St. 748.
Trst, torek dne 26. m rca 1912. Ljubljana
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Phcam07na ct R mn nJntr°w 'zhaja vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-rUoaillC£.ria Ol. O ¥111. nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi, St. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6“ v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane „Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Slavuostna otvoritev zagradbe belokranjske železnice.
Izvorno poročilo „Jutru“,
Novomesto, 23. marca. • Odhod iz Ljubljane.
Dež lije, kot| bi iz škafa lil. Nebesa niso vesela toga dogodka tara dobi ob zeleni Krki in belokranjska železnica kakor je plavala v kalnem dozdaj tako plava v deževju zdaj ko ima spostati beseda meso. . .
Tako bi rekel črnogledi vražar, in še mi vsi, ki nismo njegovi sorodniki, nismo posebno veselega srca ostavili Ljubljano.
Pri sgodovini tega dogodka ne sme biti pozabljeno, da je slavna železnična uprava za ta dogodek pozabila vsaj na nas tako zvane „časnikarje“.	.
Vlak, kateremu sta bila pripeta 2 posebna voza za posebne goste, je imel to spremembo, da so Novomeščane potisnili nazaj, Kočevarje pa spravil naprej.
Izmed slavnostnih udeležencev se je prvi prikazal na peronu ljubljanski župan dr. Tavčar za njim dež. posl. Višnikar, Knez in več drugih odličnjakrv.
Dalje smo videli na peronu bivšega deželnega glavarja pl. Sukljeja, dva najnovejša kmeta” dr. Lampeta in prof. Jarca. Nakupila sta si včerajšnjega „Slovenca“ ker kmetje“ te družbe redkokdaj dobe ta najboljši list v roke. Jarc bi bil rad kupil tudi še . Jutro“, pa se je bal, kajti v tistemu trenotku ko ga z očmi stisnil v žep, pride na peron vidni poglavar kranjske cerkve knezoškof Anton Bonaventura. V zadnjem j renotku se je pokazal tudi ekscelenca ba- | ron Schvvarz s svojim štabom in da ne pozabimo deželnega glavarja dr. Šušteršiča.
Železniški minister bolan.
Radovedneži, ki so upali videti samega železniškega ministra dr. Forsterja, niso pri- i šli na svoj račun. Ekscelenca je izvolil b ti bolan in se je dal zastopati pa višjemu stavbenemu svetniku Bertel pl. Gradeuberg.
No, pa je vseeno obveljalo celo vožnjo in še v Novem mestu, da je prišel sam železniški minister doli med Dolenjce.
Dež je lil, vlak pa resuo kadil svojo pot naprej, dokler se za to pot ni ustavil ob
sprejemu na novomeškem dolodvoru.
Dež je Se vedno lil, a vzlic temu se je na kolodvoru ljudi kar trlo. Vse bi bilo rado vidilo ministra. A vsi so prihajali, le njega ni bilo. Da so bili udeležniki po običaju sprejeti, to je samo po sebi umevno. O kakem posebnem sprejemu vsled naliva ne more biti govora. Gospoda je posedla vozove in hajdi na lice mesta.
S tem se je še le pričel spored slavnosti. V poslopju železničnega gradbenega vodstva je bil kratek sestanek.
Pravi sprejem v Novem mestu
se je izvršil še le pred poslopjem železničnega gradbenega vodstva, ki meji na mestni park, na prostor slavnosti. Okoli obeh prostorov velik naval ljudstva. Naj je dež še tako lil, ljudstvo od blizo in daleč
je mirno potrpelo v stisnjenih gručah na dežju. Na cesti pred poslopjem je udelež-nike pozdravila meščanska garda pod po voljstvom stotnika g. Bergmana. Požarna bramba je delala špalir ob svečanostnem prostoru. Hiše naokrog vse v zastavah. Novomeških župan g. Rozman je v kratkih besedah (slovensko seveda) pozdravil deželnega predsednika ; ekscelenca je še v krajših besedah odzdravil, G. Opitz je storil svojo dolžnost kot vrhovni zastopnik gradbenega vodstva.
Sprejem tukaj bi bil res nekaj veličastnega, tako pa je dež večinoma vse pokvaril.
Slovesna zasaditev prve lopate.
Malo pred poldne se je za'el vršiti akt slovesne zasaditve prve lopate. Udeležniki na čelu jim zastopnik ministrstva, deželni predsednik in deželni glavar, so so podali iz poslopja v bližnji park, kjer je stala provizorična kapelica blizo mesta, kjer se je zasadila, prva lopata. Cerkveni obred je vodil mil. g. prošt dr. Elbert ob asistenci kanonikov. Med obredom je pel pevski zbor pod vodstvom g. Hladnika.
Po končanem obredu in blagoslovu se je g. Opitz zahvalil vsem udeležencem, v prvi vrsti g. proštu, deželnemu glavarju, odposlancem železniškega ministrstva in sploh vsem navzočim udeležencem.
Na to je deželni predsednik prijel v roke s trobojnicami okinčano lopato ter jo zasadil v zemljo ob bregu, pod katerem je projektiran tunel. „Zu Ehren und Ndtzen des Landes !u To je bil pozdrav predsednika slovenske dežele.
Za njim je prijel lopato deželni glavar g. dr. Šušteršič z vzlikom: Na čast, blagor i in procvit Kranjske dežele !“ Potem je pre-• hajala lopata v roke odposlancev železnič-1 nega ministrstva, vsak seveda v nemškem nagovoru.
Eden zadnjih je prišel na vrsto mož, ki je pri vsi svoji sebičnosti, ki jo je družil , pri vršitvi tega načrta vendar le eden prvih Siniteljev vresničenja tega načrta, mož, ki mu pri vseh grehih kateremu naštevamo na drugem mestu, vendar moramo priznali velik del zaslug na realiziranju tega projekta, ta mož je bivši deželni glavar, dvorni svetnik pl. Šuklje. Pisec tega poročila je stal tedaj blizo tega danes mrtvega slovenskega velikana politika. Nehote mu je stopila pred ! o5mi slika, ki jo je po njegovi inicijativi iz-! vršil naš umetnik in katero je „Jutro“ Ž3 ' pred nekaj dnevi priobčilo. Poznate jo še, i zato si lahko napravite sami komentar. Mož j je prijel lopato in z glasom, kakor ga pri j njemu doslej nismo bili vajeni, je pozdravil ' to prvo lopato tako: .Belokranjska železnica! Da bi dosti koristi donašala domovini in naši slovenski bodočnosti !b
G. Opitz je potem izrazil še željo, naj bi ta proga zjedinila vse narode države. Pozval je navzoče na udanostni pozdrav cesarju : „Er lebe Hoch!“ Čemur so na drugi strani odgovorili klici: »Živijo !“ In med temi je bil zopet dvorni svetnik pl. Šuklje, ki je svoj .Živijo!“ z nenavadnom krepkim glasom klical.
Pevci so zapeli in godba je zaigrala
LISTEK.
Ljubimca pariška.
(Nadaljevanje nNostradamau.)
L Ležišče merjasca.
Henrik II se je bil dal odvesti našim klatežem. Strmenje nad tem, kar se je bilo zgodilo, ga ni hotelo miniti. Z nepopisno radovednostjo je opazoval sam svoj korak, kakor da se vse to ne dogaja z njim, nego z drugo osebo. Saj pa je bil dogodek tudi fantastičen preko vseh mej : kralj, pa jetniki !... Jetnik razbojnika ! V Parizu samem ! Par korakov od Luvra ! Bilo je kakor moreče sanje.
Toda ko je dospel v ulico Kalandre, je nehal misliti na to. So nagle, nepričakovane misli, ki udarijo človeku v možgane, kakor da bi nenadoma potegnil veter ; misli in spomini na mrtvo preteklost, ki se mahoma zbudi in ugrizne človeka v srce.
»Moral sem nekdaj zahajati v to ulico», je mislil Henrik sam pri sebi. «Ali kdaj ? Gotovo je že dolgo od tistih dob. Zakaj ? Tega tudi ne vem...»
