SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Ne) 7 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 27 de febrero - 27. februarja 1997 muSHSmsmSB - ! gnnanmii _ :.mmm * - ■■ ■ • mtmmumm - p qpGrOT3 Zgodilo se je v Sloveniji Poslanica Janeza Pavla II. za svetovni dan miru ob treh letih, ki nas ločijo od zarje novega tisočletja ima uvodno geslo Podari odpuščanje, prejmi mir. Čas je, da se vsi skupaj odločno odpravimo na resnično romanje miru. Ni lahko hoditi skupaj, kadar nas bremenijo boleča doživetja ali celo stoletne delitve. Podarjeno in sprejeto odpuščanje je nuje*pogoj za napredovanje proti resničnemu trdnemu miru. Priznavanje krivd iz preteklosti je prva stopnja, ki pelje do junaškega odpuščanja. Sedem let po padcu berlinskega zidu sta 22. januarja izkazala svoj pogum nemški karicler Helmut Kohl in češki premier Vaclav Klaus s praškim podpisom spravne listine. Nosilna stebra pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju sta drugi in tretji člen. Gre po eni strani za priznanje odgovornosti za vlogo Nemčije v zgodovinskem procesu, ki je vodil do podpisa miinchenskih sporazumov 1938. leta in pripravljal vzdušje za beg in kasneje za vračanje oseb z obmejnih območij nekdanje Češkoslovaške ter za njeno uničenje in zasedbo. Nemčija obžaluje trpljenje in krivice, zadane češkemu ljudstvu z zločini nacionalsocializma, se klanja žrtvam nacionalsocialistične diktature tistim, ki so se ji upirali. Zaveda se tudi, da je nacistična politika do češkega ljudstva prispevala k ustvarjanju okoliščin za beg in prisilno odseljevanje v Nemčijo Nemcev, živečih na Češkoslovaškem po drugi svetovni vojni. Češka obžaluje, da je ob koncu vojne prišlo do izgona sudetskih Nemcev, do razlastninjena in odvzema državljanstva ter da so trpele nedolžne osebe in je prišlo do kolektivne naprtitve odgovornosti. Izrecno obžaluje, da je do tega prišlo v nasprotju s humanitarnimi in pravnimi načeli ter ni bilo mogoče kaznovati krivcev na osnovi amnestije iz 1. 1946. S pravno listino je odprta pot v nove odnose. Pomemben je skupen sklad za utr- ditev prijateljstva. Med drugim je namenjen seznanjanju mladih z zgodovinskimi dejstvi. Listina sloni torej na zdravem temelju. Usmerjena v bodočnost jemlje na znanje zgodovinska dejstva in odgovornosti, a kot pravi papež v letošnji mirovni poslanic^, odpuščanje nikakor ne izključuje iskanja resnice, ampak to iskanje zahteva. Časopisje je presenetljivo malo prostora posvetilo zglednemu zgodovinskemu .dogodku, ža katerega so še odločili nemški in češki voditelji, nasprotujočemu javnemu mnenju navkljub. Gotovo je po vsej verjetnosti šlo za realpolitični pristop, a ob močnem vzgibu, ki ga je pred dvema letoma dal predsednik Vaclav Havel. Kancler Kohl je takrat izjavil, da je Nemčija pripravljena stisniti roko sprave, ki jo je ponudil Havel. Češki predsednik je bil podčrtal, da je treba živeti z resnico, ker s polovičnimi resnicami človek nikoli ne ustvari pogojev za medsebojno zaupanje. Močnega lobija poldrugega milijona sudetskih Nemcev v izgnanstvu pa se Kohl ni obotavljal opozoriti, da so se že v 50. letih-s stutgartsko listino odrekli slehernim povračilnim zahtevam in ni šlo za ratificirani meddržavni sporazum. Pot do ratifikacije listine v obeh parlamentih bo menda še težavna. Državniki pa so storili res pogumno dejanje v skladu s poklicanostjo, da služijo skupnemu blagru. Sestdesdet let po sramotnem popuščanju v Mtinchnu, prvi klici druge svetovne vojne, je dana osnova za stvarno prijateljstvo in sodelovanje. Ob nemško-češkem dokumentu, ki vsebuje obojestransko priznanje krivic, so jalove marnje o vsevečjem nemškem vplivu. Zgled naj bo predvsem zavzetost, da se mladim posredujejo pristne življenjske vrednote, se jim odpira dostop do zapletenosti človeške zgodovine in kulture ob razumevanju in spoštovanju, vzoru tistih ljudi, ki so bili delavci za mir in spravo. Novi glas, Trst, 30. januarja Nova vlada Vodstvo državnega zbora je po vložitvi predloga mandatarja Janeza Drnovška za sestavo nove vlade 18. februarja določilo razpored ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi delovnimi telesi. T.i. zaslišanja bodo potekala od petka, 21., do torka, 25. februarja, o imenovanju nove vlade pa naj bi DZ odločal na zasedanju, ki se bo začelo med 26. in 28. februarjem. Pristojna delovna telesa državnega zbora so se odločila, da se ministrskim kandidatom iz drugega predloga mandatarja Janeza Drnovška za sestavo vlade, ki so se že predstavili pred parlamentarnimi odbori in komisijami, ne bo treba še enkrat opraviti predstavitev. Za druge kandidate so pa že začele predstavitve. Kot prvi se je pred odborom za gospodarstvo predstavil kandidat za ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Odbor je njegovo kandidaturo z večino glasov podprl. Senjurja, univerzitetnega profesorja in doktorja ekonomskih znanosti, je na to ministrsko mesto predlagala Slovenska ljudska stranka, kot je poudaril na predstavitvi, pa ni član nobene stranke. Senjur je med najpomembnejšimi področji delovanja ministrstva za ekonomske odnose in razvoj izpostavil spodbujanje regionalnega razvoja. „Nismo užaljena kmečka nevesta, ki se počuti izigrano, naprotno: vse te situacije so nekaj, s čimer morajo ljudje v politiki realno računati, je pa seveda vprašanje etičnosti takih hitrih preobratov", je povedal Janez Kocijančič, predsednik Združene liste socialnih demokratov stranke, ki je bila najmočnejša partnerka v prvem predlogu vlade mandatarja Janeza Drnovška, k oblikovanju drugega pa ni bila povabljena. Kocijančič je na novinarski konferenci povedal, da ZLSD v skladu z odločitvijo predsedstva stranke ne bo podprla predloga nove vlade, saj je to tako po strankarski sestavi kot po programskiz asnovi „desna" vlada. Za delo v opoziciji je predsednik ZLSD napovedal konstruktivno držo pri vprašanjih, za katere bodo v stranki ocenili, da so v nacionalnem interesu. Mariborski mestni odbori treh pomladnih strank, SLS, SDS in SKD pa so na novinarski konferenci sporočili, da bodo pomladne stranke v Mariboru na lokalni ravni še naprej tesno sodelovale v koaliciji, ne glede na to, da je SLS na ravni države stopila v vlado. SPREJEM V NATO Na sedežu Nata v Bruslju ocenjujejo, da je Slovenija ena od držav, ki imajo najboljše možnosti za vključitev v Severnoatlantsko organizacijo NATO, tako „zaradi svoje velikosti kot zaradi dejstva, da je vojsko oblikovala od začetka in se jih ni treba iznebiti starih navad in starih struktur", je ocenil vir na sedežu Nata v Bruslju. Na Natu pa opozarjajo na nerešeno vprašanje morske meje s Hrvaško, ki ga sicer označujejo za „manjšo zadevo". V primeru Slovenije pa je sicer mogoče zaznati dve vrsti argumentov: nekateri menijo, da je kot nekdanjo jugoslovansko republiko naj ne bi „še takoj sprejeli v Nato", drugi pa, da bi ravno „trdno vsidranje Slovenije v Natu morda drugim državam na območju nekdanje Jugoslavije dalo jasen znak, da se resnična priključitev Zahodu obrestuje tako na varnostnem kot gospodarskem področju". vojaške enote. Državni sekretarji so imenovali tudi nacionalne koordinatorje za trilateralo. POMEMBNO LETO Predsednik komisije DZ za evropske zadeve Lojze Peterle in člani komisije so se na prvem delovnem sestanku sešli z delegacijo Evropske komisije — Generalne direkcije za zunanje politične odnose. Sogovorniki so se strinjali, da bo letošnje leto izjemno pomembno za Slovenijo na njeni poti k polnopravnemu članstvu v Evropski zvezi ter da bosta morali obe strani opraviti veliko dela in se velikokrat srečati. ARHIVI BIVŠE JUGOSLAVIJE IZ TRSTA Predstavniki stranke Slovenske skupnosti (SSk) so razpravljali o položaju v Italiji ob prelomu leta in opozorili, da ima manjšina še vedno temeljni status in se kronično spopada s kopico problemov. Prefekt tržaške pokrajine Michele De Feis pa je zavrnil prošnjo tržaškega učiteljišča A. M. Slomšek za dovoljenje, da 8. februarja, ob dnevu slovenske kulture, na šolskem poslopju razobesi slovensko in italijansko zastavo. Slovenska skupnost je ukrep ostro obsodila in izrazila pričakovanje, da bo slovenska država vztrajala pri načelu, da ima italijanska manjšina v Sloveniji samo po sebi umevno pravico do izobešanja lastne zastave. V Bruslju so se sestale pogajalske