užaljeni ponos Gregorčičev je bil kriv, da ni prišlo do tega. Vendar je tudi Gregorčič, ki je visel bolj na osebah, nego na idejah, spregledal na Goriškem pogubnost liberalizma. Oklenil se je katoliške stranke in je ostro obsojal demora-lizujočo in sirovo liberalno stranko. O tem seveda prizadeti molče in le vpijejo še dalje, da so »klerikalci« Gregorčiča ubili, dasi se ni nikjer boli cenila prava vrednost Gregorčičeva, kakor v katoliških krogih slovenskih. Pa liberalna banda se je pokazala, v svoji pravi podobi! Osnoval sc je odbor, da odkrije spominsko ploščo Gregorčiču v Rihemberku. Na dan slavnosti pride ogromna množica ljudstva. In glejte: Možje katoliškega prepričanja slave Gregorčičev spomin, liberalna stranka pa organizira razgrajače, piskače in kričače, ki pridejo slavnost motit. To je škandal, ki ga mora onsoditi vsa slovenska javnost. Liberalna stranka si ie s tem pritisnila madež na čelo, ki ii bo vekomaj ostal! Nikdar se ni kaj podobnega zgodilo od naše strani. Še celo v Ljubljani, kjer je liberalna stranka nesramno izkoriščala zase Prešernovo slavnost, je »Slovenec« slavnost podpiral in izšel celo v slavnostni obliki. Liberalci pa takega podrejenja strankarskega interesa pod skupno narodno korist ne poznajo: Sirovi so, sebični in bebasti, vedno le razdirajo in so nezmožni za pravo delo. Simon Gregorčič ima spominsko ploščo v Rihemberku! Slava mu! Liberalno lajanje ne bo moglo izpriditi tega, kar je res lepo v njegovih poezijah. HRVAŠKI BAN ODSTOPI? Dunaj, 2. sept. Splošno se sodi, da bo ban Rakodczay odstopil in da se bo pod patronatom nadvojvode Franca Ferdinanda, ki si pri cesarju pridobiva vedno več vpliva, imenoval novi ban. ki ne bo ogrskim Košutovcem popolnoma všeč. PROTI „SVOBODNI MISLI". Praga, 2. sept. Namestnik grof Cou-dentove je potom deželnega šolskega sveta opozoril vse okrajne šolske svete, naj pazijo na manifestacije med učiteljstvom povodom kongresa „svobodne misli v Pragi, ki bo imel protidinastični in protiverski značaj. ""M f M B8 NEMIRI NA REKI. R e k a, .3. sept. Preiskava ie dognala, da se ob priliki spopada med Italijani in Hrvati ni v zrak streljalo, ampak v hiše. Italijanski generalni konzul je naznanil okrajnemu glavarju, da v imenu italijanske vlade smatra njega za odgovornega za vsa nasilja Hrvatov proti italijanskim podanikom. O naredniku, ki se je baje uprl in se hotel hrvaškim demonstrantom pridružiti, ni še nobenih avtentičnih poročil. OGRI. Nagodba. Budimpešta, 3. sept. »Magyar Or-szag« poroča na uvodnem mestu, da bodo pogajanja, ki se bodo vršila 10. t. m„ najbrž privedla do definitivnega sklepa nagodbe. Kvotno in bančno vprašanje se bo iz nagod-benega kompleksa izločilo. (!) Trgovinska pogodba s Srbijo. Pečuh, 3. sept. Ogrski poljedelski minister Daranyi je na tukajšnjem poljedelskem kongresu v svojem govoru povdarjal, da se bo s Srbijo mogla skleniti ie taka trgovinska pogodba, ki ščiti ogrskega kmeta in ogrsko zivinozdravništvo. MOHAMEDANSKE DEMONSTRACIJ V BOSNI. Sarajevo, 4. sept. Od opozicijskih listov napovedane demonstracije Mohainedan-cev v proslavo sultanovega godu so se omejevale zgolj na razsvetljavo mošej Izgredov ni bilo nobenih. SESTANEK MED NEMŠKIM CESAR |EM IN FRANCOSKIM PREDSEDNIKOM? L o n d o n. 3. sept. Pariški dopisnik »Dai-ly Expressov« zatrjuje, da se vršijo pogajanja. kako bi se omogočil sestanek med nemškim cesarjem in predsednikom francoske republike. CARKiRA.ISKI PATRIARH JOACHIM III DEMISIOMRAL. C a r i g r a d. 3. sept. Carigrajski patriarh, poglavar pravoslavne cerkve, Joahim 111 je demisioniral. V tozadevni noti patriarhata sc izvaja, da turška vlada (Jod pretvezo preganjanja grških band ravna z grškimi škofi v Makedoniji in Turčiji kakor z vjetniki ter ne spoštuje niti cerkva. Patriarha? je noto izročil poslanikom vseh velevlasti. MAROKO. Boji. Vojne priprave francoske. Pariz, 3. sept. Vojni in kolonialni minister sta sklenila pripraviti eno brigado kolonialnega vojaštva in en polk sudanskih rezervistov za odhod v Maroko. V Toulonu je pripravljena oklopnica Jules Ferry", da odplove proti Maroku. LIKCK. Baskervlllskl pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Ali si gospoda Barrymoreja kai videl?« »Ne, gospod; kakor sem rekel je bil pod streho.« »No, njegova lastna žena ie morala vsaj vedeti, kje .ic,« je rekel poštar nejevoljno. »Ali morda ni dobil brzojavke? Ce sc je dogodila kaka pomota, tedaj jc stvar gospoda Barrymoreja samega, da sc pritoži.« Zdelo se mi jc brezuspešno staviti še kako vprašanje. Toliko jc bilo pa vendarle jasno, da kljub Holmesovi zvijači nismo bili gotovi, ali je bil Barrymore v Londonu, ali ne. Vzemimo, da je bil Barrymore v Londonu. da jc torej isti mož, ki jc videl zadnji Sir Charlesa živega, prvi stikal za svojim novim gospodom, ki je pravkar prišel na Angleško kai je sledilo iz tega? Ali je delal to po naročilu drugih, ali jc imel sam kake slabe namene?« Kakšne koristi nai bi imel od tega, da preganja rod Baskervillcev ? Spomnil sem sc na čudno svarilo, ki je bilo izrezano iz >Ti-mesa«. Ali je bilo to njegovo delo. ali delo nekoga drugega, ki je skušal njegove načrte prekrižati? Edin vzrok za tako ravnanje bi bil oni, ki je namignil nanj Sir Henry: da bi imela zakonska •Barrymorc do smrti prijeten dom. če bi sc jima posrečilo ostrašiti Sir Henryja, da bi se ne naselil na gradu. Ali to bi nikakor ne zadostovalo, da bi se mogli razložiti očividno globoko premišljeni in izvrstno začeti načrti, s katerimi je bil Sir Henry obdan, kakor z nevidno mrežo. Holmes sam jc rekel, da ves čas svojega delovanja ni imel bolj zamotanega slučaja. In ko sem potoval po samotni rjavi cesti nazaj, sem molili k Bogu, naj bi bil moj prijatelj kmalu prost svojih opravkov v Londonu, da bi prišel sem in mi vzel z ram težko breme odgovornosti. Naenkrat so me zbudili iz moje zamiš-Ijehosti hitri koraki za mano in nekdo jc klical moje ime. Obrnil sem se pričakujoč, da bom videl dr. Mortimerja, presenečen pa sem zagledal neznanca teči za mano. Bil je majhen, suh gospod, gladko obrit, bledo-rumcn-kastih las in udrtih lic, trideset do štirideset let star, oblečen v sivo obleko in pokrit s slamnikom. Ob boku mu je visela škatlja za botaniziranjc, v roki jc pa imel mrežo za metulje. »Gotovo mi bodete oprostili prostost, ki sem si jo dovolil, gospod dr. Watson,« jc rekel, ko je prisopihal do mene. »Tu na močvirju smo ljudje bolj prosti v občevanju in ne čakamo, da bi se po vseh pravilih seznanili. Morda ste žc slišali moje ime od najinega obojestranskega prijatelja dr. Mortimerja. Jaz sem Staplcton Mcrripit House.« »To bi mi lahko povedala žc vaša mreža za metulje,« sem odgovoril, »kajti vedel sem žc, da jc gospod Staplcton naravoslovec. Ali kako ste vi mene spoznali?« »Bil sem pri Mortimcrju iu on mi vas je pokazal skozi okno. ko ste šii mimo. Ker imava isto pot, sem si mislil, da vas lahko dohitini in se sam seznanim z vami. Upam, da se je Sir Henry dobro počutil na potovanju ?« »Prav zdrav je, hvala.« »Bali smo se pravzaprav vsi, da se vsled žalostne smrti Sir Charlesa mladi Baronet ne bo hotel tukaj nastaniti. Od bogatega moža se mnogo zahteva, da gre v tak kraj in se živ pokoplje. Ali ni mi treba praviti, da je pokrajini mnogo na tem ležeče. Sir Henry se vsaj ne straši s kakimi praznovemimi bajkami ?« »Gotovo nc.« »Pripovedko o peklenskem psu, ki preganja rod. seveda poznate?« »Slišal Sem o tem.« »To že presega vse meje. kako lahkoverno je to kmetsko ljudstvo tod okoli! Od prvega do zadnjega bi vsi prisegli, da so videli ono peklensko pošast na močvirju.« Izrekel je to s smehljajem, ali zdelo se mi je, da mu vidim v očeh, da si misli stvar nekoliko resnejše. > Z ono pripovedko se ic mnogo pečal Sir Charles in ne dvomim, da jc bila ravno ona vzrok njegove tragične smrti.« »Ali kako to?« »Njegovi živci so bili tako bolni, da je pač lahko imelo smrt za posledico že to, če je videl le kakega navadnega psa. Po mojem mnenju je videl na srcu bolni baronet ono noč v drevoredu od tis v resnici kaj podobnega Bal sem sc žc dolgo prej, da bi sc nc pripetila staremu gospodu kaka nesreča, kajti imel sem ga zelo rad in vedel sem, da jc bilo njegovo srce zelo slabotno.« Kako ste to vedeli?« »Moj prijatelj Mortimer mi je pripovedoval.« »Mislite torej, da ie kak pes zalsedoval Sir Charlesa in da je ta umrl od strahu pred živaljo?« »Ali veste kako boljšo razlago?« »Nisem si šc napravil določnega mnenja ?« »Ali gospod Sherlock Holmes?« Pri teli besedah mi je zastala za trenutek sapa, ali hiter pogled na nedolžen obraz in v mirne oči mojega spremljevalca mi je izkazal, da ni mislili na kak nepričakovan napad. »Ne moremo tajiti, da ste nam znani, gospod doktor,« je rekel. »Poročila o uspehih vašega detektiva so prodrla tudi k nam in niste ga mogli proslaviti, da ne bi tudi sami postali znani. Ko mi je dr. Mortimer imenoval vaše ime, ni mogel tajiti, da ste dobro znani drug gospoda Sherlocka holmesa. Ce ste torej vi tukaj, sledi iz tega, da se gospod Holmes za stvar zanima iu jaz sem seveda radoveden in bi rad slišal, kaj On misli o tem.