Poštnina plačana v gotovini.
Cena'"številki 1 Din.
Tiskarna Balkanyi - D. Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj posvečen sv. Družini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo zjakost-mi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din. letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1936 tudi naročnik. Naročnina se plačuje naprej, konči vsaki mesec sproti.
DUhovne dobrote. Za naročnike Marijinoga lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina
D a r i.
Na podporo Marijinoga Lista so daruvali v Din.: Horvat Alojz, Plessis Trevise, Francija, 5, Cigan Augustin, Sr. Bistrica, 10, Godina Marija, D. Bistrica, 10 Din. — Marija povrni vam!
V siromaško blagajno za sirote so daruvali v Din.: Tretjired, Črensovci, 150, Dom sv. Frančiška 100 za dve praseti v Soboto za siromasko kiihnjo i vreče krumplov, črensovska cerkev za meso farnim sirotam 500, 14 kg. žita odanoga 15.50 Din. Izdano za meso črensovskim sirotam 555 Din., 100 Din za prasce i Hozjan Janoši, G. Bistrica 10 Din. - Jezus, Oča sirot, povrni vsem smilenim srcom!
Na sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči so daruvali v Din.: Dr. . Makso Peterlin, kral. notar, Lendava, 300, Dom sv. Frančiška 120 za sohe 1 plota, vreče krumplov i 9H.25 za premog, Majzel Viktor, Lendava 50, Ko-: lenko Marija, G Bistrica, iz Francije, 10, Mihalič Vera i Skraban Marija, Dokležovje, iz Francije, 27, Trplan Frančiška, Kukeč, iz Francije 15 Levasič Katica, Lendavske gorice, prosi za blagoslov družine 5 Din. Za sestre v J ur-nišči izplačano 516 Din, 25 par. - Detece Marijika, blagoslovi vse darovnike!
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Matjašec Ivan, V. Polana, v zahvalo, ka stvar ozdravile, 10, Stanko Apolo-nija Žižki iz Francije, 63.25, N. Odranci, prosi za zdravje, 3, N. Beltinci, 2,
Drugi eucharistični kongres za Jugoslavijo se bo vršo v Ljubljani junija 28—30. Prosite Mater Jezusovo, Mater Dobroga Pastira, naj ga blagoslovi, ka se Njegova čreda povekša.
Živlenje BI. Device Marije, Matere Bože, Naše
Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica:
Marija z Agrede.)
8. Vsemogoči razsvetluje duhovnike od nedužnosti presvete Device, a njo pripravla na smrt njene matere, pri šteroj je ona navzoča.
Vsevišnji je dobro opaziivao krike svoje odebranke, ali je dopusto, da ogenj žalosti i pregnanstva še nadale plameni, pa se božanski feniks (ftica, ki se v ognji prenavla), Marija nagos-ci obnovi v pepeli ponižnosti i da se njeno najčistejše srce i duh prerodita v novom bitji i Božoj milosti. No, gda je po Božoj odločbi prišlo vreme, da sta nevoščenost i lubosiimnost zmešanih Marijinih tovarišic dosegnoli svoj cio i da je črnitev njenoga dobroga glasa morala henjati, je spregovoro Gospod sam v sne duhovniki. Prepričao ga je od nedužnosti odebrane devojke. Isto je bilo objavleno tudi vučitelici Ani. Njeva sta si povedala objave i sta požaliivala, da sta vervala lažlivim izjavam. Premišlavala sta, kak bi zavarvala Marijo pred preganjanjom njenih tovarišic. Marija zapazi njeva dogovore i zaprosi, da ostane med svojimi tovarišicami. Ona je zahvalna vsem, ki jo prenašajo. Da nadomesti to dobročinenje, jima žele še nadale služiti. Marijina molba je bila posliihnjena.
Marija je nadale šče kričala k Gospodi, naj njoj ne krati tak dugo svoje navzočnosti. Napadi pajdašic so henjali, pa tudi nečisti se je ne smeo dale buniti proti njoj.
Po tom je irpela odsotnost Boža (siihota duše) pri Mariji deset let. V tom časi je Bog samo gda-gda zdigno zagrinjalo s svojega lica, da je mogla njegova odebranka vživati malo krep-čila. Nazliik toj odsotnosti, ki je mela biti, kak vse kaže, vaja za Marijo, je njena duša vživala več darov milosti i nadnarav-noga rasvetlenja nego vsi sveti.
Odsotnost Boža se je začnola osem dni pred smrtjov sve-toga Joakima. Na to so prišli napadi pekla po njegovih diihih i drugih stvorov. Te skušnje so trpele do Marijinoga dvanaj-setoga leta.
Te so njoj nazvestili angeli, da se bližajo dnevi smrti njene matere Ane. S prisrčnov molitvijov se Marija zateče k Bogi, naj dopusti njenoj materi, da v miri premine i bode primlena v pristanišče svetih. Krasna milošča je bila odgovor na to molitev. Svetim angelom čuvarom blažene Device je bilo naloženo, da jo osebno odnesejo k njenoj betežnoj materi. Eden angeo je bio odrejeni, da med tem zamenja Marijo na njenom mesti, pa je za to sprijao duhovno telo, spodobno njenomi. Kak je Marija stopila pred svojo mater, njoj je (kušnola), poliibila roko i zahvalila Boga, da njoj je ne prikrato maternoga blagoslova. Ona jo je blagoslovila, hvaleč Vsemogočega, da njoj je odkrio skrivnost njene hčeri. Marija njoj pravi: „Mati, liiblenka moje duše! Nujno je, da skoz vrata smrti stopamo v večno živlenje, ki nas čaka. Rejsan bridki i težki, ali tudi plodonosen je te prelaz. To činimo po voli Božoj. To je začetek varnosti i mira, zadovol-ščina za nemarnosti i pogreške. Primi, liiblena mati, smrt; radostno plačaj ž njov splošni dug prirodi. Srečno potuj v družbi svecov, patrijarhov (očakov), prorokov, pravičnih i prijatelov Božih, k našim očevom. Čakaj ž njimi oslobojenje, štero nam Vsevišnji pošle po svojem Rešenji i našem Odkiipiteli. To stalno viipanje nas bo krepčilo, dokeč ne pride sreča, ki jo čakamo".
Ana zaprosi Marijo, naj spuni svojo dužnost i naj ne pozabi svoje matere v navzočnosti Božoj. Naj njemi predstavi siromaštvo svoje matere, da njoj Boža obramba pomaga v njenih zadnjih voraj. Naj Ga prosi, da vtegne roko svoje milosrčnosti nad brezkoristnim bitjom i da jo blagoslovi v toj smrtnoj vori. Nadale zaprosi Ana svojo hčerko, naj je ne ostavi prvle, dokeč njoj ne zamore zapreti oči, a ,tudi, da ne izstopi prvle iz hrama, dokeč ne dobi časten stališ. Če njoj boža vola odredi moža, mora on biti iz Judeje od kolena Davidovoga. „Herbijo Joakima i Ane deli s siromaki. Svoje skrivnosti čuvaj v globini svojega srca i moli neprestano Vsemogočega, da pošle na svet rešenje svoje po obečanom Mešijaši".
Naslonjena na roko svoje hčerke, povrne sveta Ana Stvo-riteli svojo čisto dušo. Marija njoj po njenoj želi zapre oči i primerno shrani njeno sveto telo.
Angeli jo na to znova prenesejo v hram. Popunost Marijina je ne zabranila, da ne bi globoko občutila bolečine zavolo smrti svoje svete matere. Ali ta genjenost srca je bila pri ne-
beskoj kralici sveta i popuna, sprevajana od najčistejše neduz-nosti. Marija je ne zapopadnola popunosti tolažbe, ki jo je s svojov navzočnostjov pripravila svojoj materi, ar je Mariji ne bila poznana čast, za štero je bila odebrana, Ani pa je bila ta skrivnost objavlena. Gda je Ana vrgla svoj pogled na tisto, ki bo svetlost vsega sveta i gda jo je gledala pri svojem vzglavji, ali si je mogla zaželeti bole blaženo smrt? Takše smrti je do teh mao ne meo nieden smrtnik.
V punosti vremena i zasliiženja je vmrla Ana. Njeno sveto diišo so prenesli angelje v krilo Abrahamovo. Tam so jo spoznali vsi očaki, proroki i pravičniki pa so jo častili.
Ana je bila srednje postave, nekelko menša od svoje svete hčere. Njeno lice je bilo okroglo, belo i žuto. Njeno oponašanje je bilo vsikdar isto: dostojno i čedno. Živela je petdeset-šest let. V dobi dvajsetštirih let se je zaročila s svetim Joaki-nom. Dvajseti let sta živela brez dece. Gda je mela štirideset-štiri leta, je rodila Marijo. Ta je mela dvanajset let, gda njoj je mrla mati. Ana se je radiivala družbi svoje hčerke samo tri leta,1 ar je Marija devet let ne šla iz hrama, v šterom so jo gojili.
Opažam, da so neki vučeniki pisali, da je Ana mela tri može i od vsakoga po edno hčerko Marijo. Mela sem jasna razsvetlenja, ka se tiče presvete Device i njene matere, ali nikdar mi ne bilo naznanjeno, da bi Ona zviin zakona s svetim Joakinom, bila ešče zdana i da bi mela druge hčeri zviin prečiste Device.
Pod plaščom Marije — dosegla čast zaročnice Gospodove.
(Spomin na pokojnoga očo, pri obletnici njegove smrti.)
Pred par deseti letaj, v rosnom jutri cvetočega majnika je stopao eden oča potrt i žalosten po voskoj poti prek zelenih travnikov. Sunce se je že preči zdignolo, in njegovi žarki so odsevali v rosni kaplicaj — ki so se kak drobni biseri lesketale na beli listicaj šmarnic.
Človek je stopao pomali, pogloblen v svoje težke misli, štere so se obračale okoli zibelke na smrti betežnoga prvoga deteta. Pozabo je i na težake — kosce, — šteri so se čudili, da ga gnjes nega med njimi i cilo, da je nej prišao za njimi.
