PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIV. Št. 275 (7168)
TRST, četrtek, 28. novembra 1968
ISTOČASNA IZJAVA V SAJGONU IN VVASHINGTONU
Južnovietnamski režim je končno pristal na udeležbo pri pariških pogajanjih
Ameriška vlada je sprejela vse pogoje, ki jih je postavil Van Thieu - Hanojska vlada in FNO sta že zagotovila svojo prisotnost na prvem sestanku, ki bo verjetno prihodnji teden
SAJGON, 27. — Sajgonski režim je končno pristal na udeležbo na pariških pogajanjih: sklep so istočasno razglasili v Saj-gonu in Washingtonu, ni pa bilo še javljeno, kdaj se bodo pogajanja začela.
Izjava južnovietnamskega zu
nanjega ministrstva poudarja, da so bile vse zahteve, ki jih je postavil predsednik Van Thieu v svojem govoru v parlamentu 2. novembra, ter formula o ((dvostranskih pogajanjih«, ki jo je južno vietnamska vlada predlagala 8. oktobra, v bistvu sprejete. Zaradi tega — je rečeno v izjavi — je vlada Vietnamske republike sklenila, da se udeleži docela nove konference v Parizu, katere namen je napraviti konecse-vernovietnamski agresiji in vzpostaviti v Vietnamu pravičen in trajen mir.
Da je ameriška vlada v bistvu klonila pred zahtevami sajgonskih voditeljev, je še bolj razvidno iz izjave, ki so jo istočasno z južno-vietnamsko objavili v Washingto-nu. V izjavi je rečeno, da bo imel. Južni Vietnam glavno besedo na Pogajanjih. Vietnamska republika — pravi izjava — bo prevzela vodstvo in bo glavni glasnik o vseh vprašanjih, ki zadevajo predvsem Južni Vietnam. V tej zvezi zagotavljajo v ameriških krogih — čeprav tega izjava ne pravi — da bo-
■l**lltl4BIIBIIIIIIIIIIIIIllllllllllim/ll
do imele ZDA glavno besedo pri vprašanjih vojaškega značaja.
Glede prisotnosti delegacije FNO je v ameriški izjavi rečeno, da bodo ZDA smatrale vse osebe «na drugi strani konferenčne mize«, za člane ene same strani, in sicer ha-nojske, «in praktično kot člane ene in Iste delegacije«. Ameriška vlada je hotela s tako formulacijo še enkrat poudariti, da ne bo prisotnost FNO na pogajanjih nikakor pomenila njenega priznanja kot avtonomne skupine.
Na koncu je še rečeno, da ne bo v Južnem Vietnamu prišlo do koalicijske vlade, ki naj bi bila po mnenju Američanov ((nagrada za agresijo«.
V Sajgonu vlada seveda veliko zadovoljstvo zaradi doseženega sporazuma, ki ga 1e južnovietnamski zunanji minister Tran Chanh Thanh označil za »veliko zmago južnovietnamskega naroda«. Dejansko so ZDA, v zameno za pristanek na pogajanja, sprejele glavne zahteve sajgonskega režima. Van Thieu je tako dosegel, da bo mirovna konferenca ((popolnoma nova«, ne pa nadaljevanje prejšnjih razgovorov, da ne bo pri-
šlo do priznanja FNO, da bo imel Južni Vietnam glavno besedo na pogajanjih, da bodo pogajanja «v dvoje«, ne pa «tned štirimi«, in končno da ne bo prišlo v Sajgonu do koalicijske vlade.
To zadovoljstvo ,ie pozneje izrazil sam predsednik Nguyen Van Thieu, ki je govoril na televiziji. Sporočil je, da bo južnovietnam-ska delegacija prisostvovala prihodnjemu zasedanju konference, ki bo najpozneje čez deset dni. Povedal je tudi, da bo v Pariz odšel tudi podpredsednik Cao Ky, ki pa ne bo vodil delegacije, pač pa bo nekakšen vrhovni nadzornik nad potekom pogajanj, o katerem bo moral osebno obveščati predsednika.
Thieu nj hotel povedati imena voditelja delegacije, ki jo bo sestavljalo od pet do sedem oseb. Poleg teh bo prišla v Pariz skupina ljudi, ki se ne bo direktno udeležila pogajanj, pač pa bo imela važne funkcije na področjih in-
......................................•■MII Milin Hill M Ulili Milini.MIHI
PO HUDIH ŠTUDENTSKIH NEREDIH
Naser sklical izredni kongres Arabske socialistične zveze
Jarring je odpotoval iz New Yorka na Ciper Obtožbe izraelskega zunanjega ministra Ebana
KAIRO, 27. — Predsednik Naser pravi, da razpolaga francoska Vla-
je sklical izredni kongres Arabske socialistične zvezg,. za proučitev položaja po hudih neredih, do katerih je prišlo v preteklih dneh v Man-suri in Aleksandriji. Za sedaj ni še znano, kdaj se bo zbralo 1.700 delegatov na kongresu, list «A1 A-hram» pa piše, da se bo zasedanje začelo verjetno v začetku prihodnjega tedna in bo trajalo dva ali tri dni.
Vse univerze in visoke šole v državi so na vladni ukaz zaprte, medtem ko je vzdušje med študenti zlasti v Aleksandriji, še vedno dokaj napeto. Krivdo za incidente, ki so v Mansuri terjali štiri žrtve, v Aleksandriji pa baje šestnajst, pripisuje kairski tisk «subverzivnim in antinacionalnim elementom«, ki so se vrinili v študentske organizacije«. Vsekakor pa je predsednik Naser poslal v Aleksandrijo preiskovalno komisijo, v kateri je tudi nekaj ministrov, z nalogo, da ugotovi razloge nemirov.
Glasnik egiptovske vlade je danes sporočil, da je ZAR pripravljena, da znova odpre Sueški prekop in da osvobodi petnajst ladij, ki je ostalo ujetih v njem, da pa tega ne more storiti, dokler bodo izraelske zasedniške sile na vzhodnem bregu kanala. Glasnik je tudi dejal, da mora Izrael spoštovati resolucijo varnostnega sveta OZN, v katerem je med drugim rečeno, da se morajo izraelske čete umaknili Iz zasedenih področij.
Posebni odposlanec OZN za Srednji vzhod Gunnar Jarring je zvečer odpotoval iz New Yorka na Ciper, kjer se bo znova sestal z arabskimi in izraelskimi voditelji. Tajnik OZN U Tant pa bo v kratkem objavil poročilo o Jarringovi misiji.
Izraelski zunanji minister Abba Eban je v svojem govoru v parlamentu obtožil ZAR, da noče miru na Srednjem vzhodu. Dejal je, da jo v začetku meseca poslal egiptovskemu zunanjemu ministru Riadu memorandum s sedmimi vprašanji 0 egiptovski politiki za rešitev kri-ze, ki ga je pa Riad popolnoma 'gnoriral in v odgovor obtožil Izra-el zaradi agresije. Eban je tudi sporočil, da se bo prihodnji teden srečal z odposlancem OZN Jarrin-gom.
Francoski lisk o ukrepih vlade
PARIZ, 27. — Francoski tisk obširno komentira včerajšnji govor de Murvilla v poslanski zbornici, kjer le naštel vrsto drastičnih gospodarskih ukrepov za ozdravljenje Iranka.
Vladi naklonjen tisk odobrava sPrejete ukrepe. Golistično glasilo 'iLa Nation« pravi, da je de Mur-vll>e «z zelo enostavnimi besedami obrazložil Francozom, da je Fran-eija dobila bitko, ki se je vodila Proti njej doma in v tujini, da pa m še dobila vojne za frank in da *® sedaj vse odvisno od dejavnosti vlade«.
Golistom naklonjeni »Pariš Jour« Pravi, da se «to veliko delo na
da z nekaj meseci, da uspešno dokonča «ostro politiko uravnoveše-nja». Pri tem dodaja, da bo treba spomladi napraviti prvi obračun, še preden se začnejo prava pogajanja o spremembah v mednarodnem valutnem sistemu.
Konservativni »Le Figarb« piše, da je bil de Murvillov govor zelo prepričljiv. Tudi desničarska «l’Au-rore« odobrava napovedane ukrepe,
Sredinsko levičarski list «Com-bat» pa piše, da bodo glavne žrtve vladnih odločitev predvsem potrošniki. Po mnenju lista je nemogoče, da ukrepi, ki jih je sprejela vlada, ne bi naglo povzročili zvišanja notranjih cen za potrošno blago. Couve de Murville, nadaljuje list, računa na razmah v škodo notranje potrošnje: »Vprašamo se lahko, ali so ukrepi, ki jih je napovedal ministrski predsednik, sorazmerni s smotrom. To bomo vedeli v relativno bližnji prihodnosti. Za sedaj smo obsojeni živeti iz dneva v dan.«
Komunistično glasilo «l’Humanite» piše tudi, da je treba pričakovati zvišanje domačih cen, in dodaja, da bodo vsi sprejeti ali napovedani ukrepi žrtvovali delavce. Na drugi strani pa ni bil napovedan noben ukrep proti špekulantom: de Murville je reke.: pot je sedaj odprta za povratek kapitalov.« List zaključuje z vprašanjem: «Kdo je odprl pot za beg kapitalov? Stavimo lahko, da se bo vlada prav gotovo izogibala odgovoru na to vprašanje.«
problemih, šele nato pa se bo lahko začela prava konferenca.
Ameriški predsednik Johnson je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi odločitve južnovietnamske vlade, da pošlje svojo delegacijo na pariška pogajanja. Ta korak — je rečeno v Johnsonovi izjavi — odpre pot novi fazi pogajanj in novemu upanju. Vendar, kot sem že dejal, moramo v prihodnjih dneh pričakovati še težka pogajanja in težke boje.
Svoje zadovoljstvo so izrazili tudi predstavniki držav, ki so poslale vojaške oddelke v Vietnam, med njimj novozelandski ministrski predsednik Keith Holyoake, južno-korejski zunanji minister Choi Kyu Han jn avstralski ministrski predsednik John Gorton.
V Vietnamu se vojna medtem nadaljuje. Tudi danes je prišlo do bojev v demilitariziranem pasu, medtem ko so Američani sprožili novo ofenzivo proti oporišču osvobodilnih sil na otoku Dung v me-
so bombardirali pokrajino Ninh, ob kamboški meji.
formacije1 diplomatskih stikov d kongški delti' Strateški bombniki
^kafur poTazglasu o udelelbi bombardirali, pokrajino Tay sajgonskih predstavnikov na pariških pogajanjih je južnovietnamski minister za informacije Ton That Thieu podal ostavko, čeprav je Thienov glasnik izjavil, da ni ostavka v noben; zvez; z današnjo odločitvijo, pripominjajo opazovalci, da je bil minister eden od najodločnejših kritikov Johnsonovega sklepa o prekinitvi bombardiranja in najostrejših nasprotnikov ameriške politike glede pariških pogajanj. V zadnjih tednih Je bil Thieu tarča za ostre napade s strani južnovietnamskih parlamentarcev zaradi prekinitve številnih sajgonskih dnevnikov.
Thieuova ostavka pa potrjuje tudi domnevo, da bo prišlo v prihodnjih dneh do nekaterih važnih sprememb v sajgonski vladi, ki jih številni opazovalci že dolgo časa napovedujejo.
V	nasprotnem taboru so bile reakcije na ameriško-južnovietnam-sko izjavo dokaj umerjene. Glasnik delegacije osvobodilnih sil v Parizu Duong Dinh Thao je sklical tiskovno konferenco, v kateri je dejal, da je FNO pripravljena se udeležiti konference med štirimi kot neodvisna stran in v .položaju enakosti z ostalimi udele-leženci. Problem sestave delegacij je po mnenju FNO «procedurni problem, ki ga bo treba rešiti na konferenci sami«. Vsekakor pa je glasnik zatrdil, da «je FNO edini pravi predstavnik upravičenih želja. južnovietnamskega ljudstva« in da je ((popolnoma kompetenten, da uredi vse probleme, ki zadevajo Južni Vietnam«. Prisotnost predstavnikov sajgonske uprave na konferenci med štirimi o Vietnamu — je dejal Thao — ne pomeni priznanja te uprave, ki je bila ustvarjena, da bi služila ameriški agresivni politiki v Vietnamu in ki ne predstavlja nikogar.
Glasnik severnovietnamske delegacije pa je zanika!, da bi bila hanojska vlada kdajkoli pristala na konferenco «v dvoje«, pač pa da je sprejela predlog za pogajanja med štirimi. Poudaril je tudi, da je FNO avtentični predstavnik Južnega Vietnama. Odnose med ZDA in sajgonskimi lutkami — je še dejal severnovietnamski glasnik — je mogoče primerjati z odnosom med gospodarjem in sužnjem. Zato nimamo kaj pripomniti o organizaciji njihove delegacije.
V	ameriških krogih v Parizu zatrjujejo, da bodo proceduro prvega zasedanja konference določili na sestankih med vvashingtonskimf in hanojskimi predstavniki; ko se bodo ti sporazumeli, bo sklican sestanek med štirimi, kjer bodo uradno razpravljali o procedurnih
Vel. Britanija ratificira pogodbo proti širjenju jedrskega orožja
LONDON, 27. — Državni minister za Foreign Office in Common-wealth Office Mulley je danes sporočil zbornici, da je britanska vlada sklenila ratificirati mednarodno pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Upamo — je dejal Mulley — da bodo druge države sledile našemu zgledu.
Do sedaj je pogodbo podpisalo osemdeset držav.
Drugi dan konference članic varšavskega pakta
BUKAREŠTA, 27. — Popoln molk vlada še vedno okrog konference držav članic varšavskega pakta, ki se je začela včeraj v Bukarešti pod predsedstvom sovjetskega maršala Jakubovskega, vrhovnega poveljnika oboroženih sil pakta. Tudi romunski tisk danes molči, medtem ko v uradnih krogih zatrjujejo, da ničesar ne vedo o poteku konference.
Po nepotrjenih vesteh se zdi, da je na dnevnem redu vprašanje o standardizaciji orožja v posameznih državah članicah. Zdi se tudi, da SZ odločno nasprotuje izdelovanju orožja na državni ravni. Vsekakor pa bo mogoče izvedeti kaj gotovega šele 29. novembra, ko bo objavljeno uradno poročilo o zasedanju.
