PONEDELJEK, 4. JULIJ 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 152 (20.283) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Dr. Dragan Petrovec iz Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti: "Anekdotično
bi lahko povzeli, da vozimo enako pijani in enako hitro, ampak z boljšimi, varnejšimi
avtomobili." Stran 4

885 pevcev v 17 slovenskih zborih (iz
Maribora zbor Opere in baleta SNG)
in štirih hrvaških ter 190 orkestrskih
glasbenikov iz Slovenske in Zagrebške
filharmonije pa osmerica opernih so-
listov, med njimi tudi ruski gostje, je
bilanca vseh nastopajočih sinoči na
Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so
v počastitev 20-letnice slovenske in
hrvaške samostojnosti izvedli Osmo
simfonijo v Es-duru, imenovano tudi
Simfonija tisočev, Gustava Mahlerja
pod vodstvom osetijskega dirigenta,
slovitega Valerija Gergijeva. Dogodek
pomeni slavnostno odprtje 59. Festiva-
la Ljubljana, z njim pa tudi slavnostno
odpirajo prenovljeni Kongresni trg in
se poklanjajo stoti obletnici Mahlerje-
ve smrti in 130. obletnici njegovega
delovanja v ljubljanskem Deželnem
gledališču.

Sinočnji rekordni dogodek je po
številčnosti nastopajočih po ocenah
organizatorjev največji klasičnoglasbe-
ni k-o-ncert leto-s na sv-etu. Med ugledni-

morali prireditev za nekaj časa presta-
viti. To je premaknilo tudi začetek tra-
dicio-nalnega o-gnjemeta, saj so- z njim
počakali do konca dogajanja na plava-
jočem odru. Obiskovalci so že pred pol-
nočjo napolnili Lent in Glavni most ter
nestrpno čakali na spuščanje raket, ki

Time-out. Ti dve angleški besedi,
ki ju dobro poznajo predvsem
ljubitelji športa, sta v petek kar
dvakrat zazveneli v jedilnici
murskosoboškega Mlinopeka, kjer
smo predstavniki sedme sile tri
ure čakali, da slišimo, kaj se bodo
v sosednjem prostoru zmenili
predstavniki prodajalcev in
kupcev pšenice. Ko so se po skoraj
dveh urah prvič odprla vrata, smo
zaman pograbili svoje fotoapara-
te, mikrofone in kamere, saj so
predstavniki komisije za odkup in
prodajo žit samo odmahali in po
angleško izustili, da gre za odmor,
nato pa na dvorišču premlevali
ponudbo nasprotne strani.
Slednja, torej predstavniki
mlinarjev in pekov, so enako
počeli v prostoru, kjer so potekala
pogajanja. Po dveh time-outih
smo nato novinarji le izvedeli, da
jim je uspelo sprejeti kompromi-
sni predlog, po katerem naj bi bila
izhodiščna cena za najbolj
kakovostno pšenico, vsaj ob
začetku žetve, v Sloveniji 225
evrov za tono.

Že vrsto let se ni zgodilo, da bi
kmetje to ceno dobili na pladnju
že v začetku žetve. Obe strani sta
poudarili, da gre za kompromis, ki
je tudi posledica konec lanskega
leta sklenjenega dogovora med
mlinarji oziroma peki na eni
strani ter Sindikatom kmetov
Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko
zbornico Slovenije in Zadružno
zvezo Slovenije v imenu pridelo-
valcev na drugi strani in po
katerem so bili vzpostavljeni tudi
bolj jasni kriteriji odkupa ter so se
izboljšali odnosi in razumevanje
med vsemi člani žitne verige.

To, da imamo izhodiščno ceno
pšenice, je prav gotovo zelo
pomembno, tudi zaradi dogovarja-
nja v nekaterih drugih kmetijskih
sektorjih, kjer je prav tako kot pri
žitih naša samooskrba v zadnjih
letih občutno padla. Toda za pravo
veselje bo treba počakati še nekaj
tednov. Vsi, ki so povezani z žiti,
se zavedajo, da je Slovenija le
majhen igralec na velikem
svetovnem prizorišču. Kaj se bo s
ceno pšenice dogajalo, ko se bo
začela žetev v zahodni Evropi?
Kako bo na dogajanje na bližnjih
borzah v Budimpešti in na
Dunaju, ki sta za nas odločilni,
vplivalo to, da je Rusija po skoraj le-
tu dni ukinila prepoved izvoza
žit? Poleg tega ne pozabimo na
različne posrednike in tuje kupce,
ki ponekod za kakovostno
slovensko pšenico ponujajo
nekoliko višjo ceno.

Pšenična tekma tako vsekakor še
ni končana. Odgovor na to, ali bo
slovenskim mlinarjem in pekom
uspelo pokupiti več domače
pšenice, kot so je v zadnjih letih,
bo dal šele drugi polčas.

Zdaj razumemo, zakaj si
nekateri pri nas ne prizade-
vajo najbolj, da bi postali
druga Švica. Saj je to naj-
dražja evropska država.
Čeprav je Slovencem naj-
dražja Slovenija.

V razkošnih poslovnih prostorih tik
ob ljubljanski obvoznici imajo pisar-
ne nekateri najvidnejši pripadniki
slovenskih kapitalsko-političnih elit;
med njimi so predvsem lobisti pa takš-
ni in drugačni sumljivi poslovneži in
dva nekdanja ministra. Velik del po-
sameznikov se že od prvih let naše
državnosti pojavlja v teorijah zarote
med imeni, ki naj bi iz ozadja vlekla
niti in obvladovala tako politiko kot
gospodarstvo. Kot da bi želela še prili-
ti olja na ogenj domnevam, da se je v
WTC zbralo vodstvo hobotnice, ki de-
jansko vodi Slovenijo, pa je vlada Boru-
ta Pahorja v njem nastanila še svojo
novo pogruntavščino za uveljavljanje
"nepolitičnega kadrovanja", agencijo
za upravljanje kapitalskih naložb dr-
žave (AUKN).

Najbolj razvpito med imeni, kijih sre-
čamo na treh naslovih kompleksa na
Dunajski cesti, je zagotovo Janez Zem-
ljarič. Gre za nekdanjega šefa Službe
državne varnosti (kasnejše Udbe) in
podpredsednika jugoslovanske vlade,
ki sta ga kot vodjo neformalne združ-
be nekdanjih obveščevalnih struktur
že leta 1995 oziroma 1996 izpostavlja-
li v takratnem političnem vrhu zelo
nezaželena knjiga novinarja Eda Rav-
nikarja Udbomafija in še bolj zlogla-
sna disketa Hobotnica. Zemljarič je
kljub svojim 83 letom še zelo aktiven,
v veliki meri ravno preko svojih pod-
jetij v WTC, Eti-Par in Projekt Urbana
prenova Izola. Kot lobist je sodeloval
tudi z velenjskim Vegradom in Hypo
banko, v njegovo omrežje pa naj bi spa-
dala celotna struktura Združenja Yes
okoli Mira Senice in notranje minis-
trice Katarine Kresal. Med njegovimi
najtesnejšimi sodelavci in prijatelji se
omenjajo bivši predsednik republike
Milan Kučan in preko njega ljubljan-
ski župan Zoran Jankovic pa nekdanji
minister za zdravje Borut Miklavčič
ter lobista Božo Dimnik in Dragan
Isajlovic.

In kakor po naključju tudi slednja
delujeta iz WTC; Dimnik ima v njem
sedež svojega Društva slovensko-hrvaš-
kega prijateljstva, Isajlovic pa pisarne
podjetij I.S.O. in DI Trade. Podobno kot
na Zemljariča so se tudi nanju svojčas
lepili očitki o obveščevalni preteklo-
sti. Danes Dimnik velja za starosto lo-
biranja v Sloveniji, Isajlovic, ki je sicer
znan kot človek, ki je v dogodkih pred
osamosvojitvijo aretiral Janeza Janšo,

Predsednik republike Danilo Turk
je vodje poslanskih skupin parlamen-
tarnih strank povabil na današnje
pogovore glede kandidata za ustavne-
ga sodnika. Potem ko Rado Bohinc
marca v DZ ni dobil zadostne podpo-
re, je na vnovičen poziv predsednika
prispelo šest predlogov. Vodja poslan-
cev SDS Jože Tanko je že sporočil, da
ga na pogovore ne bo.

Tanko, ki ga ni bilo že na pogovore
po prvem pozivu, kot razlog navaja ne-
katera predsednikova pretekla ravna-
pa je enako kot Zemljarič delal z Vegra-
dom. Sicer pa je dober osebni prijatelj
z ministrom za finance Fancem Križa-
ničem, kateremu je celo svetoval pri
ministrovanju in ga v teorijah zarote
tako posredno povezal s krogom okoli
Zemljariča.

Zato pa je dober odnos med Križani-
čem in Dagmar Komar, prvo damo
vladne AUKN, ki drži roko nad kadro-
vanjem v firmah v državni lasti. Je
precej več kot teorija, kajti medseboj-
no razumevanje in usklajenost stališč
sta večkrat javno potrdila tudi sama.
Agencija tako pri svojih odločitvah
praktično ne deluje brez podpore Kri-
žaničevega resorja. In tudi Komarjevo
oziroma njen AUKN najdemo v WTC,
kamor se je vselila po naročilu vlade
Boruta Pahorja. Agencija, ki naj bi bila
zagotovljena kot jamstvo nepolitične-
ga kadrovanja, pa naj bi bila pod moč-
nim vplivom ljudi, ki jih povezujejo z
Janezom Zemljaričem; tako je Dnev-
nik poročal, da je že omenjeni Isajlovic
"siva eminenca" AUKN ter da "skoraj-
da ni pomembnejše poteze agencije, ki
je ne bi njeno vodstvo pred tem preve-
rilo pri njem". Je tudi zato Komarjeva
Isajloviceva soseda v WTC? Ko smo jo
med intervjujem za Večerovo prilogo

V soboto povprašali, ali jo obiskujejo
lobisti, je šefica AUKN to zanikala: "Is-
kreno povem, nobenih pritiskov ni s
strani kogarkoli... Kaj konkretno misli-
te s pritiski? Da bi nekdo vplival name,
hodil sem, me klical, prepričeval? Tega
absolutno ni." Ob tem je dodala: "Če pa
kdo izrazi svoj pogled o določeni zade-
vi, s tem ni nič narobe."

V aferi Hobotnica se je leta 1996 v kon-
tekstu domnevnih članov združbe, ki
naj bi vodila Slovenijo, pojavilo tudi
ime nekdanjega ministra za zdravje Bo-
ruta Miklavčiča. Ta je spet eden izmed
osebnih prijateljev Janeza Zemljariča, v
WTC pa deluje podjetje USB Hotel, v ka-
terem je bil formalno prisoten do leta
2004. Borut Miklavčič je bil le eden od
mnogih uglednih gostov na njegovi roj-
stnodnevni zabavi v Vinoteki na Gospo-
darskem razstavišču v Ljubljani pred
dvema letoma, poleg njega pa so spoš-
tovanje nekdanjemu šefu SDV izkaza-
li med drugim tudi že omenjeni Zoran
Jankovic, Franc Križanič, Milan Kučan,
Miro Senica in Katarina Kresal ter razv-
piti dolenjski podjetnik Darij Južna.

nja in izjave. Vodja poslancev SDS je v
pismu predsedniku, ki ga je medijem
posredoval včeraj, spomnil na njegov
poziv k spoštovanju vladavine prava
in k odločilnemu prelomu z nespoš-
tovanjem pravne države v njegovem
nagovoru na predvečer praznovanja
20-letnice osamosvojitve države.

Sprašuje pa se, kakšno težo ima
predsednikov poziv, če je ta odliko-
val Tomaža Ertla; če so zanj po koncu
druge svetovne vojne pobite žrtve v
Hudi jami "drugorazredna tema"; če se
ni "niti z besedico kritike" odzval na
nesprejetje resolucije Evropskega parla-
menta o obsodbi totalitarnih režimov
- fašizma, nacizma in komunizma - v
DZ ter če se ni niti z besedico odzval
na sistematična kršenja pravic politič-
ne prostore v WTC. Poleg njega mednje
spadata še pidovski millijonar Darko
Horvat in Matjaž Prinčič oziroma nje-
gov EMAC UK, ki mu hrvaški mediji
očitajo špekulativni nakup podcenje-
nih parcel okoli lokacije novega mosta
pri Paklenici. Javnosti še eden dobro
znan član ekipe "cimrov" iz WTC je
tudi razvpiti odvetnik Franci Matoz.
Poleg že omenjenega Boruta Miklavči-
ča je v vladi že deloval tudi nekdanji
minister za delo Vlado Dimovski, v
WTC pa ima sedež njegova izvenparla-
mentarna stranka Slovenska unija, ki
jo je ustanovil po izstopu iz SD premi-
erja Pahorja. Ob Božu Dimniku barve

ne manjšine v DZ, ko predsednik DZ
zavrne prav vsako njihovo zahtevo za
izredno sejo.

Na vnovični poziv predsednika re-
publike Danila Turka za zbiranje pred-
logov možnih kandidatov za mesto
sodnika ustavnega sodišča je sicer
predsednikov urad prejel šest predlo-
gov. Nekdanji generalni državni pravo-
branilec Lucijan Bembič je kandidat za
ustavnega sodnika na lasten predlog,
prav tako Damjan Gantar, sicer višji
sodnik na Upravnem sodišču Repub-
like Slovenije, natančneje na oddelku
za varstvo ustavnih pravic. Na lastno
pobudo sta predlagana še Borut Straži-
šar, sicer področni sekretar na agenci-
ji za trg vrednostnih papirjev, in Rado
Škofic.

lobistov v kompleksu na Dunajski
cesti zastopata še Jože Biščak, ki naj
bi bil omenjeni dejavnosti sicer pred
časom uradno obrnil hrbet (v WTC
ima pisarne njegova družba Gideon),
ter nekdanji poslanec SDS Pavle Rupar
(Effectus), ki je med vidnimi imeni v
stolpnicah WTC edini javno izpostav-
ljeni član katere od desnih strank; vsi
drugi, predvsem tisti, ki se od leta 1995
in Ravnikarjeve Udbomafije v teorijah
zarote pojavljajo kot člani domnevne-
ga Zemljaričevega kroga, so pečat v
slovenski politiki pustili predvsem
kot vidni akterji ali pa vsaj simpatizer-
ji levih strank.

Direktorja Javnega zavoda Krajin-
ski park Strunjan Marka Starmana je
za ustavnega sodnika predlagalo Društ-
vo za opazovanje in preučevanje ptic
Slovenije, Andraža Zidarja, sicer ge-
neralnega direktorja za mednarodno
pravo in zaščito državljanov na minis-
trstvu za zunanje zadeve, pa je predla-
gal Boštjan M. Zupančič.

Predsednik republike bo v zvezi s
prejetimi predlogi v ponedeljek opra-
vil posvetovanja s poslanskimi skupi-
nami. Za prosto mesto pa lahko DZ
predlaga katerega izmed prejetih pred-
logov, lahko pa predlaga tudi drugega
kandidata. V DZ potrjeni kandidat bo
nadomestil ustavnega sodnika Jožeta
Tratnika, ki mu je devetletni mandat
potekel 24. maja. (sta)

Kmetje bodo prvič po
dolgih letih lahko pokrili
stroške pridelave pšenice
in imeli vsaj minimalno
aku-mu-lacijo

Poročali smo že, da je bil po treh urah
pogajanj, ki so minuli petek potekala v
Murski Soboti, med predstavniki pride-
lovalcev in odkupovalcev pšenice spre-
jet kompromisni predlog, po katerem
naj bi bila izhodiščna cena letošnje
krušne pšenice za najvišjo kakovost A
225 evrov za tono, za B1 207,5 evra in
za B2 195 evrov za tono, kar je za 70
odstotkov več, kot je bila cena pšenice
ob lanski žetvi.

"Položen je bil temeljni kamen za
vse naslednje dogovore, tudi v verigi
naprej do trgovcev. Na preizkusu je bil
žitni dogovor iz meseca decembra in
obe strani sta dokazali, da sta se spo-
sobni - kljub temu da gre za denar - po-
govoriti o minimalnih izhodiščih, trg
pa bo seveda povedal svoje," izpostav-
lja direktorica Zbornice kmetijskih
in živilskih podjetij pri Gospodarski
zbornici Slovenije Tatjana Zagorc in
poudarja, da gre po njenem mnenju za
izjemen trenutek za živilce in kmete,
ki obenem daje upanje, da bodo letos
slovenski kupci kupili bistveno več
domače pšenice kot lani, ko je bilo v
obdobju po žetvi odkupljenih le okrog
22 tisoč ton (15 odstotkov) slovenske
pšenice.

Odbor za finance pri strokovnem
svetu SDS se je v včerajšnjem sporočilu
za javnost zavzel za takojšnji sprejem
ukrepov, da bi preprečili bankrot drža-
ve. Ob tem odbor posebej izpostavlja
nujnost ukrepov na področju javnih fi-
nanc, ki bodo zaustavili nadaljnjo rast
primanjkljaja državnega proračuna in
povečevanja zadolževanja.

Odbor za finance pri strokovnem
svetu SDS v sporočilu navaja razmere
v mednarodnem finančnem okolju, ki
v tem trenutku ne deluje v korist drža-

Kljub rahlemu negodovanju neka-
terih kmetov prvi mož pogajalcev z
njihove strani, predsednik komisije
za odkup in prodajo žit Franc Kučan,
ocenjuje, da je bil dogovor pošten, z
doseženimi cenami pa naj bi kmet-
je prvič po dolgih letih lahko pokrili
stroške pridelave in imeli vsaj mini-
malno akumulacijo. Zaveda se, da vsi
ne bodo zadovoljni, toda v tem trenut-
ku se pač ni dalo iztržiti več. "Če kdo
v to ceno ne verjame, lahko svoj pride-
lek uskladišči na daljši rok, vendar bo s
tem tvegal njen morebitni padec. Zato
slovenskim kmetom priporočamo, da
poiščejo odkupna mesta, ki peljejo pše-
nico v slovenske mline," dodaja Kučan
in priznava, da se v času žetve lahko
še marsikaj spremeni, tako da gre bolj
za priporočljive cene, ki bodo veljale v
začetku odkupa, saj je vprašanje, kaj se
bo v naslednjih tednih dogajalo s ceno
pšenice na svetovnih trgih.

Direktor murskosoboškega Mlino-
peka Karel Pojbič, ki je na petkovem
sestanku zastopal kupce, poudarja,
da so mlinarji zainteresirani za kako-
vostno slovensko pšenico in jo bodo
od danes naprej tudi plačevali po do-
govorjeni ceni. Če bi na svetovnih
trgih nastali veliki premiki (Rusija je
konec minulega tedna odpravila pre-
poved izvoza žita, ki jo je zaradi posle-
dic hude suše uvedla avgusta lani), pa
bodo cene prilagajali. Branko Virag,
direktor družbe Panvita Kmetijstvo,
v kateri obdelujejo 1300 hektarjev pše-
ničnih polj, s kmeti pa imajo sklenjene
pogodbe za odkup okrog pet tisoč ton
pšenice, upa, da bo sklenjeni dogovor

ve brez jasnih ciljev in odločnih pro-
gramov za njihovo doseganje, ter na
rekorden javnofinančni primanjkljaj
Slovenije v prvem četrtletju in nada-
ljevanje zadolževanja države, ki po po-
datkih statističnega urada brez dolgov
Darsa presega 45 odstotkov BDP.

Ob tem odbor opozarja, da sedanja
ekonomska in finančna politika, ki jo
vodi vlada Boru-ta Pahorja, državo
vodi v bankrot. "Vlada vodi Slovenijo
v mednarodnih finančnih vodah brez
cilja, brez programa, brez dejanskega
o letošnji ceni pšenice temelj, na kate-
rem bo samooskrba s to poljščino, ki
je padla na 30 odstotkov, spet narasla,
in sicer na vsaj 60 odstotkov. "Kapaci-
tete imamo, škoda, da jih ne bi izkori-
stili," pravi Virag in obenem opozarja,
da bo letošnji pridelek na hektar ne-
koliko slabši od lanskega, tako da bo
v povprečju znašal štiri do štiri tone
in pol na hektar. "Nekaj so za to krive
slabe vremenske razmere, predvsem
ob lanskoletni setvi, toda opozoriti je
treba tudi na to, da je intenziteta pri-
delave pšenice v zadnjih letih padla za
vsaj 20 odstotkov. Mislim, da v prihod-
nje potrebujemo predvsem strokov-
ni pristop, čim več predavanj, saj se
ne smemo sprijazniti s tem, da je pov-
prečje na naših poljih le 3,5 ali 4,5 tone
na hektar, pač pa moramo stremeti k
temu, da dosežemo vsaj 5,5 do 6 ton,
kar je evropsko povprečje, čeprav se
na določenih parcelah da z intenziv-
nostjo doseči tudi sedem ton pridelka
na hektar," izpostavlja Virag.

Med žetvijo se med slovenskimi pri-
delovalci pojavljajo različni posredniki
in tuji kupci, ki za kakovostno sloven-
sko pšenico ponujajo nekoliko višjo
ceno. Tega se zaveda tudi Tatjana Za-
gorc, ki vendarle upa, da bo letos dosti
več slovenske pšenice ostalo doma,
kot je bilo to v prejšnjih letih. "Zaveda-
ti se moramo, da je treba krepiti doma-
čo pridelovalno verigo, da se nam ne
bodo ponavljale zgodbe, kot je tista s
sladkorjem. Trdnost verige je eden od
temeljev. Dejstvo je, da moramo sami
poskrbeti, da bomo boljši in bolj kon-
kurenčni na trgu."

krmarja in brez kompasa," poudarjajo
v odboru za finance pri strokovnem
svetu SDS.

Odbor ocenjuje, da so nujni takojš-
nji ukrepi na področju javnih financ,
ki bodo zaustavili nadaljnjo rast pri-
manjkljaja državnega proračuna in
povečevanje zadolževanja. Nujno je
sprejetje ukrepov, ki bodo vzpodbudili
podjetnost in zaupanje med gospodar-
skimi subjekti. Prelaganje obravnave
ukrepov na jesenske mesece je, kot po-
udarjajo, lahko prepozno. (sta)

Mednarodni denarni sklad (IMF) je včeraj pozdravil odločitev finančnih minis-
trov držav z evrom, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila.
Kot so poudarili, bo ta odločitev, skupaj s sprejetjem potrebnih varčevalnih
ukrepov v Grčiji, omogočila skladu sprostitev sredstev v okviru tega posojila.
Celotna peta tranša posojila Grčiji v okviru lani dogovorjenega mehanizma fi-
nančne pomoči znaša 12 milijard evrov. Od tega so finančni ministri evroob-
močja v soboto potrdili izplačilo 8,7 milijarde evrov, IMF pa naj bi izplačilo
preostalih 3,3 milijarde evrov odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi
to storil 8. julija.

Tiskovna predstavnica IMF Caroline Atkinson je v izjavi še poudarila, da
se veselijo podpore gospodarskemu programu, ki bo "prispeval k obnovi prora-
čunske vzdržnosti, varoval stabilnost finančnega sektorja ter krepil konkuren-
co s ciljem vzpostavitve pogojev za razvoj in zaposlovanje", poroča francoska
tiskovna agencija AFP. Gre za peto tranšo v okviru 110-milijardnega mehanizma
finančne pomoči, v katerem sodelujejo države z evrom in Mednarodni denarni
sklad. Še veliko dela pa čaka države z dodatnim paketom finančne pomoči, ki
naj bi znašal do 120 milijard evrov in pri katerem naj bi prostovoljno sodelovali
tudi zasebni upniki. Ministri evroskupine bodo o tem paketu pogovore nadalje-
vali na rednem zasedanju 11. julija, končni dogovor pa je najverjetneje pričako-
vati šele septembra. Nemški finančni minister Wolfgang Schau-ble je potrdil,
da bo Grčija na drugi paket pomoči morda morala čakati do jeseni. Kot je dejal,
Berlin od Aten pričakuje, da bodo uresničile svoje obveze, med drugim tudi to,
da bodo takoj začele privatizacijo. (sta)

Direktor in lastnik Dela Revij Matej Raščan - menedžer, ki bi v prihodnosti rad
soupravljal Večer - ne spravlja v obup le svojih zaposlenih, katerim že več me-
secev ne plačuje prispevkov za socialno varnost, in honorarnih sodelavcev, ki
jim podjetje že nekaj mesecev ne izplačuje honorarjev. Vse bolj obupani so tudi
poslovni partnerji Dela Revij, ki takisto ostajajo brez poplačil svojih terjatev.
Tako so denimo podjetja, ki so marca pomagala organizirati paradno priredi-
tev Viktorji 2010 (prireditev revije Stop, ki jo izdaja Delo Revije), še zmeraj brez
plačila. Podjetje Nimfa, ki je bdelo nad organizacijo te glamurozne prireditve in
najelo številne druge "podizvajalce" za organizacijo dogodka, je pred tedni vlo-
žilo zahtevek za izvršbo nad Delom Revije. Raščanovo podjetje namreč Nimfi
dolguje 78.000 evrov, s tem denarjem pa bi morala Nimfa poplačati vse druge
sodelujoče pri izvedbi Viktorjev. Na presenečenje upnikov Dela Revij pa je Raš-
čan na sodišče vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Najbolj presenetljiva je obraz-
ložitev ugovora. V njej Delo Revije predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi, češ
da dolžnik, torej Delo Revije, nima računa v znesku 78.000 evrov, kolikor dol-
guje Nimfi, in da zato dolžnik "ne ve, za kaj gre, kot tudi ne, na čem temelji".
"Ob takem stanju je jasno, da bo upnik moral to listino najprej predložiti in šele
potem se bo lahko dolžnik do nje opredelil," je zapisalo Delo Revije v obrazložit-
vi predloga za razveljavitev sklepa o izvršbi. Kot smo neuradno izvedeli, se je
Raščan v sredo sestal z organizatorji paradne prireditve svojega podjetja in jim
zagotovil poplačilo dolga v 14 dneh. (k-a)

Ugledna ameriška znanstvena revija Science je v petek objavila članek, ki so ga
napisali slovenski avtorji Uroš Tkalec, Miha Ravnik, Simon Čopar, Slobodan
Žu-mer in Igor Mu-ševič, sodelavci Instituta Jožef Stefan (IJS) ter Fakultete za ma-
tematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Članek govori o vozlih in spletih, ki so
jih avtorji opazili in teorijsko pojasnili v koloidni mešanici tekočih kristalov
in mikroskopsko majhnih steklenih kroglic. Ugotovili so, da se v teh mešani-
cah spontano tvorijo defektne zanke, ki so ali zavozlane v vozle ali spletene v
različne splete, so sporočili iz IJS. Vozli in spleti so sicer objekti, ki jih preučuje
posebna veja matematike, topologija, vendar so imeli v zgodovini človeštva od
nekdaj posebno vlogo, saj so jih ljudje uporabljali v gradbeništvu, pomorstvu,
rokodelstvu in umetnosti. (sta)

Ljubica Jelušič, obrambna ministri-
ca, na slovesnosti v Šentilju: "Danes
lahko romantiki meditirajo, da ne
potrebujemo vojske in da bomo
že znali poprijeti za orožje, če bo
treba. Sprašujem se kako? Brez zna-
nja, brez izkušenj, brez stalnega
urjenja in usposabljanja ni mogo-
če braniti domovine takrat, ko bi
kdo hotel. Za svojo državo je treba
trdo delati in jo stalno varovati, ne
le takrat, ko je izpostavljena nevar-
nosti." (tm)

Decembra lani je bilo v Sloveniji okoli
819.000 delovno aktivnih oseb, od kate-
rih jih je bilo 21 odstotkov starih 50 ali
več let, 16 odstotkov pa 29 ali manj let.
Med delovno aktivnimi se je glede na
leto 2009 povečal delež višje- in viso-
koizobraženih, zmanjšal pa delež oseb
z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo.

Kot je objavil državni statistični
urad, je bilo med starimi 50 ali več
let 23 odstotkov vseh moških in 19
odstotkov vseh žensk, med starimi 29
ali manj let pa 17 odstotkov vseh moš-
kih in 15 odstotkov vseh žensk. Naj-
bolj množična od petletnih starostnih
skupin je skupina 45-49 let, v kateri je
bilo 16 odstotkov delovno aktivnega
prebivalstva.

Po regijah je bil delež delovno aktiv-
nega prebivalstva, starega 50 ali več
let, najvišji v zasavski in pomurski sta-
tistični regiji (po 24 odstotkov), najniž-
ji pa v osrednjeslovenski in gorenjski
regiji (po 20 odstotkov).

Najvišji delež delovno aktivnega
prebivalstva, starega 29 let ali manj,
je bil v osrednji in jugovzhodni Slove-
niji ter na Gorenjskem (po 17 odstot-
kov), najnižji pa v zasavski statistični
regiji (po 14 odstotkov). Od vseh okoli
819.000 delovno aktivnih decembra
lani jih je 58 odstotkov imelo srednje-
šolsko, 15 odstotkov osnovnošolsko ali
manj, 26 odstotkov pa višje- ali visoko-
šolsko izobrazbo. Najnižji delež višje-
ali visokošolsko izobraženih delovno
aktivnih je imela pomurska statistična
regija, in sicer 19 odstotkov. To je bila
tudi edina regija, kjer je imelo delov-
na mesta manj višje- ali visokošolsko
kot osnovnošolsko ali manj izobraže-
nih delovno aktivnih oseb. Slednjih je
bilo nekaj manj kot 20 odstotkov.

Slovenski zemljevid
je poln hudih jam,
zgodovinopisje niti vsi
resnicoljubni mimo njih
ne morejo, pietetnih
opravil pa še po dveh
desetletjih, na 45 let
podlage, nismo dokončali

Država svojega ni naredila do konca.
Odprla je grob, potem pa je jamo zapr-
la, Spomenka Hribar na 20 let Slove-
nije govori o Hudi jami blizu Laškega.
Eno največjih tukajšnjih morišč/gro-
bišč, ki so ostala za morijo druge sve-
tovne vojne in povojnega maščevanja,
je le napol raziskano, odkopani mrtvi
niso dočakali pietetnega pokopa.
Zmanjkalo je denarja, pravi Hribarje-
va. "Volje pa najbrž tudi," pribije ta slo-
venska borka za spravo.

Dobri dve desetletji od roške sprav-
ne slovesnosti je slovenski zemljevid
povojnih zunajsodnih pobojev žalost-
no poln. Številna morišča so po vsem
tem času sondirana in označena,
mnoga še kar ne. Nihče za povojno
morijo ni osebno odgovarjal. Toda: dej-
stva so kljub vsemu neovrgljiva, pravi
kriminalist Pavel Jamnik, vodja krimi-
nalistične akcije Sprava. Za seboj ima
ne samo brezštevilne poskuse konkret-
ne mrtve zvezati s konkretnimi rablji,
ampak tudi pohod po beograjskih arhi-

ROBERT ŠTABA, sekretar
komisije za preventivo in
varnost amzs ter predsednik
zavoda varna pot

"Nova zakonodaja nedvomno prinaša
strožje sankcije. Pred nas na represi-
ven način nedvomno postavlja jasnej-
ša in strožja pravila predvsem za tiste
kršitve, ki so največkrat pripeljale do
najhujših posledic v prometnih nesre-
čah. Hitrost, predvsem v naseljih, alko-
hol, prepovedane droge in drugo.

Sama izvedbena raven zakonodaje
pa tudi po našem mnenju predstavlja
izziv in test zrelosti cestne stroke, poli-
cije, mestnih redarjev in sodišč. Zakaj?
Pri alkoholu in drugih prepovedanih
substancah je prav, da tolerance ni.
Problem pa nastaja v vsakdanjosti pri
prekoračeni hitrosti. Vsi vemo, da se
slovenska cestna horizontalna in ver-
tikalna signalizacija postavlja v treh
različnih režimih. Avtoceste so v do-
meni Darsa, državne ceste Direkcije
RS za ceste, občinske pa v več kot 200
različnih 'filozofijah' občinskih uprav.
In nedvomno srečujemo na teh cestah
številne prometne znake z omejitvami
od 20 do 90, 110 in 130 kilometrov na
uro. Če tu prištejemo še pravila, kdaj
se katera hitrost razveljavi in nastopi

vih. Res se neverjetna ideološka razkla-
nost tu pri nas nadaljuje, pravi, in ni
verjetno, da bi sedanje (starejše) gene-
racije bile sposobne iz tega, toda vsaka
naslednja bo v slovenski in jugoslovan-
ski zgodovini videla tudi to porazno
poglavje. In v molku danes povojna
morija ni. Ve se za grobišča. Ve se, kdo
jih je povzročil in zakaj, jasno je, da
imamo opraviti s totalitarno komuni-
stično ideologijo in da je neovrgljiva
vloga Tita v tem, to potrjujejo tudi do-
kumenti.

Dejstva so dobronamernim in poš-
tenim ljudem jasna, pravi Jamnik. Ti-
stih, ki ne vidijo, pa ne razume. Ne
more razumeti, kako še po 65 letih ne
spregledajo, da v tej mašineriji smrti
ni šlo za krivdo ali nekrivdo, temveč
za nič drugega kot ideološko uničeva-
nje življenj.

Slovenija je bila tudi včeraj v znamenju slovenskih izseljencev. Rafaelova družba
je po vsej državi pripravila prireditev z naslovom Nedelja Slovencev po svetu, v
Šmarjeških Toplicah pa je bil 18. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu.

Tabor v Šmarjeških Toplicah je letos v znamenju okrogle mize z naslovom
Slovenci po osamosvojitvi Slovenije - Sodobne mednarodne selitve. Izseljence
je tudi nagovoril prelat novomeške škofije Janez Gril, ki je med drugim dejal,
da so izseljenci pred dvema desetletjema veliko naredili za priznanje slovenske
samostojnosti, saj so prav države, kjer živi največ slovenskih izseljencev, med
prvimi priznale slovensko državo.

"Čeprav ste mnogi bili rojeni že v tujini, kamor so se zatekli vaši starši, ste
vedeli, da pripadate Sloveniji. Ko je postala samostojna država, je spet lahko

druga, je zmeda pri povprečnem do-
mačem vozniku popolna. Kaj šele pri
tujcih. Ko tej okoliščini dodamo še di-
menzijo policista ali mestnega redarja,
ki o smiselnosti prometnega znaka naj
ne bi sodil, pridemo do stanja, ko se v
kršitvah znajde veliko voznikov, ki
so zelo zelo daleč od tistih, ki bi si jih
tudi sami želeli 'spraviti' s cest. In tako
v življenjskem okolju srečujem kolege,
prijatelje, ki obiskujejo tečaje za izbris
kazenskih točk, medtem ko za 'stare
prijatelje cestnega divjanja' življenje
poteka praviloma nemoteno. Na drugi
strani pa prebivalci, predvsem v manj-
ših okoljih, v svoji okolici prepoznava-
mo stalne kršilce cestnoprometnih
pravil, ki se še kako spretno izmikajo
policijski kontroli ali pa jih ta nikoli
ne doseže. Poleg teh pa so številni vo-
zniki ustavljeni na mestih, kjer kršitev
hitrosti s prometnim znakom ne pome-
ni nič v povezavi s prometno varnost-
jo. Skratka kar nekaj zelo konkretnih
in potrebnih izzivov, ki so še kako po-
memben spremljajoči dejavnik izved-
be uspešne zakonodaje.

In ob zaključku, da ne bo dvoma, še
vedno tudi na osebni ravni prvenstve-
no verjamem v vzgojo staršev, njihov
osebni vzgled, izobraževalne vsebine
v vrtcu, šoli, avtošoli in programih
varne vožnje, učinkovite preventivne
programe. In šele nato za vse tiste, ki
tega ne razumejo, jasna, hitra in učin-
kovita sankcija. Zakon bo nedvom-
no postavil neko novo dimenzijo in
mejnik v prometni varnosti na naših
cestah, prinaša tudi neke nove in so-

za delo, družino in socialne zadeve,
odgovoren za urejanje vojnih grobišč,
se ne strinja, da bi se danes zapiralo
oči pred povojnimi poboji. Za to gre,
pravi pod črto dveh desetletij, kako
se naredi, "prav gotovo ne tako, da se
partizanom kaže vse te kosti". Povoj-
ne dogodke Žnidaršič obsoja, nespor-
no naj se v zgodovino napiše, da gre
za krivdo totalitarne oblasti, doda, "ni
pa kar vse totalitarni zločin". Poslanec
ne ve, zakaj država ni nadaljevala skle-
panja mednarodnih sporazumov. Itali-
jani, Nemci, Avstrijci, Čehi skrbijo za
grobove rojakov, ki so življenje konča-
li na slovenskem ozemlju. Pri nas pa
ležijo tudi mnogi mrtvi z območja nek-
danje skupne države in tudi nesloven-
ske armade so spomladi 1945 hodile
po današnji Sloveniji. Na vsak način
podpira urejanje grobišč, ostro pa nas-
protuje izrabljanju hudih jam za poli-
tične namene. To, ga je razumeti, očita

dobne rešitve, kot so celovito reševa-
nje problematike alkohola z različnimi
rehabilitacijskimi programi in drugo."

"Sodeloval sem v skupini, ki je za
vlado delala raziskavo o stanju v pro-
metu. Raziskava je pokazala, da se je
varnost na naših cestah bistveno po-
večala, ko smo uvedli vinjete na avto-
cestah in s tem spodbudili ljudi, da se
redno vozijo po (relativno bolj varnih)
cestah. Težava so motoristi, ki so naj-
bolj ogroženi in za zmanjšanje nesreč
ne morejo storiti skoraj nič; pri njih šte-
vilo nesreč ni v upadu.

Višje kazni v novi prometni zakono-
daji ne bodo zmanjšale števila promet-
nih nesreč na naših cestah. Še vedno
sta največja problema slovenskih vo-
znikov nestrpnost v cestnem prome-
tu in alkohol. Ukrep, da se pijanega
voznika za nekaj ur pridrži, se mi zdi
povsem ustrezen, saj s tem prepreči-
mo, da bi povzročil nesrečo. Zanimivo
pa je, da število voznikov, ki jih odpe-
ljejo na treznjenje, ne upada. Zavedati
se je treba in se spopasti z dejstvom,
da je alkohol del slovenske kulture,
po eni strani ga preganjamo, po drugi
pa podpiramo. V veliko okoliščinah je
pitje nekaj tako zabavnega, da ga ne
bomo kritizirali. Pri tem večkrat pou-
darjam tudi znane osebnosti, denimo
Arturja Šterna, ki ga televizija in splet
prikazujeta v pijanem stanju. To so ju-

tistim, ki so s preiskovanjem morišč
zadnja leta skrbeli, da se na poboje
ne bi spet poveznil pragmatično udo-
ben molk. Povojnih pobojev da desna
oblast ni hotela nikoli do konca razči-
stiti, da bi jih ohranila za nabiranje
političnih točk. Kaj pa levica? Jo blo-
kira nelagodje? Vsaka oblast bi po Žni-
daršiču v enem samem letu lahko vse
naredila, če bi hotela. Pa ni, in to je ža-
lostno.

Naj se vse dostojno obeleži, označi,
vsi mrtvi naj dobijo grob, morajo ga
dobiti. Žnidaršič je za to. Ne pa za ko-
panje v vse smeri, tudi če se ve, da v
grobiščih ni Slovencev ("v Hudi jami
jih je malo") ali da nobena analiza mr-
tvim ne bo našla imena in priimka.
Tudi konkretna krivda naj se ugotovi
in poišče krivce, če je mogoče, čeprav
nekdanji državni sekretar misli, da je
z današnjimi očmi težko soditi o pre-
teklem.

postala vaša domovina, vaš dom, kamor se lahko vračate, nekateri za stalno,
drugi za kratek čas. Današnji praznik je priložnost, da skupaj praznujemo in se
veselimo," je dejal Gril.

Prvo nedeljo v mesecu juliju poteka tudi tradicionalna prireditev Nedelja
Slovencev po svetu. Njen namen je obuditi spomin na verujoče Slovence po
svetu in krepitev zavesti in soodgovornosti do razseljenih vernikov. Prireditve
po vsej Sloveniji je pripravila Rafaelova družba, ki bo 7. avgusta tudi pripravila
romanje treh Slovenij na sv. Višarje.

Za Slovence iz zamejstva in sveta so sicer v petek v Ljubljani pripravili pri-
reditev Dobrodošli doma. To je bilo prvo skupno praznovanje vseh slovenskih
zamejcev in izseljencev. (sta)

naki našega časa, katerih dejanja neka-
teri občudujejo, namesto da bi bili do
njih kritični. To gotovo povzroči nekaj
posnemanja, in dokler takšno vedenje
ne bo veljalo za čudno, čudaško, bomo
imeli tudi veliko pijanih voznikov.

