Poštartna plačana. Štev. 19. V Ljubifani, v petek dne 13. maja 1921. Pfisgtiazna MiNa 1 Leto IV. Oglasi: 3t I he x 60 iasurataega stolpiča mali 80 vinarjev, Efsdsi 1*20 E, poslano, posmrtnica in reklame 2 K. VeSiratne objave popust. Bs§ia|a vsak petek. Upravniitvj „SJomovla8" v Ljubljani, Sodna nlloa 8. UrsdnUtvo ,.Domovino", aEUdoeifiava e. 18, TeL TS. Naročnina: Mesetoo 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K. obvlada Rim in Carigrad, je vzbudil šče in dokazal, kako škodljiva bi bi-v Iliriji le zarodek bodočnosti. Da- la taka avtonomija, kakor jo zahte- Dne 5. t. m. se je spominjal ves in Wagram sta mu prinesla popolno nes sto let P° ni^ovi JLj® jj ^cer^klerikalci niti sami ne mi- svet stoletnice Napoleonove smrti, zmago. Sedel je v Schonbrunnu in razrešil ta prooiem po naravnem s]jjo resnQ z avt0n0mij0i ki se je po. Ob tei priliki so tudi naši listi pri- od premagane Avstrije si je vzel naj ra.ZV03V> llinJe Je nastaia jugosia- služl!jej0 samo zato, da z njo farba- nesli nekaj člankov Napoleon! Kdo lepši njen del - našo Ilirijo. Nato vija, ki veze po svoji legi vshod in jo ljudstvo in pa da na ta način iz- ne pozna tega imena! Največji voj- je sledil pohod v Rusijo, Moskva, zapad m bo postala prstan Evrope^ siiijo od viade čim več - za duhov- skovodja sveta, šel je tudi čez naše Lipsko, Pariz, Elba... In za Elbo Takrat, ko je stal on na njenih bre- nike. Iz Beograda poročajo o tem kraje in je leta 1809 iz naših dežel je prišla Sv. Helena. Ali se je v svo- govih in gorah, se ni bilo jasno, nad vse zanimive reci. Klerikalci se Ti r V, Ril « č„rWit rln ih 7aflniib mislih snominial dežele kaj se skriva v nji: videl je zemljo, namreč skrivaj pogajajo z vlado, da S' i?T ubožnega advokata tf Je^d^M^ ^-^Odg*« se jj ^J^^^SS času velike revolucije in je kmalu rengo, Campofornno Egipt, Kairo, "gova za velebitom ^ ugua nr ral pla5eVati vsak katoličan po 25 di- pokazal svoje vojaške zmožnosti. Ko Jaia, Hohenlinden, St. Gothard, Slav ™«ovpr^vi borbi z Madžari Ka- narjev {m krQn) na leto, mu je bilo 27 let, je bil že general, kov, Auerstadt, Jena, Berlin, Ulm, radzordze je od leta 1807 vodil pr- () avtonomiji pa klerikalci pri teh leto nato je bil že konzul, šel je s Aspern, Wagram, Dunaj, Varšava, vo vstajo proti jamcarjem tursKO pogajanjih nič ne govorijo, z njo sa- svojo armado v Italijo in je zmagal Borodino, Moskva, Lipsko, Elba, carstvo je propadalo. Rodil se je mo ljudstvo nesramno farbajo, v re- v desetih bitkah nad Avstr janci. Ko Savoya - pojavilo tudi ime Ilirije? nov svet - Ilirija se je oživljala'- snici se jim gre pa samo za tem, da 1.7 il vi lot « Kil 7P ppcnr \T- • ,• I;, , 1 ;llKo,n;in m1„jA„„ a sele cez sto let more stopiti oziv- dobijo duhovniki velike plače in da mu je bilo 35 let, je bil ze cesar n, je ljubil z ljubeznijo mladega začetnika da mu bi jim tudi v bodoče bilo dovoljeno v francoski in vsa Evropa se je tresla idealista, ampak s prevdarkom mo- kar je cerkvi vganjati strankarsko politiko, pred njim. Njegova armada ga je ža, ki je iz nje hotel obvladati svet. Jf N ptova liriia seja namesto da bi tam oznanjevali božjo oboževala - do leta 1813 jo je vo- Ko so jo leta 1813 zahtevali od nje- doTaiiJadf česS besedo! , - dil od zmage do zmage. Od leta ga nazaj, je odločno odvrnil to za- danf odKima do uaiigraaaueoai Kako se bodo ta pogajanja konca. 