V	PALAČI Z VEINEGA IZVRŠNEGA SVETA V BEOGRADU
Slovesna proslava 25-letnice drugega zasedanja Avnoja
V	soboto tiskovna konferenca predsednika Tita - Med številnimi odlikovanci sta tudi France Bevk in Branko Babič ■ France Bevk je dobil tudi nagrado Avnoja za književnost
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — S slovesnim sprejemom v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, katerega so se na vabilo predsednika republike maršala Tita udeležili številni udeleženci II. zasedanja Avnoja, bivši voditelji vojaških misij pri vrhovnem štabu NOV Jugoslavije, najvišji jugoslovanski državni voditelji, zastopniki kulturnega in javnega življenja Beograda, člani diplomatskega zbora, se je pričela proslava 25-letnice II. zasedanja Avnoja in letošnjega praznika dneva republike 29. novembra.
V vseh krajih Jugoslavije so bile številne proslave. Proslava se bo nadaljevala jutri v Jajcu ob prihodu Tita v mesto z izročitvijo predsedniku republike zlatega ključa mesta Jajca in s slovesno sejo 29. novembra v zgodovinski dvorani, katere se bodo udeležili preživeli odposlanci Avnoja, poslanci sveta narodov zvezne skupščine, delegacije ostalih svetov zvezne skupščine in republiških skupščin, za-
stopniki družbenopolitičnih organizacij, zastopniki JLA, zastopniki zavezniških vojaških misij pri vrhovnem štabu NOV in drugih partizanskih oddelkov in drugi gosti. Proslava se bo končala 30. novem bra s tiskovno konferenco predsednika republike v Jajcu.
Ob 25-letnici II. zasedanja Avnoja je predsednik republike za posebne zasluge v borbi proti sovražniku in za pomembne zasluge pri ustanavljanju ljudske oblasti in razvoj socialističnih odnosov odlikoval števil ne zaslužne politične kulturne in
razvoj socialistične federativne republike Jugoslavije dodele: Francetu Bevku, akademiku (Ljubljana) za književnost, dr. Bogdanu Breclju, akademiku (Ljubljana) za medicinske vede, risanemu filmu «Zagreb film« (Zagreb) na področju risanega filma, dr. Jovanu Djordjeviču, akademiku (Beograd) za pravne vede, Veliboru Gli-goriču, akademiku (Beograd) za književnost. Inštitutu za koruzo (Zemun-polje) za kmetijske vede, Slavku Janevskemu, akademiku (Skopje) za književnost, Edvardu
javne delavce, med njimi Franceta | Kardelju, članu sveta federacij. Bevka z redom republike z zlatim za področje družbenih ved, Francu vencem, Toneta Fajfarja, Božidar- Kršiniču. akademiku (Zagreb) za
ja Jakca, Franca Kimovca, dr. Metoda Mikuža, Viktorja Repiča in Maro Rupeno-Osojnik z redom zasluge za narod z zlato zvezdo, ter Branka Babiča z redom dela z rdečo zastavo
Odbor za nagrado Avnoja je na svoji seji sklenil, da se letošnje nagrade Avnoja za ustvarjalna dela in za delo splošnega značaja za
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiinniiiiiiiniiimiimmnnmiiiiiiiiiiiiiinnmu!
VČERAJ NA SEDEŽU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Predsedniški kandidat poslanec Humor je pričel razgovore o sestavi vlade
Včeraj je sprejel predstavnike KD, PRI in PSI, danes bo poročal lastnemu vodstvu - V petek sestanek izvršnega odbora PSI - Colom-bo o monetarnih težavah - Preklicana stavka uslužbencev ACI
RIM, 27. — Predsedniški kandidat za sestavo nove vlade Ru-mor je danes pričel s svojimi posvetovanji in je dopoldne najprej sprejel predstavnike lastne stranke KD, kasneje republikance, zvečer pa se v tri ure in pol trajajočem razgovoru posvetoval s socialisti.
Po razgovoru z demokristjani je namestnik tajnika Piccoli dejal, da je šlo za prvi sestanek, na katerem je Rumor orisal načelne politične okvire in program, ki ga namerava predložiti ostalim strankam levega centra.
Piccoli je dejal, da bo sedaj nadaljeval z razgovori in da bo Rumor jutri poročal vodstvu in obema parlamentarnima skupinama KD. šele po tem se bodo pričela resnična pogajanja.
La Malfa pa je svojo izjavo pričel polemično, češ da republikanci sprejemajo na znanje dejstvo, da bo nova vlada levega centra ustanovljena nekaj mesecev pred de-mokristjanskim kongresom, ki bo določil 'osnovna stališča njih stranke. Vendar pa upoštevajo tudi dejstvo ,da nobena struja KD ni postavila v diskusijo politike levega centra in da je to pač edina trdna točka, ki se bo odrazila na kon gresu. Glede programa pa so si republikanci zadržali odločitev na pogajanjih.
Na vprašanje novinarja, če po razgovoru meni, da bo vlada trdna, je La Malfa dejal, da še vedno obstaja pomislek, ki ga je uvodoma že izrekel v zvezi z bližnjim demokristjanskim kongresom.
Ni hotel ničesar reči o dejstvu, da bo Rumor istočasno tajnik lastne
iTfiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||,|l||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||||,|ll|||||||,||,U|U|,|||||||inii||||
ANGLEŠKI SINDIKATI PROTI VLADNIM UKREPOM
Tradeunioni za mednarodno konferenco ki naj revidira valutni sistem
Sindikati poudarjajo, da gospodarske omejitve ne morejo rešiti gospodarskih težav ■ Južna Afrika prodala velike količine zlata
Političnem področju začenja v do-1 čili, da bi 1 valu prih pogojih, ker je de Murville1 gativno vplivale
LONDON, 27. — Tradeunioni so danes protestirali proti zadnji vrsti gospodarskih ukrepov v Veliki Britaniji. Hkrati zantevajo sklicanje mednarodne konference, da bi našli rešitev za zgubljeno ravnotežje v svetovnem valutnem sistemu.
Glavni svet tradeunionov, ki Je danes razpravljal, ali naj revidi ra svojo sindikalno politiko spričo novega stanja, ki je nastalo v zvezi z nadaljnjimi omejitvami v gospodarstvu, je pozval vlado, naj sprejme odločne in najučinkovitei-še ukrepe za uravnovešenje plačilne bilance, ne da bi zavirala angleški gospodarski razmah. Zavzema se za mednarodno konferenco, ki naj bi se nujno sklicala, da bi na njej razpravljali o reviziji mednarodnega valutnega siste-ma. Hkrati izraža skrb zaradi stanja glede zaposlitve in zaradi zvišanja življenjskih stroškov v deželi. Po mnenju glavnega sveta pogoste mednarodne valutne krize potrjujejo nujnost ukrepov, da se zagotovi primerna mednarodna likvidnost za financiranje svetovne trgovine, ki stalno narašča, da sa zagotovijo potrebne in redne spremembe v valutnih paritetah.
Zato na.i se skliče mednarodna konferenca, ki bi sprejela te :n druge ukrepe, zato da bi prepre-valutne nerednosti ne-na zaposlitev in
*bral okrog sebe večino«. Isti list gospodarski razmah.
Glavni svet meni, da je gospodarski razmah prek povečanja izvoza in investicij najboljša pot za premaganje težav britanske plačilne bilance. Nasprotno, pot gospodarskih omejitev, na katero je šla vlada, ne more rešiti domačih gospodarskih problemov in tudi ne dati deželi možnosti, da bi prispevala k mednarodnemu razmahu.
Svet zavrača stališče vlade, češ da je britansko gospodarstvo »preveč razgreto«, in pripominja: »Gospodarstvo neke dežele s pol milijona brezposelnih ne more veljati za preveč razgreto.« Zato predlaga načrtovan razmah, ki naj ga sprem, ljajo ukrepi v obrambo plačilne bilance.
Tajnik tradeunionov je zvečer na tiskovni konferenci izjavil, da so na današnjem sestanku sklenili, ia ne bodo vnesli znatnih sprememb v svojo politiko, kljub temu da je vlada uvedla stroge varčevalne u-krepe.
Izvršni odbor laburistične stranke pa je sklenil ustanoviti koordinacijski odbor, da bi stranka lahko v večji meri vplivala na dejavnost vlade.
Opozicija je nocoj sklenila glasovati proti zakonu o novem načrtu pologov na uvoz, ki bo predložen jutri v spodnji zbornici v drugo čitanje. Poleg tega nasprotujejo konservativci uvedbi dodat-
nega davka, ki naj bi prinesel 250 milijonov šterlingov.
Funt šterling je danes pridobil na borzi enajst točk. Po mnenju opazovalcev je k temu prispeval tudi sklep sindikatov, da ne bodo vnesli večjih sprememb v svojo gospodarsko, politiko.
Švicarski list »Tribune de Genč-ve« piše, da je Južna Afrika imela veliko korist ob sedanji valutni krizi in je prodala precejšnje količine zlata na svobodnem trgu v Ziirichu. Neki ziiriški bančnik je namreč izjavil, da je prav prodaja južnoafriškega zlata glavni razlog, da se je cena zlata relativno malo zvišala (približno dolar za unčo) kljub valutnemu potresu v zadnjih dneh in bojazni glede u-činkovitosti mednarodnega valutnega sistema. Baje je Južna Afrika prodala na svobodnem trgu v Zli-richu približno 40 ton zlata in enako količino tudi na svobodnem trgu v Londonu
stranke in predsednik vlade, češ da gre za notranja vprašanja stranke.
Glede osnovnih vprašanj progra ma: SIFAR, pokojnine, ločitev zakona itd., je La Malfa izjavil, da za sedaj o tem niso govorili, da pa gre za vprašanja, o katerih bodo razpravljali, da nimajo pre-kluzij, da pa zahtevajo, da se zagotovi stabilnost.
Zanimivo je bilo naslednje vprašanje: ((Tajnik PSI Ferri v svojem govoru na vodstvu stranke ni omenil dežel: Kaj to pomeni, da to vprašanje ne bo obravnavano v zvezi s programom vlade?«
Odg.: «Ne. Prav gotovo bomo govorili. Obratno gre za enega izmed osrednjih vprašanj pogajanj.«
Rumor je pričel prva posvetovanja na sedežu stranke in je ob 17.15 sprejel socialistično delegacijo, ki jo je vodil predsednik stranke Nenni, v njej pa so tajnik stranke in predsednik poslanske skupine socialistov Ferri, podpredsednik socialistične skupine v senatu Alberzini in namestnik tajnika Cariglia.
Po razgovoru Je dal krajšo izjavo novinarjem tajnik stranke Ferri, ki je dejal, da so z Rumorjem pregledali vsa vprašanja, ki so bila predmet razprav vodstva stranke in da so tudi izmenjali prve vtise o programu. Ferri je mnenja, da ni treba ponavljati, da žele čim hitreje vzpostaviti organsko vlado levega centra in je povedal, da bodo o teh prvih rezultatih poročali v petek na seji vodstva stranke.
Vprašali so ga, če lahko socialisti pozitivno ocenijo to prvo srečanje, na kar je Ferri ponovil, da bodo poročali vodstvu, da pa že dejstvo, da se je razprava razširila, priča, da se lahko razgovor nadaljuje.
Na ključno vprašanje, če bodo manjšine obeh večinskih strank sodelovale v vladi je Ferri odgovoril: «Gre za vprašanja, ki bodo kasneje prišla na dnevni red, pri čemer pa gre za notranja vprašanja strank in zavisi od notranjih sklepov strank.
Rumor je zapustil sedež KD na Trgu del Gesu ob 21.45 in je dejal novinarjem, da bo šele jutri lahko odgovoril na vprašanje, kdaj bo prišlo do skupnega razgovora treh strank, ker mora prej slišati mnenje svojih strankarskih kolegov.
Ključno vprašanje pogajanj pa je prav v dejstvu, če bo mogoče doseči organski levi center, kar v sedanjem italijanskem političnem besednjaku pomeni, če se bo posrečilo Rumor ju, da doseže sodelovanje tudi levice v lastni stranki in predvsem dveh izredno močnih socialističnih skupin v vladi.
To objektivno dejstvo je tudi danes podčrtal socialistični senator Mariotti, ko je ugotovil, da bi se morali vrniti k Leonejevi vladi, kolikor ni socialistična struja «ri-scossa« odločila, d ». ne bi sodelovala v vladi Mariotti je predstavnik te struje in j< tudi ugotovil, da so si na vsedržavnem svetu KD izmišljevali desnico, ki so jo našli v ljudeh, kot so Scelba in Andreotti, ko pa obstajajo osebnosti kot Colombo, ki v KD zelo mnogo pomenijo.
Na seji komisije za finance in
MADRID, 27. — 630 španskih duhovnikov je podpisalo neko pismo, ki so ga poslali svojini škofom ter sporočili, da se žele odpovedati plači, ki jo v skladu s konkordatom prejemajo od države. S tem se hočejo ti duhovniki osvoboditi pred verniki suma, da niso povsem de- ten potek razgovorov v klubu de-1 mnogi delavci začeli delati že prejs zinteresirani in neodvisni.	1 seterice. Glede Italije je dejal, da nji teden.
se je govorilo tudi o možnosti re-valutacije lire, kar pa so odločno zavrnili, ker naglo narašča notranja potrošnja, ki bo izčrpala eventualne prebitke plačilne bilanco.
Komunist Bertoli je ugotovi), da so vse evropske finančne težave v resnici posledica ameriške finančne politike, ki na umeten način odvzema sredstva za kritje lastnih težav, s čimer pa se seveda povzročajo težave v Evropi,
Sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL so proglasile 72-urno stavko v vseh tovarnah podjetja Pirelli. Stavka bo mca 26. novembrom in 7. decembrom in to v raznih pokrajinah po navodilih lokalnih sindikatov.
Sindikalne organizacije so suspendirale stavko uslužbencev ACI, ker se je predsednik obvezal, da bodo upravni organi kluba odobrili sklepe v zvezi s položajem uslužbencev. V kolikor bi do tega ne prišlo do 30. novembra, so sklenili, da bodo 3. decembra pričeli s stavko za nedoločen čas.
