Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 187.
V Ljubljani, v soboto, 16. avgosla 13.
Leto XLI.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej ,, K 28'—
za en meseo ...... 2*20
za Nemčijo oeloletno • „ 29--za ostalo inozemstvo , „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprel . . K 24'— za en mese* „ . . „ 2'—
V	opravi prejemal mesečno „ 1*70 =. Sobotna izdaja: =
za celo lete .....„ 71—
za Nemčijo oeloletno , „ 8'— za ostalo inozemstvo „ 12*—
Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 inm): za enkrat . , . . po 15 v za dvakrat . . • . II 13 i.
za trikrat
10
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice itd.:
enostolpna pelitvrsta po 18 vin.
Poslano:--i
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzamši ne« delje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
fesr Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev, 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=i sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. ~ Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
J*" Današnja številka obsega 14 strani. "•C
Stzijsko izseljevanje v Avstriji.
V naši državi se že več let sem opazuje čuden gospodarski pojav, sezijsko izseljevanje. Avstrijski delavci, večinoma poljedelski, odrinejo na spomlad čez mejo iskat kruha in dela in se jeseni zopet vračajo domov prezimovat. Te vrste romanje imenujemo sezijsko preseljevanje. To potovanje naših ljudi po svetu z namenom, si prislužiti v sezoni nekaj novcev v tujini in si z njimi zboljšati gospodarske razmere v domačiji, je posledica neurejenih gospodarskih razmer v Avstriji in priča o splošnem gospodarskem nazadovanju. Včasih so to prakticirali posebno v Italiji, ki je do nedavnih časov bila v gospodarskem oziru precej zaostala. Danes je prišla vrsta na Avstrijo, ki v tem pogledu za Italijo prav nič ne zaostaja.
Zadnje poročilo Društva sv, Rafaela za avstrijske izseljence prinaša zelo zanimive podatke o tem pojavu in opozarja javnost na to pereče vprašanje, za katero se je dosedaj malokdo interesiral,
Avstrijski delavci se obračajo večinoma na Nemško, osobito v Prusijo. Nemčija rabi sila veliko ljudi za svojo industrijo in trgovino, ki dela konkurenco že Angležem, Te ljudi vzame večinoma iz kmečkega naraščaja z dežele. Odtod pomanjkanje delavskih sil na deželi. To vrzel skušajo nemški poljedelci zamašiti z avstrijskimi kmečkimi delavci.
Po izkazu osrednjega urada za poljske delavce v Nemčiji je nemško zemljo v letu 1911. obdelovalo nič manj kakor 238.478 Avstrijcev; od teh je bilo 77.567 Poljakov, 82.718 Rusinov, 58,390 Nemcev in 19.803 Čehi. Če vpoštevamo še druge avstrijske delavce po ostalih državah, zvemo, da je iskalo v 1. 1911. kruha izven Avstrije 400.000 avstrijskih delavcev. T o število vedno raste. V 1. 1912. je odšlo v prvih petih mesecih na Nemško, Švedsko in Dansko samo iz Galicije in Šlezije 275.000 delavcev. Podatki o drugi polovici leta 1912. niso še znani. Kakšno delo iščejo ti izseljenci? Večinoma poljsko delo; v Nemčiji se mnogi uporabljajo tudi v industriji. Podatki iz 1. 1911, kažejo, da se je uporabljalo na Nemškem 130.000 Avstrijcev pri poljskem delu, 110.000 pa pri obrti.
Po približnem štetju avstrijskih oblasti je odšlo 1. 1912. na tuje nič manj kakor 600.000 delavcev, od teh je 450.000 sezij-skih delavcev, 150.000 pa stalnih izseljencev, ki so se izselili v Ameriko. To pomeni pri 28 milijonov broječi avstrijski polovici 2'46% vsega prebivalstva, dočim se
LISTEK.
A. P. Čehov:
Pri pleinenili gospej maršalovi.
Iz ruščine prestavil M. Kačur.
Prvega februarja vsakega leta na dan sv. mučenca Trifona je na pristavi vdove bivšega deželnega maršala Trifona Zavjatova nenavadno živahen. Ta dan ukaže vdova maršalova Ljubov Pctrovna darovati v spomin umrlega godovnika panidiho1 z zahvalno pesmijo v čast božjo. K panidihi se je sešel ves okraj. Tukaj ste videli sedanjega maršala Ilrumova, predsednika deželne uprave Marfutkina, stalnega uda Potraškova, oba mirovna sodnika, šefa deželne policije Krtnolinova, dva deželna komisarja, deželnega zdravnika Dvornjagina, ki jc vonjal po jo-doforu, vse posestnike, večje in manjše. in še mnogo drugih. Vsega, skupaj se je nabralo okoli petdeset oseb. .
Točno ob dvanajsti uri sc gostje, dolgih, resnih obrazov zbirajo iz vseh sob v dvorano. Na tleh so razgrnjene preproge in koraki se ne slišijo, toda
1 Pravoslavna maša,	I
celo v Italiji pri 34 milijonih prebivalstva izseli komaj 1 '83% prebivalstva. Avstrija koraka torej glede izseljencev na prvem mestu in prekaša absolutno in relativno Italijo.
Zato nam pa nudi naša oblast jako žalostno sliko o številu vojaških obvezan-cev. Mi imamo nad 100.000 mladih, zdravih fantov, ki so bili poklicani k naboru, ki jih pa ni nikjer najti, ker so v tujini in se ne oglasijo. To pomeni tri močne armadne zbore, katere bi država v resnih časih zelo, zelo pogrešala.
Največ naših izseljencev, kakor omenjeno, gre na Nemško. Kljub temu, da pomagajo kopičiti Prusoni kapital in bogastvo, delajo z njimi po precej pruskih ma-nirah. Po zakonu z dne 1. februarja 1. 1908, se mora vsak delavec iz Avstrije na Nemškem legitimirati pri mejnem uradu in plačati takso dveh mark. Če to opusti, ga prime policija in ga naknadno legitimira proti plačilu 5 mark. Kdor pa nima legitimacije, ga enostavno iztirajo iz Nemčije in mu ne pomagajo vsi potni in drugi avstrijski dokumenti ničesar.
Še krutejše so določbe, ki se prakti-cirajo v Prusiji glede na Poljake in Čehe. Izvennemški Poljaki smejo delali po tovarnah samo v vzhodni in zahodni Prusiji, Šle-ziji in Poznanjskem; drugod so izključeni od vsakega obrtnijskega dela. Pač pa smejo povsod opravljati dela na polju. Rokodelsko delo je sploh izključeno. Dela pri železnicah, kanalih in cestah smejo opravljati samo takrat, če jim to dovoli pruski minister za notranje zadeve s posebnim dovoljenjem, Glede časa je določeno, da nc sme noben izvennemški Poljak ostati v Nemčiji od 20. decembra do 1. februarja prihodnjega leta. V tem času morajo vsi Poljaki zapustiti delo, bodisi poljsko, bodisi obrtniško in se vrniti nazaj, odkoder so prišli.
Glede Čehov pa je izdala pruska vlada meseca februarja 1. 1911, sledeči odlok: Rokodelci in vajenci, ki so prišli 1. 1910, na Prusko, morajo deželo zapustiti. Drugim se dovoli bivališče do preklica. Vsi češki delavci, ki so prišli na Prusko v 1. 1909. in 1910., morajo zapustiti deželo. Češki delavci, naseljeni na Pruskem pred 1. 1909., smejo zaenkrat še ostati v deželi. Novih čeških rokodelcev sc ne sme nikjer nastavljati.
Te stroge naredbe so seveda povod, da avstrijski izseljenci na Nemškem svoje dokumente potvarjajo ali se poslužijo tujih papirjev. Ampak pruska oblast je jako iznajdljiva. Avstrijske izseljence, o katerih sumijo, da so Poljaki, peljejo ponavadi po uradu mimo kakega znamenja, navadno razpela. Poljaki, ki so kakor znano, jako
resnost slavnosti zahteva, da stopa vsak po prstih in lovi pri hoji z rokami ravnotežje. V dvorani jc že vse pripravljeno. Oče Evmenij, majhen starček, z visoko, obledelo kamilavko1, je oblačil črno i'izoa. Dijakon Koukorclijev rdeč kakor rak, žc oblečen lista brez-šumno trjebnik3 in zaznamenujo nekatere strani z listki. Pri vratih, ki vodijo v predsobo, razpihava cerkvenik Luka, napihnjenega obraza in izbuljenih oči, kadilo. Dvorana sc polni s sinjim. prozornim dimom in duhom posvečenega kadila. Ljudski učitelj Ge-linkonsklj, mlad človek, v novi, vreči podobni suknji in z velikimi bradavicami na boječem obrazu, deli navzočim na krožniku iz novega srebra sveče. Gostiteljica Ljubov Pctrovna stoji zraven mizice s krutjo1 in žc sedaj pritiska rbec na obraz. Okrog vlada tišina. katero (prekine lc. redko globok vzdih. Vsi obrazi so pozorni in slovesni . . .
Panidiha se je pričela. Iz kadilnice
' Pokrivalo pravoslavnih popov.
3 Dolgo oblačilo brez rokavov.
3 Knjiga z molitvami za krst, pogreb in druge priložnosti.
1 Kuhano pšenično zrnje z medom, kar so pri maši blagoslovi. Pomeni
I vstaienic od smrti in veselic v raiu.
veren narod, se ob znamenju prekrižajo. In to jim je šteto v zlo. Oblast sklepa iz tega, da so Poljaki in jih kratkomalo iz-žene.
Jako strogo postopa nemška vlada z avstrijskimi podaniki in avstrijskimi državljani. Te izjemne naredbe veljajo namreč v prvi vrsti — nam Avstrijcem. Sedaj pa primerjajte postopanje naše vlade n. pr. z italijanskimi delavci. Živ krst se ne briga zanje. Pride jih kolikor hoče in odidejo, kadar se jim zljubi. Po kakih dokumentih jih ne vpraša živa duša. Kaj šele, da bi morali plačevati kako takso kakor Avstrijci na Nemškem. Avstrijska vlada še sama nastavlja tu in tam uslužbence iz laškega kraljestva.
Precej naših delavcev, zlasti Poljakov odhaja na Dansko. L. 1911. jih je bilo nad 8000. Na Danskem sc je zadnji čas povzdignila zlasti sladkorna industrija, ki je vzela precej delovnih sil kmetu. Nadomc-stujejo jih Poljaki. Tem se primeroma šc najboljše godi. Delavci so zavarovani proti boleznim in nezgodam; oblast sama skrbi za zdravo stanovanje in za izpolnitev vseh obveznosti delavske pogodbe od strani delodajalcev. V konfliktih najame sama poljščine zmožnega zagovornika.
Veliko naših poljskih delavccv odhaja vsako leto na Rumunsko, na leto po 12 do 15 tisoč. Odhajajo večinoma iz Bukovine, kjer jim gre posebno na roko deželni posredovalni urad za delo.
Avstrijske delavce in izseljence pa najdemo sicer tudi drugod v precejšnjem številu. Na Angleškem, v Belgiji, v Rusiji, v severni Afriki, zlasti v Algirju. Po večini so Poljaki, Čehi in Dalmatinci. Med sezij-skimi izseljenci so ludi slovenska dekleta, katerih jc po izreku dr. Miiller-Simonisa na izseljevalni konferenci dne 11. septembra 1912 na Dunaju samo v Egiptu med Aleksandrijo in Kairo blizu 3000.
Avstrijska državna polovica z 28 milijoni prebivalstva izkazuje torej na leto izgubo 600.000 delavnih moči, nekatere začasno, nekatere trajno. V zadnjih desetih letih se jc stalno izselilo v Ameriko iz naše polovice 683.430 oseb. Izseljeniško vprašanje je torej važna stvar bodisi v političnem, bodisi v gospodarsko-socialnem oziru. Od sedaj naprej utegne število izseljencev še bolj narasti. Slabi politični odnošaji, v katerih živimo z Balkanom, na katerega je navezana naša trgovina in industrija, utegnejo na naše gospodarske razmere zelo slabo vplivati in izseljeništvo še bolj pospeševati. In vendar nc najde to vprašanje pravega umevanja pri državni oblasti, nc pri nemških strankah. Vzrok tega jc okolščina, da je 80% izseljencev Slovanov. Izseljujejo sc v prvi vrsti Slo-
se vzdiguje sinji dim in sc igra s solnč-nimi žarki; včasih za prasketa sveča. Petje, v začetku rezko in oglušujoče, so pevci polagoma prilagodili akustičnim razmeram dvorane in jc postalo kmalu bolj ubrano . . . Melodije so vse žalostnel in otožne . . . Gosti jio-stajajo melanholični in se zamišljajo. V njihovih glavah se porajajo misli o kratkosti človeškega življenja in o minljivosti posvetnega truda ... V spomin jim prihaja pokojni Zavjatov, močen in rdečeličen mož, ki je z enim duškom izpil buteljko šampanjca in razbil s čelom ogledalo. A ko so zapeli »Dovoli, o Kriste, počivati s svetniki duši Tvojega hlapca«, in so slišali vzdihovati gostiteljico, so začeli prestopati z ene noge na drugo. Bolj ganjene je zasrbelo v grlu in v očeh. Predsednik deželne upravo Morfutkin, ki je želel zadušiti neprijetno čustvo, se je nagnil k ušesu policijskega šefa in zaše-petal:
»Včeraj sem bil pri Ivanu Fjodo-roviču. . . S Petrom Petrovičem sva dobila vse igre ... O jej moj Bog . . . Olga Andrejevim se je tako razjezila, da ji je padel iz ust ponarejeni zob.«
Tedaj so zapeli »Spomin na večnost«.1 Gelikonskij je zopet zbral sveče,
1 Končne besede oanihide.
vani in zato je izseljeništvo za nemške stranke postranska stvar. Nemci se ne in-teresirajo za izseljence, ker niso pri tem gospodarski interesi v njihovih nemških deželah prizadeli. Ampak zdi se, da bo vsled zadnjih izprememb na Balkanu udarjena tudi nemška obrt in trgovina v notranjih deželah avstrijskih. Morda bo takrat vlada storila primerne korake v tem vprašanju.
Posamezne dežele bi pa izseljencem veliko dobroto storile s tem, če bi odprle svoje posebne posredovalne urade za delo. Češka, Galicija in Bukovina jih imajo; pra*
vijo, da so se dobro obnesli. - ^
Spored
hrvaško - slovenskega katol. shoda
v nedeljo, 24. avgusta.
Od 7. do pol 8. ure zjutraj: Zbira« nje udeležencev. Prosimo udeležnikc, da se natančno ravnajo po teh navo-dilih:
Prva skupina. (Zbiratlišče od
7.	do pol 8. ure na jubilejnem mostu.) 1. Konjeniki. 2. Fanfaristi. — Druga skupin a. (Zbirališče od 7. do pol
8.	ure na dvorišču Katoliške tiskarne in ob Poljanskem nasipu.) 3. Zgodovinske zastave s častno stražo. 4. Poslanci in zastopniki občin. 5. Slovenci iz Nemčije lin iz drugih krajev inozemstva.
—	Tretja s k u p i n a. (Zbirališče od 7. do pol 8. ure na vrtu Alojzišča.) 6. Salezijanska godba iz Trsta. 7. Poljska odposlanstva. 8. Češka odposlanstva.
9.	Hrvatje. Hrvaška društva in hrvaške narodne noše. 10. Salezijanska godba iz Trsta. 11. Deklice in clečki v narodni noši. — Četrta skupi-« na. (Zbirališče od 7. do pol 8. ure v Ljudskem domu in pred Ljudskim domom.) 12. Koroški Slovenci in koroške slovenske narodne noše. 14. Novome-i ška godba. 15. Akademiki in starejšifcie«
—	Peta skupin a. (Zbirališče od 7. do pol 8. ure ob domobranski vojaš« niči in Domobranski ulici. 16. Če* ški Orli. 17. Domžalska godba. 18. Slovenski Orli. 19. Vmes orlovska godba.
—	Šesta skupina. (Zbirališče od 7. do pol 8. ure zjutraj na Khunovi cesti poleg Streliške ulice. 20. Jeseniška goclba. 21. Narodne nošo iz Primorske, Kranjske in Štajerske. 22. Vmes idrijska godba. 23. Bogomile. 24. Pevci in pevke. 25. Uradniki zavodov. 2G. Učiteljstvo. — Sedma skupin a. (Zbirališče na dvoriščih Marijanišča od 7. do pol 8. ure zjutraj.) 27. Višnjegorska godba. 28. Rokodelska društva. 29. Vi-"
panihida se je končala. Nato jc oče zopet premenjal rizo, potem pa je bila zahvalna pesem. Po zahvalni pesmi, ko je oče Evmenij slačil svečeniška oblačila, so si gostje meli roke in pokašlje-' vali, gostiteljica pa jc pripovedovala o dobrotljivosti umrlega Trifona L,jvo< viča.
»Prosim, gospoda, k zajutreku!« jc koničala svojo pripoved z globokim vzdihom.
Gostje so šli, prizadevajoči si, da hi se ne prerivali in si stopali na nogo, v obednico . . . Tu jih čaka zajutrek, Zajutrek je tako razkošen, da se dijakon Konkordijev vsako leto pri pogledu nanj čuti dolžnega razprostreti roke in s stresajočo glavo izpregovoriti:
»To jc izvanredno! To, oče Evmenij. ni podobno jedilom za ljudi, ampak" bolj žrtvam, katero so prinašali bogovom.«
Zajutrek je bil v resnici izvrsten, Vsega je bilo na mizi, kar more nuditi rastlinstvo in živalstvo, nenavadno jo bilo pa samo to: vse je bilo na mizi razen opojnih pijač. Ljubov Pctrovna se .i" zavezala, da ne sme biti v njeni hiši kart in opojnih pijač — dveh stvari, ki sta pogubili njenega moža. In res, na mizi so stalo samo steklenice z jesihom in oljem, menda v zasinch in za kazcu
ška godba. 30. Društva Slovenske kršč.-socialnc zveze, Jugoslovanske strokovne zveze, Prometna zveza in moške Marijine družbe iz Štajerske, Primorske in Kranjske.
Pri prvem znamenju z rogovi naj se vsi udeležniki postavijo v vrste, pri drugem znamenju se sprevod prične pomikati dalje.
Reditelji sprevoda imajo bele trakove in se jim vsak mora brezpogojno pokoravati.
Ob 8. uri dopoldne: Odhod k sveti maši, posvetitvi Brezmadežni in proslavi 651etnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa.
