ft. IM MMmMM r^tfMRM cmnoiH imv
I eha}«, Urtemftj pondeljok, vsak A«t»kega It. 20. I. nadstropje fliffla •« n« sprejemajo, FroL F. Psrio. — Laitaik znala za mesec L 7.—, 3 Za inozemstvo mcieEno 3
lullja 1925.
r«da:itvo: ulica «v. pošiljajo uredniji'
Tisk tiska?* j^liJ'^^-uii »l leta L 32.— *	L 60—.
uredništva in up.ave it. 11-57.

PoMinezSa številka 20 cent
lAtnlk L
mg? "
Pomembnost poimcneso preobrata u Jasoslaviii
Nova jugo^lovenska vlada je sastavljena. S tem se odpira novo poglavje ,v mladi zgodovini kraljestva Srbov, ;Hrvatov in Slovencev na podlagi sporazuma med strankama, ki sta glavni predstavnici hrvatskega in srbskega dela |ugoslovenskeg naroda in kot taki poklicani in pooblaščeni za sklep sporazuma. Tega gotovo odločilnega momenta ne morejo spremeniti, ali o-dpraviti vsa sklicevanja na pnošlo&t Radičevega tabora, ki da kaže na njegovo neiskrenost, zahrbt
Posamezne SUvMke v Trstu in okolici po M cent. — Oglati se računajo v •irokosti ene kolone (71 mm.) — Oglasi trgovcev i« obrtnikov mm po 40 ccnt. osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poliljajo izključne upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Ste v. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
MARSEILLE, 18. General Naulin, ki se nahaja na potu v Maroko, da prevzame tam vrhovno poveljništvo nad francoskimi četami, je prispel semkaj davi ob 5.30. Zastopnikom tiska je izjavil^ da se Francija nahaja v resnem položaju in da se je treba zavedati predstojećih težav.
Zaprisega vlade RR
R idk In tovarlil ispiiKtni — Kralj odpotoval na BM — Mil t odpotuje danas v Kariova Vara
BEOGRAD. 18. (Izv.) Danes ob 9.30 so baje Stjepan Radič dal v zaporu nekemu se zbrali na dvoru novi ministri, -da prise- svojemu prijatelju, da jo izroči v Beogradu
žejo. Manjkala st» Pašič in Srskič, ki se menodajnim činiteljem. V tej izjavi pripo-	x . _	_
mudi v Sarajevu. Radičevci so prišli zadnji veduje Radič, kako je poetal ickr«D mo-i^n.f P^oča iz Feza da je položaj franco-na «dvor. Pravoslavne ministre je zapri- narhist, ter pravi, da se to nI zgodilo radi sklh čf/ na - maroškem bojišfeu izredno segel dvorni prota; radičevce pa, ki so tega, da bi prišel iz zapora, temveč iz pre- j °Pas®n m da se bredko občuti pomanjkanje katoličani, beograjski župnik Wagner. pričanja! Poleg tega smatra, da je jogo«lo>. 1vo>ak?v- °m.h 10 bataljonov, katerih iz-Kralj se je le malo časa razgovarjal z mi- kralj zelo kulturen ki evrepski vladar, **canje se pričakuje v Casablanci — pravi nistri, tudi (običajne zakuske ni bilo. Delj vzgojen v evropskem pojmovanju svojega! poročevalec —, bo moglo komaj izpolniti časa je ostal na dvoru zunanji minister1 položaja m dolžnosti, tafeo da bi mogel -vrzeh v bojni črti Francozov ter nado-
PARIZ, 18. Posebni poročevalec «Ma- ne v tem slučaju.
ce» ni bilo prostora. Označba je morda malo trda, toda vseskozi točna.
Silno mnogo se govori sedaj tudi o »izdajstvu«, ki da so ga zagrešili radikali do samostojnih demokratov in radićevci do davidovičevcev. V politiki besede «>zdaj-stvo» ni nikdar prehudo vzeti, tako tudi
dr. Ninčič, ki je poročal kralju o zunanjem kraljevati tudi v Angliji- Na<fc!a4a, da mora j roestitf, nekatere čete, ki se niso ganile iz
za prevaro.
Presojanja tega velikega dogodka — kar prizna v aja na vseh straneh — absolutno ne smemo uravnavati na podlagi ugibanj. ali so radićevci iskreni ali ne, marveč na podlagi realnega dejstva, da se ije hrvatska seljaška stranka, kot faktična predstavnica Hrvatov, približala srbskim radikalom, kot glavnim predstavnikom Srbov, iskala z njimi sporazum in ga tudi sklenila. Tc! je dejstvo, a vse drugo, naperjeno proti njim, so za sedaj le ugibanja. In Pašič, kot znan realen politik, brez sentimentalnosti, je računal z realnim dejstvom in se dogovoril z radićevci.
Gotovo ga ni človeka v Jugoslaviji, ako je res v skrbi za bodočnost države, ki bi se zavedal, da je bil srbsko-hrvatski spor glavna ovira na poti do toli potrebnega peroirjenja ter da se je ta spor moral likvidirati čim prej, da se odpre pot do konsolidacije države. Zatd je bil sporazum najvišja in najnujnejša državna potreba. A znani pregovor praviT^Salus rei publicae suprema lex — javna blaginja je najvišji zakonf Potrebam državne skupnosti se morajo podrejati vsi drugi oziri! Ce je torej •Pašič ubral pot spordiuma s hrvatsko jseljaško- stranko, — ker le po tej poti je bila možna likvidacija srbsko-hr\atskega spora, ta neutajljivo velika državna potreba — se je ravnal le po zapovedi tu gori navedenega pravila. S tem je postopal kot vesten državnik, ki sta mu poverjeni vodstvo in usoda države in ki se zaveda svoje neizmerne odgovornosti.
Ze ob nastopu Davidovićeve vlade koncem julija 1924. smo mi naglašali dejstvo znano za vsakega poznavalca razmerja med političnimi siiami v Jugoslaviji, da, cza sedaj in vsaj za bližnjo bodočnost ni možna v Jugoslaviji nobena vladavina brez sodelovanja radikalne stranke«. Poznejši dogodki so dokazali, kako veljavna je ta naša trditev. Če je torej hrvatska seljaška stranka iskala in sklenila sporazum s to stranko, je to znak, da je začela slednjič tudi ona računati s podanimi dejstvi, z
resničnostmi.
Nova vlada je sestavljena tako-le
, njegove družbe ne more prenesti. Radiče-
< Mii i n	• • i	i	| va izjava je polna mr.*nje proti samostoj-
.1. Nikola Pafiić, ministrsko predsedstvo,' njm demokratom. Pravi. da sedaj ne zahte-2. Marko Gjunčic, pravosodje,
3.	Bcža Maksimovič. notranje,
4.	dr. Momčilo Ninčić, zunanje,
5.	dr. Milan Stojadinović, fj^iance,
6.	Velja Vukičević, prosveto,
7.	Dušan Trifunović, vere,
8.	Nikola Uzunović, javna dela,
na dve leti ječe
PARIZ, 18. Charles Mauras, politični va več revizije ustave, ker ise bo v praksi ravnatelj lista «Action Fran^aise*, je bil pokazalo, kaj je treba revidirati Ako so včeraj od tukajšnjega sodišča obstojen na Srbi boljši vojskovodje in diplomati, potem 2 letl_ ?eče radi grozilnega pisma na mini-znajo Hrvati boljše graditi ceste in urediti str.a Schramecka. Mauras je v tem pismu šole. Srbi so borci, a Hrvati so tvorci. In očital Schramecku, da je v zvezi z revo-zato Hrvati ne zahtevajo sedaj revizije: lucijonarnimi strankami, ker je odredil j ^^ sebi namen in če se je moglo Hrvate
_ •------gotovih omladinskih patrijo-!pridobiti za pozitivno državno delo brez
Na odločilni seji radikalnega kluba, ko se je sklepalo o sporazumu z radičevci, je izjavil Laza Markovič, ki je bil spirituS agens koalicije med radikali in samostojnimi demokrati, da je bil nacionalni blok sklenjen le za čas volitev? kar je priznal tudi Svetozar Pribičevič s tem, da je predlagal Pašiču po volitvah sklenitev* Zajmove pogodbe. V enakem zmislu se je izjavil tudi Ljuba Jovanovlč, ki je znan po svoji poštenosti. Končno pa je treba upoštevati še to, da avtentično besedilo sporazuma še ni bilo objavljeno, kar tudi ne govori v prilog tezi o izdajstvu.
Sicer pa je jasno, da je imel nacionalni blok samo ta namen, da pridobi Hrvate za državo. Da bi stri nacionalni blok Hrvate pri volitvah, to se ni posrečilo, ker so Hrvati v volilnem boju ohranili svojo pozicijo neokrnjeno. Nacionalni blok ni bil
ustave, temveč-sprejemajo stališče g. Pa- razorožitev gotovih 9. Krsta Miletič, poljedelstvo in vode,' g^a se ustava pr^kusi bodisi eno tonili udruženj ter mu zagrozil, "da ga! nacionalnega bloka, potem bi bilo ne-10. dr. Milan Srskič. izenačenje zakonov, dve,' tri ali več let. Radičevci ne žele več i kodo _mladi patrijotje Francije ubili kakor i P^P^f^T^o^če se zaradi nacionalnega ne bi
11.	Milan Siuvcno vic, socijalno politiko
12.	Slavko Miletic, narodno zdravje,
13.	dr. Anta Radojevič, promet,
14.	gen. Trifunović, vojna,
15.	Pavle Radić, agrarno reformo,
16.	dr. Ivan Šupcrina, pošte in brzojav,
17.	4r. Nifcfc, za šume m rudnike in
18.	dr. Krajač, trgovino In industrij«'.
državnopravne avtonomije, pač pa samo-j&sa'	J® bilo objavljeno v
uprave. Sporazum pomenja, da dobe Srbi Francaise*. in Hrvati svojo državo, v kateri se bodo Mauras je bil obsojen v kontumaerji, ker
je zapustil sodno dvorano, ko je sodišče zavrnilo predlog njegovega branitelja, da bi se prepustila zadeva porotnemu sO-
Srbi počutili, kakor se počutijo Hrvati in j Slovenci. Pravzaprav nt važna državnopravna avtonomija. ?»mve* ie važna samouprava, ki se ima isvesti po potrebah dišču. j ~	' j jaka, kakor se bo to pokazalo v prakti-i Proti obsodbi protestirajo vsi desničarski
tali n^H? O^T ? ^^	življenju. Zajedničarji so večni .stati- Ksti, kakor «Echo de Pariš,, «Gaulois» in
tali novinarji. Opoldne so ministri že pre- sti, in kamor jih človek vrže, tamkaj tudi i« Fig*ro».
vzeli svoje resort«. Od 17.-19 se je vršila ostanejo^Tako so postali republikanci, a:	-
seja ministrskega sveta, na kateri je bil jim ^ takoj rekel, da bodo morali preiti; Portugalska vlada demisijonirala določen dnevni red za narodno skupščino, k monarhistom, in zaradi tega se sedaj! LISABONA, 18. Ker je zbornica izrekla najprej pride na dnevni red razprava o, sramujejo in hočejo ostati republikanci. Z i vladi nezaupnico z 59 glasovi proti 48, je
dvanajstmah nato bo slekla vladna dekla-, dr. Korošcem je težko delati, ker ničesar'.....
racija. Sele ko bodo izglasovane dvanaj- ne razume in hoče vse spraviti pod .svojo strne, se bo otvorila razprava o vladni kufco. Njegovo stranko bomo polagoma po-deklaraciji. .	! hrusta«, pravi St. Radič. Davido^ć je po-
Fašic je prisegel na domu. Kralj je zve- šten človek, kar mnogo velja, Ljuba Jo-
l^fl U n , . . I vanovič je pošten človek, kar velja še več, LAU-KtB, 18. (Izv.) Iz Beograda ,e pri- a Pašič je pošten, pameten in politik, kar spela vest. da je pravosodni minister največ velja. In zato gredo radičevci naj-
Slednjić — pravimo. Že Vojnovič, ta temeljiti poznavalec hrvatske duševnosti, fe opetovano pojasnjeval, da se Hrvatje vse preveč vdajajo romanticizmu ter da so vse preveč zaverovani v svojo zgodovinsko ariavno prošlost. To isto je nedavno trdil tudi Hermann Wendel ,'fVesse*, češ;- da jim prah nov zastira oči za potrebe
Marko Gjuričič takoi po prisegi vlade predložil kralju v podpis ukaz, da se izpuste iz zapora Stjepan Radič in njegovi tovariš: L? a bol fra proti njim proces. Kralj
j'e ukaz podpisal. Minister je takoj tele- w . ,	... - , t ---------
fonsko dal nalog v Zagreb, naj se izpustijo Vcrute» da radikali ne bodo prevarili, iz zapora člani vodstva HSS dr Predavec j lo ni v niihovem interesu. Povdarja, Krnjevič in oba Košutiča. Načelnik zagreb-ldf & ^»f^1 radikalom, da bo v slučaju,
ške policije Bedekovič je prejel naredbo f*? Preidei^ samostoijni demokrati k radir
ra^e z radikali skupaj.
Nadalje pravi St. Radič, da je izjavo od 27. mafea in resolucijo HSS oid dne 26. marca diktiral sam preko dr. Nikiča.
vlada podala danes ostavko.
Kemika vlada sprejela
besedilo odgovora glede garancijskega pakta
BERLIN, 18. Na današnji seji vlade je bilo soglasno sprejeto besedilo odgovora na francosko noto glede garancijskega pakta. Nota bo izročena v Parizu najbrže v pondeljek in bo objavljena v sredo.
Pismo Iz Jugoslaviie
Ljubljana, 17. julija 1925.