Doli v travi so mali cvrčki opravlali svojo jiitrašnjo molitev i razlagali svoj slavospev na čast Kralici majnikovoj. Pogled na rosno trato i glasovi tej mali živalic so potresli žalostnoga očo ščebole i njegova miseo se je zdignola do premogoče Kra-lice majnikove. Iz srca je pa prišla kratka, ali goreča molitev: „Smilena Mati, reši mi dete smrti, a jaz je zročim Tebi." — Marija je sprejela molitev očino!
Hčerka je ozdravila i rasla pod plaščom Marijinoga varstva. Marija jo je pa vodila po svoji nedužni potaj i jo je pri-pelala pred oltar svojega Sina, pred šterim je sprejela obleko
zaroČnice Gospodove. Tak je pod plaščom Marijinoga varstva dosegla čast tistih, ki do na sodnji den šli prvi za Agnjecon i spevali pesen nerazumlivo ostalim nebeščanom.
Dnes te oča ne žive več, ali zato žive sveži spomin na njega v duši njegove hčerke, štera pri obletnici njegove smrti moli pred oltarom nebeške Matere, — ki ga je okinčalo njeno lubezni puno srce — za pokoj njegove duše. Kralica majnikova sprejmi njeno prošnjo!	Hči, Vsmiljenka.
Naši v misijonih.
Naš misijonar Kerec Jožef poroča v svojih pismih o svojem delovanji v lanskom leti. Misijonaro je v severo-vzhodnom deli svojega apostolskoga vikarijata, v Nam-honškem gorovji. Nato pa 2 meseca na jugi v njegovom prejšnjem misijoni Tong Lo Wan, Sam Sui Po, Hong-kong i Makao. Meo je tu nad 70 govorov! Veseli se je vračao proti dumi, ar je Bog posebno blagoslovo te dneve i je meo bogato misijonsko žetev med njimi.
Prve dni septembra je prišeo v svojo osrednjo misijonsko postajo Shiu-Chau i začno novo šolsko leto na svojoj srednjoj (gimnaziji), osnovnoj i obrtnoj šoli. Za šole se Kerec šče posebno briga. Največ se za nje skrbi. Zaveda se, kak velkoga pomena so dobre šole i zato za svoj misijon pričakuje največ od dobrij šol.
Sam pravi: „Napno sem vse svoje moči, da bi v tom pogledi bila prva moja osrednja postaja i poleg toga tudi vredio včenje veronavuka med novokrščenci v mesti i na deželi. I kda sem z najvekšim viipanjom gledao v lepo bodočnost tak vreje-noga dela, je kak blisk pridrla komunistična vojska pred našega misijonara i nam prekrižala naše načrte i pretrgala zvezo z mor-jom, tak da sem bio šest mesecov odrezani od sveta. Nad 200 jezero mož broječa rdeča armada je z ognjom i mečom vniča-vala deželo."
Kerecovi misijoni so v tom časi dosta trpeli. „A navzluk tem zmešnjavam i trdim preizkušnjam", pravi Kerec dale „lehko beležim z velkim zadovolstvom lepe uspela po vseh okrajih našega vikarijata. Ne samo, da nesmo skrčili števila naših ustanov, nego so nešterni misijonari odprli šče celo druge, nove. Posebno lepo delujejo novo ustanovleni mladeniški krogi katoliške akcije. Pri tom so nam prava roka dobro izobraženi vučiteli, ki so se včili tu v Siu Čao na našoj srednjoj šoli i napravili izpite pred državnov komisijov. Dober misijonski napredek je največ odvisen od dobre izobrazbe mladine v šoli. Ta mladina prinese novi ogenj v domače družine i živlenje je bole goreče. Sam vodim zaednok težki boj za priznanje pravice javnosti našoj osrednjoj šoli. Da smo v tom pogledi prišli preči naprej, je s tem že tudi zagotovlen končni uspeh.
Priporačam svoj misijon i sebe samoga v molitev vsem misijonskim dobrotnikom i prijatelom."
Naznanjamo tiidi, da mamo ednoga svojega mladoga mi-sijonara, salezijanskoga klerika v severnoj Afriki, v 7unis-i. Novembra lanskoga leta je odpotuvao v Tunis misijonarit G e 1 d Karol, doma iz Lipovec, beltinske fare. Srečno je prišeo na svoje novo mesto. Piše: „Godi se mi dobro, a časa mam jako malo. Esi sem prišeo v pondelek in v tork sem že mogeo zač-noti včiti katekizem.
Imam jako dobre predstojnike, ki me liibijo kak svojega sina. Ne sem mislo, da bi me tak lepo sprejeli. Za vse naj bo najlepša hvala Bogi.
Imam zdaj vsaki den štiri vure šole. Tri viire včim katekizem i edno muziko.
Molite za mene in za moje gojence, da bi njim mogeo za-istinsko z veseljom glasiti reč božo in je poučavati v našoj sve-toj verj."
Predragi! Zato se pa mi v svojij molitvaj ne spozabimo naših mladih misijonarov. Posebno zdaj v začetki majo velke težave z jezikom itd. Prosimo Boga, naj obilno blagoslova rosi na delo vseh naših dragih misijonarov. Da bo tak tiidi naša Slovenska krajina deležna lepoga in plemenitoga dela, širjenja kralestva Kristušovoga med ne verniki in pogani!
V svojem pismi od 24. III. 1935. nam piše Geld, kak je potiivao na svoje novo mesto v severno Afriko, v Tunis, in piše nekelko tiidi o svojem deli. Pravi:
„Bio je lepi jesenski den v sredo 28. novembra, kda sem zapiisto glavni in najvekši salezijanski zavod v Turini in se napoto na železniško postajo Porta Nuova. Prle kak sem zapiisto za stalno naš osrednji zavod, sem vzeo slovo tudi od našega vrhovnoga predstojnika preč. g. Petra Rikaldonija, ki mi je dao za spomin edno Don Boskovo podobico, misijonski križ in me nazadnje blagoslovo v imeni našega sv. Ivana Boska.
Kda so zvonovje v turinskij tormaj naznanjali liidem, da je podne, je začno vlak voziti proti Genovi. Z Bogom, Turin! Bog zna, či Te bom šče kda vido. Ob štiraj odvečera smo že bili v Genovi. Te kraj je jako lepi. Ne pozna se, da je jesen. Človek bi mislo, da je pomlad, sprotoletje. Nebo je čisto kak ribje oko. vse šče zeleno in sunce prijetno toplo.
Večer ob deseti se napotim proti pristanišči. Malo sem mogeo hoditi se pa ta prle kak sem najšeo svojo ladjo. Edno voro pred odhodom sem stopo na ladjo. Moji kufri so me že tam čakali. Hišnik mi je včasi pokazao mojo hišo (kabino). Ne bi si mislo, da je tak lepo na ladji. Dobo sem celo drugi razred. Z menov sta bila tiidi dva mojiva sošolca.
Kda sem si svoje stvari v kabini v red spravo, sem šo gor na krov, da si nekelko ogledam genovsko pristanišče, močno razsvetleno. Pogled na nje je bio jako lepi. Naskori je štiik strelo. Bilo je to znamenje za odhod. Ladja se je genola i zač-
nola rezati morske valove. Bilo je ravno po noči. Nad menov lepo zvezdnato nebo, v daljavi pa so prijetno miglali posveti v genovskom pristanišči.
Šo sem počivat. Naskori me pa zbudi nekše ropotanje. Vstano sem i šo na krov ladje. Zrak je bio vlažen, a sveži. In glej! Na vzhodi je žarela lepa jiitrašnja zarja. Znamenje, da naskori vzide sunce. Čakao sem nekelko časa. Dostakrat sem čiio praviti, da je nekaj nepopisno lepoga gledati sunčni vzhod na morji. In naskori sem vido na svoje oči, da je to istina. To se ne da popisati, nego samo doživeti.
V	četrtek 29. novembra se je okoli osme vore zajtra ladja stavila pri mesti Livorno. Ar je ladja tii čakala do večera, smo meli dosta časa, da smo si to mesto ogledali.
Ob osmi večer se je ladja pa genola. V soboto 1. decembra ob deveti zajtra smo se stavili v mesti Palermo (Sicilija). Naprej smo šli šče komaj na drugi den, v nedelo.
Morje je bilo mirno in vožnja prijetna, posebno za mene, ki se prvokrat vozim na ladji že telko dni. Nebo je jasno.
V	pondelek, 3. decembra zaglednemo že od daleč prvokrat afriško zemlo. Afrika! Cil mojega potiivanja. Ob edenajstoj vori pred popodnevom smo prijadrali v pristanišče mesta Tunis. Tii so nas že čakali naši znanci, šteri so nas jako lepo sprijeli in nas odpelali v naš najbližanji zavod.
Mesto Tunis je jako zanimivo, posebno za tistoga, šteri je šče nikdar nej vido torskoga mesta. Tunis ma nad 200.000 liidi, od šterij je samo ano 10.000 Evropejcov (največ Francozov). Vsi drugi so pa Arabci, Turki ali pa Zamorci. Uradni jezik je francoščina (Tunis je francoski), čiravno vekši deo liidi guči arabski.
Jaz že preči razmim francoski, a zdaj šče nemrem včiti v tom jeziki, mislim pa, da bom naskori. Zdaj včim samo v italijanščini.
V	oratoriji (vzgojevališče) mamo do 500 dečkov, od tej do 200 jih ma vsakši den veronavuk, nešterni zajtra, drugi odve-čera. Dela mam vsikdar zadosta zato, ka smo tii samo štirje: dva duhovnika, eden sobrat in jaz klerik. Sobrat je kuhar, duhovnika pa sta tudi kaplana na bližanjoj fari. Tak ka jes sam ostanem za veronavuk in asistenco.
Spomnite se me kaj v svojij molitvaj.
