Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulico štov. 15. Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi so no vračajo. Inserafi: Šoatstopna petit-vraka i kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popust. List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. za Ljubljano v upravništvu: za oolo loto G gld., za pol lota 3 gld., 7.a čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoc 60 kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedon meaoo 86 kr. V Ljubljani v sredo, 4. mareija 1885. Štev. 51. Tečaj II. Gladstonov kabinet. „Kaj misliš o Gladstonu, ostane li njegov kabinet ali pade?" to vprašanje čulo se je v slednjih dnevih povsodi, povsodi kazalo se je veliko zanimanje za angleškega premierja. Do trenotja, ko pišemo te vrstice, ni se še določilo važno to vprašanje, in tudi mi je ne moremo rešiti, ker si nikakor ne prisvajamo boljšega poznanja angleških razmer, nego merodajni angleški listi. Se vč da so skoro vsi angleški listi v tem jedini, da je Gladstonov kabinet vsled zadnjega glasovanja moralično, če tudi ne faktično, prisiljen, odstopiti. Odločitev v tem slučaji pa je tudi za Gladstona težavna, težavnejša nego marsikatera odločitev v egiptovskih vprašanjih. Šestinsedemdesetletni starček Gladstone, kateri je govoril uže skoro pol stoletja merodajno besedo pri angleški vladi, kateri je tolikrat govoril odločilno besedo, kateremu se je odpustilo uže toliko napak, a se mu vender še vedno ohranilo narodovo zaupanje, odstopil naj bi zdaj na stare dni, ne zaradi kakega posebnega političnega gibanja, nego zaradi nezmožnosti. To gotovo ni lahka, preprijetna določitev za moža, kateri je petkrat v ministerstvu in šestkrat v opoziciji kot izreden govornik, nevpogljiv borilec storil mnogo za svojo domovino v finančnih vprašanjih ter se neomahljivo boril za svobodo. Zdaj naj bi neslavno moral zapustiti visoko svoje mesto ? In vender so morda ravno one lastnosti, katere so provzročile potrebo odstopa. Gladstone postajal je vedno bolj jedno-stransk, pristransko postopanje zaslepilo ga je vedno bolj, in ko je odstranil Beaconsfielda, krotil je nekoliko svojo strast, a le navidezno, mimogredoč. Tudi v vnanji politiki pustil se je zapeljati po svojih strasteh. Koj ko je prevzel Listek. V Skader! (Zlatorodov.) (Konec.) T u r b e. Močno me vleče nazaj k grobovom, pa stojim pred neštevnimi cesarskimi turbami, turškimi mavzoleji, grobnicami, ki so raztresene po turškem mestu in katere mi bodo vedno ostale v spominu, kakor jedno izmed najnežniših dokazov muslomanske umetnosti in modro-Ijubnosti. Pokažemo ferman, pa nam odpre najprej grobnico Mahmuda preustrojitelja; grobnica stoji nedaleč od Atmejdana na lepem Vrtu, polnem rož in jasmina. To je lep šeste-rokoten templič iz belega marmorja, pokrit s kuplo, ki je obložena s svincem. Templič ta s^oji na jonskih stebrovih ter je razsvetljevan skozi sedem oken, zaprtih z mrežami. Stene so vznotraj okrašene s plohorezbami in ozali-šane s preprogami iz svile in kodravine. Na sredi se dviga oder, pokrit s prekrasnimi perujskimi preprogami, na njem fes, znamenje Preustrojstva, s perjaničko, ki se blišči od dijamantov, okolo pa je ljubka ograda, vložena z bisernico ter obsega štiri velike kan- po Beaconsfieldu vlado, hotel je odpraviti na-jedenkrat vse spomine na prejšnje minister-stvo, pokazati je hotel v krčevitem navdušenji, da bolje umeje pospeševati razvoj Anglije nego prejšnje ministerstvo. A njegovo delovanje ni bilo premišljeno, vladal je s svojimi napakami in z napakami svojih minister-skih drugov. Kot močnejši potegnil jih je s seboj na spolzka pota, njih neodločnost in zaničevanje kontinenta zvabile so jih za njim in ostale so jim v poznejšem delovanji. In kako daleč je privelo Angleško to krčevito, nepremišljeno, strastno postopanje Gladstonovega kabineta! Naselbinska politika najveljavnejših evropskih vlastij postavlja se nasproti angleškemu monopolu, in od vseh stranij je napadano angleško vladarstvo. Italija, ta mala državica, podala se je v novejšem času po morji v dežele tuje, da si tu pridobi novega ozemlja, res da zdaj kot zaveznica Anglije, a ne bode trajalo dolgo in pričela bode samosvojno operirati, otresla se bode angleškega vpliva; in ker se njeni interesi ne bodo zlagali z angleškimi, postopala bode odkrita nasprotnica. Nemčija prisvaja si vladarstvo v prekomorskem ozemlji, malo se brineča za angleške ugovore; Rusija prodira dalje proti osrednji Aziji, vedno bliže angleškemu ozemlju. Osamljena, oslabela, z vsemi vlastmi razdvojena je zdaj Anglija — s svojo politiko na afriškem ozemlji pa si tudi ne pridobiva vencev zmage. Tak je zdaj položaj velike Anglije! Spoznanje