Zanimiv zbornik o fojbah Jeseni prihaja v Gorico prvi letnik fakultete za arhitekturo Konec smučarske tekmovalne sezone: obračun naših društev Primorski Ekstreme je zelo težko zbližati Aljoša Fonda Cilj organizatorjev včerajšnjega srečanja na sedežu Univerze na Primorskem je bil zelo ambiciozen: zbližati stališča Civilne iniciative za Primorsko in Unije Istranov. Povod je bil znani februarski incident pri Lokvi in številne polemike, ki so temu sledile. Po mnenju nekaterih je bilo soočenje deloma pozitivno, navsezadnje že glede na to, da sta sprti strani sedli v isto dvorano. Prav predstavniki obeh združenj pa niso zabeležili bistvenih premikov, nihče ni bil pripravljen odstopiti od svojih stališč. Vmes sta se znašli organizatorki, ki sta verjeli in še verjameta v pot dialoga. A dialoga si z obojestranskim načelnim nastopanjem ni mogoče zamisliti. Združiti ekstreme je izredno težko, saj se v teh primerih sproži mehanizem, ki to onemogoča. Ob vsakem sramežljivem koraku sogovorniku naproti, se elastika nategne in te potegne nazaj. Simbol srečanja je bil hlebec kruha, ki ga je v znak dobrih namer postavila v sredino Spomenka Hribar. Vsi so ga občudovali, ostal pa je nedotaknjen. Še enkrat moramo poudariti, da združenji, ki imata za sabo določeno število članov, še zdaleč nista sami odraz dveh narodov. Tako v Italiji kot v Sloveniji prihaja namreč kar pogosto do zmešnjave, ki škodi dialogu. »Ezuli« in »Primorci« sta pisana, razvejana svetova, ki ju v nobenem primeru ne gre poenostavljati. Dobro je poskusiti vzpostaviti dialog z vsemi skupinami, največ obetov pa je takrat, ko sta sogovornika pripravljena drug drugega poslušati, predvsem pa postaviti pod vprašaj svoja apriorna izhodišča. V tem smislu nedavno srečanje na Pomorski postaji najbrž ni bilo brezhibno, je pa nedvomno predstavljalo lepo priložnost za razvoj učinkovitega dialoga. V Kopru, žal, tega občutka ni bilo. dnevnik ČETRTEK, 23. APRILA 2009_ Št. 96 (19.495) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Poročilo statističnega zavoda Istat Dva milijona in pol ljudi V • • ■ ■ * • w • živi v absolutni revsam V zadnjih dveh letih se stopnja revščine ni bistveno spremenila nabrežina - Medobčinsko združenje okoliški občin na Tržaškem Komisija za krajino Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor bodo s skupnim organom znižale stroške NABREŽINA - Medobčinsko združenje okoliških občin tržaške pokrajine je stopilo v operativno fazo. De-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, zgoniški župan Mirko Sardoč in repen-tabrski župan Aleksij Križman so podpisali konvencijo o ustanovitvi skupne komisije za krajinska vprašanja. Tri občine bodo imele tako skupno telo, s čemer bodo prihranile na stroških in omogočile večjo učinkovitost v službi občanom. Na 6. strani RIM - V Italiji živi dva milijona in pol ljudi v absolutni revščini. Tako izhaja iz poročila, ki ga je objavil državni statistični zavod Istat. V absolutni revščini se nahaja 975 tisoč družin, to je nekaj več kot 4 odstotke vseh italijanskih družin. Stopnja revščine se nanaša na leto 2007, v primerjavi s stanjem dve leti prej pa se ni bistveno spremenila. Stopnja revščine je večja na Jugu kot na Severu in v srednji Italiji. Najtežje živijo enočlanske družine, družine z več mladoletnimi člani, družine z ostarelimi in družine, ki jih vodijo upokojenci. Na 5. strani Zaskrbljenost SKGZ za večnamensko središče v Špetru Na 2. strani Prvi deželni kongres mladih pri SSk N a 3. strani Zanimiv prerez razvoja bolezni na Tržaškem Na 7. strani Goriški Karitas: »Pustili so nas na cedilu« Na 14. strani Goriški odpadki v novogoriških zabojnikih Na 15. strani bruselj - Vrsta srečanj o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško Rehn predstavil nov kompromis Jutrišnje pogajalske konference verjetno ne bo - Predsedujoči trio EU pozval Slovenijo in Hrvaško, naj bosta bolj konstruktivni BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je včeraj v Bruslju na srečanjih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovicem predstavil nov kompromisni predlog, a o vsebini predloga niti tokrat za zdaj nobena stran ni želela dajati izjav. Predsedujoči trio EU v sestavi Francije, Češke in Švedske je obe državi tudi pozval, naj bosta karseda konstruktivni, da bi bilo mogoče dogovor doseči čim prej, in popolnoma podprl najnovejši predlog Evropske komisije. "Čim prej pričakujemo pozitiven odziv obeh strani na predlog komisarja Rehna (na posnetku)," so povedali pri češkem predsedstvu. Nekateri viri so ocenili, da je dogovor "zelo blizu". Evropska komisija sicer vseskozi poudarja, da je cilj pogovorov doseči dogovor o reševanju meje med Slovenijo in Hrvaško, ki bi omogočil čimprejšnje na- daljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Pogovori se po navedbah virov v Bruslju tudi po včerajšnjih srečanjih nadaljujejo in novi sestanek bo sledil kmalu. Viri sicer niso podrobneje razložili, v kateri sestavi naj bi potekal novi sestanek in v kakšnih sestavah so potekali včerajšnji sestanki. O tem, kaj bo s pogajalsko konferenco Hrvaške z EU, ki je napovedana za jutri, bo odločeno danes, so še pojasnili viri. Danes bo namreč o tem odločil odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU. Po navedbah iz Bruslja bo problem Hrvaške in Slovenije skoraj zagotovo na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov EU v ponedeljek v Luk-semburgu. To sicer kaže na to, da bistvenega preboja včeraj ni bilo in da bo pogajalska konferenca, načrtovana za jutri, najverjetneje preložena. Vprašanje pa ostaja, na kdaj. (STA) napoved imf BDP v svetu se bo letos skrčil za 1,3% WASHINGTON - Svetovni obseg BDP se bo v letošnjem letu zmanjšal za 1,3 odstotka, v včeraj objavljeni aprilski gospodarski napovedi napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF). To bi pomenilo daleč najhujšo recesijo od druge svetovne vojne. IMF, ki je januarja za letos še napovedoval 0,5-odstotno gospodarsko rast, pričakuje, da se bo gospodarsko nazadovanje v drugi polovici leta sicer upočasnilo, da pa bodo države, ki predstavljajo tri četrtine svetovnega gospodarstva, beležile padec BDP. Na 13. strani 2 Četrtek, 23. aprila 2009 ALPE-JADRAN skgz - Seja izvršnega odbora krovne organizacije Zaskrbljenost zaradi prvih težav z večnamenskim središčem v Špetru Govor tudi o ostalih perečih vprašanjih - Z naslednjim tednom se za SKGZ začenja obdobje volilnih kongresov TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze podpira vse pobude, ki gredo v smer dialoga in povezovanja jezikovno različnih skupnosti na obmejnem območju, ter vsa dejanja, ki povezujejo in prispevajo k odpravljanju nesoglasij in napetosti iz preteklosti. V tem smislu je sama Zveza organizirala srečanje s predstavniki ezulov iz Gorice in pozdravlja podobno pobudo, ki sta jo Slovenski klub in ezulsko združenje pripravila na tržaški Pomorski postaji. Pomenljivo je, da se je v podporo takšnih in podobnih procesov iskanja dialoga in pozitivne konfrontacije izrekel tudi predsednik slovenske države Danilo Türk. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v okviru iniciativ, ki povezujejo obmejni prostor, izpostavil nedavno srečanje kraških županov z obeh strani meje in izrazil željo, da bi to postal stalni forum upraviteljev celotnega obmejnega prostora. Na seji IO SKGZ so ocenili sklepe, predstavljene na prvi seji slovenske deželne komisije in ki zadevajo porazdelitev finančnih sredstev iz zaščitnega zakona, ki bodo v letošnjem letu za kak odstotek nižja v primerjavi z lanskim letom. Kar zadeva posebni fond za družbenoekonomski razvoj Slovencev na Videmskem, bo SKGZ v komisiji podpirala izbire, ki bodo nastale v Benečiji v sozvočju med predstavniki krovnih organizacij in javnih uprav. Predsednica za videmsko pokrajino Jole Na-mor je poročala o prizadevanjih, da bi v okviru tamkajšnje gorske skupnosti nastala konzulta za slovenska vprašanja. SKGZ pa z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se pojavljajo prve težave in odmiki od skupaj dogovorjenih stališčih glede realizacije večnamenskega središča v stavbi bivše dvojezične šole v Špetru. Opozoriti velja, da sta se za takšno rešitev zavzeli obe krovni organizaciji in dobili široko podporo tako v zamejskem prostoru kot v Sloveniji. Sedaj pa se pojavljajo predlogi za drugo lokacijo. SKGZ meni, da bi odstopanje od že skupaj sprejetih stališč lahko pomenilo dejansko neuresničitev projekta o večnamenskem središču, prvem takem objektu za Slo- i fr* Rudi Pavšič kroma vence v Benečiji. Člani vodstva krovne organizacije so bili tudi mnenja, da bo morala deželna uprava čim prej organizirati deželno manjšinsko konferenco, na kateri bi celovito obravnavali položaj naše skupnosti in njeno vlogo v okviru institucionalnih pristojnosti Dežele. Na ponedeljkovi seji, ki je potekala v Trstu, so ocenili zdajšnje priprave na občinske volitve v vseh treh pokrajinah, kjer je naša skupnost prisotna, ter se zaustavili pri nekaterih aktualnih problemih znotraj manjšine. Predsednik Pavšič je posebej izpostavil zaskrbljujoče dejstvo, da se je veliko organizacij in ustanov znašlo v finančnih težavah, ki jih je treba čim prej sanirati in odpraviti morebitne kvarne posledice nastalega stanja. Apeliral je na upravne svete in vodstva, naj se prioritetno opredelijo za izvajanje sanacijskih planov in s tem zagotovijo našim organizacijam nemoteno delovanje. Minister za Slovence v zamejstvu Boštjan Zekš je na svojem nedavnem obisku v Trstu predsednika obeh krovnih organizacij informiral, da zdajšnja vladna večina namerava septembra spremeniti zakon za Slovence zunaj meja Republike Slovenije. V njem naj bi se lotili tudi problematike sestave Sveta za manjšine, ki naj bi ga premier Borut Pahor prvič sklicali konec meseca maja v sedanji sestavi, in sicer SSO, SKGZ in stranka SSk. Minister je nadalje sprejel predlog krovnih organizacij, da bi se v kratkem skupaj s predstavniki drugih resornih ministrstev srečal z manjšinskim gospodarskim omizjem, ki ga ob SKGZ in SSO sestavljajo še Kmečka zveza, SDGZ, obe slovenski banki in Finančna družba KB 1909. Na seji izvršnega sveta so se dotaknili tudi vprašanja Slovenske manjšinske koordinacije-Slomak. S tem v zvezi bo vodstvo SKGZ po deželnem kongresu posredovalo svoje videnje o nadaljnjem delovanju manjšinskega povezovalnega foruma z namenom, da se prepreči njegova ošibitev. Z naslednjim ponedeljkom bo Slovenska kultur-no-gospodarska zveza stopila v obdobje volilnih kongresov. Pokrajinski na Tržaškem bo 27. aprila, goriški in videmski pa 6. maja; deželni kongres bo 22. in 23. maja v Gorici oz. v Trstu. S tem v zvezi je predsednik Rudi Pavšič poročal o pripravah na kongrese ter se zaustavil pri nekaterih vsebinsko-kadrovskih predlogih. V pripravo na deželni kongres bodo v sodelovanju s Slovenskim klubom organizirali okroglo mizo, kako predstavniki medijev gledajo na SKGZ in samo manjšino. Srečanje z novinarji Primorskih novic, Primorskega dnevnika, Novega glasa, Radia Koper, Radia Trst A in RTV Slovenije bo v torek, 5. maja zvečer v Gregorčičevi dvorani. Na deželnem kongresu bodo tudi predstavili zaključke široko zastavljene ankete, ki jo je Slori pripravil glede vloga in perspektiv krovne organizacije. IMF napoveduje / Sloveniji zmanjšanje BDP za 2,7 odstotka WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji v včeraj objavljeni gospodarski napovedi 2009 napoveduje zmanjšanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za 2,7 odstotka. Gospodarska rast naj bi se vnovič vrnila leta 2010, ko bo po napovedih sklada znašala 1,4 odstotka. Napovedi IMF za Slovenijo so bolj optimistične od napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je že konec marca, še pred objavo pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, vlado obvestil, da se bo obseg BDP Slovenije letos predvidoma zmanjšal za štiri odstotke. Premier Borut Pahor je zato napovedal takojšen začetek priprave dodatnih ukrepov za odpravo posledic finančne in gospodarske krize. V začetku aprila je svoje napovedi predstavila tudi Banka Slovenije, ki Sloveniji za letos napoveduje zmanjšanje obsega BDP za dva odstotka. Za prihodnje leto se vse ustanove strinjajo, da bo slovensko gospodarstvo vnovič beležilo rast. Medtem ko IMF napoveduje povečanje obsega BDP za 1,4 odstotka, pa naj bi po napovedih Umarja gospodarska rast v Sloveniji leta 2010 znašala en odstotek in po napovedih Banke Slovenije 1,9 odstotka. V območju evra se bo obseg BDP letos po napovedih IMF zmanjšal za 4,2 odstotka, pri čemer bosta najhuje prizadeti irsko (- osem odstotkov) in nemško gospodarstvo (- 5,6 odstotka). Za leto 2010 IMF svetovnemu gospodarstvu vnovič napoveduje rahlo rast, znašala naj bi 1,9 odstotka. V območju evra naj bi se obseg BDP tudi prihodnje leto zmanjšal, in sicer za 0,4 odstotka. IMF je v primerjavi z januarjem popravil navzdol napovedi za praktično vse države. (STA) koper - Na univerzi srečanje med Civilno iniciativo za Primorsko in Unijo Istranov Dialog z močnimi razhajanji Mirjam Muženič in Spomenka Hribar upata, da se bodo pogovori nadaljevali - Lacota zahteva od Civilne iniciative, naj se opraviči - Hlebec kot simbolična dobra napoved KOPER - Po februarskem incidentu pred jamo Golobivnico pri Lokvi in polemikah, ki so temu sledile, so se včeraj na rek-toratu Univerze na Primorskem v Kopru prvič srečali predstavniki Civilne iniciative za Primorsko in Unije Istranov. Organizatorji so povedali, da je zamisel zorela na treh naslovih. Novinarka in kandidatka LDS na evropskih volitvah Mirjam Muženič je predsedniku Unije Istranov Massimilianu Lacoti predlagala začetek dialoga. Medtem sta se za enako pobudo skupaj ogrevali Civilna iniciativa in intelektualka Spomenka Hribar. Slednja je Lacoti poslala pismo, v katerem je zatrdila, da »za reševanje problemov in sporov ni boljše metode, kot je ta, da ljudje dobre volje sedejo za isto mizo in začno pogovor. V pogovoru pridejo na dan vse zamere in travme, pa tudi želje po rešitvi sporov in predlogi za njihovo ureditev.« Do srečanja je včeraj prišlo, kar je glede na doslejšnje ostre polemike že samo po sebi dobra novica. Za začetno presenečenje je poskrbela Spomenka Hribar, ki je na sredo sejne dvorane postavila hlebec kruha, ki ga je spekla nekaj ur prej. Razložila je, da je to simbolična dobra napoved, obe strani pa sta bili nad potezo prijetno presenečeni. Več kot dve uri dolgo srečanje ni bilo odprto za javnost, slovenski in italijanski novinarji so v dvorano vstopili na koncu. Večina udeležencev na koncu ni skrivala razočaranja, gostje iz Trsta so po zaključku naglo in s kratko izjavo odšli. Mirjam Muženič in Spo-menka Hribar sta poudarili, da je treba nadaljnji dialog graditi na nekaterih skupnih pogledih. Na slovenski strani so sedeli Spo-menka Hribar, člana Civilne iniciative Marko Bidovec in Bogo Šest, pravnik Savin Jo-gan in zgodovinar Gorazd Bajc, na italijanski pa Massimiliano Lacota in Enrico Nea-mi (Unija Istranov), direktor inštituta za istrsko kulturo Piero Delbello in zgodovinar Roberto Spazzali. Kljub številni zasedbi sta med srečanjem v glavnem govorila Lacota in Hribarjeva, medtem ko je bila Muženičeva mo-deratorka. Na koncu so se vsi rokovali, italijanska skupina pa je takoj odšla. Lacota, ki je bil med dvournim srečanjem zelo zgo- voren, je bil z novinarji redkobeseden: »Predstavili smo se s kvalificirano delegacijo. Od Civilne iniciative smo zahtevali, naj sprejma dva minimalna predpogoja, brez katerih konstruktivni dialog ni mogoč. Gospa Hribar je dejala, da sama ne more govoriti v imenu združenja, ostali se sploh niso izrekli.« Lacota je zahteval, naj predstavniki združenja označijo kot sramotno februarsko demonstracijo, ki je ezulom onemogočila shod pred Golobivnico. Ob tem je od Primorcev pričakoval, da bodo umaknili izraz »neofašisti«, s katerim so v pismu italijanskemu predsedniku republike Napolita-nu označili Unijo Istranov. Majski shod v Lokvi je zaenkrat še vedno v programu. Marko Bidovec je povedal, da so omenjeno pismo poslali tudi predsednikom ZDA, Francije in Rusije ter nemški kanclerki in britanskemu premierju. »Skušali smo zmanjšati napetost, a meje v glavah očitno niso padle. Pred srečanjem smo se celo bali, da bo prišlo do napetosti. Iskali smo skupne točke, oni pa naših namenov niso razumeli,« je dejal Bidovec. Pojasnil je, da Civilna iniciativa ni organizirala demonstracije v Lokvi: odzvala se je pozivu domačinov, »ker je izkoriščanje umrlih v politične namene nesprejemljivo«. Glede izraza »neo-fašisti« pa je dejal, da Unija Istranov sodi v desni skrajni del družbe, pa čeprav tega sama ne priznava: »16-krat je bil pomazan spomenik padlim v Bazovici, oni pa teh dogodkov niso nikoli obsodili.« Zarek optimizma je ponudila Mirjam Muženič, ki meni, da bi se še vedno dalo kaj doseči. Lacota naj bi sprejel vabilo za nadaljnje pogovore. »Veliko je skupnih pogledov, od obsodbe fašizma in gorja, ki ga je ta povzročil Slovencem, do bolečega odhoda Italijanov iz Istre in Dalmacije, pa tudi v zvezi s povojnimi poboji in vračanjem nepremičnin. So pa tudi razhajanja,« je dejala. Na podobni valovni dolžini je bila Spomenka Hribar, ki upa, da to ni bil zadnji poskus. »Gospodu Lacoti sem dopovedovala, naj opusti sovražne govore, toda zaman,« je povedala. Po utrudljivem soočanju so torej prevladali mešani občutki, precej jasno pa je bilo, da sta si strani trenutno predaleč. (af) Kljub razhajanjem so si udeleženci na koncu vljudno segli v roko, sredi sejne dvorane pa je bil simboličen hlebec kruha primožič/fpa dokumentarni film - Film nastal v slovenskem programu RAI Legendarni primorski letalec Josip Križaj danes po TV SLOI LJUBLJANA - Danes ob 20.50 bo na prvem programu Televizije Slovenija na sporedu dokumentarni film Josip Križaj, pilot. Enourni dokumentarec je pred nekaj leti, ob devetdesetletnici rojstva legendarnega primorskega letalca, nastal v uredništvu slovenskih programov RAI v Trstu, v režiji Mirjam Koren in po scenariju novinarja Walterja Škerka. Josip Križaj (1911 Kopriva - 1948 Snežnik) je ob Edvardu Rusjanu eden najslavnejših slovenskih letalcev preteklega stoletja. V evropskih antifašističnih krogih je zaslovel z ilegalnim preletom iz Italije v Ljubljano leta 1932, še bolj pa štiri leta pozneje, med špansko državljansko vojno, ko so posnetke njegove sestrelitve in ujetništva predvajali po kinodvoranah v Evropi in Ameriki. Burno Križajevo zgodbo, ki je s svojim letalom (na posnetku) preletel dramatična trideseta in štirideseta leta evropske zgodovine, v filmu pripovedujejo pričevanja njegovih sopotnikov, predvsem pa bogato filmsko arhivsko gradivo, vključno z originalnimi Paramountovimi pos- netki spektakularne sestrelitve v Španiji. / ALPE-JADRAN Četrtek, 23. aprila 2009 3 opčine - Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik v znamenju zakrbljenosti glede državnih prispevkov Alarmantno stanje v založniškem sektorju ne dopušča optimizma Zadruga ima pozitivno bilanco, odplačala je vse dolgove in možne terjatve namenila v korist dnevnika TRST - Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik se je predsinočnjim v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah odvijal predvsem v znamenju zaskrbljenosti za usodo dnevnika, ki se spričo nedorečenega položaja v zvezi z državnimi finančnimi prispevki nahaja v veliki negotovosti. Predsednik zadruge Ace Mermolja je v poročilu upravnega odbora najprej navedel pozitivni dejstvi. Zadruga po eni strani nima več dolgov, po drugi pa je del prejemkov in možne terjatve namenila v ko-ristPrimorskega dnevnika. Bilanca se zaključuje z rahlim dobičkom, kakor tudi bilanca založniškega podjetja DZP-PRAE, ki izdaja časopis. Vesti, ki prihajajo iz Rima glede krčenja državnih prispevkov pa glede prihodnosti ne dovoljujejo optimizma, kajti gotovosti ni. Glede tega je Mermolja napovedal, da bo zadruga na občnem zboru DZP-PRAE izrekla jasno priporočilo, naj se založniška hiša izogne dolgovom. Primorski dnevnik pa naj izhaja tudi v morebitnih poslabšanih pogojih, bistvo je, da ne izgubimo časopisa, je dejal Mermolja. V nadaljevanju je navedel podatek, da zaključna bilanca zadruge na dan 31. decembra 2008 predstavlja bruto dobiček v višini 9.405 evrov, po odštevku sredstva za davke pa znaša končni dobiček 2.749 evrov. Mermolja je v nadaljevanju razčlenil gospodarsko stanje zadruge, ki je zdravo, zaključena izplačila kreditov in poteze v korist založbe, ki izdaja dnevnik, pa hkrati pričajo o premočrtnosti poslovanja. Kot povedano pa je Mermolja za prihodnost napovedal, da bo treba narediti vse, da se dnevnik kot bistven dejavnik v življenju Slovencev v Italiji ohrani. Poročilo o bilanci poslovne dobe do 31. decembra 2008 je zatem prebral podpredsednik Livio Valenčič, v imenu nadzornega odbora pa je poročal njegov predsednik Vojko Lovriha. Nadzorni odbor je vso mandatno dobo redno preverjal spoštovanje zakonskih in statutarnih predpisov ter spoštovanje načel o korektnem upravljanju. Na delo zadruge ni imel posebnih pripomb, kakor jih tudi ni imela revizorka Zveze zadrug, v katero je včlanjena Zadruga Primorski dnevnik. Informacijo o poslovanju založniškega podjetja DZP-PRAE je dopolnil direktor Paolo Mahorčič, ki se je pred dnevi udeležil občnega zbora vsedržavnega združenja Založnikov FIEG, v katerega je vključen tudi Primorski dnevnik. Povedal je, da je stanje na področju založništva nasploh zelo alarmantno, glede državnih prispevkov pa vlada velika negotovost. Podjetje je s svoje strani naredilo vse, da je tudi leto 2008 zaključilo s pozitivno bilanco, za tekoče leto pa to ne bo več mogoče, kajti stroški se neprestano vi- šajo, prispevki pa se krčijo, kar je odločilnega pomena. Varčevalni ukrepi v primeru hudih rezov državnih dotacij pa niso možni, ne da bi bila pri tem bistveno okrnjana kakovst in obseg časopisa. Podobno je ocenil tudi odgovorni urednik Dušan Udovič, ki je poudaril, da je redakcija na robu zmogljivosti, največjo skrb pa je izrazil za mlade novinarje, ki predstavljajo jutrišnjo perspektivo časopisa in so večinoma še vezani na zgolj ter-minske delovne pogodbe. Udovič je apeliral na krovne organizacije in druge dejavnike, naj pomagajo dnevniku iz težav, saj je bilo večkrat javno povedano, da je to za našo skupnost prioriteta. Za pomoč dnevniku, ki ne sme biti kakovostno in kadrovsko okrnjen, se je v svojem posegu zavzel tudi upravitelj zadruge Renato Kneipp, v razpravo pa so posegli še Viktor Sosič, Dimitrij Križman in Dario Žiberna. Ob zaključku so prisotni člani (skupaj s pooblaščenci jih je bilo 69) odobrili poročila in potrdili dosedanji nadzorni odbor, ki ga bodo še naprej sestavljali Vojko Lovriha (predsednik), Aldo Cunja in Robi Gantar. Na fotografiji: od leve Vojko Lovriha, Livio Valenčič, Ace Mermolja in Tomaž Ban kroma ovčja vas - Minulo nedeljo Prvi deželni kongres mladih SSk in Srečanje treh dežel v Kanalski dolini bruselj - Širitev Evropske unije Degert: Reforme za Hrvaško v* • -• •• večja ovira na poti v unijo kot mejni spor s Slovenijo ZAGREB - Reforme, ki jih mora Zagreb še izvesti na svoji poti v Evropsko unijo, bodo najverjetneje bolj upočasnile približevanje Hrvaške povezavi kot spor glede meje s Slovenijo, je v pogovoru z novinarji v Zagrebu dejal vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert. Kot piše bruseljski spletni bilten EUobserver, je Degert v ponedeljkovem pogovoru kot področja, kjer mora Hrvaška še veliko postoriti, izpostavil reforme pravosodja, ladjedelništva in kmetijstva. Zelo pomemben element je po besedah Degerta tudi "sposobnost Hrvaške, da opravi s svojo preteklostjo", in sicer tako, kar zadeva sodelovanje države s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kot tudi sojenje vojnim zločincem, proti katerim poteka proces na Hrvaškem. Na hrvaških sodiščih vsako leto obravnavajo okoli 30 primerov v zvezi z zločini med vojno, ki je v državi pote- kala med letoma 1991 in 1995. Vendar pa je, kot je pojasnil Degert, na mizi tožilstva še okoli 730 zločinov, ki jih niso niti preiskali, medtem ko je treba glede nekaterih starejših primerov opraviti revizijo. Dodatna ovira v že tako težavnih pogajanjih Hrvaške z EU bi bilo lahko tudi nezadovoljstvo glavnega tožilca haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Sergea Brammertza nad sodelovanjem Hrvaške s haaškim sodiščem. Brammertz je februarja kot problem navedel manjkajoče dokumente, ki bi lahko inkriminirali upokojenega hrvaškega generala Anteja Gotovino, in Hrvaško pozval, naj jih izroči. Na Degertovo izjavo se je včeraj na kratko odzval tiskovni predstavnik hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) Mario Dragun in dejal, da je najmilejše, kar v tem trenutku lahko pove to, da ne more verjeti, da je "šef delegacije EK povedal nekaj takega". (STA) OVČJA VAS - V hotelu Saisera v Ovčji vasi sta minulo nedeljo potekala 1. deželni kongres Mladih Slovenske Skupnosti in Slovensko mladinsko Srečanje treh dežel v skupni organizaciji mladinskih skupin Mladi za mlade iz Trsta in Prihodnosti iz Gorice. V jutranjih urah se je od 10. ure dalje vršil kongres, katerega predsedstvo so sestavljali Simon Koren, Alessandro Počkaj in Nataša Zeriul, ki je prijetno povezovala jutranji del. Po pozdravih gostov je sledil krajši oris dela goriške Prihodnosti, ki ga je predstavil Aljoša Jarc. Podčrtal je pozitivno skupno delo s skupino Mladi za Mlade, stalno soočanje z drugimi mladinskimi skupinami in druženje mladih iz različnih vrst. Temu je sledilo tajniško poročilo skupine Mladi za Mlade. Tomaž Špacapan je orisal dosedanje delovanje skupine, nakazal njene smernice in cilje, s katerimi je nastala, dotaknil se je tudi nekaterih polemik, ki so v začetni fazi spremljale in pozitivno pripomogle k razvoju Mladih za mlade. Podčrtal je tudi pomen izbire kraja, Ovčje vasi v Kanalski dolini, kar je po njegovi oceni strateškega pomena, kajti prav na tistem območju bi se morali najbolj potruditi in se družiti s tamkajšnjo slovensko mladino in koroškimi rojaki. Občina Naborjet - Ovčja vas je pred kratkim bila tudi vključena v seznam občin, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost, pomemben korak, katerega Mladi prijetno pozdravljajo prav s kongresom na tisti slovenski Udeleženci kongresa so se nastavili objektivu za skupinski posnetek zemlji in med slovenskimi ljudmi. Osrednji del kongresa je bil namenjen spremembam statuta mladinske sekcije Slovenske Skupnosti, kjer je poleg nekaterih manjših variacij prišla takoj na dan temeljna sprememba imena, ki se iz prvotnega »mladinska sekcija« prenavlja v »Mladi«, ki prav gotovo zveni bolj v skladu s časom. Sledila je predstavitev pokrajinskih logov v digitalni obliki. Goriški logo je predstavljal Simon Koren, tržaškega in deželnega pa Gabriele Calzi. Goričani so si zbrali motiv slovenske trobojnice na modri podlagi, tržačani pa šopek treh nageljnov (bel, plav in rdeč) vedno na podlagi modre barve. Za skupni deželni logo so Mladi uporabili prvotnega, tako da so na njem samo spremenili ime. Tanja Peric je nato opisala novo skupno spletno stran, ki se deli v dva dela, prvi je namenjen skupini Mladi za Mlade, drugi pa Prihodnosti. Naslov novonastale internet strani se bo glasil: www.mladi.eu. Najvažnejši del kongresa so seveda bile volitve, kjer so kongresniki izvolili novo deželno vodstvo, sestavljeno iz kandidatov iz Gorice, 4 iz Trsta, poleg pokrajinskih tajnikov in predsednikov, ki so avtomatično člani. Lista 8 imen je bila soglasno sprejeta, tako da je novo deželno vodstvo sestavljeno takole: Berdon Julija, Calzi Gabriele, Požar David in Špacapan Tomaž za Trst ter štiri člani za Gorico. Zaradi nekaterih notranjih sprememb v skupini Mladi za Mlade, je bila pred kratkim za tajnika izvoljena Nataša Zeriul, za predsednika Tanja Peric, podpredsedniško mesto je zasedel Ales-sandro Počkaj, blagajniško pa Matia Mosenich. Novoizvoljeni tajnica in predsednica sta potemtakem avtomatično članici deželnega vodstva. Novo deželno vodstvo je soglasno izglasovalo Aljošo Jarca za deželnega predsednika, Tomaža Špacapana pa za deželnega tajnika Mladih Slovenske Skupnosti. Pred kosilom je kongresnikom predaval gospod Simon Preschern iz Trbiža, znana osebnost Kanalske doline, ki je pripovedoval o težki realnosti tamkajšnjih Slovencev in orisal možnosti nekega slovenskega razvoja v tem prostoru. V popoldanskih urah je bilo na vrsti Slovensko mladinsko srečanje treh dežel, na katerem je kongresnike pozdravil novoizvoljeni deželni tajnik, ki je nakazal smernice delovanja Mladih, podčrtal pomen njih druženja, ne glede na ideološko usmerjenost in vero. Špacapan je poudaril predvsem pomen druženja slovenske manjšine v Italiji s Korošci v Avstriji, ki po nedavnih volitvah potrebujejo še trdnejše in odločnejše delo v prid izvajanja manjšinskih pravic. V ta namen bodo Mladi organizirali različne pobude, začenši z dvodnevnim izletom na Koroško, kjer se bodo spoznali s tamkajšnjimi predstavniki Mladih Enotne liste, KDZ in študentov iz Celovca. Popoldanski del je odprll Rudi Barta-loth, predsednik društva Planika iz Kanalske doline, ki je predstavil vrsto knjig, ki pišejo o slovenstvu Kanalske doline in orisal stanje slovensko govorečih ljudi na Trbi-škem. Slovenski mladinski predstavniki iz bližnje Koroške so predvajali filmski posnetek, s katerim so prestavili svojo realnost v Avstriji in pokazali, katere so težave, ki ima slovenska manjšina na Koroškem. Goriška Prihodnost je z diapozitivami nakazala številčno prisotnost Slovencev v Italiji in tako poudarila pomen njih uradne ustanovne seje, ki bo 10. maja v kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. Namen je druženje slovenske mladine na podlagi športnih, kulturnih in političnih pobud. Mladi za Mlade so v tem okviru pripravili CD-zgoščenko, kjer so zbrali fotografije vseh cestnih tabel tržaške pokrajine, ki niso dvojezične in ki bi po zakonu morale biti. Gradivo je bilo opremljeno z orisom pravnega okvira in kartografskim materialom, na katerem so točno bile označene točke in na njih slike, kjer se nahajajo eno-jezične table. Pester dan se je zaključil z družabnostjo in prijetnim soočenjem z gosti domačini iz Kanalske doline, bližnje Avstrije in Slovenije. 4 Četrtek, 23. aprila 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Brezizhodno vrtenje v začaranem krogu Jo2e Pirjevec_ »Slovenija je problem Evropske skupnosti.« Pod tem naslovom je izšel sredi marca v švicarskem časopisu Neue Züricher Zeitung dolg intervju s hrvaškim predsednikom Stipe-tom Mesicem. Slednji je v njem poudaril, da bo Hrvaška do konca leta 2009 povsem pripravljena na vstop v EU, kakor je pripravljena na vključitev v Severnoatlantsko zavezništvo. (Kar se je pred dobrim tednom tudi zgodilo). »Kar pa zadeva našo pot v EU,« je dejal Mesic, »se moramo soočati z zapreko naše slovenske sosede. Na to nismo računali. V bistvu Slovenija zavira naša pristopna pogajanja. Vzrok je odprto mejno vprašanje. Želel bi poudariti, da je to nerešeno mejno vprašanje obstajalo tudi v času slovenskega pristopa v EU. Gre torej za bilateralno vprašanje, ki ga ne bi smeli izrabljati pri pristopnih pogovorih z EU.