Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Tcljil: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman TeljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolcopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v ponedeljek 31. marca 1884.
Letioili XII.
Vabilo na iiaročl>o.
začel se bo izdajati s 1. aprilom v drugem četrtletji in se toraj za p. n. naročnike-četrtletnike prične nova naročnina, ktero naj blagovolijo o pravem času zaradi rednega pošiljanja lista ponoviti, ob enem pa naj nam vsak dosedanji naročnik skuša pridobiti vsaj še enega novega.
^Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal:
Za celo leto . . . , 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja:
Za	celo leto predplačan	15	gl.	•— kr.
„	pol leta ....	8	„	— „
„	četrt leta ....	4	„	— „
„	jeden mesec ...	1	„	40 „
OpraviiiMvo „Slovenca".
Državni zbor.
z Dunaja, 30. marca.
Obe zbornici
ste včeraj zborovali. Gospodska zbornica je brez vsaktere razprave rešila več predlogov, med njimi postavo o pobiranji davkov v mesecu aprilu. Prihodnji teden bode pa menda obravnavala državni proračun, ki ga sedaj pretresa dotični odsek.
Zbornica poslancev imela je včeraj obravnavati postavo o vravnavi najvišjega računskega urada. Pa poslanec Hausner, ki je bil izbran za poročevalca o tej zadevi, je nekaj obolel — pravijo da je pred-včeranjem kri bruhal — zato je predsednik ta predlog odložil z dnevnega reda ter odseku naročil, da naj izbere druzega poročevalca. To se je včeraj zgodilo in bode sedaj o tej zadevi poročal češki poslanec Schindler. Keč pride jutri v zbornici na vrsto; kako pa se bode rešila, se še ne ve. Vlada tirja, da
mora biti predsednik navišjega računskega sklepa odvisen od nje, večina odsekova pa je sklenila, da naj bo po zgledu sodnijskih uradnikov neodvisen in nepremakljiv do 80. leta svoje starosti. Ako bi imel namreč minister pravico predsednika najvišjega računskega urada, odstaviti, bi si on iz strahu, da bi ga minister ne odstavil, morda ne upal državnemu zboru v poročilih, o računskih sklepih naznaniti, da je minister za to ali uno reč več potrosil, kakor mu je bilo v proračunu dovoljeno. To je gotovo važen vzrok za neodvisnost predsednikovo, ali čudno bi vendar le bilo v postavi izreči, da obdrži svojo službo do 80. leta svoje starosti, dasiravno morda deset let ali še več ni za nikakoršno rabo. Nekteri poslanci pa mislijo, da naj predsednik ne bo odvisen od vlade, pač pa od državnega zbora. Prav nič se toraj ne more reči, kako se bo reč zasukala, ker zopet eni mislijo, da edini neodvisni uradniki so ministri, ki so odgovorni cesarju, vsi drugi pa morajo biti podložni ministrom.
Seja bila je vsled odstave tega predmeta jako suhoparna. Najprej se je brez ugovora potrdil računski sklep za leto 1878, potem pa se je pričela obravnava o peticijah, kterih je bilo rešeno mnogo, ne da bi se bilo kaj govorilo. Samo pri peticiji davkarskih uradnikov za odpravo naslovnih davkar-jev in kontrolorjev govorila sta poslanca Eichter in Promber, ter reč priporočala vladi. Med peticijami bile so nektere jako čudne. Neki Žagar menda s Češkega, je n. pr. prosil, naj mu državni zbor pri vladi preskrbi 6000 gold. posojila na 25 let; to se tem laglje zgodi, misli si prosilec, ker vlada s tem le pomaga svojim davkoplačevalcem. Zopet neka občina češka ali moravska je prosila, da bi se njih podružnica spremenila v; farno cerkev, in nekdo je prosil, naj se kaznuje puškar Werndel, ker je leta 1871 nekaj zabojev pušk oddal na železnico, češ, da so v zabojih deli raznih mašin. Zbornica je seveda o teh in enakih prošnjah prestopila na dnevni red, druge pa je vladi izročila 8 potrebnimi nasveti.
Na koncu včerajšnje seje interpeliral je poslanec Piirth vlado, hoče li priporočati vnanjemu ministru, naj se pri egiptovski vladi potegne za to, da se
avstrijskim podložnikom prej ko mogoče izplača odškodnina za škodo, ki so jo imeli za časa tamošnje vstaje? Poslancev bilo je komaj toliko v zbornici, da je bila sklepčna. Ob dveh popoludne bila je seja sklenjena.
Časnilcarsl(i l(olel(.
Odsek za odpravo časnikarskega koleka imel je v petek zvečer sejo, v kteri je sklenil zbornici nasvetovati: 1. Kolek za časnike in koledarje se odpravi. 2. Ta postava zadobi veljavo s 1. januvarijem 1. 1885.
Ta predlog sprožil je bil o svojem času poslanec Fanderlik v zbornici, pa v odseku, ki je bil v ta namen izvoljen, se reč ni mogla dognati, ker je imela vlada raznotere pomislik^. in je obetala odseku izročiti potrebne statistične izkaze. To se pa ni zgodilo, zato je odsek v zadnji seji reč dognal, dasi je vlada oporekala, da ne more pogrešati dohodkov, ki jih ima od časnikarskega koleka. Toda poslanci so povdarjali, da nikakor ne gre za majhne časnike tirjati enakega koleka, kakor za velike Dunajske liste, ki obsegajo po 20 do 30 strani in izhajajo po dvakrat ali celo trikrat na dan, ter so vladi priporočali, naj se kolek, ako ga že ne more popolnoma odpraviti, določuje po velikosti lista. Na Francoskem n. pr. se plačuje po teži papirja, ki se porabi za časnik. Papir se namreč zvaga, in kolikor centov se ga potrebuje, toliko koleka se skupno odrajtuje. Poljski poslanec Chamiec je oporekal odpravi koleka in je hotel naj se reč zopet odloži, pa ostal je v manjšini, ker je pet poslancev zoper tri sklenilo zbornici priporočati naj se kolek odpravi. Za poročevalca bil je izvoljen g. Fanderlik.
Žganjarsl(i odsel<
je včeraj dovršil posvetovanje o žganjarskem davku in bode dotična postava prišla v obravnavo v sredo, ker se bo poročilo razdelilo še le v torek. Postava je precej obširna, zato utegne razprava o njej trajati dva ali tri dni.
LISTEK.
Sanje.
(Dalje.)
Približajva se zadnjemu kupu! V njem se vidi največ uboge nesrečnice — tako se pravi temu organičnemu bitju. Navadnih smetij tukaj ni prav veliko, za silo se pa vendar dobi kaka trohica. — Gregor! — Ali je res ali se motim? Iz prahu se slišijo glasovi. Kaj je to? — Žužki se morajo pogovarjati. Je že res. Miroljubne živalice so to, ne govore o vojni. Nekako učeno se pogovarjajo kakor bi imeli šolo. Zdaj se jo oglasil krepak glas. Učiteljev je, po učiteljsko nekoga ošteva. „Kako govorite? — se huduje učitelj. Ali sem vas tako učil? Palček! ti si poprej izgovarjal nikedo, zdaj pa praviš ni kdo. Zmeraj enako! In ti, pritlikavček, si se včeraj opravičeval: jaz nisem bil, danes pa odgovarjaš: jaz nesem. Kaj je to? — Malopridnež! Kaj.si pa ti napisal? — Kozak je tekel napovedati me.... Morate iti večerjati...
