Politični ogled. — Državni zbor si vendar ne upa zageti posvetovanja o zviSanju uradniških plaS, Uradniki zahtevajo toliko, da bi jim morali vsako leto plačevati blizu 800 milijonov kron. Edini odkriti in pošteni nasprotniki zvišanja pla5 so slovenski poslanci, Liberalni listi sicer vsled tega kričijo, da so našj poslanci in niih1 stranke sovražniki urad'nikov, torla to je zopet grdo zavijanje. Kdor ]e proti zvišanju uradaiških plac, še ni proti uradnikom, vsaj po naŠi pameti ne, ki je, kakor splošrio znano, bolj zdrava kakor liberalna. ZviŠanje uradniškili plac pomeni riove davke. Liberalci hočejo torej za ljudstvo nove davke! Zad'nji teden je poslanska zbornica razpravijala o tem, kateremu rainistrstvu se naj odkažejo zadeve glede vodnih cest in obrtr.ih zadev. Stvar se je izroSila nadaljnemu posvetovanju posebnemui odseku. >Ta teden bodo seje v torek, sredo in petek, Razpravljalo se bode o izseljevanju. Tudi slovenski poslanci bodo pri tej razpravi govorili. Ve6 kot v javni seji se je delalo zadnji teden v odsekih. Vbrambnem odseku je govoril Pišek, v proraSunskem odseku se je poverilo poročanje o parobrodnem drustvu Lojdu dr. Korošcu, v draginjskem odseku je siavil dr.VerstovŠek razlišne predloge glede žitne kupčije na Ogrskem, o kupnih zadevah glede žita in moke ter o zadružništvu, v vinarskem odseku pa se je izročilo porofievanje brezobrestnih posojil poslancu Brenčiču. — Hrvaško. Vsled zadnjih dogodkov na Hrvaškem in vsled odlofinega nastopa avstrijskih Ingoslovanov za pravice Hrvatov, so tudi Nemci uvideli važnost jugoslovanskega vpražanja in se izrekli za njega praviSno rešitev; celo graSl<i Sasopis ,,Tagespost" je ])isal za ,,trializem", to je za združitev Jugoslovanov in za })ošten narodni spozazum Nemcev z Jugoslovani — Slovenci. Priznava, da je 5isto nesmiselno po8etje Nemcev, ki hočejo Slovence ponemgiti. To se ne bo nikdar doseglo, Nemci naj se s Slovenoi raje pošteno pobotajo. — Ban Cuvaj se clela na Hrvaškem nekako neomejenega gospodarja. Zapleniti je dal celo govor hrvaSkega ministra Josipoviča, ki je vsaj detoma obsojal sedanje kriviSno stanje na HrvaiŠkem. Na Cuvaja so postali radi tega mirnejSi madžarski politiki hudi ip zahtevajo, da ilaj odstopi, da bo nastal mir na Hrvaškem. Cuvaj je dne 10. t. m. odpotoval v Budimpešto. Govoril je s hrvaSkim ministrom dr. pl. JosipoviČem in ministrskim pred'sednikom LukaSem o politiCnem položaju na Hrvaškem. Nekateri politiftni krogi izražajo nado, da Cuvajev komisarijat iia Hrvaškem ne bo dolgotrajen, SploSno se smatra, da so d'nevi Cuvajeve vlade Steti in da bo baron Skerlec imenovan za novega KrvaSkega bana. — Ogrsko. Ogrski državni zbor je sedaj odgoden, ker je Just izjavil, da bo naprej obstruiral. Sedaj se ministrski predsednilč Lukač pogaja z opozicijo; toliko je že sedaj gotovo, da predloži vlada državnemu zboru obenem z brambno predlogo tndi spremombo volilne pravice. Gre se le za to, kakšna bo ta sprememba; vse pa kaže, da bo kmeSko Ijudstvo pri tem na vsak način prikrajšano, ker hofiejo dati le mestom splošno, tajno in direk.tno volilno pravico, doželi pa ne. Ali bo opozicija s tem zadfovoljna? Hrvaškim odposlancem (delegatom) je Lukafi izjavil, da kadar napravi red v ogrskem državnom zboru, bo skušal odpraviti sedanje razmere tudi na Hrvaškem. — V nedeljo, dne 12. maia, je sprejel cesar LukaCa v Senbrunu. LukaČ je poročal cesarju o politiSnem položaju na Ogrskem. — Bolgarski krali pride na Dunaj. Prve dni junija pride bolgarski kralj Ferdinand s svojo soprogo in prestolonaslednikom Borisom na Dunaj na obisk oesarja Frano 'Josipa. Kralj ostano na Dunaju 2 dni in bo stapoval v cesarskem dvoru. — Balkanski vladarji. Sestanek balkanskih kraljev se baje vrSi v Sofiji ob priliki piosvetitve nove cerkve v spomin ruskerau carju Aleksandru Osvoboditelju; navzoS bo tudi ruskl car. — Vstaja v MakedonijL Iz Macedbnije in Albanije prihajajo vesti o novi vstaji in novih nemirili, Prišlo je že do hudih spopadov med vstaSi in turškimi vojaki.. Vstaja se tam od dne do dne bolj Širi. V Pe&i je vojaško sodišče ter je zasedeno celo mesto od vojaštva. V IStoku so se vršili boji med turškim vojaŠtvom in vstaši. Pri mestu Dibri je bil ljut boj med vstaSi in turškim 49. pešpolkom, Polk je izguliil 100 mož. Po poročilih iz Peči se vstaško gibanje z bliskovito hitrostjo razširja po Severni Albaniji^ Iz Skoplja je odšel en polk pehote v okraj Peči. Za Turke je ta vstaja