Kljub temu da se je v zadnjih dese-
tih letih število mrtvih na slovenskih
cestah zmanjšalo za polovico - za kar
je delno zaslužna zakonodaja, vendar
tudi boljši avtomobili, boljše ceste,
tudi odnos voznikov je drugačen - se
zvišujejo kazni za prometne prekrške.
To je absurdno. Velja opozoriti, da je v
treh od štirih primerov zaostrovanja
zakonodaje število mrtvih na cestah
tik po uveljavitvi zakona še naraslo,
kar je dokaz več, da ostra kaznovalna
politika nima nobenega vpliva. Med
sankcijo in smrtnimi žrtvami ni nobe-
ne vzročne zveze. Tisto, kar res poma-
ga, so inženirski modeli, kamor spada
tudi varnejši avto. Pri nas je zanimi-
vo, da število smrtnih žrtev v prome-
tu upada, ampak delež alkoholiziranih
povzročiteljev in tistih, ki prehitro vo-
zijo, je že vsa leta enak. Anekdotično
bi lahko povzeli, da vozimo enako pi-
jani in enako hitro, ampak z boljšimi,
varnejšimi avtomobili. Res ne vidim
smisla v pretiranem kaznovanju." (dž)

Stečajni upravitelj Mure, d.d., Murska
Sobota, v stečaju, Branko Dordevič je
v pogovoru za Večer pojasnil, da je po
neuspeli javni dražbi Murinega premo-
ženja v paketu konec maja na drugem
dražbenem naroku okrog 15. junija
na okrožno sodišče v Murski Soboti
- predsednik stečajnega senata je sod-
nik Franc Granfol - vložil predlog, naj
sodišče sprejme sklep za ponovni po-
skus prodaje.

"Verjetno bo sodišče pred izdajo
sklepa o prodaji pridobilo mnenja lo-
čitvenih upnikov in upniškega odbo-
ra. Ko nas bo pozvalo, bomo podali
predlog za novo javno dražbo, ki je že
izdelan. Vse to je povezano z določeni-
mi zakonskimi roki," razlaga Dorde-
vič. Predmet licitacije, ki bo potekala
predvidoma v začetku jeseni, ostaja-
jo delujoča družba Mura in partnerji,
Proizvodnja oblačil, kjer je 1457 zapo-
slenih, skoraj 100-odstotni poslovni
delež v družbi Mura, Trgovina in storit-
ve, Zagreb, nepremičnine v Murinem
kompleksu na lokaciji Plese v Murski
Soboti, premičnine, kot so proizvod-
na, pomožna, informacijska in druga
oprema in stroji, ter Murini blagovni
znamki. Izklicna cena bo ostala skoraj
enaka, okrog 9,64 milijona evrov.

"Zdaj je skrbni pregled sestavni del
javne dražbe, obsega več pogojev, kot
so plačilo kavcije, čas trajanja skrbne-
ga pregleda in višina odškodnine, če bi
prišlo do izdaje poslovne skrivnosti,"
je odgovoril na vprašanje, ali bo ugo-
deno prošnji Mojce Lukančič, solast-
nici potencialnega kupca stečajnega
dolžnika podjetju AHA Moda v Skupi-
ni AHA, ki je sodelovala na dražbi 30.
maja, da se pred nakupom po načelu
videno-kupljeno opravi skrbni pregled
poslovanja Mure. "Lukančičeve o tem
še nismo seznanili, to bomo storili, ko
bomo dobili poziv od sodišča, naj vlo-
žimo predlog za javno dražbo." Dobra
novica je, da so v tem času na Murini
lokaciji Plese dobili novega najemnika,
to je podjetje Intersocks iz Kočevja, v
katerem je okrog 15 zaposlenih, med
njimi so tudi nekdanji Murini delavci,
in ki pakira nogavice, pri tem so - kot
doda - "zelo uspešni in celo presegajo
normo. Če se bodo oglasili novi zainte-
resirani najemniki, bomo ravnali po
stečajnem zakonu."

"Tedensko se oglasim v družbi
Mura in partnerji, ki ima tudi svoj
nadzorni svet, trenutno posluje nor-
malno. Zahteval sem, da se izdela pro-
jekcija poslovanja do konca leta 2011,
da bom imel jasnejšo sliko, če tudi na
naslednji dražbi ne bi prišlo do prodaje
družbe. V tem primeru bi bila nasled-
nja prodaja sredi leta 2012. Družba
Boss tudi ostaja njen največji partner."
Pred kratkim je bila tudi izglasovana
prisilna poravnava z upniki v Murini
družbi Evropska hiša mode (EHM),
Dordevič ocenjuje, da "je 6-odsotno
poplačilo obveznosti v enem letu zelo
ugodno, škoda, da ni bila izglasovana
že veliko prej, ker bi s tem EHM ohra-
nili v dobrem likvidnostnem stanju.
Planiram, da bo stečajni postopek v
celoti končan v letu 2014 ali 2015, ko
bo prodano vse premoženje, poplača-
ni stroški, saniran arhiv. To je odvisno
od poteka okrog 2200 tožb iz naslova
prerekanja odpravnin delavcem, ki so
bili prej zaposleni v Muri, d.d."

Objavo novice o tem, da naj bi se
za nakup Mure v stečaju zanimalo eno
od vodilnih nepremičninskih podje-
tij v Angliji in da naj bi se kot posred-
nica nakupa pojavljala manekenka,
kreatorka in lastnica modne agencije

Samanta Škrjanec, ki menda živi na
Nizozemskem in naj bi ta teden v tej
zvezi prišla v Mursko Soboto, Dordevič
komentira z besedami: "Ne jaz ne di-
rektor družbe Mura in partnerji Milan
Morec nič ne veva o tem, da bi ta gospa
že bila v Muri. Res pa so mi sporočili,
da je po telefonu klicala v podjetje, češ
da bi se rada sestala z mano. Zaželeno
je, da je več kupcev, vendar je najbolj
resna še vedno družba AHA Moda in
mislim, da ta ni v nobeni povezavi z
bogatimi Angleži. Menim, da se v ste-
čajih velikih podjetij pojavljajo poten-
cialni kupci, ki kasneje ne pristopijo
na javno dražbo, pred tem pa se o njih
objavlja v medijih, s tem si ustvarjajo
neplačano pozitivno reklamo, česar po
zakonu ne moremo preprečiti."

Borut Pahor je zamišljeno sedel v svoji pisarni, ko je potrkalo. Na njegov
"naprej!" se je med vrati prikazala Simona Dimic. "Klicali ste me, gospod
predsednik," je rekla. "Simona, pusti vikanje in podobne neumnosti. Nujno
te potrebujem, saj se v kabinetu na nikogar več ne morem zanesti, veš pa,
da je kriza. Imam pomembnejše opravke, kot je iskanje ministrov, zato
sem sam prevzel resor za javno upravo, to poznam, več pa bodo delali tudi
nekateri drugi. Ampak dokazal bom, da je mogoče državo voditi z vitko
vlado. S tvojo pomočjo seveda; naj te ne motijo pripombe, ki bodo padale,
ker si spet v službi pri meni. Sem premier ali nisem!"

Minilo je le toliko časa, da se je pogledal v ogledalo in počesal, ko je bila
Dimičeva spet pri vratih: "Žekš je telefoniral, da ne bo več minister..."
"Madonca, pa dva resorja ima," jo je za trenutek zaskrbljeno prekinil Pahor,
A se je takoj zbral: "Prevzamem. Slovence po svetu bom med potovanji
zlahka obdelal, Kanglerju pa bom dal nekaj drobiža za EPK, pa bo mir v
kulturi." Sodelavka je nadaljevala: "Ja, pa Kresalova in Zalar sta poslala po
mejlu odpoved..." Pahor pa rahlo razburjeno: "Krucifiks, pa me je Janez
svaril pred liberalci! Ampak saj so javna uprava in notranje zadeve skoraj
eno in isto, bom zmogel s pravosodjem vred."

Pa še ni bilo konca: "Iz Žbogarjevega in Lukšičevega kabineta so tudi
klicali, naj ne računaš več nanju." "Glede zunanje politike ni problema, saj
jo že tako vodim. Pokličem Angelo pa Nicolasa in Baracka, če bo kdo v
tujini, na primer Orban, tečen. Tudi Lukšičevo delo me ne skrbi, saj imajo
dijaki in študentje zdaj počitnice."

Po uri miru se je Dimičeva spet pojavila: "Križanič, Gaspari in Marušič
so poslali odstopne izjave." "So what," je bilo slišati iz predsednikovih
ust, "Slovenija bo verjetno še dolgo čakala tako potrpežljivega predsedni-
ka vlade, kot sem jaz. Toda pokazal jim bom, da nisem nobena šleva. Tudi
to bom zmogel. Glede financ sem se se že dokazal, ko sem šparal pri
kavah, gospodarstvo si je zaradi mojih obiskov na Kitajskem in v Indiji
opomoglo, dosedanji minister za zdravje pa je že pripravil reformo,
s katero bom šel v parlament in potem na referendum, torej ga ne
potrebujem več.

Sploh pa, Simona, povabi nekaj novinarjev, da jim bom off the record
povedal, oni pa naprej javnosti, da bom razrešil še Vlašiča in Jelušičevo pa
še druge ministre, če je še kateri, in da bom delal v vladi, da bom one man
band, ansambel enega. Vem, opozicijski mediji bodo to prevedli kot banda
enega, kot so imenovali banda četverice Turka, Jankoviča, Golobiča in
Kučana, ampak jih bo že Janez utišal. Pokliči mi ga, prosim."

Kmalu je dobil zvezo. Pogovor je bil kratek: "Janez, urejeno, kot sva se
dogovorila. Nekateri so odstopili sami, druge bom razrešil. Zdaj lahko
ustanoviva veliko koalicijo." Janša se je zadovoljno nasmejal. "To late,
prepozno, Borut. Veš, kaj si ti? Navaden kondom." "Ne razumem, kako
navaden, na mojih piše extra? In zakaj kondom?" "Ker piše na njem tudi
'po uporabi zavrzi'."

Na igrišču samozavesten
in stoodstotno pripravljen,
v "civilu" razgledan in šaljiv
mladenič

"Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko
je v teniški kamp na Kopaoniku zako-
rakal štiri leta star deček s torbo, ki
je bila dvakrat večja od njega, v njej
pa je imel vse stvari, ki jih imajo tudi
profesionalci. Vprašala sem ga, kdo
mu je pripravil torbo, in odgovoril je,
da sam. Ko pa sem ga vprašala, kaj si
želi postati, ko bo zrasel, je izstrelil,
da si želi biti nekoč številka ena sve-
tovnega tenisa," je o novi številki ena
na lestvici ATP že večkrat povedala sr-
bska teniška legenda Jelena Genčič, ki
je svoje bogato teniško znanje prene-
sla tudi na Gorana Ivaniševiča in Mo-
niko Seleš.

Naslednja leta je najstarejši sin Di-
jane in Srdana, ki sta bila oba odlična
smučarja, vneto skakljal po teniških
igriščih in pri osmih letih še enkrat
padel pod ekspertno oko Genčičeve,
22-kratne prvakinje Jugoslavije in tudi
diplomirane umetnostne zgodovinar-
ke in filozofinje. "To je največji talent,
kar sem jih videla po Moniki Seleš," je
izjavila Genčičeva, ki je prevzela No-
vaka Dokoviča v svoje roke in ga treni-
rala do dvanajstega leta, potem pa ga
poslala v Munchen na akademijo Niko-
le Piliča. Ta je v njem takoj prepoznal
izjemen talent. Na Bavarskem se je
kalil tri mesece, prvič za daljše obdob-
je ločen od družine. Njegova mama Di-
jana se spominja, da je bilo za vse zelo
težko, obenem pa meni, da je bila to za
Novaka koristna življenjska, ne samo
teniška izkušnja, saj se je zgodaj osa-
mosvojil, kar mu je pomagalo kasneje
v karieri.

Na avtocesto uspehov je "Nole" sto-
pil leta 2001. Pri štirinajstih letih je po-
stal evropski prvak med posamezniki,
dvojicami in ekipami, čez dve leti je v
Beogradu na turnirju serije Futures
osvojil prvo ATP-točko in konec leta
2005 končal na 78. mestu. Naslednje
leto je osvoji prvi turnir ATP v Amer-
softu, nedvoumen signal, da gre za vr-
hunskega, zunajserijskega igralca, pa
je dokazal, ko je leta 2007 v Montrea-
lu premagal tri najboljše tistega časa,

Rogerja Federerja, Rafaela Nadala in
Andya Roddicka. Po težavah v letu
2009 je sledil ponovni vzpon, ko je do-
segel neverjetnih 43 zaporednih zmag
(do poraza proti Federerju na Roland
Garrosu letos, več sta jih dosegla le Gu-
illermo Vilas in mrki Ivan Lendl), kar
ga je poneslo na piedestal svetovnega
moškega tenisa.

Štiriindvajsetletni Beograjčan s
stalnim bivališčem v Monte Carlu tre-
nutno kipi od samozavesti (v kritičnih
trenutkih še vedno spravlja tekmece v
obup z dolgotrajnim odbijanjem žogi-
ce pred servisom), zunaj igrišč pa velja
za prijetno osebo, ki se zna pošaliti, za-
radi česar se ga je prijel tudi vzdevek
Džoker. Na odprtem prvenstvu ZDA
v New Yorku je po tekmi občinstvo
zabaval s posnemanjem Roddicka in
Marie Šarapove, pred dvema letoma
pa je zlezel v kožo slovitega Johna
McEnroeja. Talent posnemanja je Do-
koviču očitno prirojen, saj je že kot
otrok posnemal poteze velikih igral-
cev, kot sta Agassi in Edberg, ki jih je
videl na televiziji.

Noletove bližine se zagotovo ne bi
branile brhke mladenke. V preteklo-
sti so mu tabloidi pripisovali flirtanje
s Šarapovo, srbsko pop divo Natašo
Bekvalac in rojakinjo Ano Ivanovič,
s katero sta prijatelja že od otroštva,
toda šlo je le za neutemeljene govori-
ce. Novakova boljša polovica je že šest
let 25-letna magistrica ekonomije, ro-
jena Beograjčanka Jelena Ristič. Da je
tudi Novak Dokovic zelo inteligenten
in zrel mladenič, je med drugim izjavi-
la nekdanja vrhunska igralka Martina
Navratilova. Ob tej omembi gre doda-
ti, da obvlada angleški, nemški in ita-
lijanski jezik. Srbskemu šampionu pa
se je letos izpolnila še ena velika želja.
Po turnirju v Indian Wellsu je končno
osebno spoznal idola iz mladosti Peta
Samprasa.

Toda pot Novaka Dokoviča ni bila
postlana z rožicami. Na njegov dvanaj-
sti rojstni dan so na Beograd padale
Natove bombe, ki jih je njegova mama
poskušala preglasiti s petjem, česar se
Novak spominja še danes. No, sijajni
uspehi prvega Srba, ki je osvojil grand
slam, so v Beogradu in drugod po Srbi-
ji povzročil tudi prijetnejšo "kolateral-
no škodo".

Tenis je postal izjemno priljubljen.
In to ne samo med mladimi, ki jim je
Nole, sicer navijač Crvene zvezde, idol

številka ena. Menda je v Beogradu za
tri ali štiri dni vnaprej nemogoče do-
biti prosto igrišče v najbolj ugodnih
dopoldanskih in popoldanskih ali ve-
černih urah, zato rekreativci z vese-
ljem vskočijo tudi, ko se jim ponudi
priložnost zaigrati igro dvojic s soigral-
ci, ki jim v "normalnih" razmerah ne
bi bili pogodu.

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številka je izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPš: vodja deska
Matija STEPIšNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOvIč: Slovenija
vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERšAK: mariborska kronika

Petra vIDALI: kultura
Aljoša STOJIč: šport
Darko šTERBENK: črna kronika
Katarina šULEK: reportaže
Dejan PUšENJAK: V soboto
Sašo BIzJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: liko-vni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIšTvA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ljubljana, Cankarjeva 1,
oglasnotrženje 01/24 15 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
naro-čnina, mali o-glasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 39.600 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka je
1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina zajulj 2011
znaša 30,12 EUR, za upokojence in študente 26,95 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-00 00521398 pri Novi KBM.

Anto Nobilo, odvetnik Damirja Po-
lančeca, nekdanjega podpredsednika
vlade in člana predsedstva vladajoče
HDZ, je glavnemu državnemu tožilcu
Mladenu Bajicu poslal odprto pismo, v
katerem ga opozarja, da je sestanek, ki
ga tožniku predlaga premierka Jadran-
ka Kosor, močno v nasprotju z intere-
si kazenskega postopka in z načelom
pravice njegovega varovanca do pravič-
nega sojenja. Nobilo se je tako odzval,
potem ko je Kosorjeva zah-tevala se-
stanek z glavnim državnim tožilcem,
od katerega bi rada slišala informaci-
je o preiskavi, ki jo je sprožil zaradi
suma, da je madžarska naftna družba
Mol nekdanjemu predsedniku HDZ in
vlade I-vu Sanaderju plačala deset mi-
lijonov evrov podkupnine, da bi pri-
dobila pravico do upravljanja h-rvaške
družbe Ina. Polančec je osumljen, daje
Sanaderju pri tem pomagal.

Nobilo je prepričan, da mora imeti
Kosorjeva v tem primeru status priče,
če pa bi zanjo uvedli ista merila kot
za njegovega varovanca Polančeca, bi
lah-ko postala tudi osumljenka. Odvet-
nik je zato prepričan, da bi seznanitev
bodoče priče ali osumljenke s podrob-
nostmi tajne preiskave pomenila h-udo
kršitev zakona v okviru kazenskega
postopka in kršitev pravic njegovega
varovanca.

Nobilo še navaja dejstva, na katerih
temeljijo te njegove trditve, ki so dobro
znane tudi hrvaški javnosti. Kosorjeva

Razstava, ki govori o
neverjetnem likovnem
opusu slovenskih
taboriščnikov med drugo
svetovno vojno v Italiji,
je sedaj na ogled tudi v
Avstriji

V Pavlovi hiši Društva Sedmi člen za
avstrijsko Štajersko so v soboto odpr-
li razstavo Fašizem in Slovenci - izbra-
ne podobe. Prav fascinantno je že
postalo zanimanje za vojne dogodke
in polpreteklo zgodovino v Avstriji,
kjer na novo odkrivajo ne le denimo
vlogo avstrijskih- koroških partizanov,
ampak tudi ostalih- protinacistov, pa
tudi težavne povojne dogodke. Števil-
ni razstave, simpoziji in publikacije
komaj tešijo vedoželjne apetite javno-
sti, ki doslej o teh- časih- ni vedela prav
veliko.

Razstava v Pavlovi h-iši, odprta bo
do 24. septembra, je tudi eden takšnih-
uspešnih poskusov. Na odprtju se je na-
mreč kljub počitniškemu času in ko je
kulturnih- dogodkov v okolici obilica,
zbralo izjemno veliko, več kot sto obi-
skovalcev. Kurator razstave, ki je pred
dvema letoma nastala v Sloveniji pri
Muzeju za novejšo zgodovino ob po-
moči Inštituta za novejšo zgodovino
in Goriškega muzeja, dr. I-ztok Durja-
va, sicer direktor Športnega muzeja v
Ljubljani, je v uvodni besedi pojasnil,
da razstava prikazuje le del izjemno
obsežnega in kakovostnega likovnega
ustvarjanja slovenskih- internirancev
med drugo svetovno vojno v italijan-
skih- taboriščih- Gonarsu, Renicciju,
Padovi, Monigu, Viscu in drugod. "V
nemških- taboriščih- je bilo umetniško
ustvarjanje prepovedano, v italijan-
skih- pa ne. Fašisti se niso skrivali in so
se celo pri znanih- umetnikih- dali por-
tretirati, denimo pri prvaku slovenske
je bila na zasedanju predsedstva HDZ
seznanjena z vsemi dejstvi in je glaso-
vala za podpis pogodbe med vlado in
podjetjem Mol. Kot tedanja predsedni-
ca vlade je ob več priložnostih razprav-
ljala o vsaki fazi pogajanj. Kosorjeva
je bila predsednica upravnega odbora
Sklada hrvaških braniteljev, ko je ta
sklad prodal sedem odstotkov delnic
Ine madžarskemu Molu, nakar vlada
ni več razpolagala z 51 odstotki delnic
tega hrvaškega podjetja. Zaradi manjše-
ga lastniškega deleža so se začela poga-
janj o upravljavskih pravicah nad Ino.
Kosorjeva je bila v skladu s posebno
odločitvijo premiera Sanaderja v šti-
ričlanski ekipi vlade, ki je usklajevala
vse podrobnosti zadnje različice dogo-
vora med hrvaško vlado in Molom. Ko-
sorjeva je osebno sodelovala pri zadnji
fazi pogajanj in je Polančeca pooblasti-
la, da podpiše dogovor z madžarskim
podjetjem. Zdaj bi rada premierka ta
dogovor spremenila. Nobilo še opozar-
ja, da je Kosorjeva, potem ko je postala
predsednica vlade, osebno predsedo-
vala sestankom s predstavniki Mola.
Odvetnik zaradi teh dejstev tožilca Ba-
jica poziva, naj predlagani sestanek s
Kosorjevo zavrne.

Zoran Milanovic, predsednik opo-
zicijske SDP, je pred dvema dnevoma
Kosorjevo opozoril, da je vpletanje izvr-
šne oblasti v pravosodni postopek nes-
prejemljivo. Kosorjeva mu je v grobem
tonu odgovorila, da mu kot šefu opozi-
cije očitno ni prav, da je ona zaključila
pristopna pogajanja za vstop države v
EU. Podobne žalitve so izgovorili tudi
nekateri saborski poslanci HDZ. Mila-
novic na te napade noče odgovarjati,
ker meni, da gre za del taktike HDZ, s
katero želi izzvati vsesplošno žaljenje.

risbe Nikolaju Pirnatu, kije bil inter-
niran v Gonarsu. Z materialom zato ni
bilo težav, mnogi so ga smeli dobivati
tudi po pošti od doma."

Durjava je pojasnil, da italijanski fa-
šisti sami niso pobijali taboriščnikov,
so pa mirno gledali, kako umirajo od
lakote, bolezni in epidemij. Po kapitu-
laciji Italije so h-itro počistili vse mate-
rialne ostanke taborišč, fotografij ali
filmov pa tako ali tako ni bilo. "Zato so
likovna dela slovenskih- umetnikov ta-
boriščnikov, med katerimi je bilo nena-
vadno veliko akademsko izobraženih-
pa tudi samorastnikov, izjemno po-
membna priča in spomenik. Tako v nji-
h-ovih- likovnih- delih-, čeprav so nema,
utripa življenje v barakah-, na apelu, za
žico, v nas pa zrejo mrtvi obrazi star-
cev, žena in otrok."

Kot je ob odprtju, ki ga je popestril
nastop avantgardnega elektronskega
dueta Klammer in Grundler, poudari-
la predsednica društva Susanne We-
itlaner, je razstava plod sodelovanja
med Pavlovo h-išo in Muzejem novejše
zgodovine Slovenije iz Ljubljane. Janu-
arja in februarja je namreč v Ljubljani
Pavlova h-iša že pripravila fotografsko
razstavo Branka Lenarta in Elisabeth
Arlt o sledeh-judovske kulture v Slove-
niji. Ob razstavi v Pavlovi h-iši je izšel
tudi katalog, uvodni besedi sta zapi-
sala Michael Petrowitsch iz graškega
Joaneuma in Kaja Širok , direktorica
Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Grčija je prepovedala
vsem plovilom ladjevja s
hu-manitarno pomočjo za
Gazo zapu-stiti pristanišča
in jim tako onemogočila,
da bi prebili izraelsko
blokado tega palestinskega
ozemlja

Izrael ima veliko sovražnikov, toda še
več močnih prijateljev, prek katerih
lahko ustrahuje vsakogar, kije priprav-
ljen celo posredno pomagati Palestin-
cem. Potem ko trdne namere kakih
400 aktivistov Ladjevja svobode II,
da dostavijo humanitarno pomoč za
1,6 milijona prebivalcev Gaze, nista
onemogočila niti skrivnostna sabota-
ža dveh ladij niti natančni in zamud-
ni inšpekcijski pregledi pristaniških
oblasti, je Izrael s pomočjo ZDA dose-
gel, da je grška vlada sprejela ukrep,
s katerim je podprla zdaj že štiri leta
dolgo ekonomsko blokado tega pale-
stinskega območja.

Vsem ladjam, na katerih se je zbralo
kakih- 400 propalestinskih- aktivistov,
so grške oblasti v soboto prepovedale
izplutje. Hitre čolne obalne straže pa
so poslale za ameriško ladjo Audacity
of Hope, ki je ponoči brez dovoljenja
zapustila pristanišče v Atenah-, in jo

Sporazu-m Beograda
in Prištine krši vse
doku-mente, na katerih
temelji su-verenost Srbije,
je prepričan nekdanji
srbski minister za Kosovo
in Metohijo

Po poročanju spletne strani B92.net
je Slobodan Samardžic, nekdanji sr-
bski minister za Kosovo in Metoh-ijo,
prepričan, da v Bruslju sprejeti spora-
zum Beograda in Prištine predstavlja
de facto priznanje neodvisnosti Koso-
va. "Sobotni dogovor s predstavniki
nezakonite države Kosovo predstavlja
flagrantno kršenje ustave Srbije in reso-
lucije 1244 ter kot takšen predstavlja
flagrantno kršenje pravnih- dokumen-
z naperjenim orožjem prisilile, da se
je vrnila. Njenega kapitana, 60-letne-
ga Johna Klusmira je policija vtakni-
la v zapor, jutri pa ga bodo postavili
pred sodišče. "Grčija je svoje telo pro-
dala bankam, svojo dušo pa Izraelu,"
je izjavil eden glavnih- organizatorjev
Ladjevja svobode, sicer izraelski držav-
ljan Dror Feiler, "Ne domnevam samo,
ampak vem, da je to povzročil pritisk
Izraela in ZDA."

Izrael je uvedel blokado Gaze juni-
ja leta 2007, takoj zatem, ko je na vo-
litvah- zmagalo islamistično gibanje
Hamas. Njegov izgovor za ta drakon-
ski ukrep, ki je prispeval k ekonomske-
mu razkroju Gaze in splošni revščini
tamkajšnjega palestinskega prebival-
stva, je bil, da mora preprečiti tih-o-
tapljenje orožja, ki naj bi ga skušal
Hamas kupiti v tujini in ga uporabiti
za napade na izraelsko ozemlje. Hkra-
ti je zah-teval, da gredo vse dostave h-u-
manitarne pomoči za Gazo izključno
prek izraelskih- pristanišč ali po ko-
penski kopi skozi Egipt. Vsak poskus
neposredne dovoza pomoči naj bi bil
nezakonit oziroma "dejanje protiizra-
elske provokacije".

Aktivisti na krovu Ladjevja svobo-
de II so tako ožigosani kot provokator-
ji in sovražniki Izraela. Tega mnenja so
očitno tudi ZDA in ob njih-ovi pobudi
bližnjevzh-odna četverica, ki jo poleg
Amerike sestavljajo še Združeni naro-
di, Evropska unija in Rusija. Težko je
drugače razumeti medlo sporočilo čet-
verice, da je sicer "zaskrbljena zaradi

tov, na katerih- temelji suverenost Srbi-
je," je povedal Samardžic. Dodal je, da
Demokratska stranka Srbijenikoli ne
bi sprejela "vabe evropskih- integracij",
da bi se odrekla delu ozemlja. Državi
in ljudstvu preostane samo, da živita
z dejstvom, da se je del njenega zgodo-
vinskega ozemlja odcepil in da je vlada
to priznala," je še povedal Samardžic.

Po besedah- nekdanjega ministra
teme, ki se urejajo korak za korakom,
pomenijo, da se Srbija "postopoma zas-
truplja po žlički". Samardžic je razlo-
žil, da gredo ti pogovori na roko "lažni
državi Kosovo". "Videti je, da so vsi v
vladi Srbije pozabili, da se je albanski
narod odcepil z nezakonitim dejanjem,
zaradi česar se postavlja vprašanje,
zakaj bi se z njih-ovimi predstavni-
ki dogovarjali o diplomah-, matičnih-
knjigah-, svobodi gibanja, priznavanju
dokumentov," je dodal. Vodja srbske po-

težkih- razmer, v katerih- živijo prebi-
valci Gaze", da pa poziva vse, ki jim že-
lijo dostaviti pomoč, da to storijo po
uradnih kanalih-. Za vsak primer je čet-
verica, ki naj bi se čez dober teden se-
stala v Wash-ingtonu, tudi pozvala vse
vlade in prizadete, naj "onemogočijo
nadaljnje odprave ladjevij, ki ogrožajo
varnost njihovih- udeležencev ter pred-
stavljajo potencial za eskalacijo".

Medtem ko mednarodna skupnost
bolj kot o nezakonitosti izraelske po-
morske blokade Gaze razmišlja o ne-
varni provokaciji Izraela, ki naj bi jo
predstavljali propalestinski aktivisti
s svojim ladjevjem, je ostalo izraelske-
mu časniku Haaretz, da je dal lekcijo
vladi premiera Benjamina Netanjahu-
ja. Časnik meni, da se to najnovejši od
mnogih- preizkusov izraelske sposob-
nosti, da ravna v lastnem interesu,
za preizkus, ali je sposoben napraviti
konec obleganju Gaze.

Urednik časnika Bradley Burston
je v uvodniku zapisal: "Ladjevje ni te-
roristična flota, temveč je deklaracija o
Izraelu in sodba njegovi politiki. Njeno
sporočilo je: Izrael je neusmiljen, bruta-
len, neobčutljiv do civilistov in nespo-
soben razumevanja človekovih- pravic.
Tako kot pred letom dni (ko so v h-eli-
kopterskem desantu na prvo ladjevje
izraelski vojaki ubili devet ljudi) Izra-
el ne brani sebe, temveč obleganje. To
počenja na račun svojega mednarodne-
ga ugleda in svoje pravice, da se brani.
Obleganje Gaze koristi Hamasu na tiso-
če načinov, Izraelu pa na nobenega."

gajalske ekipe v pogajanjih- s Prištino
Borislav Stefanovic je v soboto v Brus-
lju povedal, da je bil dosežen dogovor
o reševanju vprašanja svobode gibanja
državljanov in o izmenjavi kopij matič-
nih- knjig. Stefanovic je po večurnem
dialogu z vodjo pogajalske ekipe iz Priš-
tine Edito Tahiri in ob posredovanju
posebnega predstavnika evropske služ-
be za zunanje delovanje Roberta Coo-
perja novinarjem povedal, da se bodo
naknadno dogovorili o rešitvi za pri-
znavanje univerzitetnih- diplom. "Vse
bolj jasno postaja, da je integracija Sr-
bije v EU pogojena s priznavanjem Ko-
sova in danes je bil storjen prvi korak
Srbije k priznavanju neodvisnosti Koso-
va," je dejala Tahirijeva po večurnih po-
gajanjih- v Bruslju. Po njenih- besedah-
so dogovori zasnovani na principu reci-
pročnosti, njihovo izvajanje pa bo nad-
zorovala Evropska unija. (zur)

jingluk Šinavatra, 44-letna
poslovna ženska, je šele
pred dvema mesecema
javno vstopila v politično
življenje, za funkcijo
premierke pajoje
pripravljal njen brat
v izgnanstvu, bivši premier
Taksi n Šinavatra

Opozicijska stranka Peu Tai, ki jo vodi
Jingluk Šinavatra, mlajša sestra nek-
danjega premiera Taksina Šinavatre,
je prepričljivo zmagala na včerajšnjih
parlamentarnih volitvah na Tajskem,
saj naj bi ji po prvih uradnih rezultatih
v parlamentu pripadlo kar 313 od 500
sedežev. Rivalska Demokratska stran-
ka dosedanjega premiera Abhisita Ved-
žadžive bo v parlamentu imela samo
152 poslancev.

A-zijski analitiki trdijo, da so bile
parlamentarne volitve na Tajskem
neke vrste referendum o leta 2008
strmoglavljenem premieru Taksinu
Šinavatri, ki je obtožen za krajo in ko-
rupcijo. Nekdanji premier kot milijo-
nar živi v Dubaju in ima državljanstvo
Črne gore, Ugande in Nikaragve. Nje-
gova sestra Jingluk Šinavatra, 44-letna
poslovna ženska, kije šele pred dvema
mesecema javno vstopila v politično
življenje, naj bi, glede na izid volitev,
postala prva premierka v zgodovini
Tajske. Njen brat, ki je v izgnanstvu
investiral tudi v hotelske komplek-
se na črnogorskem Svetem Štefanu,
je priznal, da jo je on "izobraževal"
in potrpežljivo pripravljal za takšno
funkcijo.

Iz Demokratske stranke so pred-
hodno sporočali, da je nastopil čas,
da se država znebi Taksina Šinavatre
kot "strupa". To stranko sestavljajo
rumenosrajčniki, visoki funkcionar-
ji, člani kraljevske družine, vojske in
zakonodajalci, ki so leta 2008 za pre-
miera pripeljali A-bhisita Vedžadživo.

Po drugi strani pa ima Peu Tai, stran-
ka nekdanjega premiera Šinavatre, ki
jo sedaj vodi njegova sestra Jingluk,
močno podporo rdečesrajčnikov, rev-
nih kmečkih in mestnih prebivalcev,
za katere je Šinavatra še vedno heroj,
ker je temu sloju omogočil številne olaj-
šave in mu občutno izboljšal življenj-
ski standard.

Med rojalističnimi rumenosrajč-
niki (oblečenimi v rumeno, barvo
monarhističnega obeležja) in rdeče-
srajčniki (oblečenimi v ognjeno rdeče
barve upornikov) so bili lani večteden-
ski spopadi. Politično življenje je bilo
skoraj paralizirano, v spopadu vojske
z demonstranti, ki so želeli spremem-
bo oblasti in vrnitev Šinavatre, pa je
umrlo 90 ljudi. Negotovo je, ali bo izid
včerajšnjih parlamentarnih volitev
končal dolgoletno politično krizo ali
pa jo bo še poglobil.

Šinavatra je iz Dubaja trenutnim
oblastnikom sporočil, naj spoštuje-
jo voljo volivcev in priznajo poraz.
Kljub izidu volitev pa mu je povsem
jasno, da bi bilo prehitro in prenevar-
no, da se že sedaj vrne na Tajsko. Njego-
vi sestri očitno preostane, da pripravi
politično in pravno nebolečo pot za
njegovo vrnitev v domovino, ki jo tu-
risti imenujejo dežela najlepšega smeh-
ljaja.

podobnega mnenja pa je tudi posla-
nec Socialdemkratske stranke Ervin
Spahic, ki meni, da bi verouk ogrozil
državljansko Črno goro. Črnogorsko-
primorska metropolija pogodbo oce-
njuje kot "nezakonito zaradi kršenja
ustavne in zakonske enakopravnosti
cerkva in verskih skupnosti", s čimer
se strinja tudi Črnogorska pravoslav-
na cerkev.

Najmočnejša stranka v črnogor-
skem parlamentu, Demokratska
stranska socialistov, se je za zdaj osre-
dotočila na težavo uvajanja verouka v
šole. "Sporazum s svetim sedežem ne
obvezuje vlade na uvajanje verouka
v šole. V primeru, da bi to vprašanje
postalo aktualno, ga bomo rešili po te-
meljitih in odgovornih analizah ter ob
polnem upoštevanju državljanov Črne
gore," je povedal predstavnik vladajo-
če DPS Rajko Kovačevic.

Vojni poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladic danes ne želi stopiti pred sodni-
ke haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugo-
slavije in se ne bo izrekel o svoji krivdi, je včeraj povedal njegov srbski odvetnik
Miloš Šaljic. Kot je pojasnil, je Mladic s tem seznanil upravo zapora v Schevening-
nu, pred sodniki pa ne želi nastopiti, ker njegovi odvetniki še niso imenovani.
Zato ni mogel preučiti obtožnice in pripraviti zagovora. Če ga bodo "prisili", da
pride pred sodnike, pa "se gotovo ne bo izrekel o krivdi", je dodal.

Kot navaja ameriška tiskovna agencija A-P, je malo verjetno, da bi ga sodiš-
če prisililo k prihodu na sodišče. Po pravilih sodišča pa velja, da če se obtože-
ni ne izreče o krivdi, sodnik zabeleži, da se je izrekel za nedolžnega. Tiskovna
predstavnica haaškega sodišča Nerma Jelacic je po navedbah ameriške tiskovne
agencije A-P dejala, da sodišče uradno ni bilo seznanjeno z načrtovanim bojko-
tom in da "v skladu z načrti nadaljujejo priprave za jutrišnjo obravnavo".

Šaljic je še povedal, da je Mladic za svojega zagovornika predlagal njega in
nekega ruskega odvetnika, sodišče pa ta predlog še preučuje. (sta)

Vodja proiranskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala je v soboto zavrnil areta-
cijo štirih članov gibanja, obtoženih za umor bivšega libanonskega premiera
Rafika Haririja leta 2005. V prvem odzivu na obtožnico posebnega sodišča Zdru-
ženih narodov za Libanon je Nasrala v enournem televizijskem govoru ponovil,
da sodišča ne priznavajo in da zavračajo vse njegove "votle obtožbe, ki pomeni-
jo napad na Hezbolah". "Nobena libanonska vlada ne bo mogla izvesti aretacij
bodisi v 30 dneh, 30 letih ali celo 300 letih," je dejal vodja te šiitske skupine, ki
ima večino v libanonski vladi. "Prišlo bo do sojenja v odsotnosti, sojenja, kate-
rega obsodba je že izrečena," je dejal.

Posebno sodišče je v libanonski vladi izročilo obtožnico za umor Haririja
leta 2005, za katerega je obtožilo štiri člane Hezbolaha. Libanon ima sedaj 30
dni časa, da jih izroči sodišču, če ne, pa jih bo sodišče pozvalo k predaji. Med
obtoženimi je tudi eden od poveljnikov Hezbolaha Mustafa Badreddin, kje se
obtoženi nahajajo, pa ni znano. Badreddin naj bi bil vpleten v bombne napade
na veleposlaništvi ZDA- in Francije v Kuvajtu leta 1983, iz zapora v Kuvajtu pa je
pobegnil med iraško invazijo na državo leta 1990. Obtožen je, da je organiziral
umor Haririja, najpomembnejšega sunitskega voditelja v Libanonu, ki je imel
tesne vezi s Savdsko A-rabijo. (sta)

NEBOJSA KNEZEVIC

podgorica

(od našega sodelavca)

Pogodba, ki jo je črnogorski premier
pred kratkim podpisal z Vatikanom,
je izzvala različne reakcije v Črni gori.
Prosrbske stranke so glede konkorda-
ta sumničave, medtem ko vladajoča
DPS v tem vidi sprejemanje evropskih
standardov. Konkordat med drugim
predvideva tudi uvedbo verouka v
izobraževalni sistem, javno-pravno
subjektivnost Katoliške cerkve v Črni
gori, pravico do restitucije ozemlja ter
ustanovitev verskih in izobraževalnih
inštitucij.

"Etnična raznolikost Črne gore je
glavni razlog zaradi katerega morajo
vrata učilnic ostati zaprta za učitelje
verouka," je prepričan poslanec Gi-
banja za spremembe Koča Pavlovic,

Prvi julij je začetek množične selit-
ve narodov s severa proti jugu, zla-
sti na Hrvaško, kjer bo letos letovalo
več kot 50 odstotkov Slovencev (razi-
skava MastercardIndex). Hrvaška je
naša soseda, žal pa je zunaj EU in je
treba plačati carino za odvečne količi-
ne hrane, pijače in še drugih potrebš-
čin, ki presegajo carinsko dovoljeno
kvoto uvoza na Hrvaško.

Več o carinjenju blaga lahko pre-
berete tudi na spletnih straneh v Slo-
veniji in na Hrvaškem. Koliko hrane
in pijače vzeti s seboj, je večno vpra-
šanje. Običajno hrvaški cariniki samo
zamahnejo z roko, naj gremo naprej,
predvsem kadar so kolone dolge, toda
zgodi se tudi, da pregledajo kakšen
avto, zlasti tistega, ki je že na videz
preveč natovorjen s prtljago.

Letos bodo hrvaški cariniki tako kot
po navadi dajali prednost polnjenju
državnega proračuna z devizami,
zato je treba biti pozoren na nasled-
nje. Odvečne zaboje hrane in pija-
če, zlasti sveže hrane bodo metali v
smeti, kajti treba je podpreti nakupe
pri njih. Po drugi strani, Slovenci smo
vedno dobri gostje in dobri potrošni-
ki, zato nas tudi ne pregledujejo tako
natančno kot Poljake in Čehe, ki no-
sijo s seboj ducate konzerv, salam,
pijače in še kaj bi našteli. Carinske
predpise je treba prebrati vsako leto
pred odhodom na počitnice.

Med predmete, ki se štejejo za oseb-
no prtljago, se uvrščajo: obutev, oble-
ka, higienske potrebščine, fotoaparat,
prenosne naprave (radio, CD-predva-
jalnik, TV, računalnik ipd.). Takšni
predmeti se ne smejo dajati drugim
osebam oziroma jih na Hrvaškem ne
smete prodati. Te predmete običajno
vpišete na seznam, ki vam ga potrdi-
jo na carini, in ko se vračate, se mora
seznam ujemati z dejanskim stanjem
predmetov. Manjše gospodinjske pred-
mete in darila tudi lahko nesete čez
mejo, vendar njihova vrednost ne sme
presegati 300 kun.