Šel sem poiz vedeti... Oemu imamo namenivnik! Nedoločnik je tebi posebno v čislih, kakor se vidi tudi iz teh-le stavkov: Poslal je povelje ničesar se ne dotakniti.. Gaje prosil igrati.. Prisilil me je sesti... itd. Ali mati tako govore? Svojeglavec! nikoli se ne boš poboljšal. Palček mora spet nagajati, se ve da! — Zoper-nejši pa zoprn, nekateri pa kteri, Ijubez-njiv in ljubezniv... in v enej nalogi! No zdaj pa se strupenček pomaga! — Jaz sem dejal, da je treba ločiti saj ali vsaj, kakor ločijo priprosti ljudje, ki so „saj" navadno navajajo razlog, z vsaj pa določujejo mero. Tako n.pr. govore: Kaj boš tajil, saj sem te videl? — Vsaj kruha mi dajte, če nočete dati mesa, ali pa: Vsaj en goldinar mi posodi. Tako so včasih ločili tudi notri in noter, gori in gor, doli in dol, ko so prvo stavili na vprašanje kje? drugo pa na vprašanje kara? — In ti tam zadej! zakaj praviš: ničesar se ni izpremenilo? Ker je zadnji glagol dvoumen, treba je reči ali: nič se ni izpremenilo ali pa: ničesar niso izpremenili. Palček mora zmeraj svoje burko uganjati! V prvem stavku pišeš vže, v drugem pa užo in prav tako uzrok in vzrok, h koncu — k kmetu. Kaj misliš, da
povsod razlika mika? — Gegavi so pa ti kozlički: Stokala so blede ustne... Tusomedržali šest tednov .. . ha, ha! kaj jih niso nič roke bolele? — Teh živalic mi pa ni treba več v šolo goniti. Otroci zapomnite si zdaj-le vsi splošno pravilo : Kedar v nalogi kaj slovenite, mislite tako kakor so vas mati učili. Kedar boste veliki in boste imeli pastirja, ga boste tako oblačili, kakor je vaša navada, ne pa tako, kakor ga je oblačil gospodar, pri kterem je pastir poprej služil. Tako. — Zdaj bo pa zadosti za danes." — „Gregor! v tej šoli bi se človek pa še česa naučil. Nesrečnica ni tako zapuščena na svojem kupu, kakor bi kdo mislil. Učenci v prahu jo zmeraj kratkočasijo. Pustiva jo.v tej družbi. Zadosti dolgo sva brskala po podrešetni. Površno sva jo pregledovala, pa sem je že do grla sit. Veš kaj, zdaj daj pa ti v skrožke prste potakniti."
„„Da bo kaj spremembe, naj se ti pa zgodi volja. Začniva se skrožki, ki so se nabrali nad prvo ■podrešitino, nad ono, ki raste v gorskem zakotji, kakor si jo ti imenoval. — Ciril! — moj kupee presega tvojega. Veči je, potlej je v njera pa še debeleja roba. Oči ne bo treba preveč napenjati. Le poglej! Tu imaš precej kos- papirja. Menda je bilo
Govor [H^sl ^roCa Mai^glierUi« za izpeljalo ii|lflijsk9> žoleznioe.
Izprosil 8eni si bosede glede podpore za ccsai;-jevič Eudolfovo železnico, ki znaša 5,972.000. gold., ker me je volja bolj od^ blizo osvetliti vzroke teg^. nikakor ne malostnega pirjnjanjkljeja in p& da na-svetujeu^ pomoč, kako bi se dal odpraviti. Znauo mi je, da diqra,imeti pogum, kdoi^ hoče t očigled tolike svote, kakor se je ona že letos za zgradbe železnic dovolila, zopet predlagati načrt o zgradbi nove železnice, oziroma podaljšanji že obstoječe; toda trdno prepričanje, da bi podaljšana Eudolfova železnica iz Ljubljane preko Dolenjskega do Karlovca ali prav za prav do Josipdola letni primanjkljej 6 milijonov zmanjšala, če bi ga že ne odpravila popolnoma in pa velika važnost, ki bi jo ta proga v trgovinskem, gospodarskem in vojaškem ozini imela, dajeta mi pogum, da se za njo potegnem.
Obresti je vlada in pa tedašnja večina zagotovila • le pod pogojem, da je ta železnična kot svetovna železnica namenjena iztok z zahodom vezati.
Zgradba arlske železnice nas je temu zaželje-nemu koncu mnogo bližej pripeljala, ker je ta železnica z evropejskim zapadom v naravni zvezi; dru-zega toraj ne manjka, kakor zgradbe primerno jako kratke proge Ljubljana-Karlovec in promet med iztokom in zahodera. v Evropi bo napravljen. Proga Ari - Ljubljana - Karlovec - Novi - Sarajevo-Mitrovica-Novibazar-Solun je najkrajša iz egejskega morja v Pariz.
Da se ta proga ohrani našemu prometu, menim, bil je menda jako tehten vzrok bosniškega zasedanja in je še. Ako se je pa morda naša vlada že tej ideji odpovedal^, pa pač vsa bosanska okupacija prazno pustolovstvo ostane, kterega bi nihče opravičiti ne zamogel in vsa kri in vse premoženje bilo bi zastonj venkaj zmetano.
Da; celo to je moja misel, da če visoka vlada misli, da bi mi tega smotra ne dosegli, in če je ni volja izvršiti k temu potrebnih sredstev, h kterim pred ysem zvezo bosanskih in srbskih železnic s tostransko železnično mrežo prištevam, bi bilo pač bolje, da Bosno našemu tridesetpercentnemu sosedu (Ogerski) prepustimo. Saj opravništvo imajo že tako popolnoma v svojih rokah; naj še vojaške posadke napolnijo s svojimi honvedi in mi dobomo naše fante nazaj, kterih posebno marsikako manjše mestice britko pogreša.
Toda ne le samo zveza z bosniškimi in od tistih nadalje v bodočnosti z egejskim morjem zahteva zgradbo proge Ljubljana-Karlovec, temveč tudi dalmatinske železnice, ktere se morajo koneČBO vendar le dograditi, nujno zahtevajo zvezo s tostransko polovico cesarstva; kajti le s tem pogojom so se gradile in le na ta način so zmožne, da se ohranijo. Da se pa to vse vresniči, mora se neogibno proga Ljubljana-Karlovec graditi.
Primanjkljej letnih 6 milijonov opominja nas dan na dan, da ali Eudolfovo železnico popolnoma opustimo, ali pa ji pomagamo, da bode živeti za-mogla, da se bo izplačevala. Izplačevala se bo pa prav izvestno, ako se ona zveže po eni strani z arlsko železnico, po drugi pa od Josipdola do Novega podaljša ; dalje se zopet po naši strani zveže neposredno
s Solunom, ob enem pa tudi na dalmatinske železnice priklopi. Ona bo potem ves prehajala! promet iz egejskega morja v središče Evrope posredovala, vsled tega bo pa zginil deficit 6 milijonov in morda še več iz državnega proračuna.