Včeraj ob 1. uri popoldne je podal Nikola Pašič kralju ostavko vsega kabineta, katera je bila sprejeta. Ob 5. uri popoldne je bil Pašič pO nasvetu skupščinskega predsednika Trifkoviča poverjen s sestavo nove vlade. Danes bo nova vlada, na podlagi sporazuma med radikalno in radičevsko istranko sestavljena^ ter naj-
mternacije ter so se podali k Ra-,	,	. ,.» . , .
diču v zapor da ga obiščejo	|nego bo hkvidirala radikalna stranka.
Ob 13. uri je prejel g. Bede kovic na- Besno	Sv. Pribičeviča in dr. Žer-
redbo, naj izpusti tudi Radića; Bedeković !a'Va< ° t* akZ ^	™SKO 19iranKo sestavitev ter nat-
je takoj izvršil ukaz. Radića sta spremila srbsk» narod. Nekoliko dalje trdi da k . £tri i^
v Prpi če vo palačo njegov prijatelj dr. Per. b o morebiti sčasoma postal tudi centralist y ^delfek paTpredstavi nTavSda nar in njegov zagovornik Kovačević. Za:^dalje pDja^nuje, zaka, je upropasti skupščini, kjer ima tako močno večino, Radfcem je sla po mestu mala gruča rado- j Davidovi^evo vlado m pravn da ni imel ; kakor dosedaj še nobena jugoslovenska vednežev.	zaupanja van^ ker je vedd, da se ne bo vlada. (Glej tudi telefonska ^ročila. -
Popoldne je <odposlal Radič 3 pozdravne ®°ila držati. Pravlf da mu je vse prejšnje. ur) brzojavke in sicer kralju, 2ivkoviču in Pa- samo volilno geslo, sedaj misli resno, f c' . . , - x	T ^ , ... ,
šiču. Zvečer je zagrebška omladina prire-'Potcm ^ ^ « tfr^o o kralju. S tel? 16 Zf.^Čeao fv J^^viji nad AiU	-113 p e	Al,-: Vit_____1_tri i vise mučno politično poglavje, ki H nosilo
te^a
, j x • . - -------------,'da bi vzklikala poleg «2rvel Radić'» tudi vzrok« ^ ni Poznan in ki ga sedaj odkrita 1 \ roaet>nost nov<
hrvatska država m ohranjena državna živela republika!».	(navaja, pa je bUa nevarnost klerikalizma. I cT* • 'f. sestavljena iz ogromne večine
Na drugi strani pa ie priznal tudi, da sta' da hrvatska država in ohranjena državna1
d^Lr1^* 7a lol}ranitfV Danes je bila	ukinjena obznana nad Dr. Korošec ima glavol v Rimu. Radić je
SK>veno>, da ,e bilo to otok, s katerega Radićevo stranko	in lokali stranke so bili že razmišljal o tem, kako bi .se ustvarila
obaU je padal svit nade v noč podjarmi je- ------- ...	^ uslv,"lia
nih soplemenjakov. Slično je izvajjal Ite
«Action; likvidiralo hrvatsko-srbskega spora. Tako 'argumentira «Samouprava» in težko je reči, da bi njeni argumenti ne veljali.
Enako ni prepričujoča trditev o izdajstvu radičevcev. Če so hoteli skleniti sporazum, potem so ga mogli skleniti le z radikali, ker naj misli g. Davidović še tako dobro, kaj koristi, ko pa nima večine. Če nočejo Hrvati še leta in leta čakati, da pride Davidovič do večine, ali jim je to zameriti? Saj je čakanje Hrvate itak z2 dpvolj stalo in skrajni čas je ne samo za Hrvatsko, temveč tudi za Jugoslavijo, da se pasivnost Hrvatske neha.
Res pa je morda, da ne more ravno* navdušiti način, kako so radičevci nakrat spremenili svoje nazore. Ampak tudi njih «kapitulacija» ni tako huda, kakor izgleda. Končno so Hrvati popustili le od svo-Ijih fraz, s katerimi so> bili naravnost ostra-J šujoče radodarni in za opustitev teh fraz (dobe del državne moči v svoje roke, za imaginarne fraze dobe realno moč. V tem je vzrok, da tudi radikali ne objavljajo besedila sporazuma in da opozicija nima možnosti usmeriti svoje atake na določeno mesto.
S strankarskega stališča je seveda mogoče predvidjati novi položaj na vse načine. Z državnega stališča pa je nesporno-, da je državna misel z novo vlado okrepljena in da je Jugoslavija rešena spora ki jo je grozil razbiti v dva tabora. Ta nevarnost je odstranjena in Jugoslavija je z ravnokar sklenjenim sporazumom zbrala sveze sile za svoj napredek in za utrditev svoje moči.
Zato presojam novo vlado optimistično, toda ne pozabljam, da je sestavljena iz đveh strank, ki sta močni po organizaciji tradidji m zmožnosti svojih ljudi, ki pa se dolgo nista idealni. Zato bo tudi nova vlada delala napake. Zato tudi njeno del« ne bo vseh zadovoljevalo; toda manj napak bo ko preje m tudi manj nezadovoljstva. Razvojna črta bo šla navzgor in to zaenkrat zadostuje.	p ^
dni zagrebški «Obzor», ko je pisal:
«Mnogi Hrvatje gledajo na sodobno politično borbo skozi naočnike nekega romantičnega, sentimentalnega idealizma, ki promatra politično borbo sub specie aete-ternitatss, brez razumevanja za dnevne manjše, manj poetične, praktične potrebe in interese naroda... Jalovost borbe za politične teorije je že zadostno dokazana in ves narod je že dovolj občutil njene posledice. Tudi če bi imeli federalistično urejeno državo, ne vemo, ali bi bila konsolidacija države in zadovoljstvo naroda večja.»
Tako piše sedaj hrvatski list, ki je bil v vedni opoziciji proti Pašičevemu režimu In proti Beogradu in ki je bil v Radičevi borbi proti srbstvu in načelu edinstvenosti države na strani hrvatskega odpora. Ta »edanja pisava hrvatskih listov in pa sklenjeni sporazum sta znaka, da so se Hrvatje začeli otresati neplodnega-roman-ter da se v njih oživlja smisel za sodobno politično borbo in pa za potrebe
razpečateni.
Radič o svoji evoluciji
hrvatska cerkev, neodvisna od Rima, na rodna cerkev, ki bi se tekom časa spojila s srbsko pravoslavno cerkvijo. Mogoče se bo s časom dala vporabiti v ta namen starokatoliška hrvatska cerkev. Ob koncu
Srbov in Hrvatov in da ima zato tako vi soko legalno legitimacijo, kakor je ni imela dosedaj niti ena vlada. Edina na-
Iz časov vstale v Bosni In Hercegovini proti Torkom
Profesor zagrebškega vseučilišča dr. Gr*o
Od republikanca do monarhista - Od arto-
nomftta do cenfratista - S Korošcem ie - • •	• j •	-----
težko delati, Davidovi ieuošte^čl^eL ?v??eJtz^e P*™'	sporazum z radi
PaHć h pM^^Lr^^Utik ' ^1 d0fŽea	i«.da čvrsto RFaTR An i e WT I veruje, da se bo s skupnim pomirenjem in ,18' Politika.Jpnnaša na skupnimi silami država izgradila tako
svoji prvi strani veliko sliko Stjepana Ra- kakor to zasluži ona,	kril j in srbsko'
' *rave& Pa objavlja izjavo, ki Jo je hrvatski narod.	1
•-------tli« vi aua, Miiua Ilcl" M i • . , . ,
paka je, da niso v tej vladi zastopani tudi	,e ,2dal knJ'go pod naslovom Italija
Slovenci. Če bi bilo doseženo še to, po- pr<f.mf staranju Jugoslavije*. Pisec opisuje
tem pač nihče ne bi mogel in >smel ugovarjati novi vladi.
Nemogoče je reči, da bi bili samo Hr
politiko Italija leta 1875. in 1876. povodom vstaje v Bosni in Hercegovini proti Turk
om
na podlagi mnogih pozitivnih dokumentov.
itolijonsko-jusoslooeRskl dogovor
•• m podpisan
Manjka pooblastilo iz Beograda
RIM, 18. Firenške konvencije se bodo
V nato sledečem članku je rečeno med drugim: «Ni smeti prikrivati, da je položaj v Maroku izredno težaven; pomenilo bi pripravljati nepotrebno razočaranje za javno mnenje, ako se ne bi hoteli odločiti,
podpisale, kakor hitro prispe iz Beograda! ^ povemo vso resnico in ako hi opustili potrebno pooblastilo. Izključeno je, da bi'za*?tevo P° novih žrtvah v ljudeh, v mase mogel izvršiti podpis danes, kakor so! teriialu in v denairju, katere so postale —'	* - -	nujna potreba.
«Naše zgube na bojišču niso neznatne
m ^_____D:f___.	. ...	"
vati in Srbi krivi, če niso v novi vladi za- j Tedaj je bilo javno mnenje Italije povsem na
stopani tudi Slovenci, zakaj evidentno je,'strani vstašev kljub svoji diplomacji. Italijani
da zadene v tem ozlru glavna krivda SLS. j so prirejali sabore za Jugoslovene; poišljali p0-
Sai še te dm tejavlra «Slovenec* da SLS zdrave v Beograd, nabirali denar, pošiljali do-
na taki podlagi Z radicevci sploh sodelo- brovoljce itd. Italijani SO obtoževali svojo di-vata nio^e, ker da m to noben narodni njftma/>;- i ji odloz vaa svoJ° dl"
sporazum, temveč sporazum dveh strank. ^vlrL ",deU S,V T"1" a'lhov,h Li -----1__i____J-^.	, . (Štev, Vatikan pa, da pošilja katolikom
B
osni
pisali nekateri listi. (Štefani.) Conte
Volpi — dl Misurata
RIM, 18. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se dorvoljuje finančnemu minktru conte
Do 30. junija so Rifanci postavili izven boja 4.448 Francozov, od teh 2775 ranjenih; mrtvih je bilo do omenjenega dne 707 po-
Bilo bi interesantno izvedeti, kako bi se i mogel pri nas izvesti sporazum brez odlo-jna. 1 na' se ne Pridr"žijo borcem za osvo-čilnega sodelovanja strank. Saj bi bil kon-l Menje. Vsa italijanska javnost je bila na stra-čno tudi sporazum, pri katerem bi sodelo-j ni Jugoslovenov iz treh razlogov: 1} v imenu vala tudi SLS, torej vs*5 tri najmočnejše, nacijonalnega principa, na katerega podlagi je stranke Jugoslavije z 80$ vseh oddanih j bilo izvršeno ujedin,cnje Italije; 2) v imenu glaisov, le sporazum treh strank, nikakor, človekoljubja; 3) kot opozicija proti Vatikanu pa ne sponmim narodnih mas. Metode, j o katerem so trdili, da simpatizira s Turčijo kako priti do resnično narodnega spora-) Ali kaj j. koristilo to. ko je uradna Itali a L'
zumevanja, do danes še ni nihče pokazal in zato je očitek, da je sedanji sporazum le sporazum dveh strank, neresen.
vsakdanih......T,.	. K. f^"^ ™	imauciii^nu ministru conte	^uic^i^ut-ga ane /U7, po-
Tud t ' p,raktlčneža življenja naroaa. Oiuseppe Volpi častni naslov «di Misura-16r€Šamt' ^ morejo smatrati za mrtve, ve'!ka aktivna postavka v ra- tav_v znak priznanja za njegovo delovanje ujetih je bilo 300. Naša vojska v Ma-
H«U ^ VJeVker °Pra'v~ičuje nado, da bo delo nove dobe, ki se odpira - če bodo
Zli Ih^ na °beh straneh - do-nasalo dobre sadove tako za državo kakor
tudi za vse njene dele A* * u j
• K, ,le' da se bodo važni problemi za državo m pokrajine reševali
SrTh3smislom'
političnega preobrata v Jugosfa^r."115"^4
v Tripolitaniji.
Padanje brezposelnost! y Angliji
LONDON, 18. Iz statističnih podatkov, ** J*" je objavilo notranje ministrstvo, je rte vi dno, da je bilo v Angliji 6. julija 1,300.000 brezposelnih, t. j. za 3953 manj ,kakor v tednu pred 6. julija, ampak za '275.749 reč kakor istega dne leta 1924.