In ko je stopil v stanovanje, v ta revni brlog, se je domislil, kdaj je bilo. Bliskoma je zasijala luč spomina po daljnem obzorju
njegove mladosti. Vztrepetal je, ne vedoč, zakaj. Začutil je hipoma da ni nikoli pozabil te izbe. Z zaprtimi očmi je videl v duhu vsako najmanjšo podrobnost. Da, tukaj je bilo!... Da, semkaj je prišel v neki slični noči on, princ, sin kralja francoskega, k razbojniku ter mu dejal:
«Ako mati do polnoči ne pride v ulico Haš, počakaj do ene. Takrat pa mora otrok umreti!...»
Matere ni bilo na sestanek. Otrok je poginil, kakor mu je zatrdil razbojnik potem. In ta otrok mu je vstal zdajci pred očmi spomina. Videl ga je takšnega, kakršen je bil v trenotku, ko ga je v ječi v Tanplu iztrgal iz materinega naročja. Videl ga je biti okrog sebe in ga slišal kričati. Tistikrat se princ Henrik ni bal otroškega kričanja. Zdaj pa, po dolgih dvaindvajsetih letih, je zaslišal v duhu zopet to vekanje in je vztrepetal.
Obrisal si je čelo in zamrmral :
«Otrok je mrtev...*
Klateži pač niso poznali strahu — razen naravnega strahu pred zanjko — ki pa tudi ni bil posebno velik. Ko pa so slišali te čudne besede, izpregovorjene s tako turobnim glasom, jih je vendarle nekaj iz-preletelo.
»Otrok je mrtev ?»je ponovil Trenkmaj preplašen.
„Oho! Tukaj torej pobijajo otroke ?• je zagodel Strapafar.
cesarsko bimno. . . In s tem je bil slovesen akt zaključen.
Sledila so potem predstavljanja belokranjskih odposlancev, uradništva in soudeležencev obče, v kolikor se to ni že preje zgodilo.
Banket.
Ob i. pop. se je vršil v TuSkovi restavraciji slavnosten banket. Od tega se je naš urednik iz razlogov, ki jih pozneje omenjamo že prejšnji dan pustil izključiti.
Novomesto v zastavah.
Ko smo prišli iz parka v mesto, nas je jako prijetno razveselilo okrašenje celega Novega mesta z zastavami. Ker je kmalo nato pojenjal tudi dež, je bil utis sredi okrašenega mesta res prazničen, vreden tega za celo Dolenjsko znamenitega dogodka.
K posameznostim se še povrnemo od slučaja do slučaja.
Ljubljana-Kranjsko.
Pod ključem — namesto .Pod svobodnim 8olncem“. Iz Novega mesta se nam poroča : Znana Žlogarjeva afera radi članka „Pod svobodnim solncem“ je zašla na pota občutnih posledic za tiste, ki so pri ti aferi bili izpočetka najmanje prizadeti. In to so uslužbenci podružnice katoliške tiskarne v Novem mestu. Župan Rozman je vložil tožbo proti kanoniku Žlogarju kot odgovornemu uredniku. Ker pa je v Novem mestu že stara navada, da se pri vsaki na ondotne razmere se nanašajoči notici proizveduje le po piscu, se le vprašuje, kdo je že spet to pisal, se le napada če imajo koga na sumu, oseba in se na;manj brigajo kaj je pisano, so se v tem slučaju še posebno brigali za vprašanje: Kdo je pisal člank „Pod svobodnim solncem“. — Ker so Novomeščani ravno tako kot so radovedni z vprašanjem: Kdo je pisal, ravno tako tudi radodarni z odgovorom : Ta le je pisal, ali pa: Jaz pa vem kdo je pisal, se je tudi eden uslužbencev te tiskarne hvalil okrog : Jaz vem kdo je pisal — ker mi je sam priznal, pa ga ne povem. Kakor pa se v Novem mestu vse izve kar se govori (še tisto kar se ne govori), se je izvedlo tudi za to, pa k nesreči za tistega ravno ob času, ko se je sodnijsko zaslišavalo vse osobje te tiskarne Črkostavci so se seveda izgovarjali, da ne vedo sicer pa so se posluževali paragrafa kazenskega pravnega reda, ki posamezne oprošča pričevanja v takem slučaju. Tudi kot knjigovez nastavljeni Seifert je bil zaslišan. Ker je pa on tisti, ki je govoril, da ve kdo je pisal tisti člank, ga je sodišče pozvalo, naj pove ime dotičnega. Seifert pa se je branil, da tega ne pove, in se je kakor stavci skliceval na zgorej omenjeni paragraf. Toda ta paragraf nima s službo Seiferta ničesar opraviti. On nima kot knjigovez zase nobenega slika s tiskarno v kolikor se namreč tiče tiska „Dol. Novic". K temu izgovoru ga je nahujskal le dr. Pegan ki je s svojimi nerodnimi nasveti že toliko posledic zagrešil v lastni stranki. Sodišče je Seiferta o tem tudi poučilo in ga opozorilo na po-
»Sakrament!* je zarenčal Burakan. Toda že se je Henriku vračala prisotnost duha. Otresel se je zlih spominov kakor veja suhega listja, pomeril naše štiri klateže z očmi in jim dejal:
»Molčite, lopovi! Jaz sem tisti, ki vprašuje. Odgovorite: ali v tem stanovanju ni prebival svoje dni vojak, po imenu Braban Brabanson ? Ali ste ga poznali ?
„Kajpada smo- ga poznali, reveža !u je rekel Strapafar. Vrl tovariš je bil, in pod njegovim poveljstvom smo imeli vedno dovolj dela in jela.»
<Kaj se je zgodilo z njim ?» je vprašal Henrik željno.
,Mrtev je !" je dejal Korpodibale. Henrik je vzdihnil, kakor da se mu je odvalil kamen od srca. Takoj nato pa je dodal Burakan4:
»Mrtev! Kakor otrok!*
»Kakor kateri otrok ?* je zarjul kralj, čuteč, da mu je izginila vsa kri iz obličja.
»No, kakor otrok, o katerem ste govorili, žlahtni gospod«, je menil Burakan in pogledal debelo.
<Dobro*, je zarenčal Henrik. »A zdaj mi odgovorite: kdo je falot, ki sem imel opraviti z njim, in ki vam zapoveduje, mrhe razbojniške ?».
Četvorica se je vzravnala v svojih cunjah in se spogledala z dolgimi pogledi. Strapafar je udaril z nogo tako srdito ob tla, da bi bil kmalu izgubil podplat, ki je
sledice če se še dalje brani izpovedati ime dotičnega pisca. Seifert ni ubogal. Ker so vsi opomini in tudi zadnja sredstva ki jih ima sodnik na razpolago, niso nič izdala, so Seiferta pritegnili v za take slučaje določeni zapor. To pa je hud udarec za njegovo družino, ki se že itak komaj vzdržuje na površju. Pa Seifert tudi še zdaj vztraja pri tem, da ga ne izda, pa magari, da je 100 let zaprt. Pripomniti jo še, da Seifert toga, kdo je pisec, ni izvedel v prostorih tiskarne ali knjigoveznice, marveč zunaj, torej ga sploh ne veže dolžnost tajiti ime. Tudi je župan Rozman dal častno besedo na razpolago, da ako Seifert izda dotičnega pisca, on tega ne bo izrabljal v tožbi proti odgovornemu uredniku, ker je ta itak odgovoren tudi za pisca. Pa tudi to ne omaje Seifertove trdovratne tajitve. — Nam je g. Seifert znan še iz časov, ko je bil v Ljubljani in nam je iz nekega jako zanimivega slučaja tudi znano, da so bili časi, ko Seifert ni bil še tak strasten klerikalec, kot je zdaj v Novem mestu. Toda v tem slučaju tega ne maramo izrabljati, bo že prišla kaka boljša prilika za to. Ampak ker se tiče njegove trdovratne tajitve, moramo moža le priznanjem občudovati. Kajti če je tudi res, da on za ime pisca ni izvedel v prostorih svojega delodajalca, pa vendar toliko gotovo je, da ima pisec dotičnega članka velik upliv na vse v ti tiskarni uslu-žbeno osobje. Njega izdati, pomoni toliko kolikor samega sebe uničiti. Bržkone mu je Seifert zastavil tudi svoje besedo, da ga ne izda. In tak značaj moramo v takem slučaju tudi pri nasprotniku spoštovati. Obsojati pa je njegova lahkomišljenost, da se je sploh v toliko izdal, da je priznal, da ve za piscevo ime. Op. ured.