Sprevod se izvrši ob vsakem vremenu! Sprevod se pomika po Kopitarjevi ulici, jubilejnem mostu, Resljevi cesti, po cesti mimo južnega kolodvora, Dunajski cesti, v Šelenburgovo ulico na Kongresni trg. V slučaju slabega vremena cesta mimo južnega kolodvora odpade in se pomika sprevod po Komenskega ulici, po Slovenskem trgu na Dunajsko cesto. — Ob 9. uri dopoldne: Sv. maša na Kcingresnem trgu pred Uršulinsko cerkvijo. Sv. mašo daruje nadškof koadjutor zagrebški dr. Ante Bauer.
Posvetitev Brezmadežni. Prečita knezoškof ljubljanski dr. A. Jeglič.
Udanostni izjavi sv. Očetu in cesarju. Predlaga predsednik pripravljalnega odbora kanonik dr. Josip Gruden.
Sprevod na slavnostni prostor.
Po končanem sprevodu na Kongresnem trgu se pomika sprevod po Vegovi ulici, Cojzovi cesti, preko šentjakobskega mostu na sv. Jakoba trg, po Starem trgu. Mestnem trgu, Pred škofijo, Vodnikovem trgu, po Poljanski cesti na slavnostni prostor.
Ob 11. uri dopoldne: Veliko mani-festacijsko ljudsko zborovanje.
Slavnostna govora: dr. J. Brejc v imenu Slovencev in dr. Janko Šimrak v imenu Hrvatov.
Ob 3. uri popoldne: Popoldanska služba božja v ljubljanskih cerkvah.
Ob i. uri popoldne: Javna telovadba na dvorišču domobranske vojašnice.
Ob 7. uri zvečer: Shod rokodelskih društev v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12; po shodu svira na vrtu Rokodelskega doma višnjegorska godba.
Ob 8. uri zvečer: Družabni večer v vseh prostorih hotela »Union« s sodelovanjem godb in pevskih zborov.
Po miru.
RUSIJA BULGARIJO POPOLNOMA ZAPUSTILA.
Peterburg, 15. avgusta. Finančni minister Kokovcev je izjavil, da bo Rusija nastopila proti Turčiji le, ako dobi za to soglasni mandat Evrope in če od tega ne bo imela nobene škode.
VPRAŠANJE REVIZIJE.
Peterburg, 15. avgusta. »Birževija Vje-domosti« poročajo, da je Rusija vsled stališča Avstrije, da se mora obenem s Ka-valo popraviti tudi srbsko-bulgarska meja, sklenila, da se vsled svoje objektivnosti nasproti obema slovanskima državama de-finitivno odpove vsaki zahtevi po reviziji bukareškega miru.
Dunaj, 15. avgusta. Kljub nasprotnim oficioznim izjavam je dognano, da je ruski poslanik grofa Berchtolda obvestil, da je Rusija misel na revizijo definitivno opu-
stila. Gotovo je tudi, da Avstro-Ogrska na reviziji nič več ne vztraja, dasi se to nasproti javnosti skuša utajiti. Gre se le za garancijo različnim narodnostim in konfe-sijam v novoosvojenih krajih, glede česar se kabineti med seboj domenjujejo.
Pariz, 15. avgusta. Rumunski notranji minister Take Jonescu izjavlja v »Tem-psu«, da se bukareški mir ne bo revidiral. Izjavi Avstrije in Rusije sta le olajšali stališče bulgarskega kabineta, da je mogel skleniti mir. Za revizijo je pa treba slož-nosti Evrope, katere ni, zlasti pa med Avstrijo in Rusijo ni absolutno nobene skupnosti interesov,
RATIFIKACIJA MIRU.
Bukarešt, 15. avgusta. Mir se bo v kratkem potom kraljevskega dekreta ratificiral. Parlament bo v jeseni imel sprejeti aneksijo Dobrudže.
ANEKSIJA NOVOOSVOJENIH KRAJEV.
Belgrad, 15. avgusta. Prihodnji mesec bo skupščina imela odobriti aneksijo novo-pridobljenih krajev. Za novoosvojene kraje stopijo v veljavo vsi v Srbiji obstoječi zakoni, izvzemši one, ki se tičejo parlamentarnega zastopstva.
ALBANSKI ROGOVILEŽI.
Dunaj, 15. avgusta. Albanski rodovi Hoti, Gruda, Klementi, Kastrati in Skreli so izjavili, da ne priznajo od konference poslanikov določene meje in da bodo, ako jim velesile do 20. t. m. ugodno ne odgovore, napovedali Črnigori vojsko ter korakali proti Tuziju.
GRŠKE GROZOVITOSTI.
Soiija, 15. avgusta. Bulgarska vlada priobčuje komunike, v katerem izjavlja, da so v Seresu Grki začeli z grozovitostmi, nato pa dali umorjene Bulgare kot Grke fotografirati. Tako so povsod postopali.
ODRINSKA DEPUTACIJA.
Peterburg, 15, avgusta. Ruska vlada turške odrinske deputacije ne bo sprejela.
TURKI.
Solun, 15. avgusta. Blizu Gumuldžine so se pojavili turški infanterijski in ka-valerijski oddelki.
SLOVESEN SPREJEM ARMADE V BELGRADU.
Belgrad, 15. avgusta. V Belgradu sc vrše velike priprave za sprejem vojske, ki se zmagoslavna povrne z bojišča. Vse ceste od kolodvora, po katerih bodo korakale čete, bodo okrašene s cvetjem, zastavami, slavoloki in vojnim plenom. Belgraj-ska občina je dala v to svrho 7000 dinarjev, poleg tega bodo prispevali tudi premožni zasebniki. Isti dan se bo na najslo-vesnejši način odkril Karadjordjev spomenik.
RUMUNSKI GENERALISSIMUS.
Bukarešt, 15. avgusta. Generalissimus rumunske armade, princ Ferdinand, je objavil oklic, v katerem se pritožuje, da so Bulgari večkrat streljali na vračajoče se rumunske čete in napoveduje za slučaj, da bi se to ponovilo, najstrožje odredbe.
Idrijske novice.
i Za koncert katol, del. družbe v
nedeljo, dne 17. t. m., so sc razposlala tiskana vabila, na katerih je pomotoma izostalo sredi programa govor predsednikov o potovanju v Rim. Ker je že trikrat voclil romarje v večno mesto, ima gotovo obilno gradivo, iz katerega bode odbral nekaj slik in smešnih prizorov italijanskega življenja in
obnašanja do tujcev. Ker nekateri zelo radi kaj takega slišijo, se s tem opozori na pomoto v programu.
i Francozi v Idriji pred sto leti.
Pred 100 leti, 15. avgusta 1813, se je slavil kakor drugod, tako tudi v Idriji, v zadnjič Napoleonov rojstni dan. Par dni prej je napovedala Avstrija Napoleonu vojsko, ki je merila na osvoboditev od francoskega nasilstva. S kakimi čutili se je slavil ta dan, si lahko mislimo. Dan je bil deževen. Zjutraj pokainje topičev. Krog 10. ure dopoldan sc je zbrala policija v polukrogu pred cerkvijo sv. Barbare. Vsi francoski rudniški in municipalni uradniki v uniformah so se zbrali v gradu ter med pokanjem topičev odkorakali v cerkev. Skozi stranska cerkvena vrata ni smel nihče; bile so zaklenjene, vsak je mogel iti v cerkev mimo policije. Tam pa je predpisani red o zasedanju prostorov nadzoroval policijski uradnik Karol pl. Gariboldi. Pred mašo je imel kaplan Matevž Keršmanc pridigo. Po maši kakor tudi popoldan ni bilo zaradi dežja nikake zunanje prireditve, pač pa je rudniški predstojnik in mai-re Gallois dovolil delavcem zvečer v gostilini »Pri črnem orlu« veselico. Plačal jim je tudi nekaj vina in kruha — a ne iz svojega. Svojim uradnikom pa je dal Gallois krasen dine, pri katerem sc je Napoleon slavil v raznih govoran-cah in napitnicah. Tri tedne pozneje pa so idrijske Francozc že vznemirjali avstrijski vojaki, ki so od Gorenjske proti središču Kranjske prodirali. Dne 1. oktobra 1813 so pobrali Francozi šila in kopita in v veliko radost ljudstva bežali pred avstrijskim orožjem iz Idrije — za vedno.
i Po nekem sklepu rudarske zadruge v jubljani so se preteklo soboto rudarji povprašali, za kateri način plačevanja zaslužka se izrečejo, ali mesečno ali štirinajstdnevno. Prvi način je bil že od nekdaj v navadi, zadnji pa se je šele lansko leto zakonitim potom vpeljal. Delavstvo se je v veliki večini izreklo za štirinajstdnevno plačo in le neznaten del je za mesečno plačo glasoval. Ker je v nekaterih eraričnih podjetjih celo tedensko plačevanje dnin, pride polagoma tudi pri nas do tega. Če se okoli ozremo, zapazimo čudne pojave. Rudarska uprava po-dvojuje plačilne dneve, vojaška uprava pa se baš ravno sedaj trudi, da vpelje za dalje služeče vojake mesečno plačilo, namesto na vsakih pet dni. Ko hoče tedaj vojaška uprava vojaku nekako spričalo dati, da je sposoben s svojo enkrat prejeto plačo celi mesec razpolagati, odreka to rudarska uprava rudarju baš v tem modernem in naprednem času, in k temu še rudar sam pritrdi; iz tega sledi, da rudar |ne more kaka večja plačila naenki*at izvršiti in je torej liavezan na dražje obroke — morda celo z obrestmi. S 14-dnevno plačo ni torej v tem oziru ni-kak socialen napredek zaznamovati. Od nove naredbe je izvzetih nekako 30 delavcev, ki imajo letno stalno plačo, odredba torej ni splošna. Ko sc je lirlnevno plačilo vpeljalo, je bilo čuti nebroj zabavi j ic, pa kakor se vidi, se časi z nazori vred hitro spreminjajo. Sicer je pa to zadeva merodajnih oblasti in rudarjev samih.
Tffike novice.
t Blagoslov nove zastave. Lepo slovesnost smo obhajali na praznik Ma-
rijinega Vnebovzetja. Ženska Marijina družba je dobila novo, krasno zastavo. Sam presvitli gospod knezoškof dr. Jeglič je prihitel iz Ljubljane poveličevat to cerkveno slovesnost. Ob treh popoldne so se zbrale Marijine družbe: dekliški iz Križa in Tržiča z zastavama ter ženske iz Križa, Loma in domača. Belo oblečene deklice so nesle zavito zastavo v sprevodu ter krasna trakova, ki ju je podarila kumica gospa trgovka Vidmar. Po nagovoru v cerkvi je presvitli g. knezoškof blagoslovil ob azi-stenci domačih in sosednjih gg. duhovnov novo zastavo. Nato sc je vršilo običajno zabijanje žrebljev po presvitlem g. knezoškofu, g. župniku tržiškemu, kumici, prednici ženske Marijine družbe gospej Schvveiger in prednici dekliške družbe gdč. Zofiji Pire. Med slovesnostjo je vrlo dobro popevala dekliška Marijina družba. Po slovesnosti se je vrnil ves sprevod družb z novo zastavo do župnišča, kjer se je deputacija gospej odbornic zahvalila presvitlemu za povzdigo lepega cerkvenega slavja. Zastavo je izvršila v največjo zadovolj« nost vseh, ki so jo videli, za nizko ce« no gospa Ana Hofbauer.
ČEŠKO-NEMŠKO VPRAŠANJE.
«Česke Slovo« poroča, da bo vlada češke in nemške stranke pozvala, da nadaljujejo spravna pogajanja.
BOSANSKI SABOR.
Vlada namerava sklicati bosanski sabor septembra meseca in upa, da se ustvari delavna večina iz Hrvatov, Srbov in Muslimanov, ki bo garantirala za uspešno delovanje.
CESARJEV TELEGRAM KONFIS-CIRAN.
Zagrebška policija je konfiscirala celo naklado »Obzora«. in sicer zaradi telegrama cesarja Franca Jožefa kralju Karolu rumunskemu.
KOLERA.
V Grašnici v okraju Tuzla se je konstatiral en slučaj kolei*e. Število slučajev v Brčki in okolici je posko-i čilo; več oseb je umrlo.
Moč reklame občuti dandanes vsak trgovec, bodisi velik ali manjši, pa tudi splošno vsak, ki ima kaj na prodaj ali si želi kaj nabaviti. Reklama je pa seve le tedaj uspe:|ia, če je pravilno sestavljena ter je čas kakor tudi časopisje, v katerem se inserira, dobro iz-< brano. V tem pogledu je med drugimi zelo priporočljiva tvrdka M. Duke s nasl. na D u n a j u , I., Wollzeile 9. Ta staroznana tvrdka more najuspešneje posti-eči vsakomur, ki namerava kaj inserirati ali sploh izvršiti kakršnokoli reklamo.
Sladkorna bolezen, pri kateri vsebuje voda sladkor, je splošno nadležno motenje pri prehranitvi. Profesor Can-tani, najznamenitejši raziskovalec sladkorne bolezni tega stoletja, se je izrazil: »Mojim pacientom, ki trpe na sladkorni bolezni, dam piti naravno Franca Jožefovo grenčico in se vselej najizbornejše obnese. Franc JožefOva voda na tešče zboljša prebavo in nadomesti popolnoma karlovarsko vodo. — Ako se je ne dobi v lekarnah, drogeri-jah in prodajalnicah rudninskih voda, razpošiljalnice Franc Jožefovih zdra-tedaj pošljemo direktno. Ravnateljstvo vilnih vrelcev v Budimpešti.
zajutrekujočih, ki so obstojali večji del iz pivcev in pijancev.
»Izvolite pokusiti, gospoda,« je prosila gospa maršalova. »Samo žganja, oprostite, nimam ... ne nahaja se v moji hiši . . .«
Gostje so se približali k mizi in sc obotavljajoče lotili paštet. Toda zabava se ni hotela razviti. Nekaka lenoba in apatija se je kazala, ko so nabadali z vilicami, rezali in jedli . . . Pač je nečesa manjkalo.
»Zdi se mi, da sem nekaj izgubil..« je rekel mirovni sodnik tovarišu. »Prav isto sem občutil, ko mi je žena ušla z inženirjem ... Ne morem jesti!«
Predno jc začel Marfutkin jesti, jc brskal dolgo časa okrog sebe in iskal po žepih robec.
»Oh, moj robec jc v kožuhu! Jaz ga pa iščem tukaj,« se je glasno spomnil in šel v predsobo, kjer so viseli kožuhi.
Iz predsobe se je vrnil svetlih oči in tedaj se jc z velikim apetitom lotil paštet.
»Ali se Vam nc upira jesti s suhim jezikom,« je šepnil očetu Evmeni-ju. »Pojdite, častiti oče, v predsobo; tam je v mojem kožuhu buteljka . ; . Toliko pazite, da nc zažvenketa!«
Oče Evmenij se je spomnil, da mora nekaj Luku naročiti in pohitel je v predsobo.
»Častiti oče, samo nar besedic . . .
med nama,« je hitel Dvornjanin za njim.
»Gospoda, kakšen kožuh sem si slučajno kupil,« se je hvalil Hrumov. »Vreden je tisoč rubljev, a jaz sem dal — vi ne verujete — samo dvestopet-deset! Da!«
Ob vsaki drugi priliki bi gostje sprejeli tako pripoved ravnodušno, a sedaj so izražali vsi svoje začudenje in niso hoteli verjeti. Konec pa je bil, da so vsi trumoma drveli v predsobo, cla bi si ogledali kožuh, in so ga ogledovali toliko časa, dokler ni zdravnikov voznik Mikeška odnesel iz predsobe pet praznih buteljk . . . Ko so prinesli na mizo kuhani jeseter, se je spomnil Marfutkin, da je pozabil cigarete na saneh, in odšel je v hlev. Da nc bi mu bilo na poti dolgčas, je vzel s sabo dijakona, ki je tudi moral ravno pogledati k svojemu konju . . .
Zvečer lega dne sedi Ljubov Pc-Irovna v svoji sobi in piše stari peter-burški prijateljici pismo:
»Danes je bila — kakor tudi v prejšnjih letih,« piše med drugim, »v moji hiši panihida za pokojnega. Pani-hicie so se udeležili vsi moji sosedi. Res, narod jc grob in priprost, toda kakšna so srca! Pogostila sem jih imenitno, toda opojnih pijač — kakor tudi prejšnja leta — niti kapljice. Od tiste I ure. ko ic umrl vsled nezmernosli on.
sem se zaklela, da bom uvedla v našem kraju zmernost in s tem oprala njegov greh. Pridigo treznosti sem začela s svojo hišo. Oče Evmenij je vnet za nalogo, katero sem si zastavila in mi pomaga z besedo in dejanjem. Oh, ma chere, da bi ti vedela, kako me ljubijo moji medvedi! Predsednik deželne uprave Marfutkin je po zajutreku poljubil mojo roko, jo držal dolgo časa na ustih in je smešno mahajoč z glavo za-plakal: mnogo sočutja, toda besed ni mogel najti! Oče Evmenij, čudni stari možiček, se je vsedel k meni, me gledal s solznim očesom in dolgo nekaj jecljal kakor otrok. Nisem razumela njegovih besedi, a njegovo iskreno sočutje som razumela. Šef deželne policije, ta lepi mož, o katerem sem ti že pisala, je pokleknil pred mene na kolena in je hotel prečitati svojo izvirno pesem (on je namreč naš pesnik), toda ... ni imel moči . . . omahnil je in padel — veliki in močni mož je dobil histerijo ... lahko si predstavljaš moi je iznenadenje. Toda ni se končalo brez neprijetnega dogodka. Ubogemu predsedniku mirovnega sodišča Alalikinu, debelemu in apopleksičnemu možu, je prišlo slabo in je ležal dve uri nezavesten na divanu. Morali smo gn močiti z vodo . . Rešitev zahvaljujemo zdravniku Dvornjaninu: iz svoje popotne lekarne jc prinesel buteljko konjaka in
mu omočil veke; vsled tega se je kmalu zavedel in odpeljali so ga . . .«
Te ln druge reči.
»Ti, Pepe, a s žc slišu, de je deželna zveza za tujsk prumet zvulila ge-spuda Luigi Calcota za sojga častnga člana?« me je naguvuru zadnč gespud Guvekar, namreč tist, ke je tku ket za enga derehtarja pr deželn zvez za premet tujcu. »A s že slišu?«
»Ki pa čm slišat! Zadn čas ja nekamer na pridem med Idi, kc je tak uremc. Sej sm že kur vr.tutflou ud sam-
Dnevne novice.