Oposen položaj v Harobn
Francoske zgube znašajo nad 4000 mož Stalno dohajanje ojačenj
PARIZ, 18. Kot uvod k članku svojega
, — foj®ka v Maroku postaja od dne do dne pomanjkljivejša, naši bataljoni štejejo komaj po 300 mož, vsled česar morajo naše čete ostajati nepretrgoma v bojni črti in ne pridejo tako do nobenega počitka. K temu že itak težavnemu položaju se je pridružila v zadnjih dneh —--------
se neznosna vročina
posebnega poročevalca v Maroku je <vče- (usUno^pri Che^dinenu ™Kk£ posUk! rajsnji «Petit Journal» napisal sledeče pri-jza aeroplane. V istem času je prišel tudi
P°™be:.............\f*s< ** j«	iz Hamburga neznano
Maši čitatelji bodo gotovo presenečeni kam z deli aeroplanov naložen nemški radi današnjega našega članka o položaju parnik. Iz verodostojnih virov «mo zve-v Maroku. Ne tajimo, bili smo neodločni, i deli, da ima Abd-el-Krim v svoji vojski več ker nismo h&teli še pomnožiti žalosti nemških letalcev, med temi en^ga, ki je tistim, ki imajo svojce na bojišču. Ampak j zelo zaslovel v času svetovne vojne. Na
velik narod resnico.
ima pravico zvedeti
vojne.
vso, strani Rifancev se bojuje tudi bivši član Nemškega glavnega stana von Dietrich.*
naglaša pisec — odobrila vse avstrijske predloge gled« Bosne in Hercegovine: Avstri»a ie celo dajala turški vladi tajne informacije ne samo o gibanju bosanskih vstašev, marveč tudi italijanskih dobrovol-jcih — garibald ncih na jugoslovenski fronti v Bosni. Tedaj so Ita-pridobivali simpatije na Balkanu! Dr. slovenske interese pri]Novak pravi: «Ti izkazi simpatij od strani Ita-
'lijanov so bili tako pogosti, da je bil italijanski .konzul v Beogradu svoje vlade primoran zaprositi Ristića, naj ne odgovarja nanje »
Ali se more tudi danes pisati tako o razpoloženju med obema narodoma? Dokaz bi
Pač pa je bila SLS dolžna povedati, kaj je vse storila, da bo tudi ona pritegnjena k sporazumu in navesti bi morala vzroke, zakaj se je sklenil sporazum brez nje. Kot največja slovenska stranka je bila SLS dolžna varovati
sklepanju sporazuma, ki bo za leta dolgo obvladoval ves naš politični položaj. Zakaj jaisno je, da bi bilo stanje za Slovence čisto drugo, če bi bili oni sami v vladi, ali pa če morajo za nje odločevati radikali in radičevci. Popolnoma je izpadla SLS iz i ... , . sedanje vlade in izpadla je zato ker tudi	dejstvo, da bi ne samo v Jugoslaviji,
pri teh pogajanjih ni niti za hip hotela po- v.eč na vsem Balkanu italijanski narod uži-zabiti na svoje versko-politično stališče j vaI tiste simPatiie. kakor je bilo to tedaj. To Pri sporazumu med pravoslavnimi Srbi in!	danes gotovo koristnejše, ker bi se
katoliškimi Hrvati pa to stališče naravno; tr£ovina in mirno življenje mogli razvijati na ni moglo biti upoštevano, ker bi samo po-j°b*° korist enih in drugih. Take simpatije bi večalo težkoče in bilo nepotreben vzrok;bile več vredne za Italijo, nego na pr vse za nove spore. Ni se hotelo izklfučitl od.Gentilejeve reforme z nje raznarodovalniml sporazuma Slovencev, toda za «klerikal-1 pohlepil
V Trstik dne 19. julija 1925,
DNEVNE VESTI
VpniiDje tustu ntsMHo
Kakor j« mano, »o inozemci in inorodci (drn-tforodd) v Italiji oproščeni od šolskih pristojim ki niso v Italiji nikaka mačja solza. Posledica temu oproščenju je bila, da se je tok ju-^oilovenakega dijaštva iz Italije, ki se je pred oproščenjem — radi razmeroma nizkih šolskih pristojb n v Jugoslaviji in visokih v Italiji — usmerjal na jugoslovenske učne zavode, zopet obrnil na italijanske učne zavode v državi, ker slovenskih pa* nimamo več. Namen, ki ga j« zasledovala država odnosno vlada s tozadevnim oproščenjem, je bil tedaj popolnoma dosežen. Slovanski dijaki iz Julijske krajine so se pričeli neglede na velike jezikovne težkoče in ovire, s katerimi se morajo boriti, v velikem itevilu vpisovati na italijanske učne zavode.
Vlada in ital janski krogi sploh bi morali tedaj biti zadovoljni z doseženim uspehom, ker se jim je z oproščen jem d rug or od cev od plačevanja šolskih pristojbin skoraj na celi črti po s reč lo obrniti tok slovanskega dijaštva na Italijanske učne zavode, v katerih se slovanska učeča se mladina seznanja z italijansko kulturo. Ali na naše veliko začudenje, sedaj izvestnim italijanskim krogom tudi to ni prav, kakor jim ni bilo prej prav, da poseča slovanska mlad na iz Italije jugoslovenske učne zavode, tako da pameten človek prav zares ne ve, kaj bi tem Hudem bilo pravzaprav prav. Pravzaprav prav bi jim bilo najbrže to, da bi slovanska mladina .v Italiji sploh ne posečaj^ nikakih srednjih šol, ker bi v tem slučaju slovansko ljudstvo v Italiji ostalo brez nikake inteligence.
Nekateri italijanski krogi so se namreč pričeli plašiti pred naraščajočim številom slovanske učeče se mladine na itali:anskih srednjih šolah predvsem pa na italijanski gimnaziji v Gorici. Ko se je mudil v Gorici posebni poročevalec tržaškega «Piccola», je v daljšem članku pod strah in trepet vzbuja očim naslovom: • Nadvse plemenita italijanska misijonarka, Gorica, ogrožena? — Neprestano in vznemirjujo-čc naseljevanje drugorodnih elementov v mesto opozoril med drugim tudi na naraščajoče število slovanskega di'aštva na goriških sred- I ni h šolah, pri čemer je namignil, da je ta pojav na brže posledica oproščenja drugorodcev od šolskih pristojbin, ki da b: bilo iz drugih vidi- j kov mogoče na mestu. G. Mario Nord'o pa ni j postavil pike nad i. ker ni sprožiT zahteve, da i naj se oproščenje drugorodcev od šolskih pri-sto bin ukine To piko nad i je postavil goriški j tednik L'Isonz«», ki v svoji poslednji številki , zahteva, da naj se oproščenje drugorodcev od j plačevanja šolskih pristojbin ukine, al; pa vsaj spremeni v delno oproščen'e.
Ako hočemo biti odkriti, moramo priznati, da je oproščenje drugorodnega dijaštva od šolskih pristojb n zares nekak privilegij Je to edini privilegij, katerega uživajo narodne manjšine v Italiji, ki pa niti z daleka ne odtehta one škode, muke in napora, katerim se mora podvreči slovansko dijaštvo, ki obiskuje italijanske učne zavode, ker ni učni jezik na teh zavodih njega materni jezik. Zato je ta privilegij samo navidezen, kajti če bi moralo slovansko d jaštvo plačevati enake pristojbine kakor jih plačuje italijansko dijaštvo. bi moralo imeti tudi enako pravico do pouka v materinem jeziku, kakor jo ima italijanska šolska mladina. Radi teia bi se morebitni preklic oproščenja slovanskega dijaStva od šolskih pristojbin spramen 1 v očitno krivico, ki bi imela i za posledico, da b. se tok slovanskega dijaštva v Itaiiji zopet obrnil na jugoslovenske učne zavode, na katerih bi bilo vzgajano v materinem jeziku ter plačevalo povrh tega še razmeroma prav n zke šolske pristojbine Da pa bi ne bilo vzgajano na dotičn:h zavodih v italijanskem duhu, to je samo ob sebi umevno.
Nikakor pa se ne bo izpolnila vroča žel a gotovih krogov, da bi se slovanska mladina sploh ne posvečala srednješolsk:m in višjim j študijam. Zato ne preostane pač nič drugega j nego pustiti v veljavi dosedanje oproščenje ali pa znova vpeljati slovanske srednje šole ali pa trpeti, da se slovanska mladina iz Italije vzgaja | na j uresio venskih učnih zavodih. Trtium non ' datur!
Zopet primer
V Siuttgartu na Nemškem posluje takozvani -Institut za inozemstvo«. Ta zavod izdaja tedensko < Presskorespondenz», ki naj služi proučevanju nemštva v inozemstvu in goji stike z njim. Ta korespondenca je objavila nedavno naslednjo vest: '^V Trebavi Moravski ( v Čehoslovaški) bo 1. do 20. avgusta državna razstava ročnih del in risb, ki pokaže uspeh« pouka v teh predmetih. To razstavo priredi zavod za knjgo-slovje o vzgoistvu v Zwittau-u v Nemčiji. Temu zavodu je namen, ga ohranja nemško kulturno ukupnost na polju vzgoje is naobrazbe. Njegovo delovanje se ne omeja le na nemške šole v Čehoslovaški, marveč se razteza tudi na šole v iemški državi v Avstriji in Švici. Na razstavi bodo zastopane vse kategorije nemških šol, začenši pri ljudskih, pa do v šokih šol. Prirejala se bodo nemška predavanja domačih in turih strokonjakov. Brnsko deželno finančno ravnateljstvo je s posebno naredbo vse pošilalve iz inozemstva oprostilo carine»...!»
U kljub temu torej, da bo imela vsa prireditev odkrito podčrtan remški značaj in namen. ki bo segal preko mej države, ne ve rečena nemška korespoidenza nič pripovedovati o kakih sitnostih ali oviranju od stianr čeho-slovaških oblastev. marveč ugotavlja, da gredo še dobrohotno na roko. Inozemski zavod, ki goji stike med Nemci vse srednje Evrope, pri-re a razstavo, na kateri bodo sodelovali Nemci iz inozemstva, dobiva še podporo od strani čehosiovaških oblastev! Ali je potreben še kak dokaz, kako je nemška manjšina v Čehoslovaški — preganjana! Za nas je ta primer še posebno pomemben in dragocen, če se sponi njamo, kaj je doživel profesor Veber radi nameravanega nepolitičnega, marveč znanstvenega predavanja! Trpko nam je v duši, ko si moramo živo predstavljati, kako bi bilo, ako bi mi hoteli poskusiti kaj sličnega, kar more nemška manjšina v čehoslovaški republiki svobodno izvajati?! V rekah bi teklo — črnilo protestov in ogorčanja radi takih — kakor bi govorili — veleizdajniških poizkusov! In to ukljub dejstvu, da obstoji v Italiji društvo Dante Alighieri, ki dejenski izvaja istovetno nalogo kakor oni zavod v Stutt-gartu: stike s soplemenjaki v inozemstvu in pomoč, da morejo ohranjal sv«je narodno bitstvo in svoj jeziki Ukljub vsemu temu pa bo izvestni italijanski tisk tudi nadalje pometal tuie prage in karal, kako zatirana je nemška manjšina v Čehoslovaški, d očim da slovanska v Italiii uživa vse pravice in vso
svobodo! Vsekako pa ne bo škodilo, da smo pokazali na ta zgovortH primer. To pa že sato. Ker nas bo eventuelni oazi v zelo zanimal.
ZirkOnfek Jofrt§w leto v Sv. Krtin
Tudi letos se je na dostojen način zaključilo šolsko lato in sicer z razstavo dekliških ročnih del, kjer je vsakdo imel priliko se prepričati o neumomosti in vztrajnosti ge. Starc-Kiošutove, katere glavna zasluga ja, da je ta razstava nfe-nih pridnih deklic tako sijajno izpadla. Prav hvalevredno je, da polaga gospa Starc-Košu-tova ravno na to panogo pouka toliko važnosti in prav v zadoščenje ji bo, ko bo videla, da ai j a vzgojila toliko m toliko pridnih gospodinj sebi in narodu v ponos.
Razstava je bila zelo zanimiva. Vršila se >e v Šolskih prostorih v nedeljo 12. t. m. Razstavljeni predmeti po večini vsi prav mojstrsko izdelani, kar znači, da je dokaj pridnih deklic, ki imajo umevanj« in okusa za moderne vezenine in čipkarije. Iz srca rad bi jim priporočal, posebno pa onim, ki letos zapuste šolske klopi, da se udelefujejo tečaja ročnih del ženskega dobrodelnega udruženja, kjer bodo imele priliko se še bolj izpopolniti ter razviti vse svoje mlade zmožnosti. Razstavo je posetilo mnogo občinstva in vsi so se laskavo izražali ter odnesli najboljše vtisa. Gospe Starc-Košu-tovi pa bodi tu izrečeno javno priznanje za vse njeno navajanje k pridnosti in delavnosti.
—	POČITNIŠKA AKCIJA. V sredo dne
22. julija se odpeljejo otroci s korifero ob 6. uri zjutraj v Col nad Vipavo, Senabor, Lože in Lozice-Žvannti. — V sredo dne 22. julija z vlakom ob 6.1* zjutraj s postaje Sv. Andreja se odpeljejo cm otroci, ki gredo v Šmarje. S vin o in Got. Branico.
Ž. D. U.
—	Zahvala. Matere svetoivanske, katerih otroci so obiskovali tamošnji- šolski vrtec, izrekamo prisrčno zahvalo tolike? vodstvu vrtca in gospici vrtnarici, kolikor vsem blagim rojakom, ki so s svojo človekoljubne rado dar nostjo omogočili, da so otroci uživali dobrote vrtca v svojo duševno in telesno blaginjo. Prosile bonacu Boga, da jim povrne stotero, kar so slorili za naše otročiče.
—	Iz Vrdelce. Kakor običajno vsako leto, so bili tudi letos gojenci tamošnjega slovenskega otroškega vrtca pogoščeni o priliki sklepa šolskega leta. Cut mo dolžnost, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli in prispevali v svrho pogo-ščenja. V prvi vrsti se zahvaljujemo g. Miche-luzzi za njegovo pomoč, društvu «Prosveta» za prispevke^ g. Sto, ko viču in gdčni Miche-luzzi za pomoč pri nabiranju, g. Jakobu Per-havc-u za darovani malinovec, Stanku Godina za darovane biškote in g. Minusiju za prepustitev dvorane.	, r
Starišem gojencev se vrtnarica iskreno zahvaljuje za poklonjeni dar in toliko lepega cvetja.
Ob tej priliki se je zbralo tudi 309 lir za refekcijo tamošnjega vrtca. Imena darovalcev prinašamo pod «darovi».
Se enkrat srčna hvala vsem! — Vodstvo.
—	Promoci e in izpiti. G. dr. Anton Abram, notarski kandidat v Gorici, je položil te dni notarski izpit z dobrim uspehom. — Na rimski univerzi je bil promoviran za doktorja prava naš istrski rojak g. Petar Burić. — Na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino je diplomiral te dni g. Anton Barbiš iz Šembij pri li r. Bistrici. — Isiotam ie diplomiral ludi g. Drago Turk iz Šepulj pri Tomaju. Na isti šoli je dalje diplomiral g Josip Jenko iz Topolca pri II'. Bistrici. — Vsem naš-e iskrene čistitke!