Deželni avtomobil reklama za Puntigam.
Iz Dolenjskega nam poročajo: Po belokranjskih volitvah je neki ljubljanski list kritiziral postopanje znanega zastopnika pivovarne Puntigam, kavalirja Petriča iz Ljubljane. — Očital mu je, da je po Belokrajini mešetaril s svojim nemškim pivom, a ob enem pa agitiral za svoje ljubljanske prijatelje — klerikalce. Nam se je čudno zdelo, da je dotični list tega Petriča, ki je že zdavno znan kot eden najbolj nevarnih klerika'cev, še le zdaj tako trdo prijel za njegova kosmata ušesa. Čudno se nam je zdelo, da ga je ravno ta list tako prijel, ker nam je znano, da takrat, ko je ta list pisal proti nemškim pivarnam, je na čuden način pardouiral ravno Puntigam, od katere pivovarna je znano, da je najbolj razširjena in sicer pri največjih liberalcih in narodnjakih na Kranjskem. Brali pa smo po tem v ravno tem listu, da j* g. Petrič kot zastopnik ljubljanske zaloge daroval nekemu društvu, za katero se gospodje okrog tega lista zelo zanimajo, neko večjo vsoto denarja. Odkrito rečeno, nam se to ni dopadlo. In zakaj ne, to je lahko vsakomur jasno. List je preganjal le Koslerjevo pivovarno, kjer so se dragonci napili v tistih razburjenih časih, na katere se bo slovenski narod večno spominjal. A navsezadnje je bila ta pivovarna vendar le naše domače podjetje in brata Kosler že iz praktičnih ozirov nista bila vsaj sovražnika Slovencev, za to so ju enkrat pregnali celo iz nemške
bil privezan z motvozom. Burakan pa je položil roko na ročnik svojega ogromnega rapiija.
^Potrpite malo!* je dejal Trenkmaj z rahlim glasom. »Prepustite meni postopanje v tem kočljivem vprašanju. Gospod*, je dodal, »opozoriti vas moram, da smo plemenitaši*.
.Tako je !‘ je pritrdil Strapafar, zijaje od občudovanja.
Plemenitaši, porko D..!’1 se je pridružil Korpodibale.
„Ta, kospot!“ je rekel Burakan dostojanstveno. »Mi smo blemenitaši, sakra-ment!“.
Ponosen na uspeh svojega govora, se je Trenkmaj prav skromno naklonil in zaključil nato:
«lz tega sledi, častivredni gospod, da ste gazili po najgloblji zmoti, ko ste nas imeli za razbojnike. Kar se pa tiče njega, bodite tako dobri in ne pitajte ga v moji navzočnosti nikoli več s falotom; solze mi silijo v oči, ako pomislim, da bi vas bil v tem slučaju primoran zaklati, ne vedoč, ali ste v stanju milosti božje*.
Henrik je videl, kako je četvero rok zrahljalo štiri bodala v njihovih nožnicah. Povedali smo že, da je bil hraber človek. Toda ti štirje mračni obrazi in ta štiri bodala, ki so se svetila pred njegovim nosom, so ga nehote navdala z opreznostjo. Razume se po sebi, da so naši štirje pleme-
ljubljanske kazine. Delati pogrom proti domačemu podjetju, a pardonirati pri tem veliko bolj nevarno tuje izrecno nemško naci-lonalno podjetje, to se nam ne zdi posebno srečno izabrana taktika Slovencem pomagati. Posledice te napačne taktike imamo pred seboj. Iz domače Koslerjeve pivovarne se je porodilo tuje podjetje, ki je zdaj čisto v nemško nacijonalnih rokah. Kaj je s tem slovenskemu narodu pomagamo ? No, pa da pridemo nazaj na Petriča. Dotični list je spoznal — to moramo izrecno naglašati — napako, če je takrat mislil, da je Petrič naprednjak. Zdaj ko se je v slovenskem časopisju opustila reklama za domača podjetja (,.Jutro“ tega še ni opustilo, pač pa so „J u t r o“ zapustila slovenska podjetja. Op. ured.), se je Petrič začutil popolnoma varnega in je začel pridno agitirati za klerikalce tako v Belo Krajini, kakor povsod, koder mešetari s svojim nemškim pivom in s konji, ki se rede ob tem nemškem pivu. Mož je računal, da je s svojm prispevkom za dotično društvo res že kupil tudi prepričanje dotičnih gospodov. Pa vso čast jim, ravno v tem slučaju če tudi že malo pozno, so javno dokazali ? da so spoznali tička tudi — pod perjem. Da ga bodo še bolj spoznali, naj vzamejo tem potom na znanje, da so se klerikalci Petriča za njegovo agitacijo v Beli Krajini na ta način hvaležne izkazali, da Petrič zdaj lahko mešetari za svojo graško pivo v deželnem avtomobilu, oziroma v avtomobilu, ki se ga poslužujejo sicer le gospodje od deželnega odbora, kadar imajo z Lončaričem kako „komisijo“.
Narodno ženstvo proti Ribnikarju. Iz krogov ljubljanskega narodnega ženstva se nam poroča: Ko smo zvedele, da „Jutru“ preti kriza, smo se nehote spomnile na tiste čase, ko je ravno „Jutro“ tega prej v Ljubljani in slovenski politiki neznatnega moža spravilo na višino lestvice, na kateri je do pred kratkem stal. Da je zdaj zdrknil nizdeli, to menda že sam občuti. Spomnile pa smo se pri tem tudi tistega škandala, ko je ta mož iz črne nehvaležnosti toliko časa intrigiral proti listu, kateremu se ima zahvaliti za svojo bivšo karijero, da se mu je s posredovanjem slično duhtečik dimnikov posrečilo ,Jutro" postaviti na cesto, a namesto »Jutra" pa spraviti v življenje njegovo »Meglo«. In pri teh spominih g. urednik je v nas zavrela zavest ogorčenja, da pade glavna krivda te zdanje krize »Jutra« na vest človeka, ki je »Jutro« s svojimi intrigami pognal iz Ljubljane. Mislimo da lahko rečemo v imenu vseh, ki so jednakih misli z nami, da je ta mož svojo vlogo v Ljubljani doigral in da nobena izmed nas ne sme še dalje trpeti njegove družbe tudi ne več v javnih lokalih.
Obsodila sta meščansko gardo. Novo-meščani še danes veliko drže na svojo c. kr. priv. meščansko gardo ali »purgaije« kakor jim pravijo. Ta garda je počastila tudi udeležence pri slavnosti »prve lopate«. Ko je imela po končani slavnosti svojo »de-filirungo« in je stotnik komandiral pozdrav prvim glavam udeležnikov, je korakal deželni predsednik proti strani, od katere se mu je v čast poklonila gardna zastava... ekscelenca baron Schwarz temu pozdravu ni po-svefltl pozornosti. Za njim je šel deželni glavar, pred katerim se je zastava tudi poklonila, toda tudi dr. Šušteršič se ni zmenil za to čast. To pa stare »purgarje« strašno boli, v nekem oziru imajo tudi prav: pozdraviti je vljudnost, odzdraviti — dolžnost.
0	slavnostnem banketu povodom začetka zgradbe belokranjske železnice, novomeško prebivalstvo ne poje posebnih zahvalnic. De-levci, ki so ta čas, ko so ae gospodje gostili, stradnli, ta banket naravnost preklinjajo. Gospodje so bili, kot se sliši, 'ako varčni. Kar je ostalo, so vse pobrali iz miz in vzeli
nitaši v svojih zakrpanih usnjatih jopičih, v plaščih, ki so šteli skoraj več lukenj kakor nebo zvezd, v zmečkanih klobukih, in luknjastih čevljih, s svojimi dolgimi brki in brezkončnimi rapirji dišali že oddaleč po malhi in vrvi.
