PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 80 lir Leto XXVn. St. 128 (7916) TRST, sreda, 2. junija 1971 POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SflRflCflTfl Treba je izvajati osnovni zakon ustavo italijanske republike Intervju Nennija ob obletnici referenduma - Sestanek sindikalistov z ministrom za delo 25-LETNICA REPUBLIKE &anes k bila mineva 25 __ z ljudskim ustanovljena let, odkar referendu- _________„__italijanska publika; poteklo je 25 let, ^kar so protifašistične in demokratične sile 2. junija 1946. C* tudi z glasovanjem — ka-*°r so to storile že v odpor-m^kem gibanju — premagale Ptotiljudske in nazadnjaške j e. ki so se dolga leta skriva-6 za monarhijo ter zavirale ®Mošni družbeni napredek. 2 republiko je Italija stopila •J* novo zgodovinsko razvojno v svobodi in demokraciji. Povsem naravno so tiste zdrahe sile napredka, ki so pridale marksističnim, katoliškim in laičnim skupinam, dve kasneje v ustavodajni skup-“®ini izvojevale ponovno zmago sprejemom ustave Italijanke republike, ki bi morala rjjvnavati vse naše politično, r^spodarsko in družbeno dolnje. 0 tem italijanskem temeJj-;etn zakonu je predsednik “r&gat ravno ob današnji ““letnici povedal sledeče be- ®ode; »Republika ni država enega /^hega razreda, pač pa država ^®8a ljudstva, ki mora to repliko imeti za svojo in živeti f Pj°, da bo republiška ustava, 7* Urejuje naše življenje, ved-“° bolj živ in delujoč temeljni **kon.» Med vsemi ustavami meščan-kega sveta je italijanska rejniška ustava nedvomno naj-napredna zaradi priznanja frSvic človeka in skupnosti. *"kšna ustava je pomemben ^Pomoček ljudskim množi-Š?111. pn uresničevanju njihovih Wr9kih demokratičnih teženj. 2al, pa se marsikatere ustaviš točke tudi danes, 23 let po “Jihovem sprejemu, še vedno izvajajo, zato imajo demonične sile uresničenje ustav-določb še vedno za enega ^ed svojih programskih na- .Med ustavnimi členi, ki se vedno ne izvajajo in so ?*has Slovence v Italiji temeljna pomena, sta tudi člen 3, RIM, 1. — Predsednik republike Saragat je naslovil »Italijanom* ob 25 obletnici republike poslanico, v kateri ugotavlja, da je referendum 2. junija 1946 zaključil boleče razdobje italijanske zgodovine in odprl nove poti. Od takrat je minilo 25 let, ko je Italija postala ena izmed najbolj industrijsko razvitih držav na svetu. Ugotovljeno je že bilo, kakšni so dosežki Italije na raznih področjih in sedaj napredek zavisi samo od naše volje. Treba je vedno hitreje iti po poti, ki jo je začrtala republiška ustava. Predsednik republike nato nadaljuje: «Republika ni država enega samega razreda, pač pa država vsega ljudstva, ki mora to republiko imeti za svojo, živeti z njo, da bo republiška ustava, ki naj ureja naše življenje, vedno bolj živ in delujoč temeljni zakon.* In dalje: «Lahko dosežemo cilje: polno uresničitev socialne pravičnosti, utrditev našega gospodarstva, razširitev področja svobode za vse in na vseh področjih, utrditev nacionalne neodvisnosti ter vedno večji prispevek stvari miru. Na to predsednik republike izraža željo, da bodo «vse stranke in vse sile dela nadaljevale z vedno večjo prizadevnostjo — in se ne bodo pustile zavesti od prividov — po poti, ki jo je začrtala ustava.* Saragat nato pravil: «v svobodi je vse možno, brez svobode je vse izgubljeno.* Predsednik republike Saragat je poleg tega naslovil tudi posebno poslanico oboroženim silam. V poslanici mod drugim pravi, da Italija teži k miru im k plodnemu sodelovanju z vsemi narodi. Pri tem namerava ščititi neodvisnost vsakega naroda, kot tudi za samo sebe zahteva spoštovanje svoje neodvisnosti, svoje notranje svobode, ki jo je zavojevala z velikimi žrtvami italijanskega ljudstva. Senator Pietro Nenni objavlja v jutrišnjem «Avanti» daljši intervju v zvezi z obletnico referenduma o iiiiiiiiiiiiiiitmiMiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiimiiiuiiiiiHiiuiiiminiulmiiiiiiiiiiiiiniiniimiiiiiiiiiHmmiHiimmi PO POROČILIH ŠVEDSKEGA RflPlfl IN TISKA G. Meir srečala predstavnike SZ? Tajni sestanek naj bi bil na Laponskem, nedaleč od sovjetske meje - Predsednica izraelske vlade demantira ZAKLJUČEN OBISK MINISTRA ALMEtDE V BEOGRADU Predsednik SFRJ Tito sprejet čilskega zunanjega ministra Skupno poročilo o čilsko-jugoslovanskih razgovorih Tito sprejel tudi zunanjega ministra Indonezije TEL AVIV, 1. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir se je v preteklih dneh zares sestala s sovjetskimi predstavniki, ali pa gre za golo izmišljotino nekoliko preveč domiselnih časnikarjev? Na to vprašanje, ki si ga danes zastavljajo vsi opazovalci bližnjevzhodne krize, ;e že odgovorila sama Golda Meir, ki je demantirala vest, dejansko pa ni s svojim odgovorom povsem prepričala. Vest o srečanju med Goldo Meir sovjetskimi predstavniki je prvi objavil švedski list «Dagens Nyhe-ter», po katerem naj bi do srečanja prišlo proti koncu preteklega tedna na Laponskem v severni Finski, v samotnem kraiu, oddaljenem samo 150 kilometrov od meje s Sovjetsko zvezo. Nekoliko več podatkov je objavila švedska radiiska Vsi govori • tem, kako imajo državljani pred zakonom “^ko družbeno dostojanstvo, Blede na jezik, veroizpoved, Petično prepričanje in družbi položaj — ter člen 6 ?Mave, ki govori, da «republika jezikovne manjšine s po-^Miirrti določili.« Izvajanje ustavnih norm je Jakega pomena za razvoj delnici j e v državi ter pred-osnovne važnosti za naš ^odni obstoj in razvoj. , Ker so močne skupine v itar ganski družbi nasprotovale iz-Alanju ustave in zlasti izvajajo členov 3 in 6, ki nas naj-“MJ neposredno zanimata, je narodnostna skupnost vlo-I* velike napore, da bi se Rajala ta določila, kd bi nam ^gotoviia narodno enakopravnost. °b 25-letnioi proglasitve replike se z zadovoljstvom pri-jjdvžujemo demokratičnim i tatarskim silam ob današnjem Prazniku. Naše zadovoljstvo bi v? seveda povsem naravno — “uo toliko večje, če bi mogli “gotoviti, da smo končno venele prišli do naših pravic. se to ni zgodilo, slavimo čustvo republike s povečano ^Pravljenostjo, da nadaljuje-boj za dosego popolne za *°hske zaščite, ki nam jo pdznava ustava. GORAZD VESEL V Argentini ponovno dovoljeno delovanje strank J&UENOS AIRES, 1.— Argentln-ijb notranji minister Arturo Mor J01« Je sporočil, da bodo politične ^Smke lahko sipet svobodno delo-(5 e v Argentini po 1. juliju letos. Uročilo je minister dal po za-J~tačkiu zasedanja komisije, ki ima (jk^o pripraviti reformo ustave bi volilnega zakona. Komisija ki v^lala zaključni dokument, J? predložila v odobritev predsed-Alejandru Lanussu. Golda Meir postaja «SRT»: srečanje naj bi bilo v neki lovski koči, last neke izraelske družbe. Predstavnik te družbe naj bi povabil Goldo Meir, ki se je mudila na obisku v Skandinaviji, naj tajno pride v Rovaniemi, glavno mesto Laponske, ki šteje 30 tisoč prebivalcev. Izraelska predsednica je po poročilih oddajnika prišla v Rovaniemi v soboto s posebnim letalom iz Stockholma ter se nastanila v *Hotel Polar*. Samo pol ure po njenem prihodu je pristalo na mestnem letališču majhno zasebno letalo, ki je odletelo malo prej iz Tampereja, kjer je sedež izraelske družbe. V letalu so se peljali trije moški, ki «niso bili Finci*, kot so povedali po radiu. S temi tremi je imela Golda Meir v nedeljo triurni razgovor v neki osamljeni lovski koči, imenovani «medvedov vodnjak*, kakih trideset kilometrov od Rovaniemija. Vest so nato objavili tudi izraelski Listi in radio, ki so v svojih komentarjih postavljali v dvom dotlej še neuradni demanti. «Jerusa-lem Post* se je na primer spraševal, kako da se je Golda Meir samo tri dni po zaključku obiska na Finskem nenadno vrnila v to državo, kako da je prevozila z letalom 2.000 kilometrov dolgo pot samo zato, da «bi se odpočila*, končno pa navaja «čudno dejstvo*, da si je predsednica izbrala za svoj počitek kraj, ki je samo 150 kilometrov oddaljen od sovjetske meje. Končno je prišel demanti Golde Meir: dejala je, da ni v tej vesti niti malo resnice ter dodala, da bi rada videla, da bi bila resnična, saj bi se zelo rada sestala s Sovjeti. Meirova je pojasnila, da je sprejela povabilo nekega finskega prijatelja iz Tampereja, ki ji je hotel pokazati Laponsko. republiki, odnosno o monarhiji. Nenni pravi, da je bila republika logična rešitev kriize države in da je bila eden izmed ciljev antifašizma. Ta zahteva je dobila značaj globoke želje demokratičnega in ljudskega pomena. Glede tega je tudi prišlo do razkola z umirjenim protifašističnim krilom, ki1 je želelo obnoviti kontinuiteto države. Socialisti so rekli «ne» kralju, prestolonasledniku. Badogliu in Bonomiu, ker so upoštevali oceno določene monarhije in določenega vodilnega razreda in ne abstraktne ustavne teorije. Nenni pravi, da je ustava odražala na zadovoljiv način duh in težnje dolge demokratične in socialne bitke proti fašizmu. Na vsak način je ustava trdno jamstvo za demokratično življenje ter za socialni napredek. Ustava je izšla iz 25-letne preiskušnje oklepljena, saj so se lahko uresničili osnovni cilji moderne družbe. Nenni nato polemizira s tezami o neizpolnjeni revoluciji in pravi, da niso obstajali ne pogoji, ne ustrezne okoliščine za revolucionarni preokret. Včerajšnje poročilo guvernerja Banca d’Italia Carlija je še vedno v ospredju kritičnih komentarjev, študijski urad CGIL je izdal sporočilo, v katerem pravi, da je Carli napravil podrobno analizo mednarodnih nasprotij kapitalizma in da je resno kritiziral odgovornost ZDA ter njene krivde glede politike vojne in oborožitve, da pa istočasno ni sposoben, da bi izdelal novo gospodarsko politiko, ki bi osvobodila Italijo od težkega bremena podpore dolarja. Glede drugega poglavja poročila guvernerja Ba.noa dTtailia pa pravi CGIL, da Carli zagovarja ko-njuniktume ukrepe, ki naj branijo dobiček, kar je za sindikate nesprejemljivo. Zelo od daleč omenja gospodarsko načrtovanje, ki pa naj bi bilo po njegovem mnenju temelj za politiko dohodkov. Tudi reforme se po izjavah guverner'-a Banca dTtalia pretvarjajo v gol izraz javnih izdatkov ter v bistvu v podporo dobičkov velikih kapitalistov. Danes se je sestal minister za delo in socialno zavarovanje Dcmat Catin s sindikalnimi predstavniki. Na razgovoru o gospodarskih in socialnih vprašanjih so bili prisotni: za CGIL Lama, Sch.eda, Boni in Giovanniini, za CISL Storti in Macario ter za UIL Vanni in Ra-vemna. Po sestanku so sindikalisti obvestili novinarje o razgovoru, ki je trajal tri ure in med katerim so ugotovili, da se stalno zvišujejo izdatki za bolnišnice in da je treba zaradi tega pospešiti Izvajanje zdravstvene reforme. Ugotovili so tudi stanje krize gradbene industrije. Predsednik republike Giuseppe Saragat (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik Tito je danes dopoldne sprejel v Belem dvoru čilskega zunanjega ministra Almeydo, ki mu je med prijateljskim razgovorom izročil osebno pismo predsednika čilske republike Salvadorja Allenda. To pismo je odgovor na prejšnje osebno pismo predsednika Tita čilskemu predsedniku. V pismih, ki sta jih izmenjala Tito in AHende, sta kot je izjavil minister Almeydo na tiskovni konferenci pred odhodom iz Jugoslavije, predsednika prikazala svoje poglede na sedanji mednarodni položaj. V skupnem sporočilu o obisku čilskega zunanjega ministra se med drugim ugotavlja, da sta Tepavac In Almeyda s svojimi sodelavci med uradnimi razgovori v zelo prisrčnem in prijateljskem ozračju proučila aktualna mednarodna vprašanja ter stanje in možnosti napredka dvostamskega sodelova- nja. V razgovorih, se poudarja v sporočilu, je bila ugotovljena enakost oziroma velika podobnost stališč o najvežnejših mednarodnih vprašanjih in odločnost obeh vlad, da nadaljujeta z napori za ohranitev miru in razvoj mednarodnega sodelovanja, ki mora temeljiti na spoštovanju neodvisnosti, nacionalne Integritete, nevmešavanja v notranje zadeve In na svobodni opredelitvi narodov. Tepavac in Almey-da sta poudarila izreden pomen pete konference neuvrščenih v Lusa-ki in potrebo stalnega delovanja za uresničenje njenih sklepov. Ministra sta posvetila posebno pozornost svetovnim gospodarskim vprašanjem in z zaskrbljenostjo ugotovila, da se gospodarski položaj držav v razvoju zaradi protekcionistične politike in nezadostne podpore razvitih držav poslabšuje. Zato je potrebno, da mednarodna skupnost sproži ustreznejše in u-člnikovitejše ukrepe za izboljšanje ...................................•»■■mn........... PO DVEH DNEH NAPETEGA POLOŽAJA V ISTANBULU Osvobojena 14-letna deklica in zajeta oba terorista Pod zaščito močnega obstreljevanja vojske je policija vdrla v stanovanje, kjer sta terorista imela deklico zaprto kot talko ■ Ob napadu sta bila oba hudo ranjena ■ Eden od njiju je umrl med prevozom v bolnišnico ISTANBUL, 1. — Vojska in poli- koj operirali. Njegovo stanje pa ječi ja sta danes s silo in z močnim j še vedno resno. Medtem ko so zdrav-streljanjem na hišo zajeli dva mla-1 niki operirali preživelega terorista, da turška terorista in osvobodili 14-! je policija iz varnostnih razlogov letno Sibelo Erkan, ki sta jo že več 1 obkolila bolnišnico, ker se je v bli-kot dva dni držala kot talko v žini zbrala množica, ki je Palestinci organizirali vrsto sabotažnih akcij. Te obtožbe — je dejal glasnik — so samo izgovor jordanskih oblasti za likvidacijo palestinske revolucije. Zasedanje mednarodne konference o delu ŽENEVA, 1. — Tu se jutri začne 56. zasedanje Mednarodne konferen ce o delu. Zasedanja se bo udeležilo 121 ministrov za delo držav članic konference in se bo zaključilo 24. junija. Skupno bo na zasedanju navzočih okrog tisoč predstavnikov vlad, delodajalcev, delavcev in izvedencev, ki bodo razpravljali o poročilu tajnika konference na temo: «Svoboda v dialogu*. njenem, stanovanju. Pri napadu sta bila oba hudo ranjena, eden od njiju je med prevozom v bolnišnico podlegel hudim ranam. Malo pred 11.30 so vojaške edini-ce, ki so obkoljevale hišo, v kateri sta bila Huseyn Cevahir in Munja Cayan, začele močno obstreljevati stanovanje, v katerem sta bila terorista z mlado Sibelo. Takoj nato sta oba odgovorila na ogenj, ki pa nista nikogar zadela. Med streljanjem je neki ostrostrelec turške mornari-rice z okna stanovanja sosedne hiše s prvim strelom zadel v obraz enega od teroristov. V istem trenutku so policijski agenti pod zaščito močnega ognja vojakov prešli v napad. Po lestvah so se povzpeli na balkon in vdrli v notranjost stanovanja. Ob vdoru so policisti na slepo streljali in je Cevahir takoj padel na tla hudo ranjen. Cayan pa se je močno upiral agentom, dokler ga niso s silo ukrotili, čeprav je bil prav tako hudo ranjen Pozneje se je zvedelo, da je eden od dveh hudo ranjenih teroristov zbežal policistom in se z bombo v roki zagnal proti ljudem, ki so bili pred hišo. Nekemu agentu je uspelo, da ga je ustavil, mu odvzel bombo in jo odvrgel stran, kjer je eksplodirala. Po tem izredno napetem dogodku so oba terorista odpeljali s policijskim rešilnim avtom v bolnišnico. Eden od njiju je umrl med prevozom, drugega pa so v bolnišnici ta- ki je skušala vdreti v bolnišniške prostore, da se polasti ranjenca in ga linča. Po- zadnjih vesteh, oblasti še niso ugotovile, kdo od dveh hudo ranjenih teroristov je umrl v rešilnem avtu. Po drugi strani pa je policija izjavila, da je baje preživeli terorist tisti, ki je umoril izraelskega generalnega konzula v Istanbulu El-roma. Iz previdnosti so tudi 14-letno Sibelo Erkan odpeljali v bolnišnico. Njeno stanje pa ne zbuja nobenih skrbi. Deklica je bila samo močno prestrašena zaradi velike nevarnosti, ki jo je preživela. V bolnišnici je izjavila, da se je ves čas, ko je bila v rokah teroristov, zelo bala. Povedala pa je, da so z njo dobro ravnali, da pa ni nikoli poskusila zbežati. Istanbulski časopis «Milliyet» je danes sporočil, da so jordanske oblasti izročile turškim oblastem Meh-meta Cana, člana ekstremistične organizacije «Dev — Gene*, ki so ga aretirali v Ramti Turška policija je iskala Cana, ker ga obtožujejo terorističnih dejanj in ropa v neki banki v Istanbulu. Canu je uspelo zbežati pred turško policijo in se ilegalno zateči v Jordanijo. Danes so ga s turškim vojaškim letalom odpeljali iz Amana v Ankaro. Ob zasedbi filozofske fakaltete v Ljubljani Tiskovna konferenca študentov - Danes se bo baje zasedba končala (Od našega dopisnika) LJUBU ANA, 1. — Že od minule srede je v poslopju filozofske fakultete v Ljubljani posebno stanje, kakršnega ne pozna povojno obdobje te najvišje znanstvene ustanove. Študentje so zasedli univerzo, da bi tako javno izpovedali nezadovoljstvo zaradi tega, ker so oblasti uvedle kazensko preiskavo proti trem študentom (zaradi grobe žalitve predsednika republike - op. ur.). To pa naj bi bil samo povod, ki je pripeljal do tega koraka študentov filozofske fakultete. Akcijski odbor študentov je sporočil, da gre predvsem za odpravo pritiska na študentovsko gibanje in za protest proti kršitvi načel o avtonomnosti in tako imenovani eksteritorialnosti u-ni verze. Ves protest študentov, oziroma za sedba univerze, poteka vse te dni v popolnem redu in disciplini. Študentje so organizirali celotno delo med zasedbo, opravljajo izpite, prirejajo razne prireditve, predavanja in podobno. Med drugim pripravljajo tudi predavanja o raznih sodobnih vprašanjih, mednje sodi tudi vprašanje položaja slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Zasedbena akcija študentov je dobila odmev tudi v republiški skupščini Slovenije, kjer sta postavila poslanska vprašanja o akciji študentov poslanca dr. Vojan Rus in Tone Remc. Izjavila sta med drugim, da gre za stopnjevanje pritiska organov oblasti na študentovsko gibanje kar v javnosti vzbuja vtis, ko da gre za zavestno politiko, ki naj vzame ugled siced pozitivnemu študentskemu gibanju. Dejala sta tudi, da je čutiti zadnjem času v zadržanju organov oblasti do študentov določen preobrat v tem, da so njihovi postopki proti študentom preostri in da gredo celo prek zakonskih o-kvirov. Na njuna vprašanja je odgovoril včeraj na seji republiškega zbora član izvršnega sveta dr. Ernest Petrič. Dr. Petrič je v svojem odgovoru v imenu izvršnega sveta izrecno odklonil oceno, češ da gre za nekakšno stopnjevanje pritiska proti študentskemu gibanju. »Nasprotno — je dejal — strinjamo se z oceno, da sta jedro študentskega gibanja in s tem temeljno prizadevanje večine študentov ljubljanske univerze docela pozitivna. Menim — je še dejal dr. Petrič — da so na univerzi dejanski problemi predvsem v nerazviti samoupravni praksi, v nesodobnem konceptu vsebine in načina študija, pa tudi premalo aktivni in odgovorni vlogi študentov v znanstveno - pedagoškem procesu, ne nazadnje pa tudi v konkretnem družbenem materialnem položaju univerze ter v premajhni navzočnosti kritične mi sli v družbeni praksi. Žal sprem ljajo pasivizacijo študentov na Ljub ljanski univerzi oziroma njenih posameznih fakultetah nekateri pojavi, je dejal dalje dr. Petrič, je res, da niso odraz stališč večine študentov, so pa po obstoječih pravnih normah prekrški zoper javni red in mir ali pa celo kazniva dejanja. Ob tem je dr. Petrič ocenil kot izredno pozitivno dejstvo, da se velika večina študentov distancira od teh osamljenih dejanj, kar potrjuje moč, zrelost in osveščenost študentskega gibanja. Dr. Petrič je na koncu dejal, da bo izvršni svet po svojih pristojnostih skrbel za to, da bo delo oblastvenih organov še nadalje vseskozi korektno v okviru predpisov in pooblastil, ti organi pa bodo v konkretnih primerih, ki se nanje nanašata poslanski vprašanji, ugotovili objektivno res nico ter v skladu z njo izvedli ali ustavili postopek proti posameznim storilcem iz študentskih vrst. Informacijska skupina študentov na zasedeni filozofski fakulteti je danes opoldne pripravila tiskovno konferenco o zasedbi in je že v vabilu zagotovila objektivno poročanje o dogodkih, konference se je poleg številnih predstavnikov javnega obveščanja udeležilo tudi veliko študentov, ki so skoraj v dve-urni razpravi sodelovali, bodisi ploskanjem, bodisi s smehom ali z žvižgi. Jutri bodo študentje izdali poseben manifest, ki pa bo bolj sploš »ZDI Makedonije o odnosih z Bolgarijo SKOPJE, 1. — Komisija republiške konference SZDL Makedonije za mednarodno sodelovanje in stike je v današnji razpravi o razvoju odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo ugotovila, da bo nadaljnje izražanje velikobolga-ske protimake-donske politike, ki je najbolj prišla do izraza v novi bolgarski u-stavi, iz katere je bit izbrisan odstavek, ki govori o obstoju in pravicah nacionalnih manjšin v Bolgariji, negativno vplivala na nadaljnje odnose med Jugoslavijo in Bolgarijo. Člani komisije sodijo, da se s tem ustavno zanika obstoj makedonske narodnosti v Bolgariji. Komisija je istočasno ugotovila, da je dosedanja praksa srečanja obmejnega prebivalstva prispevala k izboljšanju odnosov in k boljšemu razumevanju obmejnega prebivalstva obeh držav ter se zavzela za to, da se ta srečanja organizirajo tudi v bodoče. Lani je bilo organizirano pet takih srečanj, in sicer na ozemlju Makedonije, dve pa na ozemlju Bolgarije. gospodarskega položaja držav v razvoju. Ministra sta izrazila prepričanje, da bo tretja konferenca svetovne organizacije za trgovino in razvoj v Santiagu zagotovila ne le uspešen zaključek pogajanj, ki se vodijo v okviru te organizacije, temveč prispevala k nadaljnji krepitvi vloge UNCTAD in k nadaljnji obdelavi mednarodne gospodarske akcije v korist uspešne rešttve vprašanj držav v razvoju. V poročilu se poudarja, da jugoslovanska vlada ocenjuje zahteve čila in drugih držav Južne Amerike za razširitev obalnih teritorialnih voda na 200 milj kot upravičeno željo teh držav, da ščitijo svoje materialne interese ter kot del njihovih naporov za krepitev gospodarske in politične neodvisnosti. Tepavac in Almeyda sta nadalje v razgovorih poudarila potrebo doslednega spoštovanja načel listine svetovne organizacije, uresničenja njene univerzalnosti ter sprejema LR Kitajske in ponovila pripravljenost obeh vlad, da nadaljujeta z napori za krepitev vloge in učinkovitosti svetovne organizacije. Ministra sta nadalje obsodila pojave kolonializma, neokolonializma, rasne diskriminacije in hegemonije, opozorila na nujnost rešitve krize na Daljnem in Bližnjem vzhodu na podlagi ženevskih sporazumov in resolucije varnostnega sveta. Glede dvostranskih odnosov sta Tepavac in Almeyda z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med Jugoslavijo in Čilom razvijajo v duhu prijateljstva, prisrčnosti in polnega razumevanja in izrazila željo po nadaljnjem napredku dvostranskih odnosov na vseh področjih. Na kraju sporočila se omenja, da so na posebnem sestanku zunanjega ministra Almeyda In njegovih sodelavcev s članom zveznega izvršnega sveta Tomom Gran-filom in jugoslovanskimi gospodarskimi funkcionarji proučili gospodarske odnose, ki trenutno zaostajajo za realnimi možnostmi. V razgovorih so opozorili na konkretne oblike za povečanje sodelovanja, ustanovitev mešanih družb, za industrijsko projektiranje, izkoriščanje in predelavo bakra, za proizvodnjo orodnih strojev, elektro o-preme, za sodelovanje v ladjedel-stvu in drugih industrijskih vejah. MinLsfcer Almeyda je v svojem imenu in v imenu predsednika Allenda povabil državnega tajnika Mirka Tepavoa, da obišče čile. Predsednik Tito je danes sprejel tudi zunanjega ministra Indoneziie Adama Malika, ki se mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji. BOŽO BOŽIC nega pomena in utemeljitev gibanja ter program delovanja študentov. Vseboval pa bo splošne ideje in a-nalize vsega tega, kar se je v 7 dneh dogajalo na filozofski fakulteti. Na tiskovni konferenci se je pokazalo, da sta dve stvari v razpravi o programu bili zelo konkretni. Zavzemali so se za uzakonitev avtonomije univerze in za pospešitev kazenskega postopka proti trem študentom. Prevladala pa je misel, da se bo študentovsko Ribanje, ki se je na zunaj najbolj pokazalo zasedbo fakultete, nadaljevalo v jeseni in da so današnja neskladja v idejah velika pridobitev gibanja Neenotnost misli ni kriza študen tovskega gibanja, so poudarili, ampak njegova obogatitev. V široki razpravi so študentje govorili tudi o tem, kako si predstavljajo svobodno univerzo, govorili so o povezavi z delavci na zborih . volivcev, o discipliniranosti študija in o tem, da so sredstva javnega obveščanja premalo pozorno spremljala delovanje študentovskega gibanja. Na koncu so tudi izjavili, da zasedba fakultete, ki naj bi bila izraz študentovskega gibanja, močno prispe-v k izmenjavi misli med študenti in s tem tudi razčiščanju nekaterih bistvenih vprašanj študentskega gibanja. Kot poročajo, naj bi z jutrišnjim dnem končali zasedbo filozofske fakultete. Drago Košmrlj Bomba eksplodirala med volilnim shodom KPI v Catanii CATANIA, 1. — Tempirana bomba je eksplodirala danes zvečer na Trgu Universita v Catanii, kjer je bil volilni shod KPI, na katerem je govoril namestnik tajnika Ber-linguer. Eksplozija je ranila 62-let-nega Bruna Arrigonija, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico ter ga pridržali s Drognozo okrevanja v desetih dneh. Kot je ugotovila policija, so bom bo postavili na streho univerzitetne palače. V bližini Trga Universita je bil malo pred zborovanjem KPI shod neofašistov, na katerem je govoril poslanec MSI Calabro. Novi napadi v Jordaniji proti palestinskim bazam AMAN, 1. — Jordanska "jska še naprej napada položaje palestinskih komandosov v severni Jordaniji. Tu di danes so bili najhujši spopadi o-krog Jeraša, 35 kilometrov severne od Amana, in v Saltu. Kot je po vedal glasnik centralnega komiteja organizacije za osvoboditev Palestine Kamal Naser, so oddelki kraljeve vojske sprožili tudi vrsto napadov proti palestinskim patruljam, ki so se vračale z akcij v zasedeni Cisjordaniji. Glasnik je trdil, da so jordanske oblasti razširile zaroto, ki so jo začele septembra lani, ter da si amanska vlada pripravlja pot za ločen mir z Izraelom po načrtu, ki so ga pripravili v Washingtonu in Tel Avivu. Neki drugi član te organizacije. Kamel Adouane, pa je zanikal včerajšnje trditve vlad nega glasnika, po katerih naj bi LIZBONA, 1. — Britanski zunanji minister Alec Douglas Home je dospel danes popoldne na dvodnevni uradni obisk na Portugalsko. PHNOM PENH, 1. - S? , vita eksplozija je preteklo noč v Phnom Penhu razdejala sedež rmeriške misije, ki nadzoruje nad dobavo orožja kamboški vladi. Trije Američani so bili laže ranjeni. Nekaj avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini poslopja v središču mesta, je bilo popolnoma uničenih. Policija je našla še drugo bombo ii plastike, ki pa ni eksplodirala. Malo pozneje je prišlo v Phnom Penhu do drugega atentata, tokrat je proti stanovanju petih ameriških vojakov, ki so dodeljeni nadzorstvu veleposlaništva ZDA. Eksplozija je povzročila samo lažjo materialno škodo. URADNI OBISK ROMUNSKE DELEGACIJE NA KITAJSKEM Izreden sprejem Ceausesca v Pekingu Med preletom Sovjetske zveze je romunski predsednik pozdravil sovjetsko «trojko» PEKING, 1. — Z izrednimi svečanostmi so (toneš pozdravili v glavnem mestu Ljudske republike Kitajske predsednika terez odlašanja uresničena tudi pri nas, prvi korak v tej smeri pa je nil storjen s tem, da je deželno odbomištvo za šolstvo zahtevalo imenovanje svojega zastopnika v u- pravni svet tržaške univerze. Odbor-ništvo je tudi pred časom poverilo štirim pokrajinskim upravam nalogo, naj sestavijo načrte za razvoj izvenšcJskega izobraževanja mladine. Številni posegi deželne uprave pa so predvideni na področju kulture. Berzanti se je nato dotaknil vprašanj izseljenstva, novih prometnih zvez, turizma, zadružništva in drugih dejavnosti. V zvezi s prizadevanji za obvarovanje naravnega okolja je naglasil potrebo po sodelovanju s sosednimi področji in zlasti s Koroško in Sloveni io. Deželni odbor pripravlja v ta namen poseben sestanek, ki bo po vsej verjetnosti prihodnje leto in na katerega bodo povabili tudi avstrijske in slovenske strokovnjake. Poleg skupne zaščite naravnega okolja postaja čedalje bolj očitna tudi potreba po uskladitvi ustreznih urbanističnih načrtov. V okviru pristaniške politike v deželi je dr. Berzanti naglasil nujnost tesnejšega sodelovanja med Trstom in Tržičem, ki naj prideta pod okrilje skupne luške ustanove, ter širšega sodelovanja med Trstom, Benetkami, Koprom in Reko na skupnem interesnem območju severnega Jadrana. Govornik je nadalje omenil dosedanje in bodoče posege deželne uprave na področju javnih del, v industriji, trgovini in kmetijstvu. V zvezi z novimi infrastrukturami, ,ie med drugim omenil, da bo dežela v kratkem nakazala pol milijarde lir za tovorno postajališče pri Fernetičih. Posebno skrb, je zaključil govornik, pa bo deželna uprava tudi v bodoče posvečala obrtništvu, športu in razvedrilnim dejavnostim. Ladje 6. flote ZDA v tržaškem zalivu Obisk časnikarjev na letalonosilki «Roosevelt» V včerajšnjih jutranjih urah se .je v vodah tržaškega zaliva zasidrala eskadra vojnih ladij ameriške 6. sredozemske flote, ki jo sestavljajo letalonosilka USS Franklin D. Roosevelt, križarka Albany, rušilec Lavrence in oskrbovalna ladja Milwukee». Kmalu po prihodu je poveljnik eskadre kontraadmiral L. H. Seile izmenjal vljudnostne obiske s poveljnikom pristanišča gen. Citadinijem in gen. Manzijem, opoldne pa se je podala na letalonosilko skupina tržaških časnikarjev. Na krovu letalonosilke Franklin D. Roosevelt je časnikarje, katere je spremljal predstavnik za javne 'stike ameriškega predstavništva v Trstu Bruno Orlando, najprej spre- jel pomočnik komandanta kap. In gley in jih zadržal na kosilu, na kratkem razgovoru pa se je z njimi zadržal tudi poveljnik letalonosilke kapitan John E. Hansen. V spremstvu oficirja za stike z javnostjo poročnika Bignela so si nato časnikarji lahko dokaj podrobno ogledali orjaško letalonosilko, njene komandne naprave in letala na njej, obisk pa so zaključili s ponovnim srečanjem s pomočnikom poveljnika oziroma izvršnim poveljnikom ladje kap. Ingleyem, ki se je izkazal za res prijaznega in simpatičnega gostitelja. Letalonosilka Roosevelt je bila zgrajena leta 1945 in .je nekoliko manjša od letalonosilk razreda John Kennedy, Forrestal in Saratoga, ki so pred njo bile na obisku v našem zalivu. Na njej je trenutno vkrcanih 4400 mož, od katerih o-krog 300 častnikov. Letalonosilka in ostale ladje v sestavi eskadre si bodo lahko o-gledali tudi meščani in sicer da- nes, 5. in 6. t. m. od 14. do 16. ure, vendar posebnih dovolilnic za obisk ne bodo izdajali. Treba se bo pač postaviti v vrsto pred vhodom v Pomorsko postajo. Od 5. do 7. junija Razstava domačih vin v Zgoniku V Zgoniku se te dni vneto pripravljajo na 7. občinsko razstavo domačih vin, ki bo od sobote do po nedeljka. Na vinski razstavi bo letos kar 22 vzorcev črnega in belega vina. Vedno bolj je znana in cenjena kraška črnina, ki je zelo podobna teranu in ima v zgoniški občini svojo domovinsko pravico. V okviru vinske razstave bodo tudi zanimive športne prireditve, ki bodo privabile v Zgonik mladino in ljubitelje namiznega tenisa ter odbojke. TUDI P0 SREČANJU PRI DEŽ. 0DD0RNIKU VICARIU STAVKA USLUŽBENCEV UMOBOLNICE ŠE TRAJA Začasni ravnatelj bolnišnice je sporočil, da uživajo bolniki vso potrebno nego Stavka uslužbencev pokrajinske u-mobolnice v Trstu se nadaljuje, dokler ne bo nadzorni odbor v Vidmu odobril sklepa pokrajinske uprave, ki naj bi zadovoljili gmotni del zahtev stavkajočega osebja. Tako so sklenili stavkajoči na sinočnji skupščini, ko so sindikalisti, ki so bili na srečanju s pristojnim deželnim odbornikom Vica-riom, orisali nastali položaj. Vicario, ki je deželni odbornik za vprašanja krajevnih uprav, je sprejel sindikalne predstavnike pokra jinskih uslužbencev in predsednika pokrajine dr. Zanettija že včeraj. Kot predsednik odbora za nadzorstvo nad sklepi krajevnih uprav .je Vicario obljubil, da bodo prvi sklep (100 milijonov lir predujma) potrdili že v četrtek, ostale pa v ponedeljek, ko se bo odbor sestal. Stavkajoči danim obljubam sicer verjamejo, trdijo pa, da bodo počakali na odobritve sklepov, ker so doslej imeli že več grenkih izkušenj. Predsednik pokrajine Zanetti je sklep o nadaljevanju stavke Komentiral še precej ostro. «štirikrat smo se sestali*, je dejal, «orisali smo NOVE PREKINITVE DELA V ITALCANTIERI V Trstu vsedržavna pogajanja sindikalistov z «Intersindom» jim upravne sklepe, sprejeli zahtevo po predujmu, v ponedeljek smo pripravili sklope in danes smo se sestali z deželnim odbornikom. Ko so stvari šle tako daleč lahko rečem samo, da je pokrajinska uprava naredila vse, kar je bilo v njeni moči. Stavka se torej nadaljuje brez pravih razlogov*. Do tod dnevna kronika. Prejeli pa smo še sporočilo začasnega ravnatelja pokrajinske umobolnice nri mariji Danila Dobrine, ki ga v celoti objavljamo, tudi zato, ker lahko odpravi marsikatero zaskrbljenost o stanju, v katerem se nahajajo bolniki. »Vodstvo umobolnice želi sporočiti vsem zainteresiranim in še posebej sorodnikom bolnikov, da kljub izrednemu stanju zaradi stavke uživajo bolniki bolnišnice pri Sv. Ivanu potrebno zdravniško nego. Zagotovili smo jim tudi neobhocine u-sluge, čeprav moramo omejiti o-biske na hude primere in začasno prekiniti običajne in praznične o-biske*. Popravek k poročilu o sodni obravnavi Vprašanje republikanca Fragiacoma o usodi tržaškega ravnateljstva iadjedelmške družbe, praznih splaviščih v ladjedelnici Sv. Marka in tovarni strojev Sv. Andreja Bo ta res prenehala z delom, ko bo stekla proizvodnja v «Grandi Motorb v Boljuncu? Stavkovno gibanje uradnikov in tehnikov osrednjega ravnateljstva «Italcaintieri>, tal Ima svoj sedež v Trstu, se nadaljuje. Tudi včeraj so uradniki tr,laškega ravnateljstva zapustili delo za nekaj ur In pred sedežem glasno žvižgali, trobili ln ropotali. Stavkovni boj se je s tem zaostril. Pred nekaj dnevi so namreč vsedržavna tajništva FIOM - CGIL, F1M-CISL ln UILM sklenili zaostriti nastop prav v trenutku, ko pričenja vodstvo podjetja sicer popuščati, a le delno ln protislovno. Sklenili so organizirati niz prekinitev dela v podjetjih za skupnih 6 ur dela. Preflcinitve dela se bodo vrasUe- da .4. .Junija................. Tedaj, ali točneje že dan prej, pa bodo obnovili vsedržavna pogajanja za dopolnilo delovne pogodbe, ki zadeva organike, normatlvo, izmene ln umike. .................mm m llii„l,ll,ii,lill,lllllliii"lililliiiuiJiiMtiinliiniliiiiillllliiiliimi‘lillll1inm,lllll|,l OB 25.LETNICI REFERENDUMA URADNE SVEČANOSTI OB DNEVU REPUBLIKE Pogajanja so sicer vsedržavnega značaja, potekajo pa v Trstu, na sedežu Intersinda (Zveze državnih ln poldržavnih delodajalcev), ker je v našem mestu glavni sedež državnega podjetja za ladjedelništvo. Pogajanja za obnovitev dopolnila k delovni pogodbi so se pričela 6. maja ln še Istega dne prekinila zaradi globokih nasprotij med sprti- j Dviganje zastave in sprejem na prefekturi - Izjava pokrajinskega tajnika KD - Komunisti bodo dan republike proslavili 4. t. m. Uradnih svečanosti ob priliki 25-letnioe referenduma, ki je v Italiji odpravil osovraženo monarhijo ln razglasil republiko, v Trstu ne bo veliko. Zjutraj bo ob 10.30, kot je že običaj, dviganje zastave na glavnem mestnem trgu, kateremu bo prisostvovala karabinjerska godba, ki bo zaigrala državno himno. S tem bo tudi svečanosti konec. Popoldne pa bo na prefekturi sprejem, ki ga prireja prefekt Cappel-llni. Nanj je povabil vidnejše predstavnike tržaškega Javnega ln političnega življenja, cerkvene ln vojaške oblasti. Ob tej priložnosti so razne stranke Izdale tudi svoje proglase prebivalstvu. KD je dala nalepiti plakat, v katerem ugotavlja, da gre Italija po poti socialne pravičnosti, reform, deželne avtonomije In svoboščin, ki jih Jamči ustava. Republikanci so dali nalepiti samo plakat z besedami: republika je prava pot. Socialdemokrati se prav tako spominjajo pomembnega datuma s svojim plakatom, v katerem opozarjajo na pomen reformistične politike ln družbene pravičnosti, ki jih Jamči ustava. Demokristjani so se obJetnloe ustanovitve republike spomnili tudi na seji svojega pokrajinskega vodstva. Colonl Je ob tej priložnosti dejal, da je republika kronala zmago nad nacizmom in fašizmom, zato pa KD poziva vse, naj delajo v duhu odporništva in ustave. Tudi v Trstu, je nadaljeval Colo-ni, se je KD borila za svobodo, rešitev mesta, povratek k Italiji, rešitev gospodarskih vprašanj, v duhu sodelovanja med evropskimi, predvsem pa sosednimi narodi. Colonl je v tem svojem posegu dejal: «KD obsoja pobude organizacij, ki zase trdijo, da so njihovi cilji patriotični, ki so pa v deželi ln še posebej v Trstu priredile manifestacije ln s tem dale svoje kritje osebnostim, ki so bili protagonisti fašističnega režima ln ga še zagovarjajo, ki je posebno v teh krajih prizadejal toliko gorje«. Zaključil pa je s stavkom, da je treba «osamiti poskuse obujanja nacionalizma, ki zavira omikan razvoj skupnosti«. Kot so že napovedali, se komunisti danes ne bodo udeležili proslav na prefekturi. 25-letnlco ustanovitve republike so proslavili na skupnem zasedanju pokrajinskega komiteja federacije ln federalnega kontrolnega komiteja, ki so mu prisostvovali tudi tajniki vseh os-novih organizacij partije. Izglasovali so izjavo, v kateri poudarjajo ((obvezo tržaških komunistov, da se bodo zavzemali za izvajanje ustave, za priznanje demokratičnih pravic delavcem ln državljanom italijanske ln slovenske narodnosti, proti vsakemu reakcionarnemu poskusu, proti fašističnemu ogrožanju demokracije, ki je nastala v odporniškem boju, za uresničitev globokih in naprednih družbenih sprememb«. Svečano proslavo 25-letnlce ustanovitve republike prireja KPI v petek, 4. Junija, ko bo v krožku «Che Guevara« govoril član CK KPI Pletro Secchia, podnačelnik antifašističnih prostovoljcev, sedaj podpredsednik senata. ma strankama. Sindikalisti, katere spremlja široko predstavništvo tovarniških svetov (pogajanja zadevajo uradnike ln tehnike v Trstu ter vse delavce Iz Tržiča, Genove in Oastellamare dl Stabia) so pojasnili, da so zanje bistvene točke, ki zadevajo stalnost dela, umike, ureditev temen. Itd................ Po pi, 1 prekinitvi pogajanj so se stavke vrstile skozi ves maj, dokler ni predstavništvo Intersinda pokazalo večjo pripravljenost na pogajanja. Tako so se drugič sestali pred nekaj dnevi. Res so predstavniki delodajalcev ponudili nekaj več, a se vsekakor niso približali zahtevam sindikalistov. Pogajanj niso prekinili, pač pa samo odložili za nekaj dni. Sindikalisti so predstavnikom Intersinda pojasnili, da z njihovimi ponudbami niso zadovoljni, a priznavajo, da je bil storjen korak naprej. To pa še ne pomeni, da bodo stavkovno gibanje prekinili, nasprotno ga bodo zaostrili, delodajalcem pa dajejo možnost, da se premislijo ln spremenijo svoje še vedno negativno stališče V Trstu pa se je medtem razširila vest, da bodo morda sedanje ravnateljstvo Italcantieri razdelili na dvoje ln del osebja spet premestili v diruga mesta. Govori se o razdelitvi upravnih ln tehničnih funkcij osrednjega ravnateljstva, ki Je bilo osnovano po zaprtju ladjedelnice Sv. Marka, znanih oktobrskih dneh 1. 