te situvacije, vseh vidljivih in nevidljivih nevarnostij, katere pretijo Angliji, in ne samo vrtoglava egiptovska politika in usoda Gordouova provzročile so slednjo nezaupnico Gladstonovemu kabinetu. Sicer pa so tudi egiptovske razmere same na sebi žalostne dovelj, in položaj augleške delabre. Ob stenah so štirji odri sultank. Tla so prestrta s prav tankimi preprogami in pregrinjali. Tu pa tam se svetikajo dragoceni korani na dragocenih bralnikih, korani so pisani z zlatimi črkami. V neki sreberni skrinjici je kos musolina, zvitega, posutega s predrobnimi črkami arabskimi, ki jih je pisala Mahmudova roka. Predno je sedel na pro-stolje, prepisal je bil, ko je bil jetnik v starem seraju, velik del korana; umirajoč pa je ukazal, naj mu mladeniški oni spomin denejo na grobnico. Iz grobnice se vidi skozi pozlačeno omrežino zelenje vrtov ter čuti duh lepih rož. Živa svetloba napolnjuje ves templič. Vsak mestni vriSč odmeva tukaj kakor pod odprtim slopovjem. Zene in otroci prihajajo s ceste, gledajo skozi okence, pa šepetajo molitvico. V vsem tem je nekaj pristnega in milega, kar sega v srce. Zdi se ti, kakor bi tukaj ne bilo zaprto sultanovo truplo, ampak njegova duša, ki še gleda in posluša svoj narod in ga memogredočega pozdravlja. Zdi se ti, da je po smrti izpremenil le kiosk, da je iz serajskega kioska prišel v leta drugi, ki je takisto vesel, da je zmena solnčni svetlobi, sredi hrupa štambulskega življenja, med svojimi otroci, da jim je celo bližje, pred vsakega očesom, in da še zdaj kaže ljudstvu svetlo svojo perjanico, kakor takrat, ko je poln življenja in slave hodil v džamijo molit za dobrostan svojega ljudstva. vojne v Sudanu je skoro obupen. Angleške čete so razdeljene, oslabele, ne morejo se ni braniti uspešno ni napasti sovražnika, in mnogo bode še preteklo časa in prestati obilo še težav, predno se zbere vojna, močna dovelj, postaviti se sovražniku nasproti. Ali si osvojiti Sudan ali se mu po polnem odpovedati, oboje je težavno, če bi se Angleška odpovedala Sudanu, pokazala bi s tem vojno svojo nezmožnost, in kdo bi mogel z gotovostjo trditi, da bi to ne imelo za Anglijo usodnih posledic pri vladarstvu nad mohamedanskimi narodi. Zdaj uže utrjenega Mahdija pobiti ter si osvojiti njegovo ozemlje, pa tudi ni prelahka naloga. Sicer pa bi to imelo vpliv na uravnavo egiptovskih razmer, pri kateri pa bodo govorile besedo tudi druge Vlasti, in ni gotovo, da bi bile posebno voljne priznati nepogojno angleško pokroviteljstvo nad Nilovim ozemljem. Gotovo pa bi govorila lažje odločilno besedo zmagovalna Anglija nego poražena. Take so zdaj razmere v Angleški, in proti tem razmeram in proti premierju bori se parlament. Vender ni še gotovo, ali pade Gladstone, kajti sovraštvo proti konservativcem, kateri pa sicer tudi nimajo sposobnih vodij, je še vedno večje, nego nezadovoljnost z Glad-stonovo politiko. Narod, nezadovoljen z Glad-stonovo vnanjo politiko, vender samo od njega upa dobiti volilno reformo. Sicer pa si tudi večina članov dčlenje zbornice ne želi, da pade ministerstvo, kajti potem razpuščena bi bila tudi zbornica, vršile bi se nove volitve. V zbornici pa je večina članov, kateri hotč ostati v zbornici, volitve bi jih stale prevelike svote, zatorej ne marajo, da pade kabinet in se vršijo nove volitve. To vse dobro v 6 Gladstone, koliko časa pa se bode mo^el s temi sredstvi vzdržavati, Tej turbi ali grobnici so podobne skoro vse druge: Ahmedova, Bajazetova, čegar glava leži na opeki, narejeni iz prahu njegovega obuvala in oblek; Solimanova, Mustafina, Se-lima III., Abdul-Hamidova, sultanke Roselane. To so templiči, ki stojč na stebrovih, belo-marmornih in porfirskih, ki se blišče jantarja in bisernice. Kuple teh templičev imajo odprtine, da notri pada dež, ki rosi in poliva travo okolo grobov, pregrnjenih z baršunom in drugim vezilom. Od stropov visč nojeva jajca in pozlačene svetilke, ki razsvetljujejo grobove cesarjevičev, postavljene okolo očetovega groba; na njih pa leže robci, s katerimi so bili zadavljeni kot otroci ali kot dečaki. Spominam se, da sem začel čutiti, ko sem bil dolgo ogledaval te smrtne slike, kako se mi misel in srce uklanja krivični državni postavi; da se je, ko sem pri vsaki stopinji, džamiji, vodometu, grobnici zadel na spomin in slovo in ime jednega samega človeka, v meni začelo nekaj podlagati; da sem brodeč po sencah pokopališč in premišljujoč grobove, smrt gledal pod novim skoro vedrim obzorom; jel sem misliti mirnejše in malomarnejše o življenji; udajal sem se nekaki leni filosofiji, neizvestnemu pohajkovanju misli, novemu stanju duše, v katerem se mi je zdelo, da bi bilo najbolje preživevati čas mirno sanjaje, pa pustiti, naj