glasilo ravenskih železarj« m Leto XXXVI Ravne na Koroškem, april 1999 št. 4 Biti aktiven, biti uspešen Spoznanje, da so ljudje ključni za uspeh podjetja oziroma družbe, se vedno bolj uveljavlja; še pomembneje pa je, da temu spoznanju sledijo tudi vse bolj dodelane rešitve v praksi -1. i. upravljanje s človeškimi viri. Vse več "softvera" (in izrazov) s tega področja prenašamo iz zahodnih držav, kjer se že vrsto let soočajo s podobnimi težavami kot mi v zadnjih letih. Razvoj kadrov bi moral biti zasnovan tako, da bi se lahko pravočasno odzival na spremembe v okolju. Zaenkrat zdravimo bolj posledice. Vendar se najdejo že svetli primeri. Tako so na nedavnem srečanju kadrovskih delavcev v Portorožu pod optimističnim naslovom Dobri zgledi vlečejo že predstavili teme, kot so individualni razvojni načrt, letni osebni razgovori ipd.; na Ravnah in še v nekaterih krajih so zaživeli skladi dela, ki presežnim in brezposelnim delavcem skušajo pomagati najti nove perspektive; za brezposelne so tudi na Koroškem (brez delaje tu okoli štiri tisoč ljudi) organizirane nove oblike druženja. Vsem pa je skupno to, da skušajo udeležence prebuditi iz pasivnosti in jih prepričati, da vzamejo svojo usodo bolj v svoje roke. Zato tej temi v tej številki namenjamo osrednjo pozornost. V delavnici Projekt razvoja poklicne kariere udeleženci pod vodstvom trenerjev izdelajo zaposlitvene načrte. Pod spretnimi prsti udeleženk Rokodelnice (v okviru Sklada dela Ravne) nastajajo številni lepi izdelki. SI\LAD DELA KAVNE Priložnost za presežne delavce, delodajalce in lokalno skupnost Sklad dela Ravne (SDR) je eden od enajstih že delujočih skladov dela v Sloveniji, ki v se jim bodo letos pridružili še štirje regionalni skladi. Čeprav sklade dela npr. v Avstriji (imenujejo jih Stiftungen) poznajo že dobrih deset let, se pri nas ta oblika aktivne politike zaposlovanja šele uveljavlja, vendar že kaže pozitivne rezultate. v UVELJAVLJAJOČA SE OBLIKA AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Pilotni projekt Skladi dela v Republiki Sloveniji se je začel konec leta 1997. Že v začetku naslednjega leta je bilo ustanovljenih sedem skladov dela, do konca leta pa še štirje. Delujejo v Ljubljani (za Slovenske železnice), Krškem, Kočevju, Mariboru, Ribnici, Zagorju, Tolminu; drugi pa so regionalni oziroma bodo to kmalu postali (v Ljubljani - za kadrovsko sanacijo Litostroja, v Kranju, na Ravnah, v Celju in Mariboru). Skladi dela bodo letos oblikovani tudi za južno Primorsko, Prekmurje, Notranjsko in Dolenjsko. Glede na prilive novih udeležencev v sklade dela naj bi bilo letos v njih od 1.800 do 3.600 brezposelnih in potencialno brezposelnih oseb. Delo naj bi jih dobila približno polovica. Snovalci skladov dela o njih govorijo kot o strokovnih in neodvisnih neprofitnih ustanovah, ki povezujejo vire vseh socialnih partnerjev za aktiviranje brezposelnih in potencialno brezposelnih. Preprečujejo prehod v odprto brezposelnost, ustvarjajo pozitivno ozračje vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, aktivirajo udeležence pri prehajanju na nova delovna področja, združujejo potenciale in ponujajo državno pomoč pri kadrovski prenovi podjetij. Sklade dela financirajo državni in nekateri nedržavni viri (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS ter Zavod RS za zaposlovanje prispevata 70 odst. sredstev, ostali, torej ustanovitelji, lokalna skupnost in donatorji, pa 30 odst. sredstev). Tisti, ki so vključeni v sklade dela, se najprej udeležijo štiritedenske delavnice Program razvoja poklicne kariere (PRPK). Pod vodstvom trenerjev pripravijo zaposlitveni načrt. Le-ta je podlaga za vključitev v izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, praktikume (pridobivanje izkušenj pri drugem delodajalcu), zaposlitvene projekte (pridobivanje novega praktičnega znanja, spretnosti in veščin za trajno zaposlitev - npr. urejanje okolja, čistilni servis, rokodelnica in informacijski center), iskanje dela ter izvajanje 25-urne tedenske aktivnosti. IZ ZELEZARNISKEGA V REGIONALNI OKVIR Sklad dela Ravne (SDR) so na začetku leta 1998 ustanovili: A.L.P. Peca, podjetja koncerna Slovenske železarne na Ravnah: Metal, STO in Noži ter Občina Ravne - Prevalje. Dejavnosti sklada potekajo na območju ravenske železarne. Managerka SDR je Alenka Stres. SDR upravlja Programski svet (predstavniki vladne podprojektne skupine za modeliranje skladov dela, direktor Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), direktorji ali člani uprav družb ustanoviteljic in župana občin ustanoviteljic), njegovo delo v vsebinskem pogledu pa nadzira Strokovni svet (predstavniki ZRSZ-OE Velenje, trenerji, koordinator programov zaposlovanja v A.L.P. Peca, strokovna sodelavka Logističnega centra, vodja informacijske pisarne, predstavnica IC Smeri in managerka SDR). V letošnjem letu se bo SDR preoblikoval v regionalni sklad in ustanovo (zdaj deluje kot posebna organizacijska enota v okviru A.L.P. Peca). Delo v SDR poteka podobno kot v drugih skladih. Po delavnicah PRPK se udeleženci vključijo v aktivnosti za izpolnitev ciljev, enkrat tedensko pa se javijo v informacijski pisarni, kjer spremljajo njihova prizadevanja, jim svetujejo ali nudijo aktualne informacije. Vsi udeleženci morajo opraviti 25-urno tedensko aktivnost. Če dosedanje delo SDR strnemo v kratko številčno poročilo, se le-to glasi: PREGLED AKTIVNOSTI UDELEŽENCEV SKLADA DELA RAVNE SKUPAJ VKLJUČENI od 9. 2. 1998 do 31. 3. 1999 SKUPAJ IZHODI ZAPOSLITEV PRI DRUGEM DELODAJALCU JAVNA DELA UPOKOJITEV UDELEŽENCI NA DAN 31. 12. 