1966 ln polemikah okoli prvega načrta CIPE. Vse kaže. da vesti niso resnične, čeprav ne moremo trditi, da so brez ute- meljitve. Občinski svetovalec PRI Inž. Fragiacomo, ki je tudi uslužbenec Italcantieri, je te dni naslovil županu inž. Spacclntju nujno vpra. Sanje. V njem zahteva pojasnil o teh vesteh, katere oblasti sicer demantirajo a na tak način, da se ljudem zdi le priprava na hujšo In nenadno vest. Fragiacomo sprašuje zato župana Na željo tržaškega odvetnika dr Rista Delaka popravljamo poročilo našega kronista o cestni nesreči, o kateri je bila predvčerajšnjim obravnava pred kazenskim sodiščem. Deveti odstavek bi se moral glasiti takole: Branilec odv. dr. Delak je v svojem zagovoru sicer priznal ob-toženčevo krivdo za nesrečo, je pa ostro oporekal stališču javnega tožilca glede prekrška o vinjenem stanju in prenagle vožnje. Sodniki so deloma sprejeli obrambno stališče in obsodili Emerja zaradi nenamernega umora in prenagle vožnje in brez vpisa v kazenski list na 10 mesecev Lapora in 10 tisoč lir globe, zaradi pomanjkanja dokazov pa so ga oprostili obtožbe, da je vozil vinjenem stanju. naj mu pojasni sledeče: kako je s hidrodinamičnim bazenom na tržaški univerzi; kako z dokončno u-reditvljo prostorov za ravnateljstvo Italcantieri; kako je s splavišči v arzenalu Sv. Marka, ki Jih nihče ne uporablja ln končno, kaj se bo zgodilo s Tovarno strojev, ko bo' začela delati tovarna Grandi Moto-ri v Boljuncu V nekaj vprašanjih je Fragiacomo strnil široko problematiko tržaškega ladjedelništva. Napovedali so, da bo naše mesto ((prestolnica ladjedelstva«, a brez operativnih ladjedelnic. Pozneje, po zapori sueškega prekope, se Je povpraševanje po ladlevju v svetu tako okrepilo, da so popolnoma propadle gospodarske predpostavke, zaradi katerih je CIPE ocenil ladjedelnico Sv. Marka za ((nerentabilno« Drugod po svetu uporabljajo vsa, tudi stara splavtšča prej zaprtih ladjedelnic, nova naročila so blokirana tudi do 1980, ker jih podjetja ne zmorejo — edini dve neizkoriščeni splavišči na svetu pa sta prav tržaški. Celo ladjedelnico ttMuggiano« v La Spezii, ki so Jo v CIPE obsodili na smrt Istočasno s tržaško, so spet odprli ln sedaj dela s polno paro Razumljivo Je zato, da sprašuje Fragiacomo, kaj se bo zgodilo s praznimi splavišči. Večkrat so govorili tudi, da bodo Tovarno strojev zaprli, ko bo začela delati IRI — Fiatova ((Grandi Motorl« v Boljuncu. Rečeno pa še ni bilo nič točnega. DANES, 2. JUNIJA OB 17. URI BO V MAČKOVLJAH PRAZNIK ČEŠENJ Z ŽE NAPOVEDANIM PROGRAMOM miiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiHiiiiiiHiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiN S Primorskim dnevnikom po Avstriji Z avtobusi se Je včeraj zjutraj podalo okrog 350 izletnikov Primorskega dnevnika na tradicionalni izlet, ki jih bo letos popeljal po Avstriji na Solnograiko, v Badgastein, Zeli am See, Bad IschI in na povratku k Vrbskemu jezeru, kjer bo srečanje s koroškimi Slovenci. Vsem izletnikom želimo srečno pot in obilo prijetnega razvedrila OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V petek, 4. junija bo ob 18. uri prva seja odborov sindikata. Na dnevnem redu bodo: Razdelitev dolžnosti odbornikom in smernice za bodoče delo. Izlet šole CM v Beneško Slovenijo Preteklo nedeljo so otroški pevski zbor šole Glasbene matice z Opčin in iz Trsta ter nekaj članov harmonikarskega ansambla «Miraman obiskali naše rojake v Beneški Sloveniji. Mladince šole Glasbene matice je pričakal v Čedadu predsednik p.d. «1 van Trinko» Izidor Predan, ki je že prej poskrbel, da so bili lepo sprejeti v Klodiču, kjer je bilo pripravljeno skupno kosilo. V Klodiču in v bližnji vasi so otroci pod vodstvom Janka Bana zapeli nekaj pesmi, člani «Miramara» pa zaigrali vedre napeve. Žal v dopoldanskih urah vreme ni bilo naklonjeno, popoldne pa se je zvedrilo, tako da so obiskali še Staro goro pri Čedadu. Razigranega razpoloženja med mladimi izletniki ni manjkalo, spod budna pa je bila tudi zavest, da so prinesli našim rojakom, ki živijo na tem koščku lepe slovenske dežele, domačo issem. Cappella v juniju Kulturni avdiovizualni krožek »La Cappella Underground» bo s tem mesecem zaključil svojo letošnjo ze lo plodovito sezono, čeprav bodo julija v nCappelli* predvajali še ne kaj filmov ob mednarodnem festi valu znanstvenega filma. Program tCappelle» za mesec ju nij obsega vrsto zanimivih in manj znanih filmov, med katere gre v prvi vrsti zabeležiti ciklus filmov velikega madžarskega filmskega re žiserja Miklosa Jancsa «Zvonovi si odšli v Rim», «Razvezati in vezati» »Široko* ter «Ah Ca irat ter nekaj ameriških mnderground» filmov, med katerimi iCoucht, znanega pop slikarja Andgja Warhola. Ciklus filmov Romana Polanskega se bo zaključil s predvajanjem njegovega zadnjega in najbolj znanega filma «Rosemarys Baby». Nadaljnji program sCappelle»____ prihodnji mesec obsega še dve veliki imeni: Francoza Jacquesa De myja s filmom «Izgubljena ljubim kat ter Američana Blakeja Edxard sa, čarovnika ameriškega komične ga filma, z delom «Hollywood Par-ty». Mogočni Hollywood pred tridesetimi leti bo zastopan s fantastičnim kolosom «King Kong», za zaključek pa bodo predvajali ameriški filmski musichall *En dan v New Yorku» Stanlega Donena in Genea Kellyja ter z igralci Frankom natro, Vero Ellen in Geneom Kel-lyjem, ter znameniti Godardov film «Prešerna znanosti. PD FRANCE PREŠEREN BOL.IUNEC 70-letnica društva SPORED Padec delavca v tovarni Gasilni Zaradi zloma zapestja leve roke in udarca v hrbtenico so morali včeraj zgodaj popoldne sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer so zdrav niki mnenja, da se bo moral zdraviti najmanj 40 dni, 52-letnega Nar cisa Stipancica iz Ul. Olivo. Stipancic, ki se je zatekel po zdravniško pomoč z avtom tovarne »Gaslini*, kjer je zaposlen, je po vedal, da je malo prej v kurilnici stopil na lestev, da bi zamenjal va rovalko. Pri tem je lestev zdrsnila on pa se je znašel v bolečinah na tleh. Četrtek, 3. junija ob 20. uri otvoritev razstave delovanja društva Petek, 4. junija ob 21. uri predavanje Maria Magajne z barvnimi diapozitivi o bo-ljunstam maju Sobota, 5. junija ob 21. uri nastop pevskega zbora «Fran Venturini« od Domja ln dramske skupine Prosek -Kontovel z Igro «DRAGA RUTH« Nedelja, 6. junija ob 16.45 sprevod z godbo te «Brega» ob 17. uri slavnostni govor — Nastop 90-člamskega mladinskega pevskega zbora te Kočevja ob spremljavi harmonikarjev — Nastop bo-ljumskih gojencev Glasbene matice Slika s plesom: «Gremo n’ šagro« —■ Zaključi zbor ((France Prešeren« ob spremljavi tamburaškega ansambla Po sporedu prosta zabava Deloval bo dobro založen kiosk VABLJENI! Nazionale 1530 «Diario di una salinga inquieta». Technicol«; Prepovedano mladini pod 18-tam. Fenice 15.30 «Fer un doltaro ln no«. , Eden 15.30 «Voyav — la canag®lV Jean Louis Trintignant. Tecnn* oolor. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. Grattacielo 15.30 «L’amore le«, po romanu A. Moravie. mas Milian ln Macha Merili-Excelsior 15.30 ((Frammentl dl P® ra«. David Hammlngs. Štev« Ritz 15.30 «La grande fuga«, McQueen, James Garner Attenborough. Technicolor . Alabarda 15.00 ((Arizona sl scRK** e 11 fece tu-tti fuorl«. Antn Steffem. Ootorscope. VVestern-Filodrammatico 15.00 «11 dteri° dl una mlnorenne«. ” ml®- Krožek za družbene in politične vede PINKO TOMAŽIČ V četrtek ob 20.30 v Ljudskem domu v Ul. Capitolina 3 predavanje Srečka Vilharja in Inž, Petra Aljančiča «Koper kot pomembno novo gospodarsko središče« Sledi razprava. Vstop prost. Prosvetno društvo «Ivan Grbec* v Skednju in Slovensko prosvetno društvo «Tabor» z Opčin priredita v četrtek, dne 3. junija ob 20.30 v škedenjski kinodvorani ln v soboto, 5. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Ribičičev večer z dvodejanko «škrati» ln enodejanko «Cudodelna srajca« Iskreno vabljeni! greto ma Bosoardi. Prepovedano dtnt pod 18. letom. Aurora 15.00 «Scusi, ma. le4 le P®jj0 le tasse?«. Franco Franchi, Ci° Ingrassia j. Impero 15.00 «Le novizle«. color Prepovedano mladini P°^ 14. letom. . . Cristallo 15.00 «11 re delle is®*. Charles Heston, Geraldine C plin Technicolor . Capitol 15.00 «In fondo alte P*® na« M Gretg, Carol Baker Tee nicotor sl. Moderno 14.30 «Nel gtomo del gnore«. Lando Buzzanca, C. t" porto, Franco Franchi, Cicclo grassia. ... Vlttorlo Veneto 14.30 «Io non SP®. zo, rampo« Altghiero Nosch ’ Enrtco Montesano Technle® ’ Ideale 14 30 «Appuntamento c® sonore«. Michel Craig, Klaus N skl, Margaret Lee. Techn,f'° .. Astra 15.00 «11 magnifico Hood« Abhazia 14.30 «CromweH» Alec1 nees, Richard Harris. Tecite'00' tor. KINO «IRIS» PROSI* predvaja danes ob 16. url kln* maskop barvni zabavni filte- I DUE MAGHI DEL PALLONfl Igrata: Franco Franchi in clo Ingrassia Razstave V umetnostni galeriji «Mignon» na Korzu Italija je razstava ded tržaškega slikarja Ottoneja Grisel-lija, ki se je s svojimi številnimi razstavami doma in po svetu že močno uveljavil. Razstava bo odprta do vključno 15. junija V galeriji Torbandena je do 13. t. m. odprta razstava ((Povabilo na razstavo«. Obenem je v prodaji posebna izdaja «Satlrioona» z 11 Izvirnimi barvnimi litografijami ln 14 izvirnimi litografijami Leonore Fini. Od 14. do 30. t. m. pa bo v okviru III. mednarodnega simpozija o Joyceju razstava ded Saula Fielda, Johna Ha rta ln Friza Jan-schka, ki se navdihujejo po Joyce-vem delu. To bo zaključna razstava sezone v galeriji. Včeraj-danes Danes, sreda, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47. Dolžiina dneva 15.28. Luna vzide ob 14.18 ln zatone ob 1.52. Jutri, četrtek, 3. junija PAVLA Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,2 stopinje, najnižja 16,7, ob 19. url 22 stopinj, zračni tlak 1012,7 stanoviten, veter 14 km severovzhodnik, vlaga 44 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje. KOJSTVA, SMRTI IN POROKE 1. junija 1971 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Umrli so: 82-letna Amabtle Fili-put vd. Bergamasco, 61-letnd Aitl-lio Bessl, 65-totna Čarobna Scarro-ne vd. Bocca, 74-letni Oliviero Prešel, 76-letnl Emldto Sabelli, 59-letnd Vlttorlo Tomaslch, 70-letnl Teodoro Pillepich, 80-letna Lucia Blasig vd. Robba, 78-detna Anna Feschltz, 72-let-na Francesca Perlmutter, 49-letnl O-scarre Illnelc, 71-letna Maria Ressig por. Verdoglla, 61-letnl Rodolfo Zemnarl, 75-detna Ludmllla Kovač vd. Linda, 67-letnl Giuseppe Tonel-to, 75-letnl Agostino Trento. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizla, Trg Libertk 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Ltoyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Gtulla 1; Plcciola, Ul. Orianl 2; Vemarl, Trg Valmaura 11. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 16- ur barvni sodobni film: QUELLI BELLI SIAMO NOJ Igra Maurlzio ln drugi prijavijo samo za kosilo. Cene izleta so: otroci pod 10. letom 1.000 lir. “ |jr 1.500, nečlani 1.700, kosilo L*,.,,« Otroci, ki so se udeležili pr°® _a. 25-letnice društva imajo kosu® stonj. e|. športno društvo Zarja, Pr°S(j7)i-no društvo Lipa in Zveza P8^! nov v Bazovici priredijo v ned ^ 6. junija 1971 z odhodom »b . „ zjutraj enodnevni izlet v Cerknico, Ribnico, Kočevje, ^ skl Rog in na partizansko b8Z0. Vrnitev preko Dola, Toplic, *IIZ j„ berka, Muljave, Višnje g®re m Ljubljane Cona izleta (prevoz kosilo v Dol. Toplicah) 3206 Vpisujejo pekarna Marc, tob^k0 Križmančič, Ivan čač in Stanko dopivec Odbor .i0, P. d. «Vesna» priredi v nede 6. junija Izlet k Plitviokim Vpisovanje ln informacije dvor®® Ivan (irftf® dn« pri-d s® ' 173» ure Prosvetno društvo v Skednju priredi na praznik f 10. junija t. 1 celodnevni lzle. Kostanjevico na Dolenjskem-Jave za Izlet, sprejemajo vsak v društvenih prostorih od do 19.30, Prosvetno društvo «Kraški Repentabor, priredi 29.VI.llW1 v Peter ln Pavel) enodnevni '*vLj« prelepo Logarsko dolino. Vpt j Majda Colja v Repnu št. 34 do 7. junija od 18.30 do 20.30- Darovi in prispevki Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi ln mučn1 bolezni za vedno zapustil naš dragi mož ln brat FRANC KRIŽMANČIČ (ŠTEFANOV) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 3. t.m. ob 15-30. glavne bolnišnice na domače pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sestra Marij*’ brata Svetko In Silvo in vsi sorodnik Bazovica, Ljubljana, 2. Junija 1971 Po« 211 SPDT organizira v nedeljo, 13. S nija jubilejni telet z avtobusom SNEŽNIK z društvenim kosa na SVIŠCAKIH (prašiček na žteJU Vpisovanje do ponedeljka, 7. j®® v Ul. Geppa 9 tud! za tiste, ® It« I ^ K ost »a Ut 1 Pii Pa «t Ut Ci Hi h Pii u h r I m n i pi r ! ! * p h i h jezer0"’.' Ljudskega doma ln v mali «■— ^ «A. Sirk« vsak večer od 20 do dote' SPDT priredi dne 6. t.m. lz q£. osebnimi avtomobili na Km- (y hod s Trga Oberdan ob 5.45. dišče s planine Km ob 9. d1®- NAJUGODNEJŠE JAMSTVO -kakršnokoli zavarovanje! KOn j ŠVAB, agent Generali-Assicura« S.p.A, — Opčine — UL S®lic Tel. 211489. Angela in Karel Gec v 5.000 lir za šolo-spamanik NO Cerknem. o(0l, V počastitev spomina P0^- JLsel aorrvio C ne i Ao TSTaHiI * il Ivana Sosiča daruje Nedi v lsd 3.000 Ur za Dijaško matico. ' ^ namen daruje Zoja Jankovi* lir za Dijaško matico. V isti n daruje Ludvik Tavčer 3.000 m športno društvo Polet. DESET DNI NA VPOGLED NA TRŽAŠKI OBČINI Seznam davčnih zavezancev z odmerjenim družinskim davkom Na tržaški občani je izobešen se-1 (353.544), trgovski potnik Amaldo , am davčnih zavezancev z naved- Scacciati (prav toliko), uradnik I- Ul) Ha,,*-- ___________ ____1____;__Pi.ir. t__________________ . Vrl j davčne osnove za odmerjanje danskega davka, pristojbine za pšanje smeti in drugih manjših •finskih dajatev. Spisek je na vpo-vsak dan od 9. do 12. ure v ritr •ri na Largo Granatieri štev. nad. še do četrtka, 10. t. m. .Najprej so na spisku navedena jr?aa davčnih zavezancev, pri ka-I?® so pristojni organi v zadnjem ugotovili spremembe v davčni tovj v primerjavi s stanjem leta f^tej, Prva številka se nanaša I? obdavčljivo vsoto, druga v o-®Wju pa na višino davka. Tn tis*- *)rv' de' spiska obsega nasledita »mena; največ, po 18 milijonov avčljive osnove (na kar zaraču-Li na 3 milijone 563.005 lir dru-trist davka in drugih manjših jv~jbin) imata po spisku mesar ^anni Vesnaver in trgovec Si-/v1® Vesnaver. Drugi pomembni i/Koplačevadci pa so: trgovec Li-Polojaz 16.000.000 (3.159.502), jmik Mario Starz 12.000.000 (2 .ujona 352.498), direktor podjetja i^faele De Riu 10.800.000 (2 md-j)7a 46.844), uradnik Aureliano ^mbrngio 10.000.000 (1,797.681), tr-;°Vec Egon Starec (prav toliko), tdnjk Francesco Rizzi 9.600 000 t n .774), trgovec Francesco Gian-t,,‘a 9.300 000 (1.609.1671. novinar Riego Deberti 8.000 000 (1 mi-Wri 263.235), inženir Renato Di talo Štolfa (prav toliko), bančni uradnik Giuseppe Arzarello 3.600.000 (338.159), trg. potnik Ulrico Bianchi (prav toliko), trgovec Ugo Contento (prav toliko), podjetnik Guido Dussi (prav toliko), učitelj Giuseppe For-nasaro (prav toliko), podjetnik Do-menico Goina (prav toliko), stevard Romeo Kriscak (prav toliko), uradnik Sergio Loseri (prav toliko), o-brtnica Maria Mocenigo (prav toliko). Po 3.500.000 obdavčljive osnove (323.079) imajo frizerka Stella Bai-sero, frizer Luciano Boschin. kros njar Umfoerdo Fasano, univ. docent Edmondo Honsell, univ. asistent Vit-torio Longo, stavbenik Magliaretta, kapetan dolge plovbe Umberto Ma-raspiin in upokojenec Natale Sinti; po 3.400.000 (308.359), mehanik Abe-lindo Gian, podjetnik Domenico Fab-bro in poslovodja Vinicio Soban; po 3.300.000 (293.946), podjetnik Cnr-lo Bunz, točaj Tullio Škerl in frizerka Laura Stabile; po 3 200.000 (279.856), bančni uradnik Giorgio Grassillii. delavec Duilio Maghet in podčastnik policije Willy M.arcocci; 3.150.000 (275.483), ima industrijski izvedenec Bruno Pockay, po 3.100.000 (266.0901 pa brivec Pietro Callea, učiteljica Veneramda Ferro vd. Schi-ra, uradnik Roberto Kowatsch, trgov, potnik Ruggero Lokar, uradnica Lit dia Sforzina, slaščičar Carlo Tava-gna in trgovec Giovanni Zigliotto. 3.050.000 (261.798) ima trgovski potnik Zdenek Kopista, po 3.000.000 (252.647) pa uradnik Vittorio Can-dus, sprevodnik Aronne Catala-n, podjetnik Agostino Kersicla, trgovec Dario D'Alviise, obrtnik Gian Bernardino Di Fabio, trgovec Stefano Doriguzzi, trgovec Sergio Zanolla, univ. docent dr. Roberto Jengo, u-radnik Emio Mariani, hotelir Co-lombino Nobile, trgovec Giuseppe Stock in geometer Giuseppe Za-rotti. GORIŠKI DNEVNIK OB PRAZNIKU REPUBLIKE PRAVDA TEČE ŽE DOLGO LET • Ravnateljstvo prevozne službe Acegata sporoča, da bo s četrtkom, 3. Junija, po zaključenih obnovitvenih cestnih delih, spet vzpostavljena fitobusma proga št. 5. VESTI Z ONSTRAN MEJE j. —utt (prav toliko), trgovka Otti-’ Mersini vd. Ciani (prav toliko), fv/bmik prof. Andrea Bosatra 7 ,,ll>ionov 800.000 (1.231.655), trgovec ,u,*erta Fasamo 7.500.000 (1,141.771), y!jwuunia uiawnni« . Jlato 4.950.000 (577.202). trgovski ®biik Vittorio Favot 4.800.000 (544 163), trgovec Ercolino Delli 3Pftgni 4.700.000 (525.215), urad-Nestore Illini 4.650.000 (519.627), ^»vec Carlo Amadei 4.600 000 (506 M 590), cvetličar Aurelio Conti ^■av toliko), univ. profesor Fer-ccio Demandns (prav toliko), tr-Giuseppe Di Stefano (prav to-uradnik Luciano Orlando (prav 4 "ko), uradnik De Eugenio Divitns h550.000 (501.084), trgovec Oscar Nma 4.500.000 (4888.289), obrtnik ?9ito Ponte (prav toliko), indu-l^alec Luigi Cernigai 4.400.000 27°S13), učitelj Pietro De Pelle-n*9i (prav toliko), direktor mž. 3>»rizio Frigo (prav toliko), trgov-(5 Anna Cerovaz vd. Mazzaroli toliko), uradnik Fabio Ciom s^OOO (452.660), uradnik Luciano J^Uga (prav toliko), šofer Ervi- Aif, tedo Righi 4 200.000 (439331). o?fietnik Mario Cocci 4 000 000 (401 ijj/i trgovec Oliviero Comici (nrav ,'*«), trgovec Angelo Eberhard VPav toliko) profesor Elvezio Ghia-Nlli (prav toliko), zavarovalni a-Ugo Mi-azzi (prav toliko), fuk-N Franco Pallucchini (prav to-'S, funkcionar INPS Giovanni Ri-Nnbi (prav toliko), trg. posred-^ Marcello Weiss (prav toliko). milijone in več davčne osnove ? odmerjenje družinskega davka Ntoajo nasledniii davkoplačevalci; Nka Sonja Ober por. Costama-r? 3.900.000 (385.287), brivec Giu-No Rodriguez (prav toliko), u-,aonik Marino Vencato (prav to-f uradnik Paolo Zanmarchi if1&v toliko), železničar Fulvio Ber-k). 3.800.000 (369.254), učitelj Re-5«o Oomdnotti (prav toliko), uradih dr. Eugenio Zicari (prav tolr trgovec Giuliano Ciabatta ' ^•‘Jone 750.000 (364.395), uradnik Nele Sghedoni 3 (prav toliko), u-^njenec Ottorino Petz 3.700.000 Huda prometna nesreča Slavniko-vega avtobusa pri Kozini je vzbudila veliko žalost med prebivalstvom celotnega koprskega področja. Kakor smo že poročali, sta izgubila . , .jcnje dva potnika, trinajst pot nikov pa je biio miuo ranjenih, od katerih ležijo trije v šok sobi izolske bolnišnice in so še v življenjski nevarnosti. Nadaljnjih pet potnikov je bilo laže ranjenih in prav tako prepeljanih v bolnišnico, manjše poškodbe pa je dobilo 27 potnikov, ki so jim nudili prvo pomoč na kraju nesreče ali v bližnjih ambulantah in jih potem odpustili domov. Pri nesreči so bili huje ranjeni: Antonija Marinič (76) iz Knežaka, Marija Ceglar (60) iz Obrova, Ivan Iskra (24) iz Zabič, Marijan Iskra (60) iz Zabič, Viktor Ljubič (51) iz Javora, Zdravko Trošt (46) iz Zabič, Marija Renko (47) iz Malih Loč, Irena Zadkovič (18) iz Račič, Valerija Zadkovič (16) iz Račič, Marija Pugelj (16) iz Kosez. Ivanka Dodič (44) iz Hotične, Alojzija PoJes (28) iz Ritomeč in Emilia Juriševič (62) iz Markovščine. Laže so bili ranjeni: Rozina Juriševič (58) iz Gradišča, Pavlina Boštjančič (24) iz Kosez, Vesna Smokec (26) iz Zemona, Nada Smo-kec (49) iz Zemona in voznik avtobusa Ivan Gvardjančič. Medtem so komisije začele intenzivno raziskovati vzroke nesreče. Voznik je izpovedal, da v trenutku nesreče ni uporabil zavor, oziroma je začel zavirati šele takrat, ko je vozilo že zdrselo s ceste. Izjavil je tudi, da ga je začelo zanašati šele potem, ko je izpeljal blagi ovinek. Nedvomno pa obstaja močna indikacija, da je bila hitrost vozila neprimerna. Cesta Kozina — Rupa jo namreč v zelo slabem stanju, saj je asfaltna prevleka izrabljena, na ogih mestih so luknje, pa profili nagnjenosti cestišča v večini primerov ne ustrezajo. Ta cesta je zlasti nevarna v deževnem vremenu. Komisija, ki si je ogledala vozilo, ni našla pri prvem pregledu nekih večjih okvar, saj je bil avtobus pred kratkim v generalnem popravilu. Točno poročilo pa bo komisija dala po detajlnem pregledu. Preiskovalni organi so prav tako ugotovili, da v trenutku nesreče ni bilo nekih posebnih dogodkov na cesti, ki bi vplivali na ravnanje voznika (pešec, prehitevanje in podobno). Kakšno je razmerje med objektivnimi vzroki (mokra in izrabljena cesta, morebitna okvara na vozilu in podobno) ter subjektivno krivdo voznika (morebitna prevelika hitrost, ali drugi vzroki) bo morala ugotoviti nadaljnja preiskava in seveda predvsem epilog pred sodiščem. glavnem razprodane. V kolikor ne bo večjih vremenskih nevšečnosti, se torej obeta bogata turistična sezona. Na obali je trenutno 17 tisoč ležišč v hotelih, v počitniških domovih in pri zasebnikih. Razen tega pa je še okrog 3 tisoč ležišč v avtokampih. Glavni problem je trenutno urejevanje plaže v Portorožu, vendar bo po trditvah turističnih delavcev do sezone vse v redu. Orkester «Miramar» je gostoval v Idriji Dne 23. maja je na reviji harmonikarskih ansamblov, ki jo vsako leto organizirata tamkajšnja Zveza kulturno-prosvetnih organizacij in glasbena šola, nastopil tudi harmonikarski orkester «Miramar» pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. Na reviji, ki je bila v lepo opremljeni rudniški dvorani, so nastopili še ansambli iz