V Innsbrucku razgovori o Južni Tirolski
INNSBRUCK, 27.	- Tiskovna
agencija APA poroča, da so se začeli danes v palači tirolske deželne vlade v Innsbrucku razgovori o Južni Tirolski. Razgovorov so se med drugimi udeležili avstrijski zunanji minister VValdheim, predsednik «Siidtiroler Volkspartei« in bocenskega pokrajinskega odbora
dr Maniago in načelnik tirolske deželne vlade Wallnofer. Ta je po sestanku izjavil, da je Italija kljub vladni krizi pokazala, da je pripravljena na razgovore za rešitev južno tirolskega problema. Zaradi tega so sklicali današnje srečanje, da bi znova proučili položaj in dali direktive izvedencem, ki se bodo razgovorov udeležili.
Poziv laoške patriotičuc fronte
HANOJ, 27. — Laoška patriotič-na fronta je objavila nov program dvanajstih točk in poziva na najširšo enotnost, da se porazijo ameriški imperialisti jn njihovi hlapci ter da se zgradi miroljuben, neodvisen, rvtralen, demokratičen in enoten Laos.
Na kongresu, ki je trajal od 25. oktobra do 1. novembra na osvobojenem ozemlju, je patriotična fronta odobrila dokument, v katerem izraža željo, naj bi se ustvarila ta široka enotnost na podlagi zmernega liberalnega in elastičnega programa.
Dokument poudarja predvsem, da je treba spoštovati in ohraniti monarhijo, Dalje pravi, da je treba sprejeti in podpreti z vsemi silami osebe, vojake, policijo in uradnike vietnamske uprave, ki odobravajo borbo protj ameriškemu napadu in aktivno sodelujejo s tistimi ki so prekinili odnose z organizacijami, ' k( jih nadzorujejo po Američanih postavljeni slamnati voditelji.
iiiiiiiiiimiuimitiiiiimiiiiimiHiiiiiiiiiiHimiimniiiuHiiiiiiiiniMiiiimiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
STAVKOVNA GIBANJA PO SVETU
Kljub prepovedi stavka v Asturiji 15.000 rudarjev
Prenehale so dolge stavke v Kanadi in Argentini
kiparstvo, dr. Djordji’ Lazareviču, akademiku (Beograd) za tehniške vede, dr. Milanu Lukoviču, akademiku (Beograd) za tehniške vede in dr. Izidoru Papu, akademiku (Beograd) za medicinske vede.
Ob 25-letnici Avnoja in dnevu republike je predsednik republike maršal Tito pomilostil 157 obsojenih oseb, 789 kaznovanim osebam pa znižal zaporno kazen.
Državna založba Slovenije in muzej II. zasedanja Avnoja v Jajcu sta izdala monografijo udeležencev Avnoja slikarja Božidara Jakca. Geografsko in kritično študijo je napisal ugledni slovenski zgodovinar dr. France Stele.
Demonstracije v Kosmetu
BEOGRAD, 27. — Pokrajinski izvršni svet Kosmeta je sporočil, da je danes popoldne prišlo v nekaterih krajih Kosmeta do demonstracij, ki so bile očitno organizirane iz sovražnega odnosa do jugoslovanskega samoupravnega sistema. Delovni kolektivi pa so poskrbeli, da je kmalu spet zavladal mir in red.
Češkoslovaška vlada o federativni ureditvi
27' - Češkoslovaška vlada, ki se je sestala včeraj nod predsedstvom Oldricha černika, ie proučila praktično organizacijo zvezne ureditve države. Po vladnem načrtu bodo zvezna ministrstva sledeča: zunanje zadeve, notranje zadeve, načrtovanje, finance, zunanja trgovina in delo. Vlada je tudi predlagala ustanovitev zveznih odborov za cene, za tehnični razvoj, industrijo, poljedelstvo, prevoze, pošte, tisk m informacije. Odbore bo sestavljalo od šest do dvanajst oseb, on katerih oo polovica Čehov in polovica Slovakov.
Poleg zveznih ministrstev in odborov bodo ustanovili tudi razne zvezne urade, med temi urad za statistiko in urad za patente
Tajnik CK KPč Aiois Indra, ki ga imajo za predstavnika «konser-vativcev«, je v svojem govoru na partijskem sestanku v Ostravi dejal da je »Napoleonov kompleks Antonina Novutnega opravičil in povzročil razvoj stranke po januarju 1968«. Indra je omenil »eksplozijo dejavnosti, ki jo je sprožila januarska liberalizacija, in globok razkol, ki je zaradi tega nastal v javnem mnenju«- Izrazil je svo!e zadovoljstvo, da je »partija ponovno našla svojo enotnost, ki se ie izrazila v skoraj soglasno sprejeti resoluciji na novembskem plenumu«.
Indra je tudi dejal, da je naklonjen odpravi cenzure «kolikor bo zajamčeno, da ne bo nihče zlorabil to svobodo«. Glavno jamstvo za to pa bo po Indrovem mnenju čut odgovornosti - j0 zaključil Indra — se ni po januarju preveč izkazal, vendar ne kaže zanikati pozitivne vloge, ki jo je imel tisk v naprednem razvoju države.
Sovjetska tiskovna agencija Tass podaja danes obračun nolitične«a položaja na češkoslovaškem. Po mnenju agenciie pomeni resoluri;a, ki so jo snreieli na zadnjem plenumu CK KPč »stvaren program normalizacije«.
OVIEDO (Španija), 27.	- V
Asturiji, kjer so najvažnejši španski premogovniki, stavka okrog 15 tisoč rudarjev. Gibanje se je priče lo včeraj, ko je okrog 8000 delavcev zapustilo delo iz protesta zaradi smrti treh tovarišev v ekem rovu v ponedeljek. Stavke so v Španiji prepovedane. Pred desetimi dnevi pa so se komaj nehale spo radične prekinitve dela, ki so trajale pet tednov in ki so tudi imele za vzrok smrt nekega rudarja.
BUENOS AIRES, 27 - Danes se je končala najdaljša stavka, kar jih je bilo v zadnjih dveh letih in pol v Argentini, odkar je namreč prevzel oblast gen. Juan Carlos Onga-nia. S tem se je tudi končal spor med 7000 delavci državnih rafine rij petroleja in njenih voditeljev. Stavka je trajala 73 dni in se je začela zaradi tega, ker so vodite lji čistilnic hoteli zvišati delovni urnik od šest na osem delovnih ur in zmanjšati organik čistilnice v La Plata, ki je oddaljena kakih 50 km od Buenos Airesa Kljub navodilom
zaklad senata je-minister Colombo enotnega sindikata državne petro-podrobneje govoril o sedanjih pla-! e- e industrije, ki se je sestala čilnih težavah in je obrazložil celo- illa generalni skupsemi 17. t. m., so
NEW YORK, 27 - Včeraj zvečer se je končala dvodnevna stavka uslužbencev železnice Long I-slanda. Dosegli so sporazum o sporu, ki je povzročil stavko Stavka se je namreč začela zaradi tega, ker je novi železniški urnik usluž bencem odvzel izredne doklade.
OTTAVVA, 27. — Po petih mesecih se je končala stavka 3000 uradnikov pri «Quebec Liquor Board« (monopol za prodajo likerjev), ki se je pričela 26. junija za obnovo delovne pogodbe in za izboljšave plače.
V nedeljo so b.li v Montrealu precej hudi nemiri. Pri volitvah — glasovalo se je o tem, ali se nova delovna pogodba sprejme ali ne — so nekatere skupine organizirale protestne demonstracije, ki so se končale /, razbitjem nekaterih volilnih skrinjic in s pretepi. V ponedeljek pa so policija in predstavniki sindikatov postavili volivce v vrsto in jih spuščali po enega in enega v lokal, kjer so volili. Ko so prešteli glasove, se je izkazalo, da je nova delovna pogodba dosegla znatno večino.
Včeraj so bile pred prodajalnami alkoholnih pijač neskončne vrste, toda vse je poteklo v redu.
Študentski nemiri na španskih univerzah
MADRID, 27. - Na španskih univerzah se že več dn: nadaljujejo stavke in nemiri, posebno na vseučiliščih v Madridu, Barceloni, Bilbau in Sevilji. V španski prestolnici stavkajo študentje fakultete za politične in ekonomske vede ter veterinarske in stavbarske fakultete. Delno se vzdržujejo predavanj tudi na medicinski, filozofski in znanstveni fakulteti.
V	Barceloni so študentje zasedli univerzo in iz nje »izključili« štiri profesorje, med njimi tudi namestnika rektorja Miguela Fenecha.
študentje ekonomske fakultete u-tiiverze v Bilbau so proglasili stavko v znamenje protesta proti aretaciji štirih študentov, ki jih jc policija zaprla, ker sj se udeležili nedovoljene manifestacije.
V	Sevilji stavkajo študentje fakultete za mehaniko, medtem ko so študentje stavbarstva sklenili, da ne bodo v znamenje protesta predložili kandidatov za študentske organizacije.
Uresničenje stoletnih aspiracij carske Rusije
Sovjetska zveza nova sredozemska država
Formalno je šlo za pomoč arabskim zaveznikom in za preprečevanje vojne v vedno živčnem območju okoli Sueškega prekopa. Pod tem pokrovom pa se je očitno skrival še dragocen strateški račun, ki ni bil nov in na katerega obstoj so opozarjali drugi elementi: intenzivna izgradnja o-ceanskega ladjevja (križark, podmornic in nosilk helikopterjev) in pa pojava roda vojske, ki doslej
v	organizaciji sovjetske obrambe ni imel posebno velike vloge — «črnih beretk*, sovjetskih •»marincev*, se pravi mornariške pehote. Mornariška pehota pa se v sodobni vojaški koncepciji nikoli ne ukvarja z obrambnimi drobnarijami, marveč je namenjena hitrim izkrcavanjem daleč od rodne zemlje.
To ladjevje bo odslej, kot vse kaže, križarilo v Sredozemlju v «korist zaščite miru».
Kar zadeva vlogo sovjetskega sredozemskega ladjevja, v tisku vse do zadnjega — čeprav ladjevje pluje po toplem morju že leto dni in več — ni bilo nobenih izjav, ki bi povedale kaj več o načrtih sovjetskih admiralov. Prva so piko na i postavila »Izve-stija» 11. novembra in le dvanajst ur kasneje je v glasilu o-brambnega ministrstva «Krasnaja zvezda* izšel avtoritativen članek izpod peresa viceadmirala Smirno va. Oba članka sta sovjetski prisotnosti v Sredozemlju dala ideološko in geopolitično osnovo.
Kar zadeva ideološko osnovo, sta se avtorja oprla na najnovejšo sovjetsko partijsko konstrukcijo mednarodnih odnosov: da se je v zadnjem obdobju silno zaostril razredni boj v mednarodni areni, se pravi, da je poglavitna značilnost sedanjega obdobja razvoja sveta v spopadu med silami socializma, ki so zbrane pod okriljem varšavske zveze, in silami kapitalizma, zbranimi v NA TO in delujočimi pod taktirko ameriškega imperializma. Medtem ko naj bi prve podpirale osvobodilne težnje sredozemskih narodov, pa naj bi jih druge zatirale.
Kar zadeva geopolitično pojasnilo, pa se zdi, da diši po zdaj že malo zaprašeni Eisenhowerje-
vi	doktrini »praznin*. Britanski umik od Sueza pa navzgor proti severu ter nasploh razpadanje starih imperijev naj bi iz tega območja naredili «živčno točko», posebej še v času, ko se ZDA postopoma dezangažirajo v Vietnamu in prav lahko središče svoje akcije prenesejo v Sredozemlje. Sredozemlje je skratka praznina, ki jo je treba zapolniti, še preden bo prepozno.
Takšna sprememba ravnotežja
sil v Sredozemlju gre kajpada navzkriž z načrti tistih sredozemskih držav, ki so si osvobajanje in neodvisnost tega območja predstavljale malo drugače: z manj orožja, pa z vec medsebojno koristnega sodelovanja, z večjo integracijo ekonomskih in političnih interesov ter končno z nenehnim prizadevanjem za odhod tujih ne-sfredozemskih vojaških efektivov, se pravi še do nedavnega samo ameriškega šestega ladjevja. Po prihodu sovjetskega ladjevja pa so se stvari v Sredozemlju očitno zapletle v škodo doktrine miroljubnega sodelovanja; po zadnjih vesteh se zahodna vojaška zveza NATO ne da in bo v kratkem svoj južni sektor, se pravi Sredozemlje, okrepila z novimi operativnimi kapacitetami. Eskalacija se je začela.
Začela se je tudi sovjetska diplomatska eskalacija. Tiste, ki so zoper spreminjanje Sredozemlja v mornariški poligon dveh supersil, skuša sovjetska propaganda očrniti kot nasprotnike neodvisnosti (ki naj bi jo garantiralo sovjetsko ladjevje) te ali one arabske države...
V zavodu za nuklearno energijo v Vinčj pri Beogradu jugoslovanski strokovnjaki delajo poskuse z atomsko energijo v miroljubne namene
OB IDILIČNIH NIAGARSKIH SLAPOVIH
Pogrebni zavod nevarna gangsterska organizacija
Razkrinkana domislica skupine «Cosa nostra* - Poli. cija razpustila sindikat prostitutk «višjega razreda*
BUFFALO, 27. — Agenti FBI so po dolgi preiskavi odkrili, da se je pod elegantnim naslovom pogrebnega zavoda pri Niagarskih slapovih skrivala skupina »bookmaker-sov» in gangsterjev skupine «Cosa nostra*. Agenti Federal Bureau of Investigation so aretirali osem oseb, o katerih sumijo, da pripadajo kriminalni skupini in so jih predali sodišču pod obtožbo nezakonite trgovine, banditizma in za-rotništva.
Sodne oblasti so izdale zaporni nalog proti lastniku pogrebnega zavoda 77-letnemu Steianu Magaddi-nu, kateremu je FBI naročil, zaradi njegove starosti in slabega zdravja, da se prostovoljno javi na zasliševanje. FBI sumi, da je Magaddino vodil kriminalna dejanja, ki so jih pripadniki «Cosa nostra* zakrivili v severozahodnem
področju New Yorka in v kanadski pokrajini Ontaria.
* * #
LOS ANGELES, 27. - Tukajšnja policija je javila, da je razpustila močno razpleten «sindikat» prostitutk »višjega razreda*, ki je kasi-ral pet milijonov dolarjev letno.
Po preiskavi, ki je trajala osem mesecev, je posebni oddelek policije aretiral 45 od 60 oseb, ki so bile zapletene v organizacijo. Po domnevah policije je bilo v sindikatu od 100 do 150 deklet. Teh niso aretirali, ker je policija osredotočila preiskavo na organizatorje sindikata.
