(j)J££/om
TJ/and
*~yuAUCG'„
NO. 140
Ameriška Domoviim/i
******^ ^ k ^ ^	'•A—Ji*B I L
FOR61GN IN LANGUAGE ONLY	National and International Circulation MORNING N€W6PAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 24. 1962	STEV. LX — VOL. LX
AMCRICAN IN SPIRIT POR6IGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
SLOVCNIAN MORNING NGW6PAPGB
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 24, 1962
STEV. LX — VOL. LX
Jugoslavija hoče več domačih avtomobilov
Tovarna “Crvena zvezda” v Kragujevcu in tovarna “Tomos” v Kopru bosta letos dali na trg okoli 20,000 osebnih voz.
Novi grobovi
Albert Knapp
Preminul je 69 let stari Albert Knapp s 306 E. 308 St., Willowick, Ohio) rojen v Clevelandu. Pred leti je imel delikatesno trgovino na E. 61 St. Zapustil je ženo Molly Posch Knapp, hči Mildred Maglitsch, sina Gusa dicker in brate George-a, Henrya, in Carla. Po-
TRST, It. — Jugoslovanska avtomobilska industrija je od-ločena povečati produkcijo av-,gI^ 0 ^ on*ea	' za’
tomobilov za letos na 20,000 o-|VOda ”a Vlne St' v Wlllowick sebnih voz, na 7,000 busov in to.^ s^do f e,mh Por°ldne na vornjakov ter na 80,000 moto- Knollwo°d pokopališče, ciklov in motornih koles.	p* ,
V glavnem obstojata za oseb- rOSKliS pOSldti FdkctO
^rr,fvf vdKraTuJervt Crv' P™« Veneri tti USPel Srbiji in Tomos v Kopru.	CAPE CANAVERAL, Ela.
Crvena zastava izdeluje, bolj- Zclružene države so v nedeljo še sestavlja iz uvoženih sestav- poskusile poslati proti planetu |bh delov avtomobile po licenci jVeneri Posebno vesoljsko vozilo italijanskega Fiata. Njen glav- Mariner L> ki naj bi si od blizu ni izdelek je Fiat 600, ki mu|0SIedal°. Venero, o kateri nam pravijo v Sloveniji “fičko” in 1^ zaradi stalne goste megle, ki stane okoli 2,000 dolarjev. Tak >ic oi3^ajai zei° malo znanega, avto, izdelan v Italiji, stane v Raketa Atlas-Agena se je v New Yorku $1,300.	redu dvi'gniia> Pa krenila s pred-
Te dni končuje novo tovarno ;videne.Poti- ki še ni dosegla niti Crvene zastave v Kragujevcu, naiij daljave. Tako so jo !ji bo lahko izdelala letno do trazstfelili- s čimer Je v rumeno-^2,000 avtomobilov, katere pro-[oranz,nern c*®11!11 končalo tudi dukcijska zmogljivost pa naj bi |VesoUsko vozilo. Raketa Atlas-tekom štirih do petih let nara- Agena je stala 8 milijonov, ve-s^a celo na preko 80,000 voz. !soJjsko vozd° Nlariner I. pa 4 tJ°slej izdelajo v Kragujevcu mdijone dolarjev. Poskus je bil komaj pičlo tretjino sestavnih/oreJ PreceJ drag. delov avtomobila, ostale uvozi-1 Neuspeh poskusa NASA ni •i0' V novi tovarni napoveduje-.PreP^aad’ v nekaj tednih upajo K da bodo izdelali več sestav-'Pr'Pravd^ novega z istim ciljem, »ih delov doma, čez nekaj let | Sovietska zveza je poslala ve-
celo vse.
soljsko vozilo proti Veneri 12.
lovarna Tomos je začela se- lebruarja 1961. To naj bi se Ve-stavljati letos osebne avtomo-. ^ei ^ približalo po računih do kile po licenci francoskega pod-i®^’®®® milj, ni pa poslalo na jclja Citroen. Predvidoma jih!Zemlj° n°benih podatkov, ker
Anglija in Skupni Irg sla se sporazumela o vprašanju kme!ijsva
Na sestanku ministrov Skupnega trga v Bruxellesu so
ZDRAVNIKI SE POBOTALI Z VLADO SASKATCHEVANA
Po preko tri tedne trajajoči stavki so se zdravniki v pokrajini Saskatchewan v Kanadi sporazumeli z vlado o obveznem zavarovanju proti bolezni, ki je bilo v pokrajini uvedeno s 1. julijem letos.
SASKATOON, Sašk. — Po posredovanju Lorda Tay-lorja, angleškega zdravnika, ki je na povabilo vlade prišel sem posredovat v sporu med zdravniki in vlado, je prišlo ijojtežavnejših, s kateiim se je ^poimenovanih nakaznilnih za-!^Č^raj do Sporazuma in zdravniki SO odpovedali štrajk. borila Velika Britanija pri raz- ^onoV) ^ pooblaščajo admini- Socialistična vlada Saskatchewana je uvedla prvo obvezno
rxm r/~\rG U ^	^ .—. ,	, TT IT. r '	T-.	. .	~ .	.
V Kongre&u so izbrali predsednika z žrebom
WASHINGTON,' D. C. — V Kongresu se še zmeraj prepirajo, kje naj bodo seje tistih komisij, sestavljenih iz delegatov Senata in Predstavniškega doma, angleški zastopniki prista-^i jim je postavljena naloga, da H na urejanje tega vpraša-,izgladijo razlike V zakonskih n ja potom posebne stalne besedilih, kot jih izglasujeta komisije.	.vsak zase Senat in Predstavni-
ški dom. Med tem se število BRUXELLES, Belg. Vpra- jZgiasovcnih zakonov povečuje šanje ureditve preskrbe dežele -z	v jan.
z deželnimi pridelki je bilo eno | posebno se je dosti nabralo
Iz Clevelanda in okolice
i
govorih o svojem vstopu v Ev- stracjj0i kdaj in kako sme tro-ropski skupni trg. To vprašanje denarj j^j jg bil načelno odo-je bilo sedaj v načelu rešeno s v proračunu. Za nakazilne kompromisom.	zakone obstoja celo poseben pod-
Evropske države ščitijo kmetanaj gj^kj Za dokončna s tem, da mu podobno kot v kgseciiia zakonov. Ta odbor že Združenih državah jamčijo pri- ne zasecja oc[ io. aprila, zakonov memo ceno za njegove pridel-jima pred seboj cel kup
zavarovanje po vzoru Evrope na tej celini. Zdravniki so se temu uprli češ. da bodo prišli pod popolno nadzorstvo vlade, oziroma novega obveznega zavarovalnega sistema. Predložili so v načrtu nekatere spremembe, ki pa jih je vlada odklonila. Ko je ta s L julijem obvezno zavarovanje uvedla, so zdravniki z malimi izjemami zaprli svoje urade in odšli “na počitnice.” Vlada je skušala rešiti krizo s tem, da je vabila zdravnike od drugod. Posrečilo se jih je nekaj do-
ke. To ceno vzdržujejo na do-j Treba je bilo najti vsaj neko i biti iz Anglije, vendar ne toliko, da bi sistem mogel uspešno govorjeni višini z nadzorom nad zagasno re§jtev, drugače bi za-1 delovati uvozom in z odgovarjajočimi |stalo celo izplačevanje plač. Za carinami na posamezne pride!
Pozdravi—
Mary Možic z 1140 E. 60 St. pošilja svojim znankam pozdrave iz Dolenskih Toplic v Sloveniji.
Na obisku—
Matija Gibičar in soproga Agnes iz Chicaga, IH., sta prišla v Cleveland na obisk k Alojzu Zabukovnik na 1122 E. 63 St. Oglasila sta se tudi v uradu lista in si ogledala tiskarno. Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša ža pok. Franka Šepic ob 8. obletnici smrti.
Asesment—
Tajnica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri, v sredo, od
ke. Angleži so pustili ceno pridelkov na višini svetovnega trga, zato pa dajejo poljedelcem podpore, ki naj spravijo njihov dohodek na sorazmerno višino z dohodki ostalih stanov v deželi.
Zastopniki Velike Britanije so na posvetih v Bruxellesu pristali na uvedbo evropskega načina podpiranja farmarjev, ki pa ga bc vsako leto posebno predložila posebna komisija svetu ministrov, ki bodo nato poskrbeli, da b.odo farmarji v raznih deželah in področjih na ozemlju Skupnega trga imeli sorazmeren dohodek. Uvedba kontinentalnega
Sporazum med zdravniki in bc, je vršil važne vladne posle, pol šestih do osmih zvečer v sejni prostor so se delegat j e Se-.viado določa, da bo sklicana po- gi0 je Za v New Yorku objav- šoli sv. Vida. nata in Predstavniškega doma krajinska zakonodaja na izred-Jjeno knjigo “Razgovori s Stali-|	______0______
že zedinili, toda za predsednika? Ker ni pomagala pamet, so se zatekli k. sreči. Vadljali so za
no zasedanje^ na katerem bodo nom. predložene spremembe v obveznem sistemu zavarovanja, na
predsedniško mesto, pripadlo je | katere sta obe strani pristali. Te
kongresniku Thomasu, kratu iz Texasa.
demo-

Szrael m bo mare9 zaostali za Egiptom
KAIRO, Egipt. — Včeraj so praznovali tu 10-letnico zvrni-tve kralja Faruka s. prestola. Vojaške sile so že za konec tedna javno vzstrelile štiri rakete, ki naj bi imele po izjavi predsednika Naserja domet okoli 400
spremembe bodo omogočile kombinacijo obveznega javnega in privatnega zavarovanja proti bolezni in dovoljevale zdravnikom, da opravljajo svoj poklic tudi samostojno izven omenjenega zdravstvenega zavarovanja.
Spor , ki je povzročil toliko zanimanja ne samo v Kanadi, ampak tudi v Združenih državah, se je končal po posredovanju angleškega zdravnika, ki je
Djilasov odvetnik je vložil! priziv, ki pa ga je vrhovno sodišče zavrnilo, ne da bi objavilo razloge za tako razsodbo. Nekdanji Titov ožji sodelavec in predsednik narodne skupščine je zaprt v Sremski Mitroviči.
j Citroen, r^reclvidoma lihi J	pvuctuvuv, iver evroDskesa načina bo nodražila •i* oi • u- +	• r .. v., i i i •
sestavila letos okoli ,0,000,'S*	oddajnik „ Veliki Brigiti kruh in Teči-	Tj TTTJTTTT
liekako isto število kot Crvena Preje utihnil. Zvezda v Kragujevcu.
Tovorne avtomobile raznih 'elikosti izdelujejo v Mariboru ^ TAM, ki so jo delno zgradili Ze Nemci. Ta tovarna je uspela ^rva izdelati vse sestavne dele
svoje tovornjake doma. To-yarna tovornih avtomobilov
Kako so včasi župani županili
Nekje so si izvolili za župana kovača, poštenega in pametnega moža. Vendar pa ni mogel zmagovati svojega dela, kot je mi-
v Vehki Britaniji kruh m veči- ponesti uničenje nad Izrael iz!ciji bolniškega in zdravstvenega r.o ostalih živil.	varne daljave zahodno od Nila. ^zavarovanja v Veliki Britaniji,
^	_	Rakete naj bi bile egiptovske-|s popuščanjem na obeh straneh.