1815 do 1821 je preživel v pregnan- &evo. «Nikdar ne», - je rekel - dov.rsi1 Lf Z la< se še ne ve" Demokrati sebodo stvu na otoku Sv. Helene. Leta 1840 »ali neveste, da stojim, dokler imam buJ^0C1 .se narod ilirski - ker to skoraj gotovo upirali taki kupčiji in so Francozi nreneliali njegovo tru- n?r Ho _ 7 eno noro v Rimu z dru- Je bl1 nas jugoslovanski narod: ljud- pn glasovanju o ustavi se bo videlo, ^"p®1 prepeljan njegovo iru jiiriJO — z eno nogo v Kimu z aru umirajo narodi vstajajo, ženi i ali so klerikalci kaj dosegli ali ne, pl° v Panz" f? Pa v Carigradu». In tako je ho- J ^ -ejo:J ^ je ^ ker ako so kaj dosegli, bodo glaso- Ustvaritelj Ilirije je torej umiral tel on stati, ker je hotel obvladat ;klju ,'svojiJ velikostipot umrjočega vali za ustavo, drugače pa ne v začetku maja leta 1821 na otoku zapadm m vzhodni svet. Zato je pel Ska n^od pa je Stal, da je iz- Upajmo, da bodo merodajni krogi Sv. Helene. Njegova Ilirija je bila njen pesnik se pred njegovim pri- ^ zgodovinski poklic in je Y Beogradu sprevideli da bi bilo zopet že krepko uklenjena v trdo hodom, da je «za pr dne nje lega j s stare IlirFije postavil- f^odljivo odnehati pred klerikalci, ogrodje stare avstrijske_ države.^ Ali * sfojotastno državo - AJo Jugo- slavijo, da zavzema v evropskem paragraf je pa resnično potreben, svetu ono važno mesto med vzho- kar je vnovič dokazal žužemberški dom in zahodom, kakor ga je on dekan Gnidovec, ki je imel preteklo pred sto leti odločil svoji mali Ili- nedeljo na prižnici — volilni govor, riji. V tem smo si sorodni — mi in Ko bo nova ustava sprejeta, s kan- on. S tem mu je pri nas zapisan večen spomin. celparagrafom vred, bomo imeli vsaj v cerkvi mir, ker potem se bo lahko tožilo sodišču vsakega duhovnika, ki bi poskusil zlorabljati cerkev za strankarske namene. Cerkev naj služi svojemu pravemu namenu, tam naj se razlagajo samo verske reči, politika pa na prižnico in v cerkev je mislil nanjo? Ali se je spomnil v pozdravila Ilirija z besedami: svoj predsmrtni čas na to lepo de- Odprto eno roko želo, ki je v nji priboril svojo prvo na Galijo imam, veliko zmago proti stari avstrijski ta drugo pa Grekom državi, ko so njegove čete spomladi prijazno podam, leta. 1797 lezle preko naših gorskih grebenov in gnale razbito avstrijsko In prerokovala je, da bo postala armado proti Dunaju? Ali se je «prstan Evrope». spomnil tega zmagoslavnega poho- Ali se je on sedaj, ko je gledal na- .. da, ki mu je vrgel pred noge vso zaj v življenje polno velikih dogod- KlGnHalllQ KraVJG cvetočo gorenjo Italijo, odkoder se kov spomnil tega «prstana». Zdi se, |f tfi^ffSI^ je odpirala potna prestol — rimske- da. Ves čas svojega boja za oblast ........__ ________ ga cesarja? Takrat ni imel časa, da nad Evropo jo je obletaval, kakor Klerikalci vpijejo dan za dnevom sploh res ne spada, bi bil zapazil njene krasote niti mo- zrani orel, ki si išče svojega mesta, v svojem časopisju, po shodih in dru- Iz pogajanj, ki jih vodijo klerikalci rebiti ni vedel, da prebiva tu pose- da bi obvladal vse gore na okrog. god, da so oni za avtonomijo Slove- v Beogradu, se samo vidi, kako neben narod ki še ni razumel svojega On, ki je imel zemljevid Evrope na nije in da od te svoje zahteve ne od- sramno znajo klerikalci varati ljud- časa. Prišel je do Gradca in se je dlani, je dobro vedel, kaj pomeni ta nehajo nikdar in pod nobenim pogo- stvo' T2LTto74V^°cen- vračal skozi našo Ljubljano. Usta- kot ob zatoku jadranskega morja, jem Pri tem farbajo ljudstvo, čes, so' demokrat in samostomezi za cen vil se je v škofiji, stopil je k oknu Leta 1797 je tod skozi porinil prvič da bi ono imelo■ odavto« vj- pa^s^fm na in je ogledoval preplašene ljubljan- svoj smrtonosni mec stan Avstriji « veliko škodokerbi morali vzdr- tihoma pogajajo za centralizem, saške meščane, ki so se bili zbrali na v srce. In pozneje je s temi gorami žeyati y Ljubljani dvanajst poverje- mo da se ne uveljavi kancelparagraf ulici. Bil je takrat prvi konzul novo zaprl notranjo Evropo in brez nje- ni§teVi kj j,} veljala lep denar, po- in da se povišaio plače duhovnikom, urejene francoske republike. Bil je gove Ilirije ni mogla dihati država, vrhu 5 j pa morali dajati še naš pri- ki s sedanjimi prejemki baje ne mo-še mlad, imel je 29 let in ena naj- ki ji je slonela na prsih. Ni bil lahek spevek za skupno vlado v Beogradu, rejo izhajati. starejših in najmogočnejših evrop- boj, ki ga je boril za to, da ostane O temu se je že veliko pisalo in In ljudstvo še vedno veruje tem g^J^BiS - takegavtono- ju™ da uredf°azmere v Italiji In^se ni dalekovidnosti je nam ^ Jfr^1«««« l^^^ffij?