Potniki so oproščeni plačila carine
za naslednje blago: 200 cigaret ali 100
cigarilosov, 50 cigar ali 250 gramov to-
baka, 1 liter žgane alkoholne pijače, 2
litra likerja, desertnih ali penečih se
vin, 2 litra namiznega vina, do 50 gra-
mov parfuma, 250 ml toaletne vode,
zdravil in medicinskih izdelkov v ko-
ličini, ki ustreza potnikovim oseb-
nim potrebam, homeopatske izdelke
(eno pakiranje). Potniki, mlajši od 17
let, niso oproščeni plačila carine za to-
bačne in alkoholne izdelke.

Za blago s poreklom iz države, s
katero je Hrvaška sklenila sporazum
o prosti trgovini, se lahko uporabi
nižja carinska stopnja, če so izpolnje-
ni pogoji za preferencialno ravnanje.
V mnogih primerih je takšno blago
oproščeno plačila carine. Za predme-
te, ki ne izpolnjujejo navedenih pogo-
jev, je treba plačati carino in davek.

Za vse blago, ki se uvaža v Republi-
ko Hrvaško, se izvedejo ukrepi carin-
skega nadzora. Na določenih mejnih
prehodih obstajajo zeleno označeni
pasovi za potnike, ki imajo blago, za
katero ni treba plačati carine ali za
katero veljajo uvozno/izvozna dovo-
ljenja oziroma prepovedi. Če blago
ni oproščeno plačila carine, vrednost
blaga pa ne presega 5000 kun, potnik
plača po 10-odsotni enotni carinski
stopnji 22-odstotni davek na dodano
vrednost, za nekatere izdelke (kava,
brezalkoholne pijače) pa se plača tudi
poseben davek. Kadar gre za blago, ka-
terega vrednost presega 5000 kun, za
tobačne ali alkoholne izdelke ter po-
gonsko gorivo in parfume, se ne more
uveljavljati 10-odstotna enotna stop-
nja, ampak se carina obračuna po stop-
nji, ki je predpisana v carinski tarifi.

Tuji potniki smejo vnašati ali iznaša-
ti gotovino in čeke v tuji valuti ter go-
tovino in čeke v kunah brez omejitve
do zneska 40.000 kun ali več, ko so ca-
riniku dolžni prijaviti denar. Tuji pot-
niki so osebe s prebivališčem v tujini
ali osebe, ki bivajo v tujini na podlagi
veljavnega delovnega dovoljenja naj-
manj 183 dni. Tuji državljani, ki na Hr-
vaškem nimajo stalnega prebivališča
ali začasnega bivališča, imajo pravico
do povračila davka na blago, ki so ga
kupili na Hrvaškem. Zahtevek za po-
vračilo davka mora tuji državljan vlo-
žiti v roku šestih mesecev od dneva
izdajanja računa. Pravica do povračila
davka se ne nanaša na kupljene naft-
ne derivate.

Letošnje poletje bo tri
četrtine Slovencev
na počitnice potovalo
v tujino, od tega skoraj
polovica načrtuje poletne
počitnice na Hrvaškem, le
20 odstotkov državljanov
bo počitnikovalo
v Sloveniji. Na počitnicah
Slovenci najpogosteje
plačujejo s karticami
na bencinskih postajah,
pri nakupu hrane in pijače
ter ob plačilu namestitve

Četrtina Slovencev, ki se bo na polet-
ne počitnice odpravila na Hrvaško, bo
svoje počitnice rezervirala po telefonu
ali z elektronskim sporočilom izbrani
namestitvi, petina pa ne bo opravila
predhodne rezervacije, ampak bodo na-
mestitev našli kar ob prihodu na mesto
počitnikovanja. Raziskava je pokazala,
da Slovenci za rezervacijo počitnic vse
pogosteje uporabljajo tudi splet, saj jih
bo več kot tretjina rezervacijo opravila
prek specializiranih spletnih strani ali
strani namestitve, so sporočili iz druž-
be MasterCard Slovenija.

Eden od načinov zavarovanja gotovi-
ne v bankomatih pred nasilnimi vdori
je obarvanje gotovine. To se je poka-
zalo pred dnevi, ko so storilci nasilno
odstranili in odpeljali bančni avtomat
iz enega izmed trgovskih centrov v
Ljubljani. "Podrobnosti zaradi intere-
sov preiskave, ki jo vodi pristojni dr-
žavni organ, ne moremo pojasniti,
dejstvo pa je, da je preventivni sistem
svojo nalogo opravil več kot zadovolji-
vo. Gotovina je bila obarvana in s tem
neuporabna," so sporočili iz NLB.

NLB Skupina ima več kot 700 ban-
komatov po vsej Sloveniji, uporabni-
kom omogočajo poleg dviga gotovine
vseh 24 ur na dan še vrsto drugih stori-
tev: preverjanje stanja, plačilo posebne
položnice in univerzalnega plačilnega
naloga (UPN), zamenjavo osebne inden-
tifikacijske številke (PIN) za kartico BA
Maestro, polog gotovine in polnjenje
računov mobilnega telefona.

"V NLB stalno izvajamo procese za
zgodnje odkrivanje zlorab in preventiv-
no ravnanje pri zagotavljanju primer-
nih varnostnih pogojev za kar najvišjo
stopnjo varnosti gotovine v bančnih
avtomatih," je v imenu banke poveda-
la Mojca Strojan, iz službe za odnose z
javnostmi NLB in dodala, da so glede
na evropske trende in spremljanje raz-
ličnih oblik kaznivih dejanj tako pri
nas kot v tujini, tudi v NLB v zadnjem

Po rezultatih raziskave o potoval-
nih namerah prebivalcev Slovenije
v poletni sezoni 2011, ki jo je naroči-
la Slovenska turistična organizacija,
naj bi 20 odstotkov Slovencev počit-
nikovalo v domačih krajih, druge pri-
ljubljene destinacije za poletni oddih
pa so Hrvaška, Italija in Grčija. In
kakšni so utečeni načini plačevanja
počitniških stroškov? Raziskava Ma-
sterIndex je pokazala, da Slovenci, ki
počitnikujejo na Hrvaškem, najpogo-
steje plačujejo s karticami na bencin-
skih servisih, pri nakupu hrane in
pijače ter ob plačilu namestitve. Med
počitnikovanjem na Hrvaškem opra-
vijo Slovenci 23 odstotkov vseh svo-
jih nakupov s kartico, kar je manj kot
doma, kjer v povprečju opravijo polo-
vico svojih nakupov s plastičnim de-
narjem.

"Glavni razlog za manjšo uporabo
kartic v tujini kot doma je predvsem v
nepoznavanju prednosti uporabe kar-
tic čez mejo, zato je ozaveščanje upo-
rabnikov kartic ključnega pomena,"

letu še dodatno povečali preventivne
varnostne ukrepe, s katerimi bi posle-
dično zmanjšali število morebitnih ka-
znivih dejanj.

Barvilo, ki obarva gotovino v ban-
komatu je eden zadnjih ukrepov, ki
deluje že dlje časa, ki v primeru kazni-
vega dejanja, kot so nasilni vdori, vlom
v bankomat, tresenje bankomata ali na-
je povedala Aleksandra Babic, vodja
marketinga in komunikacij družbe
MasterCard za Slovenijo in Hrvaško.
Babiceva je kot glavne prednosti upo-
rabe plačilnih kartic v tujini navedla
predvsem široko sprejetost kartic Ma-
sterCard in Maestro po vsem svetu,
zmanjšanje možnosti izgube ali kraje
gotovine ter večji pregled nad količi-
no porabljenega denarja. "Preko me-
sečnih izpiskov in spletne banke je
enostavno spremljane in vodenje
stroškov, na podlagi teh pa načrto-
vanje proračuna za gospodinjstvo in
tudi za dopust," je še dodala.

Po raziskavi o uporabi plačilnih
kartic in nakupovalnih navad potroš-
nikov imajo Slovenski imetniki kartic
v povprečju 2,4 kartice na osebo, naj-
večkrat pa uporabljajo debetne kartice
(skoraj 90 odstotkov). Pri izbiri debet-
ne kartice je imetnikom kartic najpo-
membnejše merilo izbora banka, ki
izdaja kartico, nizka nadomestila in
dodatne ugodnosti (odlog plačila, pla-
čilo na obroke).

silna odstranitev, vandalizmi, aktivira
posebno barvilo, ki obarva vso gotovi-
no v bančnem avtomatu z barvo, ki
je ni mogoče odstraniti. Seveda pa to
ni edino tehnično sredstvo s katerim
v NLB varujejo bančne avtomate, saj
dosledno spoštujejo in uporabljajo vse
evropske in slovenske standarde na
tem področju, so zagotovili v NLB. (if)

Na Limbuškem nabrežju
pri Mariboru so se že
dvajsetič srečali veterani
dveh generacij

Že dvajseto domovinsko srečanje je
bilo minulo soboto na nabrežju Drave,
v Limbušu pri Mariboru. Dve generaci-
ji veteranov - iz druge svetovne vojne
in slovenske osamosvojitvene vojne -
sta z druženjem ob kulturnem progra-
mu, ki so ga zaznamovale partizanske
in domovinske pesmi v izvedbi Pihal-
ne godbe veteranov Štajerske, Maribor-
skega okteta, harmonikarja Antona
Špesa in dramskega igralca Bojana
Maroševiča, počastili spomin na žrtve
obeh vojn, predvsem pa premišljali o
njunem pomenu in smiselnosti.

O tem sicer ni dvoma, je poudaril
osrednji govorec na slovesnosti, evrop-
ski poslanec Jelko Kacin, v obdobju
osamosvajanja Slovenije republiški
sekretar za informiranje, kasneje pa
republiški poslanec in obrambni mini-
ster. Razpada Jugoslavije in vojaškega
spopada leta 1991, ko je Zahod triumfi-
ral ob padcu Berlinskega zidu in zdru-
žitvi Nemčij, jugoslovanski zaplet pa
videl kot nepotreben, ni bilo mogoče
preprečiti, je bil prepričan Kacin in po-
sebej izpostavil velik pomen izjemne
nacionalne samozavesti, enotnosti in
složnosti, ki sta v tistem času prežema-
la slovenski narod. Le tako je lahko
pripravil proti Jugoslovanski ljudski
armadi učinkovit odpor, na kakršne-
ga ni bila pripravljena.

A dvajset let kasneje je stanje duha
v taisti mladi državi skrb zbujajoče,
opozarja. Zaprta v svoje doline se pre-
več ukvarja sama s seboj, širšega obzor-
ja ne vidi, se ga boji. "Cela Slovenija se
po nepotrebnem mrcvari, prepušča
nemoči, samopomilovanju in breziz-
hodnosti." Zato, je sklenil zdajšnji evro-
poslanec Kacin, ena ključnih osebnosti
slovenskega osamosvajanja, je čas, da
se temu končno upremo in izrabimo
priložnosti, ki jih imamo pred nosom.
"Čas je, da se znova iskreno veselimo,
kot pred šestinšestdesetimi in pred
dvajsetimi leti, da spremenimo stvari
na bolje tako, da vzpodbudimo in spro-
stimo potenciale sedanjih generacij."

Tudi Darko Šorli, predsednik poli-
cijskega veteranskega društva Sever
Maribor, opozarja, da moramo biti Slo-
venci ponosni na svoja dejanja, sreč-
ni, ker lahko uživamo sadove svojega
dela. Država nam ni bila podarjena, je
spomnil v Limbušu, zato se do nje ne
smemo vesti mačehovsko, temveč po-
skušati po svojih najboljših močeh pri-
spevati k njeni blaginji.

Na mejnem prehodu Šentilj so pred
dvajsetimi leti potekali srditi spopa-
di med osamosvojitveno vojno. I-z Ma-
ribora je 27. junija 1991 proti Šentilju
krenilo deset tankov jugoslovanske
vojske. Po barikadi v Pesnici in cest-
nih zaporah na Ranci in pri Kaniži so
jih zaustavili šele v Štrihovcu, kjer se
je med teritorialci in jugoslovansko
vojsko vnel spopad. Tankovska četa je
bila razbita 29. junija, vojaki so se pre-
dali, vozila pa je prevzela Teritorialna
obramba.

"Še danes ne vemo, kako ste zmo-
gli enoto zaustaviti in razorožiti v Štri-
hovcu ter iz teh tankov ustvariti prvo
slovensko tankovsko četo, ki je bila
usposobljena v nekaj dneh," je na sobot-
ni slovesnosti v Dolini pod Brlogo v Šen-
tilju poudarila slavnostna govornica
Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo.
Le nekaj dni zatem, natančneje 2. julija,
so teritorialci s tankovskimi topovi za-
čeli napad na šentiljsko obmejno straž-
nico. Jugoslovanski vojaki in častniki
so zapustili položaje in se naslednji dan
predali. Tako se je pred dvajsetimi leti
na Šentilju ohranila simbolična odprta
pot. "Šentilj je bil pravzaprav naša pot
v svet. Bil je znak boja za to, da bomo
ohranili to okno. Ta naloga pa še zda-
leč ni bila lahka, saj so takrat večino
mejnih prehodov po državi že zasedli
pripadniki jugoslovanske vojske, Šen-
tilj pa nikoli ni padel v roke nasprotni-
kom," je poudarila ministrica.

Kmalu po osvoboditvi mejnega pre-
hoda Šentilj sta se predali tudi stražni-
ca Sladki Vrh in Špičnik. I-n kar je pri
tem še posebno pomembno - brez
žrtev. Ministrica je še dodala, daje vese-
la, ker so se na sobotni slovesnosti zbra-
le različne generacije borcev, številni
občani Šentilja, Pesnice in Kungote
ter ljudje, ki so potrebni za dvigovanje
bojnega duha in poguma naroda, pri
čemer je imela v mislih častna občana
Šentilja, sicer tudi domačina, pesnika
in igralca Toneta Kuntnerja in pisatelja
Toneta Partljiča.

"Za samostojno državo se je treba
boriti tudi danes, čeprav drugače. Mla-
dim je treba zaupati več odgovorno-
sti. Služb, ki bi jim to zagotavljale, jim
nismo priskrbeli. Mladi morajo delati,
da ne bodo zmotno mislili, da se lahko
živi od socialne pomoči. Pošteno se
lahko živi le od dela svojih rok," je še do-
dala ministrica in pozvala zbrane, naj
držijo skupaj, saj je to vse, kar imamo,
gre pa za našo prihodnost in našo drža-
vo. V soboto je bila ob 20. obletnici zav-
zetja vojaškega skladišča JLA slovesnost
tudi na Zgornji Ložnici, slavnostni go-
vornik pa je bil načelnik Generalštaba
Slovenske vojske, generalmajor Alojz
Šteiner. Včeraj pa so se spopadov z JLA
spomnili v Gornji Radgoni. (tm)

To soboto je bila bazilika Marije Zavet-
nice na Ptujski Gori prizorišče četrtega
tradicionalnega slovensko-hrvaškega
romanja. Prvo je bilo leta 2003 v Mariji
Bistrici pri Zagrebu, drugo leta 2005 na
Brezjah in tretje 2007 na Trsatu blizu
Reke. Pomemben cilj teh verskih sre-
čanj je poglabljanje prijateljstva dveh
sosednjih in skozi zgodovino poveza-
nih narodov.

Ptujskogorsko je časovno sovpada-
lo z velikim praznikom Marije Zavet-
nice, ki ga poimenujejo šentvoršca.
Molitvene ure, maše in nočna bede-
nja so se zato pričeli že v petek. Tudi
v soboto so bile maše ves dan. Osred-
njo, ob 11. uri dopoldan, je vodil mari-
borski metropolit dr. Marjan Turnšek.
Somaševala sta celjski škof Stanislav
Lipovšek in varaždinski škof Josip Mr-
zljak.

Slednji je v svoji pridigi izpostavil
veliko bližino in prijateljstvo hrvaš-
kega in slovenskega naroda, ki sta si
pomagala v najtežjih trenutkih zgo-
dovine. Zahvalil se je slovenskemu na-
rodu, ki je hrvaškemu stal ob strani v
njegovih najtežjih trenutkih osamosvo-
jitvene vojne. Opozoril pa je na pieteto
tistih, ki so bili umorjeni zaradi komu-
nističnega nasilja in ki še vedno niso
spodobno pokopani, kar je neizpolnje-
na dolžnost obeh držav.

Na Ptujski Gori se je zbralo okoli
2500 romarjev in okoli 50 duhovnikov
obeh narodov. Med slovenskimi škofi
so se ga udeležili še Andrej Glavan,
Peter Štumpf in Jurij Bizjak, med hr-
vaškimi pa Antun Škvorčevic, Vjeko-
slav Huzjak, Valentin Pozaic in Duro
Hranic.

Skupno romanje je nosilo vzklik
Marija, naša kraljica!, saj se tako v slo-
venskem kot hrvaškem jeziku piše
povsem isto, le naglašujeta ga naro-
da različno. Kot nam je povedal Janez
Šamperl, rektor svetišča na Ptujski
Gori, je srečanje hrvaških in sloven-
skih romarjev odmev jubilejnega leta,
ko je bazilika Marije Zavetnice prazno-
vala svojo 600-letnico. Srečanje dveh
narodov pod plaščem Marije Zavetni-
ce ima še poseben simbolni pomen, saj
velja njena podoba skozi vso zgodovi-
no za cilj romarjev iz vse srednje Evro-
pe. (sip)

Pokopališče Pobrežje:
Ivanka Kravos ob 11.30, Anton Leg-
vart ob 12.15, Štefanija Bračko ob
13.00, Majda Brkljačič ob 13.45.
Pokopališče Dobrava:
Štefan Brglez ob 14.15.

Obiščite Večerov šotor na Lentu
vsak večer med 20. in 22. uro in
preglejte jutrišnji Večer na iPadu.

Ob obisku povprašajte Večerovo hosteso
po promocijski Lent kodi, s katero boste
lahko do 15. julija brezplačno testirali
prednosti novega paketa Večer plus.

Kot samostojna Slovenija vstopamo v enaidvajseto leto v enaidvajsetem
stoletju. Počasi moramo spoznati, da nismo več "mlada država" in da prihaja
skrajni čas, da se odločimo kakšno odraslo identiteto bomo imeli. Pri tem gre
za temeljno vprašanje koliko bo zelena Slovenija postala tudi razvojno-
politično zelena ali še širše ali se bo naša država, prepolna trajnih lepot,
odločila za usmeritev v trajnostni razvoj. Pojma zeleno in "trajnostni razvoj"
sta se namreč v zadnjih dvasetih letih pri nas uporabljala zgolj kot figov list za
liberalizacijo gospodarstva in spodjedanje naše biofizikalne osnove preživetja.

Če se spomnimo začetka slovenske demokratične politike, je v nekem
trenutku izgledalo, da bo zelena okoljska politika konstitutivna v začrtanju
smeri razvoja in konstitucije nove države. A prva politično naravnana
generacija okoljevarstvenikov se je iz številnih razlogov umaknila nazaj v
strokovno-uradniško sfero. Kot ugotavlja filozof Omladič se je tako politično
polje izpraznilo okoljske politike in politikov. Danes v Sloveniji dejansko
nimamo niti enega samega vrhunskega politika, v smislu realne politične
moči, ki v celoti stoji in zagovarja trajnost in zeleno politiko. Politika
realizacije sicer prisluhne in kima civilni družbi in okoljevarstvenim
organizacijam. Organizirano preganja, seveda posredno in na fin način samo
posameznike, ki so nadležno preglasni. Ampak kimanje se hitro konča pri
strateških odločitvah, na primer v energetiki, ko se skrb za okolje brezkom-
promisno konča in stvari gredo svojo vnaprej začrtano pot. Zato se nam ni
treba čuditi, da se, ko nas svet ocenjuje z indeksom trajnostne družbe,
najslabše odrežemo ravno pri okoljskih kazalnikih: kakovosti zraka, trajnost-
ni rabi virov, recikliranju odpadkov, rabi obnovljive energije, zaščiti biotske
raznolikosti, emisijah toplogrednih plinov in ekološkemu odtisu.

Človek se vpraša ali kot družba sploh razumemo, da ima trajnostno sonarav-
na družba še mnogo drugih dimenzij, ne le neposrednega varovanja okolja.
Trajnost pomeni poleg okoljsko znotraj- in medgeneracijske odgovornosti
tudi socialno varno in pravično državo - kar mora biti cilj uspešnosti gospo-
darstva. Trajnost pomeni nenasilje do sočloveka in drugih vrst, zagotavljanje
dviga kakovosti življenja ter humanega napredka znotraj omejitev storitev
ekosistemov. Odrasla in odgovorna Slovenija bo morala to čimprej doumeti in
se lotiti sprememb.

Dvajset let kasneje smo torej znova na začetku poti. Kot pri osamosvojitvi
imamo k sreči tudi zdaj še vedno zelo dober izhodiščni položaj, ko govorimo
o naravnih virih. Naravnost priviligirani smo na področju potenciala za
pridelavo hrane, lesa, obnovljivih virov in vode. Ob zmernih potrebah lahko
postanemo celo samozadostni vseh the področjih. Dober začetek je lahko že
nastajajoča Strategija razvoja Slovenije. Že ta je lahko trajnostno prenovljena
in ne znova zasnovana na nadaljevanju izčrpavanja okolja in narave.

Več kot 70 svetovnih podjetij je podpisalo deklaracijo, ki Evropsko unijo poziva,
naj postavi nove cilje za znižanje izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2020 bi
morala unija po mnenju podpisnic deklaracije izpuste znižati za 30 odstotkov
v primerjavi z letom 1990. Podjetja, ki so se pridružila pozivu, skupaj zaposluje-
jo 3,4 milijona ljudi, letno pa imajo več kot trilijon evrov prometa. Med njimi so
tudi velikani Coca Cola, Google, IKEA, Philips, Sony Europe, Unilever, Vodafone,
Marks&Spencer in Carrefour. Deklaracijo so podprla tudi številna podjetja, ki se
ukvarjajo z energijo in čistejšo tehnologijo. Več: http://www.wwf.org.uk

Nedavno je ministrstvo za okolje in
prostor (Mop) predstavilo osnutek
krovne uredbe o odpadkih, s katero
Slovenija v primerjavi z Evropo in zah-
tevami EU-ja zamuja (prejeli smo tudi
že prvi opomin). V omenjeni uredbi so
določene le osnovne zahteve pri rav-
nanju z odpadki, posamezna področ-
ja ravnanja s smetmi npr. komunalne
odpadke in sežig smeti pa podrobne-
je opredeljujejo še druge uredbe, ki se
nanašajo in sledijo zahtevam krovne
uredbe. Ena od teh veleva tudi obve-
zno ločevanje bioloških odpadkov, ki
je v veljavi od petka. Sicer pa je glavno
sporočilo dokumenta, kije trenutno v
javni razpravi - kot pravijo na ministr-
stvu - prehod v družbo recikliranja.
"Pri ravnanju z odpadki se bo morala
upoštevati usmeritev, da je odpadek
vir surovin, posodablja se zakonoda-
ja na področju ravnanja z odpadki,"
vsebino sporočajo z ministrstva. Do-
ločena je tudi petstopenjska hierarhi-
ja: prvi cilj je preprečevanje nastajanja
odpadkov, priprava slednjih za ponov-
no uporabo, recikliranje, predelava in
nato odstranjevanje.

"Vsa določila se nanašajo na to, da bi
odpadke kakovostno ločeno zbrali, da
bi jih nato ustrezno predelali in upo-
rabljali kot surovine," pravijo na minis-
trstvu. Posameznim gospodinjstvom
dokument nalaga čim bolj kakovost-
no ločevanje, do leta 2020 bi morali
doseči 50 odstotkov recikliranja. Pri
gradbenih odpadkih pa Bruselj priča-
kuje 70 odstotkov recikliranja. Ker je
dokument trenutno v javni razpravi,
na ministrstvu pričakujejo morebit-
ne pripombe in reševanje težav, ki bi
lahko nastale z uvedbo omenjene ured-
be. Največ pripomb in pomislekov so
na predstavitvi izrazili podjetniki
in industrija, saj so ti odgovorni za
svoje odpadke, uredba pa jim nalaga
točno sledljivost od začetka do konca
poti odpadka, čemur pa je včasih zelo
težko slediti. To poteka s pomočjo evi-
denčnih listov, ki spremljajo pošiljke
odpadkov in so že sedaj stalna prak-
sa. V njih so zabeleženi podatki vseh
akterjev, ki so vključeni v verigi ravna-
nja z odpadki, od imetnika do končne-
ga prevzemnika, ki odpadke predela
ali odstrani. O dejavnosti pa morajo
podjetja vsako leto poročati ministr-
stvu. "Pot odpadka ni vedno enoznač-
na od povzročitelja do predelovalca in
v verigi ravnanja sodelujejo različni
akterji, to lahko otežkoča sledljivost.
Sledljivost ob vključitvi različnih akter-
jev in tudi vpliv morebitne spremem-
be klasifikacijske številke odpadka
na njegovo sledljivost bo treba preve-
riti na praktičnih primerih, preden
uredba stopi v veljavo," je morebitne
dvome pojasnila Antonija Božič Cerar
iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Novost uredbe pa je tudi opredelitev
stranskega produkta in prenehanje
statusa odpadka, kar bi lahko po be-
sedah Božič Cerarjeve olajšalo trgova-
nje in predelavo oz. ponovno uporabo
odpadkov, ki imajo energetsko vred-
nost. "Predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki, imajo zelo velik vpliv na po-
slovanje gospodarstva. Snov, ki ima sta-
tus odpadka, je praviloma za podjetje
strošek, ki terja določeno ravnanje, vo-
denje evidenc, poročanje... Nekateri
odpadki imajo tržno vrednost in kot
surovine predstavljajo za podjetje celo
prihodek. Enostavna prekvalifikacija
odpadkov v surovine bi olajšala trgo-
vanje z njimi, njihovo predelavo ter
zmanjšala obseg evidenc in poročanj,
s katerimi se podjetja soočajo," vidi
tudi poslovne priložnosti Božič Cerar-
jeva. Uredba bo v javni obravnavi do
začetka julija, predvidoma konec polet-

Posameznim gospodinjstvom dokument nalaga čim bolj kakovostno ločevanje, do
leta 2020 bi morali doseči 50 odstotkov recikliranja, gospodarstveniki pa opozarjajo
na enake pogoje poslovanja v različnih državah. (Nataša Gider)

li. V zvezi s sledenjem odpadkov in
načinom, kako to izvajati, pa Struc opo-
minja, da je pri tovrstni zakonodaji po-
membno, da imajo vse države na trgu
enakovredne pogoje. "Ne bi želeli, da
bi nova regulativa povzročila nekonku-
renčnost domače industrije v primerja-
vi s konkurenco, ki izdelke uvaža. To
se je na področju okoljskih predpisov
v preteklosti že dogajalo, pri čemer mi-
slimo na zelo nedodelan ter negospo-
daren sistem koncesij za komercialno
izkoriščanje vodnih virov," je opom-
nil Struc. Nova uredba nalaga tudi lo-
čevanje odpadkov, kar pa v pivovarni
počnejo že dalj časa, zberejo največ plo-
čevinaste embalaže, stekla in kartona.
Vse ločijo in dajo v nadaljnjo predela-
vo. Družba pa je bila v zadnjem času
precej aktivna tudi na področju odpad-
ne embalaže. V Sloveniji se na letni
ravni nabere preko 200.000 ton nepo-
vratne embalaže in pri pivovarni so
želeli doseči, da bi država spodbujala
povratno embalažo. "Kljub številnim
pogovorom s pristojnimi do realizaci-
je še ni prišlo, v podjetjih pa ugotavlja-
mo, da imajo akcije, kot je naša Flaško
nazaj v Laško, le omejen doseg," je pri-
znal Struc. Na tem področju si želijo
bolj učinkovito in operativno sodelo-
vanje pristojnih v državi, saj nepovrat-
na embalaža v industriji pijač najbolj
onesnažuje okolje. V skupini pivovar-
jev pa niso čakali na nove uredbe in
dokumente, da bodo kaj spremenili in
postali bolj okoljsko odgovorno pod-
jetje, temveč že sedaj uporabljajo reci-
klirani material Pet v dovolj varnem
deležu pri proizvodnji novih plastenk.
Pivovarna Laško pa odvaja odpadno
kvasno suspenzijo na svojo čistilno na-
pravo, kjer iz te pridobiva bioplin. Tega
uporabijo za ogrevanje in ohlajevanje
v proizvodnji. Obe njihovi pivovarni
pa tudi prodajata tropine kot krmilo.

Srečko Mesarec, kije
v zaporu zaradi nadlego-
vanja mladoletne osebe,
je pravnomočno kriv
spolnega napada na še
štiri mladoletne deklice,
zato bo moral namesto
prvotno izrečenih pet let
v zaporu preživeti devet
let in osem mesecev

Srečku Mesarcu iz Miklavža na Drav-
skem polju, ki na Dobu prestaja pet-
letno zaporno kazen zaradi spolnega
napada na osebo, mlajšo od 15 let, se
bo sedenje za rešetkami podaljšalo še
za štiri leta in osem mesecev. Odloči-
tev senata mariborskega okrožnega
sodišča, ki je decembra lani menil,
da ima obtoženi poleg kaznivih de-
janj, zaradi katerih je zdaj v zaporu,
ne vesti še tri nadaljevana kazniva de-
janja spolnega napada na mladoletne
deklice ter hkrati nezakonito prikazo-
vanje in izdelavo pornografskega gra-
diva, je namreč postala pravnomočna.
Kar z drugimi besedami pomeni, da so
zahtevo okrožne državne tožilke Ivan-
ke Slana, ki je za Mesarca predlagala
kar osem let zapora, tudi višji sodniki
ocenili za pretirano in zato pritožbo to-
žilstva zoper prvostopenjsko obsodbo
tudi zavrnili.

V primežu kriminalistov se je
danes 56-letni Srečko Mesarec, zidar
po poklicu, med sokrajani sicer znan
predvsem po svojih slikarskih spret-
nostih, znašel že pred leti. In to zaradi
suma, da je otroke, ki so k njemu pri-
hajali na ure slikarstva, z dotikanjem
po njihovih telesih spolno nadlego-
val, prav tako je nekatere izmed njih
pomanjkljivo oblečene fotografiral. Ka-
zensko kartoteko je najprej zapolnil s
pogojno obsodbo, leta 2008 pa mu je
sodni senat za tri nadaljevana kazni-
va dejanja spolnega napada na osebo,
mlajšo od 15 let, ter za izdelavo por-
nografskega gradiva določil zaporno
kazen in hkrati preklical v preteklosti
izrečeno pogojno kazen. Doletelo ga je
pet let zapora, sodba je leta 2008 posta-
la pravnomočna in Mesarec se je zna-
šel v zaporu.

Novembra lani pa je moral na za-
tožno klop mariborskega okrožnega
sodišča sesti zaradi novih očitkov.
Česa natančno ga je bremenila obtož-
ba, uradno nikakor ni bilo mogoče
izvedeti. Namreč, sojenje je, kot je za
tako občutljive primere običajno, pote-
kalo za zaprtimi vrati, čeravno obtože-
ni Mesarec prisotnosti medijev v sodni
dvorani sploh ni nasprotoval. Predsed-
nici senata Tanji Rot je v začetku soje-
nja namreč dejal: "Kar se mene tiče, so
novinarji lahko tukaj." A ker je sodišče
dolžno zaščititi življenjsko integriteto
oškodovank, je Rotova brez vsakega
pomisleka sklenila javnost napotiti iz
sodne dvorane, stranke v postopku in
sodniške pripravnike pa je opozorila,
da so vse, kar bodo slišali med obrav-
navo, dolžni kot tajno obdržati zase.

Tako nam o poteku pričetka že tret-
jega podobnega sojenja Mesarcu ni
uspelo izvedeti ničesar. Enako kot to-
žilec in zagovornik obtoženega so se
v molk zavile tudi oškodovanke. "Ne
govorimo z novinarji," so bile strogo
odločne do sedme sile.

Neuradno pa smo se dokopali do
podatka, da so kriminaliste do pisa-
nja nove kazenske ovadbe vodile fo-
tografije, ki so jih v hišni preiskavi
možje postave Mesarcu zasegli že ob
prvi prijavi. Na njih je bila med več
oškodovankami, mlajšimi od 15 let,
celo osemletna deklica, ki je bila v
času kaznivega dejanja menda stara
komaj štiri leta. Najhujše v tej tragič-
ni zgodbi pa je, da so te oškodovanke
pred sodnim senatom pričale že v pre-
teklosti. Zlorabljal, v nekaterih prime-
rih naj bi bilo prišlo celo do spolnega
akta, jih je namreč tudi njihov rejnik.
Ko pa je eno od teh deklet zaradi tega
končalo v bolnišnici, se je zaupalo poli-
cistom. Sledila je kazenska ovadba, de-
kleta pa so od rejnikov šla v prehodni
dom. Zdaj že bivši rejnik je bil na sodiš-
ču pravnomočno spoznan za krivega,
zaradi česar je tudi že v zaporu.

Ko je decembra lani predsednica
senata sojenje Mesarcu pripeljala do
konca, tožilka Ivanka Slana od obtož-
be ni odstopila niti za milimeter.
Sodnemu senatu je predlagala, da ga
spozna za krivega za vsa štiri očita-
na kazniva dejanja in naj ga pošlje v
zapor za dodatnih osem let. Zagovor-
nik Jure Šega, ki je Mesarca zastopal
po uradni dolžnosti, je temu nasproto-
val. Po njegovem mnenju, smo izvede-
li neuradno, je dokazni postopek sicer
res pokazal zlorabo oškodovank, ne pa
z zagotovostjo tudi tega, da jih je spol-
no zlorabil prav njegov varovanec. Za
očitano kaznivo dejanje posesti in izde-
lave pornografskega gradiva pa je Šega
za Mesarca predlagal izrek kazenske
sankcije opominjevalne narave.

Kot je bilo razbrati iz obrazložitve
sodbe, je najmlajša od oškodovank Me-
sarca obremenila le v fazi predkazen-
skega postopka, na sojenju pa je svojo
izjavo spremenila. A je bil petčlanski
senat prepričan, da si osemletna dekli-
ca, ko so jo zasliševali policisti, zago-
tovo ni izmislila, kaj se ji je dogajalo,
ko je bila stara štiri leta. Druga oškodo-
vanka je na sodišču menda povedala,
da to, kar se ji je dogajalo, ni nič takš-
nega in da je bila tega vajena. Senat pa
ni mogel mimo dejstva, da se je obto-
ženi zavedal, v kako krutih razmerah
je živela deklica, in da je gotovo raču-
nal na to, da njegove nečednosti ni-
koli ne bodo prišle pred sodišče, ker
je bilo dekletce takšnega ravnanja va-
jeno. Domnevnega nadlegovanja sta
bili deležni še dve oškodovanki. Obto-
ženi sile pri dejanjih sicer res ni upo-
rabljal, je ugotovilo sodišče, kot tudi
to, da je ena od oškodovank pri foto-
grafiranju celo prostovoljno sodelova-
la. Vendar bi se obtoženi ne glede na
to moral zavedati, kako hudo kaznivo
je njegovo početje, predvsem pa tudi
dejstva, da je med njegovo zrelostjo
in zrelostjo vseh štirih žrtev obstajalo
zelo veliko nesorazmerje, zato je petč-
lanski senat presodil, da si Mesarec za
tri nadaljevana kazniva dejanja spolne-
ga napada nad osebo, mlajšo od 15 let,
zasluži štiri leta in pol zapora, zaradi
zlorabe mladoletne osebe za izdelavo
slik ali drugega pornografskega gradi-
va pa pol leta zapora, nakar mu je Ro-
tova izrekla skupno kazen štiri leta in
osem mesecev zapora.

"Oprali" skoraj 100.000 evrov

Novomeški kriminalisti so ovadili šest osumljencev kazni-
vih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Osum-
ljeni so zatajitve finančnih obveznosti, ponareditve ali
uničenja poslovne listine in pranja denarja. Državni pro-
račun so oškodovali za skoraj 100.000 evrov, so sporočili
iz Policijske uprave Novo mesto.

39-letni osumljenec iz Srbije ter 40-, 44- in 45-letni
osumljenci z območja Ljubljane so kot odgovorne osebe
gospodarskih družb iz Ljubljane med letoma 2006 in 2007
gospodarski družbi iz Novega mesta izdali več lažnih raču-
nov za gradbene storitve v višini dobrih 590.000 evrov. 55-
letni osumljenec - odgovorna oseba gospodarske družbe
iz Novega mesta - jih je plačal in jih upošteval pri obraču-
nu davka na dodano vrednost (DDV), s tem pa si je njego-

"Same laži, laži," je nad izrekom
sodbe glasno odkimaval Mesarec, ko je
podpisoval odločitev prvostopenjske-
ga senata. Tožilstvo je bilo nasprotnega
menja, in sicer, da je izrečena sankcija
za obtoženega absolutno prenizka. Sle-
dila je torej pritožba tožilstva, tako je
bilo pričakovati, da bo enako storila
tudi obramba. A so višji sodniki, kot
že rečeno, obe pritožbi zavrnili, kar po-
meni, da je decembra izrečena sodba
zdaj za Mesarca v celoti potrjena. Ker
je obtoženi že za zapahi (zaradi podob-
nega dejanja iz preteklosti), nam je za
komentar sodbe na voljo ostal le nje-
gov odvetnik. "Prepričan sem, da dve
točki iz obtožbe mojemu varovancu
nista bili z gotovostjo dokazani," je
dejal Šega, ki pa po drugi strani s sodbo
le ni čisto nezadovoljen. Namreč, sodiš-
če je za dve nadaljevani kaznivi dejanji
njegovemu klientu ne nazadnje priso-
dilo kazen pod minimalno mejo, kar
si obramba, tako Šega, "po svoje šteje
za uspeh".

vo podjetje neupravičeno odbilo 98.500 evrov vstopnega
DDV.

Peterico osumljencev iz Ljubljane in Srbije so novomeš-
ki kriminalisti ovadili tudi zaradi kaznivega dejanja pranja
denarja, saj so denar, pridobljen z zatajitvami finančnih
obveznosti, neupravičeno dvigovali in ga prenakazali na
tretjo družbo z območja Ljubljane. Na ta način so oprali
98.500 evrov in za enak znesek oškodovali proračun.

Novomeški kriminalisti v okviru predkazenskega po-
stopka opravljajo tudi finančno preiskavo in bodo na pod-
lagi ugotovitev s poročilom v dopolnitev kazenske ovadbe
na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podali tudi po-
budo za začasno zavarovanje protipravne premoženjske
koristi v omenjeni višini. (čk)

Celjski policisti
ugotavljajo, da so vozniki
v zadnjih letih v mestnih
ulicah najpogosteje
prekoračili hitrost za
20 kilometrov na uro

Novi prometni zakon prinaša zlasti
strožje kazni za prekoračitev hitro-
sti v naselju, na avtocestah in hitrih
cestah, za vožnjo v napačni smeri po
avtocesti in za vožnjo pod vplivom
alkohola. Pri tem ne gre pozabiti na
omejitve pri vožnji v mestnem jedru,
v območjih za pešce, umirjenega pro-
meta in omejene hitrosti. Novi Zakon
o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
za prekoračitev hitrosti do 10 km/h
nalaga 300 evrov kazni in tri kazen-
ske točke, globa za prekoračitev od
10 do 20 km/h znaša 500 evrov in pet
kazenskih točk, nad 20 do 30 km/h
tisoč evrov, devet kazenskih točk in
prepoved vožnje vozila, 1200 evrov

globe, 18 kazenskih točk in preneha-
nje veljavnosti vozniškega dovoljenja
pa vas bo doletelo, če boste na kate-
rem od teh območij vozili za več kot
30 km/h prehitro. Kazen za prehitro
vožnjo je tako enaka, kot če bi vozili v
napačni smeri po avtocesti ali v nase-
lju vozili več kot 50 km/h.