1998 VKLJUČENI V DELOVNI PROCES IN IZOBRAŽEVANJE AKTIVNO ISKANJE ZAPOSLITVE IN OCENA DELAZMOŽNOSTI A. VKLJUČENI V DELOVNO AKTIVNOST /. ZAPOSLITVENI PROJEKTI 1.1. ROKODELNICA 1.2. RAZISKAVA TRGA UDELEŽENCI 133 26 21 2 3 107 47 60 46 26 12 3 DVOMOV GLEDE VKLJUČEVANJA BREZPOSELNIH INVALIDOV NI VEČ 1.3. SOCIALNO PODJETJE - 1. FAZA 5 1.4. REVITALIZACIJA STRAŽIŠČA 5 1.5. INFORMACIJSKA PISARNA 1 2. PRAKTIKUM 5 3. USPOSABLJANJE Z DELOM 15 3.2. ENOSTAVNA MONTAŽNA DELA (CABLEX) 1 3.3. ZIP CENTER, d. o. o. 14 B. VKLJUČEVANJE V IZOBRAŽEVANJE 33 1. SŠ SLOVENJ GRADEC-TRGOVKA 1 IZOBRAŽEVANJE ZAKLJUČENO 32 C. AKTIVNO ISKANJE ZAPOSLITVE 60 A+B+C = 107 Letos naj bi v SDR ostalo 100 udeležencev, vključenih že v preteklem letu, ki se jim bo pridružilo še 60 udeležencev iz drugih podjetij v regiji in 211 delavcev v OE Šoštanj iz IUV Vrhnika, PE Šoštanj. Približno polovica naj bi jih bila aktivno vključena v delo. Alenka Stres: "Vključenost v sklad dela pripomore k preobratu v miselnosti udeležencev - od tega, kaj sem bil, v to, kaj bom." Pogovor z managerko SDR Alenko Stres "Kot direktorica SDR imate veliko stikov z udeleženci delavnic PRPK (animacijski sestanek ob začetku le-teh in srečanje z njimi ob zaključku delavnic pri predstavitvi zaposlitvenih načrtov). Kako se ljudje (od katerih so nekateri - zlasti invalidi kot zaščitena kategorija presežnih delavcev - že dolgo doma) odzivajo na vključitev, ki je menda obvezna?" "Delo v skupini, pa naj bo še tako metodološko dodelano, vedno po svoje oblikuje tudi struktura udeležencev. Na Ravnah je bilo to še posebej prisotno, saj je bila v osmih delavnicah PRPK večina (več kot 95 odst.) udeležencev s statusom invalida. Druga značilnost teh delavcev pa je njihova dolga odsotnost z dela oziroma čakanje na delo doma - pri nekaterih tudi 8 in 9 let. To je predstavljalo dodatno obremenitev v vseh pogledih - tako za udeležence kot za trenerje. Moram priznati, da smo bili pred začetkom tega projekta kot njegovi izvajalci tudi v dvomih o primernosti programa za delavce s statusom invalida, saj je le-ta namenjen predvsem presežnim delavcem v odpovednem roku. Po vsaki zaključeni delavnici pa je ta dvom plahnel, saj je bil vsak zadovoljen obraz potrditev, da sta pomembna status brezposelnosti in vsebina delavnic ter manj status invalidnosti. Odziv je bil pozitiven, udeležba na delavnicah skoraj stoodstotna. Udeleženci so npr. sami prestavljali zdravniške preglede na popoldan ali na tisti dan v tednu, ko delavnice ni bilo. To pomeni, da so se v delavnicah dobro počutili. V drugih skladih imajo veliko težav z bolniškim staležem invalidov. Pri nas tega ni bilo. Poudariti moram, da so poleg udeležencev k vzdušju v skupini veliko prispevali tudi trenerji. Pri izbiri smo imeli srečo, saj so imeli prav vsi trenerji poleg strokovne izobrazbe in izkušenj s področja skupinskega dela tudi izjemen čut za človeka, kar je za udeležence zelo pomembno. Za večino udeležencev je druženje v delavnici predstavljalo ponovno vzpostavitev socialnih odnosov. Prenekateri so po dolgem premoru spet prevzeli obveznosti in odgovornost zase ter se vključili v delovni proces, čeprav drugačen, kot so ga bili vajeni. Občutek, da niso pozabljeni, jim je veliko pomenil. Z znanjem, ki so ga pridobili, z dvigom samozavesti, z izgradnjo pozitivne samopodobe in s stvarnimi poklicnimi cilji so udeleženci pridobili na tistem polju vrednost, ki ga bodo lahko unovčili v svoji prihodnji poklicni karieri in v življenju nasploh." "SDR deluje od lani. Ali menite, da je stvarno pričakovanje, da se bodo vsi udeleženci zaposlili oziroma samozaposlili, saj je na Koroškem premalo delovnih mest, zaradi krize industrije pa je manjša tudi kupna moč prebivalstva, zato tudi razvoj obrtniških oziroma storitvenih dejavnosti, ki bi lahko dajale kruh iskalcem zaposlitve, ni perspektiven. Če je vključitev v SDR udeležencem znova vzbudila upanje, da najdejo zaposlitev, ali ne bo razočaranje, če se to zaradi razmer ne zgodi, še toliko globlje?" "Da na Koroškem ne gre za strukturno brezposelnost, temveč, kot pravite, za izrazito pomanjkanje delovnih mest, se zavedamo vsi, ki v tem okolju živimo. Vendar to dejstvo brezposelnim nič ne olajša njihove stiske. Ko smo se v okviru podjetniškega centra A.L.P. Peca v oktobru 1997 prijavili na razpis Republiškega zavoda za zaposlovanje in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije za ustanovitev Sklada dela na Ravnah, smo v poslovnem načrtu zapisali, da je njegovo poslanstvo med drugim tudi združevanje sredstev, programov in znanj, ki bo brezposelnim ter potencialno brezposelnim ohranjalo konkurenčnost na trgu dela, omogočalo delovno aktivnost in ustvarjalo pogoje za odprtje novih delovnih mest. SDR je treba razumeti kot priložnost za delodajalce, za delojemalce in za lokalno skupnost. Lani smo večino aktivnosti namenili delojemalcem -brezposelnim udeležencem - s ciljem poklicne reintegracije s kombinacijo ukrepov poklicnega usmerjanja in izobraževanja ter aktivnega iskanja dela. Za brezposelne je SDR pomoč za samopomoč, prehod iz pasivnosti v lastno aktivnost, možnost pridobitve novih izkušenj in znanj ter možnost prekvalifikacije ter si s tem zagotoviti boljši položaj na trgu dela. Nihče ni pričakoval, da se bodo vsi udeleženci SDR zaposlili. Gotovo pa imajo več možnosti prekvalifikacij, usposabljanja in izobraževanja, več informacij o trgu dela in več znanj, kako iskati delo, kot tisti, ki se vanj ne vključijo. Razstava izdelkov Rokodclnice ob koncu lanskega leta v avli upravne zgradbe Za delodajalce je SDR priložnost, da pridobijo delavce ’po meri’, torej primerno strokovno usposobljene. Aktivnosti z delodajalci v tej smeri že tečejo. Prepričana sem, da so udeleženci SDR to priložnost in prednost dojeli ter jo bodo znali tudi izkoristiti pri iskanju novih poklicnih področij in zaposlitve." "Ali gre v delavnicah PRPK za selektivno izbiro zaposlitvenih načrtov: pri invalidih bolj za projekte za njihovo delovno rehabilitacijo in socialno integracijo (le-ti se verjetno ne bodo nikoli več zaposlili, nekateri sc bodo v kratkem upokojili), pri mlajših pa za bolj dolgoročne načrte s ciljem zaposlitv e?" "Po zaključku delavnice PRPK vsak udeleženec sklada po predpisani metodologiji naredi individualni zaposlitveni načrt, ki vsebuje tudi poklicne cilje: prevladujočega, kompromisnega in razvojno sidro. Ti poklicni cilji morajo biti realni, uresničljivi in usklajeni z zahtevami trga dela. Vsebujejo tudi zahteve po dodatnem znanju in podatke o stroških izobraževanja, če je to za uresničitev poklicnega cilja potrebno. Za udeležence SDR je izobrazba večja omejitev pri določanju poklicnih ciljev kot pa delovna zmožnost v smislu invalidnosti. Za ljudi z nižjo izobrazbo so seveda tudi možnosti prekvalifikacij majhne, to pa velja tudi za njihove možnosti zaposlitve. Edina kategorija, pri kateri so zaposlitveni načrti bolj 'socialno’ usmerjeni, so tisti udeleženci, ki jim do upokojitve manjka le še nekaj let. Vsi ostali udeleženci SDR pa morajo načrtovati ponovno zaposlitev in svoj načrt tudi aktivno izvajati. Invalidi seveda v okviru delazmožnosti." "Kako dolgo lahko udeleženci ostanejo v SDR, npr. vključeni v zaposlitvene projekte?" "Izhod iz SDR je zaposlitev. V Avstriji npr. so udeleženci v skladu dela