Kopra, Izole, Pirana, Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, Solkana, Nove Gorice in Idrije. Izvajanju zanimivega sporeda te glasbene prireditve, ki je postala v Idriji že tradicionalna, je prisostvovalo številno občinstvo, ki je posebno tržaške goste iskreno pozdravilo in nagradilo s priznanjem njihovo izvajanje. Po prireditvi so organizatorji pripravili za vse nastopajoče v hotelu «Nanos» skupno večerjo, ki je potekala v prijateljskem in tovariškem vzdušju. Izleti SPD Na zadnji seji so se odborniki Slovenskega planinskega društva pogovorili tudi o bodočih Izletih, diužinskih in visokogorskih. Od visokogorskih bosta prva na vrsti vzpon na pogorje Polovnlka in pa vzpon na Snežnik. Celodnevna tura na Polovnik bo v četrtek, 10. junija. Prevoz z lastnimi sredstvi do Žage nato peš na vrh. Izlet na Snežnik bo v nedeljo, 13. t.m. prav tako z lastnimi sredstvi. Podrobnosti pri vpisu; vpisuje Milivoj Hoban v Standrežu in pa Bernard Bratož v Gorici, Ul. Vittorio Veneto 88. Omenimo naj še, da Je bila delegacija SPD na občnem zboru Planinske zveze Slovenije v Ljubljani, kjer je predsednica Smetova pozdravila zbor v imenu gor Iških planincev ln izrazila njihovo željo po še tesnejšem sodelovanju v bodoče. Njen pozdrav so sprejeli z velikim odobravanjem. Današnjo 25. obletnico proglasitve republike v Italiji bo letos prvič uradno proslavljala pokrajinska u-prava na Goriškem. Danes ob 11. uri bo taka proslava v dvorani pokrajinskega sveta. Uradni govor o tem zgodovinskem datumu in njegovem pomenu bo imel predsednik deželnega sveta prof. Michelangelo Ribezzi; predsednik pokrajinske u-prave dr. Chientaroli je razposlal vabila k udeležbi. Popoldne ob 18.30 pa bo običajen uradni sprejem na prefekturi, ki ga priredita za predstavnike krajevnih oblasti in raznih ustanov prefekt dr. Sganga in soproga. S tem v zvezi so razne politične stranke izdale tudi poseben proglas v katerem govore o pomenu tega jubileja tudi za goriško prebivalstvo. Pokrajinsko tajništvo PSI ugotavlja v svojem proglasu, da je italijanski narod dne 2. junija 1946 svobodno izbral' med monarhijo in republiko ter se odločil za demokrar tično republiko, osnovano na miru in delu. Gorica takrat, bila je še pod zavezniško upravo, ni imela možnosti sodelovati pri tej izbiri. Zato pa hoče sedaj, ob 25. obletnici sodelovati pri njeni proslavi, ki bo na sedežu pokrajinske uprave in na katero so povoMjeni tudi župani vseh občin na Goriškem s svojimi prapori, da bo pri proslavi na ta način sodelovala vsa pokrajina. Ta jubilej sovpada z uveljavljanjem socialnih reform in s konkretno izvedbo določil republiške ustave, ki sloni na demokraciji in socialni pravici, ki so glavne pridobitve odporništva. Vodstvo Krščanske demokracije pa pravi v svojem proglasu, da je v takratnem delikatnem zgodovinskem momentu in težavnem položaju italijanski narod s pomočjo odporništva ponovno pridobil ugled in demokratične svoboščine ter za vedno odpravil monarhijo, ki je sodelovala s fašizmom v tragediji, ki jo je ta povzročil Italiji, ko jo je zavlekel v napadalno vojno in jo spravil na rob propada. KD je že v obdobju 1943-45 izbrala narodno enotnost in demokracijo v demokratični in republikanski državni ureditvi. Otvoritev razstave šolarjev iz Zagreba Včeraj ob 18. uri so ob prisotnosti krajevnih upravnih in šolskih oblasti v prostorih UGG v Gorici o-tvorili razstavo risb in slik osnovnošolskih otrok iz Zagreba na temo «Moje mesto*. Goste je pozdravil občinski odbornik g. Moise, v imenu Zagrebčanov pa se je zahvalil Josip Vuk, član sekretariata za kulturo pri občinski upravi v Zagrebu. Ob tej priliki je Moise po-deM nagrade tudi petim predstavnikom zagrebških šolarjev, ki bodo ve v Gorici. Razstava bo odprta do 13. junija. Podrobnosti bomo obširneje poročali jutri. Stavka v ladjedelnici Včeraj so po raznih oddelkih trži-ške ladjedelnice izvedli enourno stavko. Med stavko so bila po oddelkih zborovanja, na katerih so proučili ponudbe, ki jih je predložilo vodstvo za poravnavo obstoječega spora. Jutri, četrtek ob 16, uri bo na Intersindu v Trstu širši posvet, dopoldne pa bo sindikalni sestanek, na katerem bodo koordinirali stališča posameznih delegacij. Kolesarska dirka bo šla preko bloka S. Gabriele Obmejna policija v Gorici nam je sporočila, da bodo z dovoljenjem notranjega in zunanjega ministrstva iz Rima za kolesarsko dirko Giro dltalia v soboto odprli prehod v GabrieSovi ulici v Gorici' za kolesarje in spremstvo. Prehod bo od prt samo za to priložnost in za čas trajanja prehoda. Ta ukrep bo olajšal pot kolesarjev skozi Gorico in Novo Gorico, ker jim ne bo treba Kljub ugodnim izjavam krajevnih oblasti težave s kategorizacijo prehoda na Plešivem Najkrajša vez med Brdi in Furlanijo • Čez prehod gre dnevno 450 ljudi - Lani so tu zabeležili 166.554 prehodov Lani so na mejnem prehodu pri Plešivem zabeležili 166.554 prehodov. Od 2. avgusta 1969, ko so ta prehod odprli, do 30. aprila letos, so na tem bloku zabeležili 265.972 prehodov. Statistike nam povedo, da se število ljudi, ki se poslužujejo tega bloka, počasi a stalno veča, saj so podatki o letošnjih prvih štirih mesecih boljši kot oni iz lanskega leta. Številke nam povedo, da gre čez ta prehod približno 450 ljudi dnevno. Pred časom so uvedli avtobusno progo Dobrovo — Krmin, ki se je tako dobro obnesla, da jo nameravajo sedaj podaljšati do Gorice. Morda bodo tudi na tej relaciji obdržali dve dnevni vožnji. To so pozitivni podatki o prehodu pri Plešivem. Ljudje z obeh strani meje, v Krminu in v Brdih, pa še niso zadovoljni. To njihovo nezadovoljstvo pravilno tolmačita občinski upravi v Krminu in v Novi Gorici, ki si prizadevata, da bi ta prehod usposobili tudi za lastnike pot- nih listov. Skozi blok pri Plešivem je namreč moč danes iti le s prepustnico. Tudi takšen prehod je sicer za Plešico relativna novost. Prehod so uvrstili od kmečkega v višjo kategorijo šele 2. avgusta 1969, torej pred manj kot dvema letoma. Tistega dne je bil na Plešivem praznik za prebivalstvo obeh strani meje, ki je videlo v čimbolj odprti meji obnavljanje najbolj naravne vezi med Krminom in Brdi. Zaradi tega so bili takrat govori novogoriškega župana Šimca, krminskega župana Stecchine in številnih drugih, tako optimistični. Državna meja se je septembra 1947 zarezala v posestva, ločila je sorodnike in prijatelje in skoro vse vezi so bile na mah pretrgane. Kmetje so lahko za prehod meje uporabljali cesto v Ceglu in marsikdo je moral zaradi tega napraviti kak kilometer več kot prej. Po dolgih prizadevanjih na obeh straneh preko prehoda pri Rdeči hiši. ................||»|<»»I"»»»|||||»....................... GORIŠKA TRGOVINA V APRILU Blagovna izmenjava s Slovenijo je dosegla nad 512 milijonov lir Od tega 158 milijonov lir pri uvozu in 354 milijonov lir pri izvozu - Hranilne vloge so dosegle skoraj 93 milijard lir Iz vestnika trgovinske zbornice za mesec april povzemamo, da se je položaj v goriški trgovini v primerjavi s prvim letošnjim dvome-sečjem znatno izboljšal. K temu so pripomogli velikonočni prazniki in pa povečam priliv slovenskih kupcev z druge strani meje, ki zlasti ob koncu tedna in pred prazniki včasih kar preplavijo Gorico. Prodaje na obroke so se odvijale normalno, zabeležili pa so tudi 'dve razprodaji. V okviru videmskega sporazuma za maloobmejni blagovni promet podatki prikazujejo v primerjavi z marcem zmanjšanje uvoza od 200 na 158 milijonov lir, ter povečanje izvoza od 279 na 354 milijonov; v celoti se je torej blagovni promet zvišal od 479 na 512 milijonov lir v obeh smereh. Med uvozom iz Slovenije naj omenimo: goveje in svinjsko meso, konje za delo in za zakol, povrtnino, sadje, sveže in suhe gobe, govejo krmo, drva in gradbeni ter industrijski les in lesne polizdelke. Pri izvozu je prišlo v poštev pred; vsem naslednje blago: drogerijski predmeti, umetna gnojila in zaščitna sredstva, tekstilno blago, elektro-material, avtomobilski' nadomestni deli, kmetijski stroji in deli, opeka in keramične ploščice, plastični izdelki in pisarniške potrebščine in razno drugo blago. V aprilu je pristojni urad trgovinske zbornice izdal potrdila o izvoru blaga in overovil račune za izvoz blaga v nekatere prekomorske in evropske države. Gre skoro iz- V Izoli so dogradili nov0 oskrbovalno središče za tuje jahte. V ta namen so preuredili prostore bivše ribarnice. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik izolske skupščine Jernej Humar. Novi objekt bo velikega pomena za nadaljnji razvoj jahtnega turizma na slovenski obali, ki se »z leta v leto veča. Že lani je pristalo na slovenski obali 5.500 tujih jaht, za letos pa predvidevajo 1° do 20 odstotno povečanje. * * * Turistični delavci slovenske obale so sporočili, da so prenočitvene zmogljivosti gostinskih objektov na slovenski obali za letošnjo sezono (nCENTROTUIffiT ^4> LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 3* TEL. 316-857, 316-975 KENIJA 8-dnevno potovanje z letalom — odhod 24.6.71. — Obisk rnaij lepših predelov Kenije, živalskih parkov, Indijskega oceana in kenij skih plemen. Strokovno vodstvo dr. KUHAR. Zadnja možnost za samo 4.860 NDtn. Popust za plačilo v lirah. POČITNICE V ŠPANIJI 8- In 15-dmevna potovanja v Malago, na Kanarske otoke in v Palmo de MBllorca. zamudite izredne priložnosti — zahtevajte podrobne programe! ZA VAŠO KNJIŽNICO imamo nadaljnje štiri knjige iz krasne zbirke NAŠA BESEDA IZBRANO DELO Alojza Kraigherja Juša Kozaka Ferda Kozaka In Pesmi partizanov tiiažka Itnfoatota Trst - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ostali tri dni gostje občinske upra- ..............hitiiii.............................■■>»>..................................... SPREHOD PO NAŠEM KRASU Od začetnega kozarčka žganja do moderne izletniške gostilne Tone Čotov je v prejšnjem stoletju čevljarski obrti dodal še gostilniško - Z Vrha je prekrasen razgled na goriško kotlino Ob popoldnevih in zvečer je v gostilni «Pri Čotovih* na Vrhu vedno živahno. Domačini se tu zbirajo po trudapolnem delovnem dnevu, da bi popili kozarček vina in vrgli bri-školo, ter da bi se pogovorili o dogodkih doma in na tujem. Ker so vsi vneti bralci dnevnega in dragega časopisja in ker je tudi na mizah gostilne «Pri Čotovih* vedno polno časopisov, so vsak dan na dnevnem redu debate o sindikalnih in političnih dogodkih. Možje pa se radi pogovarjajo tudi o življenju v domači vasi. V zadnjem času se precej govori o blunjem prosvetnem prazniku in o pripravah za postavitev partizanskega spomenika. Večkrat pa se oglasi kak star možakar, ki rad pove, Kako je bilo na Vrhu «v starih cajtih*. Nekega dne sem prisluhnil takemu pogovoru in izvedel marsikaj zanimivega o družini Devetak, eni izmed toliko družin Devetak na Vrhu in na našem Krasu, ki že dolgo let upravlja to gostilno v vasi, ki je, ime samo tako pove, najvišja na goriškem Krasu, od koder je prelep razgled na goriško kotlino. Najbolj me je zanimalo izvedeti, od kod ime «Pri čotovih*, saj se to na prvi pogled ne ujema s priimkom Devetak. Odgovor pa je bil zelo enostaven. Praded sedanjega gostilničarja Renata se je pisal An-toh; domačini pa so mu pravili Tone Čotov, ker je imel hibo na nogi. Bil je torej «čotast», od tod ime hiši, v kateri je stanoval. Zaradi te telesne poškodbe se je oprijel neobičajnega dela v tako majhni vasi: postal je čevljar. Njegovemu domu so ljudje najprej pravili »Pri Mežnarjevih*, ker je bil njegov oče mežnar, nov naziv «čotovi» pa se je kmalu oprijel Devetakove družine. To hovo ime se je utrdilo v letih, ko so ob vznožju goriškega Krasa, med Gorico in Tr; žičem, gradili železnico. Italijanski delavci, ki so jo gradili, so pričeli zahajati v bližnje vasi in na Vrhu so odkrili čevljarja. Nosili so mu v popravilo čevlje in takrat se je Tonetu porodila misel, kako bi zaslužil še kak krajcar. Tem delavcem je začel prodajati kozarčke žganja. Začetni gostilniški posel mu je šel od rok, čeprav je takrat že bila v vasi Grilova gostilna. Dela je bilo za Vse. Tonetov sin Ivan je gostilniški obrat razširil. V isti stavbi, kjer je sedaj gostilna, je uredil tri poslovne sobe. V prvi je imel čevljarsko delavnico, v drugi gostilniški prostor, v tretji pa je bila kuhinja, ( tako da so gostom lahko postregli ključno za blago domače proizvod nje na Goriškem za skupno vred nost nad 33 milijonov lir: med tem blagom so sanitarni izdelki, industrijski hladilniki, puloverji, kovinski predalniki in police, plastični izdelki, igrače, nadomestni deli za tekstilne stroje, ventilatorji ter celo stroj za pakiranje. Kar se tiče kreditnega področja naj omenimo, da so znašale ob koncu februarja hranilne vloge pri poštni hranilnici nad 11,5 milijarde lir od tega 6,2 milijarde v poštnih bonih. Ob koncu leta 1970 pa je bilo po bankah in drugih kreditnih zavodih na Goriškem nad 81 milijard hranilnih vlog, od tega 53 milijard vlog zasebnikov in raznih podjetij. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v ponedeljek, 7. junija ob 19. url še poslednji roditeljski sestanek ln sicer v prostorih šole v Ul. Randaccio v Gorici. Sestanek je namenjen samo za starše gojencev 3. razreda te šole ali njihove namestnike. so 17. marca 1958, torej celih enajst let po vzpostavitvi meje, odprli na Plešivem prehod za kmete — dvolastnike. Blok je bil odprt le v mesecih od februarja do novembra, čez zimo pa je bil zaprt. Akcija za višjo kategorizacijo toga prehoda je trajala dolgo vrsto let in odveč bi bilo naštevati vse, ki so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi do tega prišlo. Na jugoslovanski strani so medtem a-sfaltirali cesto iz Dobrovega do meje, enako so napravili tudi na italijanski strani: iz Krmina na Pleši-vo so cesto asfaltirali in jo uvrstili v višjo kategorijo državnih cest. Poleti 1969 je bil prehod na Plešivem končno povišan v drugo kategorijo. Podatke o prehodih smo objavili v začetku tega članka. Krajevne oblasti, obmejna policija in tudi posamezniki si prizadevajo, da bi bil kmalu tod možen tudi prehod s potnimi listi. O tem je bil govor tudi na nedavni seji mešane komisije za izvedbo videmskega sporazuma in tam so baje izrazili negativno mnenje o višji kategorizaciji prehoda na Plešivem. Sicer pa vemo, da spada to v kompetenco zu-nanlih ministrstev v Rimu in v Beo-gra'Y Morda bi bilo lažje usposobiti blok na Plešivem za omejen prehod s potnimi listi: čez mejo bi tod lahko šli le italijanski in jugoslovanski državljani tako s potnimi listo kot s prepustnicami, čez noč pa bi bil blok zaprt. Taka olajšava prve stopnje ne bi zahtevala večjih gradbenih investicij na bloku, precej pa bi razbremenila mednarodni prehod pri Rdeči hiši, ker bi se seveda promet čez Plešivo povečal Šolska prireditev danes v Doberdobu Učiteljstvo in učenci osnovne šole v Doberdobu priredijo danes, 2. junija ob 16.30 zaključno šolsko prireditev in sicer v telovadnici šole. Na sporedu bodo krajši prizori, deklamacije, petje in srečolovj pri čemer sodelujejo posamezno ali skupno učenci vseh razredov. Opozarjamo na to prireditev in priporočamo staršem in vsem ljubiteljem mladine, da pridejo poslušat, kako so se naši malčki pripravili in kaj nam bodo povedali. V dopoldanskih urah je v šolskih prostorih odprta tudi razstava ročnih del in slik, ki so jih napravili učenci. Iz goriškega matičnega urada Dne 31. maja so prijavili na goriškem matičnem uradu 5 rojstev In 2 smrti. Rojstva: Andrea Ceochin, Ales- sand.ro Rossi, Ketty Klančič, Fede-rico Snaidero, Denis Puntin Umrli: rudiar 59-letni Stefano Ru-polo; 79-tetna gospodinja France-sca Franco vd. Cecotti. VERDI ob 15.30: «Supponiamo cl» dichiarino la guerra e nessuno d vaeto, Tany Curtis in E. Borgni-ne. Ameriški kinemaskop v barvah. CORSO ob 15.15 «L’uomo dalla porta accanto«, E. Wallach in J. Haris. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.30—22.00: ((James Tont, operaziome 2», L. Buz-zanca in C. Lange, italijanski barvni film. CENTRALE ob 15.00: «1 vendicatori delTAve Maria«, T. Kendall in I. Meda. Ameriški barvni film. VITTORIA ob 15.00: «Andrče - 1’esasperazione del desiderio nel-1’amore femminile«, J. Hansel ln A. Brauss. Nemški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. PODPORNO DRUŠTVO DIJAŠKA MATICA bo Imelo svoj redni občni zbor dne 16. junija 1971 v Gorici v Ul Malta 2 ob 20. url. Odbor SPZ v Gorici organizira v nedeljo, 6. junija SREČANJE GORIŠKE IN KOROŠKE MLADINE V CELOVCU Odhod avtobusa s Travnika ob 6. uri. Vpisovanje In pojasnila na sedežu SPZ v Gorici, Ul. MAlta 2/1, tel. 24-95. Pred Devetakovo gostilno «Prl Čotovih« tudi s toplim krožnikom. V času prve svetovne vojne je morala tudi Devetakova družina v begunstvo. Ivan je umrl v taborišču Bruck an der Leite, žena Marjanca pa se je vrnila domov s sinovi irt hčerami. Gostilno je prevzel sin Avguštin, ki mu je uspelo s polnočjo drugih bratov in sestra obnoviti porušeno domačijo Umrl je pred kratkim, leta 1965, njegova žena Terezija mu je sledila v grob lani. Petnajst let vodi gostilno Avguštinov sin Renato, ob strani mu stoji žena Mihaela Devetak, tudi ona doma iz te kraške vasi. Za Vrh in istočasno tudi za gostilno «Pri Čotovih* je pred nekaj leti prišlo do precejšnjega preobrata. Malokdo je pred leti prihajal na Vrh po luknjičastih poteh, ki so bile neprevozne ne le ob grdem vremenu, marveč tudi ko je sijalo sonce Pred približno petimi leti je bila asfaltirana prva cesta na Vrh, nato so sledile še štiri druge. V zadnjem času so na Vrhu dobili tudi prvi telefon in nameščen je prav v gostilni «Pri Čotovih*. Gostilno je Renato Devetak pričel obnavljati in večati vzporedno z urejanjem cestnega omrežja. Pričeli so prihajati motorizirani gostje iz vseh krajev. Nikomur ni žal takšnega izleta, bodisi ker se nudi 2 Vrha pretek razgled ra Gorico, So-vodnje, Miren, kot zato, ker mu v gostilni «Pri čotovih* prijazno postrežejo z okusno domačo hrano, večkrat tudi z divjačino. Seveda pri tem ne pozabijo na domače goste. ki so dobrodošli ob vsaki uri. V pogovoru z Renatom Devetakom smo dobili vtis, da bo pridal gostilni še kak prostor, čim mu bodo dopuščale finančne zmogljivosti. m. w. Tržič AZZLRRO ob 15.00: «Isabella, du-chessa hei dlavolia, B Skay. M. Pa! m ara. V barvah. EXCELSIOR ob 14.00: «Arriva Charlie Brown». Barvna slikanica. PRINCIPE ob 15.00: «Colpo ro- vente«, M. Reairdon in P. Pou-quet. SAN MICHELE 14.30: «Uomlni di amlanto contro 1’infemo«, John Wayne. Kinemaskop v barvah. Dodatek barvna slikanica. l\ovu tiari ca SOČA (Nova Gorica): «Pony ex-press«, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA: (Šempeter): «Nomadi s severa«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: Danes zaprto. DESKLE: «Cas volkov«, francoski barvni film — ob 20. uri. SEMPAS: «LegiJa prekletih#, ameriški barvni film — ob 20.30. KANAL: Danes zaprto. PRVACINA: «Nočno življenje«, barvni film — ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Crlstofo-letti. Travnik, tel 28 72. V TR2ICU Danes ves dan Ir. ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr Rismon-do, Ulica Toti 52, tel. 72701. PRAZNIK ŠPARGLJEV v STANDREŽU NADALJEVANJE PROGRAMA: DANES, 2 junija: ob 21. uri: «Veseltcav>, nastopa dramski odsek «Standrež» ln «F. B. Sedej« iz Steverjana, režira A. Pregare. V soboto, 5. junija: Ob 21. uri: Nastop najmlajših z deklamaci- jami in petjem; nastop šolarjev z igrico «LutaiJa v namla-nem prtu« ln dramske družine «0 Zupančič« z veseloigro •Luknja v teHovniiku«. Režira Drago Marušič. V nedeljo, 6. junija: Ob 21. url: Koncert zborov iz Slovenije, 1» Goriške ln s Tržaškega. Vse dneve bo deloval bite e domačim vinom ln s prigrizkom ter z beluši In jagodami. Odprte so raestave belušev (špargljl), fotografij in starega kmečkega orodja. V prtmeru slabega vremena še bo program Izvajal v župnijski dvorani. EAKOR POROČAJO JUGOSLOVANSKI ČASOPISI Zadnje deževje je veliko pomagalo žitu in koruzi V Vojvodini so že željno pričakovali dež ■ Na posestvu «Reograd» so slavili praznik - V Makedoniji je dež prišel ponekod že prepozno pravilo razmere v Vojvodini, je velita) pripomoglo tudi drugod. Kakor poročajo lz Svetoaareva, kaže v Pomoravju letina tako, kot že dolgo ne. K temu je pripomogel sedanji dež, pa tudi nekaj deževnih dni pred tremi tedni. Razvod ozimnih in jarih žit je na tem področju zadovoljiv ln bolj kot zadovoljiv, talko da prekaša tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na tem področju je posejano z žitom več deset tisoč hektarov površine. 