se izpolni, kar je pisano in usojeno. je nemožno določiti. In če tudi odstopi, zgodi se lahko, da bode čez štirinajst dni zopet pre-vzel ministerstvo, ker se iz druzih strank sestaviti ne bode moglo. Govor finančnega ministra vit. Dunajevskega. (Govoril pri generalni debati o državnem proračunu dn6 2. t. m.) Podali bi radi čitateljem svojim v vsem obsega sijajni govor finančnega ministra pri generalni debati, a govor ta je tako obširen, da bi nam polnil skoro ves teden predale, izvolijo naj torej čestiti či ta tel ji blagovoljno vsprejeti ta govor v posnetku; najpoglavitejša mesta iz govora pa bodemo podali v kolikor možno natančnem prevodu. Finančni minister pobijal je najprej s krepko besedo, prepričevalnimi razlogi trditve nekega predgovornika, da je državni proračun zavit v nekako meglo, da ni jasen, razviden. Minister je potem kazal na troškove, katere je imela država. Govornik opozarja na sezi-danje poslopja za deskriptivno anatomijo v Gradci v letu 1870 iz denarja štajerskega konviktnega zaklada, za kar so se morali samo obresti v znesku 7000 gld. postaviti v proračun, in na pridobitev poslopja za naučno ministerstvo v letu 1871, ne da bi se bil za to udobil kak zakon. Kako se more pri tej priliki predbacivati, da se je kršila uprava, mu je nerazumljivo in on spomina na besede jednega prejšnjih ministrov, naj se na vrabce ne strelja s kanoni. Nadalje natanko razkazuje, da se je državno gospodarstvo v slednjih letih zdatno zboljšalo. Na Plenerjevo vprašanje, zakaj se je postavila svota 1730000 v proračun, odgovarja mu minister, da je to primerni količinski znesek k svoti, katero so dovolile slednje delegacije. O zakrivanji tu ni nikakega govora, naopak, če bi proračuna ne hotel kolikor možno natanko pokazati, bi ne bil te svote zahteval in ravnotežje bi bilo doseženo. Če ima ogerski proračun ravno isto svoto, to izvira od tod, da je bil ogerski državni zbor v 25. dan septembra otvorjen, delegacije pa so sklepale v novembru. Sicer pa vitez Dunajev-ski prečita ravno došlo mu brzojavko od oger-skega finančnega ministra, po kateri nima ogerski proračun za 1885. 1. nobenega nastavka. Govoreč o vprašanji upravnega primanjkljaja opozarja gospod minister poslanca Magga, kateri je trdil, da je bil v letu 1874 do 1875 primanjkljaj, na spis profesorja Beera, kateri je za leto 1874 konstatoval primanjkljaj 22 mili- Bil sem nekam naveličan in čutil sem neko nasprotje, ko se mi je sredi tega mirnega in vedrega tavanja predstavljala slika naših delavnih mest, temnih cerkva, obzidanih in pustih pokopališč. Derviši. Tudi derviši mi hodijo na misel. To so derviši, imenovani „mevlevi“, najznamenitejši izmed 32 redov, ki imajo dobroznani teke (samostan) v Peri. Podam se tj&kaj, hoteč videti svetle obraze svetnikov, polne rajskih sanj. Toda zmotil sem se. Tudi pri derviših medlo gori verski plamen. Sloveči sveti ple3 se mi je zdel kakor mrzla gledališka predstava. Brez dvoja je čudno videti jih, kako drugi za drugim prihaja v džamijo, zaviti v širok rujav plašč, pripognjene glave, skritih rok, spremljani z barbarsko godbo, enozvočno in vender ljubko, ki je podobna stokanju vetra med cipresami skaderskega pokopališča, in katera te odprtih oči zaziblje v prijetni drem; in ko potem hojevajo okolo, in kadar se priklanjajo po dva in dva pred mihrabom tako veličanski, tako medleče, žrčeče, da nehotč začneš dvojiti o njihovem spolu. Lep je tudi prizor, ko z živim kretom na tla vržejo plašče, pa se pokažejo vsi v beli dolgi volneni suknji ter se razprostirajo roke in znak metaje glave, stikajo v kroge, kakor bi jih nevidljiva roka pritiskala tj&kaj, in kadar se vrtč vsi vkup sredi džamije, enako oddaljeni med seboj, neod- jonov, za leto 1875 pa samo 17 milijonov. Govornik kaže potem, da je bilo v letu 1882 prebitka 5 150000 goldinarjev. In tako godilo se je tudi poznejša leta; finance so se od leta do leta vidno boljšale. In tako se nadeja, da bode možno v nekaterih letih uravnati, zboljšati državne finance. Proti poslancu Carneriju obrnen dejal je Dunajevski, da, če uže poslovni red te zbornice ne zadostuje, da bi osebe ministrov Nj. veličanstva varoval pred takimi napadi, mu ne preostaje drugega, nego čut nezaslišane, z ničemer izzvanega užaljenja — čut, kateri nosimo v sebi, a ga iz spoštljivosti do zbornice ne izrazimo. Poslanec Carneri je sicer dejal, da govori sine ira et studio-, o „sine irau ne veruje minister, „sine studio“ pa je možno, kajti ne treba dosti študija za take napade. Gospod poslanec Carneri je dalje postavil alternativo, „ali niso ministri pri zdravi pameti, ali pa jaz ne;“ kar se prve alternative tiče, more govornik samo zagotoviti, da nobeden ministrov ne more