'-f Udeležencem katoliškega shoda
in vsem, ki jim je pri srcu prospih katoliške misli, priporočamo, da sc že scclaj /glasijo kot naročniki na »Poročilo o hrvaško - slovenskem katoliškem shodu«. — Poročilo ho zavsakega. ki se ba-vi s socialnim vprašanjem današnjega časa, velike važnosti; vsebinsko vrednost tega dela bodo dvignilo tudi mnoge umetniške slike in bogata zunanja oprema. — Kdor si želi ofisliti to poročilo, naj naznani to takoj ali najpozneje za časa pisarni katoliškega shocla ali pa Katoliški Bukvami. Udeleženci, ki se pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za zelo nizko subskrip-cijsko ceno.
-f- Gg. poslance in zastopnike občin opozarjamo, da se v nedeljo, 24. avgusta, zbirajo k slavnostnemu sprevodu katoliškega shoda ocl 7. do pol 8. ure zjutraj na dvorišču Katoliške tiskarne, vhod ocl Poljanskega nasipa.
+ Vsako priglaševanje z dežele za nedeljsko manifestacijo katoliškega shoda je ustavljeno. Pripravljalni odbor nc more več sprejemati nobenih prijav z dežele.
-j- Vstopnice za katoliški shod so bile danes večinoma že vse odposlane na deželo. Pisarna je dobila vstopnice šele pred praznikom in danes ter je torej obvladala naravnost ogromno delo. Kjer vstopnic jutri še ne dobe, naj se naznani, naj ljudje pridejo po vstopnice v torek. V ponedeljek razpošljemo tudi posebni list »Ljubljana ob hrvaško-slovenskem katoliškem shodu ter prosimo, da se list takoj razpošlje vsem udeležnikom, da bodo pred dohodom v Ljubljano o vseh podrobnostih informirani. Ljubljančani dobe vstopnice prihodnji teden.
+ Pevci in pevke, ki sc udeleže posvetitve Brezmadežni na Kongresnem trgu v Ljubljani v nedeljo 24. avgusta, naj se nauče iz Cecilije II., stran 54.: »Ti o Marij a«.
4 Zborovanje hrvaško-slovenskih katoliških učiteljskih abiturientov sc vrši v ponedeljek, dne 25. avgusta v dvorani glasbenega društva »Ljubljane«, Frančiškanska ulica 2, po sledečem sporedu: Zjutraj se udeležijo zborovatelji sv. maše v stolnici. Ob 9. uri začne zborovanje v omenjenih prostorih s pozdravom predsednika pripravljalnega odbora. Nato sledijo trije referati: 1. O religioznom i nationalnom od-goju u pučkoj školi. (Rcferira tov. abitu-rient Marko Vunič, Arbanasi, Zader, Dalmacija.) 2. Šola — delavnica. (Referira tov. abit. Rudolf Pečjak, Ljubljana.) Učiteljica — socialna delavka. (Referira tovarišica abiturientka Adolfina Simšič, Gorica.) — Opoldne skupno kosilo v Rokodelskem Domu. (Kosilo stane 80 vin.) Popoldne ob 2. uri sledi referat: Naši cilji in vzori. Namen in pomen našega organiziranja. (Referira tov. abit. Bevk, Gorica.) Nato sledi prost razgovor o predmetu tega predavanja. — K zborovanju so vabljeni poleg katoliških učiteljskih abiturientov v prvi vrsti vsi katoliški učiteljiščniki in učiteliiščnice, učitelji in učiteljice ter prijatelji mladega učteljskega naraščaja.
-j- Vse, ki hočejo blagohotno podariti za katoliški shod mlaje, male smrečice in vence, prosimo, da vse te reči pripeljelo v sredo 20. avgusta dopoldne na dvorišče Alojzevišča na Poljanski cesti. Prosimo jih tudi, naj pisarni katoliškega shoda (Ljudski Dom) takoj po dopisnici javijo, kaj in koliko bodo darovali.
-f- Vse, ki bodo pripeljali slamo za brezplačna prenočišča na katoliškem sho-
du, prosimo, da slamo pripeljejo v ponedeljek ali v torek na dvorišče domobranske vojašnice na Poljansko cesto.
+ Pripravljalni odbor Slov. Dij. Zveze za katoliški shod naznanja, da sc sprejemajo zadnji oglasi nepreklicno samo še v ponedeljek, 18. t, m. Pri sporedu gredo abiturienti skupaj z akademiki. Vsak dijak naj se pri dohodu v Ljubljano oglasi v Ljudskem Domu I. (lokal S. D. Z.) zaradi vstopnice, hrane in prenočišča. — Predsednik.
-!- Zaupnice deželnemu glavarju. Občina Žiri je izrekla v svoji seji tO. t. m. deželnemu glavarju zaupanje in čestitko k petdesetletnici, spominjajoč se njegovega truda za napredek naše dežele. — Županstvo Moravče in občinski odbor Preddvor sta v svojih sejah z dne 3. avgusta in dne 27. julija izrekla zaupanje deželnemu glavarju spričo napadov nanj od strani liberalnih iistov in mu čestitala k petdesetletnici.
-f Shcdi Kmečke zveze za kočevski okraj. Na praznik Vnebovzetja se je vršil številno obiskan shod Kmečke zveze za kočevski okraj na Gori pri Sodražici. Poročala sta državni poslanec Jaklič in deželni odbornik dr. Pega n. Na shodu se je razpletla debata o raznih perečih vprašanjih, ki se je končala z željo, da bi se taki shodi še večkrat prirejali. — Po shodu se je vršila seja občinskega odbora, ki jo je sklical deželni odbor, da sc uredijo nekatere stvari izza prejšnjega župana. — Popoldne se je vršil v društvenem domu v Loškem potoku v natlačeno polni dvorani enak shod, na katerem sla poročala, kakor dopoldne.na Gori, državni poslanec Jaklič, deželni odbornik dr. P e g a n in kaplan Karol Š k u 1 j. Pri tej priliki jc shod izrazil zaupnico navzočima poslancema in delegaciji S. L. S.
Seja glavnega odbora »Slovenske Straže« bo v torek 26, avgusta ob 2. uri popoldne v društveni pisarni v Ljudskem Domu v Ljubljani.
'+ Prvi ljudski tabor na Sv. Gori. Včeraj sc je vršil velik shod na Sveti Gori pri Litiji z ogromnim obiskom. V imenu Kmečke Zveze za Moravče otvori shod župnik Lovšin, predsedoval je shodu J. Zajec, poročal pa je dr. Ivan Zajec. Shod so počastili župani Oroslav Bric, Leopold Hostnik, Anton Klobuoič, Janez Obreza, županov namestnik Franc Cirar, po občinskih svetovalcih pa so bile zastopane vse okoliške občine. Privrelo je ljudstvo na shod iz sledečih farar Sveta Gora, Vače, Peče, Kolovrat, Čemšenik, Zagorje, Št. Lambert, Sava, Šmartno pri Litiji, Moravče in Polšnik. Iz Zagorja jc privlekel 45 moških znani Taufcr. Med njimi je bilo 25 nedoraslih mladeničev. Taufcr, apneničar, je nameraval shod razbiti, pa je v svoji nameri žalostno pogorel. Ko je župnik Lovšin predlagal zahvalo in zaupanje dr. Šusteršiču, clr. Kreku in dr. Zajcu, je nastal vihar ploska in gromoviti Živijo-klici so se razlegali na vse štiri strani sveta iz nešte-vilnih grl. Liberalci so žalostni gledali veličastni prizor. Podrobno poročilo v ponedeljek.
— Medvedov nagrobnik, V sredo sla si ogledala umetnostni zgodovinar J. Cankar in pisatelj Finžgar v delavnici poclobarja Pavlina Medvedov nagrobnik, ki jc že blizu izvršitve. Peruz-zijev model bo vrlo vklesan v marmor in spomenik bo brez clvoma mnogo lepši, kakor ga jc pokazala slika v »Dom in Svetu«. Ob odkritju, smo izvedeli, da govori naš najboljši literarni zgodovinar prof. Grafenauer in v imenu aka-demiške mladine petr.iik Jož. Lavrcn-čič. Žc sedaj opozarjamo slavno občin-
stvo na to slavnost, ki se je bo prvi dan po katoliškem shodu lahko udeležilo na Žalah pri Kamniku. Podrobni program objavimo prihodnji teden.
—	Iz Viča. Zadnjo sredo je nekdo iz Viča-Glinc v Slovenskem Narodu« med drugimi lažmi trdil to, da hodi nadučite-ljeva hčerka na ptuje vrte sadje krast. — Glede na to nesramno laž zahtevamo, da brezvestni obrekovalec tudi navede: na čegav vrt hodi sadje krast? Morda na »Kajžarjev«, -Kmetov« ali »Knezov«? Hčerka nadučiteljeva je žc več tednov na počitnicah v Krškem na Dolenjskem; torej ona vendar ne more dolge poti s Krškega na Vič brez letalnega stroja delati — in to celo ponoči! — Bog me, ta dopisnik ga pa res pihne! Čegavo pa je sadje na šolskem prostoru okrog stare šole, o tem sc z modrim dopisuncem nc bomo prekljali, kajti to jc že davno dognana stvar. Sicer pa o tej zadevi utegne še sodišče govoriti. — Viški dopisun, — če imaš kaj časti in dostojnosti v sebi, — se pod svoje neslane dopise v prihodnje podpiši, da bomo vsaj vedeli s kakim ignorantom imamo opraviti. — O županskih in šolskih razmerah poročamo naknadno. Pride polagoma vse na vrto, da vaši somišljeniki izvedo, kako se godi pri županstvu in pri krajnem šolskem svetu. — Viški.
—	Stanje ljudskih šol na Hrvaškem. Koncem šolskega leta 1911-/12. je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji 1620 ljudskih šol, in sicer 1496 javnih in občih, 48 javnih kon-fesionalnih in 76 zasebnih. Po učnem jeziku je bilo 98'59'i hrvaških ali srbskih, 1'07^ nemških, 0'07' h mažarskih in 0'27', o slovaških ljudskih šol. Gradbeni in vzdrževalni stroški za ljudske šole so znašali 7,504.971 K; učiteljskih moči je bilo 3114.
—	Umrl je dr. Napoleon pl. Špun-Strižič, vpok. septemvir zagrebškega sodnega dvora, star 75 let.
—Orožniška postaja v Vcrtmatu se je premestila v Spodnjo Hrušico, postaja na Viču pa v Kožarje.
—	Na južni železnici je imenovan višji revident A v g u š t i n E b e r h a r t za strokovnega referenta prometne službe prui tržaškem obrtnem inšpektoratu; premeščeni so: asistent Ster-g a r iz Zidanega mosta v Trst, in asistent Franc L j u p š a iz Radgone v Logatec, uradniški aspirant Martin Križan iz Trnovo-Bistrica v Zgoraj i Dravograd in uradniški aspirant Ernest Raj-gelj iz Zagrada v Oglej.
—	Iz škofje Loke. Odkar vozi med železniško postajo Trata in Škofjo Loko prostoren in eleganten avto, sc je osebni promet, izdatno pomnožil. Domači iz-voščki so — kar je umevno — sicer ne-voljni na to brezkonjsko a naglo vprego, pa kaj se če. Vsakdo se najraje po-služi komodnih, brezprašnih in brez-mušnih prevoznih sredstev. Ko bo dograjena nova cesta, ki jc scclaj v delu, bo Škofja Loka zopet clokaj pridobila. Nova cestna zgradba, kakor tudi stavba krasnega mostu lepo napreduje. Pogostno deževje je seveda v napotje. Dobe se pa ljudje, ki jim nova cesta daje povod, cla so huelujejo nad posameznimi osebami, ki imajo največ zaslug, da sc bo to prepotrebno podjetje vendar enkrat izvršilo. Umevno je, cla posestnikom, ki jim bo cesta prerezala travnike in njive, to ni posebno po volji; toda treba se je malo ozirati na splošnost in na občno korist, ki jo bo imelo škofjeloško mesto, okolica ter cela poljanska in selška dolina. Promet na tej cesti bo naravnost ogromen. Enako (neutemeljeno nevoljo in pa nemodro konservativnost so kazali nekateri po-
sestniki tudi svoj čas, ko se je gradila železnica. Dosegli so, da ima Škofja Loka pol ure oddaljen kolodvor. Vse poznejše kosanje železnice še ni privedlo do mestnih vrat. Tujcev je letos v mestu in v Škofji Loki zopet nekaj več, nego navadno. Upamo, da bo uprav olajšana zveza z železnico clovedla v zdravo, z vabljivimi šetališči in s kre-pilnimi kopališči oskrbljeno Loko čeda« lje več lotoviščarjev.
—	Razpisano srednješolsko mesto. Na gimnaziji v Št. Pavlu na Koroškem je razpisana suplcntura za šolsko leto 1913/14 iz klasične filologije z nemškim i|u slovenskim učnim jezikom. Prošnje na ravnateljstvo tega zavoda do 21 tega meseca.
—	Izvoz živine iz Hrvaške leta 1912.
je znašal 507.680 glav v vrednosti 74 milijonov 961.058 Iv; v prejšnjih lotili jo znašal izvoz: 1907. leta 56 in pol milijona, 1908. leta 65 milijonov; 1909. 1. 68 milijonov, 1910. lota 70 milijonov. 1911, leta 40 milijonov kron. Izvaža sc največ roga ta živina in svinje, pa tucli veliko konj «i ovac.
Nova trdnjava v Rosni. Iz sara* jevskih vojaških krogov se poroča, da se na jugovzhodni meji Bosne zgradi nova moderna trdnjava.
—	Nenotopljiva ladja. Neki star francoski pomorščak jc napravil model za ladjo, ki sc v nobenem slučaju ne more potopiti.
—	Divji lovci na Hrvaškem. Logat v Jasenašu v Slavoniji Marko Raič iri njegov namestnik Gliša Šolar sta šla kot divja lovca na lov v lovišče suho-poljskega veleposestnika Jankoviča. Tu so ju opazili domači čuvaji in streljali, Šolar je ranjen pobegnil, Raiča so pa čez nekaj dni po dolgem iskanju našli mrtvega.
Izjava. Podpisani gasilci v SorI izjavljamo, cla ni nihče nas v zvezi z dopisom v »Slovenskem Domu« in v »Slovenskem Narodu«. Dotični dopis-« nik se zaletava na silno surov način v razne osebo in iim podtika, kakor bi bili mi gasilci v zvezi s takim pisanjem. Izjavljamo, da ni bilo na naši veselici nobenega od nas prirejenega plesa in ni bil odbor s tem v nikaki zvezi. S tem povemo, da je zoper našo gasilsko čast. cla bi na tak način delali prepire sosednim bratskim gasilcem, S tem smo enkrat za vselej opravili z nespodobnimi čenčarijami, ki jih noben pameten človek nc piše in nc bere. — Jožef Ivusar, podnačelnik. Franc Kokalj, blagajnik. — Jožef Jamnik, Iv, Kožuh, Jožef Dolenc, Franc Svolšek, odborniki.
—	Na Hrvaškem zepet kolera. V, Krčedinu pri Stari Pazovi sta obolela dva brata na znakih azijske kolere* Edrtii jo že umrl, drugi se bori s smrtjo. Oblasti so znova uvedle stroge odredbe, cla so bolezen nc raznese.
—	Na hrvaškem deželnem posestva Božjakcvini se obeta letos prvič, odkar je v deželni upravi, 70.000 K čistega dobička. Žito jc izvrstno obrodilo in stanje živine jc enako povoljno.
—	Semenj. Prihodnji četrtek dne 21. t. m. bo v Ivandiji pri Novem mestu mesečni semenj za živino, konje in prašiče. Prodajala se bo izven tega tucli perutnina, jajca, zelenjava in vsakovrstne druge reči.
—	Avtomobilski dirkači so vozili skozi Mirno dne 15. t. m. ocl 3. clo pol 4. ure popoldne.
—	Šola na Mirni sc je končala dno 4. t. m.
ga sedejna in za uobre tri kile sm dol uzeu, kc na pridem nč na zrak.«
»A brau tud nis nč ud lega?«
»Tist pa še um. Ta zadnkat sni dubiu »Sluvensk Naru« u roke, tekat, ke je stal notr, do u izvršcvaln udbor ta narodn napredne stranke hrvašk-sluvensk katolšk sliod prezeru, al iz drugem besedam rečen: de ga na u tou nč videt. Ud tistga časa pa nism dubu nubenga našga lista pred uči. Zadnč srn tud guvuru dol pr men na Kudclum pred hiša iz ciimo rotuškino slugatam, ke je en koš tku težku nesu, de sa mu kar kusti pokale pucl nim. Pred mojem dumam jc koš dol pusta-vu, de b se mejčkn pučou in uddelinou, pa sni ga prašu, kua tku težku nese. »Eh, same špeglo; čist črne špcgle, take, clo sc prou nč na vid skus,« m jc reku in s začeu brisat pot iz čela. »Za kua vam pa uja lc špcgle, pa tulk?« prašu sm ga jest in mu začeu brskal pu koš in gledat tiste črne špcgle. »Za kua nek! Gespud Korl sa me puslal, de nej jh razdelim med Iblančaue pu temla konce mesta in ukolce. Druh ro-tušk slugati jh raznašaja pa pu dru-geh konceh. Tu t rečem: ccu rotuž jc že zdej one tri dni na nugali sam za-vle tehla špegl in cvikarju.« — »A cvi-karje maš tud! Lej, loj!« — »Sevede; kar s holt kdu izbere, tu mu pa dam. Kua s uš pa ti zbrau, Pepe, cvikar al
špeglo?« — »Za kua m pa uja tako špegle al pa cvikar, ke s nč skus na vicl? Take špegle nej m pošle gespud Korl, de um iz juim ukul vogla vidu. pa jh um uzeu, pa še prou hvaležn mu um zajno.« — »Takch pa zdej ni-mama. Cak, kedr u kašna naša ku-medja u Iblan, tekat uma pa še take špegle ukul delil, de sc u use pu topclt vidi skus; za hrvašk-sluvensk katolšk shod sa pa ta nar bulš takcle, sa rekel gespud Korl, de s nč skus na vid.« — »A tku! Tok zavle katolškega shoda ra znaša te tcla špegle, aha! Zclej šole zastopm ta reč; zclej šolo vem, za kua vas iz takimi ajfram gespud Korl tku ukul poja!« — »Kua pa če! Ta na-rodn-napredn izvrševalu udbor je on-kat sklonu, de Iblančani na smeja videt katolškega shoda, pa jc vn. Kokr pa gespud i že puznaja Iblančaue, de s na uja dal dupuveclat, de na smeja videt katolškega shocla, jm pa ni druzga čez ustal, kokor črno špeglo. Ce uja mol enkat tela črne špegle na nos, pol nej pa lo gledaja, če ga čja in če morja.« — »Ti, prjatu, tu je pa. ena srečna misu in jest gespude Ivorlue gratule-ram za ta misu. Sam tu ic še hiulimnn, če uja Iblančani tli te špegle nateknt tekat na nus, ke u hrvašk-sluvensk katolšk shod u Iblan.« — »Kokr čja. Ivdur na umou tekat liušch špegl ita nos, tist ni naš.«
»Tula sma guvorla iz rotužkem slugatam, druzga nč; pa m ni nč unic-nu, de b deželna zveza za tujsk prumet zvulila Luigi Calcota za častnga člana. Pa za kua b ga tucl zvulila?! Calco ja, kulkr jest vem, nima prou nubeneh zaslug za tujsk prumet.«
»Kdu prau de nc? A nis brau ta zadna sobota u ta »Sluvenskmu Na-rude«, kašna reklama je narodu za naša Gurejnska iz sojino sedem kilu-metru dougem pudlislkam?« jc prpou-liu gespud Guvekar.