Nečem se pa tako daleč ozirati; omenil bom le edino onih koristi, ktere bo železnica in dežela se vdeležila iz zveze Ljubljana-Josipdol. Pred vsem si zagotovimo Bosno in Hercegovino, kamor bomo v bodoikiosti oddajali svoje izdelke. Ako pa tega ne storimo, podvržemo se železniškim tarifam ogerske krone. Kaj bi pa to pomenilo, ne maram natančneje opisovati; kajti kdor ima oči, vsak bo videl, da je madjarska železnična politika od dne do dne jasneja. Pri vsem tem je pa še druga nevarnost. Le pustite Narento (reka v Dalmaciji) uravnati in iz ondašnjih potov ceste narediti, in takoj nam je boj napovedan z blagom zapadne Evrope in bojim se, da tudi jako srečna čolna politika ne bo zamogla zadosti varovati naše obrtnije.
(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 3L marca.
]¥otraiiJe' dežel«.
iVatJrf resolucije o konyrui, ki ga ima dotično odborovo poročilo se glasi: „Da se stalno vravnajo dotacije za katoliško duhovenstvo, se c. kr. vlada poziva 1. Da v sporazumljenji se škofi določi a) Koliko bi se lahko obrnilo za dotacijo od prihodkov cerkvenega zaklada in sicer druzega cerkvenega premoženja po posamičnih kraljevinah in deželah, ktere so v državnem zboru zastopane; b) na ka-košen način in v kolikošni meri naj sodelujejo pri tem boljši fare v bodočnosti; 2. po rešitvi teh vprašanj naj se prej ko mogoče predloži primerna postava ustavni obravnavi, ktera bo a) določevala, kolik da mora biti stanu primeren najmanjši dohodek (kongrua) samostojnih dušnih pastirjev in duhovnih pomočnikov, kakor tudi najmanjša pokojnina tistih duhovnov, ki ne morejo več svoje službe opravljati (deficientov) po vsaki v državnem zboru zastopani deželi ali kraljevini; b) določila, na ka-košen način naj se pri tistih duhovnijah, ki so za neogibno potrebne spoznane, in kjer dohodki, ki so združeni z duhovnimi opravili, ne nesejo toliko, da bi določeno kongruo pokrili, ta dopolni, kakor tudi, kako naj se piviša vpokojnina deficijentov; konečno c) določila, da se po tistih deželah in kraljevinah, po kterih se dotacija ne bo zamogla dobiti iz verskega zaklada boljše dotiranah fani, ona dajala iz državnega zaklada."
Kakor znano, se je gorenje-avstrijski poHlmiee dr. Schaup odpovedal državnemu poslanstvu. Cesarski namestnik zaukazal je novo volitev na 15. aprila in bo skoraj gotovo zopet Schaup izvoljen.
Smešna je vest Brnškega „Tagesbote", da je vlada že po novem letu začela barantati s tirolskim cesarskim namestnikom, če bi li on ne bil pri volji sestaviti n»vega kabineta, ker bodo iz sedanjega izstopili ministri: Taaffe, Dunajevski in Pražak. Da je cela novica bosa, kakor hrvaški konj na paši, nam. ni potreba posebej povdarjati, zadosti je, ako pogledamo može, kterih bi se Nemci radi znebili. Taafle predsednik, bi rad mir napravil med narodi, toraj nikakor ni po nemškem okusu, venkaj toraj z njim. Dunajevski in Pražak sta Slovana in bi lahko Slovanom potuho dajala, ako bi hotela, vrh tega si pa Dunajevski kot finančni minister prizadeva, dr-
v njem seme zavito. Popisan je. Beriva!--„m i
opozorujemo... na veliko odgojiteljno važnost lepe književnosti, koja vplemenjuje srce, budi vzvišene ideje in čvrstiznačaj moramo dati književnosti praktični smer, da prodre v vse sloje in kroge naroda." — Zlatega denarja so vredne te besede. Ko bi jih znali ljudje le ceniti! — Ali ni res vse hvale vreden namen: „skrbeti, kako bi narodu brez razlike stanu in starosti za najmanjšo ceno podajali lepega in koristnega čitanja... kateremu glede nravnosti ni nikakeršnega prigovora?" Kedor si prizadeva doseči kaj tacega za tega se mora ogreti srce vsacemu pravemu rodoljubu — vsaj meni se taka dozdeva. — Še en papirček! Spet popisan. Na njem se bere, „da je krčma svetišče, kjer smo si vsi bratje, vsi sestre, kjer se izganjajo zastarela sovraštva in strasti, kjer se sklepatoliko lepih zvez, rodi toliko blagih namenov, kakor nikjer drugod,... naroda življenje se razvija v najodkritosrčniši podobi pri kupi vina". — Kako se razločujejo prejšnje besede od teh! Kedo je prepričan o zadnji
resnici, temu je čisto nepotrebno lepo in koristno berilo, ker se mu v krčmi zadosti srce blaži. Kaj nas sleparite toraj s takim nepotrebnim berilom? Dajte nam raje velicih mest, kjer ne bo druzih poslopij kakor krčmarska, pa se nam bo precej vrnil izgubljeni raj, ki bo po vrhu še pre-krojen po narodnih zahtevah! — Časnikarji in drugi pisatelji, omolknite že vendar o duhomornih pijačah! Poglejte sajastega krivca v skrožkih? Ukajen je kakor muren in tako utrujen, da se mu v eno mer po tacih narodnih domih zdeha in celo obljubljena nebesa prodaj a za cekin asto vino. Usmilite se ga in ga spremite kam v — krčmo, da ga rešite strašne pogube. O nesrečni Ahasver v Kresu nič nisi boljši od svojih judovskih bratov, ki so križali Odrešenika, ko se tako trdovratno upiraš narodni sreči. Gostilnice, krčme, pijača — to so največe dobrote na svetu, ti pa govoriš zoper popivanje, očitaš pisateljem, da vino preveč obožujejo, tožiš, da ljudje preveč časte bakha. — Proč s krivim prerokom! Kamenjajte ga!
(Konce prih.)
žavnemu strašilu deficitu vrat zaviti, kar se mu bo tudi posrečilo, ako še kaj dolgo minister ostahe. Kaj tacega pa Nemci niso še doživeli, da bi bil kdo njihovih deficit pomanjšal. Vedno je bli večji, od leta do leta, manjšega pa niso nikdar viddli, dokler smo imeli denarne ministre nemške krvi. Če se toraj Nemcem ni posrečila, se tudi Slovanom ne sme, tako so jo „potuhtaIii' nemški modrijani v slovanskem Brnu in konec je bil, da mWa tudi Dunajevski odstopiti. Mi pa le toliko pravimo, da je dobro, da se oslovski glds ne sliši do neba!
Tisza se je zagrozil vsem ogerskim sodni-Jmn, da naj na to gledajo, da se ne bodo nikjer več ponavljali žalostni izgredi, ki so se v Csegledu godili. Brezvestni agitatorji naj se kaznujejo, kolikor je najbolj strogo mogoče, malomarni uradniki naj se odpustijo iz službe in pri volitvah naj se na nikogar ne pritiska, da bi morda zoper lastno prepričanje volil. Konečno Tisza še spominja na svojo naredbo glede postopanja proti antisemitom in pravi, da če bi se sodnije same v takih položajih kazale malomarne, bo on sam zanikerne uradnike v roke vzel.