povprečno 4 leta. Pri nas so se nekateri udeleženci zaposlili že v kratkem obdobju po delavnici (mesecu ali dveh). Ostali pa ostajajo v SDR in izpolnjujejo obvezno 25-urno tedensko aktivnost. Na Ravnah smo za invalide načrtovali najmanj 2 leti vključenosti v Sklad. Lani smo se ponovno prijavili na razpis, saj pričakujemo, da bo SDR postal regijski. Z njegovo promocijo tudi zunaj sedanje občine smo že začeli. To strategijo podpirajo tudi ZRSZ- OE Velenje, ki je soustanovitelj SDR in v njem tudi aktivno sodeluje, vladna projektna skupina in podprojektna skupina za modeliranje skladov dela v RS, ki njihovo delo nadzira z državnega nivoja." NAJPOMEMBNEJŠE JE SPOZNANJE O LASTNI AKTIVNOSTI Člana podprojektne skupine za modeliranje skladov dela mag. Marjana Lončariča sem povprašala, kako ocenjuje delo Sklada dela Ravne. Odgovoril je: "Na Ravnah so bili v delavnice Program razvoja poklicne kariere vključeni večinoma delovni invalidi (od 156 predvidenih udeležencev je bilo kar 153 invalidov), ki so bili doma 6,7,8 ali celo 9 let. Za njihovo animacijo smo naredili ogromno: udeleženci so spoznali, da niso sami, da tudi zanje še vedno obstajajo možnosti, izkoriščanje le-teh pa je odvisno od njihove pripravljenosti vlagati v svoj nadaljnji razvoj ... Z delavnicami PRPK - kot modula Sklada dela - smo uspeli ljudi aktivirati; spoznali so, da morajo biti aktivni. Pomembno je tudi vključevanje udeležencev Sklada dela v zaposlitvene projekte. Nekaj jih že živi, odpirajo pa se še nove možnosti — za obratovalnice je prostore (kot svoj prispevek) obljubila železarna. Kot tretjo, že dolgoročnejšo, fazo pa predvidevamo ustanovitev novih invalidskih podjetij, ki bodo prešla v t. i. socialna podjetja. Za invalide (zlasti II. in III. kategorije), ki bi na Zavodu RS za zaposlovanje 'čakali’ še vrsto let, je treba najti ustrezna delovna mesta, primerna njihovim delovnim sposobnostim. To bi bilo mogoče v okviru invalidskih podjetij, ki pa bi morala sčasoma postati profitabilna in omogočati zaposlenim preživljanje z lastnim delom." Mag. Lončarič tudi opozarja, da so bili invalidi v železarstvu skorajda pozabljeni - razporejeni so bili v Logistični center, kjer so dobivali plačo in čakali na delo doma. Zdaj pa so na teden aktivni 25 ur. V primeijavi z ostalimi brezposelnimi osebami, ki so kot take prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje in morajo biti dosegljive 15 ur na teden (t. i. rezidenčna prisotnost), so udeleženci SDR aktivnejši, več vlagajo v pridobitev znanja ali zaposlitve. Po Lončaričevih besedah je sklad dela rešitev ali "most" do trenutka, ko se presežni delavci v šestmesečnem odpovednem roku in/ali brezposelni ponovno zaposlijo. Kot opozarja, pa so invalidi specifična kategorija, ki ji je treba pomagati iskati delovna mesta v socialnih podjetjih. Pomoč za samopomoč. "Vesel bi bil, če bi projekt začeli pred 10 leti -preventivno in bi potencialno presežnim delavcem z njim lahko preprečili prehod v odprto brezposelnost. Zdaj pa se ukvarjamo s kurativo." Sicer pa - v Avstriji so osebe, ki so izgubile delo, v sklade vključene tudi do 4 leta in več, pri nas pa razpolagamo le z rezultati enoletnega dela. Kakšen je realen čas vključenosti v sklade dela, bo pokazala praksa, saj so invalidi tudi zaradi zmanjšane delazmožnosti specifična kategorija (za njihovo delovno usposobitev je potreben daljši čas). Pustimo torej - ob analizah uspešnosti - času čas ... manj, delovnih izkušenj ipd., seznanijo se z načini iskanja zaposlitve, spoznajo nove metode pisanja prošenj za zaposlitev, naučijo se navezati neposredne stike z delodajalci in z drugimi osebami, ki lahko nudijo koristne informacije, pridobivajo potrebne veščine za zaposlitveni pogovor oziroma informativni pogovor z delodajalcem z "igranjem vlog" in s praktičnim delom), preostali čas pa samostojno iščejo zaposlitev v t. i. informacijski sobi. Tu pregledujejo oglase, pišejo prošnje, iščejo podatke o delodajalcih iz različnih virov - brezplačno so jim na razpolago pisalne potrebščine, telefon, osebni računalnik, časopisi, literatura itd. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se s pomočjo kluba zaposli okoli 54 odst. vseh absolventov tega programa (večina klubov sprejme od 150 do 200 članov letno). In kako se brezposelni lahko vključijo v klub? Vanj jih napotijo svetovalci zaposlitve na uradih za delo. Ker Klub za iskanje zaposlitve Slovenj Gradec "pokriva" območje več uradov za delo (Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec), njegovi snovalci predvidevajo, da se bo po uveljavitvi predvidoma tudi lokacijsko približal bolj oddaljenim uporabnikom (sicer pa le-ti za obiskovanje kluba dobijo povrnjene potne stroške). NEKDAJ KOROŠKI PERISKOP, zdaj klub NEZAPOSLENI NEZAPOSLENIM KOROŠKE Druženje za čim bolj kakovostno preživljanje (prostega) časa brezposelnih, pa tudi drugih V drugem nadstropju stavbe na Prežihovi 7 na Ravnah se v majhni podstrešni sobi vsak delovni dan od 8. do 18. ure zbirajo brezposelni, pa tudi drugi (upokojenci, šolarji in dijaki), ki želijo ustvarjalno izrabiti svoj (prosti) čas. Klub je nastal pod strokovnim vodstvom podjetja B. & Z.d. o. o. - Inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave - iz Ljubljane. Spodbudilo gaje povečevanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb in tudi brezposelnih Smerokaz - le pogumno v 2. nadstropje! KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Uspešna pomoč aktivnim iskalcem zaposlitve Klub za iskanje zaposlitve (kot izvajalec je bil izbran izobraževalni center KOR-CIS) v Slovenj Gradcu deluje od letošnjega februarja. Vodi ga Igor Kogelnik. Klubi za iskanje zaposlitve so se pojavili v 80. letih v ZDA, potem pa so se razširili tudi po Evropi. V Sloveniji sta leta 1994 poskusno zaživela dva takšna kluba, zdaj pa jih je že 16. Klub za iskanje zaposlitve (v tujini ga imenujejo Job club) je oblika dela z brezposelnimi, katere cilj je: čim prej najti čim bolj ustrezno zaposlitev. Vanj se (prostovoljno) vključijo iskalci prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelni, torej več kot 6 mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Udeleženci obiskujejo klub 12 tednov, dnevno pa v njem prebijejo štiri ure. Program dela je natančno določen: prve tri tedne se intenzivno usposabljajo za učinkovito iskanje zaposlitve (opravijo pregled svojih kvalifikacij, mladostnikov. "Neuporabljen čas pa pomeni