»Nč nism brau. Kua pa je prouza-prou puvedu, de s je prclubu tku nc-precenlivo zasluge za tujsk prumet?«
»Ja, veš, prou usega t na morm puveclat, zatu ke sm preli zaspau, produ sni du konca prebrau. Trikat sm začeu in še črn kufe iz lemona not sm preh spiu, do b m ja uči preli skp na padle, pa ni use skp nč pumagal. Kar zakimu sni zraun, pa jc blu.«
»Tu t že rad verjamem; al tulk m pa že lohka puvoš, kulkr s prebran.«
»Tulk vem, do jo stal notr ud one debele gospe iz Iblane, kuku se je vu-zila iz sojeni utroeoin na Gurejnsk na letuviše. Kuku sa s utroc u bloke pu-packal u vagone; kuku jh je pol en t ja K ar čist mokre puvrh so du kože uderu in kuku lubczniu sa jm za tlrah gnar nametal pol u on pudstrošn sobe slama na tla. de sa mol ko za spat.
Tud nilek jo biti usak dan za f ruš tek; mal prsmujen, iz ena beseda: sam take reči je našteu notr, de more usucga Iblančana prjet nepremagliu vesele pudat se liitr na Gurejnsk in bt tku deležu usli dubrot letuviškega žculcj-na Kranjskem.«
»A tku! Pol b ga pa žihr gurojnske občne na kašna viža udlikvaie, kc ud toga ncgauga pudlislka uja mole vn« der to občne ta nar več prelita, a ne?«
»Kua pa; sej sin slišu, de se mu uja to dni prišli puklont usi gurejnsk žepani in huteliri in sc mu zalivali za negau amuzetje.«
»Loj, loj, pa jest ros nism še 116 slišu ud tega.«
»Mugoče. Veš, leberalci sa sploli bi skromn in puhlevn in takch rči na ubešaja prcc na ta volk zgun. Zatu to pa prosm, de tud ti nubenmu naprej na puvoš,' de se pol na u reki, de jest. use vn sklubeštram, kar se sklene pr sejah deželne zveze za tujsk prumet.«
»Kar brez skrbi hod. Sej me ja pu-/naš, de znam moučat! .Iti. kua sm že tou rečt: tala Calco pa velik kuristnga spiše.«
»Tu t rečem: tku mu pa gre peni, kokr run k Šetink jozek. Kar jejnat t mi zna, kedr t, enkat začne. Edin tu jc še dubruta za sluvensk narud in za »Sluvensk Narucl«, de se mal kerkafc uglas Boltatu Pepe iz Kudcluaa.
—	Toča je napravila v vasi Samato-rica, občina Horjul, dne 10. t. m. škode nad 18.000 K. Posestnikom so uničeni vsi poljski pridelki. Vložena je prošnja za državno podporo.
—	Utonil je sedemdesetletni Matevž Sojer iz Doba. Dne 11. t. m. popoldne je šel s konjem po pesek na Bistrico, kjer se mu je menda konj splašil. Konja, ki se je s plavanjem ubranil, da ga ni deroča voda odnesla, so ljudje komaj živega rešili, voznika je pa deroča in močno narasla Bistrica odnesla naprej, preden so prišli ljudje na pomoč. Dobili so ga šele drugi dan zjutraj blizu Ihana. Pokopan je bil v četrtek dne 14. t. m. v Dobu. N. p. v m.!
—	Umrl je na Gočali dne 15. avgusta posestnik gospod Jožef Habe, star 57 let. Pokojnik je bil vrl in odličen naš pristaš, blaga duša, zgled kre-menitega, krščanskega značaja. Počivaj v miru! — Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri popoldne.
—	Vlom. V noči od 14. do 15. t. m. so tatovi vlomili v Jezeru pri Trebnjem v prodajalnico trgovca Roglja. Odnesli so več špecerijskega blaga in denarja, kar ga je bilo v blagajni, vsega v vrednosti 800 kron. Posebno slast so imeli do tobaka, ki so ga odnesli tri zaboje. Tatovom, ki so v tej okolici zelo domači, so na sledu in je upati, da bodo kmalu v rokah pravice.
—	Velika nesreča sc je pripetila posestniku Antonu Šalehar iz Blata pri Trebnjem, kateremu se je strgalo eno leto staro žrebe, vredno 200 kron, se nasadilo na vile in takoj poginilo.
—	C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod Za trgovino in obrt. Bilanca tega zavoda za prvo polletje 1913 izkazuje vštevši prenos dobička lanskega leta 12,703.999 K 41 vin. čistega dobička, proti 11,899.026 K 24 vin. za isto dobo pretečenega leta. V kolikor so z dnem 30. junija 1913 konzor-cijalne kupčije popolnoma obračunane, so vpoštevani njih uspehi. Dobički iz sindikata za delnice delniške družbe Franc Ks. Brosche sin niso všteti v dobičku in tvorijo tako še znatno rezervo.
Koroške novice.
k Iz Slovenskega Korotana. Prijatelj našega lista nam piše: V začetku tega mcseca sem se peljal preko Jesenic na Koroško. Na celi progi od Pod-roščice pa do Celovca nisem čul iz iz-prevodnikovih ust slovenskega naziva postaj, ampak vse samo v nemškem jeziku, dasi so vse rečene postaje tudi s slovenskim besedilom označene. Isto sem opazil tudi na poti nazaj. Torej to ni posamezen slučaj, ampak se našega jezika pravice dosledno tako prezirajo. Priliko sem imel govoriti z dvema koroškima kmetoma, ki sta se peljala iz Svetne vasi v Bistrico v Božu. Pravila sta mi, da so izprva izprevodniki pač tudi v slovenščini klicali postaje, ali zdaj se noben izprevodnik več ne zmeni za to. Izprevodniki ne postajajo tako menda na svojo odgovornost, ampak imajo tako naročeno od zgoraj. Treba bi bilo v državnem zboru izpregovoriti o tem nezaslišanem nemškem postopanju. Zakaj pa izprevodniki gorenjske, dolenjske, kamniške in v r h n i š k c železnice kličejo notabene po čisto slovenskih tleh postaje tudi v nemškem jeziku? Ali nismo vsi podaniki ene i»i iste države, z enimi in istimi dolžnostmi in pravicami? Quousque tandem ?
Ljubljanske novice.
lj Seja za zunanje priprave katoliškega shoda se vrši danes ob pol 8. uri zvečer v posvetovalnici I\. T. D. Prej se vrši ob 6. uri zvečer kratka konferenca načelnikov odsekov. Prosimo p o 1-noštevilne udeležbe!
lj Deklice in dečki, ki nameravajo nastopiti pri sprevodu katoliškega shoda v narodnih nošah, naj se zbero jutri, v nedeljo, dne 17. t. mes., ob 2. uri popoldne na vrtu v Alojzevišču. Prosimo tudi gelčne učiteljice iz Ljubljane in okolice, ki imajo narodne noše, da sc zbero jutri, v nedeljo, 17.avgusta, ob 2. uri popoldne na vrtu \loj-zevišča.
lj Prosimo za rože! Vse lastnike lepih vrtov v Ljubljani in okolici lepo prosimo, da blagovolijo podariti pripravljalnemu odboru za katoliški shod kolikor mogoče veliko rož, da tako olajšajo delo damskemu odseku za rože (načelnica gospa Terezina dr. Peganova) in pomagajo lepšemu uspehu katoliškega shoda. Prosimo posebno za vrtnice. Rože naj se blagohotno oddajo prihodnji petek od 9. ure dopoldne do 6. ure zvečer pri gospej Franji Volta v poslopju Gospodarske zveze na Dunajski cesti, I. nadstropje.
lj Pevska skušnja za nastope pri katoliškem shodu je danes, v soboto ob 8. uri zvečer v Ljudskem Domu.
lj Pevska vaja. Danes v soboto ob pol sedmih zvečer bo v Aloizišču oevska
vaja za pontilikalne sv. maše v stolnici povodom katoliškega shoda. Vabljeni so vsi ljubljanski gg. cerkveni pevci in pevke, lj de nekaj o katoliškem shodu.
Nervozni so radi izjave svojega izvrše-valnega odbora gospodje okoli »Slovenskega Naroda«. Gospodje naj sc lepo pomirijo — tista izjava je sicer nekaj zelo žalostnega za obzorje gotovih gospodov, ki hočejo v Ljubljani zvoniti veliki zvon, katoliški shod bo pa vendar iz verskega, patriotičnega in narodnega stališča nekaj tako lepega in za Ljubljano koristnega, da mora vsak pameten človek izgubiti nervoznost in z veseljem pričakovati trenotka, ko razvije pred nami slovensko ljudstvo krasoto svojih narodnih noš. Zato nikar ne zavijajte, da je to »strankarska prireditev s sovražno tendenco napram naprednemu p r e -b i v a 1 s t v u«. To sovražno tendenco so iznašli samo pri »Narodu«, kjer jim je žc vsak sovražnik, kdor v »Narodni Tiskarni« tiskovin ne naročuje. Program katoliškega shoda ima tako obliko, da lahko vsak katoličan sodeluje. Pri nas seveda so »katoličani« v »Narodni tiskarni« napram katoliškemu shodu manj tolerantni kot so proti katoliš-kam shodom v Nemčiji protestantje in židje. »Narod hoče nekaj izrabljati tudi slavnost novomeškega »Sokola«. Ravno tam se je pokazala skrajna gostoljubnost naših somišljenikov. Kljub temu da jc dan prej izšla v »Narodu« znana žaljiva izjava, so mnogi naši somišljeniki izobesili zastave. Če se imajo »Na-rodovci« kaj pritoževati, naj primejo tiste, ki so priobčili tisto izjavo, ne da bi vabila k seji razposlali tako, da bi se je mogli udeležiti vsaj vsi liberalni občanski zastopniki! O izjavi »Naroda« tako niti vsi ljubljanski liberalni občinski svetniki niso bili informirani. Naš občinski zastop v Kandiji pri Novem mestu je pa sklenil, da naj se na čast prišlim »Sokolom« izobesijo zastave in ondotni g. prior usmiljenih bratov jc dekletom, ki so okinčale »Sokole« s cvetlicami, raclevolje dal na razpolago svoj vrt. Kako »Narodovci« to vračajo, je znano. Na vse to prav mirno rečemo: Mi ne bomo nikdar agitirali proti razo-bešanju zastav pri vaših slavnostih, mi bomo stali vedno na stališču, da Ljubljana potrebuje razvitja tujskega prometa in da je to odvisno le od takta in gostoljubnosti vsega prebivalstva. To je naše stališče in prepričani smo, da je za korist Ljubljane edino pravo.
lj Koroški Slovenci se pripeljejo v Ljubljano s posebnim vlakom dne 24. avgusta ob 7. uri 47 minut zjutraj. S kolodvora odidejo takoj na zbirališče, kjer se pridružijo slavnostnemu sprevodu. V koroški skupini bodo zastopane vse slovenske koroške narodne noše.
lj Vse gostilne, ki so naročene v Ljubljani na »Slovenca«, priobčimo v posebnem listu »Ljubljana ob hrvaško-slovenskem katoliškem shodu« in prosimo udeležnike, naj obiščejo te gostilne.
lj V ponedeljek, 18. avgusta (rojstni dan presv, cesarja) se bo pri pontifikalni sv. maši v stolnici ob desetih izvajalo sledeče: Missa IV. in F, zl. M. Brosig; Gra-dual : Benedictus es«, zl. Ant. Foerster; ofertorij »Benedictus sit«, zl. V. Goller; po sv. maši cesarska himna.
lj V proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Franca Josipa I. se udeleži kranjski vojevniški kor v nedeljo, dne 17. avgusta, ob 8. uri v župni cerkvi sv. Jakoba sv. maše. Kor odkoraka z zastavo in 7. gedbo na čelu od svoje pisarne, Marije Terezije cesta št. 14, ob tri četrt na 8. uro v cerkev. Po sv. maši bo na vrtu restavracije Novi svet« prijateljski sestanek in zajtrkovalni koncert.
lj Proslava rojstnega dne našega cesarja. Jutri, ob 8. bo v šentjakobski cerkvi sv. maša veterancev v spomin rojstnega dne našega presvitlega vladarja. Sodeluje godba 7. Viča. — Ob pol 12, uri pa bo maša c. kr. drž. uslužbencev vseh kategorij.
lj Zaobljubljena procesija. Ponedeljek ob 4. uri zjutraj gre zaobljubljena procesija vseh ljubljanskih fara k Sv. Roku v Dravlje, lj Tridesetletnico obhaja danes strojnik g. Ivan T o m a ž i č , odkar službuje v Pollakovi tovarni. Bog živi vrlega somišljenika!
lj Poročil se je danes dopoldne v šentjakobski cerkvi občinski svetnik S. L. S. hišni posestnik g. Tomaž Nova k z gdčno. M arijo Pipa n. Ženin in nevesta sta istočasno obhajala tudi desetletnico, odkar delujeta v tobačni tovarni. Vrlemu somišljeniku naše naj-iskmnejše čestitke! — Poročil se je gospod Anton Rasperger, uradnik južne železnice na Dunaju, z gdč. L o j-ziko Eržen iz Ljubljane. Bilo srečno! — Poročil sc je včeraj v frančiškanski cerkvi magistratni koncipist g. Vladimir B r e s k v a r z gospico V a 1 č i S k u š k o v o . hčerko velečis-lane in ugledne rodbine ljubljanske.
I i Komik slovenskega gledališča gosp. Povhe ie dobil Donudbo * berolinskega
operetnega gledališča »Theater des We-stens«. Obljubujejo mu 500 kron začetne plače.
lj K jutrišnji uprizoritvi »Kneza Sem-berijskega« na prostem, ki bo točno ob pol 3. popoldne poleg parkhotela »Tivoli«, je priglašenih nad tisoč posetnikov iz Trsta in Primorja in enako število s Štajerskega, tako da je že sedaj zagotovljen ogromen poset. Udeleže se je vsi udeleženci kongresa nar. strokovne organizacije. Opozarjamo občinstvo na to, da si bo pravočasno oskrbelo vstopnice. Veliki uspeh včerajšnje prve uprizoritve, ki se je kar najpovoljneje izvršila navzlic ponovnemu pršenju pred približno en tisoč gledalci, je najboljša reklama. Varietetne veselice jutri glasom že prošli teden priobčenega sporeda ne bo. Cene so iste kakor včeraj: 2 K, 1 K, 60 vin., 40 vin. in 20 vin. — Vse tiste, ki so pri uprizoritvi sodelovali včeraj, prosimo, da se pridejo v »Tivoli« mas-kirat že ob pol ene popoldan!
lj Deklamacijski večer g. Milana Skrbinška, režiserja in igralca in g. Josipa Šesta, igralca, se vrši danes ob pol devetih zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Vstopnice (sedeži) se dobe tudi v predpredaji. in sicer pri gdčni. Jerici Dolenčevi, trafikantinji v Prešernovi ulici. Dobe se sedeži po 3 K, 2 K, 1 K. Dijaki plačajo za kronske sedeže 60 vin., a ti sedeži se bodo prodajali šele zvečer pri blagajni, ki se odpre ob osmih,
lj Razdelitve ustanov razpuščenega kranjskega vojaškega kora. Povodom proslave rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Franca Josipa I. dne 18. avgusta ob pol 10. uri dopoldne, sc razdele v salonu pri »Novem svetu« ustanove od 20 do 45 kron med 14 veteranov in 15 vdov.
lj Toča v Ljubljani in okolici. Včeraj, kmalu po štirih popoldne, se je vsula nad Ljubljano in okolico debela toča, ki je napravila na poljskih pridelkih občutno škodo. Padala je kakih osem minut in je naredila zlasti mnogo kvara na sadnem drevju ter vrtovih za zelenjavo. Že itak visoke cene živil bodo najbrže vnovič poskočile. Škode ni mogoče sedaj niti približno ceniti, gotovo pa znaša več tisoč kron. Še danes marsikod leži toča. — Tudi z Goriškega prihajajo poročila, da je toča včeraj silno klestila.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Magdalena Valentinčič, posestnikova hči, 5 tednov. — Julijana Kobilca, vrtnarjeva hči, 13 let. — Alojzija Gorjan, žena tovarniškega kurjača, 43 let. — Friderika Falle, hči krojaškega pomočnika, 6 tednov.
lj Namesto venca na grob g. svetnika Iv. Vencajza je daroval državni in deželni poslanec g. Fran Povše 15 K.
lj V prisilno delavnico so danes oddali 29letnega malopridneža Riharda Ma-jerja iz Beljaka.
lj Tržne vesti. Danes sta pripeljala dva Vipave ana trg 93 škatulj grozdja. — Krompirja so pripeljali 12 voz in ga prodajali po stari ceni, to je po 6 K 100 kg. — Zeljnatih glav je bilo na trgu dva voza in so jih prodajali 100 glav za 15 K. — Drv je bilo 23 voz in so bila po K 19—19'50 seženj. — Jajc je tržno nadzorstvo od 11. do danes preiskalo 6000, med katerimi je bilo 17 pokvarjenih. Splošno pa današnji trg ni bil z živili tako dobro preskrbljen, kljub temu, da jih je bilo dovolj, kakor običajno ob sobotah, in so bila vsa živila tudi nekoliko dražja, posebno draga je bila perutnina.
lj Otroški pogrebi pri Sv. Petru. »Narod« je objavil v četrtek notico, v kateri med drugim piše: V neki rodbini je umrl mal otrok. V torek bi moral biti pogreb, za kar je rodbina plačala prijstojbino 9 K. Cerkovnik je prišel po otroka ob pol 2. popoldne in obenem sporočil, da bo otrok ob 4. blagoslovljen in pokopan pri Svetem Križu. Ob določeni uri se je rodbina zbrala na pokopališču in čakala na pogreb. Toda vse čakanje je bilo zaman. Ko so vprašali, kaj je s pogrebom, se jim je reklo, da bo šele ob 7. zvečer. Ker pogrebci tako dolgo niso mogli čakati, so šli iskat malega mrliča. Našli so ga v zakristiji, skritega pod klopjo. Nevoljni zaradi take surovosti in brezdušnosti, so plačali par kron grobarju, da je otroka položil v jamo in ga zakopal brez blagoslova. Takšno škandalozno postopanje pri sv. Petru ni morda izjema, marveč pravilo. — »Narod« je pri tej notici zopet enkrat pošteno nasedel. Stvar je namreč ta-le: Cerkveni napovedovalec pogrebov pri sv. Petru, Ignacij Učakar, je prišel k dotični stranki v Zeleni jami, kjer so imeli mrlička. Vprašal jc mater, kakšen pogreb da želi, ali z duhovnikom ali brez njega. Mati mu je pa takole odgovorila: »Vi tako naredite, samo da f .... ne bo zraven; ni treba ne voza pa nobene stvari ne. Ne maram, da bi se ta h ... . vozil z mojim otrokom. Za tiste denarje svojega možička raje pod pazduho primem, pa greva v gostilno in denar zapijeva, namesto da bi ga f . . požrl.« Napovedovalcu je plačala nato navadne pristojbine za pogreb brez duhovna in pristojbino za prenos otroka na pokopališče v znesku 7 K 80 vin. in 1 K 20 vin. naoitnine napo-
vedovalcu, češ, rajši vam več dam, samo
da f____ zraven ne bo. Napovedovalec
ji jc nato povedal, da bo nesel otroka k Sv. Križu ob 2. popoldne, ob 4. naj pa pridejo k pogrebu, ker bo otrok v cerkvi pri Sv. Križu takrat blagoslovljen. To se je tudi zgodilo in je bil otrok res v cerkvi blagoslovljen, cerkovnik je pa napovedovalcu rekel, da bo že on s svojimi ljudmi otroka sam pokopal. Cerkev je torej v tem slučaju postopala popolnoma pravilno in se ne more cerkvenim funkcionarjem pri Sv. Petru ničesar očitati.
lj Knez Semberijski. če bo jutri, v nedeljo, 17. t. m., deževalo, se »Knez Semberijski« uprizori v deželnem gledališču. Cene so iste kakor za predstavo na prostem. Prva predstava bo ob pol 3. uri popoldne, druga ob 7. uri zvečer. Igralci naj se pridejo v deželno gledališče kostumirat že ob pol eni! Tudi jezdeci! Če bo lepo vreme, bo predstava samo ob pol 3. popoldne v park-hotelu »Tivoli«. Kostumirat pa se naj pridejo vsi igralci ob vsakem vremenu v deželno gledališče. Če se bo igralo v gledališču, bo predstavama sledil variete.