Anarhisti so po celem svetu med seboj zvezani. Ko so jih v Budapeštu preganjati začeli in več tičev že prijeli in zaprli, pride iz Londona od Shmitta podpisan telegram na kraljevo poštno vodstvo v Budapeštu, da naj se pismo na Matija Eusa nikar temu ne izroči, temveč naj se vrne nazaj v London. Pisma takrat še ni bilo v Budapeštu. Ko pismo dojde še le čez nekaj dni, ga poštno vodstvo izroči državnemu pravdništvu in ta zopet preiskovalnemu sodniku, kteri ga v imenu sodnije konfiscira. Pismo se bo pri zaslišanji Eusa javno odprlo in prebralo, ter se je nadjati, da se bo marsiktera sedaj še popolnoma prikrita reč odkrila svetu. Toliko je pa že sedaj dokazano, da so bili Dunajski in Budapeštanski socijalisti v najtesneji zvezi in najožji dotiki. Pisarili so si malo, temveč pa so občevali med saboj esobno popotovajoč iz Dunaja v Budapešt in narobe. Pri teh svojih shodih sklenili so tudi nadležnih jim organov Hlubeka in Blocha in zaradi pridobitve denarja pa menjevalca Eiserta znebiti se. Shajali so se navadno zvečer po kon čanem dnevnem delu po javnih sprehajališčih in zlobne namene kovali.
Pri C. kr. okrajnem glavarstvu v Stri/*-jii na GaliSkem izneverila se je velika svota založenega denarja. Poškodovani so: Albrechtbva železnica, grof Kinsky in veliko revežev. Preiskava se je izročila namestniškemu sovetniku Wolanskemii.
Tnanje države.
„ Pester Lloyd" je dvakrat dregnil v sršenov meh se svojimi strupenimi članki proti Rusiji, ki so v ruskih diplomatičnih krogih veliko nevoljo provzročili. Očital jim je namreč samopašnost v srednje-azijaški politiki. Euse je kaj tacega tim več iznenadilo, ker si oni vse prizadevajo, da bi si z Avstrijo in Nemčijo ohranili dobro prijateljstvo.
„Premdenblatt" se peča s švicarsico policijo in se jako hvalevredno o nji izrazi, da je iz lastnega nagiba za to skrbela, da je anarhistom enkrat za vselej kovačnico zaprla, kjer so se kovali državam in posamičnim družinam hudobni in po* gubljivi naklepi. Švicarji niso anarhistov izganjali, temveč so jim gostoljubnost tudi še dalje pustili, toda sta'beli so, da je pristopila švicarska policija k evropejskemu mednarodnemu redarstvu, ktero bo sedaj, lahko bi rekli, na neviden način anarhiste opazovalo, da si tega sami ne bodo svesti, kje in kdo. In taka politika nasproti tako nevarnim ljudem, kakor so ravno anarhisti je mnogo boljša, kakor pa da bi jih bili morda po celem svetu raztepli. Naj bodo ondi, kjer jih že poznajo, tim ložje za policijo. Lahko se bo sedaj reklo o njih, pravi „Fremdenblatt", da kjer so dva ali trije zbrani v imenu anarhije, je detektif (tajni policaj) izvestno med njimi in policija bi morala skrbeti, da, ako bi anarhisti še ne imeli švicarskega pribežališča, bi se jim moralo tako pripraviti.
Kitajski zastopnik marquis Tsenf/, ki je tudi tacega kalibra mož, kakor amerikanski zastopnik Sergeant v Berolinu, prišel bo zopet v Pariz in časnikarji doživeli bodo zopet priložnost, da. kar so danes za resnico prodajali, bodo zopet jutri prekli-cavati morali. Kajti na vsak način se bodo s Kitajci zopet pogodbe obravnavati jele. Morda bodo sedaj kaj bolj pripustljivi, od kar so jim Francozi nekoliko prah iz hlač stepli.
Nekteri ljudje imajo ros debelo kožo in kosmata ušesa. K tem se sme tudi bivSl amerikanski' 2)0slaiiec na, nemškem dvoru prištevati, kterega je zastopni sovet v Washingtonu v najnovejšem času v Petrogi-ad prestavil. Sergeant, tako se stojični mož imenuje, se je zakrivil sočutja z nemško naprednjaško stranko, ktera si je z Bismarkovo navskriž. Od takrat jel ga je Bismark po strani gledati. Sedaj so pa nemški časniki, Bismarkovi prijatelji, po njem padli, ter so med drugimi Sergeanta sleparijo obdolžili, ktere se je neki v Ameriki pri zgradbi železnico vdeležil in da menda tudi pri vpeljavi amerikanske svin. ine na Nemško nima čistih rok. Tak zastopnik, i so, moral bi se po noči iz Berlina pobrati. )i ga nihče več ne videl. Sergeant so jo pa za v.se to jako malo brigal in dalje svoja pota ihodil. Da še čelo k Bismarku je prišel na kosilo, ko mu je nedavno poslednji povabilo poslal. Drugače pa je
pisa da
mislila amerikanska vlada v AVashingtonu; njej je več na dobrih razmerah med Ameriko in Nemčijo, kakor pa na napačnih nazorih iii pokvarjenem okusu njenega zastopnika, ter ga je zarad tega prestavila. 8tem je ona Bismarku dokazala, da so popolnoma z njim strinja in da Laskerjeva afera ni bila njeno delo, temveč Sergeantovo.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 27. marca. Govori v katoliški družbi, kteri se o zimski dobi imajo navadno v sredah moškim družnikom, so se preteklo sredo sklenili. Sprožil je bil take podučne govore g. dr. A. Oebašek, ter imel jih največ verstvene od konca sam po nemški, ali poznej so se poprijeli mnogi gospodje po slovenski, in bili so, čim bolj različni, tem bolj mični in koristni. Lani so se bili opustili, kar mnogim ni bilo po godu, torej so si jih osnovali letos spet v vzajemno podučevanje in razvedrovanje.
V tej zimski dobi govorili so n. pr. gg.: M. Kolar o Lutru in njegovem času, M. Močnik o Afriki in nje stanovnikih, dr. A. Jarc o kraljestvu duhov ali tako zvanem spiHtizmu, J. Eesnik o pravi krščanski omiki, J. Marn o Velehradu, A. Kržič o pravičnosti in njeni sreči pri raznih ljudeh, J. Flis o umetnosti in posebej o leposlovji, A. Zupančič o Parizu, njegovem beraštvu in časništvu, kanonik L. Jeran o Jeruzalemu, Božjem grobu, Jordanu itd. s svojega popotovanja po sveti deželi.
Ze iz tega se vidi, kako različne tvarine so se obravnavale in največ izvrstno, da bi govori — vseh skilp bilo je šestnajst — bili vredni bolj množnega poslušalstva. Nekteri so že priobČeni po časnikih; o drugih je želeti, da ne ostanejo le v osnovah ali na papirju, marveč da se dado na korist večemu občinstvu. Dobro blago se hvali samo, pravijo, in kakor katoliški dfužniki sploh ne trobijo pred seboj, da bi nase obračali pozornost; vendar bi bilo svetovati predsedništvu, da bi vsako leto skrbelo za tako podučna in zanimljiva predavanja, pa tudi, da bi jih sproti po gotovem glasilu napovedalo, ker stanovitno opominjani bi še marsikteri prihajali k tem večernim zborom. Tudi je gledati na dobro stvar, da se ta poživlja in pospešuje, kolikor je mogoče, in v ta namen bodi pričujoče sporočilo katoliški družbi na zdar!