2ito se povsod lepo razvija in prav sedanji dež bo odločilno pripomogel, da bo zrnje debelejše In bolj polno. Po-sebno pa bo ta dež pripomogel k nadaljnjemu razvoju koruze, ki je je tod posejane na več deset-tisočlh hektarov površine. Iz Makedonije tudi poročajo, da je dež pošteno zalil polja. Vendar je ta dež marsikje prišel prepozno ln to tako za žito kot za marsikatero drugo kulturo. Zelo vroče sončno vreme, ki je ves maj žgalo, Je negativno vplivalo na žitna ln druga polja, celo na žitna polja v Felagoniji, ki je največja žitnioa Makedonije. Ponekod bodo pridelali za 20, ponekod za 30 pa tudi za 40 odstotkov manj žita, kot so računali. Na Ovčjem polju je suša tako pri zardela žitna polja, da so jih preorali ln posejali z novimi kulturami. Dolgo rti bilo dežja niti v Dalmaciji ln prav dež, ki je prišel te dni, je veliko pripomogel k Izboljšanju razmer v kmetijstvu. Kljub temu pa trdijo, da dež zadnjih dni ni veliko koristil vinogradom in sadjarstvu, medtem ko da je bolj koristil vrtnarstvu, saj so ponekod nekatere kulture že začenjale usihati. V splitskem inštitutu za kmetijstvo poudarjajo, da bi potrebovali še več, veliko več dežja. O dežju in o njegovem blagodejnem vplivu poročajo tudi od drugod, od ponekod Iz Istre pa na pr. poročajo tudi o veliki škodi, ki jo je povzročilo neurje, 1111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiniifl||CTiiiiiiiliniii,iiiiii,lii,ill,liiil|ll(***1i*IIIII11Ijnl|*iitl||l|||I,>|||^IIIIII|ll|III|||||,|,|||ll|||||l|||||||IIMniiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiii„i,iiiiiii,ii,i,«„,llrew,iimiiiiiiiinmiii„iiiii„,iiliii,,iij|imingiaaniiimiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiii» KITAJCI SE VRAČAJO K ENI SVOJIH {POSEBNOSTI* Vtem ko se mi že nekaj dni z negodovanjem oziramo proti nebu, ker nam gre (in nam bo še šlo) deževno vreme na živce, so ga drugod ln ga še bodo dočakali z velikim zadovoljstvom. Se več, na obratu «Lepusnioe» na velikem posestvu «Beograd» blizu jugoslovanske prestolnice, so preteklo soboto imeli celo nenapovedan praznik. Deset dni so delavci tega posestva noč in dan, v nepretrganih izmenah, prebili pri agregatih za umeten dež in ko se je ulilo izpod neba, so upravičeno slavili praznik. «Ta dež velja milijarde, je rekel agronom Ljubo Djordjevlč. — S pšenico Imamo posejanih 1370 ha zemlje In reči smem, da je naša pšenica sedaj v odličnem stanju. Zrno se že formira, ponekod je klasje poleglo zaradi vetra in dežja, pa se že dviga. Vsekakor pričakujemo rekorden pridelek, kakršnega smo imeli pred dvema alt tremi leti, ko smo naželi po 45-46 stotov zrnja na ha.» Kar velja za posest «Beograd», velja za mnoge druge velike posesti ln za vsa žitna področja v Jugoslaviji. Dež, ki nam nagaja, prinaša kmetu gotovost, da bo letina dobra, kajti, kakor poročajo iz raznih krajev Jugoslavije, že dolgo ni bilo dežja In ponekod sc je čutila že skrajna potreba po padavinah Nadaljevali bomo z opisi v posameznih krajih, kot so o tem poročali jugoslovanski časopisi preteklih dni. Na že omenjenem beograjskem posestvu, kjer imajo 1370 ha površine, posejane s pšenico, imajo 620 ha zemlje posejane s sladkorno peso in tudi ta se je zelo dobro obnesla In tudi tej je zadnji dež prišel kot naročen, še bolj kot dež je zaleglo nekoliko hladnejše vreme, kajti v zadnjem času je bilo za mlado peso nekoliko prevroče, če velja to za žito ln peso, velja tudi za koruzo, ki da je kar dobro prestala nekaj prevročih dni In tudi že občutno sušo, zato računajo, da bodo Imeli rekorden pridelek tudi v velikih nasadih koruze. Tudi v širni Vojvodini je bilo nekaj dni dežja In tudi ta dež Je prinesel milijarde. Nekateri so rekli, da je z dežjem «padalo zlato«. Resnično je dež prinesel veliko izboljšanje, kajti v Vojvodini je suša trajala predolgo, nenavadno dolgo in zaradi vročine In suše je bila zemlja že močno razpokana, nekatere kulture pa so bile že v nevarnosti, da odpovedo. Profesor novosadske fakultete za kmetijstvo dr. Relja Savič, ki je opozarjal agronome, da so preveč optimistično razpoloženi, je twM: »Dež bo vsekakor dobro del vsem posevkom. Pšenica je bila že v klasju in je kar dobro prestala sušo. Prav tako je s sladkorno peso in sončnico. Ni pa tako. prenesla suše koruza. Kljub temu, da se je vreme sedaj popravilo, se bodo posledice enomesečne suše čutile. Ne smemo namreč pozabiti, ča je bilo nekaj dni tako vroče, da je živo srebro doseglo tudi 30 stopinj C.» Ce je deževno vreme tako po- 11.) V poslovnih zadevah boste i- NOVOST NA KNJIŽNI POLICI MATEVŽ HACE: Kronika stare Streharjeve družine Na prvi pogled se zdi, kot bi imeli pred seboj področje z Lune. Dejansko pa gre za kanjon Morače, skozi katerega bo stekla železniška proga, ki bo povezovala Beograd z Barom. Med petimi novimi knjigami domačih avtorjev, ki jih je skupaj pred tednom izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, je tudi nova knjiga Matevža Haceta: KRONIKA STARE STREHARJEVE DRUŽINE. To je Hacetova trinajsta knjiga sicer pa resnična kronika pisateljevega pradeda, napisana po izvirnih virih, kot je to pojasnil pisatelj sam. Ni tu mesto, da bi analizirali Hacetov literarni razvoj od partizanskih črtic, komisarjevih zapiskov pa do njegove sedanje, najnovejše knjige. Toda kot je bil Hace pristen v svojih osebno doživetih partizanskih zgodbah, tako je pristen tudi v zgodbah iz svoje domače Notranjske, kamor se je umaknil po upokojitvi in kjer sedaj živi, kmetuje in pisateljuje. No in v teh sedanjih zgodbah iz kmečkega podeželja je Hace še najbolj našel samega sebe, svoj svet in smisel svojega pisanja. Hacetovo pisanje nasploh ni visoka literatura in tudi njegova najnovejša knjiga tega ne predstavlja. Je pa vendar to svojevrstno literarno delo, ki nam pisatelja ka- že v najbolj pristni luči kot upo-1 v mirnem, a vendarle razgibaj dabljevalca življenja na našem po- 19. stoletju. Podoba, ki se deželju v preteklosti in pristnega pokaže pred očmi, ko knjigo odit •yzmipoii/l/z>n m/i nili ,, 4 s. „41 I — - f_ A.. ! _» flflj ŠTIRI ZNAČILNE PREDNOSTI AKUPUNKTURNE ANESTEZIJE Z akupunkturo se ukvarjajo milijoni ljudi, od {bosonogega zdravnika* do docenta na univerzitetni kliniki - Akupunktura pa včasih odpove PEKING, 1. — Kitajska fiesto preseneča. Včasih tudi na tistem področju, kjer se je zdelo, da je bila izrečena tudi zadnja beseda. V mislih imamo znani kitajski način zdravljenja — akupunkturo. Na Kitajskem se ta način zdravljenja vedno bolij uveljavlja. Točneje rečeno se akupunktura ponovno uveljavlja. Tako rekoč že množično izdelujejo kot las tanke jeklene Igle, ki so po navadi dolge od 2 do 10 cm in »komplet« teh igel skupno 30 kosov dobimo v sleherni lekarni za kakih 50 Ur v naši valuti. Na Kitajskem je že na milijone ljudi, ki so že vešči tega načina zdravljenja. Imamo tu ((bosonogega zdravnika« in tudi zdravnika, ki zdravi na vseufiili-škl kliniki in vsi se ukvarjajo z akupunkturo. Na človeškem telesu so odkrili doslej že okoli 500 ((akupunkturnih mest« in samo na ušesu in uhlju jih je o-fcoli 50. Kot trdijo, je ((bosonogi zdravnik« sposoben samostojno zdraviti posamezne bolezni že po nekaj tednih vaje. Toda tako za »bosonogega zdravnika« kot za univerzitetnega specialista velja osnovno pravilo, da mora sam na sebi preizkusiti svojo sposobnost. Sele nato se sme lotiti zdravljenja drugih. Rekli smo, da Kitajci presenečajo. Sedaj bomo prešli na to. Kot je res, da Je akupunktu- ra zelo star način zdravljenja, je povsem nova metoda — akupunkturna anestezija. Pred nedavnim so v eni izrped klinik pekinške visoke medicinske šole vršili zelo zahtevno operacijo, pri kateri je bil operirani pacient anesteziran s sistemom a-kupunkture. Pravzaprav so nekemu tujemu državniku prikazali ta način anestezije na več pacientih. Neka 39-letna pacientka pa je v času operacije gornjega režnja levega pljučnega krila celo popila nekaj požirkov oranža-de. Iz te vesti, ki je prišla neposredno iz operacijske dvorane, moremo sklepati, da je pacient, ki ga na tak način omrtvičijo, «pri popolni zavesti«. V bolnišnici v Vuhanu je pred nedavnim na potovanju po Kitajskem več tujih diplomatov, med katerimi so bili tudi zdravniki, opazovalo težke operacije pod akupunkturno anestezijo. Pred očmi tujih diplomatov so kitajski kirurgi vršili tudi najtežje operacije kot na pr. operacijo na možganih. In ko so operirance vodili iz operacijske dvorane v tako imenovano šok-sobo, so ti pozdravljali svojce, ki so primerno ločeni prisostvovali operacijam. Akupunkturna anestezija Je že precej v navadi na Kitajskem. Kljub temu jo še vedno proučujejo in izpopolnjujejo, pa čeprav strokovnjaki trdijo, da ta način amestezlranja ne krije v sebi no- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte še bolj okrepiti svoje delo. Ne vnašajte v svoje čustvene zadeve elementov, ki nimajo s tem zveze. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne sme. te pozabiti na obljubo, ki ste jo dali. Novo poznanstvo, ki se bo pokazalo izredno prijetno. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bolje bo, da se s previdnostjo lotite neke poslovne zadeve. Pomagajte prijatelju, ki je v težavah. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Preveč ste polemični, da bi si bolj utrdili položaj. Ne ogrevajte se za površna prijateljstva. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neki dolgoletni sodelavec vas bo hudo razočaral. Vaše stališče do neke srčne zadeve je precej nejasno. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte rešiti neko poslovno zadevo, preden bi se utegnila zaplesti. Uresničite neko posrečeno zamisel. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne bodite preveč samozavestni, ker imate nevarne tekmece. Ogibajte se preveč ukazovalnih sorodnikov. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. meli srečo. Bodite bolj odkriti do ljubljene osebe. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dan bo zelo ugoden za vse, ki se Ukvarjajo z umetnostjo. Zmagali boste v nekem čustvenem spopadu. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Skušajte zbrati vse elemente, ki so vam potrebni za uspeh pri delu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne zanašajte se preveč na dosežene u-spehe. Vaši čustveni odnosi se bodo ugodno razvijali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne prevzemajte obveznosti, ki bi vam bile v preveliko breme. Nekdo vam sikiuša ogrožati mir. bene nevarnosti. Pred začetkom operacije zabodejo v pacientovo teto dve igli: eno v roko, drugo v nogo. Ves čas operacije se ti dve igli neprestano vrtita oziroma sukata, in to mrtvifci občutek bolečin do tolikšne mere, da se pod takšnim ((anestetikom« morejo vršiti tudi najtežje operacije. Vsaj v večini primerov. Ne vedno. So namreč primeri, ko vse sukanje igle ne zaleže. In prav zaradi tega proučujejo in izpopolnjujejo tovrstni sistem anestezije. Ko kitajski strokovnjaki govorijo o akupunkturni anesteziji, ki so jo izpopolnili predvsem kitajski vojaški medicinski strokovnjaki, pravijo, da ima ta način anestezije celo vrsto prednosti pred običajo ((klinično« ali «kemlčno» anestezijo ali, kot ji oni pravijo, ((zahodno anestezijo«, ki je včasih še bolj nevarna od same operacije. To pa je zelo važno zaradi tega, ker v času operacije, ko je organizem operiranca v najbolj kritičnem stanju, klinična ali kemična anestezija predstavlja dodatno obremenitev organizma, medtem ko akupunkturna anestezija organizma ne obremenjuje, pač pa more pacient celo sodelovati s kirurgi. To je ena in prav gotovo žeto pomembna prednost akupunkturne anestezije. Druga prednost je v tem, da se akupunkturna anestezija more povsem enakovredno in enako u-filnikovito uporabljati tako v času miru kot v času vojne, na kliniki sredi velikega mesta, kot tudi v skromni ambulanti na podeželju, torej povsod in ob vsakem času brez večjih sredstev ln pripomočkov, kot jih zahteva klinična anestezija. Tretja nadaljnja prednost akupunkturne anestezije je v tem, da ne zahteva nikakršne posebne visoke specializacije ln opreme. Tega pa ne moremo reči za kemično oziroma klinično anestezijo, ki zahteva ustrezno opremo in visoko specializacijo, po navadi zdravnika, ki je speciali-S P. (Nadaljevanje na 6. strani) TOKE SVETIKA VILAMA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUGA KNJIGA Primož je bil Pajku za to hvaležen. Njegovi odnosi s komandirjem pa so postajali še bolj zategnjeni. Posebno so se zaostrili po partijskem sestanku, ki so ga imeli tisti dan po spopadu na sedlu in je Orlov pred vsemi komunisti dejal, da bo obveščevalna Ano prav gotovo likvidirala, saj drugega tako ne zasluži. In še to, da bo padel dvom o zvestobi stvari na vse, ki so imeli karkoli opraviti z njo. Vsa četa je bila že budna na položaju v varstvu mrtvih straž, ko je Nande s pomočnikom privlekel po snegu italijanski kotliček ovsenega soka, ki ga je delil po desetinah, vsakemu po eno zajemalko. Orlov in Pajk sta šotorila pod previsno skalo, nedaleč za četnim položajem. Tudi Orlov je bal slabe volje. Pajk je bil bolan, četa pa po zadnjih bojih zmanjšana za polovico. Le peščica starih borcev, ki so bili za težave bojev, lakoto ter vse druge napore in nadloge manevrskega vojskovanja skoraj že neobčutljivi, je vdano prenašala usodo in ostala trdna. Mobiliziranci, ki se še niso bili vključili v četni kolektiv, so godrnjali in kritizirali, nekaj pa Jih ni vzdržalo in so ušli. Orlov je nagnil menažko in v nekaj požirkih spil zajtrk. Močnik je imel okus po svinjski piči. Na požiralnik so se mu prilepile ostre rese, da je začel kašljati, pljuvati in kleti. «Prekleti bog kuharski! Švabi nas hočejo zastrupiti, vi pa nas boste zadušili s temi hudičevimi resorni.« »Jaz nisem mlinar ne intendant,« se je branil Nande. «Skuham tisto, kar nam prinesejo. Pošlji no naše fante na svojo pest po pol prašiča, pa vam bom cvrl samo prato.» Hehetaje Je odvlekel kotel. «Kaj pa čaj za Pajka, duše hudičeve? Ali boste komisarja kar pustili, da nam pogine? Vse, kar se vas suče okoli kuhinje, z intendantom vred, bom poslal minirat cesto.« ((Pravi drek, pa nas pošlji. Saj sem prej miniral, kot pa vlačil ta usrani kotel, ki ne bo nikdar nasitil vaših praznih riti, pa čeprav bi imeli Jezusa, ki bi nam pomnožil kruh in ribe,« mu je spotoma vrnili Nande. Vsi so bili razdraženi, zadirali so se drug na drugega in se fcrepali za nepomembne reči. Bili so pač že do skrajnosti utrujeni in naveličani hudih velikih bojev, ki so črpali telesne, še bolj pa duševne moči posameznikov in vodstva vsega korpusa. Nekateri novinci so celo z nevoljo in godrnjanjem sprejemali dolžnosti st raženj a in patruljiranja, ugovarjali so desetarjem, skratka, kazalo je, da se bo četa razsula. Edino Vojko in Travnikarjev sta ravnodušno gledala na položaj; tako sta pomirjevalno vplivala na Primoža, ki je bil zaradi Ane boleče prizadet. Po ovsenem zajtrku so se fantje z Ano javili Orlovu, da gredo v bojno patrolo. «Hudič naj vzame vse skupaj,« je zarenčal Orlov. «Spet vl.» ((Javili smo se prostovoljno,« je hladno odvrnil Vojko. »Ni nam do poležavanja po tem snegu, ko še ognja ne smemo zakuriti; ima nas, da bi jim malo podkurili.« «In kaj vas še tako vleče?« «Pajku bomo priskrbeli zdravila, drugim pa nekaj za pod zob, če nam bo sreča mila,« Je odvrnil Vojko in se skušal nasmehniti. Večkrat je s patruljnega ogleda prinesel tudi Orlovu kak priboljšek; taki priboljški so bili spodbuda za predrzne ln vse tiste, ki so radi tvegali in šli sovražniku dovolj blizu. «V redu. Toda kaj bo ženska z vami?« «Lahko jo obdržite tu. Pajk nama Jo Je dodelil in ne boriva se zanjo.« «Kar z njimi naj gre,« se je oglasil Pajk z ležišča v jami; V R0SSD0RFU V ZAHODNI NEMČIJI Človek že ustvarja popolnega androida Ne bo minilo več kot 15 let, ko bo človek že imel svojega bodočega mehanskega sužnja - Bo tudi to služilo {obrambi*, t. j. vojski? V Rossdorfu blizu Darmstadta v Zahodni Nemčiji se sedaj uresničuje — utopija. Tudi tisti, kt zelo ljubijo romane iz fantastične znanosti, samo majejo z glavo, ko jim direktor tovarne elektronskih strojev «Kyper-tronik« inž. Hans von Muidiau zatrjuje, da bomo čez kakih deset do petnajst let že ustvarili ((popolne androide«. Inž. Muldau je prepričan, da je že napravil prvi korak na poti k ustvarjanju — umetnega človeka, popolnega robota, ki bo opremljen s perfektnimi elektronskimi možgani. Pravzaprav je na velesejmu v Hannovru že predstavil del svojega bodočega androida in sicer kovinsko roko, ki bi mogla vršiti tudi najbolj težke in delikatne naloge. Podoba, ki nam jo inž. Muldau ustvarja o bodočnosti, konkretno o bodočem umetnem človeku, se zdi zares fantastična. Nemški strokovnjak nam govori o velikanskih tovarnah, v katerih ni niti sence človeka, v katerih pa se gibljejo mehanične roke, ki vršijo tisto delo, oeto najbolj delikatno delo, ki ga danes zmorejo le visoko specializirani delavci. Inž. Muldau zatrjuje: Naši androidi so prvi večji korak k popolnemu robotu. Naši androidi so bodoči sužnji, ki bodo služili človeku.« K tej drzni trditvi doda še naslednje: »človek Je že danes v tovarni prav navaden avtomat. E-ddno prednost, ki jo ima danes tovarniški delavec, je ta, da ga lahko, kot se temu reče, programiramo ln sioer v smislu, da mu naročimo včasih, da ga priučimo, kaj mora početi. Isto bo-mo storili z našim umetnim človekom, z našim popolnim androidom.« Najprej bodo androidi, ki jdh specialisti Imenujejo enostavno manipulatorji, morali vršiti tista dela, ki so nevarna za človekovo zdravje. Zaradi tega bodo ti ljudje-stroji morali imeti človeške dimenzije. V Rassdorfu je inž. Muldauu uspelo izdelati kovinsko roko. On in kakih sto njegovih sodelavcev je na tem skrajno delikatnem ln hkrati enem glav- nih delov bodočega androida delalo dve leti In pol. V manipulatorju ali androidu, ki ga načrtuje Inž. Muldau, bodo človekove kosti zamenjali kovinski deli, mali motorčki bodo zamenjali mišice, posebne kovinske vzmeti bodo zamenjale prste, popolni elektronski možgani ali tako Imenovani programator bo nadomeščal človekove možgane, to je možgane delavoa, ki danes opravlja delo, ki ga bo nekoč vršil android, pa tudi, vsaj deloma, možgane preddelavcev ln tehničnega osebja, kajti v izbranih vodilnih krogih bodo programirali dejavnost androidov za sleherno delo posebej. Doslej so stroški znesli že pol milijona mark in približno prav toliko bodo morali potrošiti v bodoče, dokler ne bodo dokončno izpeljali «načrta Jonatan«, kot so strokovnjaki krstili načrt o mehanični roki, ki jo se dai izdelujejo. Zahodnonemška zvezna vlada, konkretneje ministrstvo za znanost — sicer se to čudno zdi — ni dalo doslej niti pfeniga, kot da se v Rossdorfu nič ne dogaja. Sicer so v odgovornih bonskih krogih že večkrat zahtevali podrobne podatke o tem, kako dela napredujejo, vendar pa niso pripravljeni odšteti niti marke. Inž. Muldau v zvezi s tem ironično pravi: »Odgovorni krogi imajo preveč opravka, njihova obzorja so preširoka, da bi mogla seči do kraja, kjer se kaj takega ustvarja.