opaziti na sebi kake bolezni na umu; drugo alternativo preiskovati, za to pa nima minister poklica, ni volje. Sijajni svoj govor pa je končal: „Mi smo po šestletnem delovanji dosegli, da v Avstriji ne pripada vladarstvo nobenemu narodu in nobeni stranki izključivo ter da ne trpimo monopola vladarenja. Vlada ne išče srednje stranke, kajti ona ni parlamentarna vlada v pravem pomenu besede, ona je vlada, katera se na opravičene želje vseh strank z jednako dobrohotnostjo ozira, a se dalje se-zajočim zahtevam z jednako zmernostjo nasproti stavi. Mi nečemo proti vam (na opozicijo kažoč) vladati, a pokazali vam bodemo, da moremo tudi brez vas vladati ter ugoditi državnim potrebam. Z Najvišjim zaupaujem in s pomočjo in podporo večine vlada lehko potolažena pričakuje novih volitev, v nadeji, da se bodo zdanja večina vrnila pomnožena, okrepljena ter da bode vladi pomagala, kakor do zdaj, pospeševati državne interese ne gledč na narodnost in politično strankarstvo." Po tem dve uri trajajočem govoru donelo je z desnice burno odobravanje ministrovih izrekov. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V državnem zboru dokončala se je včeraj generalna debata o proračunu. Pred kakimi osmimi tedni bilo je navdušenje za Metodovo slavnost v Hrvatski veliko. daljajoči se niti za prst od svojega mesta, kakor možici na vrvici, beli, lahki, hitri, z ohabno in valovito haljo, mižeči; in kadar se vsi vkup, kakor bi jih bila prestrašila kakošua nadnaravna prikazen, zgrudijo, in z obrazom na tlaku zamolklo doneče izgovarjejo krik Allah; in kadar začno zopet priklanjati se, poljubljati si roke in vzdolž zidu vrteti se nežnih stopinj, kakor bi hodili, pa ob enem plesali. Toda zamaknjen, vzdignjen, ispremenjenih obrazov, katere je videlo in opisalo toliko potnikov, teh jaz nisem videl. Videl sem le prav gibke in neutrudne plesače, ki so z največjo malomarnostjo opravljali svoje delo. Videl sem celo pritajenih posmehov, opazil sera mladega derviša, ki nikakor ni bil nezadovoljen, ker ga je uprto gledala angleška gospa. Zasačil sem bil celo take, ki so poljubljajo drugim roke hteli jih nalaš ugrizniti, ti pa so jih odganjali ščipaje. O licumerci, ki ste! Najbolj me je preuzelo to, da sem bil opazil pri teh ljudeh, katerih je bilo vsake starosti in zunajnosti, toliko nežnost in ljubkost v kretanju in držanju, da bi jih mogli zavidati mnogi dvoranski plesavci. To je neka naravna prednost vshodnih plemen, ker imajo telo ustrojeno nekam posebno gibko. To sem opaževal še bolj drugega dnč, ko sem mogel priti do neke stanice v njihovem tekeju, in od blizu motriti derviša, pripravljajočega se obred. To je bil golobrad mladenič, visok in vitek, ženskih potez. Stiskal je okolu pasu Osebito je našel na tem mnogo radosti vladika Strossmayer. Zdaj pa se je to navdušenje uže zelo ohladilo, in „Pozor“ izjavlja, da se bodo Hrvatje le tedaj udeležili slavnosti, če se bode božja služba opravljala v slovanskem jeziku. Starčevičijanci pa so kar naravnost proti tej slavnosti, češ, da bi se moglo domnevati, da je to demonstracija proti Rusiji. Srbski listi pa se izrekajo iz verskih ozirov proti tej slavnosti. »Pester Lloyd“ poroča, da se je med Srbi pričelo veliko gibanje zaradi sklicanja srbskega cerkvenega kongresa. Dozdanja večina kongresova zahteva, naj se skliče v Karlovec, pristaši Angjeličevi pa liotč imeti kongres v Budimpešti, ter izjavlja, da se kongresa v Karlovci niti udeležili ne bodo. Tuje dežele. Iz Belgrada se poroča, da kraljevi ukaz razpisuje dopolnilne volitve za zdanjo, s koncem leta 1885 se skončujočo zakonodavsko dobo skupščine na 19./31. dan marcija. Nemški državni zbor dovolil je dodatni kredit za Kamerun po nasvetih komisije. Knez Bismarck se je v teku debate izjavil, da je naselbinska politika samo tedaj možna, če jo nosi narod. Vlade morajo vedeti, kako sodi narod o naselbinski politiki. Zdanje obnašanje državnega zbora more nasprotovanje inozemstva, proti nemški naselbinski politiki le povečati. Angleška kaže svoje nezadovoljstvo. Na prošnjo Angleške, kako misli o Egiptu, da je odgovoril, da bi kot anglešk minister iskal Sultanovega posredovanja, a ne bi Egipta anektiral, da ne bi vzbudil tekmovanja Francije. Ce bi Angleži Egipet anektirali, bi jih ne ovirali. Ge bi bila Angleška slušala moj svet, dejal je Bismarck, bi bil zdaj nje položaj gotovo mnogo ugodnejši. Iz Rima se poroča, daje papež pri sprejemu kardinalov v ponedeljek, na njih voščila odgovarjajoč, zopet povdarjal težavni položaj za cerkev. Pritoževal se je bridko zaradi oropanja propagande. Te razmere da so neznosne in nobeden njegovih naslednikov 80 jim ne ^ode mogel ukloniti. V Švici zaprli so zopet dvajset anarhiji