»Kdo je«, je nadaljeval Trenkmaj, «o tem bi se dala povedati cela lepa historija, ki bi zanimala marsikatero žlahtno in junaško družbo. Ali ste ga dobro opazovali pri delu, kaj ( Verjemite mi, jaz, ki govorim z vami, sem ga neštetokrat videl do prinašati še vse lepše reči. Petdeset se vas lahko postavi v vrsto, in če je on pri nas, bomo kmalu gotovi z vami. Štirje smo tu. Za najmanjšo razžalitev smo pripravljeni ubiti kogarkoli. Toda on, sveti Pankracij sam mi je priča, nam lahko bobna po bu-ticah, ako hoče. Naše glave so njegova last. Po parkrat je rešil življenje že vsakemu izmed nas. On, grom in pekel, je pač on, in amen!...*.
»Najboljša sablja vse Francije in Italije !» je viknil Korpodibale.
„Ja !* je zarjul Burakan. «Naš mojster
je 1*.
„Naš golobček!" je pritrdil Strapafar in si obrisal oči.
»Roajdl de Borever !< je dejal Trenkmaj.
F. PERTOT prvi
seboj. Seveda to ne zadene ljubljanskih udeležencev. O tem banketu imamo itak še spregovoriti resno besedo. Na to resno besedo že danes opozarjamo naše bralce.
Kakor pod turškim sultanom. Prejeli smo: Poslovanje turških oblasti pod bivšim sultanom Abdul-Hamidom je dovolj znano. Čisto tako se godi tudi občanom največje občine na Kranjskem. „Jutro“ se je v zadnjem časa že pečalo z vprašanjem, kako je županstvo Šmihel-Stopiče porazdelilo vodarino. Kakor se je županu bolje zdelo in kakor je njegovim prijateljem bolje ugajalo. Eni morajo plačati vse drugi imajo vodo zastonj. Pa to se vse nič ni, proti temu, kar zdaj to županstvo uganja. Ker je pri tem vse tako v vzornem redu, so zdaj začeli izterjavati vodarino za 1. 1909. in 1910. torej za 3 in 2 leti nazaj. Slučaj je pa tako hotel, da se je' to že enkrat zgodilo in sicer potom prisilne rubežni. Takrat se je morala vodarina plačati kdor ni hotel biti zaradi par krone in zaradi vode zarubljen. Te sramote pa noče nobeden trpeti, zaostanek, ki ga je pa tudi zakrivila znana vestnost županskega uradovanja, se je naknadno poplačal in vsakdo je mislil, da je zdaj stvar vendar že enkrat v redu. Pa kako smo se zmotili! Pred kratkem je namreč to slavno županstvo brez pravega župana razposlalo še enkrat ravno tiste izterjalnice za ravno tiste zaostanke. Da se tistemu, ki se že zdaj podpisuje za župana, čeravno ga ni nihče izvolil in ki se mu jako malo pristoja s priliznjenim obrazom iskati družbe z g. državnim pravdni-kom in preiskovalnimi sodniki, dokaže, kako vzorno posluje naše županstvo, so se-te izterjalnice brez ugovora sprejemale. Vsaj smo imeli dobro spravljena potrdila za že enkrat plačano zaostalo vodarino. Ko je potekel rok. da to še enkrat plačamo, kar smo že plačali, smo šli v županski urad ter tam prezentirali uradna potrdila, da imamo že zdavno plačano, za kar se nas zdaj še enkrat terja. To bi morali biti navzoči, kakšen obraz je napravil tajnik ko je zagledal tudi njemu znana potrdila! Mož se je kar za glavo prijal in ima prav da se je. V celi občini imajo 4 vasi opraviti z vodovodom, pa še tega ne znajo v redu držati. Ker smo prepričani, da gotovi gospodje iz gotovih razlogov puste temu „županu« delati kar hoče, bomo občani sami preskrbeli, da odpravimo turške razmere v šmihelski občini.
Začetek tolovajstev na Dolenjskem. Kakor vsaka Železniška zgradba privablja izrodke delavstva, ki so ne samo v nečast poštenim delavcem in nevarni za življenje tovarišev in okoličanov, tako tudi zgradba belokranjske železnice ne dela in ne more delat^ izjeme iz tega pravila. Vsaka želez-nična zgradba hrani debelovezni arhiv kriminalistike posebno pobojev in ubojev. Tudi ta zgradba ne bo brez njih. Še se ni delo prav pričelo, pa že slišimo o tolovajskih napadih na javni cesti, o tatvinah, o izse^evanju itd. Tu le nekaj znanih slučajev :	Pos. Miha Žagar iz Stopič se je pred
kratkim s svojo ženo vračal od sejma v Karlovcu domov. Ko prideta na vrh Gorjancev, skočita dva neznana lopova pred njih. Eden prime za konja, drugi pa za voz in sta se tako pripravila za napad. Žagar pa korajžno v žep navidez kakor bi segel po samokres. Napadalca sta mislila, da ima Žagar kako orožje sta se ustrašila in zbe žrla. — Drugi slučaj: K gostilničarki Ivani Blatnik (pri Johani) na Težki vodi pride že v noči neki tujec ter zahteva prenočišča. Ker je bil mož tako sumljiv, se ga je gostilničarka zbala in mu rekli, da ga ne more prenočevati Mož ji je pa začel groziti da ji zažge hišo, če mu noče dati preno-
In vsa četvorica se je odkrila.
Henrik je poslušal mračnega obličja in s srdom v srcu. In takšna je prepričevalna moč odkritosrčnosti, da je začutil, kako ga pomalem prešinja groza in celo nekakšno polujasno spoštovanje.
„Roajal de Borever!" je dejal in sko-miznil z ramami. ,.Kaj pa je tol'
»Tisti otrok je«, je rekel Burakan z vso nedolžnostjo in nevednostjo.
Henrik je vzplanil. Njegove oči so postale blodne. Skrivil je hrbet, kakor da ga pritiska nevidna pest. In s strahom je zamrmral :
Otrok!.... Otrok je mrtev....*
»Burakan", je dejal Trenkmaj ginjen, rprav si govoril: naš otrok je!...."
„Bogme“! je izbruhnil Strapafar in si zavihal brke. ,Ta siromak niti ne pozna' Roajala de Borever !*
»Kakor da bi imeli ljudje navado vpraševati, kdo je Roajal de Borever !“ je menil Krrpodibale sočutno.
In Trenkmaj je dodal;
»Roajal de Borever je samo eden na svetu 1 “
čišča. Gostilničarka se je prestrašila in od strahu privolila neznancu prenočišče. — Tretji slučaj: G. A. V. iz Gotne Vasi sreča pri belem dnevu na javni cesti neki neznanec in zahteva od njega, naj mu pokaže uro. Ker g. V. tega ni hotel storiti je zahteval od njega denar. Koliko bo še takih slučajev, ki pa ne pridejo v javnost. Značilno je, da so se vsi ti s'učaji zgodili v šmihelski občini, to je v tisti občini, kjer javne oblasti puste Zurcu delati kar hoče in celo to, da se še vedno podpisuje kot župan, dasiravno je to po zadnjih dogodkih protizakonito in da se je Zurc že sam javno izrazil, da on ni več župan Zurc se za javno varnost v svoji občini sploh ni nikdar brigal, zdaj pa še tem manj, ker potuje vedno v Gradec in stiče po Ljubljani, bogzna po čem. Značilno je to, da je ravno šmihelska občina že od nekdaj razupita kot občina pobijalcev in ker se sedaj, ko je toliko tujega elementa v tej občini, prav nihče ne briga za javno varnost občanov. Če ne bo to zadostovalo, znamo še kaj drugega povedati.