—	Doktorski izpiti na tukajšnji univerzi so se vršili 13., 14. in 15. t. m. Med drugimi so bile predložene tudi naslednje dizertacije: Ral-za Valentino: Antropogeografske poteze Istre (Caratteri antropogeografici deH'IstrLa, poročevalec prof. Cessi); Giurco Doris: Pravni položaj manjšin (Cond zione giuridica delle mino-ranze, poročevalec prof- Salvioli); Ragusin Tul-lio: demografske karakteristike Istre (Caratte-ristiche demografiche deMstria, poročevalec prof. Livi).
_ Gor. Matica. Na nekatera tozadevna
vprašanja javljamo, da knjige Gor. Mat ce.izi-de;o kot običajno in se naha'ajo že v tisku. Poleg koledarja bodo izšle še tri z ilustracijam,! opreml ene knuge. ki so b le že naznanjene. Cena knjigam bo L 5.— Organizacije, ki so te dni sprejele tozadevne okrožnice, prosimo, da se potrudijo z nabiranjem članov.
_Dobitki šaljive loterije. Na razstavi Žensk.
dobr. udruženja so bile izžrebane med drugimi tudi številke, katerih dobitki še n so bili dvig-n eni. rdeč Kstek šiev 80, 89, 154, 153, 133, 224, 170, 264. 3. Bel Krtek štev. 195, 26. Tem-no zelen lisičk štev. 255. S*Jtk> zelen brtek štev. 273. 293. 91, 146.
Dobitki se dobe v pisarni 2. D. U. v ulici Torrebianca 39, I. levo od 9-12 in od 15-19. Dvigniti je treba še tekom prih. tedna, t. j. do sobote, 26. t. m. opoldne. Dobitki, ki ne bodo dvignjeni do tega časa, zapadejo v korist U-druženja.
knthLt. ja*r t Trsta
Magd vd. t. — lhili>i|n pridite ▼ nas urad dvigniti Vašo pakopandco knjižico.
A- P. — Idrija: Naše Pb$titao> društvo «Edir*oat» ima v Idriji svoj mestni odbor
in ljudsko tajništvo, zato Vas prosimo, da se podate tja in tamkaj vso zadevo uredite. Vsako zadevo, ki oe pride preko krajevnih organizacij smatramo za brezpredmetno.
H. Z.— Skopo: Pismo prejeli, poskrbimo.
J. B.: 1) Obrnit* se za1 nasvete k Zadružni Zvezi v Trstu; 2) S tem, da ste prijavil svoje terjatve pri odboru za zaščito upnikov, ki je b«l osnovan pri tržaški Zadružni Zvezi, je vsa stvar v redu; 3) Na tretje vprašanje Vam ne moremo danes dati Se nobenega odgovora; 4) Z glasovanjem o «Feinerjevem» predlogu je stvar zaključena in ne morete ničesar več predlagati, ne zahtevati novih sprememb.
A. F. — Bovec: Glede gasilnih društev, njih imetja in uprave Vam odgovorimo pismeno.
O. B. — Postojna: Vaš priporočenec se mora obrniti na na&o tamkajšnjo organizacijo, in Šele na to priporočilo napravimo potrebne korake.
L. B. — Idrija: Vam pišemo, predno odločate o sebi, počakajte našega nasveta.
Opozorilo: Radi preobilice dela bo urad našega političnega društva t ponde-ljek in torek za stranke zaprt.
TAJNIŠTVO.
Druitv
_ pevski zbor Glasbene Maticfe je na svojem sestanku od mmolega četrtka sklenil ob-državati tudi v rasu počitnic tedenske pevske vaje. Vajč se bodo vršile vsak torek ob 7.45. Prva vaja bo že pojutršnjem, dne 21. t. m.
Tržaška fciet^ffr^Ti družba ▼ Trstu bo imela v torek 21. t. sk ob 4. uri popoMne redno odborovo se^o v prostorih ulice Tornebianca št 19.
—	Javna knjižnica v Rojann. Danes, kakor vsako nedeljo, posluje od 10. do 12. ure v društvenih prostorih Mlad. dr. «ZarJa» v gostilni «Maria Longa» javna knjižnica, katera ima na razpolago bogato število knjig najrazličnejše vsebine, leposlovne, znanstvene in poljudne spise.
Tudi mladinskih spisov ne manjka in naša mladina ima lepo priliko se učiti in zabavati s čtivom.
Knjižnica se tudi zelo pridno obiskuje, le žal, da nekateri ne poznajo svoje dolžnosti in ne vračajo v določenem roku izposojenih knj-g, kar nemalo ovira uspešno poslovanje knjižnice. Zato te nemarneie vnovič poživljamo, da vrnejo knjige. V svrho kontrole naj prinašajo člani knjižnice vsakikrat izkaznico s seboj. Sprejemajo se tudi novi člani. — Kniižalčar.
—	D. K. N- Toaueasee: V ponedeljek točno ob 10. uri pevska vaja v D. K. D. pri Sv. Jakobu. — Vodstvo.
..SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE
(Službeno poročilo)
Prepovedujejo se vsem članicam vse športne prireditve od pondeljka 20. t. m. naprej, in sicer dokler ne udružijo pri S. U. svojih članov in članic. Zadostili so gornjemu pogoju: M. D. Prosveta, Trst — nogometni in hazena odsek, M. D. Sparta, Skedenj — hazena, M. D. Zarja — hazena, ker &o> te članice dbpcsslale S. U. priglasni-ce z 2 sKkama in določeno vpisnino.
Ta sklep velja do preklica v «Edincisti». Članica, ki bi kršila gornji sklep O. S. V,, •bo črtana iz S. U.
Nova članica: sprejme se kot nova članica «A<$rija», Opčine.
Delegiranje k tekmam: Hazena: Adria-Ilirija g. Caharija F^ — Nogomet: Val-M. D. Prosveta, Opčine g. Kioruza A.
Lahka atletika.
S. U. priredi 9. avgusta lahkoatletični meeting, katerega organizira T. V. za lahko atletiko na igrišču S. d. «Adria».
Program meetinga je sledeči: Brzotek 80 m, brzotek 400 m, tek 1500 mf hoja na 3 km, društvena štafeta 4X100. — Ženske: brziodek 60 m. Skok v 'višino in skok v daljino z zaletom. Met krogle in met diska.
T. V. si pridržuje obenem pravico program krajšati oz. spremeniti.
Lahko-atleti, ki se udeleže meetinga, morajo imeti izkaznico od T. V. in vidi-rano od O. S. V.
—	Pozivlje se g. Martelanc Vladko, da s« udeleži III. redne seje T. V. za lahko atletikio, kt s>e bo vršila1 v sredo 22. t. m., drugače se bo smatralo mesto za nespre-jeto. _
—	Ilirija — Adria se srečata danes na igrišču v ul. Calvola ob 16.30. Se za nobeno rokometno tekmo v naših ,kra ih ni vladalo toliko zanimanje, kakor vlada sedaj, za to med naš mi in tujerodnimi športniki, kaiti take družine hazene, kakor je Ilirija iz Ljubljane, nismo imeli š& prilike videt- n naših igriščih. Zato bo danes gotovo mrgolelo gledalcev na igrišču Adrie.
Ob tej priliki kličemo našim ljubim gosti-njam in gostom: Dobro došiii
—	S. D. Adria vabi vse svoje, člane kolesarje, | da se čimprej prijavijo pri predsedniku društva j v ul. Torre bianca 39 ali pa pri T. K. pri Sv. j Jakobu.
—	Danes se vršita na igrišču ^Vala» na Tr-j steniku dve zanimivi tekmi. Ob 4. uri nastopijo rezerve openske «Prosvete» proti rezervam cVa!a» a ob 6. uri igra. I. četa «Prosvete» proti
(I. četi «Vala». Kljub temu, da nastopi «Va_l» s par rezervami, ker sia okupirana vratar Sto-jan in desno krilo Martelanc v dijaški rapre-zentančni četi, ki igra danes v Gorici, ne bo tekma zgubila na lepoti. Openska četa nastopi v svoji počitniški sestavi in bo dala «Valašem» ) golovo obilo opravka.
| — Hazena. Na igrišču tržaške «Ponziane» ' nastopi danes, ob 4. uri popoldne, hazenaška | aružina «Vala» proti družini «Ponziane». Ker so nekatere igralke I. čete «Vala» odsotne, iih bodo nadomeščale dobre rezerve, tako da bosta obe čet; skoraj ziednačeni.
—	Dijaške prvenstvene tekme: Tržaška-Goriška. Ta nadvse važna, zanimiva tekma, ki bo po vsej priliki napeta in ostra prvenstvena tekmah se vrti danes ob štirih na solkanskem igrišču. Tekma bo gotovo pravi boj za točke. Z napetimi situacijami. Pričakuje se lahko z obeh strani vzorne igre in najlepšega športnega užitka.
Brez pretiravanja smelo trdimo, da bo tekma nudila tako dijaškemu, kakor tudi športnemu občinstvu največji užitek, za katerega nam garantirajo odlični nedeljski reprezentanti nogometa.
Upati je, da se občinstvo odzove klicu dijaštva, v čigar korist gre čisti dobiček prireditve, in pose ti tekmo v kar največjem številu.
—	T. V. nogometa naznanja vsem članicam, da so primorane se posluževati sodnikov Športnega Udruženja. To radi tega, da se da možnost našim sodnikom, da se popolnoma izurijo. S tem se izognemo sporov in uporab-Ijan u nestovanskih sodnikov.
Članice katere rabijo sodnke, naj to javijo pismenim potom T. V. najpozneje 3 dni pred tekmo.
Sodnike določuje T. V.
V pondeijek dae 20. t. m. redna seja vodstva. Začetek točno ob 20. uri v navadnih prostorih Corso Garibaldi št. 31.
Telovadno đnšlfs «Postojna* t Fo-
priredi 26. t. m. kolesarsko dirko na sledeči progi: Postojna, Razdrto; Seno-Markoč, Ribnica. Št. Peter, Postojna. —
ieče, Gaber k, DivaĆa, 1/reme, Britof Proga meri 70 km.
1)	Društvo pdre<Q dirko za vse slovanske kolesarje, kateri ck> najmanj 2 meseca včlanjeni v kakem slovanskem drnštvu;
2)	maksimalni čas je določen na 30 minut za prvodošlim;
3)	vpisnina za vsakega kolesarja znaša L 5. Po oddaji kontrolne številke se vrne dirkaču L 2. Vpisnina se plača lahko pol ure pred odhodoto;
4)	prem en java koles je dovoljena;
5)	strogo je prepovedana alenacija s pomočjo motorjev, kolesarjev ali drugih transportnih pripomočkov;
6)	z o žirom na policijski red vozi vsak kolesar na lastno odgovornost;
7)-	cestna kontrola z listki bo v Divači, kjer mora vsak koleisar oddati kontrolni listek;
8)	vsi dirkači morajo biti pol tire pred odhodom na startu;
9)	odhod izpred Vilharjevega spomenika točno ob 2. uri in pol pop.; ,
10)	tekoča številka pri vpisovanju služi kot kontrolna številka pri dirki;
-11) vpisoma se vrne le v slučaju, ako bi bila dirka iz kateregakoli vzroka prepovedana;
12) start in cilj na Vilharjevem trgu;
13J eventuelne pritožbe dirkača se morajo vložiti pismenim potom pol ure pc dirki. Vloga L 5 ;se vrne, ako najde odbor pritožbo za upravičeno;
14)	prijave sprejema društveni tajnik br. Janko iSever;
15)	odbor si pridržuje pravico spremeniti pravilnik po potrebi;
16)	prijave morajo biti vložene do sobote, 25. t. m.
Darila:
1.	Velika srebrna pisalna oprema.
2.	Krasna cigaretna doza.
3.	Velika srebrna pozlačena medalja.
4.	Velika srebrna medalja.
5.	Mala srebrna potlačena medalja.
6.	Srebrna medalja.
Darila se bodlo razdelila isto nedeljo zvečer v hotelu «Paternost».
PRAVILNIK dirke za kupo lista «Edinost», dne 2. 8. 1925
Športno društvo «Adria» v Trstu priredi v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. II. cestno dirko za kupci lista «Edinost» na progi: Gornja Greta, Kontovel, Prosek, Gabrovec, Šalež, Samatorca, Šempolaj, Gorjansko, Komen, Kobiljaglava, Štanjel, Kopriva, Dutcvlje, Tomaj, Križ, Šmarje, Sežana, Divača, Lokev, Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Faccanonijev Kamenolom, Ključ, Lovec, Boschetto cilj pri Sv. Ivanu pri cerkvi, skupaj 100 km.
Dirkalo se bo za kupo lista «Edinost» v Trstu, katero dobi caio slovansko športno
društvo ali krožek v Julijski Krajini, katerih člani bodo dosegli med prvodošlimi desetimi dirkači največ točk pri dveh zaporednih dirkah v dveh letih. (Točke se računajo od 10 nizdcl.)
1.	Dirka je otvor jena za vse kolesarje slovanske narodnosti, ki so člani slovanskih društev, krožkov, klubov ali prosvetnih društev, ki gojijo tudi sport, in so članice Športnega Udruženja v Trstu.
2.	Maksimalni čas je določen na 45 minut po prvtcdošlem.
3.	Nagrade za posamezne dirkače so: I. Velika vermeljna svetinja, II. Velika srebrna svetinja. III. Velika srednja vermeljna svetinja. IV. V. VI. male srebrne, VII. VIII. IX. X. spominske svetinje.
4.	Prijave k dirki naj se naslovijo na naslov Anton Podbršček, Tnst, Via Tcsrre bianca 39 do dne 30. julija t. 1. do 7. ure zvečer.