Celjski policisti ugotavljajo, da so
vozniki v zadnjih letih v mestnih uli-
cah najpogosteje prekoračili hitrost za
20 km/h, najmanj pa je bilo največjih
prekoračitev hitrosti. Bolj kot policisti
so za nadzor prometa na teh območ-
jih, v Celju denimo v Stanetovi in Tru-
barjevi ulici, na Ljubljanski cesti in v
mestnem parku ter še kje, zadolženi
redarji. Celjski mestni redarji na teh
območjih meritev hitrosti z radarjem
ne opravljajo, saj so se osredotočili na
poostren nadzor v bližini šol in vrtcev.
Podobno kot policisti pa hujših kršitev
(za zdaj) ne zaznavajo, pravi Matej Za-
ložnik, vodja službe za občinsko redar-
stvo v medobčinskem inšpektoratu in
redarstvu občin Celje, Laško, Štore in
Žalec. (maj)

V soboto dopoldne se je pri naselju Velike Grahovše v Laškem zgodila prometna
nesreča, v kateri se je huje poškodoval motorist. 16-letni je vozil po lokalni cesti
iz Malih Grahovš proti Trobnem Dolu. Ko je pripeljal po blagem klancu navzdol
v ostri nepregledni ovinek, ni vozil po svoji strani cestišča. V tistem trenutku je
iz nasprotne strani pravilno pripeljala 53-letna voznica osebnega avtomobila,
ki se je motoristu umaknila skrajno desno, vendar jo je slednji vseeno oplazil,
nakar je zapeljal z vozišča, trčil v vogal hiše in padel po tleh, pri tem pa utrpel
hude telesne poškodbe. 16-letnik je vozil neregistriran motor in brez ustrezne-
ga vozniškega dovoljenja. (maj)

Iz hiše z dragocenim izplenom

V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Mariborski ulici v
Slovenskih Konjicah. Neznanec je preiskal celotno notranjost hiše in odtujil več
izdelkov iz zlata, več vrednejših ur in tri slike. Lastnika je oškodoval za okoli
70 tisoč evrov. (maj)

V tematskem sklopu Ključi mesta je za
zdaj skupaj 28 projektov. Po opisih so
precej neizenačeni, saj nekateri navaja-
jo poimensko nosilce projekta, drugi
so povsem abstraktni. Petdnevni regi-
onalni knjižni sejem bo mednarodna
komercialna, delovna in družabna pri-
reditev, združila naj bi založnike, knji-
garnarje in literate iz Srednje Evrope
in balkanske regije. Sejem se bo mrežil
v partnerska mesta. Hologramsko sred-
njeveško obzidje je laserske projekcija,
ki bo rekonstruirala mestno obzidje, v
obsegu okrog dva kilometra. Alterna-
tivna veleblagovnica je projekt s pou-
darkom na socialnem podjetništvu
Ponujala bo proizvode bio-ekološke-
ga porekla, reciklirane, pogoj za vklju-
čitev prodajnih izdelkov pa je, da ne
prihajajo iz kapitalistične proizvodnje.
UNI - EPK je nabor več kot 40 projek-
tov, s katerimi bo Univerza v Mariboru
aktivno dopolnjevala program pre-
stolnice. Programsko jedro predstav-
lja RAZ-UM (razvojno-raziskovalno in

Na 52. ljubljanskem
mednarodnem jazz
festivalu Robert jukič, Igor
Lumpert in Mia Žnidarič

Vso pozornost na 52. ljubljanskem
mednarodnem jazz festivalu od 29.
junija do 2. julija so zaslužili (tudi) do-
mači glasbeniki in predvsem - še več
občinstva: po otvoritvenem Zlatku
Kaučiču še skladatelj in kontrabasist
Robert Jukič z novim mednarodnim
projektom Operation Charlie, sklada-
telj in saksofonist Igor Lumpert v svo-
jem mednarodnem triu ter pevka Mia
Žnidarič z ameriškim skladateljem in
pianistom Steveom Klinkom v nju-
nem mednarodnem sekstetu.

Vreme bi moralo dopuščati (in na-
posled celo bi, a je dotlej bilo preveč
nezanesljivo), da bi Jukič v kvintetu
z italijanskim klarinetistom Daniele-
om D'Agarom, trobentačem Davidom
Jarhom, tenorskim saksofonistom Ce-
netom Resnikom in bobnarjem Gaš-
perjem Bertoncljem koncertiral 30.
junija zvečer kot predvideno na dvoriš-
ču Centra urbane kulture Kino Šiška,
tako pa so bili preseljeni v njegovo dvo-
rano Katedrala. Prednost tega je bila
odlična ozvočenost virtuozne ubrane
celote, pomanjkljivost pa, da bi letno
prizorišče verjetno pritegnilo več po-
slušalcev kot pa dvorana, ki je tudi
kljub odlični osvetlitvi koncerta bila
zlasti uvodoma bolj prazna. In tako se
je že iz predhodnega festivalskega do-
gajanja nadaljeval slab obisk.

Projekt Operation Charlie, nedav-
no izdan že na zgoščenki, je vsebin-
sko zgodba v slogu klasičnega filma o
gangsterjih, ki sklenejo oropati banko,
glasbeno pa je navdihnjen z legendar-
nim kontrabasistom Charlesom (Char-
liejem) Mingusom in s klasičnim
jazzom v filmih slovitega, tudi jazzov-
sko ustvarjalnega Woodyja Allena, s
tem da je Jukičevo stvaritev možno
smatrati kot potencialno glasbo za še
ne posneti (gangsterski) film. Koncert-
na izvedba pa je bila v najboljšem po-
menu polnokrvna.

Pred Jukičevim koncertom je proti
večeru v okrogli, Štihovi dvorani Can-
karjevega doma (CD) pred resda manj-
šim in že zato bolj polno delujočim
avditorijem-areno solistično navdušil
tudi duhoviti ameriški kontrabasist
William Parker v virtuoznem razponu
od improvizatorskega igranja na kon-
umetniško središče UM). Hiša znanosti
je prav tako projekt UM in je trajnostno
naravnan; tudi Literarna hiša na Lentu
bo v okviru EPK polno zaživela, v načr-
tu so prevodi 30 slovenskih avtorjev v
nemščino in avstrijskih v slovenščino.
Izšla bo antologija mariborske literatu-
re od 80. let do danes. Splavarska igra-
la bodo namenjen obuditvi odnosa do
reke pri Mariborčanih; Obhišne klopi
v starem mestnem jedru so projekt,
ki temelji na izdelavi serije klopi kot
mestnega pohištva - opremljene bodo
z wi-fi dostopom do spleta, MP3 pred-
vajalnikom, zvočniki ... Likovnik Veli
Sever bo zasnovo klopi pripravil sku-
paj z dr. Jernejo Ferlež, etnologinjo,
in Boštjanom Čadežem. Kositrni voja-
ki so edinstvena zbirka Pokrajinskega
muzeja Maribor, gre za 40 tisoč figur,
ki so bile doslej javnosti predstavljene
v manjšem obsegu. Gradivo bo pregle-
dal direktor muzeja Zinnfigurenwelt
Franz Rieder. Rezultat raziskave bodo
občasne razstave.

Razstave bodo tudi v nekdanji
veliki kavarni, dotikale pa se bodo
vznemirljivih mestnih tem, kot so
Mariborski Nemci, Meščanstvo na Slo-
venskem in Slovenci na avstrijskem Šta-
jerskem. Kiosk samoprispevek obsega
več kioskov K-67 kot razstavnih in

trabas z lokom preko bolj energičnega
"klasičnega" s prsti do navsezadnje ne-
verjetnega izvabljanja neobičajno viso-
kih in nežnih tonov, potem ko je večer
prej že nastopil kot član navdušujoče-
ga ameriškega tria Farmers by Na ture
ter zatem koncertiral še s kom.

Kot del programa skoraj hkrati že obi-
čajno potekajočega, letos 14. medna-
rodnega festivala uličnih gledališč
Ana Desetnica (od 30. junija do 3. juli-
ja) je neposredno po Parkerjevem kon-
certu učinkoval na Čevljarskem mostu
godbeno energični, ritmični, razigrani
ulični koncert švedskega jazzovskega
seksteta Angles, ki je večer zatem kon-
certiral v Linhartovi dvorani Cankar-
jevega doma svetovno premierno še
kot - oktet.

Zadnji dan festivala opoldne v
Klubu CD je saksofonist Igor Lum-
pert v triu z ameriškima kontrabasi-
stom Christopherjem Tordinijem in
bobnarjem Nasheetom Waitsem (tudi
najbolj zaposlenim na festivalu v različ-
nih edinstvenih sodelovanjih z drugi-
mi nastopajočimi) izvedel dinamičen,
energičen in občasno tudi liričen kon-
cert sodobnega jazza, kjer je začetno
spodbudo v izvedbah skladb večkrat
dajal Tordinijev ritmičen kontrabas
ob raznovrstno odličnem Waitsovem
bobnanju in Lumpertovem saksofonu
v osnovi žametnega zvena.

V zaključnem večeru, v primerjavi z
večino predhodnih že občutno bolje
obiskanem, v letnem avditoriju Kri-
zbirnih prostorov predmetov domače-
ga oblikovanja iz obdobja po 2. vojni.
Festival Lent sodi v ta sklop in že tradi-
cionalno predstavlja kulturno povezo-
vanje in soočanje s svetom in zrcaljenje
celin, hkrati pa pomeni konglomerat
več pomembnih festivalov. M Art Do-
kumenta je gledališki projekt, ki teme-
lji na "konceptualnem premiku odrske
umetnosti med delavce in briše mejo
med manualnim delom in visoko umet-
nostjo". Nosilec projekta ni naveden.

Predstava Mati Korajža se napaja seve-
da pri Brechtu, obenem pa se aktua-
lizira s tukaj in zdaj. Povezala bo
slovenske umetniške skupine, ki de-
lujejo na ulici: gledališče Ane Monro,
Kud Ljud, The Beast, Bimbo teater Fičo
balet ... Jalova je naslov projekta, ki je
koncertna verzija izpovedi in dnevniš-
kih zapiskov žensk, ki opisujejo svoja
psiho-fizična stanja pred neuspelimi
poskusi umetne oploditve in po njih.
Glasbena partitura tematizira sporni
hrvaški zakon o oploditvi z biomedi-
cinsko pomočjo. Tone Partljič piše za
EPK komedijo Primorc in Štajerka pod
mostom. Ponovno povezani je spomin
na tekstilno industrijo v mestu, gre za
instalacijo iz 120 kilometrov niti, umeš-

žanke, je najprej koncertiral Novi
kvartet legendarnega, "veteranske-
ga" ameriškega saksofonista in tudi
očarljivega flavtista Charlesa Lloyda
(Charles Lloyd New Quartet) s posebej
izstopajočim, izredno nekonvencional-
nim bobnarjem Ericom Harlandom.
Večer pa je sklenila virtuozna portu-
galska pevka Maria Joao s triom.

Osrednja nastopajoča v tem veče-
ru je tako bila naša odlična in očarlji-
va pevka Mia Žnidarič, res zapeljujoča
v jazz, ki je s Stevom Klinkom doslej
prvič skupaj na odru v sekstetu z
odličnimi hrvaškim trobentačem Da-
vorjem Križicem, avstrijskima sakso-
fonistom Herwigom Gradischnigom
in bobnarjem Mariom Gonzijem ter
makedonsko-nemškim kontrabasi-
stom Martinom Gjakonovskim izved-
la nadvse očarljiv koncert ter tako
neformalno proslavila dve desetletji
odrskega koncertiranja.

Posebno priložnost med koncer-
tom je dobil Klink za napol solističen
klavirski nastop, namreč s pol sekste-
ta. Mia pa je z ljubeznijo doživetood-
pela več znanih pesmi s svojih plošč,
tudi z najnovejše Love You Madly,
med njimi legendarno A si ti al' nisi
ti moj ljubi, ter z njimi spet osvojila
občinstvo, medtem ko je z zaključno
skladbo, v bistvu šele kot dodatkom
h koncertu, tokrat posebej jazzovsko
prirejeno slovensko ljudsko pesmijo
Zrejlo je žito (doslej izdano v drugač-
ni, orkestrski priredbi samo na ploš-
či Kaj ti je deklica skladatelja Janeza
Gregorca s priredbami slovenskih ljud-
skih pesmi, 2000) dosegla koncertni vr-
hunec.

čeno v notranjost Probanke. Ulični
strip je naslov projekta, ki bo zapušče-
ne lokale, izpraznjene izložbe, trgovi-
ne v središču mesta oživil z art vložki
in nastopi priznanih lokalnih umetni-
kov, točke, ki jih ne bodo mogli "naseli-
ti", pa bodo prekrili s "fasado" iz stripa.
Avtor ilustracij bo Tomaž Lavrenčič,
avtor besedil pa Zdravko Duša. Klub
EPK in štirje odri je projekt, namenjen
sodobni urbani, klasični, etno in pop
glabi. Glasbeni producet Sandi Lužnik
in Miroslav Akrapovič bosta določila
seznam nastopajočih na odrih pri go-
stilni Štajerc, v Poštni ulici, med Rož-
marinom in Baristo ter na Židovskem
trgu. Dokumentarni portreti bo serija
dokumentarnih filmov, povezanih z
znanimi Mariborčani: Karpom Godi-
no, Zlatkom Zahovičem, pisateljsko
Peterico (Andrej Brvar, Drago Jančar,
France Forstnerič, Tone Partljič, Mari-
jan Kramberger), Dragom Jančarjem.

Mladibor je kulturno-produkcijski
center za mlade kot prostor druženja
in ustvarjanja; nadgradnja pionirskih

BOGATO ILUSTRIRANA MONOGRAFIJA 0 MARIBORU
V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU,
Z VEČ KOT 90 ČUDOVITIMI FOTOGRAFIJAMI

domov, mladinskih centrov. Nosilec ni
naveden. menda pa gre za Drugi gim-
nazijo. Teden mlade Evrope je promoci-
ja mednarodnega sodelovanja mladih
in vseživljenjskega učenja v EU mre-
žah; Art kamp je znana in uveljavlje-
na dejavnost v okviru festivala Lent,
namenjena družinam, zaradi lokacije
v parku pa namenjena vsem generaci-
jam. Lutkovna intervencija Lile Prap
bo povorka velikih lutk v izdelavi ilus-
tratorke in avtorice, ki je navdušila
svet. MIO 2012 je orkester 150 mladih
glasbenikov iz vse Evrope, ki se bodo
predstavili v Mariboru in različnih
evropskih prestolnicah; Mednarodno
zborovsko tekmovanje z desetletno tra-
dicijo bo gostilo Evropski Grand Prix
- zaključni koncert; Črno-beli svet je
svetovno mladinsko šahovsko prven-
stvo, na katerem bo 3000 gostov iz
vsega sveta. Emancipacija med zgo-
dovino in sodobnostjo pa je zadnji
projekt na tem meniju, mednarodni
simpozij v organizaciji ddr. Igorja Gr-
dine.

Slikanica poezije Barvice je na notra-
nji sprednji platnici in na veznem listu
črna, tam kot vojaki stojijo razvrščene
dobre stare lesene barvice, ampak te
so nove, povsem nerabljene, s priostre-
nimi konicami od bele do rjave, šest na
levo, šest na desno. Tudi konec knjige
je enak, črna notranjost zadnje platni-
ce in tam je enako dvanajst barvic od
bele do rjave.

A tem se pozna življenjska doba,
saj niso več enako velike, nekatere
imajo pošev zdrsane konice, druge so
znova priostrene, siva in črna barvi-
ca sta ostali povsem brez ostrine. Na
desni so tople barve (razen modre),
na levi hladne (razen rjave). Strog li-
nearni, ploskovni okvir dvanajstero
postrojenih barvic je premišljeno izvr-
stno nasprotje žlahtni knjižni sredici
z dvanajstimi pesmimi, z dvanajstimi
likovnimi kompozicijami, z dvanajsti-
mi bravurami v besedi in sliki, ki tvo-
rijo popolno knjižno celoto pesnika
Ferija Lainščka in oblikovalke Andre-
je Brulc.

Slednja je s to ilustratorsko prven-
ko likovno dovršeno zaobjela poezijo
in ujela ritem Lainščkovih literarnih
misli, ki v tej slikanici segajo daleč
daleč čez na primer enostavnost mišje
prepovedane ljubezni (Mišek Miško in
Belamiška, 2010), da ne pomišljam na
neko cicibansko darilno slikanico iz
Lainščkove knjižne delavnice.

Barvica je ženskega spola, največ-
krat se uporablja v množini, pravi Slo-
var slovenskega knjižnega jezika (SSKJ,
1994) in tam piše, da je to sredstvo za
barvanje pri šolskem risanju. Sloven-
ski jezik pozna še drug izraz za to sred-
stvo. To je barvnik, ki je sicer barvici
enak, a nima ničesar od tistega, kar pri-
neseta zadnji dve črki barvici. Tisto je
morda skrito v staroveški igri "barvi-
ce prodajati", ali pa v sami percepciji
barve, ki je lastnost predmeta, katero
posreduje očesu svetloba tako v SSKJ,
ali barva je tudi prepričanje, mišljenje
(šele zdaj je pokazal svojo pravo barvo),
ali v književnosti, ko barva lahko ozna-
čuje avtorsko izrazitost.

Lainščkove pesmi v knjigi Barvi-
ce so vse, kar navaja SSKJ. In so veli-
ko več.

Feri Lainšček: Barvice. Ilustracije in obli-
kovanje Andreja Brulc. Murska Sobota:
Franc-Franc, 2010. Zbirka Cicibanija.
15 evrov

Enostavno so naslovljene s poime-
novanjem osnovne barve in v njih so
upesnjeni avtorski "barvni sprehodi",
ki so hkrati odlična soba z razgledom
v umetnost pesnjenja, v celoten pesniš-
ki avtorski nabor ujet med pesmice o
barvah. V Beli, na začetku, je bel papir,
ki želi nositi belo pesem. Pesnik jo želi
napisati in sprašuje: ...Je to pesem o sne-
žinkah, / ki se spuščajo na zemljo?/ Ali
morda pesem o golobih, / ki se dvigajo
v nebo?/ Lahko je tudi pesem / o češ-
njevih cvetovih.// Gotovo pa je najbolj
bela / pesem o njegovi otroški duši.//
O tisti, ki je nima več. Saj tudi njegova
duša/ je bila na začetku bela...

Potem je Modra z modrostjo, o
obzorju, morju in daljavah in milo pe-
sniško ugotovitvijo:...Takrat je modra /
najsrečnejša barva na svetu. / Vse zna-
nje o barvah / na lepem več ne drži.
/ Modra je tedaj barva ljubezni./ In
potem je vse, kar pesnik mora vedeti
in videti, opazovati in slutiti, zaresno
dvomiti in zares se šaliti, v tretji osebi,
kot v Rdeči: Pesnik je dolgo razmišljal o
barvi,/ ki ga je najbolj vznemirjala. / Po-
znal je vse njene odtenke, / a nobeden
se mu ni zdel / dovolj pravi za pesem./...
Oranžnaima jutranjo in večerno zarjo,
marelice in pomaranče, in izgubo čude-

Ko so se v devetdesetih, morda že prej,
tudi pri nas pojavile prve šole kreativ-
nega pisanja (na le-te sta prva opozo-
rila Andrej Blatnik in Milena Blažič,
medtem ko lahko imamo pisatelja Loj-
zeta Kovačiča za prvega pravega uči-
telja pisateljevanja), ki bi naj skorajda
vsakega naučile pisateljske obrti (tudi
netalentirane), je literarno ustvarjanje
izgubilo svoj magični naboj, pisatelj/
pesnik pa ni bil več (božji) izbranec. In
prav to dejstvo je vodilo po eni strani
k hiperproduciji leposlovnih izdaj, pa
drugi pa k hiperinflaciji nekvalitete, ki
je niso uravnotežili niti požrtvovalni
mentorji.

In tega se je zavedal tudi pisatelj
Goran Gluvič, ki se je oglasil z že dru-
gim pričujočim priročnikom (krea-
tivnega) pisanja (prvi, Mala šo/a/la
kreativnega pisanja, je izšel 2005), v
katerem na paradoksalen, tudi hu-
domušen način predstavi "muko in
slast" (literarnega) ustvarjanja skozi
didaktične prijeme mojstra, katerega
učenje temelji na dejstvu, da si "nihče
ne sme zdraviti svojih travm z literar-
nimi orožji". Literatura se zato ne deli
na lahko in težko, kot se s temi para-
metri ne delijo bralci, prav tako pa
se "nobene literature ne da opraviti z
lahkoto, kakor tudi ne moreš zatežiti
z njo". Tako vprašanja, ki jih zastavlja
mojster, mlade pisce zapeljejo predv-
sem v samopremislek o sebi, kajti "vi
ste tu, da se vam zavrti v glavi, in jaz
sem tu, da vam pomagam pregnati vr-
toglavico".

Goran Gluvič na lahkoten in nevsi-
ljiv način ter skozi zgod(b)e, ki imajo ali
pravljični (Zgodba o treh bratih; Prav-
ljica z večnim koncem) ali anekdotič-
ni značaj (Vic, Literatura in nogomet)
vodi bralca v (s)lastne pasti ustvarjanja,
ki je še kako podobno gradnji peščenih
gradov. Ali kot pravi mojster: "Predstav-
ljajte si, da je hrib snov, ki jo boste obde-
lovali v svojem romanu, kratki zgodbi,
igri ali pesmi, smučanje pa je pisanje.
Katero pot boste izbrali? Štamfanje
ali sedežnico?" Tako Gluvič kot moj-
ster seveda zagovarjata težjo pot, ker
samo literatura, pisana po tem princi-
pu, "nudi smeh, nasmešek na obrazu in
končno prijeten občutek po branju", saj
"vendar nudi kontrapunkt, eno točko
proti drugi, ki razvije čudovito melo-
dijo". In še: "Vsak literat ima v glavi
svojo matematiko, ki jo ščasoma razvi-
je v formulo. Po tem se meri uspešnost
povedanega". Zato je mojster pisatelj-
ske veščine neizprosen, saj se zaveda
"sklepnega računa znotraj literature",
računa, ki ga sicer izstavi, vsak učenec

S° š°le kreativnega
pisanja (s°)kriv-e
za hiperpr°ducij°
lep°sl°v-nih izdaj
in hiperinflacij°
nekvalitete?

Ki pa ni nikoli empirično izmerljiv,
kar se dokazuje v drugem delu knjige
Kar tako, v katerem razkriva (ob pi-
smih Dostojevskega) in parodira tako
"napotke za pisanje literarnega mani-
festa" kot tudi "zelo praktične recepte
za pisanje literature". Ki je lahko pri-
merljiva tudi s sendvičem, kajti "za li-
teraturo in sendvič je pomembno, da
imamo pravo mero, da je prefinjen, da
ti po branju in po jedi ostane v glavi in
želodcu prijeten občutek".

Kljub trem velikim K-jem v omenje-
nem Gluvičevem "priročniku" ne boste
našli odrešilnega recepta za "delanje"
dobre literature, kajti "literatura je naj-
srečnejša takrat, ko je v gverili", ne pa
dekla (modnih) literarnih smernic ali,
bognedaj, celo v vlogi komisarja za poli-
tične ali religiozno-duhovne zadeve.

To je knjiga, ki jo priporočam kot
"obvezno branje" vsem, ki bodo prijeli
za pero, saj se tako pisatelj kot "učitelj
kreativnega pisanja niti pod razno ne
držita nad nami".

Naročniki Večera lahko knjige naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com.
Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer.

Poleg arabskih Royal
Saudi Hawks
in Letečih bikov so na
nebu nad Zeltwegom
akrobacije izvajali tudi
Italijani z znamenito
skupino Freece
Tricolori

"Iščeva parkirišče 1," sva s kole-
gom že obupano petič ponovila
vprašanje, potem ko sva se pe-
ljala mimo več kot sto parkira-
nih avtobusov. Pa nama mladi
vojak prijaz-no raz-loži, da je ves
travnik, na katerem sva se z-naš-
la, ki je velik z-a kakšnih osem
nogometnih igrišč, najin cilj. Po
dve uri trajajoči vožnji, od česar
sva samo z-a z-adnjih 20 kilome-
trov porabila slabe pol ure, sva
bila le še nekaj korakov oddalje-
na od enega največjih letalskih
mitingov v Evropi, ki ga vsaki
dve leti pripravijo v avstrijskem
Zeltwegu.

Nepregledne množice obi-
skovalcev so dopoldne vstopale
na območje vojaškega letališča
- starejši, mlajši, pari in druži-
ne, vendar ni bilo videti, da bi
kogarkoli motilo, da so na vsa-
kih nekaj metrov svoje skriv-
nosti čuvali oboroženi vojaki.
Medtem ko je večina nemudo-
ma z-avila levo proti vz-letno-
pristajalni stez-i in so s pogledi
na nebu že opaz-ovali prve akro-
bacije, so se drugi podali na na-
slednjo najboljšo stvar. Na tleh
je bil namreč raz-stavljen eden
od eurofighterjev, z-a katere
ima prav v Zeltwegu avstrijska
vojska svojo baz-o, v katerega
so lahko obiskovalci sedli in z-a
nekaj trenutkov doživeli, kako
utesnjeno je v kabini bojnega
letala. Vrsta pred eurofighter-
jem je bila tako dolga, da se je
z-delo, da bodo čakajoči zamu-
dili večji del šova. A bojaz-en
je bila odveč, saj so letala nebo
nad Zeltwegom preletavala od
devetih dopoldne pa vse do 18.
ure, ko je bil čas z-a veliki finale,
nastop akrobatske skupine ita-
lijanskega vojaškega letalstva
Tricolori, ki so v z-ahvalo z-a po-
vabilo obiskovalcem na nebo
narisali veliko srce, dinamični
šov z- neverjetnimi akrobacija-
mi pa je s svojimi iz-javami še
dodatno popestril italijanski
komentator.

Hawks iz Savdske Arabije. Še-
sterica izbrancev leti v forma-
ciji šele od leta 1998, tokrat pa
so se s 23 figurami prvič pred-
stavili na evropskih tleh, bolje
rečeno - v zraku. Poročnik Car-
los Remier nam je pojasnil, da
pilotom letenje v skupini ne
predstavlja nobenega poseb-
nega napora, potem ko enkrat
osvojijo potek; da pa so morali
njihovi iz-branci skoz-i šestme-
sečno urjenje, v tem času pa lete-
li vsak dan, dvakrat dnevno po
eno uro. Po gostovanju v Avstri-
ji se bodo predstavili še v Belgiji
in Veliki Britaniji, preden gredo
domov.

Je pa petek, prvi dan mitin-
ga, z-az-namovala nez-goda dveh
padalcev, 33- in 39-letna profe-
sionalna vojaka iz- avstrijske Ko-
roške, ki sta utrpela poškodbe
medenice, komolcev in ramen.
Kot nam je v soboto pojasnil
organiz-ator, se poškodovanca
dobro počutita. Medicinska
ekipa ju je dosegla dve minu-
ti po nez-godi, z- vojaškim heli-
kopterjem Alouette III pa so v
23 minutah dosegli bolnišnico.
Pri skoku iz- transportnega leta-
la C-130 se je eden od padalcev
z- nogami z-apletel v padalo dru-
gega vojaka in nesreča je bila ne-
iz-bežna.

Vetrovne raz-mere pa v sobo-
to niso odvrnile pogumnih pa-
dalcev ekipe Red Bull Skydive
Team. Marco Waltenspiel je
z-brano množico navdušil z- ja-
dranjem s pomočjo posebnega
oblačila "wingsuite", nato je le
nekaj metrov nad tlemi odprl
svoje padalo. Na obraz-ih ljudi
je bilo videti olajšanje. Tokrat
je šlo vse po načrtih. Po vsem
sproščenem adrenalinu ob
spremljanju reaktivcev in dru-
gih motornih letal je bil čas z-a
malce romantike - sledil je ne-
slišni ples dveh jadralnih letal
in modela SG-38, šolskega jadral-
nega letala, pri katerem pilot
sedi kar "na odprtem". Končno
so lahko obiskovalci z-a nekaj
minut iz- ušes pobrali čepke,
brez- katerih ob hrupu reaktiv-
cev ni šlo, in iz-menjali kakšno
besedo ali dve s sosedom.

Adrenalinski letalski miting v Zeltwegu je v dveh dneh obiska-
lo okoli 300.000 obiskovalcev, ki so lahko v zraku opazovali
222 letal iz 22 držav. Okrog 400 novinarjev je spremljalo dogo-
dek in z njega poročalo v živo, 786 spotterjev je posnelo okrog
milijon fotografij. Da gledalci med devet ur trajajočo predsta-
vo ne bi bili lačni in žejni, se je na žaru 53 stojnic peklo več kot
100.000 pečenic, 90.000 z-rez-kov in 50.000 piščancev, spilo pa
se je več kot 100.000 litrov pijač. Voz-niki so svojih 70.000 avto-
mobilov lahko parkirali na 26 velikih parkiriščih, dodatni dve
parkirišči sta bili namenjeni kampiranju in štirim avtobusom.
V pripravljenosti je bilo 180 z-dravnikov in medicinskih tehni-
kov ter pet helikopterjev z-a nujno medicinsko pomoč. Pri pri-
pravi dogodka je sodelovalo 5000 ljudi, dogodek pa naj bi bil
regiji prinesel 15 milijonov evrov prihodka.

Dogodek pa ne bi bil tako uspe-
šen brez- podpore Red Bulla,
ki je na priz-orišče prišel s celo
floto svojih plovil. Obiskovalec
Pilz- Louis, ki smo ga vprašali,
katero letalo mu je najbolj všeč,
je iz-postavil prav prenovljenega
velikana v floti Letečih bikov
Douglas DC-6B, ki je bil vča-
sih predsedniško letalo Josipa
Broz-a - Tita. V "balkanskem ko-
tičku" je avstrijski organiz-ator
z-družil letala Hrvatov, Srbov
in Slovencev. Dušan Bostil iz-
Beograda je radovednežem raz--
kaz-oval v nekdanji Jugoslaviji
iz-delano letalo Galeb - prvi pro-
totip je poletel leta 1961 -, z-a le-
tenje sposobnih je le še kakšnih
deset primerkov. Ob nekoliko
manjšem pilatusu PC-9M pa je
stal predstavnik Slovenske voj-
ske, ki ni mogel prehvaliti orga-
niz-acije dogodka.

Potem ko so prej omenjeni
Tricolori svoj nastop z-aključili
tako, da so na nebo narisali itali-
jansko z-astavo, je bil z-a 100.000
obiskovalcev, ki smo se odločili
ostati do konca, čas z-a drugo ro-
manje narodov, naz-aj proti par-
kiriščem. Pohod je še najbolj
spominjal na praz-godovinsko
čredo mamutov, ki pomendra-
jo vse, kar jim pride pod noge.
Nekoč z-elena trava, ki je ostala
ohranjena z-golj tam, kjer so bili
raz-stavljeni letala in helikopter-
ji, je bila povsod drugod pohoje-
na in uničena ali posušena. To
je pač cena, če prireditev obiš-
če takšna množica ljudi. Zani-
mivo je tudi, da organiz-ator od

Ime Uroš smo dobili od
Srbov. Raz-lagajo ga iz- staro-
cerkvenoslovanske besede
"ur" v pomenu "gospodar,
gospod" in s sufiksom -oš.
REKLO ZA DANES:
Kruha ne napravi moka, tem-
več roka.

1776 - V Philadelphii so
raz-glasili Deklaracijo o ne-
odvisnosti ZDA. S tem so
dotedanje kolonije Severne
Amerike prekinile vse vez-i z-
Veliko Britanijo in se raz-glasi-
le z-a svobodne in neodvisne
države. Popolno neodvisnost
so si ZDA iz-bojevale šele leta
1781 z- z-mago nad britansko
kolonialno vojsko.
1802 - Odprli so vojaško aka-
demijo v West Pointu.
1807 - Rodil se je italijanski
revolucionar Giuseppe Gari-
baldi, borec za osvoboditev
in združitev Italije.

1826-t Umrl je Thomas Jef-
ferson, 3. predsednik ZDA,
glavni avtor Deklaracije ne-
odvisnosti.

1934 - Umrla je poljska kemi-
čarka Marie Curie. Iz-olirala
je čisti radij in določila njego-
ve lastnosti.

1976 - Iz-raelski komandosi
so napadli letališče Entebe
v Ugandi in osvobodili 103
talce iz- ugrabljenega letala.
Uradno so sporočili, da so v
akciji umrli štirje iz-raelski
komandosi, 20 ugandskih
vojakov in sedem ugrabite-
ljev od desetih.
1991 - Enote Jugoslovanske
armade so se z-ačele umikati
v vojašnice na Hrvaškem in
v Sloveniji.

Pogled in nasmeh, ki ju boste
deležni, vam ne bosta dala
miru, z-ato se boste odločili
z-a tvegano potez-o.

Ne poz-abite na obvez-nosti,
ki jih imate do nekoga in jih
morate iz-polniti. Obljuba
dela dolg.
DVOJČKA

Z rahlim nesoglasjem v do-
mačem krogu se bodo stvari
raz-jasnile in se z-ačele odvija-
ti na bolje.
RAK

Manjši prepir naj vas ne spra-
vi v slabo voljo. Delajte po
svoje, saj boste z-elo ustvar-
jalni.

Jez-ik bo hitrejši kot vaše
misli, kar vam bodo na z-a-
četku spregledali, potem pa
ne več.
DEVICA

Zaželeli si boste več miru,
z-ato boste ob domačem
ognjišču nekoliko čemerni
in ne najbolj z-adovoljni.

Skušajte se notranje umiriti,
nikar se ne prepirajte, saj bi
prepir lahko povz-ročil usod-
ne posledice.

Težko boste brz-dali jez-o,
toda potrpite, saj niste v naj-
boljši formi z-a raz-čiščevanje
z-apletov.
STRELEC

S sproščenostjo in igrivostjo
boste raz-veseljevali ljudi, saj
boste prepričani, da je prišel
čas z-a sprostitev.

Če si boste z-aželeli dan z-ase,
si ga vz-emite, pri tem pa ne
poz-abite, da boste še imeli
čas z-ase.
VODNAR

Ker se boste veliko ukvarja-
li z- ljudmi okrog sebe, boste
poz-abili na težavice, ki so
vas bremenile.
RIBI

Posvetite nekaj časa tudi pri-
jatelju, ki je rad v vaši bliži-
ni, a ste nanj kar nekoliko
poz-abili.

Sončna svetloba ima
mnogo ugodnih učinkov
na telo in dušo, v preveliki
količini pa imajo sončni
žarki tudi mnoge zahrbtne
posledice, zato je ustrezna
zaščita pred soncem nujna

Poletje je tu. Dnevi so postali dolgi,
vročina pripeka, začele so se počitni-
ce. Otroška in zgodnja mladostna leta
so najbolj rizično obdobje za nastanek
malignega melanoma, za katerega
dermatologi pravijo, da je za njegov
nastanek še posebno pomembna izpo-
stavljenost soncu do 15. leta starosti.
Tako starši ob počitniških radostih ne
smemo pozabiti, da so sončni žarki naj-
bolj nevarni za zdravje, če se pretirano
in nepremišljeno izpostavljamo soncu.
V poletnem obdobju se moramo zave-
dati, da klimatske spremembe vpliva-
jo na splošno zdravje in počutje ljudi
ter da so ob teh spremembah najbolj
rizična skupina ljudi otroci in mladost-
niki.

Sončna svetloba ima mnogo ugodnih
učinkov na telo in dušo - izboljša po-
čutje, sončni žarki omogočajo nasta-
nek vitamina D, ki je nepogrešljiv pri
izgradnji kosti, krepijo obrambno spo-
sobnost našega telesa in ugodno vpli-
vajo na krvni obtok.

Sončni žarki imajo v preveliki ko-
ličini tudi mnoge zahrbtne posledice,
zato je ustrezna zaščita pred soncem
nujna. Pretirano nastavljanje sonč-
nim žarkom pospešuje staranje kože,
povzroča opekline in pomeni visoko
tveganje za nastanek kožnega raka
- malignega melanoma. Še posebno
moramo pred poškodbami kože zara-
di delovanja UV-žarkov zaščititi naj-
mlajše, ki imajo posebno občutljivo
kožo. Strokovnjaki svetujejo, da naj bi
se otroci do drugega leta starosti pri
gibanju na prostem zadrževali izključ-
no v senci. Po statističnih podatkih
bodo otroci do 18. leta starosti prejeli
80 odstotkov celotnega življenjskega
UV-sevanja. Iz teh razlogov pogosto
izpostavljanje soncu in pojav opeklin
v otroštvu povečujejo nastanek pig-
mentnih znamenj in možnost pojava
kožnega raka v kasnejših letih življe-
nja.

Zato je pomembno izogibanje ne-
posredni sončni svetlobi, kar še poseb-
no velja za otroke pred dopolnjenim
prvim letom starosti. Zaščitite jih z
ustreznimi oblačili in pokrivalom, oči
pa s kakovostnimi očali. Pri otrocih do
šestega meseca starosti ni priporočlji-
vo uporabljati kemičnih zaščitnih sred-
stev. Od 10. do 16. ure se poskušajmo
izogibati sončnim žarkom, saj je takrat
UV-sevanje najmočnejše. Upoštevajmo
"pravilo sence": kadar je senca telesa
krajša od telesa, se umaknimo v senco.
Tega pravila lahko naučimo že majhne
otroke. Za zaščito otrok je nujno upo-
rabljati zaščitna sredstva z visokim
zaščitnim faktorjem (vsaj 30), ki ne vse-
bujejo dišav in barvil (možnost razvo-
ja alergij) ter jih nanesemo 30 minut
pred izpostavljanjem soncu, nato pa
vsaj vsaki dve uri oziroma po vsakem
kopanju ali obilnem znojenju. Otroke
zaščitimo tudi, kadar so v senci, saj
se UV-žarki odbijajo od površin. Prav
tako jih poleti zaščitimo v gorah in na
morju, ko je vreme oblačno, saj UV-
žarki prodirajo tudi skozi oblake. Naj-
bolj ogrožena mesta na koži, ki jih je
treba še posebno dobro zaščititi, so:
ličnice, nos, ramena, dekolte, prsne
bradavice, stegna, kolenski zgib, podp-
lati, ustnice. Oči zaščitimo s kakovost-
nimi sončnimi očali z najvišjo zaščito
(deklarirano 99-100 %), ki varujejo oči
pred UVA- in UVB-žarki.

Poletje je idealen čas, ko se lahko šibki
otroci okrepijo, prekomerno hranje-
ni pa shujšajo. Prehrana otrok naj bo
v tem letnem času predvsem pestra,
sveža, barvita in energijsko primer-
na. Vsebuje naj veliko sadja, zelenjave,
manj mesa in več rib.

V vročih poletnih dneh je zaradi vi-
sokih temperatur ter pestre ponudbe
sezonskega svežega sadja in zelenjave
otrokom smiselno prilagoditi prehra-
no. Pri uživanju vročih, energijsko bo-
gatih in težje prebavljivih živil je treba
upoštevati zmernost, še posebno opol-
dan, ko so temperature najvišje. Otrok
takrat tudi ne smemo siliti s hrano, saj
se "zdrav apetit" običajno vrne v po-
znih popoldanskih urah, ko se zunaj
nekoliko ohladi.

Poletje je idealen čas za uživanje ve-
liko svežega sadja in zelenjave, ki naj
bosta lokalno pridelana. Priporočamo,
da zaradi velike vsebnosti vitaminov
in antioksidantov otrokom ponudite
čim več zgodnjega poletnega sadja: bo-
rovnice, maline, rdeči in črni ribez. Od
sadja je otrokom priporočljivo ponudi-
ti tudi melone in predvsem lubenice,
ki vsebujejo zelo veliko vode in s kate-
rimi se bodo v vročih dneh otroci tudi
odžejali.

Iz svežega sadja lahko pripravi-
mo tudi osvežujoče napitke. Različne
vrste sadja zmešamo z mešalnikom in
po želji dodamo vodo, mleko, jogurt,
sladoled, kar predstavlja odličen ener-
gijski in osvežujoč napitek, ki ga lahko
otrokom ponudimo tudi kot malico ali
kot sladico.

Poletje je pravi čas za navajanje na
surovo zelenjavo, ki ima v tem času
bolj sladkast okus, njena tekstura pa je
mehkejša. Uspešnejši bomo, če bomo
otrokom zelenjavo narezali na košč-
ke ali palčke (korenčkove palčke, rezi-
ne rdeče in zelene paprike, "smejoče"
rezine kumar ...). Starši bomo otroke
najbolj spodbudili k uživanju sadja in
zelenjave, če bomo z njimi med počit-
nicami obiskali lokalno tržnico ali bliž-
njo kmetijo.

V poletnih mesecih je pomembna
tudi hidracija oziroma zadosten vnos
tekočin v organizem. Svetujemo pitje
vode ali na sobno temperaturo ohlaje-
nega nesladkanega čaja. Od sokov so
primerni samo 100-odstotni sadni so-
kovi, ki jih lahko zmešamo z vodo, vsi
ostali nektarji, sirupi so sam sladkor
ter voda in jih odsvetujemo. Starši mo-
ramo biti pozorni tudi na prve znake
dehidracije: suha usta, apatičnost, po-
manjkanje solz, slab tonus kože, pospe-
šen utrip, vdrte oči, nerazpoloženost,
suha plenica.

Poletje in počitnice so eno najlep-
ših obdobij v letu. Ne dovolimo, da
nam jih pokvarita naše neznanje in
majhna nepozornost do najmlajših.
Starši, poslušajte svoje telo, bodite po-
zorni na njegova pravočasna opozori-
la, prenesite to na svoje otroke, ki so
najbolj rizična skupina. Pri vsem tem
je pomembno zdravstveno vzgojno
delo nas, zdravstvenih delavcev, da
vam strokovno svetujemo, vas oza-
veščamo in vašo družino brezskrbno,
varno ter zdravo popeljemo skozi po-
letje.

