Poštnina plačana v gotovini “bb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 41 (8333) TRST, sobota, 17. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. malagodi poročal o denarni krizi na seji vlade in v senatu Washingtonska vlada ponovno grozi z uvedbo protekcionističnih ukrepov KPI zahteva stroge ukrepe, da se prepreči povišanje cen v Italiji in da se zavaruje življenjska raven delavcev ,RIM, 16. — Na seji vlade, ki je bila nocoj pod predsedstvom Predsednika Andreottija, je zakladni minister Malagodi obrazložil Zr°ke, ki so povzročili nedavno monetarno krizo, kateri je sledilo Razvrednotenje ameriškega dolarja za 10 odstotkov. Poročilo o seji v ade je zelo skopo in se omejuje na kratek izvleček Malagodijevega 't'[a*a.r9a' v katerem med drugim poudarja, da je italijanska vlada penila uvesti drseči tečaj tudi za trgovsko liro, da je lahko postavila zavetje italijansko valuto, da bi ne padla v roke špekulantom, ter a "* zavarovala svoje gospodarstvo zlasti pa zunanjo trgovino. Malagodi je na seji vlade go- voda za zavarovanje INA odv. Carla Tomazzolija in sklenili, da bodo v Vsedržavni svet za gospodarstvo in delo (CNEL) vključeni tudi izvedenci, ki jih bodo določile posamezne deželne uprave. Na posredovanje težeinega odbora Furlanije - Julijske krajine je vlada odobrila zakonski osnutek za revizijo ukazov in odlokov, ki sta jih svoj čas izdali zavezniška vojaška uprava in generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje. S tem ukrepom nameravajo uskladiti omenjene predpise s predpisi, ll'ii»inil(niillllnnillllIll[m|m||||1||l||[|1|||||||||||I|||[ln]|nN|l|||I|||||||M|||)||||||||||||I||(HM|||m||||||||) vpri| tudi o nedavnem sestanku mi n'strskega sveta v Bruslju, kjer so “uravnavali položaj po razvredno-enJ’u dolarja in sklenili pospešiti Postopek za dosego evropske mo-ostarne skupnosti ter sprejeti enot-n° *tolišče držav EGS na prihod-nl'h pogajanjih za reforme svetov-n^a denarnega sistema. H oleg tega je vlada sprejela še Jjka) zakonskih odlokov in zakonitih predlogov, ki jih bo poslala odobritev parlamentu. Na seji aae so imenovali za novega glavna ravnatelja Vsedržavnega za- <.j' P0Sosto pride do spora, ko Ve j zag°varjati delavske zahte-žeH„ da uikoli ni prišlo zgolj iz vlado *t° naPadu na nezaželeno tem L temveč vedno v spopadu s Dan 3r takšna vlada predstavlja. tervi,,eSi pa ie Andreotti dal in-kateio londonskemu «Timesu», v ljen naglaša' da je pripravno doh i ostavko samo potem, ko in (j.01* v parlamentu nezaupnico lahkn , Parlament v stanju, da čine j,?3 l e alternativo druge ve-ki So °tJvesti javnost o vzrokih, be. v-J?r:'vedli do vladne spremem-dreotu 1 torei vidimo že sam An-zaupnir>i g°vori 0 ostavki in ne-Predvsn^,ker pa ie seveda odvisno skega ,,od večine demokristjan-šan;u «°dstva' ki se 0 tem vpra-Se m lasno izreklo. v; je, ki je bil sklican za maja mese-’ ca. Ob koncu svojega intervjuja Fanfani izraža upanje, da bo kongres konkretno odgovoril na vsa sedanja politična in gospodarska vprašanja atervlu Z t®2' trel-’a omeniti tudi SenataJ f ga ^ dal Predsednik a„,S” ,r5A s‘Ss tss-rsr £& Andreotff-njlh političnih dogodkov z Fanfani1JveV°K. desničarsk08 vlado. staro teoriinb‘atVU zagovarja svojo blika ni J0t da n°bena vladna o-na zavn-, ”vacna>> in da vsa politič-stemu sC1S-tVa v demokratičnem si-da lahko t"3 moči’. ki io imajo, v državi re®1J0 Pereča vprašanja intervjui!,0 da v tem dolgem njegov 1 ’ katerem spominja na ki so predl°g o odprtju na levo, kot nncf iV daljnih časih označili krito Pn ojovsčino, ne govori od-listov. pnQZaosti odprtja do socia-stavo' a »j1 tem pa zagovarja se-Ancireottijeve vlade po lan- la . Ji va vlada podpre ali skih "neoctije no VDra«tVah in pravi. da osnov-dreottiw-anje.ni- v tem- a« se An-ampak ne. le 'bT fV tem’ da se preveri, če edina °rvmula sedaj primerna in hied az.na' ali pa če je prišlo ttieH am cas°m do novih pogojev latni aemokratičnimi političnimi si-Po af sestavo drugačne koalicije Veriaa. ■am.ievem mnenju se to pre litičniJ,6 i.abko takoj naredi s po kih P„ malogom. Toda o zakljnč-čati dialoga pa bo moral odlo-ngres krščanske demokraci- Mcdici obišče Dunaj RIM, 16. — Danes so objavili podroben program obiska zunanjega ministra Medicija na Dunaju 19. in 20. februarja. Medici bo imel pogovore z zunanjim ministrom Kirchschlagerjem, s kanclerjem Kreiskyjem in s predsednikom parlamenta Benjo. Avstrijski časopis «Die Press* bo v jutrišnji številki objavil intervju ministra Medicija o italijansko - avstrijskih odnosih ter o položaju nemške manjšine v Gornjem Poadižju. V zvezi s tako imenovanim «paketom» Medici pravi, da gre za «dejanje demokratične omike* ter da ga na mednarodnem področju ocenjujejo kot «zgledno rešitev problemov Jezikovnih manjšin*. naknadno izdali deželni (denarnem in trgovinskem področju, hudo prizadeli mezde, plače in pokojnine italijanskih delavcev ter prihranke in stalne dohodke srednjega sloja. KPI zahteva, da je treba sprejeti nujne ukrepe, da se prepreči povišanje cen, da se zavaruje življenjska raven delavcev, kar pa je treba uskladiti tudi z bojem za spremembo političnega položaja, ker sedanja vlada ne nudi jamstev, da bo kaj dobrega naredila. Potem ko sporočilo opo zarja, da bo lahko prišlo do reforme mednarodnega denarnega sistema in do konca nadvlade cotar-korenite spremembe v zahodni Ev-ja samo pod pogojem, da pride do ropi in njene sposobnosti sodelovanja, ne samo z ZDA, temveč tudi s socialističnimi deželami, pravi, da bodo komunisti zahtevali, naj vlada o vseh teh vprašanjih poroča ki so jih in državni zakonodajni organi. O monetarni krizi in o ukrepih, ki jih je sprejela italijanska vlada v tej zvezi, je zakladni minister Malagodi obširno govoril tudi v senatu ob razpravi o letošnjem proračunu. Potem ko je ugotovil, da je bil glavni vzrok te krize obstoj na evropskem trgu okrog 80 milijard dolarjev, ki se prosto kretajo, je izjavil, da po verodostojnih ra čunih pričakujejo, da se znajo nekateri arabski petrolejski mogotci premestiti v Evropo še 40 milijard dolarjev, ki naj bi se spremenili v tako imenovane evrodolarje. Malagodi je dejal, da to ni dobra perspektiva, ki napoveduje še težke čase, zlasti če se upošteva, da bo letošnji primanjkljaj plačilne bilance ZDA dosegel približno 12 milijard dolarjev. Perspektiva ureditve mednarodne denarne krize je torej zelo slaba, če upoštevamo tudi izjave, ki jih je dal ameriški zakladni minister Schultz nekaterim ameriškim časnikarjem. Schultz je dejal, da je vlada pričakovala, da se bo dolar v večji meri razvrednotil. Pri tem pa je sicer izjavil, da ne namera va napovedovati kake nove poteze vvashingtonske vlade v zvezi z določitvijo drugačnega odnosa med dolarjem in zlatom. Kot je napisal «New York Times*, je Schultz povedal, da ameriška vlada izvaja pritisk nad Italijo, Japonsko, Kanado, Veliko Britanijo in Švico, naj ne ovrednotijo v preveliki meri svojih valut. Poleg tega pa je ameriški zakladni minister odkrito govoril o načrtih washingtonske vlade, da sprejme ustrezne ukrepe za zavarovanje ameriških proizvodov, kar pomeni, da se bodo Američani odločili za protekcionistične carinske pristojbine. Zaradi tega VVa-shington očita ostalim kapitalističnim državam, da diskriminirajo ameriško trgovino, gospodarski skupnosti pa očita, da vodi diskriminacijsko kmetijsko politiko do ameriških pridelkov, ter da strogo zapira svoje tržišče japonskim proizvodom. Vsa ta stališča, ugotavljajo v vvashingtonskih gospodarskih krogih, odkrivajo zaskrbljenost Nixo-nove uprave, da samo razvrednotenje dolarja ne bo v stanju napraviti reda v svetovni denarni krizi. V Italiji je še vedno živa polemika okrog ukrepov, ki jih je sprejela vlada v zvezi z razvrednotenjem dolarja. Politični urad KPI je objavil sporočilo, v katerem pravi, da obstaja velika nevarnost, da bodo ukrepi in protiukrepi, ki so jih sprejele razne države na WA5HJNGT0N, 16. _ Bela hiša je sporočila, da je imel Nixonov svetovalec Henry Kissinger nov šfi-ritirm razgovor s . kitajskim premieram Čuenlajem. - Prisotna sta bala tudi kitajski zunanji minister Či Peng-fej in njegov namestnik Čiao Kuan-hua. Istočasno so potekali tudi razgovori med članom ameriške delegacije Jenkinsom in funkcionarjem pekinškega zunanjega ministrstva Ča.ng Ven-činom. Glasnik Bele hiše ni ničesar sporočil o vsebini pogorov. Očitno sta se obe strani domenili, da ne bosta objavljali sporočil o poteku srečanj, verjetno pa bodo ob zaključku Kissingerjevega obiska objavili skupno uradno Doročilo. Tudi «Ljudski dnevnik*, najbolj razširjeni kitajski časopis, ničesar ne poroča o vsebini pogovorov, pač pa objavlja na prvi strani veliko sliko Kissingerja in Čuenlaja, ki si podajata roki. Isti dnevnik pa je včeraj z velikim poudarkom ......................................... VSEDRŽAVNI OBČNI ZBOR «flLLEANZA DEI CONTflDINI Poseg tajnika KI v slovenščini o vprašanjih tržaškega kmetijstva Lucijan Volk poudaril pomembnost zmage kmetov na volitvah za pokrajinsko kmečko bolniško blagajno - Dušan Kodrič izvoljen v delovno predsedstvo v parlamentu, Tudi včeraj je v središču Aten prišlo do ostrih spopadov med policijo in študenti, ki so vzklikali protivladna in protifašistična gesla. Incidente je sprožila policija, ki je skušala preprečiti študentsko zborovanje pred univerzo. Grški študentje protestirajo, ker oblasti sploh nočejo upoštevati njihovih zahtev in ker so številne študente, ki so bili protivladno usmerjeni, poklicali k vojakom ter jim tako onemogočili nadaljevanje študija. V zadnjih dneh so aretirali že na desetine študentov. Skupini, ki jo kaže gornja slika, bo še danes sodilo civilno sodišče pod obtožbo »kršitve javnega reda» in »žaljenja oblasti« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia DRUGI DAN OBISKA NIXONOVEGA SVETOVALCA NA KITAJSKEM Nov štiriurni pogovor v Pekingu med Kissingerjem in Čuenlajem Položaj v Vietnamu glavno vprašanje na dnevnem redu - Navezave diplomatskih odnosov po vsej verjetnosti še ne bo (Po telefonu) FIRENCE. 16. — Četrti vsedržavni občni zbor napredne kmečke organizacije Alleanza dei contadini sc je začel v sredo s poročilom predsednika poslanca Esposta in nepopisnim ganljivim navdušenjem ob srečanju več kot tisoč sto delegatov, kmetov naše države s predstavniki zmagovitega vietnamskega naroda. Na občnem zboru sta bili prisotni tudi predstavništvi tržaške in goriške Kmečke zveze, strokovnih organizacij slovenskih kmetov v deželi Furlaniji - Juljiski krajini. Tržaška delegacija je bila že od začetka vključena v delovanje tega važnega kongresa. Tako je bil Dušan Kodrič, vrtnar s Tržaškega in predsednik tržaške pokrajinske kmečke bolniške blagajne, izvoljen v delovno predsedstvo kongresa, tajnik tržaške Kmečke zveze Lucijan Volk pa v volilno komisijo. V četrtek se je odvijalo kongresno del« v št stih komisijah. Slovenski delegati so se aktivno udeležili diskusije, Kodrič .je interveniral v drugi komisiji, ki je razpravljala o smernicah skupnega evropskega tržišča, v podporo malih kmetov in polkmetov; Volk pa je v tretji komisiji, ki je obravnavala vlogo dežel v kmetijstvu, zlasti poudaril potrebo, da je 'deželam zagotovljena polna pristojnost pri kmetijskih vprašanjih in da dežele prevzamejo strokovno vzgojo obdelovalcev zemlje in izdelajo področne načrte za razsoj kmetijstva. Ostali delegati so sodelovali pri delu drugih komisij. V petek so se zvrstili na govorniškem odru predstavniki kmete, in enajstih delegacij iz tujine, z Zahoda in Vzhoda, med njimi tudi iz Jugoslavije. Tajnik tržaške Kmečke zveze je najprej v slovenščini, nato v italijanščini prinesel pozdrav naših kmetov, prikazal dolgoletno borbo tržaških kmetov za demokratizacijo kmečke bolniške blagajne in njen lanski zmagoviti zaključek z izvolitvijo uprave sestavljene iz samih kmetov, ki so jih sami kmetje izbrali in izvolili. Ob tem je izrazil obžalovanje, da kljub temu, da je lista Kmečke zveze nalašč pustila mesto tudi za predstavništvo Coldiretti, v želji po čim-večji slogi in enotnosti vseh kmetov, se je ta organizacija odpovedala predstavništvu in sodelovanju pri vodenju za kmete tako važne ustanove. Zavedajoč se težav, ki kmečke organizacije še čakajo na poti k dejanski enakopravnosti tako v dohodkih kot v socialnem in zdravstvenem zavarovanju in v priznanju pravične vloge v sodobnem razvoju družbe, se kmetje, po mnenju Kmečke zve-ve, vedno bolj zavedajo svoje moči in bodo samozavestno, v slogi in • enotnosti, storil nadaljnje korake za 'boljše življenje in boljšo bodočnost. / , Kongres je slovenskim predstavnikom izkazal tooel bratski ' odnos in solidarnost vseh kmetov države. O delu in rezu'tatih tega občnega zbora bodo naši kmetje še obveščeni, 1 bodisi ‘ preko tiska, prav gotovo pa na prihodnjem občnem zboru Kmečke zveze v Trstu. L. V. Pogajanja Norveška-EGS BRUSELJ, 16. — V Bruslju so se začela pogajanja med Norveško in EGS za dosego sporazuma o svobodni izmenjavi po vzorcu onih, ki obstajajo med skupnostjo in državami EFTA, ki niso vstopile v EGS. Kot je znano, so Norvežani z lanskim referendumom odklonili vstop v evropsko skupnost. Sporazum naj bi dosegli še pred 1. aprilom. VATIKAN, 16. - Papež Pavel VI. je sprejel v zasebni avdienci predsednika francoskega senata Alaina Poherja. povzel iz sevemovietnamskega časopisa «Nhan Dan* članek, ki je opozarjal na potrebo striktnega spoštovanja mirovnih sporazumov o Vietnamu, kar so opazovalci povezali s Kissingerjevim prihodom v Peking. Jasno je namreč, da je položaj v Indoldni glavni predmet ameriško-kitajških razgovorov, ki pogojuje razvoj odnosov med obema državama. Toda zaradi še nejasnega položaja v Vietn-mu je po mnenju opazovalcev nemogoče pričakovati, da bi prišlo v doglednem času do navezave rednih diplomatskih odnosov med Wa-shingtonom in Pekingom. Položaj v Vietnamu PARIZ, 16. — Delegaciji saigon-skega režima in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade sta se danes popoldne ponovno sestali na A-veniji Kleber in nadaljevali priprave za bodoče pogovore na ravni zunanjih ministrov, ki naj bi potekali v Sai-gonu. To je bil že peti sestanek med izvedenci. Na zadnjem srečanju je delegacija ZRV dala več konkretnih predlogov, ki naj bi omogočili čimprejšnji začetek pogovorov, toda Sai-gon doslej, še ni dal odgovora. Vsekakor pa je jasno, da se ti'pogovori, za začetek , katerih postavljajo pariški mirovni sporazumi rok 3. maja, ne bodo začeli pred zaključkom mednarodne konference o Vietnamu v Parizu. Kot je znano, se bodo pariške mednarodne konference poleg štirih strani, ki so bile direktno vpletene v vojno (Saigon, Hanoi, ZRV in ZDA), udeležile še štiri velesile, ki jamčijo za izvajanje mirovnega sporazuma (SZ, Kitajska, ■ Velika Britanija in Francija), štiri države, ki- imajo v Vietnamu opazovalce (Poljska, Madžarska, Indonezija in Kanada) ter, ge: neralni tajnik OZN Kurt Waldheim. Konferenca se bo začela 26. februarja tev. naj bi po včerajšnjih izjavah ameriškega zunanjega ministra Ro-gersa .trajala ,le štiri ali pet dni. , Konferenca bo dala tudi priložnost za srečanje med' zunanjima ministroma Saigona.iiii revolucionarne vlade, Tran Van Lamom in gpspo Thi Binh, ki > bosta protagonista poznejših pogovorov v Saigonu: Na teh dvostranskih pogovorih bosta osrednji vprašanji sestava «sveta o nacionalni spravi*, o katerem govore pariški sporazumi, in sklicanje volitev. Obe točki sta dokaj kočljivi, še posebno pa druga, glede katere sta stališči obeh strani močno narazen: Saigon bi želel predsedniške volitve, revolucionarna vlatia pa hoče izvolitev novega parlamenta. Iz Južnega Vietnama prihajajo medtem kontradiktorne vesti o izvajanju sporazuma o premirju. Vojaških incidentov je vedno manj (v zadnjih 24 urah okrog 150), pač pa so na dnevnem redu diplomatski incidenti v raznih komisijah, ki imajo nalogo nadzorovati nad spoštovanjem premirja. Tako sta voditelja delegacij Hanoia in ZRV v štiristranski vojaški komisiji danes uradno protestirala, ker se na zadnji seji te komisije nista predstavila ameriški in saigonski zastopnik. V bližini Saigona pa je bil danes sestreljen ameriški transportni helikopter, ki je prevažal material za nadzorno komisijo. Helikopter je letel nad «spornim» področjem brez posebnih znakov, s katerimi opremljajo vsa prevozna sredstva mednarodne komisije. Pet ameriških vojakov je bilo pri tem ranjenih. Počasi se nadaljuje osvoboditev vojnih ujetnikov: saigonsko vojaško po- veljstvo je sporočilo, da je od ponedeljka sem osvobodilo 3.114 »komunistov*, drugih 700 pa bo osvobojenih še danes. Prav tako danes je z letali odpotovalo v domovino 60 ameriških pilotov, ki jih je osvobodil Severni Vietnam in ki so bili doslej v ameriški bazi Clark na Filipinih. Primarij ameriške vojaške bolnišnice v tej bazi je izjavil, da je pregledal veliko pilotov, ki so jih zaradi poškodb pri sestrelitvi letala operirali v ujetništvu ter da so bili vsi kirurški posegi izvedeni brezhibno in z odličnimi rezultati. Pentagon je danes sporočil, da bo Severni Vietnam v soboto opolnoči o-svobodil še dvajset ameriških vojnih ujetnikov. Gre za 16 častnikov letalstva in štiri mornarice. S tem bo število osvobojenih pilotov naraslo na 163. Ameriški podtajnik za zunanje zadeve Sullivan je medtem iz Laosa dospel na Tajsko, kjer bo predstavnikom vlade v Bangkoku poročal o Kissingerjevih pogovorih v Hanoiu. iiliuiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuil|||lim,l|||l|„u,l||l||||||||||||||||||||||||||un SFRJ o potrebi najširše podpore ljudstvu Vietnama Seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Jugoslavija odločno pozdravlja in podpira sporazum o prenehanju vojne v Vietnamu in poudarja potrebo najširše mednarodne podpore ljudstvu Vietnama, da si s praktičnim izvajanjem sporazuma zagotovi polno u-resničitev svojih zakonitih pravic. To je bilo poudarjeno na današnji skupni šeji zunanjepolitičnih odborov, družbenopolitičnega sveta ip sveta narodov zvezne, skupščine. Na seji je namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič v svojem poročilu ugotovil, dg se sedaj odpirajo ugodni pogoji za dvostransko sodelovanje Jugoslavije z Demokratično republiko Vietnama in začasno revolucionar-, no vlado Južnega Vietnama in obvestil poslance, da so v tem smislu že vodili mnogo razgovorov- z zastopniki obeh vlad, ki so izrazili, zahvalo Jugoslaviji za njeno dose- Zakladni minister Malagodi je po vrnitvi iz Bruslja na seji vlade in v senatu, kjer teče razprava o letošnjem proračunu, poročal o mednarodni valutami krizi in o ukrepih, ki jih je v tej zvezi sprejela italijanska vlada. Malagodi je v obeh posegih zagovarjal uvedbo drsečega tečaja tudi za trgovsko liro, s čimer naj bi vlada preprečila škodo, ki bi jo lahko utrpela predvsem zunanja trgovina. Poleg tega pa je zakladni minister dejal, da bo drseči tečaj zavaroval liro pred morebitnimi špekulacijami ter v doglednem času omogočil povratek lire na novo stalno pariteto. V senatu je Malagodi Opozoril tudi na ne- _________j . varnost, da lahko arabski petrolejski mogotci v kratkem vržejo v Evropo nadaljnjih 40 milijard špekulativnih dolarjev, kar bi povzročilo še večjo zaostritev denarne krize. Nixonov odposlanec Kissinger je imel včeraj nov štiriurni razgovor s kitajskim premierom Čuenlajem, o poteku katerega pa ni uradnih vesti. V Parizu pa je bilo včeraj novo srečanje med pred- stavniki saigonskega režima in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade za pripravo razgovorov na ravni zunanjih mi- nistrov. Tržaški občinski svet je odobril sklep o novem sestavu občinskih konzult, ki izhaja iz razdelitev mest v občinskem svetu po zadnjih občinskih volitvah. Načelniki skupin, ki se sklicujejo na ustavo, pa so podpisali resolucijo, v kateri odločno obsojajo zadnje primere neofašističnega nasilja. V tej zvezi je župan Spaccini napovedal da se bo sestal z žu- pani vseh občin naše pokrajine, da bodo skupno odločno intervenirali pri prefektu Abbrescii. danjo politično in drugo podporo in pomoč ljudstvu Vietnama. Poslanci so podprli stališče zveznega tajništva za zunanje zadeve, da je ljudstvu Južnega Vietnama za u-resničenje novih revolucionarnih ciljev potrebna najširša mednarodna politična • in druga podpora, predvsem s strani neuvrščenih in drugih naprednih držav: Poslance zunanjepolitičnega odbora,, , družbeno, političnega . sveta m sveta narodov so na današnji seji seznanili tudi z rezultati med pa’lamentame konference, o evropskem ..sodelovanji in varnosti,' o rezultatih pripravljalnega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Sprejeli so tudi poročilo 0 :27. zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije in podrobno proučili ne-.katera vprašanja o protijugoslovanski propagandi v inozemstvu. O nekaterih mednarodnih vprašanjih .je razpravljali na današnji seji tudi izvršni biro predsedstva ZKJ, ki je sklenil, da se 5. marca sestane predsedstvo ZKJ, da bi razpravljalo o pripravah in sprejelo sklep o sklicanju četrte konference ZKJ. Izvršni biro predsedstva ZKJ je v proučevanju nekaterih mednarodnih vprašanj proučil tudi izjavo princa Norodoma Sihanuka, predsednika združene nacionalne fronte Kambodže, o položaju v Kambodži po prenehanju vojne v Vietnamu. V zvezi s to izjavo je bilo poudarjeno, da bosta Zveza komunistov Jugoslavije in Tugoslavija tudi nadalje pomagali ljudstvom Kambodže, Laosa in Vietnama v njihovi borbi za neodvisnost, mir in napredek. B. B. Bundestag začel postopek o ratifikaciji mednemškega sporazuma BONN, 16. — V Bundestagu se je formalno začel postopek za ratifikacijo pogodbe o normalizaciji med obema Nemčijama, ki je bila podpisana proti koncu lanskega leta. Dosedanja parlamentarna razprava je pokazala, da se stališča vlade in demokrščanske opozicije o tem vprašanju nikakor niso zbližala: CDU-CSU vztraja na povsem odklonilnih pozicijah, češ da pogodba odpravlja načelo enotnosti nemške nacije ter krši pravico nemškega naroda do samoodločbe. Vlada pa, in še predvsem Egon Bahr, ki je vodil pogajanja z Vzhodno Nemčijo, poudarja, da pogodba ne omenja bistvenih vprašanj enotnosti nemške nacije in morebitne združitve, ki ostajajo torej odprta. Kancler Brandt je v Bundestagu podčrtal, da ne more biti pomiritve v Evropi brez obeh Nemčij: sporazum z vzhodnim Berlinom je eden glavnih stebrov (skupaj z moskovsko in varšavsko