« je zmagoslavno vrnil v Pariz. Od pot bodočnosti - 7eliko lkodo*""Klerikkf še nik- dosti ljudi, ki se dajo vleči za nos tega časa se začenja njegova zmago- Od leta 1797 do 1814 jeobnjiple- P* veliko^Skodo. od kierikalcev navzlic temu, da so vita pot čez Evropo. Odplul je v tel svoje svetovne načrte. Ona mu manj pa izvršili in kjer so oni g0_ bili že tolikokrat opeharjeni. Egipt, da je tam ob starodavnih pi- je imela razrešiti balkanski problem spodariji so imeli koristi od tega Tako bo tudi z avtonomijo, ki bi ramidah proslavil hrabrost svoje — kajti razrešiti ta problem se je vedno le' njth0vi voditelji. Avtonomi- jo klerikalci takoj prodali,^samo ako nove armade Par let nato je stal s reklo obvladati dva velika svetova. ja je pa posebno ponesrečena njiho- se jim posreči na ta način doseči svojo armado ob Donavi. Uklonil Ali ni v teh deželah ležal spomin va stvar, kar uvidevajo tudi že ne- povišanje duhovniških olac. iz- ie ponosne Nemce razbil staro nem- Aleksandra Velikega? Ali ni na teh kateri res narodni duhovniki Duhov- govor bodo potem ze našli, zakaj so sl^ca«^rr, in i-ta in?f)4 <;i ie no- tleh bil lulii Cezar odločilno bitko nik dr. Lenart je bil v uredništvu kle- so glasovali za ustavo. Morda bodo sko cesarstvo in leta 1804_ je po- ^f ^1 ni na rikalne mariborske «Straže>> in ker celo trdili, da so hoteli s tem odvr- sadil cesarsko krono na glavo. Leto za ssvojo rimsko ob'^asit»Ali se ni na klerikalno protinarod- niti od sebe sum, da so nasprotniki nato je zmagal pn Slavkovem v bit- teh deželah zlomila enotnost mo- nQ p0litik0i so ga izdajatelji tega države. ki treh cesarjev. Dve leti nato sta gocne rimske države in svet impe- kierikajnega lista naravnost vrgli iz Ampak mi še vedno upamo, da se sledila Auerstadt in Jena: bil je v ratorjev? uredništva, navzlic temu, da je du- klerikalcem ta kravja kupčija ne po- Berlinu in je diktiral Prusiji mir v Tudi on ni rešil tega problema hovnik in doktor svetega pisma. Dr. sreči, da bo ustava sprejeta brez nje Tilzitu Leta 1809 je od dveh stra- popolnoma. On, ki si je izbral se- Lenard je potem v «Slovenskem Na- _ skupaj s kancelparagrafom, ki se rt čaja bodo klerikalci, seveda, še dalje vpili na ustavo — pa kdo se bo brigal za njihovo vpitje; naša država bo imela le dobro ustavo, ki bo popolnoma ustrezala narodu — in to je glavno! Proti zlorabi vere in cerkve. Med našimi duhovniki vlada veliko razburjenje zaradi t. zv. kancel-paragrafa, ki se nahaja v vladinem ustavnem načrtu in ki prepoveduje zlorabo vere in cerkve v strankarske namene. Zaradi tega duhovniki huj-skajo ljudstvo, češ, vera je v nevarnosti, duhovniki ne bodo smeli božje besede oznanjevati. Resnice duhovniki ljudstvu nočejo povedati, ker toliko razumen je vsak človek, da bi takoj videl, da je čisto prav, ako se prepove zloraba vere in cerkve v strankarske namene in da je kancelparagraf pravzaprav v korist veri. V Beogradu nastopajo klerikalni poslanci proti kancelparagrafu s trditvijo, da katoliški duhovniki ne zlorabljajo vere in cerkve v strankarske namene in da to trdijo samo «brezverski» demokrati in samostoj-neži. In vendar je pri nas vsakemu ki zahaja v cerkev, znano, da duhovniki v svojih pridigah govorijo največ o politiki. Po vseh župnijah je tako in ako je kje kaka izjema, je to resnično prava redkost. Kot dokaz, kako nesramno znajo duhovniki zlorabljati prižnico za politično agitacijo, priobčujemo danes natančno in dobesedno politični govor, ki ga je imel žužemberski dekan Gnidovec preteklo nedeljo raz prižnice, odkoder bi se imela oznanjati božja beseda. Ta govor si je poročevalec «Pondeljka» v cerkvi stenografiral