Primorske vesii.
p Občinski odbor tržaški. V četrtek opoldne se je vršila v drugi seji trža-> škega občinskega sveta volitev občinskega odbora in 21 komisij. Odbor šteje z županom in z obema podžupanoma 18 članov, in sicer 15 italijanskih liberalcev, 2 Slovenca in enega socialista.
p Goriški občinski svet protestira. V sredo zvečer ob 9. uri je imel goriški občinski svet polnoštevilno obiskano sejo, v kateri je protestiral proti odloku vlade, ki je vzela mestnim očancem agende prenesenega delokroga. Sklicuje se |aa dejstvo, da je mestni svet že celih 63 let »povoljno vladal«, so sklenili, da nc marajo niti pri vladi protestirati niti interpelirati v parlamentu. Pravijo, da hočejo preiti na dnevni red iu se ne več baviti z dogodkom.
p Tihotapci streljali na finančno stražo. Iz Trsta se poroča, da je ponoči na 15. t. m. opazil komisar finančne straže Kunzer dva moža z velikima zavojema na hrbtu, ki sta poizkusila prekoračiti carinsko mejo. Komisar jima je zaklical, da naj obstojita, a tihotapca sta pričela bežati, komisar je pa za njima tekel. Tihotapca sta se obrnila in eden je iz revolverja ustrelil na komisarja, ki se je zgrudil nevarno ranjen na tla. tihotapca sta pa pobegnila, Kroglja je komisarju razbila nos in levo oko. Prenesli so ga v bolnišnico.
O tem dogodke se nam še dodatrn. poroča: Sinoči jc finančni komisar Gustav Kunzel v družbi z nekim finančnim stražnikom zasledoval nekaj tihotapcev na cesti proti Barkovljam. Finančni stražnik je bil preoblečen v žensko obleko, da bi ga ne spoznali. Bilo je okoli pol 2. ure ponoči, ko so tihotapci pojavili in finančna organa sta se približila, da bi jih aretirala. Ali eden je ustrelil parkrat iz revolverja in dva strela sta zadela komisarja' Ktin-zelna. En projektil mu je prodrl nos, drugi zenico levega očesa. Ranjenega funkcijonarja, ki je postal žrtev svoje dolžnosti, so prepeljali v bolnišnico v težkem stanju. Kot osumljen je bil aretiran 321etni Josip Šuligoj iz Loka, premikač južne železnice, bivajoč na Greti 82. Ko je streljal, je imel na glavi železničarsko čepico. S to čepico ga jc videl ob 12. uri 40 minut tudi redar Jazbec na neki samotni stezi na Greti, kjer je celo govoril ž njim. Šuligoj taji trdovratno.
p Grozna nesreča. Živa zgorela, V
Dekanih je 381etna soproga finančnega respicienta Terezija Vovk pripravljala kavo na špiritovem plamenu. Pri tem pa se je aparat prevrnil, goreča tekočina se je razlila po Vovkovi in je plamen zažgal njeno obleko. Kakor zblaznela od strašnih bolečin je klicala na pomoč. Hišni ljudje so tudi res prihiteli, pogasili plamen in jej skušali ublažiti strašne bolečine. Potem so jo prepeljali v Trst v mestno bolnišnico, kjer so jo položili v permanentno kopclj.. Toda vsa prizadevanja zdravnikov jej niso mogla več pomagati. Revica jc izdihnila ob pol 10. uri zvečer.
p Renjikolo — slepar. Iz Pulja je izginil G. B. Costa, ki je bil prišel pred časom iz Napolja v Pulj — brez denarja ustanovljat ra;»ta podjetja. Costa je ogoljufal Puljčane za okroglo 100.000 K. Nekega drugega renjikola, ki je bil pri Costi za knjigovodjo, so še pravi čas prijeli.
p Zločinska tovariša, V nekem prepadu blizu Reke so našli težaka Roka Leniča, ki je bil zaposlen v reški luki, na pol mrtvega. Z muko in naporom je povedal mož, da sta ga za vratno napadla tovariša Linič in Miculin in da sta ga, da se maščujeta, strašno pretenta. potem Pa vrgla v prepad, ker sta
mislila, da je mrtev. Oba zločinca so zaprli.
p Izredna brzina čolna na motor.
Plovno podjetje Raeich v Pulju si je nabavilo čoln na motor, ki dosega brzino 31 morskih milj na uro. To bo menda pač daleč na okrog rekord.
p Občina v stiskah. Finance občine Cres na otoku so po poročilu deželnega odbora istrskega, ki je revidiral njeno poslovanje, naravnost obupne, virov za izboljšanje pa ni nikjer. Vsled tega je odstopil župan in vsi občinski svetovalci.
p Nesreča radi samovarja. V Dekanih pri Kopru je ponesrečila s samo-varom na špirit soproga Terezija re-spicienta finančne straže Vovka. Žena je pripravljala kavo, a se ji je samovar prevrnil. Pri tem je dobila revica take opekline, da je umrla za poškodbami, čim so jo pripeljali v splošno bolnišni-• co v Trst.
p Italijanska jadrnica se je po-greznila. V četrtek popoldne je priplula v puljski pristan vojna torpedovka, ki je vlekla za seboj čolnič, v katerem je bilo osem mož. Vse jc takoj vedelo, da se je zgodila na morju nesreča in da je ona osmeriea rešena posadka. Kakor že več dni je bilo morje tudi v četrtek viharno in si je izbralo za žrtev italijansko jadrnico »LTndipendente«. Ladja jfe bila na, potu iz egejskega vodovja v Benetke in je jadrala po Kvarnerju dve milji pod Puljem, ko se je je lotil strahovit piš. Ladjico je metala burja po valovih kakor lupino m kmalu so tudi začutili pomorščaki vodo. Začeli so pumpati, a ko so videli, da sc jadrnica le pogreza, so odpeli rešilni čoln, poskakali vanj, se poslovili od ladje in čakali, da pogoltne morje i njihov čolnič. K sreči pa je prišla mim<-> — nesreče torpedov'-- ' vrv in jih zavlek je nosila ir"
Vf>'"
.. pastor umrl. V četrtek je jrici po dolgi in mučni bolezni -k in starešina protestantovske ~rkvene občine dr. Schmidt.
p Smrt pred vozom sena. Kmet Jo-iip Miličič iz Lindarja je prišel, ker so se mu voli splašili, tako nesrečno pod voz sena. da. so mu kolesa zlomila eno nogo in roko i« Ra tudi sicer precej poškodovala. Ko so ga hoteli spraviti v bolnišnico v Pulj, je revež umrl že. med potom v vlaku. Truplo so shranili v kanfanarski mrtvašnici.
p Polna glava sekanca. V puljsko deželno bolnišnico so sprejeli deklico Veroniko Gregoričevo iz Buzeta. Otrok ima v glavi polno sekanca in njen oče je pojasnil, cla je slučajno padla s se-kancem nabita puška tako nerodno, cla je šel naboj dekletu v glavo. Otrok pač glede na hude rane ne more okrevati.
STRELA
jc udarila danes na Viču v neko novo hišo skozi dimnik in omamila ter hudo poškodovala zidarja Antona Oblaka, zidarja Karla Novaka in Marijo Narobe, delavko, vse tri uslužbene pri zidarskem mojstru Konigu. Vse tri so odpeljali v bolnico.
Bol u Koscttv spomenik v Movii,
(Dr. L. Lenard.)
Veliki možje nimajo vedno sreče s svojimi posmrtnimi spomeniki. Tudi naši slovenski duševni velikani bi nam vedeli povedati marsikako grenko tožbo, ako bi jih vprašali, Prešerna šc po smrti tlači noč in dan težka in mrzla muza in naš pevec velikan se preplašeno skriva za veliko skalo, ker se boji, da mu bo muza nekega dne ali noči padla na pleča in ga podrla na tla. V življenju je bil pesniški genij njegovo gorjč in on ga straši še po smrti.
Vodnik gleda zamišljeno doli po trgu, kjer prodajajo naše okoličankc: »race, pi-ščeta, pure, kapunc, teleta«, a na ušesa mu odmeva neprenehoma prijetna govorica ljubljanskih kuharic in branjevk.
Radecki mora napajati svoja junaška prsa s pogovori svojih naslednikov o vojnem rokodelstvu, ki igrajo biljard v nemškem kazinu ter pijejo črno kavo in jedo sladoled.
Ako bi meni po smrti dali Ljubljančani na izbiro, kaj hočem raje: da me naslikajo v Družinsko pratiko ali mi pa postavijo spomenik v Ljubljani, odgovoril bi brez dvoma:
»Naslikajte me, četudi na zadnje strani kam med inserate, kjer sc prodaja štupa za podgane in Maggijcva juha, raje pa, kot da bi mi postavili v Ljubljani spomenik. Saj po smrti bi rad imel mir.«
Mislim pa, da bi tako odgovorili tudi Pre šeren in Vodnik, Grtin in Radecki in sploh vsi možje, katere so kdaj slavili po Ljubljani, ako bi jih kdo po smrti vprašal za njihovo mnenje.
Toda to ni samo ljubljanska posebnost, ampak tudi po drugih deželah imajo
Darujte za kafnilski shod!
Darovi ml se pošiljal® na vsaslou Hnton SušniSt, c. kr« profesor u UnbUanfl.
veliki možje težave in neprijetnosti s svojimi spomeniki. Lahko bi tukaj povedal smešno in zanimivo povest, kako se jc godilo z onim ogromnim in prekrasnim spomenikom, katerega je nemški cesar podaril Zedinjenim državam severne Amerike, toda ne maram, da mi ne bo kdo očital, da silim v politično godljo. Raje povem, kako se je godilo in kako sloji sedaj zadeva s Kosciuškovim spomenikom v Kra-kovu.
Kosciuško je najbolj slavni poljski narodni junak, takorekoč simbol poljskega vitežtva in hrepenenja po osvobojenju. Nedaleč od Krakova se dviga Kosciuškov grič, katerega so nasuli Poljaki na čast svojemu velikemu junaku in boritelju za poljsko neodvisnost. Njegovo srce počiva na vrhuncu tega griča, ki gleda daleč naokrog po široki ravnini, tja čez rusko mejo. Kosciuškovo telo počiva pod stolno cerkvijo na kraljevem gradu Vavelu v Krakovu poleg trupel nekdanjih poljskih kraljev. V Krakovu je Kosciuško pozval pod orožje ljudstvo in pričel boj za poljsko svobodo. Na prekrasnem glavnem trgu stoji še za večen spomin v zemljo vdelan kamen na prostoru, kjer je stal, ko jc prisegal, da hoče osvoboditi Poljsko. V bližini Krakova je premagal Ruse pri Racla-vicah. Igra: »Kosciuško pod Raclavicami« se igra leto za letom cesto v krakovskem gledišču, pa tudi po dr-^"	' ='-> gle-
diščih ter na1"1 "
..o siavnostjo )t .u.uzen spomin na Kcsciuška in ..jezove boje.
Nič ni torej čudnega, da jc slednjič prišlo nekomu tudi na misel, da bi se spodobilo Kosciušku postaviti v Krakovu spomenik. Ideja je bila lepa; ogrela je takoj vse in pričelo se je z velikim navdušenjem zbirati za njegov spomenik. V prvem navdušenju je dal, kar je kdo mogel, vsota je naraščala in zadeva spomenika je bila na najboljši poli.
Toda za tako stvar ni treba samo denarja, treba je tudi rešiti načelna vpraša-, nja: kakšen naj bo spomenik in kje naj stoji. Tu so sc pa pričela križati mnenja, pojavljali so se najrazličnejši nažori, vsak je hotel imeti svoje mnenje, oglasili so sc umetniki, ki so sodili z umetniškega stališča, toda tudi med njimi: kolikor glav, toliko misli. Prišli so pa še politikarji, ki so sodili politično, starinarji, ki so sodili starinarsko, praktični meščani, ki so sodili praktično po sveji glavi itd. Prišli so pa v poštev seveda tudi še osebni oziri, zasebni razlogi itd.
Tako se je debatiralo in kregalo vse vprek in na vse strani, med tem je pa umetnik izdelal spomenik, tovarna ga je vlila v bron, a postaviti ga ni bilo kje, ker še niso bila rešena vsa vprašanja. Tako je prišel Kosciuško doli v Podgorje, mesto, ležeče skoraj tik Krakova na drugem bregu Visle, kjer prebiva večinoma revnejše prebivalstvo, ker so stanovanja cenejša. Prišel je na dvorišče nekega meščana, kjer so ga zadelali z deskami in obsuli s smetmi.
Tako je počival ubogi narodni junak Kosciuško pod smetmi in starimi deskami ter pričakoval dneva, ko se bodo gori v njegovem mestu zedinili prebivalci, kam naj ga postavijo. Toda slega in edinost ni lahka reč. Mnenja so šla tako narazen, cla se je prepir zavlekel dolgo časa. Slednjič so se glave ohladile, prepir je začel pojemati vedno bolj, obenem so pa tudi pozabili na narodnega junaka Kosciuška pod smetmi. Prepir je prenehal, Kosciuško je pa ostal, kjer je obležal.
Tako je ležal narodni junak Kosciuško pod deskami in smetmi dolgo, dolgo let in nikdo se ni spomnil nanj. Prišle so nove misli, glave so se pričele pečati z novimi idejami, približala se je 500letnica slavne grunvvaldske bitke in javno mnenje je zahtevalo, da se ta dogodek obhaja od vseli Poljakov kolikor mogoče slavno ter cla sc postavi krasen spomenik takratnemu poljskemu kralju Jagielu.
Takoj se je. našel poljski umetnik Paderevvski, ki je dal 500.000 kron za Ja-gielov spomenik, tudi drugi ljudje so storili svoje in prekrasen spomenik je bil postavljen. Pričela se je slavnost, železnice so pripeljale v Krakov 500.000 ljudi, drugih 500.000 jih je prišlo peš ali z vozovi in obhajal se je spomin grunvvaldske zmage.
Ko jc grunwaldsko navdušenje pojemalo, se je spomnil nekdo, da bi tudi Kosciuško zaslužil v Krakovu spomenik. V tej stvari ni moglo biti dveh mnenj, vsi so pritrdili, da mora Jagieln kar najhitreje dobiti tovariša, in pri.elo se jc zbirati za Kosciuška.
Začelo se je zopet debatiranje o Ko-sciijškovem spomeniku in slučaj jc nane-
sel, da sc jc nekdo spomnil, da so pred leti že zbirali vta namen in dali narediti Kosciuška. Slednjič so tudi našli njegov spomenik na dvorišču neke hiše v Podgorju pod deskami in smetmi. Bil jc šc cel in dober, samo neke nepotrebne luknje jc dobil v konja, ki so se pa dale šc dovolj lahko in dobro zakrpati. Očistili so ga torej in izvlekli na dan, med tem je pa debatiranje šlo dalje svojo pot.
Treba je bilo samo še odločiti, kam naj se postavi Kosciuško, Toda tudi to vprašanje je težko razrešili, kajti: kolikor glav, toliko misli.
Jako primerno bi bilo, da bi stal na glavnem trgu, tam kjer se nahaja sedaj kamen njegove prisege. Toda umetniki in starinarji so se oglasili ogorčeno proti temu, ker bi se s tem zaprl prost razgled po veličastnem glavnem trgu, ki se lahko primerja s trgom sv. Marka v Benetkah.
Pa še neka druga težava je nastala: V tem slučaju bi prišel Kosciuško skoraj pred palačo grofa Wodzickega. S tem pa ni mogel biti zadovoljen niti grof Wodzi-cki, kateremu kot skrajnemu konservativcu Kosciuško velja za preradikalnega in predemokratičnega, pa tudi bolj radikalni narodni elementi bi ne hoteli, da bi stal junak Kosciuško pred stanovanjem grofa Wodzickega, »junaka iz Ridine«, kakor mu pravijo.
Postavili bi ga na Vavel pred kraljevi *rad. Toda Vavel še ni prenovljen in se "•'»vlja, a je tudi že toliko drugih velom, da bi veliki Kosci-' "maj našel primernega bi bil od sre-
iw	v	Toda
ta trg je pravu*.,
v načrtih, za sedaj in	1
primerno zazidan.