Antolin Avgust pa nam iz dalne Japonske piše (od 17. II.):
„Hvala Bogi, zdaj sem že na Japonskom, v misijonaj. Pot je ne bila žmetna in nevarna, samo jako duga: eden mesec. Tii na Japonskom so pravi misijoni. Katoličanov je jako malo. Ne-smite si pa misliti, ka so tej pogani divjaki; nej. Japonci so izobraženi narod, šče bole kak mi. Misijonarov, tudi salezijan-cov, je tii jako malo. Eden duhovnik ma vekšo pokrajino, kak je celo Prekmurje in cela Štajerska vkiiper; katoličancov mogo-
če na takšem deli samo 10 -20, drugi so vsi poganje. Priporo-šam se Vam vsem v molitev."
Novice iz njegovoga drugoga pisma, štero je jako zanimivo, se etak glasijo:
»Srečno sem prišeo v to nad vse zanimivo in tujo deželo. Zdaj sem se že malo navado novoga kraja. Na Japonsko sem prišeo 11. januara. Potuvanje je trpelo eden mesec. Na poti sem vido dosta novoga, lepoga i zanimivoga, a vsešerom se mi je vzbudila ista miseo: kelko milijonov duš šče ne pozna Kristuša i Njegovoga tolažilnoga navuka!
Kak se počutim v novoj domovini? Ne prav dobro, niti slabo. Nekaj srednjega bo. Vsakši začetek je žmeten i obdan s težavami. Japonska je čista inačiša kak Slovenija. Včasi v začetki se more misijonar navaditi in privaditi na mnoge navade, za nas iz Evrope nenavadne.
Podnebje mi ne dela posebnih težav, konči zdaj ne. Prave zime tu nega. Vsigdar je zmerno toplo. Liidje so vsigdar bosi, drevje je ves čas zeleno. Poleti bo jako vroče i komarje nas bodo kaj pikali.
Zdaj živem v Miyazaki, šteri leži kre morja i ma okoli 80.000 liidi. Miyazaki se nahaja na otoki Kiyushi.
V Miyazaki-ji majo salezijanci misijon z župnijov, sirotišče in semenišče (prvij 5 razredov) za domačine. Jes sem zdaj ravno v tom semenišči, gde se včim japonskoga jezika, ki je izredno žmeten a tudi zanimiv. Japonščina ma dve abecedi i vsaka ma nad 70 črk, nato je šče za vsako reč poseben znak kak pri kitajščini. Najvekša težava za misijonara na Japonskom je ravno jezik.
Tu v semenišči smo štirje salezijanci: g. ravniteo, ki je Francoz, g. spovednik, ki je iz Italije, eden klerik iz Litvanije in jaz. Semeniščane največ poučavlejo štirje zviinešnji profesorje, od šterij so trije pogani. Ali je ne zanimivo, da katoličanske kandidate za duhovniški stan poučavlejo pogani ? Pa za ednok je ne mogoče inači. Pač nas je misijonarov premalo. Vsej se-miniščanov je okoli štirideset. V začetki aprila jih pet ide v Tokiyo v velko semenišče se včit filozofijo, a pride jih k nam okoli 20 na novo. Na Japonskom začne šolsko leto 1. aprila in konča 20. marca. Počitnice so pa julija in avgusta kak pri vas v Evropi.
Enajstoga februara so svetili Japonci veliki državni svetek nebeskoga Žimmu, prvoga japonskoga vladara, ki je meo svoje glavno mesto ravno v našem Miyazakiji. Na te den hodijo Japonci v njiiva poganska svetišča poklanjat se tomi vladari.
Tudi mi smo šli gledat. Kak so nas ništerni gledali! Mislili so, da smo prišli molit njiive bogove. A prišli smo, da smo pokazali svoje poštuvanje državnoj oblasti in s tem pokazali, da je katoličanstvo ne nasprotno državi in da je v dober katoličan tudi dober državlan. Oh, če bi nas razmili! Ce bi nas šteli razmiti! Misijonarove težave bi se na po zmenšale.
Naj omenim šče edno veselo novico za vse salezijance in salezijanske prijalele. Deset let že delujejo salezijanci na Japon-skom. Te salezijanske misijone vodi monsign. Cimatti Vincenc, ki je postano apoštolski prefekt. V našem misijoni je dva mil-jona liidi, a katoličanov je samo štiri jezero. Misijonarov-diihov-nikov pa samo devet. Na vsakoga pride prek dvesto jezer. Žetev je velka, a delavcev je malo!
Pred kratkom so Japonci iz bližnjega misijona, šteroga vodijo amerikanski misijonari iz Kanade, pregnali te misijonare. Bili so iz družbe francoskih misijonarov. Ka je amerikanskoga, je na Japonskom nepriliibleno. Misijoni, štere so vodili tej misijonarje, so zdaj brez pastirov. Viipajmo se, da se bodo zdajšnji žmetni časi za katoličanstvo zbolšali. Ne vemo šče, ka nam prinese prišestnost. Molimo! Molimo za velko Japonsko, gde je moglo telko mučenikov dati svoje živlenje za istine svete vere. Molimo za osemdesetmiljonsko vnožino duš, ki šče blodi v krnici nevere in ne pozna svetlosti, istine, žive vode, večnoga živlenja.
Molimo pa tudi za stanovitnost novij kristjanov. Vse vas pa prosim, spomnite se včasi v svojij molitvaj nas misijonarov, ki delujemo za zveličanje poganskij duš,"
V tabernakli tiho, skrito, Jezus krvavi. Naši guči ino smeh i v cerkvi so Njemi spleli trnjev venec na glavo. O kak grozna sodba čaka tistoga ki Gospoda i Sodnika svojega obraz sramoti.

Po svojem vstanenji je Gospod Jezuš šče 40 dni ostao na zemli. Kak srečni so bili apoštolje, kda so vidli tu na zemli odičenoga Kristuša! Na njega so se obračali v svojih potrebči-naj, njega so prosili pomoči. Mi mamo Jezuša tudi vsikdar med sebov: v beloj hoštiji. Nego prav posebno nam bodi pred očmi Njegova navzočnost v časi od Viizma do Vnebohoda, Zastople-nja, kda obhajamo spomin odičenoga Kristuša, na zemli prebi-vajočega. Njega prosimo blagoslova za vse svoje delo, njemi izročimo vse trplenje. Vej pa je ravno zdaj, kda začnemo z delom na poli, jako primerno, da prosimo, naj Bog blagoslovi naše triide. Nikaj je nej tisti, ki seja ali polevle, nego Tisti, ki davle rast.
Prišeo bo pa Gospodov vnebohod. Zato pa zadnje tri dni pred njegovim odhodom v nebesa povnožimo svoje prošnje za naše potrebe. V spokornoj procesiji prosimo z molitvami blagoslova za naše delo.
Cerkvene procesije te tri dni pred Vnebohodom je vpelao sv. Mamert, škof v Vienni na Francoskom okoli 1. 470. zato, ka bi si liidstvo z molitvijov i pokorov sprosilo božo pomoč proti vsem nevolam, ki so zadele tisti kraj. Papa Leon III. jih je okoli 1. 800 zapovedao za celo Cerkev.
S procesijov idemo vo med rastoče, zeleneče pole. Naprej se nese križ, znamenje Njega, ki je Gospod nad vsov naravov. Spevlemo litanije vseh svetcov: do vseh nebeščanov se obrača-v mo, naj oni sprosijo za nas potrebne duševne i telovne reči. Človeki, ki zna, da je uspeh njegovoga truda ščista odvisen od Boga, iz srca kipi prošnja: Daj i ohrani sad zemle, prosimo te, posliihni nas! Molimo za odpiiščenje grehov, prosimo božo smi-lenost, naj odvrne od nas šibe, štere s svojimi grehi zaslužimo. Molimo za papo, škofa, prosimo za mir, za duše v očiščilišči.
V procesiji pridemo do cerkve, ali po njej nazaj v cerkev, v šteroj nato Boga počastimo na najpopolnejši način: to je z
daritvijov svete meše, kde darujemo Bogi vse svoje prošnje i Sin boži te prošnje sprejme i sam se daruje mesto nas. Veliko zavupanje mamo v božo pomoč, zato že v stopnoj pesmi se veselo glasi: Posluhno je moj glas iz svojega svetišča, aleluja... Gospod mi je pečina, obramba i rešitev. Apoštol Jakob v berili piše: Dosta premore goreča molitev pravičnoga. V evangeliji pa čiijemo samoga Zveličara, ki nam pravi od velike moči pobožne prošnje v molitvi: „Prosite i se vam bo dalo; iščite i bote najšli, klonkajte i se vam bo odprlo. Ar vsaki, šteri prosi, dobi; što išče, najde; i što klcnka, njemi se bo odprlo".
Mejmo veliko zavupanje v molitev! Bog nas bo posluhno, če bomo kaj takšega prosili, ka je nam v dušni hasek. Če pa včasi nesmo vslišani, je to zato, ar nesmo dobro molili ali pa je to, za koj smo prosili, ne nam v dušni hasek ali pa dober Bog šče dosta dati, zato pa žele stanovitno prošnjo. Molimo zato pobožno i vdani v božo volo!
Gospodov Vnebohod ali Zastoplenje, malo Telovo.
Vsi so žalostni pri hiši i se jočejo, kda što od domačih odhaja v dalešnje kraje. Cerkev pa se ne joče, kda njeni boži Ustanoviteo odhaja v nebesa. Ne, ne žalosti se, za njo je to den veselja. Dvojno veselje nam te den puni srce: veselje nad Gospodom i veselje zavolo nas.