me-^ *em* se(lem Švicarjev, drugi pa so Nemci. Kakor se kaže, se je v Švici zdaj pričelo opasuo delovanje anarhistov. Razmere v Egiptu postajajo vedno bolj zamotane, kakor se poroča iz Pariza. Dotično poročilo slove: Šest tisoč mož turških čet, katere so na Kreti pripravljene, da se vkrcajo, niso odločene za Tripolis, marveč za Egipet, če bode pogajanje Fehmi-paše v Londonu imelo belo suknjo, ogledujoč se v zrcalu; pregibal se je proti nama ter se nasmehljaval; tipal se je z roko okolo vitkega telesa; deval je nase hitro, toda vkusno, kakor pravi umetnik, vse dele obleke, kakor gospa, ki dovršuje Sesljanje; ako ga gledaš od zad, z dolgokrilo haljo, bi res mislil, da imaš pred seboj krasno postavico za ples oblečene deklice, ki se posvetuje z zrcalom. — Na, pa je bil menih! Res, „čudno, prav čudno," kakor je Desdemona rekla Otelu. Izgled s Čamlidže. Najlepši spomin Bem zadnje dni dobil na gori Čamlidže ali Bugurlua, ki se vzdiga za Skadrom. Od todi sem poslal mestu Carigradu svoj zadnji pozdrav. V Skader odideva zjutraj zgodaj v meglenem vremenu. Megla je bila še, ko dospeva na vrh gore; nebo pa je obetalo veder dan. Pred nama je bilo vse prepreženo. Poseben prizor je bil to. Ogromno sivo zagrinjalo je pokrivalo Skader, Bospor, Zlati rog, celi Carigrad. Ni bilo še ničesar videti. Veliko to mesto z vsemi predmestji in predeli) z vsemi lukami in poslopinami je kakor iz-ginol. Razprostiralo se je le morje megle, i* katere se je dvigal le vrh Čamlidže, otoku enak. Gledala sva sivo to morje, pa mislila* da sva uboga potnika, prišla iz najdaljnih krajev Male Azije, pred svitom prispevša nad to meg-lišče, nevedoča, da pod njima je velika pre-stolnica otomanskega ccsarstva. Čutila sVft kaj vspeha ter se bode Turčija udeležila ekspedicije v Sudanu. Vprašanje pa nastane, kako se bodo Italijani, kateri so se utrdili v Bei-lulu in Massavahu, nasproti turški akciji obnašali. V angleški dtflenji zbornici naznanil je Bartlett, da bode dnč 13. t. in. stavil predlog, naj se izreče obžalovanje, da je vlada prijazno soglasje, katero je dosegel Beaconsfield, odpravila, in izjavil je, da je bilo postopanje vlade pri poslednjem pogajanji z Nemčijo, osebito gledč Nove Gvineje in otokov v Tihem oceanu, nevredno vlade velikega naroda. Londonska ministerska kriza spremenila bi tudi nekoliko italijansko politiko. Vender zatrjujejo italijanski vladni listi, da bi italijanski interesi ob Rudečem morji nikakor ne prišli v nevarnost, če tudi odstopi Gladstonov kabinet, kajti tudi med konservativci so odlični možje prijatelji Italije. Moč interesov je, katera združuje obe državi. Dopisi. Iz Črnega Grabna dnč 1. marcija. (Izv. dopis.) Gorko pomladansko solnce je posijalo po naših klancih in gričih in vzbudilo vse k novemu življenju. Vsa narava je oživela in mi tudi. In zadnjič smo imeli cel6 volitve, važne volitve: zbirali smo si župana, predstojnika velike občine šentožboltske. Županova volitev je sicer povsodi velike važnosti, pri nas pa še posebno. Povsodi se vpraša, kdo bode župan, pri nas pa je še važnejše vprašanje, kje bode župan. In zato je bila volitev zelo živahna. Trajala je dva dni. Prvi dan so volile podobčine. Šest jih je, vsaka po jednega odbornika, in dne 26. febru-varija je bila v Blagovici, kot na sedežu dosedanjega župana volitev družili dvanajst občinskih odbornikov. Udeležba je bila velikanska. Nad 300 volilcev je prišlo in nekateri iz dalnjih čemšeniških hribov ob štajerski meji. Od devetih zjutraj do petih popoludne so čakali občudovalno disciplinirani po nekaterih vplivnih gospodih, da oddado svoje glasove. J« njih in teh gospodov trud ni bil zastonj. Zmagali so s tremi glasovi sicer, vender zmagali so. Ker pa pri tako mnogobrojni udeležbi skoro ni mogoče, da bi se ne utihotapil kak neopravičen ali nepostaven glas, zato baje blagoviška stranka uže pripravlja rekurs, in bržkone bodemo imeli kmalu še jedno volitev. Sicer pa je očividno, kako malo ugaja našim potrebam taka velika občina, kakor je šentožboltska, in zato vsi željno pričakujemo veliko slast, spremljajoča z domišljijo ona dva potnika, ki bosta zmeraj bolj čudila se in strmela, ko se jima bo o solnčnem izhodu prikazovalo prečudno in nepričakovano mesto. Res, malo zatem začne se trgati pregosto zagrinjalo megleno, in to na več kragih. Videla 8va, kako se na onej prostrani sivi površiini prikazujejo osnutki mest, otočkom podobnih, tu in tam celo otočje mestec, plavajočih v megli in jednako daleč med seboj raztresenih; zatem vrh Skadra, sedem vrhuncev štambul-skih gričev, višave perske, najvišja predmestja na evropski obali bosporski, vršič Kasim-paše, nekaj nerazgovetnega od Zlatega rogu tam dolu proti Ejubu, pa