« »Na to vprašanje vam žalibog pač ne bom mogel odgovoriti.« ■ Ali smem vprašati, če nas misli počastiti s svojim osebnim obiskom?« »Sedaj ne more iz Londona. Mnogo ima opravka z raznimi drugimi slučaji.« »Kakšna škoda! On bi morda nekoliko posvetil v to temo. ki nas Obdaja. Ce vam pa morem pri vaših preiskavah kaj koristiti, vas prosim, razpolagajte z mano. Ce bi vedel, kje kaj sumite, ali kje hočete začeti s preiskavami, lahko bi vam že sedaj koristil z dobrim svetom.- Pariz, 3. sept. Admiral Philibert poroča, da se je pred Casablanco vnovič vršil boj. Francozi so prepodili maroške rodove iz Tadderta in Mzaba. Francoski križarki Gloire" in „Gueydoni' sta se boja udeležili in oddali 60 topniških strelov. Španska. Pariz, 3. sept. „Liberte" poroča iz Madrida, da je španska vlada sklenila vojaško zasesti Tanger, Tetuan, Laraš, Elksar in Kebir, da ondi organizira v smislu dogovora s Francosko mednarodno policijo. Madrid, 3.4 sept. Špansko brodovje v Bilbao je dobilo* povelje podati se v Fer-rol, odkoder bo najbrž odplulo proti maroškim vodam. Sultani. Rajzull. Dunaj, 3. sept. „W. Allg. Ztg." poroča, da je stari sultan Abd el Asis izjavil, da se hoče podati pod varstvo evropskih velesil. Vojaško pomoč hoče sprejeti samo od Francije in Španske. Pariz, 3. sept. Admiral Philibert poroča, da se plemenitaši in oblastniki iz Ma-sagana in Casablance pogajajo z novim sultanom Muley Hafidom glede na pogoje, pod katerimi bi ga priznali za vladarja. Pariz, 3. sept. Listi poročajo iz Tan-gerja, da so se vsi pogorski rodovi združili z vstaškim vodjo Rajzulijem in da njegova moč od dne do dne narašča. LAŠKA SODRGA. R i m, 4. sept. Včeraj zvečer so karabinijeri v neki beznici v.ieli in zaprli nekega Na-tale Proietti, ki je nedavno poizkusil atentat na papeževega državnega tajnika Merry del Vala. VZROKI NEMIROV V PERZIJI. (Veliki vezir. — Zveza perzijskih in ruskih anarhistov. — Rusija in Anglija. Ni dovolj maroškega konflikta, zdaj utegne tudi Perzija postati nekako ognjišče konstantnih nemirov. Kaj je temu vzrok? Dozdaj so se v Perziji vrlo čestokrat pojavili nemiri in revolte, katerih vzrok so bila vladna nasilja proti različnim rodovom in narodnostim ali pa proti različnim sektam, ki jih v Perziji kar mrgoli. Sedanje homatije so pa čisto posebne vrste, dasi so naravna posledica komaj pred enim letom v Perziji uvedenega parlamentarnega sistema. Kakor znano, je v Perziji bil ministrski predsednik veliki vezir Ali Asgar Khan. Evropski listi so ga vsi hvalili. Prevzel je predsedstvo kabineta z izrečno željo in pogojeni, da bo vladal s parlamentom. Toda parlament v Perziji ie nekoliko podoben ruski dumi. Pač vlada v Perziji, tem starem središču azijat-ske kulture, prilično precej svobode in duševne zrelosti, politično izvežban in izšolan parlament bi ne bil ravno nemogoč. Vzlic temu vlada v Perziji popolna anarhija. Ne ministrstvo ne parlament nimata moči dovolj, da bi mogla izvesti svojo voljo. Zadnji čas so nastali spori med vlado in parlamentarnimi stran, kami, ker je vlada hotela v pokritje proračuna najeti posojila v inozemstvu, mesto da bi jih pri domačih bankah. Veliki vezir Asgar Khan jc liberalne prenapetneže, ki so hoteli Perzijo v enem dnevu izpremeniti, brzdal in prišel z njimi v konflikt. Medtem pa so uspevali v Perziji anarhisti, ki so se izšolali v sosednji Rusiji, Abbas Ali, ki je bival zadnji čas na ruski zemlji v Baku, je prišel v Teheran in po ruskem načinu velikega vezirja ustrelil, potem pa končal še sebe. Pravijo, da so z umorom v zvezi radikalni liberalci. Bodi temu kakor hoče, v tem tiči velika nevarnost za Perzijo. V Rusiji so mogoče take razmere, kajti velikansko carstvo lahko še dolgo prenese popolno notranjepolitično anarhijo, Perzija pa ne. ker je vojaško slaba in financielno čisto od Rusije in Angleške odvisna. In tako utegne Per- »Zagotavljam vas, da sem jaz samo na obisku pri svojem prijatelju Sir Henryju in ne potrebujem nikake pomoči.« »Izvrstno,« je rekel Stapleton. »Popolnoma prav imate, da ste previdni in da molčite. Dali ste mi za mojo, kakor čutim, neod-pustljivo vsiljivost, zaslužen ukor; obljubim vam, da te stvari ne bodem več omenil.« Prišla sva do mesta, kjer se je odcepila < zka, s travo poraščena steza od ceste in se je vijugala kakor kača po močvirju. Na desni se .ic dvigal strm. s skalami posejan bolni, kjer so v davnih časih lomili kamen, kar jc spričevala globoka jama. Proti nama obrnjena stran je bila temna skalnata stena, iz katere razpok in ndrtin je kimalo robidovje in praprotje. Nekoliko oddaljen je plaval na nebu kakor velikansko pero siv oblak sem-intja. »Mal sprehod po tej močvirski stezi naju pripelje v Merripit House,« je rekel Stapleton. »Ce imate morda urico odveč, bi me jako veselilo, če bi vas mogel seznaniti s svojo sestro.« Prva moja misel je bila. da jc moj prostor pravzaprav ob strani Sir Henryjevi. Nato sem sc pa spomnil na kup papirja in računov, s katerimi je bila pokrita njegova miza. Vedel sem, da mu pri urejevanju ne morem prav nič pomagati. In Holmes mi je izrečno naročil, naj proučavam sosede na močvirju. Sprejel sem torej Stapletonovo povabilo in šla sva po ozki poti. »Čudovita pokrajina je to močvirje!« jc rekel in pogled mu je spiaval čez dolge zelene valove holmov z njihovimi fantastičnimi granitnimi venci. »Močvirja se človek ni- / zija postati drugi Maroko za osvojilne namene Rusije iu Angleške. Peterburg, 3. sept. Semkaj dohajajo iz Perzije poročila, da je položaj v celi Perziji zelo opasen. Boje sc trajnih nemirov. RUSIJA. Knez Ferdinand. — Vseruski cerkveni zbor. StoIypin. P eter b u r g, 3. sept. Dvajsetletni vladarski jubilej bolgarskega kneza so tukajšnji vodilni listi skoroda ignorirali. Nobenega uvodnega članka niso o njem napisali, samo brzojavko carjevo na kneza so priobčili. Izjemo jc delalo le »Birževiia Vjedomosti«, ki v uvodnem članku zagotavlja, da je knez Ferdinand vsled svoic zmerne politike glede na Makedonijo zelo popularen (!) vladar. Toda ta judovsko-ruski borzni list nc izraža mnenja pravili Rusov in odločilnih krogov. Ti se za kneza Ferdinanda menijo toliko kot za lanski sneg. Ni pa knez Ferdinand sam vsega tega kriv, kajti, kdo more zameriti Bolgarom, ako od Rusije ne pričakujejo več osvoboditve balkanskih kristjanov. Kdaj se skliče tako zaželjeni vseruski cerkveni zbor, ni šc nič znano. Poluradno se izjavlja, da se bo počakalo, kako izpadejo volitve v tretjo dumo in kakšna bo ta duma, kajti ako bode v njej zopet prevladovala opozicija, ne bo moč izvesti sklepov cerkvenega zbora. Ta razlog je pa ničvreden. Duma sklepov koncila ne bo ovirala, kajti ne bo se obravnavalo o stvareh, ki spadajo v kompetenco dume — izvzemši izboljšanje gmotnega položaja duhovščine — ampak o višjih zadevah. In ravno zato se »sveti sinod« boji, da ne bi se na vseruskem cerkvenem zboru zlomila posvetna premoč škofov in da ne bi se vnel boj posvetne duhovščine proti menihom. Vlada pa se vserus-kega cerkvenega zbora tudi boji. — Stolypin .ie vnovič prekršil ustavo. S pomočjo carskega ukaza je meniničtebinič podaljšal od leta 1886. sem obstoječo postavo o stalnem zased-netn stanju, ki to leto poteče. To pa se po novi ruski oktoberski ustavi zamore storiti le s privoljenjem dume in državnega sveta. Ako pa duma ne zboruje, more vlada na svojo odgovornost take postave, katerih rok poteče, podaljšati, mora pa po sklicanju dume dumi predložiti svoj odlok v potrjenje. Toda Sto-lypinovo glasilo »Rossija« trdi, da podaljšanje obstoječih postav ni noben postavodajavni čin in ne potrebuje poznejšega odobrenja dume. Torej nov konflikt s prihodnjo dumo. ZAROKA V RUSKI CARSKI RODBINI. Peterburg, 3. sept. Veliki knez Nikolaj, carjev brat, se je zaročil s hčerko angleškega kralia. POOROM V ODESI. Odesa, 3. sept. Včeraj je tu »Zveza pravih ruskih ljudi« vprizorila pogrom, ljudi po cesti pretepala in jih več ustrelila. Trgovine so zaprte, med ljudstvo pa vlada panika. »Črne stotnije« na ta način maščujejo umore, ki jih revolucionarci izvršujejo nad policaji. Ranjeni in ustreljeni so povečini Judje. MILIJONARJEVA HIŠA RAZRUŠENA. Cikago, 3. sept. Palača milijonarja Palse je z dinamitom popolnoma razrušena. Palse jc bil prej šerif in je posebno zasledoval skrivne igralnice. Dnevne novice. + Predsednik vojnega odseka g. poslanec Pogačnik je danes zjutraj brzojavil vojnemu ministru Schonaichu v Celovec: »Z ozirom na dosedanje naporne vaje in na skrajno neugodno vreme prosim Vašo prevzviše-nost, vplivati na to, da se nadaljni manevri odpovedo, da se preprečijo večje nesreče in bolezni.« -i- Vab lo ua občni zbor »Slomškove zveze«, ki se bo vršil v soboto, dne 7. septembra ob polu 10. uri dopoldne v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Nekai misli o našem gmotnem stanju. (Nadučitelj Štefan Primožič.) 3. Socialno delovanje učiteljice. (Gdčna. učiteljica Mira koli ne naveliča. Ne verjamete, kake čudovite skrivnosti skriva. Tako širno jc, tako pusto, pa tako skrivnostno.« »Vi ga gotovo dobro poznate?