Število pokajenih cigaret ga izdelka ter naj bi egiptovske jv kolikor se bo novi sistem ob-ni važno za raka! I oborožene sile vršile preskuse z veznega zavarovanja obnesel, LONDONj Vel. Brit. — Prof. njimi že 14 mesecev.	!utegne postati za vzor ostali
R D. Passey z univerze v Leed- Izrael je preskusil svojo prvo j Kanadi in morda na dolgo dobo su poroča, da so preiskave do-^‘vremensko” raketo, ki jo je do- tudi Združenim državam, gnale, da količina cigaret, ki jih bil od Francozov, preteklo spo-kdo pokadi, v kolikor je seveda mlad. Tedaj je to dvignilo ve-reden kadilec, ne vpliva bistve- iiko prahu po arabskem svetu in no na obolenje za rakom na plju. iz Egipta je prišla izjava, da A-
Djilasov priziv zavrnjen
5« v Pri7eIom"v BMnriei! :‘‘1 i".“lel: Ko je imel ko,t
ta doslej ni posebno uspeš- ‘ran “J k	“T prlfah ko’
»a.	r nje, da jih podkuje; kadar je
_______o_______ (najbolj kolesa ravnal pri kakem 'čih.
£	.	% jvozu, mu prineso v podpis kak | Vsi redni kadilci povečujejo s zaostali za Izraelom. Istega mne- jenega Milovana Djilasa. Ta je
Pn sosedu gori, se domovinski list. Da bi bil že kajenjem nevarnost da dobe ra. nja so brez dvoma sedaj Izrael- bil v preteklem maju obsojen
rabci ne bodo v pogledu raket
BELGRAD, FLRJ. — Vrhovno sodišče je zavrnilo priziv obso-
°sta.Ii sosedje spametu-jejo
gori^^’ Fr. — če pri sosedu ok v do^ro> da se sosedje v ^ °ici spametujejo. Tako so J rže mislili v Parizu in Tu-nis», ko
»ili
so kar na hitro odstra-
„] 2ac^nje zapreke v sporazumu k» ^ ^*zerte, tuniške vojne lu-
enkrat red, nabije na hišo tablo: ka na pljučih, najverjetnejše v ci in med obema taboroma se bo na osem let in osem mesecev je-“N. N. kovač in župan, dopoldne času, ko se bližajo šestdesetim začela tekma tudi na tem pod- če, ker je objavil brez dovolje-za živino, popoldne za ljudi.”	letom.	ročju.	'nja skrivnosti, ki jih je zvedel,
Nepotrebna revolucija v republiki Peru
CLEVELAND, O. — Zadnja	republike. Misel, da bi vojaštvo	upali, da jim bodo že ameriški	do novih diktatur. Kennedy je
revolucija v republiki Peru je	prišlo pod kontrolo svojega	vojaški prijatelji pomagali iz	moral dalje ugotoviti, da njego-
4 « Jo —Te WrolI.'P7Z,aprak *»*<**■*	se uresa.i. Pri nas „= ZŽZZZlgt X
^J° Francozi. Dogovorili so se, c olS° etni aramb ki jo igrata ^ go	oster boj vodijo generali in admirali no- polno leto, pa je že naletela na
pra‘l	moraj0 Francozje	luko	iz-	peruvansko vojaštvo in stranka	kandidaturi dr. Torreja. Ker se	tranje in zunanje politike, ta je	štiri vojaške revolucije, ki so
datZniti’ skIeniii so Pa	tudi>	da	APRA (Ameriška ljudska re-	politične stranke niso ustrašile	v civilnih rokah. Zato so se hu-	vse bile usmerjene v diktaturo,
06 bodo objavili- Ob	tej	publikanska zveza). APRA je	žuganja vojaških krogov, je 18.	do začudili, kako je mogel pred-	četudi se niso posrečile: v Bra-
ae tipi-S° P°ravna^ med seboj stara peruvanska stranka, že joHJ3 prišlo do revolucije. ^sednik Kennedy tako nenavad- ziliji se je ponesrečila lanskega |ju Lacjaka (Kašmirja) in Tibe-bianjšeta?™^ nesPorazumov 11. 1932 je dvignila revolucijo! V°jaški ^ 80 šli v revolu- no ostro nastoPiti Proti njihovi avgusta; zato se je posrečila v |la veliko bolišp DriDrav]ipni
kajbe to 80 dosegli zelo hitro,
Indijci in Kitajci so se le začeli slreljati
število protestnih not, ki sta jih izmenjali Kitajska in Indija v zadnjih letih, je doseglo že več sto, sedaj so se nasprotniki zopet začeli streljati.
TOKIO, Jap. — Vladna poročevalska služba rdeče Kitajske je objavila, da so indijske čete v nedeljo zjutraj napadle kitajsko postojanko Hsinchiang v Tibetu. Kitajske straže so o-genj vrnile. Do spopada naj bi prišlo v dolini Čip Čap, ki naj bi po eni vesti iz Peipinga pripadala kitajski pokrajini Sinki-ang.
Indija je včeraj objavila, da je v Peipingu ostro protestirala proti napadu kitajskih mejnih straž na indijske vojaške postojanke na indijskih tleh. Predsednik vlade Nehru je izjavil, da je položaj na meji med In-cdjo in Kitajsko v Ladaku “resen”. Do spopadov med Kitajci in Indijci naj bi prišlo še na dveh drugih krajih.
Po vesteh iz Indije od strani nepristranih tujih opazovalcev so Indijci letos na vsak morebitni mejni spopad na področ-
I ta veliko boljše pripravljeni,
proti vojaštvu Revolucija se ie'^0 Z Veliko 8amo2avestj°- Ni-.revoluciji in kako je mogoče da oktobru v republiki Ekvador in kot so bm doslej Trdij0j da ^ _	. ^	J	^	so se nič menili za razne opo- jim sedaj ameriški vojaški kro- v marcu v Argentini, sedaj je jndjjski n0i0ja; močnejši da ie
praV]V sosedni Alžiriji se pri-|Ponesre^ila- Stranka je Pa bila mine jz tujine, posebno iz naše gi ne morejo nič pomagati. To-'dočakala še revolucijo v Peru- jndjjcem dejansko uspelo del in0rd nova doba nemirne in takrat res nagnjena močno na dežele, da bo revolucija odjek- da nesreča je tu in se staro sta- ju. Vsaka med temi revolucija-'od Kitajcev zasedenega ozemlja a tudi krvave domače poli- levo. L. 1948 je znova poskusi-'nila v svetu zelo slabo. Odkod nje ne da več obnoviti. Morda mi je seveda načrtom Zveze za “osvoboditi” in da skušajo do-
v Večinc
še ^	sončno in hladnej-
aivišja temperatura 77.
zaint Francija in Tunizija sta ia pridobiti vojake, da bi se'taka samozavest?	je nekaj zakrivila tudi naša ad-napredek mogla samo škodova-
ej^ eres^rani, da bi bil tam^jp^j poveljnikom tudi takrat-^ ^ed na8° deželo in republiko ministracija. Morala bi napro- ti. škodovala bo tudi zadnja v gli ,PrfJe mir- Sedaj bosta mo- ^	... Peru so obstojala že desetletja siti svoje vojaške poveljnike, ki Peruju.
»itni33 ed<>Vati ta cili z združe- 111 Poskus	se Je PonesrecR-	dobre zveze_ Naša dežela je	so prijatelji s Peruvanci, naj	Politična bodočnost peruvan-
m°čmi.	Stranka je	med tem postajala	peru staino	podpirala, še zad-	skušajo svojim stanovskim to-	ske republike je precej temna.
vedno bolj	sredinska in je da-	nje leto smo	tja poslali $98,000,-	varišem dopovedati, da bo Ken-	Edino, kar se da trditi, je to, da
nes v Peruju namočnejša pro-j000 podpore, letos bi jo še več. nedy ostro nastopil proti more- bo politična kriza v Peruju tra-
Velika povezanost obstoja tudi	bitni vojaški	revoluciji. Morda	jala zelo dolgo, ako	jo bodo	turned našimi in peruvanskimi	bi tak korak	odvrnil peruvan-	di morda začasno	zakrpali s
nerale stara nasprotnica, ki se generali in admirali. Skoraj vsi ske generale od revolucije. kompromisi. Edini kompromis, ni nič spremenila tekom zad- višji peruvanski oficirji so se I Predsednik Kennedy skoraj ki bi kaj zalegel, bi bil med njih 25 let.	Ko je pri zadnjih	šolali v naši	deželi, imajo v na-	drugače postopati ni mogel kot	stranko APRA in vojaškimi
volitvah 10.	junija letos dobila	ših vojaških	krogih veliko oseb-	je. Zadnja debata v Kongresu	krogi, za kaj takega pa nimajo
skoraj tretjino glasov in postala'nih prijateljev, kar jih je zape-'o podpiranju tujine mu je po- peruvanski vojaški krogi vsaj najmočnejša	stranka v	deželi,	hjalo, da so mislili, da uživajo	kazala, kako	hudo nasprotuje	zaenkrat nobenega	smisla.	Boje	vse	kazalo, da	bo njen	kan-'neomejene simpatije tudi v na-	naša javnost	podpiranju vsake	do poskusili držati	oblast v	ro-
didat dr. Torre izvoljen 28. ju-'Si federalni administraciji, če diktature in da bi verjetno tudi kah tudi brez ameriške denar-lija v kongresu za predsednika | bi jim ta hotela nagajati, so .obsodila vsako prijazno stališče ne pomoči, dokler se bo le dalo.
tivnica komunizma.
Vkljub temu je ostala za ge-
tisniti še preostale kitajske postojanke z ozemlja, ki je bilo pol stoletja pod nemoteno u-pravo Indije.
Jecljavec
Jecljavec je rekel sosedu “baraba” in se je moral zato zagovarjati pred sodnikom.
Sodnik: “Kaj ste rekli sosedu?”
Jecljavec: “B-b-b-barrabba."
Sodnik: “To je grda beseda. Vzemite jo nazaj!”
Jecljavec:	“B-bo-ga hvalim,
d-d-da je z-zunaj, t-t-tako je t-težka.”
Zadnje vesti
BERLIN, Nemčija. — Sovjetska lovska letala so včeraj zopet obletavala ameriška letala na poti v Berlin. Ameriške vojaške oblasti so protestirale pri sovjetskih.
LONDON, Vel. Brit. — Včerajšnji televizijski prenos iz Amerike v Evropo in iz Evrope v Ameriko je gledalo na obeh stianch Atlantika preko 200 milijonov ljudi. Na splošno je zaradi svoje tehnične dovršenosti vzbudil vsepovsod navdušenje, glede ameriškega prenosa pa so bili ponekod v Evropi kritični. Televizijska mreža komunističnega bloka v prenos ni bila vključena.
WASHINGTON, D. C. — Delavskemu tajniku Goldbergu se včeraj ni posrečilo spraviti letalske inženirje z Eastern Air Lines in unijo pilotov. Danes se bo z vsemi tremi sestal znova. Unija letalskih inženirjev še vedno štrajka, — letalska družba pa je včeraj promet delno obnovila.
DIJON, Fr. — Ekspresni vlak iz Pariza v Marseilles se je zahodno tod iztiril, pri čemer je bilo 38 potnikov mrtvih, okoli sto pa ranjenih. Vlak je bil nabito poln ljudi, ki so se vozili na počitnice ali pa se z njih vračali.
WASHINGTON, D. C. — Zadet od srčne kapi je umrl v Georgetown University bolnišnici C7 let stari sen. Henry C. Dworshak, — republikanec iz Idaho.
ALŽIR, Al. — Ben Khedda je zašel s svojo vlado v nove težave, ko sta odstopila dva njena člana in se pripravljajo še nekateri, da store isto. Okoli Ben Belle zbrani levičarji uživajo podporo večine armade in so proglasili Ben Kheddovo vlado za uzurpatorsko ter ji odrekli priznanje.
ŽENEVA, Šv. — Od kar so se zbrali tod zunanji ministri 14 držav k podpisu pogodbe o Laosu, sta se ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko dvakrat sestala in se skupno pogovarjala okoli šest ur. Napovedan je nov sestanek, ne da bi bili izgledi za kak sporazum o Berlinu. Dean Rusk bo danes govoril v imenu Združenih držav na razoro-žitveni konferenci.