5.	Prijava mora obsegati ime in priimek dirkača, ime kluba, krožka ali društva. Za one člane, ki so bili prej včlanjeni pri dru-gorodnih društvih, je treba priložiti potrdila dotičnih društev, da niso več njih člani.
6.	Vpisnina k dirki znaša Lit. 5.
7.	Na prija1 ve brez vplačane vpisnine se ne bo oziralo.
8.	Vodstvo dirke si pridržuje pravico pričujoči pravilnik spremeniti oziroma spo-polniti, ako bo uvidelo, da je to potrebno.
9.	Ako se spozna tudi po preteku dirke, da je kdo še vedno član tujerodnega društva, izgubi dotični dirkač pravico do darila.
10.	Vpisnina se vrne le v slučaju, ako Vi bila <fa-ka <fd oblasti prepovedana.
11.	Tr epove dana je vsaka alenacija, naj si bo s poiaočjo motorjev, v to poklicanih kolesarjev, aH drugih transportnih Cvozil, kakor tudi krajšanje cest.
12.	Kolesar vozi z ozirom na policijski red na lastno odgovornost.
13.	Cestne kontrole bodo: v bližini postaje v Štanjelu, kjer se bo moral <vsak dirkač podpisati, a v Lokvah in na Opči-nah pa oddati nadzornikom dirke kontrolni listek, katerega dobi pri odhodu.
14.	Eventuelne pritožbe dirkačev morajo biti predložene zato postavljeni juriji vsaj eno uro po zadnjedošlem dirkat u pismenim potom z vlogo Lit. 5, katera se povrne, ako jurija spozna, da je bila pritožba opravičena.
15.	Odhod je ob 13. uri izpred gostilne pri Gabrijelu nad klancem.
16.	Dirkači morajo biti pol ure pred odhodom na startu, kjer se jim izročijo številke proti pologu Lit. 2.	j-v
17.	Avtomobili, ki bi eventuelno sledili dirkačem, morajo reservirati po en prostor za člana T. K. Adrije.	Odbor.
Iz triaSkega iivllenla
_ Otrok «e abfl pel padcu s postelje.
V začasni odsotnosti matere se je koipaj 7-mesečn Maulio Vlsnovitz, stanujoč v ulici Ferriera št. 36, včeraj zjutraj prebudil v svoji posteljici in ee pričel obračati, tako da je naposled padel s postelje na tla. Ker je revček obležal nezavesten, ga je prestrašena mati takoi prenesla v bol-
nišnico, kjer Je zddravnik ugo-tovil, da ima nevarno pretresene možgane; njegovo »taH nje je Mft> tŽmrtno nevarno. In res j© ubog? otrok ob 16. uri izdihnil.
— Lov aa norce. Luč pameti je sinoči ugta. nila 44-letnemu težaku Karlu Rovan, st&?ujo-čemu v ulici Moiln grande št. 11. MoZ, ki je bil ves popoldan zelo vznemirjen, Je pričel doma kazati tako očitne znake duševne zmede* no*ti; da je bila Žena končno prisiljena poklicati na pomoč zdravnika rešilne posta:«. Toda Rovan je medtem zbežal z doma ter nadaljeval svoje neumnosti po razsih ulicah. Zdravnik in poatrežniki to ga zaman iskali. Komaj pa je, odšel zdravnik, se je norec zopet pojavil doma( razgrajal je nekaj časa, ko je pa zavohal, da ga hočejo domači pridržati, da ga izročijo zdravniku rešilne posta>, ki je bil ponovno pokli. can aa pomoč, jo je zopet odkuril. Tudi to pot je piiiel zdravnik zaman. To se Je ponovilo dvakrat, šele ko >e zdravnik v petič prišel, je cz Sel blazneža, ko se je ruval na cesti z oroJU n:ki in nekaterim: mimoidočimi, ki so ga s težavo krolili. Po precej vroči borbi se je po-strtžnikom posrečilo zvezati umornega norca in ga ootisniti v avtomobil, s kater'm je bil prepeljan v noiiSnico pri Sv. Ivanu.
Iz sodne dvorane
PROCES PROTI MORILCEM IN POŽIGAL-CEM V PL1SKOV1C1
Včeraj se je končaia porotna obravna\a proti 26-letnemu kmetu Henriku Zerjalu iz Pliskovice, in 27-letnemu Alojziju Kosiču, tudi iz Pliskovice. Bila sta obdolžena zločinov nameravanega umora, poskušenega umora in požiga. Radi teh zločinov sta imenovana sedela na zatožni klopi že v oktobru 1924 , toda radi incidenta, ki ga je povzročil obtoženec Žerjal, je bila tedanja razprava prekinjena in odložena.
Zločinska dejanja, k; so priiirala 2er}ala in Koslča na zatožno klop, so glasom obtožnice sledeča:
Žer al je imel svojčas ljubavno razmerje a Ivanko Petelin, hčerko posestnika in gosiilni-, čarja v Pliskovici na Krasu To razmerji; jot trajalo .kakih 6 mesecev, dokler mu ni Petelinova, ki jc medtem dobro spoznala fanta, ki je bil baj> na slabem glasu, napravila konec s tem, da mu je začetkom meseca iunija 1922. leta sporočila s p smom, da je med njima vse končano, naj pozabi nan'o ter naj je ne nadleguje več. 2erjala je to pismo zelo razdražilo; prosil in rotil je Petelinovo, da bi sc zopet pobotala, in j grozil, da jo bo sicer u bil. Prošn e i n grožn e s smrtjo je ponovil tudi v pismu, ki ga ji je pisal par dni potem, dne 9. junija i Ko je pa uv del, da je njegovo prizadevanje* I zaman, ie sklenil, da se maščuje. Se isti večer I je prišel v družbi svojega tovariša Kosiča, kij [ je bil tudi na slabem glasu, pred h šo Petelinovih ter pričel streljati z vojaško puško, s 'katero ;e bil oborožen, proti oknom in vratom ! h;še, oČiv dno z namenom, da izvrfii svoje I grožnje s smrtjo nad kakim članom družine ! Petelinovih Kosič ga je pri tem podžigal in hujskal n zdi se, da je tudi on streljal. Ko sta izpalila kakih 15—20 strelov ne da bi koga ranila, sta razgra>ča odšla. Naslednje jutro sta se pa zopet prikazala pred hišo Petelinovih in skuša vdreti noter. Ker sc pa jima ta nakana ni posrečila, ker so bila vrata za.klenienn, ! je pričel Žer al, ki je bil tudi to pot oboroženi s puško, streljati proti oknom in vratom Streljanje je privabilo iz bližn;e hiše starega kmeta Andreja Rebulo, soseda Petelinov h. Ustavil se je pri vratih in vprašal mladeniča, čemu, ! streljata, češ da je to nevarno posebno otrokom. Toda starčeve svarilne besede so Žer-! jala še huje razdražile; obrnil se je proti starcu | 'n mu rekel jezno: * Ce te molčite, ubi em tudi i vas! • Ne smatrajoč grožnje za resno, je Re-i bula odvrnil: - Kaj boš streljal? Streljaj, če si I upaš!» Koma; je pa izgovoril te besede, je 2er-| jal nameril nani puško, a £a ni zadel. TecfajJ | se e oglasil Kosič, ki je kakor pre;šnj večer hujskal tovariša: Streljaj nekoliko v	Inf
j res je Žerjal še enkrat pomeril n sprožil. To 1 pot je zadel nesrečnega starca naravnost v I čelo. tako da se e revež zgrudil na tla mrtev. Kosič je še stopil k starcu in pogledal, če e i res mrtev, nato je zbežal s tovarišem. Zbežala s'a baje preko meje v Jugoslavijo.
Toda Žerjal se ni odrekel maščevanju. Zelja ! po osveti ga je približno mesec pozneje zopet prignala v Pliskovico; z njim jc prišel tudi : n egov neločljivi Kosič. V noči od 11. na 12. [ julija sta se nenadoma pojavila pred h šo Pc-j telir.ovih, vpijoč na vse grlo, da bosta zažgala hišo in pobila vse ženske. Naposled sta vdrla i v hišo, začela razb'jati pohištvo n končno zanetila v spalnici ogenj. Potem sta se ustavila ! pred hišo ter prežala s puško, da bi ne prišel kdo gasit ognja, ali da bi ne domači, ki so se skrili v smrtnem strahu po vseh kotih, šli klicat pomoči. Šele ko ie bila hiša vsa v plamenih, sta zbežala. Hiša je popolr.oma zgorela, tako da je bil posestn k Mihael Petelin oškodovan za okoli 100.000 Hr.
Zločinca sta se potem še dolgo skrivala po raznih krajih; šele čez dva meseca je Kosič prišel v roke orožnikom; dober mesec pozne e se jim je pa Žerjal prostovoljno javil.
Obtoženca sta se zagovarjala na zalo enostaven, a nič kaj prepričevalen način; taj Ia sta vse, celo dejstva, ki sta jih priznala v preiskovalnem zaporu. Oba sta skoro vse pozabila; ne spominjata se ne streljanja proti hiši Petelinovih, ne umora starega Rebule in tudi ne požiga. Uba da sta bila tiste dri? popolno"^ pijana, kar so sicer potrdili tudi gosfi'mčarji iz Phskovice, ki so bil zaslišani kot priče.
Druge priče so v glavnem povedale to, Kar ie navedeno v obtožnici. Posestnik M.hael Petelin in drugi člani njegove družine sc op -sali grozoto one noči ko je bila zažgana hiša; v smrtnem strahu so koma) utegnil, zbezah in se skriti pred Žerjalom m Kosičem, lu sta venomer grozila, da bosta vse pobi a Ko so ostali brez doma, jih nihče ni hotel sprejeti pod streho, ker so se kmetje v Pliskovici in okolici bali. da se Žerjal in Kosič nc mašču(eta nad njimi. Da bi imeli mir pred zločincema, ki »ta bila še vedno prosta, sc se Petelinovi morali izseliti v Jugoslavijo.
Po končanem zaslišanju prič in prečitanju raznih zapisnikov, tičočih se aretacije obtožencev, ;*e predsednik sodnega dvora prečital poročilo zdravniških izvedencev, ki so preiskali Žerjala. To poročilo pravi, da je Žer al zdrav na duhu dn odgovoren za svoja dejanja; njegovo duševno stanje za časa zločina tudi ni bilo tako abnormalno, da bi občutno zmanjšalo njegovo odgovornost.
Državni pravdnik odv. Papio je v dolgem govoru opisal zločinska dejanja Zerjala in Kosiča, preganjanje, ki so ga trpeli Petelinovi, umor Rebule itd.; končno je zahteval, naj porotniki popolnoma potrdijo krivdo obtožencev, kakor Je navedena v obtožnici.
Branitelja, odv. Zennaro za Kosiča in odv. Vidat za Žerjala, sta skušala izpodbiti in omajati dokaze in okolščine. ki pričajo proti nju-
V Trsta, dne 19. juUja 1925.
«edih6st»
m,
nima varovancema; poudarjala sta predvsem, | činstvom, ki ga ne razume, nikakor ne more' da sta obtoženca izvršila zločinska dejanja v ( biti izraz teženj zdrav«, idealne dijak ove du- ; popolni pijanosti, zato je treba smatrati njuno ievnosti.
odgovornost za ogromno zmanjšano. Dalje sia Zato iz »rca pozdravljamo ta krepak in smel trdila, da navsezadnje vendar ni dokazano, da • poizkus, to navado zopet oživati. Ugajati nam je bil požar podtaknjen; mogoče in verjetno je, mora resnoba pri izbiranju drame ki dokazuje , da je bila v splošni zmedi prevrn,'ena v hiši ka- , zdrav smisel našega dijaStva za lepo in vred-ka luč, kar je prav lahko povzročilo požar po ( no. Vendar pa moramo reči, da niso imeli ponesreči. Uvaževajoč vse te okolščine in dejstvo j sebno srečne roke, ko so izbrali delo, ki pri da e Žerjal nastopil proti Petelinovim le iz j dosedanjih uprizoritvah v Ljubljani itd. ni ime-obupa, ker je Ivanka Petelinova zavrgla njego- j la sreče, v dobi realistične ali celo naturalistič-vo ljubezen, sta zagovornika priporočala po- ne drame, s »voio romantično snovjo in ču-rotnikom, naj sodijo milo.	, stveno patetičnimi osebami. 2e itak težka na-
Končno je dobil zopet besedo državni pravd- j loga igravcev je s tem še težja. Jasno je, da nik. nato so se porotniki odtegnili na posveto- v takih okoliščinah nismo mogli doseči tolike-vanje.	ga uspeha, kot bi ga bili z drugačno izb ro
Ob pozni uri je predsednik prečital sledečo drame, zaslužili, razsodbo: Obtoženec Henrik Žerjal je obsojen s Kljub temu je bila «Tekma» dostojno podana 11 let in 8 mesecev ječe na 3fetno posebno iSolidna igra g. Gomiščeka in gdč. Vilke policijsko nadzorstvo po prestani kazni in na Jugov^ nam je že od prej znana. Profesor Leti s;no izgubo javnih pravic; Obtoženec Alojzij sovin, sicer eksaltirana osebnost, je bil v pred-Kosič je obsojen na 8 let in 3 mesece ječe, na . našanju spočetka podan malo preveč patetič-21etno nadzorstvo in aa trajno izgubo javnih no. zato razvo' oz. nastop bfoznosti ni bil do-pravic.	voli jasen In raztiral iv. Drugače, vse priznanje
—- izvrstni, rutirani igri. Gdč. Jugova vrLo napre-
IfpaAj _	a duje, od nastopa do nastopa, profesorjevo
•	IvKvp• hčer, je prav izvrstno podala, .-dasi bi morala
Navodilo slede nosale oraSa In Imenovanja IZ™^ £22? gozdnih In lovskih čuvajev
JUNEC za pripuščanje, švicarske pasme, 16
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
: pasme,
mesečev, star, se proda. Umek Vinko, Komen.	992
OTOMANE in spalni divani. Velika izbera pri tapetniku, via S. Maurizio 9.	993
SKLADIŠČE oglja, prostorno, v sredini mesta, se proda radi drugih obvez. Simonetti, via Udine 29, pritličje.	994
POROČNA soba iz bukovega lesa, 1800, druge iz mahagonijevega, topolovega, jesenovega lesa, s pslho ali umivalnikom, slavonsko delo. izredna prilika. Turk, via S. Lazzaro 10. Obiščite in primerjajte naše nove dohode.