Tako se poraja načrt za na„ misel za mislijo, kje naj bi stal na-junak Kosciuško. On čaka pa mea potrpežljivo na dvorišču krakovskega predmestja pod deskami in smetmi, kdaj bo pravde konec. Samo da bi umetniki in starinarji in politikarji in sploh možje, ki imajo glas v tej zadevi, ne pozabili zopet ri svojega narodnega junaka, preden bo-co dokončali njegovo pravdo.
Razne slveri.
Z Velo^rada. V spomin jubilejnih slav-nosti, ki se praznujejo letos na Velegradu v dostojno proslavo 1050 letnice prihoda solunskih bratov sv. Cirila in Metoda na Moravsko, je naročilo društvo Apostolata krasno sliko v vrednosti 25.000 K. Delo akademijskega slikarja Ed. Neumanna predočuje jako lepo, ko prihajajo zastopniki slovanskih narodov v narodnih nošah k svojima blagovestnikoma, da se jima v spoštovanju, ljubezni in hvaležnosti poklonijo. Poleg Matejkove slike sv. Cirila in Metoda, katero jc daroval Velegraclu poljski narod v jubilejnem letu 1885., krasi Vclegrad tudi novi umotvor, ki bo privlačna moč marsikaterega čestilca slovanskih apostolov. Original so pripeljali pred tednom na Velegrad. Postavljen je v slovanski dvorani, da si ga vsak lahko ogleda. Obenem se je začelo s pripravami, da se postavijo ikone — oltarji za staro-slovensko božjo službo, ki se opravlja vsako leto ob cirilmetodovih slavnostih v velegrajskem hramu Gospodovem. Oltar bo postavljen v renesančnem slogu in okrašen z dvajsetimi slikami, ki predstavljajo svetnike in svetnice v pravoslavni cerkvi. Tudi to je oskrbelo zgoraj imenovano društvo, kar ga stane 35.000 kron,
V Kruppovem procesu, o katerem smo poročali, so se priložili tako obsojenci kakor tudi sodni gospod na višje vojaško sodišče.
Stavke. Po dvamesečni dobi se je v Milanu končala 15. t. m. stavka kovinarjev. — V Rigi (Rusija) stavka 5000 pristaniških delavcev. — Na Kavkazu se jc končala stavka delavcev, ki proizvajajo nafto.
Rusi streljali na nemški zrakoplov. Pri Varšavi sc jc izkrcal po 18 urni vožnji nemški zrakoplov Metzelcr. Ob prusko-ruski meji so ruski vojaki kake pol ure streljali nanj, a ranjen ni bil nihče. Zrako-plovce so ruske oblasti aretirale in zrakoplov konfiscirale.
Sin češkega pesnika iztiran z Ogrskega. Iz Žilinc sc poroča češkim listom z dne 1L t. in., da jc bil zdravnik dr. Ivan Halek, sin znanega češkega pesnika, ki že več let človekoljubn odelujc v Žilini, izgnan z Ogrskega, ker se jc udeleževal posvetovanj v Sv. Martinu. Tucli mnogo drugih Čehov, kateri so bili pri imenovanih posvetovanjih, je bilo iztiranih z Ogrskega. — Bože mili, kar se dandanes dogaja na »otoku svobode«, je že od sile. Madžarski nasilniki naj pač pomnijo, da se jejo veter,
da njih žetev zori, dozoreva od dne do dne in da bodo, prej ko mislijo, želi vihar!
Amerika iu evropska umetnost.
Kako izvrsten kupec za evropske umetnine je Amerika, priča dejstvo, cla je ta dežela samo lani uvozila za 60,739.770 dolarjev evropskih umetnin. Od tega odpade največ na Francijo, t. j. 20 in pol milijona dolarjev.
Cesar Viljem in laponski glavar. Nekoč je cesar Viljem na svojem običajnem potovanju na sever izrazil željo, da bi so rad seznanil s kakim la-ponskim glavarjem. Ravno tedaj jc poleg mesta Framso postavilo svoje šotore neko laponsko pleme, čegar glavarju je. bilo ime Henrik, ki je celo nekoliko nemščine lomil. Viljem se je podal k laponskemu taborišču i*- našel glavarja, stoječega pred šotorom. »Dober dan,« pozdravi cesar; »rad bi govoril z Japonskim Henrikom.« »To sem jaz,« odgovri Laponec. »O, dober dan. Henrik!« ponovi veselo cesar. »Kdo pa si pravzaprav?« vpraša Laponec. »Ugani!« »Pa nisi cesar Viljem?« (Laponcu so najbrže povedali, kdo ga pride obiskat.) »Da, prav ta sem.« »Potem pa že moraš biti tako dober, da stopiš z mano v šotor in pozdraviš mojo ženo, ki je pravkar pripravila skodeljico dobre kave!« Cesar je šel za glavarjem v šotor in ostal dalj časa v krogu Japonske družine. Henrikovi ženi jc galantno podaril zlato broško. Ob slovesu je menil cesar: »Tako tedaj, Henrik; sedaj sem videl, kako se imaš. Sedaj je pa vrsta na tebi! Priti moraš enkrat, da vidiš, kako živim v svoji domovini.« »Prav rad,« pravi Laponec in moža se prijateljsko poslovita. Ivo je prišla pomlad, je Laponec oblekel svojo najlepšo obleko s srebrnimi gumbi in veliko lapojisko kučmo ter se odpeljal v Berolin. Cesar je pa tedaj bival v Potsdamu in tja mu je sledil Laponec Henrik. Ko jc prišel do palače je rekel straži: »Jaz sem Laponec Henrik in bi rad govoril z mojim prijateljem Viljemom.« Čez nekaj časa sa Henrika res peljali pred cesarja, s katerim sla se prisrčno ! pozdravila. ';iiem!« pravi čez nekaj časa Lapo-'' se mi, cla se ti prav dobro go--iv veseli,« odvrne cesar "•oraš pa dalje časa ^	' -'■>»■0 ogledaš.
Bom „ ponec ni precej časa ctv Berolinu. Ko sc j. _ svojo severno domovino, mu roeil bogate darove za njegovo družino.
V Črni gori potrebujejo učiteljev in profesorjev. Črnogorsko naučno ministrstvo razpisuje 25 mest za pogodbene učitelje in 11 profesorskih mest.
Rcvolta v pariški ženski ječi. Jetnice pariške ženske ječe so se pritožile radi slabe hrane in ker se je grdo z njimi postopalo. Razbile so opravo. Pozvati so morali policijo na pomoč, da so jetnice ukrotili. Več kaznjenk jc bilo ranjenih.
Stotnik-tvorničar samomorilec. V Mo-gunciji sc je ustrelil tvorničar in bivši stotnik Metke v navzočnosti svoje žene. Omra-čil se mu je duh, ker je v kupčiji izgubil 300.000 mark.
Žrtve planin. Na Montblanku so izgubili trije turisti pot in so morali pod milim nebom prenočiti. En turist je zmrznil,
Kako »vzgojuje« nemška šola v Šle-ziji češko mladino, o tem prinaša poljski šlez. list »Robotnik Slasliic« ta - le dokument: Učenec nemške šole v Orlo-vi, ki je ravno odpustnico dobil, piše tako-le: »Orlau 10. 7. 1913. Gotcs vielen Vas machen sie fer tumhtit mit eler mier ich bin doch zu inen rechtzaitig Gckomen vvegen bezahiung und ein-sticklunk der Exekution mobiclen hai-tc komt mich von Gericht 10. 12. Das so die Sachen Zuoferkaufe konten den (data) Gehen sie das herunterreisen des bogen in Geriecht und sehtelen sie das ein machen sie mir kcine Schande unnetigcn.« — Brez komentarja.
Žrtve balkanskih vojn. Dopisnik »Corriero della Sera«, ki se mudi sedaj v Makedoniji in jc obiskal vsa večja bojišča zadnjih bitk, jc sestavil to-lc^-nitev izgub balkanskih narodov. V prvi vojni jo mobilizirala Bulgarija 350.000 mož, izgubila 80.000, vojni stroški znašajo 1440 milijonov kron. Srbija 250.000 mož, izgubila 30.000, stroškov ima 744 milijonov kron. Grška je mobilizirala 150.000. izgubila pa 10.000 mož, stroški znašajo 336 milijonov kron. Črna gora jo mobilizirala 30.000. a izgubila 8000 mož, stroškov ima 19'2 mil. kron. Turčija je mobilizirala 450.000, izgubila 100 tisoč mož, vojni stroški znašajo 1902 milijonov kron. V drugi vojni je izgubila Bulgarija 60.000 mož, stroški znašajo 874 milijonov kron, Srbija je izgubila 40.000 mož in ima 480 milijonov vojnih stroškov. Skupne izgube v obeli vojnah in kar jih je vsled kolere in epidemije pomrlo, se cenijo na 400.000 ljm di. a skupni vojni stroški znašajo do 0240 milijonov kron.
Zobozdravniška umetnost v pred-zgodovinski dobi. Profesor za arheologijo na kolumbijski univerzi Marshall Seaville je pri izkopavanjih v severno-zapadnem Equadorju v esmaraldski pokrajini našel lobanjo predzgodovin-skih prebivalcev, ki kažejo, da so ljudje že v sivi davnini poznali zobozdrav-niško umetnost. V čeljustih so našli zlate plombe in zlate krone, ki so izborno napravljene in prav nič ne zaostajajo za današnjo moderno zobo-tehniko. Na mnogih zobeh, zlasti prednjih, so našli okraske iz finih zlatih miti v obliki zvezde ali polumeseca.
Egiptovski princ na Ogrskem. Egiptovski princ Jussuf Chemal si je v Sa-rospataku na Ogrskem kupil malo posestvo z lastnim lovom in se ondi s svojim spremstvom za stalno naselil.
Nezaslišano nemško nasilje na Mo-ravskem. »Samostalfnost« z dne 7. t. m. je prinesla poročilo o naslednjem ne-verojetnem, pa žal resničnem nemškem šovinizmu: Okrajno glavarstvo v Stern-bergu je izvršilo proti tamošnji češki manjšini javno nasilstvo. Na pritisk nestrpnih nemških nacionalcev je bila uradno zaprta češka gostilnica, edini lokal, kjer se je češka manjšina shajala. V vsem kraju je slovanstvo silno razburjeno nad tem nezaslišanim nasiljem okrajnega glavarstva. Quousque tandem . . .?!
Madžarsko nasilje proti Slovakom. Dne 5. t. m. so imeli Slovaki posvetovanje v Turč. Sv. Martinu, katero pa je madžarska vlada nasilno prekinila, kakor je naš list tedaj med brzojavnimi novicami poročal. O rečenom slovaškem shodu piše »Vid. Dennik« tako-le: Dne 5. avgusta so se pričela ob prostovoljni udeležbi slovaških narodnih delavcev vsakoletna posvetovanja, ki so bila popoldne nasilno prekinjena — k sreči, ko so se bližala svojemu zaključku. V mali posvetovalni dvorani, kjer s.e jc vršilo zaupno zasebno posvetovanje kluba slovaških narodnih poslancev na poziv in pod predsedstvom Pavla Mu-drona, se je prikazal Atila Ujhclyi znani neprijatelj vsega, kar je ško, v spremstvu treh orož^" sajenimi bajoneti, pa jp daljnje posvetovanj z zapisnik""	x
i	., delčk-
ih da Dombo-~žc. Na dvorišču zapisnik šolsko mladino, _ oc je bila tudi sešla, poduradnik D. Gaffov in uradnik V. Antal. Iz Budimpešte je bil tajno odposlan detektiv Koller, ki je bil nekaj časa neopaženo pri posvetovanju, dokler ga ni nekdo izmed udeležencev shoda spoznal, nakatr je naglo izginil. Takoj nato se je pojavila višja gosposka, da bi izvršila svoje nasilje. Povsem neopravičeno je, kar delajo Madžari s Slovaki, ker je bilo lo samo klubovo posvetovanje o zadevah notranje organizacije in o kulturnih vprašanjih, kakršno se jc vršilo sploh vsako leto. Sedaj se bo vlada maščevala nad udeležcnci zaradi udeležbe na tajnem shodu; odvetniška zbornica bo narekovala kazni odvetnikom in dijakom bodo otežkočili izkušnje. Začetek av-gustovih slavnosti je dramatično prekinjen, ker se jc nad Slovaki zopet pojavila železna pest madžarskega tirana. Nocoj jc gledališka predstava. Vojno-vičev »Ekvinocij«, vsi prostori so razprodani. — Jutri bodo veliki sestanki muzealnega društva, »Živčne« in »Lipe« z banketom in plesom. A nekaj kakor grozna mora leži na vseh. — Uboga slovaška raja, kdaj boš rešena madžarskega jarma?!
Največji lovec na slone v sedanjem času, James Suterland, se je te dni iz Konga vrnil na Angleško. Angleški listi ga silno slave. V zadnjih 12 letih je v vzhodni nemški in portugalski in v britski centralni Afriki ustrelil 488 slonov. Suterland pravi, da noben lov ni tako razburljiv in nevaren kakor lov na slone.
Za dojenčke. Odsek otroških zdravnikov na mednarodnem zdravniškem kongresu, ki je te dni zboroval v Londonu, se je predvsem bavil z vprašanjem o negi dojencev. Vsi zdravniki so se strinjali v tem, da je navečja nevarnost za dete nerazumna mati, ki nima pojma o negi deteta. Neki novozelandski zdravnik je poročal, da tamošnja vlada vsako leto brezplačno razdeli 30.000 popularno pisanih knjižic o negovanju deteta v prvem mesecu življenja. Newyorški zdravnik Laferta je tožil, da so velika mesta izgubila vse, kar je potrebno za razumno negovanje otrok. Zahteval je primernih uredb, da sc matere usposobi, da bodo same hranile svoje otroke, ker ima dojenček devetkrat več upanja na življenje, nego umetno hranjeno dete. Čikaška zdravnica Karolina Hedger jc obtoževala moderno vzgojo deklet, velikomestno življenje, modo, pretirani šport, glasbo, družabne obveze itd., kar vse je na škodo materinskim sposobnostim in dolžnostim sedanjega ženstva.
Neki mančesterski zdravnik je rekel, da jc naravnost čudno, da umrljivost dojenčkov ni še večja. Za ravnanje z avtomobilom se zahtevajo stroge izkušnje, za to se pa nihče ne briga, če je dekle, ki stopa v zakon, le malo poučeno o negi deteta, čegar telesni sestav jc vendar občutljivejši in umetnejši, nego avtomobilov. Angleški minister Burns je z zadovoljstvom konsta-tiral, da na Angleškem umrljivost dojenčkov stalno in znatno pada.
Jubilej železniške zveze Dunaj— Carigrad. 14. t. m. je poteklo 25 let, odkar je bila na slovesen način otvorjena železniška zveza Dunaj—Carigrad.
Najslavnejši dan italijanske pevke. Slavno italijansko operno pevko Lujizo Petrazini je nedavno vprašal neki časnikar, kdaj je doživela največji umetniški uspeh. Pevka mu je odgovorila, da smatra za najslavnejši dan svojega umetniškega življenja predbožični dan leta 1910., ko je v San Frančišku pod milim nebom pela za ljudstvo. Tedaj so ji namreč tamošnji italijanski delavci-izseljenci pisali, da bi jo radi slišali peti. In ona sc je odločila, da bo pela pod milim nebom. Zbralo se je nad 200.000 ljudi iz vseh slojev, da bi jo slišali. Lujiza je pela kakor morda še nikoli. V spomin na ta njen dan so v San Frančišku postavili ploščo z napisom: »V spomin na Lujizo Petrazini, ki je leta 1910. na tem trgu pela za ljudstvo v San Frančišku.«
ŠML
+ Shod na Trati. Shod, katerega je sklicalo »Katoliško politično društvo za škofjeloški okraj« v nedeljo na Trati v Poljanski dolini se je dobro obnese]. Predsedoval jc župan občine Trata g. Uršič. Poročala sta poslanca gg. Demšar in Jarc. Prvi je obširno r> ročal o delovanju državnega zbor" ' glede kmečkega stanu. Pos' ~	>a pe-
čal obširno z ina'	ijsko
politiko, nad	l. g.
v dežel-	•	/boru. — Go-
vorila	^nik in župan. Po
v	.anju sc je shod zaklju-
\ o našim poslancem.
Zdravstvo.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine lujbljanske od 3. do
9. avgusta 1913. Število novorojencev 13 (odpade na 1000 prebivalcev 16'90%). Umrlih 18 (2340%); od umrlih je 8 (10 40 odstot.) domačinov in 10 (13%) tujcev. — Umrli so za jetiko 4 (med njimi 3 tujci); vsled nezgod 2, za različnimi boleznimi 12, skupaj je umrlo 18 (2340%), med je 10 (5556%) tujcev, iz zavodov 11 (6ril%). Za tifusom sta obolela dva vojaka in sc nahajata oba v vojaški bolnici. Za vralico je obolela 1 oseba.
imenovanja.
— S pošte. Poštni ekspedient v Go-doviču, Ivan Kambič, je imenovan za poštarja v Vinici na Dolenjskem. — Poštni adjunkt Vinko Eržen, službujoč pri c. kr. poštnem uradu Ljubljana 2, je imenovan za poštarja v Moravčah.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsem gospodom piscem zasebnih pisem. Pisma na uredništvo »Slovenca« te dni kar dežujejo. Danes smo n. pr. zopet dobili dve: eno skrajno bulgarofilsko, drugo popolnoma srbofilsko. Na lo odgovarjamo: Bukarešta locuta, causa finita. Mir seveda ni popoln, a ima eno veliko dobro: da je začetek emancipacije Balkana od vseh šestero velesil. Balkanci naj svoje stvari odslej sami med seboj opravijo kakor lo odgovarja interesom Balkan\, katere eni najboljše poznajo. Naše simpatije. ali antipatije so pa pri tem popolnoma brez vsakega pomena. Zato bomo vse, kar se nanaša na Balkan, odsicj le registrirali in puščamo vsakemu, naj drži s Petrom ali s Pavlom.
le vesli.
AVSTRIJSKONEMŠKI KATOLIŠKI SHOD.
Line, 16. avgusta. Včeraj se je otvoril shod avstrijskih nemških katoličanov. Udeležba zelo velika. Največ pozornosti je vzbudil pozdravni govor cesarskega namestnika barona H a n d 1 a, ki je dejal, da so avstrijski Nemci pravi državo vzdržujoči element. Nemci so naj-odličnejše orožje v rokah Habsburžanov, ki so z njimi stvorili državo. Tudi danes je razširjevanje in utrjevanje nemškega jezika v monarhiji največjega kulturnega pomena in najvažnejša vez za državo. Nemško avstrijstvo pa je tudi bistveno spojeno z vero in katoličanstvom.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Celovec, 16. avgusta. Na glavnem kolodvoru jc pri premikanju osebnega vlaka južne železnice št. 417 bilo ranjenih 12 oseb.