Ko danes kupimo vrečko
ali kozarček kumine, ki ne
sme manjkati v domači
kuhinji, skoraj ne moremo
verjeti, da so jo naše
babice nabirale kar
na travniku. Tudi kumina
je ena od rastlin, ki so
se s travnikov umaknile
zaradi pogoste košnje
in dodajanja gnojil

Navadna kumina (Carum carvi) je
značilna predstavnica družine kobul-
nic, kjer ji delajo družbo korenček,
peteršilj, zelena in mnoge druge bolj
ali manj aromatične rastline. Ima še
eno značilnost te družine. Kot mnoge
sorodnice tudi kumina vzcveti šele
drugo rastno sezono. Prvo leto se iz
semena razvije bogata rozeta pernato
deljenih listov z ozko črtalastimi list-
nimi ploskvami. Naslednjo sezono iz
korenine zraste pokončno, delno raz-
vejeno olistano steblo. V prerezu je
okroglo, votlo in ima na zunanji stra-
ni več vzdolžnih reber. Cvetovi so
drobni in razporejeni v kobulasto soc-
vetje, ki je sestavljeno iz več manjših
kobulčkov. So bele ali rahlo rožnate
barve. Zreli plodovi so rjavi, podolgo-
vati, rahlo upognjeni in veliki okoli 6
milimetrov. Plod je sestavljen iz dveh
srpastih semen. Veliki sta okoli 4 mili-
metre in imata po pet vzdolžnih rebrc
z oljnimi kanalčki. Plodovi zorijo od
julija do avgusta. Korenina je vretena-
sta, belo-rumena in dolga do 20 centi-
metrov. Semena imajo značilen, rahlo
oster aromatičen vonj in včasih rahlo
pekoč okus.

Kumina je bila včasih redna gostja
na višje ležečih travnikih in je danes,
kjer jo najdemo, dokaz velike vrstne ra-
znolikosti travnika. Ker semena pozno
dozorijo, se kumina zaradi zgodnje koš-
nje na intenzivnih travnikih ne more
razširjati. Tako izgine skupaj s celo
vrsto drugih rastlin s pisanimi cve-
tovi in koreninami, ki obogatijo tla.
Intenzivni travniki tako postanejo ne-
kakšne njive za pridelavo krme, ki je
osiromašena in manj aromatična, kot
je bila včasih.

Ko govorimo o kumini, se najprej
spomnimo na njeno uporabo v kuhi-
nji. Tja je prišla šele sredi 12. stoletja,
ko so jo kot zdravilno rastlino v Evro-
po prinesli Arabci. Tako kot druge za-
čimbe so tudi kumino začeli dodajati
jedem iz stročnic in zelenjave, ker lajša
prebavo in zmanjšuje napenjanje. Hkra-
ti doda hrani značilno aromo. Posebno
mesto ima v domači kuhinji osrednje
Evrope. Z njo pripravljajo različne
vrste pečenega mesa, zelenjavne jedi,
juhe in obare. Kumina je pomemben
dodatek pri pripravi raznih mesnin,
kot so krvavice, mesene klobase in sa-
lame. Naribanemu zelju, namenjene-
mu za kisanje, tradicionalno dodajo
le kumino, sol in nekaj krhljev kutine.
Tudi kisani repi dopolnjuje okus. Je
pomemben dodatek pri kuhanju kore-
naste zelenjave. Tudi v solato iz rdeče
pese sodi nekaj zrnc kumine. Ker ima
močan okus, je ne dodajamo zelo veli-
ko. V kuhane jedi jo dodajamo že med
kuhanjem. Na druge jedi pa jo najraje
zmeljemo. Kumino dajejo na Koroš-
kem v rženi kruh. Tudi drugo drobno
pekovsko pecivo lahko posipamo s se-
meni kumine. Posebno mesto pa ima
v namazih iz skute in v različnih sirih.
Redkeje pri nas uporabljamo sveže
mlade liste kumine. Vsebujejo veliko
vitamina C in provitamina A in so oku-
sen dodatek pomladnim in drugim
solatam. Korenino, ki jo izkopljemo
drugo sezono, lahko pripravimo po-
dobno kot preostalo korenasto zelenja-
vo. Eterično olje kumine uporabljajo za
izdelavo likerjev in aromatiziranje žga-
nja. Včasih so z njim pripravljali tudi
preproste bonbone in druge sladice. Te
so ponudili po obilnem obedu za bolj-
šo prebavo.

Kumina je imela pomembno vlogo
tudi v ljudskem zdravilstvu. Poseb
no čislana je bila za odganjanje krčev
pri dojenčkih in lajšanje izkašljevanja
pri otrocih. Tudi odrasli so si s čajem
kumine uredili prebavo in omilili
napenjanje. Kumina spodbuja izloča
nje prebavnih encimov v prebavilih.
Lajša krče v želodcu, črevesu in žolčni-
ku. Rahlo razkužuje prebavila in ureja
količino kisline v želodcu. Rahlo spod-
buja izločanje vode iz telesa. Včasih so
doječim materam dajali kumino, da bi
imele več mleka. Babice so s poparkom
spodbudile zaostalo menstruacijo, olaj-
šale porod ali zdravile nekatere ženske
bolezni. Z vtiranjem so včasih odganja-
li uši. Zunanje pa kumina deluje tudi
antiseptično.

Eterično olje dodajajo ustnim vodi-
cam in zobnim kremam zaradi antisep-
tičnega delovanja in izboljšanja okusa.
Z njim odišavijo tudi mila in ga dodaja-
jo v naravne parfumske kompozicije.

Po vsem povedanem lahko z go-
tovostjo potrdimo, da smo s kumino
z naših travnikov izgubili pravi mali
zaklad.

Dve uri pred sobotnim nastopom sku-
pine Kawasaki 3P je vse kazalo na to,
da bo tokratni lentovski večer uničilo
slabo vreme. Tudi trobentač in pevec
skupine Demirel Pašalič ter kitarist
Toni Babarovič sta namrščeno zrla v
nebo, kljub temu pa sta se hitro spro-
stila, ko smo jima postavili nekaj vpra-
šanj. Člani zagrebške ska skupine, ki so
na Večerovem odru nastopili skupaj z
vse (tudi mednarodno) uspešnejšo
domačo zasedbo Red Five Point Star,
v Maribor niso prišli z motorji. "Na
živce nam gredo Poljaki in Slovaki,
ki se prek vaše države v trumah vozi-
jo na morje in na mejah delajo zasto-
je. Zraven tega smo morali pripeljati
še opremo, tako da smo se vsedli kar
v kombi," sta nama povedala glasbeni-
ka. Band sestavlja kar devet glasbeni-
kov, od tega štirje trobentači, delujejo
pa že od davnega leta 1993. Število čla-
nov jih pri ustvarjanju avtorske glasbe
očitno ne moti. V kar dolgi zgodovini
delovanja so sicer izdali le dva albuma,
so pa iz njih izšle številne uspešnice,
skupina pa sije za svojo glasbo prislu-
žila tudi številne nagrade. "Komade pi-
šemo tako: pevec se zjutraj prebudi in
nam pove kaj se mu je sanjalo, nato pa
pišemo. Ustvarjalni proces je pri nas
napet. Zraven je seveda dosti alkoho-
la in droge ter vsega, kar prepoveduje
katoliška cerkev," sta še razložila z "na-
vihanim" nasmeškom na obrazu. Pred
Kawasakiji so poslušalce pred večero-
vim odrom ogreli domačini Red Five
Point Star, katerih prihajajoči album
bo jeseni izšel tudi v ZDA, tja pa se
bodo odpravili še na turnejo.

Da po mariborski Dravi ne vozi zgolj Dravska vila, ki se ji občasno pridružijo še
splavarji, smo se lahko prepričali minuli petek, ko je reka vrvela od življenja.
Med Studenško brvjo in Benetkami na Lentu so se namreč za prevlado borili
veslači v osmercih. Ker že skoraj tradicionalno zadnjih nekaj let zmaguje mari-
borska veslaška ekipa, so bila pričakovanja tudi tokrat velika in ironično - v fi-
nalu so se ponovno pomerili z večnimi tekmeci iz Trsta. Slednjim je po več letih
vendarle uspelo drugo mesto nadgraditi s prvim. "Zmagali smo!" je bil navdu-
šen italijanski veslač Alberto Glionna. "Šestič smo že tukaj in vsako leto smo
prispeli v cilj za Mariborom, zdaj pa nam je končno uspelo zmagati. Zelo smo
srečni." In kaj je šlo narobe pri Mariborčanih? "Pustili smo gostom, da zmaga-
jo," se je pošalila krmarka Diana Brkljačič, potem pa dodala, da se letos morda
niso najbolje pripravili, saj so se v petek srečali prvič, prišlo pa je tudi do zame-
njave generacij. (taš)

Razgre-to ozračje KGB-ja bodo nocoj rezali rifi mariborskega novega vala. Nastopi-
la bo legendarna mariborska skupina Preporod s še bolj legendarnim in na trenut-
ke kontroverznim frontmenom Smiljanom Krežetom, producentom Večerovega
odra. Isti večer, takisto v KGB, bodo zažigali tudi njihovi sopotniki iz začetka 80-
ih, fantje iz Ruš, ki se predstavljajo kot Lauženki iz Nahkasla. Pri Lauženkih bo
udrihal po kitari direktor Večera Uroš Skuhala. Kot nam je zaupal prvi mož naše
časopisne hiše, se s kolegom Krežetom ne moreta dogovoriti, katera skupina bo
nastopila kot predskupina oziroma kot zvezda večera, torej na koncu. Tako fantje
iz Preporoda kot ruški Lauženki hočejo biti predskupina. Kdor prej konča, lahko
namreč prej začne loviti mlada dekleta, ki se bodo drenjala pod odrom v KGB.

znih dvoriščih," je povedala Katja Kos,
vodja programa Živa dvorišča.

V soboto so svoja vrata odprla prva
tri PoLENTna živa dvorišča Maribora.
Tisto v Gosposki 11 je kljub slabemu
vremenu oživelo s koncertom Marka
Grobleija s kitaro in gostom Janezom
Dovčem s harmoniko. Radovedni mi-
moidoči so si lahko ob kakovostni
glasbi in žlahtni kapljici Vinogradniš-
ko-izletniške kmetije Leber ogledali
še razstavo LejkeArt, ki jo se skupaj z
umetnico Slavko Vojinovič pripravila
stanovalka Vesna Šloser. V bližini, na
dvorišču Slovenske 13, je vladalo popol-
noma drugo vzdušje. Plesalci skupine
The SwingBrats so obiskovalce zaba-
vali s plesanjem swinga, naučili pa so
jih tudi osnovnih korakov. Iz radia se
je slišal blues, bilo je čarobno. S pred-
stavo Štiri pa je oživelo še dvorišče v
Orožnovi 7. To so pomagali urediti štu-
dentje tretjih letnikov arhitekture v
Mariboru. "Na fakulteti so nam pred-
stavili projekt. Zanimivo je, da enkrat
za spremembo ne rišemo samo načr-
tov, ampak fizično pomagamo pri de-
janski prenovi. Na voljo smo imeli 150
evrov, s katerimi smo kupili materia-
le. Morda se komu, ki prvič stopi na

živa slokan

So tako blizu, tako posebna in prekra-
sna, a na žalost pozabljena, nekatera za-
puščena. Skrivajo se za zaprtimi vrati,
mimo katerih dnevno drvimo, ne da
bi pomislili, da je za njimi nekoč bilo
srce Maribora, da je tam potekala veči-
na gospodarskih in prostočasnih aktiv-
nosti, da so predstavljala prostor, kjer
so se tkale socialne vezi in kjer se je
gradila identiteta mesta. To so dvoriš-
ča, mariborska dvorišča, ki so v času
Festivala Lent ponovno oživela. Živa
dvorišča so celoletni program spodbu-
janja kreativnosti, kulture in kvalite-
te življenja v centru Maribora. Nastala
so na pobudo Gledališča Ane Monro,
glavnega partnerja programa Festivala
Lent, koproducent delavnic je Pekarna
Magdalenske mreže, del programa pa
je uvrščen tudi v Evropsko prestolnico
kulture Maribor 2012. "Ideja je, da se v
naslednjih letih pričnejo ta dvorišča, ki
obstajajo, postopoma odpirati, da se iz
njih izvabi tisto življenje, ki ostaja skri-
to za vrati. Na eni strani s kulturnim
programom, s koncerti, plesnimi pri-
reditvami, razstavami, na drugi stra-
ni pa seveda z delavnicami, v katere
bomo vključevali stanovalce posame-

dvorišče, ne zdi najbolj prenovljeno, a
na začetku je bilo v razsulu, zdaj pa je
prav prijetno stopiti noter," je razložila
študentka Katja Jenič.

Dvorišča so zaživela že lani in
letos spomladi. "Lani smo s samimi
prebivalci oživljali tri dvorišča, letos
pa jih imamo v nekem trenutnem na-
boru sedem," je razložila Kosova. S pes-
trim programom do sobote čakajo na
vas, dragi Mariborčani, še Zeleno dvo-
rišče na Koroški 6, Pravljično dvorišče
v Gregorčičevi 22, Skrivno dvorišče v
Lekarniški 3 in Domače dvorišče v Bar-
varski 5. Vsako je drugačno in po svoje
izjemno. "K dvoriščem smo pristopili
s pomočjo naše sodelavke, etnologinje
Jerneje Ferlež, ki nam svetuje o posa-
meznih dvoriščih. Vsakemu posebej se
približamo, pogovorimo se s prebival-
ci in skupaj poiščemo zgodovino," je
pojasnila Kosova, ki ima osebno zelo
rada ta projekt. "Ravno zato, ker je v
stalni komunikaciji s prebivalci, ker ni
zaprt med stene teatra. Ker greš v pro-
stor, ker spreminjaš namembnost pro-
storov, vse te prostorske intervencije ...
Ne da ga spreminjaš, ampak da ga vra-
čaš prebivalstvu. V bistvu pokažeš, kaj
imamo, pa se tega ne zavedamo."

stavila projekt, ki so ga po dveh letih
ponovno oživeli posebej zaradi festiva-
la ob Dravi. Koncertni zbor, dirigentke
in vodje Karmine Šilec, je med dru-
gim znan po izvajanju vokalnega tea-
tra, s katerim v glasbo vključuje tudi
gib, igro in druge odrske elemente. Z
glasbo predvojnega Pariza, židovski-

Bilo je sedem minut pred osmo. Minu-
lo soboto zvečer. Vodja tekmovanja
Jelko Gros je prižgal zeleno luč. Primož
Peterka se je pognal v keramično smu-
čino. In letel - daleč. Pristal pri 106 me-
trih. Potem pa končal na hrbtu. "Brat
mi je rekel, da sem bil zmeraj nekaj po-
sebnega. Zakaj ne bi bil še danes, sem
si dejal," je bil prvi odziv ob odhodu
v pokoj smučarskega skakalca pri 32
letih. Naši smučarski skakalci, ki so
v čast slovesu moravškega orla od tek-
movanj razvili špalir, so se prelevili
v nosače. Skupaj z njegovo družino,
ženo Renato, sinom Maiem, hčerkica-
ma Gaio in Stelo, so Primoža odnesli,
kamor sodi. V zgodovino kot najboljše-
ga slovenskega smučarskega skakalca
doslej.

Uvodna tekma celinskega pokala je
bila prava kulisa za slovo velikega šam-
piona. Poslovil se je v svojem znanem
stilu. Skromno, neposredno in iskrivo.
Solz ni bilo. "Morda pridejo, ko bo to
za mano. Morda sem padel, ker sem bil
preveč sproščen pri doskoku. Ampak
skočil sem daleč, to pa je bistvo smu-
čarskih skokov," je dejal Primož Peter-
ka za konec. Zdaj pa vedi, ali je padel
zares ali za hec.

"Pride čas za slovo. Sama sem se po-
slovila z manj pompa kar na tekmi sve-
tovnega pokala. Primož sije tako slovo
doma več kot zaslužil," je Petra Majdič
prišla počastit slovo nordijskega kole-
ga, ki ga izjemno ceni in ji je bil vzor-
nik po odnosu do kolegov, trenerjev
in ljudi v smučarski zvezi. Tudi Iztok
Čop, ki šteje kar nekaj pomladi več,
mu je prišel zaploskat. Kot bivši repre-
zentančni kolegi, Peter Žonta, njegov
vrstnik po letih, s katerim se poznata
že od cicibanskih let, tudi bivši svetov-
ni prvak Rok Benkovič, ki je prekmalu
odfrčal iz skakalne srenje, in drugi.

"Opazil sem ga v planiški šoli že pri
njegovih sedmih letih. Prav frapirala
me je opazka Paula Ganzenbuberja, ta-
krat prvega moža avstrijske stroke, ki
mi je pred začetkom sezone 1995/96
v Ramsauu, videč Primoža, dejal: 'V
tem fantu imate izjemnega talenta,'"
ni pozabil Lojze Gorjanc, bivši dolgo-
letni direktor nordijcev. Jože Šlibar,
edini slovenski svetovni rekorder, na-
poveduje Primožu lepo prihodnost.
"Kot je vzniknil kot skakalec, bo kot
trener. To mu od srca želim. S punca-
mi lahko pride v tej vlogi v Sočiju do
olimpijske kolajne, saj premoreta z Mat-
jažem Triplatom obetaven rod." Jelko
Gros, Primožev trener v najboljših
časih, je doživel njegovo slovo čustve-
no. "Čeprav sem se poslovil leta 1999,
je danes konec moje trenerske kariere.
Kar je naredil, se ne da izmeriti. Je dra-
gulj!"

Najbolj čustveno je slovo Primoža Peterka od tekmovanj doživela njegova družina (od leve): najmanjša Stela, Gaja, Maj in žena
Renata. (Tit Košir)

Ki ga na žalost kot takega v vrhu do-
mače smučarske zveze ne prepoznava-
jo. Sicer Peterkovo sklepno dejanje ne
bi bilo minilo brez prvega moža SZS To-
maža Lovšeta, ki sicer prisega na šam-
pione, obeh podpredsednikov Enza
Smrekarja in Janija Živka, direktorja Ma-
tije Vojska. Toda šlo je tudi brez njih.

"Gotovo je tu zato, ker ga bomo do-
bili zastonj," je otroško iskreno sin Maj
zabelil finale slovesa od velikega šam-
piona, očeta Primoža, ob pogledu na
enoprostorec na štirih kolesih v izteku
skakalnice pod Šmarjetno goro. Peter-
ka je po zadnjem skoku dobil od župa-

V prijateljski nogometni tekmi je Len-
dava na domačem igrišču premagala
Simer Šampion s 3:1 (3:1). Za prvoli-
gaško zasedbo so gole dosegli David
Tomažič-Šeruga (v 8. minuti), Zoran
Lesjak (15.) in Marko Karnet (33.), za
novega drugoligaša iz Celja pa se je
med strelce vpisal Mario Petrušic
(31.). (sta)

Na mednarodni reviji nogometa v po-
častitev dneva samostojnosti na Tišini
so pred okrog 800 gledalci nogometa-
ši Rijeke premagali Muro 05 z rezul-
tatom 1:0. Edini zadetek za goste je
dosegel Antonini Čulina, ki je iz pro-
stega udarca zadel živi zid Murine
obrambe, od tega pa se je žoga preu-
smerila v nebranjeni del mreže vra-
tarja Filipa Drakovica. Na tekmi so
gledalci videli tudi vratnico Nusmir-
ja Fajica za Muro (v 8. minuti) in preč-
nik Dražena Pilčica za Rijeko (v 41.
minuti). Sodnik Anar Salmanov iz
Azerbajdžana, ta je na izpopolnjeva-
nju na Pohorju, je v prvem polčasu v
19. minuti izključil igralca Rijeke De-
nisa Ljubovica in v drugem polčasu
v 51. minuti zaradi drugega rumene-
ga kartona še člana Mure Leona Hor-
vata. (tg)

Nogometni klub Domžale, ki je v so-
boto v prijateljski tekmi z 2:0 doma
premagal azerbajdžanski Baku, je pod-
pisal štiri nove pogodbe. Luka Elsner
je svojo zvestobo Domžalam podalj-
šal še za dve leti, novinci v ekipi pa
so Dejan Zadnikar, Liridon Osmanaj
in Jure Balkovec. Zadnikar je prišel iz
Interblocka, 19-letni Maribočran Liri-
don Osmanaj je bil prvi strelec minule
mladinske lige. (sta)

Nogometaši Aluminija iz Kidričeve-
ga so po samo treh opravljenih trenin-
gih odigrali prvo pripravljalno tekmo
in to proti ukrajinskemu Arsenalu.
Gostje, ki so v tem srečanju veljali za
velikega favorita so naleteli na trdega
tekmeca, ki se je po zaostanku z 0:2
pobral in rezultat z goloma Kureža in
Morsija izenačil. Ko so Ukrajinci v 72.
minuti povedli s 3:2 je kazalo na njiho-
vo zmago, vendar jim je to preprečil
Radulovič. (dk)

Turška policija je v sobotni akciji pripr-
la kar 30 ljudi, osumljenih dogovarja-
nja rezultatov v turškem prvenstvu v
minuli sezoni. Med priprtimi se je zna-
šel tudi predsednik turškega prvaka
Fenerbahčeja Aziz Yildirim. Prav Fe-
nerbahče naj bi bil na sumljiv način
v zadnjem krogu prvenstva osvojil
naslov prvaka. Policija je priprla tudi
nekdanjega reprezentanta Umita Ka-
rana. (mla)

Bojan Matjašec, 27-letni obrambni igra-
lec lendavskega nogometnega prvoliga-
ša, je zapustil Nafto, ker mu je potekla
pogodba s klubom konec junija. Matja-
šec je bil nogometaš z najdaljšim sta-
žem v sedanji igralski zasedbi Nafte,
eden najizkušenejših in tudi kapetan
ekipe. Matjašec je v Nafto prišel iz ma-
tičnega kluba Črenšovci leta 2006 in
pri Lendavčanih odigral šest prvoligaš-
kih sezon. Zaenkrat se še ni odločil, če
bo nadaljeval nogometno pot v tujini
ali v katerem od slovenskih prvoliga-
šev. (sta-)

Za vami je večina tekem v pripravljal-
nem obdobju. V času priprav v Morav-
skih Toplicah ste odigrali tri. Kako bi
ocenili dosedanje delo?
"Na tekmi proti Željezničarju sem dal
prednost tistim, ki so manj igrali proti
Siofoku. Tako priprave gredo po načr-
tu. Mladi so odigrali dobro, moram
reči, da smo igrali proti dobremu tek-
mecu. Ni mi všeč, da smo prejeli tri
zadetke. Všeč mi je, da smo v napadu
kombinirali, fantje se na treningih in
tekmah trudijo po najboljših močeh,
osredotočeni so na delo."

"Skozi tekme je to možno razbrati. Ker
imamo toliko preizkušenj, ima vsak
priložnost izboriti si svoje mesto. Ver-
jetno bo še kakšen dejavnik vplival na
sestavo enajsterice in to, kdo bo imel
pravico nastopiti v njej. Tudi kakšna
poškodba zmoti ritem. Do velikih pre-
izkušenj je še nekaj časa, je pa osnova
enajsterice že znana."

Ritem je zmotila poškodba Etiena
Velikonje, a na seznamu je še nekaj
igralcev, ki jih mučijo poškodbe.

"Pri Velikonji me je pomirilo to, da re-
habilitacija ne bo dolga, kot je bila pri
Marku Pridigarju, kar bi bil velik hen-
dikep. Na Velikonjo bomo lahko raču-
nali že kmalu."

Šele dobro se je začelo, pa že gre zares.
Potem ko je Argentina na petkovi otvo-
ritveni tekmi v La Plati zgolj remizirala
z Bolivijo (1:1) in je Kolumbija v soboto
premagala Kostariko (1:0), bodo gavči
zdaj morali zmagati proti Kolumbiji,
če ne želijo, da se domače prvenstvo,
na katerem lovijo prvo zmago na Copi
Americi po 18 letih, sprevrže v katas-
trofo. "Presenetili so nas z bednim za-
detkom. Na srečo smo izenačili prek
Kuna Aguera," je bil razočaran Lionel
Messi.

Argentina ima daleč najbolj zvez-
dniško moštvo na 43. južnoameriš-
kem prvenstvu, zato je bila javnost po
klavrnem remiju hudo razočarana.
"Noč brez stila" so jo naslovili argentin-
ski časniki, ki so se najbolj znesli nad
Carlosom Tevezom, še bolj pa nad se-
lektorjem Sergiem Batisto, da je sploh
začel s Tevezom, saj se napadalni trio
Messi-Lavezzi-Tevez nikakor ni obne-

sel. "Zelo težko je igrati kot Barcelona,
toda osnovna ideja je imeti posest, da,"
je svojo neuspelo filozofijo moral brani-
ti Batista, ki ga je s fenomenalnim ize-
načujočim zadetkom v 75. minuti rešil
Sergio Kun Aguero. Samo pet minut je
po zamenjavi Ezequiela Lavezzija (Na-
poli) potreboval 23-letni napadalec

"Dalibor Volaš je bil odstoten le šest
mesecev in nima težav, tudi Dragan
Jelič nas dobro pozna. Agim Ibrahimi
je igralec, katerega so navijači začutili
že na tekmi v Ljudskem vrtu proti Arse-
nalu. S tehnično-taktičnim znanjem in
občutkom za igro nam bo veliko poma-
gal. Brazilec Arghus je ob prihodu imel
nekaj težav s privajanjem. Za seboj je
imel dolgo potovanje, prišel je iz druge-
ga letnega časa. Je iz dneva v dan boljši
in je gotovo okrepitev zadnje vrste."

Kakšen je trenutni položaj Tavaresa,
ki naj bi bil spet dobil vabljivo ponud-
bo iz tujine?

"Marcos Tavares dobi veliko ponudb,
kot tudi drugi igralci. Športni direk-
tor je za to, da odloča, sam pa nanj še
kako računam. Je v fazi rehabilitacije
in pri njem delamo pri kondicijski pri-
pravi."

Do petkove tekme superpokala z
Domžalami ste imeli v načrtu veliko
tekem. Bo dovolj za pripravo?

"Bo dovolj, ekipa ni veliko spremenje-
na, uigranost ne bi smela predstavljati
večjega problema."

Kot je poročal Reuters, je za doma-
če navijače Lionel Messi pravzaprav
tujec, še najbolj pa so mu skandirali, ko
se je po robu postavil bolivijskemu ka-
petanu Ronaldu Raldesu. Čeprav je za
24-letnim napadalcem Barcelone feno-
menalna klubska sezona, v Argentini
zadetki za katalonski ponos prav nič
ne štejejo. Še več, Messija opominjajo,
da v modro-beli reprezentančni majici
ni zabil na že 13 obračunih.

Še bolj pa so se Argentinci za glavo
držali ob uvodnem zadetku Bolivi-
je, ko je ob začetku nadaljevanja Edi-
valdo Rojas s peto lepo, a nenevarno
meril proti vratom, kjer je pri vratnici
stal Ever Banega. Posredovanje zvezne-
ga igralca Valencie je bilo tako obupno
- enako velja za vratarja Sergia Romera
-, da je Messi zadetek upravičeno ozna-
čil za bednega.

Selektor Batista se je že po uvod-
ni tekmi znašel v nemilosti javnosti.
Najprej naj bi ji bil popustil s tem, ko
je začel s Carlosom Tevezom, zdaj, ko
navijači po uspešnem nastopu Agiie-
ra pričakujejo spremembe, pa vztra-
ja pri svojem. "Ne, proti Kolumbiji ne
bom ničesar spreminjal, spremeniti
moramo druge stvari. Tej postavi za-
upam."

Vse to je bilo izrečeno, še preden
je Kolumbija v soboto v Jujuyu izved-
la desant na pomlajeno Kostariko, ki
pa je s krčevito obrambo na koncu pre-
jela samo en zadetek. Naleti Kolumbij-
cev so bili tako siloviti, da je vratar

Kostarike Leonel Moreira postal z
obrambami junak ob vseh poskusih
Guarina, Ramosa in Huga Rodallega.
"Saj mi je tudi ekipa pomagala," je po-
vedal komaj 21-letni vratar in izposta-
vil, da kljub porazu še niso odpisani.
Kostarika bo v četrtek igrala z Bolivi-

Katarina Srebotnik in Čehinja Kveta
Peschke sta zmagovalki Wimbledona
v ženskih dvojicah. Slovensko-češka
naveza je v sobotnem finalu dvojic
premagala nemško-avstralsko kom-
binacijo Sabine Lisicki-Samantha Sto-
sur z rezultatom 6:3, 6:1. Srebotnikova
je v Wimbledonu dosegla svojo prvo
zmago na turnirjih za grand slam v žen-
skih dvojicah, pred tem je na največjih
turnirjih petkrat zmagala v mešanih
dvojicah. Srebotnikova in Peschkejeva
sta danes prevzeli vodstvo na lestvici
WTA v ženskih dvojicah.

"Presrečna sem, ne najdem besed,
ki bi opisale občutke veselja. Cel tur-
nir sem igrala odlično, verjela sem,
da zmoreva iti do konca. To je bila ena
mojih najboljših iger v karieri in naj-
večja zmaga. Zaključne žoge se ne spo-
minjam, ker so me oblile solze sreče.
Štirikrat sem bila že blizu temu uspe-
hu, a sem zaradi velike želje pregorela.
Danes je bil najin dan in končno nama
je uspelo. Trinajst let po zmagi v mla-
dinski konkurenci mi je uspelo dobi-
ti tudi težko pričakovani grand slam
turnir v ženskih dvojicah, in to prav
Wimbledon, ki sem si ga najbolj žele-
la. Ko enkrat stopiš na osrednje igriš-
če tu, te zajame magičen občutek. Tega

vedno sanjal," je od sreče žarel Novak
Dokovic. Na tribunah je zanj navijal
tudi srbski predsednik Boris Tadic.

Kvitova gladko_

Petra Kvitova je v Wimbledonu osvojila
svoj prvi turnir za grand slam, 21-letna
Čehinja je v finalu po izjemno suvereni
igri po uri in 25 minutah premagala tri
leta starejšo Rusinjo Marijo Šarapovo s
6:3, 6:4. Kvitova je prej osvojila samo
štiri turnirje WTA, v Hobartu, Brisba-
nu, Parizu in Madridu, v sobotnem fi-
nalu pa je bila 183 cm visoka teniška
igralka premočna za Šarapovo. Je tudi
prva levoroka igralka, ki je po Martini
Navratilovi (v loži je stiskala pesti za
Petro) leta 1990 osvojila turnir v Wimb-
ledonu, zadnjo češko zmago pa je tam
dosegla Jana Novotna leta 1998. "Svojih
občutkov ne morem opisati, enostav-
no ne najdem pravih besed," je zbrano
množico na osrednjem igrišču v Wimb-
ledonu nagovorila Petra Kvitova. "Seve-
da sem bila nervozna, a med dvobojem
sem se osredotočala na vsako posamič-
no točko. V Wimbledonu sem dosegla
največjo zmago v svoji karieri, še pose-
bej sem vesela, da sta me prišli spodbu-
jat Navratilova in Novotna." "Petra je
bila boljša," je po dvoboju športno pri-
znala Marija Šarapova, kije v Wimble-
donu zmagala leta 2004. (sta, šr)

Prizadevni delavci Veslaškega kluba
Dravske elektrarne Maribor so minu-
lo soboto na Bresterniškem jezeru
pripravili že 19. mednarodno regato
Maribor open. Na njej je nastopilo prib-
ližno 180 veslačev iz enajstih klubov iz
Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki so raz-
lično dolge proge preveslali v kar 36
tekmah. Vreme jim ni bilo najbolj na-
klonjeno, kajti vodna gladina je bila za-
radi vetra na trenutke nemirna, tako
da so bile tekmovalne razmere precej
težavne.

Čeprav so nastopili predvsem
mladi veslači, od pionirjev do mladin-
cev, so gledalci spremljali zanimive
tekme, predvsem pa so bili zadovoljni
z dosežki predstavnikov mariborske-
ga kluba. Ti so osvojili kar devet prvih
mest, štiri druga mesta in pet tretjih
mest, kar je bilo dovolj za prepričljivo
skupno zmago v ekipni konkurenci.
VK Dravske elektrarne je osvojil 166
točk, VK Piran 133, VK Beljak 101, VK
Jarun Zagreb 100 itd.

"Konkurenca je bila zahtevna, za-
radi česar sem še bolj zadovoljen z
ekipno zmago in posameznimi dosež-
ki naših veslačev. Matej Grobelnik in
Gregor Boltič sta dokazala, da sta pri
nas trenutno najboljša veslača dvojca
brez krmarja, saj sta brez težav osvoji-
la prvo mesto. Čestitke za odlične na-
stope si zaslužijo še nekateri drugi naši
veslači, pri čemer bi omenil predvsem
izjemno nadarjenega Nika Krebsa, Gaš-
perja Ferlinca, Miho Ramšaka, Žigo Za-
riča, Jerneja Trebšeta, Tomaža Juršeta
in še bi lahko našteval," je nastope ve-
slačev VK Dravske elektrarne Maribor
ocenil njihov trener Primož Merf.

Veslača dvojca brez krmarja Matej
Grobelnik in Gregor Boltič, ki sta ne-
davno osvojila drugo mesto v B-finalu
mladinskega evropskega prvenstva na
Poljskem, sta po pričakovanju zlahka
opravila s tekmeci.

"Z Matejem veslava v istem čolnu
dobra dva meseca, dobro sva se ujela
in rezultati niso izostali. Čeprav kon-
kurenca tokrat ni bila najbolj zahtev-
na, sva tekmo vzela resno in progo
preveslala po najboljših močeh. Do sve-
tovnega prvenstva v Londonu imava
še mesec dni časa, da se nanj dobro pri-
praviva. Trenirala bova po dvakrat na
dan v Bresternici in tudi na Bledu. Ver-
jamem, da bova pripravljenost dvig-
nila na še višjo raven in najin cilj na
svetovnem prvenstvu je uvrstitev vsaj
v B-finale," je povedal 17-letni Gregor
Boltič.

Med regato se je zgodila nenavad-
na nesreča. V cilju sta trčila sodniški
čoln in eden od tekmovalnih čolnov.
Na srečo so jo veslači, ki so jih odpelja-
li na pregled v UKC Maribor, odnesli
brez hujših posledic. Le čoln ne.

Za največje presenečenje uvodnega dne tradicionalnega plavalnega mitinga v
Radovljici je poskrbel Robi Žbogar, kije na 100 m delfin ugnal slovenskega rekor-
derja Petra Mankoča in ga v tej disciplini prvič premagal. "Pri 33 letih je čas, da
me kdo v Sloveniji tudi premaga," je napol v šali povedal Mankoč in priznal, da
si je želel precej boljši izid, a je nekoliko slabši dosežek (54,96) povezoval predv-
sem s tako imenovano luknjo po višinskih pripravah. Zelo zadovoljen je bil Žbo-
gar (54,75), ki je le pol sekunde zaostal za osebnim rekordom. Na 200 m prosto
se je s svojim najboljšim letošnjim dosežkom 2:01,29 zmage veselila Sara Isako-
vič, ki je v zadnjih 50 metrih strla odpor kandidatke za mladinsko svetovno pr-
venstvo Urše Bežan iz Triglava. Ta je na koncu zaostala za sekundo in pol. Takoj
nato je Isakovičeva nastopila še na 100 m delfin, kjer je v zadnjih 30 metrih do-
bila boj za drugo mesto z Estonko Trin Aljand, zmagovalka Aleksandera Hera-
simenja iz Belorusije pa je bila z najboljšim dosežkom dneva po mednarodnih
tablicah (882 točk, 59,66) neulovljiva. Herasimenja je bila s časom 25,34 odlična
tudi ob zmagi na 50 m prosto. (sta)

Na prvem dejanju poletne sezone v smučarskih skokih se je pomerilo v Kranju
64 tekmovalcev iz 13 držav. Potem ko je sobotno uvodno tekmo celinskega poka-
la sezone v smučarskih skokih dobil domači matador Robert Kranjec, so včeraj
slovenski skakalci slavili dvojno zmago, saj je na najvišjo stopničko stopil Jure
Šinkovec (259,6 točke). Tik za njim pa je končal Peter Prevc (258,1). Med desete-
rico se je od Slovencev prebil še Kranjec (245,7), ki je bil osmi.

Ob robu poslovilne tekme skakalnega šampiona Primoža Peterke je prva
tekma pod Šmarjetno goro na veselje gledalcev minila v znamenju Kranjca
(255,3 točke). Drugi je bil Bolgar Vladimir Zografski (250,6), tretji Poljak Dawid
Kubacki (247,9). Slovenski uspeh sta s četrtim in petim mestom dopolnila Peter
Prevc (245,2 točke) in Dejan Judež (241,6).

V skupni razvrstitvi celinskega pokala po dveh tekmah vodi Bolgar Vladi-
mir Zografski (140 točk), na drugem mestu je Kranjec (132), sledita še Prevc (130)
in Šinkovec (124). (sta)

Hrastničanu tudi druga
zmaga, do dosežka kariere
v svetovnem pokalu kanu-
stični dvojec Božič-Taljat

Na drugi tekmi svetovnega pokala v
francoskem L'Argentieru je v soboto
slovenski kajakaš Peter Kauzer prive-
slal do nove zmage. V finalu je nasto-
pil tudi Jure Meglič, ki je bil deveti,
šele 17-letni Simon Brus pa je dvanaj-
stim mestom v svojem drugem nasto-
pu med elito za las zgrešil finale. Novi
uspeh Hrastničana sta včeraj dopoldni-
la z drugim mestom v kanuističnem
dvojcu Luka Božič in Sašo Taljat.

Peter Kauzer je bil najboljši že v pol-
finalu. V finalu ga nista zaustavile tudi
dve kazenski sekundi za dotik vratc v
zgornjem delu proge. "Z rezultatom
sem zadovoljen, vendar pa ne povsem
s samo vožnjo. Po dotiku v tretjih vra-
tih in 'rikvercu' v četrtih sem že mislil,
da so ne le zmaga, ampak tudi stopnič-
ke izgubljene, vendar pa sem se nato
spravil k sebi in se vse do cilja boril ter
se na koncu razveselil ob pogledu na
semafor, " se je veselil novega trium-
fa Peter Kauzer. Drugi je bil Španec
Samuel Hernanz, tretji Čeh Luboš Hil-
gert. Dejan Kralj je bil šele 33.

Med kanuisti Slovenija ni imela
predstavnika. Slavil je Slovak Matej
Benuš, ki je v boju za stopničke ugnal
Španca Anderja Eloseguija in Čeha Sta-
nislava Ježka. Benjamin Savšek je bil
dvanajsti, Simon Hočevar 17., Jure Le-
narčič pa 23. Med kanuistkami so vse
kolajne pobrale Avstralke, slavila je naj-
mlajša, Jessica Fox, pred Rosalyn Law-
rence in Leanne Guinea.

Luka Božič in Sašo Taljat sta včeraj
osvojila drugo mesto med kanuistič-
nimi dvojci in s tem dosegla svojo naj-

v polfinalu, mladinec Simon Oven in
mlajši član Alan Gregorič pa sta obsta-
la že v kvalifikacijah.

Zadnji dan, včeraj, je imel med naši-
mi največ uspeha mladinec Tilen Vido-
vič. Nastopil je v finalu na 200 in 500
metrov. Na daljši razdalji je bil četrti,
za kolajno je zaostal za štiri desetinke
sekunde, na krajši peti.

Mladinka Anja Ostermani je bila
na 500 metrov 13., mladinski dvojec
Alan Apollonio-Simon Blaževič 17.,
mlajša članica Tea Kralj enajsta, dvo-
jec Lovro Leban-Rok Kuk pa se je med
mlajšimi člani v finalu B veselil konč-
nega desetega mesta. Na 200 metrov
je bila Ostermanova v finalu B druga
(skupno enajsta), Tea Kralj prav tako v
finalu B osma, dvojec Tim Kolar-Maks
Frančeškin pa prav tako osmi v finalu
B med mlajšimi člani. (sta)

imava še določene težave, ki jih hoče-
va odpraviti do svetovnega prvenstva
v Szegedu v avgustu," je bil zadovoljen
Kuk. To je delil z njim tudi Leban: "Od-
valil se mi je kamen od srca. V letošnji
sezoni sem imel kopico problemov, ki
se vlečejo še iz prejšnjega leta. Glede na
to, da smo to tekmovanje vzeli bolj kot
pripravo na SP in trening startov ter
taktik, se je na koncu vse tako razvilo,
da smo bili v igri z mlajšimi najboljši-
mi čolni, ki tudi v članski konkuren-
ci posegajo zelo visoko. V bistvu je to
potrditev, da smo letos na pravi poti."

Drugi slovenski tekmovalci na EP
mladincev in mlajših članov so bili
na tej razdalji manj uspešni. Mladinca
Alan Apollonio in Simon Blaževič sta
se v K-2 uvrstila v finale B in osvojila
končno 12. mesto, Tea Kralj je med ka-
jakašicami U23 tekmovanje končala

ISD Grege Boleta je bil z minuto in šti-
rimi sekundami zaostanka 17., Vacan-
soleil Boruta Božiča pa z minuto in 15
sekundami 20. Ameriški Garmin Cer-
velo je zmagal s časom 24,48. Drugo
mesto je zasedla ameriška ekipa BMC,
ki je zaostala za pičle štiri sekunde.
Britansko moštvo Sky je drugo etapo
končalo na tretjem mestu z enakim za-
ostankom. Brajkovič za Hushovdom za-
ostaja za deset sekund in je v skupnem
seštevku na 23. mestu.