delegacije Slovenije, BiH, Hrvaške, Makedonije in ZRJ za nasledstvo nekdanje Jugoslavije, ki so prvič na posebnem sestanku obravnavale problematiko skupnih arhivov. Mednarodni posrednik sir Arthur Watts je pogajalcem predlagal dokument o delitvi arhivov, ki je za Slovenijo, Bosno, Hrvaška in Makedonijo načeloma sprejemljiv, ZRJ pa ga je zavrnila, češ da je neuravnotežen in ne Upošteva njenih pogledov. Delegacija iz Beograda je svojo odločitev pojasnila s tem, da naj bi vpogled ostalih štirih držav naslednic do skupnih arhivov povzročil škodo ZRJ pri delitveni bilanci. V krogih slovenskih pogajalcev so ocenili, da ZRJ z oviranjem dostopa do arhivov želi izsiliti svoje pogoje pri nasledstvu, poleg tega pa skuša preprečiti vpogled v za pogajanja ključne podatke. ,REPUBLIKA" ZAPIRA VRATA SLOVENIJA, ITALIJA, MADŽARSKA V Rimu so se sestali državni sekretarji v zunanjih ministrstvih Italije, Slovenije in Madžarske. Na sestanku je Italija vnovič podprla vključitev Slovenije in Madžarske v Avropsko zvezo in NATO. Po njenem mnenju je vključitev teh dveh držav v NATO v prvem krogu strateški cilj, potreba in možnost. Sicer pa naj bi se čimprej sestali obrambni ministri Slovenije, Italije in Madžarske in se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja, med njimi tudi o italijanski pobudi za oblikovanje skupne Na pogovorih predstavnikov sindikata novinarjev časnika Republika s predstavnikom lastnikov Zmagom Pačnikom iz podjetja Alpe Adria so sklenili, da bo Republika odslej izhajala le ob nedeljah. Prva številka tednika naj bi izšla 16. februarja. V okviru nedeljske Republike bo zaposlenih 12 novinarjev, drugi pa naj bi imeli možnost zaposlitve v Alpe Adrii. Znano je bilo, da je bila Republika zelo levičarska, odgovarjala naj bi Kučanu. Bila je tudi povezana s Primorskim tednikom, ki ima podobne težave. Po STA Odnosi med državo in Cerkvijo Slovenski predsednik Milan Kučan je sprejel apostolskega nuncija Edmonda Far-hata. Na delovnem srečanju sta spregovorila o bližnjem srečanju predsednika Kučana s slovenskimi škofi ob obletnici samostojnosti Slovenske škofovske konference in o’nujnosti oživitve državnocerkvenega dialoga o ureditvi medsebojnih odnosov po ustanovitvi slovenske vlade. Po drugi strani pa je Slovenska nacionalna stranka med poslanci DZ začela zbirati podpise za zahtevo za razpis predho- dnega zakonodajnega referenduma. Vsebina ponujene referendumske zahteve, za katero je stranki od zahtevanih 30 uspelo zbrati 18 poslanskih podpisov, je sprejeti zakon o t.i. moratoriju na vračanje nekdanjih veleposesti (zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja), "ki sta ga vložila poslanca SNS Zmago Jelinčič in Polonca Dobrajc, njegovo veljavnost pa je ustavno sodišče skrajalo s treh let na šest mesecev. Po STA iiL' Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Kongres Slovenske skupnosti v Gorici Prvi dan deželnega kongresa Slovenske skupnosti v kulturnem središču Lojzeta Bratuža je bil posvečen poročilu tajnika Martina Breclja ter pozdravom številnih gostov. Tajnik je v svojem dolgem in razčlenjenem posegu obravnaval vse najbolj aktualne politične probleme manjšinske skupnosti na prelomu tisočletja, izhajajoč iz zgodovinskih ter drugih pretresov, ki smo jih Slovenci v Italiji doživeli predvsem v zadnjem letu. Njegovo poročilo je bilo na splošno optimistično naravnano in brez izrazite polemične osti, čeprav je Brecelj seveda izhajal iz svojih svetovnonazorskih gledanj na manjšinsko realnost. Po pevskem pozdravu zbora Rupa-Peč je kongres uvedel predsednik Marjan Ter-pin, ki je precej skeptičen, da bo vlada Oljke, kot obljublja, začela reševati odprte probleme manjšine. Prepričan je, da bi lahko Rim s politično dobro voljo rešil TKB, veliko neznanko pa predstavlja zaščitni zakon. Terpin se, kot kaže, poslavlja s predsedniškega mesta, medtem ko še ni jasno, če bo Brecelj nasledil samega sebe ali pa bodo izvolili njegovega naslednika. Goriški župan Gaetano Valenti, ki pripada desnici, je v pozdravu delegatom izrazil zelo odprte misli in večkrat uporabljal besedi sožitje ter medsebojno razumevanje. Velik aplavz pa je žel tržaški podžupan Roberto Damiani, ki je kongres pozdravil v slovenščini ter zelo jasno spregovoril o nujnosti zaščite manjšine. Izpostavil je napore Illyjeve uprave v korist sožitja in priznal aktivno vlogo, ki jo v podpori občinski upravi odigrava Slovenska skupnost. Kongres je v posebni poslanici pozdravil tudi ministrski predsednik Romano Prodi. Premier ni pozabil, da je velika večina Slovencev na zadnjih volitvah podprla njegovo kandidaturo ter napovedal, da bo Oljka spoštovala sprejete obveze. Jasno je povedal, da vlada ne namerava predložiti svojega osnutka za manjšinsko zaščito, pač pa za sedaj prepušča pobudo parlamentu. Vlada — je še napisal Prodi — se obvezuje, da bo reševala konkretne probleme naše skupnosti, kot je med nedavnim obiskom v Trstu podčrtal podtajnik Piero Fassino. Končno se je Prodi zavzel za dokončno rešitev vseh še odprtih sporov s Slovenijo. Brecelj je v svojem poročilu poglobil teme, ki jih je že prej nakazal. Slovenska manjšina je skupnost v tranziji, zato potrebuje več notranje demokracije ter večje 17. februarja sta mandatar za sestavo nove slovenske vlade dr. Janez Drnovšek (Liberalna demokracija Slovenije, LDS) in Marjan Podobnik (Slovenska ljudska stranka, SLS) podpisala sporazum o sodelovanju njunih strank v novi vladi. Tako je vzpostavljena nova strateška os LDS-SLS, ki jo bo podprlo še pet poslancev Desusa (Demokratična stranka upokojencev), satelitske stranke nekdanjih komunistov. Koalicijska pogodba med SLS in LDS kaže, da sta se stranki izognili vsem spornim programskih vprašanjem, v katerih so njuna stališča različna. Razdelitev ministrskih resorjev v razmerju 10 (LDS), 9 (SLS) in 1 (DeSUS) pa navaja k misli, da bo SLS v vladni koaliciji igrala podrejeno vlogo. To še utrjuje dejstvo, da SLS v sporazumu z LDS ni izposlovala skoraj nobenega od pomembnejših ministrstev. Če bo predlog vlade — predvidoma prihodnji teden — v slovenskem parlamentu potrjen, bodo v opoziciji ostale naslednje stranke: Slovenski krščanski demokrati spoštovanje vlog, več strokovnosti in specializacije. Pri tem je dejal, da SKGZ ni bila v tem smislu najboljši vzor, ker je po eni strani združevala organizacije civilne družbe, po drugi strani pa je bila tudi izrazito politična organizacija, saj se je večkrat celo obnašala kot stranka. SSk podpira pluralizacijo vsemanjšinskih ustanov in Primorskega dnevnika in v tem okviru še verjame v posebno vlogo obeh krovnih organizacij — SKGZ in SSO — čeprav je Brecelj priznal, da bipolarizem ni najbolj dovršena oblika pluralizma, gotovo pa pomeni bistven korak v to smer. V manjšini ostajo vsekakor zelo različna gledanja o t.i. večkulturnosti. Tudi SSk, je podčrtal Brecelj, je za večkulturnost, če s tem mislimo na sožitje med različnimi kulturami oziroma narodi, kar pa predpostavlja, da morajo posamezne kulture in narodi najprej polno živeti kot posebni subjekti na vseh področjih, tudi na političnem. SSk vsekakor vztraja, da je narodnost tudi politična kategorija, kar ne pomeni, da se morajo ljudje združevati samo v mejah narodnosti, sožitja pa ni mogoče graditi z brisanjem narodnosti oziroma z njenim preskakovanjem. Brecelj je skratka prepričan, da se za t.i. večkulturnostjo skrivajo usedline komunizma in marksistične ideologije. SSk ne opušča ideje o skupnem političnem nastopu vseh Slovencev, koalicija Oljke pa je ta problem uokvirila v novo dimenzijo. Brecelj se je zavzel za večjo povezanost Slovencev v levosredinski koaliciji (SSk ostaja prvenstveno sredinska sila) ter predlagal, da bi se slovenski izvoljeni predstavniki, ki so člani istih upravnih ali političnih koalicij, povezali v skupne svetovalske skupine. Nekoliko manj pozornosti je poročevalec posvetil odnosom z matico, ki so za SSk sicer bistveni, medtem ko se je izognil vsakršni omembi zadnjih političnih dogajanj v Sloveniji. O teh nista spregovorila niti Ivo Hvalica (SDS) in Lojze Peterle (SKD), ki sta med prvimi pozdravila kongres. Hvalica je poudaril „izjemno razumevanje med SSk in slovenskimi socialdemokrati", Peterle pa je pohvalil resnost, s katero SSk obravnava nelahko situacijo manjšine, ki bi bila lafcko za zgled marsikateremu politiku iz Slovenije. (SKD), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS), Združena lista (nekdanji komunisti) in Slovenska nacionalna stranka (SNS). Ob dejstvu, da bosta Združena lista pa tudi SNS glasovalna rezerva za LDS, bo opozicija ob takšnem razmerju sil v slovenskem parlamentu šibka. V javnosti vstop SLS v koalicijo z LDS in DeSUSom močno odmeva, zlasti med tistim delom volilcev, ki je volil t.i. stranke slovenske pomladi, SLS, SKD in SDS. Gre za večinski del na novembrskih volitvah opredeljenih volilcev, ki je še posebej razočaran zaradi dejstva, da je SLS prelomila sporazum o sodelovanju, ki so ga omenjene tri stranke pidpisale po volitvah. V SKD in SDS so opozorili na enostranskost in moralno spornost ravnanja SLS in pozvali sedanjega predsednika Državnega zbora g. Janeza Podobnika (SLS), da odstopi, saj je bil izvoljen kot skupni kandidat strank slovenske pomladi. 