stopnjujočo se stisko, stres, ki počasi razjeda posameznikovo notranjo moč ter ga tako počasi onemogoča za enakovredno in polno življenje z izgubo samospoštovanja ter pozitivne samopodobe." Člani kluba - kot gospa Elica na fotografiji -tudi zelo radi rišejo (stene so polne njihovih izdelkov). Mentorja Anita Predikaka in Jani Robar V Klubu, ki v okviru javnih del deluje od lanskega septembra, se mesečno ustavi okrog 100 obiskovalcev, približno 15 pa je njegovih stalnih članov. Pod vodstvom mentorjev Anite Predikaka in Janija Robarja slikajo, rišejo, kiparijo, barvajo na svilo, izdelujejo različne okraske, se pogovarjajo ... Izdelke so ob koncu leta že predstavili v galeriji hotela Klub Krnes v Črni. Člani so se udeležili tudi tečaja iz računalništva in šole slikanja, sodelujejo z društvoma koroških likovnikov in literatov, z društvom Ozara in s sorodnim klubom Biti iz Velenja. Dejavnosti Kluba tako predstavljajo paleto zelo različnih aktivnosti, ki naj bi brezposelne, kot načrtujejo njegovi snovalci,: - "kur najhitreje motivirale za vzpostavitev duševnega in telesnega ravnovesja, ogromno pridobi: Jani posreduje slikarsko znanje, Anita obvlada veliko ročnih spretnosti, med druženjem izvem mnogo informacij. Prišla sem, da zapolnim čas in sprostim ustvarjalnost, rada pa pomagam tudi drugim članom pri osebnostni rasti." - združile ter jim tako omogočile v obliki skupin za samopomoč kar najbolj razumevajočo obliko podpore za reševanje trenutne akutne situacije, - povezale z zunanjim svetom prek načrtovanih dejavnosti (tako simbolno kot finančno), saj naj bi bilo produkte nekaterih ustvarjalnih delavnic moč tudi konkurenčno prodajati na trgu." Čeprav so v Klubu izdelali umik dejavnosti, pa se mentorja prilagajata dnevnim željam obiskovalcev. Večino izdelkov naredijo klubovci iz odpadnega materiala, pogosto pa jim na pomoč z donacijami priskočijo tudi domača podjetja. Člani upajo, da bodo dobili primernejši (večji) prostor za druženje (sedaj domujejo na devetih kvadratnih metrih), zelo pa si želijo osebni računalnik (sprejeli bi tudi rabljenega). Sicer pa jim načrtov za prihodnost ne manjka: ko bo vreme toplejše, se bodo bolj posvečali rekreaciji in izletništvu. Že zdaj se veliko pogovarjajo o zdravem načinu življenja, zlasti o prehrani (med druženjem ne pijejo alkohola, "pregnali" so celo kavo in namesto nje uživajo čaj). Kako pa Klub (o njem dobite več informacij na tel. št. 24 181) ocenjuje njegova stalna obiskovalka Elica, ki zdaj mentorjema pomaga kot prostovoljka? "Sprva nisem vedela, kaj se dogaja v Klubu, potem pa sem spoznala, da v njem lahko človek PUM -PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE "Če si odštekan, se pridi vštekat!" PUM je neformalni način učenja, ki mladim ponuja priložnosti za druženje, delo, izobraževanje in zabavo. Namenjen je mladini od 15. do 25. leta, ki je brez dokončane šole in "se še išče". Program projektnega učenja poteka vsak delovni dan od 8.30 do 14.30. Od lanske jeseni se tudi koroška mladina lahko vključi v PUM - poteka namreč v Slovenj Gradcu v okviru izobraževalnega centra KOR-CIS. Trenutno je vanj vključenih 23 mladih, ki jih usmerjajo trije mentorji. Javnosti so pred kratkim predstavili PUM in svoje izdelke, ki so nastali v kiparski in slikarski delavnici. Poleg tega so mladi opravili tudi krajši tečaj iz računalništva, izpeljali okrogle mize na aktualne teme in več delavnic, si ogledali nekaj razstav, uredili prostore za PUM, se pomerili v športnih tekmovanjih itd. Projekt, ki ga financirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS in lokalna skupnost (koroške občine), kaže pozitivne rezultate. Mladi, ki jim je PUM namenjen, imajo namreč o sebi zelo slabo mnenje ("underground"), zato potrebujejo pomoč pri prvem koraku v "uokvirjeni" svet pet udeležencev se je že vpisalo v šolo! Njihova negativna energija se po mnenju enega od mentorjev, Blaža Sušla, dipl. psih. (poleg njega sta mentorici še Mateja Mlakar in Irena Fras), že spreminja v pozitivne izdelke. Mladi in njihovi mentorji imajo veliko načrtov tudi za naprej: pripravili bodo časopis, izlet ali koncert. SREDISCE ZA SAMOSTOJNO UČENJE "Izberite svojo pot do znanja!" Dvajsetim središčem za samostojno učenje v Sloveniji se je v začetku marca pridružilo še eno in hkrati prvo na Koroškem - deluje v prostorih Centra za izobraževanje KOR-CIS v Slovenj Gradcu. Tako kot ostala središča je del projekta Andragoškega centra Slovenije, financiralo pa ga je Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Kaj prinaša novost? To je prostor z učnimi mesti za samostojno učenje. Na voljo je sodobna učna tehnologija (avdio in video pripomočki, multimedijski računalniki ter programi za samostojno učenje jezikov in računalništva). V Središču nudijo tudi: individualno svetovanje pri učenju in pri uporabi ustreznih gradiv in tehnologije, tehnično pomoč pri uporabi učne tehnologije, svetovanje in načrtovanje poteka samostojnega učenja, možnost individualnih konzultacij z mentorji - strokovnjaki za posamezna področja, možnost sestajanja s študenti enakega programa ter uporabo slovarjev, učbenikov in drugega gradiva ter pripomočkov. (Uporaba učne tehnologije in gradiva je brezplačna, individualne konzultacije z mentorji pa ne.) Središče je namenjeno vsem, ki se raje učijo sami kot v skupini, ki doma za to nimajo miru, ki se radi seznanjajo z novostmi na področju učenja, ob tem pa uporabljajo tudi sodobno učno tehnologijo ... Omogoča prilagajanje vsebin, časa, načina, ritma in ciljev učenja interesom in zmožnostim njegovih uporabnikov. Središče za samostojno učenje v Slovenj Gradcu je trenutno odprto od ponedeljka do petka od 12. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Obisk je treba najaviti. Andreja čibron-Kodrin ARMATURE MUTA V PRIČAKOVANJU ODLOČITEV, KLJUČNIH ZA OBSTOJ IN RAZVOJ PODJETJA Zadnji čas je v središču (neposredne in posredne) pozornosti javnosti predvsem ena od železarskih družb: Armature Muta. Kot je znano, je stečajni upravitelj Jeklolivarne Ravne 23. marca odprl ponudbe za nakup njenega premoženja - na prodaj je tudi livarna lahkih ulitkov (minilivama in modelama), ki jo ima muško podjetje v najemu že od julija 1997. Konec meseca pa se je iztekel tudi rok, do katerega so morali interesenti oddati prijave za nakup družbe Armature Muta. Zato smo temu podjetju v tej številki namenili več pozornosti in prostora. V TEŽKA LIVARNA PRODANA, PONOVNA DRAŽBA ZA MINILIVARNO IN MODELARNO Pogovor s stečajnim upraviteljem Jeklolivarne odvetnikom Miranom Kosom "O poteku stečajnega postopka za Jeklolivarno smo v Informativnem fužinarju zadnjič poročali lanskega marca. Kaj se je dogajalo v zadnjem letu?" "Pravde, ki so jih sprožili delavski upniki, ker sem deloma ali v celoti prerekal prijavljene terjatve, še niso končane. Zaključen je le en primer na I. stopnji. Sodišče je ugodilo zahtevku delavca, kot stečajni upravitelj pa sem se na to pritožil. Predvidevam, da delovno sodišče čaka na razrešitev tega primera, saj bo služil kot vzorčni model za odločitve tudi v drugih tovrstnih pravdali. Končane niso niti pravde glede izpodbojnih tožb zaradi privilegiranja nekaterih upnikov pred uvedbo stečaja niti izterjave dolgov od Jeklolivaminih dolžnikov. (Postopki na sodiščih pač tečejo zelo počasi.) Z nekaterimi od njih pa smo dosegli sporazum: ko so poravnali svoje obveznosti (v dogovorjeni višini 50 do 80 odst. toženega zneska), smo tožbo umaknili. V zadnjem letu smo zelo intenzivno urejali zemljiškoknjižne razmere. Izpeljali smo celotno parcelizacijo za nepremičnine stečajnega dolžnika in sklenili ustrezne pogodbe kot podlago za vknjižbo v zemljiško knjigo. Vpis je že predlagan. Kot zanimivost naj povem, da je v denacionalizacijskem postopku upravičenec dobil del nepremičnine Jeklolivarne v stečaju. V tej hali ’poteka’ še ena cesta, kije javno dobro. Čeprav obstajajo vsi razlogi za njegovo ukinitev, teče postopek o tem z občino že leto dni!" "Doslej sta bili dve dražbi in eno zbiranje ponudb za prodajo Jeklolivarninega premoženja. Kot kaže, sc povečuje zanimanje za nepremičnine in premičnine stečajnega dolžnika." "Njihova cena je padla - zdaj znaša okrog 30 odst. izhodiščne oziroma cenitve - zato seje tudi pojavil interes za nakup. Na podlagi javnega razpisa za prodajo dela premoženja stečajnega dolžnika z zbiranjem ponudb je bil izbran ponudnik za srednjo in težko livarno (zaradi funkcionalne povezanosti sta se prodajali v kompletu). Za 49 mio SIT ju je kupil STO. Za nakup minilivame in modelame sta prispeli dve ponudbi. Ljubljansko podjetje Impakta, d. d. je ponudilo 170 mio SIT, podjetje Livarna Ravne, d. o. o. (lastniki so Armature Muta - 30 odst., Prevent Slovenj Gradec - 25 odst., uprava in nekaj vodilnih delavcev iz Armatur - 20 odst. in uprava Preventa - 25 odst.) pa 146 mio SIT. Izklicna cena je bila 135 mio SIT. Ker razpis ne obvezuje k prodaji najboljšemu ponudniku, in glede na to, da bo lahko livarno mogoče prodati po višji ceni od ponujene najvišje, sem upniškemu odboru in stečajnemu senatu predlagal, da jo poskušamo prodati na dražbi. Če ne bo formalnih zapletov, bo ta v začetku maja. Izklicna cena bo 190 mio SIT. Poudariti moram, da je bila takšna odločitev dobro pretehtana (na osnovi pogovorov z obema ponudnikoma) in hkrati zelo težka (tako z vidika ocenitve možnosti za boljšo prodajo kot tudi z vidika ohranitve proizvodnje, reprodukcijske verige in delovnih mest)." "Predlani ste izjav ili, da bo zmožnost poplačila upnikov odvisna od uspešnosti unovčitve Jeklolivarninega premoženja. Ker je bil del Ie-tega že prodan, ali lahko v kratkem pričakujemo prioritetno izplačilo terjatev delavskih upnikov?" "To poplačilo še ni mogoče, saj je Ljubljanska banka prijavila ločitveno pravico. S tem uveljavlja terjatev za bančno garancijo podjetju v višini 200 mio SIT. Sicer pa pričakujem, da bo preostalo Jeklolivamino premoženje prodano do poletja." ARMATURE (SKUPAJ S PREVENTOM) ŽELIJO KUPITI LAHKO LIVARNO, KDO PA BO KUPIL NJIH? proizvodnjo ob enakem številu zaposlenih. Predvidevam, da dolgoročno program ogljičnih jekel (in izdelkov iz njega) ne bo več konkurenčen, saj imajo proizvajalci z Daljnega vzhoda nižje cene. Zato bo treba že vsaj v srednjeročnem obdobju povečevati trženje izdelkov iz plemenitih jekel in istočasno zmanjševati t. i. čmi program. (Če pogledamo sedanjo proizvodnjo v livarni, sta oba programa uravnotežena.) O načrtih za letos pa ne bi govoril, saj bo - glede na skorajšnje odločitve - morebiti treba pripraviti njihove rebalanse." "Podjetje Livarna Ravne, d. o. o. je poslalo ponudbo za nakup lahke livarne. Lahko razložite ta interes?" Intervju z Zvonkom Kremi jakom, ''fmKl tji M direktorjem podjetja SŽ-Armature Muta "Gospod direktor, ali lahko na kratko opišete dandanašnjo podobo podjetja?" "Kot veste, so Armature Muta proizvajalec in obdelovalec gotovih armatur za procesno industrijo, termoelektrarne, toplarne itd. Trenutno imamo v najemu še del Jeklolivame v stečaju, to je livarno lahkih ulitkov. V obratih na Muti in na Ravnah je zdaj zaposlenih 348 delavcev. Naše poslovanje je stabilno, tudi lansko leto smo zaključili s pozitivnimi poslovnimi rezultati. Čutimo že vpliv recesije, vendar imamo vseskozi dovolj naročil za dva meseca proizvodnje. Do leta 2001 imamo sklenjeno kooperacijsko pogodbo s Krombachom. Njena prednost je, da nam zagotavlja okvirna naročila, slabost pa, da nam onemogoča prosto prodajo izdelkov na evropskem (predvsem zahodnem) trgu. Za uspešnost podjetja pa je pomemben predvsem trg; izkušnje kažejo, da se je treba integrirati v prodajne kanale ter čim bolje servisirati kupce. Pohvalimo se lahko, da smo v zadnjih nekaj letih razvili 12 novih izdelkov, kar priča o kakovosti znanja v podjetju. Ocenjujem, da bi morali v podjetju kmalu začeti investicijsko fazo, ki bi omogočila večjo "V podjetju smo pripravili program trajne povezave Armature Muta - Livarna lahkih ulitkov, ki ji bi sledila privatizacija podjetja. Načrt ni bil sprejet. Skupščina podjetja je 1. 12. 1998 sprejela sklep (z njim je soglašal tudi NS SŽ), da se skupaj s Preventom potegujemo za nakup lahke livarne, s čimer naj bi si zagotovili 50-odstotni vpliv - kar ustreza deležu naših naročil v livarni. Med Armaturami in livarno obstaja izrazita sinergija, ena brez druge ne moreta živeti. Zato je še toliko bolj pomembna lastniška struktura oziroma interesi prihodnjih lastnikov. Vprašljiva lahko postane naša proizvodnja, pozneje pa tudi livarski program." "Istočasno poteka tudi privatizacija podjetja Armature Muta. Kdaj bo po vašem mnenju končana?" "Mednarodni razpis za zbiranje ponudb je bil zaključen 29. 3. 1999. Sledil bo veijetno izbor najboljših ponudnikov, pogajanja z njimi in na koncu izbira najugodnejšega - glede na razpisane kriterije. Mislim, da ta proces letos še ne bo končan." V proizvodni hali Armatur Muta TRI PONUDBE ZA NAKUP ARMATUR MUTA V Uradnem listu Republike Slovenije št. 2/99 je bila 15. 