Belgijec Phillipe Gilbert (O-mega
Pharma Lotto) je zmagal na sobotni,
prvi etapi, na kateri so tekmovalci
prekolesarili 191,5 km od Passage du
Goisa do Mont des Alouettesa. Drugi je
bil Avstralec Cadel Evans (BMC), tretji
pa Norvežan Thor Hushovd (Garmin).
Najboljši slovenski predstavnik je bil
Grega Bole na 20. mestu.

S pobegom so poskušali Nizozemec
Lieuwe Westra (Vacansoleil) in Franco-
za Jeremy Roy (FDJ) ter Perrig Quemene-
ur (Team Europcar). Trojica je napadla
že na samem začetku in si hitro priko-
lesarila šest minut in 45 sekund predno-
sti, nato pa je pospešila tudi glavnina
in začela loviti ubežnike, 18 kilome-
trov pred ciljem pa je bilo bega konec.

Devet kilometrov pred ciljem se je
v glavnini zgodil trk, kar je iz boja za
etapno zmago izločilo kar nekaj tekmo-
valcev, skupina približno 40 kolesarjev
pa si je prikolesarila prednost dobrih
30 sekund. Gilbert je napadel slab kilo-
meter pred ciljem, kljub poskusu Švi-
carja Fabiena Cancellare pa je zmago
slavil Belgijec.

Danes kolesarje čaka ravninska
etapa O-lonne sur Mer-Redon v dolžini
198 kilometrov. (sta, šr)

Kolesarji Perutnine Ptuj so minuli konec tedna uspešno začeli dirko Tour of Qu-
inghai Lake. Po prvi etapi, kjer so zadržali stik z vodilnimi, so včeraj imeli raz-
log za veselje. Včeraj je bila ena tistih etap na Tour of Qinghai Lake, kjer se zoža
ali pa vsaj razredči krog favoritov. Na 146 km dolgi trasi Xining-Qinghai Lake
je Matej Mugerli osvojil drugo mesto, zmagal je poljski kolesar Mateusz Taciak.
"Zadnjo uro dirke smo naredili zagotovo povprečje 60 km/h, saj je tako letelo,
da niti predahniti nisi mogel. Tri kilometre do cilja sem pokril Poljaka, ki pa
mi potem ni več želel menjati, kot bi lahko. Spredaj bi potreboval verižnik 55,
saj je bila hitrost skoraj 70 km/h. Dirka se je šele začela, ampak se bo lažje zadi-
halo," je po etapi povedal Mugerli, ki v skupnem seštevku za Taciakom zaostaja
za tri sekunde. Danes bo tretja etapa iz Quinghai Lake do Bird Islanda v dolžini
120,6 km, na kateri je leta 2008 Kristjan Fajt, takrat v dresu Perutnine, že slavil
in oblekel rumeno majico vodilnega. (kel)

Italijanski kolesar Simone Ponzi (Liquigas) je zmagovalec 44. velike nagrade
Kranja - memoriala Filipa Majcna. Tretji iz italijanskega državnega prvenstva
je v skupinskem sprintu ugnal slovenska predstavnika Luko Mezgeca (Sava) in
Blaža Furdija (Adria Mobil). Ponzi je prekinil šestletno vladavino slovenskih ko-
lesarjev na dirki v gorenjski prestolnici. Zadnjo zmago tujega kolesarja je leta
2004 dosegel Giovanni Visconti, ki je bil napovedan tudi za letošnjo preizkuš-
njo, a se je nato ni udeležil. (sta)

Pogovor z Renejem Glavnikom, di-
rektorjem kolesarskega kluba Perut-
nina Ptuj, smo začeli s krizo. "Pri nas
ni krize!" zabrusi in se naslednji hip
pronicljivo zasmeje, češ, kaj bi sploh
o tem, ko pa smo rasli z njo. Njegova
kolesarska ekipa je dosegla najboljšo
slovensko uvrstitev na minuli dirki
Po Sloveniji, Robert Vrečer je bil na
koncu tretji, za Italijanom in Hrva-
tom. Finančno krizo v ptujskem klubu
so premagovali dve leti, da bi se letos
spet odločili za profesionalni pogon
članskega moštva. Ta se te dni podi
po Kitajskem.

Konec leta 2008 ste se tolkli po prsih:
"Ne Ptuju ne kupujemo, ne prodaja-
mo, ne služimo - samo zmagujemo.
Bojijo se nas." V začetku leta 2009
ste nato izstopili iz druge evropske
kolesarske lige, tekmovanja Conti-
nental. Zdelo se je, da obstoj kluba
visi na nitki.

"Stopili smo stopnico nižje, ker za pot
navzgor - tekmovanje Pro Continen-
tal - nismo imeli sredstev. Vprašam
vas: ali bi lahko leta 2009 v Continen-
talu ponovili dosežek iz leta prej, ko
smo zmagali. Mi smo častno sestopili
iz špice. Kluba nisem hotel spraviti v
bankrot. Treba je znati zavirati ambi-
cije, ko se sredstva manjšajo. Neodgo-
vorno se mi zdi iti z glavo skozi zid do
konca, ne oziraje se na stroške, in pro-
pasti. Letos smo iz amaterizma presto-
pili nazaj med profesionalce. In spet
zmagujemo."

"Res. Hvala direktorju Romanu Gla-
serju in upravi firme, da nas podpira-
ta. Zdrav šport, kolesarstvo, povezan
z zdravim načinom življenja. Dobra
kombinacija."

"Nekdaj smo vse delali na volonterski
ravni. Začeli smo s starimi 50 jurji, še
za bencin ni zadostovalo. S čimerkoli si
se takrat ukvarjal, si delal kot zagnan
prostovoljec. Danes se nekateri zmrdu-
jejo že, če je treba poravnati minimal-
no članarino. Borbenosti pri mladih
skorajda ni več. Razumem, vsega imajo
na pretek. Če na lastni koži ne občutiš,
kaj je pomanjkanje, boš težko znal ceni-
ti to, kar si boš ustvaril. Hvala, prosim,
jim gre danes težje iz ust. Strpnosti jim
manjka, brez nje ne moreš navzgor."

"Če otrok doma živi mehkužno, poleža-
va ali sedi pred ekranom, ni za športni-
ka. Težko je takemu otroku - seveda so
krivci izključni starši - vtepsti športno
borbenost. Od malega jih je treba vzga-
jati. Starši, peljite otroke na telovadbo,
s štirimi, petimi leti je dovolj zgodaj.
Manir se otrok priuči."

Otroški telovadni tečaji v Mariboru
so zapolnjeni do zadnjega kotička,
tako da povsem črno pa le ni glede
zagnanosti staršev in vzgoje bodočih
športnikov.

"A da je? Lepo je slišati. A ko gledam
lagodne srednješolce, pogosto odkima-
vam. Ne morem verjeti, da profesorji
nimajo nobene moči, da bi ukrepali.
Ne smejo kaznovati, ne smejo opom-
niti. Nekoč je bila trda roka, šiba, tudi
batina. Ne odobravam tega, niti ne upo-
rabljam prisile v vzgoji. Pri nas v klubu
dogovor gradi mostove. Če mi šport-
nik nekaj obljubi, mora držati besedo.
Drugače se nimamo več kaj pogovar-
jati. Jasno, da otrok pride od staršev v
šolo, ne pa iz šole k staršem. Prelaganje
odgovornosti za vzgojo otrok na vrtce
in šole ni pravilno. Bontona se nauči-
mo doma."

Tvegati je v športu za dosego rezul-
tata nujno, pogosto tudi zdravje
(denimo Majdičeva). So mladi še pri-
pravljeni tvegati?

"Vse manj, jim ni treba. Še od doma jih
starši težko spravijo. Pogovarjati se je
treba, dobro vzdušje v kolektivu po-
maga posamezniku, da je pripravljen
postoriti več zase in za druge. Dosti
zahtevam od kolesarjev v klubu, a tudi
dosti dobijo nazaj."

Nikomur niste nič dolžni, se radi poh-
valite, ko govorite o klubu.
"Nikoli. Čisti računi, dolgo prijatelj-
stvo. Zakaj pa vsi radi prihajajo na
Ptuj? Ker vedo, da izpolnimo obljube.
Mora pa biti naš kolesar odgovoren
za svoja dejanja, se dostojno obnašati,
lično poskrbeti za svojo opremo."

Da lahko potem osvojite tretje mesto
na dirki Po Sloveniji, najvišje med na-
šimi ekipami.

"Ja, ja, še s tem ljudje niso zadovoljni.
Kolesarstvo je zapleteno, sistem, ki ga
je težko razumeti od zunaj. Sprašujejo
me, zakaj Robert Vrečer ni zmagal na
vzponu na Golte, ker bi potem osvojil
skupno zmago. Dva dni smo živalsko
branili rumeno majico, se upehali."

"Bi, pa sta ga neizkušenost, zaletavost -
k nam je prišel iz gorskega kolesarstva
- stala triumfa. Neučakan je bil. Če ne
bi petkrat skočil iz skupine, bi imel do-
volj moči za zadnji vzpon. Lahko bi
premagal kogarkoli, tudi zmagovalca
Diega Ulissija. Menije lažje zdaj govo-
riti, kot je bilo njemu to narediti. Šlo je
za kolesarje svetovnega kova, z njimi
ni šale. Ampak tudi Vrečer je izjemen,
letos ima enajst zmag. Čestitam orga-
nizatorjem, predvsem gospodu Bogda-
nu Finku - s katerim se včasih sicer ne
strinjava -, da so pripravili najmočnej-
šo dirko Po Sloveniji doslej. Dolenjci so
se izkazali! Kljub temu da so na dirko
zbobnali elito, se država ni zganila
glede finančnih sredstev in jim ni po-
magala. Tako ne bo šlo v nedogled."

Koliko stane vas, če za en dan zapre-
te ceste okoli Ptujskega gradu in pri-
redite enodnevno dirko.

"Dvanajst tisoč evrov. Tu ni pozitiv-
nega stroškovnika. Varovanje, policij-
sko spremstvo si moramo plačati sami
- tudi za prestižno dirko državnega
prvenstva. Pozna se nam vsak evro,
sploh če ga ni več."

Začeli ste iz nič. Brez koles, brez tek-
movalcev. Samo z idejo, voljo, vizi-
jo.

"Sami najboljše veste. Spominjam se
vas kot danes, honorarnega sodelavca
Večera, ko ste se v gostišče k Belemu
križu pripeljali s fičkom. No, tudi sam
sem najprej vozil fička."

V klub ste že konec osemdesetih zva-
bili ruska kolesarja, sovjetska repre-
zentanta Sergeja Gavrilka in Nikolaja
Skorenka, ki je bil tudi trener.
"V dijaškem domu sta spala. Ko sem
šel z njimi na prvo dirko od Dunaja
do Gradca, sem bil popolni kolesarski
analfabet. Spoznaval sem, kaj je to tre-
ning."

"Rusa sta pretiravala. Pri minus deset
ali še hujšem mrazu sta trenirala v
snegu, samo da je bila cesta splužena.
Vsa bela sta bila v obraz, pomrznje-
na okoli ust in nosu. Nekaj ur na kole-
su sredi najhujše zime! Kruto. Ruski
način. Ruse sem spoznal na svetovnem
prvenstvu na pisti v Novem mestu.
Hitro smo se dogovorili. Na koncu je v
ptujskem klubu pristalo skupaj devet
ruskih kolesarjev."

"Živo se spominjam dirke po Črni
gori in južni Italiji. Italijani kot Itali-
jani, radi so prikrajali rezultate in pra-
vila. Naša dva sta v cilj pripeljala kot
prva, pa so dirko gladko podaljšali za
en krog. Kaj sta hotela, sedla sta nazaj
na kolo, ujela skupino in - zmagala še
enkrat."

"Izjemno so bili disciplinirani, preda-
ni delu. Trener je bil neomajna avtori-
teta. Na pripravah v Istri jih je marca
ob sedmi uri zjutraj nagnal v morje, sle-
čene do pasu. Iz mrzle vode na obalo,
pa gimnastične vaje in takoj zatem na
kolo. To so bili naši klubski zametki."

"Pri minus
deset sta Rusa
trenirala v snegu,
vsa bela sta
bila v obraz,
pomrznjena
okoli ust in nosu.
Kruto"

Komajda ste začenjali, aprila 1991,
že ste govorili, "potrebujemo svežo
kri v slovenskem kolesarstvu, do-
volj nam je prepirov v lastni hiši, saj
nam niso prinesli nič dobrega". Prav-
zaprav se nam zdi, ko vas poslušamo,
da se kaj prida ni spremenilo.
"Heh, žal. Rivalstvo v kolesarstvu
imam rad, spodbuja in motivira, ven-
dar mi naš način tekmovalnosti ni
všeč. Vračamo se na prepire izpred 20
letih, tega ne razumem. Slovensko ko-
lesarstvo medtem vendarle napredu-
je. Trije Slovenci so nekoč nastopali
na svetovnem prvenstvu v cestni vož-
nji, danes imamo šest reprezentantov,
tudi po zaslugi nas, Ptujčanov. Ogrom-
no točk smo prispevali, ker smo leta
2008 zmagali v razredu Continental."

Eh, Glavnik, rečejo zahodno od Ptuja,
ko nanese beseda o kolesarjih Perut-
nine Ptuj. Nikoli vam niso zares pri-
znali primata, tudi takrat, kadar ste
ga imeli.

"Najlažje je tako reči. Težje je delati.
Ne moremo dvigniti ravni slovenske-
ga kolesarstva z dopisnimi sejami in
po telefonu. Ptujčani smo protestno
izstopili iz vseh organov zveze. Karko-
| , U

li smo pozitivnega svetovali, v krovni
organizaciji tega niso upoštevali. Cinič-
no so se nam smejali. Svojim fantom
sem zabičal, naj se ne ozirajo na trače,
naj se osredotočijo na svoje rezultate.
S športnim duhom dokažimo, da smo
boljši."

Zdi se, da so odnosi med klubi zateg-
njeni. Tudi Vrečer je na dirki Po Slove-
niji sikal o tem.

"Zelo. Na tako nizki ravni odnosi med
klubi še niso bili. Dasiravno smo znali
že prej okrcati drug drugega, smo si
prišli po dirki čestitat. Tri zavoje de-
lamo drug okoli drugega. To me boli,
tega nisem vajen. Že kolesarji so posta-
li nastrojeni drug proti drugemu."

"Rad, a sva tudi sedla skupaj in kaj popi-
la. Se umirila in delala naprej v dobro
kolesarstva. Bil je moj velik rival.
Danes je vse skupaj ena sama ignoran-
ca. Kaj bi pa spet rad, Glavnik! Kot da
ne bi šlo za kolesarje, temveč za neki
moj prestiž. Ne razumejo. Bom odkri-
to povedal (desetsekundni premor, op.
p.): Čemu ne bi ustanovili regijske, šta-
jerske kolesarske zveze? Zdaj povem,
da jo bom skušal ustanoviti. Če hoče-
mo spraviti kolesarski šport na Šta-
jerskem nazaj na noge. Maribor je bil
veliko kolesarsko mesto, polno držav-
nih prvakov je od tam. Legendarni
Alojz Fajdiga jih ima čez 90, pa vsako
leto pride na maraton Poli. Branik je
bil kolesarski pojem."

"Težava v Mariboru je ta, da se je kole-
sarstvo dotaknilo dna. In se ne more
premakniti navzgor. Apeliral bi na
župana Franca Kanglerja, na športni
zavod, naj na občini zagotovijo mini-
malna sredstva za zagon kolesarstva.
Branko Rokavec se trudi, ampak sam
ne more pognati voza. Mislim, da bi bil
Jure Golčer - dvakrat je dobil dirko Po
Sloveniji - po koncu kariere dobra reši-
tev za kolesarski Maribor. Skušam ga
prepričati, da bi ostal v kolesarstvu.
Sam mu lahko svetujem, podpreti ga
mora občina."

posameznikih. Ko je Tone Turnšek
odšel iz kluba, je celjski rokomet raz-
padel. Kaj bo potlej, ko bo Rene Glav-
nik odšel iz ptujskega kolesarstva.
Kdo vas bo nasledil?
"Ah, o tem bi veljalo razmišljati. Upam,
da klub po meni ne razpade. Žal je
iz leta v leto isto: mi z rezultati gor,
občina s finančnimi sredstvi dol. Kje
najti pravo mero, ni lahko odgovoriti.
Nekdo pač mora ugotoviti, da v ptujski
občini ne moremo imeti 96 športov."

"Na Hrvaškem je gospodarska kriza
še globlja, pa najdejo več denarja za
nacionalno pomembne športe. Kako
to? Obstaja nevarnost, da bo Slovenija
kmalu ostala brez kopice vrhunskih
športnikov, ki jih nihče ne bo mogel
nadomestiti."

"Nogomet je strašen zalogaj. Šibko go-
spodarstvo, šibka država, šibek šport.
Država se mora zganiti in narediti več
za zdravje državljanov. Za šport. Šport-
niki smo v nemilosti, ko moledujemo.
Lahko hodiš od vrat do vrat, prosiš za
nekaj evrov, odgovor je zmeraj isti: Ni
denarja! Če že kdo kaj primakne špor-
tu, nas po strani gledajo delavci te
firme, češ, za športnike pa imate, za
naše plače pa ne."

"Zato se v kulturi dogaja isto kot v špor-
tu, manjšajo jim proračunska sredstva.
Kakšni bomo čez leta Slovenci, če ne
bomo podpirali kulture in športa?
Bomo narod divjakov, nerazgledani in
omejeni? Izobraženi mladi doma ne do-
bijo dela, športniki po koncu kariere
nimajo kam, postajajo socialni proble-
mi. Ni mi vseeno, ko se športnik, ki je
ponesel ime Slovenije po svetu, znajde
na cesti. Po drugi strani pa plačo z mi-
nistrstva vleče kolesar, ki vozi za tuje
profesionalno moštvo - a ne bi raje vla-
gali v obetavnega športnika?"

"Leta 1998 smo sodelovali z Radensko
Rog. Ne za dolgo, kmalu sem njihovim
kolesarjem poslal delavske knjižice.
Čez štiri leta se je izjalovilo sodelova-
nje s Krko Telekomom. Tako Rogu kot
Krki, sedanji Adrii Mobil, smo pomaga-
li, da niso doživeli kolapsa, in so izpla-
vali nad vodo."

"Jani Brajkovič na prvem mestu. Veli-
ko je za prepoznavnost našega športa
naredil veteran Gorazd Štangelj, zelo
ga cenim. Od nekdanjih Ptujčanov je
prvi Borut Božič, zadnjič je zmagal v
Švici. Ampak naša prvenstvena naloga
je vzgoja mladih kadrov. Zaslužka za
naše kolesarje tako ali tako doma ni,
boj za golo preživetje."

"Zgrozim se zaradi tega dopinga. Ne
morem ga prebaviti. V pogodbi z na-
šimi kolesarji je člen, ki zaukazuje ta-
kojšnjo prekinitev pogodbe v primeru
jemanja prepovedanih poživil. Me ne
zanima, če je to najboljši ali najslabši
tekmovalec. Naš sponzor je prehramb-
na industrija, iger z dopingom si že za-
radi tega ne moremo privoščiti. Ali pa
kdo kaj dela za mojim hrbtom, ne vem.
Mislim, da ne."

Ptujčane so povezovali z dopinško
afero Dolenjca Tomaža Noseta, češ
da ste imeli prste vmes pri njegovi
kazni. Drugače bi se ji bil lahko izog-
nil, so menili. Milan Čuš iz Perutnine,
nekdanji prvi policist Maribora, je bil
v protidopinški komisiji kolesarske
zveze, ki ga je kaznovala.
"Neumnosti, Čuš, takratni podpred-
sednik kolesarske zveze, je zaradi
napadov razočaran izstopil iz kolesar-
skih vrst. Saj veste, napad je najboljša
obramba."

"Me zanima, kako lahko sploh kole-
sari. Če bo padel, se bo z osteoporozo
'razsul'. Nisem zdravnik, samo razmiš-
ljam. Pustimo to."

"Nikogar ne obsojam. Vem pa, da bi se
izkušeni športniki morali zavedati, kaj
dajejo v organizem, ne stoodstotno, ti-
sočodstotno morajo biti prepričani.
Športniki so začeli razmišljati in vse
več se jih zaveda posledic nepremišlje-
nih dejanj."

Med vašimi nagradami v kolesar-
stvu izstopata Bloudkova leta 2008
in občinska za življenjsko delo po 55
letih dela v športu. Ko nekdo prejme
tako nagrado, se zdi, da je na koncu.
"Na občini so res malo pohiteli, ne
vem, zakaj, ha, ha ... Svojega življenj-
skega dela v športu še nisem dokončal.
Čutim, da lahko še veliko dam kolesar-
stvu. Hvaležen sem za nagrade, moti-
virajo za naprej. To niso samo moje
nagrade, so priznanje vsem delavcem
v našem klubu."

Tudi vaši ženi, ki potrpežljivo prena-
ša vašo predanost športu.
"Žena Alojzija pomaga klubu, predv-
sem pri administrativnih delih. Živi s
tem mojim kolesarstvom. Pri hiši je bil
šport vedno na prvem mestu."

"Ha, kdo bi si misli, da bi ob gori dela
še kaj zaslužil. Prvih 22 let v klubu
nisem dobival niti ficka. Zadnja leta
prejemam honorar, raje se ne bi hvalil
z njim. Jaz sem direktor samo na papir-
ju. Vesel sem, da sem z mladimi, da po-
slušam njihove modrosti in tu pa tam
tudi kakšne neumnosti. Priznam pa,
da sem starokopiten glede tehnike ko-
municiranja, največ mi pomeni oseb-
ni stik."

Mnogim ste bili v klubu drugi oče?
"Dobesedno. Rado Rogina in mnogi
drugi so živeli pod mojo streho, bili so
člani moje familije. Nekatere smo vo-
zili v šolo."

"Trudim se. Za Roberta Vrečerja so
rekli, da je problematičen, kar imejte
ga na Ptuju. Za Mateja Mugerlija tudi.
Hvala vam, odlična karakterja sta."

A se vam ne zdi, da so pogosto proble-
matični prav tisti, ki govorijo o prob-
lematičnih drugih?

"Ugotavljam, da je tako. Sem Vrečerja
vprašal, ali bi šel nazaj, tja, od koder je
prišel. Ne, ker se pri vas lahko odkrito
pogovorim, je odvrnil. Človeka ne spo-
znaš v zmagi, ampak v stiski. Ko izgu-
bimo, fante potolažim: Gremo dalje,
jutri je nov dan."

Načrti o poligonu, zaprtem vadbe-
nem centru za najmlajše, menda
trohnijo v občinskem predalu. Kdaj
bo nanje posijalo sonce?
"Škoda. Na cesti je za mlade kolesar-
je prenevarno. Če bi imeli poligon,
bi bila varnost popolna. Pred leti je
avtomobil zbil našega otroka, dvanaj-
stletnika, žal, žal ... Takrat sem hotel
vse skupaj pustiti. Take reči prizadene-
jo za vedno. A veste, kako hudo mi je
bilo očetu povedati, da je njegov otrok
umrl ... (orosijo se mu oči, globoko vdih-
ne, op. p.): Zato potrebujemo to pisto!
Da ne razmišljamo med treningom,
iz katerega ovinka bo v gručo priletel
avtomobil."

Denarja za kolesarsko pisto občina
ne najde, za košarkarsko dvorano naj
bi ga sčarala. EP v košarki na Ptuju,
velika stvar, a ne?

"No... oba sva se nasmejala. Naj imajo
košarkarsko dvorano na Ptuju, če ho-
čejo. Logika pa mi ni povsem jasna.
Kdo bo vzdrževal dvorano? Minusa
ne sme biti, to je edina kalkulacija, ki
jo poznamo v športu. Na Ptuju ni ko-
šarkarskega zaledja, ni tradicije, niče-
sar košarkarskega. Maribor bi moral
gostiti EP, že zaradi Daneva in Vilfa-
na."

Renejeva starša sta pred drugo sve-
tovno vojno živela na severovzhodu
Francije, Rene se jima je rodil v kraju
Amneville. Oče, dober kegljač, je bil
med drugim predsednik izseljenske
matice stare Jugoslavije. Med vojno se
je Rene leta 1944 kot petletnik s starej-
šo sestro preselil k babici v Središče ob
Dravi, bratje, vsi štirje pokojni, so osta-
li v Franciji. "Ni nam bilo z rožicami
postlano. Živeli smo v revščini," zamr-
mra Glavnik, gledajoč predse. "Na
Ptuju sem se poročil in ostal na ženini
domačiji v Spodnji Hajdini." Pozna še
kakšno francosko besedo poleg Rene,
ga vprašamo. "Ah, ne, sem bil premaj-
hen. Sestra Danica pa še dandanes v
83. letu tekoče govori francosko."

S športom se je začel ukvarjati s
šestimi, sedmimi leti, se spominja.
"Najprej gimnastika, splošna in zatem
orodna. Veliko športov sem dal skozi,
vsepovsod sem bil pri vrhu." V strelja-
nju na glinaste golobe, v spidveju, kar-
tingu. "Leta 1962 sem začel streljati na
glinaste golobe, postal sem tudi stra-
sten lovec. Zaradi refleksov so me kli-
cali Pinta, po izjemnem italijanskem
strelcu. Hitrostno streljanje na glinaste
golobe, praktično rafalno, je bilo moja
specialnost. Italijani so me hoteli pri
sebi, a me niso premamili. Sem ostal
doma. Lahko bi živel tudi v Franciji,
nisem hotel. Ponosem sem, da sem Slo-
venec." Čeprav med Slovenci pogreša
več slovenstva. "Zdi se mi, da smo bili
v Jugoslaviji bolj predani takratni skup-
ni državi kot smo zdaj v samostojni."

S spidvejem se je nehal ukvarjati za-
radi službe, zmanjkalo je časa, razloži.
"Ko sem v Mariboru vozil spidvej, sem
do tja pogosto pešačil in tekel s torbo
prek rame. Poznih avtobusov med Ptu-
jem in Mariborom ni bilo, tudi denar-
ja ne. S treninga sem prihajal domov
čez polnoč, po nekaj urah pešačenja."
Dobro se spomni spidvejskega trener-
ja in mehanika Ota Makovca, ko so
dirkali na tezenskem Kovinarju. "Bil
je izjemno spreten, iz nič je znal nare-
diti izvrsten motor. Živi še danes. Kot
tudi spidvejista iz moje generacije Jože
Visočnik in Ivan Kos." Leta 1968 se je
posvetil kartingu, deset let je vztrajal,
vozili so po vsej Jugoslaviji in Evro-
pi. Okoli cerkve na Slomškovem trgu
tudi? "Ja, okoli mariborske stolnice
smo dirkali, da se je kadilo za nami. Pri
AMD MTT sva s pokojnim Ivom Lipov-
nikom ustanovila karting sekcijo. V
kartingu sem bil trikratni podprvak Ju-
goslavije, s Ptujčani smo bili petkratni
ekipni državni prvaki." V spominu so
mu ostali plesni večeri s srečelovi. "V
nekdanji Slaviji in domu JLA (Narodni
dom, op. p.). Veliko druženja je bilo in
sproščenosti. Zdelo se je, da je časa ve-
liko več kot danes. Življenjski ritem je
bil bolj umirjen. Ni bilo televizij, raču-
nalnikov, prenosnih telefonov. Mladi
si tega ne znajo predstavljati." Tempo
je bil umirjen, a leta so zdrvela mimo,
s cmokom ugotavlja Glavnik. "Kdaj je
minilo teh mojih 72, mi ni jasno. Zado-
voljen sem, da sem še danes obkrožen
s samimi mladimi."

Na Ptuju je Rene v sedemdesetih
letih soustanovil plavalni klub, bil v
njem tudi trener. "V Ptujskih toplicah
je voda postala pretopla. Šli smo v Mari-
bor, k Braniku, spoznal sem tudi očeta
bratov Petrič, Draga." Pa v plavanju ni
dolgo vzdržal. Kolesarji so ga potegni-
li medse. "Franc Polanec iz Perutnine
Ptuj me je prepričal, da sem se leta 1985
znašel v ptujskem kolesarskem društ-
vu. Čez dve leti sem postal predsednik
kluba, najel sem kredit in kupil prvih
sedem koles. S svojim denarjem, kmalu
bi me bili zaradi kredita vrgli iz službe.
Šport je bil vselej smisel mojega življe-
nja. Druženje, tekmovalnost, spoštova-
nje. Dasiravno nikoli nisem zadovoljen
z doseženimi rezultati. Nikoli." (as)

Z 9. Škoda rallyjem Maribor se je na Šta-
jerskem ta konec tedna začela dru-ga
polovica sezone. Po dirki, ki je štela
tako za slovensko kot za avstrijsko dr-
žavno prvenstvo, so v prvi deseterici
prevladovali tu-jci. Beppo Harrach, tret-
jeu-vrščeni z lanske dirke v Mariboru-,
je z vodstvom od starta do cilja u-gnal
izku-šenejšega kolega Raimu-nda Bau-ms-
chlagerja s škodo fabio S2000 in Pierra
Longhija, prav tako s fabio S2000.

Že petkova ohladitev ozračja je še
pred popoldanskim ceremonialnim
startom na Trgu- svobode nakazala,
da dirka tokrat ne bo potekala v tako
vročem poletnem vremenu- kot minu--
la leta. Nekoliko hladnejše ozračje je
prijalo tako posadkam kot dirkalni-
kom. Teh se je tokrat na startu- zbra-
lo 54, dirko pa jih je končalo le nekaj
čez 40.

Su-per special na Koroškem mostu-,
zdaj že tradicionalna atrakcija za gle-
dalce in hitrostna preizku-šnja, ki je
dirkači ne marajo preveč, saj prehitro
kaznu-je še tako majhno napako, tokrat
ni bila prva od enajstih preizku-šenj na
150 kilometrov dolgi dirki. Dirkači so
se namreč najprej pomerili čez mejo.
Dvakrat so prevozili hitrostno preiz-
ku-šnjo Schlossberg v Avstriji. In Beppo
Harrach, ki je veljal za favorita tokrat-
nega relija v Mariboru-, je povedel že
takoj na začetku-, vodstva pa ni izpu--
stil vse do konca.

Prvi dirkalni dan, ki se je zaklju-čil
na Koroškem mostu-, je Harrachu- za
ovratnik najbolj dihal prav tako izku--
šeni Italijan Piero Longhi, ki tekmu-je
s škodo fabio S2000 slovenskega mošt-
va Target Motosport in pravzaprav
nadomešča poškodovanega lanskolet-
nega slovenskega državnega prvaka
Aleksa Hu-marja. Bau-mschlager, zma-
govalec mariborskega relija v minu-lih
dveh letih, je odločneje napadel šele v
soboto. Harrach ni popu-stil pod priti-
skom izku-šenejšega rojaka, po dirki pa
je dejal, da je pred koncem sam nekoli-
ko popu-stil ritem, saj tu-di zaradi obili-
ce kamenja na cestah ni hotel tvegati
prebite pnevmatike. Predvsem pa ni
želel narediti kakšne napake, ki bi ga
lahko stala končanja dirke.

Posadke so v soboto merile moči v
okolici Malečnika, v okolici Gaja, Gač-
nika in v okolici avstrijskih Lu-čan.
Vsako hitrostno preizku-šnjo so pre-
vozile dvakrat, sku-paj torej še osem
hitrostnih preizku-šenj. Tu-di zaradi
konfigu-racije cest na Štajerskem po
koncu- ni bilo redko slišati, da je mari-
borski reli zahtevna dirka. Za še več
dramatičnega vzdu-šja in za težje odlo-
čitve pri izbiri pnevmatik so med so-
botnim popoldanskim postankom v
servisu- ob Ledni dvorani poskrbeli
temni oblaki na nebu-.

Rok Tu-rk je na svojega peu-geota
207 S2000 nataknil neprimerne pnev-
matike, a mu- je na koncu- vendarle
u-spelo, da je s četrtim mestom v sku-p-
ni razvrstitvi postal najhitrejši Slove-
nec na dirki. Longhi, ki tekmu-je tu-di
za slovensko prvenstvo, dirka v Mari-
boru- pa je bila po Satu-rnu-su- in Velenju-
njegova tretja pri nas letos (sezono bo
odpeljal do konca), pa je s tretjim me-
stom izenačil izid točk v državnem pr-
venstvu-. Prvo mesto si deli s Tu-rkom.

Številni gledalci
ob progi so jasen
dokaz, da je reli na
Štajerskem dobro
sprejet

Darko Peljhan, ki mu- je na mitsu-bis-
hiju- lancerju- v Mariboru- odpovedala
tu-rbina in je moral odstopiti, ni več v
boju- za naslov prvaka.

Za svojevrsten vrhu-nec dirke je vno-
vič veljal zdaj že znameniti skok na hi-
trostni preizku-šnji Gačnik. Številni
gledalci v obeh dneh ob trasi proge pa
so jasen dokaz, da je reli na Štajerskem
dobro sprejet. "Zelo smo zadovoljni z
izpeljavo dirke in že se veselimo ju-bi-
lejne desete izvedbe prihodnje leto," je
včeraj po dirki v imenu- organizatorja,
Dirkalno-tekmovalnega dru-štva Kau--
čič, dejal Tomaž Kaučič.
Rezultati: 1. Harrach/Schindlbacher
(mitsu-bishi lancer EVO IX) 1:35:42,1,
2. Bau-mschlager/Zeltner (škoda fabia
S2000) +5,5, 3. Longhi/Pirollo (škoda
fabia S2000) 3:00,6, 4. Tu-rk/Ložnar
Kranjc (peu-geot 207 S2000) +4:11,3,
5. Aigner/Ertl (renau-lt clio R3 maxi)
+4:21,9, 6. Saibel/Mayrhofer (mitsu-bis-
hi lancer EVO X) +4:58,8

V trgovino ENIM, Tržaška cesta 23, Maribor (kompleks bivše
Elektrokovine), od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v soboto
od 9. do 13. ure. Tel. 02 300 35 98.

V elitnem razredu
MotoGP Jorge Lorenzo
vodilnemu Caseyju
Stonerju ni dovolil vnovič
zmagati

V Mu-gellu-, meki italijanskega avto-
moto športa, so na osmi dirki svetovne-
ga motociklističnega prvenstva v vseh
treh kategorijah prevladovali Španci. V
najšibkejšem razredu- je slavil Nicolas
Terol, v razredu- Moto2 Mark Marqu-ez,
bitko v kraljevskem razredu- pa je dobil
svetovni prvak Jorge Lorenzo.

Čeprav je še na polovici dirke v se-
riji MotoGp kazalo, da si bo Casey Sto-
ner brez težav privozil zmago, saj je
pred zasledovalcema Lorenzom in do-
mačim Andreo Doviziosom vzdrževal
varno prednost treh seku-nd, je sedem
krogov pred koncem začel popu-ščati.
Lorenzo je začu-til priložnost, odpe-
ljal rekord proge in že v naslednjem
krogu- brez težav prišel na prvo mesto,
ki ga do konca dirke ni več izpustil iz
rok.

Mimo moštvenega kolega je nato
švignil še Dovizioso in poskrbel za
zadoščenje na tribunah, potem ko
sta največja ljubljenca italijanskega
občinstva Marco Simoncelli in Valen-
tino Rossi razočarala s petim oziroma
šestim mestom. Simoncellija je v borbi
za četrto mesto prav v zadnjem zavoju-
prehitel Američan Ben Spies.

Klju-b temu- da je Stoner kot dvanaj-
sti dirkač v zgodovini osvojil ju-bilejne,
50. stopničke v karieri in s tem izena-
čil u-speh moštvenega tekmeca Danija
Pedrose, je bil Avstralec nad razpletom
dirke razočaran: "Potencial motocikla
je bil veliko višji kot doseženo tretje
mesto. Še na kvalifikacijah je vse delo-
valo odlično. Na ogrevanju- pred dirko
pa smo u-gotovili, da ob večjem številu-
krogov temperatu-ra gu-m postane pre-
visoka, s čimer motor izgu-bi optima-
len oprijem. Zaradi pomanjkanja časa
smo se odločili, da nastavitev za dirko
ne spreminjamo. A na polovici dirke
se je oprijem spet zmanjšal, sprednji
del motocikla pa je drsel iz ovinka. Ko
sta me Lorenzo in Dovizioso ujela, se
jima nisem mogel enakovredno upira-
ti, kar je precej frustrirajoče."

"Na zadnjih treh, štirih dirkah mi
ni šlo po načrtih, zato sem zmage v
Mugellu še posebno vesel," se je po
dirki veselil Lorenzo. Bolj zgovorno
je bilo slavje mehanikov, ki so Španca
od sreče metali v zrak. Odločitev, da
na dirki nastopijo z lansko šasijo mo-
tocikla, s katero so osvojili prvenstvo,
se je izkazala za pravilno. Obrestova-
lo se je tu-di navijanje domačih navija-
čev, ki je Doviziosa v zadnjem krogu-
poneslo na dru-go mesto. "Navijači so
mi bili danes v veliko podporo. Tega
se ne da opisati. Proga v Mu-gellu- mi ni
nikdar ležala, zato sem še toliko bolj za-
dovoljen z rezu-ltatom. V moštvu- so mi
odlično pripravili motocikel. Zelo smo
hitri, zato je tu-di boj za svetovnega pr-
vaka še vedno odprt!" je optimističen
Dovizioso.

Vrstni red v SP, MotoGp: Stoner 152
točk, 2. Lorenzo 133, 3. Dovizioso 119;
Moto2: Bradi 147 točk, 2. Marqu-ez 95,
3. Smith 79; 125 ccm: Terol 153 točk, 2.
Zarco 114, 3. Vinales 106.

Mariborska atletika premore pešči-
co članskih reprezentantov, med ka-
terimi po rezultatih izstopajo Sonja
Roman, Sabina Veit (članici AD Štajer-
ska) in Sebastijan Jagarinec (član AK
Poljane). Vsi trije so v minulih letih
uspešno nastopali na tekmovanjih
doma in v tujini in tudi v letošnji se-
zoni so si zastavili visoke cilje. Toda
vsi trije kandidati za avgustovsko sve-
tovno prvenstvo v južnokorejskem Da-
geuju in za olimpijske igre prihodnje
leto v Londonu so imeli smolo s poš-
kodbami. Romanova jo je staknila že
pred letom dni, Veitova in Jagarinec
pa pred dnevi.

Sonja Roman že leto dni trenira
z zmanjšano močjo, saj ji bolečine v
desnem predelu zadnjice povzročajo
nemalo težav. Za njo je že več speciali-
stičnih pregledov, fizioterapij in mag-
netnih resonanc - zadnjo je opravila
ob koncu prejšnjega tedna v bolnišni-
ci v Izoli -, vendar natančna diagnoza
poškodbe še ni znana.

"Rezultate iz izolske bolnišnice pri-
čakujem v teh dneh in upam, da bodo
spodbudni. Tekmovanja zelo pogre-
šam. Svetovno prvenstvo se približu-
je in časa za izpolnitev norme v teku
na 1500 m za nastop v Daeguju je vse
manj. Treningov zaradi poškodbe
nisem opustila. Vmes sem odhajala na
terapije v Lenart in Maribor in morda
je bila napaka v tem, da nisem vzela
kakšnega meseca dni počitka. Videli
bomo, kaj bo pokazala magnetna reso-
nanca in kakšno zdravljenje bo potreb-
no, da se čim prej vrnem na atletske
steze," je razložila Sonja Roman.

Sabina Veit je tekmovalno sezo-
no začela zelo uspešno. Še zlasti spod-
buden je bil njen nastop na ekipnem
evropskem prvenstvu sredi junija v
Izmirju. V teku na 200 m je dosegla
čas 23,41 in le enajst stotink zaostala
za B-normo za nastop na svetovnem
prvenstvu, ki velja tudi za nastop na
olimpijskih igrah v Londonu.

"V končnici teka sem začutila bo-
lečino v desni nogi in v zadnjih me-
trih nisem tekla tako hitro, kot bi bila
lahko. Morda mi je zaradi tega iz rok
tudi spolzela želena B-norma, ki je
23,30. Pregled je pokazal manjšo natr-
ganost mišice desne noge, zaradi česar
sem morala nekaj dni počivati. Za
izpolnitev norme za svetovno prven-
stvo imam še dober mesec časa. Če se

Atletski klub Poljane Maribor je na
stadionu Poljane pripravil državno pr-
venstvo za starostne kategorije do 16,
18 in 20 let. Na njem so se predstavili
domala vsi atleti in atletinje, ki pred-
stavljajo prihodnost kraljice športov
v Slovenji. V soboto, prvi tekmovalni
dan, so bile tekmovalne razmere zelo
ugodne, kar so nekateri izkoristili za
izboljšanje osebnih rekordov, dvema
atletinjama pa je uspelo izboljšati dr-
žavna rekorda.