Precejšnje število oseb je vodilo zelo dobro urejeno mrežo prostitucije. Vsak posameznik je nadzoroval dve ali tri dekleta, ki so tedensko zaslužile poprečno od 500 do 1.000 dolarjev (300 do 600 tisoč lir).
ANGLEŠKO-KITAJSKI SPOR ZARADI PRIPRTEGA NOVINARJA
MOSKVA, novembra. — Opazovalci se niso zmotili, ko so pred nekaj več kot letom dni ugotovili, da se je v Sredozemlju nekaj bistveno spremenilo. Ni se zmotil poveljnik ameriškega šestega ladjevja, ki je dejal, da se ne more zganiti, da ga ne bi zasledovale ruske ladje; ni se zmotil poveljnik leningrajske mornariške aka demije kontraadmiral Hrenov, ko je letos februarja dejal, da se sovjetsko ladjevje iz obalnega spreminja v oceansko.
Ni se po vsej priliki zmotil niti poveljnik sovjetske vojne mornarice admiral Gorškov, ki je ob približno istem času zadovoljno ugotovil, da sovjetska mornarica postaja »sredstvo strateškega delovanja* —■ ni treba, da strelja, dovolj je že to, da se kje pojavi.
Kakšne so posledice nekajletne obnove sovjetske vojne mornarice sta v začetku novembra v «Iz-vestijih* in »Krasno j zvezdi* povedala dva članka, ki sta bila objavljena s presledkom komaj dvanajst ur. Potrdila sta namreč tisto, kar je bilo bolj ali manj jasno že lani brž po arabsko-izrael-skem spopadu:	Sredozemlje je,
tako trdita oba časnika, «mare nostrum* in Sovjetska zveza je v »določenem smislu* sredozemska država. In smisel tega »določenega smisla* je v resnici zelo določen: sovjetsko ladjevje, ki je priplulo v Sredozemlje po junijski vojni, bo v Sredozemlju tudi o-stalo.
Prisotnost v Sredozemlju je stoletna aspiracija ruske zunanje politike in zahodni opazovalci v Moskvi sila pogosto ugotavljajo, kako blizu glavnim zunanjepolitičnim smernicam carske Rusije zna biti zunanjepolitična akcija Sovjetske zveze. Ob obeh člankih, ki sta potrdila Sovjetski zvezi status sredozemske države, so lahko taisti zahodni opazovalci le še pripominjali, da ima Sovjetska zveza pri realizaciji te politike mnogo bolj srečno roko kot jo je imel carski ekspanzionizem: carski diplomaciji se nikoli ni posrečilo zasidrati v Sredozemlju tako zelo trdno kot sovjetskemu ladjevju po izraelskem napadu na arabske države.
«Sredstvo strateškega delovanja* pa je sovjetsko ladjevje v Sredozemlju postalo na dokaj eleganten način in brez posebnega diplomatskega slepomišenja. Vojaški prevrat v Grčiji in udar po grški demokratični levici, podrobni načrti planerjev NATO za Italijo ter šestdnevna arabsko-izrael-ska vojna — vse to je bilo zadosten povod, da se v Sredozemlju pojavljajo sovjetske vojne ladje.
•BiiiiiiiiiMUiiiiiiiiiviiiiiiiiiiaitciiiiiiiiiiiaiaitiiiaiiiiiaiaiiiaiiiaiiaiaiaaiiiiaiiiiiiaiiiviizrffiaiiiaiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiBvsntiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaRiiiiiiiiiifiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaitiiiiifiataiiiiiiiMm
ZARADI NESREČNE POTEZE MISIJONARJA CALLERIJA
Ni nobenega dvoma več, da so Indiosi pobili vseh dvanajst članov odprave
Po petih dneh zopet stiki s štiridesetčlansko skupino
MANAUS, 27. — Alvaro Paulo Silva, edini član odprave misijonarja Giuseppa Callerija, ki se je rešil pokola, je izjavil, da je videl dva mrtva člana odprave, ki sta bila gola privezala k drevesu. Mladenič je v nedeljo prispel v majhno vas ob Amaconki kakih 200 km vzhodno od Manausa, kamor se je zatekel po dolgi hoji iz pekla v pra-gozdih. Odpravo italijanskega misijonarja, je izjavil Alvaro, je zapustil 30. oktobra. To je tudi zadnji dan, ko se je misijonar javil po radijski zvezi in najavil, da je prišel v stik z divjimi plemeni In-diosov. ki žive v srcu pragozdov. «Zbežal sem» je izjavil Alvaro, “šele potem, ko sem večkrat opozoril Callerija, da se Indiosi pripravljajo na napad in da bi bilo najbolje umakniti se. Kasneje sem se vrnil v taborišče, kjer sem videl nekaj ubitih članov odprave.«
Izvidnice brazilskega letalstva, ki so s helikopterji preleteli področje, kjer žive Indiosi plemena Atroaris in Vaimiris, so javile, da so opazili trupla štirih zmrcvarjenih oseb, na podlagi slik pa so opazili sredi neke vasi tudi truplo belca z raztrganimi hlačami in srajco. Neka
Dopisnik Reuterja v Pekingu že 16 mesecev v hišnem priporu
Kitajci trde, da so ga priprli za represalijo zaradi aretacije komunističnih časnikarjev v Hong Kongu
HONG KONG, 27. - Tukajšnji dnevnik «Star» trdi, pri čemer se sklicuje na lastne informacijske vire, da je Peking pripravljen izpustiti na svobodo angleškega novinarja Anthonyja Greya pod pogojem da v Honk Kongu izpustijo 13 komunističnih časnikarjev, ki so v dveh zaporih angleške kolonije.
Dopisnik agencije Reuter v Pekingu Grey je že 16 mesecev v hišnem priporu. Včeraj je angleški odpravnik poslov Percy Cra-dock dobil dovoljenje, da se je sestal z njim. Njegov pripor so kitajske oblasti odredile kot represalijo za aretacijo in obsodbo 13 komunističnih novinarjev v Hong Kongu.
Po mnenju novinarjev dnevnika «Star* se z Greyevim primerom osebno bavita prvi minister Čuen-laj in zunanji minister Čenjisi. Dnevnik pripominja, da bi z osvo-
Ob 70-letnici umetnika Černigoja
SEJA DEŽELNEGA SVITA
Dr. Robert Hlavaty med govorom o umetniški poti prof. Černigoja
Dina Slama in Miloš Pahor med izvajanjem glasbenega programa
Konec splošne razprave o proračunu V njej je spregovorilo 40 svetovalcev
Svetovalec Bacicchi (KPI) je poudaril, da bi morala biti dežela pristojna tudi za reševanje vprašanj slovenske manjšine • Govora svetovalcev Dal Masa (PSI) in Del Gobba (KD)
Silil
Prof. Černigoj daje avtograme
Včeraj se je v deželnem svetu končala splošna razprava o proračunu in obračunu, v katero je skupno poseglo 40 svetovalcev iz vseh strank. Včeraj so spregovorili še Bacicchi (KPI), Dal Mas (PSI) in Del Gobbo (KD).
Bacicchi je imei zelo polemičen in kritičen govor, v katerem je pozval odbor, naj odstopi, češ da se je politika leve sredine popolnoma izjalovila in izrodila ter da je zadnji čas, da prenehajo socialisti v odnosu do Krščanske demokracije svojo vlogo »krvodajalcev*.
Rekel je, da so o raznih vprašanjih svetovalci njegove skupine že spregovorili v podrobnostih in iz njihovih govorov je jasno razvidno, da ni mogla politika večine imeti ugodnih učinkov. Toda do kritik je prišlo tudi med samimi svetovalci večine. Celo poročili poročevalca za proračun Ginaldija in poročevalca za obračun Metusa (oba KD) sta bili med seboj protislovni, vsaj kar se stališča komunistov tiče. Zaradi tega bo tem bolje, čim prej se leva sredina pokoplje.
Bacicchi je dejal, da se stališče komunistov v primerjavi z lanskim letom ni nič spremenilo, le preživetje sedanjega političnega obrazca leve sredine je po letu dni povzročilo še večje poslabšanje položaja. Že lani so komunisti ugotovili, da je doživela politika leve sredine polom na vladni in deželni ravni. Izraz tega poloma so bili tudi rezultati zadnjih volitev. Sedaj komunisti še bolj upravičeno ponavljajo svoj kritični govor, saj lahko vsi ugotovijo zle posledice levosredinske politike: število prebivalstva se je v deželi znižalo, skrčilo se je število zaposlenih, povečalo se je število izseljencev in zvišalo se je število neaktivnega prebivalstva. Pri zvišanju poprečnega dohodka na prebivalca pa je naša dežela v primeri z drugimi na predzadnjem mestu. Deželi tudi ni uspela racionalizacija industrije in integracija delavskega razreda, kar je bilo v načrtu.
Zatem je govornik omenil krizo v demokrščanski in socialistični stranki, kar neugodno vpliva
ves politični položaj. Kar se tiče gospodarske politike, je deželni Odbor podpiral monopolistični kapital. Po drugi strani ni naša dežela o-pravljala svoje mednarodne funkcije, saj se je tu okrepil atlanti-zem. Tudi svoje avtonomije ni dežela ščitila in se je podrejala vladi. Dejansko se je torej tej avtonomiji odrekla
To se je zgodilo tudi v odnosu do slovenske manjšine, za katero bi morala imeti dežela lastne pristojnosti. To izhaja že iz ustave, saj je bila dežela ustanovljena na podlagi člena 116 zaradi svojega posebnega položaja, kar se narodnostnega sestava prebivalstva tiče. Dežela se odreka temu, da bi zahtevala svoje pristojnosti za reševanje manjšinskih vprašanj. Pri tem gre celo tako daleč, da se ne upa v svojih dokumentin imenovati Slovencev z njihovim pravim imenom.
Zatem je obravnaval Bacicchi razna socialno-gospodarska vprašanja. Med drugim je omenil zadnjo borbo delavcev Sv Marka in drugih obratov IRI, ker noče Inter-sind izpolniti zagotovi! CIPE ter hoče premeščati delavce sedaj, ko so se nehale proslave 50-letnice priključitve Trsta k Italiji
Za Bacicchijem je spregovoril socialist Dal Mas, ki je v začetku dejal, da je polemika koristna, ker pomaga iskati boljše rešitve. Zatem je pojasnil svetovalcu Lovrihi, zakaj niso socialisti spregovorili v razpravi v komisiji, in sicer zato, ker so bili na kongresu v Rimu. Njihova stališča pa so zagovarjali že prej socialistični odborniki v odboru. Rekel je, da je opozicija očitala, da ni bilo v štirih letih nič storjenega ter da je deželni svet odobril številne frangmentarne zakone. Res je, da ni bilo vse pozitivno, vendar ni na tem svetu nihče popoln. Kar se tiče prenosa nekaterih pristojnosti na pokrajino in občine, se s tem strinjajo tudi socialisti. Priznal je, da so velike težave v kmetijstvu, toda to velja za vso državo in sploh za ves svet. Kar se tiče raznih ukrepov za vzpodbujanje gospodarstva, naj bi
bilo to v skladu z deželnim gospodarskim načrtom. Denar, ki se vlaga v prid skupnosti, pomeni povečanje potrošnje in tudi zboljšanje socialnega položaja prebivalstva. Svetovalec je zatem obravnaval vprašanja strokovnih šol, turizma, socialnega skrbstva itd. Omenil je tudi zadnje stavke z zahtevo po izenačenju plačnih področij in po izboljšanju pokojnin. Kar se tiče deželnega načrtovanja, je dejal, da morajo pri tem stalno sodelovati sindikati in krajevne ustanove. Poleg tega bo treba hitro poskrbeti za urbanistični načrt.
Zadnji je spregovoril vodja de-mokrščanske svetovalske skupine Del Gobbo. Dejal je, da so se iz dolge razprave o praračunu pokazale tri osnovne plati Leva opozicija je še enkrat močno napadla levosredinski odbor in trdila, da je levosredinska politika vir vsega zla. Komunisti so še posebej poudarili, da je deželna politika popolnoma propadla ter da je doživel deželi razvojni načrt popoln neuspeh. Desničarska opozicija ponavlja staro pesem, da je deželna ustanova nekoristna ter da pomeni le povečanje birokracije. Svetovalci leve sredine pa niso hvalili odbora, pač pa so skušali resno razpravljati o raznih vprašanjih in so v mnogih primerih izrekli tudi konstruktivno kritiko. Opozicija tudi očita odboru in večini, da je vodil politiko številnih zakonov, s katerimi so se sredstva razpršila v nešteto malih «tokov», po drugi strani pa ravno opozicija vedno zahteva mogoče in nemogoče posege na vseh toriščih. Če hoče opozicija vsemu nasprotovati, bi morala predložiti lasten program in načrt, česar pa ni storila Le tako bi se razvil dialektičen odnos med večino in opozicijo.
Na koncu je svetovalec Del Gobbo dejal, da ne bo njegova skupina postavljala nobenih ovir, če bi bilo treba ponovno proučiti in spremeniti razne deželne zalome, da se bolj prilagodijo stvarnost1. Po govorih so svetovalci orisali razne resolucije, o čemer pa poročamo na drugem mestu
Doditvijo vseh komunističnih novinarjev izpustili na svobodo samo Greya in ne ostalih 12 Angležev, ki so v kitajskih zaporih, ker jih te imajo za vohune.
LONDON, 27. — Angleške oblasti kritizirajo položaj, v katerem živi dopisnik Reuterja v Pekingu An-thony Grey, ki je od julija lani v hišnem priporu in napovedujejo oster nastop z zahtevo po njegovi osvoboditvi.
Poročilo Foreign Officea sledi ra-portu Cradocka o stanju Greya, katerega je odpravnik poslov včeraj obiskal. V svojem poročilu pravi Cradock, da je Grey izoliran v sobi s 16 kvadratnimi metri površine in da je živčno potrt.
Kaže, da se bodo angleške oblasti ostreje potegovale za njegovo izpustitev. Oblasti v Pekingu so tedaj javile, da je hišni pripor Greya represalija zaradi aretacije nekaterih kitajskih novinarjev v Hong Kongu. Ker so ti, pravijo v Whitehallu, vsi že na svobodi, mora Peking brez odlašanja izpustiti Greya.