ODRINSKO VPRAŠANJE,
Frankobrod, 16. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča, da vlada v Odrinu in Lozengradu mrzlična delavnost. Turki so pozicije zelo utrdili in prenesli k tema dvema mestoma težko artiljerijo iz Ča-taldže.
Pariz, 16, avgusta. »Echo de Pariš« poroča, cla Francija mogoče predlaga, naj bi se Bulgarija Odrinu odpovedala, zato pa naj bi Turčija del otomanskega dolga, ki bi sc imel zvaliti na Bulgarijo, prevzela nase.
ITALIJA GLEDE ORIENTA.
Pariz, 16. avgusta. Iz Rima se poroča, da Italija odklanja revizijo bukareške pogodbe, Italija jc tudi proti vsaki separatni akciji zoper Turčijo glede odrinskega vprašanja,
GROF BERCHTOLD.
Dunaj, 16. avgusta. Ni res, da grof Berchtold v kratkem času odstopi. Grof Berchtold bo vodil posle zunanjega urada, dokler se balkansko vprašanje popolnoma ne likvidira. Bržčas bo v jeseni v delegacijah razložil avstrijsko zunanjo politiko. Potem pa sc bo iz ozirov na zdravje vsled lastne želje poli ličnemu delovanju sploh odtegnil.
GROF BERCHTOLD ZOPET V AVDIJENCL
Išl, 16. avgusta. Cesar jc grofa Berch-lolda sprejel v avdijenci.
KAJ HOČE RUSIJA?
Peterburg, 16. avgusla. »Rječ'< poroča, da Rusija svojega stališča glede Kavale ni izpremenila. Ruski poslanik je Majorescu izjavil, da si Rursija pridržuje popolno svobodo glede eventualne revizije. Dozdaj se ni še nič zgodilo, kar bi kazalo, da se hoče Rusija te svobode posluževati. Rusija čaka v lem oziru iniciative drugih velesil.
DEMENTI.
Berolin,, 16. avgusta. Vest, da se poda cesar Viljem letos na Krf in da ga sprejme tam kralj Konstantin, je brez podlage.
KRALJ KONSTANTIN.
Atene, 16. avgusta. Kralj dospe v Atene, spremljan od vsega brodovja, v ponedeljek. Demobilizacija se začne po prihodu kralja in Venizelosa v Atene. Po dcmobilizaciji se odpravi moratorij.
SMRTNE OBSODBE.
Atene, 16. avgusta. Vojno sodišče je šest bulgarskih vojnih vjetnikov, ki so bili ušli in v Doxalu izvrševali grozovitosti, na smrt obsodilo in takoj ustrelilo.
ZOPET ZAROTA V PORTUGALU.
Lizbona, 16. avgusta. Policija je odkrila novo zaroto. Zaplenila je mnogo orožja in manifestov ter voditelja Huarteja zaprla.
KOLERA.
Bukarešt, 16, avgusta. V vojaškem taborišču v Coriju se je pripetilo več slučajev kolere.
Kotor, 16. avgusta. Od 6. avgusla dalje se tu ni pojavil več noben slučaj kolere.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 16. avgusta. Sekcijski šef v ministrstvu za javna dela dr. Rudolf Pil-baucr jc danes ponoči umrl,
JADRANSKA RAZSTAVA.
Dunaj, 16. avgusta. Jadranska razstava ,ki ima velik deficit, ostane še drugo leto odprta.
GRŠKA KRALJICA-VDOVA.
Atene, 16. avgusta. Grška kraljica-vdova sc poda na Dunaj k nekemu specialistu za očesne bolezni.
KONGRES ANARHISTOV.
Pariz, 16. avgusta. Včeraj sc je lu imel vršiti kongres anarhistov, na katerega so prišli delegati 50 anarhističnih društev. Shod so pa preprečili mnogi neanarhisli, ki so vdrli v zborovalnico.
ZLOČINCI MED MENIHI.
Odessa, 16. avgusta. Oblast je zasledila, da se je med menihi, ki so jih ruski kazaki pred časom na gori Atlios zaprli, nahajalo več v menihe preoblečenih zločincev, med njimi osem upornih pomorščakov »Kneza Potemkina« izza časa rusko-japonske vojske. Prepeljali so jih v Peterburg,
.a.dež.žlvll. Me, iiezs. in lamstv. zavarovalnice
■prejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, routiia in ljudska, nezgodna in jamstvona zavarovanja. Zavod temelji na vzajemnosti. Absolutna varnost. Cene premije. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj in poštnino prosto. 1780
in modno blago za gos. spode in gospo dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozno hiše 1306
ItdKNA
= Prokop Skorkovsky & sin =
F)ld/V\P@LGC tat
Velika izbora. — Vzorci ua zahtevo franko. Na željo damo napraviti moške obleke tukaj.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 16. avgusta 1913
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-48
Pšenica za april 1914.....1198
Rž za oktober 1913.....8'90
Oves za oktober 1913 ....	8-28
Koruza za april 1914.....8-32
Koruza za maj 1914.....7'60
naravnaj
alkalična kislina
isaSSissIlša dijefična in asugžfiilDca pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-farih, obisfnih >" mehurnih boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredsiuo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišlfih Zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porauo.	I (VI.;
izvirek: GiesshUbl Sagaerbrmiii,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass* niku in Andrel Sarabonu. LJubljana. u
Ovratnike
za prečastito
duhovščino
priporoča Jasipana PcsdhraiSek
Ljubljana, čevljarska ulica štev. 2
i-
— Naročila po pošti se izvrše točno. — S
Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd moraš žlindre pridat!
je priznano najboljše in poceni, fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! Bogat donesek I
Pozor I
Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah.
Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina „MERKUR" PETER MAJDIČ v Celju.
Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo.	2434
BREZ VSAKEGA POSEBNEGA NAZNANILA.
anton msfeki
Ž, ŽEL. 'MCCnlP'11
m
L ER^IM
poročen*.
btSNtfU, I3./IV«*ISTH 13II3.
Po svetu.
V črni gori potrebujejo učiteljev in sivo razpisuje 25 mest za pogodbene učitelje in 11 profesorskih mest.
Kolera v Bosni. 13. t. m. ni bilo nobenega novega slučaja kolere. Okužene kraje je cerniralo vojaštvo in orožništvo, prebivalstvo se na račun erarja preživlja. Tudi srbsko mejo so zaprli. Sodijo, da se jc kolera iz Brce zanesla. Civilni in vojaški zdravniki so v permanenci. Sanitetni načelnik Curinaldi se je podal v Brco.
Srbska pomoč Bulgariji v prvi Vojni. Srbski vojni minister je dopisniku peterburškega »Sveta« izjavil, cla je Srbija v vojni proti Turkom dala Bulgariji: 31 milijonov frankov posojila v zlatu, 1,200.000 kg konzerv in uniform (s čevlji, ogrinjali in čcpica-mi) za 60.000 mož in 300 vagonov stre-ljiva.
Socialni demokratje glavni dedič.
tV Razvagju pri Drnišu v Dalmaciji jc umrl veleposestnik Gjuro Pokrajac, ki je svoje veliko posestvo zapustil za nezakonske otroke in socialno demokratično propagando v Dalmaciji. Svoji hčeri jc zapustil zavarovalno polico, svojemu sinu pa dosmrtni vžitek na posestvu, na kar isto pripade socialno demokratični stranki.
Šolstvo v Šleziji. »Avstrijska pravičnost« v šlezijskem šolstvu jc razvidna iz tehle številk: Leta 1911. jc izdala vlada za gimnazije v Šleziji 624 tisoč 571 kron 81 vin., od tega so dobili Čehi 81.640 K 63 vin., Poljaki 77 tisoč 567 K 15 vin., skupaj 159.207 K 78 vin., ali četrtino. Tri četrtine so dobili Nemci, dasi jih .je komaj 40 odstotkov vsega prebivalstva. Šc mnogo bolj krivične so razmere v realkah. V šleziji so i realke, vse državne in vse nemške, s 1429 dijaki, od katerih jc baje 111 Poljakov in 18 (!) Cehov! Prispevek za državne realke jo znašal 402.237 K 24 vin., od česar nimajo Poljaki in Cehi ničesar!
Gospodarske razmere v Srbiji. O njih se je srbski minister narodnega gospodarstva takole izrazil: Srbija jc v primerno ugodni gospodarski situaciji. V kratke mokreva od ran, katere ji je zasekala vojska. Srbija plača .vse vgotovini, med tem ko plačuje Bulgarija le z boni. ltavno tc dni jc plačala srbska vlada srbski suknarni v gotovini pol milijona kron za vojaško sukno in plača vsak šc tako visok ček z gotovim denarjem. Vseka ko pa, je povzel Stojanovič, trpita obrt in izvoz. Z gospodarskega stališča sc z veseljem opazuje, da so sc vojne potrebščine krile z domačimi izdelki in s tem se jc prospevalo poljedelstvu in trgovini. ,V. vprašanju vzhodnih železnic je minister teli misli, da sc ne izpolni na-da, da bi se mogel s pridobitvijo veče-nih železnic železnic doseči tudi političen vpliv. Srbija vztraja na stališču, da mora prometna sredstva imeti v rokah vlada in da more imeti pravico določevati tarife edinolc država. Pri razpravi o reviziji pogodbe »a cjuatre« bi se mogla pripustiti popustitev, ker si je Srbija vedno želala in si dandanes želi živeti v prijateljskih stikih s sosednimi državami.
Ženska visokošolska izobrazba v Nemčiji. Ženski visokošolski študij na Nemškem jako napreduje. Ko so pred petimi leti v Nemcih odprli ženskam posluševalnice na vseh univerzah, je bilo dijakinj 1150. Danes je med akademijsko mladino že 3436 ženskih in razen tega jc še 1037 izrednih vseuči-liških poslušalk.
Letovišče na zadružni podlagi. Predsednik danske osrednje organizacije poštnih, brzojavnih, železniških in carinskih uradnikov, Jakob Andersen, sc jc lotil vprašanja, kako tudi majhnemu im nepremožnemu uradniku in njegovi družini omogočiti počitniški oddih v letovišču. Pri tem sc je oprl na zadružni temelj in stvar izpeljal takole: Navedena uradniška organizacija jc na najlepšem kraju Zapadne Zelandije kupila krog 30.000 kvadr. metrov zemljišča. Na tem zemljišču se zgrade hišice za poletno naselbino. Hiše se zgrade v starem norveško-danskem slogu in bodo lesene na kameniti podlagi;
krite bodo s slamo. Vsaka hiša ima štiri ali pet sob in kuhinjo. Opravo tvorijo močne lesene klopi, mize in ležišča. Cela hiša z opravo in zemljiščem stane samo krog 2000 K (deset hiš jc žc zgra-jemih). Štirinajstdnevno bivanje v taki hiši stane družino 25 K. Da bodo tudi uradniške žene res mogle uživati počitnice, je predpisano, da morajo vsi hoditi k glavnim skupnim obedom v skupno hišo, stoječo sredi naselbine-. Krog in krog hiše je napravljena veranda, ki je predeljena v majhne oddelke. tako da more vsaka družina pri obedu hiti sama zase. Vrli tega je skupna obednica za 35 oseb. Za polnodnev-110 hrano plača posamezen zakonski par za štirinajst dni samo 40 K. Ker leži naselbina tik ob morju, imajo leto-viščniki tudi lopo priliko za kopanje in krasne izprehode ob obal. Da ostane aiaselbina tudi v bodoče zaključena, sama zase, si jc društvo zagotovilo pred-pravico za nakup vsega okoliškega zemljišča v izmeri 70.000 kvadr. metrov. — Tudi na naši Adriji jc šc dovolj prostora za take naselbine!
Avstrijska šola v Carigradu. Dočim »pravična« naša vlacla doma slovanske šole zapira, vzdržuje v Carigradu nemško šolo. Stavba je stala 450.000 kron. Učiteljev je pet. Rečeno šolo vzdržuje ministrstvo za zunanje reči. — Tudi Nemci iz rajha imajo svojo šolo v Carigradu. Stroški za vzdržavanjc te šole znašajo na leto 70.000 mark. Poljaki v Nemcih nimajo šol, jih niti imeti ne smejo, na Turškem pa vzdržuje nemška vlada v svojo propagando nemške šole. Ne o nemški kulturi, ampak o nemškem nasilju in nemških krivicah bi bilo možno napisati cele knjige.
Francija pada v finančno pogibel. »Znamenito« socialno in radikalno gospodarstvo sc ,je pokazalo v vsej luči. Proračun zc leto 1913. izkazuje v soli izdatkov v znesku 4,729.303 frankov. Ako se prištejejo v proračunu ne všteti, a neizogibni stroški, pa doseže navedena vsota vrtoglavo višino 6 milijard 20 milijonov frankov. Temu nasproti bo vseh dohodkov 4 milijarde 950 milijonov frankov. Diferenca (ali bolje rečeno deficit) med prejemki in izdatki znaša 1 milijarda 78 milijonov frankov. Francija potrjuje pravilo, da republike finančno propadajo. — Ako bo to stanje še dalje trajalo, tedaj pride na Francoskem k popolnemu finančnemu, političnemu, socialnemu in moralnemu razpadu.
Družinska Fotogr. aparate
jc iti ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi iu Od BergmailU & Co., č"" barvi, steklenica po Tešin Ob Labi K 2-50 v lekarnah, dro-1)61
gerijali in parfumerijah.
in vse potrebščine ima v zalogi
Jtlla drogerlja in fotoniRnufaktura
v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! 1431 Zahtcvajto cenike!
z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v ,,Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: rvodajalna „Katol. tiskov, društva". — (..ena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik.
|
in glazure za tla izborne specialitete, ki se naglo suše m iih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
I pri tiri BIAIA m,
			■■ 'V--V-
			
2427
® nm
eerkvenik
star 40 let z dobrimi izpričevali želi službe na kaki večji fari. Blagohotne ponudbo na upravo .,Slovenca" poti Organist št. 240!».
Cenj. občinstvu najvljudneje naznanjam, da sein svojo
u caradisca 7
Mm^m	19
I in prosim, da so mi dosedaj izkazano naklonjenost Se nadalje ohrani. — Priporočam se v obila naročila ter beležim l spobtovajem	2410
elektrotehnik, Himska c. 19.
je vsled opustitve obrti: dobro ohranjen parni stroj 12—15 MP, transmisije in pred-koiesje, jermenska kolut, žaga cirkuSarka, jermenje itd. vse po zelo nizki ceni.
Vprašanja naj se naslavljajo na tvrdko Ani. Krisper, Ljubljana.	2383

s približno 100 oralov velikim zemlji* ščem, ležeče v ravnini in blizu železnice, z novozidanim poslopjem, se zaradi smrti takoj po ceni in pod ugodnimi pogoji proda.
Naslov se poizve v uprav. »Slovenca« pod štev. 2!.123.
St. 504
uhani zlato na srebro K 5'60
Lastna to^arns ur » Tisisi.
št. 441
Zahtevajte veliki rt tudi po pošli zastonj, broška ziato »a srebro k 7*40
mnanraMoit
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Splošna prometna banka podružnic
nrwrioifBi«miiiM HIP i
priv.
Telefon št. Ji.
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, ffogal marijisa trs
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje.	15
5d. Petra cesti. DeSsilski ksjiltal In rsserve 52,009.000 kron.
NftjkulantnejSe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjovarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, drugotni itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsehdar brezplačno, Sianje denarnih vlofj na hranilno knjižico dne 31, julija 1013. K TO.OGS.Sttt-—,
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 214,160-97'J-_. ^^ftmtmtmmmmmammmmmmtmmammmmmmtmmmmmmmmrmimmmmm^ir^ njii.ian.iLifj—M—BI
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
LJubljana, mmm cesta
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako
obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake ■ za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete g	slikan*e
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Novoopremljeni umetni
mlin z žago
na vodno silo, opremljen z najnovejšimi modernimi stroji, z nekaj posestvom, v zelo dobrem stanu v lepem kraju in na izvrstnem prostoru, se pod ugodnimi pogoji po zmerni ceni proda. Naslov pove uprava pocl št. 2418.
narodne nose
kakor: uhanov, brož, verižic, ijj	pasov itd.
| Lud. Černe, zlatar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
HI
Kemična tovarna Traiskirchen prt Dnnajn LIE B L EIN & CO.
Cementna malta za beton, apnena malta
; : postaneta vododržna lc s :
sfearifom. zak. zav.
Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst. odstranitev vlage: da vodo-držne iacade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp,, Ljubljana.	1987
•'V.V.VvV
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
MnL-c 7n\nkar frva liubl) tovarna drož v lastni liiSi JYiaKS> £d!0Ker Krakovski nasip St. 25.
Zaloga vina!
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina lastnega pridelka. Naročila so izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krčmarjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago.	2301
Cantine Corazza, Levade, Istra.
prodajam po zelo znižanih cenah nastopno imenovano blago:
belo kotenlno, kambrike, gradlne volneno blago, sukno, hlačevino, rute, srajce, predpasnike
in drugo v to stroko spadajoče blago. 2307 Prilika je zelo ugodna!
F. Gabrenja, Ljubljana,
pri Jubilejnem mostu.
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je
Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v __ Hamburgu in New- -rs§ Yorku z izkladan-jem in nakladan-
jem po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 V2 dneh se popolnoma jamči.
O prvi vožnji „Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „Impc-ratoru je višek moderne tehnike. Bopo-tanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve,
da je na vodi, ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani.
Približno tako so urejeni tudi drugi »velikani" „IIamburg-Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, 4 ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki „velikani" so poleg ..IMPERATORJA", „KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), .,AMERIKA" (24.000 ton), „CLE-VELAND" in „CINCINNATI" (po 20.000 ton) itd.
f Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost V Cl/ZIl U * vseh stroškov za hrano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
PAZITE na tu označene prve in najboljše dvorne tovarne: Bosendorfer, Holzl & Heitzman (neprekosljivi pianini z Lesoffovo mehaniko) Rudolf (nc zamenjajte z Anton) Stclzhammer (najboljši krilni klavirji amer. sistema), Bratje Stingl, Czapka, Laub. & Gloss (veliki 7 1/4 okt. konc. pianini). Horugel (amer. harmoniji od 90 K naprej). Vzlic vsem poizkusom ne dobe od tu omenjenih najbo]jših tvornie nobenega klavirja zavisti bledi trgovci, ki se drznejo slepiti javnost o „dobrem blagu" dasi niti jednega pomembnega fabrikata nimajo v zalogi, kar se blagovolite osebno prepričati. Kot glavni zastopnik gorenj, najboljših tvornie opozarjam, da imam Izključno f: „ jedino le jaz vedno 20—30 teh fabrika-tov na izbiro. Svarim preti nakupom i event. falzifikatov in navideznega po-
fclna. Prodajam po tovarniških cenuh z znatnimi popusti in tudi na obroke od K 15-— naprej brez zadatja in 10 letno postavno garancijo. — Uglaševanje in popravila strokovno solidno in ceno. Zamena naj- ^IfpaMV |&9*£*7VfliBK uCitelj Glasb.Maticc ugodnejša. IlBliJBiA E91 C Jklllmf in zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. (Zvezda, nasproti nunske cerkve.) — Največja trgovina in izposojevalnica klavirjev, vsega glasbenega orodja strun, in muzikalij na jugu Avstrije.	907
Večja trgovina z mešanim blagom v lepem
kraju na Notranjskem išče zanesljivo, pošteno in dobro izvežbano žensko
z večletno prakso.