Lep krščanski zdravnik! Iz Kandije: Potrpljenje je božja mast, ali je pa tudi — hudičevo olje. Že dolgo časa prenašamo skrajno potrpljenje nasproti zdravniku, ki so ga klerikalci kar čez noč transperirali iz Vrhnike v Kandijo v bolnico usmiljenih bratov. Dr. Buh, to je tudi med veščaki znano, je dober zdravnik, to spričevalo mu moramo javno priznat'. Ali tudi to je javno znano, da je dr. Buh tudi drag, včasih tudi najdražji zdravnik Kdor ima denarja dovolj, da mu je vseeno, koliko plača, nič ne rečemo, naj mu le računa, kolikor hoče. Ali dr Buh je tudi krščanski zdravnik, mož na katoliški podlagi in na ti podlagi bi moral kot kristjan tudi vedeti, da je tudi v zdravniških računih razlo *ek med bogatinom in siromakom. Ne bomo za enkrat vlačili posameznih kričečih slučajev na dan. Spomnimo ga le toliko, da mož kot primarij v zavodu katerega podpiramo vsi brez razlike strank, še ne sme biti vsegamogočan. Drugače se znajo Usmiljeni bratje pri dr. Buh-ku zahvaliti če bi nekoč prejenjale simpa-tije usmiljenja do zavoda, na katerem je primarij, ki v mnogih slučajih ne kaže posebnega usmiljen a do bolnikov. Kakor rečeno, mi smo vse to že davno vedeli, pa smo potrpeli največ za to, ker je kakor rečeno, dr. Buh drugače dober zdravnik. Da pa ga danes obesimo na veliki zvon, temu povod nam je dala sledeča govorica: Neki gospod v Kandiji 'ima že dlje časa raka na ustnicah. Zdravil ga je dr. Strašek. Toda Strašek se že dlje časa mudi na nekem zunanjem zavodu v svrho neke izkušnje. Tako je ženska bolnica prepuščena le mlademu zdravniku dr. Černiču, ki je sicer dober zdravnik, ali tako mesto brez pravega šefa je vendar le prevel ko breme za enega zdravnika. Ker pa to vprašanje zahteva biti posebej rešeno, smo ga le toliko omenili, da dr. Straška, ki je onega moža zdravil, zdaj že dlje časa ni doma. Možu pa se je med tem časom bolezen obrnila na slabše in ker je njegov zdravnik odsoten, je naravno, da je šel v bolnico Usmiljenih bratov. Dr. Buh moža preišče in ga vpraša, kdo ga je dozdaj zdravil. Mož mu je odkrito povedal, da dr. Strašek, ki ga pa zdai ni doma in ker se mu je bolezen poslabšala, je prišel v zavod Usmiljenih bratov. Dr. Buh pa ga je zapodil rekoč: „Ker niste preje ve leli zame, zdaj pa jaz Vas ne poznam, pa pojdite v Ljubljano". Mož je začu deno pogledal tega krščanskega zdravnika ki ga iz od cele dežele podpiranega zavoda seganja v deželno bolnico. Pa ker je videl da ga dr. Buh res podi vun in ker mu je bilo že tako hudo, da že ni mogel več ne jesti ne piti, mu ni drugega preostalo, šel je, zapustil zavod »Usmiljenih'1 bratov in moral iti v deželno bolnico. Mi tukaj le ponavljamo, kar se po celi Kandiji in v mestu javno govori. Ugled zavoda Usmiljenih bratov če sploh še retlektirajo na to ime in na podporo vsega prebivalstva, zahteva, da to govorico pojasnijo.
Obsojene volilne sleparije. Klerikalci so a svojim obč. volilnem redom vendar toliko dosegli, kolikor dosega tisti ki drugim jamo koplje, pa se sam vanjo zavrne. Vzbudili so v ljudstvu čut do volilne zavesti in čut zadoščenja za volilne sleparije. Deželno sodišče v Ljubljani se zdaj vsak teden peča s klerikalnimi volilnimi sleparijami. Zadnjič je bil obsojen kopanjski župnik, v soboto župan iz Lipljenj. Župan Anton Andolšek je zagrižnjen klerikalec in je kot tak mislil, da bo po-seqno zveličan, da bo pri občinskih volitvah sleparil. Pred sodiščem sicer trdi, da je nedolžen, toda priče so prav lepo izkazale njegovo klerikalna nedolžnost. Tu ko se je n. pr. ugotovilo, da je Martinu Starcu 12 ur pred volitvami prinesti glasovnico, ki je bila popolnoma izpopolnjena s klerikalnim kandidatom. Ali prvo medaljo izmed vseh ostalih klerikalnih volilnih sleparjev si je Andolšek zaslužil z naravnost genijalno izumitvijo volilnega sleparjenja. On je namreč vse glasovnice numeriral na robu kjer jih je tudi če so se. oddajale zganjene, lahko opazil. —
Na ta načinjje lahko zvedel, koliko volilceV je oddalo te numerirane glasovnice. Toda nekateri možje so bili vendar toliko prebrisani. da so ta županov genijalen izum opazili ter iz numeriranja tudi sklepali, da za tem tiči klerikalen zajec v grmu. Da geni-jalnemu županu prestrižejo račun, so nume-rirani rob glasovnice — odrezali. Pri vsi svoji genijalnosti — to opazuje kriminalistika po vseh velikih lopovih — pa je bil Andolšek vendar tako nepreviden, da se je že naprej hvalil, da bo pri komisiji še pred štetjem glasovnic dobro vedel, kako so vo-lilci volili. Pri vsem tem mu je tudi okrajno glavarstvo očitalo, da ni pravočasno oznanil volitve. Katoliški župan Anton Andolšek je dobil za svoje neskesane grehe samo 5 dni pokore, pa stroške bo moral trpeti.
Vsaka gospodinja ki hoče pripraviti dobro kavo, ji pridene dobrega kavnega pridatka. Ker je pa znana stvar, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes, kupujejo vse gospodinje samo ta kavni pridatek, ki ima tudi to veliko prednost, da je edino pristno domače blago te vrsti.
Ogenj v kapitelju. V novomeškem kapi-telju je v nedeljo dopoldne nastal ogenj, ki je zašel iz dimnika v stanovanje nekega starega kaabnika. Zgorelo je le nekaj hišne o-prave, ker je takoj na lice mesta došla požarna bramba, ki je razširjenje ognja omejila in tudi na dotičnem delu zadušila.
Matere, pazite na svoje male! Neka M. V. 32 let stara mati je pustilu svojo 2 letno hčerko ležati na razgreti peči. Vsled preveč zakurjene peči pa seje vnela obleka otroka, ki je dobil hude opekline in čez 2 dni od bolečin umrl. Ker je sodišče spoznalo, da te nesreče ni miti zakrivila in je bila mati že s tem dovolj kaznovana, da je izgubila na -tak način svojega otroka, je bila obtožena mati oproščena.
Trst- Primorje.
Današnja pravica. Prejeli smo: „Danes vlada pravica . . . , pravica za vse brez razlike". Take besede slišimo iz ust onih, ki držijo proletarijat za grlo ter ga dušijo, take besede slišimo iz ust onih, ki ustanavljajo^ ponemčevalnice ter vzgajajo v njih janičarje in renegale ... V Trstu ima, recimo, 3000 Nemcev: gimnazijo, realko, realno gimnazijo, štiri mestne šole, kakih šest ljudskih šol in sedaj hočejo odpreti še nemški licej. Vse te šole jim seveda vzdržuje — država. 70.000 Slovencev v Trstu pa nima niti ene državne šole. Če dovrši slovenski učenec petrazredno Oiril-Metodovo šolo tedaj, ali mora peti razred tri leta prostovoljno ponavljati, ali pa mora iti v kakšno ponemče-valnico. Prosim slavna gospoda, kje je tista pravica? Kje je tista pravica o kateri toliko govorite in pišete ? ^akšno državo, ki bi nas najraje vse Slovane požrla, naj bi ljubili in ji poljubljali šibo s katero nas tepe? Za takšno državo torej naj gremo v boj ? Slovenci! V črnorumene zastave se zavijte in — klanjajte se takšni državi . . .
— r.
Za „Jutrov“ sklad je nabrala vesela družba v ,rumeni hiši" 1 K 60 vin. Zahvaljujemo se veseljakom, ki so se spomnili v veselju tudi »Jutra" in upamo, da se bo tudi v drugih veselih družbah kdo spomnil „Jutra".