pogodbo) politike pomiritve z Vzhodom in je treba gledati nanj v sklopu te politike, ne pa kot samostojno dejanje. Brandt je tudi napovedal, da namerava bonska vlada nadaljevati svojo politiko normalizacije z vzhodnoevropskimi deželami ter navezati diplomatske stike tudi z Prago, s Sofijo in z Budimpešto. Kancler je omenil, da obstaja za normalizacijo med ZRN in Češkoslovaško edina ovira pravne definicije miinchenskih sporazumov iz leta 1938: Praga zahteva, naj bi te sporazume proglasili za popolnoma neveljavne od vsega začetka, Bonn pa bi hotel doseči potrditev vsaj začetne veljave sporazumov, tako da ne bi prizadejal interesov beguncev iz Sudetov. Vsekakor pa je Brandt dejal, da je njegova vlada pripravljena vsaj načelno sprejeti tezo o neveljevnosti sporazumov, ter izrazil prepričanje, da se bo moč o tem dogovoriti. Za demokrščanskega voditelja Barzela pa je pogodba z Nemško demokratično republiko nesprejemljiva, ker ne omenja nemške enotnosti ter na ta način potrjuje vzhodnonemške težnje po dokončni razdelitvi dežele. Postopek za ratifikacijo bo trajal več mesecev ter se bo predvidoma zaključil proti koncu maja. Kot je že bilo dogovorjeno, bo ratifikacija omogočila vstop obeh Nemčij v Organizacijo združenih narodov. Kljub ostremu nasprotovanju demokristjanov pa ne bo med postopkom prišlo do večjih ovir, saj razpolaga vladna koalicija po novembrskih volitvah s trdno večino v parlamentu. Dokument SZDLJ o jugoslovanskih delavcih v tujini (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zvezna konferenca SZDLJ je na kraju včerajšnje razprave o vprašanjih zaposlenih in zaposlovanja v inozemstvu sprejela obširen dokument o nalogah socialistične zveze v zvezi s politiko zaposlovanja in položaja delavcev, zaposlenih v inozemstvu. V dokumentu se ugotavlja, da kljub temu, da so bili doseženi pomembni rezultati v reševanju vprašanj zaposlenih v inozemstvu, so v tej zvezi še vedno nerešena vprašanja na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Za rešitev teh vprašanj in za ustvarjanje pogojev za hitrejšo vrnitev zaposlenih v inozemstvu v domovino, je zvezna konferenca določila konkretne naloge. Med številnimi nalogami se med drugim poudarja potreba, da se delavci, ki odhajajo na delo v zamejstvo, predhodno seznanijo z družbeno političnimi razmerami v deželi, v katero odhajajo na delo. da se za-poslani v inozemstvu redno obveščajo o dogodkih v domovini, da se z organiziranjem klubov, združenih sekcij in podobno med delavci, zaposlenimi v inozemstvu, organizira družbeno, politično, zabavno in športno življenje, da se posveti posebna skrb strokovnemu usposabljanju, delovno pravni zaščiti, socialno zdravstvenim vprašanjem in šolanju otrok v materinem jeziku. V dokumentu se naštevajo tudi ukrepi, ki jih je treba sprožiti, da se zagotovijo delovna mesta in vzpodbudijo posebno strokovni kadri, da se vrnejo na delo v domovino. Zvezna konferenca nalaga predsedstvu in drugim organom zvezne konference ter republiškim in pokrajinskim konferencam, da pripravijo svoje akcijske programe za uresničitev nalog tega dokumenta. B. B. Program ZIS o politiki gospodarskega razvoja BEOGRAD, 16. — Zvezni izvršni svet. je na včerajšnji seji določil akcijski program za izvajanje resolucije zvezne skupščine o osnovah politike družbeno gospodarskega razvoja v tekočem letu. Program zajema tudi naloge zveznih organov uprave glede izvajanja nedavno sprejetih sklepov zveznega izvršnega sveta o vprašanjih nekrite potrošnje in nelikvidnosti in naloge v zvezi s srednjeročno in dolgoročno razvojno politiko. TRŽAŠKI DNEVNIK ENOTNA IZJAVA PREDSTAVNIKOV SKUPIN, KI SE SKLICUJEJO NA USTAVO Oblasti morajo odločno ukrepati proti neofašističnemu nasilju Župan odvzel besedo fašistom in po njihovem odhodu iz dvorane ugotovil: «Sedaj lahko v miru de!amo» - Občinski svet je odobril novo razdelitev svetovalcev v rajonskih konzultah da se je KD odpovedovala dvema rajonskima svetovalcema v korist Slovenske skupnosti. Prišlo je do živahne razprave, v kateri je najprej načelnik svetovalske skupine KPI Rossetti govoril o pomenu konzult, svetovalec KD Zanini je politično utemeljil stališče KD, ko je predala dve svoji mesti SS ter nato zahteval neposredne volitve ter obravnavo o stvarnem predstavništvu prebivalstva. Socialdemokrat Lanza je o-bravnaval vprašanje finansiranja konzult in njihove stike z občinskimi odborniki ter načel vprašanje predsednikov konzult. Dokaj ostro je oporekal sedanji razdelitvi v občinskih konzultah predstavnik liberalcev Franzutti, ki je bil mnenja, da je šlo predvsem za «al-kimijo številk*. Načelnik socialistične skupine v občinskem svetu Giuricin pa je v zvezi s to razpravo prosil župana, da mu dovoli, da lahko izpopolni svojo načelno izjavo, ki jo je podal na prejšnji seji občinskega sveta o splošni politični usmeritvi. Giuricin je dejal, da na takratni seji ni obširneje govoril o izred- Po predhodnih naporih bi morala biti sinočnja seja tržaškega občinskega sveta posvečena samo običajnim upravnim vprašanjem, v resnici pa je občinski svet obravnaval in sklepal o dveh zelo pomembnih političnih vprašanjih: obsodil je najnovejše pojave neofa-šizma in odobril novo sestavo rajonskih konzult. Župan Spaccini je v uvodu seje ugotovil, da prihaja do novih pojavov nasilja in da je Trst zaskrbljen zaradi stalnih provokacij in političnega kriminala. ki spominja na fašistični škva-drizem. Tega ne moremo več dopuščati. Zaradi tega se bomo vsi, ki želimo ohraniti načela republiške ustave, ki je izraz odporniškega gibanja, odločno uprli in zahteva-mo od oblasti, da zagotovijo nemoten demokratični razvoj. 'tupan Spaccini je nato sporočil, da bo v prih-dniih dneh povabil vse župane naše pokrajine, da gredo skupno k vladnemu komisarju Abbrescii, kateremu bodo orisali resnost položaja in zahtevali, da se zagotovi normalno življenje vsem državljanom. Po razpravi o sklepu o rajonskih konzultah, pa je župan v imenu načelnikov skupin KD, PSDI, F SI, KPI, PRI, PLI in Slovenske Skupnosti prečital resolucijo, ki jo je že včeraj odobril pokrajinski svet in katere včeraj zaradi stavke tiskarjev nismo mogli objaviti. V resoluciji je rečeno, da občinski svet ugotavlja dolgo vrsto fašističnih provokacij in zahteva, da je treba s strani javnih oblasti odločno ukrepati, da se preprečijo takšne akcije in se končno izrazi solidarnost sindikalni organizaciji, katere sedež je bil predmet fašističnega napada. Resolucija zaključuje, da bo občina sodelovala pri brž,njih predvidenih skupnih akcijah za obrambo demokratičnega družbenega reda. Ko je župan prečital to resolucijo, so fašistični svetovalci hoteli spregovoriti, a jim je župan na osnovi pravilnika odvzel besedo. Fašisti so odločno protestirali, zapustili so dvorano, župan Spaccini pa je ugotovil «Sedaj lahko v miru delamo* in je, kot bi se nič ne zgodilo, nadaljeval z razpravo, ki je bila na dnevnem redu. Kot že rečeno, je tržaški občinski svet sinoči odobril z glasovi vseh skupin, z izjemo vzdržanih liberalcev in Fronte za neodvisnost, novo razdelitev svetovalcev v rajonskih konzultah. Vseh rajonskih konzult je . 12:/S skupno 240 svetovalci. Po včeraj sprejetem sklepu bo razdelitev sil v rajonskih konzultah naslednja: KD 86, PSDI 16, PSI 16, PRI 12, SS 6, KPI 52, MSI 32, PLI 16, MI 4. Odbornik za decentralizacijo Lon-zar je v obrazložitvi sklepa povedal, da so upoštevali sedanjo številčno moč posameznih skupin, njihovo težo v posameznih okrajih in ........ NOVA PRISTANIŠKA POLITIKA PODTAJNIK SIMONACCI NA DANAŠNJEM POSVETU Posegi docentov s tržaške univerze in predstavnika pristaniške ustanove no važnem vprašanju, ki je za socialiste osnovno. Socialisti so se vedno borili za vse one, ki so zatirani, ki so v manjšini in zaradi tega je tudi njihovo osnovno načelo obramba slovenskih narodnih interesov. To so dokazali tudi s tem, da je v občinskem odboru vidni predstavnik Slovencev - Hreščak, Obramba Slovencev je predvsem vprašanje večine, italijansko prebivalstvo mora ustvariti pogoje za nemoten razvoj Slovencev in zaradi tega ni naključje, da je socialistični poslanec vložil v parlamentu zakon o zaščiti slovenske manjšine. Ko je načelnik socialistične skupine Giuricin obravnaval to vprašanje so pričeli — takrat še prisotni — svetovalci MSI odločno oporekati in mu očitati, da govori o teh stvareh, ko pa je sam istrski begunec. Giuricin jih je odločno zavrnil in dejal, da se lahko o vsem govori, toda vedno samo na osnovah načel, ki izhajajo iz republiške ustave in da mora prav večina zagovarjati interese manjšine, ki je še vedno v podrejenem položaju. DELO DEŽELNEGA SVETA Prihodnji teden na dnevnem redu razprava o dveh važnih vprašanjih Zakon o gorskih skupnostih in zakon o finančni pomoči za študente, ki se izobražujejo v tujini Večina odobrila zakon o novih sredstvih za preučevanje podtalnih nahajališč vode Delovanje deželnega sveta bo pri-hovnji teden zelo živahno. Predvsem se bo moral dokončno izreči o zakonu, ki določa nova finančna sredstva za kulturne dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Razprava se bo po vsej verjetnosti še precej zavlekla (kakor znano, so o tem zakonu že razpravljali na zadnjih sejah), ker so posamezne svetovalske skupine, vložile mnogo popravkov in dopolnil. Na vrsti je nadalje razprava o zakonu, ki razteza na naše podaje določila državnega zakona štev. 1102 o gorskih skupnostih, ki bo tudi izzval vrsto živahnih posegov. Končno bo svet vzel v pretres zakonski osnutek, ki so ga predložili svetovalec KPI Godnič in nekateri njegovi kolegi, in sicer o priznanju posebnih prispevkov za viso-košolce iz naše dežele, ki študirajo na univerzah v tujini. Kakor smo že omenili v preteklih dneh, bodo ti deželni prispevki dobrodošli zlasti slovenskim študentom, ki obiskujejo univerzo v Ljubljani ter sinovom izseljenih deželanov, ki se izobražujejo na univerzah v Švici, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii mil iiiiuiii im iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH SKLEP SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL 28. februarja celodnevna stavka za preporod mestnega gospodarstva Odgovornost za nevzdržen gospodarski položaj V sedmih točkah zahteve delavcev in vsega mesta Na zadnjem skupnem sestanku tajništva federacije sindikatov CGIL, CISL in UIL so zastopniki delavcev preučili zaskrbljujoči gospodarski položaj v naši pokrajini in napovedali celodnevno splošno stavko dne 28. februarja. Ob koncu zasedanja so tudi izdali tiskovno poročilo, v katerem ugotavljajo, da je kriza našega gospodarstva že tako globoka, da utegne povzročiti popoln propad našega mesta. Kot glavne činitelje tega nevzdržnega položaja, obenem pa kot pokaŽateljeT' fidhrebe po močni enotni pobudi vsega delavstva in celega mesta sploh sindikati navajajo pomanjkanje stvarnih* pobud s strani krajevnih organov, ki v bistvu podpirajo državno politiko, ki ne priznava vloge našega mesta, ki noče izkoriščati naših gospodarskih zmožnosti, ki razpršuje tehnično in profesionalno kvalificirano delovno silo našega mesta. Temu je treba prišteti še dejstvo, da razne vlade niso izpolnile nobene svojih obljub, da bodo Podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico Marcello Simonac-ci je sinoči dopotoval v Trst ter preživel večer kot gost «Associa-zione Volontari della Liberta*. Podtajnik se bo danes dopoldne udeležil posebnega srečanja o novi pristaniški politiki in sodobni luški režiji ki bo v glavni dvorani trgovinske zbornice s pričetkom ob 10. uri. Na posvetovanju bodo nastopili prof. F. A. Querci in prof. F. Santoro s tržaške univerze in glavni ravnatelj pristaniške ustanove ing. Colautti. Ob 18. uri bo podtajnik Simonacci nastopil na drugem posvetovanju o problemih tržaške luke, ki ga organizira krožek «A. De Gasperi*. Deželni odbor PSDI o gorskih skupnostih Deželni odbor PSDI je razpravljal o zakonskem predlogu o gorskih skupnostih in je ugotovil, da predstavlja predlog deželnega odbora uresničitev zahtev PSDI. Deželni odbor je mnenja, da gre za zakonski predlog, ki odgovarja trem osnovnim demokratičnim zahtevam: Predlog deželnega odbora upošteva potrebe gorskih skupnosti in njihovo organsko reševanje, protagonisti so občine in torej omogoča zakon uveljavitev občinske avtonomije ter se končno ustvarja pluralizem zahtev in obravnav, ki pa upošteva potrebe celote in usklajevanje potreb v okviru celotne dežele Na sestanku deželnega odbora PSDI so nato podčrtali, da je bilo prvotno besedilo popravljeno in izboljšano na seji komisije, ki ji je predsedoval socialdemokrat Dal Mas. ko so upoštevali zakonski predlog KPI. predloge zveze občinskih uprav in razne druge ored-loge. Uvodno poročilo o zakonskem predlogu o gorskih skupnostih je imel deželni tajnik prof Lonza, v razpravo pa so posegli posl. Ceccherini, načelnik socialdemo- kratske skupine v deželnem svetu Dal Mas, odbornik Dulci in pokrajinski tajniki za Videm Berto-li, za Pordenon Ferraresi, za Trst Di Gioia in za Gorico Lodatti. Pred enotnim vodstvom socialistične stranke? V zvezi s sklepi zadnje seje centralnega komiteja PSI krožijo vesti tudi o premikih v tržaškem vodstvu socialistične stranke. Po vsej verjetnosti v kratkem ne bo prišlo do ponovne seje pokrajinskega odbora. Zelo možno pa je, da bo prišlo do razgovorov med predstavniki štirih struj in do poskusov, da se ustvari novo vodstvo, ki naj odraža celotno stranko brez večin in manjšin v izvršnem odboru. S tem bi seveda prišlo tudi do normalnega zastopstva slovenskih socialistov v izvršnem odboru in tudi do učinkovitejšega delovanja socialistične stranke. posegle v podporo ogroženega gospodarstva. Čeprav ima v Trstu glavne industrijske obrate v rokah ravno država, smo bili priča samim predvolilnim obljubam. Niti deželni organi, nadaljuje poročilo sindikatov, niso do kraja podprli gospodarskega razvoja našega mesta in torej razvoja celotne dežele. Sam predsednik Berzanti, ki se sicer strinja z zahtevami in predlogi sindikalnih organizacij, ni spremenil ta svoja mnenja v stvarne pobude. Spričo teh ? neoporečnih dejstev, ki so privedla delavski razred do roba potrpežljivosti, so sindikalne prg8fli?acije...sktej?ile, da je treba takemu stanju napraviti konec, dokler je še čas. V tem je tudi smisel splošne stavke, ki naj združi vse mesto proti politiki vlade in vseh tistih, ki so soodgovorni za njeno gospodarsko politiko do nas. Sindikati zahtevajo: 1) Izredni načrt za obnovitev pristaniških, železniških in cestnih struktur ter dograditev sedmega pomola. 2) Takojšnje nadaljevanje del za dogradite'' zidanega doka. 3) Takojšnja določitev kraja, kjer naj se postavi razplinjevalna postaja in takoj zatem začetek gradnje. 4) Nova naročila za arzenal S. Marco, ki ga je treba obnoviti, tako da bodo lahko gradili tudi specializirane ladje. 5) Uvedba pomorske politike, ki nai valorizira položaj in potrebe našega pristanišča. 6) Gradnja nove kovinarske industrije pri Orehu, ki naj bo pomembna za celotno gospodarstvo. 7) Pospešitev birokratskih postopkov za finansiranja in takojšnjo gradnjo šol, ljudskih stanovanj in bolnišnic. Takojšnje izvajanje zakona o stanovanjski reformi. Danes stavka nameščencev javnih lokalov Danes bodo stavkali nameščenci javnih lokalov. Stavko so oklicale strokovne organizacije CGIL, CISL in UIL. Ob 10. uri bo v sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina, na kateri bodo delavci razpravljali o poteku boja za novo delovno pogodbo Tržaška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za zasedbo 3 mest višjega uradnika II. razreda v sta-ležu računovodskega osebja (količnik 190), Prošnje in predpisane li- iiiiiimiiiuiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiimiinimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiimiii DELA OBČINSKEGA HIGIENSKEGA ODDELKA V januarju 3.361 pregledov v podjetjih in skladiščih Več kršilcev zakonov prijavljenih sodišču V januarja je nadzorna služba občinskega komisariata za zdravstvo in higieno opravila 3.361 pregledov v raznih proizvodnih podjetjih ter v skladiščih jestvin in pijač. Pri tem so si pridržali 301 vzorec Od teh so 167 vzorcev poslali v analizo kemičnemu oddelku laboratorija za higieno in pro-filakso, 133 vzorcev zdravniškemu oddelku istega laboratorija, en vzorec pa vsedržavni ustanovi za riž. Posebno pozornost so pri omenje nih pregledih posvetili tistim jestvinam, ki se z lahkoto pokvarijo. Belgiji, Nemčiji, itd. Zaradi obilice dela bo deželni svet prihodnji te den zasedal tudi popoldne. Včerajšnja seja pa je potekala v nenavadnem vzdušju izolacije. Zaradi stavke deželnega osebja je v poslopju na Oberdankovem trgu vladal nenavaden mir; sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so namreč oklicale za včeraj enodnevno stavko, kateri bi lahko sledila nova stavka 4 dni v prihodnjem tednu, kolikor ne bo uprava pristala na nadaljevanje pogajanj. Osebje zahteva sestavo mešane komisije, pripravo zakonskega osnutka, po katerem naj bi se deželna uprava obvezala, da bo poskrbela za preosnovo staležev, priznanje 20.000 lir predujma na račun bodočih poviškov pri plačah in posebne dodatne doklade z 80.000 na 150.000 lir. Važna je zlasti prva zahteva, saj so staleži deželnega osebja sedaj sestavljeni tako, da so na številnih področjih tako imenovane kariere povsem zaprte. Pred začetkom seje je svetovalec Bettoli (KPI) omenil stavko o-sebja in dejal, da vzdržuje deželni odbor nekorektne odnose z uslužbenci. Pristojni odbornik Romano je to trditev zavrnil in dodal, da je deželni odbor sklenil ustanoviti posebno komisijo, ki naj preuči zahteve deželnega osebja. Odbornik je nadalje naglasil, da se deželna uprava obvezuje, da bo uredila vprašanje staležev in preuredila urade deželne uprave, i. Na dnevnem redu včerajšnje seje je bil zakonski načrt, ki dolu ča nova finančna sredstva za raziskovanje deželnih tal z namenom ,da bi ugotovili nova nahajališča čiste vode. Gre za normo, ki dopolnjuje deželna zakona štev. 21 iz leta 1966 in štev. 9 iz leta 1969 in ki določa v ta namen nadaljnji deželni prispevek v višini 33 milijonov lir na leto za razdobje od letošnjega :eta do vključno leta 1975. Poročevalec De Biasio (KD) je v uvodnem govoru naglasil, da so finančna sredstva, ki sta jih nakazala prejšnja dva zakona, konec lanskega leta povsem pošla, medtem ko poraba vode s strani prebivalstva, v industriji, kmetijstvu in drugih dejav nostih nezadržno narašča. Dežela je doslej •’ popisala vsa znana nahajališča vode v Furlaniji Julijski krajini, nabavila vrsto tehničnih naprav za merjenje površinskih in podzemskih tokov, postavila vrsto merilnih postflj.Aob , Nadiži pp .Čedadu, ob nekaterih pritokih Tera itd.) ter izvrtala nekaj jaškov (od teh dosega eden globino 230 m), da bi si ustvarila sliko o struktu ri tal na področjih ob vznožju Predalp. Glavni namen teh raziskav je, da bi posameznim središčem v deželi zagotovili ustrezne ____________________________________razpoložljivosti čiste vode, po ka- iilimiiimmmiiiimiiimiiiimiiiimiiiuiiimiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiii S SINOČNJEGA VEČERA PD «IVAN GRBEC» Škedenjci počastili spomin pisateljice Marice Gregorič Po uvodnem govoru Draga Pahorja je o njenem življenju in plodovitem delu govorila Milena Lavrenčič - Lapajne stine je treba izročiti najkasneje do 12. ure dne 24. aprila 1973, Prosilci morajo biti italijanski državljani, stari 18 do 30 let, z opravljeno knjigovodsko šoio (ragioneril. Podrobnejše informacije daje urad za osebje pri pokrajinski upravi. Trst, Ul Geppa 21. III. nadstr. vsak ponedeljek. sredo in petek od 10. do 12. ure OD DANES DALJE NOV TEČAJ DINARJA Narodna banka Jugoslavije je sinoči objavila novo tečajno listo tujih valut, ki stopi v veljavo danes. Po tej tečajni listi je kupni tečaj lire 2,885 dinarja za 100 lir, a prodajni 2,905 dinarja za 100 lir. Tečaj ameriškega dolarja je 16,62 pri nakupu in 16,72 dinarja pri prodaji. Prosvetno društvo šivan Grbec» je sinoči s prijetnim kulturnim večerom počastilo spomin škedenjske rojakinje, plodovite pisateljice, Marice Gregorič - Stepančičeve. Namen večera je orisal odbornik društva Drago Pahor, ki je uokviril počastitev zaslužne kulturne delavke v praznovanje dneva slovenske kulture. «Kakor polaga na Prešernov dan ves slovenski narod obračun svojega kulturnega dela in napredka», je dejal Pahor, štako polagamo obračun tudi škedenjski prosvetni delavci, kajti tudi iz našega kulturnega kroga je izšlo veliko ljudi, ki so si zaslužili častno mesto v slovenski kulturi». Med te zaslužne ljudi Škedenjci s posebnim ponosom prištevajo Marico Gregorič - Stepančičevo, katere lik in delo je v izčrpnem predavanju prikazala Milena Lavrenčič-Lapajnetova. Marica Gregorič je bila vsestransko angažirana ženska. Kot učiteljica je korenito posegla v vzgojno področje, kot ženska se je odločno borila za emancipacijo ženskega sveta, kot umetnica pa je posegla v vse zvrsti literarnega ustvarjanja. V svoji neusahljivi zapuščini je pustila najrazličnejše članke, pesmi, črtice, novele, potopise, pripovedke, drame in daljše povesti. Iz vseh teh del, napisanih v zanimivem in duhovitem, hkrati pa pogostokrat v ostrem in pikrem stilu, veje neuklonljiva narodna zavest in ponos. Zanimivo predavanje Lovrenčičeve so nato dopolnili člani Sloven-skegt amaterskega gledališča, ki so z občutkom prikazali nekaj odlomkov iz njene drame «Veronika Deseniška». Številno občinstvo, med katerimi pa smo žal zapazili premalo mladih, je mlade recitatorje Sergija in Ivana Verča, Milico Kravosovo in Anico Žerjalovo. nnarndilo s toplim aplavzom. V tem okviru je zdravstveno o-sebje oddelka za higieno pregledalo 212 stanovanj, in ni za enajst od teh izdalo zadevno potrdilo, ker se nahajajo v izredno slabem stanju. V istem mesecu je občinski komisariat oddelka za higieno ugotovil 15 primerov upravnih prekrškov. štiri osebe je prijavil sodišču zaradi prekrškov nad pravil nikom o jestvinah, osem ljudi pa V U0SICI1 FU «1. L(lIlk(U> je prijavil na podlagi nepravilnosti. ki jih je ob analizi vzorcev Dramska skupino prosvetnega ugotovil pokrajinski laboratorij za i aruštva Prosek Kontovel je sino higieno in profilakso. ‘ či uprizorila v dvorani prosvetne- «Emandpirane žene» v gosteh PD «1. Cankar ga društva šivan Cankar* prt Sv. Jakobu Nušičevo komedijo «Eman-cipirane žene». še kar lepo število gledalcev je mlade amaterje za njihovo igro, v kateri so nekateri posamezniki pokazali lepe igralske vrline, nagradili s toplim aplavzom, predsednik PD Sntevila dovoljenj za pre-števi] d *^0 ,na. 155 ter povečanje oseb “?voIJenj na račun tretjih tega ctudj,, ,°d 120 na 155. Poleg avstrikv dok)čili, da bodo razrešili fiksnih *° • avtotransportno službo letos Pristojbin s 1. marcem 1,0 mor°alPOt^embno vprašanje, ki ga drobno r.3 trgovinska zbornica po-UreditevPr°UČit-’ se nanaša na pre-tržaškn™ m , okrepitev naprav na sednik tr„zelenjadnem trgu Pred-glede Wg°^lnske zbornice se je skimi ze. razgovarjal s trgov-tegori; ®topnik; zainteresiranih ka-oh*,v.iL danes pa se bo sestal z odbornikom Hreščakom, Caidassi je odbornike seznanil tudi s problemi žele-načrti za gradnjo avtoparka pri Fernetičih finskim kate; rateriev ^ obrazložil potrebe ope-trga v ^ter .P° trebe po okrepitvi ralnem rŠanizacijskem in struktu-da Dricp1?18 u' Srečanju bodo seve-in X0vaIi trgovci na debelo V ani?