995
KUPIMO in plačamo po najvišjih cenah drva za kurjavo, oglje, suhe gobe, maslo, mleko itd. Kmetijsko-trgo^sko društvo, Trst Rasfi-neria 4.	988
ni značaj za patetično naravo mladega umet-kaki realistični vlogi z večjo rutino bi se nedvomno dostojno uveljavil. Gdč. M lost,
vlogo gotovo bclje uspela
Celotna prireditev :e -dihala resnobo, in dela čast našemu dijaštvu. Taka resnost obeta ob ■ letu še lepwh uspehov.
(Dalje na IV. strani)
Ker se bliža čas lova in ker prihajajo v goriško tajništvo pol. društva «Edinost» premnogi po zgoraj navedena navodila, jih še enkrat priobčimo. (Priobčena so bila
že v 122. številki «Edinosti* od 24. maja 1925.)
Dovoljenja za nošnjo orožja.
Vse prošnje za dovoljenja za nošnjo orežja, pa bodisi lovske puške ali pa revolverjev, se morajo predložiti prefekturi
v Vidmu.
Prošnja naj bo pisana na kolkovni poli za dve liri, in sicer spisana na županstvu pred županom, ki mora overoviti podpis prosilca.
Priloži naj se prošnji:
1)	kazenski list;
2)	dve fotografiji, overovljeni od županstva Ln
-v, _ ..	,	,	. , . I vnai sem v -ta nosti* ođ iz. t. m. p
3)	postna nakaznica (vaglia postale). na- |pisana Vam od g. Daneu in od Slov. akad. fer. 6 lovi jena za lovsko orožje na Ufncio Re- društva »Balkan«. Nočem se spuščati v raz-gi&tro 'v Gorici za ožje Goriško in sicer v pravi.anje, ai» -ro pisci onih pisem podali dokaz
„IV&VT**^- ?r°fe5r GfUSČ ie b:1 praJ SPREJME se steiiografinfa-strojepiska za slo-P«"0	fgrTvt. T^JSSTpi ^ * ^ ^ »
Podmenik ni znač nika. V
avgusta t. 1. Pisarna Dr. Mateja Pretner in Dr. Henrika Okretič, Trst ulica N. Machia-velli 15/1	986
v vlogi profesor eve sestre, bi s .kako drugo; HIŠA v Kozini z vrtom in premičninami "pri-
pravna za trgovino, gostilno se proda. Naslov pri Upravniitvu.	985
Gospodu
Poslano)
Odprto pismo.
PETRU UDOVIČ
v TRSTU.
< Balkan»
v TRSTU.
Cital sem v -Ed nosti* od 12. t. m." pisma
in na znanje
Slov. akad. ier. društvu
PARTIJA istrskega vina, belega in črnega. Predaja v kleti Race, Hangar pomol Vene-
zia.	, 982
GOSTILNA v Dutovljah, na najprometnejšem kraju, se da v najem. Pojasnila se dobijo v restavraciji na državnem kolodvoru na Op-činah.	983
PRIZMATIČNE daljnoglede kupim. Giusto Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst. 984
znesku L 103.30; za revolver je pa priložiti poštno nakaznico v znesku L 153.30, naslovljeno na Ufficio registro, Udine.
Imenovanja gozdnih, poljskih in lovskih čuvaiev (Guaudacaccia). Prošnjo za imenovanje lovskih čuvajev napravi zakupnik lova in ne čuvaj sam, in sicer na prefekturo v Videm potom pedprefekture.
Pola, na kateri se piše tozadevna prošnja, naj bo kolkovana z dvema lirama. . Priloži naj se prošnji: 1) kazenski list;
svojega dobrega ali slabega okusa s tem, da so posnima« sistem gotovih krogov reševati takozvene častne afere na odprtem odru najširše javno*' . Objava gornjih pisem pa me sili
odgovoriti sled2če:
«KNJIGOVODJO, mlajšo moč s znan em obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter nekoliko prakse, sprejme Mlekarska zadruga v Trnovem {Torrenova di Bisterza). Predložiti je spričevala in staviti zahteve.» 981
SODI, od 200—600, iz hrastovega in orehovega lesa se prodajo. Buffet 30 ottobre 19. 988
IŠČEM poštenega in krepkega mladeniča v v starosti od 18—19 let. Skladišče oglja, via del Toro 14.	989
Nezaslišano naravnost je, da hočete svojemu	ŠTOKOVA knjigoveznica sprejme 14—15 let-
postopan,u dati navidezno viteško obliko in	nega, krepkega dečka in dve deklici. 990
da poskušate s tem prevarati javnost o načinu	■ _ ■■—
s v o,e ga ravr.anja. Temu nasproti sem prisiljen	SK^C0* preteklost in bodočnost življenja pove.
naznaniti javnosti sledeče okolnosti:	. kiromant v via Pieta 12, vrata 6._991
Pismo, ki sem ga naslovil že dne 22 aprila	MIZARSKEGA pomočnika z dežele, izurjene-
J; °r"št.vlu <<BaIkan», je vsebovalo besede,	ga< sprejme laioj stavb«no in poh Stveno
POPRAVE
Dinamo, električnih motorjev, napeljava, magneti Eisemann, se izvršujejo v delavnici
BERNE & Co. - TRST
_Via SS. Marti ri štv. 6 (543)
AUTOMOBILIST1ČNA PROGA
Trst-Lokev-DIvata-Senoiete
Lastnik R. Brunelll & C, Trst, Via U. Foscolo, Garage Vedle, Telefon št. 606
VOZNI RED:
Cm Lir	Mqi
—	17.30
3.80	18—
6 —	18.15
7.50	18 30
9.80	19.—
POSTAJE
Trst, (P. Oberdan) Bazovica Lokev f Divača Senožeče Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : Trs-Smirit m statvi t 17.— Trst i ili ii škratu L 14.—
539	'	LASTNIK.
fstaja
TurdKa E.TROCCfl succ.
s mrftralkiini potrebščinami
naznanja, da se bo preselila z dnem 20. t. m. v Via dell'lstri* blizu cerkva Sv. Jakoba.
Istočasno naznanja, da bo prodajalna bogato preskrbljena z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti po najnižjih cenah. Specijaliteta tvrdke: Slike na porcelan.	545
Medtem ko se zahvaljuje vsem onim, ki so ji izkazali do sedaj zaupanje, se toplo priporoča tudi za v bodoče :
Ana Troccti vi Mrochfg, lastnica.
Pravimo Vam samo to: Predno kupite
m
Lokoosko hranil In posol. d Lokvi
registrovana zadruga z neomejeno, zavezo
vabi na
radi katerih ste se z vso pravico čutili hudo	mlzaTstvT Frm tslV "Šelce p. /restranek.
J .razžaljenega in ki so bile za Vas tudi v resnici	Plača po gogovoru. 977
2)	spričevalo o dobrem obnašanju (buo- ra^aljive. Kljub temu n ste ne tekom 24 ur, ' . ■ ——--
na condolta), izdano od županstva;	..kakor je to perdpisano, in niti še do danes ANTON SILA, prej krčmar v nI. Udine 37,
3)	potrdilo, da zna čuvaj pisati in čitati;od ,menc ka,ke*a zadoščenja za raz-!	naznanja, da je prevzel vodstvo gostilne 4? da je italijanski državljan; M žalitev ter s te se s tem svojim postopanjem:	«DeL kons. društva pri Sv. Jakobu., Cam-A , Jj;i_ j' . , , r.t . -1 , .. '2e davno pregrešili proti predpisom onih obi-5) potrdilo, da ,e odslužil vojaško službo eajev katerih izpolnjevanje očividno zahtevate
Iprepis logho di congedo) in	sedaj od mene. Z ozirom na to je osebna
redni obilni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. malega srpana 1925, ob 16 url, v Lokvi na „Tabru"
-- -------. » f* *	vmmvvu«! V/aui-
po S. Giacomo 5, kjer toča prvovrstna vina, pivo. likerje ter druge pijače po najnižjih
6) poštna nakaznica v znesku 36 L, naslovljenih na Ufficio registro v Vidmu.
Pol. društvo «Edinost» - Trst. Goriško tajništvo.
cenah. Spreiema abonente na hrano. Mrzla in gorka jedila ob vsakem času na razpola-
ozirom na to ;e častna zadeva med menoj in Vami enkrat za vselej rešena, in sicer na način, ki ne more j kratiti moje časti.
Radi tega niste imeli j>ozneje nikake pravi- —,	,	—
ce, zahtevati od mene, da se podvržem glede ^V1^1 ®c " rabljen, a še dobro ©hranjen kla-
go. Se toplo priporoča prijateljem in znancem.	978
--'	ce, zahtevati od mene, da se podvržem glede • p jl '	,	»nranjen kja-
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI! svo,e^a PostoPania izreku kakega razsodišča. virr" Ponudoe na gor ško upravo «Edinostl»-— Turneja članov dramslie^a društva iz Go-' še	pa ste bili upravičeni mi staviti rok ŠIVILJA, prvovrstna moč, izvežbana na Du
rio;. Danes torej sc uprizor v Solkanu toliko fa	razsodnika. Ako sem kljub naju_ v 2agrel>ll in Budimpešti, zdelu;« !
pričakovana drama Franceta Bevka Smrtna temu nadaljeval dopisovane z Vas mi «zas op- vsakovrstna oblačila. Priporoča se boljšimi poteza. Za Solkan bo to tud dogodek, ker se mkt*J *e. >® to ugodilo iz edinega razloga, ker • družinam. Pride na dom. Viale XX Settem- i le dolgo časa ni vršila v Solkanu nobena pri- Se,m bl! f Sem še vedn° PreP"č™l*< da bi mo- | bre 91> vrata 1Q	g54
reciitev sploh, kar se tiče dramatike. Zato upa- ral«, vsako nepristransko razsodišče pn i do	--——---|
mo, da se bodo domačini odzvali v polnem za^čJi4da so govorice, ki so se sirile za VOJIffiGA invahda, ki se more izkazati z in-j Številu že tudi rad; te^a ker <?re del č:stega f^1™1 hrbtf™« ne samo neresnične, ampak da , valiOskim; dokumenta, sprejme tržaški za- | dobička v prid prekorTstnega Želenega križa	1slaoe™ namcnu ali vsaj o neodpu- vod tako] kot slugo ali tekača. Prednost !
DNEVNI RED:
1.)	Poročilo načelništva.
2.)	Poročilo ralzorništva.
3.)	Revizijsko poročilo.
4.)	Odobritev računov za 1. 1924.
5.)	Slučajnosti.
V slučaju nezadostne udeležbe se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ne oziraje se na udeležbo.
ODBOR.
PohKtvo
oglejte si MleeOo Izbera m
M. STEINER
Vin Geppa 15 lo 17 Via Geppa 15 Ifi 1)
Naša zavarovalnica
„UNION"
le noIveSu svetovna zavarovalnica
Delniški kapital Fr. 30 MUlonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Mlljardov Fr.
Ustanovljena 1828.
Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA
Via Barzellini št. 2, 1. 43
— Zastopniki se še sprejemajo. —
Tri-soda
Hranite doma in vedno eno škatlo TRI Ta Vam bo izborno služila, ako zamažete obleko in perilo mastjo ali oljem.
v Gorici. Opozarjamo tudi meščan2 na" to lepo StJ'ivi lahkomislic™sti in o pomanjkanju čuta: ima, Jeder pozna več jekikov. — Ponudbe priliko, da s ogledajo to najnovejše Bevkovo odgovornosti dotičnega, ki jih je širil.
na upravništvo.
976
i !
_	pod «Inval'd
delo. Drama je imela v A dovščini in tudi v , Iz ^P]^ tore1 ^haia dovolj jasno za vsa-' r-rrrirr-.	. f __
Renčah zelo lep uspeh.	ko^ar' kdor ima	n poštene pojme o časti B^T?A sPrc'en2a »osece. Via Madonnma
Dejanje je zelo napeto tako, da drži gledal- \n načina'kako se varuie, da nisem bil sploh 10/11	979 1
ca od začetka pa do kcnca igre tesno priveza. dolzaiV sc držati kateregasibodi roka za ime- KNJIGOVODJA veSČ slovenske in italijanske \ nega na oder in se fakorekoč z igralcem vred novanJe razsodnika, katero imenovanje je po- ko.espondence dobi dobro slttibo na deželi. I % igro popolnoma vž vi. Po drami sledi veselo- ?Cn,.a 0 mole,stj-ani posebno m izvenredno Hrana in stanovanje pri družini. Naslov po-! igra v enem dejanju slavnega ruskega pisatelja koreHtnTost- aikakor pa izpolnitev kake dol- ' vc upravništvo	-	973 '
A. Cehova. «Snubač». Tako bo ustreženo vsem znostl* « razlogov pa, ki sem jih v stanu na-' —1---
onim, ki se jim bolj dopadajo resne stvari, in vfstl.ir} dokazati v vsakem trenutku in ki jih G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 pa onim, ki se radi prav iz srca nasmejejo. Za- ni Popisovati moji krivdi, sem oddal pismo, (prej Via Bacchil Telefon 27-81, uvoz- iz- I v tore na svidenje jutri v Solkanu. Pričetek ob s katerim sem imenoval svojega razsodnika, vo?. Velika zaloga papirja za zavijanje, pi-19. uri. Režiio vodi in igra režiser g. Ciril Bra- po i>oteku neopravičeno mi stavljenega roka. : salnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov ž. Cene so: 6 4 3 in 2 L.	1 Vzlic temu pa ie Vaše postopanje in posto-j raznih velikosti lastnega izdelka.	51
d. FEKDERL & C. - Trst GIUSEPPE SPECHAR-TRIP
Via S. Caterlna 7, vosa) Via Mazzini
Veliki dohodi blaga za možke in ženske obleke najlepših in najzadnjlh novosti po konkurenčnih cenah.