Za prvi novi državni rekord je pos-
krbela starejša mladinka Alja Sitar iz
AK Domžale, ki je 100 m pretekla v
času 11,69 in potrdila normo za na-
stop na mladinskem evropskem pr-
venstvu od 21. do 24. julija v Talinu.

Drugi rekord je med mlajšimi mla-
dinkami postavila Veronika Domjan
iz AK Ptuj v metu diska; orodje je za-
lučala 41,46 m daleč. Novi državni
rekord med starejšimi mladinci je v
skoku s palico naskakoval Robert Ren-

ner iz celjskega Kladivarja. Potem ko
si je z višino 510 cm zagotovil naslov
državnega prvaka, mu letvice na 531
cm ni uspelo preskočiti.

Z dvema zmagama, v teku na 400
m (48,84) in 1500 m (4:00,60), se je
odlikoval starejši mladinec, nadar-
jeni Žan Rudolf iz kluba Mass Ljub-
ljana. Brez težav je naslov prvakinje
med starejšimi mladinkami v metu
kopja osvojila Brežičanka Barbara
Špiler (63,42).

V soboto je nastopilo tudi nekaj
atletov in atletinj AK Poljane in AD
Štajerska iz Maribora. Nobenemu ni
uspelo osvojiti naslova državnega pr-
vaka, najbližje je bila temu dosežku
med starejšimi mladinkami Mateja Po-
krivač (Štajerska) z drugim mestom v
teku na 1500 (4:51,40), Anja Mešiček
(Poljane) je bila v isti starostni katego-
riji tretja v metu diska (27,54), tretja
pa je bila tudi Nuša Maver (Poljane) v
skoku v višino (163 cm). (zg)

Sabina Veit (Robert Balen)

sem prekiniti treninge. Zdravniški
pregled je pokazal lažjo poškodbo,
toda pozneje se je izkazalo, da je poš-
kodba resnejša. Zdravil sem jo s tera-
pijami, ultrazvok pred nekaj dnevi pa
je pokazal, da naj bi bilo z mišico vse
v redu. Letos še nisem tekmoval, zato
nisem imel priložnosti, da bi dobre tre-
ninge udejanjil na tekmi. Norma za na-
stop na svetovnem prvenstvu v teku
na 400 m je 45,70 in upam, da jo bom
izpolnil," je povedal Sebastijan Jagari-
nec.

Kolaričeva še brez
norme za SP

Ptujčanka Nina Kolarič je na medna-
rodnem mitingu v Corku na Irskem
zmagala v skoku v daljino. Slovenska
rekorderka je preskočila 6,52 metra.
Druga je bila Britanka Amy Woodman
(6,40 m), tretja pa Američanka Tianna
Madison (6,36 m). "Z doseženim me-
stom moram biti zadovoljna. Sicer pa
so bile razmere zame zelo neugodne.
Na skoraj vseh tekmah sem imela letos
veter v prsi, tokrat pa je močno piha-
lo v hrbet. Pri zaletu sem se kar malo
ustrašila hitrosti. Zato sem malo pre-
več zaustavljala pred odrivno desko,
kar ni dobro. Poleg tega sem bila malo
utrujena tudi zaradi poti, ker sem v
Cork prišla malo pred enajsto uro zve-
čer, dan pred tekmo. Upam, da bom
vendarle na naslednji tekmi imela
ustrezne vetrovne razmere," je deja-
la Kolaričeva, ki še vedno lovi normo
(6,65 m) za nastop na svetovnem prven-
stvu v Daeguju v Južni Koreji (od 27.
avgusta do 4. septembra). To bo posku-
šala doseči na slovenski veliki nagradi
v sredo v Mariboru. (sta)

Finale letošnjega evropskega klub-
skega pokala šahovske lige prvakov
bo pri nas, v Rogaški Slatini. Zadnje
dni septembra se bo tam skoncen-
trirala neverjetna šahovska kako-
vost: večina najboljših šahistov in
šahistk sveta bo zastopala barve
vsaj 60 klubov v moški in 15 v žen-
ski konkurenci. Klubi bodo prišli iz
več kot 40 držav, posamezni šahisti
še iz mnogih drugih. Manjkalo ne bo
niti pravih zvezdnikov: 17-letna sve-
tovna prvakinja, Kitajka Hou Yifan,
bo branila barve evropskih prva-
kinj iz Monaka (na drugi šahovnici
bo za kneževino igrala Anna Muzi-
čuk). Ruske ekipe v moški konkuren-
ci bodo polne šahistov z ratingom
preko 2700 točk. Zelo nevarni bodo
Azerbajdžanci z vsemi domačimi in
še kakšnim tujim zvezdnikom. Pa
Nemci, Ukrajinci, Armenci, po nekaj
letih se je vrnila tudi nekdanja serij-
ska prvakinja Bosna iz Sarajeva in še
in še.

Tudi Šahovska zveza Slovenije je
prepoznala svoj interes in se odloči-
la, da bo pomagala trem slovenskim
klubom, v katerih igra največ repre-
zentantov. Odločitev je bila prepro-
sta v moški konkurenci, kjer so v
ŽŠK Maribor in Tehcentru Ptuj zbra-
ni praktično vsi najboljši slovenski
šahisti. V ženski je selektor Matjaž
Mikac pokazal na ekipo iz Nove Go-
rice, ki pa je nastop kljub skoraj v ce-
loti pokritim stroškom odpovedala.
Kar je skrb vzbujajoče predvsem za
selektorja, ki se sooča s popolnim po-
manjkanjem motiva med svojimi re-
prezentantkami.

Druga zgodba je med fanti. Na-
stop sta gladko potrdila oba naša naj-
boljša kluba. Še posebno veseli smo
za dvanajstkratne državne prvake iz
Maribora, ki so se za nastop odločili
po dolgih letih. In to z zelo spodob-
no ekipo. Velemojstrom, ki so v za-
četku junija tretjič zapored postali
državni prvaki, bodo priključili še
kakšno ime. Ekipa je zagotovo spo-
sobna lepe uvrstitve. Kaj to pomeni
v številkah? Sodeč po prvem prijav-
nem roku, bi bil uspeh že uvrstitev
med dvajset najboljših. Deseterica
je neposredno povezana s proraču-
nom, glede na trenutno stanje na-
šega gospodarstva pa se zdi težko
izvedljiva. Stopničke? Možnosti so
približno enake tistim, ki jih imajo
mariborski nogometaši v svoji "ligi
prvakov". Da, denar ima tudi v šahu
glavno vlogo. Proračuni najboljših
ekip so nekajkrat višji od zneska,
ki se letno obrne v celotnem sloven-

I.e4 d6 2.d4 Sf6 3.Sc3 e5
Philidorjeva obramba je med slo-
venskimi šahisti precej priljublje-
na, vendar jo Aleksander Beljavski
le redko uporabi. Je želel presenetiti
mlado nasprotnico?

Danes v glavnem igrajo načrte z
b7-b6, kjer črni dosegajo lepe rezulta-
te. Poteza našega šampiona je redka
in predvsem bolj tvegana.

Klasična igra - črni bi preko polja
g5 rad zamenjal nekaj svojih figur.
Pravilo namreč uči: figure naj menju-
je tisti, ki ima manj prostora.

Nerazvitost črnih figur kar kliče
po akciji in Kitajka se je odločila pri-
praviti sunek f2-f4.
17.De2 Sf6 18.Dd2 Sh7 19.f4 ef4
20.Lf4 Ld7 21.Tf1 h5 22.Tde1

Po tem udaru je partija praktično
odločena. Črni mora vzeti in si razbi-
ti prikritje pred kraljem.
25...gf5 26.ef5 d5

Preprosto: ko se v igro vrne še be-
lopoljec, bo vsega hitro konec.
29...dc4 30.Lc4 Tg8 31.Df2 Ke7 32.d5
cd5 33.Dc5 Kd8 34.Dd5 Kc8 35.Lb5
Hou Yifanova igra z računalniško
natančnostjo: agresivno, brez vsakr-
šnega strahu, neposredno "v glavo".
V igri proti njej imajo težave tudi vr-
hunski velemojstri in lahko si misli-
te, kako se na drugi strani šahovnice
šele počutijo dekleta...
35...Lb5 36.ab5 Kc7 37.Tf1 Tg7 38.Tf7!
Tf7 39.b6 1:0.

To je zneslo 79 posameznikov;
dva sta bila neodločena, od pre-
ostalih 77 jih je 75 pozitivno
odgovorilo na vprašanje "Ali
menite, da človeška dejavnost
pomembno prispeva k spre-
membi povprečnih svetovnih
temperatur?" In od tu sklep,
da se 75/77 - ali 97,4 % - klima-
tologov strinja ...Strokovnjak
za statistiko bi zaključil, da je
korelacija dejansko obratna:
97,4 % ameriških "okoljskih
znanstvenikov", ki "so naved-
li klimatologijo kot svojo spe-
cializacijo in so tudi objavili
vsaj 50 % zadnjih recenziranih
znanstvenih člankov na temo
podnebnih sprememb", zago-
varja tezo o antropogenih pod-
nebnih spremembah - kar ni
nikakršno presenečenje, če se
zavedamo (in kot bomo še ilus-
trirali), da v "klimatoloških"
znanstvenih revijah člankov
v nasprotju s stališči IPCC prak-
tično ni mogoče objaviti.

Opišimo še en primer "znan-
stvenega konsenza" IPCC.
Podnebni znanstveniki, ki za-
govarjajo tezo o ogrevalnem
učinku človeških izpustov,
svoje trditve med drugim ute-
meljuje tudi s podatkom, da
ostane C02 iz izgorevanja fosil-
nih goriv v atmosferi vsaj 100
let. Zadrževanje C02 v atmos-
feri so merili mnogi: podatek
je namreč pomemben, ker na
osnovi razpadanja ogljikovega
izotopa 14 C merimo starost
organskih snovi - na primer
platna domnevno zgodovin-
ske oljne slike. Jedrski poskusi
nad površjem v letih od 1945
do 1963 so v naše ozračje pri-
spevali veliko dodatnega 14 C,
zato je bilo potrebno oceniti
korekcijski faktor za to obdob-
je. In ob pregledu znanstvene
literature ugotovimo, da samo
viri IPCC trdijo, da se človeški
izpusti C02 v ozračju ohranja-
jo 100 let ali celo dlje! Največ,
kar so namerili drugi znanstve-
niki, je 25 let. Tudi zaradi take-
ga "konsenza" danes vse več
znanstvenikov organizirano

Knjiga je izšla pri založbi Orbis,
cena 23,70 evra,
brezplačni telefon 080 20 14,
www.orbis.si

zavrača tezo o antropogenem
ogrevanju. Ampak tako propa-
gandno poudarjanje "znanstve-
nega konsenza" je bistveno za
politični uspeh teze o antropo-
genem ogrevanju, saj nasprotni-
ke označuje kot nerazumne in
neizobražene sovražnike zna-
nosti. Zato Institute for Public
Policy Research, britanska orga-
nizacija za upravljanje stikov z
javnostmi, v svoji publikaciji
nasvetov za oblikovanje javne
razprave o podnebnih spre-
membah eksplicitno svetuje: "...
zainteresirani deležniki morajo
(do vprašanj o znanosti podneb-
nih sprememb) zavzeti odnos,
kot da je bila razprava že doblje-
na, vsaj v stikih z javnostmi. To
pomeni, obnašati se kot da pod-
nebne spremembe obstajajo in
so resnične, in da so posamič-
ne aktivnosti (za zmanjševa-
nje izpustov C02) učinkovite.
Ta ždejstva' je potrebno obrav-
navati kot danosti, o katerih ni
treba govoriti.

Posebno zanimivo je razisko-
vati, kolikokrat so se v medijih
pojavile takšne ali drugačne no-
vice o katastrofah, tragedijah,
neobičajnih dogodkih, ki so
poudarjale grožnjo antropoge-
nega ogrevanja, in kako pogo-
sto se je pozneje izkazalo, da je
šlo za potvorbo, zavajanje, na-
pačno interpretacijo. Primere
tovrstnega senzacionalizma v
prid teze o antropogenem ogre-
vanju opisujemo še drugje, zato
tukaj navedimo le nekaj prime-
rov, ki kažejo na povsem pro-
pagandističen oglaševalski
pristop zagovornikov global-
nega ogrevanja.

Leta 2002 je svet oblete-
la senzacionalna novica, da
polinezijsko otoško državico
Tuvalu ogroža dvig morske gla-
dine zaradi globalnega ogreva-
nja - vedno več nižje ležečih
območij Tuvaluja je ob visokih
plimah in vetrovih poplavlje-
nih, vlada že prosi Avstralijo,
Novo Zelandijo in druge dr-
žave, naj sprejmejo njene dr-
žavljane. A do obalne erozije
na Tuvaluju ne prihaja zaradi
dviga morske gladine, ampak
je posledica izsekavanja man-

Al Gore in
poklicni oko-
Ijevarstveniki
vedno znova
pripovedujejo
o tragični
usodi belih
medvedov.
No, ali je res
tragična?

grovih gozdov ter gradnje na
prej zaraščeni obali in celo ru-
darjenja. Kljub temu da so re-
snični razlogi za rušenje obale
Tuvaluja dobro dokumentira-
ni, se nobeden od medijev, ki je
zgodbo objavil, ni nikoli opravi-
čil za napako. Nekateri "tragič-
no zgodbo" Tuvaluja ponavljajo
še danes, na primer celo TV Slo-
venija je 1. junija 2010 ponovno
predvajala francosko oddajo
OGROŽENI RAJI: TUVALU, ki
obalno erozijo Tuvaluja po re-
ceptu poklicnih okoljevarstve-
nikov pripisuje "globalnemu
ogrevanju".

Novejši primer senzaciona-
lističnega pretiravanja je otok
Talpati (oziroma New More
Island), ki je bil dolga leta pred-
met obmejnega spora med Ban-
gladešem in Indijo. Marca 2010
so ugotovili, da je otok izginil,
in seveda, krivdo so pripisova-
li dvigu morske gladine zaradi
globalnega ogrevanja. Vendar
dolgoročne meritve gladine
morja v Bengalskem zalivu ka-
žejo, da se je v 20. stoletju dvi-
govala v povprečju le za 1 mm
na leto, torej si je težko pred-
stavljati, da bi morje otok poto-
pilo. In sam otok je prav tako
"nenadno" tudi nastal: med taj-
funom leta 1970 je razburkano
morje dvignilo nad površino
del obsežne sipine iz delte Gan-
gesa in drugih rek, ki se izlivajo
v Bengalski zaliv. Kaj ni potem
bistveno bolj smiselna razlaga,
da so viharji v zimi 2009/2010
peščino pač odnesli, kot so jo
leta 1970 nakopičili?

Al Gore in poklicni okolje-
varstveniki vedno znova pripo-
vedujejo o tragični usodi belih
medvedov, ki morajo zaradi
zmanjšanja arktičnega ledu v
nedogled iskati ploščo, na kate-
ro bi lahko zlezli in si od plava-
nja odpočili. In kaj lahko bolj
seže v srce kot fotografija luk-
njičaste ter razjedene ledene
gore, na kateri obupano čemi-
ta dva polarna medveda? Foto-
grafijo bomo še danes našli v
množici okoljevarstvenih pub-
likacij, skupaj z razlago, kako
globalno ogrevanje ogroža to
izjemno živalsko vrsto.

Ampak tragična interpre-
tacija fotografije je popolna
izmišljotina. Fotografijo je po-
snela avstralska študentka mor-
ske biologije Amanda Byrd na
študijski plovbi po arktičnih
vodah v avgustu 2004 in po
njenih lastnih besedah sploh
ni izgledalo, da bi bila med-
veda kakorkoli ogrožena, saj
je bila ledena gora relativno
blizu obale. Poleg tega dnev-
nik ekspedicije dejansko doku-
mentira, da so našli debelejši
in obsežnejši led, kot so prvot-
no pričakovali. Mediji so priče-
li fotografijo objavljati vsaj leto
pozneje brez dovoljenja avtori-
ce in z lastnim tragičnim pod-
napisom
"Tvoje razmišljanje je logično, a vendarle povsem napačno, Tina.
Gotovo obstaja varnostni sistem, ki zazna vsako takšno okvaro in
o njej takoj sporoči odgovornim. Pravzaprav sem prepričan, da je
reševalna akcija že v teku."

Pogledal je starca, če mu bo ta morebiti oporekal, a slednji ni
niti trenil. Sicer je prav dobro vedel, da je varnostni sistem za dvi-
gala izven delovnega časa ugasnjen, a se mu je v tem trenutku
zdelo pametneje, da o tem molči.

"Natančno tako. Predlagam vam, da se čim udobneje name-
stite," je vehementno odgovoril Dan ter sedel med Sama, ki je še
vedno čepel v kotu in Tino, ki je negotovo potegnila iz svoje torbe
mapo ter se tudi sama previdno namestila v sedeči položaj. Druga
ženska je v skladu s črednim nagonom sledila obnašanju večine, le
starec je napol vzvišeno, napol užaljeno še naprej čakal stoje.

Vsi so nekaj časa molčali, celo Dan, čeprav si je na vso moč želel
načeti nov pogovor s Tino. A nekaj mu je to preprečevalo, vzduš-
je komornosti morda; da, ta izraz je bil kar pravšen, pravzaprav
briljanten. Težko bi se domislil boljše utelesitve komornosti, kot
jo je predstavljala ta skupinica naključno izbranih ljudi, zaprtih
v majhno sobico brez oken in vrat (vsaj takih, ki bi se odpirala).
Samo, ali so se tukaj znašli v vlogi gledalcev ali nastopajočih? Ob
tej misli ga je neprijetno zmrazilo, da se je ves vzdrhtel in so mu
narahlo zašklepetali zobje.

"Ali se tudi vam zdi, da je to dvigalo ... kako bi rekla... da je na
nek način živo ... in da se poigrava z nami?"

Danov smeh je bil precej manj prepričljiv, kot si ga je zamislil,
zato ga je brž podkrepil z besedami: "Gospa, ta škatla ni nič bolj
živa od kateregakoli drugega predmeta. A naj vam ne zaradi vaše
trditve ne bo nerodno; to je popolnoma naravna psihološka reak-
cija. Ljudje smo nagnjeni k temu, da poosebljamo predmete, še po-
sebej, ko nam predstavljajo oviro. Samo pomislite, kolikokrat se
razjezimo na stvari. Pogovarjamo se z avtomobilom, ki noče vžga-
ti, preklinjamo preluknjano pnevmatiko ali pokvarjeno tesnilo na
pipi, celo z zavozlanimi vezalkami na čevlju smo se pripravljeni
sporeči. A zaradi tega našega obnašanja se narava in natura samih
predmetov seveda niti najmanj ne spremenita."

"Oprosti, Tina. Ampak tu tako ne moremo početi ničesar dru-
gega, kot da se pogovarjamo. Razen če naš mojster za dvigala ne
bo spet malo pritiskal na gumbe."

"Opa, naš uglajeni gospod je začel izgubljati živce, svoji polika-
ni obleki in kravati navkljub!"

"Brez skrbi, gospodična, pri svojih letih sem se naposlušal že
toliko neslanosti, da bom pretrpel tudi to."

"Mislim, da bi vendarle morali poskušati kaj storiti," Tina ni
več zdržala pritiska tišine.

"Nihče nas ne bo slišal. Zaprti smo v kovinski zaboj, ki leži na
dnu jaška."

"Pol enajst. Sedaj so gotovo že vsi odšli. Naša edina možnost je,
da nas slučajno opazi kakšen varnostnik na svojem obhodu."

Pričakujem, da bodo ustavni sodniki
odločno zavrnili pobudo za referen-
dum o družinskem zakoniku, saj gre
za tipično slovensko butalsko mani-
jo ene strani nasprotovati vsemu, kar
predlaga in si domisli druga stran. Do
kraja nedoumljivo je, zakaj in čemu to
nasprotovanje, saj zakonik prav v niče-
mer ne spreminja načela, da družino
kot osnovno celico družbe sestavljajo
oče, mati in otrok. Zakonik zagotavlja
pravico do družine tudi tistim, ki so v
spolnem pogledu gensko usmerjeni k
svojemu spolu, kar ni splošen, ampak le
izjemen in manjšinski družbeni pojav.
A slovenski Butalci ga obešajo na veliki
zvon. Fran Milčinski ni odrekal prebri-
sanosti Butalcem, ko je na hudomušen
način opisoval butalstvo Slovencev. Naj
spomnim na zgodbo, kako so Butalci
razširjali cerkev. Seveda Milčinski pred
sto leti ni smel zapisati, da naše butal-
stvo korenini v tistem večinskem delu
družbe, ki je versko prezagnano in s
svojim Bogom že kar družbeno nasil-
no. Tako je še danes, saj pobožnjakarji,
klerikalci in del cerkvenih gospodov v
družinskem zakoniku vidijo grozno ne-
varnost kar za obstoj Slovencev.

Beseda družina izvira iz glagola
družiti se, biti skupaj iz enih ali drugih
razlogov, potreb in namenov. Vsaka
družina, tudi ta, ki označuje skupnost
moža, žene in otroka, je pogojena z ne-
malo vzroki in neizogibnostmi, od ka-
terih je temeljni spolni nagon telesne
združitve moškega in ženske z name-
nom zagotovitve potomcev in nada-
ljevanja človeške vrste. Nagoni pa so
zamotan del človekove narave.

Predlagatelji družinskega zakonika
so naredili napako, ko so popustili bu-
talstvu in istospolnim partnerjem one-
mogočili posvojitev tujega otroka in
tako zasnovanje družine. Spomnim se
številnih otrok po veliki vojni, ki niso
vedeli, kdo so njihovi starši niti kje so
rojeni. Pa so odrasli kot rejenci in pos-
vojenci v tujih družinah ter varstvenih
ustanovah. Taka pomoč je tudi namen
družinskega zakonika. Če ne bi zmogli
drugod nobenega greha, ampak le v
dvo- in enospolnih zvezah ter nad du-
šami in telesi otrok, bi bil pekel že zdav-
naj premajhen, nebesa pa skoraj prazna.
Naj bo ta šaljiva izraba verskih pojmov
namenjena zagovornikom njim kar
svete družine očeta, matere in otroka,
kije na zunaj lahko ganljivo zgledna, za
zidovi pa eno samo nasilje in nečloveč-
nost. Seveda vsestranska vzgoja in pou-
čenost blažita težave in stiske v spolni
zakonski ali nezakonski zvezi in druži-
ni, vendar so geni ter hormoni neukrot-
ljivi pri oblikovanju pozitivne in nič
manj tudi negativne podobe človeka.

Ob reakciji Kanglerja na krčenje sred-
stev za kulturo, predvideno z rebalan-
som proračuna, da naj ima Pahor EPK
na Tromostovju, bi človek mislil, da je
projekt EPK Maribor nastal po dikta-
tu te vlade, pa ni. Res pa je nastajal v
času, ko smo si še domišljali, da smo
vzvišeni nad gospodarsko krizo in se
je obljubljalo kar vsevprek. Seveda bo
situacija zapletena, ampak iznajdljivi
Kangler se bo že znašel. Dobivamo
impozantno in dvakrat preplačano(!)
prizorišče na Trgu Leona Štuklja, za
katerega so bili le deloma primerni
sodobni domači gradbeni materiali,
bolj pa kitajsko kamenje. Ob tem se
sprašujem, ali je ciljna publika obuta
v superge ali natikače kot ob slavnost-
ni otvoritvi s "kulturnim programom".
Maribor je pol leta pred velikim dogod-
kom še vedno v polsnu. EPK namreč
niso samo prireditve, je tudi predsta-
vitev bivanjske ter vedenjske kulture
občanov in tudi odnosa mestne obla-
sti do okolja, kulture nasploh, prome-
ta in drugih pomembnih dejavnikov.
Druga mesta so priložnost izkoristila
za prenovo in se tudi tako izkazala.

V Gradcu so si omislili otok v Muri s
prestižno zgradbo. V Mariboru pa po-
ganjajo otoki in polotoki iz asfalta ter
zožujejo cestišča na minimum, da avto-
busne postaje, ki je bila včasih najlepša
v srednji Evropi, podhoda ob njej, zane-
marjenih fasad in opustošenih trgovin
na Partizanski in Koroški cesti ne ome-
njam, ker so nepopisna sramota.

Prejšnji župan Boris Sovič je bil ob
vsaki priložnosti deležen ostrih kritik
glede počasnosti reševanja problema-
tike zavetišča za živali in lutkovne-
ga gledališča. Pa je prišel Kangler in
zavel je svež, jugovzhodni veter. Zanj
sta bila omenjena objekta absolutna
prioriteta, že zato, da pokaže, kako se
tej stvari streže. Ob slovesni otvoritvi
zavetišča za živali je v začetku oktobra
2009 dejal, da je to prvi objekt v okvi-
ru EPK. Le dobro leto in pol za tem, ko
se EPK še niti ni začel, pa se utaplja v
dolgovih. Za sanacijo mu je občina ve-
likodušno odpisala koncesijsko dajatev
in morda še kaj, kar bomo izvedeli šele
čez čas, čeprav gre za naš, davkoplače-
valski denar.

Z vso vnemo se je lotil tudi lut-
kovnega gledališča. Pohvalno, ni kaj!
Ampak ... Zadeva ima eno lepotno
napako. Ob vzorno prenovljenem mi-
noritskem samostanu in urejenem
"dvorišču" je sosednja stavba v tako
obupnem stanju, da ji grozi, da se bo
podrla. Pa se je nekdo domislil Potem-
kinovih vasi in pobelil tisti del zgrad-
be, ki neposredno meji na lutkovno
gledališče, mogoče v upanju, da obi-
skovalci prevare ne bodo opazili. Žal
večji del do kraja zanemarjenega, ver-
jetno spomeniško zaščitenega objekta
kar naprej propada in če bi bil kdo od
pristojnih dovolj tankočuten, bi zaznal
krik "Obtožujem!" Starejše generacije
pogrešamo žlahtni humor Danila Go-
rinška, ki je upal v "svinčenih časih"
preko satire v Totem listu marsikaj
kritizirati. Tako se je ob neki priložno-
sti pošalil na račun očitnih nesmislov,
ki so jih avtorji imeli za umotvorne, z
anagramom tvor na umu. Le česa bi se
domislil danes?

Da bi lahko objavili čim več vaših mnenj,
pripomb in pobud, vas prosimo, da
nam pošljete največ 3600 znakov (60
tipkanih vrstic). Daljše prispevke bomo
ustrezno skrajšali in priredili. Pismo
mora biti opremljeno s pravim ime-
nom, popolnim naslovom in telefonsko
številko (ali številko mobilnega telefo-
na), na kateri bo mogoče preveriti toč-
nost podatkov. Pismo lahko pošljete
po pošti na naslov ČZP Večer, Sveto-
zarevska 14, 2000 Maribor, za Pisma
bralcev, ali po elektronski pošti pisma.
bralcev@vecer.com.

mularij-a: Postoj-na (vps 8.20)
8.50 Kako sem vid-el svet izpod- mize:
Stric iz Avstralij-e, mla-din-ska-
n-a-da-lje-va-n-ja-, 6/10 (vps 8.50)
9.10 Prihaj-a Nod-i: Nod-i se izgubi,
risa-n-ka- (vps 9.10)

9.20 t Fifi in Cvetličniki: Makičin
prosti d-an, risa-n-ka- # (vps 9.20)
9.30 Ali me poznaš: Jaz sem lazar
9.40 Polžj-egraj-ske zgod-be: Prvi polž

v vesolj-u, risa-n-ka- (vps 9.40)
9.50 Internat, kra-tki dokume-n-ta-rn-i film
10.05 (Ne)pomembne stvari: Zd-ravj-e,

n-a-da-lje-va-n-ka-, 6/38 (vps 10.55)
11.25 Šola Einstein, n-e-mška- n-a-n-iza-n-ka-,

6/52 (vps 11.25)
12.00 Lj-ud-j-e in zemlj-a (vps 12.00)
13.00 Poročila, šport, vre-me-, te-de-n-ski izbor
13.15 Polnočni klub: Izginuli (vps 13.15)
14.30 Gozd-ovi Slovenij-e: Pragozd-,

dokume-n-ta-rn-a- se-rija-, 1/5 (vps 14.30)
15.00 Poročila (vps 15.00)
15.10 Dober d-an, Koroška- (vps 15.10)
15.45 Klj-ukec s strehe: Klj-ukec ulovi

ptička, risa-n-ka- (vps 15.45)
16.10 Bine: Žehta (vps 16.10)
16.25 Ribič Pepe: S številkami in števili

zn-a-n-stve-n-a- se-rija-, 5/10 (vps 17.30)
18.25 Žrebanj-e 3x3 plus 6 (vps 18.25)
18.35 Ponij-i z Zvezd-nega griča, risa-n-ka-
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.40 Vreme
19.45 Šport
20.00 Ted-nik (vps 20.00)
21.00 Stud-io city (vps 21.00)
22.00 Od-mevi (vps 22.00)
22.35 Šport, Vre-me-
22.50 Poletna scena
23.25 Glasbeni večer: APZ Ton-e- Tomšič
in- slove-n-ski skla-da-te-lji (N. Forte-, D.
Močn-ik, A. Sre-botn-ja-k, T. Vulc,
U. Ja-šove-c, J. Je-ž, M. Pru-s)
0.10 Dnevnik, pon-. (vps 0.15)
0.50 Dnevnik Slovencev v Italij-i

Sobotno popold-ne, pon-. (vps 13.20)
Reli Maribor, re-porta-ža- (vps 15.25)
Umetni raj- (vps 15.45)
Slovenski utrinki (vps 16.10)
Posebna ponud-ba, potrošn-iška-
odda-ja- (vps 16.40)
Starši v manj-šini, a-n-gle-ška-
hu-morističn-a- n-a-de-lje-va-n-ka-, 1/7
(vps 17.05)

Alpe-Donava-Jad-ran, podobe- iz
Sre-dn-je- Evrope- (vps 17.35)
Prvi in d-rugi (vps 18.05)
Impro TV: Boštj-an Gorenc in
Severa Gj-urin (vps 18.25)
Večerni gost: dr. Boru-t Te-lba-n-
(vps 19.00)

1. de-l, fra-n-coska- doku-me-n-ta-rn-a- se-rija-,
1/6 (VPS 21.35)
22.30 Operne arij-e: baritonist Jože
Vid-ic, G. A. Rossin-i: Se-viljski brive-c
(vps 22.30)

2/3 (vps 22.35)
23.35 Knj-iga mene briga: M. K.Ga-n-dhi:
Ga-n-dhi, a-vtobiogra-fija- (vps 23.35)
23.55 Pisave: Drago Jančar, Dže-va-d

Pred 150 milijoni let-, v zlat-i dobi
dinozavrov, se je začela skupina
živali razvijati v popolnoma novi
smeri. Čeprav je obdržala št-evilne
plazilske značilnost-i, je pridobila še
nekat-ere nove in nenavadne prit-i-
kline. Perje. Peresa so bila korist-na
za zadrževanje t-oplot-e in šopirjenje.
Omogočila pa so še nekaj veliko bolj-
dragocenega - let-enj-e. Pri pt-icah je t-a
sposobnost- spremenila vse...

6.40 TV prod-aj-a
7.10 Krofko
7.20 Rori, dirka-ln-ik
7.35 Jaka na Luni
7.50 Jekleni Max

8.15 Nebrušeni d-ragulj-, pon-., 78. de-la-
9.10 TV prod-aj-a
9.25 Grenko slovo, pon-., 56. de-la-
10.15 TV prod-aj-a
10.45 Ko se zalj-ubim, pon-., 56. de-la-
11.35 TV prod-aj-a
12.05 Tereza, pon-., 49. de-la-
13.00 24UR ob enih
13.30 Oprah show, pogovorn-a- odda-ja-
14.25 Nebrušeni d-ragulj-, 79. de-l

ve-n-e-zu-e-lske- n-a-da-lje-va-n-ke-
15.20 Tereza, 50. de-l me-hiške- n-a-da-lje-va-n-ke-
16.15 Grenko slovo, 57. de-l tu-rške-
n-a-da-lje-va-n-ke-

17.00 24UR popold-ne
17.10 Grenko slovo, n-a-da-lje-va-n-je-
17.20 Ko se zalj-ubim, 57. de-l me-hiške-
n-a-da-lje-va-n-ke-

20.00 George iz d-žungle, a-me-riška-
kome-dija-, 1997 (Bre-n-da-n- Fre-se-r)
21.45 Razočarane gospod-inj-e, 1. de-l
a-me-riške- n-a-n-iza-n-ke-

0.00 t Kosti, 6. de-l a-me-riške- n-a-n-iza-n-ke-
0.55 Čistilec, 9. de-l a-me-riške- n-a-n-iza-n-ke-
1.50 24UR, pon-.,
2.50 Nočna panorama.

Najbolj vroči DJ-ki, z umet-niškim
imenom Jungle Julia, t-ema pred-
st-avlj-a priložnost- za divjo zabavo s
prijat-eljicama Shanno in Arlene. Tri
privlačne lisičke se odpravij-o v noč
in seveda vzbudij-o pozornost-. Vsak
njihov gib pa pot-uhnj-eno opazuje
divj-i psihopat-, ki t-iči za volanom
svoj-ega smrt-onosnega avt-omobila.
Zabava deklet- se kmalu sprevrže v
divj-i beg pred serij-skim morilcem.

7.35 ŠKL, pon-.,
8.25 Obalna straža, pon-.
9.20 Shaggy in Scooby-Doo
9.45 Super heroj-i
10.10 Požeruh

10.40 Obalna straža, a-me-riška- n-a-n-iza-n-ka-
11.35 Faktor strahu ZDA, pon-.
12.30 Frasier, 12. de-l a-me-riške-

1996 (Eddie- Mu-rphy)
15.10 Pa me ustreli!, pon-., 6. de-l
15.40 Moj-a super sestra, 11. de-l a-me-riške-

re-sn-ičn-ostn-a- se-rija-
17.05 Na kraj-u zločina: New York, 17. de-l
a-me-riške- n-a-n-iza-n-ke-

Pred-aj- se plesu, pon-., 7. de-l
Bolnišnica upanj-a, n-a-n-iza-n-ka-, 4. de-l
Hollywood-ski griči, pon-., 8. de-l
TV prod-aj-a

Umor, je- n-a-pisa-la-, se-rija-, 1. de-l
Krizna enota, pon-., 13. de-l
Novinci v mod-rem, pon-., 11. de-l
Šepetalka d-uhov, n-a-n-iza-n-ka-, 3. de-l
Avstralski top mod-el, re-sn-ičn-ostn-i
šov, 2. de-l
Wipeout, 7. de-l

POP TV

George iz džungle

20.00

ameriška komedija, 1997

Igrajo: Bren-dan- Fraser, Leslie Man-n-,
Thomas Haden- Churc-h, režija: Sam
Weisman-

George iz džungle že skoraj- vse živ-
ljenje živi v pragozdu. Biva v hišici
na drevesu in prijateljuje z živalmi.

Še posebej odlično se razume z opico po imenu Opica. Nekega dne Georgea
zadane amorjeva puščica. Zaljubi se v lepo Uršulo Stanhope, ki skupaj z
ošabnim zaročencem Lyleom Van de Groot-om, ki v pragozdu iščet-a legen-
darno Belo opico oziroma Goergea. Ko ga res naj-det-a, Ursula v Georgeu
naj-de sorodno dušo in ga odpelj-e s seboj- v domače mest-o. Med Georgeovo
odsot-nost-j-o pa se v džungli začnej-o dogaj-at-i st-rašne st-vari.

23.15 JAG, a-kcijska- se-rija-, 16. de-l
0.15 Navigator Karavaning, pon-., 11. de-l
0.55 Navigator Navtika, pon-., 8. de-l
1.30 Alias, 4. de-l.

TV Maribor ■ 10.00 Preglednik TV Mari-
bor; 10.10 Hrana in vino; 10.40 Video strani;
11.00 Preglednik TV Maribor, pon; 11.10
Video strani; 12.00 Preglednik TV Maribor,
pon; 12.10 Video strani; 13.00 Poročila
TVS; 13.20 Hu-manistika, pon; 13.50 Skozi
čas; 14.00 Novice TV Maribor; 14.05 Očitno
u-žitno, pon; 14.30 Koncert, pon; 15.30 Cir-
com regional; 16.00 Novice TV Maribor;
16.05 Dober dan, Koroška; 16.35 Slovenski
u-trinki; 17.00 Slovenski venček, pon; 18.00
Dnevnik TV Maribor; 18.30 Hrana in vino,
pon; 19.00 V dobri dru-žbi, pon; 20.00 Novice
TV Maribor; 20.05 Antarktika bela celina,
doku-mentarni film; 20.55 Za prste obliznit,
45. del, ku-harska oddaja z Nigello Lawson;
21.30 Dnevnik TV Maribor, pon; 21.50 Minu-te
za, oddaja TV Koper; 22.20 Rain shadow,
6 / 6, avstralska nadaljevanka; 23.10 Med
valovi, oddaja TV Koper; 23.40 Informativni
program TVS; 0.20 Poletna scena, posnetek;

1. del otroške oddaje; 8.30 TV prodajno okno;
9.00 Modro; 9.30 TV prodajno okno; 10.00
Ku-hinjica; 10.30 RTS: Lent 2011, pon.,10.
oddaje; 11.00 TV prodajno okno; 11.30 Kro-
nika; 11.45 RTS Portal; 14.00 TV prodajno
okno; 14.30 Štiri tačke, oddaja o živalih;
15.00 Kasaške dirke; 16.00 TV prodajno
okno; 16.30 Ku-hinjica; 17.00 Visoka cena
slave, 1. del doku-mentarne oddaje; 17.30
RTS: Lent 2011, pon., 10. oddaje; 18.00 Cecil
in Pepo odkrivata olimpijske igre: Bob, Ske-
leton in sankanje, Kegljanje na ledu-; 18.15
Zakaj? Kaj? Kje?, 7. del doku-mentarne oddaje;
18.45 Kronika; 19.00 Videomix; 19.45 Kro-
nika; 20.00 Vesoljska popotovanja, 21. del
doku-mentarne. oddaje; 20.30 Animalija, 20.
del doku-mentarne oddaje; 21.00 RTS: Lent
2011, 11. oddaja; 21.30 Cecil in Pepo odkri-
vata olimpijske igre: Bob, Skeleton in sanka-
nje, Kegljanje na ledu-; 21.45 Kronika; 22.00
Ekstremna okolja, 25. del doku-mentarne
oddaje; 22.30 Bizarno aktu-alno, satirična
oddaja; 22.45 Koroški dogodki; 23.15 Zelena
bratovščina; 23.45 RTS: Lent 2011, pon., 11.
oddaje; 0.15 Kronika; 0.30 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.20 Risanka; 8.20 Poletne
melodije; 10.00 Hrana in vino, pon; 10.30
Od šivanke do slona, tv prodaja; 11.25 Sonce
prevare, venezu-elska telenovela, pon. 96.
dela; 12.15 Mednarodno oko, pon; 12.40
Maščevanje, venezu-elska telenovela, pon.
89. dela; 13.30 Glasbeni predah; 14.25 Doku-
TV Dalaj Lama, doku-mentarna oddaja,pon;
15.20 Sonce prevare, venezu-elska teleno-
vela, 97. del; 16.10 Razkrito, doku-mentarna
oddaja, pon; 16.40 Maščevanje, venezu-elska
telenovela, 90. del; 17.30 Od šivanke do
slona, tv prodaja; 18.25 Hrana in vino; 18.55
Glasbeni predah; 20.00 Pogovor tedna droge
v Sloveniji, večerna pogovorna oddaja; 21.00
Su-nčane skale 2011, prenos glasbenega festi-
vala iz Črne gore; 0.00 Mafija italijanska
mafija, doku-mentarna oddaja; 1.00 Stu-dio 5,
pogovorna oddaja z zanimivi gosti.