^bno t.ega sektorja, tajnika WrU dvojega obiska pod-toonacni^3 trgovsko mornarico Si-dani i ^3 v našem mestu ter zase-govi’ ni- S? bodo odvijala ob nje-Trgoviniv0tn?Sti v glavni dvorani Pristali zb?.mice na temo «Nova ke nr; ?ba. Politika in sodobne oblije oZStaniškega upravljanja*., se liži Pa dolgo zadržal ob ana-stanišA?lega stanja tržaškega p,-i-zaskrw1 ter ob tem izrazil globoko Planiti?.enost zaradi številnih po-srečaiiJ1V^stl',s katerimi se pri nas ti, aajo številni italijanski in tuji podjetij za ladijska popravila in na katerem so ga seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo v tržaškem Arzenalu sv. Marka. O-benem so izrazili zaskrbljenost zaradi zmanjšanja pomorskega prometa v našem pristanišču, predvsem pa zaradi zmanjšanja števila ladij, ki so svoj čas prihajale v arzenal za razna popravila. Predsednik je seznanil odbornike trgovinske zbornice tudi z zaključki zadnje seje Konzorcija za zgra ditev in upravljanje avtoparka pri Fernetičih. Dejal je, da je pokrajinski predsednik dr. Zanetti napovedal začetek gradbenih del pri Fernetičih, kar bo bistveno pripomoglo, da se bo obmejni promet bolje odvijal. Načrt predvideva tudi zgraditev velikega parkirnega prostora. Na omenjenem sestanku so načeli tudi vprašanje zasedbe zemljišč, na katerih bodo zgradili avtopark, ter določili nov odsek, ki bo obravnaval samo to vprašanje. Član odbora dr. Vatta je na koncu orisal vprašanje letalskih povezav s so- j sednimi državami. Tržaška Trgovin- i ska zbornica je o tem razpravlja- 1 la z drugimi zbornicami na za- j sedanju v Ronkah 13. februarja letos. vani (3 mesece), Francesco Vouch (2 meseca), Nicola Ciani (1 mesec) in Virgilio Gregoratti (1 mesec). Končno so še odvzeli 5 vozniških dovoljenj zaradi nesposobnosti voznikov, 19 pa so jih odvzeli za nedoločen čas, ker se vozniki niso javili na občasnem pregledu o psihični in fizični sposobnosti za vožnjo. V ponedeljek na občini razprava o proračunu mestnega podjetja Ponovna seja občinskega sveta v Gorici bo v ponedeljek ob 18.30. Na dnevnem redu imajo predvsem letošnji proračun občinskega podjetja za dobavo, vode, metana, elektrike in za mestne av tobuse. Poleg župana bosta ob tej priliki, kot običajno, svetovalcem poročala, tehnični in administrativni ravnatelj podjetja. Med drugimi točkami na dnevnem redu so nekatera vprašanja ki zanimajo občinsko osebje, izvolitev komisije za vprašanja brivskih in frizerskih salonov, izvolitev zastopnika v državnem zavodu i za industrijo in obrt. Med drugim je na dnevnem redu tudi sklep o sporu med občino in tvrdko, ki je lastnik hotela pred južnim kolodvorom. Spor je nastal zaradi plačila trošarine na gradbeni material. ..i milili,mn ,"lll,l,,,,l,,n,,,l,,l,,llllilall,a OB KRIZI DELAVSKIH STANOVANJ Po 50 in več prošenj za vsako dograjeno ljudsko stanovanje Stanovanja proste zasebne gradnje so za delavce in uradnike predraga ter nedosegljiva Včeraj zvečer so sprejeli na ortopedskem oddelku 57-letno Olgo Cergol por. Zo-cchi. Njen mož, 58-letni Pieiro, ki jo je spremil v bolnišnico, je pojasnil, da je žena padla v popoldanskih urah na stopnišču stanovanja v Ul. Rovi-gno 17. Zaradi prebitja lobanjskega dva so si zdravniki pridržali prognozo. Veliko snega na lokvah in Livku Turistična zveza v Novi Gorici nam je javila, da so snežne razmere na smučiščih zelo dobre. Na Lokvah je bila včeraj zjutraj temperatura 8 stopinj pod ničlo, vreme je bilo jasno, snega je bilo 35 cm, cestni dohod je mogoč, saj je i cesta splužena, vlečnice delujejo. iiiiiimmiMiiiiiiimiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimTtmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinumiiiiiiiB nenti. čanfp /?3'dassi je nato omenil sre-,Kl ga je imel s predstavniki Prefektura odvzela vozniška dovoljenja Prefektura je sporočila, da so prejšnjega januarja začasno odvzeli vozniška dovoljenja naslednjim voznikom, ki so zakrivili prometne nesreče s smrtnimi ali hudimi posledicami: Renato Koci p p (15 mesecev), Giovanni Sassu (12 mesecev), Giuseppe Sgura 112 mesecev), Giovanni Auber (9 mesecev), Cecilia Umber por. Godina (9 mesecev), Fulvio Ellini (6 mesecev), Giorgio Norbedo (6 mesecev), Daniele Travani (6 mesecev), Antonio Giugovaz (3 mesece), Giuseppina Kriskovich por. Flego (3 mesece), Nicolo Manzin (3 mesece), Lucio Petronio (3 mesece) in Flavio Sangalli (1 mesec). Nadalje so odvzeli vozniška dovoljenja zaradi večkratnih prekrškov naslednjim vozačem: Ugo Ri- Domačin Marino Pečeuik je prejšnji mesec odprl pri Dom ju trgovino z avtomobilskimi nadomestnimi deli, ki je bila za ta predel skoraj nujna V program borbe za obnovo delovne pogodbe in uveljavitev dru-kih pravic so postavili kovinarji tudi zahtevo za dosledno in pospešeno izvedbo zakona št. 865, ki naj bi preprečil špekulacije pri gradnji stanovanj na škodo ljudskih gradenj. Kriza na področju ljudskih stanovanj na Goriškem se je v zadnjem času še zaostrila. Med tem ko so zgradili še nova stanovanja luksusnega tipa, ki jih ne morejo oddati v najem, ker so najemnine nedosegljive za delavske in urad niške žepe, pa je po drugi strani v stalnem porastu povpraševanje po cenejših stanovanjih v ljudskih hišah in v zadnjem času je bilo tudi na Goriškem za vsako novo stanovanje te vrste po 50 in tudi več prošenj. Najemnine za zasebna stanovanja na prostem trgu, ponudbe povpraševanja, so se podražila za nadaljnjih okrog 30 od sto in sedaj zahtevajo hišni lastniki po 50 60 tisoč lir in več mesečne najemnine. Kot rečeno obstaja zakon 865. naj bi vsaj za silo uredil tudi stanovanjsko vprašanje, ki pa ga sedanja vlada desnega centra skuša ovirati pri njegovi izvedbi. To je očitno spričo dejstva, da vlada odlaša s priznanjem pravice deželnim upravam, da bi odločevale tudi v stanovanjskem problemu, da noče dati na razpolago pristojnim občinam potrebnih finančnih sredstev za odkup za ljudske grad nje potrebnih zemljišč in za izvedbo potrebnih infrastrukturnih del, kot so dohodne ceste, kanalizacija, napeljava vode, elektrike, plina itd., ter da pripravlja predlog za spremembo določil zakona 865 na slabše. Delavci in drugi prizadeti občani delavskega in srednjega sloja so zato odločeni, da složno vztrajajo pri, zahtevi, da je treba zakon št. 865 izvesti v sprejeti obliki in v celoti, če hočemo doseči večje število primernih stanovanj, ki bodo po ceni dosegljive za žep delovnega človeka in bodo po svoji kakovosti lahko zadostila njegovim potrebam po primernem stanovanju. Levičarske stranke so zahtevale tudi nadaljnje podaljšanje stanovanjske zapore do leta 1975, da bi v sedanji stanovanjski krizi preprečile špekulacijo z navijanjem najemninskih cen na škodo delovnega človeka. Poleg tega pa je potrebno tudi uvesti bolj demokratičen način pri upravljanju hiš Ustanove za ljudske hiše (IACP) prvi ukrep naj bi pove rili upravo takih hiš tistim, ki so jim v njih dodelili stanovanja in ki torej tam stanujejo. Tak način bi odpravil nepotrebno birokracijo, pocenil in izboljšal upravljanje, kar bi bilo v korist prizadetih stanovalcev. Spričo tega bo treba odločno vztrajati na stališču, da se izvedejo določene razlastitve tako, kot jih predvideva zakon 865, da dobijo pristojne deželne uprave odločilno besedo pri stanovanjskih gradnjah na svojem področju, predvsem kar se tiče ljuchkih gradenj, in da vlada zajamči potrebna finančna sredstva pristojnim občinam za izvedbo začrtane stanovanjske politike in dokončno izvedbo reforme na tem področju. AJDOVSKIM DIJAKOM Zanimivo predavanje o zamejskih Slovencih Dijakom, ki obiskujejo 4. razred gimnazije «V. Pilon* v Ajdovščini in ki bodo letos imeli zrelostne izpite, je včeraj govoril o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji urednik Primorskega dnevnika in član izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa. Pobudo za predavanje je dal marksistični krožek aj dovske gimnazije, da bi se dija vezali stike. Diskusija je bila zanimiva in bi se še zavlakla, pa jih je čakala še pot na predstavo v ljubljanski Drami. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Francesca SDvera, Giorgio Miniussi, Yuri Gava, Rossa-no Petocelli. SMRTI: upokojenka 90-letna Antonia Petean vd. Bonazza, upokojenec 73-letni Vincenzo Battistutta. ki podrobneje seznanili s problematiko Slovencev v Italiji in da bi navezali tesnejše stike z našimi organizacijami in zamejsko mladino. Bogo Samsa je v strnjeni obliki prikazal sedanje razmere Slovencev od Kanalske doline do Miljskih hribov, delovanje ustanov in organizacij, šolstvo, tisk, politični sestav in delovanje, osnutke zakona za celovito zaščito itd. Dijaki in dijakinje so z veliko pozornostjo sledili njegovemu izvajanju, diskusija pa je pokazala, da se zelo zanimajo za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in na Koroškem ter jih tudi precej dobro poznajo. Živo zanimanje so pokazali za položaj v Beneški Sloveniji in za izseljence, za radio Trst A,1 za slovensko šolstvo in tisk, za delovanje slovenske mladine, za povezavo in sodelovanje s koroškimi Slovenci. Vprašali so tudi, če imamo Stike z drugimi manjšinami v Italiji. Razveselilo jih je delovanje emigrantov iz Beneške Slovenije in so izrazili željo, da bi z njimi na- iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmiiniiiiiiitnimiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin Seznani goriških davkoplačevalcev Športno društvo JUVENTINA priredi drevi, 17. februarja 1973 v Prosvetni dvorani v Gorici PUSTNI PLES Igra ansambel The Lords iz Trsta Vabila in rezervacije miz pri: Milan bar in Gostilna Romana v štandrežu, SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Prosvetno društvo BRIŠKI GRIČ Števerjan priredi danes, 17. februarja v dvorani na Valerišču ob 20.30 Prešernovo proslavo Program: priložnostni govor, recitacije domačih recitatorjev, nastop mešanega pevskega zbora «Briški grič* in moškega zbora «Oton Župančič*. Mladinski krožek v Gorici priredi v torek, 20. februarja ob 20.30 v dvorani «S. Gregorčič* (Verdijev korzo 13), literarno srečanje z IVANKO HERGOLD in MARIJEM ČUKOM ter odprtje razstave FRANKA VECCHIETA Razstava bo odprta do 1. marca vsak dan od 17.30 do 20. ure. Razna obvestila Smučarski odsek SPD obvešča zainteresirane, da napovedane tekme v slalomu za netekmovalce na Laznah ne bo zaradi premajhnega števila vpisanih. Pokrajinski zavod INAM sporoča, da se je zdravnik dr. Fabio Beltrame preselil in da bodo morali vsi zavarovanci INAM izbrati drugega zdravnika. Ime novega zdravnika morajo javiti na urad INAM v Ul. Del-la Bona. Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba priredi jutri, v nedeljo, 18. februarja ob 18. uri v domači prosvetni dvorani PREŠERNOVO PROSLAVO. Sodelovali bodo recitatorja in recitatorki Mladinskega krožka iz Gorice, govoril bo visokošolec Ace Mermoija iz Gorice, nastopil bo moški pevski zbor «0. Župančič* iz štandreža. Vsi vaščani toplo vabljeni! Izleti Nadaljujemo z objavo seznama goriških davkoplačevalcev, ki so obdavčeni s komplementarnim davkom za vsote od 3. do 5. milijonov lir: Uradnik Emilio Danelon 3,4 milijona (183.000); dr. Francesco Danelon 4,6 milijona (323.000); Giovanni Danelon 3,6 milijona (182.000); industrijski izvedenec Paolo Debeus 3,9 milijona (155.000); zdravnik dr. Giovanni De Castro 4,7 milijona (313.000) ; uradnik Arturo Colle 3,9 milijona (282.000); zdravnik dr. Giuseppe Del Franco 4 milijone (127 tisoč); Aldo Del Nevo 3 milijone (149.000) ; zdravnik prof. Onorato Del Piero 4,4 milijona (295.000); Bruno De Marchi 3,8 milijona (174 tisoč); Renzo De Pieris 3 milijone (195.000) ; Vittorio De Rocco 4,4 mihjone (340.000); Giuseppe Deveta g 3,1 milijona (137.000); Giovanni Di Barbara 3,2 milijona (148.000); zdravnik prof. Antonio Di Maria 4 milijone (161.000); učitelj Livio Di Zorzi 3,2 milijona (162.000); uradnica Antonietta Duca 3,7 milijona (181.000) ; zdravnik prof. Angelo D’Urso 3,8 milijona (259.009); Sergio Falzari 3,3 milijona (222.000); Giuseppe Ferraggia 3,7 milijona (196 tisoč); Eugenio Favero 3,4 milijona (127.000) ; industrijski izvedenec Li no Ferigo 4,4 milijona (242.000); u-radnik Slavko Ferletič 3,1 milijona (149.000) ; kapetan vojske Giovanni Ferrara 3,9 milijona (204.000); u-radnik Mario Ferrara 3,8 milijona (153.000) ; inž. Nevio Finetto 4 milijone (196.000); uradnik Pier Luigi Fomasier 3,6 milijona (243.000); u-radnik Femiccio Franchi 4 milijone (203.000); Bruna Franzotti 3,5 milijona (229.000); uradnik Mario de Galateo 3,4 milijona (162.000); Dante Gallabresi 3,2 milijona (138 tisoč); dr. Franco Gallarotti 3,9 milijona (208.000); dr. Mario Gallas milijone (133.000); geometer An-drea Gamba 3,1 milijona (145.000); dr. Cario Garra 3 milijone (138.000); profesor Giammaria Gasparini 3.2 milijona (168.000); zdravnik dr. Mario Gašperini 3.2 milijona (134.00); Ettore Gioseffi 3,3 milijona (174 tisoč); uradnik Franco Gismano 4 milijone (205.000); zdravnik prof. Antonio Gobbo 3,8 milijona (185.000); Gianfranco Gorini 3,6 milijona (194 tisoč); Renzo Goriziutti 4,5 milijona (181.000) ; uradnik Amorijo Grandi-3,9 milijona (178.000); Angelino Grinovero 4,5 milijona (187.000); Bruna Grion 4,7 milijona (289.000); zdravnik prof. Ermanno Grusovin milijone (166.000); Guido Grusovin 3,6 milijona (188.000); dr. Paolo Grusovin 3,9 milijona (216.000); Gui. do Guerritore 3,7 milijona (173.000); dr. Claudio Iacob 3,3 milijona (148 tisoč); Giovanni Inzirillo 3,7 mi- lijona (189.000); Giuseppe Iueehi 3 milijone (133.000); Gino Iuretig 3,1 mibjona (133.000); Giuseppe Ivaldi 3,1 milijona (136.000); trgovec Alojz Komjanc 4,7 mibjona (368.000); Bruno Krainer 3,2 mibjona (180.000); zdravnik prof. Vittorino Laute 3,9 mibjona (152.000); dr. Francesco Lanzino 4,5 mibjona (157.000); dr. Italo Larocca 3.5 milijona (133.000); trgovec Saverij Leban 3,8 milijona (272.000). V nedeljo na Lokvah smučarski skoki Smučarski klub Lokve bo jutri, 18. februarja 1973 ob 13. uri organizator tradicionalnega tekmovanja v smučarskih skokih za 7. pokal Lokve. Prireditev bo na 35-metrski skakalnici na Lokvah, povabljeni pa so skakalci iz 11 klubov iz Ljubljane, Kranja, z Vrhnike, Jesenic, iz Logatca, Ihana, Tržiča, s Predmeje, iz Strahovice in z Lokev. Na Lokvah je trenutno dovolj snega in prireditelji upajo, da jim tokrat vreme ne bo nagajalo "ter bodo prireditev v redu speljali do konca. Ker je to že sedmo zaporedno tekmovanje, prireditev iz leta v leto privablja več tekmovalcev in tudi gledalcev. Rajmund Kolenc Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 25. februarja smučarski in družinski izlet z avtobusom v S. Stefano di Cadore ob priliki smučarskih tekem, ki jih organizira CAI. Vpisovanja na sedežu, Ul. Malta, do 22. februarja. Pokrajinsko vodstvo ANPI za Goriško je poslalo tajništvu Nove delavske zbornice - CGIL v Trstu solidarnostno izjavo ob fašističnem atentatu na sedež sindikata prejšnji teden. Vladnemu komisarju v Trstu so po-slab brzojavko, s katero zahtevajo, da policija odkrije krivce tega početja. Predavanja Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v sredo, 21. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Verdijevem korzu 13 tretje sezonsko predavanje z naslovom «GORSKI IN KRAŠKI SVET KANINSKEGA POGORJA*. Predaval bo prof. Jurij Kunaver iz Ljubljane, član PD Ljubljana - matica. Predavatelj je znani planinec in geograf, ki je že več let raziskoval svet Kaninskega pogorja. Zaradi tega bo predavanje izredno zanimivo. Kino Čelno trčenje v Zagraju V Zagraju je prejšnjo noč prišlo do čelnega trčenja dveh avtomobilov. Iz Gradišča namenjena proti središču Zagraja je privozila s svojim minimorisom 25-letna gospodinja Nadia Macchiut por. Zanin, ki je iz še neznanih vzrokov zavozila na drugo polovico ceste in trčila v fiat, na katerem se je vozil 26-letni geometer Alferio Furlan iz Foljana. Z rešilcem so oba ponesrečenca prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so Furlana le obvezali; več časa pa bo morala ostati v bolnišnici mlada žena, ki je pri trčenju dobila močan možganski pretres. Razstave V galeriji Pro Loco v pasaži razstavlja te dni, do konca meseca, siikar Walter Dnsatti iz Pierisa. Do sedaj je razstavljal v raznih krajih Italije. Jutri zjutraj ob 11. nri bodo odprli v razstavni galeriji II Torchio v Ulici Mameli razstavo slikarja Claudia De-vetachija iz Krmina. Razstava bo odprta do 3. marca. Gorica VERDI 16.30—22.00 «L'uItimo busca-dero*. S. McQueen. Barvni film. CORSO 16.30—22.00 «La cosa buffa*. G. Morandi in O. Piccolo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.00—21.30 «Quella stre-ga di Pippi Calzelunghe*. I. Nilsson in M. Persoon. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Rappor-to sulle esperienze sessuali di tre ragazze bene*. J. Grade in L. Me-renda. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15-22.00 «Quando le donne si chiamavano madonne*. E. Fenech in V. Caprioli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.00 «Piu forte, ragazzi*. Terence Hill, Bud Spencer. EXCELSIOR 16.00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Larini film. PRINCIPE 17.30 «Pomi d’ottone e ma-nici di scopa*. Barvna risanka. Aova Gorica SOČA «Smrtonosna pista*, ameriški barvni film — ob 18. in 2u. SVOBODA «Jaz žena*, danski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Pregrešni vikar*, švedski barvni film — ob 17. in 19.30. RENČE «Skaramuševe prigode*, italijanski barvni film — ob 19. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Plavolasi maščevalec*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. RosselK tel. 72-340. CE BONSKI SENAT RATIFICIRA FRANCOSKO -NEMŠKO POGODBO Nacistični vojni zločinci pridejo res pred sodišče? Je bila «klavzula» resnična ovira ali le izgovor? - Okoli 300 velikih zločincev mirno živi v Nemčiji in jim oblasti ne morejo (ali nočejo) do živega BONN, 16. — O tem, da so bile zahodnonemške in tudi avstrijske oblasti dokaj blage nasproti bivšim nacističnim zločincem, ni potrebno posebej govoriti. Inženir Wiesenthal, ki vodi na Dunaju judovsko središče za ugotavljanje vojnih zločinov in zbira podatke proti posameznim vojnim zločincem, je ob neki priložnosti zapisal, da bi mogli v Nemčiji obsoditi kot vojne zločince najmanj sto tisoč ljudi. Sedaj, ko se bližamo 28. obletnici prenehanja druge svetovne vojne, ko bi bili morali mnogi nacisti in njihovi sodelavci sesti na zatožno klop, prihaja iz zahodnonemških krogov zanimiva ugotovitev, da živi v Zahodni Nemčiji povsem mimo in v mnogih primerih zelo udobno življenje okoli 300 zahodnonemških državljanov, ki so bili obsojeni kot vojna zločinci, ki pa jim zahodnonemške oblasti «ne morejo do živega», ker da jim to prepoveduje neka zakonska anomalija, ki so jo zakrivili veliki zahodni zavezniki in sicer Američani, Angleži in Francozi. Do zakonskega zapleta naj bi bilo prišlo ob koncu vojne, ko so «trije veliki zahodni zavezniki* vsilili zahodnonemški zakonodaji klavzulo, da zahodno-nemška sodišča ne smejo obravnavati primerov, ki bi jih obravnavala sodišča treh zahodnozavez-niških dežel v sami Nemčiji, ali pa tudi posamezna sodišča v Franciji, v Angliji ali v ZDA proti nemškim vojnim zločincem. Zato so postali «nedotakljivi» mnogi nemški vojni zločinci, ki so jim že sodila in jih obsodila francoska in angleška sodišča. Zahodni zavezniki so se baje bali, da bo nemška sodna oblast preveč blaga do svojih zločincev in so hoteli preprečiti to s tem, da so prevzeli nase nalogo za epuracije nacističnih zločincev. Kolikor pa je v zahodnih krogih sploh bilo kaj dobre volje za izločenje bivših nacističnih zločincev iz družbe, je še ta splahnela že leta 1948, ko se je med Vzhodom in Zahodom začela hladna vojna in ko so zahodni zavezniki iskali med zahodnimi Nemci simpatije, rekli bi celo zaveznike za primer, če bi prišlo do kaj hujšega s Sovjetsko zvezo in s socialističnim svetom na sploh. Sedaj pa kaže, da bi se ta pravna anomalija, ki so jo zahodni zavezniki vsilili Nemčiji, mogla odpraviti. Pred Bundesrat, torej pred bonski senat bo prišel dogovor glede tega med Parizom in Bonnom, ki je bil sprejet pred dvema letoma in ki bo ali bi o-mogočil zahodnonemškim sodiščem, da sodijo bivšim nacističnim zločincem, ki so v času nacistične okupacije Francije «delovali» na ozemlju Francije in ki so jih, pa čeprav v odsotnosti, že obsodila francoska sodišča. Francoska sodišča so bila koj po vojni dokaj aktivna in so obsodila nič manj kot 1040 bivših nacistov za njihove zločine med Nobelovec Pablo Neruda napada Nixona SANTIAGO (Čile), 16. - Pred nedavnim smo mogli zabeležiti vest, da je čilski veleposlanik v Parizu Pablo Neruda zapustil francosko prestolnico, da bi odšel v domovino in se dal na razpolago predsedniku Allendeju v borbi proti nazadnjaškim silam v Čilu, ki pod vplivom ZDA rovarijo proti sedanji vladi, da bi spravili z o-blasti socialista Allendeja. Danes pa prihaja vest, da je bivši čilski ambasador v Parizu, o katerem je govor, in sicer nobelovec in čilski pesnik Pablo Neruda izdal novo zbirko svojih poezij, v katerih napada predsednika ZDA Nixona, ki ga označuje kot «analfabeta, ki je žejen tuje krvi*, «šakala» pa tudi kot «miš brez izhoda* . Ti izrazi so zelo ostri in bi jih človek ne pripisal pesniku, še najmanj plemenitemu Nobelovemu nagrajencu, toda po vsem, kar se je zadnja leta dogajalo v svetu, predvsem v Vietnamu in v Indokini nasploh in po raznih dogodkih v samem Čilu, kjer so številni ameriški agenti ščuvali ljudstvo proti Allendeju, ker da je s podržavljanjem raznih industrij otežkočil življenje, vtem ko je dejansko le izločil tuji oziroma severnoameriški kapital, je razumljivo, da Neruda kot napreden človek in izrazit marksist, ni mogel stati ob strani. Pablo Neruda, ki je star 68 let, je odločno na strani sedanje čilske vlade, ki jo vodi Allende. Sedanja zbirka poezij, ki napada Nixona, ni prva njegova zbirka političnih pesmi, kajti Neruda je napisal že veliko poezij in hvalnic, na primer Fidelu Castru Maocetungu in v davnih davnih časih tud samemu Stalinu. Ne bomo se spuščali v oceno teh poezij, pa čeprav literarni kritiki pravijo, da je njegova lirika veliko boljša od političnih pesmi. Toda naj bo kakorkoli Neruda je zavzet pesnik, ki svojih verzov ne sestavlja le za to, da bi užival nad njimi kak ^nepristranski*, «objektivni* in ^literarno tenkočutni* kritik, pač pa je svojo muzo vpregel tudi v borbo za bolj pošten svet. nacistično zasedbo. Od teh 1040 zločincev jih bi lahko prišlo pred zahodnonemška sodišča sedaj le kakih 300, ki bi jim mogli soditi zaradi umorov ali sodelovanja pri pokolu. Ljudje, ki se na sodne in politične razmere v Zahodni Nemčiji temeljiteje spoznajo, pa menijo, da se bo to število še krepko skrčilo in to tudi v primeru, če bi oba bonska doma ratificirala francosko - zahodno-nemško ustrezno pogodbo. Zahodnonemška sodišča bodo baje naletela na velike «težave» pri zbiranju podatkov in dokaznega gradiva. Tako pravijo na eni strani. Na drugi pa menijo, da se marsikomu izmed ljudi, ki bi morali priti pred sodišče, ni treba bati, da bi ga motili v njegovem mirnem in udobnem življenju, kajti politične razmere v Zahodni Nemčiji in v svetu ne dopuščajo, da bi se ponovno privlekle stvari, ki bi razburkale že ustaljeni mir. Naj bo kakorkoli, zahodnonemški vodilni ljudje so glede tega dokaj skeptični, pa čeprav se tu in tam pokaže tudi malo dobre volje in čeprav je hkrati res, da bo ali bi ta zakonski ukrep zajel v glavnem «majhne ribe* in ne velikih zločincev. Toda ne glede na to, da bi znale priti pred sodišča bolj majhne ribe, bi ne bilo napak, da se o nacističnih zločinstvih ponovno spregovori, da se ponovno prebudi nekoliko dremavo javno mnenje, ki v zadnjih letih dopušča mednarodnim neofašističnim silam, da ponovno dvigajo glave. V Bonnu se govori tudi o posameznikih. ki bi v zvezi s tem prišli pred sodišče. Eden teh 'lll>vliaaiflliailllllllllllllllllaillllllll>>1llllllll>lllIlltIllllll,avlliaiail,lllliaillliailll,lllllllu*ull>ai,iai>ll>llllin nova pot bi vas speljala v težave. Tudi v čustvenih zadevah ne iščite novosti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nudijo se vam priložnosti, da si utrdite položaj. Več čustvenosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nudila se vam bo priložnost potovanja. Ni izključeno, da bi mogli tudi na pot, kamor bi vas gnala čustva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden sprejmete nove predloge, preglejte kaj vse vas čaka. Prevelika samozavest bi vas v ljubezni ne privedla do cilja. RIBT (od 20.2. do 20.3.) Da ne bi izgubljali časa, se na delo temeljito prinravitp Neko družinsko zadevo bo treba razčistiti. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč ambiciozni ste in to vam ograža vsako možnost za uspeh. Spoznali boste zelo prijetno osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Idej boste imeli na pretek. Teže bo te ideje izvesti. Odlično razumevanje z osebo, na katero ste se navezali. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če je le možno, se držite bolj svojih opravkov. Bodite optimisti, nekdo vas ljubi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Naleteli boste na ovire, ki jih niste pričakovali. Naj vas pa ne spravijo iz ravnotežja. V družini napetost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne utvar-jajte si, da vam bodo uspehi o-hranili sloves. Če hočete uspeti, zavihajte rokave. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre vidni bodite, ker bi vas neka napaka mogla spraviti v težaven položaj. Neka oseba vam bo zaupala svoje tajnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zadovoljiv dan, v kolikor nimate prevelikih zahtev Imeli boste o-pravka z občinstvom Bodite velikodušni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Držite se že vpeljane poti, kajti sti pa najdemo ponovno Bonattija in še Maurija. Prav ta dva sta 6. avgusta ob 12.30 dosegla vrh, potem ko je nekaj dni prej že kazalo, da bo slabo vreme prisililo odpravo k dokončnemu u-miku. Ta odprava je bila «laž-ja» in na tihem organizirana nalašč za zmagovalca. Že leto kasneje je odpravo na vrh Kanjut Sara (7760 m) v Ka-rakorumu vodil Guido Monzino. 19. julija je sam na vrh prišel Camillo Pellissier. Njegov tovariš v navezi Jean Bich je kmalu po odhodu iz zadnjega viso- pravijamega ouuora, ki je uu . nez Kramar in bo prav tako izpred nekaj dnevi, so se domenili, 1 šla ob tej obletnici. V višjih razredih osnovnih šol ter na srednjih ter poklicnih šolah na obalnem področju pa bodo organizirali predavanja o tej temi, na kar bodo razpisali natečaj za najboljši prispevek iz zgodovine naprednega delavskega gibanja na tem območju. Program proslave predvideva še nekatere druge akcije bolj krajevnega značaja. Osrednja prireditev ob 30-letnici splošne ljudske vstaje pa bo 26. septembra letos v Kopru. Da bi prikazali pomembnost dogodka, o katerem je bil doslej govor, to se pravi ustanovitve o-krožnega komiteja za slovensko Istro, se bomo morali za trenutek vrniti v polpreteklo dobo naše zgodovine. Pred začetkom oborožene borbe proti fašizmu in za osvoboditev izpod tuje okupacije so v večini istrskih vasi delovale skupine komunistov ali tudi simpatizerjev, ki so delovale do tedaj v organizacijskih oblikah, ki so ustrezale mirnodobski dobi. S prihodom prvih aktivistov na ta področja, in sicer aktivistov, ki so iz Jugoslavije prispeli na Primorsko, je bila postavljena tudi zahteva po novih organizacijskih oblikah in tudi zahteva za oboroženo borbo. Po prihodu članov PK KPS za južno Primorsko Darka Marušiča - Blaža in nato Branka Babiča - Vladota leta 1942 je organizacija KP dobila svoje trdnejše oblike. A. K. kega tabora omagal in se raje vr ni v dolino. Vojaško ekipo so letos izbrali iz dveh razlogov. Vojaki nimajo problemov zaradi dolge večmesečne odsotnosti od doma in vojska je s prevozom materiala v Nepal in nato s helikopterji do baznega taborišča finančno razbremenila podjetje. Poleg teh materialnih dejavnikov pa je izbor iz vojašKih vrst narekovala tudi disciplina in večji skupinski čut, ki sta za podvig na Everestu odločilna. BRUNO KRIŽMAN Slovenski slikar Boris Zuljan razstavlja te dni v občinski galeriji (Na sliki njegova «Murva») trii TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve! 18.30 Sopranistka Ljuba Berce - Košuta; 18.50 Orkestri; 19.10 Pod farnim zvonom v Gorici; 19.40 Pevski zbori; 20.00 šport; 20.50 Z. Saksida; «In zvon spet poje*; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Popevke; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Dunajski valčki; 10.00 Istrska folklora; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.30 Plošče; 16.40 Vrstijo se pevci; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresiv na glasba; 19.00 Zapojmo in za igrajmo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.15 Preizkušajo se di- letanti; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.05 Izžrebanje lo terije; 19.30 Kronike Juga; 20.45 Nove ital. pesmi; 21.30 Jazzovski koncert. SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1973 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.14 Trije motivi; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Varietejski spored; 11.50 Zborovsko petje; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Program s C. Villo; 15.40 Opravljivci; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping - pong; 20.10 Bellinije-va «Norma». III PRC“RAM 10.00 Koncert; 11.40 Ital. glasba; 13.30 Rimski - Korzakov in Poulene; 14.00 Mozartova «Fi-garova svatba*; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Voznost cest; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.20 Pri vas do ma; 12.10 Koncertna glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Ansambel Chris Bar-ber; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Kvintet bratov Avsenik; 20.00 Spoznavajmo svet; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30, Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Komični filmi; 13.25 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Vzgojni problemi; 15-35 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 O Hitlerjevi mladini; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Sesta-nek» — Ornella Vanoni in Valter Chiari; 22.15 Posebna reportaža o Angeli Davis; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Film: II sonno dei giusti; 23.10 V parlamentu. JUG TELEVIZIJA 15.45 Državno prvenstvo v alpskem smučanju, posnetek iz Mavrova; 16.30 Košarka: Olimpija -Radnički - prenos (JRT); 18.00 Obzornik; 18.15 Maroška - češki barvni film; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-Cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Lice ob licu barvna oddaja; 21.20 Na poti k zvezdam -barvna oddaja; 21.45 Arsene Lupin - serijski barvni film- 22.35 TV kažipot; 22.55 Poročila; Državno prvenstvo v alpskem smučanju (Mavrovo). KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Košarka: Olimpija Radnički; 20.15 Poročha: 20.30 «Moč-nejši od življenja*, serijski film; 21.30 Glasba med freskami, mali koncert. Nuna in pozdrav s pestjo MELBOURNE, 16. — časi se menjajo, celo zelo naglo. Tako bi mogli komentirati dogodek, do katerega je prišlo na tukaj snem letališču. Ko je neka ameriška nuna črnka stopila z letala, je pozdravila navzoče s stisnjeno pestjo, torej $ pozdravom, s katerim se že desetletja pozdravljajo komunisti in napredni ljudje nasploh in s katerim se zadnja leta pozdravljajo tudi člani ameriškega gibanja «črna oblast* in njegovi simpatizerji. Ameriška nuna črnka, 56 let stara Luoise Bryan iz St Eliza-bethe v New Yerseju, ki je prispela v Melbourne v zvezi s pripravami za 40. mednarodni evharistični kongres, je novinarjem, ki so jo vprašali od kod in zakaj njen pozdrav s stisnjeno pestjo, je rekla, da spada med zagovornike in podpornike črnske oblasti in da je po njenem potrebno tudi nasilje, če to služi osvobajanju tlačenih ljudi. Rasizem počasi vendarle popušča NEW YORK, 16. — Rasizem v ZDA sicer počasi toda vendarle popušča. Ne toliko na račun popuščanja belih rasistov, pač pa bolj zaradi pritiska antirasistič-nih sil in krogov, ki vendarle počasi a vztrajno prodirajo s svojimi nazori v zavest poprečnega Američana. Mešan zakon, ki je bil še pred nekaj desetletji skrajna redkost, posebno primeri, da bi se belopolti moški poročil s črnko, postajajo vedno bolj pogostni. Seveda si ne smemo še misliti, da so postali mešani zakoni o-bičajna stvar. Kaj še, še daleč smo od tega, da bi ameriški belopolti človek smatral črnopolte-ga za sebi enakopravnega in e-nakega, posebno ko gre za razne predsodke, ki so jih belopoltemu človeku vtisnila v podzavest j desetletja zgrešene vzgoje. Toda statistični podatki, ki jih je zbral zvezni urad za štetje prebivalstva, pravijo, da se je v minulem desetletju število zakonov med belopoltimi moškimi in temnopoltimi ženskami več kot podvojilo, seveda v primerjavi s prejšnjim desetletjem, kajti v preteklem desetletju se je v ZDA skoraj 16.500 ameriških črncev oženilo z belopoltimi ženskami in tudi število a-ameriških beloboltih mož, ki so se oženili z črnopoltimi ženskami, se je povečalo. Rekli smo že, da je ta pojav pogostejši, kljub temu pa še vedno dokaj redek. To dokazujejo naslednji podatki: leta 1970 je bilo na deset tisoč zakonov le sedem mešanih. Toda deset let prej so na 10 tisoč zakonov prišli komaj štirje mešani. Kar pa zadeva celotno število mešanim zakonov, i-mamo naslednje podatke: ob koncu 1970 je bilo v ZDA nekaj manj kot 65 tisoč mešanih zakonov, od česar je bilo 41.500 zakonov, kjer so se črnci poročili z belopoltimi ženskami, in 25.500 zakonov, kjer so belopolti Američani vzeli za ženo temnopolto Američanko. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Nova izdaja slovensko-uemškega slovarja Prof. France Tomšič je eden izmed tistih jezikovnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s sestavljanjem slovarjev. Tomšič je sestavil tudi sloven-sko-nemški slovar. Ta veliki slovensko nemški slovar (ne žepni) je t* dni izšel v drugi izdaji. Izdajo je pripravila Državna založba Slovenije-ki je v zadnjem času, kot smo že poročali, izredno razvila to dejavnost in dala na slovenski knjižni trg vrsto slovarjev v novi opremi. To pa novih slovarjev tistih jezikov, ki jih doslej nismo imeli, kakor tudi nove izdal*® že prej izšlih slovarjev. Slovensko -nemški slovar velikega formata je torej v drugi izdaji znova na knjižnem trgu. Obsežna knjiga skoraj 800 strani večjega formata kaže, da gre za veliko delo, Nova izdaja Slovenske kuharice Prav o vseh knjigah in novili izdajah znanih knjig ne moremo poročati. Tudi na vse strokovne knflčč in najrazličnejše priročnike ne moremo opozarjati naših bralcev. Toda če neka knjiga v slovenskih razmerah doživi kar 16 (!) izdaj, poten) je treba o njej zapisati vsaj dve, tri vrstice in nanjo opozoriti. Pa čepra*' gre za kuharsko knjigo, pristno slovensko kuharsko knjigo, ki jo je’ že pred desetletji napisala Felicita Kalinšek. In ker je Kalinškina kuharica postala slovenski pojem naj vsem gospodinjam, kuharicam in možem povemo, da je te dni Cankarjeva založba izdala že 16. izdajo te Slovenske kuharice. To pa gotov® veliko pomeni. Predvsem izvirnih-domačih kuharskih knjig ni posebn*) dosti. Nekaj jih res imamo, nekaJ je v zadnjih letih izšlo tudi prevode (in prav je tako). Toda Slovenska kuharica Felicite Kalinškove je . ena. Zajetna knjiga, ki obsega skoraj 750 strani dokaj drobnega tiska-opremljena s številnimi bravnimi Pn' logami bo vse razveselila. Tretja sila »Co Cao Chang Chanh Qu-yen«. To je sporna beseda v vietnamski verziji pariških sporazumov in jo je moč razlagati oziroma prevesti na več načinov: administrativna služba, vlada pa tudi državna uprava. Saigonska vlada je predvsem zaradi te formulacije sprejela samo angleško besedilo sporazumov. Kljub temu pa je bilo v Parizu že nekaj sestankov med delegacijama začasne in saigonske vlade. Razpravljali so prav o vsebini te sporne formulacije, se pravi o politični rešitvi za Južni Vietnam, ki jo morata po sporazumu poisfcati obe južnoviet-namski strani in ki temelji na Svetu za nacionalno spravo in enotnost. Kaj je ta Svet? V vietnamščini je nje-. gova funkcija opredeljena z . zgoraj navedeno sporno formulacijo. Po razlagi začasne vlade naj bi imel na terenu tudi upravne funkcije, predvsem pri pripravljanju volitev, po saigonski pa je samo posvetovalno telo, ki naj pomaga obema stranema iskati tisto, kar se imenjuje politična rešitev. Delegaciji v Parizu, ki delujeta na nižji ravni, še nista našli ustrezne rešitve, ko se je tem težavam pridružila nova, zunaj dosega obeh strani. Svet za nacionalno spravo po sporazumu sestavljajo tri komponente: predstavniki začasne in saigonske vlade, ter predstavniki tretje sile. Toda sporazum določa, da začasna in saigonska vlada vsaka po svojem preudarku določita enako število predstavnikov te tretje sile v Svet za nacionalno spravo; tretja sila. je torej izključno objekt Saigona in FNO. Ob tem se je oglasil Ngo Cong Duc, eden od vpilvnih opozicijskih voditeljev v Sai-gonu, ki je opozoril, da Svet ne bo konstruktivno operativen, če bo v njem tretja sila nastopala kot objekt. Zahteva* je, naj bi general Ming, predstavniki saigonskih katoličanov, budistični predstavniki in opozicijski parlamentarci sestavili spisek tridesetih predstavnikov tretje sile za Svet nacionalne sprave; začasna vlada in saigonska vlada bi na podlagi tega spiska izbrali vsaka po pet imen, ki bi, ustrezno s sporazumi predvideni proceduri, predstavljala avtentično tretjo silo v Svetu nacionalne sprave. Pot do politične rešitve je očitno zelo naporna, tudi če odmislimo domala nepremostljiva nasprotja med začasno in saigonsko vlado. M. ŠUŠTAR Nacionalizmi Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bodo odnosi med ZDA in Latinsko Ameriko v tem letu izboljšali. Nasprotno, zaostrovanja postajajo vse glasnejša tudi na meddržavnih sestankih latinskoameriških držav. Vlade dvaindvajsetih latinskoamaeriških držav so na nedavnem sestanku v Bogoti zahtevale vsebinsko spremembo interameriških odnosov. Gospodarski in finančni ministri so v Bogoti ugotovili, da je treba spoštovati ideološki pluralizem, hkrati pa so zahtevali, da ZDA opuste obliko paterna-lizma in pa poskuse kršitve suverenosti latinskoameriških držav. Sedaj, ko postaja »kubanski kompleks« spet ena osrednjih nevralgičnih točk v organizaciji ameriških držav (OAD), ko je včeraj ZDA sklenila s Kubo sporazum o preprečevanju piratstva, ko trenja ob vprašanju deblokade Kube v OAD rastejo, hkrati pa jih prerašča priznavanje s strani vse večjega števila držav Latinske Amerike (ne glede na uradno stališče OAD), tudi v ZDA raste zaskrbljenost, ki terja ukrepanja. Dejstvo je, da imajo Združene države Amerike tu svoje monopole, ki bodejo v oči vse bolj nacionalno prebujene države. Medtem ko so se v Bogoti sestali gospodarski in finančni ministri, je imelo v Nem Yorku bojni posvet dvesto direktorjev znanih ameriških tvrdk. Ugotovitev, da rastoči nacionalizem v Latinski Ameriki ogroža njihove interese, njihove investicije na tem kontinentu, ni bila niti presenetljiva niti nova. Bližnje zasedanje organizacije ameriških držav bo vsa ta vprašanja še zaostrilo. Na »panamskem« zasedanju varnostnega sveta bo bržkone položaj Latinske Amerike v odnosu do velikega soseda predočen še ostreje, kot ga je svetovni javnosti podal čilski predsednik Salvador Allende ob svojem obisku v Združenih narodih lani. Vse bolj očitno postaja, da bodo morale Združene države Amerike »po Vietnamu« vreči študioznejši pogled na Latinsko Ameriko, če bodo hotele obdržati vsaj kolikor toliko solidne pozicije. Na nož se ta vprašanja ne bodo reševala. Preveč revna je Latinska Amerika, da bi si to lahko privoščila, in preveč profitov vlečejo Združene, države Amerike iz Latinske Amerike, da bi si to dovolile. P. BREŠČAK trasti plamte V zadnjih dneh 46 napadov na sedež čilskih strank in politične aktiviste — Aretiranih je bilo že 659 ljudi SANTIAGO, februarja. (Tanjug). Čilska vlada je opozorila na pojav nasilja in na nevarnost razcepa čilskega naroda, ki ga je pred parlamentarnimi volitvami zajel srdit politični boj. V uradnem sporočilu je rečeno, da je bilo zadnjih 35 dni volilne kampanje 86 ljudi ranjenih, 4 pa so bili ubiti. Povrh tega je bilo 46 napadov na sedež strank in a-tentafcov na politične aktiviste. Skupno je bilo aretiranih 659 ljudi. Predsednik Allende je izjavil, da bi razvnemanje nevarnih političnih strasti lahko »pahnilo državo v zmedo in nasilje«. Obsodil je »antagonistični boj« strank in dodal, da bo vlada storila vse, da bi (s sodelovanjem oboroženih sil) preprečila nezakonitost ter zajamčila svobodne in korektne volitve. Ostre politične boje so vsilile opozicijske stranke, ki želijo parlamentarne volitve spremeniti v »ljudski plebiscit«, od katerega izida naj bi bila odvisna prihodnost vlade. Allende je izjavil, da bodo volitve 4. marca »pomembne«, niso pa odločilne za čile«, ker opozicija ne bo dobila dvetretjanske večine v novem kongresu, da bi izgla. sovala ustavno nezaupnico še- SALVADOR ALLENDE: volitve ne bodo odločilne fu države in strmoglavila vlado »narodne enotnosti«. Vladne stranke bodo vsekakor do. bile okrog 40 odstotkov glasov ter tako povečale število poslancev in senatorjev v kongresu, ki je že pod nadzorstvom opozicije. Opozicij, ska krščanskodemokratska stranka poudarja plebiscitarni pomen valitev, ni pa sprejela teze desničarske narod- ne stranke, češ da je treba strmoglaviti Allenda. Krščan. ski demokrati zahtevajo, naj Allende spremeni politiko vlade, če bo ostal v manjšini. Parlamentarne valitve v Čilu niso doslej še nikoli imele vloge plebiscita. Jasno Je, da si opozicija zdaj • želi izkoristiti težave prehodnega obdobja v Čilu in omogočila, da bi vlada narodne enotnosti uresničevala program, katerega cilj je zgraditev socializma. Japonski primanjkljaj TOKIO, februarja (AP) — Japonska je imela januarja v zunanjetrgovinski menjavi 368.140.000 dolarjev primanjkljaja. Izvoz je bil za 16,4 odstotka večji kot januarja lani, njegova vrednost je znašala 1.818.752.000 dolarjev. Uvoz pa je bil za 31,4 odstotka večji kot pred letom dni, povzpel se je na 2.158,892.000 dolarjev. Ministrstvo za finance je sporočilo, da je to največji primanjkljaj, kar so jih kdaj imeli meseca januarja. ,, ..jr.rr.v' * ?UCHALSKI ODGOVORNOST zrok je doma Razvrednotenje dolarja je tudi rezultat »devalvacije mnogih drugih reči v Ameriki,« piše New York Times WASHINGTON, februarja. (Tanjug). Medtem ko ameriški poslovni krogi, zlasti tisti, ki pričakujejo korist od razvrednotenja dolarja, na primer avtomobilska in jeklarska industrija, sprejeti ukrep v celoti podpirajo, člani kongresa pa izražajo pripravljenost, da bodo podprli tudi temeljne zamisli novega zakona o trgovini, del finančnih krogov in njihovega tiska nikakor ni preveč navdušen. Slišati je docela nasprotujoča si mnenja o pomenu Nixonove poteze, kar je dokaz, da razvrednotenja dolarja niso v vseh krogih v državi sprejeli enako. »V nasprotju z raznimi zanosnimi komentarji je treba reči, da z 10-odstotnim razvrednotenjem problem dolarja sploh še ni rešen. Problem se je samo vrinil iz Evrope in Japonske v Ameriko, kamor sodi, to pa je končno lahko tudi skromna tolažba.