'»MEHIŠKA DOMOVINA JtJLY 24, 1962
Ameriška Domovina
r ■/mf'« rio/vir
6M7 St. Clalr Ave. t— HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
»a Zedinjene države:
|14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za t mesece »a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES|
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for t months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
88
No. 140 Tues., July 24, 1962
ameriškem načinu kontrole bi namreč vtegnile tudi nevtralne države izdelati svoje predloge o kontroli, ki se ne bi krili z ameriškimi. Kaj pa potem? Pretila bi nam nevarnost, da bi prišli v nasprotje ne samo s komunističnim blokom na konferenci, ampak tudi z nevtralnim. Upajmo, da nam bo zopet pomagala komunistična trmoglavost. Moskva bo namreč gotovo odbila tudi vsak predlog, ki bi pomenil manj kontrole na ruskih tleh, kajti je načeloma proti temu da bi tuji strokovnjaki šarili p0 njenih krajih.
Optimisti so si ne glede na vse to stavili nalogo da pregovorijo Moskvo in našo deželo, da zopet prestaneta preskušati atomske eksplozije, najrajše že s 1. januarjem 1963. Moskva se je že oglasila k besedi in zahtevala, da mora biti ona zadnja v preskušanju atomskih eksplozij, ker je bila Amerika prva v 1. 1945!
V tem vprašanju, kakor tudi glede roka 1. januarja 1963 bi se verjetno dal doseči sporazum, ako bi obstojalo upanje, da se enkrat doseže sporazum o kontroli preskušanja. Takega upanja danes ni, še celo optimisti si ne upajo priti z njim na dan. Zato je verjetno, da se bodo pogajanja o kontroli vrtila kot maček okoli vrele kaše, dokler ne bodo doživela iste usode kot skoraj vsa pogajanja s komunisti: čas jih bo zmlel v nič.
Ženevska razorožitvena konferenca zopet oživela
Ženevska razorožitvena konferenca se je vrnila sredi julija z enomesečnih počitnic, ki jih je bolj zaslužila z upornimi, toda brezplodnimi debatami kot z uspehi, in začela z novim zasedanjem. Ko je pred tedni jenjala s svojim delom, se sploh nihče ni brigal, kaj je do takrat delala in česar ni dosegla. Tako malo je bilo zanjo takrat zanimanja v svetovni javnosti. Ne bi mogli trditi, da bo v novem zasedanju dvignila svoj ugled, pa se nam vendarle zdi potrebno, da naslikamo na grobo, kaj bo začela delati in katere težave bo imela tekom prihodnjih mesecev, morda tja do prihodnjih poletnih počitnic.
Konferenca je imela prvotno le namen, da ustvari podlago za dogovor o splošni razorožitvi. Kmalu se je pa pokazalo, da je to vprašanje preširoko za obravnavanje na tako veliki konferenci. Debata o razorožitvi je skakala od ene točke do druge, v nobeni pa ni dosegla nobenega sporazuma. Ako bodo sedaj to debato obnovili, jo bo čakala ista usoda. Kennedy je res pozval Moskvo, naj se začne resno razgovarjati, toda dobil je hitro negativen odgovor. Kaj drugega tudi nismo mogli pričakovati.
Ostane torej le še vprašanje, kako preprečiti preskušanje atomske in vodikove sile. To vprašanje je postalo tekom razgovorov o razorožitvi osrednje vprašanje, česar ni težko doumeti. Ako namreč pogledamo na stroške za atomsko orožje v sedanji tekmi za oboroževanje, vidimo, da znašajo največji del proračuna za narodno obrambo. Ako bi mogli zaustaviti stroške za proizvodnjo atomskega orožja, bi to pomenilo tudi zaustavljanje stroškov za splošno oborožitev. To bi pomenilo tudi zaustavljanje stroškov za splošno oborožitev. To bi pomenilo prihranke na bilijone dolarjev za nas in za Rusijo. Stroški za atomsko orožje pa ne rastejo morda radi tega, ker nam takega orožja manjka. Imamo ga dosti na zalogi in ni ga treba še na novo proizvajati. Toda atomsko orožje neverjetno hitro zastari. Lahko je mogoče, da imamo danes zastarelega atomskega orožja več kot na primer zastarelih pušk, zastarelega navadnega streliva, zastarelih vojnih letal in bomb, zastarelih ladij itd.
Atomsko orožje zastari tako hitro radi tega ker vpo-raba atomske in vodikove sile še zmeraj ni dognana do konca. Tehnika še zmeraj odkriva nove načine, kako je mogoče zgostiti razdiralno silo v čim manjše množine atomskega streliva. Smo prišli že tako daleč, da dva vojaka lahko streljata z atomskim orožjem. Zakaj ne bi prišel čas, da bomo tudi za navadne puške rabili atomsko strelivo? Na drugi strani je odprta pot, ki omogoča vedno bolj proizvodnjo takega atomskega streliva, ki ima čim manj radioaktivnosti. Morda bo znanost našla sredstvo, da bo ta aktivnost reducirana na tako majhno učinkovitost, da ne bo nevarna za človeško življenje. Vse to je mogoče, ako ni verjetno. Kar je pa sigurno, je računica, ki pravi, da tako preskušanje atomske in vodikove sile žre na bilijone dolarjev. Počemu žrtvovati te bilijone, ako bi se morda dalo doseči z mednarodnim dogovorom, da se preskušanje atomske sile zaustavi. Zaustavila bi se s tem tekma v proizvodnji novih vrst atomskega streliva, zaustavilo bi se tekmovanje v oboroževanju na najobčutnejši in najdražji točki. Odprla bi se morda nova pot do pogodbe o splošni razorožitvi.
To je pravo ozadje za potrebo po razorožitveni konferenci in še posebej po omejitvi preskušanja atomske sile. Kot je problem na videz preprost, je nerešljiv radi vprašanja o kontroli preskušanja. Komunisti načeloma ne zaupajo “kapitalistom,” svobodni svet ne zaupa komunistom, ker so ga tovariši že tolikokrat potegnili za nos. Dogovor o prestanku preskušanja atomskega streliva ni vreden počenega groša ako ni v njem predvidena tudi kontrola, ki bi preprečila vsako novo preskušanje. Te kontrole pa Moskva noče na svoji zemlji, ker jo smatra za neke vrste dovoljeno špijonažo.
Konferenca je porabila cele mesece, da najde tako kontrolo, ki bi zadovoljila ruske komuniste. Eksplozij ni težko odkriti v zraku ali na zemeljski površini, zato bi se morda dala dobiti neka kompromisna kontrola. Težje je bilo vprašanje kontrole podzemnih atomskih eksplozij-Zanje bi bilo treba predvideti strožjo kontrolo, ki jo je Moskva načeloma odklanjala. Sedaj so menda naši strokovnjaki dognali, da se dajo kontrolirati od daleč tudi podzemne atomske eksplozije. Naša delegacija na konferenci je zato napovedala, da bo glede kontrole preskušanja podzemnih eksplozij stavila konferenci nove predloge, ki naj bi se približali tistim, ki so jih stavile nevtralne države članice konference.
Težave so se pokazale takoj ob začetku novega zasedanja konference. Ameriški delegat na konferenci je menda prezgodaj in preveč povedal o novem načinu in novih instrumentih za kontrolo preskušanje. Med prizadetimi organi naše administracije je radi tega precejšnja burja, kako je'moglo priti do tega. Na osnovi podatkov o novem
Božidar Tensundern, dušni pastir vestfalskih Slovencev, zlatomašnik
;j BESEDA IZ NARODA
voval vse življenje. V nič manjši meri pa mu je dolžna zahvalo vsa slovenska narodna skupnost. V času, ko smo bili v stari Avstriji najbolj zapostavljeni in v svetu najmanj poznani, nas je on že poznal, nam takoj nesebično priskočil na pomoč ter nam ostal zvest prijatelj do konca.
Svojim cerkvenim knezom moramo biti hvaležni, da je našega dragega zlatomašnika vsaj nekoliko vidno odlikovala Cerkev za njegovo težko, plemenito in požrtvovalno delo med našimi ljudmi v tujini. Država zanj ni imela odlikovanja. Sicer ga pa tudi ni pričakoval ne od ene ne od druge strani. Njegov duhovniški ideal je bil vedno in je še danes: dušni blagor vernikov, biti enako dober Gospodov služabnik vsem in vsak čas. Da mu izkaže vsaj nekaj zunanjega priznanja za vse to, je tedanjega vikarja v Hoe-velu, Vestfalija, takratni ljubljanski nadškof dr. A.B. Jeglič 1. 1928. imenoval za častnega konzistorialnega svetnika ljubljanske škofije. Leta 1934. pa mu je enako cerkveno odlikovanje podelil še mariborski škof dr. J. Tomažič.
Poseben članek, če že ne kar razpravo, pa bi bilo treba napisati o povezanosti, ki je obstajala med škofom dr. G. Rožmanom in zlatomašnikom. Kako velika in posebna je morala biti, govori med drugim zlasti to, da je škof Rožman opravil svojo zlatomašno daritev 1.	1957. v znani nemški
Marijini božjepotni cerkvi ter da mu je bil naš slavljenec zlatomašni pridigar. Pred približno okrog tisoč naših rojakov in pred okrog enakim številom nemških vernikov je takrat govoril o slovenskem škofu mučencu, lepi Sloveniji in našem narodu.
Zlatomašnik Tensundern in Amerika! Tudi 0 tem bi se dalo veliko lepega in zanimivega napisati! Morda bodo to storili pri Ave Maria. Tu bodi poudarjeno le to, da so celo med nami danes redki, ki že toliko let bero AD, kot jo že dolga leta bere slavljenec. Ameriko kot tako dobro pozna in do, čeprav Nemec, visoko ceni; zelo dobro pozna pa
Cleveland, O — V nedeljo, 12. avg. t.l., bo v cerkvi Naše ljube Gospe v Reklinghause-nu v Vestafaliji na Nemškem obhajal 50-letnico mašništva svetnik Božidar Tensundern, dušni pastir vestfalskih Slovencev.
Zlatomašnik Božidar Tensundern je po rodu Nemec. Iz ljubezni do dušnega blagra slovenskih ljudi, v velikem številu raztresenih po njegovi ožji domovini Vestfaliji, pa se je že kot mlad duhovnik naučil našega jezika. Zavedal se je, da je materina beseda tista, po kateri se najlaže pride do človekove duše.
Tensunderna je posvetil v duhovnika 10.avg.1912 muen-strski škof Feliks von Hartmann, poznejši kardinal v Koelnu (Kelmorajn). Le-ta se je odločil, da bo poslal mladega gorečega duhovnika pa-stirovat v Gladbeck, t.j. v veliko nemško industrijsko središče, koder je bilo v tistem času tudi polno naših ljudi, zlasti rudarjev. V verskem pogledu so bili ti popolnoma zapuščeni. Med prvimi, ki se je začel v domovini tozadevno zanje resneje zanimati, je bil r a j n ki ljubljanski duhovni svetnik Janez Kalan, od političnih ljudi pa v prvi vrsti dr. Janez E. Krek. Pozneje se je — po Kalanovem vplivu — zanje zanimal tudi nedavno v Clevelandu umrli biseromašnik Ant. Merkun. Z vsemi temi možmi kot tudi s škofom dr. Ant. Bonaventuro Jegličem in njegovim naslednikom škofom dr. Gregorijem Rožmanom je bil sedanji naš vestfalski zlatomašnik tesno povezan in v iskrenem prijateljstvu vse do njihove smrti.