« »Šele dve leti sem tu. V očeh domačinov sem še vedno novinec. Prišla sva s sestro kmalu nato, ko se jc naselil tu Sir Charles. Svojim nagnjenjem sledeč sem preiskal vsak košček močvirja in mislim, da je malo ljudij tod okoli, ki bi ga tako dobro poznali, kakor jaz.«« »Ali sc je tako težko spoznati na močvirju ?«« »Jako težko. Glejte na primer to veliko ravan proti severu, iz katere sc dvigajo one vspetosti s tako čudnimi oblikami. Ali opazite na njej kaj nenavadnega?« »Bil bi izvrsten prostor za dirko.« »Popolnoma naravno je, da tako mislite in to mnenje je doslej že marsikoga veljalo življenje. Ali opazite svctlozelenc lise, s katerimi jc ravan gosto posejana?« »Da, zdi sc mi, da so rodovitnejše, nego ostala zemlia.« Stapleton se je zasmejal in je vskliknil: »To jc veliko Grimpersko močvirje. Le ena napačna stopinja je za ljudi in živali smrt. Prccej dolgo sem videl moleti glavo včeraj iz grezi, konečno ga jc pa vendar pogoltnilo močvirje. Nič več se ni prikazal iz njega. Celo v suhem letnem času ic nevarno iti čez močvirje, sedaj po jesenskem deževju jc pa naravnost strašen kraj. Kliub temu pa pridem tudi v najskritejši kotiček in sc vrnem živ in zdrav. Za Boga, tu je zopet en nesrečen konjiček v grrzi!« Nekai rjavega se je kotalo in premeta- Regali.) 4. Krščanska vzgoja. (Nadučitelj Julij Slapšak.) 5. Etika iu moderna šola. (Profesor Ev gen Jarc.) 6. Birokratizem v šoli. (Nadučitelj Štrukelj.) 7. Naša stanovska politika na Kranjskem. (Učitelj Fr. Jaklič.) 8. Odborovo poročilo. 9. Volitve. 10. Slučajnosti. V Dobre-poljah, dne 20. avgusta 1907. Za »Slomškovo zvezo«: Fr. Jaklič, t. č. predsednik. Vabila na občni zbor »Slomškove zveze« so pošla. Gospodje in gospodične, ki jih niso prejeli, naj blagovolijo oprostiti. Vabiio se tem potom. -I Žrtve letošnjih vojaških vaj. Državno-zborski poslanec dr. Hoffmann von VVellen-hof objavlja v »Grazer Tagblatt« pismo, kjer pravi, da dobiva pisma iz maneverskega okrožja, ki vsa soglašajo v tem, da vojaki nimajo zadostne hrane, nobenega pravega počitka iu da se vzlic tetmi brezobzirno koraka dalje, tako da ni samo vojaštvo ogorčeno, ampak tudi častniki brez izjeme Vojno ministrstvo — piše Hoffmann — ni smatralo za vredno odpisati niti meni, niti poslancu Ein-spinnerju, ki sva za voiake intervenirala, nasprotno pa sem izvedel, da je ogrski honved-ski minister takoj ko so došle pritožbe, kako trpijo vojaki pri vajah v Osjeku, takoj odredil, da se imajo vaje omejiti, z vojaki pa človeško po predpisih ravnati. Hoffniann nato konča z zatrditvijo, da bo storil odločno vse korake, da se kaznuje krivce, ki na la način zagrenijo ljudstvu vojaško službo. — Iz Dunajskega Novega mesta se poroča, da so ondi umrli trije vojaki vsled solnčaricc. Polk v Kassel-dorfu je tudi izgubil štiri može. Pri vajah dunajskega domobranskega polka ie umrl en mož. — V ogrskem državnem zboru bodo poslanci zaradi nezgod pri letošnjih vajah na Ogrskem interpelirali. Honvedski minister je že odredil omejitev vaj. + Neverjetna vest. »W. Allg. Ztg.« poroča iz maneverskega okrožja, da je neki topniški poročnik zapovedal, da se nekega top-ničaria, ki je po nesreči prevrnil municijski voz, pri čemer je bil ranjen konj, priveže. Topničarja so na nogah in rokah privezali iu z vrvjo vzdignili na drevo, kjer je tako visel eno uro. Kmetje so ga opazili, se podali k majorju in tako protestirali, da so morali vojaka odvezati. — Poročilo je nekoliko neverjetno, ker jc preživinsko in privezovanje od nekaj let sem odpravljeno. + »Razpor« med nemškimi1 katoličan'. Ker »Narodovi« uredniki v svoji popolni ne-informiranosti zaradi teološkega spora Schell-Commer v svojih težkih antiklerikalnih sanjah blebečejo, da se je med nemškimi katoličani na katoliškem shodu v Wiirzburgu pojavil »razdor«, bodi tu citirano, kaj o tem piše glasilo največjega sedanjega nasprotnika katoliškega ccntra na političnem polju, državnega kanclerja Biilowa, »Norddeutsche Ali-gemeinc Zeitung«, ki je tudi izmed vseh nemških listov najbolje informirana. V nasprotju s siromaškimi prizori v Stuttgartu, kjer se je pokazala popolna needinost in razkol, je katoliški shod v Wiirzbtirgu pokazal značaj im-pozantnosti in velikanske navdušenosti, ki veže množico z duhovniki in laiki ter laike in duhovnike med seboj . . . Spor zaradi Schei-la je ostal v ozadju, kontroverze so ostale abstraktne in niso tangirale katoličanov. Stališča papeštva ta kontroverza ni nič razmajala. Nikoli se ni še papeštvo tako povzdigovalo kakor ravno na tem katoliškem shodu. — Ravnotako pišejo domala vsi nemški liberalni in protestantovski listi. Izjemo delata le »Simplicissimus« in »Narod«. Mi ju v njihovih sladkih iluzijah gotovo nočemo motiti. + Zahvala svobodomislecev svojemu generalu. Ubogi Aškerc, hauptheretik »Svobodne misli«! Zdaj mu je še glasilo »svobodomislecev« — takozvane socialno-demokraške »inteligence«, dalo brco. »Naši zapiski« pravijo o drugi izdaji Kettejevih pesmi: »Aškerčev življenjepis Kettejev tudi to. kakor je že prvo izdajo, nekoliko kazi. Iu le preveč se čuti, da ga hoče gledati nekoliko z višine, kar sc uredniku Kettejevih poezij prav nič nc poda«. Aškerc, ali so te kdaj »rimski klerikalci« in vsi inkvizitorji, kar jih hodi po Slovenskem z gorečimi poleni v rokah, tako počili? Pojdi valo v smrtnem strahu kvišku in strašen krik .ie odmeval čez močvirje. Mene je spreletela mrzla groza, ali moj spremljevalec jc imel krepkejše živcc. »Končano je!« je rekel. »Močarina ga je požrla.. Dva v dveh dneh in morda še mnogo več, kajti ob suhem vremenu dirjajo vedno po barju in ne znajo razlikovati trdnih tal od grezij, dokler jih ne požre močarina. Nevaren kraj to Grimpensko močvirje!« »In vi pravite, da si upate čez?« »Da ena ali dve stezi sta, po katerih lahko hodi zelo spreten človek. Jaz sem ju odril.« »Ali čemu vendar hodite po tako nevarnih tleh?« »I no; ali vidite one holme tam zadaj? To so pravi otoki, ki so že leta iu leta krog in krog oklenjeni z močvirjem. Tam dobi naj-redkejše rastline in najnenavadnejše metulje, kdor zna priti tja.« »Bom pa še jaz enkrat poskusil srečo.« Ves osupnel me jc pogledal in zaklical: »Za božjo voljo, ne mislite na kaj takega! Vaša kri bi prišla nad mojo glavo! Zagotavljani vas, da ne bi imeli najmanjšega upanja, da bi sc vrnili živi. Šc jaz sc komaj vrnem, ki sem si zapomnil več znakov, ki sc dajo zelo težko opisati. »Halo!« sem zaklical jaz. »Kaj je pa to?« Globok, zategnjen, nepopisno tužen stok jc priplaval čez močvirje do naju. Napolnil jc vse ozračje, a vendar je bilo težko reči, od kod jc prihajal. Spočetka .ie bil kakor enolično cviljenje, nato jc narastel do groznega rjovenja in je zopet počasi pade! do melanholičnega, tresočega cviljenja. Stapleton me v Prago, Aškerc, in pripoveduj, da so »klerikalci« boljši kakor svobodomisleci! Spremembe v frančiškanski provinciji. Ljubljana: P.Aleksander Vav-potič, organist, P. Dominik Naber-nik, subsidiarij, P. Benvenut Winkler, kaplan. - Sveta gora: P.Marijan Širca, vikarij. — Novomesto: P. Hubert Marovt, P. Pavel Potočnik, učitelja. — Kamnik: P. Ananija Vračko, P. Ar h angel j Appej, katehet.— Pazin: P. S i g -mundZega, P. Oto Kocjan — Na-zaret: P. Klemeni Grampovčan, vikarij, P. Fruktuoz Frank, pomožni učitelj. — Brežice: P. Emerik Lander-gott, vikarij in magister novincev, P. Ful-gencij Frafela, P. Bernard Jamar. — Gorica: P. Adolf Čadež, P. V i n -cencij Kunstel, lektorja gimnazije, P. Ferdinand Zajec, organist, P. L e o -nard Kalac. — Maribor: P. Mar i j of i I Holeček, kaplan. — Sv. Trojica: Pater Elekt Hamler, vikarij in kaplan, Pater Krizostom \Vester, P. Efrem Feinig, P. Krizogon Tischler. — Brezje P. Hieronim Knoblehar, P. Teofil Zajec. — Za Vič so odločeni: P. Avguštin Čampa, superijor in župni upravitelj, P. Kajetan Kogej, katehet, P. Teodor Tavčar, kaplan. — V Kajiro kot misijonar: P. Evgen Stane t. Iz tržaške škofije se nam piše 3. septembra 1907. Za peto obletnico škofovanja tržaškega škofa eksc. Nagla, si je neki njegov nasprotnik privoščil veselje, mu dati brco v „Slov. Narodu" štev. 1039. Pogreva vsa obrekovanja in natolcevanja, nanizana v teh letih v raznih škofu sovražnih listih, dasi so bila ponovljeno vsa ovržena, in je bilo ravno nasprotno s fakti dokazano. Zato jih ne bom zopet zavračeval; saj je zastonj govoriti njemu, ki neče slišati. No, v tem dopisu pa k znanim napadom proti škofu dodaje še nekaj novih. Pravi, da vsi verniki, brez razlike narodnosti in vsa duhovščina, so proti Naglu. - To ni res, in je razža-Ijivo za ljudstvo in duhovščino.