« Za uglednega komentatorja New York Timesa razvrednotenje dolarja nd navadno zmanjšanje vrednosti ameriške valute, temveč tudi rezultat »devalvacije mnogih drugih reči v Ameriki«. Do te devalvacije je prišlo že pred razvrednotenjem dolarja, in to na raznih področjih življenja. Komentator pose- »Poživilna injekcija" Konvencija o jamstvih za francoske zasebne investicije v Jugoslaviji naj bi dala spodbudo francoskim gospodarstvenikom — Še malo kooperacije OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 13. febr. Tu so se danes končala jugoslovansko-francoska pogajanja o kon-enciji o jamstvih za francoske zasebne investicije v Jugoslaviji proti tako ime-ovanemu nekomercialnemu ali političnemu tveganju. Konvencijo so popoldne Parafirali, veljati pa bo začela, ko jo bodo ratificirale republike. Našo delegacijo na tem zad-njem krogu pogajanj, ki se je acel včeraj je vodil pomočnik zveznega sekretarja za finance Čedomir Bajtajič, francosko _ pa Jacques de Laro-S)ere, šef odseka v finančnem nimistrstvu. Konvencija je dokument, s katerim se franco-ska vlada v jamstvenem sporazumu z jugoslovansko vlado zavezuje, da bo poslej zavarovala kapital zasebnih investitorjev, ki vlagajo v jugoslovansko gospodarstvo pri državni zavarovalnici za zunanjetrgovinske posle COPAS. rr Je prva taka konvencija, } i° je sklenila francoska ada z neko državo zunaj oo-ne franka. Namen konvencije je jasen: vzbudila naj bi pri franco-fn industrijalcih večje zani- manje za skupna vlaganja v jugoslovanska podjetja. To je tudi namen konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja, ki je bila parafirana nedavno in oo v kratkem ratificirana. Primere skupnih jugoslo-vansko-francoskib investicij lahko zdaj preštejemo na prste ene roke: štirje so, in sicer: OHIS-Pechiney Energo-investtechnip, Progresinvest-Pechiney v kemijski industriji in Cimos (Citroen, Tomos, Iskra in Mednarodna korporacija za investicije v. Jugoslaviji) v avtomobilski industriji. V pripravi je še 7 projektov skupnih investicij, ki se vključujejo v 71 projektov za industrijsko kooperacijo, proizvodno sodelovanje in nastope na tretjih trgih. Naši gospodarstveniki v Pa- rizu upajo, da bo pravkar parafirana konvencija delova. la kot poživilna injekcija na francoske gospodarstvenike, ki se pri investicijah v manj znane države »pustijo vleči za ušesa«. Pri tem pripominjajo, da bi bila taka poživilna injekcija potrebna tudi v trgovinski menjavi. Po podatkih za enajst mesecev lanskega leta se je naš izvoz v Francijo povečal za 17 odst. in dosegel 63 milijonov dolarjev. Uvoz iz Francije se je povečal za 10 odst. in je zrasel na 134 milijonov dolarjev. Tako predstavlja komaj 3,2 odst. našega izvoza oziroma 4,6 odst. našega uvoza in Francija je na naših lestvicah v uvozu in izvozu na 4. mestu, daleč za Nemčijo in Italijo pa tudi za Veliko Britanijo. Mi pa smo v francoskem izvozu na 20. mestu, v uvozu pa šele na 32. mestu, v čemer vidijo naši gospodarstveniki nesorazmer. je, saj Francija kupuje več od nekaterih držav (Danska, Finska, Poljska, Norveška, Kitajska, Nova Zelandija Senegal, kamor proda manj kot v Jugoslavijo. Po mnenju poznavalcev bi morali v Jugoslaviji sistematično skrbeti za to, da bi se obseg trgovine s Francijo približa: možnostim obeh gospodarstev in moči francoskega gospodarstva v Evropi. Pri tem pa je slišati enotno mnenje, da pri nas o tem že leta in leta govorimo, storili pa zunaj konvencionalnega okvira subvencij nismo ničesar.. Francozi, na primeT, imajo posebno ustanovo, cen. ter za zunanjo trgovino, ki je vez med državno politiko in gospodarstvom ter vodi ekspanzivno bitko na tistih geografskih področjih, za ka. tere je Francija posebej zainteresirana. A. NOVAK bej navaja zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na področju znanstvenih raziskav, množične proizvodnje, raz. merja med delom in kapitalom, delitvijo in storitvami — vse to v primerjavi z uspešnima tekmicama Japonsko in Zahodno Nemčijo. Zanimivo je tudi stališče, -ki ga je zavzelo glasilo vplivnih poslovnih krogov Wall Street Journal glede vzrokov razvrednotenja in krize dolarja. Po tej oceni glavni vzroki niso zunanje narave, niso špekulacije na trgu s kapitalom, tudi ne trgovinski in monetarni sistem, temveč domači — in sicer velikansko povečanje porabe v letu 1972, h kateri je spodbujal tudi veliki proračunski primanjkljaj, im prepad, do katerega je prišlo med povečanjem industrijske proizvodnje in u-vozom. Proizvodnja je narasla za 11 odstotkov, uvoz pa za celih 25. Skoraj 7 milijard dolarjev se je odlilo v evropske in japonske blagajne, namesto da bi se bito s povečanjem lastnega izvoza vrnilo v Ameriko. Tudi za zadnji razlog, to je za premajhno konkurenčno sposobnost ameriškega izvoza, obstoji specifično domače, ne pa zunanje, trgovinsko—monetarno in sistemsko pojasnilo. To pojasnilo se glasi: ameriško industrijo je proizvodnja za velikanski do. mači trg tako uspavala, da se bolj malo trudi proizvajata kaj takega, kar bi bilo bolj konkurenčno s tujo proizvodnjo. Na podlagi teh ocen je med drugim mogoče reči, da je treba kljub vsej »odgovornosti«, ki jo pripisujejo Japon. ski in Evropi, poglavitne vzroke za krizo dolarja iskati v domači »hiši«. Počitnice! " -y% H ** . . — Kaj, kdo je odgovoren za moja neumna dejanja? Kolektiv, kajti mi odločamo kolektivno ...« »Trybuna Ludu«, Varšava Londonski učitelji bodo konec meseca stavkali — Zahtevajo višje plače OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, febr. Sindikat britanskih učiteljev je naznanil, da bo 1400 učiteljev v kakih sto (izbranih) londonskih šolah 28. februarja začelo tridnevno stavko. Nedvomno si otroci, ki so prebrali novico, veselo ma-nejo roke, saj bodo spet imeli počitnice. sindikata — ta ima 260.000 članov, od tega 35.000 v Londonu — je za stavko odhral tiste londonske šole, kjer je med učitelji največ članov sindikata. Stavkovni odbor je prepričan, da bosta prvi dve fazi stavke izvedeni stoodstotno, medtem ko tretja far za, ki bi se začela marca, še vedno visi v zraku. Takrat bo zakonski osnutek o kontroli cen in dohodkov (He-athovi protiinflacijski ukrepi) postal zakon, ki med drugim predpisuje ostre kazni za tiste sindikate, ki bi poskušali bojevito (se pravi predvsem s stavkami) izsiljevati takšne povišice plač, ki ne bi bile v skladu s protiinflacijskimi ukrepi. MITJA MERŠOL Učitelji bodo stavkali za višje dodatke, ki so po njihovem mnenju potrebni za bivanje v Londonu, kjer so izredno visoke najmenine (za sobico je treba odriniti tudi po 400 ND na teden in še več). Učitelji sl prizadevajo že od jeseni naprej dobiti ta dodatek, vendar so jim oblasti šele prejšnji teden postregle z dokaj nenavadnim predlogom: plače naj bi londonskim učiteljem sicer povišali, vendar na račun podeželskih učiteljev, ki bi zaradi tega od 1. aprila prejemali nižje plače. Ta predlog je londonske uč-i telje razkačil, saj gotovo ne bi radi svojim podeželskim kolegom odžirali že tako ali tako tenko rezanega kruha. Zato je sindikat sedaj napovedal stavko, ki bo potekala v treh fazah. Prva se bo začela 20. februarja in bo trajala tri dni. Naslednja, tudi tridnevna stavka, se bo pričela 28. februarja, tretja pa bo v začetku marca. Posebni odbor učiteljskega BERITE PRIMORSKI DNEVNIK ^Kadilsko nasilje' v SZ Široka državljanska akcija zoper škodljivo navado, ki stane državo ogromno denarja (za 364,6 milijarde cigaret letno) in uničuje ljudsko zdravje MOSKVA, febr. (Tanjug). Sovjetski državljani danes pokadijo dvakrat več cigaret kot pred desetletjem, nekadilcem pa je postalo življenje skoraj neznosno — to je moč sklepati iz ogorčenih pisem, ki jih je kakih tisoč bralcev poslalo časopisu »Zdravje«. Bralci se pritožujejo nad kadilci, ki jim zastrupljajo zrak v skupnih prostorih, na vlakih, v delavnicah; delovni čas si skrajšujejo z odmori za kajenje in, kar je najhujše od vsega, mladini dajejo slab zgled. V zadnji številki je časopis objavil nekaj teh srditih pisem bralcev, v katerih se vsi po vrsti zavzemajo za odločen boj zoper to razširjeno in tudi škodljivo razvado. Najnovejši razpoložljivi podatki iz 1971. leta pričajo, da v Sovjetski zvezi pokade letno za 3,6 milijarde dolarjev, kar pomeni 364,6 milijarde cigaret (Podatki za ZDA: 536 milijard pokajenih cigaret). Kajenje je precej razširjeno tudi med sovjetskimi vodilnimi političnimi delavoi, zato se državljani bojijo, da med njimi ne bodo našli zaveznikov in prepričanih borcev zoper nikotin. Kot svetal primer pa omenjajo Leonida Iljiča Brežnjeva, sicer strastnega kadilca. Videti ga je moč s cigaretnico, ki ima Razprodaja Pisateljica in novinarka Barbara Homard, ki, je v časih predsedniku Johnsona prirejala v svojem se-demsobnem stanovanju sprejeme za znamenite osebnosti, se je zdaj preselila iz predmestja Wa-shingtona. Pri tem ni hotela seliti pohištva in druge krame. Prodaja je trajala teden dni, naposled pa je Barbara nabrala okoli 70 milijonov starih dinarjev. Med drugim je prodala star telefon, ki ga je včasih uporabljal Henry Kissinger, pa straniščno školjko, na kateri so nekoč sedeli (seveda ne skupaj) McGovern, novinar Arthur Schlesinger in sovjetski pesnik Jevge-nij Jevtušenko. vgrajen poseben umi mehanizem odipira se v določenih časovnih presledkih, tako da Brežnjev pokadi dnevno le 17 cigaret. Kadiloi so na primer leningrajskemu taksistu V. Jego-rovu čisto zagrenili življenje. V svojem pismij se pritožuje, da ob koncu delovnega dne velikokrat čuti gttavoibol in omotičnost. Tega pa so krivi »dimarjd«, ki mu vsak dan zakadijo 400 kilometrov vožnje po mestu. Neka druga bralka, radijska operaterka z letališča Jelizova na Kamčatki V. Artemjeva je odločna: »Čas je že, da nehamo govorita in pisati, treba je preiti k dejanjem!« Sama predlaga, da bi sprejeli zakon, ki bi na delovnih mestih, letališčih in v letalih prepovedoval neznosno puhanje dima. A. Kolotov iz Stavropolja spet predlaga, naj bi delovni čas kadilcev podaljšali za celo uro, toliko namreč porabijo za odmore s oigareto v roki; direktor telovadnice v Čeljabinsku, V. Lobakov pa meni, naj bi kadiloi dobili prostor v črnomorskih počitniških domovih šele potem, ko bi svoje nekadilci že rezervirali. Razlog: kadilci so skrajno neobzirni do svojega in tujega zdravja. Nekateri sovjetski državljani predlagajo ukinitev tobačnih plantaž, zakonsko omejitev prodaje tobaka, močnejšo propagando zoper kajenje vključno z opozorilnimi napisi na cigaretnih škatlah, dalje prepoved kajenja na javnih mestih pa celo proizvodnjo takšnih nadomestkov, kot je (sicer obrekovani) žvečilni gumi! »Vsi bralci pa se strinjajo, da se je treba zavzeti za najodločnejšo borbo proti kajenju sovjetske mladine in otrok.« Tako se kon- čuje komentar v časopisu Zdravje. Neka mlada Sevastopolj-čanka piše, da njena prijateljica kadi zato, da bi si ohranila vitko linijo. »Nihče pa ni zapisal, kakšno škodo lahko cigarete povzroče zdravju in videzu.« A. Azimova s ta-škentskega inštituta za onkologijo trdi: »Znanstvena raziskovanja dokazujejo, da so dijaki, ki kade, veliko bolj raztreseni, počasni, lenobni in da za vrstniki zaostajajo v telesnem razvoju.« Leonid V. Orlovski, raziskovalec na moskovskem inštitutu za zdravstveno pro-svetljevanje, piše, da je novembra lani pregledal kakih 20 tisoč otrok, starih od 8 do 17 let. Pri tem je ugotovil, da jih 65 odstotkov med fanti in 27 odstotkov med dekleti kadi ali vsaj poskuša kaditi. In- Vrstni red V severnovietnamskih šolah bodo odslej poučevali štiri svetovne jezike po vrstnem redu, kot ga je navedla severnoviet-namska tiskovna agencija: angleščino, ruščino, kitajščino in francoščino. Doslej so poučevali le ruščino in kitajščino. Severnovietnamska agencija navaja, da je sklep o poučevanju štirih tujih jezikov objavil premier Pham Van Dong, ki je sporočil, da bodo »vsi kadri v državni službi, vešči kakega izmed štirih jezikov, pritegnjeni k poučevanju teh jezikov«. Poučevanje štirih jezikov bodo uvajali postopno, vzporedno s tehnično usposobljenostjo za tak pouk. ženir V. Tihomirov opaža, da je težko obsojati mlade, ko pa vsi najvidnejši filmski in televizijski igralci nenehno kadijo. Tihomirov se sprašuje: »Ali si res ni mogoče predstavljati inteligentnega in močnega človeka brez cigarete med zobmi?« Treba je priznati, da se je sovjetska televizija spustila v neke vrste protikadilsko kampanjo. Nedavno so zavrteli film ki prikazuje štirinajstletne fante, kako puhajo dim na klopi v parku. Kamera je nato pokazala dolgolas ansambel kitaristov, ki so peli pesem o kajenju kot izrazu moškosti in zrelosti. Le nekaj sekund kasneje pa je napovedovalec z avtoritativnim glasom prebral naslednje besedilo: »Nikotin iz petih cigaret lahko ubije zajca. Nikotin iz desetih cigaret ubije konja. Kako pa je pri človeku?« Ob tem temačnem vprašanju so gledalci mogli sklepati, da se kadilci trinajstkrat bolj izpostavljajo nevarnosti raka ali čira na želodcu kot pa nekadilci. Odtenki »Izbruh besa na jugu« se imenuje ena kitajskih risank, posvečenih vojni v Vietnamu. Risanka je izhajala v več kitajskih časopisih, prikazuje pa boj vietnamskega ljudstva za svobodo in grozodejstva vojakov saigonskega režima. Zanimivo je, da glavni negativni »junak« — ameriški svetovalec Jones — v risanki ni tako črn kot so saigonski vojaki. Ko se na primer saigonski vojaki pripravljajo na pokol neke vasi, jim Jones reče: »Usedimo se in se pogovorimo kot omikani Američani.« Pravijo, da je tudi v risanki slutiti odtenke o novejših odnosih med ZDA in LR Kitajsko ... DUŠAN DOLINAR: Sofisti in računarji John Maynard Keynes, še vedno v mnogočem svetilnik meščanske ekonomske nusli, se v delu paradiža, ki je dodeljen velikim imenom, dandanes najbrž sladko smeje. ,V svoji »Obči teoriji« je pred skoraj štirimi desetletji zapisal: »Praktični ljud-3e, ki so prepričani, da se jih ne dotika prav .nikakršen miselni vpliv, so navadno sužnji kakega davno pozabljenega ekonomista. Obsedenci oblasti, ki slišijo glasove v zraku, sesajo svojo zagnanost iz kakega akademskega pisuna izpred nekaj . • • •« Komur bi se zazdelo biti zloben m malenkosten, bi k temu lahko pripo-da je ugledni lord nemara že vedel, o čem govori, saj je primemo tiho tudi sam nasesal nekaj idej od »davno pozab ijenega ekonomista« z imenom Karl Mara, A pustimo to: zdaj so drugi, ki sesajo navdih za svoje gromovništvo pri Keynesu. Mednje zanesljivo sodi George Schultz tinacni minister ZDA, z njim vred pa štab krog Nixona, ki je neposredno režira] pravkaršnjo devalvacijo dolarja. Dvoje reci je bilo pri njihovi potezi posebej zanimivo: to, da so prvič v zgodovini devalvacij izrazih spremembo tečaja ne v kovin- skem, temveč v »papirnem« zlatu; in to, da so z devalvacijo »spustili dolar kar za deset odstotkov globoko«. Lord Keynes je bil, vidite, tisti, ki je že leta 1944 v idiličnem Bretton Woodsu, kjer so načrtovali povojne finance in denarni sistem, predlagal, naj bi sporazumno uveljavili v mednarodnih plačilih nov svetovni denar: denar, ki ne bi bil niti lastnina niti izraz niti simbol gospodarske moči nobene posamezne države, temveč bi ga izdajale finančne velesile v koncertu. Imenoval je to valuto »bankor«. Izid je znan. Keynesova zamisel je bila v končnem kompromisu pravzaprav pora žena. Povojni sistem financ in valut so postavili na temelj, zgrajen iz zlata, dolar, ja in (takrat še) funta. Pozneje je funt enako kot sam Britanski imperij izpadel iz najvišjih krogov igre. In Keynes je šestin štiridesetega umrl. Na svoj način je oživel pred nekaj leti, ko je vzniknila njegova ideja o »nenacio-nalnem« svetovnem denarju, katerega emisijo po sporazumih med vodilnimi člani oami uravnava mednarodni valutni sklad. Ime tega denarja ie, če zanemarimo druge razločke, še nerodnejše kakor Keynesovo: to so »posebne pravice do črpanja«, znane po kratici SDR, ki izvira iz angleškega naziva Special Dravving Rights. Pogovorna in časopisna raba ga je poimenovala z izrazom »papirno zlato«. To je knjižni denar. To so kreditna dobroimetja, ki jih imajo posamezne članice pri mednarodnem monetarnem skladu. Kakor teče meddržavni plačilni promet, tako se ta dobroimetja selijo z računa na račun med centralnimi bankami in sestavljajo tudi dele deviznih rezerv v posameznih državah. Medtem se je zgodilo marsikaj, kar je težko zgostiti v nekaj stavkov. Združene države Amerike so z dolarjem (in sprva z zlatom) financirale dobršen del povojne obnove v zahodni Evropi in na Japonskem. Dejanska razmerja med gospodar skimi močmi Amerike na eni strani in zahodne Evrope ter Japonske na drugi strani so se bistveno spremenila. Vzporedno s tem pa je Amerika vodila svetovno vele-silsko politiko: z graditvijo in vodenjem NATO, z vrsto vojn, v kateri je bil Viet nam samo zadnja, in naposled s silovito investicijsko ofenzivo, s katero je prepletla ter priklenila nase ves razviti zahodni svet in dobršen del manj razvitega. Stremela je k političnemu in gospodarskemu prvaštvu, kakršnega je mogoče primerjati samo s prvaštvom Britanskega imperija v prejšnjem stoletju. Del cene za to je potem proti koncu šestdesetih let in v začetku sedemdesetih morala plačati v valovih mednarodne monetarne krize in, če hočete, tudi v dveh za- porednih devalvacijah dolarja: pred štirinajstimi meseci in zdaj. Ce se zdaj za hip povrnemo h Keynesu in njegovi ideji o svetovnem denarju »bankorju«, smo tu. Takrat je bil »bankor«, ki ga je v Bretton Woodsu torpediral Američan White. Zdaj je »papirno zlato«, ki ga pomembno kot še nikoli doslej podpira — Američan Schultz. Kaj se ne bi ha hljal Keynes? (Obstaja nemara v paradižu še nekdo, ki mu ta hip ni posebno do smeha. General Charles de Gaulle s svojim vzvišenim prezirom do »intendance«, kakor je označeval ekonomijo; še en praktik, suženj »davno pozabljenega« ekonomista Ruef. fa ... Zlato, po de Gaullovih besedah »edina večna, nespremenljiva mera vrednosti«, je danes, kakor pove Shultz — in Nixon — le valuta med valutami in se mu cena suče navzgor ali navzdol skoraj kot slehernemu drugemu blagu ...) Keynes je, ko smo že pri njem in v njegovem krogu, zapisal še nekaj druge ga: »Težava ni v novih idejah, marveč v tem, kako se ogniti pritisku starih, ki pre žemajo .. . sleherni delček našega uma.« Prav ob tej devalvaciji dolarja, drsenju jena, vztrajanju marke in tako naprej je presenetljivo, koliko starih idej je še na-okrog in kolikšne praznine še vedno zevajo med zunanjimi krinkami in pravim, de janskim obličjem stvari. Na primer: zahodnonemški finančni minister Schmidt se je te dni obnašal tri-umfatorsko. Ceš, vztrajali smo, oni pa so morali devalvirati; češ, prej so tolikokrat oni nas gnali, da smo z revalvacijami pla čevali njihove račune, tokrat pa je prišla vrsta nanje. Schmidtov japonski kolega Aiči, ki mu jen drsi, seveda ne slavi nikakršne zmage. A tudi brez tega vedo v To kiu bolje. Celo v zahodni Evropi po prvi vrtoglavici že spoznavajo: Oni v Washingtonu so sprožili skoraj srhljivo igro. Za kaj namreč gre? Amerika je devalvirala svoj dolar pod pritiskom, o tem ni dvoma; toda za celih deset odstotkov ga je devalvirala čisto po lastni presoji in izbiri, o tem je tudi malo dvoma. Kaj se je s tem zgodilo? Njena konkurenčna moč se je kot kaže, bistveno, zelo bistveno iz boljšala. Hkrati pa Amerika odpira celo fronto pogajanj z zahodno Evropo in Japonsko: o trgovini; o carinskih in necarin skih ovirah; o bodočem svetovnem monetarnem sistemu; o vojaških stroških in iz datkih za skupne namene. Skratka: niče sar ni, o čemer se v bistvu ne bodo poga jali. Nobeno sredstvo, od najslajše vabe do najbolj grobega pritiska ni izključeno Izključeno je samo eno: tisto, kar bi bi stveno zarezalo v najgloblje svetovne interese ameriške sile velikanke. Američani, zahodni Evropejci in Japon ci zdaj jasneje kot sploh kdaj prej vedo, da je tisto, kar v tako kompleksnih konfrontacijah naposled odloča, razmerje realnih moči. Le-to pa se izraža ne v valutnih tečajih in tudi ne samo v trgovinskih, investicijskih ali kakih drugih odnosih; izraža se v velikosti in obči produktivnosti te ali one ekonomije, celo te ali one druž- be. Tu pa se vsaj v kratkem času ni nič bistvenega spremenilo, čeprav se v deset letjih je. Ni torej razlogov za pravi triumf. Jasneje kot sploh kdaj prej vedo oboji tudi, da je to, kar se zdaj dogaja, v ne kem smislu čiščenje gospodarskega terena; čiščenje navlake, ki je meglila razgled. Zdaj se, če občutek ne vara, bliža trenutek resnice. Resnica pa je širša in se ne plete samo znotraj zahodnega družinskega kroga. Vse namreč kaže, da se Schultz in Ni-xon lotevata v gospodarstvu tistega, česar sta Kissinger in Nixon v vojaško-politič-nih odnosih dobršen del že opravila. Odnosi, to postaja vse bolj očitno, se bodo urejali tudi v gospodarstvu ne več samo v zahodni družini, temveč obstajata zdaj že vsaj dva kroga. Prvi in celovitejši je tisti, ki zajema ves svet: ZDA, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in potem še EGS, SEV, Japonsko. Drugi, delen, v notranjost prvega položen in prvemu precej podrejen krog pa je tisti, v katerem so ZDA, EGS in Japonska. Hierarhija teh reči se čedalje bolj otresa manj pomembnih, postranskih reči. In za to gre. Tudi tisti, ki so ali smo na nek način vklenjeni v te sheme, a zaradi svojih iz. virnih interesov ne moremo mirno privoliti vanje, bomo morali upoštevati, da se najbrž tako sučejo te reči. Nemara ne bo čisto odveč, če se torej zavoljo samih sebe spomnimo besed pesnika Burkea (ki ga je imel lord Keynes silno rad): »Zdaj doba viteštva je šla; prihaja čas sofistov in računarjev, ekonomistov.« Grapa tar ja asfalt PRED DOBRIMI DESETIMI LETI IN DANES — Staro koprsko mestno jedro se je v dobrih desetih letih spremenilo, da ga je iz zraka težko spoznati. Vhoda v nekdanji škocjanski zaliv ni več. In kakšna bo ta podoba čez deset let? Kaj menita guverner NB Jugoslavije B.