« Izhajajoč iz te ugotovitve je hrvaški predsednik ugotavljal, da Slovenija zavira proces evropske združitve, kar pomeni, da ta država ni več samo hrvaški problem, temveč problem EU. Moram reči, da se z njim strinjam. Posebno, ker se spominjam, da smo se pred komaj dvanajstimi leti tudi Slovenci znašli v podobnem položaju, v kakršnem je danes Hrvaška. Samo, da je naš pristop v EU takrat zavirala Italija z izgovorom, da je treba prej rešiti vprašanje ezul-ske lastnine v bivši coni B in italijanske manjšine v Istri. Spor bi se zavlekel v nedogled, če bi vanj ne posegel predsednik Clinton, ki je od Italijanov zahteval, da ga razrešijo, skladno pač s svojimi interesi na Balkanu. Ker so danes ZDA v tem prostoru dosegle, kar so hotele, ni pričakovati, da bodo pritisnile na ljubljansko vlado s predlogom, naj spremeni svoje stališče do Hrvaške. Problem je torej odvisen predvsem od nas in naše državniške modrosti. Mesic trdi, da ga je mogoče premostiti samo tako, da se obe sprti strani obrneta na Mednarodno sodišče v Haagu, ki naj razsodi, kdo ima prav in kdo ne. Obenem tudi ugotavlja, da je poglavitna zahteva, ki jo postavlja Slovenija, tista v zvezi s dostopom v mednarodne vode, že rešena s konvencijo Združenih narodov: vsaka država, ki ima teritorialne vode, ima tudi pravico do dostopa na odprto morje. »In Hrvaška lahko to Sloveniji garantira.« Nove ideje o rešitvi spora je te dni predlagal evropski poslanec Jelko Kacin, ki se je zadnja leta zelo angažiral v graditvi plodnih stikov med EU in državami Zahodnega Balkana. Prejšnji teden je v Kopru predstavil pobudo, po kateri naj bi si državi razdelili pripadajoči akva-torij cone B tako, kakor sta si razdelili kopno: Hrvaška je dobila 52,4% Slovenija pa 47, 6%. Če bi obe vladi pristali na takšno rešitev, bi ne potrebovali več mednarodnih sodišč, »saj bi tako proporcionalno razdelitev lahko razumeli in tudi sprejeli kot načelno izhodišče ljudje na obeh straneh meje«. Ideja je zapeljiva, a težko izvršljiva, ker sumim, da bi v primeru njenega uresničenja večina Piranskega zaliva pripadla Sloveniji. Težko si predstavljam, da bi jo Hrvati sprejeli. Plodnejša je misel, o kateri je Kacin tudi govoril na srečanju v Kopru, da bi namreč razpravljali o možnosti kondominija. Toda to idejo, ki so jo Hrvati že ponujali, smo Slovenci zavrgli... Vtis imam, da se vrtimo v začaranem krogu, v katerega smo se zapletli po lastni krivdi, in iz katerega ne najdemo več izhoda. Pri tem močno škodimo svojemu mednarodnemu ugledu, kajti svetovni časopisi se že dolgo posme-hujejo našim liliputanskim zdraham glede morske površine, ki je je za dve nogometni igrišči (tako pred kratkim International Herald Tribune). Predvsem pa šibimo svoj položaj v sever-nojadranskem prostoru v odnosih z Italijo, ki ji pač spor med Zagrebom in Ljubljano zelo godi. Kaj je lepšega, kot da se sosednji državi prepirata za ozemlja ali morje, ki jih je morala ona sama z Londonskim memorandumom in Osim-skimi sporazumi prepustiti Jugoslaviji? Pri tem smo Slovenci tudi naivni. V Ljubljani teh razsežnosti problematike ne razumejo, bojim pa se, da jih tudi naši ljudje na Obali ne. Kako bi bilo namreč sicer mogoče, da Mirjam Muženič na srečanju v Kopru prebere v podporo slovenskim zahtevam izjavo, ki jo je poslal Massimiliano Lacota, predsednik Unije Istra-nov? Ali res potrebujemo takšne odvetnike? VREME OB KONCU TEDNA Hladno višinsko jedro bo že jutri zapustilo naše kraje Darko Bradassi_ Višinsko jedro hladnega zraka se je včeraj iznad južnih predelov Skandinavije spustilo proti osrednji Evropi in bo, kot kaže, večji del današnjega dne v naši neposredni bližini. Predvidoma naj bi se zaustavilo na severni strani Alp, predvsem nad Avstrijo in južnimi predeli Nemčije. To pa bo vseeno dovolj, da bo hladno višinsko jedro vplivalo tudi na vremenske razmere pri nas, bodisi zaradi povečane nestanovitnosti ozračja kot zaradi vetra in ohladitve. Hladno višinsko jedro se je včeraj odcepilo nad Baltskim morjem, spremlja pa ga občutno hladnejši zrak, kot je bil dosedanji. Nad severno Evropo so namreč temperature še razmeroma nizke. V primerjavi z včerajšnjimi vrednostmi se bo ozračje v višjih slojih v povprečju ohladilo za kakih 8 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1494 metrov namerila 10,4 stopinje Celzija, do nocoj pričakujemo, da bo temperatura na tej višini padla na okrog 2 stopinj Celzija. Včerajšnje temperature so bile za okrog 6 stopinj Celzija višje od dolgoletnega povprečja in bi bile normalne ob koncu maja ali v začetku junija. Danes bo živosrebrni stolpec padel celo za kakšno stopinjo Celzija pod povprečje. Povprečni ohladitvi ozračja v višjih slojih je treba prišteti še burjo in občutno manjše sončno žarčenje kot včeraj, prav- zaprav bi morali danes oblaki povečini prekrivati nebo. Zato bodo najvišje dnevne temperature precej nižje od včerajšnjih, ko smo ponekod predvsem zaradi tople burjice beležili več kot 25 stopinj Celzija. Danes se bodo temperature čez dan s težavo povzpele do 15 stopinj Celzija. Občutek mraza pa bo zaradi padavin in burje precej večji. Ohladitev višjih plasti bo danes destabilizira-la ozračje, zato se bodo čez dan pojavljale padavine, predvsem v obliki ploh in neviht. Poslabšanje bo sicer najbolj izrazito nad Slovenijo, nekoliko manj občutno pa v Furlaniji-Julijski krajini, najmanj padavin bo predvidoma ob morju. Ob severovzhodni vremenski sliki se namreč glavnina oblakov in padavin kopiči predvsem nad osrednjo Slovenijo, onstran Nanosa in Snežnika, proti nam pa priteka zaradi spuščanja nekoliko bolj suh zrak. Kakorkoli že, vsaj občasnih padavin tudi pri nas ne bi smelo manjkati. Višinsko jedro se bo oddaljilo počasi in bo deloma vplivalo na vreme pri nas predvidoma tudi jutri dopoldne . Ponekod bodo zato še možne padavine. Čez dan pa se bo njegov vpliv začel manjšati in se bo vreme postopno izboljšalo. V soboto in v nedeljo se bo zračni tlak spet povečal in bo prevladovalo povečini anticiklonsko vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Vremenska slika bo spet pomladna in toplejša, oba dneva bosta prav gotovo primerna tudi za prireditve na prostem ali za morebitne izlete v naravo. Padavin ne pričakujemo niti v gorskem svetu. Najvišje dnevne temperature bodo spet presegale mejo 20 stopinj Celzija. V ponedeljek čez dan se bo, kot kaže, ob prihodu novega sredozemskega ciklona, vreme spet postopno poslabšalo. Na sliki: Hladno višinsko jedro se je včeraj iznad južnih predelov Skandinavije začelo spuščati proti našim krajem enake možnosti - Pred bližajočimi se volitvami Ženskam je treba zagotoviti vidnost, ki jo zaslužijo Pred bližajočimi se evropskimi oziroma upravnimi (pokrajinskimi in občinskimi) volitvami je deželna komisija za enake možnosti med ženskami in moškimi včeraj sklicala srečanje z novinarji. Nova predsednica Santa Zannier je sogovornike opozorila, da se moramo vsi, od medijev do politikov, potruditi, da zagotovimo ženskim kandidatkam tisto vidnost, ki jo zaslužijo. »Pri tem mislim najprej na spoštovanje pravil "par condicio" med kandidatkami in kandidati. Prevečkrat se namreč dogaja, da so ženske vključene v kandidatne liste, vendar je možnost za njihovo izvolitev že od vsega začetka nična. Njihovi obrazi niso znani, so pa novi.« Kdor sestavlja liste namreč po mnenju Zannierove točno ve, da ima nepoznana ženska le malo možnosti za izvolitev. In ravno v tem je naloga medijev, ki morajo nove obraze primerno ovrednotiti in na tak način uravnovesiti sliko danes spačene politične komunikacije. Lani so članice komisije začrtale glavne smernice, ki naj bi jih upoštevali tako mediji kot same stranke pri volitvah. Me- pivka - 27. aprila koncert Le k soncu Prvi rojstni dan udarnega ŽPZ Kombinat Tretja z leve je nova deželna predsednica enakih možnosti Santa Zannier kroma dije je pozvala, naj zabeležijo tiste primere, v katerih je število žensk na kandidatni listi bistveno nižje od števila moških in naj se poglobijo v spoštovanje enakosti spolov v posameznih listah. »Siti smo stereotipov, ki se žal prevečkrat vežejo na ženske, na primer, na dejstvo, da lahko skrbijo le za dom, družino in ostarele. Danes se na vseh področjih uveljavljajo mlade ženske, ki so polne energije in elana, a jih družba prevečkrat ignorira in potiska ob rob oz. jim tako prepreči vsakršno možnost nadgradnje in rasti.« Deželni odbor za komunikacije Corecom bo pri tem okrepil nadziranje medijev za časa volitev oziroma kontrolo nad spoštovanjem pravil »par condicio«. Pluralizem po spolu bo tudi ob prihajajočih volitvah torej moto Corecoma. Kot je povedala odgovorna za nadzor Laura Russo, bodo v medijih pozorni na število in dolžino intervjujev z ženskimi kandidatkami, pri tem pa tudi na vlogo žensk znotraj medijev, se pravi znotraj novice in pa znotraj uredništva. (sas) Dekleta z vseh strani Slovenije se ob nedeljah srečujejo na vajah v Ljubljani Na torkovih vajah Tržaškega partizanskega pevskega zbora je opaziti vse več mladih obrazov, predvsem ženskih. Pred nekaj meseci so se namreč partizanskim pevcem pridružile energične pevke ženskega zbora Kombinat, ki so v tržaške »kolege« vlile novega elana in veselja do petja. Kot same pravijo, niso no-stalgične, temveč pojejo z vero v vrednote, kot so solidarnost, zvestoba ideji, srčnost in pogum. »Iz spoštovanja do vseh, ki so dvignili glas in dali življenja, obujamo pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih povsod sveta in jih prepevamo v izvirnih jezikih. Te pesmi za nas niso le uglasbene besede, marveč dragocena in pretresljiva pričevanja človekove vere v lepši svet. Za vse ljudi.« Skupina deklet z vseh koncev Slovenije se je prvič zbrala lani, ravno na dan upora proti okupatorju - 27. aprila. Na ustanovni skupščini v ljubljanskem Ro- gu so sklenile, da bodo prepevale pesmi upora z vsega sveta. Letos bodo torej upihnile svojo prvo svečko na življenjski glasbeni torti in pomemben datum proslavile ravno v ponedeljek, 27. aprila, s slovesnim dobrodelnim koncertom, ki so ga naslovile Le k soncu. Ob 19.30 se bodo na odru športne dvorane Skala v Pivki predstavile v družbi skupine Ante Upedanten Banda, Stranci & Julije (Equilibrium) in Xenie Jus. Posebni gostje pa bodo novi prijatelji in »vzorniki« ravno pevci in člani orkestra Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Toma-žič pod taktirko zborovodkinje Pie Cah. Koncert bo povezoval Gojmir Lešnjak -Gojc. Vstopnina znaša 10 evrov, izkupiček prodanih vstopnic pa bodo slavljen-ke namenile varni hiši - kriznemu centru, ki na Primorskem nudi pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. (sas) / ITALIJA Četrtek, 23. aprila 2009 5 socialno vprašanje - Poročilo državnega statističnega zavoda Istat Dva milijona in pol ljudi Vt • I v • živi v absolutni revščini V absolutni revščini živi skoraj milijon družin - Večja revščina na Jugu RIM - Dva milijona in pol ljudi v Italiji živi v absolutni revščini. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je objavil državni flj j^rm*? statistični zavod Istat. Podatki o največjih revežih med reveži se nanašajo na leto 2007 in se bistveno ne razlikujejo od ankete, opravljene dve leti prej. Absolutna revščina je v državi dejansko stalna in nespremenjena. V absolutni revščini živi 2 milijona 427 tisoč ljudi ali 4,1 odstotka vsega italijanskega prebivalstva. To je 975 tisoč družin. Največji odstotek teh družin živi na jugu (5,8 odstotka), manj jih je na severu (3,5 odstotka) in v srednji Italiji (2,9 odstotka). Absolutna revščina je premoso-razmerna s številom družinskih članov. V absolutni revščini se nahaja 3,1 odstotka družin z enim mladoletnim otrokom, 3,8 odstotka družin z dvema mladoletnima in kar 10,5 odstotka družin z več kot dvema mladoletnima članoma. V absolutni revščini se nahaja 5,4 odstotka družin z ostarelimi in 4,9 družin, katerih vodje so ženske. Izvedenci zavoda Istat so ugotovili, da se družinam, ki jih vodi član v starosti od 45 do 54 let, piše vedno slabše, prav tako pa se slabša položaj delavskih družin in družin ljudi z nizko poklicno kvalifikacijo. Hudo je tudi družinam, katerih vodja je brezposeln ali upokojenec, in družinam, katerih vodja je opustil šolanje po koncu nižje srednje šole. V absolutni revščini živi tudi velik odstotek ostarelih, ki prebivajo sami. Le za spoznanje boljši je položaj mladih družin, z ekonomsko avtonomnim družinskim vodjo izpod 34 let. Vsem ostalim mladim, tistim, ki niso še dobili zaposlitve, ostaja edina alternativa bivanje pri starših. Urednica ankete Linda Laura Sab-badini je poudarila, da uvaja letošnje poročilo zavoda Istat o absolutni revščini nove metodološke prijeme za izračunavanje stanja absolutne revščine. Tako znaša prag absolutne revščine za enočlanske družine, ki jih sestavljajo osebe od 18. do 59. leta starosti 724 evrov mesečno, če živijo v mestnem območju na severu, a zdrkne na 650 evrov mesečno za enočlanske družine v majhnih občinah. Za tričlanske družine v starosti pod 59 let znaša prag absolutne revščine 1.158 evrov mesečno za družine, ki živijo v mestih v srednji in severni Italiji, 966 evrov mesečno pa za družine, ki živijo v deželah na jugu in na otokih. Vsakodnevni prizor revščine v Italiji ansa politika - Dogovor med vladno večino in opozicijo Referendum o državnem volilnem zakonu bo 21. junija RIM - Kot je postalo jasno že v torek, bo referendum o ukinitvi nekaterih členov sedanjega zakona za izvolitev parlamenta na sporedu 21. junija, kar pomeni, da bo sovpadal z drugim krogom upravnih volitev. Dogovor v tem smislu sta včeraj dopoldne dosegli konferenci načelnikov skupin v senatu in v poslanski zbornici. Dogovor predvideva, da bo parlament odobril v najkrajšem času zakonski predlog, ki bo omogočil razpis referenduma tudi po 15. juniju, kar je po sedanji zakonodaji najpoznejši možni datum. Zadevni zakonski predlog je že bil vložen. Podpisali so ga predsednik in podpredsednik skupine Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchito in Italo Bocchino ter predsednik in podpredsednik skupine Severne lige v isti veji parlamenta Roberto Cota in Luciano Dussin. Mnogi se zavzemajo, da bi zakonski predlog odobrili po hitrem postopku v pristojnih parlamentarnih komisijah z zakonodajnimi pooblastili, vendar Italija vrednot temu nasprotuje. Danes naj bi padla odločitev, kateri postopek bo obveljal. Načelnica senatorjev Demokratske stranke Anna Fi-nocchiaro je poudarila, da je razpis volilnega referenduma 21. junija vsekakor kompromis. Demokratska stranka se je prvotno zavzemala, da bi referendum združili z evropskimi in s prvim krogom upravnih volitev 6. in 7. junija, vendar se je temu odločno postavila po robu Severna liga, ki je celo zagrozila z vladno krizo. Italijanski evroposlanci med najmanj »pridnimi« STRASBOURG - Poslanci iz Italije so med najmanj prisotnimi in najmanj dejavnimi v Evropskem parlamentu. Tako izhaja iz bloga parlorama.eu, ki ga je sestavil nekdanji asistent evropskega poslanca Marca Cappata Flavien Deltort. Tako so med 100 najbolj prisotnimi poslanci v Evropskem parlamentu le 3 iz Italije, med 20 najbolj odsotnimi pa jih je kar 10 iz Italije. Na dnu lestvice je pristal vodja Severne lige Umberto Bossi, ki se je udeležil le 4 odstotkov zasedanj parlamenta in odborov ter podpisal 10 izjav in zastavil 1 pisno vprašanje. Ob teh podatkih velja spomniti, da so po drugi strani evropo-slanci iz Italije med najbolje plačanimi v Evropski uniji. Ilegalnih prisluškovanj ne gre vselej uničiti RIM - Posnetke in zapisnike ilegalnih prisluškovanj ne gre vselej uničiti. Tako je včeraj razsodilo ustavno sodišče, ki je na tak način delno sprejelo priziv milanskega sodnika za predhodne preiskave Giuseppeja Gennarija, sestavljenega v okviru procesa proti nekdanjemu šefu varnostnega oddelka družbe Telecom Italia Giulianu Tavaroliju. Razsodba se nanaša na člen 240 zakonika o kazenskem postopku, kakor ga je spremenil parlament leta 2006 na osnovi odloka tedanje Prodijeve vlade. Tedaj odobrena določila predvidevajo, da je treba uničiti vse posnetke in zapisnike ilegalno izvedenih prisluškovanj. A to je po razsodbi ustavnega sodišča nezakonito, saj je treba tudi v treh primerih upoštevati norme, ki zadevajo uničevanje dokumentov. Po smrti delavca v Savoni danes stavka v pristaniščih SAVONA - V pristanišču v Savo-ni se je včeraj zgodila smrtna nesreča. 54-letni delavec G. G. je padel s 5 metrov visoke strehe hale družbe Funivie, ki iz savonskega pristanišča prevaža premog po žičnici do električne termocentrale v bližnjem Vadu, in se smrtno ranil. Izdihnil je v bolnišnici San Martino v Genovi. Sindikati prevoznikov Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti so za danes proglasili stavko v vseh pristaniščih v državi. V sporočilu za javnost poudarjajo, da je to že 9. smrtna žrtev med pristaniščniki od začetka leta. To očitno pomeni, da so varnostne razmere v pristaniščih slabe. Sindikati zahtevajo tudi nujno srečanje z vlado. senat - Odlok o varnosti uzakonjen Zalezovanje je kaznivo dejanje RIM - Vladni odlok o varnosti, znan tudi kot odlok proti posilstvom, je postal zakon. Po poslanski zbornici ga je namreč včeraj odobril še senat, in to tri dni pred zapadlostjo. Zanimivo je, da je bil odobren skoraj soglasno: podprlo ga je 262 senatorjev, proti je bil 1, vzdržani pa 3. Poleg vladne večine so za zakonski odlok glasovali tudi predstavniki Demokratske stranke, Italije vrednot in UDC, a to potem ko so bile iz besedila izključene norme, ki so uvajale možnost ustanavljanja prostovoljnih straž, in norme, ki so predvidevale možnost podaljšanja bivanja ilegalnih priseljencev v t. i. centrih za identifikacijo in izgon (CIE). Zakonski odlok obsega vrsto sprememb kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, in to v zvezi s seksualnim kriminalom. Med drugim uvaja novo vrsto kaznivega dejanja, in sicer zalezovanje (it. atti per-secutori, angl. stalking). S tem izrazom so mišljeni nezaželeni vdori ene osebe v življenje druge, in to na ponavljajoč in sistematičen način, tako da v žrtvi vzbujajo strah ali zaskrbljenost. Za ta zločin je predvidena zaporna kazen od 6 mesecev do 4 let, v primeru, da je žrtev mladoletnik, noseča ženska ali invalid, pa od 1 do 6 let. Poleg tega bo po novem kaznovan z dosmrtno ječo, kdor bo zagrešil umor po spolnem nasilju, spolni zlorabi mladoletnih in po zalezovanju. Ob prisotnosti hudih indicov bo nadalje obvezen pripor v zaporu za osumljene umora in nekaterih vrst kaznivih dejanj spolne narave, kot so zavajanje mladoletnih v prostitucijo, pornografija mladoletnih, spolni turizem, spolna zloraba mladoletnih in skupinsko spolno nasilje. Zakonski odlok predvideva tudi vrsto ukrepov v korist žrtev spolnega nasilja, od prepovedi približevanja zalezovalcev do uvedbe posebnih telefonskih številk za pomoč v stiski. predsednik republike - Napolitano v Turinu V imenu učinkovitega vladanja ne smemo žrtvovati demokracije Predsednik Napolitano v Teatru Regio v Turinu ansa TURIN - »Politično je povsem legitimno spremeniti ustavo z namenom, da bi okrepili pristojnosti vlade in njenega predsednika v odnosu do parlamenta in do sodne oblasti. A to je treba narediti z jasno in prozorno utemeljitvijo.« Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj nastopil na Bienalu demokracije v Teatru Regio Turinu. Državni poglavar je v isti sapi poudaril, da italijanska ustava ni zastarel ostanek druge svetovne vojne. »Sloni na vrednotah, ki so dozorele v odporu proti fašizmu, rodila pa se je s pogledom, uprtim daleč v prihodnost,« je poudaril. Zaradi tega bi po njegovi oceni morali obvarovati temeljna ustavna načela. Sicer pa je Napolitano posvaril, da bi na oltarju učinkovitega vladanja ne smeli žrtvovati delitve oblasti, večstrankarskega sistema in zaščite političnih manjšin. Pri tem se je sklical na pred nekaj leti umrlega političnega filozofa Nor-berta Bobbia, med drugim doma v Turinu, ki je rad opozarjal, kako se površne kritike brezvladja rade sprevračajo v avtoritarne režime. Predsednik republike je v svojem nastopu poudaril tudi pomen 25. aprila, državnega praznika osvoboditve izpod nacifašizma. Dejal je, da je to praznik vseh državljanov, kot so vrednote antifašizma vrednote, ki jih lahko sprejemajo tudi tisti, ki se niso udeležili odporništva. S tem se je Napolitano vključil v javno razpravo o proslavljanju 25. aprila, ki za nekatere predstavnike sedanje vladne večine še vedno predstavlja problem. TRST Četrtek, 23. aprila 2009 6 1 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu medobčinsko združenje - Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor Tri kraške občine, skupna komisija za krajino Podpis prve operativne konvencije v okviru medobčinskega združenja - Znižanje stroškov Repentabrski župan Aleksij Križman (desno) podpisuje konvencijo, ob njem devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in zgoniški župan Mirko Sardoč kroma mazači - Steklo je čiščenje v tržaški in devinsko-nabrežinski občini VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA obsojajo oskrunitev spomenikov Pokrajinski odbori združenj VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA so komentirali vest o novem mazaškem pohodu na Krasu. Tiskovno sporočilo objavljamo v celoti: »Praznovanja obletnice 25. aprila 1945, ki simbolizira preporod italijanske države, se v Trstu na žalost začenjajo z oskrunitvijo spomenikov antifašistom in padlim v narodnoosvobodilnem boju. Nacistični kljukasti križ se je pojavil tudi na spomeniku 71 talcem, ki so jih nacifašisti ustrelili 3. aprila 1944 na Opčinah. Z njihovimi trupli so preizkusili krematorijsko peč v Rižarni pri Sv. Soboti. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabijo občane Trsta, ki je odlikovano z zlato kolajno Odporništva, da ob 25. aprilu s svojo množično udeležbo na spominskih svečanostih v Rižar-ni in pred drugimi spomeniki odgovorijo na te podle akcije.« Vandalski pohod je z resolucijo obsodil tudi vzhodnokraški rajonski svet. Predsednik Marko Milkovič je povedal, da je čiščenje spomenika 71 talcem steklo včeraj zjutraj, navzoč je bil ravnatelj mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Du-gulin. Zatem bo na vrsti čiščenje ostalih pomazanih objektov. Čiščenje je hitro steklo tudi v devinsko-nabrežinski občini. Medobčinsko združenje okoliških občin dobiva svoje operativne okvire. Na devinsko-nabrežinskem županstvu so včeraj domači župan Giorgio Ret, zgoni-ški župan Mirko Sardoč in repentabrski župan Aleksij Križman podpisali konvencijo o ustanovitvi skupne komisije za krajinska vprašanja. Novo telo bo izdajalo obvezna mnenja o prošnjah za gradbena dela, in sicer o krajinskih vplivih teh del. S skupno komisijo bodo tri kraške občine prihranile kar nekaj stroškov, saj bi morala sicer vsaka ustanoviti svoj organ (z ustreznimi višjimi stroški za osebje). Podpis konvencije o skupni komisiji za krajinska vprašanja v treh kraških občinah je sploh prvi operativni akt po ustanovitvi Medobčinskega združenja, ki omogoča sodelovanje okoliških občin na raznih upravnih področjih. Občinski odbori so odobrili sklep o skupni komisiji tako rekoč »po hitrem postopku«, brez razprave v občinskih svetih (ki pa je bila potrebna za pristop posameznih občin k medobčinskemu združenju). Nosilka projekta je devinsko-nabrežinska občina, zato tudi podpis na županstvu v Nabre-žini. Ret, Sardoč in Križman so ob podpisu izpostavili vlogo, ki so jo pri pripravi opravili tehnični uradi treh občin, in so izrecno pohvalili vodji uradov, arh. Do-natello Matiussi in geom. Marjana Čer-njavo ter osebje v uradih. Sodelovanje je bilo zgledno, tako so bili dani novi komisiji krepki temelji za njeno delovanje. Organ bo vodila arh. Matiussi, sestavljalo pa ga bo pet izvedencev, in sicer arhitekt, oko-ljevarstvenik, geolog in še dva strokovnjaka za krajinska vprašanja. Dejansko bo to nov urad, ki bo pristojen za vse dejavnosti in postopke ter za izdajo potrebnih listin in ukrepov na krajinskem področju. Tako bo zagotovljeno enotno vodenje in racionalizacija postopkov, kar bo zagotavljalo gospodarnost, učinkovitost in smotrnost upravne dejavnosti, kot je izrecno zapisano v 2. členu konvencije. V 6. členu pa je razčlenjeno delovanje urada. Ta bo pripravil obrazce vlog, dvignil prošnje za izdajo krajinskega dovoljenja, vloženih na občino, ki je pristojna za ozemlje, preveril popolnost dokumentacije in posredoval pristojni občini popolno dokumentacijo za izdajo dovoljenja (ali za zavrnitev prošenj). M.K. bivša umobolnica - Lastniki nepremičnin so si ogledali potek del za njihovo obnovo Zgledno skupno upravljanje Pokrajina, občina, zdravstveno podjetje in univerza sodelujejo pri obnovi - Od 40 poslopij jih je treba obnoviti le še devet Območje bivše umobolnice kroma Območje bivše umobolnice pri Sv. Ivanu je na poti korenite obnove, saj so od skupno 40 poslopij že obnovili 31 zgradb. Večino ostalih naj bi obnovili v nekaj letih, žal pa za nekatere trenutno ni denarja. To so povedali predstavniki javnih uprav oz. ustanov, ki skupno upravljajo območje in ki so si včeraj dopoldne ogledali potek javnih del. Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, župan Roberto Dipiazza, generalni direktor podjetja za zdravstvene storitve Franco Rotelli in upravni direktor tržaške univerze Antonino Di Guardo so ob tem poudarili model skupnega upravljanja območja. Upravljajo ga namreč »kot stanovanjski blok«: vsak skrbi za svojo lastnino, medtem ko so stroški za zelene površine, javno razsvetljavo itd. razdeljeni. Večina devetih še ne obnovljenih stavb je majhnih. Vendar je treba še obnoviti tri velika poslopja, ki jih bodo namenili psihološki fakulteti. Dela naj bi se začela pred koncem leta 2010 in končala leta 2012 ali 2013. Zamrznjena pa ostane zaenkrat obnova poslopij Ralli (občinska last) in Gregoretti (pokrajina) ter drugih dveh zgradb, ker ni dovolj denarja. Bassa Poropat je poleg tega napovedala skorajšnjo odobritev izvršilnega pravilnika za uporabo gledališča, ki se ga bodo lahko v prihodnosti posluževale vse navedene ustanove. Med novostmi je tudi festival gledališča in kulture za otroštvo, ki ga bodo priredili oktobra. zgonik Odpadki, »igra« v dveh dejanjih Odpadki burijo upravne duhove v zgoniški občini. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so postali kar dvakrat kamen politične spotike. Prvo dejanje. Načelnik Nacionalnega zavezništva Nicola Guarrino je med vprašanji in priporočili hotel izvedeti, kaj se dogaja z načrtom za odvažanje odpadkov in za namestitev zabojnikov, o čemer bi moralo razpravljati nalašč za to vprašanje ustanovljeno delovno omizje. Župan Mirko Sardoč je pojasnil, da so med domačimi trgovci opravili anketo, ti so že vrnili vprašalne pole, družba, ki pripravlja načrt o odpadkih, pa bo prihodnji teden posredovala zbrane in obdelane podatke delovnemu omizju. To naj bi nato odločilo, kako upravljati odpadke v bodoče. Občina ni še določila lokacije tako imenovanih ekoloških otokov, prav tako še ni določila načina zbiranja. »To bomo določili skupaj,« je poudaril Sardoč, in dodal: »Odločili smo se, da zadevo pripeljemo do cilja s kratkimi koraki, da ne bi povzročili nevšečnosti občanom in jih bremenili z novimi stroški.« Oglasil se je tudi načelnik Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar. Omenil je, da »se o odpadkih v občini dosti govori«, in da »obstaja več receptov.« Konec prvega dejanja. Drugo dejanje. Na prizorišče je stopil podžupan Vladimir Budin in poživil občinsko »igro« o odpadkih. Obregnil se je ob članek v glasilu Slovenske skupnosti, ki »poroča netočno o tem, kaj se dogaja z načrtom za smetarsko službo v občini Zgonik.« Po poročanju časopisa, naj bi bilo o odpadkih »že vse odločeno«. Izziv je bil jasen, Žbogar je bil «pri-siljen« k novemu posegu. »Tema odpadkov je zelo občutljiva, naša dolžnost je, da o tem razmislimo. Zato sledimo zadevi. Kaže, da smo že izbrali opcijo zbiranja odpadkov, o kateri pa imam nekaj pomislekov.« je skušal pojasniti načelnik Slovenske skupnosti. Župan Sardoč je bil v drugem posegu zelo jasen: »Sedaj še iščemo tehtne, racionalne rešitve. Nič ni bilo še odločeno, saj je treba za odločitev razpolagati z vsemi informacijami.« »Vse to je zelo zabavno,« je zgoniško »igro« o odpadkih po-komentiral Guarrino. »Razprava je res simpatična«, se je nasmehnil, a nadaljeval zelo resno: »Menim, da je sramotno "izkoriščati" naše delo. Mi smo zahtevali delovno omizje o vprašanju odpadkov, dali predloge. To, kar se je zgodilo, je nizek udarec. Doslej ni padla nobena odločitev o odpadkih, zato je vsako posredovanje informacij na to temo zavajajoče.« Načelnik Nacionalnega zavezništva je sklenil svoj poseg povsem neobičajno: »Ohibo!Izzvenelo bo čudno, ampak ob tem vprašanju se moram postaviti na županovo stran!« Sardoč se je namuznil, Budin tudi, Žbogar je srepo gledal predse. Konec drugega dejanja. Tretje bo na sporedu, verjetno, po volitvah ... M.K. / TRST Četrtek, 23. aprila 2009 občina - Pristojna komisija soglasno odobrila spremembo pristaniškega regulacijskega načrta Delovno mesto na 7 Za novo pristanišče ni (načelno) več težav Občinski svet bo o tem razpravljal v ponedeljek, 27. aprila - Boniciolli v Rimu Za spremembo pristaniškega regulacijskega načrta ne bi smelo biti več težav. Pristojna občinska komisija, ki je odobritev ustreznega sporazuma med Pristaniško oblastjo in občinsko upravo prejšnji teden preložila, je na včerajšnji seji soglasno sprejela dokument. Zdaj bo zadnjo besedo imel občinski svet, ki bo o tem odločal v ponedeljek, 27. aprila. Pristaniški odbor bo lahko tako dokončno sprejel spremembo regulacijskega načrta, ki predvideva vrsto posegov za temeljito obnovo oz. nadgradnjo pristanišča. Med temi je tudi gradnja logistične platforme na območju med ške-denjsko železarno in lesnim pristaniščem, za katero naj bi medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (Cipe) v kratkem odobril financiranje. Poglavitno je vsekakor, da se Pristaniška oblast predstavi v Rimu z novim načrtom. Po nesoglasju na zadnji seji urbanistične komisije, ki je bilo izrazito politične narave, je prišlo torej do zgladi-tve spora. Tega je povzročilo zadržanje načelnika občinskih svetnikov Forza Italia Piera Camberja. Čeprav je Dipiazza predlagal »preferenčno« pot za to postavko v občinskem svetu je bil Camber mnenja, da se mora o tem razpravljati istočasno s sklepom o spremembi občinskega regulacijskega načrta, ki je tesno povezan s pristaniškim. O tem pa bi morali razpravljati šele junija ali julija (rok zapade 20. 7.). Po včerajšnji seji vsekakor kaže, da ga bodo obravnavali sredi maja. V naslednjih dneh se je mnogo političnih sil - od Demokratske stranke do Nacionalnega zavezništva - javno izreklo za sprejetje spremembe pristaniškega regulacijskega načrta in je sam Dipiazza v torek sklical sejo načelnikov svetniških skupin. Zdaj ne bi smelo biti torej več ovir za pozitivno mnenje občinskega sveta, prihodnji teden pa bodo spremembo načrta odobrili tudi v Miljah. Pristaniški odbor naj bi na tej osnovi odobril spremembo k regulacijskemu načrtu na izredni seji v začetku maja. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli se je medtem včeraj popoldne udeležil sestanka odbora Cipe v Rimu. Na razpolago je skupno 435 milijonov evrov, ki jih bodo razdelili med logistično ploščadjo v Trstu in platformo v Tarantu. Boniciolli si prizadeva, da bi Trstu namenili 250 milijonov evrov. Vprašanje pa je, ali ne bodo po potresu v Abrucih krčili predvidena finančna sredstva. A.G. trg. sv. antona Razstava belih vin in belušev Na Trgu sv. Antona bo ta konec tedna 3. prireditev Bianco e Bianchi 2009 (Beli in beluši), katere namen je promocija belih vin in belušev. Pobudo, ki jo prirejajo Dežela Furlanija-julijska krajina, združenje Asparago friulano in združenja Pro Loco v deželi FJK, so predstavili včeraj občinski odbornik Paolo Rovis, predsednik deželnega združenja Asparago Bianco Francesco Zampiero in direktor goriške stanovske organizacije Coldiretti Aldo D'Amore. Prireditev bo odprta v soboto od 11. do 21. ure in v nedeljo od 11. do 19. ure. Na njej bodo degusta-cije furlanskih belušev, ponujali pa bodo tudi druge dobrote. Ustrezna vina bodo predlagali someljeji iz vse dežele. V soboto zvečer bo za glasbeno predstavo poskrbela skupina Arbe Garbe, v nedeljo pa bo ob 15.30 nastopila skupina Leon Coronato iz Spilimberga. Sprememba pristaniškega regulacijskega načrta predvideva med drugim podvojitev površine 7. pomola kroma katinarska bolnišnica - Zanimiv simpozij Razvoj in spreminjanje bolezni v 20. stoletju V veliki dvorani katinarske bolnišnice je predvčerajšnjim potekal zanimiv simpozij ob stoletnici beleženja avtoptičnih patalogij v Trstu. Govorniki so podali izčrpen vpogled v razvoj in spreminjanje bolezni v teku 20. stoletja, pri tem pa so si pomagali z ob-dukcijskimi zapisniki, ki jih Trst hrani od srede 19. stoletja. Številno občinstvo, med katerim je bilo opaziti študente medicine, zdravnike in ugledne znanstvenike, sta uvodoma pozdravila generalni direktor Univerzi-teno-bolnišničnega podjetja Franco Zigrino in direktor Inštituta za pata-loško anatomijo na padovski Univerzi prof. Vito Ninfo, nato pa je besedo prevzel častni govornik srečanja, prof. Furio Silvestri, sicer direktor tržaškega oddelka za pataloško anatomijo. Prof. Silvestri je uvodoma opozoril, da so v študiji natančno analizirali več kot 125 tisoč obdukcijskih zapisnikov iz obdobja med letoma 1901 ter 2000 in na podlagi podrobne analize prišli do zaključka, da so se v različnem zgodovinskem obdobju pojavljale različne bolezni. Kot primer nam je govornik navedel tuberkulozo, ki je bila pred stotimi leti zelo pogosta bolezen in tudi ena od glavnih vzrokov za visoko umrljivost Tržačanov, danes pa se tuberkuloza pojavlja v manjši meri (leta 2000 so zabeležili 2%) in v večini primerov je ozdravljiva bolezen. Izvedeli smo tudi, da so v začetku leta 1800 v Trstu avtopsije izvajali v bližine takratne bolnice pri sv. Justu, leta 1841 pa so odprli novo bolnico Maggiore, ki je bila med drugim bolj prostorna in zlasti bolje opremljena. Pretresljiv je tudi podatek, da je za Trst pred malo več kot sto leti značilen visok umrljivostni količnik, še posebej pri otrocih, saj je na 1000 otrok približno 50 otrok umrlo pred dopolnjenim petim letom starosti. Ob tem nam je prof. Silvestri s pomočjo fotografij rekonstruiral življenje otrok v začetku prejšnjega stoletja, ko so morali delati po 16 ur na dan, tako kot odrasli, živeli so v prenatrpanih prostorih, kjer je bila vlažnost zelo visoka, k visoki umrljivosti otrok pa so prispevale predvsem nalezljive infekcijske bolezni. Danes je umrljivost otrok v Trstu skoraj nična, je na simpoziju povedal govornik, ki je ob tem še dodal, da je bila v nasprotju z drugimi mesti av-stro-ogrske monarhije umrljivost v Trstu relativno visoka tudi med odraslimi. Ti so umirali predvsem za tu- berkulozo, precej pogosti so bili tudi primeri smrti zaradi tifusa (leta 1901 so zabeležili 322 primerov umrlih bolnikov za tifusom), ki je danes povsem premagana bolezen, pogost vzrok smrti so bili tudi sifilis in post-kirurške ter post-partum komplikacije. Prof. Silvestri je na srečanju s pomočjo grafov prikazal še druge zanimive izsledke raziskave, denimo tudi podatek, da je bilo v začetku 20. stoletja kar 40% umrlih mlajših od 35 let, 45% od teh pa mlajših od pet let. Av-toptični podatki iz leta 2000 pa kažejo, da je bilo le 0.2% umrlih mlajših od 30 let, kar 77.5% je bilo starejših od 70 let. In medtem ko se je nekoč umiralo za boleznimi, ki jih danes ni več ali pa so ozdravljive s primerno antibiotično terapijo, se v današnjih časih v precej zaskrbljujoči meri umira za pljučnim rakom, zelo razširjeni pa so tudi različni tipi ženskih tumorjev. Ob obilici podatkov, ki smo ji lahko izvedeli na torkovem strokovnem srečanju, je izredno zanimiv tudi podatek, da je bil prvi patalog v Trstu Barkovljan Simon Pertot (1845-1907), ki naj bi v svoji 25-letni delovni karieri opravil skoraj 25 tisoč obdukcij ... (sč) Občini Repentabor Občina Repentabor sporoča, da je razpisana javna selekcija na podlagi preverjanja za 1 mesto upravnega inštruktorja - prevajalca dodeljenega jezikovnemu okencu (kat. C ekonomski položaj C1) za določen čas in delnim delovnim urnikom za obdobje 12 mesecev z morebitnim podaljšanjem od 1. junija 2009. Zahtevani pogoji: diploma višje srednje šole, poznanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. maja 2009, ob 13. uri. Za informacije in dvig razpisa se lahko obrnete na repentabrsko občinsko tajništvo od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.30. Upravljanje rezervata Doline Glinščice Občina Dolina razpisuje postopek primerjalnega ocenjevanja na podlagi naslovov in pogovora za podelitev naloga usklajenega in neprekinjenega sodelovanja za dejavnosti odprtja in upravljanja sprejemnega centra Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice - Občina Dolina. Interesenti morajo predložiti prošnjo za kandidaturo in življenjepis v eni sami kuverti najkasneje do 13. ure dne 24. aprila 2009. Razpis je na razpolago pri Operativni enoti za investicije, okolje, evropske projekte in civilno zaščito, na in-ternetni spletni strani Občine Dolina na naslovu www.sandor-ligo-dolina.it in je izobešen na občinski oglasni deski Občine Dolina. Ansambel mednarodne šole v glavni bolnišnici Ansambel mednarodne šole zavoda Združenega sveta Jadranskega morja iz Devina bo danes gostoval na sedežu rehabilitacijske medicine v tržaški glavni bolnišnici. Pod vodstvom dirigenta Stefana Sacherja bo izvajal filmsko glasbo, jazz glasbo, klasično glasbo in tradicionalno glasbo. Ansambel sestavljajo Egle Jarkova (violina, Litva), Nadine Galea (violina, Malta), Bat-myagmar Erdenebat (viola, Mongolija), Remington Franklin (viola, Združene države), Yacoub Shomali (flavta, Jordanija), Anna Tiani (glas, Rovinj, Hrvaška), Phuc Phan Do (čelo, Vietnam) in Atiba Chike Williams (steel pan, trinidad in Tobago). Začetek ob 16. uri. Pisatelj Marani o kulturni integraciji v Evropi brez meja Kulturna integracija v Evropi brez meja je naslov srečanja, ki ga jutri na liceju Dante v Ul. Giu-stiniano 3 prireja študijski center Evropski dialogi. Na to temo bo govoril pisatelj Diego Mara-ni, dobitnik literarne nagrade Grinzane Cavour 2001 in nagrade Campiello 2003, član direkcije za kulturo, večjezičnost in komunikacije pri evropski komisiji. Začetek ob 16.45. Kradel je playstation V trgovini Mediaworld, v trgovskem centru Torri d'Europa, je 33-letnik iz Trsta v torek popoldne skušal ukrasti 190 evrov drago prenosno igralno konzo-lo playstation sony. Tat je v trgovini z rezilom odstranil embalažo in skril napravo pod suknjič. Pri izhodu so ga zasačili varnostniki, ki so poklicali policijo. Ovadili so ga na prostosti. 8 Četrtek, 23. aprila 2009 ŠPORT / slovenski klub - V Gregorčičevi dvorani predstavili zbornik o fojbah Če se preteklost ne odmika, se tudi prihodnost ne približuje Knjiga Fojbe - Primer psihopatološke recepcije zgodovine svojevrsten odgovor na film Srce v breznu Kam vodi enostranski kolektivni spomin? In kam doživete ter nikoli prebolele travme? Na ta in podobna vprašanja je skušal poiskati odgovore tokratni torkov večer Slovenskega kluba, ki je bil posvečen predstavitvi zbornika Fojbe - Primer psihopatološke recepcije zgodovine. Knjiga, v kateri so zbrane razprave filozofov, psihoanalitikov in zgodovinarjev, je najprej izšla v nemščini. Letos je ljubljanska založba Krtina poskrbela za slovenski prevod, pred nekaj tedni pa je avtorjem uspelo najti tudi založbo, ki bo založila italijansko inačico. Zanimive ugotovitve italijanskih, nemških in slovenskih piscev bodo tako na voljo tudi italijanski javnosti ...zaradi katere je knjiga pravzaprav nastala. Torkova predstavitev je do zadnjega kotička napolnila Gregorčičevo dvorano. Občinstvo je lahko prisluhnilo sou-rednici zbornika in psihoterapevtki Renate Cogoy, psihoanalitiku Pavlu Fondi, filozofu Igorju Pribcu in zgodovinarki Marti Ver-ginella. Sourednica je uvodoma pojasnila, da je nastanek knjige spodbudil italijanski zgodovinski revizionizem in škandalozen televizijski film Il cuore nel poz-zo (Srce v breznu). Najbrž ni naključje, da se je zamisel o knjigi rodila v Nemčiji, kjer že desetletja razpravljajo o krivdah in odgovornostih nacizma. Nemška avtorica, ki živi v Trstu, podoben proces pogreša v Italiji: da do njega ni prišlo je ne nazadnje jasno tudi iz pisem bralcev, ki se redno pojavljajo na straneh tržaškega dnevnika Il Piccolo. O zloglasnem filmu, ki je nastal po naročilu takratnega ministra Maurizia Gasparrija, je v svoji razpravi spregovorila tudi Marta Verginella: v njem je videla potrditev binoma, ki se že dolgo pojavlja tako v družbi kot zgodovinopisju. Gre za binom mesto-podeželje oziroma italijansko meščanstvo-nekultivirani slovanski podeželani. A tudi za nov binom holo-kavst-fojbe: za prvega so bili krivi Nemci, za druge Slovani, sredi obeh pa so bili Ita-lijani-nedolžne žrtve. Večina italijanskih zgodovinarjev se ne ukvarja z ozadjem nasilja, je poudarila tržaška zgodovinarka, zgodovina nacij se vse bolj spreminja v zgodovino žrtev. Gasparri je celo izrazil željo, da bi film Srce v breznu »ustvaril« novo Ano Frank ... Filozof in sociolog Pribac, urednik slovenske izdaje knjige o fojbah, je izpostavil njen inovativen pristop: ista realnost je namreč analizirana skozi različne prizme. V svojem avtobiografskem prispevku je pojasnil, da je kot Primorec odraščal v okolju, v katerem se je že kot otrok srečal s fojbami, za slovenska brezna pa je izvedel veliko kasneje. Njegova želja je, da bi knjiga pomagala razumeti slovenski javnosti, da je mogoče oba primera nasilja uokviriti v isto celoto. Film Srce v breznu je označil kot kul-turno-imperialistični izdelek, vprašljiva se mu je dela tudi odločitev slovenske televizije, da ga predvaja: italijanska najbrž filmske kalvarije o Rabu ne bi predvajala... Psihoanalitične aspekte fojb in zgodovinskih travm je predstavil Pavel Fonda. V našem nezavednem se najbrž skriva želja po dokončni resnici, ta pa je kompleksnejša kot bi želeli: tudi polpreteklo zgodovino bomo najbrž še dolgo predelovali in dopolnjevali. Fonda ne vidi potrebe po spravi, saj nobena stran še ni dodobra predelala lastnih travm. Vsaka naj zato najprej razčisti s svojo preteklostjo, pri tem pa ji ni treba čakati na podobna de- knulp - Srečanje Fascistoponimi z umetnikom Ugom Pierrijem janja sosede. Lažne pozitivne podobe, ki največkrat kažejo le na doživete krivice, preprečujejo predelavo travm. V povojni Sloveniji so na primer tisoči vedeli za množična grobišča, a je terorizirani narod molčal. Fonda ima včasih občutek, da želimo Slovenci biti brezmadežni otroci, ne pa zreli odrasli: s priznanjem lastnih krivd ne bi nič izgubili, nasprotno, bili bi »normalni«, podobni ostalim evrop- Na odlično obiskanem večeru so o knjigi spregovorili avtorji nekaterih prispevkov. kroma skim narodom. Pri tem je tudi pomembno, da dogodke pravilno uokvirimo v evropsko dogajanje. Po njegovem mnenju travm ne bomo odpravili s pogrebnimi obredi ob spomenikih: naše proslave so že petdeset let enake, z njimi pa ponavljamo tudi doživete travme. Na tak način se preteklost ne odmika, zato se tudi prihodnost ne more približati. Poljanka Dolhar natečaj - Višje šole Zbirajmo odpadni aluminij Zbirajmo, sortirajmo in recikliraj-mo odpadni aluminij je geslo pobude za višješolce, ki jo prireja državni konzorcij za zbiranje in recikliranje aluminija s pokroviteljstvom tržaške občine. Pri pobudi bodo sodelovale višje šole iz Trsta, Verone, Vicenze, Sondria, Astija, Parme, Firenc, Perugie, Rietija in Salerna. V pobudo pa bodo vključeni tudi krajevni tiskani mediji, ki bodo posvetili reciklaži aluminija tri tedenske strani. V Trstu bodo pri pobudi sodelovali italijanski višješolski poli Bachelet, Fabiani, Carduc-ci, Galilei, Alighieri, Volta in Nautico za skupnih 40 sodelujočih razredov. Udeleženci bodo morali najprej s fotografijo ovekovečiti vsakodnevno uporabo aluminija (za pločevinke ali škatlice hrane na primer) nato pa še njegovo uporabo pri gradnji, izdelovanju pohištva in seveda v avtomobilski industriji. Posnetek bodo morali obogatiti še s krajšim opisom. V vsakem mestu bo žirija izbrala najboljši izdelek, nagrajenec pa se bo lahko udeležil mednarodnega mladinskega filmskega festivala Giffoni. Po podatkih podjetja AcegasAps v Trstu zbiramo aluminij v posebnih zabojih za steklo in kovine. V lanskem letu smo zbrali 25 ton odpadnega aluminija, pravijo pri Acegasu, na državni ravni pa je bilo zbranih 42.200 ton, od katerih so po načelih trajnostnega razvoja reciklirali 38.500 ton. Spodbudni podatki kažejo, da je Italija na evropski ravni na samem vrhu lestvice držav, ki reciklirajo aluminij, na svetovni ravni pa jo prekašata le ZDA in Japonska. V kavarni Knulp (Ul. Madonna del mare 7/c) bo drevi ob 18.30 srečanje na pobudo predsednika Odbora svobodnih in enakopravnih občanov Claudia Cossuja z umetninami tržaškega slikarja, pesnika in pisatelja Uga Pierrija. Na večeru, ki so ga poimenovali »Fascistoponimi - omaggio ai camerati della nostra ridente necropoli«, bodo namreč poglavitno vlogo odigrale ironične likovne stvaritve s fašističnimi vsebinami in hudomušni verzi Uga Pierrija. Igralka Eleonora Cedaro bo postregla z branjem Pierrijevih odlomkov, za glasbeno kuliso pa bo poskrbela skupina Bachibaflax. dokumentarec - Film Loredane Gec bodo predstavili danes Zgodba Sonje Amf Kocjan o velikem junaštvu in trpljenju Prijazen nasmeh in radoživ pogled. Palica, na katero se opira na svojih sprehodih po Krasu, stezah in krajih, ki so del njenega vsakdana, na videz priča o njeni starosti, v resnici pa zakriva bistveno večje, neizrekljive, boleče skrivnosti, o katerih je gospa Sonja Amf Kocjan vse življenje bolj malo govorila. Svojo veliko zgodbo, prizore mučenja, spomin na tisto trpljenje nosi seveda neizbrisno v sebi, a z njo ni želela bremeniti nikogar, ker kot sama pravi »sovraštvo rodi sovraštvo« in tega je sama že dovolj doživela. Njeno pričevanje pa je naposled postalo film. Dokumentarec, ki ga bodo premierno predstavili danes ob 17. uri v dvorani Luchetta, Ota DAngelo, Hrovatin na deželnem sedežu Rai. Zanj je poskrbela programerka in režiserka Loredana Gec, ki se je z gospo Sonjo najprej pogovorila v dolgem radijskem intervjuju, nato pa odločila, da bo njenemu junaštvu posvetila tudi film, ki ga bo slovenska televizijska postaja Rai predvajala v soboto 25. aprila ob 20.50. Ganljiv zapis je nekakšna vezna nit med štirimi generacijami žensk iste družine. Bela, že nekoliko porumenela poročna obleka, s katero se film začne in tudi konča, predstavlja družinsko vez med Pavlo, Sonjo, Edith in Ginevro; prano-no, nono, mamo in hčerko. Simbol prehojene poti trdoživih in pogumnih ženskih likov, ki so od časa vojne do danes dali skozi marsikaj, a kljub vsemu, vedno kljubovali življenju z velikim optimizmom in ljubeznijo do pesmi in petja, ki jih je uspelo velikokrat tudi potolažiti. »Zapojmo eno na vso žalost«, je bil življenjski moto Sonjine mame Pavle Benko, ki ga je kasneje pustila, kot nadvse dragoceno zapu- ščino tudi svojim ostalim potomkam. Film je torej Sonjina zgodba. Pripoved o kleni in pogumni ženski, rojeni v Šmarjah na Vipavskem, ki je še zelo mlada stopila v partizane kot ilegalka in takoj nato okusila najhujše trpinčenje v sobanah tiste tržaške hiše, bolje poznane z imenom Villa triste na Ulici Bellos-guardo. Gospa Sonja je pred tem že izgubila očeta, ki so mu fašisti dali piti plinsko olje. Mamo je sosed po krivici ovadil partizanskemu vodstvu za Primorsko, češ da je plačana provokatorka in spomladi leta 1943 je bila za to tudi justificirana. Še danes ni znano, kje je pokopana. Brata Mirana pa je še zelo mlada izgubila samo nekaj mesecev kasneje, ko je jeseni, star 20 let, v bližini Idrije padel v boju proti Nemcem. Rane, ki so še danes vidne in zaradi katerih se je protagonistka filma morala zdraviti vse življenje, pa nikakor niso načele njenega poguma in optimizma, ki ju je znala posredovati tudi hčerki in vnukinji. In z njimi navdušila tudi režiserko Gečevo, ki si ni mogla kaj, da ne bi takega življenja, poguma in drznosti ovekovečila tudi na filmskem platnu. V filmski pripovedi, ki jo je režiserka ob emocijah, fotografijah in življenjskih utrinkih protagonistke obogatila tudi s povedno glasbeno kuliso in nadvse dragocenim arhivskim gradivom. Zgodovinskimi pričevanji, ki jih je prav za to priložnost izbrskala na Deželnem inštitutu za zgodovino. Še nikoli objavljenimi posnetki štirih podzemskih celic, v katerih so v Trstu, v času vojne trpinčili jetnike. Film je nastal ob produkciji slovenskega deželnega sedeža Rai. Pri realizaciji sta sodelovala snemalec Andrea Sivini in montažer Edi Pinesich. (Iga) / TRST Četrtek, 23. aprila 2009 9 opčine - V Finžgarjevem domu Lepo uspela premiera kriminalke V petek, 17. aprila je v Finžgarjevem domu na Opčinah doživela svojo krstno predstavo tragikomična kriminalka Krvava uganka za osem žensk (f. KROMA). Devet mladih talentiranih igralcev, ki so iz gledališke skupine SKK prešli v odraslo skupino MOSP (v tem primeru bi lahko kratico brali kot Mladi oder Slovenske prosvete), je dokazalo, da jemljejo gledališke nastope nadvse resno. Zato da so pod vodstvom dolgoletne mentorice in režiserke Lučke Peterlin Susič pripravili tekočo in prijetno predstavo, so morali namreč prehoditi precej dolgo pripravljalno pot. Za sabo imajo že precej odrskih izkušenj, vseeno pa so se na novo premiero pripravljali od pretekle jeseni, zelo intenzivno seveda v zadnjih tednih. Tako so lahko brez začetniške treme suvereno prikazali osem ženskih likov, ki so prepričljivo zaživeli vsak v svoji psihološki in fizični dimenziji: Roberta Busec-hian kot zgledna študentka Suzon, ljubljenka cele družine; Francesca Sabba kot njena babica, stalno v strahu za svoj obstanek in za zdravje svoje histerične in zamorjene hčere Augustine, ki jo je imenitno upodobila Helena Per- tot. Druga hči, bogata in pohlepna Gaby je bila izrazita Maruška Guštin, njeno mlajšo hčer Catherine, navdušeno bralko kriminalk, pa je z otroško svežino, ki jo je ločevala od vseh ostalih, odigrala Kim Furlan; vloga lepotičke, ko-ketne in zapeljive sobarice Louise je pripadla Juliji Berdon, vlogo nekonvencionalne kuharice pa je zaigrala Valentina Oblak; lik racionalne in arogantne očetove sestre, bivše slačipunce, je prepričljivo zaživel v interpretaciji Patri-cije Jurinčič, edina moška vloga (zaradi napetosti kriminalke, ki si jo bo morda še marsikdo ogledal ob prihodnjih ponovitvah naj ostane zavita v skrivnost) pa je pripadla Danijelu Simonettigu. Sceno si je zamislila in jo ob pomoči Tonija Trento izdelala Magda Samec, kostume pa si je zamislila Julija Berdon (tri izbrane simbolične barve kostumov, črna, bela in rdeča so prevladovale tudi na sceni). Predstava je tekla lahkotno, tako da je približno eno uro brez premorov s svojimi zapleti in razpleti stalnimi ugankami o krivdi in občasnimi komičnimi situacijami ves čas pritegovala pozornost številnih, večinoma mladih gledalcev. nabrežina - Revija otrok in mladih Vsi smo prijatelji Praznik prijateljstva otrok in solidarnosti Zbrani prispevki namenjeni društvu Agmen za otroke z rakastimi obolenji Mladi udeleženci so s svojo igrivostjo pričarali enkratno prijateljsko vzdušje, ki je doseglo svoj višek s skupno himno in s štiristotimi balončki, ki so poleteli v nebo kroma Igrivost, veselje in energija so v nedeljo naravnost izžarevali iz nabrežinske telovadnice, kjer je potekala tradicionalna pevska, glasbena in plesna revija otrok in mladih Vsi smo prijatelji, ki jo prirejata slovenski kulturni društvi Vigred iz Šempo-laja in Rdeča zvezda iz Saleža. Na priložnostnem odru so se pred starši, sorodniki in prijatelji predstavili otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, ki ju vodita Nicole Starc in Aljoša Saksida, otroška plesna skupina Vigred z mentorico Jelko Bogatec, člani karate kluba Shinkai iz Zgonika pod mentorstvom Sergija Štoke in pomožnih učiteljev Elie Hrovatina in Matjaža Guština, Mali rom- mačkolje - Otroški zbor Kraški cvet predstavil cd Veselo s pesmijo V naravi Zbor, ki ga vodi sestra Karmen Koren in sicer domuje v Trebčah, je z izdajo cd-ja praznoval desetletnico delovanja Otroški zbor Kraški cvet je v nedeljo praznoval izid cd plošče V naravi, s katero je počastil desetletnico delovanja. Javna predstavitev ni potekala v Trebčah, kjer je zbor doma, temveč v Srenjski hiši v Mačkoljah (f. KROMA), na pol poti med Krasom in miljsko občino, odkoder prihaja- jo pevci priznanega zbora, ki je v zadnjih letih doživel veliko kakovostno rast s priznanji in nagradami na mnogih revijah in tekmovanjih. Snemanje koncertnega programa dokumentira pevsko podobo in programske usmeritve zasedbe jubilejnega leta z izvedbami skladb pomembnih trža- ških in goriških skladateljev, kot so Marij Kogoj, Ubald Vrabec, Fran Venturini, Stane Malič, Breda Šček, Adi Danev in Patrick Quaggiato. Posnetki so nastali lani v Studiu Art-man v Ankaranu. Producent in tonski mojster Marjan Kranjc je bistveno pripomogel tudi k oblikovanju predstavitvenega večera, ki ga je opremil s predvajanjem fotografij z raznih nastopov in iz bolj sproščenih trenutkov, ko je zbor realiziral posnetke za platnico cd-ja. Pevci so zapeli izbor pesmi z nove plošče ob spremljavi Carla Tommasija, ki je redni sodelavec zbora in avtor raznih priredb ljudskih skladb na posnetem programu, nakar so prejeli čestitke Zveze cerkvenih pevskih zborov za dosežek, odbor sodelavcev zbora pa jim je podelil diplome za požrtvovalno delo. Najbolj dolgoletno in prizadevno delo pa je gotovo opravila zbo-rovodkinja, sestra Karmen Koren, ki je pohvalila trud vseh, ki so pripomogli k uresničitvi in predstavitvi tega projekta: »Ob producentu plošče moram na poseben način poudariti vlogo gospe Tatjane Deklič. Do sedaj je naš zbor posnel kaseto in še cd z naslovom Prijateljstvo. Novo snemanje je bilo precej naporno tudi zaradi obdobja, saj smo delali junija meseca, ob koncu šolskega leta, ko so se pevci pripravljali na izpite ali so se že odpravljali na počitnice, a vendar nam je uspelo realizirati ta projekt. Predstavitev je bila organizirana res skrbno in trebenski župnik, gospod Ivo Miklavc, je za to priložnost pripravil poglobljen govor, s katerim je počastil ta dogodek.« (ROP) janski muzikanti s prijatelji pod vodstvom Silvie Pierotti, otroški pevski zbor rom-janskega vrtca ob spremljavi glasbenikov Združenja staršev Romjan, ki jih vodi Aljoša Saksida, plesna skupina SKD Škamper-le iz Trsta z vaditeljico Matejo Juvan, otroška folklorna skupina iz Pliskovice, ki jo vodijo Liliana Bortolato, Medeja Vrabec in Mateja Švara, otroška plesna, srednja plesna in mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak iz Jamelj pod mentorstvom Jelke Bogatec, otroška pevska skupina AŠKD Kremenjak, ki jo vodi Ivana Sullini, Mladi tamburaši SKD France Prešeren iz Bo-ljunca pod vodstvom Sergia Zigiottija, amatersko športno društvo Cheerdance Millenium - otroška navijaška skupina Zajčki z vaditeljico Tajo Božič in mladinska skupina Strele z Ester Gregori, otroška plesna skupina Mali ustvarjalci SKD Vesna iz Križa pod mentorstvom Jelke Bogatec in otroški pevski zbor Glasbeni ustvarjalci SKD Vesna z vaditeljicama Jano Drasič in Ivano Sullini, za zaključek pa je poskrbel ansambel Mladi kraški muzikanti. Za čaroben zaključek radožive prireditve, ki jo je povezovala Nicole Starc, je poskrbela skupna pesem, ki jo je z udeleženci zapela tudi publika. Jelka Bogatec in Aljoša Saksida sta namreč poskrbela za zapis prave himne prijateljstva, ki je glasno zadonela v telovadnici. »Na glas vsi zapojemo, vsem se nasmehnemo, roke si podaj-mo, levo, desno zamahajmo. Prijateljstvo glej je zlato, ti čuvaj ga prav res močno s prijatelji je res lepo vsi skupaj pojemo tako: vsi smo prijatelji.« Zunaj so medtem v nebo poleteli pisani balončki, s katerimi se je visoko povzpelo tudi pismo prijateljstva. Pobuda je namreč pravi praznik otrok, praznik prijateljstva in solidarnosti, saj so udeleženci s svojim prispevkom pomagali otrokom z rakastimi obolenji preko združenja Agmen. 10 Četrtek, 23. aprila 2009 ŠPORT / repen - Od jutri razstava v Kraški hiši Edi Žerjal se v svojih novih delih srečuje z Duhovnostjo vode Muzej Kraška hiša v Repnu ponovno začenja razstavno sezono v svoji galeriji. Jutri ob 19. uri bodo odprli razstavo najnovejših del tržaškega likovnika Edija Žerjala. Avtor je svojemu ciklusu dal pomenljivi naslov Duhovnost vode. »Voda deluje tudi kot ogledalo, na površju katerega se odsevajo žarki sonca, ki ga človek ne uspe opazovati s prostim očesom. Ta primer lahko povežemo s prispodobo nedosegljivosti absolutne resnice oziroma Boga, ki se na svetu pojavlja v različnih podobah. V okviru takega pojmovanja je za avtorja slikarska podlaga postala področje nedoločenega in nepopisnega bistva. Preko živahnih barvnih površin trganega svilenega papirja, ki se zlivajo ena v drugo, je avtor ustvaril abstraktne kompozicije. Papir, kot pri gotskih vitražah, deluje kot prosojna mrena preko katere je mogoče zaznati žarke skrivnostne svetlobe.« Tako je v tekst za priložnostno zgibanko zapisal umetnostni zgodovinar Štefan Turk, ki bo jutri tudi predstavil Žerjala in njegova dela. Za pesniški utrinek bo poskrbel Aleksij Pregarc, na večeru pa bo občinstvo tudi lahko prisluhnilo izvedbi Žerjalovega triptiha na temo Lepe Vide prof. Miloša Pahorja za flavto, ki ga je prof. Dina Slama komponirala prav za to priliko. Razstava bo na ogled do nedelje, 17. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.-12.30/15.-17.), izjemoma tudi v soboto, 16. maja od 15. do 17.ure. Umetnost v parku Devinskega gradu V okviru pobude Pomlad na gradu bodo danes ob 17.30 odprli razstavo umetnin v parku Devinskega gradu, ki jo prireja združenje Ajser. Dela bo predstavil umetnostni kritik Giancarlo Bonomo, rastava pa bo na ogled do 10. maja (vsak dan razen ob torkih). Športni ples v šoli Plesni klub Diamante si je v sodelovanju in s prispevkom tržaške pokrajine zamislil projekt športnega plesa v šoli. Pobudo sta včeraj pozdravila učitelj plesa Fulvio Settomini in pokrajinska odbornica za vzgojne politike Adele Pino. Slednja je poudarila, da je bil namen projekta ta, da mladim nekoliko tesneje približa šolo, se pravi, da jim ponudi trenutke združevanja, sociali-ziranja in komuniciranja ter hkrati da jim dokaže, da se lahko marsikaj naučijo preko zabave. Doslej sta k pobudi pristopili le tržaški višji srednji šoli Carducci in Nordio (za skupnih 50 dijakov). »Pozitiven odraz mladih nas nadeja, da bi pobudo ponovili tudi prihodnje leto in da bi vanjo morda vključili še druge pokrajinske višješolske pole.« Fulvio Settomini je dijake pohvalil, saj so dokazali veliko mero zanimanja in vestno so sledili predavanjem oz. praktičnim vajam. Posebno posrečena je bila izbira učiteljev, se pravi mladega para plesalcev, ki si utira pot tudi na mednarodni ravni. Giulia Settomini in Stefano Vidoni sta si za svoje mlade plesalce zamislila posebno koreografijo, ki jo bodo predstavili jutri ob 20.30 v gledališču Miela. Vstop je prost. Koncert »Živel Verdi« za konservatorij v Abrucih Prebivalcem Abrucev, ki jih je prizadel potres, bo namenjen dobrodelni koncert, ki ga v nedeljo ob 17.30 v dvorani de Banfield Trip-covich prireja tržaška fundacija G. Verdi. Koncert, ki so ga naslovili Viva Verdi (Živel Verdi), bosta oblikovala orkester in zbor tržaškega gledališča Verdi, ki ga vodi Lorenzo Fratini. Program vključuje pre-ludije, uverture in koralne skladbe najlepših Verdijevih oper kot so Er-nani, Traviata, Trovatore, Nabucco, Macbeth, Attila in druge. Zbrane prispevke bodo namenili konserva-toriju Alfredo Casella v L'Aquili. Informacije so na voljo na tel. 040/6722298 ali na spletni strani www.teatroverdi-trieste.com. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 23. aprila 2009 JURIJ Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.56 - Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 18.26 Jutri, PETEK, 24. aprila 2009 FIDEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,2 stopinje C, zračni tlak 1014,5 raste, veter 19 km na uro vzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje C. ritvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino [12 Lekarne Od ponedeljka, 20., do petka, 24. aprila 2009 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122, Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Sobota, 25. aprila 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 69/C, Fernetiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih sto- AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Fast & Furious«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Che L'argentino«; 18.45, 21.00 »Fuera De Carta - Fuori menu«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.15, 20.10, 21.30, 22.15 »Fast & Furious«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Questione di cuore«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Earth - La nostra terra«; 16.10, 22.10 »Duplicity«; 18.30, 21.30 »Che L'argentino«; 16.00, 17.10, 18.00, 19.20, 20.00, 22.00 »Mostri contro alieni«. FELLINI - 16.45 »Mamma mia!«; 18.50, 20.25, 22.00 »Frozen River«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli amici del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Questione di cuore«; 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20 »Io & Marley«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20, 21.30 »Varuhi«; 16.30, 18.30, 20.30 »Dirka na Zakleto goro«; 16.20 »Pošasti proti Nezemljanom«; 17.10, 19.30, 21.50 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.20, 22.15 »Diverso da chi?«; 18.30, 20.15, 22.15 »Franklyn«; Dvorana 2: 16.40 »Mostri contro alieni«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Disastro a Hollywood«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Duplicity«; Dvorana 4: 16.40 »Dra-gonball Evolution«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.10 »Fast & Furious«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.00 »Io & Marley«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Disastro a Hollywood«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.00 »Questione di cuore«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Duplicity«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12 do 24. aprila, od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z učiteljico Nadio Barazutti (tel. št.: 0403481599). S Izleti nika »Plezališča brez meja«, ki bo v Trstu v Gregorčičevi, ul. Sv. Frančiška, 20. Vodnik bo predstavil avtor Erik Švab in s kratkim predavanjem prikazal plezalna področja v Trstu in zaledju, ter v slovenski in tržaški Istri. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo v soboto, 25. aprila, soudeležbo pri skupnem tržaškem romanju na Sladko goro, kjer bo skupna sv. maša ob 11. uri. To je tudi prva točka romarskega »trojčka«. Po sv. maši se bomo podali še na Tinsko in nato še v Šmarje pri Jelšah, kjer bo tudi kosilo. Po kosilu si bomo ogledali znamenitosti kraja in imeli v cerkvi pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 2. maja, na planinsko turo: Tolminski Triglav (1141 m) - Kobilja glava (1475 m) - Jalovnik (1457 m). Lahka krožna tura z 1200 m višinske razlike, izhodišče nad vasjo Žabče pri Tolminu. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek v društvenih prostorih v torek, 28. aprila, ob 18.00 uri. Vodi Simon Gorjup. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2. junija 2009. Za prijave (do ponedeljka 4. maja) in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19.30 (Tamara). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Nabor-jeta, Žabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v nedeljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040--417025. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - ogled Kumrovca, Krapine, Stubice, Zagreba, so še razpoložljiva mesta za odhod 14. maja. Pokličite na tel. št. 040-637025 (agencija Adriatica.net). Čestitke Danes slavi rojstni dan naša draga nona GENI. Vse najboljše ji želijo vsi iz Samatorce in Devina. Že od malih nog žival'ce je "crtal", zdaj je naš Damir doktor tehnologij predelave animalnih živil postal. Z njim se veseli in mu iz srca čestita vsa žlahta iz Zgonika in s Katinare Poljanko in Mitijo je osrečil mali Svit Veselijo se ga tudi vsi Pavletiči SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST Alpinistični odsek vabi danes, 23. aprila, ob 20.30 na predavanje in predstavitev novega plezalnega vod- Dobrodošel Timotej Nonoti in vsa družina Martini SLOVENSKO "V PLANINSKO SPDT DRUŠTVO 1904 1004 TRST Alpinistični odsek vabi danes, 23. aprila, ob 20.30 na predavanje in predstavitev novega plezalnega vodnika PLEZALIŠČA BREZ MEJA Predstavil ga bo avtor Erik Švab Gregorčičeva dvorana Ul. Sv. Frančiška ¡to - TRST 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Gabrovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. IŠČEM optimist v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228703 ali 338-8804155. IŠČEM DELO - z lastnimi sredstvi (kosilnico in motorno žago) kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEMO OSEBO za nego starejše osebe v popoldanskih urah trikrat tedensko. Tel. 340-0855716 v večernih urah. LESENO POHIŠTVO (315x100) s pomivalnim strojem, z omaro na vogal s šipo, miza, trije stoli, dve klopi. Prodam tudi posamezno po delih. Cena: 800,00 evrov. Tel. št. 040941476 ali 347-7838117. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA prodam. Mati slovenski prvak v lepoti. Tel. 040 - 226207. PRODAM KOMBI FIAT DUCATO 1.9 D, letnik 1998, prevoženih 105.000 km, dobro ohranjen, cena 3.500 evrov. Tel. 347-2547025. PRODAM MOTORNO KOLO gilera SMT 50, letnik 2007, v odličnim stanju. Tel. 040 - 227022. PRODAM na novo vezene naramne in naglavne rute s čipkami ali brez, za kraško nošo. Tel. 040-299820. PRODAM scooter focus 125 ccm, črne barve, prevoženih samo 3.800 km, letnik 2006, zagon elektronski ali z daljincem. Cena: 750,00 evrov. Tel. št. 328-0466885 po 15. uri. PRODAM ŠTEDILNIK na drva z možnostjo priključitve na napeljavo za ogrevanje stanovanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 349-3320198. VW PASSAT 1.9 TDI COMFORTLINE 130 konjev (96kW), letnik 2001, 220.000 km, srebrne kovinske barve, redno dokazljivo servisiran, komaj zamenjan zobati jermen, odličen motor, prodam za 5.500 evrov. Tel. 389 4303189. Id Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 048178377. DRUŽINA LAURICA je v Dolini 445 odprla osmico. Tel. 040-228511. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleni-čenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIC ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICO je odprl Frandoli v Slivnem 25. Tel. 040-200750. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. PAOLO PERNARČIČje odprl osmico, Medjavas 21. POMLADANSKA OSMICA je odprta v Boljuncu v kleti Parovel. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V SAMATORCI ima odprto osmico družina Pipan. Tel. 040-229261. V VIŽOVLJAH je odprta osmica pri Ivanu Pernarčiču. Tel. 040-291498. TRST Četrtek, 23. aprila 2009 1 1 MePZ LIPA vabi na DOBRODELNI KONCERT ob 110. obletnici ustanovitve SKD LIPA , DANES, 23. aprila, ob 20.30 v Športnem centru Zarja v Bazovici Nabrana sredstva bodo namenjena obnovi delovanja gledališke ustanove »Teatra dellUovo« ■ L'Aquila ÜK Obvestila i SKD Igo Gruden Filmski četrtki Danes, 23. aprila, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden, Nabrežina bo predvajan film BABICE REVOLUCIJE režija Petra Selišhar - Lepo vabljeni! - ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabre-žinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT sporoča spremembo urnika: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. in od 15. do 18 ure, ob petkih od 9. do 13. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja danes, 23. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o sodih - Barrique z degustaci-jo. Predaval bo izvedenec Dr. Alessan-dro Duranti. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na spletni strani »www.onav.it«, elektronski pošti trieste@onav.it ali na tel. 333-4219540. POKRAJINSKI VZPI-ANPI TRST - Ob praznovanju 25. aprila bo delegacija bivših partizanov VZPI-ANPI, depor-tirancev ANED in političnih prega-njancev ANPPIA položila vence na 11.ih spomenikih in spominskih ploščah padlim v NOB, začenši danes, 23. aprila, ob 9. uri, v ul. Ghega. V Rižar-ni bo venec postavila ob svečanosti 25. aprila. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na občni zbor danes, 23. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SKD IGO GRUDEN vabi v okviru Filmskih četrtkov na ogled filma »Babice revolucije«, režija Petra Seliškar danes, 23. aprila, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL vabi članice in člane, da se udeležijo rednega občnega zbora danes, 23. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo potekalo na sedežu FC Primorje v Kulturnem domu na Pro-seku. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 24. aprila, v dvorani SKD Igo Gruden (Na-brežina, 89), ob 20. uri v prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, SV. ANE IN KOLONKOVCA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na svečanost ob obletnici osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku (Istrska ul. 192). Slavnostni govornik bo Milan Pahor, sodeluje MePZ Rdeča zvezda Devin - Salež, vodi Herman Antonič. Polaganje cvetja bo v petek, 24. aprila, ob 15.30 na vojaškem pokopališču (ul. della Pace), ob 16. uri na glavnem pokopališču (Istrska ul. 192). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Prav posebna pošast«, avtor Guy Diselez in Ruby Kersten. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v petek, 24. aprila, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. S seboj prinesite krpo velikosti 50x50 cm. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na občni zbor, ki bo v petek, 24. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Trstu, Ul. Mazzini 46 (prvo nadstropje). TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S.Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 24. aprila, ob 15.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Zagorju ob Savi. V soboto, 25. aprila, ob 11. uri nastop na proslavi v Rižarni in ob zaključku proslave še tradicionalni koncert. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje slikarske razstave Edi-ja Zerjala »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČI-NAH zadruga z. o.z. vabi člane na redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 25. aprila, ob 8. uri na sedežu zadruge na Alpinski ulici 18 in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk -Proseška ulica 131 na Opčinah. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj vabi v soboto, 25. in v nedeljo, 26. aprila na antifašistični praznik, v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). 25. aprila odprtje kioskov s kosilom ob 13. uri, 26. ob 16.00. SZSO vabi na ogled skavtskega nogometnega turnirja »Fuzbalada 2009«, katerega se bo udeležilo deset skavtskih ekip iz Slovenije in zamejstva. Tekme bodo potekale v soboto, 25. aprila, popoldne, na stadionu 1. Maja in v nedeljo, 26. aprila, zjutraj v prostorih ora-torija pri Sv. Ivanu. Skavti bodo v večernih urah imeli sv. mašo, ki jo bo daroval Robert Friškovec in taborni ogenj v skavtski koči v Dragi. Vsi toplo vabljeni. VZPI ANPI - Devin-Nabrežina vabi občane v soboto, 25. aprila, da se udeležijo polaganja vencev s sledečim urnikom: ob 7.30 županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjavas, ob 8. uri Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Ter-novca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šem-polaj. Ob 9.15 bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost, kjer bo spregovorila članica pokrajinskega odbora VZPI - AN-PI Marta Ivašič. SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG IN SKD V. VODNIK - DOLINA vabita na svečanost ob 64. obletnici osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Priložnostna govora bosta Stanka Hrova-tin in Margherita Hack. Sodelujeta pihalni orkester Breg (dir. Maurizio Co-drich) in MoPZ V. Vodnik (dir. Anastazija Purič). DRŽAVNO ZDRUŽENJE ENAL CACCIA prireja v nedeljo, 26. aprila, »Pasjo razstavo vseh pasem« na športnem igrišču pri Domju. Nagrajen bo tudi najbolj simpatičen ne čistokrvni pes. Vpisnina je od 8. ure dalje na športnem igrišču. Razstava se prične ob 9. uri. Vabljeni. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V ODPORNIŠTVU iz Sv. Ivana in Ko-lonje ter Kulturno društvo Slavko Škamperle sporočata, da bodo v nedeljo, 26. aprila, potekale slovesnosti v počastitev spomina na padle: ob 11. uri polaganje vencev k spominski plošči na pročelju Narodnega doma, v imenu pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI bo spregovoril podpredsednik Edvin Švab, pel pa bo Mladinski pevski zbor Tončke Čokove iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pindemonte, k spominski obeležju v Podlonjerju in k spomeniku v Lonjerju. V Četrtek, 30. aprila, bo delegacija ob 17. uri, položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), ob 17.15 v Ul. Orsenigo, ob 17,45 na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in ob 18.15 pri krožki Pečar v Ul. Fleming. Predstavniki tržaške Občine in Pokrajine bodo položili venec k obeležju na pročelju Narodnega doma. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 27. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na srečanje z avtorjema Zoro Tavčar in Alojzom Rebulo ob izidu njunih knjig, pesniške zbirke Zarenje in dnevniških zapisov »Pod vrhom tisočletja«. Začetek ob 20.30. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 - 327122) do 27. aprila. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 6. pokrajinski kongres v ponedeljek, 27. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v ponedeljek, 27. aprila, ob 14.30. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na »Prvomajsko praznovanje«. V ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 v Ba-zovskem domu, dokumentarni film »Bil sem zraven« - Edi Šelhaus. V četrtek, 30. aprila, ob 21. uri poklon padlim pri vaškem spomeniku, sledi taborni ogenj pri Kalu in nočni pohod na Kokoš. V petek, 1. maja, ob 7. uri bud-nica z godbo V. Parma iz Trebč, sledi poklon padlim na pokopališču. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. HOSPICE ADRIA ONLUS: Združenje prostovoljcev vabi na predavanje »Generacijska problematika: težko bolni starostnik in mladi« v sredo, 29. aprila, ob 17. uri, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Predaval bo psiholog in terapevt dr. Andrej Zaghet. SKD IVAN GRBEC IZ ŠKEDNJA vabi v društvene prostore - Škedenjska ul. 124 - na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Pro-seka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040299335, Anna Maria 040-200565, Gi-no, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62 v Miljah, ob 7. uri v prvem in v petek, 15. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. San Francesco 20, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 14. maja ob 20.uri v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. UPRAVA OBČINE DOLINA bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v četrtek, 30. aprila, s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom; ob 15. uri spomeniški park v Dolini; ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča; ob 15.30 Dolina: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk); ob 15.45 Prebeneg: spomenik padlim; ob 16.15 Mačkolje: spomenik padlim; ob 16.30 Domjo: spomenik padlim; ob 16.40 Ricmanje: spomenik padlim na pokopališču; ob 17. uri Boršt: bunker in spomenik padlim na pokopališču; ob 17.15 Gročana: spomenik padlim; ob 17.30 Boljunec: spomenik padlim. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 0402916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovlje-mavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein in Slovenska prosve-ta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je razpisana javna selekcija na podlagi preverjanja znanja za 1. mesto upravnega inštruktorja - prevajalca dodeljenega jezikovnemu okencu (kat. C ekonomski položaj C1) za določen čas in z delnim delovnim urnikom za obdobje 12 mesecev z morebitnim podaljšanjem od 1. junija. Zahtevani pogoji: diploma višje srednje šole, poznanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. maja ob 13. uri. Za informacije in dvig razpisa se lahko obrnete na repenta-brsko občinsko tajništvo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17.30. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstrop-je. Za informacije pokličite tel. št.: 040390823 ali 333-478293, tudi leoel-ca@tin.it. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ts), ul. Ricreatorio 2 ob 15. uri. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. 81 Prireditve MPZ LIPA vabi na celovečerni dobrodelni koncert v okviru prireditev ob 110-letnici Skd Lipa. Koncert bo danes, 23. aprila, ob 20.30 v športnem centru Zarja. GALERIJA MILKO BAMBIČ (Proseška ul. 131 - Opčine) pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na razstavo »Umirjena samota časa« slikarke Judit Horvath Fontana. Odprta bo do 24. aprila od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. KD KRAŠKI DOM vabi v petek, 24. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na Colu, na predstavitev romana Vilme Purič »Burjin čas«. Knjigo bo predstavila Ines Škabar. Sodeluje MoPS Kaški dom. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje slikarske razstave Edi-ja Zerjala »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. SKD TABOR - OPČINE V APRILU V nedeljo, 26. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava C. Goldoni »Campiello«, v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor. Režija Sergej Verč. V sredo, 29. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI počastitev dneva osvoboditve: ob 20. uri, pri osrednjem vaškem spomeniku - priložnostna misel, pesmi in recitacije v izvedbi učencev OŠ F. Bevka z Opčin; ob 20.30 v Prosvetnem domu predvajanje dokumentarca »Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu (režija Jože Vozny, Lj, 2007). V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. Prispevki V spomin na starša ob njuni obletnici rojstva daruje Danilo Sardoč 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Renza Cone-staba darujeta Ivanka in Alenka 50,00 evrov za godbeno društvo Prosek. V spomin na moža in očeta Mirkota Fur-lana darujejo Ivanka, Miran in Alenka 50,00 evrov za godbeno društvo Pro-sek. V spomin na drage pokojne sorodnike daruje Justi Race 100,00 evrov za Tabornike RMV Trst - Gorica. Popravek: V spomin na teto Francko Kos darujejo družine Stoper, Bizjak, Zettin, Terčon in De Walterstein 100,00 evrov za Šentjakobsko društvo. Ob 1. obletnici smrti Ludvika Pirca daruje družina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 100,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob 1. obletnici smrti Ladija Gombača darujeta: sestra Laura 25,00 evrov za openski cerkveni pevski zbor in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah; Anica Daneu 30,00 evrov za knjižnico Pinko Toma-žič in tovariši in 30,00 evrov za Veselo pomlad. V spomin na Luciota Miliča darujeta Laura Gombač in Anica Daneu 40,00 evrov za MoPZ Tabor, 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah, 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor in 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Marica Dolenc daruje 10,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Luciota Miliča daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Op-činah. V spomin na dragega prijatelja in tovariša Luciota darujeta Jadranka 20,00 evrov in Vera Vremec 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. V spomin na Dorico Škerlavaj daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor na Opčinah. 12 Četrtek, 23. aprila 2009 KULTURA / SVETOVNI DAN KNJIGE - Poslanica Slavka Preglja, predsednika DSP Vrnimo se torej domov, vrnimo se h knjigam V Sloveniji ob tej priložnosti zaživijo tudi Slovenski dnevi knjige Organizacija UNESCO je 23. april razglasila za svetovni dan knjige. Slovenija sodi med države, ki praznik knjige obeležuje več dni in ne le v Ljubljani. Ob tej priložnosti je predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregelj napisal tudi poslanico, ki jo je naslovil Sezimo po košček zapisanega zaklada. Ko so naši upi razigrano želeli planiti v brezmejno tretje tisočletje, nam je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami. Peščica ljudi se ni znala omejiti v svojem pohlepu, pozabila je na spodobnost in na soljudi. Svet, ki se mu je nasmihalo splošno blagostanje, se je zamajal. Mnoge sanje so se sesule v prah. Nenadoma se vsi sprašujemo: kako naprej in kam? Zdaj je čas, ko si moramo vzeti pravico do trenutka in pogledati v knjige. V vseh knjigah piše vse. Jih želimo spet vzeti v roke? Jih še znamo brati? Vredno je in treba je! Knjige so namreč posebne hiše sreče in bolečine, spoznanja in modrosti, negotovosti in poguma. V njih živijo največji in tudi malo manjši ljudje. Govorijo o svojih popotovanjih k sebi in k drugim. Vse te zgodbe je čas zbral v največjo zakladnico v naši zgodovini. Prihaja pomlad. Tu so svetovni in slovenski dnevi knjige. Dovolimo in drznimo si seči, vsak malo zase in malo za vse, po košček zapisanega zaklada. Preroki pogosto dvigajo pogled k zvezdam. Ampak tam piše, da si moramo na vsa vprašanja odgovoriti sami. Vrnimo se torej domov, vrnimo se h knjigam. Kresnik: izbranih deset finalistov Žirija Delove nagrade kresnik je v ožji izbor za najboljši slovenski roman leta uvrstila deset del. Čez mesec dni se bo število nomi-nirancev prepolovilo, končna odločitev pa bo padla 23. junija, na kresni večer, na ljubljanskem Rožniku. Žirija v sestavi Vanesa Matajc (predsednica), Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek in Urban Vovk se je med kar stodesetimi romani, ki so bili v igri za nagrado, odločila za naslednje: Pisatelj, urednik in predavatelj kreativnega pisanja Andrej Blatnik (1963) je v izbrani deseterici z romanom Spremeni me (Litera). Avgust Demšar (psevdonim) je mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. Med desetimi finalisti za kresnika je bil že lani z romanom Olje na platnu, letos pa se je med deseterico uvrstil z romanom Retrospektiva (Sanje). Dušan Dim (1972) je v ožji konkurenci za kresnika z romanom Rdeča mesečina (Cankarjeva založba). Drago Jančar (1948) je pisatelj, dramatik, esejist, urednik in publicist, ki je prejel že dva kresnika. Tokrat se zanj poteguje z romanom Drevo brez imena (Modijan). Boris Kolar (1960) je v ožji izbor prišel z romanom Iqball hotel (Obzorja). Vinko Möderndorfer (1958) je gledališki, filmski in literarni ustvarjalec. V peterici finalistov za kresnika je bil že trikrat, enkrat pa se je uvrstil med deseterico najboljših. Tokrat je v igri z romanom z naslovom Opoldne nekega dne (Cankarjeva založba). Sebastijan Pregelj (1970), po poklicu zgodovinar, je z romanom Na terasi babilonskega stolpa (Študentska založba) v igri za kresnika že drugič. Enako velja za Brino Svit, v Franciji živečo pisateljico in publicistko, ki je žirijo tokrat prepričala s knjigo Coco Dias ali Zlata vrata (Cankarjeva založba). Tudi mariborski pisatelj, pesnik in urednik Robert Titan Felix (1972) ni v igri za kresnika prvič, v ožjih izborih je bil dvakrat, letos se za nagrado poteguje z romanom Pontifikat (Litera). Goran Vojnovic (1980) je po poklicu filmski in televizijski režiser, knjiga Čefurji raus! (Študentska založba, s katero upa na kresnika, pa je njegov odmevni literarni prvenec. radio študent Prevod ljudskih pravljic Radio Študent je razpisal natečaj za nove prevode ljudskih pravljic, saj želi za osmo sezono oddaje Za 2 groša fantazije, ki se bo začela decembra, malho ljudskih pripovedi razširiti z novimi prevodi. V poštev pridejo ljudske pravljice, prvič prevedene v slovenski jezik, ki še niso bile objavljene. Rok za oddajo del je 10.avgust. Oddaja Za 2 groša fantazije Radia Študent je poskus celostnega alternativnega pogleda na ljudsko blago, natančneje pravljice. Poleg slovenskih ljudskih pravljic pridejo v poštev tuje ljudske pravljice ter avtorske pravljice iz različnih obdobij. Prevode je potrebno poslati na naslov Radio Študent s pripisom »za natečaj Nova ljudska četrtič«, P. P. 4252, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov dvagro-sa@radiostudent.si. Udeleženci natečaja bodo o rezultatih obveščeni do konca oktobra 2009. Uredništvo oddaje Za 2 groša fantazije bo izbrana dela uvrstilo v sezono 2009/2010. TRŽAŠKO GLEDALIŠČE LA CONTRADA - Sklepna predstava abonmajske sezone Sodobna komedija v duhu neapeljske gledališke tradicije Vincenzo Salemme se med sodobnimi italijanskimi komiki odlikuje po tem, da se raje kot kratkim televizijskim skečem posveča lastnim avtorskim obširno zasnovanim gledališkim komedijam, v katerih učinkovito uporablja uveljavljene prijeme neapeljske gledališke tradicije za povsem verodostojno prikazovanje sodobnih tem in situacij. Čeprav se ta njegova naravnanost zdi na prvi pogled nekoliko anahronistična glede na splošno težnjo na italijanski sceni, ima Vincenzo Salemme nemalo občudovalcev in vsaka njegova komedija postane uspešnica, tudi v naši deželi, kot, denimo, njegova zadnja predstava Bello di papa!, s katero gledališče La Contrada sklepa abonmajsko sezono v Bobbiovi dvorani. Sicer je Salemme nedvomno dedič neapeljske gledališke tradicije: z gledališčem se je začel ukvarjati še zelo mlad, najprej v skupini Tata Russa in nato v skupini Eduarda De Filippa. Z Lucom De Filippom je ostal do leta 1992, prav ta izkušnja je verjetno pustila v njem razpo- znavno neapeljsko gledališko sled, katere izvor je prepoznaven v Eduardovih delih, a tudi v delih njegovih predhodnikov. Nagnjenost neapeljske tradicije do nekoliko burkaških stranskih prizorov, ki bogatijo osrednjo pripovedno nit, Vin-cenzo Salemme povezuje s temami, ki so vezane na sedanjost, in se včasih loteva težkih vprašanj, kot je denimo duševna prizadetost, a zelo lahkotno in z občutljivostjo. Tudi osrednja tema komedije Bello di papa! se navezuje na značilno potezo marsikaterega pripadnika sodobnih generacij. Glavni junak Antonio je uspešen štiridesetletnik, ki se še vedno boji odraslosti in še zlasti očetovstva. A usoda ga postavi pred preizkušnjo: prijatelj Emilio, ki so mu straši umrli, ko je bil še otrok, preživlja hudo duševno stisko in zdravnik ga prepriča, da bo ozdravel, če bo s pomočjo zdravil in hipnoze v treh tednih spet preživel otroštvo, a tokrat ob navzočnosti očetovske figure, za katero seveda izberejo Antonia. Realistično prikazana nerealistična situacija daje povod za nešteto smešnih nesporazumov, ki jih tako avtor kot nastopajoči učinkovito izkoristijo. S komedijo Bello di papa! je Sa-lemme prvič nastopil novembra 2006, od takrat se je igralska zasedba skoraj povsem prenovila, a po smehu in ploskanju na prvi tržaški ponovitvi v petek zvečer sodeč, je zabava vsekakor na višku. Vincenzo Salemme nastopa v vlogi nedoraslega Antonia, ki bolj skrbi za svoje prefinjeno opremljeno stanovanje kot za medčloveške odnose, Domenico Aria je umerjeno burkaški v dečka in najstnika preoblečeni Emilio, Giovanni Ribo je šar-latanski psihoanalitik, Yuliya Mayarchuk je ljubka Antoniova zaročenka, Susy Del Giudice je Antoniova razdražljiva sestra, Nicola Acunzo pa njen mož, Antonio Guerriero je Antoniov sodelavec v zo-bozdravniški ambulanti in Adele Pandolfi Antoniova mati. Predstava, ki se povsem ujema z naravnanostjo in željami Contradinega občinstva, bo na sporedu do nedelje, 26. aprila. (bov) TRST - Združenje Chamber Music Pomladanska sezona Od 27. aprila do 25. maja se bo zvrstilo šest koncertov, prvi bodo bolj komornega značaja Združenje Chamber Music je včeraj v Trstu predstavilo svojo pomladansko sezono, ki bo od 27. aprila do 25. maja ponudila šest koncertov. Predsednik združenja prof. Ettore Campailla se je najprej zahvalil umetniški tajnici Fedri Florit, ki si kljub finančnim in organizacijskim težavam vztrajno prizadeva za visoko umetniško kakovost, zahvalil pa se je tudi pokroviteljem, ki podpirajo koncertno dejavnost: Dežela FJK, Hranilnica FJK, Pokrajina in Občina Trst, zavarovalnica Toro in podjetje Suono Vivo, nekoliko zaskrbljenosti pa je Floritova izrazila v zvezi s prispevkom ministrstva za kulturne dejavnosti, ki bo po vsej verjetnosti za 20% nižji. Trije komorni koncerti bodo 27. aprila, 4. in 11. maja v dvorani Victor De Saba-ta gledališča Verdi. Na prvem bodo igrali mladi glasbeniki, ki so se v prejšnjih letih uveljavili na mednarodnem tekmovanju Trio di Trieste; japonski duo Giun-Haruka in Ars Trio iz Rima bodo 27. aprila svoj nastop posvetili 200-letnici rojstva Felixa Mendels-sohna-Bartholdyja, 4. maja pa bo dunajski Ob programu je bil govor tudi o težavah kroma g°dalni kvartet Eos predstavil skladbe Haydna in Mozarta, nato s pianistom Herbertom Schuchom Schumannov kvintet op. 44. Mojstri dunajske klasike bodo zaživeli tudi 11. maja v interpretaciji godalnega kvarteta Petersen: najprej Haydn in Beethoven, nato s čelistom Christianom Poltero čudoviti Schubertov kvintet op.163. Sledila bosta dva koncerta v bolj simfonični dimenziji: v dvorani Tripcovich bosta 14. in 16. maja mladi pianist Giuseppe Andaloro in sijajna gruzijska interpretka Elisso Virsaladze ob spremljavi orkestra I Virtuosi Italiani izvedla vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov. Odlična pianistka bo tudi članica žirije mednarodnega natečaja Trio di Trieste, ki ga je združenje Chamber Music letos omejili na klavirske trije in kvartete. Med člani žirije bo tudi eminentni slovenski čelist Miloš Mlej-nik, tekmovanje se bo pričelo 18. maja, teden kasneje pa bo nagrajeni ansambel nastopil v palači tržaške Prefekture. Za sklop šestih koncertov so na voljo abonmaji za 72 evrov, študentje bodo plačali polovično vsoto, mogoče pa je izbrati samo oba Beethovnova večera za 25 oz. 13 evrov. Katja Kralj velenje Pretnarjeva nagrada M. Kmeclu in A. Rozmanu Pretnarjevo nagrado za širjenje slovenske literature in jezika po svetu letos prejmeta dva slovenska slavista, akademik dr. Matjaž Kmecl in dr. Andrej Rozman. Po mnenju sosveta za podelitev nagrade sta mednarodno zaslužna za posredovanje in promoviranje slovenske literature. Nagrado jima bodo izročili 22. maja na Velenjskem gradu. Slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, upokojeni redni profesor ljubljanske Filozofske fakultete, od 1997 član SAZU, pisatelj ter politik Matjaž Kmecl (1934) je pustil velike in pomembne sledi pri razširjanju slovenske literature in jezika v tujini s številnimi predavanji po svetu (Benetke, Celovec, Dunaj, Gorica, Melbourne, Moskva, Regensburg, Sydney, Tübingen idr.) ter poglabljal vednost o slovenski kulturi sploh. Deloval je kot predsednik Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste. Z referati se je udeleževal jugoslovanskih slavističnih kongresov, kot član Slovenskega protestantskega društva pa je v tujini neštetokrat predstavljal Primoža Trubarja in njegovo ustvarjanje slovenskega jezika. V njegovem obsežnem znanstvenoraziskovalnem opusu so pomembne literarnozgodovinske razprave o sodobni slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem, so sporočili iz Književne asociacije Ve-lenika. Andrej Rozman (1947) je izredni profesor za slovaško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, literarni zgodovinar, prevajalec in vodilni slovenski slovakist. V zadnjih štirih desetletjih je najbolj zaslužen za razvijanje književno-jezi-kovnih idr. kulturnih stikov med Slovenci in Slovaki. Pri tem velja poudariti Rozmanovo pomembno vlogo pri spoznavanju, uveljavljanju in prepoznavnosti slovenske literature in jezika na slovaških tleh. Zaslužen je, da lahko Slovaki berejo Franceta Prešerna v sodobnejšem prevodu, Frana Saleškega Finžgarja, Edvarda Kocbeka, Draga Jančarja, Borisa A. Novaka idr.). Pomembno je sodeloval pri mednarodni širitvi fakultetnega prostora na področju slovenistike, zlasti na univerzah v Bratislavi, Pragi in Vil-ni. V okviru študijskih izmenjav med ljubljansko in bratislavsko FF je za slovenščino navdušil vrsto študentov, ki so danes prevajalci, tolmači, učitelji ali založniki. Dvajset let je bil član žirije mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev, piše v utemeljitvi. Pretnarjeva nagrada s častnim naslovom ambasador slovenske književnosti in jezika je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom, izjemoma dvema ali skupini, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Nagrado od leta 2004 na tradicionalnem Herbersteinskem srečanju književnikov oziroma od leta 2008 na mednarodno razširjenem Lirikonfestu v Velenju podeljujeta Književna asociacija Veleni-ka in Velenjska knjižna fundacija. Izkazana je s častno listino ambasa-dorskega naslova, umetniško skulp-turo Ambasador SKJ akademskega kiparja Jureta Smoleta, denarno ter z ustvarjalnim bivanjem v Liriko-novi književniški rezidenci. (STA) / SVET Četrtek, 23. aprila 2009 13 gospodarstvo - Po napovedi Mednarodnega denarnega sklada Svetovno gospodarstvo se bo letos skrčilo za 1,3 odstotka To je najhujša recesija po 2. svetovni vojni - Prihodnje leto 1,9-odstotna rast WASHINGTON - Svetovni obseg BDP se bo v letošnjem letu zmanjšal za 1,3 odstotka, v včeraj objavljeni aprilski gospodarski napovedi napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF). To bi pomenilo daleč najhujšo recesijo od druge svetovne vojne. Za prihodnje leto napoveduje skromno, 1,9-odstotno gospodarsko rast. IMF, ki je januarja za letos še napovedoval 0,5-odstotno gospodarsko rast, pričakuje, da se bo gospodarsko nazadovanje v drugi polovici leta sicer upočasnilo, da pa bodo države, ki predstavljajo tri četrtine svetovnega gospodarstva, beležile padec bruto domačega proizvoda (BDP). Do rasti naj bi ponovno prišlo prihodnje leto, vendar bo ta glede na prejšnje oživitve gospodarstva skromna, pravi IMF, saj naj bi znašala 1,9 odstotka. Januarja je IMF za 2010 napovedoval triodstotno rast. Glavni ekonomist pri IMF Olivier Blanchard poudarja potrebo po nujnih ukrepih tako na makroekonomski ravni kot v finančnem sektorju. Ob takšnih ukrepih "vidi luč na koncu tunela". Svetovna gospodarska rast bi lahko ob koncu letošnjega leta prešla v pozitivno, brezposelnost pa bi se lahko začela zmanjševati od konca naslednjega leta, pravi Blanchard. Da bo lahko do tega preobrata prišlo, bo treba pospešiti ukrepe za sanacijo finančnega sektorja, hkrati pa bi bilo treba nadaljevati s spodbujanjem povpraševanja z monetarnimi in fiskalnimi ukrepi. Poročilo ugotavlja, da je zaupanje v finančne trge kljub nekaterim spodbudnim znakom po srečanju G20 v Londonu še vedno nizko. Razvita gospodarstva naj bi po pričakovanju IMF letos beležila v povprečju