Has-Kjoi; dvajset majhinih Carigradov, rožnatih in zrakolikih, nasajenih 2 neštevilnimi belimi šili, zelenih in sreber-natih. Vsak teh Carigradov jel se je širiti, kakor bi se polagoma dvigal nad to parovito Morje. Povsod so se pomoljevale tisočere strehe, kuple, turni, minareti, ki so se takorekoč besno rili, da bi vsak prišel na svoj kraj, predno ga solnce dohiti. Videti je bil uže ves Skader *n skoro ves Štambul; na nasprotni strani Zlatega roga najviše dele vseh predmestji, razprostirajoča se od Galate do Sladkih voda; na evropski obali bosporski pa Tophan, Funduklu, Lolmabagdže, Bešiktaš itd., dokler nese oko, Mesto pri mestu, ogromne stopnjevite vrste poslopin in oddaljenejša mesta, katerih se je yidelo le čelo, ziiplavljeno z zoro prav prijetnega koraljnega rdila. Toda Zlati rog, Bospor rešitve naše prošnje, katero smo uložili pri deželnem zboru za razdelitev občine. Vsakako pa se nadejamo, da nam bode nova občinska organizacija, katero baje namerava predložiti vlada deželnemu zboru, pomagala iz vseh zadreg. Kajti, kakor je bilo uže jedenkrat na tem mestu poudarjano, pri nas ni važuo, kdo je župan, nego samo kje je župan. Občina šentožboltska razteza se od Gorenjih Lok nad Kra-šinjo v daljavi 17 do 18 kilometrov do vasi Križe ob štajerski meji; nekako v sredi leži vas Trojane ob Učaku. Vsa občina pa je vsled te raztegnenosti podobna črevesu, kajti na najožjem mestu, to je pri Brezji — je komaj dober kilometer široka, nikjer pa več nego štiri kilometre. Vsled te nerodne sestave morajo občinci tri do štiri ure hoditi, ako hočejo dobiti kakov potni list za živino ali drugo malenkost, katera spada v področje županovo. Umevno je torej, da si vsaka stran, g6renja in spodnja, želi olajšati svoja bremena, in vsled tega se bije vselej tako intenziven volilen boj, katerega se vedno, kakor v zadnjič, udeležuje nad 3 00 volilcev — sigurno ogromno število za kmetsko občino. Jedino sredstvo, da se zabranijo centrifugalni napori, kakor se kažejo vedno pri nas, bi bila razdelitev občine; in sicer naj se ustanovi takraj Učaka jedna s katastralnima občinama Blagovica in Šent Ožbolt, in onkraj Učaka druga s davčnimi občinami Trojana, Brezje, Hrastnik in Čern-šenik. Vsaka bi štela okolo 1600 prebivalcev. Ne vemo sicer, kedaj bo postala nova občinska organizacija „meso in kri“, a to vemo, da je reorganizacija naše občine tako živo potrebna, kakor le kaj. Zato hočemo tudi letos v deželnem zboru svojo prošnjo za razdelitev občine ponoviti, in nadejamo se, da se bode vender-le kaj ukrenilo. Razne vesti. — (Kralj Umberto Pogumni.) Soaski kralj Menelik poslal je pred kratkim italijanskemu kralja v dar tri leve in enega panterja, ki so do-spoli to dni v Rim in so jim odločili prostor v nekem dvorišči na Kvirinalu. Kralj Umborto oglodal si je to nekoliko neprijetno darilo in je zaukazal, da so da zverinam jesti. A nobedon izmed kraljevih slug ni imel poguma, da bi so bil približal losenim kletkam, po katerih so se podile divjo živali. Vsak se je izgovarjal in odločno zoperstavljal se izvesti kraljevo povelje, češ, da ni nikak krotitelj živalij. Konečno ukaže kralj na pol smehljaje, na pol jeze se, da naj prinesti iz kleti in morje, to je bilo še skrito. Potnika bi ne bila ničesar razumela. Misliti bi si bila mogla, golemo to mesto je sezidano v dvejih globokih dolih, zmeraj meglenih, pa bi se vprašala, kaj neki se skriva v teh dvejih skrivnostnih ponorih. Toda glej, v malo trenotjih izgineva si-vost zadnjih megla, razsvetljuje se, modri se, sije — voda je, pristanišče je, morje, dva morja, ves Carigrad je tamkaj, toneč v morju svetlobe, modrine, zelenja, kakor bi bil le uro poprej ustvarjen. O ta hip ti nič ne pomaga, da si uže s tisočerih višin razgledoval to krasoto, čudil se jej in strmel nad njo; moraš še zavpiti in vsklikniti in roke širiti. Kadar pa pomisliš, da v malo dneh bo vse to izginolo izpred naših očij in da bo ostal le nejasni spomin; da se ta megleni zastor ne bo več dvignol in da je zdaj pripraven čas, poslati še en pozdrav, zadnji pogled vsemu in vsakemu — ne vem, kaj bi dejal: zdi se človeku, kakor bi moral iti v pregnanstvo iu da temni obzorje našega življenja. Dolgočasnost. Zadnje dni mučil naju je dolg čas, tako sva se bila vsega naveličala. Utrujeni duh ni htel ničesar več sprejemati, vse utise je odločno odbijal. Hodila sva po mestu, pa še ozrla se nisva. Vse nama se je zdelo ene boje, enega kroja. Postopala sva, zdehalo se nama je ter se vedla kakor bi bila potepuha. Po cele ure sva postajala pred katero turško ka- polovico vola ter da naj razsekajo meso. Ko se je bilo to zgodilo, stopi kralj sam h kletkam ter pomoli živalim jed. Osupneni in čudeč so gledali