Čolanovič in zvezni sekretar za trg in cene N. Stojanovič o devalvaciji OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, februarja. — Devizno poslovanje v jugoslovanskih bankah je bilo v četrtek spet normalno, potem ko je v sredo ZIS sprejel sklep o 10-odstotnem razvrednotenju dinarja v razmerju do zlata. Hkrati je začel veljati sklep (tudi ta je bil sprejet v sredo), po katerem so kot maksimalne cene za vse izdelke in storitve, razen nekaj izjem, določene tiste cene, ki so veljale 31. decembra lani. Ureditev ustrezne zveze za zahteve sodobnega prometa med Primorsko in Gorenjsko skozi veliko Baško grapo predstavlja pomemben člen v verigi slovenske cestne problematike. Gre po eni strani za povezavo dveh regij, za veliko skrajšanje razdalje med Soško dolino in Ljubljano, oz. notranjostjo Slovenije, na drugi strani pa tudi za dolg, ki ga še ima širša skupnost do nekaj tisoč ljudi v dolini Bače. Pred leti izdelan načrt, po katerem bi vložili v ureditev dobrih 34 km ceste skoraj 60 milijonov dinarjev, so tako v Tolminu kot v Baški grapi zavrnili. Spoznali so namreč, da bi za njegovo uresničitev potreboval* še veliko časa. Zato pa so se zavzeli za skromnejšo potezo, ki naj bi tiste, ki imajo tudi denar, določneje obvezovala: cesto skozi grapo naj bi asfaltirali in na njej rekonstruirali le najbolj kritične odseke. Odborniki občinske skupščine in predstavniki prebivalstva v grapi so zagrozili, da bodo odstopili, če ne bodo tega dosegli. Problema te cestne povezave morda ne čutijo v vse] ostrim tisti, ki se naslanjajo le na številke o vozilih, ki pe. Ijejo vsak dan po grapi. Kljub temu povejmo, da sprejme razrvano, ozko in ovinkasto cestišče vsak dan po 14 parov avtobusov, našteli pa so že v enem dnevu na cesti tudi več kot 600 osebnih avtomobilov. Cesta skozi grapo je zlasti zanimiva s turistično gospodarskega vidika. S Primorskega je po grapi krajša pot do gorenjskih turističnih središč, kar za 100 in več kilo. metrov, kakor čez Vršič ali Trbiž v Italiji skozi Ljubljano. Interes, da bi turiste dobili po tej poti, so že zdavnaj spoznali Gorenjci, ki so svoj del ceste že skoraj v celoti asfaltirali. Da bi asfalt šel skozi grapo, hitro povečal promet, dokazujejo vrste av tomobilov, ki jih med sezono vozijo vlaki po progi med Mostom na Soči in Bohinjsko Bistrico. Cestni sklad SRS je zaen. krat zagotovil za ureditev te ceste v prihodnjih dveh letih okoli 7 milijonov dinarjev. Zadnji sestanek predstavnikov tolminske občine, zainteresiranih krajevnih skupnosti ter zastopnikov cestnega sklada, je pokazal, da bi bilo treba zagotoviti vsaj še 3 milijo, ne dinarjev. Podjetji Krn iz Klavž in Bača iz Podbrda sta skupaj z občani v Baški grapi izrazili pripravljenost, da bi zagotovljenim sredstvom prispevali še nekaj svojega denarja. Nujno pa bo treba zagotoviti še dodatna sredstva iz republike in občine. L. KANTE O dinamiki devalvacije in zamrznitve cen zaradi mednarodne monetarne krize sta na četrtkovi tiskovni konferenci v sekretariatu ZIS za informacije govorila guver ner Narodne banke Jugoslavije Branko čolanovič in zvezni sekretar za trg in cene Nikola Stojanovič. Pariteto dinarja v razmerju do zlata so spremenili zato, da bi »ohranili sorazmer no konkurenčni položaj jugoslovanskega gospodarstva«. Tudi leta 1973 mora biti »dobro devizno leto«, kakršno je bilo lansko. Razvrednotenje je bilo potrebno zaradi tega, da bi uredili domače devizne finance, povečali devizne zaloge, ki zdaj znašajo od 850 do 860 milijonov dolarjev, in okrepili jugoslovanski kreditni položaj v tujini. Jugoslavija je, kot je znano, tako zelo vključena v mednarodne finančne in trgovinske tokove, da je zanjo temeljno vprašanje, kako se razvija mednarodni monetar- ni položaj, na primer to, da države konvertibilnega območja, ki so zdaj za 10 odstotkov razvrednotile svoje valute, sodelujejo v jugoslovanskem blagovnem izvozu približno s 40 odstotki. Tiste, ki so spremenile tečaje svojih valut za 5, 6 ali 7 odstotkov, pa sodelujejo v jugoslovanskih plačilih za izvoženo blago približno s 30 odstotki. Kar zadeva mednarodni denarni položaj nasploh, pa »na žalost še ni fundamentalnih rešitev,« ki bi bile sprejemljive za vse, je rekel čolanovič. Zvezni sekretar za trg in cene Nikola Stojanovič je izjavil, da so bili zelo previdni, ko so določali, kakšen naj bo vpliv tega položaja pri nas. Dokler ne bodo našli odgovorov na vsa bistvena vprašanja, ki jih je ta razplet sprožil,- bo veljal sklep o maksimiranju cen. O okvirih, v katerih se bodo gibale cene v letošnjem letu, se morajo dogovoriti republike in pokrajini, kot je znano. Na tiskovni konferenci ni bilo natančneje rečeno, kdaj bodo ta dogovor dosegli. Po Stojanovičevih besedah naj bi se to zgodilo »čimprej«. Ne smemo pričakovati, da bo razvrednotenje kar avtomatično vplivalo na domača tržna razmerja, je poudaril Stojanovič. Razvrednotenje ne pomeni, da se bodo vse cene avtomatično povečale za toliko, za kolikor se je zmanjšala vrednost dinarja. Pozornost bodo posvečali vsem vidikom sprememb, »zelo selektivno« pa bo treba ponovno pretehtati vprašanja uvoza. JZa omejitev cen na ravni z dne 31. decembra lani so se odločili zaradi tega, ker so nekateri gospodarski subjekti po tistem povečali cene čez okvire, določene v skupščinski resoluciji za letošnje leto. ZIS je sklenil, da se cene samo v izjemno utemeljenih primerih ne bodo ponovno znižale na raven z dne 31. decembra. Z. ILIČ Koper se bo raztegnil na Škocjanski zaliv, ki je že postal jezero, saj ga le nekaj pretokov veže z morjem — Okoli 180 ha velika, z vodo prekrita površina bo kmalu spremenila podobo Menda še ne v tako davni preteklosti je bil Koper otok. Do njega sta vodili dve nasuti cesti, med katerima so se pozneje razvile soline. Konec minulega stoletja je tudi ta del morske depresije začel postajati kopno. Med Koprom, Serminom in vzhodom pa se je morje zajedalo v škocjanski zaliv. Tudi ta, okoli 180 hektarov velika, z vodo prekrita površina, bo kmalu spremenila podobo. Lani ustanovljeno podjetje Sermin je prevzelo od sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč v upravljanje okoli 260 hektarov veliko zemljišče škocjanskega zaliva. Pravzaprav to niti ni zemljišče, saj okoli 180 hektarov površine še pokriva voda. Z razvojem koprske luke se je od Sermina proti nekdanjemu »Kozjemu otoku« čedalje bolj širil pas kopnega, najprej s tiri za železnico, pozneje pa s številnimi skladiščnimi prostori, škocjanski zaliv je postal jezero, saj ga le še nekaj pretokov veže z morjem. Nova TE »Veliko Kosovo" Do konca 1980. leta naj bi zgradili 1800 MW elektrarno PRIŠTINA, 15. febr. (Tanjug) — Strokovni kolegij rudarsko-energetsko-kemičnega kombinata »Kosovo« je danes razpravljal o izgradnji nove 1800-mega-vatne elektrarne »Veliko Kosovo«, ki naj bi jo zgradili do 1980. leta. Termo elektrarno bi gradili etapno: prvi del elektrarne s 600-megavatnim agregatom naj bi začeli graditi pri-nodnje leto, obratovati pa bi začel 1978. leta; gradnja tega dela bi veljala 1.818 milijonov dinarjev. Hkrati z gradnjo tega energetskega velikana, katerega moč bi bila enaka moči jugoslovanskega in romunskega dela djerdapske hidroelektrarne, nameravajo povečati proizvodnjo v kosovskem premogovnem ba. zenu pri Obiliču s sedanjih 6 na 10 milijonov ton lignita letno. Pogled s ceste, ki pelje od Ankarana proti Kopru, daje varljivo podobo nekdanjega škocjanskega žaljiva. Vodna površina skriva le pol metra globoko dno. Na veliko področje doteka sladka voda, z njim pa tudi grožnja, da bi se ta površina utegnila spremeniti v nenavadno in sila neprijetno močvirje. Podjetje Sermin je prevzelo v upravljanje in ureditev celotno površino nekdanjega zaliva. Z osušitvijo in nasipanjem naj bi tu nastalo bodoče poslovno središče Kopra. In to niti ne v tako daljni prihodnosti. Nenadna devalvacija, ki jo je izvedel zvezni izvršni svet. je nedvomno posledica nag lih sprememb, do katerih v zadnjem času prihaja v med narodnem monetarnem sistemu. Jedro odločitve ZIS je v bistvu obrambna poteza, da bi naše izvozno gospodar stvo obdržalo konkurenčno sposobnost na mednarodnem trgu, ki je bila že deloma zmanjšana zaradi povečanja stroškov v našem gospodar stvu. Pri tem je treba imeti pred očmi, da je bila potreb na hitra odločitev, saj so hi le vse zunanje devizne transakcije blokirane, in je taka hitra poteza nedvomno zelo pomembna za naše gospodar stvo. Treba pa je pripomniti, da bi bilo prilagajanje dinarja novim razmeram najbrž lahko daljše, če bi s siste mom deviznega trga m giblji vega tečaja bolj pripravljeni pričakali sedanje dogodke na mednarodnem monetarnem prizorišču. Dejstvo je namreč, da je naraščanje stroškov v našem gospodarstvu že v dokajšnji meri izčrpalo konkurenčne Od Vojkovega nabrežja proti križišču v Bertokih že nasi-pavajo nekdanje morsko dno. To bo razpolovilo zalivsko področje. Tod naj bi tekla v prihodnje mimo cone mestnih skladišč cesta do glavnega vhoda na koncu Vojkovega nabrežja. To pa je le ena izmed poti za urejanje koprskega prometnega vozla. Prav kmalu naj bi namreč izpred stolpnice Interevrope na Vojkovem nabrežju ter s parkirišča za stadionom preselili prostor za čakajoče tovornjake. Ti možnosti izvoznikov in bi se morali ne glede na sedanje zunanje momente prej ali slej lotiti ustreznih ukrepov, da bi ta vprašanja uredili. Devalvacija je bila izvede na na nekakšen modificiran klasičen način, spremenjena je bila pariteta do zlata, kar pomeni, da smo obdržali od nos do dolarja Iz tega bi lahko sklepali, da smo bolj sledili dolarski sferi, pri če mer pa Je treba poudariti, da se kljub temu ne vežemo niti na Vzhod niti na Zahod, tem več nam je to odločitev narekoval zlasti položaj našega gospodarstva, ki se že precej dolgo ubada z inflacijo. Glede višine devalvacije dinarja je treba reči, da za se daj še ni dovolj elementov da bi lahko ocenili njeno realnost, zlasti še, ker je po, ložaj nekaterih valut še dokaj nejasen. Vsekakor pa bo do kmalu sledile podrobnejše analize devalvacije in ob njej sprejetih ukrepov. Strokovne službe te analize že pripravljajo. Preostali instrumenti, ki spremljajo to operacijo naj bi dobili svoje čakališče v bližini sedanje tovorne železniške postaje. Ko so pred leti začeli graditi prve stanovanjske stolpnice ob Vojkovem nabrežju, je bila pri roki kopica ugovorov. V prihodnje naj bi se vzhodno od sedanjega Vojkovega nabrežja, (seveda kjer je danes še plitka vodna površina) širila cona stanovanjskih poslopij. Severno od garaž Interevrope naj bi bilo po zamisli bodoče koprsko postajališče. Tu naj bi bil velik prostor za avtobuse, železnica naj bi tu zgradila postajo za osebni promet, okoli pa naj bi zgradili objekte, ki so potrebni potnikom (restavracije, potrebne obrti in servisi). V trikotu od bertoškega križišča proti Škocjanu in koprski Bonifiki naj bi imeli v (davčne olajšave pri izvozu), skušajo v večji meri paralizirati devalvacijo dolarja v sferi držav, ki so tej deval vaciji sledile, kot dati dodatne izvozne spodbude v sfer' držav, ki so svoje valute re-valvirale. To je selektivna metoda, ki vnaša v to globai no usmeritev veliko elastič nost v odnosu med posameznimi valutami, kar je gotovo korak naprej v primerjavi s prejšnjimi devalvacijami. Ele ment, ki ne vzbuja posebnega navdušenja, pa je to, da so dodatne spodbude, ki sprem Ijajo devalvacijo dinarja, večje pri reprodukcijskem ma terialu in proizvodih nižje stopnje obdelave, kot pri pro tzvodnji višje stopnje obdela ve in pri končnih izdelkih kar je vprašanje, če je pametno. To bo namreč pospe šilo izvoz reprodukcijskega materiala, ki ga že tako primanjkuje, in zmanjšalo možnosti, da bi še več delavcev zaposlili doma. Vsa ta operacija bo imela nedvomno pozitivne posle dice v naših konkurenčnih odnosih s tujino, vnaša pa več- prihodnje prostor obrt in različna komunalna industrija, od Bertokov proti Ankaranu pa po načrtih predvidevajo razvoj različne lahke predelovalne industrije. Podjetje Sermin bo na podlagi urbanističnih in zazidalnih načrtov zgradilo infrastrukturne naprave, za ekonomsko zaključene objekte pa bo pridobilo različne interesente. To so za zdaj prve zamisli. Prav gotovo pa bodo pri izdelavi načrtov morali upoštevati še marsikaj in temu primemo urediti tudi izvedbo teh zamisli. Navzlic temu pa to ni stvar tako daljnje prihodnosti, saj je za območje ob bodoči bertoški vpadnici že zdaj več interesentov. GUSTAV GUZEJ je poslovne rizike in večji nemir v poslovne odnose, kar samo po sebi seveda ni posebna prednost za naša izvozna prizadevanja. Na notranjem področju pomeni devalvacija nov element, Ki bo v boju za stabilnejše odnose terjal dodatne napore in večjo učinkovitost nasploh, zakaj devalvaciji bo nedvomno sledilo določeno povečanje cen. Zato bo treba z maksimalnimi prizadevanji doseči, da bi imeli ti elementi čim manjši vpliv na začrtano politiko stabilizacije. M. J. Tomos: novo vozilce KOPER, februarja (Tanjug) — Tovarna motornih vozil Tomos v Kopru bo dala maja letos na tržišče še en nov proizvod Gre za kombinacijo motornega kolesa in bicikla, ki so mu dali ime »automa-tik — 3«. Vozilo ima enoci-linderski dvotaktni motor s prostornino 49 kubičnih centimetrov. Ima dve brzini, ki se avtomatsko vključujeta. Največja hitrost je 45 km na uro, porabi dva litra mešanice na 100 km, nosilnost pa je 105 kg. rambna poteza ZIS Iz pogovorov s predstavniki republiškega IS Jožetom Florjančičem, Marjanom Dolencem in Antkom Mahkovcem ter guvernerjem NB Slovenije S. Kobalom LJUBLJANA, februarja. V zvezi z včerajšnjo devalvacijo dinarja smo se danes pogovarjali s predstavniki republiškega izvršnega sveta Jožetom Florjančičem, Marjanom Dolencem in Antkom Mahkovcem ter guvernerjem Narodne banke Slovenije Svetom Kobalom. Iz pogovora povzemamo naslednje ugotovitve: Kje v Ljubljani taksiji? Igle v telo Dr. Stanojevič po vrnitvi iz Kitajske: ordinacija z iglami v Bolu na Braču OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, febr. Štiridesetletni zdravnik splošne prakse v Milni dr. Pavle Stanojevič se je po trimesečni specializaciji akupunkture na inštitutu za kitajsko tradicionalno medicino vrnil domov, navdušen nad kitajsko akupunkturo in pekinško gostoljubnostjo ter »oborožen« z majhnim aparatom za elektropunkturo, večjo količino originalnih igel in »cigar« (katerih žar je treba postaviti nad obolelo mesto pred vbodom z iglo). Vrnil se je in začel delati v specialistični ambulanti v bolskem hotelu »Elaphusa« na Braču. Iz Dalmacije poročajo, da je dr. Stanojevič, zaradi katerega je bilo pred časom precej hude krvi med Milno in Bolom (o čemer smo pisali tudi mi), bil na specializaciji z denarno pomočjo zveznega zavoda za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje v Beogradu. Z akupunkturo se je že prej ukvarjal v Franciji in na Češkoslovaškem, s to metodo pa je zdravil bolnike tudi že v Milni. Po vrnitvi iz Kitajske dr. Stanojevič ugotavlja, da se je tam marsičesa naučil. Izboljšal je tehniko vboda, spretneje ravna z iglo pri vbodu, ki mora biti globlji, popravil je spisek bolezni, ki se zdravijo z akupunkturo, itd. Časnikarjem ni hotel povedati, za katere bolezni pravzaprav gre, zato pa je dejal, da je na Kitajskem akupunktura zelo razširjena in da jo uporabljajo pri zdravljenju domala vsake bolezni. Kot sistem anastezije je obvezno navzoča pri vsakem kirurškem posegu, po drugi strani pa jo prakticirajo tudi ambulantno in nado-mestuje, zelo poenostavljeno povedano, plivadon. Doktor je torej končno v Bolu, ki tako postaja edinstveni turistični center pri nas, kjer se bodo bolniki zdravili s pomočjo akupunkture. M. KUNEJ Taksisti nič več le pred železniško postajo in na Cankarjevi LJUBLJANA, februarja — Nedavno sprejeti odilok o ureditvi nekaterih vprašanj avtotaksi storitev na območju mesta Ljubljane med drugim določa, da urad za pro met določi prostore, na katerih lahko parkirajo le avto-taksiji. Strokovna komisija je izdelala predlog teh parkirnih prostorov, saj ni v interesu mesta, da se 76 taksistov dre nja le pred železniško postajo in na Cankarjevi cesti. Predlog prometnega urada so na današnji seji podprli tudi člani komisije za promet skupščine mesta Ljubljane. Po tem predlogu, ki ga mora potrditi še mestna skupščina, naj bi poslej parkirali avtotaksiji pred železniško postajo, na Cankarjevi cesti, pred hotelom Ilirija, pred Polikliniko na Njegoševi cesti, v novem centru Most, na platoju pred kinom Vič in v bližini veleblagovnice Astra za Bežigradom, člani komisije pa so menili, da bi bilo ume stno razmisliti še o stalnem parkirnem prostoru za avto taksije tudi v bližini Magistrata in na ploščadi pri Maxi-marketu. Razen teh mest pa je strokovna komisija prometnega urada predlagala še nekaj parkirnih mest pred večjimi ljubljanskimi hoteli. Enotno je bilo mnenje komisije, da tudi s tako ureje nim parkiranjem taksi služba ne bo zadovoljivo urejena in to vse dotlej, dokler taksisti ne bodo imeli svojega središ ča, ki bi jih po UKW zvezah usmerjal do potnikov. V. S Manj kmetijskih zemljišč Zaskrbljenost za kmetijska zemljišča se povečuje z zmanjševanjem takih zemljišč v zadnjih desetletjih. Število prebivalcev raste. Ljudje potrebujejo več živil. Kmetijska zemljišča je treba bolj zavarovati pred odtujevanjem. S tistimi, ki jih še imamo, pa je treba skrbno gospodariti, da bodo dajala večje hektarske pridelke. To je najpomembnejša naloga zakona o kmetijskih zemljiščih. Tabela kaže spremembe po letih v tisoč hektarih in predvidevanja za leto 1990. Vrsta zemljišča 1938 1948 1968 1990 Njive in vrtovi 360 289 280 240 Sadovnjaki 24 22 36 15 Vinogradi 36 26 20 15 Travniki 227 254 308 310 Pašniki in ribniki 416 431 293 205 Kmetijska zemljišča 1063 1022 937 785 Gozd in nerodovitni svet 962 1003 1088 1240 Skupno v Sloveniji 2025 2025 2025 2025 Štirje Kitajci v„Levu“ Kulinarične specialitete iz Hongkonga — Inšpektorji si belijo glave Če boste hoteli jesti po kitajsko, boste zavili kar v hotel »Lev« v Ljubljani, kjer bodo od ponedeljka do 20. marca gostovali štirje kitajski kuharji in pripravljali svoje priznane specialitete. Te so že pripotovale do naših inšpektorjev in jih spravile v nemajhno zadrego Kdo pa vendar ve, kaj so to bambusovi vršički, vodni kostanj in podobna kitajska čuda? In vendar brez pečata inšpektorjev, da je vse to užitno, ne bo nič z juho iz plavuti morskega psa ali iz lastovičjih gnezd. Da oo res vse v kitajskem duhu, bomo morali jesti tudi s paličicami, ki pa so kar iz Ribnice. Zavese, prte in pisane hongkonške lampijone pa so kuharji prinesli kar s seboj, da bo vse bolj dišalo po ki tajsko. A. P. Kateri dnevi so prazniki LJUBLJANA, februarja. V zadnji številki zveznega uradnega lista je objavljen tudi zakon o praznikih SFR Jugoslavije. Določeno je, da so državni prazniki novo leto, praznik dela, dan zmage, dan borca in dan republike. V drugem členu zakon predpisuje, da se novo le-to, praznik dela in dan republike praznujejo dva dni, in če je kakšen od teh dni nedelja, se šteje za praznik tudi prvi naslednji delovni dan. Dan borca se praznuje samo na dan praznika, dan zmage 9. maj pa je delovni dan. A. L Postaje v delti Nila »Litostroj« in »Rade Končar« bosta izdelala za egiptovsko vladno ustanovo »Nile Delta Authority« opremo, vredno pet milijonov dolarjev Ljubljanski »Litostroj« je podpisal pogodbo za dobavo enajstih črpalnih postaj in transformatorske postaje za irigacijski sistem v delti Nila. To je nedvomen poslovni uspeh »Litostroja«, še posebej, ker je na razpisani licitaciji sodelovalo šestnajst uglednih podjetij iz zahodnih držav. Predstavniki »Litostroja« so obenem — kot nosilci posla — podpisali tudi pogodbo o dobavi elektro opreme, ki jo je ponudilo zagrebško podjetje »Rade Končar«. Obe jugoslovanska podjetji bosta v dveh letih izdelali 5 milijonov dolarjev vredno opremo, ki bo vgrajena v objekt. Investl-tor je vladna ustanova »Nile Delta Authority Ministry of Irrigation«, projekt pa kreditira Mednarodna banka za ob. novo m razvoj. Na razpisano licitacijo so se med 16 podjetji prijavili tudi Japonci, ki so prav tako člani svetovne finančne usta- nove. »Litostroj« je s svojim uspehom na licitaciji vsekakor še utrdil svoj sloves pri »Mednarodni banki za obnovo in razvoj«, ki je že sodelovala v kreditiranju petih drugih investicijskih načrtov, za katere je dobavilo opremo ljubljansko podjetje — za hidro-centrale v Keniji, Tanzaniji. Centralnoaf riški republiki, Ar. gentini in Novi Gvineji. »Litostroj« se pojavlja v teh poslih kot sodelavec jugoslo vainskih poslovnih združenj, ki so prevzela izdelavo objektov, kot dobavitelj strojnih delov, obenem pa tudi z inženiringom. Ljubljansko podjet- je sodeluje trenutno s poslov, nim združenjem »Smelt«, ki je dalo kompletno ponudbo za projekt železarne v Libiji, obenem pa se udeležuje še licitacije za žerjave v Zambiji. »Litostroj« bo gradil črpal-ne postaje v krajih okrog Kafr El šejka in Etai el Ba-ruda. V svoji poslovni bilanci za leto 1972 je »Litostroj« beležil 59,776.851 dinarjev izvoza, medtem ko se je celotni dohodek (brez avtomobilske proizvodnje) povzpel na 382,680.219,61 dinarjev. ALENKA MIŠIČ Govedina bo kmalu dražja A. Škrabar: Odločitev o tem je odvisna od medrepubliškega dogovora LJUBLJANA, februarja — Poslanec republiškega zbora slovenske skupščine Martin Košir je postavil IS več vprašanj, med drugim tudi vprašanje v zvezi s sklepom izvršnega odbora skupnosti proizvajalcev goveje živine o zvišanju cen govejega mesa za 30 do 50 odstotkov. Od IS je terjal odgovor, ali in kako bo take pojave, ki niso v skladu s sprejetim družbenim načrtom za leto 1973 in s sprejeto stabilizacijsko politiko, odpravil v našem gospodarstvu. Podsekretar v republiškem sekretariatu za gospodarstvo Aleksander Škrabar je poslancu Koširju odgovoril, da je slovenska klavniška industrija predlagala uskladitev maloprodajnih cen svežega mesa z odkupnimi cenami goveje živine in prašičev. Po tem predlogu naj bi se povečale cene mesa za 30 do 55 odstotkov. Zahtevke v približno isti višini je poslala klavniška industrija tudi v nekaterih drugih republikah. V posameznih krajih SR Srbije so bile nove cene že uveljavljene, vendar je bilo na intervencijo ZIS in IZ Srbije že odobreno povečanje cen razveljavljeno in na novo določeno do višine 20 odstotkov. Pristojni organi v Sloveniji zdaj proučujejo zahtevek kla-vniške industrije, dokončna odločitev o povečanju cen mesa pa bo odvisna od medrepubliškega dogovora, ki naj bi določil merila za oblikovanje cen tako, da bi bila maloprodajna cena mesa čimbolj enotna v vsej državi. M. J. BERITE PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 17. FEBRUARJA 1973 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 21.15 v Dolini Breg — Bor * * * MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras — ACEGAT * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Trstu, pri Banih Sloga — Pozzo * 21.15 v Gorici, Ul. I. Brass Olympia — Aurora * * * ŽENSKA C LIGA 21.15 v Padovi cus Padova — Sokol NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Ul. Flavia Libertas — Vesna NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 15.00 v Viareggiu Sodelujeta tudi Kras in Sokol KOŠARKA 20.30 v Trstu 8or — Splugen JUTRI NEDELJA, 18. FEBRUARJA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA • 5.00 na Proseku Primorje — Muggesana * 15.00 v Škocjanu S. Canzian —— Breg * * 15.00 v Turjaku Isonzo — Zarja * 15.00 v Špetru Valnatisone — Juventina * * * 3. AMATERSKA LIGA 13.00 v Trstu, Sv. Sergij Koianese — Union 1°.30 v Križu* * Perugino — Primorec * 10.30 na Proseku Olimpija — Domio * 10.30 v Dolini** re9 B — Giarizzole * 15.00 v Štandrežu ue iovodnje — Isonzo * * NARAŠČAJNIKI - ^ J-00 v Miljah r~ “u9gesana — Breg 10;30 v Padričah 0'impia Greta — Gaja * 12.15 v Trstu, stadion «1. maj» tsperia — Vesna ODBOJKA MEDDEŽELNI FINALE DEKLIC -15 v Padovi Nastopa tudi Breg * c a. moška d liga 5.00 v Gorici, Ul. Nizza 36 m Volley DLF Legnano * * * 1n 1- ŽENSKA DIVIZIJA iu.csu v Trstu, stadion «1. maj» or PAV Dormisch 10.30 v Gorici*"* Azzurra _ sloga KOŠARKA 17 no MOŠKA D LIGA '.UO v Trstu, Ul. della Valle Bor - Treviso namizni tenis Državni TURNIR 830 v Viareggiu sodelujeta tudi Kras in Sokol ATLETIKA POKRAJINSKO prvenstvo O on V KROSU t.j , v Ribiškem naselju sodeluje tudi Bor ... PRED DANAŠNJIMI IN JUTRIŠNJIMI TEKMAMI Po dveh mesecih odsotnosti Milič spet v Vesninem dresu 24 ali 25 točk rešilna kvota v 2. amaterski ligi 2. AMATERSKA LIGA 4. povratno kolo bo prav gotovo prineslo nekaj sprememb na lestvici. Vse naše ekipe, razen Primorja, bodo igrale zunaj. Kljub temu pa so naši nogometaši optimisti: Oskar Rustja (Primorje): «Pre-pričan sem, da proti Muggesani ne bomo zgubili, ker se hočemo maščevati za nezasluženi poraz v Miljah. V ekipo bo zopet vstopil solidni Trampuš. Nekateri govore o našem prestopu v višjo ligo, naš cilj pa je še vedno le obstanek v tej ligi. Vse kar bo prišlo zraven, bo dobrodošlo . . . Vsekakor menim, da bi morali zbrati za napredovanje vsaj 38 točk.