V BONNU
Bivša Eichmannova sodelavca pred sodniki
BONN, 27. — Pričevanje vdove novinarja Joela Branda Hajnalka je močno poslabšalo položaj dveh bivših «SS», 64-letnega Hermanna Krumeya in 58-letnega Otta Hun-scheja. Priča, ki sedaj živi v Izraelu, trdi, da sta bila oba obtoženca, ki ju dolžijo sodelovanja pri umoru 400.000 madžarskih Zidov, aktivna sodelavca Eichmanna. Spominja se, da ju je večkrat videla v uradih gestapa v Budimpešti, kateremu je tedaj načeloval Eichmann. Poleg tega se spominja podpisa Krumeya pod lepakom z vrsto prepovedi za Žide.
Hajnalka Brand Je tudi opisala poskus skupine Zidov, kateri je pripadal tudi njen mož, da bi dobili od Angležev večje število motornih vozil, ki bi Jih izročili Nemcem proti izpustitvi 100.000 Zidov. Zadeve niso uredili, ker Angleži niso pristali na predlog njenega moža in drugih, ki so se prišli pogajat v Kairo. Brandovi, ki Je bila kot talec v rokah «SS», se je posrečilo skriti do prihoda sovjetskih čet v Budimpešto.
Po koncu vojne je dobila od Kru meyeve žene pismo, v kateri jo je ta prosila naj ne bi, v primeri pričevanja, obtoževala njenega moža. Na to pismo ni nikoli odgovorila
V MOZAMBICU
V pragozdu odkrili cčlovtka - opico»
LOURENCO MARQUES, 27. - V Mozambicu so odkrili »človeka — opico* in skupina psihologov in sociologov krajevne univerze bo odpotovala na sever države, kjer bo proučevala obnašanje tega čudnega bitja.
Gre za približno 20 let starega črnca, katerega so opice ugrabile ko je bil star le nekaj tednov. Pred 15 leti so ga lovci plemena, kateremu je fant pripadal, odkrili ko je spal na nekem drevesu. Fanta so hoteli odpeljati s seboj, a ta se je krčevito branil in jih divje grizel. Mladenič, ki je, ko so ga zajeli, dajal od sebe samo nerazumljive glasove, se je v teh letih nekoliko privadil novemu načinu življenja, vendar je še vedno umsko zaostal in preživlja svoje dni s tavanjem po vaseh.
O zadevi so zvedeli šele te dni, ko so se vrnili v glavno mesto vojaki, ki so se v pragozdovih borili proti gverilcem »Mozambiške osvobodilne fronte*.
reševalna odprava je našla v zapuščeni vasi nekaj «machetov» (nož z debelim rezilom), nekaj kosov papirja in modrček.
Sicer je pripovedovanje Alvara precej zmedeno in neskladno, vendar slike potrjujejo njegove izjave. Najdene kose papirje so analizirali, ker ne izključujejo možnosti, da so člani odprave napisali na njih kakšne vesti. Sest članov posadke helikopterja, ki je pristal sredi vasi, meni, da so Indiosi plemena Atroaris zbežali zaradi ropota helikopterja.
Odprava italijanskega misijonarja Callerija je odpotovala iz Manausa 14. oktobra. Njen namen je bil pomiriti duhove Indiosov in preprečiti njihove napade, kot so oblub-ljali, na delavce, ki bi morali graditi 500 km dolgo cesto med Ma-nausom in glavnim mestom področja Roarima Boa Visto. Spočetka so bili Indiosi prijazni, je pripovedoval Alvaro, kmalu pa so postali sovražno razpoloženi zaradi poteze duhovnika Callerija, ki je med izmenjavo daril naperil puško proti mlademu pripadniku plemena*.
Med iskanjem Calierijeve odprave so končno našli 40-člansko skupino, o kateri že pet dni niso imeli nobenih vesti. Tudi ta oprava, ki jo vodi znani raziskovalec in vodič Francisco Meirelies, se je podala na področje, kjer prebivajo Atro-arisi in Vaimirisi. To skupino je odkril vojaški helikopter na ozemlju južne Rondonije. Vsi so zdravi in čili ter so pojasnili, da zaradi okvare na oddajnem aparatu niso mogli več stopili v stik z oblastmi.
SEUL. 27. — Triindvajsetletni mladenič v južnokorejskl vasi blizu Hongsonga je v napadu blaznosti pobil s sekiro 67-letno mater in osem oseb, med katerimi sta bila. dva otroka.
ZANIMIV PREDLOG
Pravice posameznikov do dvojezične vzgoje
PARIZ, 27. — Na «Praški konferenci«, ki je bila pod pokroviteljstvom svetovne zveze pobratenih mest, kjer so razpravljali o udeležbi občin pri akcijah za mir. sodelovanju in razvoju, so predla-
gali dodatek k svetovni listini O človeških pravicah. To je javil odbor zveze, ki mu predseduje prof. Giorgio La Piva.
Dodatek, ki naj bi ga vnesli k členu 1 odstavka o vzgoji, bi se moral glasiti: «V korist človeške družbe in za boljše razumevanje med narodi, ima vsaka oseba pravico do dvojezične vzgoje in sicer 1. pravico do popolnega obvladanja materinega jezika, 2. pravico do koristnega poznavanja živega komunikacijskega jezika, ki mu lahko odpre pot k popolnemu in direktnemu spoznanju svetovne kulture in k splošnemu dialogu.
BLIZU ZAGREBA
Grozna smrt
dveh fantov v plemenih
ZAGREB, 27. — V velikem požaru, ki je včeraj dopoldne v odsotnosti staršev izbruhnil v hiši delavca Vosmeke v vasi Branovica blizu Zagreba, sta zgorela njegov 13-letni sin Ernest in 19-letni Vlado Hiša je bila na koncu vasj« tako da so sosedi zapazili požar šele, ko je ogenj zajel streho. Od hiše je ostalo samo pogorišč*.
V HONG KONGU
Prepoved snemanja filma «Prcdscdnik»
HONG KONG, 27. - Vlada Hong Konga je sklenila prepovedati družbi «20.th Century Fox» snemajo filma »Predsednik*, v katerem bi morala nastopati Gregory Pečk in Anne Hcywood. Pečk in drugi člani «troupe» bi morali priti v Hong Kong v soboto, medtem ko bi se moralo 1. decembra začeti snemanje.
Vlada je sprejela ta sklep po sovražni kampanji, ki so jo začeli komunisti, ker vidijo v filmu protiki-tajsko manifestacijo in napad na Maocetunga.
Film opisuje pripetljaje ameriškega znanstvenika, Nobelovega nagrajenca, ki so ga ZDA poslale na Kitajsko, da se vrne domov z neko organsko snov:o, ki dovoljuje Kitajcem, da imajo v vseh letnih časih zelo dobre 'žetve.
V Aquili se nadaljuje proces proti osmim ljudem, k: jih obtožuje' jo strahotne nesreče v Vajontu, ko je zemeljski plaz zdrsel v umetno jezero, ogromna količina vode pa je prešla jez in uničila tri naselja, pri čemer je bilo približno 2000 mrtvih. Na sliki je del obtožencev. Med njimi ni inž. Pacinija, ki je dan pred procesom napravil samomor
IIIUIIIIIlUllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllinilllllllllllllllllllllllllinilMIIIMIIIMIIIIIMMIMIIIIlilllHIIIIIII111
PO PODATKIH ISTAT ZA OBDOBJE JANUAR-JULIJ
Več pomorskega in letalskega manj pa železniškega prometa
Do julija manj prometnih nesreč, avgusta pa se je število ponovno poveiaio
RIM, 27. — Na oodlagi podatkov, ki jih je zbral ISTAT, se je pomorski promet v obdobju januar-julij 1968 v primerjavi z lanskim povečal po tonaži vkrcanega in izkrcanega blaga za 16,3 odstotne, medtem ko se je tudi število potnikov povečalo za 3,9 odstotkov.
Nasprotno pa je železniški promet v primerjavi z istim obdobjem lani padel za 0,7 odst. pri tonah — km, povečal pa se je za 6,2 v številu potnikov in za 18,8 odst. v prevažanju pošte in drugega blaga.
Od januarja do julija letos so pristale v italijanskih pristaniščih 3404 ladje, vkrcali in izkrcali pa so 16,7 milijona ton prot’ 13,1 v lanskem obdobju. Medtem ko se je lani vkrcalo in izkrcalo 215.762 pot nikov, se je letos to število pove čalo na 240.326. Največ blagovnega prometa v mednarodni plovbi so za beležili v Genovi (21.7 odst.), Au gusti (11), Trstu (9,4), Benetkah (6,2), Savoni (5,1) in Tarantu (5,1). Tudi promet obalne plovbe se je povečal. Lani je pristalo v raznih pristaniščih 24.764 ladij, letos pa 27.536. Vkrcanega blaga je bilo 5,9 milijonov ton (lani 5,2 milijona), potnikov pa 2.474.851 (lani 2.416.658).
Na podlagi začasnih podatkov je železniški promet zabeležil junija letos 1.394 ton - km preti 1.417 lanskega obdobja, kar pomeni, da je nazadoval za 1.6 odstotka. Število potovanj — km se je povečalo za 2,8 odstotka: lani jih je bilo 2.186. letos pa 2.242.
Julija se je letalski potniški promet povečal za celili 13,8 odstotka: prišlo in odšlo je l 333.000 potnikov, medtem ko je bilo lani to število 1.219 000. Sc bolj se je povečal prevoz pošte in drugega blaga: lani 13.540, letos pa 18.965 ton. Skratka 25.3 odstotka več
Po podatkih državnega statističnega urada je bilo od januarja do avgusta letos manj prometnih nesreč kot lani v istem obdobju: lani 203.577, letos pa 202 696, to je 0,4 odstotka manj Število smrtnih žrtev je oilo za 4 odstotke manj (1967 - 5 950, 1968 - 5.710), ra: njencev pa za 2,5 odstotka manj (lani 147.105, letos 143.435).
V avgustu pa je število nesreč, ki jih je bilo 25.606, v primerjavi z lanskim avgustom, narastlo za 0,8 odstotka, število smrtnih (891) pa celo za 8,7 odstotka. Nasprotno pa je bilo manj ranjenih — 20.457 — z nazadovanjem 2,2 odstotka.
— 3 -
28. novembra 1961
PRED JUTRIŠNJIMI PROSLA VAMI V JAJCU
Zgodovinski pomen drugega zasedanja AVNOJ
Izjemen primer političnega in vojaškega vodenja Potrditev odloka kočevskega zbora o Slov. primorju
V majhnem bosanskem mestu Jajcu bo jutri velika svečanost, na kateri bodo proslavili 25-letni-drugega zasedanja AVNOJ, na katerem so delegati iz vseh predelov Jugoslavije v noči med 28. ln 29. novembrom 1943. leta pojavili temelje novi Jugoslaviji. Svečanosti se bodo udeležili najvidnejši predstavniki oblasti s Predsednikom Titom na čelu. Mestece ob Plivi in Vrbasu se je za !° priložnost primerno pripravilo: j vse mesto je v zastavah in tudi novi Kulturni dom, v katerem 1)0 slavnostno zasedanje, je ze uared, kot je tudi že razpet nad Vrbasom novi 300 metrov dolgi Ibost in se v novi veliki osnovni soli s 14 učilnicami, kabineti in delavnicami končujejo zadnja dela. •jajce hoče tudi z novimi uspehi dostojno sprejeti goste in sveča-do proslaviti obletnico zgodovinskih dogodkov, ko je bilo nekakš-na vojaška in politična prestolni-?a nastajajoče nove Jugoslavije *? v dobi, ko je bila nemška vojaka še daleč na Vzhodu, na zase-danih področjih Sovjetske zveze, jtd.se je o drugem bojišču na Za-aodu šele govorilo, ko sta peta in °sma zavezniška armada le poča-rinili po južnih predelih apeninskega polotoka, skratka, ko se Je Po nacistični vojski zasedena .a Evropa zdela še nedotakljiva nernška trdnjava.
itn, pre,;eklih dneh so v republiških prestolnicah Jugoslavije sve-an° proslavili 25-ietnico drugega ‘»sedanja AVNOJ. Na enih teh Proslav, na skupni seji vseh pe-Jh zborov republiške skupščine lovenije je 19. t. m. predsednik ppubliškega zbora dr. Joža Vil-an v svojem zgodovinskem orisu G6a zasedanja med drugim rekel: «Naj takoj rečem, da drugo za-edanje AVNOJ samo po sebi, ne slede na to, kar je takrat pome-za naš boj, in ne glede na kar kot osnova pomeni še »nes za naše napore, vedno za-,uzi. da se ga ob obletnici spom-hio. Naša narodnoosvobodilna “Urha ni samo primer junaštva in P°zrtvovanja neštetih posamezni-W -n. cebb nar(KJ°v' temveč je 8 -'zjemen primer političnega in pjluškega vodenja. Vso našo na-v uuoosvobodilno borbo je odliko-**a vsklajenost med smelostjo “j,1, določanju konenin zamisli in v Jev jn preudarnostjo pri ocenje-anJU, kakšne so možnosti za- u-n snicenje teh zamisli in ciljev, k? Pijkamezmh etapah, ter pri iz-li^n.iu vsaki etapi ustreznih po-h gesel in organizatorkah j, 'k; To je enako res za vejala0 *n politično stran naše borbe, ših Vqe®a tega Je eden najsvetlej-dokazov prav drugo zasedanje Za	*n J° °d izbire trenutka
v« Zasedanje, do določitve njego-vsebine ln njegove izvedbe. brfruSi AVNOJ je zasedal do-iu|..dva meseca po tem, ko je z 'lansko kapitulacijo nastal nov ^narodni vojaški m politični pohod'! 'n Je naae nar<>dnoosvo-kšj "no gibanje prav s tem, kako čal?ravljen° je to kapitulacijo do-izk 0 in kako dobro jo je znalo °ristiti, izredno okrepilo svoje na 'C(Je doma in dokazalo, da smo Doi,r-an‘ zaveznikov edina realna Don -d® 'n vojaška sila na tem ^ r<)cju mi. Notranja utrditev in ?Cana moč našega gibanja ter ^‘mednarodni položaj so po-2tl d', na dnevni reo vprašanje iJCaia Jugoslavije, kakršna bo tinin 'z vo.ine, in njenega legi-tek ■ a Predstavništva Ta trenu-na Je bil izkoriščen in postavlje-vSe 'jPrašanja so dobila odgovor, k()t 1,0 Pa v pogojih ko smo bili sam.or§anizirana vojska še vedno k0 m sredi okupirane Evrope, in p,j s° Potekale nemške ofenzive jP iVe,1ki_h predelih Jugoslavije in Spjvd1?! že čisto organizacijsko za-tasy?Je AVNOJ predstavljalo fan-
__________'J
in . rezultirati ustrezen notranje naji^dahiepolitični učinek, - na Vib jedz-ivnejši način smo uveljavi .dJcdanje uspehe, jih zavaro-L)r(,„n ustvarili podlago za nove. v«dno zasedanJe AVNOJ bo zato rtier j°.stelo v zgodovini kot pri-br0,i;rzavniške modrosti in hra-vse Jugoslovane ra tevariš Tito.
hil d
tuira,!a nov.a Jugoslavija konsti
Cen podvig. Drugo zasedanje raj0'““ je tako rezultiralo in mo-
si^boii k‘ ^ za
8 >0var“
je k:, arugem zasedanju AVNOJ a nova Jugoslavija konsti-Daron5 v državnopravnem in med-fana a°Pravnem oziru. Konstitui-suvpPJe.,bila kot federacija šestih VpZa, n'b članic, ki so se po-Darorl v državnopravno in med-Ja, . Popravno enoto. Jugoslavi-a if'41 sramotno od takrat-
nih oblastnikov izdana, od štirih okupatorjev cinično razkosana, je tako na novo vstala. Izpolnila se je tako tretja temeljna točka programa OF, ki pravi: «Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, OF ne priznava razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za e-notnost in slogo narodov Jugoslavijo).