« Zato je inž. Moldau prisiljen kriti stroške tega programa sam. To mu omogoča prodaja računarjev ln drugih elektronskih naprav, ki gredo sedaj dobro v promet. To pa mu pušča tudi proste roke in zato počne na tem področju, kar hoče. čeprav se zdi nemogoče, Je treba «vplesti» sem tudi to: inž. Muldau trdi zase, da je pacifist in da je proti sleherni vojaški uporabi svojega androida, ki ga ima v načrtu, pri tem pa noče prisegati, da se ne bo našel kdo, ki bo tudi to novost, tudi ta uspeh sodobne tehnike uporabil v vojaške namene. zapisovalca naših starožitnosti Kronika stare Streharjeve družine pomeni torej originalen prispevek k slovenski literaturi, prispevek k upodabljanju našega življenja v minulosti in obenem nov pisateljev uspeh. Kronika Streharjeve družine je po svojem značaju kronika. Naj bo napisana po resničnih virih ali ne, dejstvo je, da nam daje podobo življenja male notranjske vasi v preteklem stoletju. Kroniko začenja pisatelj s pripovedjo o Tomažu, ki so ga kot avstrijskega vojaka ujeli Napoleonom vojaki, pa se je nato mrnil domov, pripovedoval svoje dogodivščine iz Francije, nato pa si ustvaril dom in družino. Bil je mlad, delaven, poznal je svet in življenje na tujem. Znal pa je tudi pintariti, izdelovati iz lesa sode, keblice, če-brice, brente, kuhalnice in drugo. In ker je bil priden, si je sčasoma ustvaril trdno kmetijo, nakupil sveta in je lahko pametno vozil skozi življenje. Tak, le še bolj umen, je bil tudi njegov sin Luka, drugi zapisovalec kronike, s čigar smrtjo, leta 1888, se kronika neha. čas od začetka do konca kronike je bil pester in dovolj razgiban. Bil je to čas Nepoleonovih vojska čas revolucij in zemljiške obveze čas vojn v Italiji, čas kuge, pa tudi čas ustanavljanja šol, pro-svetljevanja našega podeželja, čas izseljevanja, čas nadomeščanja starega patriarhalnega življenja novim, naturalnega gospodarstva z denarnim. Ta čas daje seveda dragocen okvir pisatelju, da v obliki preproste pripovedi, mirnega zapisovanja kronike prikazuje dogodke, ki so pretresali tedanji svet, še posebno pa prebivalce male notranjske vasi. Kronika je torej dovolj zanimi va. Morda je malce sem pa tja res enolična, toda nikakor ni utrujajoča. Pisatelj zna biti kratkočasen kramljač. pa tudi izredno bister in duhovit, neprisiljeno zna prikazati tudi osveščanje kmečkega proletariata. Seveda je Hacetova Kronika Streharjeve družine vendarle le kronika, čeprav v njej nastopata kot osrednji osebnosti dva člana iste družine, okoli katerih se suče dogajanje, oziroma, ki s svojega stališča, opazujeta dogajanja v svetu in doma. Kot kroniki pa manjka delu seveda neka notranja kompozicija, notranja zgradba in notranji lok napetosti. Tega ni in pripoved se vleče enakomerno od začetka do konca brez posebnega pretresa. Razen pomanjkanja kompozicije lahko ugotovimo, da pisatelj nekatere tedanje razmere ali dogodke aplicira na sedanji čas, kar včasih moti. Tudi nekatere besede so kljub kroniki, ki naj bi bila stara sto let, povsem moderne, čeprav ponekod skuša dati avtor svoji pripovedi čar patine prav z uporabo starih kmečkih izrazov. To pa so le razmeroma drobne pripombe k delu, ki je pisatelju vsekakor uspelo. Duhovito pripovedovanje, pestro slikanje dogodkov, jasni značaji ljudi, to daje pristno podobo našega podeželja llllltlllllllll|||||||lH||||||"l|l|||t;;i):.:,,m|,„,||||||||| žimo, je torej dovolj jasna, brž tudi pristna. Kot hterarm stvaritev pa seveda kronika ko® posebno veliko delo ni. Je pa darle delo, ki je napisano s PJ\ stnim posluhom in občutkom “J z ljubeznijo do domače zemlje . torej delo, ki ga je vredno bT°'-Čeprav mladina najbrž ne bo P sebno navdušena nad to kronik0 pa bo treznejšim bralcem lob" povedala več, čeprav samo o nek dan jih časih. PRKJKIJ SMO OBALA. Revija za družbenogospodarska vprašanja in kulturo. Koper, maj 1971. INDICATORE GRAFICO. Rassegna bibliografica mensile. Aprile 1971. JEZIK IN SLOVSTVO. Izdaja Slavistično društvo Slovenije. Letnik XVI. 1970/71, maj. Bela Schreiner: PROBIJANJE U VJEČNI LED. Knjiga XVI. Hr-vatskoga štamparskoga društva u Željeznu — 1971. ALMANACCO REPUBBLICANO 1971. Edizioni della Voce. SODOBNA PISARNA. Modema birotehnika v Jugoslaviji in drugod. 1970-71. štev. 8. KNJIŽNE NOVOStTI Dvanajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela Med izdajami zbranih del venskih pesnikov in pisateljev, nam jih posreduje Državna zofo ba Slovenije, dobivamo v času Cankarjevo delo. Tako dobili novo knjigo Cankar jeve f0’ ze, ki predstavlja v zbirki karjevega zbranega dela dvanOf to knjigo. V zbirki zbranih del sl venskih klasikov pa je to 96. knP. ga, tako da upamo že letos doln stoto knjigo te edinstvene sloves ske edicije. Dvanajsto knjigo Cankarjeve9 zbranega dela je uredil Franc* Bernik, ki je pripravil tekste napisal opombe, ki predstavil seveda bistveni sestavni del knjige. Pri besedilu 360 strani l? 80 strani drobnega tiska opomb posameznim objavljenim delom 0* k besedilu. Sicer pa prinaša d°° najsta knjiga Cankarjevega zbm. nega dela dvoje obsežnejših no°e in povesti ter štiri krajše noV° in črtice. Vsa ta dela so izšla v letih ob in 1904, le ena povest je bila javljena leto dni kasneje. Tudi stala so dela v tem času. tako 00 predstavlja knjiga zaokrožen W5 iz Cankarjeve ustvarjalnosti. SiC® pa prinaša knjiga na prvem m*5 novelo Gospa Judit ter povest h*! na gori. Slede štiri novele oz. &. ce in sicer: Izpoved, Novela do torja Grudna, Na pragu, Otrok s smeje. Novela Gospa Judit je dehf^r satirično, predvsem pa polem«-0 delo, v katerem pisatelj odgovOČ kHtikom njegovega dela Hiša M rije Pomočnice in brani svojo " metniška stališča. Pisatelj razkrL, kuje hinavsko moralo kritikov *•* v junakinji, ki pripoveduje življenjsko zgodbo, prikazuje ^ ralno pozitiven ženski lik.. T°ve Križ na gori naj bi bila ljubfe-ska zgodba, v kateri prikazuje F. satelj usodo slovenskega UTneLh ka, ki po mnogih preizkušnji srečno zaživi ob ljubljenem tu. Delo, za katero je dal P°. do izjemen uspeh slovenskih presionistov na dunajski razstOjT je bilo tudi pri kritiki izjemno 0 bro sprejeto ter prevedeno v ščino in češčino. Med črticami1 “ najpomembnejša novela Izpoved- Kot rečeno, predstavljajo P°fz samih Cankarjevih tekstov bis*P" opombe. Urednik najprej ohs*1"” prikazuje sestavo knjige in dff' sestavni del te knjige uredniko° • • • obš,rT delo- ki so v to knjigo uvrščena-tolmači genezo posameznih 0W*L Ijenih del, pisateljeve besede o “f lu, pripombe drugih in seve t; predvsem odmev del v javno5 : Opombe k besedilu so ob tem t pomembne. Vse urednikove be so za vsakega ljubitelja dom0 čega slovstva, še posebej Cfltik". ja, izredno privlačne in eanim'^. in odpirajo docela nove P°0leL. na Cankarjevo umetniško s0°Z,. nje. Sicer pa je prav to tudi J*® men te kritične izdaje, ki nima ** mena posredovati samo vih umetniških stvaritev, ,. tudi dognanja literarnih zgod° . narjev, ki predstavljajo sestaimi del teh knjig. Sl. Bu> bdi je pepelnato siv v obraz, shujšan in žarečih oči. Naposled je popustil tudi Orlov. Nekje daleč, kjer so samo slutili dolino, je votlo zabobnelo. Takoj nato je v bližino položajev čete udarila granata z votlim potom. »Kaj, hudiča, spet streljajo?« se je zdrznil Orlov in prisluhnil. Kmalu zatem Je še enkrat počilo, granata pa je udarila že bliže. Prav takrat se je med drevjem pojavil Nande s pomočnikom Janezom, ki je klavrno zgrbljen in suh kakor koščica nesel kotel za rdečeličnim in od sonca ožganim kuharjem. Orlov jih je ošinil z jeznim pogledom. »Sem, duše kuharske, orkamadona.« Kuharja sta nekam nerodno sledila jeznemu glasu in se še bolj nerodno postavila pred razkačenega komandirja. Tedaj je znova zlovešče zaplahutalo In granata je zamolklo udarila v skale. Ob poku je Janez stisnil glavo med ramena in se plašno oziral, kam bi skočil, če bo treba. Po bombardiranju na sedlu, kjer bd ju bile štuke skoraj pomedle s tal s kuhinjo vred, je bil zelo občutljiv. ((Prekleto, ta kotel in te svinjske rese v vodi, kjer sta sl oprala noge... Glejta, kaj sta priklicala nad nas s tem smrdljivim dimom!« »Pogasila sva. Ko se je zdanilo, je bil sok že kuhan,« se Je skušal zagovarjati Nande. «Tdho, Nande, in ne zagovarjaj se tako neumno. Poglej,« se je Orlov obrnil v smeri kuhinje, kjer se Je med redkimi debli sukljal dim. «Nekaj se je moralo samo vžgati.« Nande Je bil prepaden. «Prav nič se ni samo... Najraje bi vaju pri priči razorožil ln vaju s tole gestapovko vred poslal na divizijo pred vojno sodišče,« se je zaničljivo nakremžil Orlov In z obrazom pokazal na Ano, ki je povesdla pogled in osramočena strmela v zasnežena tla. ((Nemcem izdajate položaje, hudiči. Streljati bomo začeli, nič ne pomaga, če ne, nas bodo Švabi zmleli zavoljo takih zanikmežev.« ((Naročil sem Janezu, naj pogasi ogenj.« «Kaj me briga, kaj si naročil. Poglej dim, če nisi sli ((Zadelal sem ogenj s snegom,« se je zagovarjal dsi Bl’ Je prestrašen in se je tresel kot pes v cerkvi. . wVsaJ uscal bi se na ogenj, če imaš še kaj moče v » če ti ni že vse odteklo od strahu,« je razjarjeno sikal °x Potem so umolknili in prisluhnili v tišino gozda. Cei so, kdaj in kam bo spet udarila granata. Ko dalj časa nič počilo, Je Vojko dejal: «Tovarlš komandir, morda udarile le slučajno v to smer. Nemci streljajo s topovi slepo, da bi napravili preplah in zmedo. Dvomim, da ^ tako droben dim videl tako daleč.« «Da bi bilo vsaj po tvojem,« je že nekoliko bolj ^ dejal Orlov. Med drevjem se Je prikazal dežurni z dvema puškam« ramah, za njim pa je borec z orožjem v rold gnal straž«! mobiliziranega novinca. «Tovariš komandir, zasačil sem ga, ko je zaspal na str«1 Orlovu so nabreknile žile na sencih in na vratu, ves ripel v obraz je bolj grčal kot govoril: «Tole naj bo četa in jaz komandir takšne drajne! Z&s* piti nas hočejo, z dimom nas izdajajo Nemcem, straže P8 ključnem položaju spe... Orkamadona, to se mora neb® Vsi so molčali in nekam osuplo čakali na konec Ortov< preklinjanja, ki ga je prikrojil balkansko-italijanskemu oktl ((Zakaj sl zaspal, govori.« «Ker sem bil zaspan,« Je odgovoril stražar, bledikav *8 star kakih osemnajst let, ki so ga pred dvema mes®0®1 mobilizirali v kranjskem predmestju. Nič mu ni pom«^ da ga je nemška komisija Izvrgla pri naboru, ne zdravmf spričevalo. Orlov mu je dejal, naj sl s tem spričevalom zadnjico, ker ga lahko dobi vsak slmulant za sto okupacij91 mark. Fant pa se s tem pojasnilom ni sprijaznil. čepr®v ga želodčne težave po dveh mesecih partizanstva Ž® " cej minile. Fant je Orlova že nekajkrat zamoril s svojimi tel®9011 ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO «GIRO D’ITALIA» Danes na kronometer ^ESENZANO DEL GARDA, 1. -izučila se je prva polovica koprske dirke po Italiji. Tekmo-jTc* danes počivajo ob Gardskem jutri pa se bodo morali po-*bti v vožnji na kronometer. Ta verjetno ne bo prinesla ve-l1'1 sprememb na skupni lestvici, J' imajo najboljši sprinterji pre jl"1 zaostanek za roza majico. l5** Pa je prekratka, da bi lah ^ .Nadomestili veeminutno razliko, *•> loči od prvega na lestvici. Po mnenju izvedencev bodo eta-Po Dolomitih odločile kdo bo .^agovalec letošnjega »Gira*. Vpra-,/^e je če bo Michelotto zdržal i?Pad Petterssona in Van Springla, ^ še lahko potegujeta za končno |5®Ro. Ostali favoriti imajo preve-/“aos tanek, da bi ga lahko na-J^stili, posebno če bodo še vna-tekmovali kot doslej. italijanski kolesar, ki lahko J® na osvojitev «Gira», je sedanja 3 majica Michelotto. Ostali tek-^alci so st z dosedanjo taktiko Plavili zelo verjetno vsako mož-uj1- Vsi imajo namreč skoraj četrt H* *amude za prvim. Za tako ve-■ zaostanek pa lahko večina krivi ?*mega sebe, kajti do sedaj so Italijanski »asi* stalno nadzoro-med seboj in so skrbno pn-da jih ne bi tekmec prekosil. J^m kolesarjem, ki so se usi- Ju na vrh lestvice in ga ne bodo Jka zapustili. To pa .je prvakom 1 malo mar, kajti važno je le, « ?° vsi najboljši v isti kaši Za-je izgovor, s katerim Gimondi j, ostali opravičujejo svoj neuspeh, kj^jo namreč, da je tega kriva ^bova odsotnost. Ko dirka Bel-kf0., so vsi proti n.jemu, sedaj pa. ub.jega ni, manjka mož proti ka- k, ^mu bi se morali boriti. Potreslo drugačno taktiko, a do se-1* ?e niso našli pravilne poteze. lw'Ca Da ie ver.ietno bolj prp-Ifm. Manjka jim poguma. ki bo verjetno uresničil jJe načrte, je Marino Basso. Pred jaetkom »Gira* je namreč izjavil. “i bil rad trikrat ali štirikrat .... na cilju. Poudaril je tudi svoj da bi osvojil «eiklamno» i| ?ctu krompir, kakor če v tovarni letalskih motorjev s fino paniko pomaga podaljševati vojno. Tako se je Orlovu '‘beril. 'JtZasPan je bil, ali ste slišali? Kakor da ml nismo zaspani, jfhi vam je znano povelje, da vsakogar, ki na straži zaspi, o^limo na mestu. Dežurni, vzemi še dva moža, dajte mu juat° in naj si tamle v globeli skoplje jamo! Ko bo končal. Pokliči. Jasno?« v, “Milost tovariš komandir. Samo oči sem bil zaitisml, niti ^bto nisem §e spal, ko je prišel dežurni,)) je prosil fant s°lze so se mu usule po licih. v “Odpeljite ga in nobenega pogovora več,» je revsnil [v,0v. Obsojencu je pokazal hrbet in dejal patroli: «Sedaj i^te! Spričo topovskih strelov bodite previdni. Nemci tipajo °brambnimi položaji.« Sn Patrulja je z obsojencem v gosjem redu zagazila v sveži i), 8. Odšli so po grebenu, oddaljeni drug od drugega po metrov Med drevjem so v globeli videli fanta, ki je v Pal Jamo, ob njem pa sta stala dva stražarja s puškami toltah. k Nekaj časa so hodili molče, kakor omamljeni. Ko pa so robu razsežne jase preudarjali, kod bi krenili, je dejal q,hož: ''Orlov se prekleto moti, če misli s terorjem napraviti toplino kakršna je bila včasih v četi. Ce ga Pajk ne bo ukrotiti, ga bo lomil tako dolgo, da ga bo kdo ob priložnosti pritisnil.« in Vojko in Travnikarjev sta samo prikimala in spustili čez jaso, ki jih Je pripeljala na kolovoz. Potem so se H^Si spuščali navzdol skozi zasneženi gozd. Hodili so že uro pa še niso naleteli na kakšno sled. Naposled se k drevje 'razredčilo. Prišli so na. senožeti, za njimi pa se H bad obrobjem gozda kadilo. Na razglednem mestu so se (J*Viu in opazovali hišo z gospodarskim poslopjem. Cez ^ 1« prišlo na prag mlado dekle, vrglo nekaj kokošim in Titov nogometni pokal Vozila-Primorje 4:2 (2:2) Nogometna tekma za Titov pokal na področju goriške nogometne podzveze. Igrišče v Novi Gorici. Gledalci 400, Sodnik: Magajna iz Idrije. VOZILA: Mliva&, Klanjšček, Žižmond, Maič, Linzender, Benedetič, Peršolja (Birsa), S. Hvala, Leban (Pikula), Z. Kogoj, B. Klanjšček. PRIMORJE: Marjanovič, Gorup (Fučka), Jamšek, Bizjak, I. Brecelj, Kotnik, Bolko (Pelhan), Curk, Ko-patin, Batagelj, Brecelj II. Strelci za ekipo Vozila Klanjšček 3 in Leban 1. Za Primorje pa Bolko in Bracelj po L Tekma je bila že takoj v začetku zelo groba in ostra, tako da je imel neodločni sodnik Magajna iz Idrije precej dela. Gostje so silovito napadali in le čudež je, da niso takoj, v teh začetnih minutah rezultat povišali v svojo korist. Njihovi napadalci pa so bili zelo nespretni in predvsem Kopatin je zagrešil nekaj izrednih prilik za dosego gola. V 16. minuti pa je Bolko končno povedel svoje moštvo v vodstvo. Domačini pa se s tem niso sprijaznili in so v 25. min. izenačili. V tem trenutku pa je igra postala še bolj groba in res škoda, da ni v teh trenutkih sodnik izključil kakšnega igralca. V nadaljevanju sta moštvi dosegli še vsako po en gol in na počitek sta šli z neodločenim rezultatom. Drugi del pa ni nič spremenil dogodkov na igrišču, le da so do-domačini zaigrali nekoliko bolj požrtvovalno in dosegli še dva gola, ter s tem zapečatili usodo gostov. Pri tem pa moramo poudariti, da so domačini nastopili brez nekaterih DOMAČI ŠPORT DANES Sreda, 2. junija 1971 KOŠARKA «1. DIVISIONE.. 9.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario — Bor NARAŠČAJNIKI 8.00 v Trstu, Ul. della Valle Ricreatori — Bor * * * 10.30 v Trstu Don Bosco — Polet NARAŠČAJNICE 10.00 v Miljah Interclub — Polet ODBOJKA MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 8.30 v Nabrežini Sokol — CRDA 10.00 na Opčinah Polet — Bor * * * 10.30 v Trstu, Rocolska cesta 61 Libertas Rocol — Gaja * * * DEČKI 8.30 v Trstu, Rocolska cesta 61 Are Linea — Gaja * * * 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Kras ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor A — Primorec A * * * 11.00 v Trebčah Primorec B — OMA * * * 10.00 v Padričah Gaja — Inter A * * * 10.30 v Nabrežini Sokol B — Bor B * * * JUTRI Četrtek, 3. junija 1971 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 19.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Italsider V KOŠARKARSKEM PRVENSTVU «1. DIVISIONE Danes peterka borovcev v Miramarskem drevoredu nalivu so le s težavo organizirali akcije in podajali. Napor je oil velik. Poleg tega pa je treba priznati, da so bili nasprotniki nevarni. V nedeljo so namreč igralci San Ser-gia učinkovito igrali v napadu in so bili odločni v obrambi. Sodeč po igri proti Gaji nikakor ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici. Edini gol v tem srečanju je do segel Ražem, ki je s krasnim strelom ukanil sicer dobrega nasprotnega vratarja. Ražem pa .ie bil obenem tudi najboljši igralec svojega moštva. Požrtvovalno se je boril za vsako žogo in je nesebično urejeval igro. Skratka, zaslužena zmaga in majhen korak naprej v lestvici. b. L Vesna - Muggesana 3:2 (2:1) Postava VESNE: Košuta D., Russi-gnan, Stefančič; Tamaro, Coglie vina. Košuta D., Sandri, Tence, Caharija, Valente (k), Vidoni 13. Zucca. «Prima divisione« Že danes bodo borovi košarkarji zopet zaposleni v prvenstvu »prima divisione*. Tokrat se bodo pomerili s peterko Ferroviaria. V prvi tekmi so »plavi* odpravili sicer skromnega nasprotnika, a so se morali pošteno potruditi. Borovci bodo igrali z naslednjo postavo: Kafol (k), Valter Hrvatič, Martin Kralj, Stojan Hrvatič, Rajmund Kralj, Danijel Zavadlal, Šare, štokel.i. DANAŠNJE KOLO Libertas Ts — Servolana Ferroviario — Bor (9.00) Italsider — Lloyd Počitek: Tricolore. Prvenstvo naraščajnikov Bor bo igral proti močni peterki Rioreatorija. Za opla ve« bo to skoraj brezupna naloga, kajti današnji nasprotniki so neposredni tekmeci Lloyda za končno osvojitev prvega mesta Kljub temu pa naši predstavniki nikakor ne bodo igrali podrejene vloge in bodo skušali zapustiti tudi v tej težki tekmi najboljši vtis. Borova postava: Barazzutti (k), Francia, Colja, Košuta, Koren, Žetko, Kosmina, Križmančič, Umek, Deško, Kapic. Poletovi košarkarji pa bodo gostovali pri Don Boscu. Po lepem nastopu proti Lloydiu, ko je predvsem Adrijan Sosič igral odlično, bodo »oranžni* skušali prekrižati račune tehnično boljšim domačinom. Pole-tova postava: Sosič (k): Daneu, Jugovič, Gantar, Starc, Kraus, Dolenc, Košuta DANAŠNJE KOLO Lloyd — Italsider Ricreatori — Bor (8.00) Don Bosco — Polet (10.30) Prvenstvo naraščajnic Poletovke so si v nedeljo zapravile možnost, da bi zapustile zadnje mesto lestvice. V tekmi proti Ri-creatorijem so namreč bile poražene, čeprav le za štiri točke. Danes bodo naše predstavnice igrale v Miljah proti peterki Intercluba. Ta ekipa ne sodi med najboljša moštva tega prvenstva in zato bi lahko poletovke le poskrbele za preseneče nje. Poletova postava: Irena Sosič (k), Vesna Taučer, Rosana Sosič, Knez, Kraus, Malalan, Fučka, Hrovatin. DANAŠNJE KOLO Interclub — Polet (10.00) Calza Bloch — Ricreatori SABA - CCM b. 1. Tekma, ki je bila v novi športni palači v Tržiču, se je zaključila s predvideno zmago Američanov. Končni izid Gillette Ali Starš — I-talcantieri 132:89. V »tržiških* vrstah so poleg Petra Starca nastopili znani košarkarji kot Medeot (SplUgen Benetke), Ardessi, Pieric, Franceschini (SplUgen Gorica) in drugi. Čeprav se Starc ni znašel v taki improvizirani postavi, je povsem zadovoljivo opravil svojo nalogo. Dosegel je namreč 9 točk in se je požrtvovalno boril v obrambi. Najboljša domačina sta bila Ardessi (21 točk) in Medeot (20). Med ameriškimi gosti, ki niso navdušili, pa sta zadovoljivo igrala Grant (26 točk) in VVuršinski (24). Po tekmi smo Starca vprašali za njegovo mnenje o srečanju. »Bila je to zame edinstvena izkušnja, kajti pomeril sem se s tehnično dobrimi igralci. Od Američanov se namreč vsak košarkar lahko marsičesa nauči.* »Kaj pa misliš o soigralcih, Me-deotu itd?* «To so seveda odlični košarkarji in res vesel sem, da sem lahko z njimi igral.