* Boris Milič (Vesna): «Po dveh mesecih bom zopet oblekel dres Vesne in to predvsem zaradi navijačev, ki so mi pri srcu. Po zadnjih porazih smo v nevarnih vodah, toda prepričan sem, da se bomo rešili. V nevarnosti sta trenutno tudi proseški Libertas in Flaminio. Menimo, da bo za rešitev dovolj 24 točk.» Rodella (Breg): «Tudi naš položaj je nevaren. Zato gremo v Škocjan z upanjem, da bi tam odnesli vsaj. točko, vtis pa imam, da bomo tudi zmagali.» Marjan Babuder: «Upam, da me bo trener uvrstil v ekipo. Proti prvemu z lestvice, Isonzu, želimo doseči remi, čeprav bomo stopili na igrišče trdno odločeni osvojiti obe točki. Sicer pa: zakaj ne bi Zarja premagala Isonza? Naš po ložaj na lestvici je kritičen. Poleg nas pa sta v nevarnih vodah, po mojem mnenju, tudi proseški Libertas in Aurisina. Za rešitev, menim, bo potrebnih vsaj 25 točk.» V ostalih tekmah bi moral predvidoma Sagrado premagati Inter SS, Portuale bi moral remizirati s proseškim Libertasom, Aurisina pa s Foglianom. V tekmi Campanelle — Flaminio pa je mogoč vsak izid. 3. AMATERSKA LIGA V 3. povratnem kolu bo v skupini N najvažnejše srečanje Esperia — S. Marco, v katerem bodo do- mačini skušali nadaljevati s svojo pozitivno serijo, čeprav je S. Marco na dobrem tretjem mestu in ga samo dve točki ločita od Espe-rie. Vodeči Duino ne bi smel imeti težav z ACEGAT. Tudi Union bi Mrftfl zaporednih 1 pora- zih) priti v tekmi z Roianesejem do- četrte prvenstvene zmagei - V skufiirii O bo tekma Za^ld. Sfock predstavljala zanimivost te nedelje. Po zmagi nad Opicino Su-percaffejem si Stock ne sme več dovoliti spodrsljaja. Za Zaule pa bi pomenil poraz slovo od vseh u-pov na končno zmago. Remi, verjetno, ne bi v tej tekmi služil nikomur, zato je tu vsako napovedovanje tvegano. Primorec bo gostoval pri Peruginu, ki ima štiri točke več od Trebencev. Mu bo jutri uspelo znižati to razliko? V skupini P Costalunga proti Don Boscu in S. Anna proti Bar Venetu ne bi smeli imeti težav. Olimpija bo gostila Domio. Po toliko neuspehih računa Olimpija, seveda, na zmago, saj je dejansko v tem prvenstvu zmagala le enkrat, ker uspeha proti Bregu B ni mogoče upoštevati pri sestavi uradne lestvice. Breg B bo doma igral z dobro ekipo Giarizzole, ki računa na zmago, čeprav ... brez točk. B. R. di razpoloženje se je dvignilo po nedeljskem porazu, ko so na domačih tleh izgubili važno tekmo proti Cividaleseju. Za jutrišnjo tekmo je trener Cu-lot sklical sledeče igralce, (ki naj se zberejo pred gostilno Romana ob 13.30): Plesničar, Nanut, Faganel, Paulin, Tomažič, E. in M. Ta-baj, Sirk, Marvin, Ferletič, G. Mon-tico, Uras, Filiput. Za najboljšega igralca tekme .Juventina — Cividalese je skupina navijačev proglasila Marjana To mažiča, ki se je zelo dobro izkazal v obrambi. * * * Na štandreškem igrišču se bosta jutri pomerili dve ekipi, ki sta trenutno na prvih mestih lestvice. To so Sovodnje in Isonzo. Sovodenjci so le malo za Isonzom in bodo morali torej na vsak način zmagati, če hočejo ostati na prvih mestih ter se boriti za vstop v višjo ligo. Nedeljska tekma se bo pričela ob 15. uri (na štandreškem igrišču). Goriški CSI organizira danes ob 14.30 v Stražicah prvo pokrajinsko tekmovanje v teku za dečke, dek lice, naraščajnike in naraščajnice. Tekmovalci se bodo morali zbrati točno ob 14.30 v Ul. Brigata Pavia 88, od koder se bo začelo tekmo-nje. Po pozitivnem nastopu v prvenstvu mladincev, se bo Gaja (na sliki med tekmo z Giarizzolami) potegovala za visoka mesta tudi med naraščajniki KOŠARKA V MOŠKI D LIGI Jutri še ena priložnost za zmago Borove ekipe Spliigen Brdu bo drevi nasprotnik mladincev «plavih» D LIGA Treviso sodi med slabše peterke v tem prvenstvu, predvsem na tujem igrišču so košarkarji Trevisa slabi. Je torej to priložnost za osvojitev prvih dveh točk v tem prvenstvu? Trener Mari: «Če bi nastopili s popolno postavo, bi morda lahko startali na obe točki. Še sedaj pa ne vemo, če bo Adrijan Zavadlal j utegnil dospeti v Trst z dijaki s I šolskega smučanja. In trenutno je Zavadlal za nas zelo pomemben.« «Na zadnjem treningu se je lažje poškodoval tudi Boris Fabjan . ..» «Mislim pa, da bo vseeno igral.» «Kaj pa mislite o nasprotniku?» ODBOJKA V ZENSKI B LIGI DREVI V DOLINI «VIS0KA NAPETOST V POMEMBNEM DERBIJU BREG-BOR Obe šesterki bosta nastopili nekoliko okrnjeni NOGOMET NA GORIŠKEM Pomembni tekmi obeh naših ekip Juventina bo v nedeljo igrala v Špetru ob Nadiži proti tamkajšnji ekipi Valnatisone. Ta ekipa zaostaja samo za točko za štandreško in je zabeležila prvi poraz prav proti Juventini; zatorej bo nedeljska tekma zanimiva tudi iz tega vidika, ker bodo domačini gotovo dali vse od sebe, da bi premagali «belo-rdeče». Igralci Juventine so se v zadnjem tednu precej dobro pripravili. Tu- B LIGA — članice Osrednje srečanje na naših odbojkarskih igriščih bo drevi v Dolini derbi med Bregom in Borom. Vsi pretekli spopadi teh dveh ekip so bili prava športna poslastica. Zanimivi, bojeviti, izredno ogorčeni in včasih tudi dramatični. Brežanke pa so prav proti večnemu tekmecu Boru zaigrale skoraj vedno odlično. Kaj takega pa ne bi mogli trditi za borovke. Letošnji drugi derbi prihaja za oba zastopnika v nepravem času. Pri Tržačankah bosta odsotni Pečarjeva in Furlaničeva. Kljub temu pa trener Drasič ne bo imel večjih težav pri sestavi prve še-sterke, ki bo nedvomno predej bolj šibka in to predvsem v napadu. V povsem drugačnem (in nedvomno bolj kočljivem) položaju se bo znašel trener Brežank Jurkič. Breg je šele v drugem delu prvenstva stopil na igrišče neokrnjen. Drevi pa bo imel Jurkič’ le majhno izbiro pri sestavi ekipe, ker je le malo možnosti, da zaigrata^ Hrheljakova in Forausova. Ti dve Odsotnosti pa bi pomenili za Breg1 2 3 4 Veliko. To sta dve odsotno stiski šb; jih ne da nadomestiti. Upajmo,' da bosta le okrevali in priskočili na pomoč soigralkam v tem izredno važnem nastopu. To pa je le rahlo upanje, ker so bolečine ramena in hrbta pri odbojkarjih precej dolgotrajne. C LIGA — člani Nekoliko dolgotrajna kriza pri odbojkarjih Krasa je prav gotovo mimo. To je bilo vidno že preteklo soboto v Trevisu, ko so Zgoničani v zadnjih dveh setih zaigrali res odlično. Nocoj jim prihaja v goste najslabša ekipa te skupine. Odbojkarji ekipe ACEGAT res niso nevarni, kar potrjuje njihovo zadnje mesto na lestvici in samo dve o-svojeni točki. Prav z drevišnjim srečanjem se prične izredno pomemben del prvenstva za Kras, ko se gre za njegov obstanek v tretji ligi. Poleg zmage bo treba še presneto paziti, da tekmec ne osvoji niti seta. C LIGA — članice V tretjem kolu se bo nabrežinski Sokol spoprijel v Padovi z vodečim CUS, ki je v prvih dveh nastopih premagal Corridoni in tržaško OMA in so domačinke nesporne favoritinje za osvojitev še tretjega para točk. 1. DIVIZIJA — članice Obe naši šesterki bosta igrali jutri. Dopoldne se bo Bor na stadionu «1. maj» spoprijel s PAV Dormisch iz Vidma. Oba tekmeca sta v prvem kolu ostala praznih rok. Srečanje bo izredno izenačeno in Tržačanke se bodo morale pošteno potruditi za osvojitev izkupička. Slogo pa jutri popoldne čaka v Gorici težko srečanje z Azzurro. 1. DIVIZIJA — člani Tako Sloga kot tudi 01ympia iz Gorice igrata to pot doma. Sloga-šem prihaja v goste Pozzo iz Pra-damana, ki je doslej premagal Tor-riano in zgubil z Are Linea. Za slovenske igralce to srečanje ne bi predstavljalo večjega problema, če bi zaigrali popolni. Odsotna pa bosta Fučka in Matevljič, kar bo spravilo samo srečanje v veliko ravnotežje. Po vsej verjetnosti pa bi le morala odločati prednost domačega igrišča. Goriška 01ympia bo imela tudi težko nalogo. Ekipa Aurore iz Re-manzacca je doslej dvakrat zmagala in v Gorici zmagovite poti prav gotovo ne bo hotela prekiniti. G. F. V moški D ligi Jutri popoldne v Gorici tekma Dom -Vollev DLF 7: ilRijse m i j -os t Jutri bo -gostoval V Gorici Volley DLF iz Legnana (VR), ki se bo spoprijel v šestem kolu D lige š šesterko Doma. Volley DLF zase- Bologna - Ternana X Cagliari - Inter 1 X 2 Lazio - Lanerossi 1 X Milan - Juventus 1X2 Napoli - Roma X Sampdoria - Palermo 1 Torino - Fiorentina X 2 Verona - Atalanta X Brindisi - Reggina 1 Catania - Ascoli 1 Perugia - Monza X 1 Padova - Parma X Chieti - Acireale X 2 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 X 1 X 1 X X 2 1 1 X X 2 1 2 da trenutno drugo mesto lestvice in se poteguje za vstop v C ligo. Domovci, ki so trenutno na zadnjem mestu lestvice brez točk, tipajo, da bodo jutri popoldne prekrižali račune nasprotniku, čeprav se zavedajo, da to ne bo lahko. Domovci bi morali nastopiti proti Volley DLF s popolno postavo in zato imajo več možnosti za osvojitev prvih dveh točk v letošnjem prvenstvu. Srečanje bo jutri popoldne v telovadnici Stella Mattutina (Ul. Nizza 36, Gorica) s pričetkom ob 15. uri. Sklicani igralci Doma za to tekmo naj se zberejo pb 14.15 pred zgoraj omenjeno telovadnico. I. K. NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED Veliko zanimanje za nastop Miličeve Krasovke se bodo v A ligi borile za vrh lestvice MUCANJE GARMISCH, 16. — Švicarka Zur-bringgen je zmagala včeraj v Gar-mischu, v veleslalomu, veljavnem za EP. Na Je4s.ii? J za EP vodi še vedno Francozinja Couttet. OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da bo odbojkarski trening začetnic, danes, v soboto ob 15. uri in v ponedeljek ob 17. uri, v novi občinski telovadnici. V torek, 20. t.m., bo v društvenih prostorih PD I. Cankar šahovski brzoturnir za «Pokal 5. turnirjev«. Vpisovanje eno uro pred začetkom, ki bo ob 20.30. Vabljeni vsi slovenski šahisti v zamejstvu. Livek Lokve Postojna Ljubljana Krvavec Bled Zatrnik Jezersko Kranjska gora Podkoren Golte Pohorje Planica Velika planina Črni vrh nad Idrijo Bovec Trbiž Višarje Neveja Neveja (Gilberti) Piancavallo Sappada Nevegal 60 - 100 - 35 35 - 70 cm 35 cm 4 cm 9 cm 160 cm 50 cm 110 cm 60 cm 110 cm 120 cm 150 cm 120 cm 130 cm 110 cm 60 cm 50 cm 130 cm 200 cm 170 cm 400 cm 140 cm 80 cm 150 cm ŽENSKA LIGA Pravilno je, da še enkrat poudarimo uspeh, ki ga je zabeležila Kra-sova ekipa v finalnem kolu ženske lige v nedeljo v Parmi. Mimo rezultata, drugega mesta v Italiji, moramo pravilno oceniti predvsem širši pomen tega nastopa. Kras bo namreč prihodnje leto igral v A ligi, ki jo bodo zopet vpeljali. Ženska liga je v zadnjih treh letih obrodila zaželene sadove, saj je število sodelujočih izredno naraslo. Zato se je vodstvo FITeT odločilo, da bo s prihodnjo sezono osem najboljših ekip igralo v elitni ligi. Kraševke čaka torej zahtevno prvenstvo in zato je pomembno, da se že sedaj zavedajo, da sodijo v vrh lestvice in se morajo boriti za naslov, ne pa za obstanek. V čem pa je pomen tega drugega mesta? V Italiji je namizni tenis (predvsem ženski) še v povojih. S tem nismo povedali nič novega. Kakih deset deklet igra precej dobro, o-stale so sicer nadarjepe, vendar pa premlade, da bi jim lahko resno konkurirale. Prvouvrščena ekipa, CUS Turin ima edina dve dobri igralki (sestri Mareone) in njeno prvo mesto ni bilo nikoli v dvomu. Vsa ostala društva, med njimi seveda tudi Kras, pa razpolagajo z eno dobro igralko, prvokategornico ali drugokategornico, ter z več mladimi igralkami. Pomembno je, da je Kras najboljši med temi ekipami. A LIGA Istočasno z žensko ligo so odigrali tudi finalno kolo moške A lige. Zmaga je pripadla ekipi CDR iz Modene, drugi je bil CSI Gio-vani Glove iz Firenc, tretji pa Tor-regiani iz Asole. V finalnem kolu je šlo torej vse po predvidevanjih Nepričakovani in nepredvideni so bili torej le izidi v kvalifikacijskih skupinah, saj se nobene od favo ritov (Vitamirella, Marbert in CST , Milano ER) ni uvrstil v finale. Do damo naj še, da si je z nedeljskim nastopom Modenčan Bisi verjetno že zagotovil vozovnico za Sarajevo DRŽAVNI TURNIR Danes in jutri bo v Viareggiu državni turnir. Če upoštevamo, da je to šele tretji državni turnir te sezone (v istem času jih je bilo lani šest), lahko trdimo, da vlada zanj izredno zanimanje. Vsi pričakujejo nastop dveh igralcev: Mili čeve in Malescija. Malesciju bo dana zadnja priložnost, da popravi svoje slabe rezultate v prvoligaškem prvenstvu, kjer je zgubil z Bisijem, Franchijem in celo s Peterlinijem. Ti rezultati so ga že dvakrat stali izključitev iz reprezentance in skrajni čas je, da popravi slab vtis, kajti sicer mu preti nevarnost, da ne bo odpotoval niti v Sarajevo. Obratno je s Sonjo Miličevo. Po treh pozitivnih nastopih v reprezentanci mora naša igralka dokazati, da je sposobna zmagati tudi v domači konkurenci. Jasno je, da bodo njene tradicionalne nasprotnice dale vse od sebe, da bi jo premagale. Omenimo naj še, da bo ta nastop odločilnega pomena tudi za Miličevo, saj bodo prav jutrišnji rezultati verjetno odločali o izbiri reprezentantke za zadnjo tekmo za evropski pokal narodov Italija — Belgija, ki bo 17. marca v Firencah. Poleg Miličeve bodo v Viareggiu nastopili še štirje Sokolovi igralci: Pertot, Košuta, Peterlini in Koba-lova. Manjkala bosta Radovič (iz zdravstvenih razlogov) in Vesna-verjeva (zaradi šolskih obveznosti). S. J. ŠD Sokol že tretjič osvojil Tržaški pokal SOKOL - JULIA 4:3 Pertot - .Koch-. , 0:2 (14, 17) Ukmar — Schuster 1:2 (14, —8, 19) ifnri M V fSVi Radovič — Eccardi 2:1 (—17, 22, 13) Ukmar in Pertot — Koch in Eccardi 2:0 (17, 18) Ukmar in Radovič — Koch in Eccardi E. 1:2 (17, -12, 20) Pertot — Schuster 2:0 (12, 11) Ukmar — Koch 2:0 (17, 14) Sokol je že tretjič zaporedoma zmagal v tekmovanju za Tržaški pokal. Tokrat so Nabrežinci premagali Julio s tesnim izidom 4:3 in so s tem ostali sami na vrhu lestvice. Ta uspeh je bil nekoliko nepričakovan, še posebno po nepredvidenem porazu Ukmarja z mladim, še neizkušenim Schusterjem. Po tem srečanju pa je nabrežinski i-gralec resneje poprijel in je v zadnjem, odločilnem srečanju gladko odpravil nevarnega Kocha, ki je nedvomno najboljši tretjekategor-nik naše dežele. Radovič in Pertot sta tokrat po vsem zadovoljila. Osvojila sta vsak po eno točko, vendar pa to ni bistveno, saj sta bila nasprotnika precej slabša. Mnogo važnejše je, da sta Sokolova igralca zaigrala dobro in s tem dokazala, da sta se vrnila v staro formo. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in napeto: o tem dokazujejo že sami rezultati, saj so se kar tri srečanja končala s tesnim 2:1, dvakrat pa igralci niso dosegli zmage pri enajindvajseti točki, ampak so morali nadaljevati z igro. S. J. «Res se čudim, kako je Treviso tako nizko na lestvici. Potencialno je to ena boljših peterk v našem prvenstvu. Vsi igralci Trevisa so zelo visoki in tudi tehnično so zadovoljivo pripravljeni. Morda ne igrajo s potrebno samozavestjo in zbranostjo.« Bor bo jutri nastopil z naslednjo postavo: Fabjan, Rudes, Šare, Pertot, Škerlj, Kralj, Danijel Zavadlal, Hrvatič in Adrijan Zavadlal (?). MLADINCI Borovi mladinci bodo nastopili drevi proti eni najboljših peterk v tem prvenstvu, proti Splugen Brauu iz Gorice. Po zadnjem dobrem nastopu proti Tigersu v Gorici borovci upajo, da bodo tudi tokrat zapustili zadovoljiv vtis, čeprav se vsi zavedajo, da bo naloga izredno težka. «Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Valter Hrvatič, Koren, Klobas, Barazutti, Francia, Oblak, Kravos, Kapič. PRIJATELJSKA TEKMA Polet — Servolana 103:82 POLET: Sosič (k) 19, Jugovič 6, Gantar 32, Guštin 20, Starc 5, Dolenc 2, Kraus 12, Martini 7. PROSTI METI 3:16. SODNIK: Gropazzi. Poletovci so v četrtek odigrali prijateljsko trening tekmo v Skednju proti Servolani, ki bo prav tako kot poletovci, nastopila v prvenstvu 1. divizije. Openski košarkarji so tokrat sproščeno igrali in so tudi zasluženo zmagali. Forma igralcev je torej zadovoljiva, čeprav naši ekipi še manjka skupna igra. Predvsem proti coni so bili v težavah. V obrambi (pres-sing po vsem igrišču) so dobro igrali. Treba bo torej izpiliti napad. Med našimi košarkarji je bil v napadu zelo uspešen Robert Gantar, ki je požrtvovalno skakal na vse odbite žoge in je tudi dosegel zavidljiv osebni izkupiček 32 točk. Režiral je dobro Adrijan Sosič, razveseljivo pa sta presenetila Marko Starc in Marino Martini. b. L ATLETIKA JUTRI V RIBIŠKEM NASELJU Borovci: tokrat zares Če bo šlo vse po sreči bo jutri Bor nastopil na ekipnem pokrajinskem prvenstvu v krosu z eno najštevilnejših ekip zadnjih let. Borovci bodo porazdeljeni v 5 starostnih kategorij. Mlajši dečki Egon Pertot ter brata Sandi in Igor Bi-gatton bodo tekli na kakih 800 m dolgi progi, starejši dečki Renato Furlan, Romeo Malalan in morda Igor Kralj na progi približno 1600 m, naraščajniki Ivan Kuret, Zvonko Hrovatin in Vili Mikac bodo morali opraviti dva velika Kroga proge, mladinec Oskar Grgič tri, člani Stojan Sancin, Vojko Cesar in Bruno Križman po štiri kroge za skupnih 6 km in pol. Nastop dečkov bo otovo najzahtevnejši, ker je konkurenca v obeh kategorijah zelo številna. Nastopajo namreč športne skupine raznih šol in športnih društev, ki se sicer ne ukvarjajo izrecno samo z atletiko, imajo pa v svojih 'rstah že dokaj dobro pripravljene športnike. Kratke proge omogočajo poleg tega tudi podvig- tekačev, ki se bolj kot na trening nanašajo na naravni talent. Naraščajniki so vsi novinci v dolgih tekih. Predvidevanja so tako nemogoča kot po navadi pa ima največ možnosti za dober uspeh, ko gre za dolg tek, Oskar Grgič. Trije člani bodo tekli v glavnem za trening in razvedrilo. Proga v Ribiškem naselju pri Štivanu je speljana vseskozi ob robu morja, na popolnoma ravnem terenu, ki daje krosu zelo nezanimiv pečat. Lepo vreme zadnjih dveh dne-vov je verjetno nekoliko posušilo sicer zelo vlažna tla, ker bi se v nasprotnem primeru atleti pogrezali do gležnjev v blato. Boris Možina: telinsVh^v imai° veliki mlini vdelane v jezu, ponekod tudi na traniivi , Manjši, stari mlini, pa ,na zunanjih ali no- ko*°nah ali oknih. ga Prin 'S 6° ■ navackl° n°sili v mletev; iz oddaljenih krajev so naravno tali’ v.nekatere mline se je lahko pripeljalo z vozom Prosto S .k mlin&kim kolesom. V tem prostoru je bil vdolben ševci v <>> z odprtim ognjiščem, kjer so se oddaljeni Kra-s seboi mrZUh dnehl ob ognju greli in kakšno rekli, zaužili PočakQiiPrinešene doProte ter popili majolko vina in tako lažje : da so jim žito zmleli. v zaknln,1Ši telini so bili v lasti posameznikov, veliki mlini pa y EU ali v najemu s predpisanimi dajatvami. P°2neie S0Vljah Je leta 1370 gospodaril Wlšak p-ri. Koslaulah od rihf:T.?a’,.leta 1485 ie imel Kasovlje s pripadajočo kmetije močmi, er®k°ga grada v najemu kmet Perman in njegov pc Pšenice rl ate Gradu ie dajal letno enega kozliča, pol mernik Pisano deset/ merna^a ovsa> dve orenci vina, deset jajc in pre< lik iez^315 Friderrk Lanthieri je do leta 1756 zgradil nov ve katonovln fllin vsestransko Povečal, od takrat je tam delalo Adrianu* ’ °^C *n kova' , ;.V' ' V okviru sindikalnega gibanja, lu zadeva šolstvo,'je treba še omeniti stavko upravnega osebja v šolah. Po nekaterih podatkih je' stavka močno prizadela dejavnost raznih šol. Zainteresirane sindikalne organizacije napovedujejo deželne stavke, ki se bodo začele po 20. februarju. 