Kristuš dnes obhaja zmago, zato je dnes pravi svetek zmage. Kristuš pa je to zmago tudi zasliižo. Spomnimo se samo na posamezne dogodke iz njegovoga zemelskoga živlenja? Zapiisto /e tron svojega Oče, ponižao se je, narodo se je v siromaškoj £talici, v Egipt je bežao zavolo lastnoga naroda, skrito je živo v Nazareti kak delavec, hodo je okoli po Palestini za zgubleni-mi ovčicami. Keliko nezahvalnosti je trpo od bratov Judov. Nato je prestao strašno odrešilno trplenje od Oljske gore do Gol-gote. Zakaj vse to? Ar nas je liibo! Odkupiti nas je šteo od oblasti hiidoga duha i pripelati nazaj v nebeško domovino. Zdaj je njegovo delo, šteromi je on posveto vso svojo lubezen i za njega prelejao krv, dokončano. Dnes se z veseljom zgledne na svoje živlensko delo. Dnes ide z veseljom k Oči; s sebov vodi voznike, to je tiste, ki so bili prle pod oblastjov hiidoga diiha, pa so zdaj po njem zadobili nebesa. Nebeški Oča ga z veseljom sprejme i Sin njemi predstavi svoje nove brate i sestre z lastnov krvjov odkiiplene liidi. Lehko pravimo, da je Kristuš dnes kronan za krala nebes i zemle.
Dnes pa je svetek tiidi za nas. Poveličanje Gospodovo pri njegovom vnebohodi je tiidi povzdig človečanstva, je naše poveličanje. Naša človeča narava je po Kristuši deležna najvišiše božanske časti. Kristuš je najmre šo v nebesa s človečim telom, s svojov človečov naravov sedi na božem prestoli i bo tam os-tao ž njov na veke. To je nedopovedlivo povišanje za liidi! Eden izmed nas, naša Glava sedi na božem prestoli, zato smo tiidi mi kotrige njegovoga tela, pobožanstveni. Zato spevlemo v
mernom slavospevi: „zdigno se je v nebesa, da bi mi po nje-govoj milosti postali deležni njegove bože narave". Kakša sreča za nas! Zato pa veselo srca gori — sursum corda! Obrni-mo se vkraj od nizkosti greha, oči naše naj bodo obrnjene proti nebesom. Kristuš je ne šo z grehi v nebesa. Greh je kak veriga, ki nas drži priklenjene na zemlo. Pretrgajmo zvezo z grehom. Naše srce, vola i misli naj bodo obrnjene proti nebesom. Potem smemo pričakiivati, da bo tudi naša duša i telo šlo v nebesa h Gospodi.
Pri sv. meši na začetki vidimo apoštole, kak gledajo za v nebesa odhajajočim Jezušom. To je podoba Cerkve, nas: naše oči naj bodo obrnjene proti nebesom. V prošnji molimo i prosimo, da bi tudi mi vsikdar s srcom prebivali v nebesaj. V listi i evangeliji štemo od zadnjih trenutkov Kristušovoga prebivanja na zemli. Pri daruvanji i obhajili vidimo Boga, ki se med bren-čanjom trompet i radostnoga spevanja zdigavle v nebesa. Živimo tak, da bomo prišli za Njim!
Istinska sreča.
Istinska vrednost človekova je njegova notrašnja vrednost, ne pa zvunešnja čast, ki jo ma pred drugimi, ali bogastvo ali kaj driigoga. Čast, bogastvo, to so samo zvunešnjosti, štere pa človeka nikaj vie spremenijo. Jabuko je na zviina lehko lepo, rdeče, pa če ga prerežeš, je odznotra gnjilo. Kakšte je teda na zviina lepo, če je odznotra gnjilo, je nikaj ne vredno.
Prava vrednost človekova je posvečujoča milost boža. Ta je pa tudi vretina pravoga, istinskoga veselja, prave sreče. Sreča ! Ta reč ma nekaj v sebi, ka vsakšega človeka vleče za se-bov. Srečo išče vsakši človek^na zemli. -Smo pač tak stvorjeni. V srce nam je vsajena žela biti srečen. I to vsakšemi človeki. Ne najdemo niti ednoga pametnoga^človeka, ki bi samomi sebi želo nesrečo. To je proti človečoj naturi. Naša natura šče biti srečna. Zato prav za prav vse naše delo, vse naše živlenje ide za tem, da najdemo srečo. Niti ednoga dela nikdar ne bi zač-noli, če bi naprej ^pomislili," da nam samo nesrečo prinese. Srečo teda vsakši išče. I tii nam znova mora biti jasno povedano, da sreče vseširom ne najdemo. Je ne moremo najti. Mogoče je, da si nekaj slaboga napravo, ka ti je prvi hip prineslo srečo, ali prave sreče ne najdeš nikdar s slabimi deli. Prava sreča je najmre ne zvunešnje bogastvo, imanje, penez, tudi ne zvunešnja čast, tudi ne vučenost ali moč ali vlast. Prava sreča je notrašnja, tiha zadovolnost srca. Ta pa samo v takšem srci prebiva, v šterom nega greha, v šterom nega ran, ne razklanosti, nego mirna dušna vest. To je edina prava sreča, žarek tiste sreče, ki nam zori na driigom kraji groba, v večnosti. Tam jo dobimo v punoj meri, zvrhano, tii na zemli jo samo koštamo. Pa itak je že samo te mali žarek večne sreče, ki ga lehko tii na zemli koštamo, slajši kak vse druge dobrote toga sveta. Lehko je što
bog&t milijonar, pa če njegovo bogastvo ne združimo s čistov vestjov — je ne prav srečen, je nemiren, nezadovolen. Večkratni milijonar je pitao redovnoga (baračkoga) brata, da li je zaistino srečen. I da je te pritrdo, njemi milijonar pravi: „Toga jaz od sebe ne morem praviti". — I pitao sem mladenca 23 let, ki je pred dvema letoma ešče živo kak lelija nedužno, pa je od slabe tovarišije zapelani zablodo v grdi greh, toga sem pitao, da li zdaj bole srečen, kak prle, da je šče čisto srce meo? I s skuznimi očmi mi je odgovoro: „Ah, ti ne veš, kak nesrečen sem zadnjivi dve leti, Gde so moja nedužna leta; zakaj sem je zapravo, da sem te stokrat bole srečen bio, kak zdaj". — I pitajte pijanca, dali je on najšeo srečo, gda je v jarki od vina omamleni obležao ? Pa pitajte razbojnika, ki je bujo človeka i njemi odneso vse peneze, dali je on v sreči vživao s krvjov pridoblene peneze ? I pitajte koga šte, dali je že najšeo srečo v grehi, v grešnom živlenji? Ešče nikdar nišče i je tiidi ne bo, ar je ne more najti. Je proti naturi.
Prava sreča je mirna dušna vest, je posvečujoča milost boža; čisto srce, v šterom prebiva Bog. Bog je vretina prave sreče. On je Dobrota, On je Sreča, On je vretina vsega dobro-ga, ka je na zemli. Od njega shaja pravo veselje, ar je sam neskončno Veselje, od njega shaja prava zadovolnost, ar je sam neskončna Zadovolnost, od njega shaja prava sreča, je sam neskončna Sreča. Od njega shaja človeča duša, ki pa ostane samo tak srečna, če ostane z njim v prijatelskoj zvezi. To ve-zalje je posvečujoča milost. Če to z grehom zgubiš, si zgiibo vezalje z Bogom, z vretinov pravoga vezalja, prave sreče. Tak si zgiibo cev, po šteroj se je pretakala v tvojo dušo prava sreča. Tvoja dušna vest je postanola nemirna, nezadovolna, nesrečna, ar ar si mesto čistoga veselja, ki se je pretakalo v tvojo dušo od neskončnoga Veselja — po cevi posvečujoče milosti, srkao blato po cevi greha. A duša, ki jo je iz sebe zdehno neskončno sveti Bog, je teda tiidi sama čista bila. Njeno naravno stanje je čistost od vsakšega greha. I v tom je njeno pravo veselje.
Gosli samo tak dajo od sebe lepi glas, če so strune na-štimane. Če pa strune edna k ovoj ne pašejo, ne more nišče, tiidi najbolši mužikaš na nje igrati. Tak tiidi naša diiša ne da nikomi prave sreče, če duša ne paše božoj voli, če so njene strune ne naštimane, če je greh zmešao red i mir. Gda se naša vola vjema z božov volov, gda je naša diiša obsijana z božov miloščov, te je prav srečna.
Grešnik te sreče ne pozna i to je že kaštiga za njega tii na zemli. Ar je nemiren, v grehi nezadovolen, išče i išče, gde bi najšeo pravi mir. Ali toga najti ne more, ar njemi je greh zaslepo oči. Greh je kak očalje, skoz štere ne moreš viditi kaj lepoga, svetoga, božega, zato tiidi ne moreš najti vretine prave sreče. Najprle si moraš dušo očistiti pri dobroj spovedi i potom taki začutiš sladkost lepe duše. Si že mogoče sam okušao to srečo, gda si se v spovednici zdigno — rešeni težkoga bremena greha ?
Polan Gabriel, D. 1.
Po Kristušovoj poti.	iv.
Vorno moramo nasleduvati Gospoda:
1.	Dragi, mnogo gučiš, ali malo včiniš!
2.	Nikelko mi daruješ; ali se mi nebi zroči s cela?
3.	Praviš, ka ščeš mojo slavo; ali zakaj si potem vsikdar v skrbej za svojo čast?
4.	Tožiš se nad grehotov sveta; ali zakaj ne nad svojov?
5.	Povsod iščeš kakše zapreke; zakaj se pa ne potrudiš za svoje pobolšanjs?
6.	Praviš: moj Bog liibim te; zakaj njemi pa te bole ne služiš!
7.	Pritožavaš se na zagriženo sovraštvo mojij neprijatelov; vendar poveličuješ i hvališ njiive vrline i prednosti.
8.	Praviš, ka me nad vse liibiš; zakaj pa te toga ne pokažeš v živlenji!
9.	Včasi mene zatajiš, ar neščeš sebe!
10.	Drugikrat pa sebe zatajiš, ka ti nebi trbelo zatajiti mojij neprijatelov.
11.	Želeš si duhovne tolažbe i veselja; zabavaš se pa vendar kak svet.