- — Nasprotno si je škof s svojo gorečnostjo za čast božjo, za versko in moralno izobrazbo pri ljudstvu sploh in še posebno pri učeči se mladini, s svojo skrbjo za podložno mu duhovščino glede duševne izobrazbe in še izrečno glede materielnega stanja stekel spoštovanje in ljubezen vseh trezno mislečih vernikov in duhovnikov — izvzemši nekaterih, ki mu dosledno (ali krivično) nasprotujejo, ker je rojen Nemec, in par zagrizenih nasprotnikov iz osebnih ozirov. Skrajno zlobno je od dopisnika, da navaja neke frivolne besede neimenovanega tržaškega lista, ki bi jih bil izbleknil ob času volitev proti škofu,. da bi zamazal čisti njegov značaj. Tako delajo le hudobni obrekovalci. Smešna je končna opazka glede nadškofa na Dunaju ; saj menda dopisnik ,.Narodov" ne sedi v zboru onih, ki odločujejo o dunajski mitri. Tak dopis pač ne bo omajal našega spoštovanja do našega vladike, pač nas mora spodbujati, da se zedinimo in da vsi skupaj delamo za resnični moralni in gmotni napredek tržaškega ljudstva! Duhovske izpremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Kamna Gorica je podeljena č. g. Šimnu Ažman, župniku na Studencu pri Krškem. — Premeščen je č. g. Anton Skubic, kaplan v Ribnici na Vrhniko, č. g. Andrej Orehek. kaplan v Knežaku, v Ribnico. Za župnega upravitelja v Rovte nad Logatcem pride č. g. Matej Sušnik, kaplan na Vrhniki. Slovenski socialni demokrati v Pulju so se zbrali preteklo nedeljo na skupno posvetovanje. Predsednika sta bila Pire in Zlo- je gledal z nekakim čudnim izrazom in je rekel: »Čudovit kraj. to močvirje!« »Ali kaj je to?« »Knietsko ljudstvo pravi, da baskervillski pes tuli po plenu. Slišal sem doslej ta glas enkrat ali dvakrat, a nikdar tako glasno.« Zazeblo me je v srcu od nekakega strahu, oziral sem se krog sebe ua velikansko, z zelenimi lisami pokrito ravnino. Nič se ni ganilo na širni plošči, razen nekaj krokarjev, ki so se vsedli z glasnim vriščem na pečine za nama. »Vi ste znanstveno izobražen mož,« sem rekel. »Vi vendar ne verujete v tako beda-stočo? Kaj je po vašem mnenju vzrok tega čudnega glasu?« »Grezi povzročajo včasih čudne glasove. To pride od vdirajočega se blata, ali od naraščajoče vode ali kaj drugega podobnega.« »Ne, nc, to jc bil glas živega bitja.« »No. lahko mogoče, Ali ste že slišali rjoveti bobnarico?« »Ne, še nikoli!« »Ptica je zdaj na Angleškem zelo redka, skoro izumrla; ali na močvirju je vse mogoče. Da. prav nič bi sc ne čudil, če bi se dalo dognati, da jc bil ta glas, ki sva ga pravkar slišala krik zadnje bobnarice.« »Še nikdar v življenju nisem slišal kaj tako čudovitega, tako strahotnega in pošastnega!« »Da, prav čudna pokrajina jc to! Poglejte ono vrsto gričkov tam! Kaj opazite?« Vse strmo pobočje jc bilo pokrito z najmanj dvajsetimi okroglimi sivimi stavbami iz kamenja. (Dalje). bec. Govoril pa je Pečov, ki je povdarjal pomen socialističnega gibanja v očigled .nevednosti, v kateri držijo vklenjene delavce slovenski nacionalisti" ter označil za potrebno akcijo za volivno reformo istrskega deželnega zbora. Govorila sta tudi še Ha-ramin in Jelič. Zborovanje se je končalo s klicem: „Živio internacionalni socializem!" — „Malena je četa, ali hrabra". Shod vseh furlanskih županov se vrši tekom tega tedna v Gradiški, kjer bosta državnozborska poslanca dr. Faidutti in dr. Bugatto poročala o parlamentarnem položaju. — 40Ietnlca meščanske garde v Krškem. C. kr. priv. meščanska garda v Krškem obhaja dne 14. in 15. kimovca 1907 401etnico blagoslovljenja svoje zastave, koji kumica je bila preblagorodna gospa Josi-pina Hotschevar. — Spored: 14. kimovca : 1. ob 8. uri 30 m. zvečer mirozov in ba-kljada z godbo; 2. serenada pri kumici pre-blagorodnej gospej Josipini Hotschevar. 15. kimovca: 1. ob 5. uri 30 minut zjutraj budnica z godbo, 2. ob 11. uri dopoldne slovesna sv. maša v župnijski cerkvi, 3 ob 1 uri popoldne banket v gostilni pri Gre-goriču, 4. ob 4. uri popoldne koncert na vrtu g. Gregoriča. Pri slavnosti svira godba c. in kr. pešpolka štev. 16 iz Zagreba. — Vstopnina: h koncertu 1 K za osebo, častni člani, člani, njih rodbine in po teh vpeljani gostje imajo prost vstop. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Poveljništvo. — Ponarejeni bankovci. V Novem mestu in okolici krožijo jako fino ponarejeni bankovci po 20 kron. Težko jih je na prvi pogled ločiti od pravih. Barva je nekoliko temnejša in črte pri podobah so krepkejše. Treba je torej silno pazljiv biti. Bati se je že zdaj velike škode — Suša in vročina v novomeškem okraju še vedno traja. Otave, fižola, krompirja, itd. bo jako malo; kar se ne posuši, prezgodaj dozori. Grozdje v od toče poškodovanih vinogradih se je posušilo in odpadlo, ker trta nima moči. Zginil je torej tudi zadnji up na malenkostno trgatev v takih vinogradih. Prav so imeli stari vinogradniki, ko so trdili takoj, da je toča kar ,gladko" pobila. — V Mirni peči, bo v nedeljo slovesno vmeščen novoimenovani župnik častiti gosp. Anton Z o r č. — Stroge policijske odredbe. Znano je našim čitateljem. kako umazano gonjo so pričeli laški socialni demokratje proti katoliški duhovščini. Vse pošteno časopisje se zgraža nad tem lopovstvom, ki jo je vprizorila socialna demokracija. Konečno se je zganila tudi policija. Policijski prefekt v Rimu je izdal na vse komisarijate posebne okrožnice, v katerih naznanja, da se ne bo več napad ali sramotenje na kakega duhovnika kaznoval po § 458, temuč po § 142, ki določa zapor od 3—30 mesecev. Tako je prav, sedaj bo vendar konec nesramne gonje. Take odredbe bi bile po-^ trebne tudi za naše liberalne in socialistične časnikarske hijene. — Nesreča pri zgradbi nove župne cerkve v Prečlni. Piše se nam: Zgradba nove župne cerkve v Prečini je v najlepšim redu napredovala, ter je bila brez vsake najmanjše nezgode do viška, glavnega venca dozidana. Na to smo začeli vlagali glavni venec, ki obstoji iz betonskih kamnov, težkih do 400 kil. — Mnogo teh kamnov smo vložili prav lahko, ker to delo vkljub temu, da so tako težki, ni prav nič nevarno , ker so kamni po cerkvenem zidu položeni. — Vendar se je pa 2. t. m. popoldne radi neprevidnosti zgodila velika nesreča takole: Od jutra sta vlagala ta kamen dva zidarja Josip Feit in Franc Spa-capan, oba goriška delavca iz RenČ. Medtem delom je naročil Spacapan piva in kruha za južino, in ko mu je oboje delavka Marija Picelj prinesla, je lahkomišljeno delo popustil, ter počenil na oder, in zraven njega delavka, ter hotel začeti južinati. Feit je mislil, da Spacapan drži kamen, je kamen omahnil, katerega je on na drugem koncu uravnaval. Kamen je padel z zidu na oder, ter predrl dva nova ploha debela 5 cm in močno novo gredo, ki plohe nosi za oder. Kamen je telebnil na zemljo, in za njim sta padla tudi zidar Spacapan ter delavka M. Picelj. Prvi se je ubil, druga se se je precej poškodovala, vender je mnogo upanja, da kmalu okreva. Feit pa se je trdno oprijel zidu in se obržal nepoškodovan na odru. Spacapan je tedaj ponesrečil se samo po svoji iahkomišljenosti in neprevidnosti, ker ni imel skrbi za svoje delo, ampak za druge reči. — Z Brezij. Mej slavnostjo kronanja podobe bi. Device Marije 1. septembra je bilo najdenih nekaj denarnic in žepnih ur, ter oddanih v zakristiji na Brezjah. Veleč, gg. duh. pastirji naj blagovolijo oznaniti prihodnjo nedeljo, naj se lastniki prijavijo pri predstojništvu svetišča na Brezjah, pošta Radoljica, ustmeno ali pismeno. Predstoj-ništvo svetišča. Umrla je na Brezjah dne 3. septembra zvečer lepo previdena Elizabeta Skrl iz Kleč št. 6 pri Ježici, stara 4/ let in je biia že od svojega 16. leta sem bolelnia. Predavanje v Idriji Katoliško politično društvo priredi v četrtek, 5. t. m. ob polu 9. zvečer v dvorani g. Didiča predavanje Član »Slov. Dij. Zveze«. M. Božič bode govoril o temi: Katere šole imamo v Avstriji. Slovenske pesmi v Trstu — prepovedane? Poroča se nam: Slovencem, zbranim v gostilni »pri Dalmatincu« v Trstu je policija prepovedala, prepevati slovenske pesmi z razlogom, da slovenske pesmi razdražijo in razburijo Italijane. Slovenci so protestirali, nakar so se potem mirno razšli. To je pa že višek škandala! O vročinski bolezni ali legarju priob-čuje v »Dom in Svetu« gospod dr. Ivan Plečnik strokovnjaški spis, v katerem pravi med drugim: Po nekaterih telesnih duplinah, ki niso prepojene s krvjo, se ohranijo živi legarievi bacili tudi po več let; najti jih je posebno v žolčnem mehurju: z žolčem prehajajo v črevo, odtod zopet na prosto: v stranišča, na polje, na travnike; odpadki polni legarjevih bacilov onesnažijo živila, perilo in prehajajo po teh v zdrave ljudi. Po legarju se izpremeni črevesna sluznica tako, da se bacili legarjevi ne morejo več v njej naseliti, in ie torej umevno, da nosilci bacilov (Bazillentrager). ki so žc preboleli legar, nimajo nikakih bolestnih znakov in so vobče zdravi. Takih trajnih nosilcev legarjevih bacilov je približno 2—15 odstotkov onih, ki so bolehali na legarju in so ozdraveli. Kako važna, so vsa navedena dejstva bomo videli takoi. Odkod in kako prehajajo ti parasiti v človeško telo? Teoretično premišljati, kako so se iz pradob do nas bolezni širile, ni drugega kakor prazno slamo mlatiti, dobiš samo neporaben drobiž. Nam zadošča, da vemo, da so bile žc pred nami legarjeve epidemije. Te epidemije so zapustile 2—5 odstotkov trajnih nosilcev legarjevih bacilov. Odpadki teh trajnih nosilcev prehajajo v vodnjake, v vodovode: tam se poninože in prehajajo z vodo v zdrava telesa; tako nastanejo naenkrat velike epidemije. Mislimo si pa drug slučaj: nosilec legarjevih bacilov pride za dva do tri dni v hotel. Ondi mu urno opero