21. februar 1997 Včasih, že dolgo tega, so bili poletni meseci znani kot počitniška doba, predvsem v političnem življenju. A to so bili stari, dobri časi. Danes je vse popolnoma drugače; zlasti še v letošnjem, vročem februarju. K tej vročini pripomoreta bistveno dva činitelja: umor fotoreporteja (Jose Luis Ca-bezas) v letoviškem obrežnem Pinamarju, o čemer smo daljše pisali v pretekli številki; in pa napetost med predsednikom Me-nemom in guvernerjem Duhaldejem, kar smo zadnjič le na kratko omenili. Zato si danes oglejmo zlasti to zadnjo točko. SAMO ENKRAT NA LED Bralci se gotovo še dobro spominjajo, da je bil Duhalde Menemov podpredsednik po volitvah leta 1989. Po dveh letih je odstopil, da je kandidiral za guvernerja največje argentinske province, Buenos Aires. Prva guvernerska doba mu je potekla leta 1995, in vsi so tedaj vedeli, da upa na predsedniško kandidaturo na čelu peronistične stranke. Kdo bi mu tedaj zanikal pravico in možnost, ko je pa ustava prepovedovala ponovno kandidaturo predsedniku države? A Duhalde se je tedaj opekel. Ni računal s. tem, da je Menem eden najbolj spretnih politikov v Argentini v zadnjih desetletjih, da se je mnogo naučil od Perona, akoravno je popolnoma zapustil njegovo doktrino, in da ima neomejno željo po neo-mejni, tudi časovno neomejni oblasti. Me-nemu je tedaj uspelo z radikalnim vodjem Alfonsinom podpisati sporazum (pakt iz Olivosa), ki je v Kongresu odprl pot ustavni reformi in ponovni predsedniški kandidaturi, in seveda Menemovi zmagi. Duhalde se je tedaj vdal. Požrl je jezo, pogoltnil razočaranje, a ne ve se, če je prebavil Menemov udarec. Da si je tedaj Alfonsfn domišljal, da je v zameno od predsednika dosegel mnogo ustavnih členov v prid demokracije in republike, je znano. Prav tako pa je znano, da je moral potem priznati, da ga je Menem opeharil, ker dejansko vsi tisti ukrepi niso v ničemer zmanjšali predsednikove moči: danes z isto nespoštljivostjo podpisuje razne dekrete o snoveh, o katerih je edino Kongres pristojen da spregovori, pravosodna oblast je prav tako pod vplivom izvršilne oblasti kot prej, in cela vrsta ustavnih predpisov sploh ni v veljavi, ker se za ustrezne reglamentarne zakone v Kongresu radikali in peronisti še vedno niso zedinili. A nekaj je bilo v spremenjeni ustavi jasno povedano: Menem ne more ponovno kandidirati, razen če znova spremeni ustavo. To pa je Duhaldeju dalo upanje, da mu predsedniška kandidatura leta 1999 ne uide. A, glej ga spaka, komaj je predsednik zmagal na volitvah leta 1995, že so pocestni plakati napovedovali, da nekateri že mislijo na varianto „Menem '99". Pred nekaj meseci pa se je ta ideja pričela spreminjati v realnost, ko je kongresist Yoma (riojanske družine in sorodnik bivše predsednikove žene, a fanatičen „menemist"), pričel kampanjo, da bi formalizirali Menemovo kandidaturo. Iznašel je izviren način: nova ustava namreč predvideva, da se lahko v Argentini izvajajo referendumi. Potom takega referenduma naj bi sklicali ustavodajno skupščino, za kar pa menda ne bi bilo potrebno tiste težke dvotretjinske večine v Kongresu. Ideja, akoravno izvirna, ima dvoje pomanjkljivosti: prva, da celoten postopek ni jasen, kar bi povzročilo hudo polemiko, in sploh postavilo razvoj na rob neustavnosti; druga, da je omenjeni zakon o referendumih med tistimi ustavnimi določili, ki jih kongres še ni reglamentiral: tre- ba bi bilo, da kongres ta zakon prej sploh potrdi. To pot je pač menemistična počasnost vendar udarila njih same. Začela se je hitra akcija, da se tak zakon potrdi. A ta akcija je naletela na hud odpor Duhaldeja. Guverner je sicer tudi to pot pomišljal, a končno je rekel: ne. Morda si je mislil tisto o oslu, ki gre samo enkrat na led. On dobro ve, da je leto 1999 zadnja priložnost, in noče, da bi mu ušla. Zato je dobro premislil celotno strategijo in začel nastopati tam, kjer se čuti najbolj močnega: v samem narodnem parlamentu. V poslanski zbornici je kar tretjina poslancev iz province Buenos Aires, večina izmed njih so peronisti, in domala vsi zvesti Duhaldeju. UDAR NA UDAR Menem je sicer nenehno trdil in to dela še ob vsaki priliki, da nima nikakega namena znova kandidirati. Za to postavlja razne vzroke, od strogo političnih do družinskih. A tudi ne stori nobenega koraka, da bi preprečil nadaljnjo re-re-elekcijsko akcijo svojih fanatikov. Se več, pred dnevi je izjavil, da ima oblast on, „ne pa kandidat". In čeprav ga ni imenoval, so vsi vedeli, da misli na Duhaldeja. Torej mu je že naprej povedal, da ga mora ubogati, sedaj in v prihodnje. Poleg tega je zahteval, da nače-ljuje buenosaireški listi kandidatov za prihodnje poslanske volitve Duhaldejeva žena,' kar pa je seveda razburilo ves provincijski peronizem. Menem je sicer že ponesrečeno posegel v kandidatsko listo prestolnice, a ga to ni izučilo. Duhalde sam sicer ni proti kandidaturi svoje žene, zlasti ne, če bi Solidarna fronta dosegla, da bi Graciela Fernandez Meijide zavzela prvo kandidatno mesto na njenih listah, a noče, da bi ga v to napeljal Menem, ali si lastil kako zaslugo ob tem. Duhaldeju je zlasti padla na srce tista izjava o oblasti. Zato je predsedniku odgovoril v kongresu, da mu pokaže, da ima on tudi oblast. Njemu zvesti poslanci bojkotirajo vse vladi prepotrebne zakone, tako da je bil zadnje tedne kongres domala neaktiven. In redno zasedanje, ki se bo pričelo prihodnji teden, tudi ne vzbuja kaj mnogo upanja, če prej ne pride do pomirjenja med najmočnejšima peronističnima voditeljema. V ta namen naj bi se sestala, da skleneta premirje, a Duhalde ni hotel v vladno palačo ne na predsedniško kinto v Olivos, tako da sta se kar dva že napovedana sestanka izjalovila. Vemo sicer, da bo na zunaj prišlo do premirja, a kakšno bo resnično ozadje, je vprašanje. Da pa Duhalde resno misli na spopad, je dokaz tudi to, da se kar vrstijo sestanki med njim in raznimi peronističnimi veljaki. Sem spada tudi sestanek s sindikalisti, . med katerimi ni manjkal Lorenzo Miguel, stari kovinski vodja, ki je odločilno pripomogel pri Menemovi zmagi na notranjih volitvah za njegovo prvo kandidaturo, pa potem prišel pri predsedniku v nemilost, ker je zahteval, da se ohrani „peronistična doktrina". Opozicija pa tudi ob tem ne najde svoje prave smeri. Radikali in frontisti, ki bi lahko izrabili notranji peronistični spor v lasten prid, se prav tako prepirajo in iščejo, kdo da je kriv, da ne morejo doseči skupnega nastopa na prihodnjih parlamentarnih volitvah in sestaviti enotnih listin.' Medtem pa tudi uradne statistike govore o rastoči revščini in o dejstvu, da v nekaterih predelih zaradi pomanjkanja sredstev kar 50 odstotkov učencev ne dokonča obveznega šolskega pouka. Kaj državo čaka spričo te stvarnosti, si pač lahko mislimo. A politike zaenkrat bolj skrbijo sedanje in bodoče kandidature. Kruti problemi sedanjosti čakajo na boljše čase. S.T. Primorski dnevnik, 23. 2. 