Iz Trsta, 29. marca. Trst ni še videl ta-cega pogreba, kakor je bil včeraj vsemu slovenskemu svetu znanega pesnika Jovana Vesela Koseskega. Ob 5. uri popoludne bilo je vse vredjeno, ko pride častita duhovščina 21 gospodov: sprevod je vodil monsignor A. Hrovatin, kanonik in župnik fare sv. Antona novega. Ulice, po kterih je šel sprevod, bile so vse natlačene, enako okna hiš. Že nekaj časa pred 5. uro pomikal se je sprevod po redu, najprvo pred duhovščino šli so siromaki iz siromaš-nice s križem, zatem so stopale deputacije dva in dva, ktere so nosile vence s trakovi v trobojnih barvah in sicer po sledečem redu: delavsko podporno društvo, politično društvo nEdinost", politično društvo „Sloga" goriško, vredništvo „Soče" iz Gorice, pekovsko pevsko društvo »Jadranska Zarja", Tržaški „Sokol", Tržaška Čitalnica, Goriška Čitalnica, sloven-nski dijaki na gimnaziji v Trstu, Sežanska Čitalnica, čitalnica II. Bistrice, Dolinska Čitalnica in »Slovenska Matica" iz Ljubljane, ktera je poslala venec, kterega so nosili tukajšnji dijaki. Gorica je pokazala ta pot, da je umrlemu skazala čast, ktera mu pristoji, poslala je tri vence, iz Ljubljane šteli smo le en venec. ■ Kje je bila Čitalnica, »Dramatično društvo", »Sokol" itd., vsak je popraševal po Ljubljanskih vencih in zastopih. Pevci delavskega društva, kteri so se v kratkem kot tica feniks iz groblje dvignili, peli so močan zbor v cerkvi Cegnarjevo »Blagor mu", kar je vse ganilo. Bila je, da si velika, natlačena do poslednjega kotička, akoravno je straža zabranjevala uhod.
Iz cerkve odpeljali so se ostanki Koseskega na pokojpftlišČe; nad 40 vencev krilo je voz. Trobojni trakovi, kteri so bili prej le bele vrane, vihrali so raz voza med cvetlicami in dragocenimi venci. Brezštevilno kočij spremljevalo je rakev na pokopališče, ko procesija vreli so ljudje na kraj miru, rekoč: Slovenci bodo peli. Ko je bila rakev blagoslovljena, nastopil jo naš stari gardist Gegnar ter začel govoriti.' Krepkim glasom slikal jo življenje ranjcega, povdarjal je njegovo delovanje kot oče družine, kot sin naroda, kteremu je zvest ostal do zadnjega trenutka. Vse njegove poezije bile so na etični pod-
lagi naslonjene. Njegova dela storile so ga ne-umrjočega s Horacovim izrekom itd. delavni človek nikdar ne umrje.
Konec govora zagrmelo je med častilci frene-tično »Slava mu!" Pevci so potem zapeli Jelenovo »Molitev", rakva spuščena je bila v grob. Srce se je trgalo, ko so padalo kepe zemlje na rakvo; izmed treh prvih one dObe, ko je še naš narod v povojih trdno spal spanje nezavesti, vlegel se je Koseski zadnji v grob. Oratar slovenski, kakor je sam pel, bil je ves čas svojega življenja izgled vsem svojim součencem, kot c. kr. uradnik se ni pustil radi narodnosti tlačiti, akoravno so ga njegovi predpostavljeni nagovarjali, da naj piše za nemški narod. On pa jim je odgovoril: Vaš narod ni moj in ima že bogato literaturo, moj narod pa je reven in zatega-del pišem zanj, ker sem sin slovenskega naroda. Vse ga je spoštovalo, bil je dober z vsacim, bra-nitelj pravice in zaščitnik preganjenim.
V privatnem življenji imel je obilo humorja in marsika^no smešno je povedal. Ošabnosti ni poznal, odgovoril je vsacerau prijazno in odzdravil priljubno, kteri ga je pozdravil. Zahajal je prejšnje čase, ko je še lahko hodil, v kavarno Bot, pisalec teh vrst imel je čast vsak dan ž njim občevati; to je bil res pravi Nestor slovenskih pesnikov. Načrtov je imel veliko izvršiti, pa bolezen mu je zavirala in marsikteri rokopis leži nedovršen. Vso njegovo ostalino, bode izročil stareji sin Viktor narodu, to je enemu pisatelju v Trstu v porabo. Iz dežele se društa niso dosta zmenila za vdeležbo pogreba, akoravno se je na vse čitalnice še isto noč poslalo oznanilo. Edino Bistriška in Sežanska čitalnica rešili ste svojo čast, kar je vse hvale vredno. Tržaška društva so potem več pripomogle, da se je rešila narodna čast tržaških Slovencev nasprot nekterim zopernikom.
Iz Primorja, 22. marca. (Mar smo res vsi enako zvesti Avstriji? IstersJcih Italijanov gvestdba pa škof Poreški.) (Konec.) Eazne že mnogo let se ponavljajoče petardne demonstracije, — in tudi najnovejša od 18. t. m. pred namestniškim poslopjem v Trstu, — ki velja najbrže vladi zarad obsodbe »Independentovega" vrednika, nam pričujejo prav jasno kot beli dan, da istersko-primorsko-italijanska zvestoba do Avstrije ni vredna zdaj v mirnem času piškavega oreha; kaj pa še le ob času poskušnje, n.pr. vojske? Dejanja,'čini, neovržljiva »facta", vse drugače govori kakor pa nemško-judovski poslanec Suess in za njim naša gospa »F Ecb". ki je menda tudi to že pozabila ali pa noče verjeti, kaj se je godilo lani v Poreškem deželnem zboru hrvaškim poslancem.
Ko bi hotel pa vse na drobno in obširno opisovati in slikati »illustracije" k zvestobi mnogoštevilnih primorskih Italijanov do cesarja in Avstrije, bi imel vaš cenjeni dnevnik premajhna predala in bi težko prišel do konca. Zatoraj bodi za sedaj dovelj »Slovencu" in gospej »1' Eco", — ktere pa nikakor ne identificiram z »irredento„ — basta! Hotel sem s temi vrstami konstatirati nekoliko neresničnost trjenja omenjenega lista, v kolikor jaz naše primorske narodno-politične razmere iz lastne skušnje in izusti verjetnih prič dobro poznam, s konečne opazko, da se tako neresnično trjenje imenuje po katoliškemu katekizmu: »greh zagdvarjati". če ga Žid Suess ne poznsl, poznati bi ga imel katolik, da je to 9. ptuji greh.
To je zdaj neki trdno, da postane dr. Flapp, sedanji profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine v Goriškem osrednjem semenišču, Poreški škof. Eojen je 1. 1845 v Korminu od ubogih poštenih starišev. Kot dijak je bil vedno izgleden in priden. Naučil se jo nekoliko slovenščine že po-pred v semenišču in je mnogoleten ud družbe sv. Mohora.