12.	Ka maš, je vse moje; i vendar to obračaš i niicaš za nepotrebnosti.
13.	Za več štimaš zemelske prosvetne dobrine, kak bože; i se ešče računaš za dobroga katoličana.
14.	Dnes bi vse včino, ka si zagviišaš večno živlenje; viitro pa vse vržeš z rok i komaj misliš, ka je pekeo.
15.	Ednok praviš: Zasigurajmo si nebesa; driigoč pa: Bar da niti pekla nebi bilo!
16.	Ka ti pomaga vsa pobožnost, če ne veš zapovedavati sebi i svojemi poželenji?
17.	Ka ti pomaga dober namen, če pa so ti dela lagoja?
18.	Ali je Kristušov človek, šteroga vsikdar preganja straj liidi (pred liidmi).
19.	Ti doma i za sebe ščeš biti krščenik, kda jaz želem, ka si to tiidi pred svetom i, ka si to (krščenik) zavolo mene!
20.	Človek, istočasno želeš jakost i se je istočasno ogibleš?!
(Dale).
Sv. hišni zakon.
Priprava na zakon.	IV.
Zaročki.
Zaročki se razmečejo: Če: 1. se zaročenca sama odločita med seborn, ka oprostita eden driigoga od dane obliibe. 2. Celo ednastran (mladoženec ali zaročnica) lejko zaročke razdere, čema za to zadosten vzrok! Na priliko: a) Če driiga polovica oddide v sa-
mostan, ali se oddloči za deviško živlenje. b) Če edna polovica prelomi vernost; ali se zdriigov peršonov grešno, ali sumlivo druži, c) Če po zaroki takše razmere nastanejo, štere bi itak preprečile zaroko, če bi v tistom časi obstojale. Np. Če se zvedi, ka je eden ali driigi brezverec, ali druge vere, ali vdan kakšoj pregrehi, divjak, nečistnik, ali betežen itd.
Medsebojni darovi, če sta si je zaročenca podarila, so samo pogojni, i se v takšem slučaji vrnejo; zviin če toga eden ali driigi ne želej.
K uradnaj zaroki sv. Cerkev ne sili nikoga, brez toga se tudi lejko sklene sv. zakon.
Vendar pa je zaroka koristna! Zaročenca se s tem pravno zavežeta i se s tem vernej i vestnej pripravlata na zakonsko živlenje.
Brez posebne pazlivosti i pohujšanja se shajata i mata priliko eden driigoga bole natenci spoznati i tak še pravočasno lejko preprečita nesrečni zakon.
Embert Eliz, hči ednoga imenitnoga parižana je bila tudi zaročena; 1776. septembra sta se štela zdati. Par dni pred zdavanjom se je njeni zaročenec v veseloj družbi šengaro iz vere. Zaročnica ga je prijazno pokarala. Mladoženec njoj nato izjavi: Ka je to samo za omejene pameti liidi, ki kaj na vero dajo. Iznenadena zaročnica pa odločeno izjavi: „Od te minute sem ne več vaša zaročnica, ar vidim, ka vam je vera ne sveta reč. Če vi Boga ne liibite, svoje žene tudi nete liibili!" Zaba-dav so se trudili stariši, mladoženec, prijateli, ka bi jo pregu-čali i vse prezavanje mladoženca je ne nikaj pomagalo. Zaročnica je ostala pri svojem osvedočenji.	(Dale)
Zlato klasje.
Naš živlenjski čas je čas sejanja. V sebi sejamo zrnje, štero se bo sklilo i raslo, od šteroga pričakujemo negda kruh za večno živlenje. Ka smo v bežečih dnevaj toga živlenja den za dnevom sejali, to dozoreva za čas po smrti. Nega, pa tudi nesmi biti meje med leti našega živlenja i med tistov vorov, gda mo šli v drugo živlenje. Zdajšnji čas i večnost sta vkup kak setva pa žetva. Brezi setve nega žetve. Sto šče bogato žetvo, naj se ne boji prle truda i dela. Što šče meti zlato klasje, naj ne seja trnja i osita.
H*
Gda si meo več mira v srci, te gda si prišeo domo od veselice, od bogatoga gostiivanja, od ponočiivanja ali te, gda si
prišeo od lepe nedelske službe bože ?
, *
V lepom sprotoletji, gda se vsa narava poživla i zavija v krasno zelenje pa se odevle z dišečim cvetjom, je mesec majnik posvečeni Kralici nebes i zemle, kak da bi štela sv. Cerkev s
tem vso to lepoto dariivati i posvetiti Mariji. Pobožnomi kristjani se zaistino tak vidi, kak da s človekom vred vse živali, vse ptice, vse zelenje i cvetje, vsi studenci i reke spevlejo slavo Mariji. Človek pa, kak razumno stvorjenje, ne sme samo občudiivati naravne lepote, nego ves te mesec Marijo častiti s posebnov gorečnostjov.
*
Či bi za vsakšim včinjenim grehom prišla včasik tudi sramota pred ludmi ali zviinešnja telovna kaštiga, joj, kak bi se ti čuvao vsakšega greha! Bojiš se za svojo čast, ne bojiš se pa v blato greha potlačiti čast božo! To je znamenje, ka ne raz-
miš, kak strašna hudobija je greh.
*
»Gospod, prebodno si moje srce s svojov rečjov, pa sam te začno liibiti. Tudi nebesa i zemla, vse ka je na njima, mi od vseh krajov pravi, naj te liibim. Pitao sam zemlo, pa mi je pravila: »Jaz sam ne tvoj Bog". Ravnotak mi je odgovorilo vse, ka je na njej. Pitao sam morje i njegove globine pa vse živali tam doli i so mi odgovorili: »Mi smo ne tvoj Bog, nad nami ga išči". Pitao sam vetrovje i vesolno ozračje s svojimi prebivalci i je djalo: „Jaz sam ne Bog". Pitao sam nebo, sunce, mesec i zvezde: »Tiidi mi smo ne Bog, šteroga iščeš".
Pa sam pravo vsemi, ka je okoli mene: »Povejte mi kaj od mojega Boga!" I nato je vse stvarstvo zakričalo z močnim
glasom: „On nas je stvoro". (Sv. Avguštin.)
*
Kakši bomo po smrti v nebesaj? Sv. Bernard prinaša tri prilike za to, kak se bomo preobrazili v Boga: 1. Kak kaplica vode, či spadne v velko vnožino vina, zgubi vsa svojstva pa prevzeme tek i farbo vina. 2. Kak se nam vidi, ka je ožarjeno železo ne več železo, nego ogenj. 3. Kak po sunčnih trakaj zrak postane ves ožarjen, da se nam vidi, kak da je sam postao sunčna svetloba. Popunoma tak bomo mi v nebeskoj slavi zgubili vse prvejše lastnosti i se navzeli bože lepote.
*
Sv. Ivan Zlatovusti nam lepo pravi: „Kak je za njivo, naj bo kakšte dobra, ne zadosta, či samo ednok spadne na njo dešč, nego more večkrat spadnoti, da njiva postane rodovitna, tak more tudi našo dušo pogostoma namakati molitev, da prinaša sad pravičnosti."
*
Dostakrat se zgodi, ka či spadnemo v kakši greh, radi mečemo vso krivdo na vraga, rekši, on nas je zapelao, zato smo privolili. Pa s tem nekak tolažimo svojo dušnovest. Istina pa je, ka smo si greha sami krivi. Vrag nas skušavle, nego či mi ščemo, nas nigdar ne premaga. V tom boji proti njegovomi skiišavanji si ešče dosta zaslužimo zži nebesa. Odbijajmo ga vsigdar odločno !	*
kale bogata gospoda po zimi živejo v varaši, zaprti v svoje palače i se pazijo pred zimov, gda pa pride sprotoletje, te idejo vo na deželo, v svoje cvetoče ograde i gaje, tak je naše živlenje spodobno zimskomi časi, gda pa pride drago, večno sprotoletje, o, potem se boža deca preselijo v nebeško veselje, v rajsko lepoto.
Zakaj je ostao Job v svojem trplenji tak trden i stanoviten? Zato, ar je bio pripravleni na vse tisto, ka je prišlo nad njega. Ne je znao, gda, gde i ka se njemi zgodi, pa je itak bio pripravleni na vse. Dokeč se njemi je dobro godilo, je večkrat
mislo, ka vse se zna človeki pripetiti i zato pa tudi njemi.
*
Siromaškejša deca komaj čakajo, da liidje požnjejo. Včasik idejo po strnišči pobirat raztepeno vlatovje, je devlejo v kitke i veseli neseje domo. Naše „Zlato klasje" pa pride samo k vam domo. Vsako kitko lepo merno prečtite i premišlavlite. Naj se vam ne vidi škoda toga časa.
*
Sv. Duh je vse svoje dare v najvekšoj meri razlejo v Marijino dušo. Bogi se je tak jako dopadnola, ka jo je odebrao za Mater svojemi Sini. Nepopisne so bile zasluge, štere si je Marija spravila ravno s tem, da je bila Jezušova mati. V veli-kom deli našega odkiiplenja je Marija bila Jezušova pomočnica, zato pa tudi talnica. Vse neizmerno trplenje i bridkosti, štere je Jezuš za nas pretrpo, je občutila i nosila tudi Marija. Sv. Cerkev prispodabla njene bolečine morji. I či Bog, kak znamo, že bogato poplača vsakšo najmenšo žalost, štero prenašamo iz lii-bezni do njega, kak je zato obilno poplačao vse žalosti svoje Matere !
*
Na do smrti trudno telo Jezušovo, na njegove krvave rame so naložili žmeten križ. Bio je zaistino žmeten, zato ka je bio dugi, široki i debeli. Sv. evangelij nam pravi, ka gda je Jezuš na križi djao: — Žeden sam! je vojak v jecih namočeno gobo natekno na trstiko — z rokami je ne mogeo segnoti do Jezu-šovih vust. V kumes stoječi tao križa je te mogeo biti dugi od 4 do 5 metrov, či pomislimo, da ga je preči bilo tudi v zemli. Pa da so raztegnjene roke mogle biti skoz dlan na les pribite, je prečni tao križa meo 2 metra. Pa či vzememo, ka sta oba falata mela 20 cm debeline, potem komaj spoznamo, kak žmetno
breme je Jezuš noso na svojem razbičanom teli.