97 Posredoval Vinko Levstik nemi mmas mm s Informacija SDS Kdo je Janez Drnovšek Odlomki iz poročila, ki kroži zadnje tedne v ZDA po ustanovah, ki se zanimajo za politični položaj v Evropi Bliže NATO Gospod Janez Drnovšek je trenutno ministrski predsednik v Republiki Sloveniji. Rojen 17. maja 1950 v Celju, v Sloveniji, je napravil izredno uspešno pot do oblasti v Jugoslovanski komunistični partiji. Kot mlad član komunistične partije je pričel svojo delovno življenjsko obdobje v službi pri nekem gradbenem podjetju. Kasneje je postal ravnatelj državne banke ,v manjšem rudarskem mestu. Tu se je pričel njegov politični vzpon. Poslali so ga v Ka;-to (Egipt) kot svetovalca na poslaništvo Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. Po enem letu se je vrnil v SFRJ in bil izvoljen v partiji za delegata Socialistične Republike Slovenije (SRS) v Zbor Republik in Pokrajin, ki je bil takrat ena od dveh parlamentarnih teles v Beogradu. Aprila 1989 je bil eden od kandidatov na partijski listi na volitvah za predstavništvo SRS v kolektivnem predsedstvu SFRJ. Takrat so v njegovi izvolitvi videli zmago mlade komunistične elite nad dotedanjo komunistično strukturo v SRS. Po sistemu, ki ga je postavil Tito pred smrtjo, so se člani državnega predsedstva SFRJ vsako leto vrstili in zamenjali na mestu predsednika. Tako je postal Drnovšek maja 1989 za eno leto predsednik kolektivnega predsedstva SFRJ. V času njegovega predsedstva so se gospodarske/politične in etnične razmere v komunistični Jugoslaviji vztrajno slabšale. Zato je Jugoslovanska ljudska armada, branilka komunističnega režima v Jugoslaviji, s pomočjo nekaterih članov predsedstva, pričela zavzemati vedno bolj aktivno vlogo kot poglavitni garant SFRJ in njene ustave. Jo je pomenilo postopno prisvajanje oblasti v državi. •Kot predsednik SFRJ je postal Drnovšek vodja Gibanja neuvrščenih držav, kjer je razvil močno dejavnost in ohranil organizacijo aktivno. Predsedoval je mednarodni vrhunski konferenci te organizacije septembra 1989 v Beogradu. Stroški te konference so bili takrat deležni kritike kot pretirani glede na vztrajno gospodarsko propadanje SFRJ. Med naraščajočo krizo v Jugoslaviji je dr. Drnovšek razvil dobre odnose z najvišjimi jugoslovanskimi generali in admirali. To je koristilo militaristom v Jugoslovanski armadi. Kot predsednik predsedstva Jugoslavije je Drnovšek podpisal 28. julija 1989 dekret št. 32, „Navodila za eliminacijo izrednega stanja", v katerem je prenesel na Jugoslovansko ljudsko armado več oblasti, kot je predvidevala ustava za izredne razmere v FLRJ. Ta dekret, ki je bil kot pravijo, nasproten ustavnemu po komunistih vodenemu sistemu, izrecno dovoljuje vojaški oblasti ustanavljanje koncentracijskih taborišč in izvajanje podobnih represivnih ukrepov v dolgi vrsti primerov, ki jih dekret navaja kot „izredno stanje". Ta dekret, podpisan po dr. Drnovšku, ni bil objavljen v javnosti dostopnem Uradnem listu SFRJ marveč v tajnem, zaupnem organu, ki je bil označen kot „uradna tajnost in strogo zaupno". Ta organ je bil dostopen le najvišjim plastem komunistične hierarhije. Od takrat naprej in skozi ves bosanski genocid daje ta dekret jugoslovanski armadi .»legalni okvir" za njene operacije. Po pravilih rotacije je maja 1990 dr. Drnovšku potekel predsedniški rok, vendar je ostal član predsedstva do oktobra 1991. To mesto je zapustil tri mesece po tem, ko se je slovensko ljudstvo odcepilo od SFRJ in razglasilo neodvisnost junija 1991. V času jugoslovanske ustavne krize je bil dr. Drnovšek eden od „beograjskih Slovencev", ki so ohranjali svojo službo do konca. Danes trdi, da je bil eden mnogih članov partije, ki so prepričali SFRJ armado, da se je po kratki vojni iz Slovenije umaknila. Po povratku iz Beograda jeseni 1991 se je zdelo, da čaka dr. Drnovška ne-politična prihodnost. Takrat so prvo svobodno izvoljeno vlado sestavljale stranke DEMOSa, ki je skušal doseči hitro demokratizacijo in tržno gospodarstvo. Vendar so si voditelji starega sistema z izredno politično sposobnostjo, ki so jo nabrali v petih desetletjih svojega totalitarnega režima, pripravil pot nazaj do oblasti. Med njimi je bil tudi Drnovšek, ki je zmanipuliral padec DEMOS-ove vlade in postal ministrski predsednik aprila 1992. V obdobju, ko je čakal na oblast/je postal Drnovšek predsednik stranke, ki so jo sestavljali nekdanji mladi komunisti (yuppies) pod imenom Liberalni demokrati Slovenije (LDS). Pod dežnikom te stranke je mogoče najti člane Drnovškove generacije komunistov, medtem ko so „stari tovariši" ustanovili drugo stranko, ki je po večkratni zamenjavi imena postala „Združena lista socialdemokratov". Obe omenjeni stranki sta tesno povezani v politično-ideolo-škem oziru in obvladujeta najvišje politične funkcije v Republiki Sloveniji. Tako je na primer, Milan Kučan, ki je bil zadnji predsednik Centralnega Komiteja Slovenske Zveze komunistov, to je edine stranke, ki je bila dovoljena v Sloveniji skozi petdeset let, predsednik slovenske države od leta 1989; dr. Janez Drnovšek, zadnji slovenski član kolektivnega predsedstva SFRJ, je ministrski predsednik slovenske vlade nepretrgoma od aprila 1992; dr. Kristan, ki je bil kot sodnik vrhovnega sodišča SFRJ — eden od najvidnejših „beograjskih Slovencev" — je postal predsednik Državnega sveta, eden od dveh zbornic slovenskega Parlamenta. Predse.dnik parlamentarne zakonodaje zbornice je bil do predkratkim Jožef Školjč, nekdanji predsednik LDS, ki je predal Drnovšku predsedstvo svoje stranke. DEMOSu se je posrečilo izpeljati plebiscit slovenskega naroda in tako ustanoviti samostojno državno Slovenijo. Njegova vlada je zgradila politične in gospodarske temelje novi državi. L. 1991 je bilo izglasovano več modernih zakonov, med njimi privatizacija, denacionalizacija, denarna osamosvojitev, nova valuta, ip. Veliko od omenjenih zakonov in zakonskih predlogov je bili zavrtih, opuščenih ali bistveno spre-T menjenih, ko je Drnovšek z svojimi zavezniki prevzel nadzor nad politiko v Sloveniji. Gospod Janez Drnovšek je vsekakor izredno spreten politik, ki zasleduje cilje svoje stranke in koristi njenih članov s trmasto vztrajnostjo. Osebno je, kot pravijo, vase zaprt in zvit človek. Kot moderni politik se ne ozira na svojo ideološko prete- Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, je v okviru prve evropske turneje 19. februarja obiskala zvezo NATO v Bruslju, se je sestala tudi z veleposlaniki srednjeevropskih držav. Albrightova je v pogovoru s slovenskim, poljskim, madžarskim in romunskim veleposlanikom poudarila, da je širitev zveze NATO prednostna naloga ameriške administracije. Na zvezi NATO so se začele vaje iz kriznega upravljanja - CMX 97, ki bodo potekale do 26. februarja. Vaj so se tokrat poleg držav članic prvič udeležile tudi partnerice za mir, med njimi Slovenija. Iz Slovenije se vaj udeležujejo predstavniki zunanjega obrambnega in notranjega ministrstva. Društvo za mednarodne odnose v Bruslju je razpravljalo o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo in NATO. Vodja slovenske misije pri EZ in Severnoatlantski organizaciji dr. Boris Cizelj je približno petdesetim udeležencem predaval o temi Slovenija kot kandidatka za včlanitev v zvezo in Nato. Tiskovni predstavnik ameriškega zu- nanjega ministrstva Glyn Davies v pogovoru z novinarji ni želel komentirati domnev, objavljenih v časniku Washington Times, da nekatere kandidatke za članstvo v zvezi NATO med njimi Slovenija, dobavljajo orožje državam, ki podpirajo terorizem, poudaril pa je, da vlade Poljske, Bolgarije in Slovenije z ZDA „odlično sodelujejo" pripreprečevanju prodaje orožja Iranu in Sudanu. V Bruslju se je 21. februarja začela dvodnevna konferenca washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije na temo Amerike in Evropa: čas za enotnost, čas za vizijo. Eden uvodnih govornikov član ameriškega kongresa Tom Lantos se je na konferenci odločno zavzel za širitev Nata proti vzhodu in je kot države, ki so pripravljene na odgovornosti članstva v zvezi, naštel Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovenijo. „Slovenija je v celoti pripravljena na članstvu v Natu," je poudaril Lantos, ki meni, da bi se morala Slovenija vključiti v prvem krogu, torej poleg treh najpogosteje omenjanih kandidatk. Po STA Dosje pogrešani Več kot 45.000 pobitih vojakov in beguncev je na območju med Celjem in Krškim. Med temi žrtvami so bili tudi otro- V ci. Nekateri od njih, ki so preživeli, so bili zaznamovani za vse življenje. Sodeč po pisanju nekaterih avtorjev v Pismih bralcev so si vsi ti ljudje zaslužili smrt. Samo zato, ker so bežali. Nedvomno je bil med njimi tudi del, ki bi si po