Ko je dr. Joža Vilfan nato še spregovoril o vlogi Komunistične partije Jugoslavije že pred zlomom stare Jugoslavije, kako je partija potegnila za seboj v skupno protifašistično gibanje vse zdrave politične sile v boj proti tuji okupaciji in za obstoj narodov Jugoslavije ter za zmago boljšega sveta in ko je omenil tudi Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda in njegov proglas od 3. oktobra 1943, v katerem je med drugim rečeno, da slovenski odposlanci «slovesno odobravajo, da je izvršni odbor OF v imenu suverenega slovenskega naroda stopil v AVNOJ, ki druži vse jugoslovansko narodnoosvo-
bodilno gibanje v tesno politično I nosti».
skupnost z namenom graditi novo Jugoslavijo*, je nadaljeval:
«Za naše razmerje do drugega zasedanja AVNOJ je pa nadvsem pomembno tudi to, da je slovenska delegacija prišla na zasedanje tudi z odlokom Kočevskega zbora o priključitvi Slovenskega primorja k matični Sloveniji. AVNOJ je v imenu vse Jugoslavije ta naš odlok potrdil. Nikakor ni šlo samo za državnopravno dejanje. Šlo je za angažiranje celokupnega jugoslovanskega potenciala, da se izpolni ta pravična zahteva slovenskega naroda. Slavne, pa tako krvave bitke zaključnega obdobja druge svetovne vojne na ozemlju Slovenskega primorja in posebej na pristopih k Trstu, ter dolgoletna zunanjepolitična angažiranost vse Jugoslavije na reševanju vprašanja naše zahodne meje, so dokaz, kako resna je bila obveza, ki jo je s potrditvijo odloka o priključitvi Slovenskega primorja sprejela nova jugoslovanska zveza in kako pomembna je bila pomoč, ki smo jo Slovenci v tem pogledu dobili od te skup-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Malo bosansko mesto Jajce, kjer je bilo 29. novembra 1943 drugo zasedanje AVNOJ (Antifašističnega |	sveta narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije).
			
RAZV0I JUGOSLAVIJE V NEKAJ ŠTEVILKAH
Iz tipično agrarne države je že postala industrijska
Pri velikem zmanjšanju kmečke delovne sile se je obseg kmetijskih pridelkov podvojil - Izredni uspehi v industriji
Jugoslavija slavi te dni svoj mali jubilej: 25-letnico zgodovinskih sklepov AVNOJ, ki predstavlja rojstvo nove države. V zgodovini neke države 25 let ni veliko in temu ustrezen more biti tudi obračun doseženih uspehov in tudi morebitnih neuspehov, posebno ko govorimo o gospodarskem razvoju neke države. To še posebej velja za Jugoslavijo, ki je morala skoraj dve leti po teh sklepih vzdržati naj večje napore in rušenja vojne in nato vrsto let šele obnavljati, to, kar je vojna porušila in uničila. Zato smemo reči, da. se .je, ^gradnja dežele za,-čela šele okoli leta 1950. In kaj je bilo od tedaj storjenega, kakšen je ta obračun?
Številke prav gotovo ne povedo vsega in so včasih celo krivične, ker dajo le suhe podatke, ne povedo pa, koliko je kak uspeh zahteval žrtev, niti koliko je kak neuspeh prinesel s seboj slabega. Ker pa ni merila, ki bi moglo vse to zaobjeti, se moramo v tem kratkem prikazu lotiti prav številk, kajti te so v tem primeru edino merilo Zato poskusimo z nekaterimi primerjalnimi ah tudi absolutnimi podatki prikazati doslej izhojeno pot Jugoslavije iz zaostalosti in opustošenja do današnjega stanja:
Začnimo s kmetijstvom.
Leta 1939, torej zadnje kolikor toliko normalno leto pred drugo svetovno vojno, se je 85 odstotkov prebivalstva Jugoslavije u-kvarjalo s kmetijstvom in le 15 odst. je bilo zaposlenih v industriji, obrti, terciarnih dejavnostih, upravi in drugod. Danes se s kmetijstvom ukvarja nekaj manj kot 50 odst. jugoslovanskega prebivalstva. Velik del kmečkega prebivalstva je torej zapustil zemljo in se zaposlil v industriji, obrtništvu, v terciarnih dejavnostih in drugod. Seveda je praznino, ki je s tem nastala na podeželju, v precejšnji meri zamenjala mehanizacija in samo na velikih družbenih posestih razpolagajo sedaj s
40.000	traktorji, 12.000 kombajni,
5.000	motornimi mlatilnicami in mnogimi drugimi stroji. Sliko o modernizaciji kmetijstva dopolnjujejo naslednje številke: v kmetijstvu je zaposlenih 6.000 inženirjev agronomije, 8.000 kmetijskih tehnikov in 2.500 živinozdravnikov.
Kaj pa pridelek? V poštev pridejo le glavne kulture: 1939 je znašal pridelek žita okoli 2 milijona in pol ton, lani pa so naželi
4.820.000	ton. Leta 1939 je znašala proizvodnja koruze 4.300.000 ton, lani je sicer slaba letina koruze dala 7.290.000 ton. Tik pred vojno so pridelali 616.000 ton slad-

HOROSKOP
0jeV?N <°d 21.3. do 20.4.) Zadošče-^črti Ste^	k° bodo šli vaši
,iecenjep0c* streho. Prijetno preše-
aH ^ (,od 21.4. do 20.5.) V službi Mtio de u Prav nič novega. Pri-i t>VniA$oloženie v °žji družbi. bUda n,£KA (od 21 ■'5. do 22.6.) Po-^Podnecr efa tekmeca bi vas znala C£|niu k j Vaai načrti o nekem sre-,	ali P« vodi.
l* ste ,i°d --L6 do 22.7.) Predlog, bezni i?a dal' vi, bo izločen V lju LŠV imeli več sreče. Lprašani b do 22.8.) Kaže prav, b°doče J?,pa j°. če bo tako tudi v , t>Evrn a a^bn' sP°ri brez potrebe, drobnih t (o.d .23-8- do 22.9.) Nekaj ^ra u.^Pab in vse bo šlo narobe, k,	se	bo obnovila.
^ vid^CA (°d _ 23.9. do 23.10.)
se bo delo lepo razvijalo,
vendar pa nekaj ne bo šlo prav. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preveliko opravka boste imeli, da bi mogli vse izpeljati. Ne odhajajte na pot.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Naglo sprejeti sklepi ne bodo držali. Škoda bo precejšnja. Izognite se preveseli družbi.
KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) Včasih se lotite dela, ki zares ni nujno. Svojih težav ne obešajte na veliki zvon.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanimivo naključje, ki vam bo veliko pomagalo. V trenutkih se ne boste najboljše počutili.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spuščajte se v tvegane posle, ki bi vas znali spodnesti. Prijeten večer v domačem krogu.
korne pese, lani 3.600.000 ton, krompirja so tik pred vojno pridelali 650.000 ton, dani le malo manj kot 3 milijone ton itd.
Nadaljnji značilen pokazatelj napredka je električna energija. Tik pred vojno so vse jugoslovanske hidro in termocentrale dale 1 milijardo 240 milijonov kWh električne energije Leta 1965 so dale 15 milijard, letos pa bodo dale skupno že 20 milijard kWh. V bližnjih treh — štirih letih pa se bo proizvodnja elektrike povečala kar na 30 ali 32 milijard -kWh, kar bo ža 25-krat več kot pred vojno. Kljub temu se sedaj (slišijo pripombe, da električnega toka primanjkuje in da tudi predvidene gradnje ter gradnje, ki so v te ku, ne bodo zadoščale, da je ta panoga gospodarstva v zaostanku. Pri tem je vredno dodati, da se Jugoslavija še ne more kosati z nekaterimi bolj razvitimi deželami, kajti švedska, Norveška, Švica in nekatere druge prav tako manjše države so precej pred Jugoslavijo, vendar nohena teh držav nima takšne zgodovine za seboj, kakršno ima Jugoslavija.
Električne energije, pravijo, primanjkuje predvsem zaradi izredne porabe velikih obratov aluminijske, kemične in druge predelovalne industrije. Poglejmo sedaj, kaj je s tem? Industrijska proizvodnja se je v Jugoslaviji, v primerjavi z letom 1939 povečala
777 odst., praktično torej za osemkrat. Tako so na primer pred vojno jeklarne dale 235.000 ton jekla, lani pa že skoraj 2 milijona ton, pred vojno so nakopali nekaj nad 660.000 ton železne rude, lani pa 2 milijona GOO tisoč ton, svinčene rude so lani nakopali nad 2 milijona 600 tisoč ton, bakrene rude skoraj 6 milijonov ton, boksita 2 milijona ton, nafte, ki je pred vojno sploh niso črpali, so lani načrpali nad 2 milijona 370 tisoč ton itd. itd.
Od teh globalnih številk glede. osnovnih kovin in drugih polizdelkov in, surovin bi morali seveda preiti na primerjalne podatke glede proizvodnje potrošnega blaga, tako kar zadeva kovinske kot kemične, tekstilne in druge izdelke, vendar menimo, da smo že z gornjimi številkami prikazali, kako je Jugoslavija, kljub neštetim težavam, napravila velik korak naprej in je zato njen sedanji obračun resnično zelo pozitiven. Res je, da se ne more še meriti z nekaterimi najbolj razvitimi deželami, toda današnja Jugoslavija je že daleč od tega, kar je bila pred vojno in tudi prva leta po vojni. Od zaostale dežele, ki so jo prizadela nato še najhujša uničenja v času vojne, se je razvila v naglo napredujočo kolikor toliko močno industrijsko državo. Na osnovi dosedanjih uspehov bo na daljnja pot prav gotovo lažja.
ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI
Pticam posvečen tretji zvezek
Knjiga je toplo pisna in obogatena s 400 fotografijami, od katerih jih je kar 217 v barvah
Knjiga za dijake (in druge)
Veliki južnoameriški kontinent hrani še vedno mnogo neodkritega v svojih pragozdih in gorah. Zato moramo samo priporočati knjige, ki na privlačen način, vendar z znanstveno resnostjo odkrivajo neznane predele tega kosa sveta. Knjigo Strupeni pekel je napisal Percy Harrison Faiucett, ki pa rokopisa ni utegnil dokončati, kajti «divjina, ki mu je dovolila, da ji pog'eda v dušo,
je terjala za plačilo njegovo življenje,» je napisal njegov sin Brian, ki je po njegovih rokopisih, pismih, dnevnikih in zapiskih knjigo uredil. Delo, ki je izšlo v zbirki Globus pri Mladinski knjigi, je seveda namenjeno osebam, ki jih zanimajo potopisi in opisi odkritij iz tujih dežel. Vsekakor je zelo primerno za dijake. Knjigo ima Tržaška knjigarna.
Enciklopedija o živalskem svetu. ki jo pod naslovom ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI po ameriškem originalu izdaja v slovenščini založba Mladinska knjiga. je prva slovenska živalska enciklopedija. Res da Slovenci na tem področju nismo docela brez tradicije, vendar je ta izdaja, predvidena na sedem zajetnih, predvsem pa bogato ilustriranih knjig, nekaj posebnega. Vsekakor pa izdaja, ki bi si jo sami ne mogli privoščiti. Zaradi tega je za-■ Igiba Mladinska knjiga stopila v ugodne koprodukcijske zveze z drugimi zflložniškimi .hišami po svetu in tako omogočila tudi slovensko izdajo te edinstvene enciklopedične izdaje, posvečene živalim.
Doslej smo dobili prvi dve knjigi te zbirke, posvečene sesalcem in ribam. Nova, pravkar izšla knjiga, je posvečena ptičem. Knjigo je v originalu napisal ameriški ornitolog E. Thomas Gilliard, zaposlen pri Ameriškem naravoslovnem muzeju v New Yorku, sicer pa strokovnjak za ptiče, o katerih je napisal vrsto člankov in monografij.
Slovenski prevod je oskrbel Zmago Bujon, sicer pa je pri izdaji sodelovala vrsta strokovnjakov, pri slovensk' izdaji pa tudi vrsta domačih sodelavcev, priro-doslovčev in sodelavcev založbe. Tako imamo pred seboj vsestransko odlično izdajo, ki na preko 400 straneh velikega formata, v dvokolonskem tisku prinaša prirodopis ptičev, pri čemer predstavlja 400 fotografij, od tega 217 barvnih, še posebno dragocenost te izdaje.
V svojem predgovoru ugotavlja slovenski prevajalec Zmago Bu-fon, da je tudi pri nas vse več prijateljev narave in živali, pri čemer se tudi našim ljudem vse bolj širi obzorje. Zato narašča tudi potreba po knjigi, ki bi ljudem opisala in približala domače in tuje ptiče, na podlagi ugotovitev današnje znanosti, pa vendar v poljudni obliki Tem potrebam ustreza pričujoča knjiga, kar dokazujejo njeni številni prevodi v tuje jezike, čeprav je knjižna bera tovrstnih izdaj pri tujih narodih neprimerno bogatejša kakor pri nas. Priznanje, kakršnega dolgujemo ameriškemu izvirniku, dolgujemo tudi slovenski založbi.