*
Ne spitavli, što zbira to Zlato klasje. Prinaša ti ga Marija. Ona je nabirateli naročila, naj zbira, naj poveže v snopeke tak, ka de vsaki čitateo zlejka razmo njihov pravi navuk. Globoke misli i navuke povedati na takši način, da so tudi nešolanim lii-dem razumlivi, je teško. Zato vas prosim, gda to prečtete, zmolite edno Zdravo Marijo za mene.	— R.
Leto 4. Štev. 5. PRILOGA ZA MLADINO. 1935. maj 8.
P. Quadrupedani:
Kažipot za pobožne duše.
Skiišavanje.
2.	Nikdar ne prosi Boga zato, ka te naj reši skušavanj, nego prosi, ka ti da milost, da skušnjavo premagaš i spuniš volo božo.. Što se ne viipa vojskiivati, se odpove zmagi i kroni. Zaviipaj v Boga i Bog se bo vojskiivao v tebi, s tebov i po tebi.
»Čudna upornost", kak vči sv. Frančišek Šaleški, »kak v čemeraj.tak v telovnoj poželivosti, nam je zato dana, ka nas vosproba i ka v stalnoj odpornosti povnožavle našo moč v odpornost Tak je, kak Filistejci, proti šterim so se Izraelci stalno mogli vojskiivati, ne da bi je mogli popunoma iztrebiti. Lejko je oslabi, ali nemre jih vničiti. Počtitnost te zamerje, kda sami vmerjemo; dokeč pa živimo, je v nas. Vendar je odiirjavanja vredno i sramotno, ar od nas izhaja i nas nagible na greh. Kak pravimo, ka smo praj, ar smo iz praha i se v prah povrnemo, ravnotak sv. apoštol Paveo počtitnost zove za greh, ar iz greha izhaja i nas v greh zavaja ; čeravno greh vči-nimo samo te, če se poželenji popustimo i vdamo. Ravno zato nas opomina isti apoštol: ka v mrtelnom teli ne kraluje greh, da bi se vdali poželenji.
3.	„Skiišnjava prihaja iz pekla, od hiidoga duha", pravi sv. Ferenc Sal. — ali trplenje, štero povzroča, pa prihaja od Boga i iz nebe. Matere so iz Babilona, ali hčere iz Jeruzalema. Zavrži skušnjavo, ali sprejmi trplenje, s šterim te Bog šče očistiti i pripraviti večno korono.
Kda je sv. apoštol Paveo čiito svojo zadnjo viiro, je zapisao te znamenite reči: »Dober boj sem zvojiivao, svojo pot dokončao, vero občuvao. Prihranjena mi je korona pravice, štero mi da tisti den Gospod, pravičen sodeč; ali ne samo meni, nego vsem, ki lubijo njegovo prišestje". (Tim. II. 4, 7.)
Malim čtevcom Marijikinoga Ogračeka. MARIJIKIN OGRAČEK.
Zadnjikrat, mali prijatelčki, če se še spominate, kda sem Vam pisao od Marijine cvetke, sem Vam reko, da je Marija poslala svojega vrtnara, D. Bosca, ki naj bi posado tisto lepo cvetko, ki je bio Dominik Savio, v njeni ograček. Te je bio Oratorij Don Boscov. Tak je Don Bosco bio vrtnar Marijinoga ogračeka? Gotovo; tak je; toda tisti ograček je bio te še jako majčken, zdaj pa se že raztegiije po čelom sveti. Don Boscov Oratorij je z božim blagoslovom naglo naraseo. Z Marijinov pomočjov je Don Bosco nastavo Salezijansko družbo, ki je tisti Marijin Ograček, od šteroga Vam govorim.
Zdaj je Salezijanska družba razširjena v Evropi, v Afriki, v Ažiji, v Južnoj, Severnoj in Srednjoj Ameriki pa v Oceaniji in tudi v našoj lepoj Jugoslaviji. V tom velikom Marijikinom Ogra-čeki že okoli deset jezero Salezijancov deluje kak dobri vrtnarje med vnogimi mladimi cvetlicami, to je na jezere ino jezere malih dečkov majo na skrbi, ki v salezijanskih zavodaj veselo živejo, se igrajo in skačejo pa se včijo Boga liibiti. Vnogi študirajo, vnogi se vadijo v ročnih delaj in tak postanejo dobri kristjani.
Mogoče šteri izmed Vas, ki čtete te vrstice, čuti želo, da bi bio tudi on vrtnar v Marijino-Salezijanskom ogračeki? To bi bila za tistoga prava sreča. Naj govori s svojim g. župnikom i te njemi bo gotovo dao dobre nasvete pa ga še lehko spravi v kakši salezijanski zavod. Če je blizi Sobote ali Veržeja ali Ljubljane, tudi sam lehko govori s salezijanci, ki tam stanujejo.
Toda ne mislite, da je Salezijanska družba edini Marijin ograček. Marija je velika Kraljica i ma vnogo ogračekov. Takši so razne redovne Družbe ino Kongregacije; za tiste pa, ki živejo v svojoj hiši, so tej ogračeki Marijine družbe, v šterih se lehko toliko dobroga včini za sebe in za bližnjega. Kak vidite, povsod se lehko časti Mater Božo in tak služi lubomi Bogi; nego če šteri sliši, da ga Bog zove na duhovniški stan, naj se le pašči po tistoj poti, ar tam, kje ga Bog hoče imeti, bo najšeo pravi dušni mir ino srečo na toj zemli pa viipanje za večno živlenje. Verte, da če što ne posluša božega pozvanja, bo nesrečen in nikdar ne bo čiito tistoga veselja, šteroga vživa tisti, ki se Vam tii podpiše:
Vdani prijateo iz dalne Amerike	A. H. SS.
Ne pij.
Stalno neredno vživanje alkohola je za telo čemer, počasno zastruplenje. Želodec ne more predelati živce vsikdar vznemirjajoče tekočine i oslabi. Ž njim vred oslabijo jetra, štera so z svojim žučom prepotrebna za prebavo, ali kak po domačem pravimo, da žalodec hrano lehko skuha. I tak slabi vsaki organ
v teli, dokeč pijanec ne pride do zadnje postaje, do mečkavosti možganov, šteromi betegi pravijo „delirium tremens", ali po našoj reči trepetajoče odnorenje. O keliko takših nesrečnih smo že srečali v našem živlenji. Poznao sam dobroga tesača v mo-joj rojstnoj vesi i dokončao je svoje živlenje v špitali za norce zavolo pijančiivanja. Že navadno vsakdenešnje vživanje alkohola povzroči, da se nam krv kvari, žile povapnejo, roke trepečejo, nas spomin zapušča i nam živci pešajo. Keliko bole nastopijo zato ti betegi, če se alkohol neredno vživa. Mladina predraga, ne navadi se na vživanje alkoholnih pijač. Starišje, ki liibite svojo deco, do 20. leta njim ne dovolite vživanja alkoholnih pijač. Alkohol je tisti najbolši vučiteo, ki navči vašo deco, kak vas naj ne poštiije, kak vas naj siinjava i bije. Liibite svojo deco i sebe.
Sestra Marija — Celina.
Preselitev v Bordo.
Naj si njeni oča Kastan v siromaštvi nekeliko odpomore, se odloči, da zapusti svoje prebivališče i se odseli v takše mesto, gde svojoj dečici omogoči ležejše obiskanje šol. Preselo se je v Bordo. Tii je vzeo stan v vulici Sen Žene. Gda je vlastnik hiše opazo, kak veliki blagosjov ma ta družina vu deci, je, kak dober krščenik, z veselim srcom nagovoro očo: „Jaz se Vam radiijem, gospod Kastan, Vi mate najliiblenejšo družino v čelom Bordoji".
Operacija.
Germanin beteg je vsikdar vekši gračuvao, noga se njej je skrčila i ne mogla več vednako hoditi. Zdravnik je priporačao operacijo, šteroj se je ona dragevole podvrgla. Kda se je po posrečenoj operaciji prebudila je spregovorila: „A keliko bole bi bila zadovolna, če bi se v nebesaj prebudila".
Smrt kosi.
Bog je Kastanovo driižino poskiiso. Že v Nožali je zgubila troje dece i zdaj v Bordoji v desetih dnevaj dvoje. Mati je grozno trpela, a vendar vdano skriknola: „Rajši mam stotino dece, kak samo edno zgiibim . . ."
Krščanska vojska za rešitev naše mladine.
Dečki i dekle, prav lepo vas prosimo, odpravite sledečo devetdnevnico za našo mladino na čast Mariji Pomočnici. Začnite 23. maja i dokončajte 31. maja. Vsaki den zmolite edno Zdravo Marijo na čast Mariji Pomočnici za čistost mladine v Slov. krajini. Vekše herbije nema dekla i ne more meti, kak če ostane čista i najbogatejši i najlepši mladoženec je čisti dečko.
To je pred Bogom tak. I ka pred Bogom vala, jedino tisto je pravo. Zato pa goreče zmolite to Zdravo Marijo i pristopite k sv. spovedi i prečiščavanji za čistost naše mladine v toj devet-dnevnici. Jako nas bo veselilo, če zvemo, keliko mladine se je odzvalo našoj prošnji. Javite se nam!
Marija lelije^trga i je Jezusi dava, ki je na svojem srci v šopek zbira. Te lelije pomenijo čisio mladino. Spadaš ti tiidi k njej ? Odgovori pa Mariji! Ona ti pove več.
Potovanje na Japonsko v misijone.
(Dnevnik.)
ANTOLIN AVGUŠTIN, sal. misijonar.
13. december 1934.