tedanji zakonodaji zaslužil smrt. Vendar se moramo pri tem vprašati, zakaj v maju in juniju leta 1945 skoraj niso delovala že iz vojnih časov institucionalizirana vojaška sodišča, ki so bila pristojna za sojenje vojnim zločincem. Zakaj ni bila posameznikom nikoli krivda dokazana? Zakaj se je državni aparat preprosto odločil izbrisati del populacije? Se posebej pa ne bom nikoli našel dojemljivega odgovora na vprašanje, zakaj so si mučenje in smrt zaslužili celo otroci. Zgoraj omenjena dejstva niso stvar domobranstva in partizanstva, delitve na eno in na drugo stran. Pripadnost neki strani se mi ne zdi tako pomembna kot dejanja in motivi, ne more pa tudi opravičevati vse- klost, igra tenis, govori več jezikov, ima zelo dobre agente za odnose z javnostjo v Sloveniji in drugod, ter kot je zapisano v eni od slovenski publikacij „nima povsem jasnega stanu" (marital status). Je vrsta politika, ki obvladuje vse priložnosti, katere nudi dežela v tranziciji. Drnovšek je po poklicu ekonomist. Slovenska poročila Radia Trsta na Internetu Slovenski tržaški radio, ki deluje v sklopu italijanske radiotelevizijske ustanove RAI, se že nekaj mesecev vsak dan od po-nedeljska do petka vključuje z 10-minutnim dnevnikom v mrežo INTERNET. Gre za poročila, ki jih v živo oddajajo ob 8.00 po krajevnem času, in vsebujejo poleg krajšega pregleda mednarodnih dogodkov domače vesti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, torej iz krajev, kjer živijo Slovenci. Preko INTERNETA so vesti naše radijske postaje na voljo vsem Slovencem v domovini in po vsetu. INTERNETOV naslov (password), preko katerega pridemo do vesti tržaškega slovenskega dnevnika, je: http://www.tgr.tol.it ali pa http://www.rai.if (v tem primeru je na home page RAI treba poiskati TGR ON LINE - MONDO ITALIA). Na zaslonu se tedaj pojavi seznam italijanskih dežel. Izbrati moramo najprej Fur-lanijo-Julijsko krajino (Friuli-Venezia Giulia), nato pa oddajo v slovenščini. Že v bližnjem si boste, vedno preko INTERNETA, lahko ogledali tudi slovenskj televizijski dnevnik, ki ga slovensko uredništvo v Trstu oddaja vsak večer ob 20.30 po krajevnem času. ga slabega in jemanja zaslug za vse dobro. Mnogi navajajo kot argument za poboje dejstvo, da so okupator in njegovi sodelavci pobijali nedolžne ljudi, ne da bi jim sodili. Vendar je ob koncu vojne ves svet o.bsodil zverinsko početje okupatorja in nekateri morajo še danes odgovarjati za svoje zločine pred sodišči. Mi pa nekatere preveč podobne, lastne napake opravičujemo z izgovorom, da so bile pač rezultat tistega časa. Za množične izvensodne poboje ljudi, ki jim krivda ni bila nikoli dokazana, ne more biti opravičila, ne za okupatorjeve ne za tiste, ki so se dogajali v Sloveniji po vojni nad lastnim narodom. To početje lahko poskušamo zgolj čimbolj nepristransko razumeti, vendar nikoli opravičevati. Zato tudi zakon določa, da sta genocid in vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike zločina, ki ne zastarata. Danes živimo v demokraciji, katere osnovni načeli sta strpnost do drugače mislečih in spoštovanje zakonov. Zato tisti, ki zahteva izvajanje zakonov, sprejetih v parlamentu, ni revanšist. Moramo se zavedati, da zgolj strogo spoštovanje zakonov preprečuje nastajanje krivic oz. nam zagotavlja, da jih bo država po ugotovitvi dejstev skušala popraviti. Frustracijo in revanšizem posameznikov so povzročila prav dejstva, da se npr. o pobojih do danes ni smelo govoriti, da se je vse po vojni pobite ljudi označilo za veleizdajalce, da še do danes slovenska država, ki je kontinuiteta prejšnje, ni zavzela stališča do svoje preteklosti, da se ni začela sodna preiskava proti posameznikom, osumljenim vojnih zločinov, itd. Ali bi npr. starše danes zverinsko pobitih otrok imenovali za revanšiste, če bi'ti hoteli doseči svojo pravico pred sodiščem? Ali bi tudi danes poskušali na vsak način zagovarjati storilca kakšnega nečloveškega dejanja? Žal ugotavljam, da nekaj Slovencev vztrajno zavrača dejstva, ki so bila navedena v oddaji Dosje ppgrešani. Dokumentarec je temeljil samo na javno dostopnih preverjenih dokumentih in pričevanjih ljudi, ki med drugo svetovno vojno v večini primerov niso bili na nobeni strani. Sprašujem se, ali se bodo morali tragični dogodki iz naše polpreteklosti še enkrat ponoviti, preden bodo nekateri spoznali, da ni opravičila za preganjanje ali celo pobijanje drugače mislečih. MARKO ČADEŽ, Ljubljana. IVO ŽAJDELA 17. februarja sta mandatar za sestavo nove slovenske vlade Janez Drnovšek (Liberalna demokracija Slovenije) in Marjan Podobnik (predsednik Slovenske ljudske stranke) podpisala sporazum o sodelovanju njunih strank v novi vladi. Tako je vzpostavljena nova strateška os LDS-SLS. LDS bo imela deset ministrov, SLS pa devet. Ti dve stranki bo podprl še DeSUS, ki ima v državnem zboru pet poslancev. DeSUS je bil na teh volitvah umetna stranka, ki so jo postkomunisti sestavili zato, da pobere čimveč upokojenskih glasov. Če je bil velika prevara prejšnjih volitev Jelinčič SNS, je zdaj to bil DeSUS. Vse tri Stanke novega vladnega predloga naj bi imele skupaj 52 glasov. V opoziciji bodo Janševa SDS in Peterletova SKD ter Kocijančičeva ZL in Jelinčičeva SNS. Do tega najnovejšega velikega presenečenja na slovenski politični sceni je prišlo potem, ko 6. februarja ni bil potrjen Drnovškov predlog vlade, ki so jo predstavljali člani „levega" bloka. Eden od njihovih poslancev je glasoval proti in po glasovanju je bilo veliko ugibanja o tem, kdo bi to bil in zakaj je to storil. Čeprav je Drnovšek hotel sestaviti vlado s samo enim glasom večine, bi lahko ta vlada obstajala precej dolgo, saj so se poslanci, ki so v strankah naslednicah komunistov, doslej izkazali kot zelo disciplinirani poslanci in bi torej vlada lahko vladala z minimalno večino. Že takoj, ko so propadla pogajanja o tako imenovali vlade narodne enotnosti, ki jo je predlagal Marjan Podobnik, je začel Podobnik izjavljati, da je razočaran, ker do te vlade ni prišlo, in da se ne bo več pogajal v imenu pomladnih strank. 6. februarja, ko je bila v državnem zboru razprava o predlagni vladi, so se začele med razpravljanjem poslancev SDS in SKD na eni strani ter SLS na drugi kazati precejšnje razlike. Medtem ko so poslanci SDS in SKD dokaj jasno in ostro opozarjali na značilnosti povsem „leve" vlade, ki bi jo dobili, so poslanci SLS bili v svojih razpravah precej mlačni. Naslednji teden se je Marjan Podobnik intenzivno dogovarjal z Janezom Drnovškom in konec tedna (14. februarja) je bilo jasno, da gre SLS na pot skupaj z LDS. Marjan Podobnik je v tem času dajal dokaj zmedene izjave. Poudarjal je, da mu je žal, ker v vlado ni mogel pritegniti Janševe SDS in Peterletove SKD, čeprav je s temi izvajami šlo za sprenevedanje, saj Drnovšek ne bi pristal, da bi vlado sestavljala njegova LDS na eni strani in tri stranke pomladi na drugi. Podobnik je tudi izjavljal, da ni bilo nobene druge možnosti, zato se je njegova SLS odločila za vstop v vlado ter za „povezovalno vlogo". To, da ni bilo nobene druge možnosti, je seveda največja neresnica, s katero poskuša zdaj Marjan Podobnik ogoljufati Slovence. Nastala naveza LDS in SLS je najslabša možnost. Tudi, če bi bil izvoljen prejšnji Drnovškov predlog vlade, to ne bi bilo tako slabo, saj bi bila to krhka vlada, s katero bi se lahko dogajalo marsikaj, pa tudi odgovornost bi padala samo na post-komuniste. V opoziciji pa bi bile vse tri pomladne stranke trdno povezane. Zdaj pa je Marjan Podobnik razbil pomladno koalicijo in raje šel z nasledniki komunistov. Podobno zgodbo smo morali gledati že po prejšnjih volitvah, ko je šla z Drnovškom Peterletova SKD (s štirimi poslanci Janševe SDS), toda takrat so tri pomladne stranke imele samo 29 poslancev, zdaj pa so jih imele (potem ko je prestopil Pucko) 44. S tem rezultatom v državnem zboru bi morale pomladne stranke izstisniti maksimum. Cela dva meseca po volitvah so sicer zagotavljale, da imajo večino (da so pridobile koga iz „levega'' tabora) in da bodo>one sestavile vlado, toda ne le, da niso uspele pridobiti nikogar, predsednik države Milan Kučan je za mandatarja predlagal Janeza Drnovška, svojega političnega enojajčnega dvojčka, poleg tega pa so postkomunisti uspeli pridobiti poslanca SKD Cirila