perilo, perica si onesnaži pri tem roke, z nesnažnimi rokami poje kruh svoje južine — čez par dni oboli na legarju; če jo o pravem času izolirajo, ne zboli nihče drugi na legarju — to so na prvi pogled mistični slučaji: kjer ni bilo nikdar prej legarja. se prikaže legar, samo en človek oboli, in ta človek, ki že leta in leta ni bil v tujini, ki ni imel prilike infi-cirati se v krajih, kjer je legar epidemičen. Ker je nastopil legar ravnokar epidemično v Postojni, dostavliamo tu sledečo opazko. Cisto brez dvojbe vlada po postojinskem okraju legar le vsled trajnih nosilcev legarjevih bacilov; ko bi v Postojni napravili stranišča količkaj higijenično in bi si vsak roke umil, ko pride s stranišča, in bi skrbeli, da se vse perilo prekuha: — same najelementarnejše higi-jenične zahteve —, pa bi legar enkrat za vselej izginil. — Italijanski podkonzul v Trstu je bil res 1. t. m. zvečer s kamni napaden, ko se je na avtomobilu vračal iz Opčinc po Via Cologna v mesto. Ni pa res, da bi ga bili Slovenci napadli, kakor pravi poslanec Barzilai v svoji interpelaciji na ministra Tittonija, ampak zdi se, da je kamenje metala izvestna tržaška mularija, ki najbrž niti vedela ni, da v avtomobilu sedi podkonzul. Zadnji čas se sploh izvestni krogi zopet bavijo s sistematičnim avstrijsko-italijanskim hujskanjem, gotovo nc v svojo korist. — Lova v Kamniških planinah se, kakor čujemo, kneginja Elizabeta Windischgraetz ne udeleži. — Častnikova predrznost. V Kobaridu je povodom Pagliaruzzijeve slavnosti pred celo konipanijo stotnik Otto Schreyer kruto raz-žalil Slovence, češ, da slavnost prireja »Win-disehe Bagage«. Za to kruto žaljenje predrznega častnika moramo dobiti zadoščenje! — Občina Kobarid in okoliške občine, na noge! -I- Japonska eskadra priplove v Trst dne 5. t. m. in ostane ondi do 12. — Srela je ubila v soboto popoldne v Vipolžah posestnika Jašniča. ko je na njivi sejal deteljo. Ko ga zvečer ni bilo domov, so ga šli iskat in ga našli na njivi ubitega. Strela v Gorici. V soboto popoldne je v Gorici med nevihto in nalivom hudo treskalo. Na Attemsovi palači jc strela odbila glavo, možu, ki je stal na strehi. Kos glave je padel na dežnik neke mimo idoče gospice ter jo ranil na roki. K sreči pa je bil mož — kamenit. — Truplo nekega natakarja, Umbcrta Schcbata so našli na Občinah gnijoče v neki globini. Obdukcija je dokazala, da je revež, ki je najbrž iz Trsta šel na Opčinc iskat dela, vsled slabosti padel v globino, kjer je brez pomoči umrl. — Nove telefonske pristojbine bodo v kratkem objavljene. —Cena mesu v Gorici se morda zniža. Na municipij so bili povabljeni vsi mesarji, da se tam kaj ukrene glede cene mesa. Izjavili so, da za sedaj nc morejo storiti nič, hočejo pa počakati dvs prihodnja živinska trga, da se spoznajo stalne cene mesa na trgu. Potem municipij zopet skliče mesarje. — V občinski mesnici, katero ima mesar Illicher, so znižali ceno govejemu mesu prve in druge vrste za. 8 vinarjev pri kilogramu. + Ameriška eskadra priplove na obisk v Pulj dne 15. t. m. — Za 10-letno zvesto službovanje jc dobil g. Jožef Kastelic v Zagorju ob Savi častno svetinjo. Železniška nesreča. Na novootvorjenej progi Karlovec—Virginmost sc jc včeraj prevrnil vlak, obstoječ iz 10 vozov. Lokomotiva s prvima dvema vozovoma se jc odtrgala ter dirjala naprej, ostali pa so ležali prevrnjeni na zemlji. Železniški uslužbenci so več ali manj težko poškodovani, vendar ni nikake nevarnosti za uliti življenje. Popotniki so v strahu skakali skozi okna, ponesrečil se vendar nihče ni. Samoumor. V Osjeku se je ustrelil redar v pokoju Mesarič. Vzrok ie prepir v družini. — Vojaške vaie v južni Dalmaciji so radi pomanjkanja vode prekinjene. Vojaki se vračajo v svoja stanovališča. — Tifus v Sarajevu. V sarajevski gami-ziji je 38 na tifusu obolelih vojakov. Pet vojakov je umrlo. — Vžigalice podražene. Avstrijske tovarne vžigalic so s 1. septembrom cene vžigalic nekoliko podražile, obljubljajo pa, da v kratkem vžigalice še bolj podraže. — Umrl je v Loki pri Mengšu g. Franc Kralj, posestnik, Žagar iu mlinar. N. v m. p.! Železničarji. Uslužbenci severozahodne železnice groze s pasivnim odporom, ako uprava železnice do 15. t. m. ne ugodi njihovim zahtevam. Čuje se, da Južna železnica opušča svoje dosedanje stališče, ki je vse zahteve uslužbencev odklanjalo. Štajerske novice. š Gornji grad. V nedeljo, dne 1. septembra je bil ustanovni zbor bralnega društva. Na stotine ljudi se je zbralo, ki so s pravim zanimanjem poslušali državnega poslanca dr. Antona Korošca, ki nam je razložil pomen bralnih in izobraževalnih društev. Izobrazba je dandanes neobhodno potrebna vsem stanovom, naj se tudi kmet predvsem strokovno izobrazi, naš kmet mora vedeti, kako napredujejo njegovi stanovski tovariš po drugih deželah, mora vedeti, kakih sredstev se poslužujejo kmetje podrugod, da proizvajajo kolikor največ pridelkov iz zemlje in to s kolikor mogoče majhnimi stroški, mora se zanimati za ceno živine, žita itd. To je samoiz-obrazba, sredstvo pa, da se doseže taka izobrazba so tudi bralna društva. Tu naj bo vaše ognjišče, okoli katerega se boste zbirali. Odbor se je izvolil sledeči: g. dekan Fr. Dovnik, predsednik; Krajnc Anton, podpredsednik; Anton Berk, tajnik; Jan. Trepel, blagajnik; Anton Ribič, knjižničar; Jošt Fr., Pojškruh Jož., odbornika. Kmalu začne društvo svoje delovanje. Za bralno sobo je preč. vzv. ljub. knezoškof prepustil veliko strešno sobo v gradu. š Umrla je v Selnici gospa Elizabeta Gartner rojena VVerdnig, stara 82 let. — V Mariboru je umrla hišna posestnica gospa Barbara Pichler. š Ker ga je sin pretepel, se je obesil. V Gerečju sta 22. marca t. 1. prišla Anton Metli-čar in njegov oče Jurij Metličar, oba iz ptujske okolice. Oče se je tako napil, da ni mogel več stati na nogah. Tudi precej opiti sin je očeta z nogami v glavo osuval in ga pustil ležati. Štiri dni pozneje se ie Jurij Metličan v svojem hlevu obesil. Našli so ga mrtvega. Sin je te dni dobil pred mariborskim sodiščem radi težke telesne poškodbe svojega očeta tri mesece zapora. š Radi pravde umor. Iz Ponikve poročajo nemškim listom: Posestnik Anton Lan je bil od svojih sosedov Martina Korošca in Mat. Ribiča, s katerima je imel pravdo, umorjen. Korošec in Ribič sta v pravdi podlegla. š Odlikovanje. Sodni sluga sodišča na Vranskem, g. Ivan Gaber, je dobil za 40-letno zvesto službovanje častno svetinjo. Ljubljanske novice. lj Iz odborove seje ljubljanskega telovadnega odseka. Vsled vedno naraščajočega števila telovadcev je bil odbor primoran ločiti telovadbo članstva od obrtnega naraščaja. Za jesenski in zimski telovadni čas je vspored telovadnih ur sledeči: pondeljek — vaditeljski zbor; torek — člani, sreda — obrtni naraščaj, četrtek — člani, petek — starejši gospodje, sobota — ženske, nedelja popoludne — obrtni naraščaj. Ta vspored velja od prihodnjega četrtka Ljubljanski telovadni odsek je sklenil napraviti v svojih prostorih za člane čitalnico, belica" prične poslovati prihodnji četrtek. Novi člani se sprejemajo vsak torek in četrtek zvečer v telovadnici. Zglasiti se jim je pri odsekovem tajniku bratu Pucu. Obrtni naraščaj pa se sprejema vsako sredo zvečer in nedeljo popoldne po vaditelju naraščaj-ske telovadbe bratu Porenti. lj Zahvala. Vsled prevelike požrtvovalnosti in ljubeznjivosti, katero je pevsko društvo „L j u b 1 j a n a" izkazalo najinemu sinu oziroma bratu gospodu Slavoju Pola-šek-u posebno pa za krasen spomenik in pretresujoče petje — izrekava vsem, ki so količkaj pripomogli k slovesnemu odkritju tega spomenika — najsrčnejo zahvalo. Posebno pa se moram zahvaliti cenjenim damam za prekrasni venec s slov. trobojnico in pa g. predsedniku Šturmu za vznešen govor in ves njegov trud in požrtvovalnost ki jo je izkazal blagemu pokojniku sedaj in za časa njegove bolezni. Želeč pevskemu društvu »Ljubljana" najlepšo bodočnost, zahvaljujem se najsrčneje še enkrat vsem prijateljem in dobrotnikom pokojnikovim : Bog plačaj. V Ljubljani dne 4. septembra 1907. Marija Polašek, mati. Marija Lassbacher roj. Polašek, sestra. lj Cene premogu v Ljubljani. Kakor nam Zadruga premogotržcev poroča, stane sedaj trbovljski kosovni premog na cele voze po K 140 vreča po 50 kg. Na 20 vreč skupaj po K 146 in na drobno ter potom havziranja po K 150. Cena K 140 se opravičuje s podraženjem na premogu in želez-nični voznini. Ceno po K 1*46 in K 150 pa opravičujejo premogotržci s tem, da imajo s prodajo na drobno več stroškov, da so davki, cene klaji, delavcev in popravila orodja itd. vedno dražja, da ne dobivajo redno premoga, in da imajo na prahu in kamenju vedno mnogo odpadkov. Premog, orehovnik trbovljski in dolenjski kosovnik, sta pa le neznatno podražena. lj Slovensko gledališče prične svoje predstave 1. oktobra z „Gospo Walevsko". Prva opereta bo Parmova iz nemščine prevedeni „Stammhalter". lj Skupaj zadela sta včeraj popoldne na Dolenjski cesti električni voz in voz hlapca Ignacije Vasa. Vas je peljal v mesto prazne sode, za njim je pa prišel električni voz, kateri je zadel v Vasovega. Vsled tega so se