* b. 1. V tekmi proti Amerikaneem Starc v tržiški ekipi Še eno priznanje za Borovo košarko, iin predvsem za Petra Starca. Borov najboljši strelec je namreč v ponedeljek igral z izbrano reprezentanco trži5kih in drugih košarkarjev, ki so se spoprijeli z ameriško postavo Gillette AH Starš, to je proti ekipi, ki bo pod vodstvom znanega ameriškega trenerja Jima Mc Gregorja vso poletje igrala po ev-Iropskih državah. ODBOJKA PROMOCIJSKA LIGA OMA - Bor 3:0 OMA - Bor «B» 3:0 (15:0, 15:1, 15:9) OMA: Cek, Pedicchio, Genzo, Bar-bi, Quattrocchi, Elefante, Sestan, Godina. BOR: Barrazutti, Milkovič, Paro-vel, Merkandel, Nibrant, Trošt in Štoka. SODNIK: Pimazzoni, stranski Pa-dovani, zapisnikar Gerin. Proti najboljši šesterki druge skupine ženske promocijske odbojkar ske lige mlade odbojkarice Bora resnično niso mogle doseči kaj več kot časten poraz. Z izjemo tretje ga niza pa jim ni uspelo niti to Že sam začetek je pokazal, da je OMA mnogo boljša ekipa, toda kljub temu je bilo pričakovati nekoliko več od Bora. V prvem in drugem nizu niso uspele «plave» zajeziti i-gre nasprotnic in komaj v tretjem so se »predramile*. Vendar je bilo prepozno, da bi osvojile vsaj set. Vodile so vse do 9:8, toda to je bilo obenem vse v tej gladko izgubljeni tekmi. G. F. Kriška enajsterica naraščajnikov je v nedeljo na blatnem igrišču in pod nalivom premagala ekipo Muggesane. Bilo je to težko sreča nje za naše mlade nogometaše, ki so se le s težavo premikali po blatnem igrišču in niso mogli razviti svoje običaine, hitre igre. V takšnih pogojih so se bolje znašli gostje, ki so prvi prešli v vodstvo. Kaj kmalu pa je odlični Caharija po skrbel zato, da je stanje izenačil in nato je celo povedel. Oba gola Kivija Cahariie sta bila res lepa, kar je ponovno v dokaz, da je ta fant nadobuden nogometaš in je upanje navijačev, da se bo Caharija razvil v odličnega igralca, upravičeno. V drugem polčasu so gostje ponovno izenačili stanje. Za vodstvo pa je ponovno poskrbel Caharija, ki je dosegel gol iz enajstmetrovke. S stanjem 3:2 se je zaključilo tudi srečanje. Vesna ie zasluženo zma gala, kajti vsi domači nogometaši so se močno potrudili in že od začetka dali v#e od sebe. b. 1. Monfalcone-Mladost 2:1 (2:0) MLADOST: Farfolja, Kosič, Marušič, Jarc, Gergolet, Černič, Pahor, Gerin, Frandolič, Peric, V. Frandolič. STRELCI: Bertogna v 25. min. p.p., Biasiol v 17. min. in Gergolet v 25. min. d.p. NOGOMET V prijateljskem mednarodnem nogometnem srečanju v Tarčentu je domača Tarcentina premagala beograjsko enajsterico Rad s 3:2. Furlansko moštvo bo v prihodnjem mesecu opravilo povratno tekmo v jugoslovanski prestolnici. Enajsterica Mladosti je izgubila v Tržiču proti ekipi Pro Monfalcone. Slovenci tokrat niso zaslužili poraza, vendar jim sreča ni bila naklonjena. Doberdobska obramba je bila v nedeljo zelo nezanesljiva in je kriva za poraz. Kljub dežju in blatnemu igrišču so se slovenski igralci dobro odrezali. Predvsem sta se na sredini igrišča izkazala Gerin in Peric, v napadu pa .je bil najboljši Pahor, ki .je stalno ogrožal nasprotno o-brambo. Slabše pa je tokrat zaigral srednji napadalec Frandolič. ki ni bil vedno na svojem mestu ter ni sodeloval s svojima tovariši. Ekipi sta se stalno borili za sredino igrišča od koder sta valili hitre napade proti vratom. Igralci Mladosti so prevladovali v uvodnih minutah. Že v 5. min. je Frandolič zapravil edinstveno priložnost. Domačini so dobro zdržali na pad nasprotnikov, nato pa so se začeli polagoma otresati doberdob-ske premoči in so ogrožali Ferfo-ljo. V 25. min. so ukanili nasprotno obrambo in dosegli prvi gol. Kraševci so skušali popraviti re zultat v drugem polčasu, a vsi njihovi napori so bili zaman. Nasprot nik je izkoristil luknjo v njihovi obrambi in je povečal svojo prednost. Mladost je ostro reagirala in je dobesedno oblegala tržiška vrata. Zmanjšala je razliko z Gergo letom_ in ji le za las ni uspelo izenačiti. Naraščajniki Mladosti bodo igrali prihodnjo nedeljo znova v Tržiču proti ekipi Pro Monfalcone ob 10. uri. F. K. Začetniško prvenstvo Lep uspeh Primorja Rosandra — Primorje 0:3 (0:1) PRIMORJE: Ferfotja, F. Regent, Furlan, Starc, Timeus, Blažilna, Maestrutti, Husu, Kapun, Pertot, Guštin (D. Regent). STRELCI: Blazina v 10. min. p.p., Husu v 8. in v 15. min. d.p. Začetniki Primorja so končno -segli prvo zmago tega prvenstva. Odpravili so enajsterico Rosandre s 3:0. Prosečani so zaigrali zelo požrtvovalno in bi lahko dosegli še večji izkupiček, če ne bi bil nasprotni vratar v odlični formi. »Rdeče-rumeni* so že ob začetku tekme vzeli pobudo v svoje roke in so navalili na nasprotna vrata. V 10. minuti jim je sodnik dosodil e-najstmetrovko, ker se je Rosandrin branilec dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru. Streljal je Bla-žina in je zadel. Kljub stalnim napadom Primorja se do konca polčasa rezultat ni spremenil. V drugem polčasu so Prosečani še dvakrat zatresli mrežo s Husujem, ki je obakrat ukanil odličnega vratarja gostov. Nekaj pred koncem pa je Kapun z ostrim strelom zadel prečko. Najboljši igralci Primorja so bili Regent, Blazina in Husu. K. M. Breg — Esperia 1:1 (1:1) BREG: Košuta, Novelic, Brian, Zobec, Žerjal, Pavletič, A. Lovritia (Strnad), Kraljič, Žafran, P. Lo-vriha, Kradj. Najmlajši Brežani so v soboto odigrali tretjo tekmo povratnega kola začetniškega prvenstva. Iztrgali so točko vodeči Esperia, ki se je praktično že kvalificirala v finalni turnir. Kljub pozitivnemu rezultatu pa «plavi» niso zaigrali dobro, ker jim je manjkala povezava in so se preveč spuščali v osebne akcije. Na sredini igrišča so odpovedali nekateri ključni igralci, tako da je bil napad preveč osamljen. Vseeno pa mu je uspelo večkrat ogrožati nasprotno obrambo. Gol je dosegel Kralj v 11. minuti, ko je z glavo ukanil Esperiinega vratarja. Gostje so prikazali lepo igro in so znova potrdili, da zaslužijo prvo mesto. Dobro obvladajo tehniko in točno podajajo. Kljub temu je dolinska obramba zdržala njihov pritisk ter je tako rešila neodločen izid. Remi zadovoljuje obe enajsterici, čeprav bi bil Breg potreboval obe točki. AVTOMOB/UIEM INDIANAPOLIS, 1. — Američan Al Unser je z avtomobilom ford-colt znova osvojil tradicionalno avtomobilsko dirko «500 milj Indianapolisa«. Zmagovalec je pro. go prevozil v času 3.10’11"56, s poprečno hitrostjo 253.848 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil A-meričan Revson, tretji je bil Foyt. • • • NURBURGRING, 1. - Avtomobili znamke porsche so prevladovali n« avtomobilski dirki 1000 km Nur-burimga, saj so zasedli prva tri mesta s posadkami Larrousse-El-ford, Rodriguez-Siffert in Marko-Van Lemnep. V začetnih krogih je vodil Iokx s ferrartjem, a po nte-govem odstopu so Imeli nemški avtomobili prosto pot. ODBOJKA SAINT TROPEZ, 1. - Beograjska' odbojkarska ekipa Partizana ie na mednarodnem turnirju v Saint Tro-pezu zasedla odlično drugo mesto. V finalni tekmi so Jugoslovani Z(W-bili z belgijsko peterko Rables, kjer nastopa pet reprezentantov. KOŠARKA CAGLIARI, 1. - Italija In Bolgarija sta se uvrstili v finalni turnir evropskega prvenstva v košarki, ki bo v nemškem mestu Easen. se vrnilo v hišo. Vojko samotnim domačijam ni preveč zaupal. Odkar se je pojavila bela garda, so tudi manjše sovražne skupine krožile po zaselkih, se skrivale po hišah in napadale patrulje in kurirje. Zaradi vpliva duhovščine je bilo že precej gruntarskih sinov po belih postojankah. Vojko je Primoža s pomočnikom in Ano razpostavil V primerni razdalji okoli hiše, sam pa se je v spremstvu Trav-nikarjevega s puško v rokah spustil k hiši. V veži ni bilo nikogar. Brez trkanja je vstopil, v prostrano izbo. Tu sta sedeli za mizo dve dekleti, ki se nista prav nič prijazno zazrli vanj. Na partizanski pozdrav mu nobena ni odgovorila. Neprijetno tišino je skušal premagati s prijaznim vprašanjem, kako se kaj imajo im kaj je novega. «Slabo,» je odgovorila starejša. «Partizani so nam vse pobrali.« «Kako vse?« se je začudil Vojko. «Najbrž to niso bili partizani, temveč belogardisti, preoblečeni v partizane,« Je skušal braniti čast osvobodilnega gibanja. «Beli niso bili. Tem ni treba krasti kmetom. Vojska so.» «Orožje in hrano jim pošiljajo Angleži,« je rekla mlajša in podcenjevalno, vendar pa s strahom motrila fanta, ki je stal ob vratih ln se igral z ostrostrelsko puško. «Kdo vam Je to natvezel? Beli so pri Nemcih, oni jih oskrbujejo,« je skušal nato praktično vplivati. Malo se je prestopil in se ustavil pred povečano družinsko sliko, kjer sta sedela mati in oče ter stali štirje otroci: dve dekleti in dva fanta. «Kje imata očeta?« «2e nekaj let je pokopan,« Je odgovorila starejša. «Kje pa je brat?« Dekleti sta se spogledali in nobena ni hotela odgovoriti. «Sta pri belih?« je vprašal precej ostro. «Ne vemo... Eden se ni vrnil iz italijanske vojske, drugi pa je na delu v Ljubljani.« Vedel je, da se je zglagala, zato se mu ni zdelo preveč varno zadrževati se. «NekaJ nam bosta skuhali,« je dejal ukazovalno, kot se Je bil naučil pri minercu Marku. ((Ničesar nimamo. Vse so nam pobrali partizani, prav zares.« «Skledo žgancev in skledo mleka bosta pripravili. Cez pol ure pridem iskat. Ce ne...» V kamri je zakašljala mati. Videi Jo je, kako Je vsa rumena ležala na postelji. »Kar skuhajta jim. Ce ne bi bili lačni, ne bi zahtevali.« Zahvalil se je ženski in zapustil hišo. Cez pol ure se je vrnil z Ano. žganci so bili kuhani in zabeljeni, ob njih pa velika skleda, polna mleka. Dekleti sta rekli, naj pojedo v hiši, a sta odklonila. Ana je zaprosila gospodinjo za nekaj čaja in žganja, da bi zdravila Pajka. Pobrala sta vse skupaj in odnesla na rob gozda, kjer je gospodoval nad okolico Primožev Šarec. Fantje so se greli na soncu, ki je pošiljalo tople žarke z jasnega neba na krhki pomladanski sneg, da se je vidno sesedal in talil. «Stavim, da so se okoli deklet smukali belogardisti in da verjetno vzdržujeta stike z brati. Mlajša je govorila kot kakšen belogardistični agitator. Ce bomo še nadzorovali ta sektor, bomo morali biti pri tej hiši zelo previdni. Se dobro, da se je dekle izdalo, ali ne Primož?« Je dejal Vojko in spravil žlico. «Dolgi lasje — kratka pamet, je večkrat dejal moj oče,» Je potrdil Primož in dodal resno: ((Žganci in mleko pa so bili kljub temu dobri in dovolj je bilo. Vidim, da si kot po navadi pri skopuhih naročil za deset lačnih, čeprav nas je samo pet.« Vojko se je zvito nasmehnil: «To je dvakrat koristno: ker so polni naši trebuhi in ker bodo belogardisti prepričani, da patruljiramo z močnimi silami.« Po dolgem času spet siti, so zadovoljno odšli naprej po globeli, še bliže k cesti, po kateri bi lahko prišli Nemoi tudi z motorizirano kolono. Preden so dosegli cesto, so naleteli še na nekaj osamljenih domačij. Povsod so jih sprejeli hladno in zadržano. Ljudje so bili nezaupljivi in prestrašeni. Kot bi jim ne verjeli, da so partizani. Potem so se previdno spustili v bližino ceste in postavili na hribu nad ovinkom zasedo. Medtem, ko Je bil del Vojkovega voda v patrulji, sta se napotila na položaje čete Orlova komisar Gorazd in novi bataljonski komandant Dren. Oba je zanimalo nenavadno odkritje gestapovske agenture. Pokol Drenovega bataljona na Pokljuki jima je potrdil prepričanje, da je boj proti notranjemu sovražniku v enotah prav tako važen kot boj z odkritim sovražnikom. Dren in Gorazd sta se že pogovarjala o katastrofi bataljona in iskala izdajalce. «Nismo še dorasli taki surovi in prefinjeni taktiki sovražnika, dragi moj Dren,« je dejal Gorazd. Že spomladi 1942 je delal kot okrajni sekretar Osvobodilne fronte na območju blizu mesta, kjer so prek gostilničarke Doris prvič vzpostavili stike z gestapovskim majorjem, ki se je izdajal za nemškega komunista in je bil pripravljen pomagati osvobodilnemu gibanju. Z njim se je nekajkrat sestal vpričo nekaterih drugih voditeljev osvobodilnega gibanja. Sprva mu je bil všeč in ni niti dvomil o iskrenih namerah tega človeka, ki so ga bojda le čudne okoliščine pripeljale tako daleč, da se je neprostovoljno znašel v gestapu, in to po volji voditeljev nemške komunistične partije. «To je pošastna igra, ki se še ni končala. Morda bi Jo lahko povezali s tragedijo tvojega bataljona. Vendar Je vsa tako prekleto zamotano in nejasno in nevarno. Prav odleglo mi je, ko so me po prvih mojih pomislekih, da je vse skupaj le ukana, takoj prestavili v voj siko.« «Dokier bom živ,« je dejal Dren, «se bom trudil, da odkrijem krivce pokola bataljona. Samo za las je manjkalo, da nisva oba s komisarjem Stojanom izgubila glave, še sedaj sa ne počutim varno, čeprav so mi spet zaupali bataljon.« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/H PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic« GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2|70/J «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi Za vsak mm v upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino — upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliciti 'ta i višini enega stolpca: trgovski 200, finančno osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9 naročate P" Poštni tekoči račun Stran 6 2. junija 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska zrrTrd NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Odobren zakon o ustanovitvi družbe za most na Sicilijo Ukrepi v prid prizadetim od potresa v dolini reke Belice RIM, 1. —• Na svoji današnji seji je ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Colomba odobril nekaj važnih sklepov, ki zadevajo v glavnem pomoč prizadetim krajem, tako po potresu v dolini Belice kot po bradizizmu v Pozzuoliju. Na seji je bil prisoten tudi predsednik sicilske deželne uprave. Za pomoč prebivalcem doline Belice, ki jih je prizadel potres leta 1968, so skupno določili približno 160 milijard. Ministrski svet je tudi odobril zakonski osnutek, s katerim bodo u-stanovili družbo z državno udeležbo, ki bo skrbela za načrtovanje ter za zgraditev in vzdrževanje mostu čez Mesinski preliv. Na predlog ministra za javno šolstvo Misasija so odobrili zakonski načrt, ki predvideva podržavljenje univerz v Chietiju in v Aquili. Poleg tega bo država izdala serijo znamk ob priložnosti 25. obletnice italijanske republike. Minister za obrambo Tanassi je tudi predlagal, da bi imenovali za poveljnika področja severnega Jadrana admirala Vincenza Vaccarisija. prav tako služili komisiji zvezne skupščine za izdelavo dokončnih zakonskih predlogov. Ob zaključku se je je komisija preučila tudi nekatera vprašanja v zvezi s tezami: za zakone o organizaciji in delovanju zveznega izvršnega sveta in zveznih organov. Po mnenju komisije bi zvezni izvršni svet imel 22 članov, vključno sedem zveznih tajnikov in ravnatelja zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje. Doseženo je bilo soglasje v zvezi z bodočo organizacijo zvezne uprave in z drugimi odprtimi vprašanji glede delovanja zveznega izvršnega sveta in organov zvezne uprave. Predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov so na seji izjavili, da so republike in pokrajine pripravljene sprejeti vse kadre že obstoječih zveznih organov, ki bodo po reorganizaciji odveč. B. B. TEHERAN, 1. — Poplave, ki so zaradi obilnega deževja prizadele pokrajino Azerbaidžan v vzhodnem predelu Itana, so terjale 36 smrtnih žrtev. Narastle reke in hudourniki so poplavili in porušili ali hudo poškodovali skoraj 250 vasi in trgov. PO IZSTRELITVI MABINERJA IN OBEH SOVJETSKIH LADIJ Vesoljska tekma med ZDA in SZ se bo nadaljevala do novembra Za ameriško sondo so zbrali krajšo pot, ki bi lahko marmerja pripeljala prej na cilj NEW YORK, 1. — Mariner 9 nadaljuje svojo pot proti Marsu, vse aparature na krovu delujejo brezhibno. To je edino, kar je sporočila NASA o poteku naloge nove vesoljske sonde, ki so jo kot znano ZDA izstrelile prav v zadnjih možnih minutah, preden bi se tako imenovano »okno« za Mars spet zaprlo in ostalo zaprto za prihodnjih pet let. Do sedaj je mariner prepotoval skoraj 400 tisoč kilometrov, ob 2. pa je njegova hitrost bila 10.900 km na uro. Nekaj težav bodo imeli strokovnjaki ameriške vesoljske ustanove NASA v soboto popoldne. Takrat bodo namreč z radijskim impulzom, ki ga bodo sprožili iz Kalifornije, vžgali glavni motor marinerja in mu dali dokončno smer proti Marsu. Drugi kritičen trenutek pa bo v polovici novembra, ko bo morala a-meriška sonda zavirati, da bi se postavila na krožni tir okoli planeta. Predvidevajo, da bo mariner prispel na razdaljo, ki bo omogočila ta manever 14. novembra. Obe ogromni sovjetski sondi, ki tehtata vsaka po štiri tone in pol bodo tudi postavili na krožni tir okoli Marsa, nakar bodo zelo verjetno skušale doseči Marsovo po- V ponedeljek na Brionih Seja koordinacijske komisije zveznega izvršnega sveta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Koordinacijska komisija zveznega izvršnega sveta je na včerajšnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča na Brionih preučila predloge za osnovne rešitve zunanjetrgovinskega deviznega režima, osnutke novega davčnega sistema in sistema financiranja zveznih organov, vprašanja v zvezi z delovanjem zveznega sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih področij ter predloge za predpise o bankah. Seje so se udeležili predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov in predsedniki ustreznih komisij zvezne skupščine. V razpravi o zunanjetrgovinskem in deviznem režimu je bil po sporočilu tajništva za informacije zveznega izvršnega sveta storjen korak v zbliževanju pogledov, kar bo o-mogočilo paritetni delovni: skupim in strokovnim službam, da bodo nadaljevale z delom za pripravo novih predpisov, ki bodo začeli veljati v prihodnjem letu. Soglasje, ki so ga navzoči dosegli pri preučevanju predloga osnovnega koncepta novega davčnega sistema financiranja zveznih organov, omogoča pristojnim organom, da takoj pričnejo z izdelavo ustreznih zakonskih predlogov. Glede bodočega delovanja zveznega sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih področij vključno pokrajino Kosovo, je komisija ugotovila, da medrepubliški dogovor, ki so ga dosegli marca letos, omogoča komisiji zvezne skupščine da pripravi osnutek predpisov o skladu. Predlogi in nasveti, ki so bili dani v razpravi o zakonskih osnutkih za s? zssrs‘sssn& ^ . Pn,„ .................i............................................................ vršino in opraviti zelo zahtevne naloge, o katerih pa za sedaj ne vemo nič podrobnega. Njuna pot pa je nekoliko daljša, zato ni izključeno, da bi kljub veliki prednosti, ki jo imata marš 2 in 3, mariner prišel prej na cilj. Mariner ne bo mogel iz svojega tira ugotoviti, če je na Marsu kakšna oblika življenja, dal pa bo lahko več napotkov, ki bodo služili prihodnjim raziskavam. Znanstveniki so že pred časom ugotovili, da se tudi na Marsu spreminjajo časi prav tako kot na Zemlji. Ameriška sonda, ki bo ostala na krožnem tiru okoli Rdečega planeta približno tri mesece, bo lahko sledila tem spremembam, ko so ledene mase, ki obdajajo Marsove tečaje začenjajo topiti in se krčijo. Znanstvenike zelo zanima, kaj je tako imenovani «temni vab, ki navidezno zajame Rdeči planet ob začetku poletja in za katerega nekateri menijo, da je širjenje rastlinstva ob prihodu toplejšega letnega časa. Trije marinerji, ki so pred leti obleteli Rdeči planet, so ugotovili prisotnost atmosfere sestavljene povečini iz ogljikovega dvokisa, iz katerega so tudi ledene mase, ki obdajajo tečaje. Ugotovili so tudi prisotnost oblakov ter velikih neviht peska. Na planetu bi lahko bilo še nekaj delujočih ognjenikov. Mariner bo poslal na Zemljo v prvih devetdesetih dneh svojega delovanja, ki bo trajalo približno eno leto, 6.500 slik, ki bodo služile znanstvenikom, da določijo kraj, kjer se bo spustila sonda «viking» 1976. Ameriški časniki se navdušujejo TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 in 23.15 Poročite; 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Praznična matineja; 10.00 Protagonisti v svetu popevk; 10.45 Koncert orkestra GM iz Trsta; 11.15 Ztotoglavec; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska drama; 17.10 Na citre igra Tovornik; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Orkester Conniff in ansambel Sin-diers; 18.30 Letevre izvaja Straussove motive; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; 22.25 Zabavna glasba TRST 15.45 Istrski narodni motivi; 16.10 Glasba po željah. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro Jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.15 Pod senčnikom; 10.45 Plošče; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.45 Plošče; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki s slovenskimi ansambli; 15.00 Orkester Boston Pops; 16.00 Spored RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Melodije za vsakogar; 18.30 Oddaja za otroke; 19.00 Jazz; 19.20 Operna glasba; 20.00 Orkester Glenn Miller; 20.30 Spored RL; 23.35 Komorna glasba; 34.00 Spored RL. nacionalni program 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 12.00 SREDA, 2. JUNIJA 1971 Plošča za poletje; 12.31 Federico Itd. itd.; 13.20 «Fischiatutto»; 14.00 Popoldanska oddaja; 15.15 Giro dltalia; 16.00 Program za najmdajše; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 25 let Italijanske republike; 19.30 Plošča za poletje; 20.20 Radijska igra; 21.50 Koncert; 22.20 Madžarska ljudska glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročite; 7.40 Pojeta G. Pettenati in Duo di Piade-rta; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.35 Glasbeno popoldne; 18.45 Potovanje na vzhod; 19.18 Giro dTtalia; 20.10 Operna glasba; 22.40 Florence Nightingale - radijska igra; 23.05 Lahka glasba III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bartokovi koncerti; 11.40 Sodobna Italijanska glasba; 12.20 Paralelna glasba; 13.00 Medigra; 13.30 Skrčena melodrama; 16.15 Radijska drama; 19.15 Stravinski; 21.30 A. Skrjabin; 22.30 Stravinski. FILODIFUZUA 8.00 Koncert za začetek; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Angleška opera; 12.30 Plošče; 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročite; 8.10 Operna matineja; 905 Nenavadni pogovori ; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.40 Mišo Kovač in Gabi Novak; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Skladatelj Darlus Mllhaud; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Koncert lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Iz partitur domačih mojstrov; 16.00 »Vrtiljak«; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Od ('Mandoline« do «Minl-maxlja»; 18.15 Pietro Mascagni: odlomek iz o-pere »Cavalleria rusticana«; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Neposredni prenos vojaške parade iz Rima; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Sever-Jug; 13.30 Dnevnik; 15.30 Giro dTtalia; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Pojejo «Scooters»; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in gospodarske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Kako je nastala italijanska republika; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Film: La not te. JUG. TELEVIZIJA 21.15, 23.45 Poročila; 9.30 Bled 71 - festival JRT; 15.45 TV v šoli; 17.10 Kolesarska dirka; 18.45 Pika Nogavička; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Naš ekran; 20.30 Finale za pokal prvakov — Ajax: Panathinaikos; 22.45 UDO 70 — zabavno- glasbena oddaja. nad tekmo med marinerjem in sovjetskima vesoljnima ladjama marš 2 in marš 3. New York Times pravi, da bi moralo biti tekmovanje med Sovjetsko zvezo in ZDA samo izključno na znanstvenem področju, kar bi nedvomno prispevalo k razvoju znanosti. Madagaskarskc oblasti odstranile podpredsednika in ministra A. Resampo TANANARIVE (Madagaskar), 1. — Madagaskarske oblasti so odstranile drugega podpredsednika madagaskarske republike in ministra za poljedelstvo Andreja Resampo. Po vesteh, ki so prišle iz običajno dobro obveščenih krogov, je bil podpredsednik aretiran. Poročilo predsednika republike Tsi-ranne dolži Resampo, da je «scde-loval z nekim tujim predstavništvom in snoval zaroto proti madagaskar-ski vladi«. Poročilo vsekakor ne o-menja aretacije bivšega podpredsednika in ministra, vendar se zdi, da so Resampo aretirali po strogo tajnem sestanku, ki naj bi bil danes v madagaskarskem glavnem mestu. Iz istih krogov je prišla tudi vest, da je policija aretirala še dva predstavnika socialdemokratske stranke, katere tajnik je bil sam Resampa. Aretiranca naj bi bila bivši ravnatelj državne varnostne službe Pierre Bora in predsednik socialdemokratske parlamentarne skupine Lucien Ndriva. Pred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Franzot, zapis. Mosca) sta se včeraj morala zagovarjati 31-letni Giordano Vittorelli iz Istrske ulice št. 42 ter 49-letni Francesco Macaluso iz Ul. Giusti štev. 6. Obtožnica je dolžila prvega, da je ponoči 19. septembra lani vdrl v stanovanje Andrea Salazzija s trga Foro Ulpiano št. 3, kjer je izmaknil dragocen kožuh, štiri zapestnice, dve zlati uri, verižico in zlat prstan ter razno srebrnino, vse v skupni vrednosti poldrugega milijona lir. Druga postavka obtožnice pa ga je dolžila, da so ob trenutku aretacije našli pri njem vlomilsko orodje. Macaluso, ki je v analih tržaške kvesture in sploh sodne kronike zelo znan kot spreten prikrivalec u-kradenega blaga, pa se je moral zagovarjati zaradi prikrivanja blaga, ki ga je bil ukradel Vittorelli, oziroma, ker je dal staliti to blago. Zanimivo je, kako so karabinjerji s sodelovanjem agentov letečega oddelka kvesture prišli do Vittorel-lijeve aretacije. Takoj po tatvini so karabinjerji pričeli sumiti Vittorel-lija, vendar pa niso imeli zadostnih dokazov za njegovo aretacijo. Zato so sklenili, da mu bodo sledili za petami. Pri tem so karabinjerji loh-ko videli, kako se moški sestaja z Macalusom, kar je vse bolj dalo sumiti, da so ukradene dragocenosti skrite ali v Macalusovem ali pa v Vittorellijevem stanovanju. niiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivviiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiuii TRŽAŠKI DNEVNIK IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA S0DISCA Pod umazanim perilom je podčastnik našel skrbno skrit dragocen kožuh Skoraj milijon lir vreden (ukradeni) kožuh naj bi obtoženec dobil... na poker - Sodniki so tatu m njegovemu «sodelavcu» potrdili prvostopno kazen skoraj 3 let zapora V poznih popoldanskih urah 15. oktobra so karabinjerji sklenili povabiti Vittorellija na »informativno« zaslišanje, medtem pa se je pod častnik agentov letečega oddelka kvesture Mattelig odpravil na njegov dom. Vittorellijeva sostanovalka Giusep-pdna P. se je močno začudila, ko je zagledala pred vrati moža postave, vendar pa ga je z na.ivečjo vljudnostjo povabila naj vstopi. Podčastnik ji je dejal, da bi moral malce pogledati po stanovanju, ženska pa mu je, zelo izvežbana v svoji vlogi, odvrnila naj kar pogleda, saj itak ne bo našel ničesar. Pri tem mu ie odpirala predale za državno osebje. Prosilci m°1 , biti civilni inženirji, lasposooij za opravljanje ustreznega P0*1 Prošnje za sodelovanje na n' čaju morajo prispeti na upravo ' IT, Trst, Ul. Caboto 14, najkasn®) do 27. junija 1971. Za vse informacije glede P^1^, nosti razpisa naj se interesenti 0 nejo na tajništvo ustanove vsak lavnik od 9. do 13. ure. Obvestilo krvodajalcem Uprava tržaške glavne bolnišnic® r-n tem mu je oupiraia preaaie sP0™ef krvodajalcem, da bodo. y in predalčke, omare, kovčke in dru- podlagi zakonskih predpiso ^ so. Podčastnik Mattelis ie že mi- korist bolnikom, odslej napr J..,. DVA MESECA PO ZAČETKU BRUHANJA Dotok lave z ognjenika Etne se je v zadnjih urah zmanjšal Vodovod v vasi SanfAlfio ni poškodovan - Izvedenci opozarjajo, da Etna še ne miruje CAT/NIA, 1. — Položaj prebivalcev vasi na obronkih Etne se od včeraj ni bistveno spremenil. Glavni tok, ki teče po strugi reke Ca-vagrande, je v zadnjih urah napredoval le za kakih sedem — osem metrov, sedaj pa je praktično u-stavljen prav pri vodovodu, ki prinaša pitno vodo SanfAlfiu in Milu. Zaščitni zidovi, ki so jih zgradili iz betona in azbestnih plošč, so zdržali lavin pritisk, tako da vodovod ni poškodovan in je dobava vode zagotovljena. Če se bo lava spustila še proti jugu, bo srečala na svoji poti vodovodne cevi, ki pa so jih prebivalci prav tako skrbno zavarovali in jih verjetno lava ne bo utegnila poškodovati Vulkanoiogi so to noč bili pri eruptivnih žrelih v višini 1.800 m, nedaleč od koče Citelli: ugotovili so, da je dotok lave nespremenjen. Nekaj nižje je namreč lava, ki teče po strugi reke Cubanie, povzročila mnogo škode v kraju Felce Rossa in nadaljuje svojo pot proti cesti, ki povezuje Fornazzo in SanfAlfio. Če bo dotok lave nespremenjen, no v prihodnjih dneh dosegel reko Ca-vagrande. Položaj pa ni slabši kot je bil pred nekaj dnevi: vasi trenutno niso ogrožene, lava pa še nadalje razsaja po rodovitni zemlji, ki obdaja te vasi. Policija je ojačila cestne bloke, da bi preprečila nesreče, katerih je bilo v prejšnjih dneh vedno več. Lava na splošno tako ob žrelih, kot tudi v poznejšem toku se pomika zelo počasi, ali pa je popolnoma ustavljena. Čeprav so vulka-nologi ugotovili v zadnjih urah, da se je dotok lave zmanjšal za 80 od sto, v primerjavi z dotokom iz prejšnjih dni, opozarjajo, da niso nikakor izključeni tudi morebitni močni izbruhi v bližnji bodočnosti. Zato se bodo vrnili jutri ali pojutrišnjem in nadaljevali z opazovanjem in meritvami v neposredni bližini vulkanskih žrel. Najnižji lavin rokav, približno na višini 725 m, je sedaj ustavljen pri vodovodu. Tudi drugi rokav, ki je ogrožal cesto Fornazzo — SanfAlfio, miruje. Proti vasi Fornazzo pa napreduje majhen rosav, ki je trenutno na višini 1.000 m. V poročilu se ugotavlja, da je preiskava odkrila vrsto upravnih pomanjkljivosti. Preiskavo o palermski občini je dejansko sprožilo predsedstvo sicilske dežele zaradi gradnje brez predpisanih dovoljenj. Poročilo o preiskavi je nato pregledalo upravno sodišče, od katerega je dežela zahtevala, naj razpusti občinski svet. Sodišče je ugotovilo, da ni možen razpust občinskega sveta, pač pa je potrdilo, da je bilo mnogo hudih zakonskih prekrškov, ki so dokazovali nepravilno občinsko upravljanje. Netočnosti, ki so jih ugotovili med preiskavo, presegajo že malomarnost upravljanja ali slabo organizirano upravo. Komisija za ooj proti mafiji je med svojo preiskavo o dovoljenjih za gradnjo in zakupih črpala podatke pri karabinjerjih, policiji, finančnih stražnikih in na sodišču. Ugotovila je tako, da je bila slaba občinska uprava zelo hvaležno področje za kršitev zakonov in sploh za nelegalno delovanje, kar predstavlja najbolj dobičkonosno obliko mafijskega delovanja v mestih. Poročilo ugotavlja še, da je prav gradbeništvo dovolilo z nelegalnimi aktivnostmi in raznimi favoritizmi, da so si nekatere osebe, katerih izvor ni popolnoma jasen, finančno opomogle na zelo dvomljiv način. Največ koristi so imeli pri tem ljudje, ki jih je bila policija že označila kot mafijce; prav tako so ne kateri protagonisti znanih kriminalnih dogodkov v Palermu označeni v kupo-prodajnih pogodbah za gradbena zemljišča. Za nekatere od teh je preiskovalna komisija ugotovila tudi, da so imeli precej vpliva na nekatere člane mestnih upravnih organov. Omejena hitrost na švedskih cestah STOCKHOLM, 1. — Od danes dalje bo na večini' švedskih cest dovoljena najvišja hitrost 70 km na uro. Na avtocestah bo dovoljena hi trost 110 km/h, na ostalih glavnih cestah pa 90 km/h. Oblasti so sklenile, da omejijo hitrost, da bi se izognile visokemu številu prometnih nesreč, ki se pripetijo vsako leto ob povečanju prometa v poletnih mesecih na Šved skih cestah. Omejitve bodo veljale do preklica oblasti. Dokajšen razvoj sovjetske zunanje trgovine v letu 1970 Živahni gospodarski stiki med SZ in državami v razvoju Največji del sovjetske proizvodnje gre v socialistične države Tudi Francija in Italija imata važne pogodbe s Sovjetsko zvezo Poročilo preiskave o delovanju občinske uprave v Palermu RIM, 1. — Parlamentarna preiskovalna komisija za boj proti mafiji je izdala poročilo, v katerem se ugotavlja, da «sta pojav hudodelstva in upravno stanje v Palermu strogo povezana«. Poročilo je komisija izdala na osnovi preiskave, ki je bila izvedena leta 1965. Sicer kratkemu poročilu — komaj tri strani —, ki ga je podpisal tedanji načelnik komisije senator Pafundi, je komisija priložila dvajset dokumentov. Gre za izčrpna poročila zasliševanj in izjav, od mnenja upravnega sodišča pa do poročila preiskovalne komisije, ki jo je imenovala sicilska dežela. Leto 1970 označujejo sovjetski gospodarstveniki kot zelo pozitivno kar zadeva razvoj zunanje trgovine. So vjetska zveza ima trgovske stike s 106 državami in izmenjava je v lanskem letu dosegla 22 milijard rubljev, kar je nekaj več kot je predvideval prejšnji petletni gospo darski načrt. Sovjetska zunanja trgovina sloni seveda na socialističnih deželah Evrope. Z Nemško demokratično re publiko, ki je glavni ekonomski part ner, je izmenjava dosegla lani 3 milijarde rubljev s Češkoslovaško in Poljsko pa 2 milijardi. Zelo važna je trgovska izmenjava Sovjetske zveze z deželami v razvoju. Trgovske stike ima SZ s 70 državami, z 39 od katerih je tudi podpisala uradne pogodbe za tehnično in e-konomsko pomoč. Sovjetske dobave državam Afrike, Azije in Južne A-merike pomagajo slednjim predvsem pri utrditvi domače težke industrije in pri ekonomski neodvisnosti. V okviru tehniške pomoči deželam v razvoju spada tudi velik plino vod, dolg 1200 kilometrov, ki dobavlja Sovjetski zvezi vsak dan 11 milijonov kubičnih metrov plina iz Irana. Iranski del plinovoda so skoraj v celoti zgradili Sovjeti z najsodobnejšimi tehničnimi sredstvi Sovjetska zveza uvaža iz Irana, plin iz zgolj zemljepisnih razlogov, je pa podpisala 20-letno pogodbo z italijansko ustanovo ENI za dobavo 100 milijard kubičnih metrov plina Italiji v zamenjavo za stroje, naprave za kemično industrijo in cevi. Velik obseg ima tudi izmenjava s Francijo. Sovjeti bodo med drugim pomagali Franciji pri gradnji velikega jeklarskega centra v Fos-se-sur-mer, v zameno pa bodo dobili popolne naprave za predelavo plina na področju mesta Orenburg, v Moskvi pa že deluje velika telefonska centrala, katero je izdelalo francosko podjetje LMT. V teku so tudi razgovori med znano avtomobilsko hišo Renault in sovjetsko ustanovo za gradnjo avtomobilskih tovarn v Sovjetski zvezi. Po navodilih 24. kongresa KP naj bi se zunanja trgovina v letin 1971-1975 povečala za 33-35 odstotkov. Samo z NDR naj bi obseg znašal 22 milijard rubljev s Poljsko in Češkoslovaško 13,5, z Bolgarijo 12,5, z Madžarsko 9,3, z Romunijo pa 5 milijard rubljev. Velik razvoj bi morala doživeti tudi trgovina z državami v razvoju. B. K. go. Podčastnik Mattelig je že mi slil, da ne bo našel ničesar, ko mu je oko padlo na najlonsko vre čo, polno umazanega perila. Ženska je takoj izvlekla iz vreče dve umazani srajci in skušala prepričati podčastnika, da v tej vreči res ne bo našel ničesar, sai gre samo za umazano perilo. Res je šlo samo za umazano perilo... čeprav z malim presenečenjem. Prav na dnu vreče je bila velika rjuha, kajpada umazana, ki pa ie bila nekam preveč «polna». Zagonetna uganka je bila takoj rešena, ko je podčastnik izvlekel rjuho iz vreče, pod njo pa zagledal, skrbno ovito v drugo rjuho, dragocen kožuh v vrednosti 700 tisoč lir. Ko so Vittorelliju med zaslišanjem pokazali kožuh, je ta seveda zanikal, da bi kaj vedel o njem. Pozneje pa je, z nemajhnim potrpljenjem karabinjerjev, le «priznal», dn je kožuh dobil pri igri na poker, za ostale predmete (srebrnino) pa da ne ve ničesar. To tezo je mladenič zagovarjal tako na prvostopni razpravi kot včeraj pred prizivnim sodiščem. Kar pa zadeva Macalusa, ki je bil tudi včeraj odsoten, pa je izjavil, da je sicer dal staliti nekaj srebra, da pa je šlo Ie za dve žlički brez vrednosti. Prvostopni sodniki so v razsodbi upoštevali tudi pričevanje Guida Tariaa. ki naj bi stopil srebrne predmete. Le te je namreč dejal, da je sicer mizar po poklicu, vendar se ob prostem času bavi tudi s to dejavnostjo. Po njegovem pri čevanju naj bi Macaluso prišel k njemu z večjim zabojem in ga za prosil, če mu lahko stali »neke drobce srebrnine«. Ko pa je po gledal v zaboj, je videl, da ne gre za navadne drobce, pač pa za pra ve srebrne predmete in tako odločno odklonil ponujeno mu delo. Kazensko sodišče je v razsodbi z dne 1. februarja letos obsodilo Vittorellija zaradi tatvine na 2 leti in 300 tisoč lir denarne kazni, kar zadeva obtožbo posesti vlomilskega orodja pa so ga po predlogu javnega tožilca zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Obtoženca so obsodili še na dveletno delovno kolo nijo do prestani kazni. Macalusa pa so sodniki obsodili na 9 mesecev zapora in 90 tisoč lir denarne kazni ter ga v smislu čl 102 kaz. zakonika proglasili za «družbi nevarnega zlikovca«. Na včerajšnji razpravi je, kot rečeno, bil prisoten le VittoreHi, ki je ponovil svojo že znano izja vo o kožuhu, ki ga je dobil pri igri na poker, na kraju pa še do dal, da se mu zdi provostopna kazen preostra... Javni tožilec dr. Franzot je predlagal za oba potrditev provostopne kazni, branilca odvetnika Amodeo za Vittorellija in Padovani za Ma calusa pa priznanje vrste olajševalnih okoliščin ter oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so v celoti sprejeli tožil čev predlog o potrditvi prvostopne kazni. vzemali kri samo v dopoldan® urah, in sicer od 8. do 12. ure. Popoldne bodo odvzemali kri ^ mo v izrednih primerih, in 17. do 19. ure. S V sejni dvorani PSDI v Ul-zini 44 bo v petek, 4. junija, 8°^.^ o temi »Tržaški velesejem v pristanišča« dr. Gianfranco bassini, podpredsednik ustanove tržaški velesejem. Gal>- i* Srečanje o načrtih za Karlsruhe Županov ukaz za prodajanje mletega mesa v poletnih mesecih Ob ugotovitvi, da je ukaz št. 27101/9281-70 z dne 27. 5. 1970 še vedno v veljavi in da je absolutno potrebno pravočasno urediti prodajanjem letega mesa za varstvo javnega zdravja in za omejitev možnih infekcij, je tržaški župan po pregledu nekaterih občinskih in pokrajinskih zakonov določil, da je od 1. junija do 30. septembra letos dovoljeno prodajanje mletega mesa, samo če mesar zmelje meso pred kupcem. V omenjeni dobi bo torej prepovedano mesarjem, da bi imeli v trgovinah ali bližnjih prostorih že pripravljeno zmleto meso. Po vsakem mletju bodo morali mesarji tudi poskrbeti, da bodo stroji za mletje popolnoma čisti. Natečaj za mesto tehnika pri Ustanovi za industrijsko cono Ustanova za industrijsko cono v Trstu razpisuje javni natečaj za zasedbo mesta pomočnika načelnika tehničnega urada. Predpisana je starost od 28 do 32 let, vendar se upoštevajo pravila, ki veljajo za morebitne višje starosti ob natečajih V petek, 4. junija, ob 18.30 jj® mali dvorani krožka CCA na irB Verdi 1 srečanje o temi mednar nega natečaja za ureditev zg°d°'-9 skega centra Karlsruheja. Natec J se je udeležilo 215 strokovnjakov vse Evrope. Po uvodni besedi vprašanjih omenjenega zgodovin^ . ga centra bodo prikazali dve izn. g treh nagrajenih del, ki sta P™ j «posebno nagrado« in ki sta ju PyL ložila arh. Edvard Ravnikar iz ^ Ijane ter prof. Roberto Costa Trsta. Univerzitetni natečaj za študijske nagrade Tržaška univerza razpisuje daj za pet študijskih nagrad v~ 100 tisoč lir za študente, ki so VP sani v šolo za prevajalce za leto 1970-71. Prošnje za nagrade morajo * dentje predložiti univerzitetn®*0j tajništvu do 11. ure 5. Junij« \ . Prošnje morajo napisati na P' ben formular, priložiti pa še sledeče dokumente na navad® papirju: potrdilo o vpisu na u verzo za šolsko leto 1970-71 z ? vedbo Izpitov, ki so jih oprali preteklem šolskem letu ln re**Lr« niml ocenami (obiskovalci PI”V'\() letnika morajo priložiti dip*° usposobljenostnih izpitov ali (J1 ture z ocenami); družinski ( e, potrdilo o davkih; potrdilo 0 ])£. v kateri živi družina, o u8°t0 ^e-nem dohodku za plačilo družin^ ga davka; izjavo, da študent n ^ deležen kake druge nagrade ah pendije. y ■ m m m Milimi m n n,, i m m m, m umi n mim111111111 Štiri značilne prednosti (Nadaljevanje s 4. stroji zlran samo za anestezijo. no je prednost akupunkturo® nestezije tudil v tem, da j° -. remo izvajati na slehernem Fj, cientu, česar ne morem0 s nično anestezijo, ki zahteva P ^ vsem zdravo srce in ** * še drugih pogojev. ^ Za razliko od »zahodne«, . nične anestezije, ki «uSP® vsakogar, akupunkturna a®® . zija včasih odpove. In to J® ^ njenih napak. Kitajci trdijo* je to edina njena napaka. Akupunktura je, kot sm° y, rekli, star kitajski način 20 Ijenja, ki so ga pod vplivom ,j deme medicine nekaj de®Ln0v zanemarjali. Sedaj pa se P°® ,9| no uveljavlja ln množično °v ^ prvenstveno na temelju n0^Znj». popolmjenlh načinov zdraviJ_ f Z novimi načini zdravljenj®^ akupunkturo se danes zdr® e tudi nekatere prirojene n^fe-ln okvare ln vedno češče mr g mo v tukajšnjem tisku braer|l). malone neverjetnih Prlrrlw-et Dokaj često se navajajo kotl ni primeri slepcev, ki so v. gledali, gluhonemi, ki so P” ^ no spregovorili, celo hr°m so shodili. Zdravijo pa druge bolezni, ki pogosto ljljo na živčni osnovi. je Zdravljenje z akupunktrn0 g s kliničnega vidika zelo cerwL-v Hkrati pa tudi dokaj To sioer zveni čudno, C® ' ^o-slimo na tisto, kar smo kar navedli, toda drži, df.it, običajno zdravljenje z zd Lg. injekcijami in kirurškimi gi bolj ali manj pozitiv®51, ^ nek ln to po navadi akupunkturi pa se često da moramo na učinek z®* celo da nja čakati tudi tedine, sece in ni vedno rečeno, jg-akupunktura dala pozitiv®0 zuitat.