in je od besede do besede popolnoma točno napisan. Govor dekana Gnidovca se glasi: »Jutri in pojutrišnjem imamo občinske volitve. V občini Dvor sta samo dve skrinjici. Naša je prva. Kdor hoče voliti za našo stranko, naj spusti kroglico takoj, ko bo segel v prvo skrinjico, notri, potem pa naj s stisnjeno pestjo gre v drugo skrinjico, da bo varovana volilna tajnost. Voliti smejo ravno tisti, ki so volili zadnjič pri volitvah v konstituanto. Volitev bo trajala od 8. ure zjutraj ves čas do 5. ure popoldne. Na Dvoru sta dve skrinjici. Tukaj (opomba: namreč v Žužemberku, oziroma Hinjah; občina Žužemberk ima dve volišči) sta pravzaprav tudi samo dve stranki: Samostojna liberalna in naša Slovenska ljudska stranka. Na tem volišču je naša stranka postavila tri skrinjice: žužemberško, šmihelsko in hinjsko. Zakaj pa to? Zato ker so se poprej Hinjčani pritoževali, da imajo pre- majhno število odbornikov. Sedaj imajo svojo skrinjico. Dobili bodo torej toliko odbornikov, kolikor jih bodo izvolili. To ni nobena zvijača, kakor se od nasprotnikov že govori in piše. Udeležite se volitve kolikor mogoče obilno! Ce bi naši ne prišli volit, bi zmagali nasprotniki; če pa naši pridejo vsi volit, bomo veliko več odbornikov dobili kot nasprotniki. — Te občinske volitve so tako važne, kakor še nobene niso bile. To pa zato, ker ne nastopajo posamezni kandidati, ampak stranke. Sedaj gre boj v celi deželi za takozvano avtonomijo ali pa za centralizem. Kakor veste, se naša stranka za žive in mrtve bori za to, da bi si Slovenija priborila avtonomijo. Kaj pa je avtonomija? Avtonomija pomeni to, da bi se davki, ki jih plačujemo, porabili za naše domače slovenske potrebe in da ne bi šli venkaj iz Slovenije drugam. Samostojna kmečka in liberalna stranka pa sta odločno za centralizem. Oči vseh okoli Slovenije so vprte v našo Slovenijo, kako se bomo odločili, ali hočemo imeti avtonomijo aH centralizem. Če volite našo stranko, potem pokažete odločno voljo, da zahtevamo avtonomijo. Slišal sem, da Vas bodo menda vabili na shod. Ali bo shod liberalen ali samostojen, ne vem. Pa je vseeno, čeprav nasprotniki pravijo, da ni. To sem že davno trdil. Takrat so mi rekli, da lažem. Toda sedaj se pa vidi, da je vseno, da so vsi pod enim klobukom. Za skrinjico Samostojne stranke so liberalci. Kdor bere liberalne liste, tisti se je že odločil, kako bo volil. Kam pride, če bi Samostojna stranka v kakšnem kraju kjersi-bodi dobila večino! (Dekan se tu obupno sklone in potiplje po prsih.) Če bi se naši odločili za Samostojno stranko, tudi en dan nočem več ostati župnik v tej fari. Saj veste, kako so se Samostojni potegovali za take postave, ki bi zasužnjile sveto katoliško cerkev. Najnovejše proti meni je to, da ne bom smel niti voliti niti izvoljen biti, in sicer zaradi tega, ker nisem precej v nedeljo, ko so zahtevali nasprotniki, se vsedel in napisal krstno potrdilo za nekega samostojneža. Verižniki, tatovi itd. bodo smeli voliti^ žužemberski župnik pa ne bo smel voliti. Kaj bo šele, če bodo moč priborilil Hodile so deputacije v Ljubljano, da naj mene tukaj ne potrdijo za župnika. Teden za tednom so liberalni listi proti meni pisali. Ko niso nič opravili in sem bil za župnika tukaj potrjen, so rekli, da je škofa sveti duh zapustil, da je mene tukaj za župnika imenoval. Glejte ljubi moji, sedaj lahko pokažete, — jaz čeprav voliti in izvoljen biti ne smem — z možmi Slovenske ljudske stranke stojim in padem. Tisti, kateri meni zaupate, volite njo, kateri pa ne, kar volite nasprotno, da pokažete nezaupanje proti meni! Torej samostojneži, sedaj korajžo! Jaz sem toliko mož, da bom, če dobe večino, pisal škofu, da grem proč od tukaj. Tudi od nasprotnikov pa pričakujem, da vsaj tisti med njimi!, ki niso tukajšnji rojaki, zlasti uradniki, da se bodo hitro potrudili od tukaj kam drugam, če pri volitvah pro- padejo, da bedo šii, kjer bodo dobili zaupanje. Torej z našo stranko stojim in padem. Jaz upam, da bom ostal. Hvaljen bodi Jezus Kristus!