konji splašili in dirjali naprej, dokler nista zadela z vozom v nek kostanj. Oba voza, kakor tudi Vas sam, so le lahko poškodovani. V Ameriko. Dobro izurjeni katoliški organist, Slovenec, dobi službo kot orga-nist in cerkovnik; plača bi bila od začetka 50 dolarjev (240 K), štola pride mesečno na 10 do 15 dol. (48-72 K), k temu bi se pridobi|a služba kapelnika za „Sloven-sko godbo" istotam, končno bi si marljivi glasbenik prislužil še lepo svoto za poduk v igri na klavir, harmonij in gosli. Ponudbe naj se naslovijo natanko takole: Rev. L. F. Klopčič, Pastor — Calumet, Mih. Amerika. lj Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj v deželno bolnišnico 7 letnega Rudolfa Krušiča, katerega je neki hlapec povozil v Dalmatinovih ulicah. Deček se je baje zaletel v voz in padel potem pod kolesa. Zlomljeno ima levo roko. lj Kontrolni shodi domobrancev. Sporazumno z vojnim ministrstvom je odredilo domobransko ministrstvo, da tudi letos ne bo sicer običajnih kontrolnih shodov. Za rezervne častnike in kadete pa se vrše glavni raporti kakor druga leta. lj Dež. Včeraj popoludne je končno vendar začelo deževati, sicer je ta dež za otavo in nekatere poljske pridelke prepozen, vendar pa je za ostalo rast neprecenljive vrednosti. Vinogradi na Dolenjskem, ki so vsled dolgotrajne suše že nekoliko zaostali v razvoju baš zorečega grozdja, si bodo v zadnjem hipu opomogli. da smemo pričakovati najboljše kapljice. Pa tudi iz zdravstvenega stališča je ta dež koristen, ker bo poplahnil že dolgo suhe kanalske iztoke naše Ljubljane. lj Tatvini. Sprevodniku J. Š. je bilo v soboto zvečer v neki gostilni na Zabjaku iz žepa ukradenih 30 kron. — Zasebniku Jožefu Finž-garju je bil danes ukraden v stolni cerkvi črn dežnik. lj Prisiljenca pobegnila. Od dela na Ko-dclijevem sta pobegnila prisiljenca Gsollpoit-ner iz Steyra in Franc Lang, rodom iz Tirolskega. Odšla sta proti Golovcu. lj Seja veseličnega odseka „Ljub-Ijane" bo danes po pevski skušnji v dvorani „Slov. kršč. soc. zveze". PREOSNOVA MINISTRSTVA. Liberce 3. avg. „Deutsche Volks-zeitung" odreka krščanskim socialcem pri nameravani preosnovi ministrstva pravico do ministra, ker sta baje že zdaj dva ministra večalimenj krščanska socialca. Pač pa nemški agrarci kot najmočnejša nemška stranka upravičeno zahtevajo svojega moža v kabinetu. Marchet bo brezdvomno moral odstopiti, ker nima stranke, oziroma premajhno. Tudi trgovinski minister Fort ne more na svojem mestu ostati, ker ima v češki zvezi premalo zaslombe. Prade, nemški minister rojak pa da je pripravljen u-makniti se nemškemu resortnemu ministru agrarcu. Dunaj 3. avg. „Vaterland" poroča nekako poloficiozno, da se pred novim letom ministrstvo ne bo preosnovalo. Pred parlamentarno rešitvijo nagodbe da ni misliti na izpremembe v kabinetu. Dunaj. 3. avg. Kar se tiče odstopa nemškega ministra-rojaka Prade, pišejo skoro vsi nemškonacionalni listi, da se je Prade naveličal službe, ki je zelo nehvaležna kar se tiče izpolnitve nemških zahtev. Najbrž pa Prade hoče preje odstopiti, predno se sklene nagodba, ker baje utegne nagodba taka biti, da ni za vsakega ministra varno podpisati jo. Prade pa je odnekdaj zastopal z ozirom na nagodbo precej odločno proti-ogrsko stališče. Cerkveni letopis. Romarski shod na Trški gori. V nedeljo, 8. t. m. na praznik rojstva Marijnega bo na Trški gori pri Novem mestu vsakoletni romarski shod. Romarjev je vselej veliko, tudi iz Belokrajine in s Hrvaškega. Za dobre spovednike je skrbljeno. Božja služba bo v in zunaj cerkve. Tudi med osmino prihajajo procesije iz Novega mesta in sosednih župnij k Materi Božji na Trško goro. Cerkev so sezidaii menihi zatiški, ki so bili lastniki grajšČine „Weinhof"-„Cajnof". Graj-ščina je zdaj last g. veleposestnika in vele-tržca Karola Grma; v njej se nahaja še krasna kapelica. Novomeška procesija je bila zaobljubljena I. 1855., ko je tukaj razsajala kolera. Letos se bo vršila v torek, dne 10. t. m. Razne stvori. Žrtev nagle jeze. V Brnu je delavec .ložei Kučera vrgel v jezi svojega 11-letnega sina, ker je napravil slabo nalogo, z drugega nadstropja na dvorišče. Deček je smrtnonevarno ranjen. Očeta so aretirali. Delavski praznik v Newyorku se je predvčerajšnjim sijajno izvršil. 50.000 dclavcev z zastavami je manifestiralo po Newyorku. Rdeče zastave letos prvikrat niso dobile nikjer mesta in se niso smele razbiti. 200 stav-kujočih telegrafistini se je v avtomobilih pridružilo delavskemu sprevodu. Sv. oče je delavstvo brzojavno pozdravil. Dolgotrajni dvoboj. Iz Neaplja poročajo: V nekem gozdu pri Portici sta se dva gospoda dvobojevala s pištolami od 12. ure dopoldne do pol 4. ure popoldne. Oddala sta skupno 42 strelov. Ob pol 4. uri je enega duelantov konečno vendar le prasnila kroglia, nakar je bil dvoboj končan. Telefonska in iralam poročilo CESAR V CELOVCU. C e I o v e c , 4. septembra. Cesar se je danes pripeljal v Celovec. Odpeljal se je nato na pozorišče vojaških vaj SLOVENSKA ŠOLA V TRSTU. Trst. 4. septembra. »Lavoratore« piše ob priliki neke polemike s poslancem dr. Ry-barem, da je vlada že definitivno sklenila prevzeti v svojo upravo slovensko Ciril-Meto-dovo šolo pri sv. Jakobu. ITALIJANSKI GLAS O DEMONSTRACIJAH V TRSTU IN NA REKI. Ri m . 4. septembra. Glasilo ministrskega predsednika »Tribuna« označuje siovensko-italijanske demonstracije v Trstu in hrvaško-italijanske nemire na Reki za dogodke izključno lokalnega značaja. Smatra pa za potrebno, da avstrijska vlada nastopi proti Slovanom. ki s svojo akcijo po mnenju »Tribune« kompromitirajo ne samo svoje namene ampak tudi višje interese, kar treba na vsak način preprečiti. POMEMBNA IZJAVA O 1RIDENTI. B e r o I i n, 4. sept. Nemški državni pod-tajnik za zunanje zadeve von Tschirschky je neki deputaciji dejal, da ie »avstrijsko-ogrska vlada, obžalujoč iridentovske demonstracije na južnem T rolskem, obljubila nemški vladi, da bo krivce strogo kaznovala«. Italijanski listi se zaradi izraza »iridentovske« strašno hudujejo in vprašujejo, ali izraz res pohaja od avstrijske vladne strani al- ga je pa rabil samo Tschirschkv, ki ie seveda tudi vpilvna vladna oseba. VREME. Du n a j, 4. septembra. Meteorologična opazovalnica naznanja boljše vreme. VLAK GORI. B e r o 1 i n . 4. septembra. Brzovlak proti Strassburgu je skočil iz tira. Vlakovodja in 8 potnikov je lahko ranjenih. Vlak gori. Pomožni vlak pelje na pomoč. FRANCOSKI MINISTRSKI SVET. Pariz. 4. sept. (Agence Havas.) V mini-strsk konferenci je Clemenceau naznanil, da vlada ne zasleduje v Maroku določenih namenov. Generala Drude vlada ne bo odpoklicala, ker uživa njeno popolno zaupanje. Vlada mu zato tudi ne pošlje nobenega operacijskega načrta, ampak mu prepušča, naj ukrene, kar se mu zdi potrebno. POGROM V ODESI. (Glej politični pregled.) Odesa, 4. septembra. Vse bolnice so prenapolnjene. Borzi sta zaprti. Borzni depu-taciii je izjavil generalni guverner, da je policija bila brez moči in da so maščevanja »črnih čet« krivi židje, ker so pri revolucionarni organizaciji. SMRTNE OBSODBE. P e t e r b u r g ,4. septembra. (Brzojav. urad). Včeraj so bili ustreljeni zarotniki proti carju Nikitenko, Siniawsky, Allas, Purkin in Naumov. SESTANEK MED ANGLEŠKIM KRALJEM IN RUSKIM CARJEM. Peterburg. 4. septembra. Z ozirom na ravnokar sklenjeno angleško - rusko pogodbo poroča »Sviet«, da se bosta sešla ruski car in angleški kralj v finskih vodah. VOJAŠKA ZAROTA V ČRNI GORI. Budimpešta. 4. sept. Listi poročajo, da so aretirani in degradirani v Črni gori štirje častniki, ker so občevali s koinpromiti-ran.ni nečakom knezovim. Z druge strani se javlja, da je 150 mož, ki niso hoteli glasovati pri volitvah za vladne kandidate, bilo poklicani v vojake in vrženih v ječo, a so bili na knezovo povelje i/puščeni. ZAROTA PROTI JAPONCEM. N e w y o r k. 4. sept. Na Koreji je odkrita velika zarota proti Japoncem. Ker so Japonci zadnji čas postrelili mnogo Korejcev, je bilo umorjenih mnogo japonskih uradnikov in funkcionarjev. MAROŠKA DUHOVŠČINA ZA STAREGA SULTANA. Fe z , 4 septembra. Duhovščina maro-kanska ie izrazila staremu sultanu zaupanje in Muley Hafida proglasila za rebela. PROKLAMAC1JA MULEY HAFIDA. Pari z. 4. sept. Danes objavljajo tukajšnji listi besedilo proklamacije novega sultana Mulev Haiida. Sultan pravi, da se bo postav I na čelo vseh rodov, vzdignil sveto zastavo maroško in bo korakal proti Casablanci, da jo iztrga Iz rok sovražnikovih. ŠPANSKO BRODOVJE ZA MAROKO. Ma d r i d , 4. septembra. Špansko bro-dovje, namenjeno za Maroko je sestavljeno iz križark »Pelayo« in »Principessa delle Astu-rie« ter torpedolovcev »Proserpina« in »Osa-da«. Poveljnik je admiral Matha. NOVA BITKA PRED CASABLANCO. Pa r i z, 4. septembra. V soboto je bila zopet bitka pred Casablanko. Francozi so ie s težavo odbili naskok Maročanov in se končno morali umakniti. Marokanci imajo več sto mrtvih. MAROŠKI ZUNANJI MINISTER UMORJEN. London, 4. sept. Iz Casablance prihaja poročilo, da sta v Tangerju brata Tazzi umorila maroškega zunanjega ministra Slimala, drugega zastopnika sultana v Tanger Gaha-ntu. Brata Tazzi popolnoma obvladujeta sultana, kriva sfa propada države, sama pa sta si nabrala veliko bogastvo. M KREGHR |pasar In izdelovalen cerkvenega orodja in posode .... DO OTbSSI M 0« •• se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na Ellzabetni cesti blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 5^6 3 BBiiBiliil Lepo posestvo s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773 FRANC JOŽEFOVA grenka voda. E&tallSka Tte&ama priporoča nnoTritu v i z i t n i o e nBB Otroški voziček za sedeti (Stefanie Wagen) dobro ohranjen se takoj proda. Vpraša se v Sodnijskih ulioah štev. 6, 1943 I. nadstropje, desno. 