Kolikor ga poznajo njegovi sošolci, ni nikakor nasprotnik slovenščine, ampak jo kakor Eurlan rad govori. Ima tudi služabnico slovenskega rodu. Torej ni res, kar so slovenski listi o njem pisali, češ, da ne ume slovenščine; in kot talentiran značajni višji pastir, se bo gotovo podvizal, da se kmalo nauči potrebne hrvaščine in se je menda že sedaj uči iz slovnice. Za Italijane on tudi odveč ne gori, ker je lanskega leta, da vstreže Tržaškemu namestniku, glasoval, tako proti slovenskim kakor italijanskim pararelkam, ki bi se imele vstanoviti na goriški gimnaziji. On je v oziru narodnosti »brez barve", ali z drugo besedo »vladen",*) kakor je sama Tržaška vlada.
*) Snj drugačnih škofov itak sedanja vlada ne mara in ne predlaga, da so le ponavlja zopet izrek pape/.a, ki je pi.-al ranjoemu Franfiškii I. »Seribas tantum milii praeponisl" Pls.
Se v^, da Dobrile ne bo dobila tako hitro uboga Istra; pa njegov spomin kot višjega pastirja in pravega domoljuba, bo živel zlasti vsled njegovega volila na veke med isterskimi Hrvati in Slovenci kakor tudi Italijani, ker je tako varčno živel, da je prihranil toliko tisočakov za dijaško mladino oboje slovanske in laške narodnosti. Slava mu na veke tudi tam v srečni večnosti! Toliko v popravek resnici na ljubo, da se ne daje več prilike in da se ne bo moglo reči: Glejte, koliki obrekovalci so Slovenci z njih časniki vred.
Akoravno bi želeli isterski Hrvatje rajše koga druzega za škofa, ki bi hodil po vsih stopnjah ranjcega Dobrile, ker je bil on vsim svojim vernim brez razlike narodnosti, res to, kar je pomenjalo že njegovo ime, se nadjamo, da tudi g. dr. Flapp, ako je res namenjen zasesti škofovsko Poreško stolico, se ne bo nikdar ravnal po izreku nekega bivšega Poreškega škofa v tem stoletju, ki je uboge tlačene isterske Hrvate tako mrzil, da je dejal: »estirpate la lingua dei cani", to je, »izkoreninite (uničite) pasji jezik", menil je namreč hrvaškega. Isti škof žalostnega spomina je imel neki tudi navado reči kadar je prišel domu iz kanoničnega obiskanja: »O kako, kako dobro se zdaj počutim, da sem le daleč proč o teh divjakov!" (namreč Hrvatov). In če so kje tam res še surovi ljudje, — kdo je pač temu najbolj kriv? Mar ne velja tudi tukaj pesnikovo vprašanje: »Graf Oerindur, erkliire mir diess Eiithsel der Natur?"
Da pa ne morejo vse vladna drevesa rasti ravno v nebesa, razvidimo iz tega, ker je morala Tržaška vlada slednjič vendar-le potrditi č. g. Jožefa Poljšaka za župnika v Pervačini, kterega se je dolgo obotavljala le zarad tega potrditi, ker se je kot kaplan resno potegoval za uradovanje v slovenskem jeziku. Nek uradnik se je izrazil, ko mu je bil dotični dekret potrjenja doposlan: »Wir wollten ihn nur etwas hurumzappeln lassen". Je-li bilo pa to tudi pravično, je pa drugo vprašanje, kajti ako ni bil v prvič potrjen, zakaj pa je zdaj ? Mar veljfi, tudi tu: »Sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas? — Zdravstvuj vrli' »Slovenec"!
Od Vojnika, 27. marca. {Papirnica) Predlanskim so se vsled gorskega hlišča naši jarki nagloma napolnili z vodo. Bilo je to zadnje dni junija. Hudi-nja, ki ima tik trga svojo strugo, ni mogla več vzprejemati toliko vode, kolikor je iste pritekalo proti hišam, vsled česar je kaluža Vojničanom delala neprijetno podoknico, kjer je morala čakati. A malo pred Vojnikom, kje dober strelaj pred Tabor-gradom je drzna potočniča raztrgala jezove in razkosala mlin. Lastniku istega je povzročila toliko škode, da mu se ni vredno zdelo podrtine popravljati. Kar je preostalo, to je pozneje razprodal.
Mlinišče s hišo kupila je družbica troje oseb. Ta je namesto mlina napravila tvornico za trdi papir, za bugačico.
Poslopje sicer ni tako prostorno, kakor je na pr. arsenal v Trstu, kjer si po 3000 delavcev kruh služi in kjer se je o svojem času pisatelj teh vrstic mudil skoz celo uro, ogledovaje si prostore in omi-lovaje uboge kovače, — naša papirnica je majhna in potrebuje samo osem delavcev, vendar si jp je dopisnik danes popoludne prvikrat ogledoval tudi v času ene dobre ure.
Ljubeznjivi solastnik je razkazoval stroje od prvega do zadnjega, od vitla, ki vodo goni v razne cevi, od stružnika pa do valjka, kjer se je že posušena bugačica leščuje, satinuje.
Ko je dopisnikova malenkost prišla, se je poslovodja začel pripravljati, da bo nabrusil že preogla-jeni stražnik, to je okrogel kamen za struganje surovega lesa. Dokler se je vršilo to opravilo, so seveda ostali stroji zibali se v brezposlici.
Čez nekoliko trenutkov je kamen imel nove zob^, a tudi živeža, gloda smrekovino in borovino, hlodov, mu ne manjka. Strugovino vzprejema voda ter jo po primernih ovinkih raznaša, dokler zvonček ne naznani, da pripravljena oseba naj valjek odgali odvzemajoč mu po dve beli poli krutega papirja.
Voda in les, to pa brez vsake druge primese, toraj samo voda in les dajata bugačico v tukajšnji papirnici
Domače novice.
(Loterija v prid cerkvi Jezusovega Srca v LjnUjani.) Kakor so časniki že naznanili, bo sreč-kanje rečne loterije v prid cerkvi Jezusovega Srcar
T Ljubljani že 10. luaja tekočega leta. Ker ima po osnovi vsa loterija 2000 vrst, in vsaka vrsta en dobitek, je k temu treba 3000 dobitnih reči. — Dasi je tudi društvo resno si prizadevalo mnogo reči v dar dobiti in tudi kupiti, je vendar za vspeh loterije silo imenitno, da se najde še veliko dobrotnikov tega versko-domovinskega dejanja, ki bi hoteli rečno loterijo s podaritvijo dobitnili stvari podpirati. — Vsaka stvar se bo z največjo hvaležnostjo sprejela in mili dar o priliki razglasil. — Dobitkov je že okoli 1000 in so se že začeli razpostavljati v kravji dolini žt. 11. Med njimi se nahajajo umetnijske reči, zlasti lepe, drage masne obleke, zvišana podoba: „Jezusa devajo v grob" iz dvorne Majerjeve naprave za umetnijo v Monakovem, ki veljii 120 goldinarjev (kakor podobe križevega pota v cerkvi Jezusovega Srca), dve prelepi veliki podobi (samostansko delo) s pozlačenim okvirjem, velika podoba Jezusovega Srca in prečiste Device Marije, mnogo manjših podob 50 cm. visokih, bukve prav lično vezane, in veliko lepotinskih stvari. Lepa dobitka sta tudi dva konjiča, in mnogo najlepše drobnice. En konjič sam je vreden 400 gold. V dobitev namenjeno žival bode vsak lahko videl o svojem času tam na dvorišču. — Ker pa še 1000 dobitkov manjka, društvo prijazno prosi vso kupce in obrtnike, velike in male posestnike, in sploh vse dobrotnike, da naj se s kakim dobitkom vdeležujejo rečne loterije versko-domovinskega dejanja cerkve Jezusovega Srca v Ljubljani. Gotovo bi se še srečke spečale, ko bi se še te-le reči v ta namen darovale: več drobnice, kmetijsko, hišno in kuhinjsko orodje, moka, sladkor, kava in druga jestvina in pijača, — perilo in obleka, blago, solnčniki ali dežniki, koristne in bogoljubne knjige, podobe, lepotija, ki se lahko doma pogreša itd. Naj bi vsak, kteri te vrstice bere, kak dar podelil in tudi priporočal drugim, ki morejo in tudi hočejo pomagati. Naj bi zlasti častita duhovščina ne jenjala podpirati tega versko-domovinskega dejanja; ker delo je težavno, pa bo tudi kdaj obilno plačilo za najmanjši dobro delo. Pet sto vrst še ni prodanih! — Dopisi naj se napravijo: Vodstvu rečne loterije v prid cerkvi Jezusovega Srca v Kravji dolini štev. 11.