krčenje BDP za 3,8 odstotka. ZDA naj bi letos beležile 2,8-odstotno krčenje BDP, v 2010 pa naj bi bila rast ničelna. V območju evra naj bi se BDP letos znižal za 4,2 odstotka - pri tem Nemčija za 5,6, Francija in Španija za tri, Italija pa za 4,4 odstotka -, prihodnje leto pa za 0,4 odstotka. Velika Britanija bo po napovedi letos beležila 4,1-odstotno krčenje BDP, prihodnje leto pa naj bi bilo to 0,4-odstotno. Japonska naj bi letos beležila 6,2-odsto-tni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi že beležila 0,5-odstotno gospodarsko rast. Hitro-razvijajoča se azijska gospodarstva naj bi letos imele 5,6-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 0,8-odstotno gospodarsko rast. Kitajska naj bi letos beležila 6,5-odstotno, prihodnje leto pa 7,5-odstotno rast, medtem ko naj bi bila ta v Indiji letos 4,5-, v letu 2010 pa 5,6 -odstotna. Ruski BDP naj bi se letos znižal za 6 odstotkov, prihodnje leto pa zvišal za 0,5 odstotka. IMF za države v razvoju za letos pričakuje 1,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa naj bi bila ta štiriodstotna. (STA) Ustavljeno gradbišče v Indoneziji ansa zda - David Kellermann si je vzel življenje Samomor glavnega finančnika hipotekarnega kolosa Freddie Mac WASHINGTON - Glavnega finančnika ameriškega hipotekarnega velikana Freddie Mac so našli mrtvega na njegovem domu v Virginiji. Policijski vir je potrdil poročanje nekaterih ameriških medijev, da je 41-letni David Kellermann verjetno storil samomor. Kellerman je za podjetje delal več kot 16 let, finančni direktor pa je postal lanskega septembra in bil zadolžen za finančni nadzor, finančna poročila ter plačila davkov. Freddie Mac in njegovo sestrsko podjetje Fannie Mae imata v lasti več kot polovico hipotekarnih posojil v ZDA. Obe podjetji sta se lani znašli v hudih težavah in sta bili eni izmed prvih žrtev krize na ameriškem nepremičninskem trgu, ki je pomenila začetek svetovne finančne in gospodarske krize. Zaradi težav je morala posredovati ameriška vlada, ki je prevzela nadzor nad podjetjema in od lani Freddie Macu namenila skoraj 14 milijard dolarjev državne pomoči. Za podjetje je to nov udarec, potem ko je prejšnji mesec odstopil predsednik uprave David Moffett, ki je bil na položaju le pol leta. Marca je podjetje sporočilo, da je lanska izguba znašala več kot 50 milijard dolarjev, zato načrtujejo, da bodo vlado zaprosili za dodatnih 31 milijard pomoči. Sedež družbe Freddie Mac, zgoraj desno David Kellermann Parlamentarne volitve v Južnoafriški republiki JOHANNESBURG - Vodja Afriškega narodnega kongresa (ANC) Jacob Zuma je včeraj oddal svoj glas na parlamentarnih volitvah, po katerih bo verjetno prevzel položaj predsednika Južnoafriške republike. Glas je oddal tudi prvi temnopolti južnoafriški predsednik Nelson Mandela. Južnoafri-čani so množično prišli na glasovanje, zaradi česar so pred volišči nastale dolge vrste, ponekod pa je že sredi popoldneva začelo zmanjkovati glasovnic. Kljub temu o hujših incidentih zaenkrat ne poročajo. Nato povabil Rusijo na nadzor vaj v Gruziji BRUSELJ - Nato je povabil Rusijo, naj pošlje svoje opazovalce na vojaške vaje, ki jih zavezništvo pripravlja v Gruziji, Rusija pa jim močno nasprotuje. "Če Rusija želi poslati opazovalce, bo zavezništvo na to gledalo pozitivno," je v Bruslju dejal tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Nato v Gruziji, ki sicer ni članica zavezništva, vojaške vaje načrtuje za obdobje od 6. maja do 1. junija, Rusija pa jih je že označila za provokacijo in je neuradno zaradi tega tudi odpovedala za maj predvideno srečanje poveljnikov generalštabov Rusije in zveze Nato. Toda Appathurai je včeraj skušal pomiriti strahove Moskve in je zagotovil, da je vse skupaj namenjeno zgolj krepitvi mednarodne varnosti. In Rusija se o tem lahko prepriča s svojimi opazovalci, je dodal. Evropski parlament potrdil tretji energetski paket STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v drugi obravnavi potrdil kompromisni dogovor s Svetom EU o zakonodajnem svežnju o notranjem trgu z električno energijo in zemeljskim plinom ter dostopu ponudnikov do teh omrežij, t.i. tretjem energetskem paketu. Temeljno načelo svežnja je ločitev proizvodnih in prenosnih zmogljivosti za elektriko in plin. Poslanci so z veliko večino sprejeli kompromisna besedila treh uredb in dveh direktiv, ki so del tretjega energetskega paketa, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Kompromis sta Svet EU, ki združuje države članice, in parlament dosegla, potem ko so se članice dolgo pogajale o svežnju, ključni preboj pa so dosegle v času slovenskega predsedovanja EU. (STA) zda - Če ne bo uspela strategija dialoga Clintonova: V pripravi so stroge sankcije proti Iranu WASHINGTON - ZDA pripravljajo "zelo stroge sankcije" proti Iranu, če novi pristop do Teherana ne bo uspel oz. če diplomacija ne bo uspešna, je včeraj izjavila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Iran pa je medtem sporočil, da je pripravljen na "konstruktiven dialog" glede svojega jedrskega programa. Clintonova je v odboru za zunanjo politiko predstavniškega doma ameriškega kongresa pojasnila, da administracija predsednika Baracka Obame vodi do Irana dvotirno strategijo. "Zelo smo pripravljeni narediti korak proti Irancem, da bi se pogovorili o vrsti odprtih vprašanj," je dejala. V isti sapi pa je opozorila, da v administraciji pripravljajo tudi "temelje za zelo ostre sankcije", če ameriške pobude ne bodo uspešne oz. če jih bo Iran zavrnil. Po njenih besedah pripravljajo celo tako stroge sankcije, da bodo Iran popolnoma ohromile, če bo diplomacija neuspešna. Iran je sicer včeraj sporočil, da je pripravljen na "konstruktiven dialog" glede svojega jedrskega programa, za katerega v Teheranu trdijo, da je namenjen miroljubni rabi jedrske energije, mednarodna skupnost pa se boji, da Iran razvija jedrsko orožje. Glavni iranski pogajalec za jedrsko energijo Said Džalili je sicer zatrdil, da pripravljenost na dialog še ne pomeni, da bodo svoj jedrski program ustavili. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je prejšnji teden napovedal paket novih predlogov, katerih namen je doseči premik z mrtve točke, na kateri so se znašla mednarodna pogajanja o spornem iranskem jedrskem programu. Paket bo Teheran predstavil skupini šestih držav, ki sodelujejo v pogajanjih o iranskem jedrskem programu, petim stalnim članicam Varnostnega sveta ZN in Nemčiji. Paket po besedah Ah-madinedžada "zagotavlja mir in pravičnost na svetu". (STA) bližnji vzhod - Opravila je pet notranjih preiskav Izraelska vojska zagovarja svoje ravnanje med ofenzivo v Gazi TEL AVIV - Izraelska vojska je včeraj zagovarjala svoje ravnanje med uničujočo ofenzivo proti palestinskemu gibanju Hamas na območju Gaze v začetku leta. Pri tem je zavrnila očitke o kršenju mednarodnega prava. Pet notranjih preiskav, ki jih je opravila izraelska vojska, je pokazalo, da je vojska "delovala v skladu z mednarodnim pravom". Vojska je "vzdrževala visoko profesionalno in moralno raven", medtem ko se je morala soočiti s sovražnikom, ki se je namerno boril s civilnih območij, so v sporočilu zapisale izraelske obrambne sile (IDF). "Sovražnik je v svojih hišah podstavljal razstrelivo, streljal iz šol, v katerih so bili otroci, in uporabljal lastne ljudi za živi ščit, medtem ko je cinično zlorabljal pravne in etične zaveze IDF za izogibanje civilnim žrtvam," trdi izraelska vojska. Mednarodna skupnost je ostro kritizirala Izrael zaradi 22-dnevne ofenzive na območju Gaze, med katero je bilo ubitih več kot 1400 Pale- stincev in 13 Izraelcev. Organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri predstavniki ZN so menili, da je judovska država med ofenzivo zagrešila vojne zločine. ZN so zato ustanovili komisijo, ki bo preiskala obtožbe o zločinih. Izrael je napovedal, da ne bo sodeloval v preiskavi pod vodstvom nekdanjega mednarodnega tožilca Ric-harda Goldstonea. Izraelska vojska je še sporočila, da so preiskave razkrile "zelo majhno število incidentov, pri katerih je prišlo do obveščevalnih ali operativnih napak". Med temi je bil napad na stanovanjsko zgradbo v soseski Zejtun na jugu mesta Gaza, v katerem je bilo ubitih 21 ljudi, ko so izraelske sile po pomoti streljale na hišo namesto na sosednje skladišče orožja, je pojasnil namestnik načelnika generalštaba izraelske vojske Dan Harel. "Ti nesrečni incidenti so bili neizogibni in se dogajajo v vseh bojnih razmerah, posebej v takšnih, ko je Hamas prisilil IDF v spopade na območjih s civilnim pre- bivalstvom," je dodal Harel. Izraelska vojska je bila obtožena tudi, da je uporabljala granate z belim fosforjem, ki so dovoljene na odprtih bojiščih, prepovedano pa jih je uporabljati na gosto poseljenih območjih, kjer lahko zanetijo požare, ki jih je praktično nemogoče pogasiti, povzročajo pa tudi hude opekline. Harel je pojasnil, da je vojska strelivo z belim fosforjem uporabljala "v skladu z mednarodnih humanitarnim pravom". IDF je v sporočilu še zatrdil, da se je vojska na vso moč trudila izogibati civilnim žrtvam. V ta namen je odvrgla več kot dva milijona lističev in opravila več kot 165.000 telefonskih klicev, s katerimi je poskušala opozoriti prebivalce na napade. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je pozdravil preiskave ofenzive in dejal, da so "dokazale, da IDF sodi med najbolj moralne vojske na svetu". "IDF se ne boji preiskati samega sebe in s tem dokazati moralnosti svojih dejanj," je dejal. (STA) 1 4 Četrtek, 23. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu univerza - Akademski senat Tržaške univerze odobril postopno selitev trienija Gorica bo jeseni dobila prvi letnik arhitekture Videmska univerza je pripravljena načrtovati skupno arhitekturno fakulteto Akademski senat Tržaške univerze je sprejel sklep o postopni selitvi trienija arhitekturne fakultete v Gorico. Večina predstavnikov akademskega senata je včeraj pozitivno ocenila dokument, ki ga je pred časom izglasoval svet fakultete za arhitekturo. V novem akademskem letu bo sedež univerze v ulici Alviano v Gorici gostil študente in profesorje prvega letnika arhitekturne fakultete, leta 2011 in 2012 pa se mu bosta pridružila še drugi in tretji letnik. S tem bodo bodočim arhitektom, ki so študij začeli lani ali predlanskem, omogočili zaključek prvega triletja v Trstu. »Končno je po večmesečnem boju prišlo do velike pridobitve za naše mesto. To je sicer le prvi pozitiven dosežek, ki pa ima za razvoj goriške univerze zelo velik pomen. Kljub temu, da je imel mnogo nasprotnikov, je uspel,« je poudaril goriški župan Ettore Romoli, ki se nadeja, da bi se čez nekaj let preselil v Gorico tudi dveletni specialistični študij. Predsednik tržaške fakultete za arhitekturo Giacomo Borruso je pojasnil, da je odločitev o selitvi prvega triletja v poslopje bivšega malega semenišča v Gorici vključena v ambiciozen projekt razširitve meduniverzitetnih vezi na državni in čezmejni ravni. »Prihodnji korak bi lahko bila ustanovitev mednarodne arhitekturne šole, ki bi lahko računala na podporo nekaterih univerz iz srednje Evrope, s katerimi že sodelujemo. Obetamo si, da bo k projektu pristopila tudi Videmska univerza,« je povedal Borruso. Pripravljenost na začetek dogovarjanja s tržaškim vseučiliščem je Videmska univerza izrazila ravno včeraj. Rektorica Cristina Compagno in direktor goriškega sedeža videmske univerze Mauro Pascolini sta se namreč v hiši Lenassi v Gorici sestala z županom Ettorejem Romolijem, pokrajinskim odbornikom Mauriziom Salomonijem, predsednikom goriškega univerzitetnega konzorcija Enricom Agostinisom, predsednikom goriške Trgovinske zbornice Emiliom Sgarlato in drugimi predstavniki goriških ustanov, katerim sta spregovorila o vsebinah načrta »Piano Gorizia 2010-2012«. Dokument cilja k izoblikovanju nove vloge, ki jo bo Vi-demska univerza odigravala v goriškem prostoru ter temelji na ojačitvi in mednarodni kvalifikaciji izobraževalne ponudbe, racionalizaciji pri upravljanju sedežev in podpisu okvirnega sporazuma med univerzo in krajevnimi institucijami. V načrtu je med drugim navedeno, »da obstaja v okviru fakultete za in-ženirstvo pripravljenost za izdelavo plana, ki bi bil namenjen uresničitvi arhitekturne fakultete s Tržaško univerzo in ustanovitvi tečaja za doktorat na področju arhitekturne discipline.« Predlog, ki ga goriškim institucijam daje Videmska univerza, dalje predvideva določitev enotnega sogovornika, ki bi skrbel za upravljanje nepremičnin izobraževalne ustanove v mestu, in podporo s strani krajevnih institucij na področju didaktike in raziskovanja. »Namen projekta je utrditev prisotnosti Videmske univerze v Gorici z racionalizacijo resurzov, internacionalizacijo tečajev in okrepitvijo podiplomske ponudbe. S tem bo mesto potrdilo vlogo kulturnega posrednika med vzhodom in zahodom,« sta povedala Compagnova in Pascolini. Po njunih besedah si Videmska univerza z Univerzo v Novi Gorici in Tržaško univerzo prizadeva tudi za ustanovitev skupnega triletnega študija DAMS na področju filma in spektakla. V okviru jezikovne fakultete sta predvidena mednarodni doktorat na področju stikov z javnostmi in izpopolnjevalni tečaji na področju novinarstva. V Gorico, sta še povedala, bodo po vsej verjetnosti preselili tudi semester specia- lističnega študija prevajalstva in medkulturnega posredništva. Goriški župan Romoli je ocenil, da je pripravljenost Videmske univerze na načrtovanje skupnega študija arhitekture s tržaškimi kolegi pozitiven korak naprej, čeprav gre zaenkrat le za projekt. Sodelovanje med univerzama je bilo namreč pogoj, ki ga je odbornica Furlanije-Ju-lijske krajine Alessia Rosolen postavila za dodelitev deželne finančne podpore projektu arhitekture fakultete v Gorici. Selitev prvega letnika v ulico Alviano, do katere bo prišlo že jeseni, so namreč zaenkrat omogočile izključno goriške institucije, med katerimi so predvsem goriški univerzitetni konzorcij in njegovi člani, kot je Trgovinska zbornica. Zadovoljstvo zaradi uspelega načrta selitve arhitekturnega študija v Gorico je ne nazadnje izrazil rektor Tržaške univerze Francesco Peroni. »Gre za operacijo, ki cilja izključno na kakovost, in s katero ne bo prišlo do nikakršne potrate denarja ne ustvarjanja dvojnikov. K večjemu bo selitev omogočila boljšo uporabo prestižnega sedeža v bivšem malem semenišču v Gorici, ki je doslej bil neizkoriščen,« je povedal Peroni in nadaljeval: »Občutljivost goriških institucij nam bo omogočila, da da bomo našim študentom nudili boljšo didaktiko, ki jo bo obogatilo sodelovanje docentov iz tujine. Prepričani smo, da bo kakovost projekta ob koncu prepričala tudi Videm-sko univerzo, kar bo sprožilo postopek medsebojne integracije, za katero se mnogi zavzemajo.« Aleksija Ambrosi Silvana Romano bumbaca Goriška občina poziva Goričane, naj jo podprejo pri zagotavljanju pomoči občanom, ki so v stiski zaradi gospodarske krize. »Vsi imajo možnost, da darujejo pet tisočink davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF iz leta 2008 goriški občini. Prispevke bomo uporabili za okrepitev pobud in storitev na področju sociale,« je včeraj povedal goriški župan Ettore Romoli in poudaril, da se na občinske urade in upravitelje obrača vedno večje število »novih« re-vežev, ki so potrebni pomoči. »Na naša vrata trkajo tudi osebe, ki jim doslej ni bilo potrebno prositi za olajšave in druge oblike podpore. Starostna skupina med 40. in 60. letom je danes med najbolj socialno ogroženimi. Gre za ljudi, ki izgubijo službo, skrbeti pa morajo hkrati za mlade sinove in starejše starše,« je povedala občinska odbornica za socia-lo in družino Silvana Romano in dodala: »Z denarjem, ki ga bodo občini oz. naši službi za socialne storitve namenili občani, bomo skušali pomagati predvsem tej skupini občanom.« Župan je pojasnil, da lahko občani namenijo pet tisočink davka na dohodke goriški občini preprosto tako, da ob izpolnitvi davčne prijave podpišejo na označenem mestu. »Komercialisti in druge ustanove, ki skrbijo za izpolnjevanje davčnih prijav, so že obveščeni o novosti,« so povedali pri občini Gorica. (Ale) Šest goriških trgovin z jestvinami je včeraj ponovno začelo ponujati t.i. solidarnostne košarice. Pobuda, ki si jo je občina zamislila z zvezo trgovcev ASCOM in ki je prvič potekala ob koncu decembra, je torej stekla tudi v zadnjem tednu aprila, ko bo vsak občan za 8,90 evrov lahko kupil steklenico olja, kilogram moke, šest jajc, konzervo s paradižniki, konzervo fižola, liter mleka, paket kave, kilogram piškotov, paket testenin in kilogram riža. Izbor so opravili trgovci in privilegira krajevne proizvajalce. Do konca meseca bodo solidarnostne košarice na voljo v trgovini Semolic (ulica Kugy), supermarketu Conad (ulica Locchi), supermarketu A&O (Kapucinska ulica), supermarke-tu Komauli (ulica Don Bosco), Euro-marketu Mosetti (ulica Carducci) in marketu Nanut v Štandrežu. Iz goriške občine so sporočili, da bodo pobudo posnemali v Pordenonu, deželi Emilii Romagni, zanjo se zanimajo tudi v Trstu. V ribarnici v okviru pokrite tržnice pa ponujajo solidarnostne košarice z ribami. Kilogram dagenj, kilogram skuš in kilogram sardonov bo do konca meseca na voljo po znižani ceni 7,50 evrov. Dodatne informacije nudijo na goriški občini; zainteresirani lahko pokličejo zeleno številko 800-746811. gorica - Občinska pobuda za pomoč ljudem v stiski Pet tisočink za socialo Dovolj je podpis ob izpolnitvi davčne prijave - Na občinske urade se obrača vedno večje število »novih« revežev gorica - Do konca meseca Solidarnostne košarice v marketih in ribarnici Za lajšanje socialne stiske - Pobuda je namenjena prav vsem gorica - Priseljenci Karitas: »Pustili so nas na cedilu« V centru sv. Jožefa in domu Faidutti, ki jih upravlja goriški zavod Karitas, še vedno gostijo preko sto priseljencev. Dobrodelna ustanova že več mesecev kliče na pomoč, češ da je že zdavnaj presegla svoje zmogljivosti, z izjemo nekaterih ustanov pa ni na njen apel nihče odgovoril. »Institucije so nas pustile na cedilu. Dobili nismo nikakršnega stvarnega predloga, občina pa sploh ni podprla naše prošnje po uporabi dela stavbe bivše bolnišnice v ulici Vittorio Ve-neto,« je povedal koordinator projektov pri Karitas Guido Mattiussi. Predstavnik škofijske dobrodelne ustanove je pojasnil, da prihajajo v center sv. Jožefa večinoma priseljenci, ki jih ne sprejmejo v centru za prosilce azila CARA v Gradišču oz. jih iz njega izločijo. Od lanskega leta, ko je direktor Karitas Paolo Zuttion že opozoril medije in javnost na problematiko priseljencev, se je pritok povečal. V glavnem gre za moške iz afriških držav, kot so Nigerija, Gana in Obala slonove kosti, ki jih zelo poredko priznajo status azilanta ali pri-bežnika. V centru CARA jih zadržijo le kratek čas, nato pa jih izpustijo. Pri zavodu Karitas poudarjajo, da bi se lahko poleti položaj še poslabšal, saj se tok priseljencev v toplejših mesecih poveča. »Prostora nimamo več. Pustiti jih bomo morali na cesti. Če bi vse ljudi, ki danes iščejo pomoč pri škofijskem zavodu, pustili teden dni na ulici, bi se morda pristojne oblasti zavedale, da se je treba s to problematiko nujno soočati,« je povedal Mattiussi in opozoril, da bi v tem primeru lahko prišlo med priseljenci do povečanega kriminala in širitve bolezni zaradi slabih higienskih razmer. Karitas je priskočila na pomoč Fundacija Goriške hranilnice, ki je dodelila zavodu izreden prispevek. Za upravljanje menze, ki vsak dan omogoča prehranjevanje priseljencev, mesečno pa stane zavod preko 8.000 evrov, je fundacija namenila dobrodelni ustanovi 25.000 evrov. »S tem je Fundacija Goriške hranilnice želela pokazati, da je občutljiva na problem prosilcev azila, in da ceni delovanje zavoda Karitas. Prispevek je dodelila v upanju, da se bodo tudi ostale ustanove in institucije teritorija v mejah svojih pristojnosti zavzele za rešitev vprašanja, ki ima državno razsežnost, vendar bremeni predvsem Gorico,« pravijo pri Fundaciji Goriške hranilnice. V prejšnjih mesecih se je za pomoč pri vzdrževanju menze angažirala tudi goriška občina. (Ale) vižintini - Obnova objekta iz prve svetovne vojne Na pročelju kapele napis spotike Prišel bo madžarski predsednik Napis na pročelju kapele pri Vižintinih bumbaca »Capella ungherese«. Ta napis je pred nekaj dnevi madžarska fundacija Szechenyi namestila na pročelje kapele pri Vižintinih, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ravno madžarski vojaki. Kot znano se je fundacija svojčas odločila za obnovo kapelice, restavratorska dela pa so zdaj pri koncu. Napis, ki so ga namestili na pročelje kapelice, je zbodel v oči marsikaterega domačina. Občinski svetnik liste Skupaj za bodočnost Igor Juren je med drugim opozoril, da so pri napisu storili slovnično napako. »Pisati bi moralo "cappella','« je poudaril Juren in pojasnil, da ga ne toliko moti slovnična napaka kot dejstvo, da je napis samo v italijanskem jeziku. Napis spotike je opazil tudi doberd-obski župan Paolo Vizintin, ki se je že postavil v stik z Miklosem Szunaijem, predstavnikom madžarske fundacije Szechenyi. Szunai je razložil, da niso nikakor hoteli užaliti Slovencev iz doberdobske občine in iz sosednjih krajev; enostavno so mislili, da bi moral biti napis v italijanskem jeziku, ker se kapelica nahaja na italijanskem ozemlju. Župan Vizintin je pojasnil, da bo posegel za zamenjavo napisa; z madžarskimi sogovorniki se bo odločil, ali namestiti štirije-zično tablo ali pa napis izključno v madžarščini, ki ne bi nikogar motil, saj je nenazadnje kapelica posvečena madžarskim vojakom. Kljub zapletu z napisom so vsekakor v polnem teku priprave za slovesnost, ki bo ob kapelici 29. maja. Vizintin je pojasnil, da so doslej napovedali svojo prisotnost na slovesnosti madžarski predsednik republike, madžarski minister za obrambo in slovenska ministrica za obrambo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. aprila 2009 15 nova gorica - Ob včerajšnjem dnevu zemlje sprožili akcijo Ločujmo-Varujmo Veliko goriških odpadkov konča na slovenski strani Italijanski državljani polnijo zabojnike ob bencinskih servisih in v bližini meje V družbi Komunala Gorica so včeraj, na svetovni dan zemlje, začeli z izobraževalno akcijo o pravilnem ločenem zbiranju odpadkov. Akcijo, katere cilj je, da bi se v zavesti občanov izoblikovala komunalna kultura kot nova sestavina kulture bivanja, so zasnovali skupaj z občinami Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Brda, Kanal ob Soči in Renče-Vogrsko. V večjem delu gospodinjstev omenjenih šestih občin so že včeraj prejeli informativne zgibanke o ločenem zbiranju odpadkov, na sedežu Komunale pa so predstavili tudi novo maskoto in slogan, ki bosta vse občane spodbujala k ločenemu zbiranju odpadkov. Kot je uvodoma povedal direktor Komunale Andrej Miška, so v podjetju lani zbrali 22.500 ton mešanih komunalnih odpadkov, 4.500 ton kosovnih odpadkov in 5.000 ton ločenih odpadkov. Čeprav so v novogoriški in šempetrski občini ločeno zbrani odpadki predstavljali 18 odstotkov vseh odpadkov, kar je več kot v preteklih letih, je Miška dejal, da z rezultatom še vedno niso zadovoljni, zato so se tudi odločili za akcijo. V preostalih občinah se je delež ločeno zbranih odpadkov povečal za okrog dva odstotka na skupno 12 odstotkov. Pojasnil je tudi, da vsako leto zagotovijo 250 novih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. Tako so lani v vseh šestih občinah postavili sto novih zabojnikov za biorazgradljive kuhinj- Dario Rolih v odlagališču v Stari Gori (levo), Eko točka v Novi Gorici (desno) foton.n. ske odpadke, 60 novih zabojnikov za papir, 62 za embalažo in 27 novih kontejnerjev za steklo. Povedal je še, da imajo v vseh občinah, razen v občini Renče-Vogrsko, kjer pa je že pridobljena lokacija, zbirne centre za odpadke. V Novi Gorici imajo celo dva taka centra, enega na Ulici Gradnikove brigade in enega v Solkanu, v letošnjem letu pa nameravajo urediti še štiri. Poleg že omenjenega zbirnega centra, ki je v pripravi v občini Renče-Vogrsko, bodo v Grgarju uredili zbirni center za območje Trnovsko-banj-ške planote, nove zbirne centre pa bodo uresničili še v Prvačini, Braniku in Ozelja-nu. V zvezi s promocijsko akcijo Ločujmo - Varujmo je Miška pojasnil, da so dve zgibanki, ki podrobneje predstavljata pomen, vlogo ter razliko med ekološkim otokom in zbirnim centrom, poslali 20 tisočim gospodinjstvom. Predstavil je tudi novo maskoto akcije. To je Eko Ježek Cvetko (ki pobere vsako smetko) in bo občane na ločeno zbiranje odpadkov opozarjal s tovornjakov komunale in na Eko točkah. Takšna Eko točka bo najprej zaživela na Bevkovem trgu in v vrtcih, kasneje pa tudi na osnovnih šolah. V roku 14 dni bo zaživela tudi spletna stran Eko Ježek, namenjena mlajši populaciji, na kateri bo tudi nagradna igrica, v kateri bodo otroci ugibali, kam sodijo kateri odpadki. Na vprašanje, kako ozaveščeni so prebivalci Goriškega območja v primerjavi z ostalo Slovenijo in tujino, je Dario Rolih, ki na Komunali vodi enoto za ravnanje z odpadki, pojasnil, da so podatki za celotno Slovenijo zelo podobni in med seboj primerljivi, v tujini pa je izpostavil predvsem Veliko Britanijo, kjer jim je uspelo delež ločeno zbranih odpadkov dvigniti na 25 odstotkov, a z veliko težavo in s pomočjo precejšnjih stroškov. Za sosednjo Gorico je povedal, da konkretnih podatkov sicer nima, pojasnil pa je, da se s prehodom na drugačen način zbiranja odpadkov (od vrat do vrat) ponekod v mestu pojavljajo kupi smeti. Omenil je tudi, da ima Gorica na področju ravnanja z odpadki težave, ker nima zbirnega centra ter izpostavil, da v zadnjem času beležijo zanimiv in ne najbolj prijeten fenomen. Vse pogosteje se namreč dogaja, da italijanski državljani, ko pridejo preko meje po cenejši ben- cin, s seboj prinesejo tudi vrečke odpadkov in jih odvržejo v zabojnike na bencinskih servisih ali v bližini. Da ne gre za nekaj osamljenih primerov, je potrdil tudi direktor Komunale Miška in dodal, da ponekod že razmišljajo o tem, da bi zabojnike za odpadke odmaknili od bližine meje. Sicer pa je na včerajšnji Dan zemlje v odlagališču v Stari Gori, ki naj bi do leta 2011 postala regijski center za ravnanje z odpadki, potekal 3. Dan odprtih vrat, na katerega se je prijavilo deset šol in vrtcev s 432 učenci in predšolskimi otroki. V okviru Dneva odprtih vrat je bil predstavljen celoten postopek zbiranja in odvoza odpadkov. Med predstavitvijo so se vsi strinjali, da so mlajše populacije glede ločenega zbiranja odpadkov precej bolj ozaveščene, in da so starejši ljudje tisti, ki težko spremenijo svoje navade in so na področju sortiranja najmanj disciplinirani. (nn) rebernice Neplačani upniki čakajo na DARS Podjetniki in obrtniki iz zgornje Vipavske doline, ki jim družbe Vidoni, Vido-ni & Oberosler in Oberosler Cav. Pietro še niso izplačale vsega denarja za podizvajal-ska dela pri gradnji hitre ceste čez Rebrni-ce, verjetno nestrpno pričakujejo današnjo sejo slovenske vlade, na kateri naj bi imenovali nov nadzorni svet Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Kot je včeraj povedal sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina, Marko Rondič, so na sestanku v začetku aprila od predstavnikov Vidonija prejeli zagotovila, da so sklenili aneks z DARS-om za poplačilo dodatnih del v treh obrokih. Zagotovili so tudi, da naj bi ob prejetju prvega obroka poplačali vse upnike, kar naj bi bil pogoj za izplačilo preostalih dveh obrokov. Rondič je povedal še, da so mu na DARS-u šele prejšnji teden potrdili, da je aneks res tak in usklajen, žal pa ga uprava še ne more podpisati, ker nima soglasja nadzornega sveta, ki ga trenutno ni. Poplačila naj bi stekla takoj, ko bo dal nadzorni svet soglasje, kar naj bi se zgodilo na njegovi prvi seji, če seveda ne bo prišlo do pomembnejših odločitev, kot je na primer zamenjava uprave družbe ipd. Povedal je še, da so enega od upnikov s seznama 29 izločili, ker z Vidonijem ne najde dogovora glede višine dolga. Rondič imena tega podjetja ni želel razkriti, pojasnil pa je, da so mu zavrnili račun in se pritožili na izvršbo. Ker pritožba na izvršbo pomeni sprožitev sodnega spora, bi morali potem vsi ostali upniki čakati na tega obrtnika, zato se je odločil za umik, je še pojasnil Rondič in dodal, da se je skupni dolg z umikom tega upnika s 690 tisoč evrov zmanjšal na405 tisoč evrov, kar pomeni, da je »umaknjeni« kar velik igralec. Omenjeni obrtnik se je umaknil tudi zato, ker ima za razliko od ostalih še neke druge možnosti, saj lahko zahteva direktno poplačilo od DARS-a, ker je bil edini prijavljen kot podizvajalec, tako da ga lahko DARS izplača direktno iz bančne garancije. »Upam, da bo vlada čimprej imenovala nadzorni svet in da bo ta dal svoje soglasje. Mislim, da je aneks s strani Vidoni-ja že podpisan, tako da upam, da bo to res steklo, ker je bilo obljub do zdaj že zelo veliko, na dokončno rešitev pa še vedno čakamo,« je zaključil Rondič. (nn) gorica - Občina Trgovski dom: sklep pripravljen Sklep o spremembi urbanističnega načrta, ki dopušča širitev uporabne površine pritličnih prostorov Trgovskega doma, bo pristal v občinskem svetu predvidoma 4. maja, je povedal predsednik mestne skupščine Ri-naldo Roldo. Ravno včeraj je dokumentacija s sklepom, ki ga je podpisal odbornik Dario Baresi, pridobila še zadnji podpis pristojnega občinskega funkcionarja. Postopek odobritve spremembe je torej v zaključni fazi, o sklepu se sedaj mora izreči le še občinski svet. Roldo je pojasnil, da je sklep z Ba-resijevim podpisom sicer že na dnevnem redu prihodnjega zasedanja občinskega sveta, ki bo potekalo 27. aprila. Na tej seji pa bodo morali svetniki najprej obravnavati točke dnevnega reda z zadnje seje, ki jim niso prišli do dna. Ker gre za dokaj pereči zadevi - podjetje Vouk in varianta za širitev pevmske jahalnice Remuda se bo razprava predvidoma zavlekla, opozarja Roldo in hkrati napoveduje, da bo zato sklep o Trgovskem domu predmet majskega zasedanja. »Nimam nikakršnega dvoma o tem, da bo sklep uspešno prestal izpit v občinskem svetu. Uprava je sicer imela nekaj pripomb, ki jih je razčistila. Poseg v pritličju bo financirala dežela, bila bi zato izgubljena priložnost, ko bi ga ne čim prej omogočili,« je ocenil. (ide) gradišče - Na odru mladi in kontroverzni pianist in skladatelj Krst teatra s superlativi Allevi ni bil edini protagonist - Gledališče uteleša spoj tradicionalnih oblik ter sodobnega arhitekturnega okusa in opreme Giovanni Allevi z orkestraši na odru v Gradišču bumbaca Torkovo svečano odprtje obnovljenega gledališča v Gradišču je izpolnjevalo prav vse pogoje za uspešen večer. Tako je tudi bilo. Občinski teater so s civilnim obredom »krstili« na najboljši način, če sodimo po dolgem aplavzu, ki je pospremil odhod z odra Giovannija Allevija in orkestrašev I Virtuosi Italiani ob koncu poldrugo uro dolgega glasbenega programa, in po splošnem odobravanju občinstva, ki je napolnilo mali arhitekturni biser, kot se je med drugimi o novem teatru izrazil župan Franco Tommasini. Če smo že pri superlativih, naj navedemo še laskavo oceno zvezde večera, pia-nističnega virtuoza in skladatelja Allevija, ki je sredi koncerta z odra dejal, da je akustika gledališča izredno dobra ter da prenaša emocije poustvarjalcu in občinstvu. Sploh pa je Allevijeva navada, da svoje nastope spremlja z besedami in dobro preštudira-nimi kretnjami, ki so pisane masovni publiki na kožo. Allevi je kontroverzna figura. Glasbena kritika ga prezira in mu - upravičeno - očita, da zasleduje všečnost za vsako ceno. Njegova glasba je komunikativna, v njej so zaznavni odmevi različnih zvrsti, iz tradicije in sodobnih žanrov, na primer jazza. Hkrati je deskriptivna. Primerna je za film, še bolje pa se spaja s televizijsko reklamo. Vse to s kontroverznostjo vred je prispevalo k navdušenju, ki ga je Alleviju ob zaključku koncerta izkazalo občinstvo. V prvem delu programa je dirigiral svojo sui- to »Angelo ribelle«, v drugem delu je sedel h klavirju grancoda Fazioli in zaigral štiri svoje skladbe, v sklepnem delu pa je istočasno igral in dirigiral; omembo zaslužita skladbi »Foglie di Beslan«, ki jo je posvetil nedolžnim žrtvam pokola v Beslanu, in »Come sei veramente«, v kateri je izkazal solidno glasbeno kulturo in tehnično izobrazbo. Allevi ni bil edini protagonist večera. Z izbranimi besedami sta vanj uvedla izkušena igralca Vanessa Gravina in Walter Mramor, ki je bil z županom gostitelj, saj bo odslej vodil umetniško sezono novega teatra. Protagonist je bil predsednik vlade FJK Renzo Tondo - dežela je v obnovo gledališča vložila 3,2 milijona evrov -, ki je poudaril, da Gradišče prispeva k turistični privlačnosti Goriške, ki bo z uresničitvijo avtoceste do Slovenije pridobilo na vlogi. Protagonist je bil dalje deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, ki je priznal, da je izgubil stavo, saj je bil prepričan, da 32 let zaprtega teatra ne bodo uspeli odpreti v roku, ki si ga je zadal Tommasini. Protagonista sta tudi bila župana Gorice Ettore Romoli in Pordenona Sergio Bolzonello. Prvi je napovedal, da se bo zavzel za skupno ponudbo gledališč v Gorici, Krminu in Gradišču, drugi pa je zatrdil, da je odprtje teatra v Gradišču pridobitev za vso deželo. Protagonist je bilo nazadnje obnovljeno gledališče, ki uteleša spoj tradicionalnih oblik ter sodobnega arhitekturnega okusa in opreme. (ide) 1 6 Četrtek, 23. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Delavci odgovarjajo direktorju ladjedelnice Fincantieri »Odsotnosti zaradi bolezni ne gre enačiti z dopustom« Večina zaposlenih nasprotuje integrativni pogodbi, zato zahteva referendum Delavce tržiške ladjedelnice Fincantieri so razburile besede o neupravičenem izostajanju od dela, ki jih je direktor obrata Paolo Capobianco izrekel v torek med srečanjem v priredbi kluba Proppeler. »Nismo vedeli, da je treba odsotnosti zaradi bolezni enačiti z dopustom,« pravijo kovinarji, potem ko je Capobianco v torek opozoril, da je povprečen izostanek vsakega delavca 16 odstoten, kar predstavlja 285 delovnih ur. Direktor je dejal, da je izostanek primerljiv z dvomesečnim dopustom, takoj zatem pa je pozval delavce, da morajo dati več od sebe, če jim je pri srcu usoda ladje- »OD CRESA DO KRASA« Tržiški občinski svet bo zasedal v Brtonigli Tržiški občinski svet se bo sestal danes in jutri. Današnje zasedanje bo kot običajno potekalo v Tržiču, jutri pa se bodo občinski svetniki podali v istrsko občino Brtonigla, med Umagom in Novigradom. Tam bodo tržiški svetniki obiskali agencijo za krajevno demokracijo, sploh pa je Brtonigla edina občina na Hrvaškem, kjer je večina prebivalstva italijanske narodnosti. Pomen vzdrževanja stikov z Istro poudarja občinski svetnik Demokratske stranke Fabio Delbello, ki je med glavnimi zagovorniki razvojnega projekta Od Cresa do Krasa. Delbello si prizadeva ravno za vzpostavitev sodelovanja med tržiško občino in istrsko regijo Umag-Buje. Med današnjo sejo pa bodo svetniki vzeli v pretres nezaupnico predsedniku občinskega sveta Marcu Ghinelliju, ki sta jo vložila Giu-liano Antonaci in Antonello Murgia. delnice. Capobianco je namreč pojasnil, da se produktivnost obrata od osemdesetih let prejšnjega stoletja ni kaj dosti povišala, sploh pa naj bi v ladjedelnici kaj kmalu občutili učinke svetovne gospodarske krize, saj ima družba Fincantieri naročila do konca leta. Kritike direktorja Capobianca na račun odsotnosti delavcev so po besedah koordinatorja sindikata FIOM-CGIL v enotnem sindikalnem predstavništvu Morena Luxicha zelo hude in nesprejemljive, saj naj bi družba Fincantieri v bistvu očitala zdravnikom, da podpisujejo zdravniška potrdila delavcem, ki niso bolni. Luxich se sicer strinja, da je treba povišati produktivnost v obratu, vendar je za njen dvig v veliki meri odgovorno vodstvo ladjedelnice, ki mora poskrbeti za racionalizacijo in posodobitev proizvodnih procesov, seveda ne na račun varnosti delavcev. V zadnjih letih se je sicer število poškodb na delovnem mestu znižalo, lani jih je bilo 362, predlanskim 388, pred dvema letoma 568, vendar so bile nekatere nesreče zelo hude, zaradi česar je treba po trditvah Luxicha več vlagati v prevenci-jo. Jabolko spora je v teh dneh tudi inte-grativna pogodba, ki sta jo pred nekaj tedni podpisala sindikata FIM-CISL in UILM-UIL, medtem ko jo je sindikat FIOM-CGIL zavrnil. Včeraj so se v ladjedelnici zbrali na sindikalni skupščini delavci, vpisani v sindikat FIOM-CGIL, pridružilo pa se jim je tudi več članov drugih sindikalnih organizacij. Med srečanjem, na katerem je bil prisoten tudi državni tajnik sindikata FIOM-CGIL Giorgio Cremaschi, se je večina delavcev ne glede na sindikalno pripadnost izrekla proti integrativni pogodbi. Zaradi tega bo Cremaschi na ponedeljkovem srečanju državnih tajnikov kovinarskih sindikatov zahteval, da se priredi referendum, s katerim bi delavci integrativno pogodbo podprli oz. jo zavrnili. nova gorica - V šolstvo brez sprememb V srednjih šolah se obeta tretjina manj dijakov, v vrtcih prostorska stiska Na povabilo podžupanje Darinke Kozinc je novogoriško občino včeraj obiskala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšča. S predstavniki ravnateljev osnovnih šol, vrtca, Glasbene šole in predstojnikom novogoriške območne enote zavoda za šolstvo se je pogovarjala predvsem o sofinanciranju investicij s področja predšolske vzgoje in osnovnega šolstva, o skladnosti igral za vrtce glede varnosti, financiranju prevozov učencev osnovnih šol in o usklajevanju osnovnošolskih urnikov z urniki v glasbeni šoli. Kot je povedala podžupanja Ko-zinčeva, so se posamezna vprašanja med pogovorom prepletala, pomembno pa je, da problematika s terena pride do ustreznih inštitucij na višjem nivoju in predstavlja iztočnice za delo ministrstva vnaprej. Državna sekretarka je izrazila prepričanje, da so pogovori tekli tudi v smeri politike šolstva v obdobju gospodarske krize. »V tej situaciji tudi šolstvo ne bo ostalo nedotaknjeno, zaenkrat pa še ne bomo posegali na polje pravic na področju prehrane v šolah in vrtcih in podobno,« je zagotovila. Predstavila je tudi spremembe, ki jih pripravljajo na ministrstvu in izrazila prepričanje, da v vsakem mandatu ni treba delati revolucije v šolstvu. Glede investicij je izpo- rupa - Jutri slovesnost pred spomenikom padlim Obeležje sredi vasi že dvajset let spominja na junaštvo in trpljenje V Rupi bo jutri, na predvečer državnega praznika, slovesnost ob 20-letnici odkritja spomenika padlim v NOB in žrtvam vojne. Svečanost, ki se bo pričela ob 20.30, pripravlja prosvetno društvo Rupa-Peč v sodelovanju z zvezo VZPI-ANPI; govoril bo Aldo Rupel, nastopili bodo otroški pevski zbor Rupa-Peč, mešani pevski zbor Ru-pa-Peč in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Spomenik padlim partizanskim borcem iz Rupe in vaščanom, ki so umrli v taboriščih oz. za posledicami vojnega nasilja, so odkrili 9. aprila 1989 ob množični udeležbi krajanov, prebivalcev vasi sovo-denjske občine in bližnjega območja Mirna ter najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. Ob takratnem županu Vitu Primožiču in slavnostnem govorniku, predsedniku pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Silvanu Bacicchiju, je udeležence slovesnosti nagovoril tudi evropski poslanec Willy Kujpers. Z odkritjem obeležja so se zaključila večletna prizadevanja krajanov in pripravljalnega odbora, da bi sredi vasi stal znak v hvaležen spomin in opomin mladim rodovom. Štirje vaščani so padli v partizanskih vrstah, Franc Durček, Ivan Cotič, Maks Pavletič in Jožef Tomažič, dva sta umrla v nemških taboriščih, Cvetko Čer-nic in Jožef Ferfolja, dva pa neposredno po vojni, Milan Leon in Peter Batistič, zaradi posledic trpljenja oz. ran. Med žrtvami vojne, ki so jim v Rupi postavili obeležje, so tudi krajani, ki so izginili na ruski fronti, kamor so bili poslani kot italijanski vojaki. Vas Rupa, tik ob pomembni cesti Go-rica-Trst je od nekdaj bila tesno povezana z Mirnom. Tako tudi narodnoosvobodilno gibanje, ki je imelo v kraju kar nekaj postojank, pomembnih za obveščevalske in kurirske poti, še bolj pa za prevoz in oskrbovanje partizanskih enot s hrano in dru- Pozdrav evropskega poslanca Kujpersa ob odkritju spomenika v Rupi 9. aprila 1989 gim materialom, ki so ga nabavljali teren-ci v Laškem in na celotnem območju Fur-lanije. Preskrbovalna veza preko Gabrij in Rupe je običajno šla do Renč, od tam pa naprej po različnih kanalih. Hrano, sanitetni material in tudi opremo so v glavnem prevažali s kmečkimi vozovi, večinoma v nočnih urah. Najbolj krvave in žalostne dogodke so v Rupi doživeli tik pred koncem vojne. 20. marca leta 1945 so v vas navalili četni-ki, pobili tri obveščevalce in zažgali nekaj hiš; več kakor dvajset vaščanov, vseh starosti, med njimi so bile tudi ženske in invalidi, so kot talce odpeljali v Šempeter ter stavila predvsem področje otroškega varstva, kjer prihaja do zakonskih zadreg, ker je otrok vse več. O prevozih je povedala, da gre predvsem za lokalno temo, saj je financiranje prevozov, daljših od štiri kilometre, v domeni občine, z racionalizacijo ukrepov pa je na tem področju še nekaj rezerve. Glede delovanja glasbenih šol je pojasnila, da je vpis otrok v Sloveniji nad povprečjem v Evropski uniji, saj glasbene šole obiskuje od 12 do 18 odstotkov šoloobveznih otrok, zato je poudarila pomen usklajevanja urnikov šolskega dela in interesnih dejavnosti. Kar nekaj časa so namenili tudi pogovorom o prehrani v šolah in vrtcih in o tem, da bi moralo imeti pedagoško delo prednost pred birokracijo v šolstvu. »Na Primorsko in v Novo Gorico v celotnem preteklem mandatu ni bilo nobenih vložkov, zato smo se pogovarjali tudi o tem, ali so obstoječi kriteriji ustrezni in pravi,« je še dodala državna sekretarka. Pojasnila je tudi, da se bodo v slovenskih srednjih šolah populacija v kratkem zmanjšala za eno tretjino, Kozinčeva pa je v zvezi s tem dodala, da se zaradi dviga natalitete v zadnjem času veča število otrok v vrtcih; zaradi tega bodo vrtec v Cankarjevi ulici, ki so ga zaradi pomanjkanja otrok v preteklosti namenili drugim dejavnostim, znova namenili otrokom. (nn) Ranjen ob Eda centru Na gradbišču Eda centra v Novi Gorici je v torek prišlo do nesreče. Kovinska posoda, s katero je žerjavist na delovišče spuščal beton, je v glavo udarila 24-letnega delavca iz Makedonije. Odpeljali so ga v bolnišnico. (nn) Vivicitta za trg v L'Aquili Na nedeljskih tekaških prireditvah Vivicitta so v 36 italijanskih mestih zbrali skupno 31.600 evrov, ki jih bodo namenili obnovi trga D'Armi v LAquili; od tega so ob gori-ško-novogoriškem teku zbrali 400 evrov. Kinemax za potresence Družba Transmedia, ki upravlja goriški in tržiški IKnemax, je pristopila k vsedržavni solidarnostni akciji za pomoč potresencem iz Abrucov. Zaslužek vseh današnjih projekcij bodo namenili civilni zaščiti iz L'Aquile. Ritossa županski kandidat Adriano Ritossa je županski kandidat Ljudstva svobode v Štarancanu. Do zadnjega je bil v igri za kandidaturo AJessandro Mare-ga, nazadnje pa sta Forza Italia in NZ izbrala Ritosso. V Ljudstvu svobode pričakujejo, da ga bo podprla tudi Severna liga. Od Tržiča do Solkana V občinski dvorani v Zagraju bodo danes ob 18. uri predstavili dokumentarni film »Sto-rie resistenti. Da Monfalcone a Salcano«. V njem borčevsko epopejo pripovedujejo Silvano Bacicchi, Zdravko Bašin, Vilma Brai-ni, Antonio Burba, Elisa Da Ros, Pino Pe-tean, Silvino Poletto in Danica Srebrnič. V Gorici posvet o filantropiji V palači Lantieri v Gorici bo danes ob 9.30 posvet o filantropiji. Med govorniki bodo Gianni Vattimo, Elena Puccini, Giuliana Ge-melli, Roberta Moretti, Primo Rovis in Andrea Illy. Magris in Crea ob 18.03 V dvorani APT na železniški postaji v Gorici bosta danes ob 18.03 Paolo Magris in Marcello Crea predstavila gledališko igro »Come fosse l'ultimo«, ki je posvečena Car-lu Michelstaedterju. jih nekaj dni mučili in zasliševali. Spomenik so krajani želeli postaviti v središču vasi in v neposredni bližini kraja, kjer so okupatorji marca leta 1945 zagrešili najhujši zločin. Za postavitev obeležja so krajani prispevali v denarju in predvsem s prostovoljnim delom. Za uresničitev načrta so prispevale tudi nekatere ustanove in sovo-denjska občina. Jutrišnja spominska slovesnost bo torej, poleg ohranjanja hvaležnega spomina na krajane, padle partizanske borce in žrtve vojne tudi priložnost za ovrednotenje temeljnih idealov odporništva in prizadevanj za pravičnost, mir in sožitje. dan vstaje - Spored svečanosti Poklon padlim Že danes slovesnost v Novi Gorici, prva polaganja vencev jutri v Gorici Na Goriškem bodo v prihodnjih dneh potekale slovesnosti ob dnevu vstaje nad nacifašizmom. V Gorici bodo mestni redarji polagali vence v petek, 24. aprila, ob 8. uri v zaporu v ulici Barzellini, ob 8.10 na trgu v grajskem naselju, ob 8.25 na nagrobniku partizanov na pevmskem pokopališču in ob 8.45 na nagrobniku partizanov na ločniškem pokopališču; župan bo polagal vence v petek, 24. aprila, ob 9. uri pred železniško postajo pri spominski plošči in pri spomeniku deportiran-cem, ob 9.15 v spominskem parku pri spomeniku CLN, ob 9.40 na glavnem pokopališču na nagrobniku partizanov in de-portirancev, ob 10. uri v sinagogi. Delegacija SKGZ bo polagala vence na goriškem pokopališču v soboto, 25. aprila, in nato v sodelovanju z društvom Briški grič še pri spomeniku v Števerja-nu. Ob spomeniku v Štandrežu bo slovesnost v priredbi sekcije VZPI-ANPI v soboto, 25. aprila, ob 11. uri. Govornik bo Ivan Bratina, nastopila bo vokalna skupina Sraka. V Ločniku bo v soboto, 25. aprila, ob 11. uri maša in ob 11.45 polaganje vencev pri spomeniku na pokopališču. V Podgori sekcija VZPI-ANPI prireja pod pokroviteljstvom rajonskega sveta in v sodelovanju s krajevnimi društvi slovesnost pred spomenikom v soboto, 25. aprila, ob 10. uri. Po govorih in pozdravih delegacij bosta na sporedu recitacija tabornikov rodu Modrega vala in nastop pevskih zborov Soča in Podgora. Občina Sovodnje bo polagala vence v petek, 24. aprila, ob 19.15 v Gabrjah in ob 20.30 v Rupi, ter v soboto, 25. aprila, ob 10.30 v Sovodnjah, ob 10.50 na Peči in ob 11.15 na Vrhu, kjer bo slovesnost ob 35-letnici spomenika v priredbi sekcije VZPI-ANPI in društva Danica. Nastopili bodo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ženska vokalna skupina Danica in moški pevski zbor Kras z Opat'ega se-la. Govorila bosta Ivan Cibic in Stojan Spetič. V občini Doberdob bo v soboto, 25. aprila, ob 10. uri maša za padle v NOB v doberdobski cerkvi; sledila bodo polaganja vencev pred spomenike v Jamljah ob 11.15, na Palkišču ob 11.30 in na Poljanah ob 11.45; ob 12. uri bo osrednja slovesnost pred spomenikom v Doberdobu. Govoril bo podpredsednik Zveze borcev goriškega območja Štefan Cigoj; sodelovali bodo godba na pihala Kras, ženska vokalna skupina Jezero, kulturno društvo Kremenjak in kulturno društvo Kras Dol-Poljane. V Tržiču bo v soboto, 25. aprila, ob 9. uri polaganje vencev pri spomeniku na trgu Unita; ob 9.30 bo sprevod krenil do spomenikov v krajih San Polo in Aris in dalje do pokopališča v ulici XXIV Mag-gio. Spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI in borčevske organizacije iz Nove Gorica ter župan Gianfranco Pizzolitto. V Ronkah bo v soboto, 25. aprila, ob 9. uri maša v cerkvi Sv. Lovrenca, ob 9.45 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 bo svečanost pred občinsko knjižnico z nastopom zbora Giuseppe Verdi iz Ronk ter vokalne skupine Lara, Miro in Leo Cernic; govoril bo senator Silvano Bachicchi, sodelovali bodo dijaki nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba. Osrednja slovesnost občine Nova Gorica ob dnevu upora proti okupatorju bo danes ob 17. uri na Bevkovem trgu; govorila bo podžupanja Darinka Kozinc, nastopili bodo Goriški pihalni orkester, mažoretno društvo Twirling, zbor osnovne šole Solkan in čezmejni mladinski zbor Primož Trubar. Ob slabem vremenu bo svečanost v športni dvorani. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. aprila 2009 17 štovanje, posluh in razumevanje. Publika je sledila zgodbi o težavah v zakonskem življenju in reševanju le-teh. Kot se večkrat pripeti, se vse začne z nesporazumom. Ona vidi moža v kavarni z drugo žensko, njegovo šefico, prav na dan desete obletnice poroke. Ko se mož vrne domov, se začne besedni direndaj, predvsem zato, ker on sprva zanika srečanje s šefico. Besedne igre Petra in Petre so šaljive in zabavne, saj prikazujejo situacije, v katerih se zlahka znajde vsak. Vsem so lahko »domače« in zato, morda tudi s kančkom grenkobe, še bolj zabavne. Po zamisli Aleša Waltritscha in Petre Pavšič so dvorano dodatno poživili z balončki (levo); Primož Pirnat na goriškem odru (desno) bumbaca Oba protagonista sta v desetih letih zakona prisegala na enakopravnost, spoštovanje, odprt odnos in dialog, ko pa nekje zaškripa, se porodijo sumi, ljubosumja in očitki. Naposled on zapusti domače zakonsko gnezdo, da bi našel mir v hotelski sobi. Ko ga ona najde samega, vsi njeni dvomi splahnijo, pri tem pa glavno besedo ponovno prevzame njuna ljubezen. Goriška publika je ob koncu bučno zaploskala protagonistom živahne enourne komedije, ki predstavlja spoštovanje, odprtost in dialog kot temelje kateregakoli dobrega in trajnega odnosa. (aw) gorica - Drugi večer v okviru festivala komičnega gledališča Komigo Recepti za življenje v dvoje Komedija Ona+On z igralcema Primožem Pirnatom in Pio Zemljič priklicala številno publiko - Uvodoma prebiranje prvoaprilskih čestitk In tudi v drugo gre rado, predvsem pa veselo. Ona+On, druga predstava festivala zabavnega gledališča Komigo, je v ponedeljek do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano goriškega Kulturnega doma. V sproščenem okolju, ki so ga poživili tudi Komigojevi oranžni balončki, so direktor Kulturnega doma Igor Komel, Karolina Černic in Robert Cotič prebrali vrsto čestitk, ki so po uspešnem prvoaprilskem začetku festivala Komigo napolnila poštni predal Kulturnega doma. S prvoaprilskim telegramom so nizu komičnih predstav namenili pohvalne besede tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je čestital za uspešen trijezični festival, Jože Hirnok, predsednik Slomaka (»Slovenske manjšinske komedije«), ki se je sicer malce zgražal zaradi plagiata v delovanju, predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Ton-do v lepi »čarnjelski« furlanščini, dokaj »hladen« predsednik slovenske vlade Borut Pahor ter z nadebudnim in hkrati popolnoma dvoličnim pismom celo predsednik vlade Silvio Berlusconi. Nato sta stopila na oder protagonista komedije Matevža Luzarja Ona+On, Peter in Petra, oziroma Primož Pirnat in Pia Zemljič. Goriška publika že dobro pozna oba igralca. Primož igra namreč v no-vogoriškem SNG-ju, Pio pa so goriški gledalci lahko videli na lanskem festivalu Ko-migo v vlogi usodne ženske v filmu Petelinji zajtrk. Receptov za dober zakon je lahko več, predvsem pa sta pomembna spo- nova gorica Pet kandidatov za predsednika Hitove uprave Nadzorni svet Hita je včeraj pregledal prispele prijave za predsednika in člane uprave; skupaj je na javni razpis prispelo 19 prijav. Iz Hita so sinoči sporočili, da bo nadzorni svet po pregledu dokumentacije, izpolnjevanja pogojev in strokovne ustreznosti posameznikov za predsednika ter člane uprave v tednu med 4. in 8. majem opravil pogovore s petimi kandidati za predsednika uprave, ki so se uvrstili v ožji izbor. Upravo bodo izbrali na podlagi soglasja vseh članov nadzornega sveta predvidoma do sredine maja. (nn) Vročica sobotne noči v Pinochetovem Čileju Po šestih večerih, posvečenih dokumentarcem in reportažam, se Gorica Kinema vrača k igranim filmom v izvirnem jeziku in z italijanskimi podnapisi. Danes ob 17.45 in 20.45 bodo v goriškem Kinemaxu vrteli film »Tony Manero« režiserja Pabla Larraína, ki je bil predstavljen v Cannesu v sekciji »Quinzaine des realizateurs«, na festivalu v Turinu pa je prejel nagradi za najboljši film in protagonista ter priznanje Fiprescija. Petdesetletnega Raúla Peralto obseda želja, da bi igral vlogo Tony-ja Manera, junaka v filmu Vročica sobotne noči, ki žanje izreden uspeh tudi v Čileju. Raúl bo za uresničitev svojih sanj naredil karkoli... Gre za zgodbo o izgubi identitete, ki postavljena v tragični čas Pinochetovega režima in začetkov njegovega propadanja. Raúl, mož brez ideologije in z brezizhodnim življenjem, je simbol kulturnega kolo-nializma ZDA. obletnica - Ersa Napovedan tudi minister Pogačnik Na goriškem sedežu Tržaške univerze bo jutri potekalo praznovanje 140-letnice inštituta za bakologi-jo iz Gorice, ki ga je 2. januarja 1869 ustanovil avstrijski cesar Franc Jožef. Center se je kasneje spojil z deželno agencijo Ersa, ki preučuje različna področja vede o kmetijstvu, med katerimi je tudi nauk o sviloprejkah, tako da bo jutrišnje praznovanje hkrati obeleževanje 140-letnice Erse. Slovesnost na sedežu univerze v nekdanjem malem semenišču v ulici Alvia-no se bo začela ob 15. uri, napovedana pa je udeležba slovenskega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika, koroškega odbornika za kmetijstvo Josefa Martinza, predsednika koroške Zbornice za kmetijstvo in gozdove Walfrieda Wutscherja, deželnega odbornika Furlanije-Julijske krajine za kmetijstvo Claudia Violina in goriškega župana Ettoreja Romolija. Ob govorih je na programu nastop glasbenikov Familienmusik Strunz iz kraja Bad Gams na Koroškem. Na ogled bo razstava akvarelov slikarjev Petra Ramspacherja in Rosalinde De Maio, predstavili pa bodo tudi knjigi »La Terra Indagata - I pionieri della ricerca in Friuli« in »Nuovo cibario del Friuli Venezia Giulia - Atlante dei prodotti della tra-dizione«. podgora - Natečaj cerkvenega zborovskega petja Bogomir Špacapan Openski pevski zbor najboljši »Veliko zanimanje in iz leta v leto naraščajoči odziv publike zgovorno kažeta na uspeh pobude«- Med publiko ugledni gostje Mešani pevski zbor Sv. Jernej med nastopom v podgorski cerkvi Prosvetno društvo Podgora in Združenje cerkvenih pevskih zborov sta v nedeljo izpeljali četrti natečaj cerkvenega zborovskega petja Bogomir Špacapan. Potekal je v cerkvi v Podgori pod pokroviteljstvom goriške nadškofije in koprske škofije. Po uvodnem nagovoru Damijana Paulina je sledil tekmovalni del. Komisija, ki so jo sestavljali Ivan Florjanc iz Ljubljane, Hubert Mamolo iz Trsta, Peter Pirih iz Nove Gorice, Patrick Quaggiato in Dario Berti-nazzi, oba iz goriške pokrajine, je največ točk dodelila mešanemu pevskemu zboru Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Bana; na drugo mesto se je uvrstil mešani pevski zbor župnije Cerknica, ki ga vodi Tadej Podobnik, na tretje pa mešani mladinski pevski zbor Ignis iz Postojne pod taktirko Florija-ne Žnidaršič. Z ubranim petjem so se izkazali tudi mešani pevski zbor Jazbine-Pleši-vo (zborovodja Zdravko Klanjšček), cerkveni mešani mladinski pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa (Vida Fabčič) in župnijski mešani pevski zbor Šempeter (Ingrid Kra-gelj). Poleg denarnih nagrad za prve tri zbore je vseh šest nastopajočih sestavov prejelo spominski krožnik, delo domačinke Albine Pintar, in zbirko knjig. Priznanja so podeljevali Bernard Špacapan, Bogomirov sin, Lojzka Bratuž, predsednica ZCPZ Gorica, Walter Bandelj, goriški predsednik SSO, in Katja Bandelli, predsednica podgorskega društva. Med publiko so bili tudi Rudi Merljak, ki je predstavljal ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, prefektinja Maria Augusta Marrosu, odbornica Silvana Romano, občinski svetnik SSk Silvan Primosig, števerjanski župan Hadrijan Corsi in podžupan Dominik Humar ter Caterina Am-brosi, podpredsednica krajevne skupnosti Podgora. V pričakovanju na rezultate je za orgelsko medigro poskrbela Eva Dolinšek. »Veliko zanimanje zborov in iz leta v leto naraščajoči odziv publike zgovorno kažeta na uspeh pobude,« poudarjajo organizatorji. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino pianista Vladima Gladkova; informacije in predprodaja pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-790470), v knjigarni Antonini v Gorici in na spletni strani www.greenticket.it. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Fast and Furios - Solo parti originali«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -22.45 »Tony Manero«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Fast and Furios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di- sastro a Hollywood«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Du- plicity«. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da napovedani izlet v Škofjo Loko in Volčji potok, napovedan za nedeljo, 26. aprila, odpade. □ Obvestila ~M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 23. aprila, koncert violinistke Nicole Benedetti ob spremljavi GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: drevored Colombo v ponedeljek, 27. aprila, med 16. in 17. uro. OBČNI ZBOR ZSKD ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 28. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu. 0 Prireditve 40. PRAZNIK FRTALJE v Rupi od 16.30 dalje: v soboto, 25. aprila, bodo nastopili OPZ Zgonik, OPZ Rupa-Peč, po- bratena zbora F. Bogovič iz Dobove in C. Silič iz Vrtojbe, otroška dramska skupina iz Rupe; sledilo bo tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje in ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 26. aprila, bodo nastopi otroških pevskih zborov, tombola in ples z ansamblom Hram. V petek, 1. maja, bosta nastopila MPZ A. Klančič iz Mirna in dramska skupina iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Happy Day. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH vabi vse otroke, ki radi poslušajo pravljice v prostore knjižnice v ponedeljek, 27. aprila, ob 15. uri, kjer bo Tamara pripovedovala zgodbo Mali bober in odmev. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU v priredbi domačega kulturnega društva Briški grič bo letos potekal ob sedežu domačega kulturnega društva na prireditvenem prostoru na Bukovju. V soboto, 2. maja, ob 21. uri bo nastopila balkanska skupina Kočani or-kestar iz Makedonije. Kulturni program bo dopolnilo tradicionalno prvomajsko slavje ter športno-rekreakcijsko obarvana pobuda Spoznavajmo Brda v nedeljo, 3. maja, in po lanskem uspehu še rally z avtomobili po Brdih. V HIŠI ASCOLI v ul. Ascoli 19 v Gorici bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 17.30 predstavitev restavratorskega dela v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu, ki sta jo uredili Laura Zanella in Catia Michie-lan. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 24. aprila, ob 18. uri Luca Rastello predstavil svojo knjigo »Io sono il mer-cato«. 0 Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Nelda Maria Vidulich iz bolnišnice na pokopališče; 11.50, Fulvia Rossetto iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Stefano Ulian (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Četrtek, 23. aprila 2009 GOSPODARSTVO čezmejno sodelovanje - Kljub padcu avstrijsko-slovenske meje Regija ob Karavankah propada gospodarsko in demografsko Na to opozarjata gospodarstvenika iz avstrijske Koroške Felix Wieser in Bernard Sadovnik CELOVEC - Kljub na široko odprti avstrijsko-slovenski meji po vstopu Slovenije v EU (2004) in padcu schengenske meje (2007) se gospodarski in demografski propad v regiji ob Karavankah ni ustavil. Na to v tematskem prispevku Avstrijske tiskovne agencije (APA) opozarjata Feliks Wieser, član upravnega odbora Slovenske gospodarske zveze (SGZ) in Bernard Sa-dovnik, predsednik Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC). Obe ustanovi imata svoj sedež v Celovcu. Feliks Wieser, tudi poslovodja podjetja Drava-Trading, posebej pogreša ustrezen koncept za regijo ob Karavankah, in sicer na obeh straneh meje. Prihodnost regije povezuje z razcvetom malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica gospodarstva. V tem sklopu Wieser omenja velik interes malih in srednjih podjetij v Sloveniji, ki se vse bolj zanimajo za čezmejne kooperacije. Tako je samo od januarja do marca letos okrog 50 podjetij iz Slovenije v stiku s SGZ izrazilo pripravljenost za opravljanje svojih storitev v Avstriji ali ustanovitev podjetja na Koroškem ali v južni Avstriji. Predsednik AACC Bernard Sadovnik pa meni, da je napočil skrajni čas za premagovanje predsodkov, ki jih še vedno imajo na Koroškem v zvezi z izvajalci storitev iz Slovenije. Sadovnik ob tem poziva k močnejši kooperaciji obrtnikov na Koroškem in v Sloveniji. Kot primer dobre prakse navaja inštalaterja sončnih kolektorjev iz Globasni-ce na južnem Koroškem, ki je medtem ustvaril več prometa v Sloveniji, kakor na Koroškem. (I.L.) Felix Wieser (levo) in Bernard Sadovnik (desno) KRIZA V FJK - Podatki za prvo letošnje trimesečje Število ur dopolnilne blagajne večje za več kot 134 odstotkov TRST - V prvem trimesečju letošnjega leta se je število delavcev v dopolnilni blagajni v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za 134, 2 odstotka. To je včeraj povedala deželna odbornica za delo Alessia Rosolen, ki je tudi predstavila podatke Deželne agencije zazaposlovanje za zadnje lansko trimesečje. Kar zadeva prvo letošnje trimesečje so našteli 2.112.167 ur dopolnilne blagajne, v mobilnosti pa je bilo 2.026 oseb. Najbolj prizadeta sektorja sta strojna in lesna industrija, med pokrajinami pa največ ur dopolnilne blagajne odpade na Porde-non (1.015.633 ur oz. 48,1%) in Videm (522.914 ur ali 24,8°%). »Gre za izredno strmo rast in če bo število ur dopolnilne blagajne v tem ritmu naraščalo skozi vse leto, bomo na koncu letošnjega leta zabeležili več kot 8 milijonov ur dopolnilne blagajne, kar je največ v zgodovini,« je pojasnila Rosolen. Najbolj se je povečalo število ur redne dopolnilne blagajne, in sicer za 1.120.000 ur, kar je trinajstkrat več kot v enakem obdobju lani. Deželna odbornica za delo Alessia Rosolen na včerajšnji tiskovni konferenci Kar zadeva mobilnost, pa je bila ta v prvem letošnjem trimesečju z 2026 vpisi za 37,1 odstotka višja kot v enakem obdobju lani in za 21,4 odstotka od zadnjega lanskega trimesečja. Od oseb v mobilnosti jih je 33 odstotkov starih od 30 do 39 let, 31 % pa od 40 do 49 let. Zanimivo je, da se je zmanjšal delež žensk s 50 od- stotkov v prvem lanskem trimesečju na 41 odstotkov v prvih treh mesecih letos. Število zaposlenih se je v zadnjem lanskem trimesečju zmanjšalo za tri tisoč oseb, prav tako za tri tisoč pa se je zmanjšalo tudi število oseb, ki so iskale zaposlitev. Stopnja nezaposlenosti v deželi pa se je v istem obdobju povečala s 3,4 na 4,3 odstotka. Petrol novi koncesionar čistilne naprave v Sežani SEŽANA - Družba Petrol je včeraj na podlagi 8. aprila letos podpisane pogodbe v upravljanje prevzela čistilno napravo v občini Sežana. Petrol bo s čistilno napravo upravljal do leta 2030. Novi koncesionar čistilne naprave v Sežani se je s pogodbo zavezal, da bo nase prevzel breme odlaganja odpadkov, ki nastanejo z delovanjem čistilne naprave, poskrbel pa bo tudi za nadzorovanje čistoče voda, ki s čistilne naprave odtekajo v podzemlje. Petrol je tako prevzel koncesijo že za tretjo čistilno napravo. Poleg s sežansko družba upravlja tudi z mežiško in mursko-soboško. Poleg tega je Petrol tudi 26-odstotni lastnik čistilne naprave v Mariboru, ki je ena največjih v Sloveniji. Po besedah predsednika uprave Petrola Marka Kryžanowskega ima družba jasno zastavljeno vizijo in strategijo razvoja. (STA) luka koper - Nov kontejnerski servis z Daljnega vzhoda Ladje velikanke tudi v Kopru Od srede junija novi tovori iz azijskih pristanišč preko Sueza za Koper in Trst - V Kopru dobijo tudi nova post-panamax dvigala KOPER - Francoski ladjar CMA-CGM ter danski Maersk sta Luko Koper obvestila, da bosta sredi junija 2009 uvedla nov kontejnerski servis med Daljnim vzhodom in jadranskimi pristanišči. Združeni servis predvideva 8 post-pana-max ladij, vsaka s kapaciteto 6.500 zabojnikov (TEU), ki bodo azijska pristanišča preko Sueza povezovala s Koprom in Trstom. Nova linija je prelomna za koprsko pristanišče, saj bodo tako velike ladje prvič začele pristajati tudi tam. Kot poudarjajo v Luki Koper, je bila zato odločitev za investicijo v podaljšanje prvega pomola strateškega pomena. Prvi pomol so že podaljšali za 146 metrov, trenutno pa je v teku urejanje zalednih površin oziroma skladiščnih prostorov ter nabava nove opreme. Ključnega pomena so nova zmogljivejša dvigala tipa post-panamax. Dve pričakujejo julija, dve pa oktobra. Ker z obstoječimi dvigali lahko razkladajo le ladje s kapaciteto do 4.500 TEU, se bodo pretovoru kontejnerjev v vmesnem obdobju tehnično in operativno prilagajali v dogovoru z ladjarji. Danski Maersk bo s svojimi »velikankami« tudi pristajal v Kopru EVRO 1,2947 $ +0,12 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. aprila 2009 valute evro (povprečni tečaj) 22.4. 