2-1 Učenke pri A. Singer, Gosposke ulice št. 4. 1981 1-1 za žensko kroja&tvo se sprejmejo takoj z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje. 1899 Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg. Sprejmo se 1927 3-3 ucenec dobrih staršev v trgovino mešanega blaga, m i L K G JESIH, Roč, Istrija. ! Povodom začetka šole! nrinnrnfrm 7H rioHio*srajce' sp°dnje h,ače> maJice>no |'ll['UIUWlllll ftrll UKIMKi govice, ovratnike, zapestnice, naramnice, kravate, žepne rute, rokovice, čepice, milo, kartačke za obleko glave in zobe. priporočam za deklice • pašnike, nogovice, rokovice, majice, podveze, žepne rute, športne čepice, trakove, pasove, kravate, ovratnike, moderce, torbice, glavnike, kartačke in milo. -KmiMrM Modna trgovina P. HtftdiC, LjUbljMlH Preiernoue ul. 1 1975 5-1 1976 1—1 Za zgradbo Razpis. dovozne ceste k postaji nad Vrdom v cestnem okraju Vrhnika na 38*500 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 17. sept. t. I. ob 12. uri opoldne Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom : „Ponudba za prevzetje gradbe dovozne ceste k postaji Vrd". Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava , da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno , razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri županstvu na Vrhniki. Deželni odbor kranjski. OPEKO-ZIDAKE se dobi v poljubni množini 1863 20-2 v parni opekarni Jos. Lavrenčiča v Postojni. Otvoritev trgovine. Vljudno naznanjam p. t. občinstvu, da sem otvorila v pondeljek z 2. septembrom 1.1. v Ljubljani, Židovske ulice št. 7 trgovino z modnim blagom za dame in gospode ter vsemi potrebščinami za šivilje in krojače. Vsled svoje večletne prakse v tej stroki lahko zago-tovljam, da bom zadovoljila cenjene odjemalce z najboljšim blagom po nizkih cenah ter vljudno prosim prav obilega obiska. Naročila po pošti se izvrše točno. Josipfna podlfrajšek 1*15-1 preje poslovoditeljica pri tvrdki A. Šinkovic dediči na Mest. trgu. UubUana — Stari trs Stev. 10 Priporoffl svoje trgovino s ftobaki In.čivlj! mmm Združene tfržnue u evropi. Aleksandrija, 27. avg. 1907. II Messaggiere Egiziano, ki je navadno v angleških načrtih dobro informiran, z dne 26. avgusta t. I. piše sledeče: Sestanki vladarjev Nemčije, Angleške in Avstrije ter v zadnjem času sestanek ministrov Tittonija in Aerenthala utegnejo hipoma izpremeniti sedanji politični položaj v Evropi, za kar se angleški kralj Edvard VII. prizadeva že dalj časa. Velik diplomat, kralj Edvard, je sestavil, kakor se zagotavlja, naslednji načrt: 1. Vse evropske države naj se združijo na podlagi sedaj obstoječih državnih zvez. 2. Pogodbe med dvema državama ka-jkor tudi med vsemi naj se sklepajo na sle-id,e.čih podlagah: a) Velesile naj si medsebojna jamčijo, da ostane neizpremenjena posest njih dežel v Evropi kakor tudi posest njih naselbin in protektoratov. b) No-(oenfl preniemba ozemlja se ne dovoli drugače kakor le po skupnem sporazumu velesil, rav.>.» tako noben napad. V slučaju, da jiastane med tfvema ali tremi velesilami res*n razpor, ,odjoc najmastnejša. »Narodov« ne- prostovoljni Pulcfnellu, ki tako zelo skrbi za zabavo, piše, da jc papež Sikst V. Ustanovi) posebno kongregacijo ki vodi indeks. Zal, da nc moremo pritrditi. Kongregacijo indeksa je jKimrcč ustanovil že preje — Pavel III. in «icp'r"|eta 1642., tJo^iiii jc Sijist V. vkujal o;l 1.68$ 1590. Kiti sc vse ne primeri vviirzbiir-škcmii informatorju »Narodovemu«! Kakor je »voipas Novak v »Mestnem domu« citiral iicttksistirajo&i t-tavk'1 hiiln Bonifacija VI1L tako Jc zdaj »Narbaov«' felJtonist' ustanovo' indeksa nastavil za skoro pol stoletja prepozno... Nadalje piše »Narod«, da se katoliški »■laiki za indeks itak nc brigajo več kot za Janski sneg« in da so se le duhovniki zbrali, da papeža prosijo, naj izpremeni nekatere in-dcksovc določbe. ii namreč piše nadalje:' »'Osservatore Romano« pn jih (namreč laike, ki so prosili za olajšavo indeksa) je krstil za duhovske ban-ditske vodje! Nikoli ni taka nccstcti»"na be- seda bila v »Osservatoru« zapisana in tudi nc podobna ali taka, ki bi se količkaj bližala smislu te besede. Potem pa pride na vrsto rajni Schell, ki hi sc pač obrnil v grobu, ako bi vedel, kakšen list ga zagovarja. »Narodov« nepozvani »zagovornik« Schellov piše: »Pred nekaj leti so prišla vsa (debelo podčrtano) njegova dela na indeks«. Znano pa je, da so prišle na indeks le nekatere njegove brošure iu dogmatika. Ni pa na indeksu njegova velika apologetika v dveh delih (Religiou — .laliv/e und Christus) potem njegov »Christus« in šc nebroj manjših del. Dobra polovica Schellovih knjig ui na indeksu. In spričo tega dejstva ponavlja »Narodov« škribcut ŠC enkrat. da se ni šc zgodilo, da bi prišli na indeks vsi (debelo podčrtano) spisi znamenitega vse-učiliškega profesorja teologije, kakor se je to zgodilo ravno pri Schellu! O suneta simplici-tasl... Potem pisari neusmiljeni skruujeva-Icc papirja dalje, da jc Schell obsojal »prismojeni tomizem«. Fant je slišal nekje zvoniti, ne ve pa v kateri fari. Schell jc res bil nasproten tomizmu, toda nc v vseli stvareh iu nikoli pa ga ni smatral za prismojenega, nasprotno, spoznavno-teoretičen realizem to-mistov .ic skozinskoz priznaval. Za prismojen-ca je imel Schell le Haeckla iu moniste, proti katerim jc spisal cele knjige (»Gott und Geist« etc.) ... Ali še kaj? Nc — kajti žali-bog, »Narodoy« podlistek ic za onkraj pri kraju in' jutri ga bo šelp kpn^c. Ker nismo pri volji še jutri obirati dolga kurja čreva, ki jili J?o motal njegov podlistlcar po dva krajcarja vrstici) ui j(|Ur pribji^iK) iz »N, fr. Presse« iu »Zeit« že vemo kakšno jajce bo jptrj v »Narodu« iziegcl, povemo k sklepu le to;'Tisti izključno itio|oSkj snor pa Nemškem so le mi katoliškem shodu v VViirzbiirgti v odsekovi seji »AugilStiiiQYČga društva«, ustanovljenega oj Schclla, poravnal. Teologi so si segli v roko, so si začrta|i hotjofo edinstveno suipr svojemu delovanju iu (Jala so še potrebna por jajiiiila. Afera Schell jc pokopana stvar. Nemški katoličani t>o hpp|i šp hujše spore. M 1,0 V tako obsežni in globoko zasnovani organizaciji neizogibni imeli so slučaj Hermes, Giinther, Dollinger, Vsi so prešli, Hodi pa »Narodovim« liberalcem tudi to povedano, da se je afera Schell zato tako hitro poravnala, ker so se razuu Kiefla in Merklcja vsi dosedanji prijatelji in zagovornici Schcllovi od Schclla odvrnili! To pa zato, ker sta se zadnje dni objavili dve pismi Schcllovi na dvq zagrizcuca, protestantov skega profesorja Nip-polda in /ilanega ignoranta grofa Mocnsbroe-cha. V teh pismih se je odkrilo čudilo »katoličan št vo« Sclicllovo. Zato šc je odpovedal Schellu nadškof Teodoro\\ ips, |>i ga jc preje zagoyaj"jaj v pos»ibii[ izjavi' v" »Bonifacijevi korpspoiK]eiici<< iu tudi Spalni ter ostali Schcl-lovci so o siccr učenem, a zmotenem Scjiollu dobili zdaj drugo uuic.njv'. Zatt> sc Je spor tako hitro |iončal m Sclicllovo ime ne bo več razburjalo nemških teologov, (j razpoku žy> govora nj. To ie v nedeljski »Žeit« y jako ob-sežnein piauku priznal'celo odpadnik, znani Karol Jcntsch. ki označuc upanje |ihcr?