so sluge kralja. Ta pa jim je rekel: „Jaz sicer tudi nisem krotitelj zverin, a živali so vsakako manj nevarne, ako se jim da jesti, kakor če se stradajo. “ Štiri dni je potom kralj sam dajal zverinam jesti, dokler se niso prepeljale v coolo-gični vrt. — (Razmišljen vojvoda) VojvodaProto di Maddaloni velja za onega in najbolj rastresenih ljudij v Italiji. Da ne zastonj, o tom priča sledeči dogodek. Pred nekolikimi dnevi pripeljal se jo v Rim in so je vstavil v hotelu „de Rome". Drugo jutro na vso zgodaj vstane ter se poda na prosto, hot«S sprehajati so. Naenkrat pripelje se mu nasproti znana dama. On se podviza vzeti pokrivalo z glave, pa kako se prestraši, ko zapazi, da je imel namesto klobuka še nočno čepico na glavi. — (Baron — samotar.) V gozdu pri Cape May našli so pred nedolgim lovci mrtvega moža, v kojega žepu dobili so uže zamazano vi-zitnico z napisom : „ Baron von Emorich, Milnchen.11 Ne daleč proč od mesta, kjer so mrtvega dobili, ki je bil najbrže zmrznil, naleteli so na neko votlino, kjer je ta prej prebival. V nekem kotu te votlino, v kateri je bilo vso prav primitivno urejeno, našli so v pločavinasti škatljici več pisem s podpisom „Carl von Emorich". Jedno teh pisem se jo sledečo glasilo: „Jaz ga nisem smel pozvati, ker je bil moj višji: jaz som bil le lajtenant, a on stotnik, vender imel som srce in razžaljenja nisem mogel prenesti. Moj meč ga je zadel na nevarnem mestu, vender ni mrtev, kakor mi pišeš. Jaz bi mu privoščil, da bi celo loto trpel bolečino, predno umrje. To pismo mi vrni z odgovorom vred. Jaz so podam v novi svet in ne bo me živega nikdo več videl. Bodi zdrav. Emorich." — Natančneja poizvedovanja pokazala so, da je pred dvajsetimi leti pri gospej Brandeis v Cape May prenočeval in da se je tedaj izdal za Conrada Ahrensa iz Monakovega. Od tistega časa sem živel je Emerich kot samotar v gozdu v bližini pri Cape May. Pečal se je večji del le z lovom. — (Gledališče pogorelo.) Iz Washing-tona poroča se, da je 27. m. ra. tamkaj pogorelo krasno ndrodno gledališče, ki je bilo iz med večjih glodališč najstareje v Ameriki. Goreti jo začelo užo proti jutru. Kako jo požar nastal, se do sedaj šo ne v6. Ljudi, ki so v gledališči stanovali, so rošili. Škoda coni se na 150 000 dolarjev. Domače stvari. —■ (Potovanje cesarjeviča in cesaričine.) Iz Cetinj se poroča: Tu delajo se velike priprave za vzprejem visokih gostov. Sneg, varno, gledajoča v tlak, ali pa slonela na oknu katere gostilnice ter gledala mačke, skakajoče in plazeče se po strehah nasprotnih hiš. Sita sva bila Vshoda. Jela sva čutiti močno potrebo zavedanja in dela. Nato začne deževati dva dni; Carigrad se izpremeni v velikansko barje, ves postane sivkast blata in luž. To nama je bilo pravo dobro delo. Razhudila sva se, jela zabavljati mestu, prenašala se, jezila, bila nesramna, zahtevljiva in polna evropske bahatosti. Kdo bi nama bil to povedal dan prihoda? Kam sva prišla? Prišla sva tako daleč, da sva praznovala in dan slavila, ko sva. odhajala iz urada avstrijskega Lloyda z dvema vstopnicama za pot v Varno in k Donavi! Pa v tem praznovanji je bila tudi ena črna tačka, in sicer žalost, da se nam je ločiti od svojih dobrih prijateljev v Peri, s katerimi smo v prijateljskem krogu preživljali zadnje večere. Kako žalostno je pač, da se moraš za zmeraj posloviti, povsod trgati ljube vezi, povsod puščati košček svojega srca. Je li res na svetu ni one čarobne šibice, s katero bi mogel enkrat, gotov čas, zbrati okolo velike pregrnjene mize vse svoje dobre prijatelje, raztresene na vse štiri strani svetil: tebe Santoro iz Carigrada, tebe Selana iz Afrike, tebe Ten Brinka s holandskih sipin, tebe Savedro s Teža, da bi vam zaklical, kako se zmeraj spominam vaše ljubezni? Oh, šibice ni, medtem ginejo leta in upanje beži! kojega leži na nekaterih krajih za meter debelo, so bode odmetal in cesto se bodo razširilo. Dne 13. t. m. pride nadvojvoda Janez v Kotor, da spremi potom visoka gosta na Cetinje. — (Narodna čitalnica v Ljubljani) priredi društveno besedo v dan 8. marcija 1885. Vspored: 1.) Iv. pl. Zajc: „Pozdrav brodara“, moški zbor s samospevom za bariton; solist gosp. A. Pucihar. 2.) J. V. Koseski: „Divica Orleanska", I. dejanje, 9. prizor; doklamuje gospica Josipina Vernikova. 3.) Dvorak: „Zaupanjo“, dvospev s spremljevanjem na klavirji; pojeta gg. V. Valenta in A. liazingor, spromljujo g. Ivan Pribil. 4.) J. Raff: Fantazija o motivih iz Wagnerjeve opere „Taunhiiusor“; svira na klavirji gospica M. Kha-mova. 5.) L. van Beethoven: Dvospev za sopran in tenor iz opere „Fidolio“; pojeta gospa A. Svet-kova in g. drd. M. Hudnik, na klavirji spremlja g. vitez Ohm-Janušovski. 