Z dovoljenjem svojega škofa in s podporo ljubljanskega škofa je Tensundern preživel prve štiri mesece po svoji novi maši v Vipavi pri takratnem vipavskem dekanu Jos. Lavriču. Z vso vnemo se je tam lotil učenja našega jezika. Naučil se ga je v kratkem času do take mere, da ga govori in piše, ne da bi mogel kdo opa-
našemu letošnjemu slovenske-! mu clevelandskem zlatomaš-niku msgr. M. škerbcu: “S'eve-da Vas bi rad imel pri slovesnosti, ker ste stari slovenski boritelj, ker ste v starosti še mladi in veliko žrtvujete za domovino zoper komunizem. Me prav veseli, da je postala škofija ljubljanska nadškofija in škof Anton Vovk nadškof. Sveti Oče je s tem prepoznal globoko vernost in zvestobo slovenskega naroda do Cerkve .. . Dobivam Ameriško Domovino in tako vem, kar se zgodi pri Slovencih v U. S. A. Obžaloval sem zlasti smrt gospoda Mrkuna; bil je prijatelj Janeza Kalana in boritelj in mučenec in idealist do smrti za Boga in slovenski narod. Leta 1926 sem bil v Ameriki radi evharističnega kongresa s škofom Jegličem. Ljubim in spoštujem Amerikance zelo. Prosim Vas, predragi gospod dekan, molite za mena in priporočajte mene varstvu pre-blažene Device Marije. Bog živi slovenski narod!”
Za sklep pa tole: Ne vemo, ali pojde kdo od nas iz Amerike na zlato mašo v Recklinghausen. Najbrž nihče. Hudo nam je zaradi tega. V duhu pa bomo mnogi mnogi tisti dan tam. Molili bomo za gospoda zlatomašnika in to zlasti tudi po njegovem namenu. Molili ta dan in vedno, ker naše zahvale njemu ne sme biti nikoli konec. Samo tako moremo biti vredni njegove velike ljubezni. Kaj je ta, vemo zlasti mi, ki živimo na tujem. Prečastiti gospod zlatomašnik, Bog Vam bogato poplačaj s svojimi večnimi darovi vse, kar ste storili slehernemu izmed naših ljudi ter s tem našemu narodu kot takemu! Hvala Vam tisočera in še na mnoga mnoga leta!
J.S.
žiti, da to ni njegov materinjDnašo ameriško Slovenijo. Veil
jezik. Tako je Tensundern žc naslednje leto 1913. postal “dušni pastir za Slovence v Nemčiji”, kakor se še danes s ponosom rad podpiše. Samo v času hitlerizma je moral to delo vsaj na zunaj opustiti, ker mu je bila Gestapo 1. 1938. to prepovedala. Samo ljubi Bog ve, kaj vse je zlatomašnik v 50 letih svoje duhovniške službe storil za Slovence ! Samo on ga tudi more pravično poplačati. Nihče mu na svetu ni dolžan toliko zahvale kot Slovenci. V prvi vrsti so mu dolžni zahvalo tisti, za katere se je neposredno žrt-
ko je rojakov, ki so z njim v pisemski zvezi.
Kot znano, je 1.1925. prišla Marija Pomagaj na ameriške Brezje. Ko je naslednje levo njeno podobo v Lemontu škof dr. A.B. Jeglič slovesno kronal, je bil z njim med drugim tudi “dušni pastir vestalskih Slovencev” gladbeški vikar Božidar Tensundern.
Na svojo zlato mašo 12.avg. t.l. je povabil tudi svoje prijatelje v Ameriki, poleg naše AD. Zaradi svoje značilnosti bodi tu navedeno samo nekaj stavkov iz zlatomašnikovega povabila, kakor ga je poslal
Govor Josipa Broza - Tita v Splitu 6. maja
Poglavar komunistične Federativne ljudske republike Jugoslavije je 6. maja letos v Splitu razložil položaj in razmere v Jugoslaviji, pri čemer je priznal polom komunističnih gospodarskih planov in napovedal novo ostro nadzorstvo iz centrale. Govor se nam zdi tako pomemben, da ga v celoti ponatiskujemo iz ljubljanskega lista “Komunist”. Priobčevali ga bomo v nadaljevanjih.
6.
VELIKE PRAVICE IN ODGOVORNOSTI DELOVNEGA ČLOVEKA V KOLEKTIVU IN KOMUNI
Zdaj bi se povrnil k nekaterim vprašanjem, ki sem se jih dotaknil že malo prej. V čem je bila na primer slabost nekaterih najših delovnih kolektivov? V tem, da niso izkoriščali pravic, ki jih imajo. Kajti če delovni kolektiv upravlja po svojih organih, potem mora nositi tudi odgovornost in ne sme dovoliti takih stvari. Razume se, da na drugi strani ni mogoče valiti krivde samo na direktorje, niti uprizarjati proti njim splošne gonje. Imamo zelo dobre direktorje, izvrstne ljudi, izvrstne tovariše, ki jim nikoli ni prišlo na misel, zahtevati večjo plačo od tiste, ki so jim jo določili delovni kolektivi. So pa tudi takšni direktorji, ki so gledali, kako bi čimveč zlahka zaslužili in ki se niso menili za to, kaj je sklenil kolektiv. Tak direktor se je povezoval z nekaterimi voditelji iz
Vabilo na naročbo Mohorjevih knjig
Celovec, 15. julija. — Na 12. julija je bil praznik sv. Mohor-' ja, za katerega so zadnje čase ugotovili, da je bil rojen v Beogradu in da je pretrpel svojo mučeniško smrt za Kristusa v Sirmiju, današnjih Vinkovcih. Sv. Mohor je bil v krščanski občini “lektor,” bral je berilo in evangelij ljudstvu in tako oznanjal Kristusov nauk. 12. julija je zato praznovala tudi naša starodavna Mohorjeva družba svoj praznik.
Vse ude po Združenih državah in Kanadi in drugod po svetu Mohorjeva družba v Celovcu prisrčno pozdravlja. Nekateri udi so že obnovili svojo udnino. Vodstvo družbe pa že pripravlja in izdeluje knjižni dar za letošnji božič. Redni knjižni dar bo obsegal štiri knjige kot običajno.
1.	Koledar za leto 1963 bo obsegal 160 strani. Bo nekoliko preurejen in ga boste z veseljem vzeli v roke. Vsebina bo zanimiva. Posebej bo koledar posvečen največjemu svetovnemu dogodki letošnje jeseni: začetku 21. vesoljnega čerkvenega zbora. Imel bo tudi imenik udov kot doslej.
2.	Večernična povest je izpod peresa Lojzeta Ilije, Gospod ši-men II. del. Ta del je pisan bolj živahno kot lanski. Vse v tej knjigi ima zgodovinsko podlago. Zvedeli boste, kako je Po-gnalov Jaka zabodel Predanče-vega Matevža z gnojnimi vilami, nato pa skočil v Savo. Kraljev Janez in Hariževa Metka sla se poročila in še druge take reči iz življenja pretekle dobe.
3.	Fran Erjavec, Koroški Slovenci, 8. (zadnji) zvezek. Smrt je pisatelja zagrabila za roko in mu vzela pero iz rok, ko je prišel v popisovanju zgodovine, nekako do leta 1840. Mohorjeva družba je poizkušala dobiti koga, ki bi bil zmožen to delo do-
stojno nadaljevati. Našla je le enega, ki pa pravi; da more to delo izvršiti le z mnogo večjim honorarjem, kot pa ga je Družba dajala rajnemu Erjavcu. Družba ve, da zahteva najnovejša doba res veliko več študijev in da so s tem zvezani stroški. Toda s svojimi skromnimi sredstvi, ko deluje predvsem s tem, kar dobi za knjige, in si pomaga naprej z neprestanimi posojili, Družba takega plačila pisatelju ne zmore. Ko bi Bog kje po svetu obudil kakega rodoljuba mecena za to delo! Veliko narodno delo bi to bilo.
4. četrta knjiga bo imela naslov: Strahota kitajskih ječ. To ne bo izmišljena zgodba, ampak popis resničnega doživetja flamskega misijonarja Dries van Coillie-ja. Obsegala bo okoli 250 strani napeto pisanega branja. Ta knjiga bo skrajšan prevod knjige, ki je izšla že v flamščini in nemščini. Sam rajni sv. oče je želel, da misijonar popiše vse, kar je doživel pred dobrimi 10 leti pod komunistično vladavino Mao-tse-tunga. Kdor bo to prebra^ bo šele razumel, kaj je to komunizem in kako zna ljudi predelati, da so pripravljeni narediti tudi samomor za večji napredek komuni-tične države. Knjiga bo vlekla.
To so torej 4 knjige, ki jih bodo prejeli udje Mohorjeve družbe za letošnji božič. Vsa ta kolekcija knjig pod naslovom “Koledar 1963 s knjigami stane s poštnino vred le $2.50.
Prijazno pozivamo na naročbo. Čas je prišel za obnovitev naročnine. Povejte to tudi svojim znancem, posebno tistim, ki Mohorjevih knjig še nimajo.
Vso kolekcijo Mohorjevih knjig lahko obnovite pri raznih poverjenikih širom Združenih držav in Kanade. Veseli nas, da so se nekateri poverjeniki letos še posebno zavzeli za širjenje Mohorjevega knjižnega daru. Včasih smo rekli: “Mal položi dar domu na oltar!” Rojaki! Položite ta dar za udnino Mohorjevi družbi, ker s tem pomagate, da lahko naprej izdaja potrebne slovenske knjige in deluje.
Lahko pa naročite Mohorjeve knjige tudi tako, da pošljete $2.50 naravnost na naslov: Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Klagenfurt, Austria, Evropa.
O drugih knjigah, ki jih bo letos Mohorjeva družba izdala pa sporočimo pidhodnjič.
krajevnih oblasti in je paševal v svojem podjetju. Temu je nreba napraviti konec. Delovni kolektivi naj izkoristijo vse svoje pravice, ki jih imajo, da oi čimbolj pravilno organizirali proizvodnjo in izvajali notranjo delitev, to je določali plače. To je dolžnost delovnih kolektivov. Danes je smešno, če nekateri pravijo, da bodo stavkali, če se položaj ne zboljša. Proti komu bodo stavkali? Proti samim sebi! Takih stvari ni moč dovoliti, če pa nekdo ni na mestu, ga je treba odpustiti. Za take anomalije smo odgovorni tudi mi zgoraj. Če pride nekdo k meni, jaz pa mu ne pomagam, pomeni, da potem tudi mene ni treba na tem mestu, na katerem sem. Isto velja tudi za vsakega drugega voditelja. Vsakdo ima pravico zahtevati, da je treba odpraviti tisto, kar je v napoto, da bi lahko čimbolj uporabil svoje ustvarjalne sposobnosti, umske in fizične.
Na drugi strani se prav zaradi takih slabosti, o katerih sem govoril malo prej, slabo dviguje nivo dela, čeprav bi bilo mogoče ponekod storiti v tem pogledu veliko več. Delavec ima pravico dobiti nekaj od tistega presežka, ki ga ustvarja. Te njegove pravice mu ne moremo odreči. Slabega dviganja nivoju dela je v marsičem, se mi zdi, krivo tudi to, da je prišlo do nekakšne apatije, do nekakšnega nezaupanja, da delavec ne bo dobil dela tistega, kar ustvarja. Toda sprejeti bodo predpisi-ki bodo omogočili, da bo delavec dobil tisto, do česar ima pravico in kar je zaslužil. Jasno je, da se ne moremo strinjati s tem, da se deli presežek tam, kjer ne ustvarjajo nobenega dobička, v podjetjih-kjer proizvodnja stagnira, kjer je produktivnost dela vedno enaka, če se v takšnih podjetjih plače skokovito dvigajo, na čigav račun gre to • To gre nujno na račun nekega drugega delavca, drugega ^e' lovnega človeka. Delavci m°' rajo skrbeti, da bodo ustvarjali presežek vrednosti oziroma dobiček, ki ga lahko razdelijo. Jasno je, da je tuh* vprašanje, kako ga razdelil'' če ga bodo delili tako, kot ga doslej, potem delavci ^ bodo imeli nobene volje, da h' se bolj trudili pri delu. Delavec mora videti, da ima saI11
korist od povečanja proizvoc\ nje. Te stvari morajo delov" kolektivi sami popravlja1' (Odobravanje.)