Nov vir sokolstvu. Vžigalice ki jih je začela sedaj izdelovati »Ueška sirkarna" v Budjevicah v prid slov sokolstvu, je nov vir prispevkov našemu sokolstvu; zatorej opozarjamo sokolstvo in prijatelje sokolstva, da povsod zahtevajo te vžigalice katere so v škatljicah opremljenih z vigneto: telovadec s trobojnico in v ozadju ljubljanski grad z vzhajajočim solncem ter napisom: ,V prid slov. sokolstvu". Povdarjati moramo da je „Češka sirkarna* pri nas edino slovansko podjetje te vrste ki sloni na strogo narodnih tendencah ter ne gleda le samo na svojo korist temveč podpira mnoga slovanska narodna društva. Tako bo tudi naše slovensko j sokolstvo imelo znatne prispevke od ome-
i	njenih vžigalic.
Javni shodi N. D. 0.
V nedeljo, 24. t. m. sta se vršila dva javna shoda N. D. O. Danas prinašamo poročilo o shodu pri sv. Jakobu. Poročilo o zidarskem shodu na Kolonkovcu prinesemo v jutršnji številki
Javni shod delavcev tehničnega zavoda sv. Andreja in sv. Marka na vrtu »Konsum-nega društva" pri sv. Jakob i. U leležba je bila velika. Vrt .Kons. društva" je bil napolnjen. Shod je otvoril predsednik N. D. O. in predlagal predsednikom tov. Hvastjo, ki je po kratkem nagovoru podal besedo tovarišu Brandnerju.
Tovariš Brandner je obširno govoril o žalostnih razmerah ki vladajo v tehničnem zavodu. Dokazoval je temu krivo to, ker delavstvo v tehničnem zavodu ni organizirano.
slovenski urar v-Trstu, ul. delle Poste št. 9
tJ tehničnem zavodu je nad polovico delavcev, ki pripadajo slovenski narodnosti. N. D. 0. bi morala šteti pravzaprav par tisoč Slanov v tehničnem zavodu. Da ni tako je to pripisovati zaspanosti slovenskega delavstva. Dolgo časa je delavstvo v tehničnem zavodu spalo in se za organizacijo prav nič ni pobrigalo. Zato pa so med tem časom razmere silno slabe postale. Šele v zadnjem času se je napravil nekakšen preobrat. Delavatvo se je začelo vzbujati in zanimati bolj in bolj za organizacijo. Povod temu je dal seveda novi inženir, ki je dospel iz Nemčije in pritiskal pri vsaki priliki na delavstvo. Delavstvo je večkrat zahtevalo, da naj se ga odpošlje proč. Ker se pa to ni zgodilo, je zavrela nekaterim delavcem kri, in napadli so ga. Jaz take napade ne odobrujem, ker stem še ni bog ve kaj koristnega napravljenega, če se eno osebo naklesti, kajti posledice tega nihče drugi ne občuti, kakor delavstvo samo. Zakaj so napadli inženirja ? Ker je surovo postopal z delavstvom in ker ga ravnateljstvo ni hotelo odstaviti. Odstavilo se ga pa zato ni, ker je bilo delavstvo neorganizirano in se vsled tega ni bilo bati posledic. Nekaj povsem drugega bi bilo, ko bi bilo delavstvo dobro organizirano. Delavska organizacija bi enostavno zahtevala, da se osebo, ki (ako nečloveško postopa — odstavi, ako bi se pa to ne zgodilo, bi pa podjetniki, gospodarji, občutili posledice stavke. Sliši se pa, da se ta inženir, ki je bil samo za en hip odstavljen, zopet povrne. In lahko se torej pripeti, da se bo delavstvo začelo pošiljati na cesto, ker se bo inženir bal ponovnega napada, misleč, da so vsi delavci v zvezi, da so se proti njeniu vsi zakleli, ter se nadomestilo z drugim delavstvom. Pri podjetnikih je namreč taka oseba, ki delavce trpinSi, jih na delu šikanira, dobro zapisana. Rajše pošljejo stotine delavcev na cesto, v obup kakor eno samo osebo, ki zna na tak način zastopati njihove interese.
Vse to se lahko zgodi. To ni nekaj nemogočega in se bo tudi bržkone izvajalo. To se mora pa preprečiti z močno organizacijo. Treba je, da ustvarimo močno organizacijo, ki lahko pritisne, kadar je potreba in marsikaj koristnega se potom nje lahko doseže. 6e pa je delavstvo tako zanikerno, da se noče organizirati, da rajše naprej trpi in strada, naj se pa ne pritožuje, da se mu slabo godi, da trpi. Saj delavstvo že s tem, da se noče pridružiti organizaciji — pokaže, da hoče še naprej trpeti, da je z vsem zadovoljno. — Mislim pa, da je jako malo takih delavcev, ki so z vsem zadovoljni. Vsak toži. vsakemu leži kaka bol na srcu. — In opravičene so tožbe, ki prihajajo iz vrst trpinov — delavcev. Samo tarnati pa nič ne pomaga, treba se je okleniti organizacije, kajti nobena druga mo5 ne bo odpravila krivico. Enkrat je delavec stal v boju proti posameznemu podjetniku, medtem, ko stoji sedaj pred falango organiziranih delodajalcev.
Delavstvo enega podjetja	nima samo
dotičnega podjetnika pri kateremu dela, ampak ima celo podjetniško	organizacijo
pred očmi. Moč podjetnikov	je radi tega
velika, ker so dobro organizirani. Malo jih je, a od prvega do zadnjega so člani organizacije, ki ima namen napadati delavstvo, gledati nato, da se delavske plače znižajo, da se delavni čas podaljša itd. Če se oni, ki imajo vsega zadosti tako bojujejo za povzdigo, že itak v nebesali se nahajajočega življenja, zakaj bi se potem delavstvo, ki je tako silno izkoriščano in brezpravno, ne potegovalo za svoje koristi, za povzdigo svojega mučnega položaja 1 Ne trdim, da trpi samo slovenski delavec, ampak tudi delavci drugih narodov se nahajajo v trpljenju. Izkorišča se po celem svetu. Zato mora biti organizirano vse delavstvo. Mi pa ne bomo gledali in pomagali, da se organizirajo nemški in italijanski delavci, ker smo pripadniki majhnega naroda, ki je za drugimi zaostal in se nas vedno pritiska na vseh poljih od strani močnejših narodov. Italijanski delavec naj se organizira v italijanski, slovenski pa v slovenski organizaciji. Ce bo vsaka organizacija širila ljubezen, ne pa sovraštvo, bo zmaga na strani trpinov.
Če bomo delati tako, bodo naši uspehi veliki. Mi ne sovražimo italijanskega delavca, ker dobro znamo, da tudi on trpi N. D. O. kaj takega ne uči in tudi ne sme. Mi nikdar ne napadamo, pač pa napade odbijamo. Pripadniki N. D. O so veliko bolj človekoljubni, kakor soc demokratje, ki so prepojeni s sovraštvom proti nam. Soc. dem. sovražijo člane N. D. O. iz dna srca. Kaj takega bi oni po program ne smeli delati.
Posebno v zadnjem času so začeli huja-kati. Potom njih časopisja nam delajo reklamo. So pa za nas le koristno. Oni naj hujskajo,mi bomo pa neumorno delali. Tako dolgo ne bomo mirovali, dokler ne bo vsak delavec, vsak posameznik, ki narodno čuti, in je zatiran, član naše organizacije. Naše vrsti se pa tudi hitro množe. Dannadann a-rašča truma lojevnikov. Pridružijo naj se jim vsi slovenski delavci, kajti lepša bodočnost slovenskega proletarijata je le v N. D. 0* Zato vsi pod našo modro zastavo! (Burno odobravanje).
(Pride še.)
Štajerska in Koroška
„Untersteierlsche Volkszeitung" nekaj časa glasilo Wastianovcev, so dobili zopet nemški krščanski socijalci v roke. Urednik je prejšnji, Prangner. Izhajala bo vsako soboto.
Trbovlje. Zagonetna smrt. Na Jožetovo, 19. t. m. je prišel popoldan neki monter montirat vodovod za železniške stroje. Stanoval je na Kranjskem preko Save v gostilni g. Grebenca. Zvečer je bil še v veseli družbi svojih prijateljev, a zjutraj so ga našli mrtvega zunaj hiše. Slučaj je še nejasen. Prenesli so ga v trboveljsko mrtvašnico.