21.4. ameriški dolar japonski jen 1,2947 126,85 1,2932 126,82 kitajski juan ruski rubel inHnckn niruia 8,8428 43,9595 65 1620 8,8354 44,187 65 2710 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsn^Ur ti int" 7,4486 0,88820 7,4492 0,88860 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 11,0375 8,7605 UjOOOUU 11,1760 8,7940 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 27,073 1 5121 27,035 15114 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki Ti*\nnt" 15,6466 298,00 15,6466 300,35 1 1 la UL.G 1 J M II 1L poljski zlot 4,4140 1,6106 4,4177 1 6051 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,8370 1,9558 1,8509 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2408 3,4528 4,2438 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki 0,7094 2,8866 0,7093 2,9052 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 290,00 2,1314 290,00 21211 LUljIVa lila hrvaška kuna 7,4245 7,3839 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. aprila 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,44 LIBOR (EUR) 0,99875 LIBOR (CHF) 1,09938 1,6575 1,9675 1,40438 1,61125 1,76813 EURIBOR (EUR) 1,009 1,405 1,6 1,766 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.911,78 € -52,13 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. aprila 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,69 IMTTIDCI IDADA CC1 +3,21 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,58 1993 -1,61 +1,36 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 149,99 +1,12 -0,15 TELEKOM SLOVENIJE 234,97 149,27 -0,01 +0,99 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - -AERODROM 1 J IBI IANA 27 97 - AERODROM I_IMBL__IANA 2/,9/ - DELO PRODAJA - -ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A RCM7 A OH ±1 Q7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,97 h/ll IMnTCCT +2,63 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IBL IANA 43,73 9,80 -1,80 +0,72 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 239,72 -0,10 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 69,00 15,59 -0,14 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 22. aprila 2009 +2,23 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,169 4,8875 13 22 +1,65 +2,52 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 4,7925 1 245 +5,42 +2,95 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 4,02 +4,27 +0,37 EDISON ENEL ENI 0,9045 3,8525 1482 +2,90 +1,31 +1 30 FIAT FINMECCANICA 7,475 +2,68 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,785 14,91 +3,82 +1,84 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,2825 1491 +2,47 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 13,19 +4,27 +3,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,8675 7,6 +0,45 +4,18 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,436 0,2785 -1,10 +10,96 +3 15 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,36 15,74 +2,54 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,7725 5,035 0937 +0,40 +2,55 TENARIS TERNA 9,24 +2,29 +4,23 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,305 0,3202 -0,43 -0,47 UNICREDIT 9,89 1,75 +0,76 +2,82 SOD NAFTE (159 litrov) 48,94 $ +0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.563,43 854,86 +0,64 +0,53 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.524,74 932,94 1.289,11 403,72 178,60 1.574,92 9.729,39 1.826,47 +0,06 -0,09 -0,72 -1,77 -3,09 +1,79 -0,08 -2,57 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.884,82 1.645,85 843,56 856,38 4.594,42 4.030,66 3.025.24 1.807.25 822,30 2.285,69 8.727,30 1.843,41 14.878,45 2.461,35 10.817,54 -1,06 +0,12 -0,77 -3,65 +2,06 +1,08 +1,72 -0,65 +1,32 +1,87 +0,18 -2,32 -2,66 -2,94 -0,74 w TRST Četrtek, 23. aprila 2009 515 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik košarka - Četrtfinale končnice B2-lige Tržačani v Comu izsilili tretjo tekmo Zdaj v Pordenonu - Riva del Garda izločila Budinov Calligaris nogomet Lazio spet premagal in izločil Juventus Tržaškim košarkarjem je po nedeljskem prvem nastopu v četrtfinalu končnice za napredovanje v košarkarsko B2-ligo proti Comu slabo kazalo. Doživeli so nepričakovan poraz po prostih metih v zadnji sekundi igre, za nameček pa jih je disciplinska komisija košarkarske zveze FIP kaznovala z diskvalifikacijo igrišča za dva kroga, ker je eden od navijačev po tekmi oklofUtal sodnika. Vendar so se varovanci trenerja Bernar-dija sinoči z zmago v gosteh na drugi tekmi »vrnili med žive«. Uspeh je v bistvu dozorel že v prvi četrtini, v kateri so igrali izjemno dobro in dosegli dleni izid 28:12. S čvrsto obrambo so onemogočili napad gostiteljev, sami pa so bili pri metih zelo natančni, imeli so namreč 60-odstotni učinek iz igre. V preostalih treh četrtinah Tržačani niso bili več tako učinkoviti, vendar vodstva nikoli niso izpustili iz rok. Najtežje jim je bilo v zadnji minuti tretje četrtine, ko je Como dosegel osem zaporednih točk v 30 sekundah. To je pomenilo, da je bilo v zadnji četrtini ozračje naelektreno, vendar so Tržačani le obdržali mirno kri, na koncu tudi minimalno prednost in tako izsilili igranje tretje tekme, ki bo prihodnjo soboto v pordenonski športni palači (premore 4.000 gledalcev), s pričetkom ob 20.30. Še posebno dobro je sinoči igral Andrea Pigato, ki je dosegel 19 točk v 27 minutah igre, prav na koncu pa se je poškodoval Andrea Cigliani Končala pa se je pot rožanskega Calli-garisa Jana Budina, ki je proti Rivi del Garda po porazu v gosteh izgubil tudi na domačih tleh. Končni izid je bil tokrat 69:82 (13:28, 28:47, 50:65). Budin je dosegel 9 točk (-, 3:6, 1:5). Como - AcegasAps 80:85 (12:28, 34:45, 59:69) ACEGAS APS: Cigliani 12 (6:9, 3:4, 0:4), Lenardon 15 (7:7, 1:4, 2:8), Benevelli 14 (0:1, 7:9, 0:1), Bocchini 8 (3:7, 1:3, 2:4), Di Gioia 3 (0:2, 0:2, -), Gennari 5 (1:3, 1:3, -), Pigato 19 (5:7, 4:5, 1:2), Spanghero 9 (2:6, 4:5, 1:2). COMO: Matteucci 30, Angiolini 13, Ballarate 1, Meroni 14, Pozzi 5, Anzivino 10, Sari 7. Trento vodi z 2:0 CUNEO - V polfinalu končnice odbojkarske A-lige je Trentino Volley tudi na drugi tekmi premagal Cueo po petih setih. Končni izid: 2:3 (23:25, 20:25, 25:13, 25:17, 8:15) kolesarstvo - Tretja zmaga Davide Rebellin se je vpisal med legende Valonske puščice LIEGE- Italijanski kolesar Davide Rebellin klub zrelim letom ne popušča. Kako močan je pri 37 letih dokazuje njegova zmaga na 73. Valonski puščici, klasični spomladanski dirki v Belgiji. Za kolesarja moštva Serramenti PVC je po letu 2004 in 2007 to tretja zmaga na tej dirki. Drugo mesto je zasedel Luksemburžan Andy Schleck, tretje pa še en Italijan Damiano Cunego. Čeprav je bilo na začetku veliko poskusov pobega, se je tudi letošnja, 195,5 kilometra dolga dirka odločila na zadnjem vzponu na legendarno obzidje Huy. Najprej je na 1300 metrov dolgem vzponu pobegnil Avstralec Cadel Evans, a mu napad ni uspel, ob koncu pa sta v ospredje prišla Andy Shleck in Davide Rebellin. Več moči je obdržal Italijan, ki se je tako vpisal med legende dirke; postal je četrti človek s tremi zmagami na dirki, pred njim je to uspelo tudi legendarnemu Belgijcu Eddyju Merckxu, njegovemu rojaku Marcelu Kintu in Italijanu Morenu Argentinu. »Čeprav bom letos star 38 let, pa me leta ne ovirajo. Povsem možno je, da bom tudi naslednje leto tu naskakoval zmago,« je dejal Rebellin. TURIN - Privrženci Juventusa so doživeli novo hladno prho. Potem ko je moštvo s slabimi nastopi v zadnjih krogih A-lige dokončno zapravilo možnost, da bi se še potegovalo za naslov prvaka, ga je Lazio sinoči izločil še iz pokalnega tekmovanja. Po zmagi na prvi tekmi v Rimu z 2:1, so namreč igralci La-zia z enakim izidom zmagali tudi v Turinu. Velik del publike je po tekmi glasno zahtevala »glavo« trenerja Ranierija. Juventus - Lazio 1:2 (0:1) STRELCI: Zarate (L) v 38., Kolarov (L) v 52. in Del Piero (J) v 64. min. JUVENTUS (4-4-2): Buffon; Grygera, Mellberg, Ariaudo, De Ceglie; Marchionni (od 46. Camoranesi), Tiago, Marchisio, Giovinco (od 46. Nedved); Iaquinta (od 60. Del Piero), Trezeguet. LAZIO (4-4-2): Mulsera; Lichtsteiner, Siviglia , Rozenhal, Kolarov; Brocchi (od 54. De Silvestri), Ledesma, Matuzalem (od 72. Dabo), Foggia (od 62. Mauri); Rocchi, Zarate. DANES - Inter - Sampdiria (20.30, Raiuno) ADRIANO - Adrianov menedžer Gil-mar Rinaldi je potrdil, da je Inter tik pred tem, da prekine pogodbo z njegovim varovancem. Že prejšnji teden je Adriano iz Brazilije sporočil, da nima več pravega veselja za nogomet. naš pogovor - Edy Reja po rasističnem izpadu v Turinu Igralci bi morali storiti več! Navijači bolj poslušajo igralce kot zvezo ali trenerje - Klubi bi morali upravljati stadione in izolirati skrajneže UDINESE Udinese v rokah sabljača? Edy Reja bumbaca Na prijetnem in dobro obiskanem torkovem srečanju v goriškem Kulturnem domu je nekdanji trener Napolija Edy Reja povedal marsikaj zanimivega o sebi, svoji zgodovini in nogometu nasploh (o tem smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika). Našemu rojaku iz Ločnika pa smo po dveurnem pogovoru postavili še nekaj vprašanj, na katera je Reja rade volje odgovarjal. V Neaplju vas najbrž že pogrešajo? Tega ne vem, čeprav sem po zadnjem porazu prejel kar nekaj SMS-ov. Roberto Donadoni je odličen trener in se bo znašel v vsaki situaciji. O težnjah zamejskega športa tudi z ministrom Igorjem Lukšičem Dober teden dni po pogovoru z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem je včeraj v Ljubljani sprejel predstavnike zamejskega športa še slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Osrednja tema razgovora je bil položaj slovenskega športa v Italiji in Avstriji, posveta z ministrom pa so se udeležili predsednika ZSŠDI Jure Ku-fersin in Slovenske športne zveze (SŠZ) v Avstriji Marijan Velik, nadalje predsednica Komisije za zamejski šport (KZŠ) pri Olimpijskem komiteju Slovenije Sonja Poljšak, Ivan Lukan (SŠZ), ter s strani ministrstva še Marko Rajšter, direktor direk-torata za šport. Predsednika Kufersin in Velik sta seznanila ministra z organiziranostjo in delovanjem slovenskih športnih struktur v Italiji oz. v Avstriji, poleg aktualnih vprašanj in športnih uspehov pa sta izpostavila kot pomembno nalogo obeh krovnih športnih zvez in športnih društev ohranitev in krepitev narodne identitete in slovenskega jezika v zamejstvu. Pomembno pa je vsekakor tudi sodelovanje z matico. Beseda je tekla tudi o finančnem pospeševanju športa s strani R Slovenije. Oba predsednika sta izpostavila pomoč R Slovenije, hkrati pa tudi opozorila na skupno zahtevo po 10-odstotnem deležu za šport pri razdelitvi podpornih sredstev, ki jih manjšini prejemata iz Slovenije. Predsednik Kufersin je ministra Luk-šiča seznanil tudi z glavnimi točkami občnega zbora ZSŠDI pretekli petek v Nabrežinah ter ga seznanil tudi s spodbudnimi rezultati najnovejše raziskave o slovenskem zamejskem športu v Italiji. Predsednica KZŠ je ministra Lukšiča seznanila z delom komisije, ki poleg Slovencev v Italiji in v Avstriji vključuje tudi Slovence na Madžarskem in na Hrvaškem. (I.L.) Vas predsednik De Laurentis še ni poklical? Večkrat se še slišiva, ampak samo zato, ker sva prijatelja. V boju za prvo mesto Inter nima več konkurentov. Mislim, da ne. Inter je že osvojil »scudetto«. Juventus in Milan se bosta potegovala za drugo mesto, ostali pa še za četrto mesto v ligi prvakov. Nekoliko bolj zanimiv bo boj za obstanek. Se Udinese še lahko poteguje za nastop v pokalu UEFA? To bo zelo težko. Do konca prvenstva bi morali zmagati na vseh tekmah. Kako pa gledate na sobotni primer Balotelli, ko so se Juventu-sovi navijači nesramno izživljali nanj, le ker ima drugačno barvo kože? To je nesramno. Kazen, da bo Juventus igral za zaprtimi vrati, se mi zdi pravična, čeprav to gre v škodo klubu in v manjši meri navijačem. Vsekakor sem prepričan, da so bili nogometaši premalo solidarni z Balotellijem, ki sicer vemo, da je še zelo mlad in nekoliko naiven, saj ne bi smel reagirati na provokacije navijačev. To je sicer značilno za temnopolte igralce, ki so zelo instiktivni in hitro reagirajo, ne da bi prej pomislili. Rasizem pa ni prisoten samo v Turinu, temveč po celi Italiji. Kaj bi morali storiti igralci? Morali bi biti bolj glasni. Navijači bolj upoštevajo mnenje igralcev, kot zveze, trenerjev in drugih. Bi morala federacija izostriti kazni za tovrstne rasistične izpade? Seveda. Tudi s prekinitvijo tekem? To je ena izmed možnih rešitev. Klubi pa bi morali izolirati najbolj ek-stremne navijače, kot so to storili v Angliji. Hkrati pa bi morali klubi tudi upravljati stadione. V Italiji pa najbrž še dolgo ne bomo videli tega filma, saj je zakonodaja drugačna kot na Otoku. Pa vas ni še nihče kontaktiral? Ne, ne. Uživam kot upokojeni trener. (jng) VIDEM - Čeprav ga s klubom veže pogodba do leta 2012, bo generalni direktor Pietro Leonardi skoraj zagotovo zapustil Udinese in se priključil Parmi. Najbolj zanimivo pa je morda to, da naj bi ga v njegovi vlogi zamenjal nekdanji selektor sabljaške reprezentance Andrea Magro, ki je že tri mesece v organizacijskem štabu vi-demskega kluba. Valentino Rossi resno razmišlja o nastopu v reliju TOKIO - Najboljši motociklist zadnjih let Valentino Rossi resno razmišlja, da bi dve kolesi zamenjal s štirimi. Italijan si želi nastopiti v svetovnem prvenstvu voznikov relija, v katerem naj bi nastopal v moštvu Forda. Pogodbo z Yamaho ima do konca leta 2010, takrat pa naj bi bilo jasno, ali bo motociklizem zamenjal z relijem. »Upam, da bom lahko nastopal v reli-ju. V Fordu imam dobre veze, tako da verjamem, da bi se z njegovimi šefi lahko dogovoril,« je dejal 30-letni Rossi, ki je odločen, da bo drugi del njegove športne kariere povezan z avtomobili: »Znano je, da sem se poskušal tudi v formuli 1. Toda to je zdaj za mano, saj menim, da je za najhitrejše avtomobile prepozno.« BRAJKOVIČ - Slovenski kolesar Astane Jani Brajkovič je, kot kaže, pred Girom v odlični formi. Več kot uspešno je namreč začel generalko za največjo dirko v Italiji, štiridnevno preizkušnjo po Trentinu. V 16,3 kilometra dolgem kronometru je zasedel drugo mesto, za sekundo ga je premagal le njegov mo-štveni kolega Nemec Andreas Kloden. MUGGIA - Nogometaši Muggie so na povratni tekmi četrtfinala državnega pokala za amaterje v Miljah z 2:3 izgubili proti lombardski ekipi Cantu'. Ker so izgubili tudi na prvi tekmi (2:1) so izločeni. Za Muggio sta zadela Zu-gna in Fantina. 20 Četrtek, 23. aprila 2009 ŠPORT PLANINSKI SVET SK Devin in Razvojno društvo Pliska priredila 22. Pohod Mirka Škabarja Preteklo nedeljo, kljub ne preveč obetavni napovedi, nam vreme ni nagajalo, tako da se je zbralo na štartu v Praprotu 152 pohodnikov, ki so ob deveti uri, v oblačnem in za hojo prav primernem vremenu, odkorakali na pot proti Trnovci in naprej po gozdnih poteh ob Trnovski jami in mimo razvalin iz prve svetovne vojne ter Velikega Dola do doline Meje, kjer so jim člani Razvojnega Društva Pliska pripravili okrepčilo. Po krajšem počitku so spet krenili na pot, povzpeli so se na Volnik in nato naprej do koče Pod Rupo v Repen, kjer je bilo kosilo in takoj nato nagrajevanje. Pokale in druga praktična darila, ki jih je podarila Zadružna Kraška Banka, so prejeli najstarejši udeleženec Karlo Černjava (letnik 1928), njstarejša udeleženka Marija Čok (1940), najmlajša Nuša Gomizel (1995) in najmlajši Rok Golemac (2004). Najštevilčnejša je bila skupina SK Devin, za deveti opravljeni pohod je priznanje prejela Gabrijela Baldassin, za osemnajstega pa Paolo Škabar. Sledilo je še žrebanje bogatega srečolova. Organizatorji se prav prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so na kateri koli način pomagali za izvedbo tega pohoda, še posebno ženskam, ki so pripravile prav okusno kosilo. (F.B.) Danes predstavitev novega Plezalnega vodnika Alpinistični odsek SPDT vabi danes ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul Sv. Frančiška 20 na predstavitev nove in obogatene izdaje plezalnega vodnika: Pleza-lišča brez meja - Trst - Slovensko primorje - Istra. Vodnik bo predstavil avtor Erik Švab. S kratkim predavanjem bo prikazal plezalna področja v Trstu in zaledju, ter v slovenski in hrvaški Istri. Vabljeni! »Planinsko prijateljstvo brez meja« Skupina tržaških planincev (članov planinske sekcije Sloga -Devin in SPDT) se je v soboto, 18. aprila 2009 v lepem pomladanskem jutru podala proti Ilirski Bistrici na srečanje s planinci, ki se združujejo s KD Bazovica iz Reke in člani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Kot prvič, pred štirimi leti, so bili tudi letos slednji organizatorji srečanja, ki ima kot cilj, da se slovenski planinci iz treh držav: Slovenije, Hrvaške in Italije med seboj spoznavajo in skupno obiskujejo najlepše in manj poznane kotičke organiza-torjevega domačega okolja. Tako so nam Bistričani letos pripravili pravo presenečenje. Po prijetnem snidenju na Črnih Njivah in pozdravnem nagovoru predsednice gostiteljskega društva Darinke Dekleva, so se po-hodniki podali na južne obronke Snežniške planote, na območje, ki mu domačini pravijo Gure. Sprva se je pot vila po gozdu. Vodič Marko je med potjo opozarjal na zanimivosti in posebnosti območja. Prav kmalu je pot iz gozda prešla na obširno travniško pobočje in skupina se je začela vzpenjati proti vrhu strmega nari-va in proti slikovitemu slemenu z najvišjim vrhom Velika Milanja (1099m). Pred vzponom se je od glavnine odcepila manjša skupina, ki se je odločila za krajši pohod. Med celotnim vzponom, predvsem pa na samem vrhu je pohod-nike spremljal čudovit razgled na Brkine in Čičarijo z Učko in Slav-nikom, na Vremščico, Nanos in na dolino Pivke, čeprav so se tu pa tam že začeli zbirati črni oblaki. Po kratkem postanku na vrhu Milanje si je skupina ogledala izredno zanimiv in lepo ohranjen vojaški rov, enega izmed objektov vojaške utrdbe Alpskega zidu, ki so ga izgradili Italijani v obdobju pred drugo svetovno vojno. Medtem se je vreme poslabšalo in grožeči oblaki so pohodnike prisilili, da se / pospešili korak. Pot se je nato vila po razglednem slemenu in se spuščala po brezpotjih proti dolini, med prostranimi pašniki, kjer se že pasejo črede ovac. Šestnajst kilometrov dolg pohod se je zaključil na izhodiščni točki, kjer je navdušene planince čakalo toplo in okusno kosilo. Medtem ko se je zunaj vlila ploha je udeležencem pohoda za dobro voljo zaigral ansambel Kerglci s Pod Arca. Ker je dosedanje poimenovanje srečanja z imeni društev predolgo in zapleteno je gostujoča predsednica Darinka Dekleva razglasila natečaj za nov poveden naslov naših srečanj in povabila prisotne, da dajo svoje predloge. Za to imenovana komisija je nato predloge preučila in izbrala pravega. Po uradnem delu z nagovorom predsednice in pozdravi gostov je komisija razglasila novo poimenovanje naših srečanj, ki se bo odslej imenovalo ''Planinsko prijateljstvo brez meja''. Tržaški planinci so se nato navdušeni in obogateni za nepozabno doživetje vrnili domov. (MP) Tečaj nordijske hoje SPDT bo tudi letos organiziralo tečaj Nordijske hoje. Tečaj bo potekal pod strokovnim vodstvom, v sobotah: 9., 16. in 23. maja 2009 od 15.30 do 17.30 ure in bo vseboval pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. 040/220155 (Livio). (LS) 5 promilov Slovensko planinsko društvo Trst obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo 5 promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT ( C. FISC. 80022480323). V naprej se Vam zahvaljujemo za vašo zavezanost društvu in za pomoč. Izlet SPDT na Krim SPDT bo organiziralo v nedeljo, 17. maja 2009 avtobusni izlet na Krim. Zaradi boljše organizacije izleta vabimo člane, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). Točen program izleta Vam bomo posredovali prihodnji teden. (VK) 22 otrok na izletu MO SPDT Mladinski odsek Slovenskega Planinskega Društva Trst je priredil v nedeljo, 19. aprila 2009 izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice. Zbrali smo se ob 9. uri pred gledališčem v Boljuncu. Prijavilo se je 22 otrok, ki so se skupaj s 6. društvenimi vodiči podali mimo kraja, ki ga domačini imenujejo Na jami, skozi Boljunec v Gornji Konc. Pot smo nadaljevali po desnem bregu Glinščice do poti, ki vodi v Hrvate. Tu smo se razdelili v dve skupini: ena je nadaljevala pot do t.i. Sirčkov, kjer so se otroci preizkusili v plezanju pod vodstvom dveh društvenih alpinistov, druga skupina pa je nadaljevala pot do cerkvice Sv. Marije na Pečah, kjer so otroci spoznali tamkajšnje rastline. Zatem sta se skupini zamenjali. Po malici smo šli ob slapu do Botača, kjer smo pojedli kosilo. Od tu smo se podali po pobočju Griže do kolesarske steze in po tej do razvalin Mohovega gradu. Vrnili smo se v Gornji Konc po poti, ki je povezovala Boršt in Zabrežec z reko Glinščico, in nadaljevali do Bo-ljunca, kjer smo dospeli ob 15. uri. jadranje - Predolimpijska regata v Hyeresu Simon in Jaš v zlati skupini osvojila 2. mesto tenis - Na Bolu Paola Cigui v drugem krogu, Obrezova out Na predolimpijski regati v Hyeresu sta naša jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti odlično začela nastope v najmočnejši zlati skupini razreda 470. V včerajšnjem prvem od dveh plovov sta v konkurenci 36 najboljših jadralcev na svetu osvojila izjemno 2. mesto, v drugem plovu pa sta bila osma. Na skupni razvrstitvi sta sedaj na odličnem 13. mestu. Danes bosta še dva plova, jutri pa bo najboljših 10 posadk tekmovalo v sklepni regati za kolajn. Med italijanskimi posadkami je boljša le dvojica Zandona/Mancinelli, ki je trenutno na 2. mestu. Včeraj sta Zandona in Mancinelli bila 7. in 21., torej sta bila Ču-pina jadralca obakrat boljša. Brata Dubbini sta tretja in sicer na 25. mestu. V razredu finn je Koprčan Gašper Vinčec obdržal drugo mesto: včeraj je bil 11. (doslej najslabši rezultat) in 2. Tržačan Pietro Cerni (Svbg) je v razredu laser trenutno 38., Francesca Clapcich (Snpj) pa 12. v razredu laser radial. NAVIJASTVO Danes Sprites na SP Članice društva Cheerdan-ce Millenium, Nastja Milič, Ni-kol Krizmancic, Kristina Žerjal, Tina Križmančič in Jasna Kniepp bodo danes tekmovale na svetovnem prvestvu reprezentanc v Floridi, točneje v zabavišču WaltDisneyWorldRe-sort v Orlandu. Ob polnoči in 45 minut po našem času bo skupina Sprites prikazala točko na parterju. V kategoriji ženskih skupinskih dvigov bo petčlanska slovenska skupina zastopala Italijo, pomerila pa se bo v konkurenci 17 ekip. Včeraj so srečno pristali v Miamiju in se nato odpravile proti Orlandu. Teniška igralka Gaje Paola Cigui je uspešno začela nastop na mednarodnem turnirju na Bolu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V prvem krogu je s 6:4 in 6:4 premagala Hrvatico Dijano Banovec, ki je v glavnem turnirju nastopila po povabilu. »Igrala sem nekoliko zakr-čeno, ampak vseeno sem uspela zmagati,« je povedala Paola, ki bo danes igrala proti igralki iz Slovaške Michaeli Pochabovi. 19-letnica je na 335. mestu le-stivce WTA, proti naši igralki pa je že igrala lani na turnirju v Gorici (nagradni sklad 10.000 dolarjev). Lani maja je bila boljša Cigujeva (6:7(1), 1:6). »Pacha-bova je zelo kvalitetna igralka, njena igra mi ustreza. Upam, da bo jutrišnja (današnja, op. a.) tekma uspešna,« je še dodala Paola (476. mesto na lestvici WTA). Tina Obrez, ki nastopa v prvenstvu B-lige z Gajo, pa je na Bolu v prvem krogu glavnega kroga izgubila. Slovakinja Patricia Veresova je Slovenko premagala s 6:4 in 7:6(3). ritmična gimnastika - 2. tekma prvenstva Slovenije Odličen nastop borovk V svoji kategoriji so stopile na 2. stopničko zmagovalnega odra v skupinski vaji s štirimi obroči Pred uspešnim nastopom izbrane vrste v Ljubljani so imele Borove gimnastičarke pregledni nastop na stadionu 1. maja v Trstu Mlade Borove gimnastičarke so se v soboto vrnile iz Ljubljane z izjemnim uspehom: v kategoriji kadetinj so namreč na 2. tekmi za prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki v skupinski vaji s štirimi obroči osvojile več kot odlično 2. mesto in so s tem pripravile veliko presenečenje. Petra Švara, Ivana Cossutta, Linda Cappellini in Vera Šturman so v izjemno ostri konkurenci osmih ekip iz vse Slovenije (vseh tekmovalk je bilo 174) vzorno izpeljale svojo vajo in so s tem do določene mere ogrozile celo zmago ljubljanske Zale, društva, ki v tej kategoriji že več let osvaja naslov državnega prvaka. Tržačanke so namreč zaostale za Zalo manj kot za točko, ob tem pa so prehitele svoje tretjeuvrščene zasle-dovalke za skoraj tri točke, kar jasno kaže zasluženost njihove uvrstitve na visoko drugo mesto. Pri tem ni nepomembno dej- stvo, da so tržaške ritmičarke kar štiri leta mlajše od ostalih tekmic v tej kategoriji in imajo tako vse možnosti, da posežejo v prihodnjih letih še po tistih uvrstitvah, ki bi jih lahko postavile na sam vrh najboljših slovenskih ritmičark v tej kategoriji. Z dosežkom mladih borovk je bilo seveda zelo zadovoljno tudi tehnično vodstvo te borove sekcije, saj ni računalo, da bo prišlo pri menjavi generacije tekmovalk tako kmalu do uspešnih nastopov tudi na tako zahtevnih tekmovanjih, kot so državna prvenstva Slovenije. V soboto so v Ljubljani nastopile še tri skupine borovk. V skupinskih vajah brez orodij za deklice so Tržačanke sodelovale z dvema ekipama. Glede na to, da so ta naša dekleta trenutno praktično še brez tekmovalnih izkušenj in so tudi mnogo mlajša od ostalih sotekmovalk, trenutno, se- veda, še ni mogoče od njih pričakovati vidnejših uvrstitev, kako uspešna bo njihova tekmovalna pot pa bodo nedvomno pokazale prihodnje sezone. V prvi ekipi deklic so nastopile Veronika Savi, Alenka Cossutta, Maša Kocjančič in Vida Petaros, v drugi pa Neža Petaros, Neža Zobec, Ni-ka Čermelj in Cheyenne Žagar. Dve borovki sta sodelovali tudi v tekmovanju posameznic. Tekmovali sta s ko-lebnicami in sta se uvrstili v sredino lestvice, kar lahko ocenimo za pozitivno, saj je skupno nastopilo kar 34 najboljših slovenskih ritmičark te kategorije. Ob tem velja tudi poudariti, da sta obe dosegli svoji uvrstitvi z razmeroma zelo viskima ocenama: Petra Švara 8.433 in Ivana Cossutta 7.100, kar je bilo tudi za prejšnjo generacijo naših tekmovalk skoraj nedosegljivo. (-boj-) / ŠPORT Četrtek, 23. aprila 2009 21 smučanje - Obračun ob koncu sezone Senčne in sončne plati naših tekmovalnih skupin Brdina: obuditev dejavnosti - Gadi: včasih skromna udeležba - Devin: najmlajši in veterani - SPDG: 21 predtekmovalcev Z zaprtjem glavnih deželnih smučarskih središč se je zaključila tudi tekmovalna sezona naših smučarjev, ki so letos tekmovali v štirih večjih skupinah. Po več letih je tekmovalna dejavnost zaživela pri Brdini, kjer sta od oktobra trenirali dve skupini (baby/miški in dečki/naraščajni-ki). Devin je samostojno vodil tri skupine: skupino predtekmovalcev, tekmovalno skupino baby/miškov in veteranov. Starejši tekmovalci (naraš-čajniki/ce in mladinci) so bili vključeni v projekt Ski pool Gadi. Najmlajša Mladinina smučarja sta trenirala z ekipo Devina, ostali smučarji kriškega kluba (naraščajniki in mladinci) pa so bili prav tako vključeni v projekt Ski pool Gadi. Pri SPDG-ju pa sta delovali predtekmovalni skupini. Vsi tekmovalci so nastopali na uradnih tekmah, tekmovali na tekmah Primorskega pokala, na Zamejskem in pokrajinskem prvenstvu. Vsako društvo je programe začrtalo drugače. Najbolj obširen je bil program združene ekipe Ski Pool Gadi, ki pa je bil zaradi slabe udeležbe le delno izpolnjen. Vadba se je začela že lani aprila in se s treningi na ledenikih stopnjevala vse do decembra, ko so se začele deželne tekme in tekme FIS. Ekipi mladincev in naraščaj-nikov sta do začetka tekmovalne sezone trenirali skupaj. V ekipi naraš-čajnikov pod vodstvom Sebastiana Petriča so trenirali trije tekmovalci in dve tekmovalki. Glavnino tekem so opravili Štefan Žužek, Albert Kerpan šd breg Sandy Klun potrjen za predsednika Na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora AŠD Breg so si člani porazdelili funkcije. Za predsednika je bil še za dve leti potrjen Sandy Klun, tako kot podpredsednica, Susanna Sancin. Nova blagaj-ničarka je Adriana Bandi, nov tajnik pa Edvin Bevk. Na prvi seji so razmišljali o glavnih smernicah delovanja odbora, posamezne sekcije pa bodo pripravile bolj podroben program, ko se bo sezona končala. Člani združene ekipe Devina in Mladine Ski pool Gadi so v poletnih mesecih trenirali teden dni v švicarskem Saas Feeju in Alessia Fantini, ostali pa so bili manj prisotni. Štefan Žužek (Devin) je z deželno ekipo nastopil na državnem finalu trofeje Topolino, uvrstil se je tudi na državni finale Ostržka na smučeh, a se naposled ni udeležil tekmovanja. »Rezultatsko sem zadovoljen. Začetni plan, ki je predvideval, da se dva uvrstita na državni fazi trofej Topolino in Ostržek ter na državno prvenstvo, se je sicer izjalovila. Menim pa, da se s takim številom treningov - opravili smo približno 70 dni na snegu, ne da doseči več,« je povedal Petrič. Mladince (ekipo je sestavljalo 12 tekmovalcev) je vodil tudi letos Aleš Sever. Načrtovali so 85 dni na snegu, na treningih pa je bilo večinoma prisotnih le pet do šest tekmovalcev. Najbolj prisotna sta bila Mattia Rožič in Matej Škerk, ostali pa so opravili približno 50 % treningov. »Razlogi so različni: vplivale so šolske obveznosti, najstniška leta, nekateri pa imajo tudi druge obveznosti,« je pojasnil Sever. Letos so tekmovalci nastopali na tekmah FIS v deželi, ko teh ni bilo pa so tekmovali na deželnih tekmah FISI: »Kljub manjšemu številu treningov so vsi napredovali, največji kakovostni skok pa je opravil Mattia Rožič. To je dokazal na zadnjih tekmah FIS na Piancavallu. Ostali pa so se približali cilju, in sicer 100 točkam FIS. Nasploh sem s sezono zadovoljen. Težava pri treningih je bila večkrat ta, da so se tekmovalci vrstili. Prepričan pa sem, da se tudi z manjšim številom treningov da doseči marsikaj. Važno je, da se vsak dan dobro izkoristi,« je še zaključil