Pucka ter z njim večino v državnem zboru (volilni rezultat je namreč bil 45 proti 45). Že pred volitvami so postkomunisti veliko pozornost dajali Podobniku ter njegovi SLS. Najbolj leva občila so o Podobniku pisala dokaj prijazno in z njim pogosto delala intervjuje. Zaradi tega mi je lani enkrat poleti zabrusil, da ga ne skrbi preveč, če Slovenec, predvsem pa Mag, o njem ne pišeta preveč prijazno, saj televizija in druga občila dovolj dobro pišejo o njem. Pravo ofenzivo pa so Drnovšek ter „leva" občila okoli Podobnika delala po volitvah. Na vse pretege so snubili SLS, da zapusti pomladne trojčke ter se pridruži LDS. Tisto, kar nas je najbolj zmedlo, je, da je Marjan Podobnik ves ta čas pogosto in dokaj trdno dajal izjave o trdnosti koalicije treh pomladnih strank. Še decembra se je zaklinjal, da SLS sama ne bo zapustila pomladne koalicije. Zdaj je požrl izredno veliko število svojih izjav ter številna načela, ki jih je ves čas poudarjal. V zadnjih izjavah sicer govori, da se bo za pomladni program zavzemal v vladi z Drnovškom, toda v to verjetno verjame le on sam. Zadnje dni, ko so potekali zadnji dogovori z Drnovškom, je govoril, da bo z LDS sklenil obširno koalicijsko pogodbo, v kateri bodo zapisani pogoji SLS. Toda vse te njegove izjave služijo samo za slepilne manevre. Kruta resnica je, da bo zdaj vlogo figovega lista v postkomunistični vladi namesto SKD igrala SLS. SLS bo prav malo od tega, kar zdaj obljublja, lahko uresničila v vladi. Njeni ministri bodo igrali vlogo uradnikov. Čeprav sta Kocijančičeva ZL in Jelinčičeva SNS v opoziciji, je to stanje le na formalnem nivoju, v resnici je „levi" blok trdno skupaj. S pridobitvijo SLS si je za nadaljnja štiri leta zagotovil razmeroma mirno vladanje. V tem času bodo nasledniki komunistov dokončali vse glavne tranzicijske procese, kot so lastninjenje ter trdna izgraditev vseh kadrovskih kombinacij s svojimi ljudmi. Kučanova in Drnovškova politika DELI IN VLADAJ je še enkrat požela velik uspeh. Tako kot je bila slovenska politična pomlad usodno razbita zadnja štiri leta (potem, ko je bil razbit Demos in ko je SKD stopila v Drnovškovo vlado), tako bo usodno razbita še naprej. Že zdaj je bilo polje slovenske pomladi zaradi politike SKD in zaradi politike okoli časnika Slovenec zelo opustošeno. Te dni smo priča novi kataklizmi, ki tako rekoč usodno uničuje še zadnje ostanke in upe volilnega telesa, ki je bilo že prej pol stoletja preganjano, zapostavljeno in zaničevano. Kaj je vodilo Marjana Podobnika, njegovega brata Janeza ter druge v SLS, da so poteptali vsa svoja toliko poudarjana načela? Ali samo bolestno hlepenje po položajih, ali še kaj drugega, bo morda jasno v bližini prihodnosti? Dejstvo je, da je obstajala možnost, da vlado sestavijo pomladne stranke, toda Marjan Podobnik, ki je bil predviden za njenega predsednika, se je raje odločil za komunista Janeza Drnovška. Raje se je odločil za podrejeni položaj. Raje bo s svojim sodelovanjem še naprej omogočal nadaljevanje vladanja komunističnih naslednikov. Raje se je odločil za še bolj usodno razbitje „desnega" tabora. Marjan Podobnik bolj zaupa, kot mi je nedavno dejal, Janezu Drnovšku, kot komu drugemu. Tistemu Janezu Drnovšku, ki so mu komunisti vsa ta leta izgrajevali podobo, ki je mnoge prevarala. Dobesedno obsipani smo bili s pisanjem ter govorjenjem, da Drnovšek ni obremenjen s komunizmom, da gre za svetovljana in da je leta 1989, ko je na volitvah za predsedstvo Jugoslavije kot neznanec premagal znanega komunista Marka Bulca, bil „izstreljen v vesolje", kot je sam zapisal v svoji knjigi Moja resnica. V resnici je Janez Drnovšek delal premočrtno komunistično kariero. Leta 1977 je nekaj časa delal na veleposlaništvu v Kairu. Na veleposlaništvu so v tistih trdih komunističnih časih lahko delali le sodelavci Udbe. Leta 1982 je postal direktor zasavske Ljubljanske banke, leta 1986 pa delegat v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine. Vse to je lahko bil le kot preverjen komunistični kader. Leta 1989 je kot širši javnosti neznana osebnost kandidiral proti Bulcu in kot „Nebulc" zmagal. Njegova kandidatura je bila v tistem času, ko je bila demokratizacija že zelo daleč, začetek cele vrste velikih prevar. Lansko leto je celo Danilo Slivnik v knjigi Kučanov klan nasedel na izvrstno izdelano Drnovškovo podobo in Kučana ter Drnovška prikazoval kot velika politična tekmeca. Ko smo že mislili, da se je slovenski poltični prostor že precej očistil, smo zdaj priča novim presenečenjem. Prevaram ni konca ne kraja. Janez Janša in Lojze Peterle sta se že precej ostro odzvala na Podobnikovo dejanje. Peterle je dejal, da bo to vlada dveh nezanesljivih ljudi. Upajmo, da bosta zdaj SDS in SKD, skupaj s Cerkvijo, strnili vrste ter poiskali novo možnost za novi slovenski časnik. Po propadu Slovenca „desni" politični prostor nima svojega dnevnika in ena najočitnejših težav zadnjih mesecev je vzpostavitev hude medijske blokade. Za Svobodno Slovenijo Ljubljana, 18. februarja 1997 Posredoval Vinko Levstik Prof. dr. ALOJZ REBULA TRST - Italija Spoštovani gospod prof. Rebula: Buenos Aires, 8. februarja 1997 V imenu društva ZEDINJENA SLOVENIJA, ki je krovna organizacija slovenske povojne politične emigracije v Argentini, Vam iskreno čestitam k Vašemu imenovanju za rednega člana Papeške Akademije likovnih in književnih mojstrov, s katerim Vas je odlikoval sv. oče Janez Pavel II. Hvala Vam za vse Vaše ustvarjalno delo, s katerim bogatite Slovence in vso človeško družbo. Ponosni smo na Vas. Bog Vas ohrani še mnogo let! Za društvo ZEDINJENA SLOVENIJA BUENOS AIRES Marjan Loboda predsednik OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU Ministrstvo za šolstvo in šport vlade Republike Slovenije nam je posredovalo „Ra-zpis za vpis v 1. letnik visokošolskih zavodov v študijskem letu 1997/98 v Sloveniji" Vse zainteresirane vabimo, da se čimprej oglasite na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, Olazabal 2060, osebno ali po telefonu številka 786-8699 ali po faksu številka 791-7740. Uradne ure so vsak ponedeljek in sredo od 10. do 13. in od 14. do 16. ure. Vabimo Vas, da si ogledate razna navodila in formularje. Dopis Ministrstva smo poslali tudi vsem slovenskim organizacijam v Argentini in Urugvaju. Prof. Dr. Janez Žgajnar veleposlanik POSEBNO OBVESTILO Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča slovenske rojake v Argentini in Urugvaju, da nam je Ministrstvo za šolstvo vlade Republike Slovenije poslalo INFORMACIJO O POGOJIH ŠTUDIJA IN PRIDOBITVI ŠTIPENDIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI V ŠTUDIJSKEM LETU 1997/98. Iz gradiva je razvidno, kakšni so pogoji študija in za pridobitev štipendije ter za pravico bivanja v študentskih domovih za potomce slovenskih izseljencev brez slovenskega državljanstva. Podrobnejše informacije lahko dobite na Slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu, Olazdbal 2060, vsak ponedeljek in sredo od 10. do 13. in od 14. do 16. Krajše informacije pa dajemo tudi po telefonu 786-8699 ali po faksu 781-7740. Imenovano Informacijo o pogojih študija in o razpisu štipendij smo poslali tudi vsem slovenskim organizacijam v Argentini in Urugvaju. Prof. Dr. Janez Žgajnar veleposlanik NOVICE IZ SLOVENIJE MARIBOR - V prostorih propadlega podjetja na Tržaški cesti so odprli največji grosistični nakupovalni center v severovzhodni Sloveniji. V skladiščih imajo 18 tisoč izdelkov; nameščenih je 360 ljudi, veleblagovnica pa nosi ime Koloniale. LJUBLJANA - V prvih devetih mesecih lanskega leta so kriminalisti obravnavali več kot tri tisoč kaznivih dejanj na polju gospodarske kriminalitete. Najštevilnejši so pojavi poslovne goljufije, zlorabe položaja in pravic odgovornih ljudi v podjetjih ter davčne zatajitve. Med osumljenci (vsega skupaj okoli štiri tisoč) je sedelo na zatožnem stolčku kar 750 direktorjev podjetij. Gospodarska kriminaliteta predstavlja okoli 12 odstotkov vsega kriminala. LJUBLJANA - Prvostopenjska sodišča so v Ljubljani že precej časa vWos.torski stiski, zato je ministrstvo za pravosodje že večkrat iskalo rešitve. Najprej so izbrali bivši dom JLA, a so se odvetniki uprli. Zadnji projekt upošteva bežigrajsko naselje Zupančičeva jama, na katerem naj bi bilo