Knjiga o ptičih zadovoljuje potrebam preprostih in zahtevnejših bralcev. Tem ne nudi samo splošnih podatkov, temveč jim daje še kaj več. Razen opisov najrazličnejših številnih vrst in rodov ptičev po svetu opisuje tudi njihovo okolje, prehranjevanje, razširjenost, selitve, zimska domovanja in obnašanje ob gnezdenju. Pticam pa se avtorji raziskovalci niso približali samo s treznim razumom, temveč tudi s čutečim srcem. Zato je ta knjiga tudi izredno toplo napisana.
Posebnost knjige so fotografije. Ta enciklopedija ne uporablja več risanih podob živali, kot je bila to navada nekoč, temveč izključno fotografije Zlasti barvne fotografije so pri živalih še posebnega pomena. Posebno pa to velja za ptice, ki nam jih knjiga predstavlja v nenavadnih a odličnih barvnih fotografijah. Prav te fotografije pa so, vsaj večina od njih, posebne mojstrovine, ki so tako dovršene, da predstavljajo enakovreden del knjige.
Slovenski sodelavci so opravili gotovo pomembno delo tudi s tem, da so morali za vrsto ptičev po iskati vrsto novih slovenskih imen, saj je mnogo ptičev, ki jih opisuje
ta knjiga, v našem tisku bila prvikrat omenjena. S tem so slovenski sodelavci opravili tudi pomembno znanstveno delo. Tega njihovega dela gotovo ne smemo prezreti, čeprav bodo šele strokovnjaki lahko ocenili pomembnost tega dela. Vsak laik, ki bo knjigo vzel v roke, pa bo ugotovil, da je ta enciklopedija o ptičih po svojem zanimivem pripovednem tekstu in svojih edinstvenih podobah krasotna izdaja, ki pomeni obogatitev slovenske prirodoslovne literature, pa čeprav gre samo za prevod.
el	Sl. Ru.
Ghionijev nadrealizem pri Russu
Vtis, ki ga dobimo, ko stopimo to pot v galerijo Russo, je odločno nenavaden, tako nekako kot, da bi tam razstavljal slavni Sal-vator Daly, mojster nadrealizma v slikarstvu. Pa tudi zunanjost slikarja teh tako čudovito sanjsko zasnovanih platen, bi lahko marsikdo mogel zares zamenjati z Dalgjem. Razlika je le v mladosti in sicer v dolgih tankih brkih, ki pa pri Aladinu Ghioniju, kot se slikar imenuje, vise navzdol.
Ghioni je iz Verone, a že dolgo let potuje po svetu. Tako je že razstavljal _ v Muenchnu, Bruslju, Parizu, Chicagu in večkrat v Neui Yorku. Na razstavi je ravno veliko olje «Dopotovanje v New York» gotovo tudi njegovo najboljše delo. Predstavlja pa to večmilijonsko velemesto v -- odprti konzervni škatlici za sardine, ki pričakuje donkihotskega prišleca na paru čudnih konj. Živali, zlasti konji in žirafe, so mu priljubljena snov za njegovo slikanje, poleg redkih tihožitij in cvetlic, ki so kot poduhovljene prikazni.
So pa njegovi sloki konji in žirafe pretirano dolgih vratov kot nažrti po ogabni bolezni a v iz-votljeninah njih teles opazimo skrivajoča se gola telesa deklet v kaj nenavadnih legah. Neobičajni položaji stvari in reči, ki jih slika v sanjsko neverjetnem ' puščavsko širnem okolju, so glavne sestavine njegovega nadrealizma. To pred-metnost pa učinkovito oddaljuje od običajne stvarnosti kovinsko hladno _ in gladko obarvanje površin z žvepleno žarečimi odsevi treska-vice daljnih neviht. Ni pa poudarek toliko v izražanju psihološkega stanja, kot pa v vizuelnem presenečanju, ki vodi ponekod iz domene nadrealizma že v fantastičnost predmetnega pripovedovanja. V tem Ghioni povsod dobro uspe. ker je kot slikar tudi odličen risar svojstvene natančnosti, kar mu je pripomoglo izvršiti velike stenske slike v okras cerkva, modernih vil in kinematografov.
Tostijeva olja pri Rossoniju
Verjetno ga ni obiskovalca tržaških galerij, ki ne bi razpoznal in že na prvi pogled ločil Tostijeva olja od olj drugih, pa čeprav slikarjev, večinoma njegovih bivših učencev, ki posnemajo učiteljev način slikanja. V Tostijevih res dobrih pokrajinah, mestnih razgledih in žanrih je namreč ono obvladanje v ponazarjanju ljudi in živali, vedno jmisotnih v njegovih oljih, ki je nekoč tvorilo najvidnejšo vrlino starih mojstrov. To zahteva, poleg stalnega risanja po naravi, tudi zelo izostren dar opazovanja. Prvega se danes mladi slikarji izogibajo, češ da je le barva glavno v slikah, drugo pa ni vsakemu dano, ker je pač naravni dar.
Ne glede na v začetku omenjene značilnosti načina, pa se nam sedaj na novi razstavi olj v Rossonijevi galeriji Tosti predstavlja v nekem smislu vendarle nekoliko prenovljen. Vsebina slik je sicer ostala ista kot jo poznamo: kraška dvorišča z vprežno živino, vozovi in perutnino, polja s konji, kosci in žanjicami, ljudje in kraji tam okoli Štorij, Štanjela in niže proti Istri, slike s čolni in ribiči z naših obrežnih mest, tržaški stari pristan, prizori iz zakajenih gostiln in podobno. Obliva pa to pot vso to naravo, razglede in ljudi bolf hladno jutranje sonce. To pa je zelo poplemenitilo slikarjevo barvno lestvico nekdanjih močnih na-sprotstev teme in luči, ker jih sedaj preprezajo kot megličasto izhlapevanje rose, ki mehčajo vse barvne odtenke.
Je to torej res dobra razstava, ki pa ima te eno slabo stran in je v tem, da se prodane slike odnašajo in nadomeščajo z drugimi. kar nam onemogoča spustiti se v podrobnejši opis značilnejših podobv ker bi jih pač kak radovednež zaman tam iskal.
MILKO BAMBIČ
.........................n im n m Hlini m Hum n imn n n mm,,,umi,
V
«Zenska v Jugoslaviji» L. Quatrini
V milanski umetnostni galeriji Balestrieri razstavlja te dni italijanska slikarka Laura Quatrini Zaccaria vrsto slik pod naslovom «Ženska v Jugoslaviji». Umetnica, ki je že obdelala Francijo, še posebej Pariz, nadalje Benetke. Španijo in še druge kraje in dežele, je lani obiskala Jugoslavijo, si jo ogledala kot umetnica, da bi jo nato upodobila v vseh mogočih njenih značilnostih in sicer minarete, čudovite kanjone v gorskih prelazih, ozkotirne železnice in druge značilnosti južnejših predelov, pa tudi bogata polja Vojvo-
dine in katedrale severnih ali vsaj bolj severnih predelov. Glavni motiv pa je bil vendarle ženska, jugoslovanska ženska sama, z otročičkom ob prsih, kmetica m polju in kmetica, ki prinaša svoje pridelke na trg v vsem svojem folklornem bogastvu. Nadalje je italijanska umetnica upodobila tudi «ta pisani proletarski svet z izrednim humanizmom na robu o-rientalskega sveta, svet skromnih delavk in ponosnih mater, kjer se ženska kaže kot neutrudna delavka in junakinja», kot je zapisal kritik, v predstavitvi umetnice.
Josip Kravos, Marta Vuga-Horvat, Alenka Kravos, Vojko Mijot, Pavla Kolerič, Marija Mijot in Marko Kravos, ki so s svojimi deli, z recitacijami ali petjem sodelovali na ponedeljskem literamo-pevskem programu v okviru proslav stoletnice svetoivanske slovenske čitalnice.
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne 12.00 Finžgar: «Mirna pota*, dramatizacija
-	12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah 17.00 Orkester Zafred - 17.20 Razkuštrane pesmi
-	18.15 Umetnost in prireditve
18.30	Škerjanc: Simfonija št. 4
19.10	Pisani balončki - 19.30 Melodije - 20.00 šport 20.35 Dumas ml.: Pol sveta - 22.35 Komorne skladbe.
TRST
12.05 Tommasijev trio - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -14.00 Domači avtorji - 14.30 Napoleonova mornarica v Trstu -14.40 Jazz.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glas ba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Trio Hanček 10.45 Plošče - 11.00 Tu ristične beležke - 11.30 Današnji pevci - 12.00. 12.50 in 14.10 Glas ba po željah - 15.30 Čestitke -16.30 Radijski oder - 16.54 Današnji gostje - 17.40 Čestitke - 18.00 in
19.30	Prenos RL - 19.00 Orkester
22.10	Plesna glasba
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi . 9.06 Zvočni trak - 10.35 Ura glasbe
11.30	Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Preizkušajo se diletanti - 14.45 in 15.10 Nove pesmi - 16.00 Spored za najmlajše
-	16.30 Neapeljske - 17.10 Program za mladino - 19.13 Renzo Ricci in
ČETRTEK, 28. NOVEMBRA 1968
Eva Magni 20.15 Operetni program - 21.00 Fantastično potovanje v prihodnje tisočletje
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Rossini, 4. nad.
10.17 Nove pesmi 11.40 Pesmi desetletja - 14.0s Juke box 15.15 Operni pevci ■ 16 00 Aktualnosti • 16.35 V diskoteki 17.35 Enotni razred 18.00 Poljudna enciklopedija - 19.00 Pevec med množico
-	20.10 Stari jazz 21.10 Glasbena fantazija - 22.40 Angleške nove plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Brahmsova simfonija št. 1
-	10.45 Grieg in Strauss 13.00
Antologija interpretov 14.30 Te-lemann, Koncert - 14.30 Malipie-rova komorna glasba 15.13 Beethovnova Simfonija št. 3	17.20
Francoščina 17.45 Pergolesi, Koncert 18.30 Lahka glasba -18.45 Kulturne aktualnosti 20.15 Rossini: »Tancredi-.
FILODIFUZIJA
8.00	Chopin in Rahmaninov -10.20 Quantz, sonata 10.55 Simfonični koncert 12.30 Locatelli jeva Sonata op. 2 - 12.40 Dvorak, Oratorij.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas
7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Operna matineja -8.55 Radijska šola - 9.25 Iz zakladnice resne glasbe - 10.15 Pri vas doma - 12.10 R. Savin: iz opere «Matija Gubec* - 12.30 Zim-
ska rez sadnih dreves - 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 «.Mladina poje* -14.25 Operetne melodije - 15.40 Al-tistka B. Stritarjeva 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert
18.00	Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov - 18.45 Naši znanstveniki 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Metka Štok - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer • 21.40 Glasbeni nokturno - 22.15 Za ples in dobro voljo.
ITAL TELEVIZIJA
13.30, 17.30, 20.30, 23.00 Dnevnik
-	10.30 in 15.00 Sola 12.31 Kino
v ital. družbi 13.00 Od oceana do oceana 17 00 Spored za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.45 Znanost in tehnika -19.15 Poljudna znanost 19.45 Šport in kronik >	21.00 F San-
vitale: «QuesUone di vita* - 22.00 Sindikalna tribuna.
L KANAL
19.00	Nemščina - 21.(K) Dnevnik
-	21.15 Potovanje po svetu' Pariz
-	22.30 Kulturne aktualnosti
JUG TELEVIZIJA
16.55, 20.00 in 23.05 Dnevnik -9.35 TV v šoli 10 3r in 15.40 Nem ščina - 11.30 Praznična šolska oddaja 13.30 in 14.30 Prenos športnega dogodka 16 10 Splošna izobrazba - 17.00 Patentirani krokodil 17.20 Akademija ljublj. srednjih šol 17.50 Po Sloveniji - 18.10 Koroški akademski oktet 18.35 Rezerviran čas 19.45 Cikcak -20.30 Prenos iz Jajca 22.00 Saga o Forsytih - 22.50 M. Kozina: Ilova gora.
28. novembra 1961
Vreme včeraj: Najvišja temepratura 11, najnižja 7.1, ob 19. uri 7.3 stop., zračni tlak 1032,6 stanoviten, vlaga 50 ,, veter 18 km severovzhodnik, s sunki 30 km na uro, nebo jasno, mor. je rahlo razgibano, temperatura morja 14*2 stopinje.
Tržašk
d m e v n f St
Danes, ČETRTEK, 2*. novembra JAKOB
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16 24 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 13,31 in zatone ob 9.28
Jutri, PETEK, 29. novembra VINKO
OB RAZPRAVI 0 DEŽELNEM PRORAČUNU
Številne resolucije o nerešenih vprašanjih slovenske manjšine
Predložili so jih svetovalci KPI, PSIUP in LSS ■ Zahteva po razmejitvi pristojnosti države in dežele za ta vprašanja
Na včerajšnji seji deželega sveta so prišle po govorih svetovalcev v splošni razpravi o proračunu na vrsto resolucije, ki so jih predlo žile razne svetovalske skupine. Skupno je bilo do včeraj predloženih 57 resolucij, ki so jih predlagatelji na kratko orisali.
Te resolucije se tičejo raznih področij in predaleč bi zašli, če bi hoteli o vsem pisati. Zato se omejujemo na izčrpen povzetek samo tistih resolucij, ki se tičejo narodnostnih vprašanj naše manjšine. Komunisti so predložili štiri takšne resolucije, PSIUP eno, svetovalec Štoka LSS štiri resolucije, ki se nanašajo izključno na narodnostna vprašanja, ter štiri, ki se nanašajo na vprašanja okoliških občin in nekatere gospodarske probleme Slovencev. Socialisti pa niso predložili
darskih, socialnih, šolskih, urbanističnih vprašanjih in vprašanjih slovenske narodne manjšine razpravljali, ko se začnejo takoj po odobritvi proračuna in zakonskega predloga na podlagi člena 50 statuta pogajanja med strankami za trajno sodelovanje v levosredinskem odboru.