(Modroslovje v slovenslccm jezihi) je začel v tukajšnjem semenišči predavati podvodja g. dr. F. Lampe. Z veseljem pozdravljamo ta korak k napredku posebno iz dveh vzrokov. Kolike pomembe je modroslovje za bogoslovje, spozna vsakdo, ki pomisli, daje modroslovje najbolj trdna podlaga na ktero se more sozidavati veličastno poslopje katoliškega bogoslovja. Modroslovje je polje, na ktero prihajajo katoličanje kakor inoverci, verniki kakor brezverci, polje, na kterem ima zmagati resnica neresnico, in krščanstvo v zmagonognem boji si pridobiti lavorov venec. Kaj lepo popisuje važnost mo-droslovja v sedanjih nejevernih časih veliki papež Leon Xin. v slavnoznani encikliki „Aeterni patris", v kteri tudi opominja škofe, naj skrbe, da se bogoslovje podučuje na podlagi modroslovja po zgledu angeljskega doktorja sv. Tomaža Akveninskega. Eazun tega, da je modroslovje tako važno za bogoslovje, pozdravljamo to izvrstno misel tudi še z narodnega stališča. Vsakega pravega narodnjaka veseli, ko vidi, da prihaja naš mili materni jezik do vedno večje veljave in se ga poslužujejo učenjaki pri tako težkih tvarinah, kakor je modroslovje. Toraj proč z izgovori, da slovenščina nima dosti izrazov! G. dr. Lampetu moramo le čestitati, da je on prvi, ki podučuje modroslovje v slovenščini in mu želimo prav veliko vspeba! Tako se je pridružilo k slovenskemu predavanju cerkvene umetnosti in druzih predmetov v Ljubljanskem semenišči tudi še slovensko predavanje modroslovja.
{Časnikarsko) Odgovorno vredništvo uradnega lista „Laibacber Zeitung" prevzel je z današnjim dnevom njen založnik g. Ottomar Bamberg sam. Glavni vrednik ji je pa menda c. kr. vladni tajnik g. dr. Euss. Trdijo, da bi bil z levičarjem Eussom, ki je v državnem zboru stavil predlog o sporazum-Ijeni med Cehi in Nemci, menda v sorodu.
{Danes dopoludnc) ob 11 uri priseglo je pet Ljubljanskih učiteljev — in novo nastavljena dva mestna slugi.
{Ljubljanska posadka) izšla je danes vsa — pešci in topničarji po veliki cesti proti Skofji Loki z godci na čelu na sprehod. Kretali so ravno skozi Sent-Vid, ko se je gorenjski „kofemalin" v Ljubljano peljal.
{Vos s nadstropjem), ki ga ima Eudolfova železnica na progi Trebiž-Ljubljana za popotnike vseh razredov, je posebno v nadstropji tako izboren, da se človek dima najesti mora, če je le Božji.
{Vkradla sta) sinoči po osmi uri dva Ljubljanska postopača poku na Bregu — žakelj moko — in sta bila v Salendrovih ulicah — ker sta žakelj proč vrgla, po pekinji zasačena in po mestni straži pozneje prijeta. Kakor smo pozvedili, zbira se ta tatvinska družba v Justinovi žganjariji — na Bregu in dobro bi bilo, da bi slavna mestna policija vse stalno Justinove goste potrebila in iz mesta izgnala, ker se nekaj časa sem nič druzega — kakor samo tatvine godijo.
{Tatov) ki ljubemu Bogu dneve kradejo, poštene ljudi pa za krajcarje peharijo, še vedno ni konca ne kraja. Cel božji dan kriče po zakajenih šnopsarijah pri frakeljnu „ta kratkega", ko se pa noč naredi, pa po bolj priprostih gostilnah stopijo in ondi goste in druge potrebne, ki so iz težkega dnevnega dela k večerji prišli, za krajcarje nadlegujejo. Vsak ima dobrih izgovorov za en sam krajcar več, kakor pa najboljša ciganka za čik tobaka sreče. Prvi je ravno kar prišel iz bolnišnice in „revež" ne ve, kam bi spat šel, ker nima okroglega v žepu. Drugi že tri dni ni ogorke žlice" v želodcu imel. Tretji ima mrzlico in ne more delati; četrti okreva po hudi vročinski bolezni in je tako slab, da komaj stoji, v resnici ga pa le šnops tako lomi zdaj naprej zdaj nazaj, da revež kar omaguje. Najbolj se pa to ob sobotih čuti. V petek se ti potepuhi vendarle podvizajo in okoli dobrih ljudi stopijo, da si nekaj krajcarjev naberejo. Ali bi ne bilo pametno, ko bi vsak gospodar tacemu postopaču mesto krajcarja rajši matiko v roke stisnil ? Dela je sedaj za pridne roke na ostajenje, delavcev pa primanjkuje.
{Le pet ur hoda od Ljubljane na Gorenjsko) in kakošen razloček v naravi in toploti. Komur je bila včeraj priložnost, dajeopoludne na nGorenjca" sedel in vsaj do Loke ali do Kranja drknil, prepričal se je lahko na svoje oči, koliko je v Ljubljani zbujajoča se narava bolj razvita, kakor pa—- recimo — po Kranjskem okraji. Med tem ko po Ljilbljani divji kostanj že zeleni in drugo bolj zgodno grmovje po dvorskem vrtu že zeleno stoji, so se po Gorenjskem še le popki napenjati jeli.
Razne reči.
—	Iz Kamnika se nam poroča, da razsajajo koze v gojški fari, ki se razteza po gorah ob štajarski meji. Ker niso bolezni precej naznanili, je nekoliko ljudi že umrlo, predno je prišla zdravniška pomoč. Kamniški zdravnik, ki oskrbuje bolnike, opazuje, da je bolezen pri onih, ki si niso dali v mladosti staviti koz, veliko hujša, nego pri onih, ki jih imajo stavljene. Ees čudno, da še v tako visokih krajih razsaja kužna bolezen, ker se nikakor ne morejo pritožiti, da nimajo čistega zraka!