1. 1999 objavljena namera o prodaji družbe SŽ Armature Muta, Ravne, d. o. o. Podlaga za to objavo je Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn, ki velja od 21. 2. 1998. Ta zakon omogoča tako javno kot tudi neposredno prodajo delnic Slovenskih železarn, d. d., katerih lastnica je Republika Slovenija, ter prodajo poslovnih deležev v odvisnih družbah, katerih lastnik so Slovenske železarne, d. d. Vlada RS je na podlagi omenjenega zakona 10. 12. 1998 dala predhodno soglasje za prodajo družbe Armature Muta, kije v stoodstotni lasti Slovenskih železarn. Vsi zainteresirani investitorji so lahko v 30-dnevnem roku v pisni obliki izrazili svoj interes (izjava ni bila zavezujoča) za nakup premoženja podjetja kot celote ali njegovega večinskega deleža. Zgradba Armatur Muta ponudb na podlagi ponudbenega memoranduma. Kot piše v njej, so se Slovenske železarne po predhodno izkazanem interesu odločile za objavo zbiranja ponudb strateških partnerjev na podlagi ponudbenega memoranduma. Ponudbe interesentov so morale vsebovati: višino kupnine, višino dokapitalizacije, priloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev. Pogoji in kriteriji, ki jih bo upoštevala komisija za pregled in izbiro najboljšega ponudnika, so opredeljeni v Zakonu o privatizaciji Slovenskih železarn in v ponudbenem memorandumu. Določen je bil 30-dnevni rok za zbiranje ponudb. Iz Slovenskih železarn so sporočili, daje bila 7. 4. 1999 prva seja komisije za pregled in izbor najboljšega ponudnika. Za nakup so prispele tri ponudbe. Poslale so jih naslednje družbe: • Krombach, g.m.b.h, Co. KG iz Nemčije, • Resonator ISG iz Madžarske in • Impacta, d.d. iz Ljubljane. Pri brušenju Javni objavi namere o prodaji Armatur Muta oziroma povabilu za izjavo o interesu je sledil mednarodni razpis za zbiranje ponudb. Tako je bila v Uradnem listu RS 26. 2. 1999 objavljena namera Slovenskih železarn, d. d. o prodaji družbe SŽ Armature Muta, Ravne, d. o. o. s pozivom k zbiranju "Komisija bo predvidoma v desetih dneh pregledala ponudbe in ugotovila njihovo skladnost s pogoji, določenimi v objavi in ponudbenem memorandumu. Nepopolne vloge bo mogoče dopolniti. Sledilo bo vrednotenje ponudb in izbor predvidoma dveh boljših ponudnikov. Po opravljenem izboru bo zadeva predložena pogajalski skupini," je zapisano v sporočilu za novinarje. Andreja Čibron-Kodrin Oskrba z energijo v februarju DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA (Sm3) INDEKS (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 1.613.710 1.982.596 122,9 SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 2.711.600 1.901.760 70,1 SŽ - STO, d. o. o. 61.700 84.484 136,9 ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o. 40.500 42.910 106,0 SKUPAJ 4.427.510 4.011.750 90,6 Dobava primarnih energentov in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti sta bili v februarju nemoteni. Planirana in dejanska poraba zemeljskega plina sta prikazani v tabeli. Skupna poraba zemeljskega plina je bila za slabih 10 odst. manjša od načrtovane količine. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 16,5 m3 odpadnih emulzij, kar je tudi skupna količina, saj od zunanjih dobaviteljev tokrat nismo pridobili nič. Za sežig smo skupno zbrali 3,8 m3 odpadnega olja od zunanjih dobaviteljev. Proizvodna problematika * Na vseh parnih in vročevodnih kotlih smo servisno nastavili obratovalne količine goriva in izvedli meritve emisij. INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V MARCU Na območju Železarne Ravne je gasilska enota intervenirala trikrat: 19. 3. 1999 ob 15.18 je v Vzmeteh prišlo do vžiga na ventilatorju odsesovalne naprave. Požar so skupaj z delavci pogasili poklicni gasilci IV. izmene. 19. 3. 1999 ob 21.20 je zagorel pas suhe trave v dolžini 100 m in širini 10 m, in sicer med železniško progo Ravne-Prevalje in zapuščenim industrijskim odlagališčem. Ogenj so pogasili poklicni gasilci 111. izmene. 27. 3. 1999 ob 8. uri se je v žarilnici Kovačnice med kaljenjem razlilo in vnelo olje. Plamen je izbruhnil po odvodni cevi za hlape. Požar so pogasili poklicni gasilci IV. izmene. V marcu je dežurna ekipa za obrate železarskih družb in druga podjetja na območju ravenskega dela koncerna Slovenske železarne opravila 10 prevozov z reševalnim vozilom (do zdravstvene ustanove je prepeljala 3 obolele in 7 poškodovanih delavcev). Gasilska enota je posredovala še: 3. 3. 1999 skupaj s PGD Prevalje pri travniškem požaru pri železniški postaji na Prevaljah, 4. 3. 1999 skupaj s PGD Ravne pri gašenju zaščitenega 15 m visokega kostanja na Tolstem vrhu na Ravnah na Koroškem, 3 Opravili smo več servisnih storitev na energetskih napravah za družbe na območju železarne ter za zunanje naročnike. Druga večja dela * Pripravljamo se na sanacijo vročevodnega kotla 1, ki je v okvari zaradi prerjavenja cevi. Miran Fužir, dipl. inž. 12. 3. 1999 skupaj s PGD Ravne pri gašenju površinskega travniškega požara na Javorniku na Ravnah na Koroškem, 29. 3. 1999 pri prometni nesreči v Dobji vasi. Gasilski zavod Ravne direktor Branko Čas. dipl. inž. KULTURNA KRONIKA 0 Koroška osrednja knjižnica je svojemu nekdanjemu in dolgoletnemu ravnatelju Janezu Mrdavšiču ob njegovi sedemdesetletnici izdala ter založila knjižico Dr. Alojz Kuhar (1895-1958), Skica za oris njegovega življenja in dela. Avtor o njej pravi, da je "zasnovana na drobnih zapisih in drobcih širših spominskih besedil, v katerih nastopa dr. A. Kuhar le kot ena bolj ali manj pomembnih osebnosti in le v določenem obdobju svojega življenja. Nastala je ob štiridesetletnici Alojzove smrti. Pomisel na samostojno Slovenijo je seveda presegala Kuharjeve sposobnosti predvidevanja dogodkov, toda vrsta njegovih misli je lahko tudi še na sedanjih križiščih časov in dogajanj koristen vir opozoril in nasvetov, vrednih tehtnega premisleka in upoštevanja." # V okvim praznovanja ob 50-letnici Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem je bila 3.3. v Likovnem salonu na ravenskem gradu slovesnost z otvoritvijo priložnostne razstave (odprta je bila do 5. 