Sever, ki je vodil tudi kondicijske treninge za obe ekipi. Le-ti pa so bili na splošno slabo obiskani. Skupino najmlajših tekmovalcev pri Devinu sta vodila Alessio Sibilla in Matej Štolfa. Skupina 14 babyjev in miškov je nastopila na deželnem finalu, trofeji Biberon, deželni tekmi trofeje Ostržka na smučeh, na vseh tekmah Primorskega pokala in Zamejskem prvenstvu. »Sezono ocenjujem za zelo pozitivno. Prisotnost na treningih in tekmah je bila 80-od-stotna. Skupno smo na snegu preživeli 46 dni, kjer smo se posvečali šoli smučanja in tekmovalni tehniki,« je povedal Štolfa. Tudi najmlajši so med sezono pilili kondicijo enkrat tedensko. Predtekmovalno skupino je vodil Natalino Culot, ekipo veteranov, ki je letos bila številnejša, pa sta trenirala trener iz Trbiža Sandro San-drin. Po nekaj letih zatišja je tekmovalno dejavnost obudil tudi openski klub Brdina. Letos je skupino baby-jev in miškov vodil Lovrenc Gregorc, skupino dečkov in naraščajnikov Dejan Kavs, kondicijske treninge pa je vodil Miloš Kalc. Najmlajši so opravili preko 50 dni na snegu: začeli so sicer šele jeseni in na začetku pilili tehniko, nato pa se posvetili specialnim treningom med koli. Udeležba dveh tekmovalk in petih tekmovalcev je bila dobra: »Rezultati so bili na začetku slabši, iz tekme v tekmo pa smo napredovali. Dosegli smo tudi zastavljeni cilj, in sicer uvrstitev tekmovalke na državni finale Ostržka na smučeh,« je sezono ocenil Gregorc. Katrin Don se je namreč 24. marca udeležila državnega finala v Abeto-neju. Starejša skupina je imela manj obsežen program: na snegu je preživela 35 dni. Kavs je vodil skupino štirih tekmovalcev in tekmovalk: » Glede na število treningov so doseženi rezultati dobri. Za boljše rezultate je potrebno več treningov in tudi kon-dicijski treningi,« je bil kratek trener Kavs. Obe skupini sta se udeležili tekem FISI, tekem Primorskega pokala in Zamejskega prvenstva. SPDG pa je leto zbral skupino 21 smučarjev, ki so trenirali pod vodstvom Igorja Severja in Dušana Car-lija. Predtekmovalni skupini (od babyjev do mladincev) sta na treningih izpopolnjevali tehniko, včasih pa sta se preizkusili tudi med koli. Člani SPDG-ja so nastopali izključno na tekmah Primorskega pokala, Zamejskem prvenstvu, Čezmejnem goriškem prvenstvu in društveni tekmi. Ob zaključku tekmovalne sezone bo na vrsti tudi skupno nagrajevanje 4. Primorskega pokala in 5. pokala Alternativa sport, ki bo v nedeljo, 17. maja od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. (V. S.) košarka - Goričana David Abrami in Matej Zavadlav z Ardito v svetu ameriške košarke Kjer 14-letniki zabijajo na koš Na turnirju na Floridi so se soočili s telesno premočjo svojih temnopoltih vrstnikov iz ZDA - Ogled NBA tekme v Orlandu Dijak klasičnega liceja Primož Trubar David Abrambi in dijak državnega industrijskega tehničnega zavoda Jurij Vega Matej Zavadlav sta tik pred veliko nočjo doživela izjemno zanimivo izkušnjo. S košarkarskim klubom za katerega nastopata, in sicer za goriško Ardito, sta se udeležila zelo kakovostnega košarkarskega turnirja onstran oceana v mestu Orlando na Floridi. V kategoriji (letnik 1994), kjer je nastopilo 24 moštev, je bila Ardita edina neameriška ekipa. Matej in David sta nam zaupala, da so bili ameriški vrstniki izredno močni in hitri, kar jim je omogočilo, da so predvajali zelo fizično košarko, ki je v Italiji pri štirinajstletnikih ne poznamo. Izvajali so presing čez celo igrišče in večina igralcev vseh ekip je z lahkoto zabijala na koš, medtem ko so pri nas zabijanja pri tako mladih igralcih zelo redek fenomen. Ameriške ekipe pa so bile sestavljene skoraj izključno iz temnopoltih igralcev, kot je potem opazno tudi v ligi NBA, najpomembnejši ame- David Abrami in Matej Zavadlav na Floridi riški in svetovni košarkarski ligi. Poleg izvrstne telesne priprave so ameriški košarkarji tudi odlično tehnično podkovani. Naj povemo, da za Ardito nastopa nadarjeni Mirco Turel, ki je redno vpoklican na treninge italijanske državne reprezentance, David in Matej pa sta nam povedala, da vsaka ameriška ekipa je razpolagala z vsaj dvema enakovrednima ali boljšima igralcema. V taki konkurenci je bil seveda že sam nastop na turnirju prava čast, zato sta košarkarja sprejela vse tri poraze za pozitivne, saj se je celotna ekipa srčno borila in enkrat skoraj presenetila favorizirane nasprotnike. Poleg tega sta povedala, da je bila ameriška organizacija izvrstna. Tekme so odigrali v zelo funkcionalnih objektih, saj so dvorane razpolagale s kar šestimi košarkarskimi igrišči. Ob igranju pa si je goriška odprava lahko tudi ogledala zabaviščni park Walta Disneya, Universal Studios, NBA city in tekmo ameriške NBA lige med domačo ekipo Orlando Magic in New York Knicksi v nabito polni Amway Areni, tako da je bilo potovanje onstran luže nepozabna izkušnja. Ko pa smo Davida in Mateja vprašali, zakaj igrata v italijanskem klubu, sta nam zaupala, da sta bila pri-morana k temu zaradi pomanjkanja slovenske ekipe njunega letnika v Gorici. Oba pa bi si želela v prihodnosti igrati za kako zamejsko člansko ekipo in se še posebno navdušujeta za Jadran. (av) odbojka - Za D ligo Odličen začetek za Naš prapor Intrépida Mariano - Naš prapor 0:3 (25:27, 24:26, 25:27) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 23, Braio-ne 9, Juretič 9, Beganovich 1, Feri 5, Boschini 4, Romano (L), Fogari 0, Bajt 2, Simeoni, Munarin. TRENER: Leghis-sa. V prvi finalni tekmi končnice 1. moške divizije na Goriškem so odboj-karji Našega praporja po odlični igri kar v gosteh premagali Intrepido iz Mariana, zmagovalko rednega dela prvenstva. Brici imajo zdaj enkratno priložnost, da z zmago na povratni tekmi, ki bo prihodnji četrtek v telovadnici goriškega Kulturnega doma, s pričetkom ob 20.30, dosežejo napredovanje v deželno D-ligo. Juretič in tovariši so sinoči odigrali eno letošnjih najboljših tekem. Kljub gladkemu izidu je bila tekma izenačena, vsi seti so se končali na razliko, čeprav Intrepida nikoli ni imela zaključne žoge. Naš prapor je bil v prvem setu pretežno v vodstvu, zato pa je tako v drugem kot v tretjem setu nasprotnike ujel šele v končnici. Za razliko do nekaterih prejšnjih nastopih, so Brici tokrat igrali zrelo, umirjeno in složno, z dobim vodenjem se je izkazal tudi trener Leghissa, zablestel pa je Luca Kuštrin, ki je dosegel 23 točk s 70% učinkovitostjo v napadu. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Triestina Volley - Bor Kinemax 3:0 (25:6, 25:8, 25:7) BOR KINEMAX: Bruss, Kneipp, Hauschild, Viviani, Cella, Visintini, Žer-jal, Pučnik, Rabak, Zonch. Trener: Betty Nacinovi Borove odbojkarice so v zaostalem srečanju klonile proti prvouvrščeni in veliko bolj izkušeni Triestini Volley, ki jih je povsem nadigrala. Plave so igrale daleč pod svojimi sposobnostmi, saj so bile preveč živčne in so delovale zelo zmedeno. Proti močnim servisom in hitrim napadom nasprotnic iz vseh pozicij so bile brez moči. Borovke bodo na igrišče spet stopile danes, ko se bodo na Ro-colu (pričetek ob 19.15) pomerile z Vir-tusom A. (T. G.) Vrstni red: Triestina Volley 24, Breg A 19, Bor Kinemax 17, Poggi 2000 15, Breg B in Virtus A 9, S. Andrea 3, Virtus B 0. BAVISELA Danes na Opčinah o tekmah Mladine Kriška Mladina bo danes ob 18. uri v sejni dvorani ZKB na Opčinah predstavila 5. rolkarski Pokal mesta Trst, ki bo 1. maja potekal v sklopu Bavisele in 2. Bavisela Inline Skating Marathon, ki bo 3. maja. Predstavili bodo tudi 19. izvedbo mednarodnega Grand prix, ki bo 24. maja na progi Salež - Samatorca NOGOMETNI CICIBANI Razigrana Vesna V tržaškem prvenstvu cicibanov so se tokrat razigrali mladi nogometaši kriške Vesne, ki so visoko premagali moštvo iz Žavelj. Visok poraz pa je zabeležila Pomlad. Dobro igro pa so tokrat prikazali Brežani (predvsem letniki 1999 in 2000), ki so zasluženo premagali ekipo Sant' Andrea. Vesna B - Zaule 14:0 STRELCI: Acharya 3, Celea 4, De-kovič 2, Del Latte 3, Vasquez 2. VESNA B: Rodella, Acharya, De-kovič, Del Latte, Vasquez. Trener: Edvin Carli. Pomlad - Trieste Calcio A 1:13 STRELEC ZA POMLAD: Kocman. POMLAD: Gregori, Buri, I. Sup-pani, Skiviani, Carli, Ghersinich, F. Sup-pani, Calzi, Kocman, Udovič, Paoli. Trener: Pahor. Sant' Andrea D - Breg 1:5 BREGOVI STRELCI: Segarelli, Se-gulin, Gregori 2, Lončar. BREG: Antinozzi, Giacca, Harej, Smotlak, Segulin, Gregori, Lončar, Sed-mak, Maver, Brundo, Segarelli, Coslo-vich, Gruden. Trener: Stojkovic. 22 Četrtek, 23. aprila 2009 PRIREDITVE / ljubljana - Od IS. maja do l. junija Druga godba bo z bogatim programom slavila 25-letnico Po koncertnih dogodkih, ki so napovedovali četrt stoletja priljubljenega festivala Druga godba, gre tokrat zares. Jubilejna izdaja festivala, ki bo potekal od 18. maja do 7. junija, prinaša 13 koncertov ter projekcije filmov iz sveta glasbe v Kinodvoru. Drugo godbo bo uvedel koncert predstavnika afriškega mandingo blue-sa Victorja Demeja. Deme je bil za organizatorje festivala »internetno odkritje«, saj jih je prepričal na spletu objavljeni sedemminutni filmček o glasbeniku iz Burkine Faso, ki v svojih pesmih poje hvalnico ženski milini in z njimi poziva k solidarnosti in strpnosti do bližnjega. Prvi festivalski večer bo zaznamoval še dvojni koncertni dogodek v Križankah, posvečen Jacquesu Brelu. Branko Završan, prvotno igralec in režiser, se je kot glasbenik poizkusil tudi v projektu Senca tvojga psa, nastalem pod okriljem Slovenskega mladinskega gledališča. Svojo strast do Brela Završan nadgrajuje in tako bo v sklopu Druge godbe izvedel tri na novo prevedene Bre-love pesmi. Med Brelovimi občudovalci je tudi francoski glasbenik Abd Al Malik, ki s spajanjem hip hopa in šansona očara mlado in staro. V klubski prostor Cankarjevega doma bo 19. maja prišel francosko-tur-ški trio v sestavi Derya Tiirkan, Ugur Isik in Renaud Garcia-fonc, ki bo poslušalce popeljal v dobo sultanov in petičen, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor festivala Srečko Meh. Druga godba, 25. po vrsti, bo v Ljubljano pripeljala tudi svetovno znani etno pop zvezdi - alžirskega kralja rai glasbe Khaleda in zahodnoafriško glasbenico Oumou Sangare. Khaledov nastop v Križankah 21. maja bo priložnost za obujanje starih uspešnic in za koncertno srečanje z novostmi z njegovega zadnjega albuma »Liberte«. Sangarejeva pa bo 22. maja zaokrožila trojni koncertni dogodek v Križankah. Z novim albumom »Seya« se bo predstavila kot nepogrešljiva afriška koncertna atrakcija letošnjega leta. Pred njo bodo občinstvo »segreli« Brazilci Ca-suarina, ki negujejo tradicijo sambe in jo prepletajo z avtorskimi prvinami, ter slovenskemu občinstvu znana zasedba Bossa de novo. Son de la Frontera je vročekrvna španska skupina, ki navdih črpa iz tradicionalnih glasbenih oblik - flamenko na primer spaja z arabskimi, ciganskimi in kubanskimi prvinami. Vpeljala bo dvojni koncertni dogodek 23. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papa« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. »Pomeriggio in giallo« / Nastopa Teatro a Leggio. Urnik: v petek, 27. aprila ob 17.30. GORICA V sredo, 29. aprila ob 20.45 / »Ma il flautista chi e? (Kdo je flavtist?)«. Nastopa gledališka skupina Pro Loco "Senza confini". SLOVENIJA NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 23. in jutri, 24. aprila ob 20.00 / Ljubomir Simovic: »Čudež v Šarga-nu«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 23. aprila ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Jutri, 24. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 25. aprila ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Mo-lière«. Mala drama Jutri, 24. aprila ob 20.00 / Milena Ma-karovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 25. aprila ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 23. ob 20.00 in jutri, 24. ob 19.30 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. V soboto, 25. aprila ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 23. aprila ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Cankarjev dom Danes, 23. in v soboto, 25. aprila ob 21.00 Klub CD / »Café teater pod oblaki«. Nastopa Marko Vezovišek, režija Jaša Jamnik. Šentjakobsko gledališče Danes, 23. aprila ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. Jutri, 24. aprila ob 17.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. Slovensko mladinsko gledališče Danes, 23. ob 18.30, v torek, 28. in v petek, 29. aprila ob 19.30 / Fjodor Mihajlovič Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen«, režija Diego de Brea. TRST Gledališče Rossetti Benny Andersson & Björn Ulvaeus: »Mamma mia!« / Režija Phyllida Lloyd. Urnik: do jutri, 24. ob 20.30, v soboto, 25. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 26. aprila ob 16.00. Gledališče Verdi A. Solbiati: »Il carro e i canti« / Opera, prvi del. Režija Ignazio Garcia. Drugi del balet - BB & BB. Maggiodanza del Maggio Musicale Fiorentino. Dirigent: Vladimir Derevianko. Urnik: danes, 23. ob 20.30 in jutri, 24. aprila ob 16.00. »Koncertna sezona 2009« / Nastopata orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent: Lorenzo Fratini. Urnik: v nedeljo, 26. aprila ob 17.30. NABREŽINA "Aurisina - Nabrežina Live in Concerts" Vsi koncerti bodo jutri, 24. aprila od 21.00 dalje. Kavarna Gruden: »The Blues Followers & Dj Šček«; Pizzeria Bunker: »Road Tosted ft. Franco Toro & Dj Zippo«; Pizzeria Pam Pam: »3 Prašički & Janka Vallo«; Bar Igor: »Giuliapellizzariballaben & Tuttotranneilliscio«. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 23. aprila, ob 20.45 / Nastopata: Nicola Benedetti - violina in Vladimir Gladkov - klavir. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 23. aprila ob 19.30 Linhartova dvorana / »Baletni večer s podelitvijo strokovnih nagrad DBUS 2009«. Danes, 23. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Impresija«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castririota Skanderberg. Solist: Zoran Markovic - kontrabas. Jutri, 24. aprila ob 20.30 Linhartova dvorana / »Firm Sundation, Rok Golob, Big Band RTV Slovenija«. Gosta: Murat & Jose. V torek, 28. aprila ob 20.30 / »Sexteto Rodriguez« (Kuba, New York). Nastopajo: Roberto Rodriguez - bobni, Gilad Harel - klarinet, Uri Sharlin - harmonika, klavir, Jonathan Keren - violina, Bernard Minoso - bas in Igor Baro - konga. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled maja, ki se bo ob 22. uri nadaljeval na letnem odru metelkovske Gala hale, kjer bodo nastopili nizozemski roc-kerji The Ex, okrepljeni s priznanim etiopskim saksofonistom Getatchewom Mekurio. Na Metelkovo 2. junija prihajajo še Američani Nomo z minimalisti-čno, a surovo afrojazzovsko plesno mešanico. Zaključek festivala v Klubu CD 7. junija bo mediteransko obarvan, s skupinama, ki nosita pečat Istre oziroma Korzike. Prva bo na vrsti istrska skupina Vruja, ki bo premierno predstavila svežo ploščo, ki ima po Mehovih besedah potrjeni naslov Fino, za veličastni konec 25. jubilejne izdaje festivala pa bo poskrbela sedemčlanska moška a cappella zasedba A Filetta s Korzike. Ob glasbenem delu bodo organizatorji v sklopu festivala v Kinodvoru prvič prikazali aktualno filmsko produkcijo na temo glasb sveta, pripravili pa so tudi natečaj slam poezije v francoščini ali slovenščini za mlade do 23 let. Najboljši avtorji in avtorice se bodo 18. maja srečali z Abd Al Malikom in prejeli brezplačno vstopnico za njegov koncert. Vstopnice za festival so v predprodaji že od 3. aprila, cenejše pa so za vse ljubitelje glasbe pod 25 in nad 65 let. (STA) lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. OPČINE Bambičeva galerija: do petka, 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: v petek, 24. aprila (otvoritev ob 19.00) do 17. maja, bo na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. Urnik: Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. Hiša Morassi (goriško grajsko naselje): do 26. aprila, v priredbi združenja Graphiti bo na ogled 6. fotografska razstava Virtualgart. Razstavljajo člani kulturnega združenja immaGinativa iz Gorice Khalil Mariano Azar, Cristian Cecchi, Juliya Chumachenko, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Marco Faganel, Emiliana Gennari, Sara Occ-hipinti, Claudia Pompei, Loredana Princic, Paul David Redfern, Annalisa Secchi, Igor Skorjanc, Enzo Tedeschi. Kulturni dom: od jutri, 23. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob prireditvah V državni knjižnici (Ul. Mameli): do 2. maja je na ogled razstava Antonia Maz-zaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unita): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ŠTEVERJAN Galerija 75 (na Bukovju 6): do 3. maja, Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih ineksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vi-žintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giuseppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled razstava slikarja Marka Krvine in kiparja Stipeta Milčiča. HRPELJE Kulturni dom: od danes, 23. (otvoritev ob 18.00), bo na ogled razstava Megi Uršič Calzi »Nekdaj, danes in jutri«. V kulturnem programu sodelujeta mladi flautistki Glasbene šole Hrpelje - Kozina, Ana Železnik in Katja Mihalič, pod mentorstvom Helene Poles. Umetnico bo predstavila Anamarija Stibij Šanj. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 in ob sredah od 8.00 do 18.00. PIRAN Galerija impresije (Fornače 15): na ogled razstava dobrodelne likovne kolonije »Piran 2009«. Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): Od danes, 23. aprila do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: od jutri, 24. aprila do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna glerija: do 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schie-leja do grafičnih listov avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Takahashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkou-tova in Frederic Leglise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontro-verzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood. Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. Galerija Artes: od jutri, 23. aprila, (otvoritev ob 20.30) bo na ogled razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Mestno gledališče Ljubljana: še danes, 23. aprila bo na ogled razstava »Žarko Petan ob 80-letnici«. Italijanski inštitut za kulturo (Kongresni trg 13): bo na ogled razstava Massimiliana Gosparinija pod naslovom »Pripovedi v sliki«, ki obsega študije, avtoportrete in slike iz stripov-skega romana "La Ghiacciaia". Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. aprila 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Zajec Uhec in štrbunk 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Inter - Sampdoria 23.05 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Variete: Scanzonatissima 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Il cercasapori 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti, športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.35 Dok.: Palco e retropalco V" Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.05 14.00 14.50 15.15 15.20 16.00 16.30 17.00 18.15 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.25 0.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffe in italia, istruzioni per l'uso Dnevnik Buongiorno Regione Rai news 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tg3 Chiediscena Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis Variete: Trebisonda Nan.: Double Trouble Tg3 GT Ragazzi Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Dnevnik, vremenska napoved Deželne vesti, vremenska napoved Variete: Blob Nan.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Film: Ufficiale e gentiluomo (dram., ZDA, '82, režija T. Hackford, i. R. Gere, D. Winger) Variete: Parla con me Nočni dnevnik in vremenska napoved 10.10 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Renegade 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 16.00 Film: Il sipario strappato (voh., ZDA, '66, r. A. Hitchcock. i. P. Newman) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Lo chiamavano Trinita (western., It., '70, r. E.B. Clucher, i. T. Hill) 23.25 Film: 28 giorni dopo (srh., i. C. Murphy) 0.25 Dnevnik in vremenska napoved 1.30 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Prime (kom., ZDA '05, r. B. Younger, igrata Uma Thurman in Meryl Streep) 23.30 Aktualno: Terra! 0.45 Aktualno: Nonsolomoda O Italia 1 Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 6.20 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.50 20.30 21.10 22.05 23.00 23.55 # 7.00 9.00 12.00 12.35 12.58 13.10 13.15 13.50 14.30 15.30 15.45 17.00 19.00 Dnevnik 13.40 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Smallville Nan.: Kyle Xy Nan.: Charlie: anche i cani vanno in Paradiso Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Nan.: CSI - Scena del crimine Nan.: CSI - NY Dok.: Real C.S.I. Variete: Chiambretti Night 19.10 Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Itinerari nascosti 20.20 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Si racconta... 22.45 Il Rossetti 23.30 Dnevnik v furlanskem jeziku 23.50 Film: Delitto al Central Park (dram., '89, r. J. Herzefeld, i. D. Aiello, L.F. Boyle) LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Colpo su colpo (voh., ZDA, '67, r. S.J. Furie, i. F. Sinatra) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa 0.55 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Pomodori verdi fritti alla fer- mata del treno (dram., ZDA, '91, r. J. Avnet, i. M.L. Parker, Mary Stuart Masterson) 23.40 Nan.: Victor Victoria Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05, Dobro jutro Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) Kviz: Male sive celice (pon.) Otroška nan.: Čarobno drevo Turbulenca (pon.) Omizje (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Hum. nan.: Peta hiša na levi Piramida (pon.) Mostovi-Hidak Ris. nan.: Animalija Film: Hišica iz lecta Enajsta šola Poročila Jasno in glasno Žrebanje Deteljice Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Tednik Dok. film: Pilot Odmevi, športne vesti in vremenska napoved Osmi dan Besede in slike Film: Richard III (pon.) Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 23.04.1991 Dnevnik Dnevnik zamejske Tv 13.15 13.45 15.10 15.45 16.10 16.25 17.00 17.30 18.30 18.40 19.00 19.55 20.50 22.00 23.00 23.30 23.45 1.25 1.45 2.20 (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal ' Tele 4 7.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 23.04.1991 7.45 Dok. serija: Najlepši pohodi po sve- 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 tu (pon.) Dnevnik 8.55 Seja državnega zbora (prenos) Domani si vedra 16.00 Evropski magazin Kratke vesti 16.30 Oddaja TV Koper: Med valovi La Provincia ti informa 17.00 Mostovi - Hidak 22.30 Aktualno: Noi cittadini 17.30 Izobraževalna serija: To bo moj po- Fra ieri e oggi klic: Mizar Oddaja o delovanju Deželnega sve- 18.00 Nad.: Želite, Milord? ta 18.50 Shranjena učenost ... Mescola e rimescola 19.00 Družinske zgodbe Rotocalco ADN Kronos 20.00 Film: Igra s pari (pon.) A.com Automobilissima 21.25 Nad.: Jasnovidka Glasbena oddaja 22.10 Nad.: Dr. Halifaxova (pon.) Risanke 23.45 Film: Transilvanija (pon.) Fede, perche no? 1.25 Zabavni infokanal 13.45 Dnevni program 14.00 0.05 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Nautilus 15.45 Dok.oddaja: City folk 16.15 Srečanje z... 16.45 Dok. oddaja: Ponza 17.15 Pogovorimo se o ... 18.00 Med valovi 18.35 0.00 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Glasbena oddaja »In orbita« 20.25 Avtomobilizem 20.40 Film: Luv (kom., i. J. Lemmon, P. Falk) 22.30 Primorska kronika 22.50 Minute za... 23.25 Med valovi Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 15.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino (pon.) 11.05 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi- deostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mladinska odd.: Mojca in medvedek Jaka 18.45 Primorski tednik (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Glasbena oddaja 22.45 Monitor (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 - 22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.15 NNN - znanost; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Izpod peresa slovenskih skladateljev; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.00 Poročila; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 23. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA BuJ TOLMEČ O 6/10 VIDEM O 9/16 O PORDENON 10/15 O GRADEC 8/14 TRBIŽ O 5/9 o 3/7 KRANJSKA G. CELOVEC O 6/11 O TRŽIČ 4/10 0 6/10 S. GRADEC CELJE 6/12 O MARIBOR o 7/13 PTUJ O M. SOBOTA O 8/14 ČEDAD O 10/15 o LJUBLJANA 8/12 POSTOJNA O 6/9 KOČEVJE ¡^yy _ O ' ČRNOMELJ N. MESTO 7/11 „O ____ ZAGREB 8/14 O (^NAPOVED ZA DANES Na zahodu in v Karniji bo prevladovalo pretežno oblačno vreme, drugod po deželi bo oblačno z zmernimi padavinami, nad okrog 1500 m bo snežilo. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ki bo močnejša ob obali. Večinoma bo oblačno s padavinami, deloma plohami. Pihala bo zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, ob morju 13, najvišje dnevne od 7 do 15 stopinj C. J Območje nizkega zračnega pritiska z mrzlim in vlažnim zrakom se od severne Evrope pomika proti naši deželi. Ta depresija bo vplivala na vreme pri nas danes in jutri, čeprav je za jutri še precej negotovosti. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.00 Dolžina dneva 13.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.31 in zatone ob 17.13 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danesob 3.24 najnižje -40 cm, ob 9.22 najvišje 30 cm, ob 15.02 najnižje -41 cm, ob 21.20 najvišje 55 cm. Jutri: ob 3.50 najnižje -50 cm, ob 9.56 najvišje 32 cm, ob 15.30 najnižje -38 cm, ob 21.45 najvišje 59 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............3 1000 m ..........12 2500 m............0 1500 m............7 2864 m ...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC Prevladovalo bo pretežno oblačno vreme, na zahodu se bodo pojavljale zmerne padavine. Na vzhodu bo spremenljivo, padavine bodo šibkejše. Padavine bodo verjetnejše dopoldne, popoldne se bo verjetno vreme nekoliko izboljšalo. Vremenska slika je vsekakor precej negotova. Delno se bo zjasnilo, možne bodo manjše krajevne padavine. Burja bo popoldne oslabela. Danska - Človekoljubna pobuda Premier Rasmussen s kolesom v Pariz Lars Loekke Rasmussen ansa vožnJa Alergije v* I • • učinkujejo kot alkohol DUNAJ - Vozniki pogosto podcenjujejo vpliv alergij na vožnjo, saj imajo lahko podoben učinek kot vožnja pod vplivom alkohola ali spanje za volanom, ugotavlja avstrijska avtomobilistična zveza. Otekle oči namreč ovirajo vid, voznik pa med kihanjem zapre oči. To pomeni, da pri hitrosti 50 kilometrov na uro "na slepo" prevozi 28 metrov. Mednarodne študije so pokazale, da imajo vozniki, ki trpijo za alergijami, kar 30 odstotkov večjo možnost, da bodo povzročili prometno nesrečo. Avstrijska avtomobilistična zveza zato priporoča, da naj ljudje z alergijami v dneh, ko je zraku veliko cvetnega prahu, avtomobile pustijo v garaži. Pred vdorom cvetnega prahu v vozilo se lahko zaščitijo s filtri, med vožnjo pa naj ne odpirajo oken. Oči lahko zaščitijo tudi s sončnimi očali. (STA) iran - Primer iransko ameriške novinarke Roxano Saberi brani Nobelova nagrajenka Roxana Saberi ansa KOEBENHAVN - Danski premier Lars Loekke Rasmussen se bo pridružil ekipi danskih kolesarjev in se s kolesom odpravil proti Parizu. Rasmussen bo na kolo sedel v okviru akcije, katere cilj je zbrati sredstva za otroke, obolele za rakom. Na kolesarsko pot, dolgo več kot 1200 kilometrov, se bo odpravil 18. julija, spremljalo pa ga bo še 275 kolesarjev in kolesark. Pot se bo odvijala od kraja Ringe na danskem otoku Fionie do pariškega Place de la Concorde in bo predvidoma trajala šest dni, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili organizatorji. Udeležbo 44-letnega Rasmussena so potrdili tudi v njegovem kabinetu. Premier bo skupaj z drugimi kolesarji med potjo prečkal Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Ekipo kolesarjev, ki zbira sredstva za obolele otroke, so leta 2001 ustanovili amaterski kolesarji. Lani jim je uspelo zbrati 1,4 milijona kron (188.000 evrov). Rasmussen se je na dolgo pot z omenjeno ekipo že podal leta 2007 in 2008, ko je bil minister za zdravje oz. kasneje za finance. V sodelovanje je privolil tudi letos, "čeprav mora sedaj izpolnjevati mnogo težje naloge", so še povedali organizatorji. (STA) kultura - Pod okriljem Unesca Odslej na uporabo še tretja velika digitalna knjižnica PARIZ - Digitalnima knjižnicama "Google Book Search" in Europeana se je te dni uradno pod okriljem organizacije Unesco pridružila tudi Svetovna digitalna knjižnica (World Digital Library). Brezplačno so na voljo redki rokopisi, zemljevidi, knjige, filmi, zvočni posnetki in fotografije, ki bodo prispevali k boljšemu medkulturnemu razumevanju. Idejni vodja projekta je James Billington, ki je na čelu največje knjižnice na svetu, washingtonske Kongresne knjižnice od leta 1987. Eden od ciljev Svetovne digitalne knjižnice je, da bo na voljo čim večje bogastvo svetovne kulturne dediščine, ne le Zahodne. Kot piše na spletni strani organizacije Unesco, bodo digitalna knjižnična gradiva zaenkrat dostopna v sedmih jezikih: arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, portugalskem, ruskem in španskem. Billington in eki- pa, ki stoji za projektom, upata, da si bo do konca leta digitalni knjižnični zgodbi s svojimi prispevki pridružilo 60 držav. Billington verjame, da bo Svetovna digitalna knjižnica hitro širila svojo ponudbo. Vsi so vabljeni k sodelovanju, ne gre za zasebni klub, je dejal Billington in poudaril, da sicer zelo dobro digitalizirana Kongresna knjižnica ni edini motor tega velikega projekta. Ena glavnih nalog organizacije Unesco je neovirano širjenje znanja in kulture, zato Svetovna digitalna knjižnica vsekakor sodi v njen koncept. Omeniti velja le nekaj najbolj dragocenih digitaliziranih vsebin: zaklad japonske literature Princ in dvorne gospe Murasaki Šikabu iz 11. stoletja, zemljevid, na katerem je prvič omenjena Amerika in ki ga je leta 1507 narisal nemški menih Martin Waldseemueller, ali pa Biblijo v aleutskem jeziku. (STA) BERLIN - Iranska odvetnica in Nobelova nagrajenka za mir Širin Ebadi je za nemške medije potrdila, da je prevzela obrambo iransko-ameri-ške novinarke Roxane Saberi, ki je bil zaradi vohunjenja obsojena na osem let zapora, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Na prošnjo družine sem prevzela ta primer in se bom pritožila na sodbo," je Ebadijeva povedala za nemški časnik Bild Zeitung. "Proces (proti Roxani Saberi) ni bil pravičen in v skladu z našo ustavo," je dejal Ebadijeva, ki je v Nemčiji iz rok predsednika Horsta Kohlerja prevzela "nagrado za človeško dostojanstvo". 31-letna Roxana Saberi je bila pred dnevi obsojena na osem let zapora zaradi vohunjenja za ZDA. Konec januarja je bila aretirana v Teheranu, kjer je živela od leta 2003. K zaščiti novinarke pa je v torek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Stras-bourgu pozval evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin. Iranski režim je z obsodbo Saberijeve dokazal, da je v bistvu šibak in strahopeten, je dejal Kacin. "V verbalni konfrontaciji z ZDA si izbira talce, tokrat žensko, novinarko, da ideološko mobilizira ljudstvo. Požvižga se na vse demokratične standarde," je poudaril. (STA)