L Specijaliteta aagleiftega in čeiliega blaga 1
Dežni miti Jopiči Iz alpaaasa, \AmM fantazija	f
IIMIIHHIIMH HMHIIIIHillBHniOaildi
tuž
panje društva «Balkan» nezaslišano in opu-
bede razpravljalo med drugim tudi 0 programu za bodočo sezono, naj bo udeležba polno-številna. — Tajnik.
Funikova «Tekma« uprizorjena po Sred-
svojejfa razsodnika in celo poznali njegovo, ime. Prepuščam javnosti, naj ona izreče svojo ; sodbo o Vašem postopanj'u. Izjavljam končno, da smatram zadevo zase 1
v Mani
Odprt vsaki dan izven srede in sobote.
se šolskem društvu -Ve.naV." 2e'~od davna je zakfačeno, da se ne bom spuščal ne z jV Sredah in Sobotah V NabreŽini od 12-2. *' '	*	'Vami ne z drugimi v nadaline diskusije, da ne J (504)
TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
VIA PtERLlHGI PA PJItESTRIMA 4, pritližje
Obrestuje hranilne vloge, poćenši s 1. januarjem 1925 po
== 4«/,
poznana ljubka in duhovita navada, da dija Štvo ob zaključku šolskega leta z javno ali družabno prireditvijo pokaže, kaj se je med letom naučilo, oziroma, da splošnosti podaje
bom torej reagiral več na Vaša morebitna pls- j ma ali objave, in da bom obnovil imenovanje svojega razsodnika šele takrat, ko bo od Vaše
Stanko PtrlMvtc. ■
račune o svojih idealnih težnjah in stremlje-	slranj in od strani društva -BaHcan» brez-
n ih. V težkih povojnih letih zmede in zbega-	P0^00 preklicana ob ava v «Ed nosti» od 12.
nosti, razstresenosti na vse štiri vetrove ie ta	* ro'
1	Trst, dne 16 VII. 1925.
v
lepa navada zamrla. Doživeli som sicer tudi tem času srednješolske prireditve v Tohninu, ki pa ne zaslužijo prav zgorn;e oznake, ker preko polovice italijanski spored, izvajan po »lovenskih igravcih, n pred slovenskim ob-
54 1
LEO PRETNER, m.
1 Z* ihmk« H MIIovob o4tf*vam U tolike kelikor mu trnkom velm
zobozdmohiSki ahbolarorij
Trst Via Sette foataoe tt. t
od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 344 Ljudske cene.
n
i
a
I
3
!
m
I
Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru.
Davek na obresti plačuje zavod sam.
Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune.
SmleoM tudi vloge no tekočI rafon v Dinarjih ter Jih obrestuje najugodneje 5
Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, I ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. ■
| UradM ure «d 0-11* od 3»/2-57» m.	Poštno-hran. raiun St 11/1327. Tslcfon 16-04, |
LWH—WMHIMIHI—i, IIMMMIimi J
SrjaZl	^^»tresel mraz Pred vsemi ie stal moški vi- _ Duhovi! Vračam vam začasno človečnost in
Natoje obstal pri	J^Tn ^LJ^i*	^ t »JH"? ^ postavljam pred obličje človeka, ki ga sovražile
V- J- 12 A NOVSKA:	006)
Hoi preteklosti
-	Roman v treh delih.
Iz ruičine prevedel Ivan Vouk.
Na oltarju ki je bU pogrnjen s svežim prtom, vmes
kj&Nk!'m^La^L S 8Vbfr CVet,^ni"	a *Y? ^ " ^	V Te'vezal "š ^P^T B^is^č^:
eu &um' 11 w »aranen stopnic »o bili razpolozem bobnenja. Kakor da ne ve za to okultno nevihto, je	-
rami Pri	i.L * * - - ■ ^___l ^__1J__s______ . -i «__«__»_ . ««• <	___
zemlji
r4t; :Pn enem feinožniku .in <lain° " pj^>,£JS1ske: P™ »e bil« nuna, druja je imela v in neprestano hudo predate. Priklic vam v - DuhovT- prijateljski in sovražni - porivam Lra^illn'° KV° v, f™"? nap°'	VeIlko resnic<>- ki >° pozabili: odpuSfanje
j" m?5čevanja? Ali ni toliko pogubljenih
Vt	% iL2^0 m*	•	K ia'voVuT* S SUf^li-m^eVa,en~	- ni« ^
i tudi ihtenje. Po kapeli so butali sunki ledeneoa	____ ____xi_i__ _ ___• -___,	. . \
ik Iti
vsebino na trinožnik.

da so se stresli zidovi
. ,_... -.J ,---------- ~ «	dvignil ognjen steber
o VJ * °7l .	Lkatero 8i <eiko rnil® rdečkasta megla in po prostoru
Z^f} ^^ ?eralii!e P™^ t*™™ na radnjo Čudovito poživljajoč duh. iT krvavih kolobarjev kr- «e srečale in st^meo, mu dal v roko veliko prižgano voščeno vave meflV so vdajale Mevilne sence, ki so postajale
a ?? Vtrovii ^ ***** vedno razločnejie, kakor bi požirale mejo, ki
^ J?, , molitve. Ko je sUrinska vidno ginila. Hkratu je postal zrak čist in baron je urav stolpu odbila polnoč je gospod 2erald dvignil v strahu in radovedno gf^dal čuden zbor
Swn nrfkT^l 12 ^^ ^S^K	P^jala 2a prostornosti. Vsa so se zdel.
olamen: onkloml se ie na vse štiri strani sveta, oči so ga ftledale « strastno sovražnostjo,
jala od zavarovanega duha so pretekla stoletja privil svoj preg?ešek? Poglej v obličje Sinu Božjega, pozabljen)«. V tem trenotku sta ki je umrl na križu
z mol i t vi to Za Kvrtlo Irrvnilra (11
in tonila
IV.
»EDINOST,
V Trsta, dne 19. {nOja 1925.
Žal, da tudi gmotna bilanca ni tako ugodna. Naj rečemo ie besedico na račun publike, ki mora biti vse prej ko laskava. V čast slovenske Gorice moramo reči, da je bil to doslej edini slučaj takega ravnanja.
— Društvom v opozorilo. Društvene poslovne knjige «Zveze prosvetnih društev« v Gorici so dot skane. Vse knjige — po številu devet
—	vel a o 22.50 L (dvaindvajset lir in pol); po pošti 4.— L več. Naročajo se pri «Narodni knjigarni*, ul. Carducci 7. v Gorici. Knjige so zelo 1 čne, vse v velikosti pol poslovnega papirja. ter deloma vezane, deloma v kartonu. Vsa društva, posebno ona ki so bila v uporabo knjig že uvedena na zadnjem »Organizacijskem tečajunaj si jih čim prej nabavijo v lastno korist in zaradi točnega in zanesljivega društvenega poslovana. — Tajništvo.
—	Udeleženci »Organizacijskega tečaja«, ki žele sliko tečaja, naj se z^lase v društvenih
Erostorih. ali pa naj dopošl ejo po pošti 12.50
. — Tajn štvo.
_tz Šempetra pri Gorici- — V nedeljo, dne
26. t. m. ob 4 uri pop. priredi "Mladinsko društvo Mladi na» v Šempetru, na vrtu g. Josipa Cernica veliko vrtno veselico s sledeč m sporedom: I Ladisl. Novak. Ljubosumnost, veseloigra. 2. Janko in Arka, humoristični prizor s pi.'l'em. 3. Matevže.k pred sodiščem, humorist čni tercet s petjem. — Nastopi'o številni okol šk pevski zbori, domača pevska zbora društev M!adine> in <Prešerna». Med prireditvijo svira ^Mandolinist čni krožek* iz Gorice. Prosta zabava, šaljiva pošta, srečkanje.
—	Odbor.	_
—	Planinsko društvo v Gorici. Tajništvo društva posluje ob pondeijkih. torkih in četrtkih v piostorih osrednje mestne č talnice v ul S Giovani 7, I. in sicer od 8-9 ure zvečer. TaČas se sprejema o novi člani. Prislo bina znaša L 2. mesečnina L 1. Člani z dežele n oni čiani iz mesta, ki ne utegnejo osebno priti v tajništvo, naj pošljejo pristopnino in članarino po po4;', ter znamke za odpošiljatev društvene izkaznice
—	Izložba davčnih seznamov. Glasom čl. 24 pravilnika c izterjavanju neposrednih davkov so bili na goriškem magistratu javno izloženi sledeč davčni seznami:
Hišni davek: 2. serija dopolnilnega seznama za 1 1924 in islo*ako za 1. 1925.
Premično bogastvo: 2 serija dopolnilnega sczr.am:- za 1. 1924 in istotako za 1. 1925.
ka vsaki pravtei zahtevati povrnitev mo- ki ka; prosijo. Se bolj sem se pa začudil, ko j« - r........ _«-.•• - *— krivokljun resno pričel gr.sti semena in jih
rebitne ftkode, ki bi iz kateregakoli vzroka nastala. — Cl. 4. Odločitev imenovanega laboratorija glede dovoljenja je končno-velja<vna m proti njej ni dovoljen priziv. — Čl. 5. Pošiljatve krompirja iz njega domovine se bodo morale vršiti po> pravilih, ki jih določi imenovani laboratorij sporazumno s kr. carinarnicami, ki so pooblaščene za ta uvoz. — Čl- 6. Uvoiz se bo mogel vršiti preko naslednjih carinarnic (v prošnji je troba navesti, skozi katero se želi uvažati): Turin, Milan, Verona, Videm, Benetke, Ventimiglia, Genova, Livorno, Rim, Napolj, Catania, Siracusa, Palermo, Cagliari, Brindisi in Taranto. — Čl. 7. Prestopki zoper določbe tega odloka se bodo kaznovali v smislu čl. 8. zakona od dne 26. junija 1913, št. 888 in poleg tega lahko tudi z večjimi kaznimi, ki so predvidene za kršitve kazenskega zakonika in carinskega zakona o tihotapstvu.
Odlok je stopil v veljavo 14. t. m.
stavljati čižku v kljunček. Vsakokrat )« [spremljal čižek to dejanje z lahnimi udarci ' tresočih se perotnic in zdelo se je, kot da bi mali otroci z ročicami prosili kruha.
Od tedaj nisem več drobil semena. To delo je opravljal krivokljun, kar mu seveda ni bilo težko. Vendar pa je čudovita dobrota krivo-kljuna in njegova prijaznost do č&ka, še boli pa je čuJovlla modrost č'žka, ki je spoznal moč krivokljuna, da lahko tare semena.
Gornja sličica pač lepo kaže, kako se tudi ptički dobro razumejo in si pomagajo v nesreči.
Znanost in umetnost
—	Izšla je 5. številka «Kxitike» z naslednjo vsebino: O malih narodih (J. Vidmar). — Spomladanska umetnostna razstava (K. DobidaJ.
—	O Cankarjevem <Pohujšanju» (J. Vidmar).
—	Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije (M. Hribar). — Dvoje Finžgarjevih knjig (J. Vidmar). — Ljubi anska drama (St. K.) — Koncert Glasbene Matice (M Bravn čar). Oslovska čeljust. Nove knjige.
«Kritika izhaja lOkrat na leto. Celoletna naročnina za Italijo 20 Lir. Urednik, izdajatelj in odgovorn urednik: Josip Vidmar. — Ljubljana, gledališka ulica 5/23. Naročila na isti naslov.
—	f. R. Burroughs; Tarzanova mladost ▼ džungli, roman V. del. Poslovenil —ž—. V L ubl,ant 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 220. Cena broš. Din. 30.— vez. Din. 36.—
V seriji zanimivih in privlačnih Tarzanovih povesti je izšel kot V. del: Tarzanova mladost v džungli«. Če so že bili prvi 4 romani po svoji originalnosti domislekov, po svoji napetosti in čudovitem miljeju, v katerem se gib-Dopolniln: dohodninski davek: 2. serija do-i Ijejo Tarzanovi doživljaji vobče, presenetljivo, polnilnega se znama za 1. 1924.	j nadvse zan mivo čtivo, ima pravkar izišli peti
Zeml išk davek: 2 serija seznama za leto del svo' posebni- pomen in svo o čisto posebno J925	'privlačnost. Razvitak opičjega človeka iz
Prizadcc: davkoplačevalci lahko vpogledajo otroka v mladeniča in moža je v prvih delih doiičn-j sezname na goriškem magistra1 u med ; manj povdarjen in poleg glavnega dejanja bolj uradnim: urami v času od 13 -20. julija. Obrniti površno orisan: sedanji peti del pa riše v pose morajo na vratarja v mestnem poslopju drobnem, kako se Tarzan razvija iz divjega Ravnotako so izloženi v dobi med 15. in 25. j opičjega nebogljenca v naravno-inteligentnega Elijem v gorišk: trgovsko-obrtni zbornici glav-j mladega orjaka, kako sam po svojem opazo-ni seznami o zborničnih pristojbinah za 1. i vanju in premišljevanju razreši razne življen;-1925. Seznami obsega o plačevalce zbornične ske važne probleme in pojave, kako pride do oristo:bine iz onih občin, ki so združene v izbruha v človeku ukoreninjena misel na po-lavčn •• iztirjevaluicah v Gorici.	jave, kako pride do izbruha v človeku ukore-
ninjena misel na Boga, na ljubezen itd. Kar so prejšnji deli pri razvijan u pestrega glavnega dejanja prezrli, namreč duševno stran človeškega bitja, to vsebuje v zabavni in mični obliki peti del: Tarzanova mladost v džungli. Ves ta razvoj Tarzanov je prepleten z mikavnimi pustolovščinami in šegavimi nagajivostmi, s katerimi se mladi Tarzan zabava v svojem orjaškem prirodnem gledališču in pokazuje kot misleč človek svojo nadmoč nad surovimi silami pragozdnih živaK in vražasto mentali-teto primitivnih zamorskih plemen. Če so vzbudili prejšnji deli Tarzanovih povesti tako veliko zanimanje in pokornost čitateljev,, bo peti del še nadkrilil prsjšnje knjige^ po svoji poglobi'tvi, po novih efektih in po šaljivi za-b.