4.) in nastopom MoPZ Vres Prevalje. O razvoju in perspektivah te ustanove je spregovorila njena ravnateljica Majda Kotnik-Verčko. Ob tej priložnosti je izšla tudi zloženka o knjižnici, prenovljena pa je tudi njena spletna stran (www.rav.sik.si). Podrobneje o polstoletnem poslanstvu knjižnice bo v Koroškem fužinarju. # Ob dnevu žena je gledališka skupina KD Prevalje v tamkajšnjem Družbenem domu odigrala komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani. Ponovitev je bila 12.3. # Sklepni koncert 32. Srečanja pevskih zborov Od Pliberka do Traberka je bil 27.3. v Športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah. Pred tem so bili koncerti še na Prevaljah (5. 3), v Kotljah (6. 3.), v Črni (12. 3.) in pri Kovaču na Obirskem (13. 3). % Peti koncert s sporeda glasbenega abonmaja je bil 27.3. V Glasbenem domu na Ravnah so nastopili člani komornega tria: Cveto Kobal (flavta), Volodja Balžalorsky (violina) in Igor Saje (kitara). A. Č. uštanja, Slovenija POZDRAV IZ GUŠTANJA 1924 ZDAJ PESTRA IZBIRA RAZGLEDNIC RAVEN V prejšnji številki smo ugotavljali, daje ponudba razglednic z upodobitvijo Raven skromna, in pozdravili izid štirih novih, ki jih je založilo podjetje ARS B s Prevalj. Na policah prodajaln (predvsem knjigam) pa se jih je medtem pojavilo še nekaj. Koroški muzej Ravne je poskrbel za izid treh (reprodukcija razglednice trga iz leta 1924, fotografija ravenskega gradu Toma Jeseničnika in posnetki štirih jeklenih skulptur, nastalih na mednarodnih kiparskih simpozijih Forma viva, istega avtorja). Ivko Ravne pa je založnik, fotograf in oblikovalec treh razglednic z ravenskimi motivi (Le zakaj je bilo treba na eno napisati Ravne na Koroškem by night?), dve pa upodabljata Uršljo goro. Poleg domačinov skrbi za podobo kraja na razglednicah celjski Fotolik. Na prodaj sta dve njegovi kartici. A. Č. ŠPORT ODBOJKA Branilci naslova državnih prvakov, odbojkarji Fužinarja GOK IGEM, so sezono končali bistveno slabše od pričakovanj. Ekipa, sestavljena pretežno iz zvenečih imen in s "strokovnjakom" Leonom Baričem z Reke na trenerski klopi, se je v rednem delu prvenstva s šestimi porazi dobesedno osramotila, saj so ravenski odbojkarji štartali v vlogi favorita. Nič bolje ni bilo v končnici prvenstva, v katero so odbojkarji Fužinarja štartali s tretje pozicije. Dva gladka poraza proti Salonitu Anhovo s 3:0 sta odbojkarjem preprečila uvrstitev v finale in ohranitev naslova. Tudi v boju za 3. mesto niso uspeli, kajti v dveh tekmah so jih premagali odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote. Na Ravnah s 3:1 in v Murski Soboti s 3:2. Doseženo 4. mesto v letošnjem prvenstvu I. državne lige je neuspeh in v klubu bodo morali krepko zavihati rokave, da povrnejo ugled, ki ga je članska ekipa v letošnji sezoni zapravljala, tako med domačimi ljubitelji te atraktivne igre kakor v celotnem slovenskem prostonr. Brez dvoma pa smo lahko ponosni na dosežke drage ekipe odbojkarjev Fužinarja. Pod vodstvom trenerja Adija Umauta in tehničnega vodje Janija Pušnika iz Črne so fantje osvojili 1. mesto v tretji državni ligi in bodo v novi sezoni nastopali v II. ligi. Skoraj ista ekipa se je uvrstila tudi v sklepno tekmovanje za naslov mladinskega državnega prvaka. Poleg mladih odbojkarjev Fužinarja bodo v finalu zaigrale še ekipe Maribora Nigrada, Salonita iz Kanala ter Žužemberka. Lep uspeh so z vrnitvijo v II. ligo dosegle tudi odbojkarice Mežice. Brez poraza so osvojile 1. mesto v tretjeligaški konkurenci, medtem ko so bile Dravograjčanke tretje. ALPSKO SMUČANJE O uspešnih nastopih smučarjev in smučark koroških klubov v februarju smo obširno poročali v pretekli številki IF, tokrat omenimo le tiste, ki so se v marcu uvrščali med najboljše. Med cicibani so se na regijskih tekmah izkazali: Anže Antolič, Miha Emeršič in Urška Kompan iz Črne ter Tine Urnaut, David Kiselak, Albin Tahiri, Špela Sklepič in Tjaša Potočnik iz Fužinarja. Med najmlajšimi, letniki 1992, se vse bolj uveljavlja Fužinatjev tekmovalec Anže Zavolovšek, sledijo pa mu leto dni starejši Žiga Peršak, Tina Tasič in Jerneja Špegel. Med dečki in deklicami so na zmagovalnih stopničkah na regijskih tekmah stali predvsem Delalut, Trost in Pajnik (vsi Črna), Kotnik (Fužinar), Zajc (Vuzenica) ter Erženičnikova (Korotan). Na državnih prvenstvih se je najbolj izkazal Črnjan Matic Pajnik med mlajšimi dečki. V super G na Kopah je bil drugi (5. Trost, 9. Kotnik), v veleslalomu na Soriški planini četrti (5. Tomšič, 8. Trost), v slalomu pa šesti (7. Trost, 10. Kotnik). Smučarka Korotana, 16-letna Vanja Vravnik, je 12. in 13. marca trikrat zmagala na FIS tekmah v avstrijskem Salzstieglu. Zmagala je na dveh super veleslalomih ter v veleslalomu. PLAVANJE Od 12. do 14. marca je v Maribora potekalo državno prvenstvo dečkov in deklic. Od Fužinaijevih upov je dve srebrni odličji osvojil Rok Oto v hrbtnem slogu, bronasto medaljo pa si je priplaval v disciplini 200 m mešano. Aleš Logar je bil dvakrat četrti v prsnem slogu, Anja in Aljaž Borko pa sta osvojila 3. oz. 4. mesto v "delfinu". V Kranju in Maribora so se 20. in 27. marca zbrali na državnem prvenstvu starejši dečki in deklice. Od plavalcev in plavalk Fužinarja je bil obakrat najuspešnejši Damir Dugonjič, ki je osvojil eno prvo, dve drugi, tri tretja in eno četrto mesto. V finale med najboljših osem sta se uvrstila še Lovro Šuler in Janja Merkač, štafeta dečkov Fužinaija pa je osvojila 3. in 4. mesto. KEGIJANJE 10. aprila je bilo končano prvenstvo v vseh ligah. V pivi državni ligi so naslov prvaka prvič osvojili kegljači ljubljanskega Prosola Slikinga ter osmič zapored kegljavke Miroteksa iz Celja. Obe koroški ekipi sta sezono končali po pričakovanjih uspešno. Kegljačem Elektrarne Dravograd je bil cilj obstanek v ligi, to pa so si zagotovili z osvojitvijo 8. mesta, medtem ko so kegljavke Kograda IGEM iz Slovenj Gradca končale tekmovanje na odličnem 5. mestu. V dragi ligi so kegljavke Korotana sklenile prvenstvo na 7. mestu, kegljači Fužinaija pa so bili zadnji. Toda oboji bodo zaradi reorganizacije lig tudi v naslednji sezoni nastopali v tej konkurenci. V tretji figi so premočno zmagali kegljači Korotana, ki so se uvrstili v drago ligo, kjer bodo nastopali tudi Slovenjgradčani. V letošnji medobčinski rekreacijski ligi je nastopilo 8 šestčlanskih ekip. Končni vrstni red: 1. Armature Muta, 2. Koralur, 3. ŠTG Ravne, 4. Obrtniki, 5. Monter, 6. Energetika, 7. Hrabri, 8. Komunalno podjetje Log. Med registriranimi kegljači je bil najboljši Jože Lasnik (STG) pred Stojanom Fišeijem (Monter) in Francem Žagarjem (Obrtniki), med neregistriranimi pa Dani Kremzer (Armature) pred Viktorjem Podjaverškom (Energetika) in Jožetom