Dolgo smo čakali v Rebaudengo na naš odhod v misijone in končno vendarle pričakali. Zjutraj smo se poslovili od čč. gg. predstojnikov, ki so nas tako lepo in gostoljubno sprejeli ter ravnali z nami kot pravimi brati. Napotili smo se v Oratorij, da bi še enkrat bili pri sv. maši v svetišču Marije Pomočnice in da bi se še enkrat pomolili pri našem sv. očetu don Bosku. Jutro je bilo megleno in deževno, toda vsi smo bili zelo veseli, saj se je približal čas, ko smo nastopili našo pot proti daljnemu Vzhodu.
Po maši sem šel v Crocetto, da bi obiskal tovariša Ber-nika in se poslovil od njega. Toda on je odšel po drugi poti v Oratorij in zato ga nisem našel. Vrnil sem se tudi jaz v Oratorij, kjer me je že pričakoval tovariš. Pozdravila sva se in pos-
lovila. Tako se Slovenci počasi ločimo in vsak gre na svojo stran, kjer bo pričakoval novih tovarišev iz domovine.
Opoldne smo kosili skupno z vrhovnimi gg. predstojniki. Pravtako smo bili z njimi skupno pri večerji, po kateri nam je naš vrhovni predstojnik č. g. Peter Riccaldone izpregovoril par besed za slovo: »...Spominjajte se vedno in povsod, da ste misijonarji don Boskove kanonizacije, don Boskove svetosti, ki jo morate ponesti s seboj in jo širiti na Kitajskem, Japonskem in v Sijamu. Za spomin, na vaš odhod v misijone in na don Bos-kovo kanonizacijo „vam bom dal majhen spominček, don Bos-kovo sličico, na kateri se nahajajo njegovi sv. ostanki. Na podobico sem napisal samo dve besedici v spomin in to vsem enako: Sancti estote (bodite sveti!) Očetova svetost naj se zrcali tudi v sinovih. Sedaj pa pokleknite in podelil vam bom blagoslov Marije Pomočnice, ki naj vas varuje na dolgem potovanju 1"
Pokleknili smo in prejeli Materinski in očetovski blagoslov.
Po blagoslovu smo se poslovili od Oratorija ter se z cestno železnico odpeljali na postajo. Okrog 9 ure smo zapustili Turin s pesmijo na ustih, kajti, komaj se je vlak začel pomikati, smo zapeli: Don Bosko se vrača, Hvalite Marijo in razne druge pesmi.
Do Milana ni bilo opaziti na nobenem licu kakšen znak žalosti. Toda v Milanu na postaji so nekateri stariši čakali svoje sinove misijonarje, da bi se še enkrat od njih poslovili. Eden se skoraj ni mogel ločiti od svoje drage mamice in je bridko plakal še dolgo potem, ko smo se že odpeljali iz Milana. Tolažili smo ga, a vse ni nič pomagalo. Ko sem opazoval jokajo-čega tovariša, sem se spomnil tudi jaz svoje drage mamice, svojih dragih in tudi meni je postalo težko pri srcu. Spoznal sem, da ni majhna žrtev, zapustiti svoje drage.
14. december 1934.
Zjutraj ob 6 h smo prispeli v Benetke. Mesto izgleda kot bi izrastlo iz vode, kajti zgrajeno je na mnogih majhnih otokih. Tu ni onega hrumenja, nemirnega vrvenja in ropotanja avtomobilov kot po drugih mestih. Vozov, avtomobilov in cestnih železnic tu ni videti. Ves promet se vrši po prekopih s čolni, ladjami in parObrodi.
Najprej, ko smo prišli, smo odložili in shranili kovčeke pri „Bosih Karmelitih", ki imajo svoj samostan blizu kolodvora. Potem smo se napotili v naš zavod. Salezijanci imajo v Benetkah dva zavoda: enega za dijake, drugega za rokodelce obrtnike. Mi smo obiskali drugega. Tu smo bili pri sv. maši in nato smo si šli ogledovat mesto. A nismo imeli veliko sreče, kajti začelo je deževati in smo se morali vrniti v zavod. Vendar pa smo si ogledali najznameniteše stavbe kot so: cerkev sv. Marka in Doževa palača. Lahko bi si ogledali marsikaj, če nam ne bi
slabo vreme preprečilo načrte, kajti časa smo imeli dovolj, ker je naš parnik odpotoval šele zvečer.
Na parnik smo vstopili ob dveh popoldne. Parnik se imenuje „Conte Rosso" (Rdeči grof) in je eden največjih preko-mornikov Družbe »Tržaški Lloyd". Skrbi za potniški prevoz na daljni Vzhod: Trst — Benetke — Brindizi — Port Said — Bom-bay — Kulumbo — Singapur — Hong Kong — Shanghai in nazaj. More nositi 18.500 ton, dolg je okrog 170 m, širok 28 m, srednja hitrost ki jo ima, je 30 35 km na uro. Deli se na tri razrede. Drugi razred ima dva oddelka: navadni in ekonomični, v katerem se vozimo tudi mi. Vseh potnikov je bilo v Benetkah okrog 500 in parniških uslužbencev je 300.
Misijonarjev salezijancev nas je 32 in sicer: 18 Italijanov, 6 Nemcev, 3 Španci, 2 Francoza, 1 Polak, 1 Slovenec in 1 Lit-vanec. Na Kitajsko je namenjenih 16 misijonarjev, na Japonsko 8 in pravtoliko v Sijam. Razen nas salezijancev se nahajajo še na parniku: 1 jezuit, 1 dominikanec in 2 stigmatinca.
Malo pred šesto uro zvečer je parnik trikrat močno zatulil, kmalu potem drugič in tretjič. Ganil se je in misijonarji smo začeli potihoma peti na krovu; Zdrava Morska Zvezda, Hvalite Marijo, Po nemirnem morju plovemo, i. t. d. Koliko bolj smo se oddaljevali od obrežja, toliko glasnejša je postajala naša pesem. Vsi popotniki so se zbrali na krovu in pozdravljali zadnjikrat Benetke. Ko so začuli naše pesmi, so se začudili in začeli vpraševati: »Kdo so ti, ki pojejo? Kako to, da z veseljem zapuščajo svojo domovino ?" Toda, ko so zvedeli, da pojejo salezijanski, mladi misijonarji, se marsikdo več ni čudil, kajti vedel je, da tam, kjer se nahajajo salezijanci, mora biti vedno tudi pesem, veselje.
S pesmijo na ustih, z radostjo in veseljem v srcih, Kristusovim mirom v dušah smo se napotili na pot proti deželi naših sanj, hrepenenj in želja. Pot bo dolga, težka in nevarna. Toda Marija je z nami. Z Njenim imenom smo začeli in upamo, da bodemo pod Njenim mogočnim varstvom tudi srečno končali. Zdrava Morska Zvezda!
Krasen je bil pogled na Benetke, ki so se topile v luči električnih svetiljk ter svetilnikov in so se vedno bolj in bolj oddaljevale, dokler nam končno niso izginile izpred oči.
Pozvonilo je za večerjo. Zapustili smo krov in se podali v obednico. Po večerji smo se spet zbrali na krovu. Morje je bilo mirno, v daljavi, po otokih in obrežju, so se še videli nekateri svetilniki, nad nami pa je sevala svetlobleda luna obdana od množice zvezd. Zapeli smo. Naše veselje smo zaključili z večerno molitvijo, ki je bila bolj zbrana in goreča kot navadno. Kako iz srca je privrela vroča molitev: Pozdravljena Kraljica, Mati milosti, življenja, sladkosti in upanje naše, pozdravljena! Upanje naše . . .!
Po molitvi sem ostal še nekaj časa sam na krovu. Pogledal sem proti vzhodu. Moje misli so poletele v drago domovino
proti Ljubljani, Zagrebu, Beltincem in vasovale pri ljubljenih in nikdar pozabljenih, ki so že najbrž sladko spavali. V tihi samoti med globokim morjem in visokim nebom sem se še enkrat spomnil vseh in se potem podal k počitku v kabino, kjer so že trije tovariši spali, kajti v vsaki kabini se nahajamo štirje.
15. december 1934.
Vzbudilo me je močno šumenje in butanje valov ob ladjo. Pogledal sem na uro in videl, da je bil čas za vstajanje. Poslušal sem še nekaj časa čudno šumenje, ki ni hotelo prenehati. Vstal sem, se hitro oblekel in se napotil na krov. Drugi tovariši so še spali. Komaj pa sem stopil iz kabine, sem zapazil na koncu hodnika v kotu neko ženo, ki je trepetala od strahu kot šiba na vodi. Mislil sem, da ji je slabo, zato sem se ji približal. Počasi je dvignila glavo, me motrila nekoliko časa z velikimi, prestrašenimi očmi in me začela vpraševati: „Gospod, kaj je to? Ali slišite to šumenje in ropotanje? Mene je strah. Kaj? Vi se nič ne bojite." Odgovoril sem ji in jo potolažil, da naj se nič ne boji in pojde mirno spat, kajti ropotanje prihaja od strojev, šumenje se pa sliši zato, ker je mogoče zunaj kaka nevihta. Vseeno pa sem šel na krov, da bi se prepričal o čudnem pojavu. Toda kako sem se zmotil. Nebo je bilo pokrito s mnogobrojnimi zvezdami in o nevihti ni bilo niti sledu, le močan veter je pihal, ki je povzročal šumenje, dvigal majhne valove in gugal nalahko parnik. Seveda, spodaj v kabinah se je zdel ves pojav veliko strašnejši in nevarnejši. Saj smo se vzbudili prvikrat na morju.
Vrnil sem se v kabino. Tudi tovariši so že vstali. Toda mnogi so občutili vrtoglavico in da v želodcu ni vse v redu. Vladati je začela morska bolezen, ki ni prav prijetna niti za bolnika, niti za onega, ki se nahaja v bolnikovi bližini. Eden izmed tovarišev je tožil, da ga boli glava in da se mu vrti. Par minut nato je vzkliknil: „Jo že imam" in žrtvoval je ribam dober zajutrek. Potem se je vlegel nazaj v posteljo in si šele popoldne malo opomogel, ko je veter ponehal. Tudi razni drugi tovariši so se počutili precej slabo.