6.) J. V. Kososki: „Di-vica Orleanska", IV. dejanje, 1. prizor; deklamuje gospica Josipina Vernikova. 7.) Bazin: »Križari na moru“, moški zbor. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Pristop k besedi imajo izključljivo le častiti p. t. društveniki čitalnice. — (Kranjska hranilnica) dobila je v minolom meseci februvariji 2095 vlog s 505 603 gld., izplačala pa jo 1930 strankam 303 346 gld. 67 kr. — (Javni gasilni poskus.) Jutri po-poludnč ob 3 uri bodo inženir Gustav Bernheim iz Eeimsa priredil v Tonniesovi tovarni javon gasilen poskus s svojo kemično gasilnico in z gasilno t\arino pyro-ekstinkter. Bernheim priredil jo uže v mnogih mestih gasilne poskuso, kateri so se prav dobro obnesli; ta nova najdba vpoljala se jo uže pri mnogih požarnih brambah in železnicah. — (Zahvala.) Gospod Adolf Mulloy, c. kr. poštar, predsednik kraj. šol. sveta in župan dol. logaški, daroval je tukajšnji šoli zemljevid Evrope in za šol. vrt znesek 150 gld. — Gospod Tomaž Tollazzi, posestnik in trgovec na Cevcih, kupil jo orodje in vso drugo pripravo za šol. vrt; slavni odbor „Narodne šole“ pa je za mali znesek poslal mnogo šolskega blaga rovni mladini te šolo. — Vsem tem dobrotnikom izreka najto-pleji zahvalo vodstvo dvorazredno ljudske šolo v Dol. Logatcu, dn > » » srebra 84-30 Zlata renta..........................................108‘35 50/o avstr, renta.........................................99-35 Delnice nftrodne banke............................... 868- — Kreditne delnice..................................... 304-80 London 10 lir sterling...................................124-20 20 frankovec......................................... 9-go Cekini c. kr......................................... 5.go 100 drž. mark.............................................60-50 Uradni glasnik z dnž 4. marcija. Razpisane službe: Služba muzejnega sluge in hišnika za »Rudolfinum*. Letna plača 300 gld. in stanovanje. Prošnje do 31. marcija deželnemu odboru kranjskemu. Konkurzi: Na imenje neprotokolovanega kramarja Antona Jakliča iz Gor. Vasi (okr. kočevski). Ivonkurzni komisar je c. kr. okr. sodnik Gust. Stuchetz v Kočevji m upravnik mase je beležnik dr. E. Burger v Kočevji. Dan obravnave je 16. marcija t 1 Eksekut. jav. dražbe: V Škofji Loki špec. blago Fr. Arharja iz Loke St. 33 (570 gld. 69 kr.) dnž 10. in 24. marcija 1.1. Tuj ei. Dn6 2. marcija. Pri Maliči: Schulte, vodja; Thomas, Wiendt, Sperling in Toifl, trgovci, z Dunaja. — Nagy, trgovec, iz Abacije. Pri Slonu: Levi, Quillner, Rausnitz, trgovci, z Dunaja. — Taussig in Franki, trgovca, iz Budimpešte. — Meacali, trgovec, iz Trsta. — Fleischhacker, trgovec, iz G6r. Marcba. — Alikvid, posestnik, iz Dražgoš. — Mrak, župnik, iz Železnikov. Pri Juž. kolodvoru: Mally, usnjar, iz Tržiča. Pri Virantu: Dolenc, posestnik, iz Razdrtega. — Zavodnik, posestnik, iz Žužemperka. — Modic, posestnik, iz Lahovega. — Kette, sodn. pristav, iz Loža. — Lah, župan, iz Loža. Meteorologično poročilo. C ea Q Čaa opazovanja Stanje barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm i| 3. marc. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-65 737•24 737 00 0-8 2-7 1-4 jvzh. sl. zpd. > vzh. » sneg obl. » 6-20 Upravništvo graščine mokriške (pošta Jesenice ob Savi) prodaja: 1.) Krompir, najboljše vrste, kakor : Gryffcastle, imperator, inagnum bonum 100 kilo . . 8—12 gld. 2.) Smerekioe, iz drevesnice, v butaricah, vsakovrstne velikosti, po............................10__40 kr. 3.) Vrbice, salix viminalls, purpur. itd., 1000 sadik 2 gld. tudi take iz drevesnice za pletenje, 100 kilo 14 > 4.) Bukve (krvave), po................................1 , Yucca gloriosa ali recurvata po . 60 kr. — 1 » Thuje, raznovrstne po . , . . 60 kr. — 1 » Lepotno grmičevje, 100 komadov po . . . 8 > 200 brčz, kolarski les. (17) Pomaranče ali lemone najiineje, zrele, izbrane, iz Messine, 30 do 40 komadov, po velikosti, skrbno vložene v lepe košarice po 5 kilo težke, razpošilja po pošti po vsem Avstro-Ogerskem, carine prosto in franko, proti povzetji za znesek 1 gld. 75 kr. Er. Gioppo v Trstu, Via Belvedere št. 19. Ako se naenkrat naročč po poštni nakaznici tri košarice in odpošljejo na naznačeno adresso, zadostuje znesek 4 gld. 90 kr. Cenilniki od kave in druzih predmetov so brezplačno in franko na razpolaganje. (20) 6—3 in (108) 15—10 salicilni zobni prašek pripravljati od G. Piccolija, lekarja „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta. Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola, škatulja Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; salicilnega zobnega praška 30 1 v oicr L/\ Odgovorni urodnik J. Naglič. Tiskata in zalagata Jg. v. Kleinmayr & Fod. Bamborg v Ljubljani.