21. in 22. februarja bodo stavkali- uslužbenci v treh vzhodnih deželah Italije, to je v tridentski, beneški in furlansko - julijski deželi. Na vsak način gre za stavke, ki niso povezane z akcijo treh velikih sindikalnih organizacij,, to je CGIL. CISL in UIL. Na področju sindikalnega spora med kovinarskimi delavci in zasebnimi delodajalci ki so včlanjeni v združenju »Federmeccanica*, se še M * nič- premaknilo. Danes sta se predsednik omenjenega združenja Mazzoleni in generalni ravnatelj Valile srečala z ministrom za delo Cop-potn, s katerim sta- razpravljala o sedanjem sindikalnem sporu na področju zasebnega kovinarstva. Po Srečanju je generalni ravnatelj združenja «Federmeccanicas Valle izjavil, da je združenje seznanilo ministra za delo o svojem stališču glade bistvenih vprašanj, za katera je minister sam zahteval, naj se industrije! izrečejo. Valle je dejal, da je poročal ministru glede vseh vprašanj ter mu izjavil, da v tem trenutku združenje meni. da ni prišlo do nobenih pomembnejših premikov, ki bi opravičili nadaljevanje pogajanj. Valle je podal to izjavo, upoštevajoč tudi, vsaj tako je dejal, stališče sindikalnih organizacij. Po srečanju do katerega je prišlo v popoldanskih urah med predsednikom vlade in generalnim ravnateljem združenja «Federmeceani- stanek s sindikalnimi predstavniki-kovinarskih delavcev. Danes je več kot 12 tisoč kovinarjev v spodnjem Posočju (Tržič) stavkalo tri ure. Delavci So s svojo akcijo podprli zahtevo vseh organizacij kovinarskih delavcev za obnovo delovne-pogodbe.. Popoldne je bila v Tržiču velika delavska manifestacija. Dva sprevoda delavcev sta prišla na Trg Republike, kjer je vsedržavni tajnik FLM Alberto Gavioli govoril o poteku sindikalne ga spora. Govornik je. poudaril, da delavci ne bodo popustili od svojih zahtev. V zvezi s sindikalnim bojem ke vinarskih delavcev je, treba še omeniti, podporo, ki .jo v tej'zvezi nudijo delavci raznih drugih kategorij. Na dah' predvidene splošne stavke,, ki so jo sklenile federacije CGIL, CISL in UIL so delavci-poštne in telegrafske uprave sklenili, da bodo pocjprli splošni boj kovinarskih delavcev. V tej zvezi so sklenili, da bodo 27. februarja prizadeti delavci podprli akcijo kovinarjev z enotnim zborovanjem vseh prizadetih, ki bo trajalo eno uro za vsako izmeno, in sicer na vseh delovnih mestih. Na kraju moramo še omeniti številne stavkovne akcije uslužbencev gostišč, barov, restavracij itd. Posebno močne so bile te manifestacije v Milanu, kjer je prišlo tudi do javnih sprevodov. Tudi rimski u-službenci teh ustanov so stavkali ter se udeležili javnega zborovanja. Podtajnik za trgovsko mornarico De La Penne je sklical za petek 23. februarja sindikate pomorščakov CGIL, CISL in UIL. da bi skupno obravnavali vprašanje preureditve pomorskih prog, ki spadajo v okvir državne pobude. Kot je znano, so sindikati že proglasili 24-umo razčlenjeno stavko vseh delavcev družb PIN med 1. in 10. marcem. V BARRAFRANCI, V CAMPOLIGURE IN V MANCIANU TRI NESREČE NA DELU: ŠTIRJE DELAVCI MRTVI .■ / „v-. /j j. i .. ' ;i i. V Barrafranči sta se elektrikarja dotaknila z drogom žic visoke napetosti, v Campoligure se je cementni obok avtocestnega predora zrušil na delavca, v Mancianu pa je rudar strmoglavil s 30 metrov visokega odra BARRAFRANCA (Enna), 16. — Štirje delavci so izgubili danes življenje v treh nesrečah na delu. Najhujša je bila nesreča v Barrafranci, kjer sta umrla dva elektrikarja, ki sta nameščala nov drog visoke napetosti. V mestecu Campoligure pri Genovi se je cementni obok novega avtocestnega predora zrušil na delavca in ga zakopal, v rudniku antimona v bližini Manciana (Grosseto) pa je rudar strmoglavil s 30 metrov visokega odra in obležal mrtev na tleh. Nesrečna elektrikarja, 36-letni Giuseppe Faraci in 22-letni Cateno Balsamo, sta nameščala nov drog visoke napetosti v predmestju Bar-rafrance na cesti, ki pelje v Calta-nissetto. Moška sta stopila na voz in sta dvigala drog, ko se je slednji s konico dotaknil žic visoke ntiiiiiiifiiiiiiniiMJiiim iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiCniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiHimfiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuifiimiiiiiiii TRENUTNO ZATIŠJE PO PETDNEVNIH DEMONSTRACIJAH --------------------— i : v i__________________________________________________________ V Kairu pogajanja med vlado in študentovskimi organizacijami Izrael izkorišča politično krizo v Egiptu ter napoveduje kolonizacijo zasedenih ozemelj KAIRO, 16. — Današnji muslimanski praznični dan (za muslimane je petek enakovreden krščanski nedelji) je potekel brez pomembnih dogodkov ter še posebej brez neredov, ki so bili na dnevnem redu v Zadnjih petih dneh. Kot smo že. poročali, je šlo za spopade med policijo in študenti egiptovskih vseučilišč. Zdi se, da je v tem trenutku nastopilo razdobje pogajanj med predstavniki vladnih oblasti, političnih krogov in študenti. .Sipočj. sp,,.«*.,sestali parlamentarci in univerzitetni profesorji. Na srečanju so obravnavali vprašanje čim hitrejšega zaključka policijske preiskave glede okd-li 100 študentov, ki so še vedno priprti in za katere se zahteva takojšnja izpustitev na svobodo, če se ugotovi, da so nedolžni. V dokumentu, ki je bil sprejet po srečanju, se študenti pozivajo, naj prenehajo z demonstracijami ter naj se udeležijo svobodne in trezne diskusije o problemih, ki zadevajo njihove zahteve. Kakšen bo učinek tega poziva, se bo videlo šele jutri, ko se bodo študenti vrnili v šole. Sporočajo, da bo še danes prišla do Srečanj med študenti in parlamentarnimi predstavniki na katerih naj’ bi študenti pojasnili svoja stališča. študentovski odpor proti sedanji u- sroeritvi egiptovske vlade je brez dvoma ena od najvažnejših komponent sedanjega političnega boja v Egiptu. Kot smo že poročali, so v boju navzoče vsaj tri glavne politične sile. od katerih ena predstavlja zmerno, da ne uporabljamo izraza «liberalno», sredinsko politični) strujo, ki se precej razlikuje od tiste, ki je povezana s strogo koncepcijo starega islama in katere duševni oče je libijski predsednik Gadafi. ...$& .Sjsrajfliulevici -»>• študenti, Ki jih navdihujeta marksizem, oziroma določena oblika našferiZma. študentovski tabor je razdeljen, toda vse prevaja''‘občutek negotovosti zaradi nerešenega vprašanja meja z Izraelom. Mladi ljudje;' delavci in študenti, ki že več kot pet let žde po strelskih jarkih vzdolž Sueškega prekopa pa, nestrpno čakajo, da bi odgovorni či-nitelji enkrat za vselej napravili konec temu nevzdržnemu stanju. Egiptovska vlada pa niha med na pol revolucionarnimi izjavami ter praktično pasivnostjo. Izraelci pravijo, da so tudi Egipčani pripravljeni na pogajanja, toda, četudi bi to bilo res, se v Kairu ruhče ne zgane. Egiptovska politična kriza je prišla kot nalašč za Izraelce, katerih skomine vedno bolj rastejo. Jeruzalem (oziroma Tel Aviv, kjer je še vedno sedež izraelskega' obrambnega ministrstva) vedno bolj računa na možnost kolonizacije ozemelj, ki jih je Izrael zasedel po vpjni leta 1967. Prav sedaj se je zvedelo, da je izraelski o-brambni. minister; Moše, Dajan zastopal in še vedno zastopa stališče izgradnje velikega mestnega in pomorskega središča v Jamitu, ki leži na meji med Palestino in Sinajskim polotokom. Izgradnja tega središča (za sedaj so jo odložili zaradi prevelikih stroškov) bi pomenila začetek kolonizacije Sinajskega polotoka ter s tem tudi praktični izgon vseh preostalih Arabcev. Da Izrael zasleduje to politiko, je danes potrdil obrambni minister Moše Dajan, ki je sicer rekel, da bo njegova • država skušala doseči mirno rešitev spora z arabskimi državami, pripomnil pa je, da ima Izrael, dokler se to ne bo zgodilo, pravico, da 'u-krepa o vsem, kar je treba delati in storiti na področju med Sueškim prekopom in goro Hermon (praktično gre za vse področje Sinajskega polotoka). Dajan je podal te izjave na tradicionalnem »petkovem* kosilu odvetnikov v Tel Avivu. Dodal pa je še, da bi se utegnilo zgoditi, da bo prišlo do miru z Arabci šele po dolgem času. Zato izraelski obrambni minister svetuje pojačeno kolonizacijo a-rabskih ozemelj. Minister Dajan je trdil, da Izrael razpolaga s človeško silo in tehničnimi sredstvi za izvajanje takega načrta. Danes je izraelsko poveljstvo še enkrat demantiralo, da bi bilo včeraj zbito neko izraelsko letalo pri spopadu nad Sueškim zalivom. Medtem sporočajo iz Amana, da je jordanska policija baje preprečila neki poskus organizacije- »Črnega sep--tembra*, da bi zajela vse jordanske ministre, ki so se v dneh nameravane akcije zbrali v Amanu. To vest posredno potrjujejo tudi jordanske oblasti, ki pravijo, da so aretirale 16 ljudi, toda v resnici je njihovo število verjetno večje. Ameriški stotnik John W. Anderson se je po nekajmesečnem ujetništvu v Severnem Vietnamu vrnil včeraj domov, kjer ga je čakala žena Lo-ranna. Andersona je severnovietnamsko protiletalsko topništvo sestrelilo 27. decembra lani it. Preiskava o pokolu na Trgu Fontana v Milanu PADOVA, 16. — Milanski preiskovalni sodnik Gerardo D'Am-brosio se ‘v teh dneh mudi v Pa-f dovi v zvezi s preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu. Izvedelo se je, da je sodnik za slišal 4 priče, katerih imen ni bilo mogoče izvedeti. Kaže tudi, da je D’Ambrosio zvedel za vrsto zanimivih vesti po zasliševanju beneške markize De Portade, ki je velika prijateljica Franca Frede. Pred časom je ženska izjavila, da je prisostvovala srečanju med pa-dovskim odvetniškim pripravnikom in nekim častnikom egiptovske tajne -službe, kateremu naj bi Freda izročil 50 «timerjev». Potrjena razsodba proti poročniku Calleyu WASHINGTON, 16. - Revizijsko sodišče ameriške vojske je danes potrdilo razsodbo proti vojnemu zločincu poročniku Williamu Cal-leyu. Kot je znano je prvostopenjsko sodišče pred časom obsodilo Calleya na 20 let prisilnega dela zaradi pokola neoboroženega prebivalstva v vietnamski vasi My Lai. Calley, ki je še vedno v zaporu v Fort Benningu bo lahko vložil priziv še na vojaško prizivno sodišče, če bo tudi to sodišče potrdilo prvotno razsodbo, bo ta dokončna. napetosti .Faraci in Balsamo sta bila pri priči mrtva, delavca Carla Spatara pa so odpeljali ranjenega v bolnišnico, ker ga je drog oplazil. Delovni tovariši so takoj priskočili na pomoč nesrečnima električarjema in so ju skušali oživiti z umetnim dihanjem, a zaman. Odpeljali so ju v bolnišnico v Santo Stefano di Mazzarino, a zdravniki so lahko le ugotovili njuno smrt. O vzrokih nesreče sta v teku dve preiskavi, ki sta ju odredili državno pravdništvo v Enni in pokrajinsko nadzorništvo za delo. Na 29-letnega delavca Barberina Moro se je usul cementni obok predora na avtocesti med Voltrijem in Alessandrio. Nesrečnež je delal v predoru, ko je obok nenadoma popustil in ga zasul. Ko so ga delovni tovariši izkopali iz ruševin je bil že mrtev. Poveljstvo karabinjerjev, je odredilo začasno zaporo predora in je začelo preiskavo, da bi ugotovilo vzrok nesreče. ,' Smrtna nesreča na delu tudi v rudniku - antimona pri Mancianu. 49-letni rudar Luigi Giuliani je s 30 metrov visokega odra nadzoroval natovarjanje sitftšov. Iz še neznanih vzrokov je nesrečnež izgubil ravnotežje in je strmoglavil na tla. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je Giuliani umrl takoj po sprejemu. O vzrokih nesreče je pretor mesteca Putigliano odredil preiskavo. Vrsta fašističnih provokacij RIM, 16. — Vse kaže, da se je med fašisti v. zadnjih časih zelo razpasla navada pošiljati grozilna pisma. Po pismu z nabojem senatorju Nenniju in predsedniku poslanske zbornice. Pertiniju, so pripadniki organizacije, »Giustizieri dTtalia. - Dux» poslali grozilni piš-mj z nabojem socialističnemu tajniku De Marinu (t) federaciji KPI v Bariju, trem’' demokrščanskim deželnim svetovalcem v Anconi pa. so heznanci poslali anonimna eksplozivna pisma, Zaradi nenayadne debeline pisma, naslovljenega De Martinu je uslužbenec osrednje rimske pošte poklical orožnike, ki so s privoljenjem socialističnega tajnika odprli dopisnico. V njej je tal naboj kalibra 6,35 za samokres in list papirja, na katerega so fašisti načečkali svoje grožnje. Podobno je bilo pismo, ki so ga poslali federaciji KPI v Bariju, demokrščanskim svetovalcem iz Ancone pa so v kuverto vtaknili kos dinamita. V Severni Irski je potihnilo rožljanje z orožjem: v ospredju so pogajanja na politični ravni med protestantskimi ekstremisti in »katoliškimi* socialdemokrati. Na sliki angleška oklopna vozila v pripravljenosti v vojašnica« ....................................................... NA POTI PROTI JUPITRU Sonda pioneer 10 srečno «prebredla» pas asteroidov in vesoljskega prahu Avtomatska postaja bo priletela do Jupitra v prvih dneh decembra in ho posnela pne fotografije tega skrivnostnega planeta - Sporočilo za morebitna misleča bitja VVASHINGTON, 16. — Voditelji prejšnjih, je pokazal, da je gostota ameriške vesoljske ustanove NASA so danes sporočili, da je sonda pioneer 10 srečno «prebredla» pas asteroidov in da bo 3. decembra letos priletela v bližino Jupitra. . Spnda, ki bo prva «od blizu* sli fcala 2, zunanji planet je priletela v pas asteroidov, kjer je na milijone vesoljskih mikroteles, avgusta lani. Izstreljena je bila s Kennedy-jevega rta 2. marca 1972 in je že preletela dve tretjini poti do Jupitra. Pioneer 10 je prvi umetni satelit, ki je «prebredel» pas asteroidov. Ameriški znanstveniki so se bali, da bi lahko mikrotelesa, ki krožijo v tem pasu poškodovala naprave sonde, a vse kaže, da je nevarnost Veliko manjša od predvidene. Eden od znanstvenikov ustanove NASA je povedal, da je od 70 do 80 meteoritov, ki so bili debeli kot zrno peska-, trčilo v posebne naprave pioneer ja za študij vesoljskega »prahu*. «Pas asteroidov — je dejal znanstvenik — ne predstavlja posebne nevarnosti za umetne satelite, ki letijo proti zunanjim mejam našega sončnega sistema.* Tudi posebni radar ameriške sonde, ki bi moral odkriti najmanjše mi-krometeorite, desetkrat manjše od iiiiiiiuiiiiiiiiimiOiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiHii.m.......i...n V IZVEDBI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA S Forstneričevo igro «Pijani Kurent» začetek srečanja malih odrov v Novi Gorici Na odru se bo zvrstilo 12 gledaliških ansamblov - SSG bo nastopilo z Whiteheadovo «Alpha beta» V Novi Gorici se je začelo drugo srečanje malih odrov. Uvod v srečanje je bila predstava »Pijanega kurenta* Franceta Forstneriča, ki so jo izvedli člani ansambla Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Do 27. februarja se bo na srečanju zvrstilo 12 predstav vseh slovenskih poklicnih gledališč ter gledališča «Teater itd, itd.* iz Zagreba. Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo nastopilo v ponedeljek 26. februarja z igro A. Whiteheada «Alpha beta*. V nedeljo 25. februarja pa bo okrogla miza na temo «Delavec, kultura, srečanja in razpotja*. Pred sinočnjim začetkom srečanja malih odrov je ravnatelj primorskega dramskega gledališča Jože Babič predstavil novinarjem program in izhodišča novogoriškega pregleda avantgardnega snovanja v Sloveniji. V prvem delu srečanja bodo poleg mariborskega gledališča nastopili še igralci ljubljanske Drame z igro R. Dubilarda »Naivne lastovke*, zatem igralci akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane z igro P. Weissa «Pesem o luzitanskem strašilu*, igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja pa bodo predstavili «Zvonove» - Smiljana Rozmana. Prvi del srečanja bo zaključilo Mestno gledališče ljubljansko z Dušana Jovanoviča «življenje podeželskih playboyev po drugi svetovni vojni* ali «Tuje hočemo svojega ne damo*. V drugem delu srečanja pa bodo poleg Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta nastopili igralci Teatra itd. iz Zagreba z igro R. Queneaua «Stilne vaje*, potem igralci gledališča »Glej* iz Ljubljane z igro Rudija Šelige «Kdor skak - tisti hlap*. Igralci: gledališča «Glej* bodo predsta- vili tudi «Limite» avtorjev Jesiha -Šedelbauerja. Srečanje pa bo zaključilo primorsko dramsko gledališče z igro Pavla Lužana »Zaščitna maska*. Na tiskovni konferenci je Jože Babič obravnaval tudi druge plati gledališke problematike. Med drugim je ugotovil, da je Slovenija izjemno odprta do gledaliških iskanj in eksperimentov v svetu ter da tudi domači avtorji iščejo nove izrazne možnosti. Pri tem je ugotovil, da je morda to tudi refleksija na publicistiko, ki je sicer zelo odprta do eksperimentov, medtem ko ne najdejo ustreznega mesta klasična gledališka dela. Značilno je, da je kar sedem avtorjem gledaliških del, ki se predstavijo na goriških srečanjih, Slovencev, ki so se že uveljavili ali iščejo svoj gledališki izraz. , . lojzE Kante Dvanajst ljudi umrlo v železniški nesreči v Grčiji ATENE, 16. — Vsaj dvanajst ljudi je izgubilo življenje v železniški nesreči pri Megan' v Grčiji'. Iz še. neznanih razlogov sb iztirili trije vagoni potniškega vlaka, ki je vozil 'na progi Patras — Pirej. Po vesteh iz policijskih krogov kaže, da bo dokončno število smrtnih žrtev zelo verjetno še večje. tega »prahu* precej manjša od predvidene. Pioneer 10 tehta okrog 270 kg in je opremljen s trinajstimi različnimi napravami za slikanje Jupitra in za merjenje gostote njegove atmosfere. Planet so do sedaj znanstveniki opazovali le z najmočnejšimi daljnogledi, decembra pa bodo na razpolago prve slike, ki jih bo ameriška sonda posnela z višine 140 tisoč km. Po opravljeni nalogi hi) pioneer” nadaljeval1 ŠVojb pot proti skrajnim mejam našega planetarnega sistema in morda še naprej, neznano kam. Med zanimivostmi, ki jih lahko navedemo ob tem ameriškem poskusu, je verjetno najbolj značilna identifikacijska tablica, ki so jo znanstveniki namestili v sondo. Gro za kovinsko tablico pravokotne o-blike, v katero so vrezali simbole, ki naj bi po njihovem mnenju odgovarjali nekemu vesoljskemu splošno razumljivemu kodeksu. Te znake naj bi po mnenju psihologov lahko raztolmačilo vsako razumsko bitje, ki bi lahko naletelo na pio-neerja ali na njegove razbitine tudi čez nekaj milijonov let. Identifikacijsko tablico so namestili na sondo, ker se bo ta zgubila v vesolju. Čeprav so doslej znanstveniki vedno poudarili, da je skoraj nemogoče ugotoviti obstoj drugih mislečih bitij v vesolju zaradi nepopolnosti naših znanstvenih naprav, je pa precej razširjeno prepričanje, 1 da nekje v vesolju, verjetno zelo daleč, živijo razumska bitja. Tablica naj bi bila zanje spodbuda, seveda v primeru, da jo najdejo ,naj stopijo v stik z Zemljo, če mi ne moremo do njih. Jupiter je največji, saj je njegova velikost dvakrat večja od velikosti vseh ostalih planetov in mogoče tudi najskrivnostnejši planet našega sončnega sistema. Odkril ga je italijanski znanstvenik Gaii-leo Galilei leta 1610 z daljnogledom, ki si ga je sam izdelal. Odkar ga je Galilfeo Odkril so mihila že tri stoletja in pol, a človeku še vedno ni uspelo razkriti njegovih skrivnosti. čeprav je njegova masa le tisočinka sončne, ima Jupiter vendar več karakteristik zvezde kot planeta. Oddaja namreč štirikrat več energije kot jo dobiva od Sonca. Pot po svoji ekliptiki opravi v 12 letih, njegov dan pa je.polovico krajši od zemeljskega, ker se zavrti okrog svoje osi v desetih urah. Okrog njega kroži 12 lun, od katerih sta Ganimedes in Kali-sto veliki skoraj kot Merkur, lo in Evropa pa sta veliki kot naša Luna. Jupitrov premer ob ekvatorju meri 143.000 km (desetkrat večji od iiiiiiiiinuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiH Drzen napad na vlak pri Turinu , ■- V . ‘ '• ;' •• •/ • - ; • : >r: » :i. Roparji so se polastili 40 milijonov lir CIRIE’ (Turin), 16. - štirje banditi so danes oropali krajevni vlak, ki vozi na progi Turin - Čirič -Lanzano - Peres in so se polastili 40 milijonov lir v gotovini in 20 milijonov v čekih. Po pripovedovanju Vlakovodje Tommasa Pa vina in strojevodje Ruggera Sabe so štirje roparji vdrli v poštni vagon, ki je na lokomotivi med sprednjo in zadnjo spre-vodniško kabino, ko je bil vlak ustavljen na postaji v Aeritalii. Pa. vin in Ruggero sta jih opazila šele ko so jima z orožjem v roki ukazali, naj zapeljeta proti naslednji postaji. Po nekaj kilometrih sta bila prisiljena ustaviti vlak, kateremu sta se približala dva pajdaša zlikovcev z avtom «alfa romeo 1750». Dva roparja sta skočila na tla in sta nadzorovala potnike, druga dva pa sta zmetala poštne vreče v prtljažnik avtomobila. Le potniki prvega vagona so se zavedeli, kaj se dogaja, a ko so se hoteli približati oknom so jim roparji zagrozili z orožjem, naj se umaknejo. Eden od banditov je po begu odvrgel plastični samokres, drugi pa so z veliko previdnostjo postavili na tračnice «bombo». Nato so se hitro oddaljili z avtomobilom. Vlakovodja in strojevodja sta poklicala vojaške razstreljevalce, ki so ugotovili, da je bila bomba v resnici le prazna plastična škatla, iz katere je molela zažiga lna vrvica. Karabinjerji in policija so takoj postavili cestne bloke, a doslej še niso našli nobene sledi za drznimi banditi. zemeljskega) in je za 19.000 kB* daljši od medtečajne razdalje, kar je posledica velike rotacijske j11' trosti (točka na Jupitrovi površini se vrti s hitrostjo 22.000 km na uro, medtem ko se točka na z®' meljski površini vrti le s hitrostj® 1.600 km na uro). Čeprav je Jupitrova masa 31®' krat večja od zemeljske je njeg°' va gostota majhna, le četrtino ze- SINDIKAT Po večdnevnem razpravljanju in po dolgih obotovljanjih so se švedske prostitutke odločile, da ustanovijo svoj sindikat, ki bo branil njihove «profesionalne interese». V sindikat se je včlanilo nad 140 prostitutk, ki so odločile, da bodo ustanovile svoje glasilo in so v ta namen že zbrale čedno vsotico 30 tisoč kron. Zakaj pa prostitutke potrebujejo svoje glasilo? Dejstvo je, da se je švedski tisk odločil, da ne bo objavil več njihovih malih oglasov o «ma-nekenlcah» in fotografskih a-teljejih». Voditeljice sindikata niso hotele povedati svojih imen časnikarjem. Ve se le, da ie predsednica članica številka 76, tajnica pa članica številka 16. LASULJE V Sovjetski zvezi ni tovarn, ki bi proizvajale lasulje. K dot si jo zaželi, mora v edini moskovski laboratorij, ki jih prek izvaja. Potem ko mu je uslužbenec vzel mero lobanje, se mora klient vrniti domov ’n potrpežljivo čakati tudi pob drugo leto, da lahko dobi lasuljo. Moskovska »Pravdam je včeraj zelo ostro kritizirala P°~ manjkanje tovarn lasulj, ker tako brezvestni trgovci lahko prodajajo lasulje tuje proizvodnje na črni borzi za zelo visoko ceno. List si obeta, do bodo pristojni organi v kratkem poskrbeli in odpravili 1° nevšečnost. «Vpemo, da bo prišel čas, ko bodo tovarne proizvajale lasulje kot prniz-vrvn.io danes naarv-ke. Kdor si bo zaželel lo^uPo ho stopil v lekarno, io naročil iri io ho lahka dvianii ve nekaj dnehs>. zaključuje časnik. meljske. Znanstveniki zato sodb0, da je planet zelo podoben Son1""’ in sicer, da je sestavljen iz ,rn<:L elementov, ki sestavljajo Sonce- * .. večini (75 odst.) je drugi zunanJ planet sestavljen iz vodika, speti0' skopski poskusi pa so dokazali. «9 sb na Jupitru prisotni tud) deri-' rij (težki vodik), metan in Bt&L niak. To naj hi bili elementi, k) -. se nahajali na vseh planetih 0 njihovem nastanku. Zato znanst1^ niki domnevajo, da je Jupiter se. na začetku svoje razvojne P°;( Zanimivo je tudi, da bi na P,ar,eI.. lahko nastalo življenje, saj so 9 moniak, metan in vodik elemeri1’ ki jih živa bitja potrebujejo P°‘® vode za svoj nastanek. Značilnost Jupitra je oddajani9 zelo močnih elektromagnetnih '?■ lov, ki so posledica velike rotajj ske hitrosti in močnega magneti’9' ga polja. Energija teh valov znano presega energijo, ki jo spr°s,g jo največje človeške vodika' bombe.