Ljutomer. Pri nas je polno samonemških napisov n. pr. ključar in klepar VVerbing, pek Peklar, čevljar Filipič, sodar Loparnik itd. Razven enega so vsi sinovi slovenske matere. Tudi na pošti ne najdeš nobenega dvojezičnega lepaka in zunaj je napis samo-nemški. Ali znabiti zato, ker g. poštar ni slovenščine zmožen? Ljutomerski Slovenci, ali spite ?
Gibanje rudarjev v Judendorf—Seegra-ben. — Leoben 23. t. m. je došel odgovor generalne direkcije avstrijske alpinske mon tanske družbe na Dunaju na plačilne zahtevke rudarjev v premogovnem revirju See-graben Ni se jim sic-r popolnoma ugodilo, vendar vsebuje pridobitve, s katerimi se bodo rudarji, ki niso za stavko preveč navdušeni, menda zadovoljili. Danes, 23. t. m. predloži rudniško oskrbništvo odgovor zaupnikom rudarjev.
Na binkoštni pondefjek, to je dne 27. maja t. 1. se vrši v Celju prvi veliki spodnještajerski slovenski obrtni shod. Na dnevnem redu je 7 važnih referatov o obrtnih vprašanjih. Nadalje se ta dan položi temelj „Zvezi spodnještajerskih obrtnih zadrug*. Opozarjamo na ta shod že danes ter pozivamo vse merodajne kroge, da se marljivo pripravljajo za to prvo veliko manifestacijo slo vensko-štajerskega obrtništva.
Nekaj o zgodovini belokranjske železnice.
Šukljeva pisma.
Suklje pišp posl. Plantanu: *)
„Vsak poslanec mora enake stvari na-tačno preštudirati; navzlic temu bi se Ti drage volie dal na razpolago, ako bi bil na drugi način prišel do svojega mandata, kajti obče znano je, da si Ti postal poslanec le vsled nelepe intrige maloštevilne peščice vo-lilcev pod S. R. vodstvom . .. tembolj sem bil neprijetno presenečen po Tvojem postopanju v volilni dobi.u
„Slov. Narod* tu pristavi: „To je bržkone zahvala, ker je Plantan kot kandidat na vseh svojih volilnih shodih zasluge Šuk-ljeta izrecno in nepogojno priznaval in ga v zvezde koval ter ni ne ene žale besedice proti n,emu izrekel.”
Mi pa pravimo: če bi bil takratni kandidat in tudi izvoljeni poslanec Plantan takrat, ko je Šukljetove zasluge za belokranjsko železnico v zvezde koval, prepričan o teh Šukljevih zaslugah, je bilo to jako kavalirsko od strani Plantana kot Šuklje,evega konkurenta. Če pa Plantan o tem ni bil prepričan in je že takrat vedel glede Šukljejevih „zaslug“ za vso ono golijado, ki se je po tem izlivala v znanih časniških prepirih med „Slov. Narodom“ in „Slovencem“, potem moramo te Plantanove slavospeve na naslov svojega konkurenta obsoditi kot del tistega frazerstva, ki je tako vdomačen med tako-zvanimi „zmernimi‘ v vrstah nar. napredne stranke in ki je v boju za čisto napredno idejo v naši slovenski politiki mnogo več škodil, kakor če bi si slavna gospoda čisto iz srca v obraz povedala to, kar misli o nasprotniku.
O enem ali drugem so si naši čitatelji lahko že iz doslej priobčenih spominov iz zgodoviue belokranjske železnice na jasnem, in če si še niso, bodo še lahko v nadaljnem izvajanju.
Pa vrnimo se nazaj k po teh opombah pretrganemu Šukljejevemu pismu.
Pismo nadaljuje in zaključuje :
„Naravno je, da o takih razmerah nimam niti najmanjšega poželenja sodelovati pri Tvojih parlamentarnih poskusih .
Pripombo, ki jo je „Slov. Narod* posvetil temu delu Šukljejevega pisma, tudi mi podpišemo če treba z obema rokama. Če je pismo res pravi izviren izliv tega kar človek v srcu misli (navadno so misli le v možganih in take misli priderejo vse drugačne po jeziku na dan), tedaj se je Šuklje v tem svojem pismu samega sebe obsodil. Kajti naj je pred to Plantanovo dobo še tako iz plemenitih nagibov delal za rešitev belokranjske železnice — kar ga je zopet v njegovih pismih na graščaka Gorianya (glej „Jutro“ z dne 23. marca) zopet sam dokazal, da ni v tem trenotku ko si je usoda izbrala dru-
g. ga moža zastopnikom dolenjskih mest, Šuksjeju ni bilo več za stvar samo. Tista črna bolezen ki ji pravimo sebična zavist, se je lotila tudi takega telesnega orjaka kot je Šuklje še danes, udarila ga je s slepoto po očeh, tako, da pri celem za njegove rodne brate usodnem vprašanju ni več videl drugega nego le — samega sebe in svojo častihlepnost.
Toda vajeni, da ne merimo vsakega človeka po splošnem kopitu to je če le en drobec javnosti obsodi kakega človeka, potem ga obsoja celi del tega drobca, si moramo staviti tudi še po tem Šukljejevem pismu vprašanje: Kaj pa bi bil poslanec Plantan storil če bi se, da govorimo z na* šim škofom, .položaj izpremenil“. Namreč, če bi bil na Šukljejevem mestu Plantan in bi bil Šuklje kot proti Plantanu novoizvoljeni poslanec od Plantana kot prejšnjega poslanca, ki je bil bolj informiran o celi stvari; zaprosil naj mu izroči informacije, sad njegovega (Plantanovega) dotedanjega dela ? Ali bi bil Plantan v tem slučaju plemeniteje postopal, kot je Šuklje napram Plantanu ? Ali bi bil po Šukljeju v volilnem boju poraženi Plantan res toliko velikodušen ; le za stvar samo vneti rodoljub in morda niti čakal ne bi, da Šuklje zaprosi za informacije, nego bi kar od sebe prišel k Šukljeju, pa bi mu rekel: „Glej tovariš in prijatelj : Kocka volilnega boja je padla to pot Tebi v prid, to je fatum politika. Pa ker se tu ne gre za osebo, nego le za stvar, smatram kot svojo dolžnost, da Ti podam račun, bilanco svojega dela kot tvoj prednik. To le sem že jaz naredil, do tukaj sem prišel, a ko sem hotel iti še dalje, si me Ti prekinil s tvojo protikandidaturo. Od tu dalje delaj Ti naprej. Ali bi bil Plantan res dovolj orjak nesebičnega značaja, pa bi bil to storil ?
In dosledno s tem vprašanjem še eno : Če je Šukljeju, — tega sam ne more utajiti — velovalo častihlepje in sebičnost, da se prošnji svojega namestnika ni udal, ali je Šuklje od tega trenotka naprej prepustil celo to belokranjsko vprašanje zgolj svojemu rivalu in se sam ni več brigal zanj ? Ali Šuklje ko ni bil več poslanec, sploh ni nič storil za belokranjsko železnico in se je dela zopet oprijel še le takrat, ko je postal uskok in se je pri dižavnozborskih volitvah položaj res izpremenil glede oseb v novi kandidaturi ?
Na to zadnje vprašanje vsaj nam bodo odgovorili zgodovinski podadki nadaljnega izvajanja.
(Pride še.)
Italijansko-turška vojna.
Dunaj, 23. marca. ,,Die Zeit“ javlja iz Pariza, da so tam razširjene vesti, da začne Italija z akcijo svojega vojnega brodovja v Egejskem morju že v teku 24 ur. Italijanska vlada ne da nobenih informacij. Včeraj okolu poldneva so bile razširjene vesti, da je vojna mornarica že poslana proti Darda melora in da pošlje naprej nekoliko starih ladij, ki naj bi mu napravile — žrtvujoč sebe — pot skozi minirano o/ino. Govori se o blokadi Soluna in o demonstraciji brodovja pred Smirno. V rimskih političnih krogih prevladuje mnenje, da Italija ne stori nobenega važnejšega koraka proti Turčiji dokler se bo nahajal nemški cesar v Benetkah.
Mali oglasi.