Govora je bilo tudi o te"1’ da se delavsko samoupravi";' nje ni uveljavilo v polni m"1 ' Toda delavsko upravljanje ie bilo za nas edina rešitev in P° magalo nam je, da je na-"'1 država tako hitro napredoV"^ la, da so naši delovni ljudje polni meri pokazali svojo u*1’ varjalno sposobnost in enc1^ gijo. Tudi to je temelj, na k" terem smo lahko tako hi11 gradili.
Sedaj pa je prišel čas, ko ^ treba nekatere stvari P0^1^ viti, da bi delavci znova s ^ večjim elanom napredov" ' kajti delavci so sedaj d0^'; sposobnejši in imajo P1"6^,. več izkušenj kot prej. Zave joč se vsega tega, bomo mol" izdati ukrepe, da bi se te st ri v podjetjih uredile tako, je to najbolje za interese ^ ših delavcev in naše skiipn°* kot celote.
(Dalje prihodnjič.)
HANAD$H4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Dr. Jakob Kolarič 60-letnik
V petek, 20. julija, letos je tam na slovenskem Koroškem dočakal 60-letnico svojega življenja prvi slovenski župnik v Kanadi preč. g. dr. Jakob Kolarič CM.
Več kot 10 let njegovega življenja je bilo tesno povezanega s Slovenci in z njihovo delavnostjo v Kanadi, zlasti v Torontu. Lahko rečemo, da je pustil rned nami in za nas velik kos svojega bitja. Ne bi bilo prav, da bi njegova 60-letnica šla mimo nas, ne da bi se ga vsaj s par vrsticami spomnili ob tem jubileju.
Nič ne vemo, kako je naš bivši župnik obhajal svojo 60-letnico. Verjetno je bil bolj sam, mogoče v obilici dela, brez zunanjih slovesnosti? Eno pa vemo, da se je v petek zjutraj pri sv. maši pogajal z Bogom. To pogajanje je bilo polno hvaležnosti za 60 let nazaj in vročih prošenj za blagoslov v bodoče. V njegova pogajanja z Bogom smo bili vključeni tudi mi, njegovi bivši župljani in to prav vsi: tisti, ki so ga cenili in mu pomagali, tisti, ki so mu v čašo življenja prilivali pelina kot tisti, ki se niso brigali ne za božje ne za njegove reči.
'Spominjajmo se ga ob tem njegovem jubileju, ko pokleka-n>o pred prvi slovenski oltar v Kanadi, pred oltar Marije Pomagaj, ki ga je on kot župnik postavil in iz pred katerega nas le tolikokrat blagoslavljal.
Dve leti in štiri mesece je mi-nuloj ko se je poslavljal od nas naš prvi župnik dr. J. Kolarič CM. Danes že lahko vsakdo vidi in prizna, kako važno delo je opravil med nami in za nas, s tem, da je začel zbirati maloštevilne, s katerimi je pozneje Ustanovil prvo slov. župnijo v Kanadi, zgradil cerkev Marije Pomagaj ter položil temelje drugi župniji. Brez njegovega začetka bi danes ne bilo velike in dobro organizirane slovenske Naselbine v Torontu. Samo Bog Ve, koliko ljudi je s tem rešil, d« niso utonili v morju tujine in koliko jih je prav zaradi njego-Vega dela in žrtev rešenih za Večnost. Njegov vpliv pa je segal čez meje Toronta. S tiskano besedo je od meseca do meseca Pcemisijonaril vso širno Kanado. Pred 13 leti je izpod njego-Vega peresa in uredništva začela Shajati “Božja Beseda,” ki je danes tako lepa slovenska nabožna revija.
Ki namen tega članka podrob-no opisovanje dr. Kolaričevega dela med Slovenci v Torontu. Prav pa je, da mu ob njegovi letnici damo javno priznanje 2a vsa velika pozitivna dela, ki je začel in izpeljal in tudi
jih
^branil pred viharji. Najvišji Puglavar Cerkve mu je dal pri 2rianje v odlikovanju, dočim ^cd nami ni bil deležen posebnega priznanja. Zahvalo smo mu dolžni vsi, ki kakor koli uživa-nao njegovo dediščino.
Če bi mogli k njemu, ali če 1 on prišel k nam, bi mu ob tem Krbileju zapeli vsaj dve pesmi.
rva bi bila “Marija skoz življe-nje.^ Ona mu je bila najmočnejši opornik. Na njo je gradil j Se svoje delo. Druga pesem pa 1 pela o slovenski zemlji . . . el takrat ob slovesu.
Dr. Jakob Kolarič, hvaležne P°zdrave in čestitke iz Kanade r‘ so na mnoga srečna leta.
Torontski Slovenci.
Hi. Slovenski dan v Kanadi
KI. SLOVENSKI DAN, ki bo uvgusta letos na slovenskem et°višču, bo zopet, vsaj tako Upamo, dogodek prve vrste.
raejših naselbin. Tedaj bomo vsaj za en dan pozabili, da smo eni iz Torontaj drugi iz Montreala, tretji iz Londona itd. Začutili bomo, da smo ena družina, da izhajamo iz enega naroda. Če se je med letom slovenska zavest zamajala ali se je na njej nabral prah, bo ta dan znova zaživela. Utrdili jo bomo in jo s ponosom ponesli nazaj v naše naselbine, da bo med letom znova poživljala naše delo.
Veliko se bomo pogovorili na ta dan in si izmenjali ne samo pozdrave in spomine preteklost^ temveč tudi izkušnje pri delu; pa tudi o uspehih in porazih bomo govorili med seboj. Tako naša povezava ne bo rastla samo v poživljeni slovenski zavesti, ampak bodo uspehi enega poštah uspehi vseh in se bomo iz porazov drugega učili vsi.
Na III. SLOVENSKI DAN se zberimo od vsepovseod, da bo to res vse-kanadski SLOVENSKI PRAZNIK. Naredili bomo obračun za preteklo leto in si začrtali smer nadaljnega dela. Veseli bomo ob pogledu in prizadevanju naših mladih, ki bodo vsak na svoj način pokazali, da so dobri slovenski Kanadčani. Foklorne skupine, govorniki, pevci in telovadci, nam bodo obnovili zavest, da smo Slovenci potomci tistih svobodnjakov, ki so na Gosposvetskem polju že pred več kot 500 leti ustoličevali svoje vojvode. Spominjali se bomo naših očetov in bratov, ki so pokazali, da Slovenec zna umreti za svobodo svoje zemlje.
Iti. SLOVENSKI DAN pripravlja “Društvo Slovencev v Torontu” v okviru federacije slovenskih društev. Prvi in drugi SLOVENSKI DAN sta bila nad vse lepo obiskana. Naj bi vsak, ki bere te vrstice, sklenil, da letošnja udeležba mora presegati vse dosedanje. Na svidenje!
*
Prof. L. Ambrožič
Za boljši in bolj pravilen red med ljudmi
Cerkev je nadaljevanje Kristusa v zgodovini. Tako mora Cerkev učlovečevati Kristusov nauk v zgodovini; iz stoletja v stoletje ga mora konkretizirati na spreminjajoče se razmere. Cerkev ne more ostati meglena v področju čistih načel, čista načela brez razmerja do določenih problemov v neki zgodovinski dobi so brez koristi.
“Ljubi svojega bližnjega,” je splošno načelo. Toda čim je bilo postavljeno, je pismouk vprašal Kristusa: “Kdo je moj bližnji?” Kristus mu je povedal priliko o usmiljenjem Samarijanu. Tudi danes človek vprašuje Cerkev: “Kdo je moj bližnji?” In Cerkev mu odgovarja v svojem socialnem nauku, zlasti v okrožnici “Mati in Učiteljica.” Govori mu o delavcih in delodajalcih, o delavskih organizacijah, o združenih narodih, c razvijajočih se narodih itd. čie bi Kristus danes živel, bi ne povedal prilike o usmiljenem Samarijanu. Vsako nadčasovno načelo je v svojem praktičnem izrazu pogojenu po času, kraju in kulturi.
Vse, kar je človeško je nepopolno. Toda Bog je tvegal, Kristus je tvegal in Cerkev govori v nepopolnih človeških besedah in predlaga nepopolne konkretne rešitve problemov, ker bo popolnost dosegla šele po sodnem dnevu.
Cerkev je v svojem nauku nezmotljiva, kajti njeno učenje je Kristusovo učenje. Toda poznanje Kristusovega razodetja raste; Cerkev ga v teku zgodovine vedno bolje razume. Socialni nauk Cerkve, ki je bil zadosten srednjemu veku, nam ne
no isti. “Mati in Učiteljica” bo leta 3000. še zmeraj rsenična, toda za takratne razmere ne bo več zadostna.
Cerkev ne sme ostati v oblakih. Mora tako kot njena glava na ceste, na stavbišča, na področje politike in kulture. Mora se vtikati v tekoča socialna vprašanja, kot so se Kristus in njegovi predhodniki — preroki Izraela.
(Drugič o primerjavi različnih socialnih okrožnic.)
------o------
Tj	V V.	J1"1	-LJ.CAAXA Ul«.
Ilsh bodo rojaki iz najrazlič- zadostuje več, čeprav je bistve
V maju in rožniku po Hamiitonu
HAMILTGN) Ont. — Osem dni po Veliki noči je nastopil mesec majnik. Hamilton je bil že v zelenju in cvetju pred majni-kom. Zgodnja pomlad! Prvega maja je delavski praznik in god Sv. Jožefa delavca-tesarja. Ne moremo si ga predstaviti brez njegovega varovanca Jezusa. Sam Sin božji je bil tesarski vajenec, pomočnik, in po smrti Rednika, najbrž tudi tesarski mojster, da je preživljal sebe in svojo Mater.
Prekmurski rojaki tukaj v Hamiltonu so organizirani v društvu Sv. Jožefa. Priredili so nam v soboto, 5. maja, Prekmurski veseli večer v slovaški dvorani. Gostovala je pri nas Prekmurska folklorna skupina iz Toronta. Občudovali smo več kot 30 mladih ljudi, oblečenih v slikovite narodne kroje, ki so očarljivo izvajali ljudske plese, uprizarjali šaljive prizore brez Desed in peli ljudske pesmi ob spremljavi mladih godbenikov pod vodstvom g. K. Fujsa. Vsa slovenska občina jim je izrekla priznanje in željo, da bi vsaj po enkrat na leto nastopali v Hamiltonu.
Znano je, da imajo naši bratje iz Slovenske Krajine neizčrpno zakladnico Starih izvirnih običajev, ki segajo nazaj v tiste čase, ko sta slovenska kneza Pribina in Kocelj stolovala v Blatogradu in je Sv. Metod tam oznanjal Kristovo blagovest, jredno je prihrula divja madžarska horda iz Azije. Lahko bi nam prihodnje leto predvedli prekmursko svetbo ali kakor jo oni imenujejo “gostuvanje.” Poslali naj bi v dvorano “pozva-čina” ali vabitelja; ki hodi par tednov poprej po vasi in vabi na svetbo. Okrašen je s trakovi, oblečen v posebno nošo, in v roki vihti leseno sekiro, ki je na ušesu prevlečena z bodečo ježevo kožo. Med potjo uganja razne norčavosti, in se otepa radovednih paglavcev tako, da jim daje skozi hlače za zadnji plati okušati “ježevo župo”. Nato naj bi sledil obred vpeljava-nja “snehe” — neveste v novi dom, ko jo prenesejo čez prag, m ji nazdravijo s šentjanževcem vinom blagoslovljenim na dan Sv. Janeza Evangelista. V okvir ženitovanja bi se spet lepo podali plesi, petje in žaljivi
prizori iz slovenske Panonije.