M1ROD1LNICA
MARIO FERLIN
Sv. Marija Magdalena zgornja 2 Bivio. al. 774 PsMiiia Id Civrta II (Vapi lit Nafcaai M mri)
prodaja na debelo in drobno.	63
Barve, laVi, čopiči, Sipe, žeblji, cemcnt, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (štampov)
- Velika izbera cepllnih potrebščin -
Zaloga mazila .MIRBONA" za čevlje
•v
DAROVI
/
BM S>HtiHiiMi
B zoi

Ker je nesrečni Padriški starešina na dan domačega opasila t. j. na praznik Sv. Cirila in Metoda zgubil {natko) je zbralo omizje v, tolažbo L. 10 za Šolsko društvo.
Ker sta dobila dobro spričevalo darujeta | pridni Pepček in lepa Danica vsak po 10 L. j vkupno L. 20 za Šolsko društvo.
Mesto cvetja gospodični učiteljici ob za-ključku šolskega leta, daruje Josipina Zavad-lai L. 35 Šolskemu društvu.
Na Vrdelci se je o priliki pogoščenja otrok zbralo L. 309 za Šolsko društvo in sicer so darovali: Godina Albert, Koželj, Stojkovičj Šklemba. in Tominc Jakob po 10 Lir; Grmek Anton in Grmek Marija po Lir 8; Baretto Franc L. 7; Justina Višnjevec, Tzi, Višnievec, : Štok Marija, Tomšič, Antonija Godina, Žerjal, j štok, Pahor Aia, Ferluga Ana, Muzetič, Kante • Ivan, Godina Ljudmilt, Godina Vanda, Potrata Marija, Godina Stanko, Lozej Angela, Venuti Anton, Budin in Minussi vsaka po 5 Lir; vkupno 175 Lir; v manjših zneskih so darovali rodoliubi, ki nočejo biti imenovani in sicer 135 Lir; vsega se je torej zbralo 309 Lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Pangerca daruje Andrej Širca 10 Lir za Šolsko društvo.
ZOBOZMVNIK
D9 L MERMOUA
specijalist
za zobne in ustne bolezni'
sprejema
o Gorici no Travniku St. 5, ll.
od 9-12 in od 3 5
za zdavljenje in diagnostiko
primarija	&
dr. A. de Fiori
v Gorici, Corso Vitt. Em. lil. St. 14
Sprejema od 9-2 in od 2-4
LUKil GREGORiCH
TRST — VIA CINNASTKJI ŠT. 15.
Loterijske	Številke
izžrebane	dne 18. julija '1925.
Bari	60	54 42 65 74
Firenze	65	35 19 29 74
Milano	33	48 29 57 67
Napoli'	31	34 89 32 66
Palermo	86	76 38 68 85
Roma	75	28 26 80 15
Torino	54	47 28 59 17
Venezia	71	90 29 38 42
Uvoz semenskega krompirja
Kakor smo poročali v četrtkovi številki, je vložil pred kratkim naš poslanec doktor Wilfan vprašanje na ministrstvo za narodno gospodarstvo, ali ne namerava ugoditi .	p. ^ Dobiva se { zaloin ci želji kmetovalcev Julijske Krajine s tem J ^ knj.garni, v Ljubljani in v v»eh drugih
avni vsebini, ki bo vzbujala zaniraane pri starih in mladih, pri intelitfentu in pri pripro-stem človeku. Hvaležna je knvga tudi kot mladinsko čtivo. Oprema in cena sta enaka prejšnjim delom: oprema okusna, cena meka. Obširen zabaven roman stane broširan Din.
36 Dobiva se pri založnici
da se dovoli uvoz krompirja za seme tudi za 1. 1925. in vsaj pod istimi pogoji, ki jih fvlsebuje min. odlok od 21. VI. 1924. V svojem vprašanju jc naglašal naš poslanec tudi nujnost rešitve vprašanja, sklicujoč se na dejstvo, da dosega prijavljena potreba samo za občine Trnovo, Bistrico, Št. Peter 20 vagonov. Poslanec dr. Wilfan jc dc&il na omenjeno vprašanje odgovor, v katerem je ministrstvo zagotavljalo, da se tozadevni odlok pripravlja im da bo v kratkem objavljen. Kakor smo na kratko sporočili v predvčerajšnji številki našega lista, je bil te dni ministrski odlok o uvozu semen-Qega krompirja res objavljen, in sicer v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale* od 14. t. m.
V naslednjem podajamo njegove določbe: Ci. 1. Prepoved uvoza krompirja iz kateregakoli kraja, kakor jo odreja čl. 8, fcrka c) ministrskega odloka od 21. februarja 1921., objavljenega v «Gazzetta Uffi-ciale > od 25. marca 1921., št. 71, ostane v veljavi.
Ako kvarijo mi odraz
mozolčki
madeii
pege
trdnlce
effells
bule
tvori
eczeml
in vai v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza i» škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vnočih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspaftno z antifefidično vodo «P*artin*x», ki j« gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto m ki je na prodaj v vseh lekarnah.	66
I
Via G. Vidali štv. 9
praj Via Scorzeria, poševno
Corso Garlbaldi. ♦♦♦♦
NOVI DOHODI Cfinn parov ženskih čev-tJUUU tjev v vseh barvah. CnftA Pnrov moških čev-3UUU Ijev črnih in v
barvah, m nnn parov čevljev za JUaUUII otroke in sandalov vseh vrst in mer. Izdelovanje opank v vseh
modernih barvah NajnllJ« ccne v Trat u
	—j
Cervo	SefechT^ i
Glavno zastopstvo za Italijo
I. LEVI & C
Reka-Fiutne

Najnižje cene v Trstu || ~ |ua.Hs ««54^ „
ggsssMSBsssiL, insenfflitg y
i i
t!1
PRILIKA! m
Skladišče Via Carducci 22
nadaljuje	. (225!
veliko razprodalo kuhinjskih predmetov po najugodnejših cenah

I s!|0venskih knjigarnah.
To in ono
_ Ocarinjen faraon. Znameniti raziskovalec Egipta Maspero je prinesel s sebtM v Francijo znamenito mumio, ki je bila določena za državno znastveno zbirko. Ker je Slo za znantavene namene, je upal Maspero, da carina ne bo delala sitnosti. Toda mož te ia korenito zmotil. Carinik, ki je odprl »»hoj, )e vprašal: «Kaj je to?» Maspero mu je vljudno razložil, da je to faraon šeste dinastije. -Kaj faraon?* je vzkliknil začudeno uradnik. «Jaz res ne vem, kako se faraoni car nijoU — Prelistal je tarifno tabelo na vse strani. Toda te tar fne postavke ni bilo nikjer. «Ta vrsta je dejal carinjk Masperu, ni predvid.e-
RIJEČKA PUCKA BANKA D. D.
Plazza Dante FIUME (RIJEKA) PiazzaDante
Glavnica: Lit. 10,500.000 potpuno uplaćenih.
Prima štedne uloške uz najpovoljnije uviefie, Podjeljuje zajmove na vrednosnepspSre le se uopće bavi svim bankovnim I šfedaonižfiim
poslovima.
Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. -ln<erurb. 797
Via NidtmiM 5.
L
VELIKA LIKVIDACIJA
lončevine, te«tenint konserv, sira,
moke, mila in drugih |estvin. Blago naj bol j Se vrste in po najniž-jih cenah.	588
PREPRIČAJTE SE!!
ummmmmmmummn
s
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skladiiče pohištva
44
tvrdka
ALESSANDRO LEVI M1NZI
Via MHorl St. 1 — Via Malcanton S«. Mi
6palne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.
1 NaJboUšI šivalni stroji so
takih slučajih po predpis h. Ocarinll
nam v	.
bom faraona kot blajfo najvišje ocarin;ene vrste, ki je njemu najbolj slična m to so izsušene ribe. Učenjak se je namuznil in molče pustil ocariniti faraona kot izsušeno ribo.
_ Prebivalstvo Nemčije. Glasom ljudskega
.	toda izjemoma se za 1. 1925. štetja od 16. junija 1925 šteje prebivalstvo
Uhko dovoK uvoz krompiria samo za seme j
fe S? ^^IS^^ltLml^ kjer se prebivalko ni mo^o^ šteti,
odloku. — Čl. 2. Dajanje dovoljenja za j	i ^ ^^ lo'čeno ^ države in katerega
uvoz semenskega krompirja je poverjena prebivaistvo <=<• računa na 750 000 preb^val-
cev, znaša ukupno prebivalstvo Nemčije 63 in četrt mil^ona. Je torej približno Število prebivalstva, kakor ga je imela	_drJf"
va v prejšnjem obsegu koncem leta 190«. Ub izbruhu vojne pa je imela 68 milijonov prebivalcev. Od štetja v letu 1918 je prebivalstvo narastlo za okroglo 3*3 milijona, oziroma 5 6 od sto. Napram zadnjemu predvo;nemu »tetju (1 decembra 1910) kaže zadnje štetje porastek za okroglo 4 7 milijona. Na današnjem držav-
Jaboratoriju za rastlinsko patologijo (La-boratorio di patologia vetfetale) na kr. višjem poljedelskem zavodu v Milanu (R. isHtufco superiore agrario). Ta zavod poskrbi za primerne ugotovitve, ki obstojijo v izvidu glede zdravstvenega stanja nasadov v deželi, iz katere pride krompir. — Cl. 3 Dovoljenja za uvoz se bodo dajala le zakonito priznanim kmetijskim organizacijam. Tiste izmed teh organizacij, ki nameravajo uvažati semenski krompir, morajo poslati najkasneje do 31. avgusta I. 1925. gori omenjenemu laboratoriju prošnjo na kolkovnem papirju. V, prošnji je treba natančno označiti inozemsko tvrdko, pri kateri se namerava kupiti semenski krompir, in zraven tega tudi kraj nasada, iz katerega se vzame krompir za uvoz. K prošnji se mora priložiti prepis obveznega pisma firme, ki proda krompir. Prošnja mora nadalje vsebovati
izrecno
nem ozemlju (brez saarskega) nad kril u;e število Nemcev ženskega spola ono moškega za okroglo dva milijona. Pomembno je, da se je skoro v vseh velemestih — le s par izjemami — prebivalstvo pomnožilo. Berlin je imel n. pr. na dan štetja 3,968.388 prebivalcev, Hamburg pa 1,059.558. Od petero večjih držav Nemčije i»eje Prusija 36,138.480 Bavarska 7,308.991, Saksonska 4,970.301, Wflrtember£ka 2,591.340 in Badenska 2,319.581 prebivalcev.
Ptičji govor. Neki naš prijatelj, ki je obenem tudi velik priatelj ptičev, nam piše: Iz usmiljenja sem kupil od ubogega kroinjarja krivi kljum in čižka, k. sem ju nameatil v
SE*Tk.M vse druge, kfjih M^^rtttt&ltt
imenovani laboratorij. Uvažajoča organi-.	kl-un	bi sem€na razgrizel. Nekega
zacija se nadalje obvezuje, da plača sv^^ne sem p0z&bil zmečkati semena in »em, del stroškov za ugotovitve v deželah, cd opoz0rjen od čudnih glasov, ki so sličili gla-koder pride krompir, kakor jih predvidela | SOVOm mlad h ptičkov, šel h kletki. Tu »e n« čl. 2. pričujočega odloka (stroške razdeli je nudil nenavaden prizor. Cižek je sedel pred laboratorij). Organizacija se končno odre- krivoklunom in se obnašal kot mali otroci,
1. R. 1.
IdtoOil moterijal. HolveCle Jamstvo.
Brtzplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za Svanje in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera laozem skih strojev po najzmer-
nejših cenah. Zaloga šivainih strojev In potrebščin
m CeneUlnl, Trst. Vh & Carducci 27
Na zahtevo se poiijejo ceniki.
111
TRST
Via Carducci št. 20
Telefon 42-33
luksozno in navadno
Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih
cenah.	<»' <9
LJUBLJANSKA KREDITNA
I PODRUŽNICA V TRSTU d
banka 1
llanica H mm rnantv
Telefon s 5—18» 22—M
CENTRALA V LJUBLJANI
1
Glavnica in rezini Dinari« 69.000.009'-
Teleron: 5—18, 22—98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % "a tekočih računih V<>*%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekočI račun in jih obrestuje po dogovoru. - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
mupriklmlnejSfl imi i Jugoslavijo
Blagajna Je odprta od •*/•—ln H1/,*-!« 41
Podružnice t
GORICA, Brežice, Celje, ^emomelj, Kranj, Logatec
:::::::::: Maribof -
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::