pokritih 18.500 kv. metrov. V njem bi bilo prostora za 80 razpravnih dvoran in okoli 200 kabinetov za sodnike, odvetnike in tožilce. Vse to bi stalo okoči 50 milijonov nemških mark. Nekaj zatikov je tudi pri gradbenem načrtovanju naselja: urbanistični načrt naselja ne predvideva gradnje stavbe za državne organe, pač pa hotel visoke B-kategorije, trgovsko-gostinske in poslo-vno-trgovske objekte ter garažno hišo. GAJ - V tej kozjanski vasi je bila včasih - kot po drugih vaseh - šola središče prosvetnega življenja. Vendar je že skoraj deset let poslopje zaprto, ker pač ni zadosti prirastka: približno dva otroka se vsako leto rodita, kar je še vedno premalo, da bi lahko v stavbi pel šolski zvonec. Zato so iskali drugačnih rešitev, da stavba ne bi zaradi neuporabnosti razpadala. Zamislili so si, da bi v njej delovala šola v naravi, v kateri učenci preživijo kak teden in stopijo v stik z živino, travniki, gozdovi. Vendar se tudi to ni zaenkrat obneslo, ker zaradi draginje se vedno manj otrok udeležuje teh šol. Po drugi strani pa pravijo, da so te šole drage, ker hočejo otroci (ali starši?) živeti v dobrem hotelu, ki ima bazen, smučišče in še kaj; živino si bodo že ogledali v živalskem vrtu... LJUBLJANA - Sedem slovenskih knjižnic je prejelo darilo nemškega Zveznega ministrstva za šolstvo, znanost, raziskave in tehnologijo: knjige v skupni vrednosti 320 tisoč mark. Dar ima še posebno veljavo, ker so knjižnice same lahko izbrale knjige, ki so jih zanimale. BERKOVCI - Na Ratkovskem potoku v Moravških Toplicah stoji lesen Časarjev Rojstva: Dne 30. januarja se je rodila Andreja Cecilija in razveselila starše Dani-ja Žagar in Marjetko roj. Gerkman. 6. februarja je bil rojen Marjan Vomber-gar, sin Marka in Andrejke roj. Selan. Srečnim staršem naše čestitke! Krsta: V soboto, 22. februarja je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Cintija Smrdelj, hčerka Iva in ge. Irene roj. Loboda. Botra sta Marjan Jože Loboda in ga. Klavdija Smrdelj, krstil pa je delegat Jože Skerbec. V soboto, 22. februarja je bila krščena v cerkvi sv. Rafaela v Villa Devoto Lucija Lilijana Močnik, hčerka Bernarda ter Lilijane Marije roj. Mehle. Botra sta Franc Močnik in Adrijana Glorija Kjuder roj. Mehle, krstil je Franc Šenk. Čestitamo! mlin, ki pa je nehal mleti leta 1969. Ker je bil dograjen šele leta 1933, je še v kar dobrem stanju, zato sta se vnukinja tedanjega mlinarja in njen mož odločila, da ga obnovita. Ker pa se zavedata, da od mletja, prodaje moke in vstopnine za ogled mlina ne bosta mogla živeti, sta sezidala zraven mlina manjšo stavbo z gostinskim lokalom. LENDAVA - Na zahodnem Goričkem ob meji z Avstrijo odkrivajo velika nahajališča rjavega premoga. Po dosedanjih raziskavah bi na raznih krajih ležalo 820 milijonov ton zalog in to s površinskim kopom. Če bi raziskave potekle v predvidenem roku, bi lahko začeli premog kopati čez osem let. Slovenija proizvaja tretjino elektrike v termoelektrarnah na premog in tako bo vsaj še kakih 15 do 20 let, zato bi te zaloge premoge prišle zelo prav. MOJSTRANA - Postaja gorskih reševalcev je praznovala petdesetletnico obstoja. Njen prvi načelnik je bil Janez Bro-jan, ki pa je reševal že od leta 1936. Za obletnico so pripravili kronologijo delovanja, ki je zelo bogata. Na postaji deluje 30 reševalcev, vodi pa jih Janez Brojan mlajši. LJUBLJANA - Zavod RS za šolstvo je razdelil osnovnošolskim in srednješolskim razrednikom zloženki, ki naj jim pomagata prepoznavati nasilno vedenje učencev in jim pomaga s predlogi, kako ravnati v takih slučajih. Zloženko pripravljajo tudi za učence in dijake, ki jih bo seznanjala z isto tematiko, pripravljajo pa tudi razne akcije za starše in druge dele družbe, ki lahko sodelujejo pri preprečevanju nasilja v šolskem življenju. Na zavodu polagajo še posebno pozornost na odlične rezultate, ki jih z dolgoročnim programom dosegajo na Norveškem. KOPER - Pred enim letom so Rotoma-tika, STR in Istrabenz odkupili tovarno motorjev Tomos, zdaj pa so podpisali ustanovitev mešanega podjetja Alusuisse -Tomos. Tomosov partner je močna švicarska družba, s katero bo izdeloval dele za velike svetovne proizvajalce avtomobilov: nosilce menjalnika, pokrove motorjev, razne mehanizme za vrata. Še naprej pa bo proizvajal motorna kolesa, ki so že pred časom osvojila kitajski trg. ZGORNJE HOČE - Podjetje HP Hobby program je sezidal vseslovenski center za male živali. V njem so urejeni prostori za prehodne karantene živali, opremljene po najstrožjih mednarodnih merilih, kakor jih določajo razne konvencije, kot je washing-tonska o mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi vrstami. Podjetje ima tudi mrežo prodajaln z malimi živalmi po vsej Sloveniji. Poroka: V cerkvi Ivane Krške v Ciuda-deli sta se poročila Marija F. Petelin in Franco Sacardi. Čestitamo! Smrti: V ponedeljek, 17. februarja, je umrl Zoran Brezigar. Rojen je bil v Sloveniji 1. 1922 in bil tam do konca druge svetovne vojne urednik dnevnika Jutro. V Argentini pa se je uveljavil in končno bil član direktorija podjetja Hoechst. Zapušča ženo Nevenko in dve hčeri, katerim izrekamo globoko sožalje. — V petek, 21. februarja je umrla v Rosariu Oliva Petrosa (92). Naj počivata v miru! Nova diplomanta: Na Višji šoli za športne vede (Escuela Superior de Ciencias De-portivas) je dne 16. decembra 1996 dokončal študije Andrej Kogovšek in postal diplomiran časnikar. Na agronomski fakulteti na Univerzi v La Plati je decembra 1996 diplomiral Sergij Damijan Rode in postal gozdarski inženir. Čestitamo in želimo veliko sreče! SLOVENCI V ARGENTINI aaciiisxasE Naša skupnost je v nedeljo, 2. februarja opoldne obhajala važne obletnice treh rojakov in je zato Slovensko planinsko društvo v svojem Stanu priredilo asado. Udeležba tam je bila zelo lepa in dvoranica je bila kar polno zasedena. Slavljenci so pa bili dosmrtni člani društva: petinosem-desetletnik Jože Burja, petinsedemdesetlet-nik Blaž Razinger in enainsedemdesetlet-nik Janez Drajzibner. Slavljence je naprej pozdravil predsednik Slovenskega planinskega društva Matjaž Jerman. Nekoliko kasneje pa je dr. Vojko Arko v kratkem nagovoru, z njemu lastno šegavostjo, poudaril najrazličnejše poteze jubilantov ter njihove zasluge pri nastanku in razvoju tukajšnje skupnosti. Kot posebno pozornost je pa SPD poklonilo jubilantom umetnino Janeza Rodeta: veliko pravokotno torto, na kateri je bilo naslikano Blejsko jezero, z otokom in cerkvico. Spodaj navajamo glavne življenjske podatke vseh treh ter jim želimo, naj bi še dolgo bivali v naši sredi! Jože Burja se je rodil 1. februarja 1912 na Bledu. Študiral je pravo v Beogradu. Po okupaciji med drugo svetovno vojno je odšel v Italijo. Tam je bil v zvezi z Jojom Golcem, ki je sodeloval v obveščevalni clja opravil več planinskih tur ter se navdušil za gore. Po prihodu v Argentino februarja 1949, kjer se je udejstvoval kot izkušen rezbar, se je že 1. 1950 odpravil iz Buenos Airesa v Bariloče. Kasneje je imel skoraj deset let kiosk na vrhu Cerro Otto, dokler ga ni moral opustiti zaradi postavitve zgornje pos-„ taje vzpenjače tamkaj. Od tedaj naprej pa se posveča posojanju in popravljaju smuči na območju catedralskega smučišča. Soudeležen je bil pri prvem izletu na goro Capilla (5. 2. 1951), kjer so se „šum-ski bratje" tedaj odločili za ustanovitev društva, in tako postal ustanovni član Slovenskega planinskega društva. Nato je dolga leta sodeloval pri številnih društvenih pobudah in čeprav ga je začela mučiti bolezen, je rad prevzemal odborniške funkcije in delal kot tajnik in blagajnik. Vse življenje se je zanimal za planinski Stan, ki je tudi služil za društvene sestanke in poleti pa kot prebivališče za goste iz Buenos Airesa. Z ženo Minko imata dva sinova in tri hčere in že sedem vnukov. Moramo še pripisati, da je za ta posebni Blažev jubilej prišla na obisk iz domovine njegova sestra Jubilanti (od leve) Janez Drajzibner, Jože Burja in Blaž Razinger mreži polkovnika Vauhnika. Leta 1944 so ga Nemci zaradi tega zaprli ter končno poslali v Buchenwald. Po koncu vojne se je vrnil v Italijo in od tam kasneje odpotoval v Argentino. Zaposlen je bil kot upravni uradnik vse do upokojitve, Kot ustanovni član Buenosaireškega odseka SPD se je zavzemal za gradnjo počitniškega doma v Bariločah. Po svojem prihodu v naš kraj je stanoval in upravljal stari planinski Stan, kjer se je tudi trudil z manjšimi povečavami. Pred skoraj štirimi leti se je preselil v Slovenijo v svoj rojstni kraj, toda konec lanskega leta se je pa vrnil v našo sredo. Blaž Razinger je bil rojen 2. februarja 1922 na Blejski Dobravi pri Jesenicah. V Ljubljani se je bil izučil za strugarskega obrtnika. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko ter bil dvakrat poslan na rusko fronto. L. 1944 je bil kot ranjenec poslan iz Litve na dopust in da bi se ognil ponovni vrnitvi na rusko fronto, se je priključil gorenjskim domobrancem ter se 1. 1945 tudi z njimi umaknil v Avstrijo, odkoder je kasneje po predhodnem bivanju v begunskih taboriščih Šentvid na Glini, Kellerberg in Spittal na Dravi odpotoval v Argentino. Smučal je že kot fantič. V Avstriji pa je v družbi Franceta Jermana in Dinka Berton- Tončka s hčerko kot predstavnica vseh tamkajšnjih sorodnikov. Janez Drajzibner se je rodil tudi 2. februarja 1926 v vasi Velka v Slovenskih Goricah. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, poslan v Francijo in bil tam zajet po zaveznikih. Nato je služboval kot‘prostovoljec v angleški vojski v Italiji. Demobiliziran je prišel v slovensko taborišče, poročil hčerko beguncev in se odpravil v Argentino. Služboval je najprej v Buenos Airesu, toda leta 1955 je prišel v Bariloche. Najprej je bil zaposlen kot oskrbnik v okolici hotela Llao-Llao. Pozneje pa je postal trgovec. Od svojega prigoda v Bariloche je član Slovenskega planinskega društva ter se je udeležil raznih izletov. Rad je tudi smučal in ribaril. Lansko leto pa je brez predhodnega treninga zmogel v povsem normalnem času razmeroma zelo zahteven vzpon na Cerro Capilla ob priložnosti otvoritve bivaka „Slovenija" tam gori. Ima tri sinove, hčerko in štiri vnuke. Vsem jubilantom želimo še mnogo lepih trenutkov med nami in da bi z svojimi doživetji še dolgo pričali o nastanku in raz-cvetju tukajšnje skupnosti. S.Ž. Jubilantom čestita tudi Svobodna Slovenija Pagina 6 SVOBODNA SLOVENIJA MMMMMB MOI MMMMII (MnMMMMMMKHMB mm * m Buenos Aires, 27 de febrero de 1997 — Na 7 MALI OGLASI # Zgodilo se je v Sloveniji ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM Tel. 441-1264 /1265 Letalske karte, rezerva lotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N2 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 dr. Cecilija Dimnik Leber, odvetnica. Vsak dan od 15. do 19 - Av. Santa Fe 56, San Isidro - Tel.: 743-7966 ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, poništvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. Izdelovanje okvirjev za slike (olja, akvareli, fotografije). Tomislav Štrfiček - Tel.: 658-4160 FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Buenos Aires - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,- DELO PARLAMENTA DZ je na drugi redni seji, ki je trajala le en dan, 19, februarja, po odložilnem vetu državnega sveta ponovno potrdil novelo zakona o volilni -kampanji, ratificiral 25 mednarodnih pogodb in sporazumov ter opravil volitve in imenovanja. V okviru volitev in imenovanj je DZ izdal soglasje k imenovanju Janeza Čadeža za generalnega direktorja RTV, na mesto vršilca dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka imenoval arhitekta Janeza Bizjaka ter na področju pravosodja izvolil 25 novih sodnic in sodnikov, med njimi na predlog ustavnega sodišča tudi okrajno sodnico v Pi- SOBOTA, 1. marca: Študijski dan učiteljev, ob 9. do 12.30 ure v Slovenski hiši. V Srednješolskem tečaju ob 15. uri sprejemni izpiti za prvi letnik. SKA: Predstavitev knjige Ladislav Lenček: Vrli mož, ki ni živel za sebe, ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 2. marca: Tradicionalna pristavska tombola. TOREK, 4. marca: Začetek vaj zbora Gallus ob 20.30. SOBOTA, 8. marca: V Srednješolskem tečaju ob 15. seja profesorjev; ob 16. popravni izpiti; ob 17. vpisovanje; ob 18. uri začetna sv. maša. NEDELJA, 9. marca: Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši ob 16. uri. ČETRTEK, 13. marca: Seja upravnega sveta ZS ob 20. uri NEDELJA, 23. marca: V Rožrnanovem domu blagoslov butaric in oljk z mašo, nato skupno kosilo. Izkoristimo izjemno priložnost, ki jo daje zadruga SLOGA pri nakupu delnic (od $ 100 dalje) Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol bo v nedeljo, 9. marca, v Slovenski hiši • ob 16. sveta maša v čast Sv. Duhu in za raj. Heleno Malovrh in Frida Beznika • VESELOIGRA „NAOČNIKI" v izvedbi Prešernove šole Vabi šolski odsek ZS * Vam bo prinašala lep dobiček in še možnost ugodnih in hitrih posojil. Leta 1995 je bilo od vloženega kapitala izplačanih 23,8 odstotkov dobička (dividend), leta 1996 pa 24,8 odstotkov. VSE INFORMACIJE NA TELEFONU ZA VAS: 656-6565 SLOGA DA VEČ! TEČAJ SLOVENŠČINE ^ /^-\ ZA ŠPANSKO AA ftlf PO GOVOREČE OTROKE jy \ Pouk vsako soboto ob 9.30 do 12.30 ure PO SLOVENSKO v Slovenski hiši. Začetek 15. marca SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA predstavitev knjige LADISLAV LENČEK VRLI MOŽ, KI NI ŽIVEL ZA SEBE Sobota, 1. marca, od 20. uri v Slovenski hiši. ranu Danico Ceglar, katere kandidaturo je doslej dvakrat zavrnil sodni svet. ODNOSI MED ITALIJO IN SLOVENIJO Mešana slovensko-italijanska zgodo-vinsko-kulturna komisija naj bi kmalu uspela uskladiti besedilo skupnega dokumenta o zgodovini odnosov med sosednjima narodoma v obdobju med letoma 1880 in 1956. Plenarno zasedanje, na katerem naj bi dokončno uskladili še nekatere podrobnosti v dokumentu, bo predvidoma konec marca v Italiji. RAZISKAVA UDBE Skupina 40 državljanov s prvopodpisanim Edom Ravnikarjem (Civilna iniciativa) je predsedniku DZ Podobniku poslala predlog za ustanovitev parlamentarne komisije, ki bi „vsestransko preučila nastanek, razvoj, ustroj in delovanje nekdanje partijske politične policije, to je SDV ali udbe". DRŽAVLJANSKA POBUDA Komisija DZ za poslovnik je z veliko večino podprla odklonilno pravno mnenje, ki ga bo parlament posredoval ustavnemu sodišču v zvezi s t.i. državljansko pobudo „Slovenska Istra", s katero Danijel Starman in sopodpisniki spodbijajo določbe volilne zakonodaje in poslovnika DZ, češ da naj bi v „nasprotju z ustavo predstavnikom italijanske in madžarske narodnosti dajale enak pravno-politični status kot poslancem državnega zbora". Po STA Pridružimo se rojakom, ki bodo te tedne svoje drage razveselili z originalnimi velikonočnim fotografijami SLOVENSKE RAZGLEDNICE So na voljo v DOMOVIH, SLOVENSKI HIŠI, SLOGI IN PISARNI ILIRIJA TUR. ESLOVENIA LIBRE undador: MILOŠ STARE D rector: Valentin B. Debeljak Propietario: Ascciacion Civil Eslovenia Unida ’’edaccion y Administracion: IAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj O 2 •§ t" g s i d £P1.; ostale države v obeh Amerikah 100 UtA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Ceke na ime „Eslovenia Libre" O Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-2044 (1101) Buenos Aires Začetek pouka v slovenskih osnovnih šolah V San Martinu, 15. marcft ob 8,15 uri; I ” Ramos Mejiji, 15. marca ob 8. uri; v San Justu, 15. marca ob 8,15 uri; v Carapachayu, 15. marca ob 8,30 uri; v Slovenski vasi v Lanusu, 15. marca ob 8. uri; v Castelarju, 15. marca ob 8,30 uri; v Slovenski hiši tečaj ABC za špansko govoreče, 15. marca ob 9.30 uri. V Mendozi in Bariločah po dogovoru. V nedeljo, 2. marca 1997, ob 16. uri bo TRADICIONALNA PRISTAVSKA TOMBOLA z bogatimi dobitki. Prva tombola po izbiri: Prav lepo vabljeni! Televizijski aparat z videokasetero ali moderni hladilnik ali avtomatski pralni stroj ali mikrovalovna pečica Odbor PRISTAVE SOLSKI ODSEK ZEDINJENE SLOVENIJE vabi vse osnovnošolsko in srednješolsko učiteljstvo na ŠTUDIJSKI DAN v soboto, 1. marca, od 9. -12.30 uri v Slovenski hiši. MINERALNA VODA „RADENSKA“ JE PRAVA PRIJATELJICA IZ ČUDOVITEGA SLOVENSKEGA PODZEMLJA. ZARADI SVOJE SESTAVE IN LASTNOSTI IMA ZDRAVILNI UČINEK CELO PRI NEKATERIH OBOLENJIH, KOT NPR. PRI VELIKIH VARIACIJAH KRVNEGA TLAKA, KRONIČNEM ZAPRTJU IN BOLEZNIH ŽELODCA, PRI LAŽJIH IN SREDNJE HUDIH OBLIKAH SLADKORNE BOLEZNI, ITD. SEDAJ JE „RADENSKA“ ŽE V ARGENTINI IN TUDI VAM NA RAZPOLAGO. DOBITE JO PO VSEH KRAJEVNIH SLOVENSKIH DOMOVIH. ZA VEČ INFORMACIJ KLIČITE NA TEL. 325-2127.