* Tako je govoril žužemberski dekan Gnidovec s prižnice, odkoder bi moral oznanjati besedo božjo! Vsak razumen človek bo rekel, da je to zloraba prižnice, cerkve in vere in da je kancelparagraf resnično potreben, da se cerkve ohranijo njihovemu pravemu namenu in zavarujejo pred politikujočo duhovščino, ki pozablja na vero in na Boga in ima v mislih vedno in povsod samo koristi klerikalne stranke. Žalostno je, da mora zakonodaja jemati vero v zaščito pred brezvestno duhovščino, ki vero in cerkev zlorablja v svoje umazane strankarske namene. Ako si bo dekan Gnidovec upal na tak način zlorabljati prižnico potem, ko bo enkrat proglašena nova ustava, ga bo prijelo sodišče, ki bo skrbelo, da bo imelo ljudstvo vsaj v cerkvi mir pred politikujoči-mi duhovniki. Iz Poljan nad Škofjo Loko. Občinske volitve v naši občini so se vršile v petek dne 6. maja in se končale s sijajno zmago naprednih strank, združenih pod okriljem «Sa-mostojne kmetijske stranke», na čelu ji naš dosedanji vrli župan Demšar, za blagor občine vsikdar vneti, ter ljudem brez razlike stanu, vsakemu ustrezajoč, kolikor je največ v njegovi moči. Od 311 oddanih glasov je dobila naša stranka SKS 167, 9 odbornikov, nasprotna, klerikalna pa le 144, 7 odbornikov. Kljub temu, da se je še zadnji dan brala maša za srečen izid volitev, katerega so bili oni sigurni. Tu se je pač pokazalo, da se Bog ne meša v posvetne reči, saj mi si lahko tako mislimo, ali je pa z nami zadovoljen. Lahko je tudi zadnje. Pa ne glede na to kaj in kako, to pa z vso pravico trdimo, da se je vero, oziroma cerkvena opravila tu vporabljalo popolnoma v posvetne namene. In tu je vzrok, zakaj vera peša. Ni treba biti Bog ve kako brihtne glave, da bi človek tu ne pričel dvomiti o tej napravi, ki ima služiti vsem drugim kot posvetnim namenom, kdo bo gospodaril v kaki kmetski občini. Pomislimo: Maša se je brala proti dosedanjemu in tudi prihodnjemu županu Demšarju. On naj ima to moč, da bo vse to preobrnil in odpravil, a sicer naš prijatelj Frlan — Cvajar — je pa oni mož, ki naj bo nekak rešitelj ali zopetni odrešenik. Kje je tu tista notranja moč vere? Kdo ne bo zmajal z glavo! Pa ne sama maša, obče cerkev se je uporabljala zadnji čas v te namene, da se več ni mogla. Pa vse ni nič pomagalo, tudi vsa nekaka strankarska vabila na posamezne volilce iz župnišča, katere so smatrali nekateri, posebno starejši volilci, možje, za nekako cerkveno obveznost, kot spovedni listek. Na pomoč se je poklicalo celo nekega mladega doktorja Stanonika iz Ljubljane prejšnjo nedeljo, da je držal shod, na katerem se je napihoval kakor žaba, da bi bil kmalu počil. Vse njegovo govorjenje je obstojalo v zabavljanju na državo, Srbe, liberalce, pred vsem na samo-stojneže, na šolo in učiteljstvo ali «šomaštre» kakor jih je dosledno imenoval. Pač ni pomislil, da je tudi njemu dal prvo izobrazbo učitelj, in bi nikdar ne bi postal to, kar je, doktor z visokimi šolami, ki ga pa niso opilile in olikale kakor je pokazal na tem shodu. Nasprotno. Menda — saj tako si lahko mislimo — je pozneje prišel še ob te lepe manire, katere ga je učil njegov prvi učitelj v otročjih letih. Mislimo, in to se sme že zahtevati od vsake stranke dandanes, od vsakega govornika, ki se podaja v javnost, da dostojno nastopa in je previden in dostojen z izrazi. Tedaj, če se govori o duhovnikih, so duhovniki, a ne «farji». Lahko se obtožuje ali kritizira vsako stranko, tudi osebo in stan, a to se naj zgodi v primerni obliki. Kako vse drugače je govoril na shodu SKS v četrtek govornik tudi iz Ljubljane, tudi z visokošolsko izobrazbo. Nobene žal in neprimerne besede. Povedal je o delu stranke in nasprotnikov, ne da bi bil le z eno besedo koga žalil ali smešil. Nasledki so se pokazali takoj drugi dan pri