VTV ■ 9.00 Dobro ju-tro, informativna
oddaja; 10.30 Vabimo k ogledu-; 10.35 1943.
VTV magazin; 10.50 Ku-ltu-ra, informativna
oddaja; 10.55 Iz arhiva VTV: Otroški miš
maš; 11.35 Hrana in vinotedenski izbor;
12.00 Vabimo k ogledu-; 12.05 Videostrani,
obvestila; 18.25 Vabimo k ogledu-; 18.30
Regionalne novice; 18.35 Modri Jan, otroška
okoljevarstvena oddaja; 18.55 Pravljica za
otroke: Rešimo pravljico; 19.25 Zlato srečo
nosimo, pravljica za otroke; 19.40 Videospot
dneva; 19.45 Videostrani, obvestila; 19.55
Vabimo k ogledu-; 20.00 Iz oddaje Dobro
ju-tro, informativna oddaja; 21.30 Regionalne
novice; 21.35 Vabimo k ogledu-; 21.40 Nena-
lezljive bolezni, zdravje in okolje v lokalni
sku-pnosti; 23.00 Hrana in vino, svetovalna
oddaja; 23.25 Koncert Teofila Milenkoviča,
posnetek; 0.40 Vabimo k ogledu-; 0.45 Video-
spot dneva; 0.50 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 9.30 Dobro ju-tro Pomu-rje
pozdrav Prekmu-rcem in Prlekom; 10.00 Aktu--
alno, ponovitev tedenskih oddaj; 10.50 4.
Redna seja Občinskega sveta Občine Gornja
Radgona, posnetek; 14.00 Pomu-rski infor-
mativni kažipot; 16.30 Hrana in vino; 18.00
Pomu-rski dnevnik; 18.15 Aktu-alno, informa-
tivna oddaja; 18.30 Hrana in vino, ku-harska
oddaja; 19.00 Stu-be: tu-je; 20.00 Pomu-rski
dnevnik, informativna oddaja; 20.15 ŠKL,
oddaja o športu-; 21.15 Mu-ra 05-Labod Drava,
posnetek tekme 2. SNL; 22.45 Aktu-alno,
informativna oddaja; 23.00 Pomu-rski dnev-
nik, pon. inf. oddaje; 23.15 Stu-be: domače;
0.00 Pomu-rski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 18.05 Dnevni
dogodki; 18.30 Mu-ra Raba TV, produ-kcija TV
AS, informativna oddaja; 18.58 Vreme; 19.00
Asov magazin; 20.00 Gnes, informativna
oddaja; 20.30 Mu-ra Raba TV, produ-kcija tv
as, informativna oddaja; 21.00 Asov maga-
zin; 22.00 Gnes, informativna oddaja; 22.30
Mu-ra Raba TV, produ-kcija TV AS, informa-
tivna oddaja; 23.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 6.00 Bu-dilka, v živo; 10.00 TV
prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 29. del ame-
riške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz, pogovorna
oddaja; 12.05 Pat, na pomoč!, resničnostna
serija; 12.30 Nenadoma Su-san, pon., 14. dela
ameriške hu-moristične nanizanke; 13.00
Veronikine sku-šnjave, pon., 6. dela ameriške
hu-moristične nanizanke; 13.30 Isa, lju-bim
te, 10. del venezu-elske nadaljevanke; 14.20
Ezel, pon., 9. dela tu-rške nadaljevanke; 15.10
TV prodaja; 15.25 Policistka na vrhu-, pon., 6.

dela ameriške nanizanke; 16.20 Brez sledu-,
pon., 4. dela ameriške nanizanke; 17.10
Urgenca, 6. del ameriške nanizanke; 18.05
Moj moj: Winx klu-b; 18.30 Moj moj: Transfor-
merji, risana serija; 19.00 Glasbeni mozaik;
20.00 Ezel, 10. del tu-rške nadaljevanke;
20.55 Opravljivka, zadnji del ameriške nani-
zanke; 21.50 Talenti v belem, 5. del ameriške
nanizanke; 22.45 Mary Higgins Clark: Pred-
sedniški detekt, kanadski film, 2003 (Cynthia
Gibb); 0.15 Nočni u-trinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro ju-tro, Hrvaška; 9.10
Grajski hotel Orth, serija; 10.00 Poročila;
10.10 Življenje: Primati, dok; 11.00 Pri Ani;
11.10 Oprah show; 12.00 Dnevnik; 12.15
TV koledar; 12.30 Gospodarica srca, serija;
13.20 Od Lark Risea do Candleforda, serija;
14.05 Poročila; 14.20 Pu-stolovščina na
Hrvaškem: S kolesom po otokih, dok; 14.50
Nastanek hrvaške države, dok; 15.40 Ku-l-
tu-rna dediščina; 16.00 Alisa, serija; 16.50
Poročila; 17.00 Hrvaška v živo; 17.35 Vse bo
v redu-, serija; 18.30 Pri Ani; 18.40 Poletna
zloženka; 19.30 Dnevnik; 20.10 Bingo show;
20.35 Od Lark Risea do Candleforda, serija;
21.30 V prvem planu-; 22.45 Poročila; 23.20
Novice iz ku-ltu-re; 23.30 Projekt Mahler, dok;
23.55 Nema priča, serija; 1.35 Ponovitve.;

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Navadna klinika, serija; 10.00 Alisa, serija;
10.45 Moja u-soda si ti, serija; 11.30 Veronica
Mars, serija; 12.15 Program za otroke; 13.30
Plavalni miting Zlati medved, reportaža;
13.55 Mafalda Savojska (1), drama, 2006;
15.30 Grda račka, serija; 16.45 Spreminjam
svet; 17.10 Zvezde na sodišču-, serija; 17.55
Šepetati psom; 18.45 Gledališče v hiši, serija;
19.25 Eric Clapton, glasbena oddaja; 20.00
Glee, serija; 20.50 Zagrebška in Lju-bljan-
ska filharmonija: Mahlerjeva Osma, posne-
tek; 22.25 Zdravnikova vest, serija; 23.10
Dnevnik plavolaske; 23.20 Spremstvo, serija;
23.45 Šepetalka du-hov, serija; 0.30 Dva
moža in pol, serija; 0.55 Pravi igralci, serija;
1.40 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.10 Midve z mamo, serija;
8.50 Glavca, serija; 9.20 Glavca, serija; 9.40
Predsednikova hči, komedija, 2004; 11.25
Roko na srce, serija; 11.45 Anna in lju-bezen,
serija; 12.10 Dru-žina za u-mret, serija; 12.30
Kolesarstvo, dirka po Avstriji, prenos; 15.30
Moja dru-žina jn otroci, serija; 15.55 Glavca,
serija; 16.15 Čas v sliki; 16.20 Glavca, serija;
16.45 Kako sem spoznal vajino mamo, serija;
17.05 Simpsonovi, risanka; 17.25 Simpso-
novi, risanka; 17.50 Čas v sliki; 17.55 Roko
na srce, serija; 18.25 Anna in lju-bezen, serija;
18.55 Mladi zdravniki, serija; 19.20 Dva moža
in pol, serija; 19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v
sliki; 20.15 Na kraju- zločina: New York, serija;
21.00 Talenti v belem, serija; 21.45 Čas v
sliki; 21.50 Zasebna klinika, serija; 22.40

Cau-gar Town, serija; 23.00 Cau-gar Town,
serija; 23.25 Kaliforniciranje, serija; 23.50
Kaliforniciranje, serija; 0.00 Čas v sliki; 0.40
Urgenca, serija.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže sku-hano; 9.30 Kraj dogajanja:Sodišče,
dok; 10.00 Poti do sreče, serija; 10.50 Vihar
lju-bezni, serija; 12.00 Iz parlamenta, dok;
12.30 Newton; 12.55 Pogledi s strani; 13.00
Čas v sliki; 13.15 Sveže sku-hano; 13.40 Poti
do sreče, serija; 14.25 Trepetanje srca, serija;
15.10 Vihar lju-bezni, serija; 16.00 Pogovor
z Barbaro Karlich; 17.00 Čas v sliki; 17.05
Danes v Avstriji; 17.40 Poletni čas; 18.30
Konkretno, magazin; 18.48 Loto; 19.00 Zve-
zna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.05
Pogledi s strani; 20.15 Lju-bezenske zgodbe
in poročne_zadeve, dok; 21.10 Tema, maga-
zin; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Ku-ltu-rni ponede-
ljek, dok; 0.00 Mali otroci, drma, 2006 (Kate
Winslet); 2.10 Ku-ltu-rni ponedeljek, dok.

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Poletje na Blat-
nem jezeru-; 10.55 Parlamentarni dnevnik;
12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.30 Karpat-
ski ekspres; 12.55 Prehod; 13.30 Oddaja
za manjšine; 14.35 Univerza znanja 2.0;
15.30 Pot Sv. Štefana; 16.00 Čarovnija, it.
nad; 16.30 Poročila; 16.41 Regionalni dnev-
nik; 16.55 Poletje na Blatnem jezeru-; 17.55
Indija, kopr. nad; 18.40 Požar, am. nad;
19.30 Dnevnik. Šport. Vreme; 20.10 A vereb
is madar, madž. kom; 21.35 Sedma u-met-
nost; 22.05 24, am. nad; 22.50 V ponede-
ljek zvečer; 23.25 Pisatelji; 23.55 Poročila.
Vreme. Šport; 0.05 Današnje ju-tro, pon.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Regionalni maga-
zin; 9.50 Oglasna deska; 10.10 Oddaja za
manjšine; 11.05 Regionalni magazin; 12.01
Poročila. Vreme. Šport; 12.05 Zaklju-ček;
12.55 Dnevnik; 13.00 Prenos zasedanja Parla-
menta; 16.30 Grand Prix 2011 v Bu-dimpešti;
19.00 Portret - Maria Kovacs Nagy; 19.25
Risanka; 20.00 Poročila. Vreme. Šport; 20.30
Univerza znanj 2.0; 21.25 Kraljica Seondu-k,
kor. nad; 22.25 Zaklju-ček; 23.15 Indija, kopr.
nad; 0.00 Požar, am. nad.

- naj tekme sezone: Manchester City - Tot-
tenham; 11.05 Magazinska oddaja: Mobil 1
The Grid; 11.35 Nogometna oddaja: Premier
Leagu-e World; 12.05 Poker, Fu-ll Tilt: Poker
After Dark 45. del, ponovitev; 13.00 Nogo-
met, nizozemska liga - naj tekme sezone:
Ajax - Twente; 15.35 Nogomet, španski pokal

- finale: Barcelona - Real Madrid; 18.15 Tenis,
Grand Slam Wimbledon: Finale - Mešani
pari; 20.15 Tenis, Grand Slam Wimbledon:
Finale - Moški; 23.15 Poker, Fu-ll Tilt: Poker
After Dark 46. del, prvič; 0.05 Hokej, Stanley
Cu-p - finale: Vancou-ver - Boston (1. tekma).

SPORTKLUB+ ■ 7.45 Evroliga: Mac-
cabi - Zalgiris; 9.30 Premier Leagu-e Classic:
Liverpool - Chelsea (1996/95); 10.00 Tele-
marketing; 11.00 Italijanski pokal: Ju-ventu-s

- Kopenhagen; 14.30 Portu-galska liga: Paco
Fereira - Braga; 16.15 Evroliga: Partizan -
Khimki; 18.00 Italijanski pokal: Roma - Lazio;
19.45 Liga prvakov: Chelsea - Spartak; 21.30
Premier Leagu-e: Arsenal - Bolton; 23.15 Evro-
liga: CSKA - Olimpija.;

ŠPORT TV 1 ■ 10.00 Hokej na ledu-.
Najboljše tekme: IIHF SP elitne divizije
2011: Slovaška - Ru-sija, pon; 12.30 Nogo-
met. Najboljše tekme sezone: Primera Divi-
sion: Atletico - Almeria, pon; 15.00 Nogo-
met. 500 najlepših golov vseh časov: 10.
oddaja, pon; 15.30 Magazin. Odštevanje
do Londona: 75. oddaja, pon; 16.00 Hokej
na ledu-. Najboljše tekme: IIHF SP elitne
divizije 2011: Slovenija - Nemčija, pon;
18.00 Baseball. Teden v MLB: 11. oddaja;
18.30 Nogomet. Najboljše tekme sezone:
Primera Division: Espanyol - Malaga, pon;
20.30 Avtomobilizem. RACEit: 3. oddaja,
pon; 21.00 Nogomet. Najboljše tekme
sezone: Ligu-e 1: Lille - Au-xerre, pon;
23.00 Poker. Poker Stars, RPS1: Kiev,
Grand Final, prvi del, pon; 0.00 Forbid-
den TV.;

ŠPORT TV 2 ■ 9.00 Avtomoto šport.
Motor World: 213. oddaja, pon; 9.30
Ekstremni športi. World of Free Sports: 176.
oddaja: Toby Dawson Part II, pon; 10.30
Nogomet. Najboljše tekme sezone: Serie
A: Roma - Lecce, pon; 13.00 Nogomet.
Najboljše tekme sezone: Serie A: Bari - Udi-
nese, pon; 15.00 Nogomet. Najboljše tekme
sezone: Prva Liga: Koper - Olimpija, pon;
17.00 Rokomet. Najboljše tekme: IHF sve-
tovno prvenstvo 2011: Španija - Egipt, pon;
19.00 Nogomet. Najboljše tekme sezone:
Serie A: Palermo - Lazio, pon; 21.00 Košarka.
Najboljše tekme sezone: NLB liga: Krka -
Crvena zvezda, pon; 22.55 Boks. Sau-erland
boxing: Page - Gerber, Morris - Bru-u-n, Rea

- Nielsen, Bou-adla - Kessler, pon; 1.10 Nogo-
met. Najboljše tekme sezone: Serie A: Bari

EUROSPORT ■ 8.30 nogomet, analiza
tekem; 8.45 Konjeništvo, magazin; 9.15
Hokej, prenos; 10.15 Kanu-, posnetek; 11.15
Nogomet, tu-rnir FIFA, posnetek; 12.45
Nogomet, analiza tekem; 13.00 Kolesar-
stvo, posnetek; 14.00 Kolesarstvo, prenos;
17.45 Nogomet, tu-rnir SP, prenos; 19.15
Nogomet, tu-rnir FIFA, posnetek; 20.45
Watts, magazin; 20.55 Borilni športi, Clash
Time; 21.00 Wrestling, WWE, posnetek;
21.30 Wrestling, WWE, posnetek; 22.30
Nogomet, SP, posnetek; 0.00 Kolesarstvo,
posnetek.

turistični ponudbi destinacije Maribor - Pohorje. Zavod
za turizem Maribor, informacije in rezervacije: TIC
Maribor, 02/234 66 11, www.maribor-pohorje.si.

Komedija (Šentjakobsko gledališče Ljubljana) MALI DIKTATOR. Dom kulture
Ormož, nedelja, 10. 7., ob 21.00.

Komedija na prostem v narečju: JESENSKA POROKA. Pred gradom,
petek, 8. 7., ob 20.30. Ponovitve: 9. 7. in 10. 7.

Želite spoznati bogastvo prostovoljstva?
Imate občutek za sočloveka?
Mu želite prisluhniti, kadar je v težavah?
Potem vas vabimo, da se pridružite številnim
prostovoljkam in prostovoljcem v Mariboru, Trbovljah in na Ptuju <
in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah. :
Ce želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM j
041/928 470 ali 041/628 619 ali pišite na: samarijan@gmail.com

Jesenski vpis abonmaja bo potekal od 5. 9. do 16. 9.
vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00

Tit Macij Plavt KOMEDIJA O LONCU. Za izven.
Ponovitve: 9. in 10. 7. ob 21.30 v Termah Ptuj.
je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah do
17.00, in uro pred predstavo.
Informacije po tel. 02 749 32 50, info@mgp.si,
www.mgp.si.

Promocija novih CD-plošč AMERICAS in NATURE PICTURES. CStudio, Vetrinjska
ul 18, torek, 5.7., ob 19.00.

Attacca Open Air: PENINSULA WOMEN'S CHORUS (ZDA) in CARMINA SLOVENI-
CA. Vetrinjski dvor, sreda, 6. 7. , ob 11.00.

Prehodi žensk - Women life stages: PENINSULA WOMEN'S CHORUS (ZDA)
in CARMINA SLOVENICA. Dvorana Union, sreda, 6. 7., ob 20.30.

Koncert: NEJC KAMPLET (klavir). Dvorana Glasbene šole Slovenska Bistrica,
nedelja, 10. 7., ob 19.00.

Glasbena monokomedija Jureta Ivanušiča: OD TIŠINE DO GLASBE. Center Sloven-
skih goric v Lenartu, nedelja, 10. 7., ob 21.00.

Poletni TRIANGLOV VEČER s slovensko popevko. Atrij krčmeTamkoučiri,
četrtek, 7. 7., ob 20.30.

Koncert Suzane Ograjenšek (sopran) in Urške Babič (klavir). Program: glasba
Friderika Širce - Rista Savina. V atriju Savinove hiše, petek, 8. 7., ob 21.00.

KOROŠKO KULTURNO POLETJE 2011: Pianist Vladimir Mlinaric ob 30-letnici kon-
certiranja. Wolfovahiša, sreda, 6. 7., ob 21.00.
Policijski orkester s solistko Manco Izmajlovo. Atrij graščine Rotenturn,
petek, 8. 7., ob 21.00.

KVARTET PELLA: večer slovenskih in makedonskih ljudskih pesmi. Dvorec Radlje
ob Dravi, petek, 8. 7., ob 19.00.

Delavnice so brezplačne. Dodatne informacije na 02 229 94 52 ali 041 532 119 ali
tadeja@zpm-mb.si.

Počitniške ustvarjalno-zabavne delavnice. Od ponedeljka do petka med 4. in 15. 7.
ter med 22. in 30. 8., med 10.00 in 13.00 v Celjskem mladinskem centru.

Ponirkova otroška delavnica POLETJE V VRBJU - NARAVI JE VROČE. Ribnik Vrbje,
sobota, 9. 7., in nedelja, 10. 7., ob 17.00.

Poletne delavnice za otroke na Bistriškem gradu. Od 4. do 8. 7. med 9.00 in 11.00.

Otroška lutkovna predstava, Sandra Blagojevič: DREVO SEM SREČNO. Grajsko
dvorišče, sreda, 6. 7., ob 18.00.

Gledališka predstava za otroke: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ. Center Slovenskih goric v
Lenartu, torek, 5. 7., ob 18.00.

e UMETNOSTNA Otvoritev instalacije Katje Majer ZEMLJA V MENI/JAZ
GALERUA V NJEJ. Nedelja, 10. 7., ob 10.00. Na ogled do 17. 7.

- Planinski svet in narava skozi fotografski objektiv Franca Vogelnika, razstava v
razstavišču Per gradus.

Razstava ob obletnici rojstva Jara Dolarja (1911-1999):
SREČANJE S SPOMINOM ČLOVEŠTVA. Na ogled do
3. 9.

Razstava slikarskih del mariborskega akademskega slikarja Ivana Kosa: OLJA IN
AKVARELI. Na ogled do 3. 9.

Razstave so na ogled od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 ter v soboto med
9.00 in 13.00. Vstopnine ni.

- SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - industrijski
Maribor v 20. stoletju, stalna razstava.

- ČLOVEKA NIKAR ... boji za slovenske severne meje
junij-julij 1991, občasna razstava.

- GAME OVER: obrazi revolucije, občasna fotografska razstava.
Poletni delovni čas (do 31. 8.): od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00,
v soboto med 9.00 in 12.00.

Vabljeni k vpisu v tečaje RISANJA, SLIKANJA, UMETNIŠKE GRAFIKE in v CELO-
LETNO LIKOVNO ŠOLO. Več informacij na www.artdidakta.si. Razlagova ul. 23,
Maribor.

V času Festivala Lent od 24. 6. do 9. 7., razstava: Vlado Petek, Mario Kran-jc, Janez
Pristavec. Na ogled od 18.00 do 23.00.

Kultura regije = evropska kultura, potujoča likovna razstava IRE.
Na ogled do 25. 7.

Upodobitev dvorca Betnava skozi čas, občasna razstava. Galerijaje odprta od
10.00 do 16.00 vsak delovni dan.

VEČER BELIH VIN. Danes, 4. 7., od 19.00 do 23.00.
VEČER EKO VIN. Torek, 5. 7., od 19.00 do 23.00.
VEČER LAŠKEGA RIZLINGA. Sreda, 6. 7.,
od 19.00 do 23.00.

VEČER AVSTRIJSKIH, MAKEDONSKIH IN SLOVAŠKIH
VIN. Četrtek, 7. 7., od 19.00 do 23.00.

Muzejski eksponati in razstava upodobitve vinskih sort, vinotekaz vrhunskimi
štajerskimi vini, ročno izdelani pralineji, darila in spominki, prireditve ... Razstavi šč-
ni, turističnoinformacijski, degustacijski in prodajni center. Delovni čas: vsak dan
od 10.00 do 20.00. Informacije: www.maribor-pohorje.si, stara-trta@maribor.si,
Vojašniška 8, tel. 02 25 15 100.

Likovna šola, tečaji in delavnice. Raku delavnica- glina, glazura, žganje. Vpisujemo
v poletno slikarsko šolo. Info: www.ustvarjalnica.si ali po tel. 040 30 20 98.

Pregledna razstava slikarskih del Boštjana Plesničarja: LILIPUTANCI.
Na ogled do 24. 7.

- Občasna razstava Na poti v neznano. Nemška okupacija Slovenj Gradca 1941-
1945 v luči korespondence družine Simoniti.

Odprtje fotografske razstave PO POTI KULTURE ŽELEZA - TEHNIŠKI SPOMENIKI
SLOVENIJE. KrčilnakovačnicaŽelezarne Ravne, četrtek, 7. 7., ob 19.00.
Na ogled do 8. 8.

Odprtje razstave PRIPOVED V STEKLU. Anina galerija, danes, 4. 7., ob 19.00. Na
ogled do 17. 7.

Več kot 100 fotografij bisera nad Mariborom na 130 straneh večjega formata.
Očarale bodo vsakogar, ki si je pripravljen vzeti nekaj uric in se umakniti v
prečudovit zeleni svet pohorskih gozdov.
Monografijaje v slovenskem in angleškemjeziku.

TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA

15.20, 18.30, 21.40

AVTOMOB-ILI 2, sin-hro-n-izira-n-o-	15.30, 18.00, 20.30
PREKROKANA NOČ	15.40, 17.50, 20.00, 22.10
PIRATI S KARIB-OV: Z NEZNANIMI TOKOVI	15.35,18.25, 21.15
KUNG FU PANDA 2, sin-hro-n-izira-n-o-	16.20, 18.20, 20.20
HANNA	16.50, 19.10, 21.30
RIO, sin-hro-n-izira-n-o-	16.10
MOŽJE X: PRVI RAZRED	18.10
GOLAZAB-AVA	20.50
DUHOVNIK	17.30
TEDEN B-REZ PRAVIL	19.35,21.45
HITRI IN DRZNI 5	16.40, 19.20, 22.00
DVORANA XPAND AVTOMOB-ILI 2, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	16.00
TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA, 3D	18.20, 21.20
1 ■ F so t\VKJi ? nit UTr-J
PIRATI S KARIB-OV: Z NEZNANIMI TOKOVI	15.50, 18.40, 21.30
PREKROKANA NOČ 2	16.45,19.05, 21.25
KUNG FU PANDA 2, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	15.20, 17.30
KUNG FU PANDA 2, sin-hro-n-izira-n-o-	16.05, 18.15
AVTOMOB-ILI 2, 3D sin-hro-n-izira-n-o-	16.00, 18.30
AVTOMOB-ILI 2, sin-hro-n-izira-n-o-	16.30, 19.00, 21.25
HANNA	20.25
TRANSFORMERJI 3, 3D	19.40, 21.00
TRANSFORMERJI 3	17.25, 20.30
NEKAJ SPOSOJENEGA	16.25, 18.50, 21.10

MB, Pobrežje, 2-sobno z balkonom, 60,12
m2, nad. 3/4, l. 1982, obnovljeno l. 2006,
zeleno okolje, mirna in prijazna soseska.
Cena: 69.900 €.

Šifra: PS02238BV. Video na spletu.

GARSONJERO, OPREMLJENO, v Mari-
boru na Taboru, oddam nekadilcu.Tel.
051/695-200. (OJ45876/02/3)

PRAGERSKO, PRODAM OPREMLJENO

in takoj vseljivo stan. hišo, P + 1, s po-
slovnim prostorom. Tel. 041/666-581.

(OJ45938/03/1)

'ud^ :f r.^Tjj/f

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

o b j a v l j a
Z A G O V O R
doktorske disertacije z naslovom

"Model inteligentne podpore
pri ergonomskem

in estetskem
razvoju izdelkov"

Disertacijo bo zagovarjal

mag. Jasmin KALJUN,

univ. dipl. inž. str.,

v ponedeljek, 11. julija 2011,
ob 10. uri v sejni sobi
fakultete B-305/II.

Disertacija je na vpogled
v dekanatu fakultete, Smetanova
ulica 17, Maribor.

APARTMAJE V SABUNIKAH pri Zadru
oddamo. Tel. 040/3663-365, Zoran,
www.sabunike.com. (OJ45961/30/)
OTOK VIR, PRI PAGU-, APARTMAJI, bli-
zu plaže, miren okoliš, ugodne cene.
Tel. 00385-98-953-6151. (OJ45980/30/)
KLIMAT. APARTMAJE ODDAM, na oto-
ku Pašman. Tel. 040/772-712.
(OJ46057/30/)

KRIZ Z UPORABO
PROJEKTNEGA MENEDŽMENTA
KOT CELOVIT INVESTICIJSKO-
INOVACIJSKI PROCES.

v ponedeljek, 11. julija 2011,
ob 10. uri v Modri dvorani,
Razlagova 20, Maribor.

Disertacija je na vpogled v oddelku
za študentske in študijske zadeve,
EPF, Razlagova 14, Maribor.

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba,
s katerimi nagrajujemo zvestobo naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo
spremljajte vsak teden v Večeru in izberite ugodnosti, ki vas zanimajo.

Ob uveljavljanju ugodnosti za naročnike Večera je treba
predložiti zadnje potrdilo o plačilu naročnine na Večer.

Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo
po faksu 02/23 53 370 in v oglasnem trženju
Večera v Mariboru ter predstavništvih v Celju
in Ljubljani. Oglasi, prejeti do 10.30, so lahko
objavljeni že naslednji dan v dnevniku VE-ČE-R

DRA-GI OBRTNIKI, PODJETNIKI, SKUPAJ STOPIMO V KORA-K S ČASOM.
BODIMO KORA-K PRED DRUGIMI. PONUDITE SVOJE IZDELKE, STO-
RITVE ZA SAMO 88 EUR (ena objava 3 stolpce širine in do 2 cm višine);
cena z DDV je 105,60 EUR, 5 objav je 20 % CENEJE!
NOVOST: MOŽNOST OBJAVE LOGOTIPA!

PRIDITE, POKLIČITEALI POŠLJITE OGLAS DO 10.30, IN VASE SPOROČILO JELAH-KO ŽE JUTRI
V VEČERU! POKLIČITE PO TEL. 02/23 53 304 ALI POŠLJITE OGLAS PO FAKSU 02/23 53 370.

V večna lovišča ga bomo pospremili jutri, v torek, 5. julija 2011,
ob 16. uri na pokopališču v Pernici.

Lik priljubljenega in predanega lovskega tovariša bo za vedno
ostal v naših srcih.

Od njega se bomo poslovili jutri, v torek, 5. julija 2011, ob 16. uri
izpred farne cerkve na pokopališče v Juriju ob Pesnici.

Pokojni bo v cerkev pripeljan pol ure pred pogrebom.
Žalujoči: žena Pepca, sin Bernard- in hčerka Vilma z d-ružinama

Vsak dan drugačne interesne vsebine v Večeru
Ponedeljek	Kvadrati, Okolje, Zdravo življenje, Tehnologije
Torek	Bonbon, Zaposlovanje, Slavni in zabavni, Toti list, Enigma, Teden v sliki
Sreda	Znanost, Arhitekturna beseda/Zoom, Šesta prestava, Taček, Slavni in zabavni
Četrtek	Slavni in zabavni, Potovanja, Vrt, narava, gore
Petek	TV-Večer, Kulinarika
Sobota	V soboto, Za brihtne glavce
www.vecer.com		VEČER

Zadnje slovo od dragega pokojnika bo v torek, 5. julija 2011,
ob 16. uri na pokopališču v Radencih.

Žalujoči: žena Id-a, vnukinja Katarina, hči Karmen z Zlatkom
in sin Zlatko z ženo Angelco

In potlej pride temna noč
in vsa lepota mine,
le svetle zvezde vprašu-joč
v grozeče zro temnine.

V 89. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož,
oče, brat, stric, dedek in pradedek

Od njega se bomo poslovili v sredo, 6. julija 2011,
ob 14.15 na dobravskem pokopališču.

velja velika hvala vsem za izrečena sožalja, vsem, ki so našo
drago v tihoti srca pospremili do groba: g. župniku,
pevcem za ubrano petje, govornici za besede slovesa
in godbeniku za odigrani melodiji.
Hvala vsem darovalcem cvetja in sveč kakor tudi Pogrebnemu
podjetju Maribor za vzgledno opravljene storitve.

Hvala tudi vsem, ki ste se udeležili svečanosti, ki ji je bila
z molitvijo, z blaženimi besedami maminega bogatega
življenja in s pesmijo na željo nje posvečena v spomin
pod krošnjami njenih zasajenih dreves na domačem
gostinskem vrtu.
Naša ljuba mama se je tako s svojo neutrudnostjo in z izrednim
občutkom do sočloveka preselila v večnost k svojemu možu.

Znane Francozinje kljub
omajani verodostojnosti
obtožb o posilstvu na
račun Dominiqua Strauss-
Kahna menijo, da se ne
sme vrniti v politiko

Sodni postopek proti Dominiquu
Strauss-Kahnu, nekdanjemu prvemu
možu Mednarodnega denarnega skla-
da, ki je bil sredi maja obtožen posil-
stva newyorške sobarice, je vse bolj na
trhlih nogah. Izkazalo se je, da je dom-
nevna žrtev navedla vrsto laži, kar je
močno omajalo njeno kredibilnost.
Zato je sodišče odpravilo hišni pripor
za francoskega politika, ki pa vseeno
ne sme iz ZDA.

Med preiskavo se je izkazalo, da je
32-letna priseljenka iz Gvineje lagala
o okoliščinah domnevnega napada,
saj je po odhodu Strauss-Kahna poči-
stila apartma, nato še sosednjega, se
vrnila v njegov apartma in šele potem
prijavila napad. Nadaljnje raziskova-
nje je razkrilo, da je lagala na prošnji
za politični azil, saj si je izmislila sku-
pinsko posilstvo v afriški domovini.
Prav tako naj bi bila goljufala pri davč-
ni napovedi.

Vrh ledene gore je posnet pogovor
z njenim intimnim prijateljem, ki je v
zaporu zaradi domnevnega trgovanja
z mamili. Po pisanju New York Timesa
naj bi na posnetku dejala, da se nadeja
zaslužka zaradi obtožb na rovaš Stra-
uss-Kahna. Poleg tega je lastnica banč-
nih računov, na katere so njen prijatelj
in drugi v zadnjih dveh letih nakaza-
li 100.000 dolarjev. Tabloid New York
Post celo trdi, da si je v hotelu denar
služila tudi s prostitucijo.

Linda Fairstein, ki je 25 let vodila
oddelek za spolne zločine pri manhat-
tanskem javnem tožilstvu, pravi, da so
sodni postopki v primerih posilstva in
spolnega napada za tožilstvo vedno te-
žavni. "Skoraj nemogoče jih je voditi, če
se izkaže, da je glavna priča pred tem
lagala," ugotavlja. Čeprav so forenzične
preiskave na obleki sobarice našle sledo-
ve Strauss-Kahnovega semena, po bese-
dah Fairsteinove to ni zadosten dokaz.
"Analiza DNK jasno kaže, daje prišlo do
spolnega odnosa med njima, ne pove
pa, ali je bila vanj prisiljena," opozarja.

Odvetnik domnevne žrtve Ken-
neth Thompson jo še vedno skuša
predstaviti kot prestrašeno in neizo-
braženo žensko, ki je morda naredi-
la nekaj napak, a je kljub temu žrtev
posilstva. Po njegovih besedah se naj-
pomembnejši del njene izpovedi ni
spremenil, med čiščenjem hotelske-
ga apartmaja Strauss-Kahna naj bi bil
ta gol prišel iz kopalnice, jo zgrabil za
prsi, podrl na tla in prisilil v oralni
spolni odnos.

Na to opozarja tudi Anne Mansou-
ret, mati mlade francoske novinarke,
ki trdi, da jo je Dominique Strauss-
Kahn skušal posiliti že leta 2003. "Vsi
smo avtomatično začeli dvomiti o
izpovedi te ženske, ne sprašujemo pa
se o besedah moškega, ki je doslej že
večkrat pretirano lagal," meni Manso-
uretova. Hčerki je pred tem sicer vrsto
let svetovala, naj javno ne razkrije Stra-
uss-Kahna, ker naj bi si s tem ogrozila
kariero.

Precej ogorčenja je med Francozi-
njami povzročil odziv dela vodstva
francoske Socialistične stranke, saj
so ponovno začeli razmišljati o pred-
sedniški kandidaturi Strauss-Kahna,
čeprav je bil včeraj uradno še vedno
osumljenec. "Tudi če sodnega postop-
ka ne bo, je DSK še vedno moški, ki
je opoldne spolno občeval s sobarico,
nato pa mirno kosil s hčerko in poletel
k ženi," na dvoličnost in mačizem fran-
coske politične elite opozarja urednica
časnika Le Monde Sylvie Kauffmann.

Olivio Cattan, vodjo feministične
zveze Paroles de Femmes, predvsem
skrbi, da "bodo žrtve posilstva, ki se
bodo lotile sodnega preganjanja storil-
cev, odslej morale dokazovati, da so
moralno neoporečne, brez policijske
kartoteke in da v življenju niso niko-
li lagale". Publicistka Natacha Henry
pa meni, da je primer vsaj okrepil polo-
žaj žensk v Franciji, tudi če domnevna
žrtev "ni Devica Marija". "Je samo člo-
vek, ki je naredil nekaj napak," meni
Henryjeva.

Ptujsko jezero je bilo ta konec tedna prizorišče podiranja Guinnessovega in
svetovnega rekorda, ki so ga poimenovali Longest rail slide on a wakeboard.
Sredi junija so na Ptujskem jezeru postavili vlečnico za prvi slovenski wake-
board park, ki so ga poimenovali Vejkpark Ptuj. Borij Levski in njegova ekipa
sta v preteklih dneh ob vlečnici postavila 110-metrsko plavajočo tračnico,
najdaljšo na svetu. V soboto pa so se lotili podiranja rekorda - neuradni re-
kord drsenja po plavajoči tračnici je bil 37 metrov. V četrti, zadnji seriji po-
izkusov je Borij Levski po tračnici z desko za wakeboard drsel 46,9 metra. S
tem je uradni rekord na plavajoči tračnici izboljšal za 16,9 metra. Kot nam je
povedal novi svetovni rekorder, bo to razdaljo skušal v septembru na Ptuj-
skem jezeru še izboljšati. (sip)

UsAMrtak rD tffOKOJEHCE VOZILA STAREJŠA l
OD b LET - puntal pogoji servisnih-sliorHuv

Francija je zabeležila prvo smrtno žrtev okužbe z bakterijo E. coli. V noči na so-
boto je umrla 78-letna ženska v Bordeauxu, potem ko so jo zaradi okužbe v bol-
nišnico sprejeli 24. junija. Lokalne zdravstvene oblasti so sporočile, da ženska
ni umrla zaradi okužbe z bakterijo E. coli tipa 0104, ki je v Nemčiji zahtevala 48
življenj, temveč tipa 0145. Ženska je prva znana smrtna žrtev vala okužbe z bak-
terijo E. coli, ki se je začela v Franciji sredi junija z okužbo z zamrznjenimi ham-
burgerji v Lilleu, kjer je sedem mladih pacientov še vedno v bolnišnici. Kot so
dodale zdravstvene oblasti, še ne vedo, kaj je bilo vzrok okužbe pri ženski, ki je
umrla, sicer pa je tip 0145 redek in so ga doslej povezovali s solato ali mesom. Za
okužbo z bakterijo tipa 0104 je po podatkih svetovne zdravstvene organizacije
doslej umrlo 50 ljudi - 48 v Nemčiji ter po ena na Švedskem in v ZDA. Ženska sicer
ni bila povezana s skupino okuženih z bakterijo tipa 0104 v kraju Begres blizu
Bordeauxa, ki so se verjetno okužili zaradi uživanja zelenjavnih kalčkov. (sta)

Mehiške oblasti so potrdile, da je trop-
sko neurje Arlene, ki je v soboto zaje-
lo velik del države, zahtevalo najmanj
enajst življenj. Tisoči prebivalcev so
zaradi uničujočega deževja ostali
brez domov, poroča francoska tiskov-
na agencija AFP. Tropski vihar Arlene
je Mehiški zaliv dosegel v četrtek in
kmalu zajel večji del države, vključno
s prestolnico Ciudad de Mexico in leto-
viškim mestom Acapulco.

Oblasti ocenjujejo, da je brez stre-
he nad glavo ostalo približno 278.000
ljudi. V zvezni državi Hidalgo v osred-
nji Mehiki je za posledicami divjajoče-
ga viharja in močnega deževja v noči
na soboto pet oseb umrlo. Narasle reke
so več kot tisoč prebivalcev prisilile za-
pustiti domove, je še povedal direktor
mehiške Službe za varstvo civilistov
Miguel Garcia. (sta)

Napoved za Slovenijo: Danes in jutri bo sončno z
zmerno oblačnostjo, predvsem v severovzhodni
Sloveniji občasno tudi pretežno oblačno. Ponekod
bo pihal zahodni dojugozahodni veter. Najnižje
jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju
okoli 15, najvišje dnevne od 21 do 28 stopinj Cel-
zi-ja.

Vremenska slika: Severovzhodno od nas je ciklon-
sko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlaž-
nega zraka. Od severozahoda priteka v višinah k
nam toplejši zrak.

V prihodnjih dneh: Jutri in v sredo bo spremenlji-
vo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in
nevihtami.

UV-indeks: UV-indeks bo sredi dneva ob jasnem
vremenu po nižinah 9 in v gorah 10.
Temperatura zraka včeraj ob 14 uri: Maribor 21,
Murska Sobota 21, Celje 22, Ravne na Koroškem
22,Slovenj Gradec 20, Velenje 22, Novo mesto
23, Ljubljana 23, Letališče Jožeta Pučnika 22, Por-
torož 25, Koper 27, Nova Gorica 25, Triglav Kreda-
rica 4 stopinje Celzija.

	Ti ni vseeno?
/ 7dni '	V Sodeluj 1 v družbeno ' odgovornih akcijah

PREKROKANA NOČ 2	16.45, 19.05, 21.25
KUNG FU PANDA 2, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	15.20, 17.30
KUNG FU PANDA 2, sin-hro-n-izira-n-o-	16.05, 18.15
AVTOMOB-ILI 2, 3 D, sin-hro-n-izira-n-o-	16.00, 18.30
AVTOMOB-ILI 2, sin-hro-n-izira-n-o-	16.30, 19.00
HANNA	20.25
TRANSFORMERJI 3, 3D	19.40, 21.00
TRANSFORMERJI 3	17.25, 20.30
NEKAJ SPOSOJENEGA	16.25, 18.50, 21.10
LJUBLJANA
^KOLOSEJ
AVTOMOB-ILI 2, sin-hro-n-izira-n-o-	15.40, 16.30, 18.10
TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA	17.20, 19.00, 20.40, 22.10
KUNG FU PANDA 2, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	16.00
AVTOMOB-ILI 2, 3 D, sin-hro-n-izira-n-o-	18.00
TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA, 3D	20.20
KUNG FU PANDA 2, sin-hro-n-izira-n-o-	15.40, 16.40, 17.40, 18.40
PREKROKANANOČ 2 15.30, 17.45, 20.00, 20.40, 22.15
PIRATI S KARIB-OV: Z NEZNANIMI TOKOVI	16.10, 19.00, 20.30, 21.50
KUNG FU PANDA 2, p o-d-n-a-sl o-v-lje-n-o-	19.40, 21.40
AVTOMOB-ILI 2, po-d-n-a-slo-v-lje-n-o-	19.20
HITRI IN DRZNI 5	16.40, 21.45
HANNA	16.50, 19.10, 21.30
RIO, sinhronizirano	16.50
DEKLISČINA	18.50, 21.20
HOP	16.10
MOŽJE X: PRVI RAZRED	18.10, 21.00
DVORANA XPAND TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA, 3D	15.30, 18.30, 21.30
KINOKLUB-VIČ CIRKUS COLUMB-IA	17.00
ZAJČJA LUKNJA	19.15
KRALJEV GOVOR	21.15
KOPER
^KOLOSEJ
AVTOMOB-ILI 2, 3 D, sin-hro-n-izira-n-o-	19.00
TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA, 3D,	16.00, 21.15
PIRATI S KARIB-OV: Z NEZNANIMI TOKOVI	16.10, 18.50, 21.30
PREKROKANANOČ 2	17.50, 20.00, 22.10
KRANJ
^KOLOSEJ
PIRATI S KARIB-OV: Z NEZNANIMI TOKOVI	16.10, 19.00, 21.50
TEDEN B-REZ PRAVIL	16.50
THOR	19.10, 21.40
AVTOMOB-ILI 2, sin-hro-n-izira-n-o-	16.00, 18.20, 20.40
NOVO MESTO
1 ■ r—<r i ^ i v " 1 >11 ■ ¹
PREKROKANANOČ 2	15.50, 18.10, 20.30
KUNG FU PANDA 2, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	15.00
KUNG FU PANDA 2, sin-hro-n-izira-n-o-	16.05, 18.15, 20.25
AVTOMOB-ILI 2, 3 D, sin-hro-n-izira-n-o-	16.00, 18.30
AVTOMOB-ILI 2, sin-hro-n-izira-n-o-	17.00, 19.30
TRANSFORMERJI 3, 3D,	17.10, 20.10, 21.00
ZAGORJE DUHOVNIK	20.00
SLOVENJ GRADEC SKRIVNOST NJIHOVIH OČI	19.00