Čez dan smo opazovali morje, naše Jadransko morje in iskali rib in suho zemljo, če bi se kje videla. Popoldan okrog štirih smo pripluli v Italijansko pristanišče, Brindisi. Ustavili smo se samo dve uri, zato si nismo mogli ogledati mesta in njegovih znamenitosti. Zgodila bi se nam tudi skoraj nesreča, ker smo se preveč približali mostu in bi skoraj trčili ob zid, toda krmilar je uprl ob zid krmilo in zato smo občutili samo precej močan pretresljaj. Ob vhodu v pristanišče smo prvič na našem, še kratkem potovanju po morju videli velike ribe, ki so bile dolge 1-5—2 m. Govorili so, da so bili delfini.
Žvečer smo še znova zbrali ob luninem svitu na prednjem delu ladje, prepevali in se zabavali z mnogimi nedolžnimi šalami, največ na račun onih, ki so občutili morsko bolezen. Dan smo končali, kakor vedno, s skupno večerno molitvijo pod milim nebom.
Dalje.
Pišemo si.
Dragi gospod Vrednikl
Lepo Vas pozdravlam i Vas prosim odptiščenje, zato ka sam se Vam ne že dugo zglaso. Zdaj Vam pošiiam vganke. Zahvalim se Vam pa prav prisrčno za tisti članek v M. Ogračeki „Ne pij!" Če se alkohola dečko vzdržuje, prepreči dosta hiidoga.
Dragi stric 1 Mi ščemo biti trezni i čisti Marijini dečki. Bodite nam zato zvesti vodnik i mi Vas bomo bogali. Ešče ednok Vas pozdravim i zelem Vam, da bi nas mogli še dugo, dugo voditi,
ZVER ŠTEFAN, Martinišče, Murska Sobota.
Dragi Števek! Ki spozna, da je alkohol strup i se ga ogible, je reso svojo dušo i telo, oboje pa pogubi, ki se pijači vda. — Stric.
Rešitev vgank.
Rešitev vganke 4. snopiča Marijikinoga Ogračeka se glasi:
To stoji: Kraljevo znamenje, krii.
Pravilno so rešili: Zver Štefan, Sobota, Martinišče; Bojnec Martin, Strehovci 62; Horvat Katica, Gomilica 27; Mertiik Marija, Bratonci 56. Dva dečka dobita obečano čtenje po pošti, deklici pa vsaka pri svojem širiteli. Tam je iščita.
Nove vganke.
Marija, ml.....
zavetje s . . „ če v tvojoj bli . . . . se rada ....
Dopunite to pesem. Ki vganko pravilno reši, dobi lepo knigo za mesec junij, ka de ž nje lehko vsaki den čteo kaj le-poga od Srca Jezušovoga, Rešitev se mora poslati do 1. junija.
Pošta.
Litrop Štefan, Renkovci 82. Tvojih 10 Ogračekov sem poslao širiteli, Gjorkoš Jožefi v Turnišče. Tu je išči.
Horvat Alojz, Plessis Trevise, Francija, 15, N. Ljubljana, prosi za verno opravlanje viizemske spovedi za svojo driižino, 100, obresti še za 1. 1933 Din. 475.90, Kmečka hranilnica, Lendava, 100, N. Turnišče, 5, N. Beltinci, 5, Baša Katica, Beltinci, prosi za pravo pamet dece, 5, Baša Jožef, Beltinci, prosi za svetlost sv. Diiha 5, Baša Jožef, Beltinci, 5, Ftičar Kata, Hotiza, 5, Čurič Treza, Trnje, v zahvalo, ka stvar odala, 2 Din. — Dače smo plačali 317 Din. 50 p. — Smileni Jezuš naj vam s smllenjom plača smilenost! — Odbor.
CERKVENI GLASI.
Posvečenje. Na veliko soboto je v mariborskoj stolnici osem subdiakonov prejelo diakonat (drugi višji sv. red). Med temi sta dva gospoda iz sobočke, štirje pa iz lendavske deka-nije. Molimo za te letošnje novomešnike.
Papov zastopnik. Na jugoslovanskom eucharističnom kongresi, ki bo od 28. do 30. junija letos v Ljubljani, bo papov odposlanec kardinal dr. Avgust Hlond iz Polskoga.
Konec svetoga leta. Sveto leto, ki je bilo proglašeno na spomin 1900 letnice našega odrešenja, se je končalo na Belo nedelo. Veličasten konec je bio obdržani v Lurdi. Tu se je vršila posebna tridnevnica: tri dni i tri noči so se za mir sveta brez prestanka dariivale svete meše; vsako je opravo duhovnik druge narodnosti. Narodov je bilo 146 zastopanih, tiidi slovenski. Svete meše so se začele dne 25. aprila ob 3 vtiri popoldnevi, nato so pa bile neprestano 72 vori. Vseh svetih meš je bilo 146, za slovenski narod je opravo sv. daritev vsevučiliški profesor iz Ljubljane dr. Fabjan Janoš. Navzoči so bili tudi drugi slovenski romarje, ki so se pelali ta z automobilom. — Za-kliična svetoletna slovesnost je bila v tistom časi tiidi v „slo-venskom Lurdi", v Rajhenburgi.
Število vseh frančiškanov. Po čelom sveti je 24.034 frančiškanov, ki majo več kak 2000 samostanov.
Za vojake. Po želi sv. oče je odločo vojaški katoličanski piišpek na Polskom, da se bodo vršile duhovne vaje za vojake. Te nenavaden sklep je zbiido vnogo zanimanja po vsoj Polskoj.
Spreobrnjenci. V poganskoj jugozapadnoj Indiji se je v ka-toličanskoj pušpekiji QuiIon leta 1933. spreobrnilo 4372 poganov, leta 1934. pa 9617 poganov.
Pariški katoličanci za semenišče. V bogoslovnom semenišči pariške nadpušpekije, štera ma okoli 2 miljona vernikov, je v tom leti 875 bogoslovcov. Včenje trpi šest let. Vnogo pariških bogoslovcov Študira tiidi v Rimi i indri. Za vzdržava-nje toga velkoga semenišča država nikaj ne da. Zdržavlejo ga sami verniki i duhovniki. V pariških faraj so lani nabrali za semenišče 1 miljon i 36 jezero frankov. Pariški katoličanci se zavedajo svoje dužnosti i skrbijo za potrebne duhovnike!
Protestanska razceplenost. Protestantska vera ne je enotna, tak kak je katoličanska, nego se razcepi v vnogo ločin (sekt). Ka edna izmed teh ma za istino, tisto ma druga za laž. V Hamburgi na Nemškom je bilo leta 1933. vsevkup 394 ver; od
teh jih 383 melo menje kak jezero pripadnikov. Tak je, če si sv. Pismo vsakši razlaga, kak si šče i ne priznava nezmotnoga vučitelstva svete matere Cerkvi!
Aeroplani v službi vere. V Kolni je kardinal Schulte blagoslovo dva nemškiva aeroplana, ki ta služila misijonskim potrebam. To je prvi slučaj, da so bila zračna prometna sredstva blagoslovlena za službo Cerkvi. Eden aeroplan ma ime „Sv. Peter" i bo v Vatik&ni na pogled. Nato ga bodo nucali v Afriki katoličanski misijonarje za prevoz betežnikov. Nemški kato-ličanci so se odločili, da poklonijo za misijone v Afriki 6 aeropla-nov, 100 automobilov i 100 motornih čunov.
Priprava na smrt. V bolnici v belgijskom mesti Antwer-peni je ležao neozdravliv betežnik, star 57 let. Sestre so ga nav-čile moliti čislo. V nekaj dnevaj je tak zliibo to molitev, da se je odločo, da zmoli telko čisel, da pride na vsakši den njego-voga prvejšega živlenja — po edno. Vsakši den je molo 20 či-seo. Tak je delao 3 leta i dovršo, ka je želo. Smrt, kak da bi na to čakala. Par dni nato ga je rešila neznosnoga trplenja.
Boj proti veri. Ruski brezbožniki izdavlejo (organizacija, ki ma prek 5 miljonov članov) 10 novin i 23 časopisov v 24 jezikaj. Hvalijo se, da so razdelili 37 miljonov protiverskih letakov i na svetlo dali 600 knig. Pa li nemrejo iztrgati vere iz src ruskoga ludstva. — Veliko število katoličanskih duhovnikov žitomirske pušpekije je bilo po dosliiženoj kazni odpuščeno iz temnic. Tej nemajo nikaj, s kem bi se preživili i zato idejo od varaša do varaša kak siromacje.
Razno. V Ameriki je bilo odanih 30 metodičnih cerkev, a 400 jih pa naskori pride na boben. V velkoj krizi je šče okoli 20.000 metodističnih (protestantskih) cerkev, naime v finančnoj krizi.
Ne pozabite na ljubljanski eucharistični kongres! Vdeležite se ga, darujte kaj za eucharističnoga Jezuša, molite za uspeh. Presveto Srce Jezušovo, blagoslovi kongres! Sveti Paskal Bajlonski, prosi za nas! — Polovična vonina je dovoljena.
Pošta.
Zahvala. Vsem, ki so nam viizemske pozdrave poslali, se toplo zahvalujemo. — Uredništvo i uprava Mar. lista.
Čebular J. Zagaj-Kostrivnica. Več svetih meš smo opravili v namen, da zadobita boživa služabnika Anton Martin Slomšek i Baraga Friderik čast oltara. Potrebno je, da vsi vnogo molimo i se žrtvujemo v te namen. Bomo pa tudi pisali od oba svetiva moža po priliki.
Vsem. Ki ne misli obdržati Marijinoga Lista, ar je ž njim združen tudi Marijikin Ograček za mladino, komi se mili dati letno 4 Din. za rešitev mladine, naj nam vrne Marijin Listi