volitvah. Seveda, SLS ali klerikalci so še vedno kakršni so bili. Povejmo odkrito. Mi smo bili zanič Avstrijanci, vpili sicer tega javno nismo, a s klerikalci je pa danes tako, oni igrajo sedaj to našo nekdanjo vlogo. No, zdaj bo za nekaj časa mir. Tudi naš župnik se bo odpočil in se, saj pričakuje se od njega, ne bo več spuščal v te neprimerne in neuspešne boje in se izpostavljal nepotrebnemu zasmehovanju mladih ljudi, česar je pa sam vzrok, kajti duhovnik mora biti dober in skrben dušni pastir. Končno tudi priznamo, da se je tudi od naše strani delalo, kar se je dalo. In od tega dela se ne sme tudi v prihodnje odnehati. Prihodnjost je naša! Z Trate v Poljanski dolini. Pri minulih občinskih volitvah se je kie- Očetova zapuščina. Oče Vrečar je postal za «starega». I kaj pa je hotel! Pred par leti je srečno prekoračil sedmi križ. Otroke, dva sina in eno hčer, je imel že odrašče-ne, nu, on se je dovolj dolgo ubijal s skrbmi in težkim delom, ki ga nudi gospodarstvo. Naj pa še mlajši pokažejo kaj znajo, njemu se je zahotelo miru in pokoja. Vse tri otroke je preskrbel razmeroma prav dobro. Starejšemu sinu je kupil ne daleč od doma kajžico z nekaj zemlje, hčer je omožil k sosedu, mlajšemu sinu je pa izročil domače posestvo, ki sicer ni bilo ravno obširno, toda brez dolga. Vrečar je bil vseskozi priden in varčen gospodar, zato si je tekom let prihranil precej denarja. Toda potem, ko je kupil sinu kajžico in dal hčeri doto, mu je pošla vsa gotovina. Pa čemu bi mu tudi bil denar! Otroci itak vedo, kaj je on storil za- nje, torej bodo že skrbeli, da mu ne bo primanjkovalo ničesar. In trdno verujoč, da bodo otroci vršili napram njemu vse dolžnosti, ki jih narekuje otroška ljubezen, ni tedaj, ko jim je izročal posestvo in denar, zahteval nikakih priboljškov pismenim potom. Toda stari mož je na svojo veliko žalost kmalu okusil, da se je tudi pri njegovih otrocih uresničil pregovor, ki pravi, da je nehvaležnost plačilo sveta. Sprva so se mu zelo sladkali in on je bil prepričan, da ga bodo nosili kar po rokah. Polagoma pa so se ohladili in kadar je oče zahteval potrebne obleke, izgovarjali so se drug na drugega, češ, temu ste več dali, naj vam napravi on. To je očeta silno bolelo. Trpel je molče in se kesal svoje prevelike dobrote, toda kaj, bilo je prepozno. Ker so ga začela kriviti visoka leta in vrhutega ni imel pri hrani nikakih priboljškov, si je včasih zaželel kozarec vina. Ker ga ni imel s čim plačati, je napravil pri krčmarju nekaj dolga. Krčmar je nekaj časa čakal na denar, potem pa se je obrnil do njegovih otrok in jih prosil, da bi oni poravnali to malenkost. Sedaj pa so otroci napadli očeta kot sršeni in ga nazivali s pijancem in zapravljivcem. Ako oni, ki ves dan trdo delajo, pijo le vodo, naj jo pije oče, ki samo postopa. Dolgov ne bodo plačevali za njim. To je bilo pa slednjič tudi potrpežljivemu Vrečarju preveč. Molče se je nekoliko preoblekel in se solznih oči odpravil k svojemu mlajšemu bratu Ivanu, v tri ure oddaljeno mesto. Brat Ivan, precej premožen posestnik, je Vrečarja s prisrčnim veseljem sprejel in ga prav po bratov« sko pogostil. Vrečarju je bilo začetkom zelo težko, tožiti lastne otroke, končno se mu je pa le orrfajal jezik in povedal je bratu odkritosrčno vse, kako grdo ravnajo otroci z njim in kako so kričali nanj zaradi tistega dolga. «Dragi Ivan», je vzdihnil slednjič ves zlomljen, «svetuj, kaj mi je storiti ?» Ivan se je zamislil, potem pa se hudomušno nasmehnil in dejal: «Brate, ti si pravzaprav velik bedak. Glej, otrocim si dal vse, izgovoril si pa nisi ničesar. Seveda, ti si mislil najboljše. Pa si se zmotil, kakor se zmoti vsak, ki preveč računa na otročjo hvaležnost. Jaz ti hočem nekaj svetovati. To ti bo pomoglo prav gotovo, samo obljubiti mi moraš, da se boš vseskozi strogo držal mojega navodila. Sedaj itak ostaneš nekaj dni pri meni, torej ti že še povem, kaj mislim. A nekaj pa morava storiti že danes. Ali mi nisi nekoč pravil, da imaš neko srečko ?» «Da, imam jo,» je rekel začudeno Vrečar. «Dal sem jo hraniti sinu. Kaj misliš, kdaj bo dvignjena?