Proda se damsko kolo,
ve se pri podružniei „Jutra“ v Ljubljani.
Lepo meblovano dom, v prit’i5ju, se odda
e 1. aprilom v Ljubljani, Poljanski cesta It. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno,
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut-Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
flllO cnharioi sprejme Hotel „Balkm“ zah-UVC oUUu! Il«l teva se znanje slovenščine, nemščine ia italjvnš'ine.
Prnrla C O ve^ podob, nekaj hišne uprave in I I UUa OD drugo. S rel ška ul. št. 20 I nadstro-. pje levo.
Fotograf A. Jerkič
ul. 7. U i etniški izdelki, stalne cene.
T^rnrlarn dobrega domačega sur. masla 10—15 1 lUUtllli ]jg na teden, cena je 2 K 60 vin., v .jireh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu.
Prnrlfi CJA Prav ma*° ra'),jen gromofon naj-1 lUUct at/ boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 em, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo „Jutra" v Trst.
Pvnfl« CJA otroški voziček, bel; jedna omara X 1UUti St? in drugo. Slomškova ul. 12, par ter desno.
Menični promet
želi soiventna tvrdka, ki da na željo delni diskont na polovico. Ponudbe pod: L. A. 6421 na Rudolfa Mosse — Dunaj.
Obiastveno conc. posredovalnica za mestno za-stovejalnico posrednje za vse v zastavljalnično stroko spadajoče prosle v kolodvorski ulici št. 6 pritličje.
pojsnila brezplačno
Fran Bergant.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerh - Trst
Via Acquedotto St. 15. — Podruž.: Via Miramar St. II
Trikrat na dan svež kruh.
Prodija vsakovrstnih bUkotov, posebno za čaj ln bombonov. Sprejemu naročila vsakovrstnih tort, kroknt I11 vse predmete za peči. Nuj finejša moka Iz najboljših mlinov po najulžl eeni. Fina inozerauu vina lu lik»ri v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaSčicese izdeluje igienifikim električnim strojem.
Josip Skubich
ima na razpolago volllto iztooro obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
Moški čevlji .............od	K I* do K »I
ženski nizki..............
„ visoki .......„ „1® „ „
otroški čevlji od št. 20 do 25, K	3.SO	do	K	4.50
„	, 2G „ 22, „	5.50	,	0,50
„	„	„ ,29» 34, ,	„	„	0.50
RESTAVRACIJA ——
ALLA STAZIONE
Trst, trg pred juž kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Pripore ca soslivnemu občinstvu in potnike p, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se Izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA. KUHINJA - POSTREŽB V TOČNA 2-mr GENE ZMERNE.
Lastnik Anton Andrij :nčič,
bivši vratar hotela „Balkanu.
*) „Slov. Narod1* štev. 260 iz 1. 1907.
Otvoritev iilialke
Buffeffa-ftfoBasičarne
Josipa Klančiča
Ha —
© Largo Santorio štev. 4 ©
Toči se Dreherjevo pivo.' — Različna dobra vina. Velika izbera klobas in sira ter raznoterih konserv.
Higijenična Trifnlium 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. Tel. 1773. Čislo domače, filtrirano mleko pasteur zirano, ohlajeno na nizko tem-
mlekarna : A 111-011 U.lil peraturr, Najfinejše čajno maslo pristno domače. Specijaliteta 1 Sterilizirano mleko za otroke! Njravni led v kosih m kolih iz tovarne v Banah.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z.
n. z.
li Oi
v Ljubljani
©© obrestuje hranilne vloge po
\2 O brez vsakršnega odbitka. ©©
Stanje hranilnih vlog: dvajset
* *
varno naložen
' Rezervni zaklad: K 7J0.
FRfliC & KRANZ - TRST (prej Schnab! & C.o Succ.)
Ravnateljstvo : Via N. Macchiavelli 32; skladišča: Via Rossini 18. in c. kr. skladišče v prosti luki, hangar 26.
Najizvrstnejši in priznani Tangyes-motorji na benzin, plin, nafto itd. od 1-500 in več koujskib sil. Motorji na prevoznih vozovih. Parni stroji in lokomobili. Motorni čolni
Strokovnjaki v izdelovanju: Nameščenj tovarn za proizvajanje olja.
Mlini najnovejše vrste in konstrukcije za proizvajanje moke. Ureditev tovarn za proizvajanje ledn.
Stroji za proizvajanje cementa, ureditev in stroji za elektrarne.
„Audnro“, najboljše in najtrpežnejše sredstvo za pokrivanje hiš, poslopij idt.
Pokrovi iz dekor, steki s.
Senzacionalna prodaja
za oelikopočpe praznike,
Obleke za gospode „	,, dečke	.
„	„ otroke .	.	.
Površniki ud raglani za gospode
„	„ modre bootsjopice za dečke
Klobuki ali čepice za gospode in dečke Dežni plašči za gospode in dame Kostumi ali dolgi raglani za dame Krila ali bluze iz blaga za dame
Velika izbora pariških in berolinskih modelov.
Jlnglešljo skladišče oblek
O■ Bematovič, Ljubljana Mestni trg št. 5
od	K	8.— naprej
>s	d.	„
j>	»	»
12.—	„
6—	„
J-—	v
IO.—	„
10.—	„
/
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, FlasBza dLolIa Borsn IO
Centrala t Ljubljani — Podružnica t (žorlcl, Celovcu, Sarajevu Splitu ln Celju.
Delniška glavnica K. 8,000.000.	Rezervni zaklad K. 800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.------------
obrestuje za sedaj s čistimi 41
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Vloge na knjižice
°l
2 o
^^rošrednjžTB!^^
Podružnica v Trstu
JS
►>2
I
Obrestuje vloge:	Obrestuje	vloge:
H 0| /d 1| 0| /d 31 0| /d 51 0
^g_i| 01	01	/4	\
4 o 2 0	4	0	tt
8 |0
povra£no obroatovanje
na knjižice ©0 na računu in fixne uloge ©@ premijne vloge
Vse bančne transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5.
44444444444444444444444/
Velikanska zaloga izgotovljenih oblek ::
za možke, ženske in otroke
BOHINEC&C.
Ul. delte Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Aniona novega)
l/oiilranelfn 7slnna vsakovrstnih najmodernejših oblek, poli bllnallona ždSulja vršnikov, dežuih plaščev i. t. d. i. t. d
■ Najnižje stalne cene. —----------------------
I: Obleke po meri od K 50,— naprej. ;:
©©©©©©©©©©©©©©©©
Nova knjiga 1 Arcibašev:
Slike iz revolucije.
V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
Izvod stane K I.LO, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Stefanu Klav au — Ljubljana! Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Slovenskem., Denar je poslati naprej. Tudi znamke.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna
ovarna ur v Švici. Tovarniška znamka BSfia IKO _
H. SUTTHER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg it. 9. .
"j
¥¥¥&
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno ' v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
— — Ceniki brezplačno. — -
Ure, verižice, prstane, zapestnice, n liane, kiavatne igle ter sploh vsakovrstno
zlatnino
= prodaja se naobroke.
Trst, ul Bandera veoohiA 25, II
Ivan Krže
Trst, Piazza S. Giovanni I.
Pekarija in eladčičarna
Mikusch
Trst - Piazza S. Francescj d’Assisj 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk.
ALOJZIJ POVH
slovenski urar
Trst — Via del Rlro 26.
Dveletno jamstvo,popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji bo nizki ceni.
Kupujte le najboljši
ja
es
■SL
‘o
L.
US
o
o
o
o
o
CJ1
sr
o
7Q|nna kuhinjakih in kletarskih potrebščin iz LdlUgd lesa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetod
Prinnrnpa STO-’° trSovino 8 kuhinjsko posoze riiptllUUa. vsske vrste bodi od porce'ana, tev u lje, e 1 aila, kositerja ali aln > iniia, nadalje, kleko-itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, ze nljeno in stekleno posodo za vino.
Zastopstvo in zaloga svotovnoznanih pisalnih ’ strojev
Underwood in L. C. Smith & Bros The Rex C.°
j ub ljana®®® Šelenburgova ul. 7 — Telefon 38
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 6 vinarjev
v naslednjih tobakavnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
.Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.