tem usodepolnejša, ker se morajo vojskovati tudi v Tripolisu ter jim Lah dan za dnevom preži na Dardanele in evropske lobmorske kraje. — Nemgija. Dne 9, maja se je zakljuSila v pruskem d'eželpem zborii razprava o zakonu proti Poljakom. Socialni demokrat Borliardt si je dovoltt razne medklice ter so ostali opomini predsednika brezuspeS^ ni, Ko po trikrainem opominjanju ni prenehal z medklici. ga je predsednik pozval, da naj zapusti dvorano. Tega Borharclt ni Irotel storiti. Zaradi tega je prekinil predsednik sejo, poklical policijo 10 mož in enega častnika ter nato sejo zopet otvoril. Pozval je nato Borhardta zopet, da naj zapusti dvorano. Ker tega pi storil, je poklical fiastnika, ki je stopil k poslancu ter v imenu postave zahteval op njega, da se odstrani, Ko je pristopil castnik k Biorhardtu, _so za^- *em klicati socialni demokratje ,,hura". Casfnik je Borhardta trikrat pozval, naj ziapusti dvorano, Borliardt pa je Sastnika opozoril, da stori zloftin javnega nasilstva, 8e ga iztira iz dvorane. Ker seBorbardt po trikratnem opominu ni odstranil, je prišlo v dvorano 6 redarjev, ki so poslanca odnesli, Cez Četrt ure je Borhardt prišel zfopet v zbornico, — Nemški poslanik v Londonu, grof WolH-Meternicli je moral odstopiti, ker o maročanski zadevi ni točno obveščal svoje vlade. 'Njegov naslednik bo baron Marschall, sedaj poslanik v Carigradu. — Nemški državni zbor je sprejel dne 14. maja vladno predlogo o pomnoženju vojažtva; obenem se je sprejela tudi resolucija, naperjena proti dvoboju med častniki. Castnik, ki se no6e dvobojevati, naj se ne odpusti več iz arraade, kakor se je to dozdaj godilo. — Na Francoskem so pri obfiinskih volitvah v mostih Marseile, Bordeaux, Lille, Versailles, Rouen, Brest in.Št. Kventin zmagali katoliCani, Opaža se, da se hofie francosko ljudstvo polagoma otresti svobodomiselnih liberalcev in socialistov, ki hočejo Francijo oropati krŠŽ-anstva. — Italii.-turška vojska. Lahi so 4. t. m., kakor smo že zadnjič poročali, zasedli v Egejskem morju otok Rodos in brez velikega boja tudi njegovo glavno mesto enakega imena ter izkroali 16,000 vojakov. Turški vojaki in prostovoljci so se umaknili pa višave in v gozde, od koder delajo Labiom enake sitnosti, kakor njih tovariši v Tripolisu. Lalii nameravajo baje zasesti še mnogo drugih otokov in tako prenesti težišče vojne na morje, ker v Tripolisu ne morejo nife opraviti. Iz Tripolisa so zadnji Łas poslali veliko vojakov "domov v Italijo, ali pa na ladje za izkrcanje na otokih, V Tripolisu so bili Lalii pri Homsu ztopet tepeni in so imeli 40mrtvih. Iz Smirne so izgpaliTurki vse laSke podanike, izvzeti so le redovpiki. Turki so v Tripolisu sedaj tudi dobili letalne stroje in bodo tako Še bolj kos Italijanom, Listi poročajo, da je carigrajski nemški poslanik izdelal predlog za mir; po tem predlogu bi dobila Italija tripoliškt) »obrežje, notranja dežela in dve pristanišči bi pa ostali Turčiji. — Dardanele so zopet odprte, a predpisi za ladje, ki hoftejo skozi, so zelo strogi. Voziti se bo smelo le no dnevu od 8. ure zjutraj do 6. ure zvefter. Vsak dan bo moglo peljati skozi Dardanele le 60 ladij. Tur. ki obstreljujejo tudi tuje ladje. V luki v Smirni so potopili s streli parnik družbe 3,Arbipelagos" in ,,SteamKompani"; 80 oseb je utonilo. Pravijo pa tudi, da je zadel parnik ob mino. Italijani so na Čuderi na<~in vjeIi turškcga poveljnika otoka Rodos. Ker je italijanski admiral Ameglio izvedel, da je rodoški vali (poveljnikO zapustil otok ter pobegnil na otok Litos, je poslal tja lorpedno ladjo ,,Ostro" ter pozneje Se torpedovko ,,Emanuele Filiberto". Poveljnik ,.Ostra" je Šel z nekaj mornarji na subo, da zafine pogajanja z valijem, na se uda. Vali Sabbi boj je priSel nato z dvema tajni- fcoma in tremi spremljevalci na torpedni rušilec „'0stro". Tucli turški komisar in voditelj carinskega urada sta bila prijeta. Mornarji so nato rasedli Litos, med tem ko so se umakpile turške feete v, gore. Admiral Viale je uredil okrogRodosa rednoslužbo križark, da prepreei, da bi dobili turški vojaki na Rodosu živila in strelivo. Turško vojažtvD je nainreS hotelo tudi zapustiti otok na malih čolnih, kam pa so Italijani prepre&ili ter vzeli Turkom 30 iadrenic — Vstaja v Mehiki. Listi poročajo, da jo general Aubert trčil pri mestu Kanon z vstaškimi fietami skupaj, Vnel se je hud boj, pri katerem je Aubert pognal vstaše v beg. VstaSi so pustili na bojišfiu oko li 100 mrtvecev.