* «Najbrž nikdar. Pa to nič ne de. Jaz bom še danes pisal tvojemu sinu, da je ta srečka tu v mestu ravnokar izžrebana in da se dobi nanjo velik dobitek. Naj mi torej srečko takoj pošlje, da morem dvigniti zate denar. Vse drugo ti povem jutri, danes si truden, pojdi večerjat in potem v posteljo!» rikalna — prima šusteršičijanska ro Oblak, posestnik; 2. Franc Jelov- pustljivosti mora že itak predrznim občani potopijo pri prvem večjem trdnjava močno pretresla. Še en tak čan, posestnik in trgovec; 3. Janez kočevarjem še bolj zrasti greben! dežju. sunek in od šusteršičijancev ne bo Ferlan, posestnik; 4. Vencelj Dem- Radi protidržavnega rovarenja ko- Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, pri nas ne duba ne sluha več. De- šar, zidar; 5. Nikolaj Pečelin, po- privniških kočevarjev je bila posla- Imeli smo občinske volitve, pri ka- mokrati smo topot dobro odrezali, sestnik; 6. Pavel Oblak, posestnik; na na okrajno glavarstvo obširna terih so zopet zmagali klerikalci, ki Od 24 občinskih odbornikov smo si Janko Brejc, posestnik in gostil- ovadba. Okrajno glavarstvo je po- so se pa tudi poslužili vseh dopust- priborili kar 10 mest. S tem činom ničar; 8. Simon Seljak, posestnik; slalo ovadbo koprivniškemu orož- nih in nedopustnih sredstev, samo ie pri nas "za vedno odstranjena sa- 9- Franc Čadež, posestnik; 10. Mar- ništvu v svrho poizvedovanja, čez da so dosegli zmago. Volilce so mopašnost šusteršičijancev S tem je tin Brence, posestnik. — Namestni- par dni je pa že vsa koprivniška skupaj vlačili in tudi vozili, mno- nadalje vpostavljena v našem občin- Ji pa: 1. Janez Bogataj, posestnik; javnost vedela zakaj se gre, ker so gim so pa celo žugali da bodo skem odboru kar najboljša kontrola, 2 Franc Demšar, posestnik (Zadob- orožniki-mesto da bi stvar držali kaznovani, ako ne pridejo voliti, ki bo vsem Tratarcem brez razlike Je)> 3- Martin Justin, posestnik; 4. tajno — vse povedali svojim koče- In sedaj se bo nas Albercek lah- f' „ . ?, T . , . Tr„tarri t Matevž Inglič, posestnik; 5. Jožef varskim prijateljem, potem so pa ko malo naspal, česar si že dolgo ni Hi IrSh ohcntUi in trdno smo Dre- ■ čadež> Potnik (Trata 3); 6. Ja- poročali okrajnemu glavarstvu, da privoščil, ker je «delal» noč in dan, di kmalu oDcutiii in trano smo pre nez Dermota> pOSestnik; 7. Janez ni bilo vKoprivniku nič posebnega, t. j. hodil od hiše do hiše in agiti- pncani, da bodo sčasoma nmi on Peternelj> posestnik (žir vrh). 8. četudi so vsi vedeli, da so kočevarji ral. Enako tudi šmiklavžki mežnar, iratarci, ki so topot kot zasiepijem Anton pintarj pOSestnik; 9. Anton naravnost nesramno izzivali Slo- ki ima cerkev vedno zaprto. Tudi se volih klerikalno listo, spregledan Tayčar posestnik; 10. Blaž Bizjak, vence in upili proti naši državi. Ka- čevlje imata gotovo oba zelo raz- ter krenili na pravo pot, namreč posestnik kor se vidi) tudi orožniki pri nas trgane, saj sta toliko tekala od hiše proč od škodljivega klerikalizma. , Dobrove ori Liubliani Pri niso zanesljivi, saj je vodja postaje do hiše, iz vasi v vas. (Pripomba Ako upoštevamo pred vsem znano nas se • dne 17. JprjJaJt l ustano- Fritz, ki je hujskal vojaške obve- uredništva: Priobčujemo ta dopis, trobento, ki je nedeljo za nedeljo ^ podružnica Jugoslovanske Ma- zance, da ne bi sledili pozivu, ako mislimo pa, da se župnikovi agita- trobila iz prižnice o brezverstvu, 7namenie da se tudi ori nas bi bili klicani na vojaško službo- ciji nihče ni resno postavil v bran, peklu in podobnih strasihh, nada- r±daio da moramo z vsemi moč- vanje! Sploh so tukajšnji orožniki ker drugače ne bi mogli biti izvolje- lje, ako vpostevamo k enkalni shod, v 