—	Nekoliko drobtin iz življenja svetega očeta Leona XIII. Papež vstanejo vsak dan ob pol sedmih. Na to papež v svoji kapelici mašu-jejo in so potem še pri drugi sv. maši. K zajutreku imajo le kavo in mleko. Po zajutreku je posvet se tajnikoma monsign. Bocali in Laurenzi o vseh važnih dnevnih vprašanjih, ktera jim iz došlih pisem naznanita. Ob eni je kosilo, obstoječe iz rižove juhe, nekoliko lahke pečenke in nekaj opečenega mesa, ter pijejo nekoliko vina Bordeaux, kterega jim neki nunski samostan iz Francoskega pošilja. Po kosilu japež poldrugo uro počivajo in ta počitek je potreben, ker več noči so brez spanja. Kakor je ravno vreme, se papež potem nekoliko sprehajajo ali po vrtu ali pa po galerijah. Vrnivši se, sprejemajo v Eim došle škofe ali pa druge člane rimski cerkvi zvestega plemstva. Ob 10. uri gredo v svojo sobo, kjer še do polnoči čujejo. Kaj takrat delajo, nihče ne ve. Eni pravijo, da molijo, drugi pa, da premiš-jujejo. Le toliko se ve, da no pišejo, ker pišejo sploh malo, ker se jim roka trese. To jo tudi vzrok, da je težko njihov lastnoročni podpis dobiti in pa tudi zato ne, ker se bojijo, da bi kdo z njihovim podpisom kake barantije ne začel. Odločno so tudi zoper vse tako imenovane „spominke". Ko so nekdaj dali svoje pantofeljne, na kterih se je vezanje neko-iko razpletlo, popraviti in so mesto tistih nazaj dobili čisto nove, so bili nevoljni, da so prejšnji kar zginili brez vsakega sledu, ter so svojim ljudem tisto izmeno večkrat očitali, da jim je enkrat za vselej veselje prešlo, še kaj enacega storiti. Za časa papeža Pija IX. se je večkrat prigodilo, da jim je kak romar prinesel novo kapico, ter prosil za njo ponošeno, kar so Pij vedno radi uslišali. Pri Leonu je to neka opatica poskusila, toda brez vspeha. Sv. oče ne marajo, da bi se njihove reči po svetu raz-našale. Iskreno ljubijo svoje rojstno mesto Carpineto,
kteremu so že mnogo svojega premoženja žrtvovali, Za novo žensko šolo so dali 200.000 frankov. Eavno tako so dali ondi tri cerkve popraviti, eno novo zidati in observatorij postaviti, kjer se sedaj brat grof Ludoviceo Pecci z zvezdoslovjem peča. Eodovina grofa Pecci-ja vsa jako dolgo živi in tudi sv. oče so jako vstrajni kljubu navidezni slabosti. Njihovo zdravje največ britkosti spodkopujejo, kterim "se v večnem boji so sovražniki „ecclesiae militantis" ne morejo izogniti in ktere so ravno sedaj jako množe. Ako v tem oziru kaj neprijetnega zvedo, žalostno pravijo: ,Questo non! questo non!" (tega ne!) ŽaHbog, da imajo Leon XIII. le premnogokrat priložnost ti dve besedici spregovoriti.
Telegrami.
Cincinati, 31. marca Nastali so novi neredi. Množica zažgala je sodnijsko in druga poslopja ter je branila gasiti, dokler ni bilo vojakov, ki so morali na razgrajalce streljati. 100 nerod-nežev so postrelili, 300 so jih pa hudo ranili. Topove, ktere je uporna množica odvzela vojakom, ji je pohoija zopet pobrala in ljudi razpodila.
London. 31. marca. „Observerji" se \% Kahire brzojavi, da je Gordon 16. t. m. iz Char-tuma^ z nekaj Egipčani nad sovražnika planih Egipčanov se je menda neznano velik strah polastil in so zbežali. Gordon seje moral umakniti v Chartum.
Umrli so:
28. marca. Franc Perd. Keki, uinirovljeni e. k. major, 52 let, Rimska cesta št. 2, vslcd raka na jeziku. — Anton Kumer, paznik v posilni delavnici, 45 let, Poljanska cesta št. 55, kron.-pljučna tuberkuloza. — Julij Klemene, mesar, 33 let, Poljanski nasip št. 10, pljučnica. — Helena Sever, gostija, 79 let. Kravja dolina št. 11, Marasmus senilis.
Tujci.
28. marca.
Pri Maliči: Odendal, Schindler, Kralowsky, Schulhof, Kirschbaumer, Ledercr, Hirsch in Markus, kupci, z Dunaja.
—	Koppstein, kupec, iz Siska. Pri Slonu: D. Sehreier, tovarnar, z Dunaja. — Prane
Mahatsch in M. Scheps, kupca, z Dunaja. — Kari Prilesnik,. zasebnik. — Perd. Knotz, izdelovalec, vozov, iz Gradca, — Leop. Schlesinger, iz Maribora. — Prane pl. Scholz, posestnik s soprogo, iz Zagreba. — Štefan Scholz, konditor, iz Zagreba.
—	Ignacij Csilleg, zasebnik, iz Reke. — Kari Burghart, c. k. dvorni špediter, iz Vidma.
£ksekutiTne dražbe.
2. aprila. 1. c. džb. pos. Anton Kotnik iz Čilpah 330	gl.
Mokronog. — 1. e. džb. pos. Franc Orelnik	iz Sbir 3953	gl. Mokronog.
]>uiiajska borza.
29. marca.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 05	kr
Sreberna „ .........81 „ 05	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	101 „ 90	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95 „ 40	,.
Ogerska zlata renta	. . . .121 50	I
„„ i% ... .	91 „ 60	„
„ papirna renta 5% . . .	88 „ 50	„
Kreditne akcije . . . .IGO gld.	321 „ 90
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	116 „ 40	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	843 „ —	„
„ Liinderbanke.....112 „ 50	„
avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	575 „ —
„ državne železnice ....	316 „ 50	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	236 „ 60	„
4% državne srečke iz 1. 18.04 . 2.50 gl.	123 „ 80	„
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	136 „ 50	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	170 „ 25	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	170 „ -	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	174 „ —	„
Ljubljanske srečke . . . . „	23 „ —	„.
Rudolfove srečke . . . . 10 „	— „ —	„
Prior. oblig. Elizabeline zap. železnice . .	107 „ 80	„.
„ „ Ferdinandove sev.....105 „ 75	„
0% štajerske zemljišč, odvez, obiigae. . .	104 „ 50	„
London.......121 „ 30	„
Srebro.......— ^^ —	^
Ces. cekini.......5 „ 68	„
Francoski napoleond......9 „ 61	„
Kemške marke......59 „ 25	„
Javna zahvala.
Deputacijani raznih slovenskih društev, slovenskim društvom sploh, gospodu govorniku Cognarju, pevcem, drugi gospodi in mnogobrojncmu narodu, izrečemo s tem za vdeležbo pri pogrebu, za prekrasno petje, za mnogoštevilne vence in za vse druge dokaze ljubezni do našega rajncega očeta, gospoda ./ovanaVesel-Koseskoga svojo najtoplejšo zalivalo.
V Trstu, 29. marca 1884.
Itodhina Vesel.