•
Rojaki iz Slovenske krajine, kakor je to prastaro ime za Prekmurje, so nam vsem drugim Slovencem lahko za zgled. Kaj, če bi podobne skupine organizirali tud; Štajerci, Dolenjci, Primorci in Gorenjci v svojih narečjih, s krajevnimi nošami, običaji in plesi. To bi bila lepota v tej raznolikost in pestrosti naše dežele in ljudstva.
rdečih korčkov ali soldatkov. Srednje velik šopek šmarnic je doma napolnil vse farno cerkev z opojno majniško vonjavo bolj kot vse kadilnice na svetu. Vprašali so nedavno zastavnega Srbina, ki je pred kratkim prišel v Kanado: “Kako je, brate, ovdje u “Kanadi?” “E, pa nije slabo, radi se i živi se; pa ima mesa i cvječa i djevojaka. Ali život nije sladak kao u Srbiji. Ovdje je: meso, bez ukusa, cvje-če bez mirisa i ženske bez Iju-bavi.” Tužni Srbin, imel je še domotožje!
Pri nas v Hamiltonu še nismo mogli letos imeti posebne šmar-nične pobožnosti, radi pomanjkanja lastne cerkve. Vendar smo se fžiporočilii Majniški Kra. Ijici vsako nedeljo ob Koncu maše. Odmolili smo skupno Angel gospodov, Pozdravljena Kraljica in vsi skupaj zapeli ljudsko Marijino pesem. Upam, da je Marija .sprejel ta drobni šopek naših Šmarnic.
Zadnji dan majnika se je Jezus poslovil in odšel v nebo. Pri večerni maši smo peli v cerkvi.” Bog je šel v višavo v radostnem slavju, in Gospod med donenjem trombe,” je pa zunaj bobnel grom in bučala nevihta nad Hamiltonom. Zato je bila udeležba pri maši bolj skromna. Praznik Vnebohoda je veljal pri starem za jako velik god. Na ta dan je moralo biti meso na mizi, kakor priča ljudski rek: Križev četrtek ptič ptiča uje, da meso je. Ljudstvo pravi temu prazniku Križev četrtek, ker so tri dni pred praznikom prošnje ali križeve procesije za dobro letino, in blagoslov na polju. — Daj, in ohrani sad zemlje! Prosimo te usliši nas!
začasno cerkev in dom. Dvorana bo imela obliko pahljače z odrom na ožjem koncu. Ob straneh bodo tekle galerije, in v ozadju bo prostoren balkon. V načrtu je več stranskih prostorov za sestanke, za šport, za kuhinjo, točilnico, knjižnjico-čital-
nico, in kmečko gostinsko sobo s pečjo na “kahlice” in “Buhko-vim kotkom.” Vse pohištvo bo v slovenskem ljudskem slogu. Velika dvorana bo imela prostora za 800 sedežev. Tako je prešel Kres in se je dan spet prevesil navzdol.
“Tiho se smehlja poletje, sadju se je umaknil cvet.
Iz sadov ho zopet cvetje, in iz cvetja sadje spet.
F. L. T.
Newtorontske novice
Daši smo odprli poletno sezono na Slovenskem letovišču že drugo nedeljo v juniju, so bile vendar nove naprave na njem popolnoma dovršene šele v prvi polovici julija. Nato smo jih blagoslovili na nedeljo v osmini praznika sv. Cirila in Metoda. Med mašo je bila pridiga o sv. Cirilu in Metodu. Popoldne ob dveh je bil slovenski shod vseh slovenskih organizacij, katere je za to priliko povabil Odbor za Slovensko letovišče k sodelovanju. G. Lojze Rigler, ki je shod vodil, je najprej v imenu Odbora vse pozdravil in napovedal spored.
Preč. g. J. Kopač, C. M. je nato blagoslovil vse nove naprave: 4 kapelice, vodnjak, filtre, betonirani bazen z ograjo in prostore za balinanje. Obenem je v imenu slovenskih misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega v
Torontu ne bila na isto nedeljo kot se je dogodilo letos, ker tako torontski prijatelji clevelandskih Slovencev ne morejo na slovenski dan v Cleveland, oni pa ne k nam. Pojasnil sem, da Odbor za Slovensko letovišče nima pri tem nobene besedej ampak le da na razpolago Slovensko letovišče, prirediteljem slovenskega dne za nedeljo, ki jo prosijo. Pridržal pa si je Odbor za Slovensko letovišče vsakoletno otvoritveno prireditev poletne sezone, nedeljo Sv. Rešnjega Telesa, osmino praznika Sv. Cirila in Metoda ter zaključno sredi septembra. Teh nedelj ne bc odstopil Odbor za Slovensko letovišče nobeni organizaciji in je s tem dan že tudi odgovor vsem slovenskim organizacijam, ki bi rade morda na katero od teh nedelj imele svojo prireditev. Vse ostale nedelje bodo pa
Kanadi in v imenu župnije Brez- na razpolago slovenskim orga-madežne pozdravil vse udeležen- nizacijam, dokler ne bodo vse ce in se zahvalil vsem, ki so ka- ^nedelje oddane. Za letošnjo korkoli kaj pripomogli do zbolj- poletno sezono so že vse nede-
šanja Slovenskega letovišča.
Za njim je preč g. Andrej Prebil, C. M. govoril v imenu župnije Marije Pomagaj, ki ima za napredek Slovenskega letovišča največ zaslug. Nato so sledilhna
Ije oddane.
*
Že pred več meseci so člani Društva	Naj svetejšega Imena
Jezusovega predlagali, da bi lepa nova dvorana Brezmadežne
govori zastopnikov slovenskih'dobila slike ali kipe 4 velikih
Velika večina človeštva ne živi več na kmetih in ni odvisna od poljskih pridelkov. Nismo več poljedelci, pač pa tovarniški delavci. Pri nas v Kanadi in drugod po svetu vidimo procesije brez križev, ki krožijo okoli tovarn, pristanišč skladišč, in mestnih hiš. Na drogovih nosijo lepake z napisi, ki pozivajo na stavko ali na bojkot, ki zahtevajo delo za brezposelne in zvišanja plač delavcem. Delavci brez dela to je ujma in toča današnje industrializirane družbe. Bojimo se, da bodo pri nas v Hamiltonu in drugod po Kanadi v poznem poletju in na jesen spet na debelo odpuščali delavce z dela in ljudi iz služb, že sedaj je precej nezaposlenih. Zato smo križev teden in na Vnebohod tako iskreno molili: Daj, in ohrani nam delo!” “Prosimo Te, usliši nas!” "
*
Naši mladi Slovenci so po večini dobri in velikodušni, ter radi prispevajo za čerkev in v Gradbeni sklad, če delajo in zaslužijo. Ce jih bo pa spet več kot polovico brez dela, tedaj bo vse zastalo. Naši načrti za cerkev in dom bodo morali iti počivat na police in v predale čakat boljših časov.
V lepi dvorani Kolumbovih vitezov smo imeli Hamiltonci zadnji družabni večer v tej sezoni dne 16. junija. Zanimivo je, da vsaka taka prii’editev pripelje nove, še neznane slovenske obraze v našo skupnost. Lani smo računali, da imamo v Hamiltonu in okolici nekaj nad 300 naslovov, a če se bodo odkritja nadaljevala, kakor do sedaj, bomo daleč presegli prejšno števil-
in ustanov po sledečem redu: V imenu Katoliškega prosvetnega društva “Baraga” je spregovo-
slovenskih škofov: Slomška, Barage, Jegliča in Rožmana. Ko je bil zadnjikrat tukaj akadem-
časa ni mogoče spreminjati napisanih besed v ustrezne električne impulze, na primer pri krmarjenju nadzvočnega letala, ko mora pilot v nekaj trenutkih opraviti določeno delo. V nadalj-nem razvoju bo naprava morda postala uspešno nadomestilo sedanjih pisalnih strojev, seveda pa bo treba njen sluh prej prilagoditi določenim posebnostim jezika.
V “stroj, ki računa na govorjeni ukaz”, so vdelali 31 tranzistorjev za vsako izmed sedanjih 60 besed, ki jih za zdaj hrani njegov elektronski spomin. Naj-pazljiveje mora strokovnjak, ki dela s tem strojem, izgovarjati glasove f, s in th.
CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Slovenka dobi delo za gospodinjstvo, ki ceni dom za več kot plačilo. Kličite IV 6-2208.
(144)
Moški dobijo delo
ČISTILEC VLIVKOV SPLOŠNO DELO
Plača od ure. Plačani prazniki. Pokojnina. Plačane počitnice. Bolniška podpora.
LUCAS MACHINE DIVISION
12302 Kirby Ave.
(Vzemite Eddy Rd. bus severno od tovarne.)	(141)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Štirisobno, neopremljeno stanovanje oddajo na 1084 E. 74 St. Kličite RE 1-7458 po peti zvečer.	-—(141)
ril g. Peter Markež; v imenu jski kipar g. France Gorše, smo SKAS dr. Peter Klopčič; v ime- 'se dogovorili, da bo izdelal gla-nu društva Slovencev in priprav- |Ve teh znamenitih 'slovenskih Ijalnega odbora za Narodni svet škofov iz bele žgane gline v inženir g. Božo Golob; v imenu 'nadnaravni velikosti. Predkrat-SNiZ g. L. Jamrfik; v imenu kun nam je g. Gorše sporočil, Krekove Hranilnice in posojil-'da je že sredi dela m da bodo nice g. Viktor Trček; v imenu'glave izdelane do 20. avgusta. Hranilnice in posojilnice obeh (Vsaka bo stala $150. Ker imajo slovenskih župnij g. Ludvik Sta- vsi 4 veliki slovenski škofje med jan; v imenu Misijonskega krož-j Slovenci v Kanadi in Združenih k3 župnije Marije Pomagaj in državah goreče častilce, upamo, mladinske folklorne skupine g. da se bodo dobili dobrotniki, ki Ciril Soršak, ki je tudi pripeljal bodo pripravljeni te kipe plača-svojo folklorno skupino. Nasto- ti. Za škofa Jegliča morda biv-pila je s slovenskimi folklorni- ši gojenci škofovih zavodov; za mi plesi. Najbolj ljubko je bik/škofa Rožmana morda nekdanji rajanje otrok slovenske šole'člani KA. Sicer pa prepušča-župnije Marije Pomagaj. Ob 'mo vso zadevo velikodušnosti zaključku je spregovoril tudi Slovencev. Ako se bodo oglasili preč. g. Karel Kamfor, župnik'dobrotniki iz U. S. A., naj denar hrvaške župnije v Torontu, ki je 'pošljejo kar neposredno na na-velik prijatelj Slovencev in je slov kiparja: Franc Gorše, 1135
V najem
Trisobno stanovanje oddajo, kopalnica, furnez, idealno za par. Na 1193 E. 60 St. Kličite HI 2-2009 po 7. uri zv. (140
V najem
Opremljeno štiri sobno stanovanje oddajo, dve spalnici. Avtomatična kurjava. Kličite IV 1-8774.	(142)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
šmarnice rastejo tudi tu navr-tovih. Ne vem pa za gotovo, če rastejo tudi divje v gozdovih. A tukajšne šmarnice šp daleč nimajo tišjega močnega vonja kot doma na' Slovenskem. • Tudi nia-1 li divji ciklamni izgube svoj prijetni vonj, če jih presadiš semkaj. O, kaj bi dal; da bi mogel še enkrat stopiti v gozd, na vroč sončni dan in se opajati z vonjavo šmarnic ali pa malih
v mladih letih hodil na Home k preč. g. svetniku Antonu Mer-kunu, s katerim ga je vezalo prisrčno prijateljstvo. V imenu Slovenskega društva v Londonu je spregovoril g. Stane Rezelj; v imenu clevelandskih Slovencev pa g. Lončar ml., ki je tedaj ravno prišel taborit na Slovensko letovišče. Daši je spored trajal le pičlo uro, se je pokazalo, da je bil že predolg, ker se kopalci tako radi kopljejo in plavajo v bazenu.