Balažičem (Obrtniki). KARATE Ravenski klub je 21. marca že enajstič pripravil turnir' v tradicionalnem karateju. Tekmovanje je potekalo v katah posamezno, v vseh starostnih kategorijah, nastopilo pa je 70 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 klubov Slovenije in Italije. Boljše uvrstitve karateistov koroških klubov: cicibanke: 2. Senta Breznik (Ravne), ml. dečki: 1. Pavel Kac (Slovenj Gradec), 2. Goran Cvijetinovič, 3. Matic Bukovec (obe Ravne), ml. deklice: 1. Sladana Marjanovič (Ravne), 2. Tjaša Kitek, 3. Nika Gregor (obe Mežica), st. dečki: 2. Bojan Petrič (Ravne), st. deklice: 1. Mija Peter (Mežica), fantje: 1. Nil Gradišnik (Slovenj Gradec), 2. Jani Krebs (Ravne), 3. Luka Kac (Slovenj Gradec), 4. Milenko Cvijetinovič (Ravne), dekleta: 3. Miša Plečko (Mislinja), člani: 1. Bojan Breznik (Ravne), 2. Samo Gros (Slovenj Gradec), 3. Florjan Reiter (Mežica), članice: 1. Sana Coderl (Slovenj Gradec), 3. Nina Zadravec (Ravne). LOKOSTRELSTVO Na tekmovanju za slovenski pokal v disciplini Fita arrowhead, 27. marca na Polzeli, je v slogu compound zmagal Dejan Sitar iz Kranja. Od tekmovalcev koroških društev se je najbolje uvrstil Dejan Čekon iz Kotelj, član LD Koroška, in sicer na 6. mesto. Osmi je bil Robert Kogelnik, 9. Dušan Klemen (oba LD Muta), 13. Franjo Zajc, 14. Marko Jamnik in 17. Miro Čerenjak (vsi LD Koroška). INVALIDSKI ŠPORT Ekipa ISD Samorastnik Ravne je osmič zapored v samostojni Sloveniji osvojila naslov državnega prvaka v sedeči odbojki. Na finalnem turnirju 28. marca na Ravnah so naši "sedeči" odbojkarji zmagali pred ŠDI Ljubljano, drugo ekipo Samorastnika (ženska ekipa) ter Dl Nova Gorica. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Davorin Kragelnik, Vlado in Matej Homan, Peter Ozmec, Peter Ošlovnik, Andrej Samec, Davor First in Rudi Vrtačnik. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V FEBRUARJU Konec februarja je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 3.053 zaposlenih. V zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne, je 28. 2. 1999 delalo 456 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije sta prispevala: SŽ-ZIP center, d. o. o. in uredništvo. Tel.: 0602 21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128-92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. po METAL 1.144 STO 864 NOŽI 191 ARMATURE MUTA 346 OPREMA 163 LOGISTIČNI CENTER 156 ENERGETIKA 109 STAN. PODJETJE 19 ZIP CENTER 61 VZMETI 115 TRANSKOR 53 TK RAVNE 9 VOGARD 81 ŠERPA 125 GASILSKI ZAVOD 16 EUREST 57 "Urškina noga" pod vrhom Gore POMLADI JE V GORAH LEPO Planinski društvi s Prevalj in z Raven sta tudi letos pripravili pester program izletov. PD Prevalje vabi aprila (24. 4.) na Nanos, v maju (16. 5.) pa bodo vodniki planince popeljali na srečanje planincev iz Ljubnega na Travniku, konec meseca (29.5.) pa še na Snežnik. PD Ravne na Koroškem pripravlja aprila še potepanje po Koroški (24. 4.), maja pa bodo kar trije izleti: 8. 5. okrog Uršlje gore, 15. 5. na Nanos in 29.5. po kočevskih pragozdovih. Izbira je raznolika in gotovo ne bo težko najti primernega cilja za prijeten pomladanski dan. A.Č. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Franca Hajnžeta iskrena hvala sodelavcem in sodelavkam za izkazano pomoč in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hčerka Darja FLUKTUACIJ A Sklenitve delovnega razmerja Kadrovske službe poročajo o 11 sklenjenih delovnih razmerjih: železarske družbe so zaposlile 2 pripravnika, 9 delavcev pa je podpisalo pogodbo o delovnem razmerju za določen čas. Največ delovnih razmerij je bilo sklenjenih v Logističnem centru (9), po 1 pa še v Opremi in Nožih. V drugih dražbah na območju železarne je bila zaposlitvena podoba v februarju naslednja: v Vogardu so delo za določen čas omogočili 2 iskalcema zaposlitve, v Vzmeteh pa so zaposlili 17 novih sodelavcev. Prekinitve delovnega razmerja 11 delavcev je prekinilo delovno razmerje: 5 zaradi upokojitve, 3 sporazumno, 1 zaradi poteka zaposlitve za določen čas, 2 pa sta umrla. Med podjetja, kjer so februarja obravnavali prekinitve delovnega razmerja, so se uvrstila: Metal (4), Logistični center (3), STO (1), Oprema (1), Noži (1) in Armature (1). V dragih dražbah, ki ne sodijo v železarski koncern, skoraj niso zabeležili odhodov sodelavcev: le enemu delavcu iz Šerpe trenutno mirujejo pravice. Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 45 Nagradna križanka št. 44 - rešitev vodoravno ENAKOST, IVAK, L1MAKOLOGIJA, ITAL, BALONAR, TK, ARAK, RJ, AAR, ONA TEMA IRKA POTKA VRATA PORA RIL, VOLEK, OM, SM, TISA AONI, TALEC, SERDAR, ARARA, TP, ANA. Izžrebani reševalci, ki prejmejo darilo Euresta, so: ALENKA PARADIŽ, SŽ - METAL RAVNE, d. o. o., MLADEN RAČNIK SŽ - STO Ravne, d. o. o. in MARJANA SONJA K. SŽ - STO Ravne, d. o. o. Nagradna križanka št. 45: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 4. 1999 na naslov: FUŽINAR znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. OSVEŽILNA PIJAČA -ČRNA, BELA ... REKA V MONGOLIJI MAJHEN KOLAČ lit IDI J TOČAJ, STREŽNIK GORSKI REŠEVALNI ČOLN IKO ŽENSKO IME, IVANA AVTOM. OZNAKA NIZOZEM- SKE GLIVA AVAR, OBER OČE, ATA KOVINSKI MODEL ZA ULIVANJE JEKLA O JEKLARSKI IZDELEK VETROVKA S KAPUCO N v NAS TOP V FILMU.GLE- DALIŠČU VOJAŠKO VOZILO VPREŽNA ŽIVAL O SPLET LAS VELIKO KI A-DIVO, KIJ REKA SKOZI VELENJE VRSTA PROSOJNEGA PAPIRJA ČRNO- MORSKO LETOVIŠČE N MESTO V TURČIJI VISOKA IGRALNA KARTA K IF VELIKANI, VELIKI LJUDJE DRUŽABNA PRIREDITEV S ČAJEM TROPSKO DREVO A PRIPADNIK INKOV DEFEKT AVTONO- MNA POKRAJINA JASA, POSEK S VELIKA SKALA POLOŽAJ PRI L LOVEC NA RAKE A PREHOD ČEZ REKO POLET, ZANOS RUDAR TANTAL K JANEZ NEPO- MUK N IRSKA REPUBLIK. ARMADA MESTO V TURČIJI KOSITER AVL OZNAKA KOPRA CIGAN SVETLEČI PREMAZ ZA LES, KOVINO ZNANI KOROŠKI KAN I -AVTOR D ALUMINIJ ROLLS ROVS OBEŠALNIK ZA ZAVESE A VRSTA KITA JEZIK BANJU ČRNCEV L «- AMERIŠKI BOKSAR MUHAVIMA!) TONE NANUT PREHOD DNEVA V NOČ Ime in priimek: Tokratna nagrada je zelo privlačna predvsem za vse, ki živijo na Ravnah (razv eselili pa se je bodo gotovo tudi izžrebanci iz drugih krajev). Nagrada za trud pri reševanju križanke je knjiga Ravne na Koroškem - 750 let prve pisne omembe z besedili mag. Karle Oder, Miroslava Osojnika, mag. Alenke Fikfak in Uroša Reiterja ter s fotografijami Toma Jeseničnika, Marjana Merkača in fototeke Koroškega muzeja Ravne na Koroškem. Na srečneže čakajo v uredništv u trije izvodi. Podjetje oz. naslov: