Ameriška Domovina
AA/W ER ■ G/% tU—H OIWIE
AMCRICAN IN SPIRIT POR€IGN IN LANGUAGG ONLY
NO. 139
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 23, 1962
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€ft

ŠTEV. LX — VOL. LX
Kongoška kriza zopet v ospredju pozornosti
Združene države zagovarjajo odločen nastop proti čombeju v Katangi, da bi se sporazumel z A d u 1 o . Angleži so za kompromis.
WASHINGTON, D.C. — Kongoška kriza se vleče kot morska kača. Sedaj je zopet prišla v o-spredje, povod zanjo je za spremembo dalo obupno finančno stanje kongoške vlade v Leo-poldvillu. Čombe iz Katange dobro ve, kako slabo gospodarijo njegovi rojaki v Leopold-villu in noče skleniti z njimi sporazuma na drugi kot na široki federativni podlagi, kar stvarno pomeni, da mora dober del davkov iz Katange ostati v Katangi in ne utoniti v centralnem proračunu, ki ne pozna nobenega dna.
Naša administracija sluti, kaj vse se lahko zgodi. Poslala je kar dva naša diplomata Wil-kamsa in Clevelanda v Evropo na posvete s tistimi evropskimi državami, ki so zainteresirane na Kongu. Seboj sta nesla pred-Ibg, da bi bilo treba na čom-beja pritisniti tudi z vojaško s’lo, da bi se vdal in sporazu-nrel z ministrskim predsednikom Adulo. Diplomata nista dosti opravila. Anglija je namreč odločno proti vporabi vojaščine proti Čombeju, ker se boji, da td to utegnilo , vplivati na poli-[namene, tičen položaj v Severni Rodeziji in delati Angliji težave. Podoben je razlogj zakaj je tudi Portugalska proti vojaški akciji Proti čombeju., Tako bo ostalo Vprašanje, kdo naj plačuje kongoške račune, še zmeraj odprto.
V Evropi na splošno očitajo ■Ameriki, da se vse preveč bri-§a> koliko naj Katanga prispeva v skupno kongoško blagajno.
Polje bi bilo, da bi kdo nagnal Adulovo vlado, naj spravi v red tvoj proračun in začne pobirati davke; kot jih je pred leti bel-IPjska uprava. Adulova vlada ^fj tudi uredi promet in obno-
Novi grobovi
Mary Yeray
Umrla je Mary Yeray, roj. Ster, preje s 14311 Thames
Iranska vladna kriza je je bila hitro rešena
TEHERAN, Iran. — Iranska (vladna kriza je bila na papirju
Ave., doma v Bodisah v Jogo-j hitro rešena. Ministrski pred-slaviji, žena Josepha, mati gednik dr. Amini je že dobil
naslednika, vsaj iranski šah je tako odločil. Vendar pa kriza še ni končana, pa se tudi ni začela
Florence Slaby, Francisa in Stanleya sestra Josepha Ster,
Anne Sodnik (oba mrtva),
Marion Bashel in Petra Ster 'geie pretekli* teden, ter stara mati. Pokojna je bila I 2e takrat, ko sta bila šah in članica in predsednica Water- dr. Amini v Ameriki, so vsi ve-loo Grove No_ 110 W.C., Kr.jdeli, da med njima ni pravega št. 1 Progres. Slovenk in Dru-|sogiasja v važnih političnih štva Združeni bratje št. 26 |Vprašanjih. Upali so, da jih bo SNPJ. Pogreb bo iz Mullally takrat pomirila ameriška diplo-
Mednarodno sodišče odločilo v korist ZN
pogreb, zavoda na 365 E. 156 .macija, seveda ob podpori na-St. v cerkev sv. Pavla na'šega dolarja. Saj se vidi, da ta-Chardon Rd. v sredo ob 9.30. kratni poskus, ako je sploh pri-nato na All Souls pokopališče. !§10 do njega, ni uspel.
Dr. Amini zvrača odgovornost za sedanjo vladno krizo na a-mer.ško politiko, ki ni dosti podpirala Iran. Osnutek za iranski proračun img primanjkljaj okoli $70,000,000. Dr. Amini ga je hotel pokriti z ameriško pomočjo; ker je ni dobil, je odstopil.
Kennedyev tiskovni tajnik gladko zanika trditve bivšega iranskega ministrskega predsednika. Vse kaže, da je pravi vzrok sedanje iranske vladne krize nekje za kulisami. Treba bo še počakati, da zvemo zanj. Takrat bomo /udi morebiti zvedeli, da dr. Amini sploh ni odstopil, ampak da ga je šah čisto navadno odslovil, drugače ne bi bil mogel najti in imenovati kar v par dneh naslednika.
Članice ZN morajo plačati tako redne kot izredne prispevke, če ne izgube v smislu ust anovne listine voiivno pravico.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Mednarodno sodišče v Haagu je odločilo z 9 proti 5 glasovi, da so vse članice Združenih narodov v smislu njihove ustanovne listine dolžne plačevati redno ne samo prispevke rednega proračuna, ampak tudi izredne naklade, ki jih je določila glavna skupščina za posebne
* proizvodnjo, kar bo državni 'agajni samo v korist.
'Kaša diplomata nista dosti ^Pravila; sta pa vsaj bila na po-tltnicah v Evropi.
------o------
Naser gre na počitnice k Titu
KAIRO, Egipt. — Naser je et°s imel toliko dela, da je res btrujen. Ustanovil je svojo s*-ranko in ji nakazal pot v soci-telizem, organiziral je medna-dno gospodarsko konferenco Nevtralnih držav, zagotovil si je °dpore od obeh blokov, potre-en je počitka.
^ Odzval se je povabilu tovari-Jita in gre na počitnice v Ju-^°slavij0; najbrže na otoke Bri-l’ kjer bo gost enako utruje-^§a tovariša Tita. Bosta lahko ug drugemu tožila o gospodki težavah, ki jih imata oba a Pfetek.
re-
2
Odločitev je izredno pomembna, ker bo postavila Sovjetsko zvezo, njene satelite, Francijo in še nekatere druge države pred odločitev: ali plačajo zapadle obroke za kritje stroškov vojaškega nadziranja meje med Izraelom in Egiptom in za vojaške operacije ZN v Kongu ter ohranijo voiivno pravico, ali pa plačilo zavrnejo in s tem izgube voiivno pravico.
V kolikor bo glavna skupščina jeseni sprejela odločitev mednarodnega sodišča kot obvezno, kar na splošno pričakujejo, potem bodo Združeni na-
p°rtugalska je postala PUblika leta 1911.

Vremenski
prerok
pravi:
Vatikan se je izjavil za Združeno Evropo
VATIKAN. — Vatikanski državni tajnik kardinal Cicogna-ni se je v papeževem imenu izjavil za združeno Evropo. Kardinal je namreč poslal francoski katoliški inteligenci, ki zboruje v Strassburgu, poslanico, ki v njej zagovarjajo idejo o nadnarodni skupnosti Evropskega kontinenta.
Papeževa poslanica želi temeljitejšo evropsko integracijo, kot jo na primer predvideva načrt De Gaulla. Spomenica
£*““51J EASTERN AIR LINES BODO
DANES DELNO OBNOVILE PROMET KLJUB STRAJKU
rodi rešeni v bodoče finančnih ima očiten namen, da podpre ■težav; v katerih se nahajajo francoske “Evropejce”, ki želi-sedaj že preko eno leto in iz jo ustvariti v Evropi federacijo katerih se skušajo rešiti z med- in ne samo konfederacijo, kar narodnim posojilom.	'je zopet De Gaullova želja.
Armada posreduje med alžirskimi politiki
Oblačno z nevihtami. Najvišja mPeratura 77.
ORAN teden
ških okrožij zborovali na nekem skritem alžirskem kraju in se posvetovali, kako bi zakrpali spore med ministrskim predsednikom Ben Kheddo in podpredsednikom Ben Bello kakor tudi med njihovimi političnimi pristaši. Posvetovanja so tajna, zato za podrobnosti o posvetovanjih nihče ne ve. Na zborovanju so samo taki poveljniki, ki niso vmešani v politične spore in ki želijo ohraniti mir v deželi. Posvetovanja so menda rodila sledeči načrt:
Obe sprti politični skupini naj priznata avtoriteto posebnega političnega odbora, ki bi obstojal iz šestih članov, ki so pred 8 leti začeli upor proti Franciji in so še živi. Ta odbor naj bi se pečal samo s političnimi zadevami, upravo bi prepustil sedanji začasni vladi. Njegova glavna naloga naj bi bili postavljanje kandidatov za ustavodajno skupščino, ki jo bodo Al-žirci volili 12. avgusta. V odboru so trije pristaši Ben Belle in trije pristaši Ben Khedde.
Ben Bella je tudi sam član
Alž. — Ves pretekli odbora, ni pa notri Ben Khed-so voditelji šestih voja- de, kar bi pomenilo, da ne bi
mogel vsaj začasno igrati pomembnejše politične vloge, ako-ravno je predsednik vlade.
Odbor bi dalje uredil vse priprave za strankarski kongres. Določil bi čas in kraj kongresa in sestavil tudi dnevni red. Kongres naj bi formalno ustanovil stranko in potrdil njeno organizacijo. Odbor bi potem tudi pripravil vse potrebno za prve redne parlamentarne volitve, ki naj bi bile v decembru in bi izbrale prvireden alžirski parlament.
Sklepe sedanjega odbora, ki bi končal svoje delo s strankinim kongresom, bi moral potrditi Narodni svet alžirske osvobodilne fronte, ki igra sedaj vlogo začasnega alžirskega parlamenta.
Kot prvi kandidat za predsednika alžirske republike se je pojavil Ferhat Abbas, ki je bil svoj čas predsednik uporniške vlade.
Odprto pa je vprašanje, ali bosta Ben Khedda in Ben Bella ta načrt odobrila.
HONOLULU, Havaji. — je ponesrečilo danes zjutraj1 potniško letalo Britannia. Ni bilo še javljeno, ali je bilo kaj smrtnih Žrtev ali ne.
ŽENEVA, Šv. — Danes so tu podpisali dogovor o nevtralnosti Laosa in s tem zaključili mednarodno konferenco 14 držav, ki se je zbrala tu še lansko pomlad.
HONKONG, — Rdeča Kitajska je obdolžila danes Indijo, da so njeni vojaki streljali včeraj na dve kitajski postojanki na področju Ladaka. Streljanje okoli vojaške postojanke Čip-Čap je trajalo okoli 20 minut. Indija je prav tako energično protestirala proti napadu kitajskega vojaštva na njene postojanke. Nehru je izjavil v New Delhiju, da je položaj na meji s Kitajsko “resen”.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada je objavila, da bo obnovila preskušanje atomskega orožja. Ker je Amerika prva začela to orožje preskušati, imajo Rusi po mnenju sovjetske vlade pravico izvesti zadnje preskuse.
ORAN, Al. — Skupina okoli Ben Belle je včeraj izjavila, da ona predstavlja vodstvo neodvisne Alžirije in da je 7-članski svet “vrhovna” oblast v deželi. — Vlado Ben Khedde so proglasili za “uzurpatorsko” in ji odrekli vse pravice do upravljanja dežele.
--------o--------
Kennedy je ustanovil narodni potrošniški svet
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je držal svojo besedo, ki jo je dal volivcem tekom volivne kampanje in ustanovil, sicer malo pozno pa vendarle, narodni potrošniški svet, ki naj varuje interese ameriškega potrošnika. Po njegovem naročilu je že 22 federalnih uradov imenovalo svoje zvezne u-radnike v ta svet.
Svet ima 12 članov. Pariteto vpošteva samo pri spolu. Šest članov je moških, šest pa ženskih, ženskam je pripadlo tudi predsedništvo. Predsednica je namreč dr. Helen Conoyer, ravnateljica zavoda za domače gospodinjstvo na Cornell univerzi. Po politični pripadnosti je notri osem demokratov, dva republikanca in dva nevtralca. Ker javnost gleda na novi svet s precejšnjim nezaupanjem, mu je Kennedy zagotovil, da ne bo samo za dekoracijo, ampak da mu bo prisodil tudi važne funkcije v federalni upravi.
Stavka letalskih inženirjev je 23. junija ustavila ves promet Eastern Air Lines in okoli 30,000 ljudi je izgubilo posel. Razgovori za ureditev spora so se vlekli ves mesec, ne da bi prišlo do kakega sporazuma. Letalska družba je za danes napovedala delno obnovo prometa.
NEW YORK, N. Y. — Eastern Air Lines so prepričane, da bodo danes lahko vsaj delno obnovile promet med New Yorkom in Miami v Floridi kljub štrajku letalskih inženirjev, ki se vleče že en mesec. Družba je ponudila posameznim inženirjem službe pod pogoji, ki jih je preje slavila uniji letalskih inženirjev, pa jih je t* zavrnila. Izjavila je, da je ta ponudba veljavna le do danes. Kdor se ne bo javil, bo na njegovo mesto postavila drugega človeka. Delavski tajnik je za danes popoldne ob dveh pozval k sebi na razgovore zastopnike letalske družbe, zastopnike unije inženirjev in zastopnike unije pilotov, da bi našli kompromisno rešitev, ki naj bi preprečila zlo voljo na katerikoli strani.	~ ' ................
šef skupnih slanovl
Jedro spora predstavlja zahte- fiefl. M« Tc^IGF HOVI va letalskih družb po zmanjša- j, nju moštva v potniških jet letalih od štirih na tri člane. Unija letalskih inženirjev zahteva, da mora biti v vsakem moštvu en letalski inženir, unija pilotov, pa se prav tako vstrajno upira zmanjšanju števila pilotov od treh na dva. Kompromisni predlog je, naj letalski in. ženirji opravijo pilotski izpit, da bodo v slučaju potrebe sposobni prevzeti vodstvo letala, eden od pilotov v moštvu pa naj bi končal vežbanje za letalskega inženirja in bi bil tako sposoben vršiti tudi ta posel.
Unija letalskih inženirjev pri Eastern Air Lines je kompromisni predlog odklonila in proglasila štrajk, nakar je 23. junija letalska družba ustavila ves promet.
Iz Clevelanda in okolice
Centralni komite ZKJ se je zbral na posvet
BEOGRAD, FLRJ. se je sestal tu Centralni komi-tet Zveze komunistov Jugoslavije, da preišče gospodarski položaj dežele in poišče način za njegovo izboljšanje.
— Leta 1880 so še vedno kurili v Združenih državah polovico vseh hiš z drvmi.
Sedanji načelnik gen. L. Lem-nitzer bo prevzel poveljstvo nad četami ZDA v Evropi in nad NATO.
HYANNIS PORT, Mass. — Predsednik Kennedy je sprejel odstop gen. L. Norstada kot glavnega poveljnika ameriških čet v Evropi in kot poveljnika NATO. Za njegovega naslednika je imenoval načelnika skupnih glavnih stanov ZDA gen. L. Lemnitzerja. Mesto tega bo prevzel gen. M. Taylor, dosedanji predsednikov glavni vojaški svetovalec.
Gen. Lemnitzerju poteče njegova poslovna doba letos 30. septembra, gen. Norstad pa bo oddal svoje mesto poveljnika v Evropi okoli 1. novembra. Vrhovnega poveljnika NATO izvoli NATO svet, ki pa običajno Včeraj uP°števa ameriški predlog. Sodijo, da se bo vprašanje tudi letos rešilo na isti način.
V pokoj pojde letošnjo jesen tudi sedanji načelnik armadnega glavnega stana gen. G. Decker. Njegovo mesto bo prevzel gen. E. Wheeler, sedanji namestnik poveljnika ameriških oboroženih sil v Evropi.
Pred novo politično dobo v Laosu
Samo tretjina ima žive može
WASHINGTON, D.C. — Sa-
CLEVELAND, O. — Če bo šlo vse po sreči, bo prišel novi lao-ški ministrski predsednik Souvana Phouma še ta teden v našo prestolico, da bi obiskal ne samo predsednika Kennedya, ampak tudi vse njegove glavne
lo. Tako se bo nabrala v Laosu taka zbirka diplomatov kot nikjer na svetu, tudi v Washing-tonu ne. V Laosu bodo namreč imele svoja diplomatska zastopstva Severna in Južna Koreja, Severni in Južni Vietnam,
sodelavce. Na obisk bo gotovo Taipei in Peiping; tam bodo za-
prišel radi podpor, kajti ameri-
mo okoli ena tretjina nad 65 let ških nasvetov ne potrebuje, to starih žena v Združenih drža-'je že dostikrat pokazal.
vah ima še žive može, med tem ko ima dve tretjini nad 65 let starih mož še žive žene.
Višek pozabljivosti
Dogodilo se je pred nedolgim.
Zaenkrat bo njegova vlada dobifvpla $3j,000,000 na mesec, kot jih je dobivala že prejšnji mesec. Nakazilo bo prišlo v roke finančnega ministra generala Nosavana, kar ministrskemu
da se je v neki slovenski nase1- predsedniku gotovo ne bo lju-
bo. Zato bi rad dobil od naše admnistracije zagotovilo, da ne bo potegnila z Nosavanom, ako bi ta hotel po svoje šariti z a-|reč imel dve središči: Vientiane
stopane tud vse satelitske države, verjetno tudi Albanija. Manjkalo bo samo ene države: Zapadne Nemčije, ki je rekla, da noče biti v Laosu, ako bodo tam tudi zastopniki Vzhodne, komunistične Nemčije. Na tako stališče bi se morala postaviti tudi Čankajšek in vietnamski Diem, toda mislijo, da posledic svojega stališča ne bosta izvajala, ker jima bo novi laoški režim položaj olajšal: Laos bo nam-
Pozdravi iz Floride—
Pozdrave iz Miami v Floridi pošiljata svojim znancem Mary Kušar z Goller Ave., in Harry Bruce z Babbitt Rd.
V bolnišnici—
V St. Alexis bolnišnici na 5163 Broadway, soba 216, leži Anton Turk s 23564 Lawrence Rd., Warrensville Heights.
Delegatom za konvencijo KSKJ
Delegati, ki bi želeli potovati v Harrisburg, Pa., na konvencijo KSKJ z busom, naj se javijo Ulrichu Lube, EX 1-5344, Jose-phini Trunk, 481-5004 ali pa Jou Ferra, KE 1-7131. Bus bo odpeljal iz Clevelanda v soboto, 18. avgusta, in se vrnil v nedeljo, 26. avgusta.
Novo naročilo za tovarno tankov—
Cleveland Ordinance Tank Plant na zahodni strani mesta je dobila od Armade naročilo za nove oklepne vozove in tanke v skupni vrednosti 58 milijonov dolarjev. S tem je za nekaj let zagotovljeno delo več tisoč delavcem.
Karneval uspešen—
Razen v petek zvečer, ko je divjala nad mestom huda nevihta, je bil karneval pri Sv. Vidu pr^v lepo obiskan. Buick avtomobil je dobila Gertrude Velic z 1261 E. 60 St., $1000 Ralph Godič s 3665 E. 105 St., $500 pa Louise R. Wilson s 23045 Macbeth Ave., North Olmsted. Odbor se zahvaljuje vsem sodelavcem in udeležencem.
Na obisku iz Argentine—
Iz Buenos Airesa v Argentini je prišel na obisk k bratu Franku Gerjevichu v Euclid brat Miha Gerjevich, s katerim se nista videla 53 let. Pozdravlja vse znance in prijatelje. — Dobrodošel med nami!
Župan odložil odstop—
Mestni župan A. Celebrezze, ki ga je predsednik imenoval za zveznega tajnika za zdravje, vzgojo in socialno skrbstvo, bo odstopil šele v petek, da tako prihrani mestu vsaj ene posebne volitve in okoli $125,000. Zaradi odložitve odstopa je bila odložena tudi zaprisega Ralpha Locherja za novega župana.
Odziv lep—
Včeraj se je prišlo okoli polovico Clevelandčanov cepit proti polio tipa 2. Isto cepivo bodo delili na istih krajih tudi prihodnjo nedeljo ob istih urah. ---------------o---—
Italijanski parlament bo ostal brez počitnic
bini oženil pečlar srednje starosti. Svatovščino je priredil v nekem salonu, kamor je kot fant vedno rad zahajal. Na svatov-
ščino je kajpada povabil več svo-1 meriško podporo. Seveda bo , in Luang Prabang, kjer stanuje jih prijateljev in tovarišev. Ko (skušal podporo tudi zvišati,
vendar več kot pogojne obljube ne bo dosegel v tem oziru.
se je družba tako razvnela, ter je kazalec stenske ure kazal že na enajsto številko, vstal je nenadoma, poslovil se prijazno od
kralj. Laoški pomožni zunanji minister Phongsavan je že izjavil, da bosta na primer posla-Ko se vrne domov, bo začel nika iz Saigona in Taipeia lahko vladati v nevtralnem duhu.1 živela v enem mestu, njihova družbe ter odhitel na veliko za- Najprvo bo priznal, če jih Laos nasprotnika iz Peipinga in Ha-čudenje novoporočene žene, na še ni, razne režime in jih pova- noia pa v drugem, svoj fantovski dom sam. Revež bil, naj pošljejo svoje diplomat-1 Pa naj kdo reče, da laoški je pozabil, da se je oženil! Iške zastopnike v njegovo deže-j politiki niso iznajdljivi!
RIM, It. — V smislu sporazuma med predsednikom Fanfa-nijem in socijalistom Nennijem je vlada predložila parlamentu predlog za podržavljenje 100 velikih elektrarn. V parlamentu se je takoj vnela huda debata za in proti zakonskemu predlogu, ki bo gotovo trajala tja do septembra, ako še ne dalj. Zato so vse stranke naročile svojim poslancem, da ne smejo iz Rima.
Poslanci so seveda hudo prizadeti, kajti avgustovske počitnice so smatrali kot svojo tra-jdicijonaljno pravico, ki jo je vlada kršila samo 1. 1953, ko je parlament iskal naslednika za umrlim italijanskim državnikom Gasperijem in ga končno našel v pozni jeseni v osebi krščanskega demokrata Pelle.
'JIHEfilšKA DOMOVINA JULY 23, 1962
Ameriška Domovina
V VI ■ I/I C- 1 V— ll< > m I
6117 St. Cltlr Ave. r— HEnderson 1-0626 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
Zb, Zedinjene države:
114.00 na leto; |8.00 za pol leta; $4.50 z« > meaece Zb Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESI
Pnited States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
88
No. 139 Mon., July 23, 1962
mogoče ustaviti. Težave in zlo v današnji ameriški druž-jhil v zrak pa so nastale težave, bi ni mogoče reševati po načinu in s sredstvi iz časa, ko nismo poznali ne železniškega stroja, ne avtomobila in letala, da ne govorimo o atomski sili in vseh drugih čudesih moderne tehnične dobe.

BESEDA IZ NARODA
Igor I. Sikorsky, graditelj letal in helikopterjev
v
Časa ni mogoče ustaviti
Ura teče, nič ne reče, pravi slovenski narodni rek. Čas teče, gre mimo, pa naj je nam prav ali ne. Tako teče tudi življenje človeka in človeškega rodu. Z. njim prihajajo spremembe, ki jih razvoj zahteva. Če so te nujne in pogojene v človeški naravi in v stanju družbe, jih ne moremo ustaviti, jih lahko le zaviramo, največkrat v svojo osebno škodo in v škodo celotne družbe.
Ko so sredi preteklega stoletja napake gospodarskega liberalizma in neomejene gospod, svobode postale očitne, so se razgledani, razumni raziskovalci družbe in družbenega reda lotili iskanja novih poti in novih načinov, ki naj bi napake tedanjega reda odpravili in izboljšali položaj socialno najnižje stoječih slojev.
Marks in Engels sta predstavljala v tej skupini le najbolj udarne in skrajne ideje. Pozivala sta “proletarce vseh dežel, naj se združijo in raztrgajo svoje verige.” Spretni organizatorji so zanesli te ideje posebno med delavstvo v Nemčiji in Franciji. Stari politični vodniki so se borili proti novim idejam in njihovim zagovornikom, toda brez posebnega uspeha. Ko je nemški kancler Bismarck spoznal, da si ljudske množice bolj in bolj prisvajajo zahteve socialnih demokratov, jih je sprejel sam, jih celo dopolnil in uvedel v Nemčiji socialno zakonodajo, ki je v nekaterih pogledih še vedno modernejša od one v naši deželi.
Postopno so nemškemu zgledu sledile tadi ostale države v Evropi, med njimi tudi Jugoslavija. Ta je imela v času med obema svetovnima vojnama eno najnaprednejših socialnih zakonodaj v vsem svobodnem svetu. Ko je komunizem tekom druge svetovne vojne in po njej vzpostavil svojo oblast nad novimi državami in narodi ter grozil preplaviti še preostalo svobodno Evropo, so države svobodne Evrope izvedle obsežne socialne reforme in uveljavile novo socialno zakonodajo, ki je vzela veter z jader komunistične propagande. Gospodarstvo v teh državah Evrope zaradi tega ni propadlo, življenjska raven se ni znižala, nasprotno, gospodarstvo cvete in se izredno naglo razvija, živ-Ijenska raven prebivalstva se je močno dvignila in se naglo približuje tej v naši deželi.
Ameriški delavci in farmarji so skušali izboljšati svoj oložaj v deželi organizirano ponovno v zadnjih sto letih, edno znova so ti poskusi propadli pred organiziranim odporom gospodarsko močnejših slojev. Ti so imeli v rokah oblast in tudi skoro vsa sredstva, s katerimi je bilo mogoče doseči in ustvarjati javno mnenje. Načrtno so podajali vedno le prednosti svobodnega gospodarskega sistema, vstraj-no pa molčali o njegovih napakath, o potrebi njegove spremembe v skladu z duhom časa in razvojem ameriške družbe.
Te spremembe je omogočila šele velika gospodarska kriza, ki je nastopila v deželi po velikem borznem polomu v 1929. F. D. Roosevelt je uvedel vrsto reform in najnujnejše socialne ustanove, ki so se kljub svoji skromnosti zdelo nekaterim še vedno silno radikalne. Napovedovali so, da bo njihova uvedba deželi prinesla silno škodo in zavirala njen gospodarski razvoj. Vsa ta napovedovanja so ostala prazne besede. Danes priznavajo tudi največji konservativci koristnost socialnega zavarovanja, pokojnine in brezposelnih podpor. Nikogar ni, ki bi nastopil proti temu tekom volivne borbe in pri tem upal, da mu bo to pomagalo do zmage. Kdor bi nastopil z zahtevami, da je treba vse to odpraviti kot “socializem,” bi ga javnost smatrala za bedaka, volivci pa bi mu obrnili hrbet.
Pokojni F. D. Roosevelt je storil veliko, vendar je še dosti dela tudi za njegove naslednike. Že Truman je poskušal uvesti obvezno zavarovanje za bolezen. Njegov predlog je propadel zaradi odločnega in načrtnega upiranja Ameriške zdravniške zveze.
Tekom Eisenhowerjevega predsedovanja so uzakonili nekaj skromnega, kar naj bi vsaj začasno odložilo potrebo in zahtevo po splošnem obveznem bolniškem zavarovanju, ki je uvedeno v vseh deželah svobodne Evrope že več desetletij in se je na splošno prav dobro obneslo.
Predsednik Kennedy je predložil Kongresu uvedbo bolniškega zavarovanja za ostarele v okviru Social Security. Zdravniška zveza se je vrgla z vso silo v boj proti temu. Podpirale so ta boj zavarovalne drvžbe, ki imajo od privatnih zavarovanj svoje dohodke. Konservativci in zagovorniki “popolne svobode” so vrgli v javnost geslo o uvajanju socializma in klicali na okope za obrambo “ameriškega načina življenja.” Skupnim naporom omenjenih sil je uspelo predsednikov predlog začasno poraziti, razpravo v Kongresu o njem odložiti za eno leto. Pri tem zmagoslavno trdijo, da so rešili deželo pred veliko nevarnostjo in storili veliko uslugo splošnosti.
Čas bo izrekel o njih in njihovi borbi proti socialni zakonodaji, katere cilj je pomagati predvsem gospodarsko šibkim slojem do izboljšanja njihovega položaja, do ustvaritve možnosti človeka vrednega življenja, svojo sodbo. Ta brez dvoma ne bo posebno pohvalna, časa in razvoja ni
II.
Prišlo je do temeljitega družinskega posvetovanja, ki se je zaključilo s sklepom, da bo Igor započeto delo nadaljeval. Takoj je začel z gradnjo svojega prvega letala, ki mu je dal oznako S-l. Ko je bilo gotovo, se je letalo sicer premaknilo, toda zašlo je enkrat na levo, drugič na desno, rep se je dvigal previsoko, letalo samo pa je ostalo na tleh. Motor je bil preslab. Po večtedenskem delu je bilo izgotovljeno drugo letalo S-2. Imelo je močnejši motor, ki je imel mpčan in zdrav glas. Postalo je očitno, da bo iz te moke nekaj kruha.
Nekega jasnega jutra se je Sikorsky vsedel na sedež, ki je bil za motorjem. Trije možje so držali letalo za krila in rep. Na dano znamenje so ga izpustili. Letalo se je začelo premikati. Dvigalo se je 2 do 4 čevlje visoko in napravilo pot okoli 100 metrov, nato pa zopet sedlo na tla. Navdušenje je bilo nepopisno. Toda nastal je problem, dvignilo se je prenizko. Po na-daljnih poskusih, pravilnejše “skokih” po letališču, se je to letalo razbilo.
Tretje letalo S-3 je bilo znatno boljše od prejšnjega. Imelo je motor s 40 HP. Dvignilo se je do 30 čevljev visoko in preletelo letališče in bližnje jezero. Bilo je pozimi. Nekega dne je padlo na zamrzlo jezero. Prebilo je led, krila in rep so moleli iz vode. Pilot Igor Sikorsky in motor pa sta izginila pod vodo. Sikorskemu se, je posrečilo priti iz vode brez poškodb.
Ta letala so zahtevala denar. Od raznih strani so prihajali rodbini prijazni nasveti, da je Igorjevo poč etje nesmiselno, predrago. Toda tudi to pot je on s tihim pristankom družine delo nadaljeval.
Naslednji letali sta se imenovali S-4 in S-5. S poslednjim je Sikorsky dosegel svoj prvi, večji uspeh. Z njim je ostajal v zraku do pol ure. V bližini Kijeva so se tedaj vršili manevri ruske vojske. Igor Sikorsky je prejel povabilo za sodelovanje. V času manevrov je ostal do ene ure v zraku in to v višini 1500 metrov. To je bil pa že precejšen uspeh za tiste čase. Po manevrih je bil Sikorsky predstavljen carju Nikolaju II.
Sledilo je letalo S-6, ki se je obneslo bolje od vseh poprejšnjih. Imelo pa je to napako, da je potrebovalo preveč prostora za vzlet. Bilo je izboljšano in dobilo znak S-6A. To letalo je odprlo Sikorskemu pot v novo karijero. Leta 1912 je bila v Moskvi letalska razstava. S tem letalom je Sikorsky odnesel prvo nagrado.
Zanj se je pričelo zanimati veliko rusko podjetje v Petrogradu, ki je izdelovalo železni-ške^ vagone in avtomobile. Z njim je sklenil Sikorsky pogodbo o ustanovitvi letalske tovarne kot sestavni del tega podjetja. Sikorsky je postal ravnatelj tovarne. Še istega leta
razoranem zemljišču. Prijavilo se je več tekmovalcev, tudi Igor Sikorsky.
Medtem se je zgodilo nekaj posebnega. Generalni ravnatelj železniške družbe Sidlovsky je povabil Sikorskega v goste. Ob tej priliki mu je Sikorsky razložil svoj načrt, o katerem je razmišljal že več let: gradnja štiri-motomega letala. Nekaj, česar do tedaj še nihče ni podvzel. Sidlovsky je idejo sprejel in naročil Sikorskemu, naj takoj prične z delom. Bilo je po polnoči, kc je Sikorsky odšel. Skoraj te' kel je domov. Še isto noč je sklical svoje sodelavce. Prihajali so drug za drugim, začudeni in še zaspani. Novico o gradnji štiri-motornika so vsi navdušeno sprejeli. Da je izgledalo vse še bolj slovesnoj je Sikorsky počastil vsakega s čašo “pristnega”. Proti jutru je bila seja zaključena. Z gradnjo letala so takoj pričeli. Delo je trajalo pol leta. Letalo je dobilo ime “Veliki”. Ko so gradili, je prihajalo od vseh strani mnogo obiskovalcev. Med njimi so bili tudi kritiki, ki so zatrjevali, da se to letalo ne, bo nikoli dvignilo v zrak, češ da je preveliko. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. “Veliki” je opravil svoj prvi polet odlično. Ko je Sikorsky pristal, ga je navdušena množica dvignila na ramena in ga nesla šidlovskemu nasproti. Kmalu potem si j« prišel ogledat Velikega” sam car Nikolaj II. v spremstvu velikega kneza N. Nikolajeviča; vrhovnega povelj, nika ruskih armad v prvi svetovni vojni. Car je bil z letalom izredno zadovoljen. Po nekaj dneh je prejel Sikorsky od njega osebno darilo, zlato uro z v-graviranim ruskim orlom. To letalo je doseglo pozneje svetovni rekord v pogledu vztrajnosti in številu oseb na krovu. Vsega skupaj je “Veliki” napravil 53 poletov. Doživel ph je tragičen konec. Nekega dne se je odtrgal motor nad njim letečemu, malemu letalu, padel naravnost nanj in ga nepopravljivo poškodoval. Model “Velikega” se nahaja v veliki sprejemni avli Sikorskega tovarne v Stratfordu. Na to letalo je bil Igor Sikorsky vedno zelo ponosen.
Sikorskega pa je čakala naloga, dobiti letalsko tekmo. Vsi konkurenti so svoje točke že o-pravili. Sikorsky je imel še eno in to najtežjo, čakal je na ugodno vreme. Ko je to prišlo, se je dvignil v zrak in pristal brezhibno na razoranem zemljišču. Dobil je prvo nagrado 30,000 rubljev. To je bilo lepo premoženje. Domačim je povrnil vse izdatke, ki so jih imeli z njim, poplačal svoje dolgove in še precej je ostalo.
Poleg manjših letal je nato Igor Sikorsky pričel graditi drugo štirimotorno letalo, ki je dobilo ime “Ilija Muromec”, po ruskem junaku iz desetega stoletja. Ko so gradili, so se zopet pričeli oglašati kritiki češ, njegov vojaški in gospodarski po-
Zašli so najprej v takozvani brezzračni prostor. Tega pojava si tedaj še niso znali razložiti. Letalo je pričelo hitro padati navzdol in se dolgo časa ni hotelo dvigniti. Nastala pa je še druga, izredno nevarna situacija. Opazili so, da je dovodna bencinska cev počila. Gorivo je v velikem cucku uhajalo. Kmalu je na tistfjm mestu pričelo goreti, stotnik Lavrov in mehanik sta splezala na krilo letala in pričela gasiti ogenj s suknjiči. Posrečilo se jima je ogenj pogasiti in za silo zadelati odprtino. Medtem, ko sta opravljala to delo, je Igor Sikorsky vodil letalo navzdol in srečno pristal na ravnini. Po pristanku so letalo popravili.
Ko so se jzopet dvignili v zrak, so kmalu zašli v veliko nevihto in izgubili zvezo z zemljo. Ker je močno lilo, so se odločili, dvigniti se nad oblake. Ko so jih predrli, se jim je nudil veličasten prizor. Sonce je čudovito sijalo na modrem, čistem nebu. Toda za občudovanje ni bilo časa, treba se je bilo hitro iztrezniti. V tistem času še niso imeli priprav za določevanje smeri. Treba se je bilo držati rek in mest. Brezpogojno so se morali spustiti nazaj v oblake in nevihto. Leteli so zelo nizko, ne da bi mogli spoznati, kje se nahajajo. Končno je stotnik Lavrov zapazil v daljavi belo nit — reko Dnjeper. Igor Sikorsky je z izkušeno roko vodil “Ilijo Muromca” v to smer. Na obzorju so se prikazali prvi obrisi mesta Kijeva, kjer so potem kmalu pristali. Na letališču jih je sprejela elita mesta z o-gromno množico. Sprejem je bil nadvse slovesen. Ko so bile svečanosti končane, je pristopil k njim predsednik sprejemnega odbora in tamkajšnjega aeronavtičnega društva in jim povedal najnovejšo vest: avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena sta bila v Sarajevu umorjena.
S tem se je pričela nova, uso-depolna stran človeške zgodovine.	Dr. O.‘H.
(Dalje sledi.)
je odšel v Petrograd. Z novimi men bo zelo dvomljiv. Toda pri upi in zavestjo, da je težko fi- ,poskusih je “Ilija Muromec” zo-nančno breme, ki je ležalo na pet dosegel svetovni rekord. Po rodbini, sedaj odpadlo. Na raz-'dalj časa trajajočih poskusih, se polago je dobil novo tovarno z 'je Igor Sikorsky odločil napra-
cbsežnim letališčem. Podnevi se je mudil v hangarju, ponoči pa je ob črni kavi skiciral načrte
viti z njim 800 milj dolgo pot iz Petrograda v * rojstno ;mčšto Kijev. Nekega ranega jutra se
za nove tipe letal. Med tem je je s svojimi sodelavci dvignil v rusko vojno ministrstvo razpi- zrak. Leteli so v višini 5000 m salo letalsko tekmo z visokimi'preko Vitebska do Orše in tam
nagradami. Pogoji niso bili lahki. Dvigniti se je bilo treba v 15 minutah v višino 1500 me-
pristali. To je bil prvi del poleta. Tu jih je sprejela ogromna, navdušena množica. Ko se
trov ter vzleteti in pristati na j*' “Ulja Muromec” zopet dvig-
Govor Josipa Broza - Tifa v Splitu 6. maja
Poglavar komunistične Federativne ljudske republike Jugoslavije je 6. maja letos v Splitu razložil položaj in razmere v Jugoslaviji, pri čemer je priznal polom komunističnih gospodarskih planov in napovedal novo ostro nadzorstvo iz centrale. Govor se nam zdi tako pomemben, da ga celoti ponatiskujemo iz ljubljanskega lista “Komunist”. Priobčevali ga bomo v nadaljevanjih.
Romanje društva sv. Ane KSKJ
OLemont, 111. — Za 40-letnico Društva sv. Ane št. 170 KSKJ v Chicagu je bil na pobudo Mrs. Gizelle Hozian ustanovljen prekmurski pevski zbor, ki je ob ustanovitvi štel 13 pevk in pev-vec pod vodstvom p. Vendelina gpendova OFM in ob spremljavi pianista Mr. Alfreda Fišingerja. Ta zbor bo letos povzdignil romanje društva sv. Ane KSKJ in Prekmurcev na ameriške Brezje ha zadnjo nedeljo v juliju — 29. julija. Zbor bo pel med romarsko mašo ob enajstih dopoldan pri lurški votlini in pri slovesnih petih litanijah ob 2:30 v samostanski cerkvi. Pred mašo bo skupna pobožnost križevega po-ta v Baragovem parku. Ta križev pot sta na pobudo in z darovi Prekmurcev zgradila pok. p. Aleksander in brat Akurzij.
Po popoldanski pobožnosti v cerkvi bo blagoslov avtomobilov pred samostanom.
Gotovo bo pevski zbor zapel tudi kako veselo po romarskih pobožnostih, ko se Prekmurci in njihovi prijatelji zberejo k veseli družabnosti na prostorih za Romarskim domom. Ob tej priliki je na lemontskem griču vsako leto zelo živahno, zakaj Prekmurci so družabni in radi pridejo skupaj. Njihovo romanje je postalo tako znano, da so k njemu pritegnili tudi rojake in prijatelje od daleč. Lani smo tu srečali celo nekaj družin, iz Kanade.
Vsem romaricam in romarjem društva sv. Ane KSKJ in Prekmurcem želimo prav prijazni: dobrodošli pri Mariji Pomagaj in na veselo snidenje!
Lemontski frančiškani.
5.
Posledica tega je, da mi izgubimo to tržišče. Zato sem pred dvema letoma dejal, da je 540 izvoznih in uvoznih podjetij preveč in da je treba to število razpoloviti — zdaj pa jih je več kakor takrat. Nič ne zaleže, kar rečeš, dokler ne vzameš stvari v roke, tako da oni potem temu pravijo nedemokratična metoda. Vi vidite, tovariši, da ta naša izvozna in uvozna podjetja pečenjajo razne stvari takega značaja in včasih tako negativno poslujejo, da zaradi tega pogosto izgubimo posamezna zunanja tržišča in se zdimo nesolidni. Zaradi takšnega njihovega dela nam na primer vračajo posamezne proizvode. Tak nezanesljiv trgovec misli, da lahko preslepi kupca v tujini in mu proda gnila jabolka ali slive, toda tuji kupec zaradi tega pogosto pošlje nazaj vso pošiljko. Kdo je tedaj tu na zgubi? Vsa naša skupnost, naš delovni človek, mi vsi. Ta nesolidnost je torej takšnega značaja, da bomo morali sprejeti celo zakon o poslovanju teh zunanjetrgovinskih podjetij.
Ko gre za zunanjetrgovinska podjetja, bi omenil tudi predstavnike, ki jih ta podjetja pošiljajo v posamezne držav, tako v Afriki kot v Aziji, in sem naletel na veliko teh nalših trgovcev, ki tam po cele mesece sedijo po kavarnah pa ne najdejo niti enega kupca. Sedijo brez koristi in zapravljajo devize, ki jih dobivajo iz domovine, kupca pa ne najdejo, ker niti ne poznajo tržišča niti ga niso proučili in ga dovolj spoznali, da bi vedeli, kaj je tu treba in kaj je mogoče prodati. Zato se dogajajo tudi take stvari, da denimo, pošljejo nekam v vročo Afriko cokle, ki so dolgo časa ležale v skladišču in jih pri nas nihče ne nosi, ki pa jih tudi tam nihče ne more nositi Seveda gre takšno blago potem po zlu, tako pa je tudi z nekaterimi drugimi izdelki iz naše države. Vse to in takšne stvari nam kvarijo ugled v tujini.
Brandon, Man. — Cenjeno uredništvo! Zopet Vam pošiljam celoletno naročnino za priljubljeno nam Ameriško Domovino ter se obenem lepo zahvaljujem za redno pošiljanje lista, ki ga z veseljem in zanimanjem prečitam od začetka do konca. Iz vsega srca želim, da bi mogli še dolga leta nadaljevati z izdajanjem tega za Slovence tako potrebnega in koristnega dnevnika. S prijateljskim pozdravom!
Janko Demšar z drdužino. * * *
Milwaukee, Wis. — Cenjena uprava! Zopet je poteklo eno leto in zopet sem za eno leto starejša. V preteklem letu je Bog poklical k sebi mojega moža Rudolfa, mene pa je še pustil živeti. Je bila že tako Njegova volja.
Z veseljem Vam pošiljam naročnino za celo letoj motda mi bo še odločeno ta moj priljubljeni časopis v miru prebirat. Mnogo zanimivih in poučnih stvari najdem v njem in Ameriška Domovina mi krajša moje, sedaj tako samotne ure.
Sprejmite torej moje iskrene pozdrave in če je božja volja se pHhodnje leto ob tem času spet oglasim. Vaša stara naročnica	Frances Marolt.
Moram vam povedati nekaj še o eni stvari, ki je negativna in ki jo moramo imeti pred očmi. To je pehanje za lahkim zaslužkom. Mnogi naši trgovci, ki gredo v tujino — med njimi pa so tudi dobri, solidni trgovci, čeprav jih je malo — gledajo, kako bi na hitro nekaj z lahkoto zaslužili, pa čeprav bi potem prišli tudi na slab glas. Toda treba je imeti v mislih, da takšne slabe izkušnje ne ostanejo samo v eni državi, ampak se zvedo tudi v drugih, ker tudi Afrika ni ravno brez komunikacij in zvez nasploh. Imeli smo primere, ki so bili škodljivi ne le v materialnem, ampak tudi v političnem pogledu, čeprav je šlo za druga vprašanja, za investitorja, kredite itd. Vse to so stvari, ki škodujejo našemu ugledu v tujini, to pa posredno vpiliva tudi na naše notranje življenje — in tu veliko izgubimo, ker imamo zdaj tudi velik plačilni deficit v tujini. Res je, da stalno več uvažamo kakor izvažamo, toda marsikaj smo izgubili tudi zaradi svoje nesolidnosti oziroma zaradi nesolidnosti teh naših zunanjetrgovinskih podjetij. Pri nas danes vse mno-goče uvažajo, čeprav naša industrija ni slaba. Njena izbira je zelo velika in v naši državi je mogoče dobiti skoraj vse. Toda zaradi lenobnosti raje kupijo stvari v tujini. Ne gre pa tu samo za inercijo, ampak pravzaprav za to, da bi nekaj z lahko to zaslužili tudi zase. Ljudje odhajajo v tujino in pogosto kupujejo tudi tisto, česar ne potrebujemo, češ da je tam ceneje. Toda mi to plačamo z valuto, ki nam je primanjkuje. Danes smo dolžni tujini kakih 800 milijonov dolarjev, naš deficit pa stalno raste. V takšnem položaju se moramo nasloniti na svoje lastne notranje sile, moramo zmanjšati uvoz in povečati izvoz.
Videli ste, da smo takoj po seji Izvršnega komiteja CK ZKJ sprejeli nekaj nujnih ukrepov, med njimi tudi prepoved uvoza avtomobilov. Ta prepoved bi morala začeti veljati, mislim 2. maja. Kaj pa se je zgodilo? Na našo mejo je dan preden bi morali spustiti rampo, prišlo dva tisoč avtomobilov. Pomislite, dva tisoč avtomobilov? Naj velja vsak, izmed njih samo tisoč dolarjev, pa znese to že dva milijona dolarjev, to pa ni majhen znesek. Razen tega jih je mnogo nedvomno še ostalo zunaj in ne bodo tako lahko prišli noter. Koliko pa smo raz_en tega uvozili raznih nepotrebnih stvari v tem letu? Dobro, avtomobil je potreben, čeprav je mogoče vprašati, kako je kdo prišel do njega. Bile pa so še razne druge stvari. Eno je gotovo — dh bo treba uvesti določeno kontrolo, in to ne Samo, kadar gre za avtomobile, ampak tudi glede hiš-Kajti vse te stvari so videli naši ljudje in Tiričakujejo od nas, da tudi v tem pogledu p°' pravimo, kar je nepravilno-(Močno odobravanje, vzklikanje tovarišu Titu in ZKJ.)
Kakor vidite, tovariši in tovarišice, se je nabralo velik0 napak in zdaj ni mogoče Pr‘' čakovati, da bi jih popravil' vse naenkrat. Dobro moram0 zavihati rokave, da bi nam uspelo najprej preprečiti, da bi se stvari razvijale tako kol doslej, potem pa da bi .1 postopno popravili.
(Dalje prihodnjič.)
iih
Ivan Pregelj:
Božji mejniki
POVEST IZ ISTRE
“Hlev!” je ušlo Žminjske-mu, ko je raj padel čez prag v temo in zatohli vzduh. Pre-videl je bolnico in opravil molitve za umirajoče. Nato se je koj poslovil od Križmaniča in se vrnil v Žminj.
“Trda ti bo do Tinjana,” je še dejal Križmaniču. “Ali nočeš z menoj?”
Križmanič je odgovoril, da Pojde do Ježnja in bo počakal le še mesečine.
“Moram, plovanim!” se je Pasmehnil.
Stopi] Je nazaj v hišo k bolnici, ki je naglo slabela in bledla. Jože ji je bil potisnil v roko kruha. Križmanič jo je eul, ko se je razjadila nad
sinom;
“Ne nosi mi kruha,” je te-Sobila. “Kje ga jemlješ? Ljudje ti ne režejo belega kruha. Kradeš ga, pasje dete, kradeš!”
Mutec je ždel v kotu in trudno kimal z glavo. Ko je Vstopil duhovnik, je vstal in sel pred hišo. Duhovniku pa Se je ogrelo pri srcu:
“Kradel je, da je kupoval belega kruha. Pa saj ga ni 2ase! Materi ga je. O Istra, dežela čudežev in presenečenj! Ali je to tvoje zadnje?” Posluhnil je. Bolnica je bledla o knjigi in Martinu iz Juršičev. “Prisegla sem ti na bukve. Dušo sem pogubila za-radi tebe! Morilec! črni človek! Satan! Ne bom prisegla! Pusti me!”
Iskala je blodno v svitu dremotne sveče, ki jo je bil pri-Pesej žminjski. Nenadoma se Je zagledala v duhovnikovo Hce, strmela in se zasmejala: “Lej no! Kako sanjam! Da 8i ti! Pa te je pred dolgim ubil v Dragi pod Bermom. Pod Permom. Z balto. Šime, Šime Iz Ježnja!” —
Nato se je stresla in zavpila
Presunljivo:
“Bukve! Na duši mi gore!” Duhovnik se je domislil molitevske knjige, segel zmedeno ponjo in odprl. Ostrmel Je brez konca.
“Istra, dežela čudes! Ali je to tvoje zadnje?”
Duhovnik je spoznal knji-®°- Bila je last njegovega raj-očeta ...
Tisto trenutje je starka uSasnila .. .
II. Vidalice Kajnove.
‘Mašne bukve mojega raj-Pega očeta,” je zamrmral du-0vnik in si nesel dragocen 8Pomin spoštljivo na ustnice, .^edno jih je nosil oče v svo-!em nedeljskem jopiču,” je Pp®!!! nato, “tudi ko je umrl
P°d Bermom, jih je imel s seboj.”
je duhovnik ljubil sveti
^Pomin, pa ga je iz knjige kako
r zapeklo in je čuvstvoval v ^ čut ju pravljice, ki jo je ^ av«o slišal od matere in do b dob že skoraj pozabil. račna groza mu je rastla iz Priče.
Vidalice, je dejal sam pri 7 P dvojnice nazivajo danes
1st;
raPi tako piščal. Odrastli
Puvrt
ličke
ajo dvoje javorovih ko-
{°v, otroci so spretnejši, edo za bezgom in bogme, ja Pojejo otroške piščali sla-j ‘ Bu je bil star pastir in je riel za soseda mlajšega. Stari
čred
Pdslil, mlajši čara, zakaj
Piu
a sfe mu je množila. Stare-
Pp so jo volkovi trgali. Po-111 Pa je spoznal: stari, da
im
j. p mladi svoje posebne vida-faradi vidalic-čaralic je 1 mladega. Potem ga je z£al v samoti, da bi nikoli
Uihč
Pel
e ne izvedel za zločin. Pe-
št
štiri
80 razvejali vetrovi v Vse
strani po Istri. Stari pa-
stir je poizkusil zapiskati na ugrabljene vidalice. Zapele so grozno skrivnost; pa je vzel kamen in jih strl. Potem je bila zima. Mraz je minil, leto je rastlo. Vse čez po istrskih goličavah je poganjal bezeg. Kakor vsako leto, so si ga rezali otroški čredniki za piščal. Vidalice so jim pele o solpcu in sreči, o bosilju in rožmarinu. Stari ovčar pa je besnel: kamorkoli je posluhnil, pa naj je gnal past še globlje v samote, vidalice so šle za njim in pele venomer eno in drugo: “Ubil me... sežgal me!” Tedaj je stari ovčar obupal, šel in se obesil na samotnem hrastu. V rogovili je obvisel nad zemljo in ptiči so ga objedli. Rogovilo pa so poslej imenovali pastirji:	Kajnove vida-
lice ...
“Vidalice,” se je zdrznil duhovnik, spravil očetne bukve in se zavedel svojega du-hovskega posla. Tiho je pomolil za rajno, ki je ležala vo-ščenohladna in mirna v pre-mirnem svitu blagoslovljene sveče, ki jo je bil prinesel s seboj Žminjski. Križmanič je nato s težavo dopovedal nememu Jožetu, da mora iti takoj do kakih bližnjih ljudi, naj pridejo in pripravijo mrtvi krščanski pogreb. Vedel je tudi, da bi moral sam čakati, dokler bi se mutec ne vrnil. Zato je ostal pri mrliču, ko je Jože odšel. “Ali bodo hoteli iti z njim ponoči,” si je mislil, “ali jih bo znal priklicati?” Spomnil se je, kako je nosil mutec materi belega kruha, in se potolažil, da ni tako bebast.
‘če ne naleti na vranove ob poti,” je zamrmral, “mimo črnih ptic bi siromak ne šel niti za mater.”
Bilo je okoli polnoči. Zunaj ob vogalih hiše se je obudila sapa. Tudi skozi prostor v hiši je zavelo hladno. Duhovnik se je zavil tesneje in se stisnil sam vase. Strmel je brez misli v mrtvo mrliško lice in mrtvo molil. Trudnost mu je segala v ude, dremalo se mu je. Ni bil vajen čuti in dnevna hoja je bila izčrpala njegove , sile. Zaspal je.
Ko se je prebudil, ni vedel, kako dolgo je spal. Zbudil ga je bil mraz. Planil je in se razmahal, da bi ogrel premrle ude. V grlu ga je dražilo na kašelj. Jožeta z ljudmi še ni bilo. Glasneje je pela burja ob vogalih. Odprl je v noč. Videl je, da se je bilo nebo zastrlo z meglo, tenko kakor koprena. Zvezde je bila zabrisala, mesečina pa je predirala skozi in mu odkrivala znano zemljo v čudno tuji, brezkončno žalostni in tegobni tišini. Polnočni strah je dahnil vanj. Nekje blizu je vekala sova
Duhovnik se je vrnil k mrliču in molil znova. V tem se je obudilo v njem bridko sočutje. Po sili ga je gnalo gledati in gledati v suhotno, mrtvo lice.
“Lepa Mare!” je čuvstvoval. “Lepo Maro so jo zvali nekoč. Zares je bila lepa. Še je jasna soglasna umerjenost črt v licu. Prava istrska umerjenost. O Mare, pa kje je zdaj tvoja lepota? Kje so sočne ustnice, kje velike, iskreče se oči, kje mlado, zardelo lice kje tvoje dolge kite? Kako^ bedna, kako žalostna si zdaj.” Mimo obraza, ki ga je motril je mislil duhovnik drugam in globlje:
(Dalje prihodniič)
Znani slovenski denarni zavod v
ST. CLAIR SAVINGS JE RAZDELIL 43 NAGRAD Clevelandu St. Clair Savings je odprl pretekli mesec novo podružnico na Lake Shore Blvd. Ob tej priložnosti je bilo razdeljenih 43 nagrad, katerih glavno — električni zmrzovalnik za živila — je dobila Agnes Valencie. Na sliki vidimo mestnega sodnika Euclida W. Burnsa (na levi) z listkom za prvo darilo. Poleg sta predsednik St. Clair Savings Paul J. Schneller in pomožni tajnik Harold R, Swope, upravnik novega urada.
ill	[J ire® ssneif?
l8JI 91101(11	>12lll3l!14i
JSMiSlISj« !22l23tl24ll25U26l!27l!281	
i29||30i(31|J JJi J	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JULIJ
29. — Dan Slovenske dobrodelne zveze na prostorih društva sv. Jožefa na White Rd.
29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST
5.—Peti katoliški slovenski dan
pod pokroviteljstvom Lige K. S.A. in drugih slovenskih katoliških organizacij v Cleve landu na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd.
12.	—Pevsko društvo SLAVČEK priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER 9.—DSPB priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
7.—Pevski zbor Triglav priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. vinsko trgatev. — Igra Grabnarjev orkester. Začetek ob treh popoldne.
13.	—DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes
6,
Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi
v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
Ave.
21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.-L-Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11.	—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na
Podpiranje Gomnlke in Tita v roka!; Kennedya
Senat je odobril kompromisni predlog, izdelan na k o n f e renci zastopnikov olreh domov.
WASHINGTON, D.C. — Senat je odobril s 56 proti 26 glasovom predlog konference Senata in Doma o pomoči tujini. Iž njega je črtano določilo o prepovedi podpiranja komunističnih držav, v kolikor te niso vključene v “mednarodno komunistično zaroto” in v kolikor je predsednik prepričan, da je .njihovo podpiranje bistvfene važnosti za varnost Združenih držav.
Širokopotezna akcija Bele hiše proti njeni omejitvi v pogledu vodstva zunanje politike od strani Kongresa je uspela. Predsednik Kennedy ima odločitev o tem, ali naj Jugoslavijo in Poljsko, pa tudi kako drugo komunistično državo podpira ali ne, v svojih lastnih rokah. Sam bo moral pred javnostjo tudi v tem pogledu dajati odgovor. Tekom zadnje debate se je pokazalo, da ameriška javnost na
i /
STRAŽA OB MEJI •— Vzhodnonemški mejni stražar v bližini vasi Vacha ogleduje položaj na meji z daljnogledom. KIjub izredni pazljivosti se tu in tam le posreči komu uiti iz rdečega raja na svobodni zahod:
splošno podpiranje komunističnih držav zavrača, zagovarja pa ga še vedno precej močna in odločilna skupina v državnem tajništvu s poslanikom G. Kenna-nom v Beogradu vred.
Vzhod. Nemčija blokirala haitsko morsko obalo
BERLIN, Nem. Vzhodnonemški komunistični režim je blokiral baltsko obalo od Poljske do Zapadne Nemčije. Da je to storil ravno v začetku kopalne sezone na Baltskem morju, je dokaz, da se zelo boji, da bi kopalci utegnili izrabiti priliko in preko morja bežati v svbbodo, bodisi na Švedsko bodisi na Dansko.
Vsi kopališki kraji so dobili ostre in podrobne policijske predpise, kaj smejo kopalci in česa ne smejo. Predpisano je, kdaj in kje se smejo kopati, kako daleč smejo plavati v morje, kakšne čolne smejo vporab-Ijati, kako dolgo smejo biti zvečer na morski obali itd. Za prestopke so predvidene hude zaporne kazni do dveh let.
Prejšnja leta takih predpisov ni bilo. Sedaj so režimu potrebni, ker je pot za pobege skozi Berlin zaprta in Nemci iščejo druge luknje, ki bi lahko skoznje zbežali na svobodo.
------o------
Slamo z njiv, orjite praho, pravi Hruščev
MOSKVA, ZSSR. — Predno je Hruščev odšel iz Moskve na deželo in počitnice, je še vse sovhoze in kolhoze zasul z o-krožnicam, ki jim je v njih očital, kakšne napake so delali prejšnja leta in kakšnih letos ne smejo več.
I V okrožnicah poudarja po-tjfetyno,. da mofajo pravočasno spraviti slamo z njiv in da morajo takoj zorati praho, ne pa čakati do pozne jeseni. Hruščev grmi v okrožnicah tudi proti kolobarjenju, ki po njegovem mnenju samo škoduje pridelovanju žit.
Ruske kmete je torej pripravil ob počitnice, sebi seveda si jih bo privoščil.
------o------
Zapadni diplomat j e so se vendarle sestali v Ženevi
BONN, Nem. — Nemški zunanji minister Schroeder je v petek zvečer odpotoval v Ženevo, da bi bil lahko v soboto na sestanku zapadnih zunanjih ministrov in Francije in Anglije kot tudi ameriškega državnega tajnika.
Sestanek je bil po mnenju bonnske vlade potreben, kajti tam je sedaj tudi Gromiko iz Moskve. Lahko se zgodi, da se bodo ta teden sestali vsaj zunanji ministri Anglije, Rusije in ameriški državni tajnik. Francoskega k takemu sestanku ne bo blizu; je general De Gaulle že davno rekel, da njegov zunanji minister ne hodi po svetu, da bi zapravljal čas s praznim govorjenjem.
------o------
šili kakih 50 milj zahodno od tod v smeri proti meji Kambodže.
V predelu severno od tod se je v drugi, vojaški akciji, posrečilo ujeti enega izmed glavnih vodnikov “J U ž n o-ivietnamske; narodne osvobodilne fronte”.
-----o----:—
— Tri od vsakih petih težjih prometnih nesreč se dogode ponoči.
Ženske dobijo delo
čistilec vlivkov
SPLOŠNO DELO
Plača od ure. Plačani prazniki. Pokojnina. Plačane počitnice. Bolniška podpora.
LUCAS MACHINE DIVISION 12302 Kirby Ave.
(Vzemite Eddy Rd. bus severno od tovarne.)	(141)
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Štirisobno, neopremljeno stanovanje oddajo na 1084 E. 74 St: Kličite RE 1-7458 po peti zvečer.	—(141)
Ugodna prilika
Leico in Kodak Tourist Ca-mero z vsem priborom prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Anton Jeglič, 1057 E. 68 St. Cleveland 3, Ohio, telefon HE 1-3084.	-(20,23,25 jul)
Sobe se odda
Tri sobe se oddajo v najem, na novo dekorirane na E. 61 St. Kličite KE 1-0273	(139
V	najem
Trisobno stanovanje oddajo, kopalnica, furnez, idealno za par. Na 1193 E. 60 St. Kličite HI 2-2009 po 7. uri zv. (140
V	najem
Opremljeno štiri sobno stanovanje oddajo, dve spalnici. Avtomatična kurjava. Kličite IV 1-8774.	(142)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Lastnik prodaja
Dvodružinska in enodružinska, aluminijaste strani, nove strehe, furnezi lepo dvorišče, na E. 74 St. Dober dohodek. Kličite 361-2744.
,20,23,25,27,30 jul,1,3 Aug
IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA.
JOHN ZUPANČIČ
18216 Marcella Rd. KE 1-4993
Naprodaj
v bližini E. 185 St. hiša za 2. družini, 3 sobe zgoraj štiri sobe spodaj, dva garaža, lep lot. Vse v najboljšem stanju. Samo $21,500.
KOVAČ REALTY
Telstar se je obnesel tudi kot telefonska centrala
CLEVELAND,. O. — Pretekli petek so prvikrat preskusili znanega satelita Telstar, kako se bo obnesel kot leteča telefonska centrala. Njegove instrumente so vključili v telefonsko zvezo med Evropo in Ameriko.
Za začetek je bilo vključenih istočasno šest telefonskih pogovorov preko Atlantskega oceana. Vsi pogovori so se dobro slišali.
——	-4 V~-
Boji z rdečimi v Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Po uradnem poročilu je padlo v bojih med vladnimi četami in komunističnimi gverilci okoli 100 rdečih borcev. Vladne čete, ki so obkolile rdeče gverilce, so pripeljali na bojišče ameriški vojaški helikopterji. Boji so se vv-
960 East 185 Street KE 1-5030 _________________ (139)
Poceni prodam
Plinski štedilnik, mizo in štiri stole, hladilnik, kompletno ozko posteljo, televizijski aparat, otroški voziček in žago cirkularko z mizo. Vse dobro ohranjeno. Kličite 361-6591.
(143)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JQS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
AMERIŠKA DOMOVINA
RENE BAZIN:
IZ VSE SVOJE DUŠE
■■
B
ROMAN
“Evo male! Srečo ima: pri izberi je postala delovodkinja.”
In ko ga drugi ni razumel, je še dodajal:
“Ne razumeš? Delovodkinja je, to je, kot bi dejal, modni adjutant. Ali zdaj veš?”
Ne, ničesar niso vedeli njegovi prijatelji. On pa je čutil potrebo, da govori samo o svoji sreči...
Ko sta se vrnila, je vprašal: “Ali veš, kaj mislim? Treba bo narediti majhno gostijo, ko
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Permanent. Live in,. Own room. Experienced. in serving. No children. Recent references. Call HA 1-5225.
(140)
REAL ESTATE FOR SALE
se vrneš iz Pariza, da proslavimo tvoje napredovanje. Škoda, če ne bi mogla povabiti na večerjo dolgega Etienna ...”
“Kaj če bi povabila Antoinea, stric? Kmalu odide k svojemu polku.”
Stari vojak je za trenutek pomišljal in nato dejal:
“Pet let je že, kar ga ni bilo k nam. Končno imaš morda prav. Povabil ga bom.”
Čez dva dni se je Henrietta odpeljala v Pariz in stric je povabil Antoinea.
XVIII.
Če od maja meseca je Antoine dvoril Mariji. Lastna mu je bila lahkotna galanterija fa-bričanov. Znal je slediti razogla-vim dekletom, ki hodijo iz delavnic, se šaliti z vsemi, a ločiti jih od tiste, ki jo je posebno cenil. Tisto je objel okrog pasu, da se je posmejal z njo sredi njenih tovarišic z dela, ki so se med krikom in v zadnjem dnu zavistne razpršile na vse strani. Pridno je hodil na
GRE IZ MESTA — 2-družinska lesena hiša. 5 sob pohištva in opreme. 5 sob spodaj praznih. Samo en teden — $9,500 ali najboljša ponudba. Za pojasnilo kličite YA 7-8961, 1913 W. 23rd St., Chicago 8, 111.
(139)
3 bedrooms house. Garage. Storm-screens, awnings. — Close to all transp., schls., churches. % blk. from Village Mkt. $18,200. FL 2-5959.
(140)
WESTCHESTER—3 bdrm. Georgian Sep. din. rm. Full bsmt. Cer. tile kit. & bath. Newly crptg. Gas ht. 2 car gar. Enel, porch & patio. Fully Indscpd. 50x125’ lot. Close to Cathol. & pub. schl. $25,500. Call owner transfd. FI 4-3865.	(139)
WESTCHESTER — BY OWNER Large 6 room Georgian. 1% car garage. 3 bedrooms. Din. rm., liv. rm.. with frplc. Good loc.-schools, shops, transp. $25,900. FI 4-6874.
(139)
CALUMET CITY — 392 MERRILL Nr. Expwy. and new school. 3 Bed rm. brick ranch. Full bsmt. iVa car gar. Many extras. Priced for immed. sale by owner, only $22,500. Offers consid. For appt. TO 2-3183.
(140)
HIGGINS AND HARLEM — BY OWNER
7 rms. 3 bdrms. Georgian. Jalousie family rm. Storms, screens. Semi-fin. bsmt. IVi car gar.. Side drive. Conv. to schls. & transp. 7424 W. Gregory. SP 5-2143.	(140)
PARK FOREST — 3 Bedrm. ranch, Att. gar. 60x120 lot. Storms and screens. Close to everything. By owner. $15,200. 248 Marquette St. PI 8-6176.	(140)
W. CHICAGO — Exceptional value quality built. 3 Bdrm. brk. Bi-level. 2 baths, \Vi car gar. Bl't-in kit. Crptg. Gas ht. Lovely patio, beautiful Indscpd. Nr. Everything. Many extras. By owner $24,900. 909 S. Oak St. PH. 231-4121.	(140)
EVERGREEN PARK—BY OWNER 6 yr. old brick bungalow. 3 bed-rms. Full bsmt. Strms-scrns. Side drive, garage. 40 ft. lot. Priced for quick sale. GA 4-8216.	(141)
sejmske veselice in na žegnanje njih, le da je bil izprijen in bo-
TINLEY PARK — BY OWNER 4 bdrm. Cape Cod with Ige. rec. rm. in bsmt. 1% bath, w-w crptg., new heating. Well Indscpd. Qlose to Rock Island. Low $20’s. — 17366 S. 70th Ct., KE 2-2952.	(141)
~ ALGONQUIN SHORES — BY OWNER
IVi story frame home. 2 bdrms. Loc. on 2 beaut. Indscpd. lots. 3 blks. from Fox River. 2 car gar., school bus. Conv. Meadowdale shopg $12,000 or make offer. — Menoma Trail. — HA 8-2397.	(141)
fam. rm. din. rm., 22 ft. de
Fine loc. $39,500. AL 1-6134.	(141)
CHICAGO, ILL j

REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST — TRANSFD. OWNER MUST SELL 3 bedrm. face brick ranch. Built-in oven-range, alum. S/S, blacktop i drive, 2!6 yrs. old. 60x132 lot. Ask- s ing $18,500 or reas. offer. 2 N 776 Willow. BR 9-6440.	(139)
, RIVERSIDE — BY OWNER Brick bi-level, 2 bedrooms, 9 yrs. old. Cab. kit. w/dining area. Lge. liv. rm. Vz bsmt.. 1% car gar. .50 x 145’ Indscpd. lot. Mid. $20’s. 2 blks. from all schls., shopg. & transp. — HI 7-6416.	(140)
WESTMONT — BY OWNER 2 bdrm. expand. Fam. size kit. w/ brkfst. rm. or 3rd bdrm. Lge. semd. & glazed porch. Compl. redecor. Full bsmt. Low taxes. Good loc. — $15,700. 140 S. Hudson. WO 9-0990. (139)
WESTMONT — By owner, Immed. occup. 2 V2 yr. old bi-level, brk. frame, 7 rms. 2 vanity tiled baths, built-in kit. bsmt. basebd. h. w. gas ht., crptg., drapes. Firepl. att. gar., triple track alum, strms-scrns. Many extras. $26,900. WO 8-8914. (140)
SOUTHWEST SIDE — BY OWNER 2 story. 8 rooms with 4 room basement apartment. $12,500. CH 3-5911. (139)
SOUTHWEST SIDE — BY OWNER 3 bedroom brick. 45' lot. Side drive. All improvements. Full bsmt. Alum. Strms. & serns. $25,900. 8201 S. Ko-mensky. LU 2-0748.	(139)
OAK FOREST — BY OWNER New job forces owner to sell new 4 bdrms., IVz baths. ‘L’ shaped split-level. Cor. lot. Cent, air cond. 2 car att. gar. Many extras. Make offer. $23,900. Call KE 2-6589.	(140)
EVANSTON — BY OWNER 8 rm. Lannon stone brk. 4 twin bdrms. 2% cer. bath. Rec. plus brkfst. rms. Jalousie porch. 2 frpls. Att. gar. Gas ht. Air-cond. Enel. yd. Nr. schls., trans. New carpeting. Quiet nbrhd. Immed. poss. Mid $30’s. UN 4-6122.	(140)
MAYWOOD — BY OWNER IVz story frame. 6 rm. 3 bdrms., 3 baths. Sided. Lge. cer. tile kit. Full bsmt. w/plastered ceiling. Enel, back porch. Gas h. w. ht. 2 car gar. Side dr. 62’ lot. Conv. to everything. $17,500. Vio Madison — 1st Av. FI 4-4004.	(140)
OAK LAWN — OUT OF TOWN OWNER MUST SELL NOW! Exp. Cape Cod. Walking distance Gath, schl.. church & college, pub. schl. & transp. 2 bdrms. Gar. $14,500 or best offer. 4017 W. 99th St. Ph. 636-2521. (140)
VILLA PARK — BY OWNER 3 bdrm. ranch. 3 yrs. old. % acre Indscpd. yard. 2 car gar. Cab. kit. Lge. liv. rm. w/L-shaped din. rm. Close to schls. & transp. Priced for quick sale at $18,500. 208 E. Sunset Dr. TE 4-9213.	(140)
v manteški okolici, na predmestne plese, kjer plešeš po utah ob zvokih klarinetov in rogov. Kot razsipnež in bahač je imel iz dveh razlogov uspeha med reveži, kjer je veselja vedno manj. Precejšnji svoj zaslužek, ki ga je imel kot spreten delavec, je zapravil v enem večeru. Slišal si glasove drugih, ki so mu pritrjevali, brž ko je utihnil v kaki gruči njegov drobni, hripavi visoki glas.
Iz nasprotja, ki ga ni bilo težko razložiti, je bil ta narobe-ša-Ijivec v dnu otožen in je mrko hrepenel za nečem drugim. Bila je v njem tegoba neznanca, ki se vrniti ne more in se tega zaveda. V njem je umiral presajen in izprijen kmetski rod iz krajev okrog Plougastela, ki goji jagode in tolče kamenje po obrežnih pečinah, fod, vzgojen v morskem vetru,'ki ga zlahka potegneš za sabo in zlahka zapelješ, ki pa nikdar ne pozabi žalostnih pesmi detinskih let. Popolne bretonske radosti sploh ni. Ni se Antoine lagal Mariji, kadar ji je pravil, spremljaje jo po vsej dolgi ulici St. Similien-ski: “Menijo, da sem dobrovblj-ček in šaljivec, ker se smejem. A imam gorja nič koliko, — prav kakor vi, gospodična Marija.” Žena, ki ga je bila spočela, se radi svojega greha nikdar ni potolažila. On, ki so mu delavske sovražnosti mešale glavo, tudi on je v svojem srcu plakal in jasno trpel za edinim dobrim, r so imeli njegovi predniki: družino... S svojo domačo ižino je bil prekinil vezi in li ona ni marala zanj. Čutil se zato ponižanega p^red vsem
>ti... In najsi se je, ngrče^al iz /aških,rfantov, ki zemljo preVra-o in v mestu glavo izgube, je prav za prav eden izmed
lan. Da bi živel petdeset let poprej ali da samo njegov stari oče nekega dne, ko je bil preveč pil, ni prisegel brez pravega razloga, da pojde iz Plougastela, — pa bi bil Antoine kmet, ki se na večer vrača z motiko na rami domov med obrežjem in poljem in so mu oči uprte v morsko' obzorje in mu je srce že doli v hiši, kjer žena kruh za juho nare-zuje.
Poseben znak njegovega kremenitega bretonstva je bila njegova trma, ki je barbarska oblita zvestobe. Nenadno se ga je kakem trenutku pri veseljačenju polotil stud, ki ga je zajel često en dan ali več v težko otožnost. Tedaj je zapustil tovariše in je hodil sam po nabrežjih med slokimi postavami nosačev in je kakor z blaznostjo očeh zrl stvari in ljudi. Vendar to nista bila niti blaznost, niti kes. Bile ste to ve, ki ste mu orihajale pred oči, sanje o revnih prednikih, sanjo o rodu, ki valove posluša, ki ga zidovi fa-?rik ali ulice mest nikdar ne aodo vsega zajele .. .
Rad se je smejal in ni jnu bilo črnih iaS! ki so ji napol razple-težko reči: “Trpim...” Vprav teni padali na vrat, in dejal:
tem se je polastil duše zapuščene Marije, ki jo je življenje bilo postavilo na cesto. Prvi dve trati se je šalil z njo, ko jo je spremil; tako je bila priznala Henrietti. Drugo pot se ga je aila odkrižala. — Pa je več ni spremljal, ampak srečaval jo je. Tekel ji je: “Sem kakor vi, — nekdo, ki ga je družina zavrgla. Podobna sva si v bolesti.” Tedaj . e prisluhnila .. po malem jima je prišlo v navado, da sta se znašla zvečer ob kakem cestnem vdr galu. Marija je šla mimo. An-';bine je stopil iz zatišja kakega Jreddvora, kjer jo je čakal. Pa šta pokramljala dve, tri minute, slone? Ob isti štoni v bbokovni senci. On si je potegnil klobuk na oči, ona ^e zavihnila ovratnik svojega starega plašča, da
Taka pohvala mora biti , zaslužena
Ali vam je kdaj padlo v glavo, da lorda trpite po nepotrebnem in da i se morali boljše počutiti? Če so loviti Tatra zeliščni čaji pomagali mogim drugim, bi tozadevno moli pomagati tudi vam. Tu navajat s nekoliko tipičnih izvlečkov iz eč tisoč pisem iz vse Amerike: —
“Sem it 76 let star. Dolgo časa sem bil
najbolj pomaga .. • . Vaii zeliični čaji zaslužijo pohvalo. Veliko sem trpel
zauživam, se dosti boljie počutim . čaj stane samo $ 1 za zavitek, a jaz
k more vam ikodovati” .. .* itd.**
Ne odlašajte, naročite nekaj čaja ikoj — še danes — in zadovoljni
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, bi
nrola •labo.tl iclodc, pila«, utruj.no.t •rvosnost, (UvobolT Ca io ta aaprljat o. tl v srak saprtja. Jib olajiata ali aj traalta, ča temeljita oblatita aveja tale a drug' organi deluj.Ja pravilna, Zavitek
PECTORAL — PRSNI ČAJ It, I, Zaaa tvaaa mešanica najbolj Uk aelUš ta sa seno olajšanje kašlja, bi Ja v sr ob pre Uda. Imama pa aa natopil aavltab 11,00 a o a
REMOLEK ZELIŠČNI CAJ št. S, 2 ■enita formula saliiš, salo priljubljena •Urajšlh ljudeh ta aiaa naravni la i ušlaebi aavltab 91.00,
a a a
EMATEA ZELIŠČNI CAJ št. «. Prirejen Is tekom ratdoblj prclekušenlh tališč, bi Jlb cenijo še Is e tar ib časov sa ajlb koristni učlask pri brvi la čllčsajui ta vi tek
.00
a a a
RENEX ZELIŠČNI CAJ št. 9. Isvretaa adlščal čaj, battrepa uporabljajo val ta. radi ajepova sdravttvena la prlrodaa dobrote. NI odvajale a. Zavitek 91.00. a a a
Veak tavltek čaja atama 91,00, 9EST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE sa 9S.OO, 19 aa 910.00. Pri vsaki Ikalij! čaja dodaj ta lOc aa podtalno, IHc sa Kanado, SBc sa dnipa dešala. Navodila aa uporaba na vsakem savltbu. Naročilo naslovita takaiai
Taira Company, Dept. IQ
Box 60, Morrioville, Pa.
sta se odtegnila pogledom redkih mimoidočih. Govorila sta si o dnevu, ki je bil pri koncu. Dostikrat nič posebnega. Včasih je dodal: “Kako lepe lase imate, Marija!” A njegov pogled jo je objemal vso in žareča strast, ki se je odražala v njem, je bila, žal, baš tisto, kar ju je družilo, kar je brez prestanka blodilo v Mariji, ko so vendar besede iz pogovora izginjale tako brž in se ji izgubljale iz spomina.
Neko noč v avgustu (bilo je zadnjič, da so delale pri gospe Clemenci čez uro) je Marija hlastno stopala proti svoji sobici v St. Similienski ulici. Vsa izmučena je bila od gladu in je jedva mislila nanj, Antoinea, tako pozno je že bilo. Ko pa ga je zagledala, da se je odločil od črnega oboka preddvora, kjer jo je bil čakal, jo je stresla strašna groza. Ne, ne bi smel biti tam! To je bilo preveč!. .. Čutila je, da jo je potegnil k vogalu.
“Glej, Marija, dve uri sem že tu radi tebe, ker te ljubim ...”
Spet je bila v njem tista trpka žalost. Prijel jo je za roke, približal ustnice vse do gostih
“Marija, Marija, tako te ljubim, da bi te za ženo vzel, če bi mogel...”
“Ne govorite tako, pustite me, ne recite mi več ničesar!” “Marija, k vojakom moram, morda se ne vrnem. Samo dva meseca življenja še imam. Pojdi z menoj!”
“Pustite me, Antoine!”
Branila se je. A v duhu je bila že izgubljena. Zakaj dejal ji je bil: “Za ženo bi te vzel, če bi mogel...” Oprostila se ga je. Z grozo v očeh je stopila v stran: “Ne! Ne! Nočem! Nesreča bi bila Za oba. Ne pridite nikdar več! Nikdar več!”
Pa je še moral priti. Prišel je. Zvečer tistega dne, ko ga je bil I Eloi Madiot povabil, se je Antoine spet sešel z Marijo Schwar-
zovo na običajnem mestu. Bila je že premagana. Ta večer ji je zmanjkalo zadnje opore. Od sinoči že ni bila videla Henriette. Ne bo je videla ne jutri, ne prihodnje dni.
Jokaje se je spustila Antoinu na prša in se ni branila, ko jo je odvedel.---------
XIX.
Tako je žalostna Marija v svoji dušni stiski mislila na Hen-rietto in klicala po njej.
Druge misli so v tej isti noči iskale popotnico: žalost starega
Madiotja in še prenekaterih drugih iz predmestja, ki niso bili deležni njenega večernega obiska; plahe prošnje male Reine, ki je skrivaj ljubila delovodki-njo; Louise; posebej pa še Etien-nea. Bilo je več duš v skrbeh za to dekle, ki je odhajalo od svojcev, in več molitev po nebeških potih in več koprnenja po vsi-denju kot za marsikakega bogatina, ki odhaja z doma. Neznana ljubezen, ki se sama zase sre-čuje • • •
(Dalje prihodnjič)	1
------o-------	!
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
a

Draga nevesta I
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
1
i
i
i
£
Si
m
I
£
si
£:
51
si
51
i
I
1
I
1
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
ČUVARJA •— Tale dim psa na pasji mzstavi v Fal-mouthu na Angleškem sta že s svojo pojava pokazala, da se zavedata svoje naloge — čuvanje doma in družine.
KRALJEVSKO ZANIMANJE — Angleška kraljica Elizabeta II. z zanimanjem ogleduje veliko ceremonialno masko Indijanskega plemena Sev. Amerike v muzeju Royal Society of Medicine v Londonu.
STARI KAPITAN — Za stoletnico rojstva so povabili nekdanjega kapitana Gerharda Bolte (na desni), najstarejšega živega kapitana v Nemčijii na ogled moderne prekooceanske ladje v Bremerhavenu. Na sliki ga vidimo, ko ogleduje radar na ladji Berlin, ki ga v času, ko je šel on leta 1927 v pokoj, še niso poznali.