*
Slovensko letovišče dobiva vedno bolj vsesplošni slovenski značaj. Odbor ga oddaja raznim slovenskim organizacijam za njihove prireditve in piknike. Tako bo zadnjo nedeljo v juliju imela na njem svoj piknik Prekmurska folklorna skupina. Prekmurci prinesejo ved-
Addison Rd., Cleveland 3; Ohio. Telefon UT 1-6928. Iz Canade pa na: Janez Kopač, C. M., 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. Telefon CL 5-2721.
Poceni prodam
Plinski štedilnik, mizo in štiri stole, hladilnik, kompletno ozko posteljo, televizijski aparat, otroški voziček in žago cirkularko z mizo. Vse dobro ohranjeno. Kličite 361-6591.
(143)
Stanovanje oddajo
š t i r i s obno neopremljeno stanovanje s kopalnico oddajo na 1045 E. 61 St. Prazno 1. avgusta.
ko. Dokaj rojakov, ki so naj- no veliko veselja in zabave. Po. prej prišli v dvorano na družab- vabili so prekmurske Slovence ni večer, so kasuneje prišli tudi tudi iz Hamiltona in iz ostalih v cerkev. '; Lična dvorana s okoliških krajev. Seveda pa bo-knjižpjico in športnimi prostori bi bila za mnoge naravnost vrata v cerkev. Posebno samski fantje rabijo dom in prostor, kjer bi se zbirali k zabavi in pouku. Naš Gradbeni odbor pridno dela. Inženir in arhitekt končavata načrte in modele za
Stroj računa na besedo
Med najnovejše naloge in delno tudi že dosežke sodobne elektronike sodijo stroji, ki izpolnjujejo ukaze človeškega glasu. Napredek na tem področju pomeni “Shoebox” družbe IBM, ki “razume” kakih šestdeset izgovorjenih besed vključno s številkami od ena do devet. Brž ko stroj ‘sliši’ besede “krat”, “deljeno”, “manj”, “in”, “vsota” ipd., opravi računsko operacijo in natipka rezultat.
Kdor hoče tako računati, mora izgovarjati svoje ukaze v mikrofon, stroj pa potem spremeni glasove kot sestavne dele besed v ustrezne električne impulze, ki sprožijo določeni del naprave. Ta elektronski začetnik ima se-
Trgovska priložnost
Ali bi I’adi imeli svojo trgovino? Tu je priložnost da kupite delikatesen trgovino z C-2 ličen co na dobrem prostoru. Blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prenovljeno 7-sobno stanovanje zgoraj. Dve trgovini spodaj. Dohodek čez celo leto.
PAGE REALTY ING.
Realtors
KE 1-1030	455 E. 200 St.
(24, 27 jul)
V najem
Štirisobno stanovanje zgoraj in garažo oddajo na 1270 E. 79 St.	(144)
do zelo veseli na pikniku tudi | veda še določene pomanjkijivo-vseh'drugih'Slovencev. Nasled-lsti; tako na primer najbolje ‘ponjo nedeljo bo pa slovenski dan, sluša’ in deluje, če imajo izgo-ki ga prireja Društvo Slovencev ^mrjeni glasovi jakost, kakršni s pomočjo raznih necerkvenih je prilagojen, organizacij. Nekateri so mi re-| Namen in uporabnost nove na-kli, da bi rajši videli, da bi Slo- prave? Obnesla se bo predvsem venski dan v Clevelandu in v tam, kjer zaradi pomanjkanja
Naprodaj
Delikatesen z pijačo, C-2 licenca, za parkanje zapeljete notri cd Lake Shore Blvd. Lastnik bolan. Zmerno. Kličite IV 1-3135.	(142)
Hiša naprodaj
štiridružinska hiša, 2 garaži, na 987 E. 67 St. Vprašajte istotam, spodaj, spredaj.
— (142)
3
AMERIŠKA DOMOVINA
S
S RENE BAZIN:
■
■
■
I IZ VSE SVOJE DUŠE
■
■
■
■
■
■
k%!
ROMAN
Na klopi, ki sta jo bila prine-.morila to bolest. Zato je iskala sla iz koče in postavila na Loi- za glasom svojih mladih let, kot
rino obrežje, sta bedela Etienne in njegova mati. Čakala sta očeta, ki je bil šel v gorenji tok na lov s trnkom. Deca je spala. Na travnike je padala mesečina. Po njih so se pasli voli. V megli so jim bili obrisi sivi in nedoločni, za njimi je sled stopinj vlekla temno progo po travi, ki jo je bila rosa pobelila. Loira je tekla počasi. Zadrževalo jo je morje, kjer je ponehavala plima. Polno je bilo v njej odsevov. Slišal si klice malih sov, ki so se prebujale v mauveških jagnedih.
“Kaj hočeš, ljubi dečko”, je govorila mati Loutrelka, ki je bila skrila roke pod predpasniki radi nočnega hlada in je gledala reko kakor Etienne, “kaj hočeš storiti boljšega? Dekletom kakor je ona, ne kaže zapovedovati. Rekla ti je, da potrpi.”
“Mati, ko bi le upanje imel, bi potrpel, kolikorkoli. A glejte: vedno mislim, da me ne bo marala ..
Žena se je sklonila malce v stran. Poskušala je, kako bi ža-
ga je imela ob Etiennovi zibelki. Rekla je:
“Etienne moj, ne trapi si mo-žgan. Jaz mislim, da je dobro znamenje, če čaka. Vidiš, hotela ti je preizkusiti srce.”
Dolgi, molčeči premori so nastajali med njima in tišina noči jih je polnila.
Oba sta si bila podobna, mati in sin. Oba iz vročekrvnega rodu in pravilnih potez na obrazu. Izraz jima je bil skoraj enak, ko sta strmela v reko, ki sta od nje živela. Etienneov izraz je kazal vse kaj drugega nego bolest: žilavost, voljo, ki jo je težko v kaj primorati. Izraz materin je pričal o sočustvovanju. Bila je zelo lepa, ta ribičeva žena, in poznala je gorje, ki ga od klonjena ljubezen povzroča. Povzela je torej:
“Ali te gleda, če se pelješ mimo pod bregom njihove hiše?”
“Da”, je dejal Etienne, “ne
vsak dan, a še včeraj je bila ob oknu.”
“Ali ji vidiš oči? Ali ti kaj povedo?”
Veliki Etienne je odkimal: “Ne, mati, ne vidim ji v oči. Predaleč sva narazen. Vidim samo belino v črnini okna in njene roke, kadar se v oknu nasloni, in njene lase spoznam ...” Mati je rekla:
“Ali ti kdaj zamahne z roko?” On pa je odkimal še enkrat in odgovoril:
“Ne kadar pride in ne kadar gre. Kakor kip me gleda. A ob-'jubil sem ji, da je ne bom nadlegoval; pa zaokrenem čoln, ko da ničesar več ne upam.”
Znova sta obmolknila. Male sove so se nevidne bližale in kričale na lov in smrt. Etienne pa je spet povzel besedo. Resen mu je bil glas in drhtela je mladost njem:
“Čakal jo bom. Ko pa bo Božič mimo, pojdem k njej, mati, tako zares, kakor sem bil tukaj rojen. Pa ji porečem: ‘Danes hočem zvedeti vse, prav vse: Končajte!’ In če me ne mara ...” Iztegnil je roko polagoma v smeri, ki je vanjo Loira nosila
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Permanent. Live in.. Own room. Experienced. in serving. No children. Recent references. Call HA 1-5225.
(140)
REAL ESTATE FOR SALE
LA GRANGE PARK—BY OWNER 3 bedrooms house. Garage. Storm-screens, awnings. — Close to all transp., schls., churches. % blk. from Village Mkt. $18,200. FL 2-5959.
(140)
‘CALUMET CITY — 392 MERRILL Nr. Expwy. and new school. 3 Bed rm. brick ranch. Full bsmt. 1 Va car gar. Many extras. Priced for immed. sale by owner, only $22,500. Offers consid. For appt. TO 2-3183.
(140)
HIGGINS AND HARLEM — BY OWNER
7 rms. 3 bdrms. Georgian. Jalousie family rm. Storms, screens. Semi-fin. bsmt. 1% car gar.. Side drive. Conv. to schls. & transp. 7424 W. Gregory. SP 5-2143.	(140)
PARK FOREST — 3 Bedrm. ranch, Att. gar. 60x120 lot. Storms and screens. Close to everything. By owner. $15,200. 248 Marquette St. PI 8-6176.	(140)
W. CHICAGO — Exceptional value quality built. 3 Bdrm. brk. Bi-level. 2 baths, 1 xk car gar. Blt-in kit. Crptg. Gas ht. Lovely patio, beautiful Indscpd. Nr. Everything. Many extras. By owner $24,900. 909 S. Oak St. PH. 231-4121.	(140)
EVERGREEN PARK—BY OWNER 6 yr. old brick bungalow. 3 bed-rms. Full bsmt. Strms-scrns. Side drive, garage. 40 ft. lot. Priced for quick sale. GA 4-8216.	(141)
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
RIVERSIDE — BY OWNER Brick bi-level, 2 bedrooms, 9 yrs. old. Cab. kit. w/dining area. Lge. liv. rm. % bsmt.. 1% car gar. 50 x 145’ Indscpd. lot. Mid. $20’s. 2 blks from all schls., shopg. & transp. — HI 7-6416.	(140)
WESTMONT — By owner, Immed. occup. 2’A yr. old bi-level, brk. frame, 7 rms. 2 vanity tiled baths, built-in kit. bsmt. basebd. h. w. gas ht., crptg., drapes. Firepl. att. gar., triple track alum, strms-scrns Many extras. $26,900. WO 8-8914.
(140)
v mesečini lesket valov.
“Veste, kaj storim ... Prisegel sem.”
Vzdahnila sta in vzdihljaja sta se jima združila kot dva bela diha, ki ju noč takoj popije. Mati je poznala Etienncove skrivnosti. Ko pa je to grožnjo začula, je vedela, da jo sin gotovo izpolni, če ga Henrietta zavrne. To jo je zelo vznemirilo. Predstavljala si je, kaj bo z mauve-ško kočo, če jo Etienne zapusti, in kaj ji bo prestati trepeta, ko do kdaj veter potegnil po Loiri in bo vedela, da ji je četvero sinov izpostavljenih nevarnostim morja. Rekla je skoraj da trdo: “Ah, če ona ne bi bila ona!” Po teh besedah sta molčala oba več nego pol ure.