Vešča mora biti tudi korespondence. Zahteva se, cla je strogo katoliškega prepričanja. Nastopi lahko 3 1. septembrom. Ponudbam je priložiti potrebna spričevala. - Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 2389.
SIfi masten, dobro vležan:
Sunjski Groyer po 5 kg a 1"70 K 2416 „ Trapist po 11/2—2 kg a 180 K čajno maslo a 1*90 K
priporoča
mlekarna v Sunji, Hrvaško.
--Išče se tudi zastopnik.	■
Dva krasna, 3-letna	s33(
eden dolgodlak, drugi kratka dlak. Na verigi sta zelo huda spuščena pa prav krotka. Pri« poroči j iva za samotna posestva in tovarne. — Cena za vsakega po K 150-—.
Več pove upravništvo „Slovenca" pod šifro: - Bernhardinec 2330. -
Sprejme se
2404
služkinm
vajena domačega dela in otrok. Biti mora poštena in zanesljiva. Plača po dogovoru.
MINKA POŽENEL Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
Učenec
zdrav in krepak, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme pri A. Kašman, trgovcu z železnino v škofji Loki na glavnem trgu.
2408
Mizarskega
pomočnika
sprejme tako) Jožef Vengov, mizar, Koroška Bela štev. 97, pošta Javornik, Gorenjsko.	2420
ton
• pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. z
v vsaki množini in najboljši kakovosti.
Vzorci brezplačno.
Sprejema zastopnike.
POSEBNO PRIPOROČLJIVI MOLIT-VENIKI: Sv. Anton Padovanski. Življenjepis in češčenje velikega čudodelnika iz frančiškanskega reda z molitvcni-kom. Po nemški izdaji 1'. Scbastijana Schreyring priredili slovenski bogo-slovei. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., v šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 vin. — Ta krasni molitvenik bo vsled svoje bogate vsebine gotovo vsem častilcem sv. Antona dobrodošel. Obsega namreč vse pobožnosti k sv. Antonu, polog tega pa tudi navadno in mašne molitve, Getzmani in Golgata. Šola ponižnosti, pokorščino in ljubezni do smrti. Premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Cena z rdečo obrezo 2 Iv 60 vin., v šagrinu z zlato obrezo 3 K 60 vin. — Ta molitvenik nas najživeje uvaja v skrivnosti Kristusovega trpljenja ter nas uči bolj in bolj ceniti največje delo ljubezni in odrešenja.
Lesar, Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta. Cena v platnu z rdečo obrezo 4 K 50 vin, umetno usnje z zlato obrezo 6 K 50 vin., najfinejši šagrin z zlato obrezo na najfinejšem »japan«-pa-pirju 8 K 50 vin.
Lesarjevo izdajo berilo iu evangelijev jc ljubljanski knezoškofijski ordi-nariat proglasil za oficielno in jc obenem ukazal, tla si morajo to knjigo nabavili vso župnije ljubljanske Škofije. Istotako je imenovana izdaja proglašena za oficielno v goriški nadško-fiji ter v drugih slovenskih škofijah. Knjiga se odlikuje po lepem in tako umljivcm domačem jeziku ter po stvarni natančnosti in pooplnosti.
Krasna, v vsakem oziru dovršena Lesarjeva izdaja beril in evangelijev je knjiga, katero jc duhovščina žc dalje časa pogrešala, kajti doslej ni bilo enotne, oficielno izdaje. Ta knjiga se nc bo izpremenila, temveč bo več rodovom podlaga za oznanjevanje besede božje med Slovenci.
Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška. VI. natis. Cena z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 40 vin., v finem šagrinu 3 krone 20 vin. — Ta novi natis za ude tretjega reda nujno potrebnega molit-venika jc izpopolnjen z vsemi novimi določbami in molitvami.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
PRVOVRSTNI PRIPOVEDNI SPSSI:
Finžgar: Pod. svobodnim soln-
cem. Povest davnih dedov. 1. knjiga 3 K, vez. 4 K; II. knjiga 3 K 80 h, vez. 4 K 80 h. — To jc po soglasni sodbi strokovnjakov največje in najlepše slovensko leposlovno delo, ki bo tudi pri tujih narodih vzbudilo občo pozornost.
H a g g a r d: Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. 2 K 20 h, vez. 3 K 20 vin.
H a gard: Roža sveta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h.
H a g g a r d: Salomonovi rudniki.
Afrikanska povest. 1 K 60 h, vez. 2 K 40 vin.
Navedene tri povesti so tako mične in v njih jc toliko lepote, da si bo vsak, kdor si bo kupil in prebral eno, takoj nabavil tudi drugi dve.
Sicnkiewicz: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h. — Slavnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene še divjejše prebivalce.
S pili m a n n: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman. Dva dela 3 Iv 80 li, vez. 5 K 40 h. — Ta prekrasna povest sc vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja.
Krmar Milanovič. Povest. 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — Kdor hoče spoznali morje in njegove strahote, naj bere to povest, ki pretresljivo slika blodnje mornarja, ki sc je edini otcl iz potapljajoče ladje.
B o u r g e t - K al a n, »Razporoka«. Roman. Cena 2 K, vez. 3 K. — Snov tega romana je zajeta iz velikih duševnih bojev nove dobe, ki napolnujejo celo javnost z bojnimi klici, hkrati pa segajo v najskri-tejše tajne domačega ognjišča. Ravno to zvezo med domačo srečo in javnim za-konodajstvom, med dušnim mirom zasebnika in kulturnimi boji človeštva, nam slika Bourget z mojstrsko roko. Kdor bo prečital ta krasni roman, bo spoznal iz te družinske tragedije bolj jasno kot če bi proučil najlemcljitcjšc razprave, kako neobhodno je potreben ccrkvcn in zakramentalen zakon.
Pu pošli stane \saka knjiga 20 h več. — Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranjo in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinalno kopeli. Lastnik in šef-zdravnik; Or. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boin.
■ ■■iigiaiigiDBiiiiigagiuiiiitgaiiia
Prva slovenska Izdslo-valnlca mostnih, živinskih In drugih tehtn e za trgovino In obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
CELJE, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehlnicc. — Ceniki na razpolago brezplačno in franko.	"-'100
igggggggggBnssgggsgDsggggRggBsgig
na obrnzii in lia rokah odstranjuje v petih minutah
dr. H. Rixa
zajame, neškodljiv, ^otov uspeli. Škatlja za K 1-dostuje Razpošilja na vso strani
Hos. dr. A. RiK, Laboratorij Dunai !H, Berssasse 17 H.
Zalogo v Ljubljani: Lekarna „pri zlatom Jelenu", par-iu morija A. Kaučič in drožerija ..Adrija-'.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. parni) žsga SCAGHETTI, za skladiščem državnega kciodvora. - - - - 245
ilSMIllll
«nRCC3B99
sotlno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Selenbur^ova ulica št, 6
prva največja in najstarejša trgovina
Oiasavirji. pi-aninl, haraio- Jm> niji (ameriK.) najbolj slovitih
tvrdk: Stelz- . - ii ji '•, tiaiiimer,
RossIbf, Czeriiy k Hefmann, hSrin! in edino
zastopstvo dvorne FOrster.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice m Kranjskem.
Postaja dolenjske železnico Straža—Toplico. Akratov vrclec 38° C, ki dajo nad 30.000 lil radioaktivne termalne vodo na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Klektroterapija in masaža. RftVnnteljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila dajo brezplaCno kopališka uprava. 1)70 00
Umetni zavod za cerkveno slikanje
slikar cerkvcMili podob
Frisga Krat. Visiohrady
Puchmafericva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, oltarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3502 Najboljša priporočila.
v. vrtom, ob državni eesti, v bližini Ljubljano in železnice, se proda. Pripravno za letoviščarje. — Naslov pri upravništvu ..Slovenca" pod št. 2290.
y/Ca/bol/Jiosm. Zobo-čistil s raci-	v-
sivo
2 3S2
se sprejmejo na stanovanje, najraje železniški uslužbenci ali dijaki. Dunajska cesta, Bavarski dvor, III. nadslropje, 2. vrata, levo.
348
Posojevalnica. Piačila na obroke.
Najnižje cene. 335 1
popolnoma nov za 170 K. Poizve se pri gospodu Josipu Cmersa, Ljubljana, Dunajska cesta št. 6 I. natlstr. (Za odgovor jo priložena znamka.)
(242«>	JAVNA DRAŽBA.	P VIII 352/10,50.
V skrbstveni zadevi Polono Tomšič iz TomaCevega št. 53 se dovoli in odredi prostovoljna javna dražba sledečih zemljišč:
vlož. štev. 537 ad Stožice, parcela 1379/4, hiša štev. 53 v Tomačevcm, parcela 1379/2 vrt in 1393/3 njiva; vlož. štev. 582 ad Stožice parcela 1396/2 njiva.
Posestvo jo pripravno za vrtnarijo, gostilniško in kamnoseško obrt. Vrtnarija sc je izvrševala do predzadnjega časa.
Dražbeni pogoji sc lahko berejo pri podpisani sodniji, soba štev. 33.
Kot izklicna cena se določil za celo posestvo znesek po 25.000 K. _ Pri-
tikline ni. — Pod izklicno ccno sc nc bode prodajalo in ostanejo vknjiženim upnikom njihove pravice neprikrajšane.
Prodaja se vrši dne 25, avgusta 1913 ob S. uii dopoldne, počenši na licu mesta v Tomačevem štev. 53.
Prodajalka si pridrži pravico, da tekom 8 dni ponudbo zavrne.
C. ki", okr. sodišče v Ljubljani, odd. VIII, dne
10. avgusta 1913.
i, iiiinost flaji
Wai*Pierja Rust Pr©©!
(Originalno amertkanski Molek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi sc od stranile vloge. (t-gv- Za vsak kos so jamči,
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina podkrajšek.
Ljubljana, Čevljarska ulica šf. 2.
Priporoča fudi veliko zalogo higiienienega perila, Jagrovega in Tefra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Haročiia po pošli se izvršujejo točno.
30131
F. K. KAISER , puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. Avtomatične pištole: „Browning", „Steyer" itd.
Najboljši topič „Salut".
V zalogi ima vse potrebščino za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljov) tor njih deli. Popravila točno in ceno. Umotalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnino prosto.
na Koroškem
z 15 birnov posetve in i) parcel gozda, z novozidanim in z opeko kritim poslopjem se zaradi oddaljenosti drugega
posestva jako po ceni proda. Naslov pove uprava „Slov." pod: 2324.
2428
trezen in zanesljiv, izurjen ključar, vajen elektrike tor akumulatorjev, išče službo. — Pismeni dogovori: Ljubljana, Opekarska cesta štev. 32.
K t- - . za miši K 2.40, ujame Lirez nadzorstva do 10 komadov v eni nori, ne zapusto nika-kojzaduha in so zopet, samo nastavijo. 1'ast za šourko .Eollpae', ujame na
tisoče ščurkov v eni noči, a K 2*40. — Povsod najboljši uspehi.	Razpošilja po povzetju
J. Schiiller, Dunaj III., Krieglerg. 6/II.
1188 Mnogo pohvalnih in priznalnih pise. m
skoro jiopolnoina nova, samo malo časa rabljena, se takoj proda. Natančneje pri Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg 208v
i? Hajstareišei slovenska tvrdka (e stroke.1
Obstoji že nad 38 let. 3022
imcjitcljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, "tttaifova ul. 4
si usoja javiti p reč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvljale, dalmatlke, velume, albe, koreilje, prte itd. itd., sploh vse kar so rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleko ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč liilio in najpoštonojšo postrežbo, prosi, da so pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
237'1
ki je razumen v vrtnarstvu priden in treznega značaja sc sprejme.
Vpraša sc pri Ed. Šmarda, Dunajska c. 18
ftftil"
Kdor hoče prav poceni k dobri kapljici vina priti, naj obišče staroznano
oosliliia „Pri Jurnku" na SimsKi cesti 11
kjer sc dobijo pristna vina po sledečih cenah; lstrijanec rudeč .... i/2 litra po ,12 vin. Furlanec rudeč . . . . „ „ „ 36 vin.
Furlanec beli ...... „ „ 40 vin.
Hurgundec beli ....,, „ „ 44 vin. Teran........... „ „ 44 vin.
Is CEHS EB ZS £ss SSHCB.
Za nmogohrojui obisk se priporoča * 2384	gostilničar.
11114851
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter
HanufoHturno trgovina
na debelo in drobno.
manufa^turnega blaga. Ljubljana, Stritarjeva ul.
nggacjancmuanncinauuaaannnaaannauuag
§ Brizgalnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile
kupujte samo pri
D Q
G □
Q
a a
D
D □
0
R. A. S ME KAL, ZAGREB
katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ogrijegasnih brizgalnic in potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j.
Praga-Smichov.
R. A. Smekal.	V. I. Stratilek.	V. K. Smakal.
Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih n ~ zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago. |j
Izgotouljene obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrline jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v
' M I hihitam	H.l^ |||||| ||

nasproti sosle „Pri Sili" v podružnici tvrdhe l Milne.
767
Kolesarji, zahtevajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, cla vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Čamernik & Ko. LJubljana
Dunajska cesta št. 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, automobili in posameznimi deli. mehanična delaonica in garaža.
ifj
siirtffflirn^Tif-li^TOTr "jw»hkopw»q<i» 'ti c ' n» vm«". ;n». iiMipiKir: M • • tri i I «. •«. ■• . > :r:'" • iii':'.^::;
Elektrote
delnisk
prej
K
Praga - Vysočany.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za električno razsuet-Ijaao in preoajanfe elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generatorii, električne železnice in lokomotive,
žerjavi in dvigala. ObioČntCS in žarnice vseh vrst. Vodne turbine vseh sestav, gFrancis, Peiton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev in drugih tvrdk. Vse potrebe
za inštaliranfe.	2035

♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
t ♦
♦ ♦ ♦
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© Najhitrejša m najsigurnejša T
vnlfnio	T
vožnja v
Ameriko
jc z ekspresnimi
cesarskimi brzoparniki: »Kal-ser Wilhelm d. II.«, »Kaiser Wilhelm d. Gr.«, »Kronprinz Wilhelm«, »Kronprinzessin Cacilie« in z največjimi brzoparniki: »Prinz Friedrich Wilhelm«, »George Wasliington«, »Columbus« itd. Vožnja 5—6 dni.
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine) III. razreda. V teh je prostora za 4 do 6 oseb; opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnih salonov tudi posebni šetalnl krov, kopeljl itcl. Na krovu jim igra vsak drugi dan godba. ===== Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek iu četrtek. =====
Totnik, ki kupi pri rneui vozni list, tlobi v pristanišču brezplačno hrano in stanovanje! — Edino veljavna vozno listke za to parnike, kakor tudi za vso progo amer. železnic pri
Kolodvorska ul. 35 (nasproti občeznane gostilno .Pri Starem Ti s 1 o r j u".) — Izdaja voznih listov tudi za progo : Baltlmore, Filadelflja, Galveiiton, Kanada, AvatraUJa. Zabuvna potovanja v Italijo,
Egipt, na severni tečaj iti'
Ed. Tavčar-ju v Ljubljani
listov tudi za progo : Baltlmore, Filadelflja, Galvo.to;
Egipt, na seve
©©©©©©©©©©©©©©©O©©©©©©©©©©©
t ♦
!
eieicieieie
©
2365
ešecga zastopnika -

spiejme ped zefo ugoenimi pogoji največja vzajemna zavazcvalnica za življenje, fii goji vse panoge zavazovanja. c?cnu$6e z navecfio zefetenc in staiosti naj se ScpcšCjejo na aitončtto c-fop. Čl. diic\me.icfi, §za9ec, Sacfi--slt. -i, poč: „Sie i »ispa zSiic/i sei i s i/s te m e7 3P6'.' SzeSncsl imajo /iavcije zmezni gcspecfe, bojim se v tem slučaju povezi luči in/laso.
Tehnična pisarna
&Oskar Kraus
'jmmk	» "i" -... '■
»wi, MM......lUiSitiMPiiiiitiii!mi.«:;*!'!« ni'i'itiiiioMil'..*;1!	.......■» ft..............
Via S. Nlcold št. 2 ♦ FKST # Telefon štev. 20-66
Uredba kompletnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje napeljava električne luči in moči.
Glavno zastopstvo Oraždanske tovarne za trnovo motorje, ml Moritz Kiile,
Braždaiie. Najstarejša tovarna motorjev za nalto, sesalni plin, bencin, benzol in plin-V prometu je^čez 10.000 motorjev.	Visoka odlikovanja.
Ctnnii 11 nnotonno za roCni obrat iu	stružnice, za vrtanje,
JllU]l Ll! UPoMlllu obrat s stroji.	, za dolbenje itd.
Cfnnii 73 nhripinuanip lova od tvrdke Adolf Aldinger, Obertuerkheim pri Stuttgartu. Oblici-jllUjl tU UUUulUVallJu luSfl Universal, krožno žage, stroji za vrtanje in dolbenje, stroji za urc-zavanje in za brušenje. — Kompletne mizarske naprave.	2275
Proračuni, ponudbe in tehuična navodila zastonj in poštnine prosto. ===
Neomejeno zaupanje uživajo slejkoprej sukneni izdelki Kari Feifig-a v Olomucu.
Imenovana tvrclka pošilja bogate zbirke vzorcev blaga za moške in ženske obleke brezplačno na ogled.
Ostanki sukna se prodado, da se zaloga čimprej izprazni, čudovito poceni in dobe večji odjemalci tudi vzorce.
Sprejmo se zastopniki v vsakem večjem kraju.	2355 3-1
				
'S- -v, • *■>.' i?,	C" .'•	;' 'M v^SSp^'		iv^JL... • z-1.. 1;:%. ' .' .
Telefon štev. 16.	!'■>	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
• ;• '.v vT^;j**!«"•'x"vi 1	••»
12102636