1"» * š b t ki ičč d enaki kočevarskim hujskačem proti ni sami klerikalni odborniki. Dokler na katerem se je ljudstvo trostalo, Mse °rdie' K1 ] P° državi in Slovenci kar razumeti ne se bo pred kakim župnikom vse tre- oziroma farbalo z dobrotami, kate- ' i , . . n5m -s • . v}. moremo, kako je to mogoče, da se slo in se ga balo, dotlej bo župnik ^MTvisro^ SfSISSi SfToSsf™ n z sr"k,movc,1, gospodar v ob- skanje proti našim bratom Srbom volitev po vseh obcmali z največjo trudijo Ko5evarji na vse način da Iz Mokronoga. Pri volitvi v ob-v tem zmislu, da našim fantom ne vnemo Še: celo iz Ljubljane priha- unm darsko činski zastop v Mokronogu je zma- bo treba hodih k vojakom v Srbijo, ^ £ Slovenec tukaj ne more dobiti v na- gala samostojna kmetska stranka, ce namreč zmagajo klerikalci, nada- tapljajoci se klerikalizm lega kar m koščeka zemlj k- jo je do_ Nasprotniki od SLS so agitirali z lje ako vpostevamo strupeno strast- delajo klerikalci,. nobena druga r mn posestniki niso doma, vso silo ter celo na cerkev na žalostno agitacijo klerikalnih petelinov sh-ankd ne_deb NAi župnije m- am'pak v najtm dobijo zemljo samo ni gori pritrdili zamazane plakate od hiše do hiše, o priliki boja se je roou aouea,naj povesvo^nu ora- ^ po več posestev en ter s tem oskrunili božji hram, kar naše moze kar na vse možne načine tuda bi prišel k^njemu da mu bo d ne dob je ysakdo obsojal Vsako sredstv0 blatilo in napada o, ako končno se dal 50 kvoti za sfroske, ker b0 sel s iž,'T razmere se . mJe. im je do5ro Mj samostojni pa pra- aparatVainamreč M^j^o^dnižbol ^ 5 ^ ^ v «jf ^ Sram ™ SednfcrOrlice^ pa Orie k plačujejo z njim ideležnike na svo- 111 ?OTa P°statl Sloven,e,c rna --"---- ^^ZZP raznašali | sf dih zi in vse dru. -Iji tudi .oj ^^ je, nSsSmtL"™ (pravdno ^tjffi Kočevju. Iz "jajo Slovence na Koroškem ali = Puškarska industrija v Slove- samoprevara) no potem lahko reče- 21 vasi obstoječa naša občina je nas »ode* preganjali in stranovali niji> Vsled za jug0slavijo nesrečne- mo, da smo demokrati že topot zma- bila v avstrijskih časih pravo nem- ^v%Vvngčevske razmSf ^mora 8l kor°fkega PleblsS,ita'.so bdl Pn" gali. - Vsa čast onim volilcem, ki ško sršenovo gnezdo in razmere se ^avi" v se siljeni slovenski puskarji v Borov- se niso dali preplašiti in preslepiti, niti v Jugoslaviji niso spremenile. Posecl z » ^ morda bj ostal še nadalj da čn ministra Kumanudija, da se se je ves ginjen toplo zahvaljeval ter Preden je mogel starček odgovo- se ni tisti čas pritepla v vas huda dvigne prepoved izvoza pšenice, pše-sveto obljubljal ravnati se točno po riti, sta ze prihitela izza ogla starej- vročinska bolezen in zgrabila poleg nične moke. Tako je zopet ustvarjen bratovem navodilu. si sin in hci. Vsi trije so bili kakor drugih tudi n]-ega Po tridnevni bo oni položaj, v katerem smo se naha-Ko se je vrnil v domačo vas, je med in vosek. lezni je mirno zatisnil trudne oči k jali pred izdano prepovedjo. Od slo-stopil najprej v gostilno. Krčmar, Oče pa se je zadovoljno smehljal večnemu pokoju. venskih gospodarskih krogov do-prej tako hladen, je sedaj kar prite- in stopil v hišo. Izpod suknje je iz- Ni se še dobro ohladilo očetovo znavamo k temu, da si je sosedno kel k Vrečarju in ga sladko izpraše- motal lično železno škrinjico, posta- truplo, ko so otroci šiloma odprli inozemstvo, ki je doslej kupovalo val, kaj izvoli jesti in piti. Toda Vre- vil jo na mizo in rekel: škrinjico. Pa — joj —■ namesto de- pri nas žito in moko, nabavilo žita čar je bil redkobeseden. Naročil je «Tole sem prinesel. V skrbi, da narja so našli — črepinje, železne iz Amerike in Japonske. Poroča se četrtinko vina in dejal: bi morda kedaj v kaki skušnjavi pre- drobce in podobno šaro. Na dnu pa nam, da so kupile razne tržaške p ., r, ,. , . , , več ne vzel ven, niti ključka nisem je ležal listič s sledečo vsebino: tvrdke na Japonskem moko po 12 -