Travniki so bili tako polni lesketa, da bi dejal, da je sneg padel nanje. V svetlobi pokrajine se je zdelo, da je Loira velika siva cesta. Edino en lunin žarek je padal počez vanjo. In tam na nasprotnem bregu, kjer se je
žarek pričenjal, so Etiennove metih.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
NURSES — REGISTERED
Varied assignments available on expanding staff of modern medical center hospital. Real opportunity for personnel growth and career advancement. Excellent salary with scheduled increases. Many fringe benefits. Convenient transportation. Private residency accommodation. Some part time positions available. Call or write
Director of Nursing Service MOUNT SINAI HOSPITAL Chicago 8, Illinois CR 7-4000, Ext. 357
(142)
OAK FOREST — BY OWNER New job forces owner to sell new 4 bdrms., 2V2 baths. ‘L’ shaped split-level. Cor. lot. Cent, air cond. 2 car att. gar. Many extras. Make offer. $23,900. Call KE 2-6589.	(140)
EVANSTON — BY OWNER 8 rm. Lannon stone brk. 4 twin bdrms. 2% cer. bath. Rec. plus brk-fst. rms. Jalousie porch. 2 frpls. Att. gar. Gas ht. Air-cond. Enel. yd. Nr. schls., trans. New carpeting. Quiet nbrhd. Immed. poss. Mid $30’s. UN 4-6122.	(HO)
MAYWOOD — BY OWNER IVz story frame. 6 rm. 3 bdrms., 3 baths. Sided. Lge. cer. tile kit. Full bsmt. w/plastered ceiling. Enel, back porch. Gas h. w. ht. 2 car gar. Side dr. 62’ lot. Conv. to everything. $17,500. Vic Madison — 1st Av. FI 4-4004.	(140)
OAK LAWN — OUT OF TOWN OWNER MUST SELL NOW! Exp. Cape Cod. Walking distance Gath, schl.. church & college, pub. schl. & transp. 2 bdrms. Gar. $14,500 or best offer. 4017 W. 99th St. Ph. 636-2521.
(140)
TINLEY PARK — BY OWNER 4 bdrm. Cape Cod with lge. rec. rm. in bsmt. IVn bath, w-w crptg., new heating. Well Indscpd. Qlose to Rock Island. Low $20’s. — 17366 S. 70th Ct., KE 2-2952.	(141)
ALGONQUIN SHORES — BY OWNER
1 story frame home. 2 bdrms. Loc. on 2 beaut. Indscpd. lots. 3 blks. from Fox River. 2 car gar., school bus. Conv. Meadowdale shopg. — $12,000 or make offer. — Menoma Trail. — HA 8-2397.	(141)
SKOKIE — BY OWNER, custom bit. 4 Bdrm. 2% bath, liv. rm. pan. fam. rm. din. rm., 22 ft. de luxe kit. blt-in applis. bsmit. att. gar. Fine loc. $39,500. AL 1-6134.	(141)
VILLA PARK — BY OWNER 3 bdrm. ranch. 3 yrs. old. % acre Indscpd. yard. 2 car gar. Cab. kit. Lge. liv. rm. w/L-shaped din. rm. Close to schls. & transp. Priced for quick sale at $18,500. 208 E. Sunset Dr. TE 4-9213.	(140)
WEST CHICAGO — BY OWNER 2 bdrms. Cape Cod with 2 unfinished up. Screened porch. Full bsmt. Gar. Gas ht. Crptg. Refrig., stove. Automatic washer. Priced for quick sale. Ph. 231-3936.	(142)
ELMHURST — BY OWNER 5 lge. rms. 2 bdrms. Gas heat. Firepl. Full fin. bsmt. Enel, front porch. Cor. lot. Good loc. Appls. & rugs. Low taxes. $16,000. TE 2-4483.
(142)
ELMHURST — BY OWNER 5 rms. 3 lge. bdrms. Gas ht. 2 car gar. Built-in oven & range. Water sftnr. Many extras. Nr. park. Nr. Expressway, tollway & Oak Brook shopg. entr. $26,800. TE 2-2451.
(142)
BELLWOOD — BY OWNER 3 bedroom brick. Fin. bsmt. Tile bath & kit. 2 car gar. Comb, screens & storm windows. New cyclone fence. Lndscpd. lot. Nr. schls., shopg. & transp. LI 4-6491.	(142)
MOBILE HOME FOR SALE
1961 RICHARDSON MOBILE HOME in Elmhurst, 111. Owner drafted, must sell. Compl furnished. 2 bedrms. 50x50 ft. wide. Phone LI 4-1992.	(142)
oči nenadoma razločile črno piko, ki se je premikala.
Vstal je.
“Očetov čoln”, je dejal.
Mati in sin sta stopila nekaj korakov navzdol vse do peska, ki se je drobil pod nogami in je bil prav tako klateški kakor Loira. Tvorila sta skupino dvoje visokih postav. Sklonjena sta bila nad vodo proti čolnu, ki se je bližal.
Ko pa se je začulo rezanje čolnovega kljuna, je mati prav po tihem dejala:
Govori mu samo' o lovu, Etienne. Dovolj truda ima. Samo za matere je, da poznajo gorje vnaprej.”
Male sove so na lovu za mišmi kričale na vso moč. A kar nič jih še ni bilo videti.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
“Ej”, je dejal, “v vaši sobi je vse še vedno po starem, stric Madiot. Videti je, da ne greste s časom naprej. Niti enega drobnega lepačka ni videti. Pri nas, ki blago odpremljamo, ima vsak kakšen barvotisk na steni.” Henrietta se je pokazala na pragu svoje sobe. Segel je v roko, ki mu jo je ponudila, a jo je hladno jedva stisnil. Bela sestrina roka je počasi padla na krilo.
ZULICH
INSURANCE AGENCY
>18115 Neff Rd. IV 1-4221, Cleveland 19, Ohio
Mullally Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POBLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 E ant 156th Street
KEnmore 1-1411

SOUTH HOLLAND — BY OWNER New brick home. 4 bedrooms, two baths, tri-level. Alum. S & S door. Merion. sod. St. Jude’s church & school. 2 car gar. Fin. bsmt. Near shopg. 161st St. Priced in mid $20’s. ED 3-8014.	(142)
11133 S. ARTESIAN—Open Sun. 1-5 By Owner. 5 room Georgian. 2 bedrms. IVz baths. Fin. basement. Nr. schools, shopg., churches & transp. $19,000. CH 6-60131	(142)
WHEATON — 6 BEDROOMS, Ideal home for large family on ¥2 acre corner lot. 1% car gar., Easy walking to recreation, schls., shopg., churches, train. 2y2 baths. By owner. $27,500 or best offer. Phone before 5 PM or after 7:30 PM. MD 5-0655.	(142)
BERWYN — BY OWNER Ideal for 2 families or ir-laws. Cor. brick, spacious 7 rms. 2 tile baths, 2 natl. frplcs; 2 car brk. gar. Nr. public and paroc. schls., churches, shopg. & transp. — 2948 Wisconsin Ave. — HI 7-9268.
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY, MEAT MARKET AND BUILDING
Est. 42 yrs. Same location. Barrington area. Good & steady clientele. Will sell building with business all for $37,500 or will sell separate. Owner will sacrif., has other
GLEN ELLYN — BY OWNER Split-level. 3 yrs. old. 3 bdrms. Fam. rm. Double gar. Patio. Elec, built-ins. Garbage disposal. Culligan auto, water sftnr. Draperies, w-w crptg. $24,900. HO 9-7218.	(143)
LOMBARD — BY OWNER Face brk. ranch. 24’ liv. rm. W-W crptg. Sep. din. area. 22’ kit. cabs 2 bdrms. Den or 3rd bdrm. Panld. rec. rm. Att. gar. Dry bsmt. Walk in-1 dist. to schools, etc. Selling below
terest. Call EM 2-2757.
(143) appraisal value. MA 9-0918.	(141)
OPEN A SAVINGS ACCOUNT NOW
GUARANTEE SAYINGS AND LOAN ASS0G.
*	High Yield
*	No Danger of Market Fluctuation
*	Availability
*	Insured Safety
*	Free Postage Both Ways
*	Interest
*	Write For Descriptive Literature
XX.
Henrietta se je vrnila po desetih dnevih odsotnosti. Eloi jo je čakal na kolodvoru. Sitopil je v voz, ki je bil naložen z zavoji in škatlami in je peljal delovod-kinjo naravnost h gospe Clemen-ci. Na vratih ji je zabičil:
“Podvizaj se, mala. Večerja se že greje pri materi Logeret-jevi. Antoine mi je obljubil, da pride ob sedmih. Trije bomo. Saj sva že tako dolgo bila vedno sama.”
Vznemirjalo ga je to snidenje. A zmagovalo je zaupanje.
(Mislil je: “Antoineu je bilo kar prav. Skoraj da koj je bil zadovoljen, ko sem ga povabil. Leta prihajajo. Ga že skrbi vojaščina. In vojaščina — pa naj si je še daleč — mladiče spremeni! Spominjam se: dva meseca pred rokom sem mislil samo nanjo .. .”
Mati Logeretjeva je bila pripravila po receptih, ki jih je skrbno skrivala, ragu iz piščanca, ki se je kadil v lončeni ponvi s pokrovom. Na stopnicah ie vonjalo po rožmarinu, po klinčkih in po raztopljenem maslu, ko je dospela Henrietta ob pol sedmih s šopom cvetlic v naročju.
“Šla sem mimo trgovine gospe Eglotjeve”, je dejala, “in, pri-maruha, zazdelo se mi je, da ne gre, da bi večerjo opravili kar brez cvetlic na mizi. Ali niso lepe.”
Vzela je porcelanasto vazo in razporedila jesenske cvetice med drobno povešeno praprot, ki se je zdela še rosna od gozdne vlage. Postavila je vazo na mizo poleg namizne svetiljke z lepim rumenkastim senčnikom. Kar bolj radostna je bila videti soba starega Madiotja. Potem je šla v svojo dekliško sobo pobrisat in razpostavit na okrogli mizici skodelice za čaj, čajno ročko in sladkornico z modrimi črtami ki se jih sicer nikdaf ni posluževala.
Antoine je vstopil brez vidne zadrege. Na licu mu je bil tisti drobni dvoumni smeh, ki ga je kazal skoraj vedno, iz oči pa mu je zrl oni bežni pogled, ki se je ogibal ljudi in je blodil po pred-
CURRENT ANNUAL INTEREST
DIVIDEND PAYABLE QUARTERLY
ill

---------------CUT ON DOTTED LINE (--------------
GUARANTEE SAVINGS & LOAN ASSOCIATION
Visalia, California • Or for Speedy Service Mail to Guarantee Savings And Loan Assoc. • P. O. Box No. 908, Visalia, California
□	I Enclose Check for $ ..........................
Please Send Passbook
□	Please Send Information on Guarantee Savings And Loan, Dept. A. D.
NAME ..............................................
ADDRESS ...........................................
CITY ........................... STATE ............
TSi
lil
SSSMS
mm
‘f m " lit
J1
m
V BLAG SPOMIN
OBLETNIC SMRTI NAŠIH DRAGIH STARŠEV, KI SO TAKO HITRO ZAPUSTILI TER ODHITELI V BOLJŠO DOMOVINO
NAS
OCE
FRANK ARKO
MATI
JOHANNA ARKO
ki so umrli 25. aprila 1930
Prosite ljubega Boga za nas in ko pride pa poslednji čas, da vsi enkrat spet se snidemo ter vso večnost veselje vživamo.
ki so umrli 24. julija 1959
V miru božjem zdaj počivate, zdaj bivate vrh višave jasne, kjer sonce več ne otemni. kjer sreča, mir ne mine več.
Vasi žalujoči:
SINOVI in HČERE Cleveland, Ohio; 24. julija 1962.
’ :: •''' ti ■

vy'4‘ • *'	•'>.

(142)
ANGLEŽ! — Na prvi pogled bi vojaka na sliki imeli za Angleža, v resnici je sgt. Virgil Murphy iz Mariana v Indiani v posebni skupini armade ZDA, ki je nameščena v Laosu.
- Deček na robu jezerca v Flishingu, N. ,Y., skuša rešiti svojo ladijco ne da bi mu bilo {treba stopiti v vodo. Tovariš z brega napeto opazuje, ali bo poskus uspel ali ne. \	.	j