|ce\\ da se razbije epptrpiii iji hc spro katoličani, za puste sanjg! in puste sanje so tudi feljtonska premišljevanja »Narodovega« atnlcpta, bodisi, da j« Wiir?.bijrga a|| pa LJubljane, tvK^vsa^KTr*. Cesarske ua]e na Koroškem. Danes sc prično po načrtu operacije obeli vojnih korov. Doslej sta sc nasprotnika ^ btt-ža'|ji'tBr iiii|j!f» vsaj> za;sp svojp ' vaje v'divizijah. "Letos prvič se vrše vojaške vaje kakor resna vojska. Vsak poveljnik ukazuje in odločuje pov§epi prosto in neodvisno ofj vrhov-upk'a vodstva. Pd. tr^noika, ko sc sprimeta nasprotnika, bodo vaje trajale štiri dni prav kakor ob vojski noč in dan do odločitve. Vsled tega pa zahtevajo sedanje vaje od vojakov In častnikov več vztrajnostj in trpda, ker ope-racjjc nc mirujejo. Vrhovni poveljnik vaj, nadvojvoda Franc Ferdinand biva v Št. Vidu qb Glini. Ondi so dajje načeliijk genialnega štaba podmaršal Coprad, njegov namestili general Langer iu polkovnik Kraus, ter razni ordopaiičiil častniki, aytpniobi|isti, kolesarji in telefonisti. V Celovcu pa blvaio cesar in kot njegovi gostje razni vojaški atašeji: Polkovnik Marčenkp iz Rusije, stotnik grof Kftgeueck iz Nemčije, stotnik grof Sau Marzano iz Italije, major Goro-dop Iz Francije, vojvoda Teck iz Anglije, stotnik Antonov Iz Bolgarije, general Šubcri paša iz Turčije, major Skina iz Ruitiunijc, japonski podpolkovnik Fokuda, španski polkovnik Ri-bera ter polkovnik Schumacher in podpolkovnik Bittenstein iz Švice. Kakor smo žc omenili, je poveljnik zapadnega 1-1. kora nadvojvoda Evgen, vzhodnega 3. podmaršal Petiorek. V obeli kopji su torej polki iz planinskih dežp|. Vaje sc vrše'v jako goratih krajih okolu celovške planjave, kjer se odloči bitka. Vsled težavnega terena sc udeležuje vaj malo kavalerije, pač na piočua artiljerija. Prvi(5 sp v 1'itbj doniohranske baterije. Posebno veliko Je na vežbališčii strojnih pušk, ki jih prenašajo mule in konji. Važna nova naprava so kuhinje na vozeh, ki vozijo za vojaki toplo jed. Ko imajo vojaki odpočitek, morejo takoj dobiti svojo hrano. Dgjjc sta v uporabi dve štacijj z ji bro^žieui telegraf. Tudi ta iznajdba iitcgne hiti za armade največjega pomena. V izredni meri pa jc letos v uporabi avtomobil. Skoraj vso prtljago 14. kora vozijo ua avtomobilih. Dalje uporabljajo yoj.ikt mnogo zrakoplovov. Poseben halon pa daje znamenje, kje je vedno vrhovno poveljstvo vaj.. Kakor oh vsakih vajah, i<- tjMi sedaj obolelo več vojakov ua Koroškem in Nižjem Avstrijskem. Mnoga poročila trdijo celo. da je bilo vsled napora več vojakov mrtvih. Državna poslanca tinspinner in dr. Hofinann sta pi- sala naravnost vojnemu ministru, naj stvar preiskuje ter prepreči nadaljne vojaške žrtve. Poslanca odslej še nista dobila odgovora, pač pa izjavlja vojno ministrstvo: Vojna uprava ne more takoj pojasniti raznih vprašanj iu govoric. Ni pa res, da hi bilo mrtvih več vojakov pri vajah na Koroškem iu Nižjem Avstrijskem. Nihče ni umrl, pač pa je oslabelo nekaj vojakov. Kakor vedno, ie tudi letos ukazalo vojno ministrstvo, naj se vojaki preveč ne mučijo m naj se skrbi za zadostno hrano iu vodo. Tudi nadvojvoda Franc Ferdinand je že 15. julija izdal povelje, naj se varujejo vojaki. Razne govorice o mrtvih vojakih pa razširjajo ljudje, ki nočejo slišati o vojaških poveljih v prid moštva. Tako zatrjuje vojno ministrstvo, ki previdno dostavlja, da preiskava še ni končana. Nam pa sc lc čudno zdi, da razni listi poročalo o mrtvih vojakih na vajah, dočim so šc govoricp po trditvi vojnega ministrstva neresnične. Stroga preiskava mora pojasniti stvar. Da oslabe vojaki vsled truda iu žeje, to ni čudno, A da vojake gonijo uprav nečloveško, to pa presega meje potrpežljivosti. Od človeka se more zahtevati, kar Jc sploh mogočc: Ako pa vojaki opešajo iu nc pridejo do določenega cilja, jc to lc dokaz, da ^ bila zahteva preti-, rana, bedaka. Kaj pa bi pomagalo v slučaju vojske, ako nadrvj poveljnik četo vojakov, ki pa vsled utrujenosti ne morejo stati na nogah ali držati pušk? Tudi jc naravnost nečloveško tako ostrašiti vojaka, da iz sjrahu pred kaznijo zamo|či s\xjo bpjezen. * ♦ * -"'"' I/. Velikovca sc nam piše: Vojaške vaje sc pri nas vršijo že nad teden dni. Vsa okolica Jo enaka bojnemu polju. Moštvo se o naporih splošno pritožuje. V nedeljo, ponedeljek i 11 torek je bil počitek, v sredo su se pa začele čete pomikati proti Celovcu. Zanimivo jc opazo-va(i vojaštvo, bodisi po raznih bran/ah, bodisi po različnih narodnostih. Zadnjo nedeljo so napolnili naš »Narodni dom« skoro samo slovanski vojaki. Vse slovansko jezike, ki se govorijo v Avstriji, si imel priliko slišati. Vojaki so v raznovrstnih slovanskih jezikih prepevali, da ie bilo veselje. »Narodni dom« je imel popolnoma slovansko lice. Tuji Slovani torej brez težav najdejo narodno gostilno, domači Slovenci sc jc pa pogostokrat izogibajo. Danes, ko to pišeip, stanuje v Velikovcu: Poveljnik v^hv>ijJne,arinade, podmaršal Potiorek. km. C/.]b'u'lka! kot razsodnik, precej častnikov generalnega štaba in vev1 generalov. Hudo je s preskrhovanjeni živeža, ker nihče ni bil pripravljen. Pritožujejo se prodajalci živil, ker ne morejo postreči, godrnjajo (»<< tudi vojaki, ker dostikrat ui kaj do\>itj. Rudarsko gibanje u Idriji (Dopis iz Idrije.) V nedeljo so se domenili udje strokovnega rudarskega društva prositi za zboljšanje njih plače. Zedlnili so sc za zahtevo 1.. da naj se za 40 vinarjev dnevna plača zviša iu da vsak rudar po 20-letnem službovanju dospe v II razred V nedeljo so pa zborovali socialni demokratje. Po bojevitem klicu v »Naprcju« soditi, bi bil se moral kar štrajk skleniti, pa so se premislili. Tu sledi doslovno poročilo: Ant. Kristan pravi, da je pooblaščen od zaupnikov razjasniti sedanje raziuare in vzroke bede, ki sedaj vlada. Idrijski rudar odhaja v tujino. Za-kai? Ysled avstrijske agrarne politike in col-uniskcga tarifa je draginja vedno večja. Cene živil so poskočile za 70 odstotkov. Navaja nekatere cene.. To je vzbudilo tudi one, ki so bili rjoslej »udani v božjo voljo«. Zaslužki pa sc niso izboljšali, celo slabši so. Z vsakim uradnikom bodisi Nr>votny, Kropač ali Peuko postajajo razmere slabše. Vsak pride že od doma nervozen; ako ga žena razjezi, trpi radi tega delavec. Akordno delo je vsiljeno, pogodbe med delavci iu uradniki ni. Škandal, da zasluži 18-letnl mladenič 1 krono na dan iu mož z 28 leti za osemurno delo I K 38 v. Uradniki kriče: Lenuhi ste! Gotovo ne more posebno delati, kdor strada. Sedaj sc obeta »fla-sterček«. kdor bo delal 40 let. bo dobil medaljo! Tako plačuje Avstrija! Zadnji čas se jc izročil v IdriJi memorandum grofu Buquoi z rudarskimi zahtevami. Doseglo se je, da sc jc odpravil V. razred in kdor dela 30 let, pride v II. razred. To pa šele z letom 1909. Uradniki pravijo, da pri taki draginji ne morejo živeti in plača se jim je povišala. Navaja imena: Billek, Koršič. Svoboda, Koschin, Janda, ki imajo 4—7000 kron letnih dohodkov, a deloma nič družine. Duhovnom se je dalo 9 milijonov poboljška, samo rudar naj pri slabem ostane, tp družine naj ob slabi plači hirajo. Rudnik je imel lansko leto 559.026 kron čistega'dobička, za letos jc v proračunu 571 tisoč 900 l< in za leto 1908 ra 474.619 K, ker sedaj voda v jami nag^in. Določila se je nagrada za »pajnike«. da bi bolj priganjali rudarje, Mrojna jim na »gedingu« pritegovali. Za 1200 delavcev se plača 199.(KK\ K. za nekaj uradnikov in peščico paznikov pa 167.000. Nekaj se mora za nas zgoditi. Lc vsi v organizacijo, po borno močni. Za sedaj pa sklonimo resolucijo, kt se glasi: »Stalna plača v IV. razredu naj bo 1.60 za novo vstopivšega; po preteku pet let vstopi v IV. p. razred in ima za osemurno delo 1K 80 v rtd., s 35 letom dojde vsak v I. razred -i stalno plačo 3 K. Za 12-nrno delo naj se plača 28 odstotkov več. Žito naj ostane, kakor do sedaj, drv pa naj dobi nc-oženjen 5 metrov o/itronia 20 K, o/,ciljen 10 metrov, oziroma 40 K. Pogodben« delo naj sc P0 ',;w sk,c'Pa- končuje Od L , • f1 govorite se doma, ko pride slanca ki hnbCn/L' T"* imate Svoj<*a s anca ki bo gotovo kaj požokal. Ce smo STld5a, V "i°i! Ce pa "istL' ^Ožni £ pa stradajte m »krepajte« če hočete!« Dopo- Siuiiuf i? fkx° klica|°. PO zboljšanju, a po-J.c' več socialnih demokratov pilo v delavski his. na Brušovši. Prišlo je do prepira iu pretepa; hišnik, ki je prišel mirit, je do-b I prasko na obrazu in vdarec na roko. Orož-ii k. so izročil, sodn.ji vso stvar. Slabo priporočilo za bedni stan rudarjev. G. Kristan tu Podučite svoje pristaše, ker tako vedenje najbolj podira sklenjene resolucije. Fran Švigelj i« Brega, pošta Borovnica, kupi 600 metrov že lezniških starih, a vendar dobro ohranjenih 5 ctm, visokih (šine) tračnic ter 2 vagona za les voziti. Kdor bi imel, naj se pismeno obrne do gori imenovanega. Kupim tudi dobro ohranjen dinamo 1978 50 od do 70 svetilk. 3—1 "" 3 i vsega dobro vajena kuharica sredne starosti želi nastopiti v službo v*kakemu župnišču do 15. septembra. Naslov Kuharica Postrestante Bled. 1971 2-1 Zanesljiv hlapec se takoj sprejme v trgovino brata Hlavka, Prešernova ulica 5. Ljubljana. srednješolca kaonanHBBHH^HBHIM iz boljše rodovine se sprejmeta na hrano in 'stanovanje pod strogim nadzorstvom pri dobri rodbini. Natančnejše se izve v uprav-1980 3-1 ništvu ..Slovenca". 1947 3-1 /Hladenič v starosti 20—24 let, zmožen slov. in nemškega jezika ter izvežban tudi v vrtnarskih poslih, se sprejme lakoj kot grajski sluga. Plača K 40. prosto stanovanje, kurjava in svečava, ter ob prisotnosti gospode tudi prosta hrana. Prošnje na upravo graščine barona Borna pri Sv. Ani na Gorenjskem. Lepo 1979 4-1 kmetsko posestvo se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Odaljeno je li/2 ure od Ljubljane, obstoječe iz hiše, hleva za 14 glav živine, skednja, svinjakov, kozolca (dopler) in posebej 7 oknov, sadnega vrta, njiv, košenin in gozda, vse v obsegu 50 oralov (joliov). — Zelo ugodna prilika za naselitev, Poizve se pri „Županu" v Hrušici pod Ljubljano. Proda se takoj dobro ohranjena špecerijska oprava. Naslov pove upravništvo »Slovenca". 1933 3__2 nmm\ vajenec ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1968 2 Delniška družba „ZDRUZEMIIH PIVO V AR Eli" Žalec in Laško =z priporoča svoje fczhorno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). zz Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). Pogiljgtue no dem sprejema rcstcuroter „)