Prva resolucija komunistov, ki so jo podpisali Lovriha in drugi svetovalci, ugotavlja, da je dežela dala raznim slovenskim ustanovam in organizacijam zelo skope podpore. Ker imajo te ustanove zaradi dvajsetletnega fašističnega prega-janja in zaradi svojega manjšinskega položaja večje potrebe kot sorodne italijanske ustanove pozivajo svetovalci KPI odbor, naj zviša prispevke slovenskim ustanovam ter naj upošteva pri tem samo njihovo dejavnost.
Druga resolucija ugotavlja, da ni bil izdan za Slovence razen za šo le v tržaški in goriški pokrajini, noben drug zakon, ki bi omogočil enakopravnost in svobodni razvoj vseh Slovencev v deželi; ugotavlja, da imajo Francozi in Nemci več pravic, da je republika nedeljiva in da ustava zagotavlja vsem državljanom enake pravice. Zato zahteva, da se priznajo članom slovenske manjšine enake pravice, kot jih uživajo drugi državljani, in poziva odbor, naj napravi potrebne korake, da se sporazumno z vlado rešijo vsa nerešena vprašanja slovenske manjšine.
Tretja resolucija ugotavlja, da je nujno potrebno ustanoviti v tržaški pokrajini strokovno industrijsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Ker je tržaški občinski svet že sklenil, da bo dal na razpolago za ta zavod potrebno poslopje in poskrbel za izdatke za delovanje šole in ker ni zakonodajnih težkoč, pozivajo svetovalci odbor, naj napravi potrebne korake, da se ustanovi I v Trstu ta zavod v slovenskem je-1 ziku, tako da se prebrodijo nedemokratična stališča, ki slonijo na neupravičenem načelu recipročnosti.
Končno je svetovalec Baracetti iz Vidma skupaj s svetovalcem Lo-vriho predložil resolucijo, v kateri se ugotavlja, da se zaradi pomanj kanja industrije in revščine v kmetijstvu iz Nadiških dolin, ki so strnjeno naseljene s Slovenci, selijo ljudje množično ne le v inozemstvo marveč tudi v samo videmsko pokrajino. To povzroča razkroj in raznarodovanje slovenske etnične skupine. Zaradi tega naj se odbor obveže za obrambo te skupnosti, da izvede poseben gospodarsko socialni načrt za te doline, pri čemer naj sodelujejo finančna družba «Friu-lia», deželna ustanova za razvoj kmetjistva in deželna ustanova za razvoj obrti.
Svetovalec Baracetti, ki je orisal to resolucijo, je še enkrat poudaril resni položaj, ki nastaja zaradi množičnega izseljevanja, ter je pri trm omenil tudi, kaj piš? časopis, ki ga izdajajo slovenski beneški duhovniki.
Svetovalci PSIUP so predložili resolucijo, ki nravi da obstaja še mnogo nerešenih vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne manjšine.
Upoštevajoč, kar določa člen 3 deželega statuta glede zaščite^ manjšine, pozivajo svetovalci dežurni odbor, naj zahteva od državnih organov ureditev vprašanj in priznanje pravic slovenske manjšine z ustreznimi zakoni. Uredi naj se tudi vprašanje pristojnosti države in dežele za ta vprašanja Poudarjajo končno potrebo, da se deželi žago tovi možnost obširnih pobud na tem torišču, ker je najbolj primeren or
lagi narodnostnega sestava prebivalstva v deželi.
Četrta resolucija ugotavlja gospo-darskosocialni zastoj v Beneški Sloveniji ter poziva odbor, naj poglobi proučevanje gospodarskega, socialnega in narodnostnega položaja v teh krajih, da se zaustavi izseljevanje, s tem da se zviša življenjska raven prebivalstva. Druge resolucije svetovalca Štoke se tičejo cvetličarstva, zgrešene trase avtoceste skozi Sovodnje. poljskih poti na Krasu in vode za zalivanje ter gospodarskih potreb treh slovenskih občin na Goriškem.
Druge resolucije raznih skupin se tičejo dajatev INAM na Goriškem in v Furlaniji, strokovnega usposabljanja, različnih plačnih podro čij, reforme pokojnin, težavnega položaja krajevnih ustanov, zlasti občin, gospodarskega načrtovanja, nižjih plač v Furlaniji, pomanjkanja delovnih mest, razvoja kmetij-
stva, uporabe pasivnih ostanov, bega ljudi s podeželja, vojaških služ nosti, gospodarskih odnosov z vzhodnimi državami, javnih del v Karniji, potrebe po ustanovitvi deželne mladinske konzulte, večjih podpor pristaniški ustanovi, zakonskega predloga o industrijiskem pristanišču itd.
OB ZVIŠANJU STANARIN V HIŠAH IACP
Vprašanja deželnih in občinskih svetovalcev in senatorja Seme
V vprašanjih poudarjajo, da se IACP sklicuje na podražitev vzdrževalnih del, katerih pa sploh ni opravil
Spja izvršnega odbora SKGZ
Sinoči se je sestal izvršni odbor Slovenske Kulturno gospodarske zveze, ki je razpravljal o pripravah za glavni svet, ki je dejanski občni zbor zveze in ki bo 15. decembra letos. Izvršni odbor je odobril osnutka poročil predsednika in tajnika, ki bosta tokrat v naprej razmnožena in poslana delegatom. Izvršni odbor je tudi razpravljal o predlogu za kandidatno listo za nov izvršni odbor.
Včeraj smo poročali o protestu Združenja stanovanjskih upravičencev proti zvišanju stanarin v starih hišah IACP. To zvišanju zne-ša od 30 do 70 odstotkov. Gre za hiše, zgrajene med leti 1909 in 1961, medtem ko ostanejo stanarine za stanovanja v hišah, zgrajenih po letu 1961, nespremenjene. Zvišanje stanarin se tiče 582 hiš s 4.402 stanovanjema, oziroma s 15.830 prostori, in ne tistih stanovanj, ki so jih v celoti zgradili z državnim prispevkom. Računajo, da se bo poprečno stanarina zvišala za 850 lir na mesec, oziroma se bodo zvišale stanarine za hiše, zgrajene pred vojno, od 250 na 2.300 lir na mesec. Največji povišek se tiče stanovanj v mestnem središču, ki imajo od 4 do 5 prostorov.
Poleg tega bodo pa zvišali tudi plačilo tako imenovanih storitev, in sicer za hiše s čuvajem po 670 lir na mesec za vsak prostor, za hiše brez čuvaja za 350 lir na mesec za vsak prostor. V tako ime-
PO ODLOČNEM PROTESTU DELAVCEV LADJEDELNIC
Jutri v Rimu sestanek sindikalistov s Caronom
Sindikata kovinarjev sta napovedala stavko, a sta jo po vabilu na sestanek preklicala - Izjava KPI in vprašanje sen. Seme
Pokrajinska sindikata FIOM CGIL in kovinarskih delavcev CCdL sta spričo presenetljivega stališča, ki ga je zavzel predvčerajšnjim na Intersindu ravnatelj Fincantieri do vprašanja zaposlitve delavcev v ladjedelnici Sv. Marka, pri čemer je očitno izkoristil vladno krizo, da bi popolnoma sprevrgel sklepa CIPE od 23. oktobra, sklenila, da napovesta za petek od 8.30 do 11.30 stavko vse kovinarske stroke z zborovanjem na Trgu Garibaldi ob 9.30 in pohodom po mestu. Na tem zborovanju bi orisali položaj in zahtevali koristno zaposlitev delavcev, izrekli nasprotovanje vključitvi delavcev v dopolnilno blagajno.
Snoči se je zvedelo, da je senator Caron, podtajnik ministrstva
nik CIPE sklical za petek ob 9.301 Tudi tržaška federacija KPI je sestanek prizadetih strank. Zaradi včeraj izdala poročilo, v katerem tega sta sindikata sklenila, da za-1 izraža brezpogojno podporo delav časno prekličeta napovedano stav- cem ladjedelnice Sv. Marka, Toko v pričakovanju rezultatov rim- varne strojev, tržaškega
skega srečanja.
* ■* *
Včeraj je deželni odbornik Stop-per posredoval pri podtajniku predsedstva ministrskega sveta Galliju in podtajniku Caronu v zvezi s predvčerajšnjim dogodkom na sedežu Intersinda glede delavcev Sv. Marka. Stopper je opozoril podtajnika na potrebo, da se pogajanja za ureditev vprašanja osebja CRDA vodijo v duhu smernic, ki sta jih dala podtajnika na zadnjih rimskih razgovorih s sindikati. Caron in Galli sta zagotovila odborniku,
za proračun in načrtovanje ter taj-1 da se bosta za stvar zavzela.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiimiutiiiiutiJiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
NA VČERAJŠNJI SEJI
Odmev namenov «Fincantieri» na seji pokrajinskega sveta
Predsednik Savona meni, da «gre za nespora-zum» - Interpelacija o zasedanju NATO . Podpore šolskim in podpornim ustanovam
Predsednik tržaške pokrajine Sa-von-i je na včerajšnji seji pokrajinskega sveta omenil tudi sedanjo napetost, ki jo je izzval namen «Fincantieri», da kljub prejšnjim dogovorom in zagotovilom premesti delavce iz ladjedelnic.
Savona je dejal, da se je to zgodilo zaradi »nesporazuma med tržaškimi sindikati in upravnim aparatom družbe «Fincantieri». Nato je obvestil svetovalce, da je prefekt Cappellini takoj stopil v stik s senatorjem Caronom, ki predseduje komisiji za ladjedelniško industrijo pri CIPE, «da bi se nesporazum uspešno in zadovoljivo premostil*. O rezultatih tega pogovora dr. Savona ni dal jasnejših podatkov, vendar je bilo iz njegovih besed razbrati določeno dozo skepticizma. Dejal je, da lahko «zagotovi, da si neka razjasnitev utira pot in da so za nadaljnje korake bili zainteresirani predstavniški vrhovi našega mesta.*
Na enak način je predsednik Savona odgovoril tudi komunističnemu svetovalcu in sindikalistu Liviu Saranzu, ki je protestiral, ker ne ve, kdaj bo prejel odgovor na dve vprašanji o položaju tržaškega gospodarstva. Saranz je vztrajal, naj se njegovi vprašanji postavita na dnevni red ene izmed prihodnjih sej, a brez uspeha. Savona mu je namreč odgovoril, da terja taka razprava temeljito pripravo in da se ne da organizirati v doglednem času, prav gotovo pa ne pred glasovanjem o bilancah.
podpornima ustanovama «Dijaški matici* in «Vincencijevi konferenci*. Sprejeli so tudi sklep, da bo pokrajina najela posojilo 36 milijonov lir za kritje obnovitvenih stroškov na ceste turističnega pomena. Podrobneje bomo o tem poročali v jutrišnji številki.
Podtajnik ministrstva za turizem in predstave posl. Rampa je sporočil tržaškemu poslancu KD Gia-comu Bologni, da je glavni svet za turizem odobril ustanovitev Avtonomne letoviščarske ustanove v Miljah.
Vest predstavlja pomemben korak k ustanovitvi te nove ustanove, tako potrebne za turistični razvoj tega mesteca in njegove obale.
arzenala
in CMI, ki so zopet začeli stavkati v obrambo svoje pravice do dela in v zaščito gospodarstva vsega mesta. Trst je zopet pred sramotnimi spletkami, s katerimi bi ho teli popolnoma ukiniti ladjedelnico Sv. Marka in razpršiti njeno delavstvo. Obljubam, ki jih v kritičnih trenutkih dajejo vlada in njeni tukajšnji krajevni zagovorniki, točno sledijo preklici in grobe izjave, ki odkrivajo nadaljevanje načrta v škodo pomorskega gospodarstva in ladjedelstva ter državnih udeležb. V tem okviru skušajo krčiti tudi tržaško gospodarstvo z namenom, da ga .((normalizirajo*. Sedanji dogodki, ki silijo delavce v ponovno borbo, potrjujejo pravilno stališče KPI, ko je -riakazala, kdo je odgovoren za gospodarski razkroj Trsta in njegovega ozemlja in ko je že zadnjič opozarjala, da se je treba varovati pred novimi prevarami.
Kljub resnemu položaju pa bodo delavci z borbo lahko še rešili Trst, toda v ta namen se mora strniti okrog delavskega razreda vse tržaško prebivalstvo. Politični položaj terja veliko zavzetost. Delavci bodo s svojo borbo dosegli uspeh le, če pride do korenite politične spremembe v državi. V tem položaju pripada važna vloga tistim silam, ki so v preteklosti u-pale, da bo levosredinska politika rešila važno vprašanje, a so sedaj razočarani, ker se zavedajo, da je ta politika propadla.
V zvezi z zadnjimi dogodki je senator Šema naslovil na predsedstvo senata vprašanje, v katerem pravi, da je ravnanje vlade glede tržaškega ladjedelstva še enkrat povzročilo enoten in ogorčen odgovor tržaških delavcev, ki so stavkali v treh obratih IRI in s tem protestirali proti načrtom za ukinitev dejavnosti Sv. Marka. Delavci nasprotujejo premestitvam in vključevanju v dopolnilno blagajno, kar je napovedal v svoji izjavi ravnatelj Fincantieri dr. Zuzzurro. Senator Šema je vprašal odgovornega ministra, ali ne namerava temeljito spremeniti načrta CIPE.
novanih «minimalnih» stanovanjih pa bo znašal povišek 100 lir za vsak prostor na mesec.
Po izjavah predstavnikov zavoda IACP se ne bo poprečna najemnina s tem poviškom zvišala nad 5.500 lir na mesec. Toda so tudi primeri, ko se bo najemnina zvišala. tako da bo znašala čez 20.000 lir na mesec, toda pri tem gre stanovanja, ki so jih zgradili med leti 1958-1961, ki imajo centralno kurjavo, dvigalo in merijo več kakor 100 kv. m površine. Seveda ni moč metati vsega v isti koš, ker je precej družin, ki stanujejo v stanovanjih IACP in ki jim gmotne razmere dopuščajo, da bi lahko poiskali stanovanje tudi na prostem tržišču. So pa med stanovalci tudi številni reveži, upokojenci z nizkimi pokojninami, invalidi itd., ki jim pomeni vsaka lira poviška veliko breme, saj že sedaj ne vedo, kako bi se preživljali.
V zvezi s poviškom stanarin sta vložila občinska svetovalca inž. Cuffaro in Jole Burlo vprašanje in ga naslovila na župana. V njem pravita, da se zavod IAP sklicuje pri zvišanju stanarin na višje izdatke za razna izboljševanja in vzdrževalna dela, ki jih ne more opraviti, češ da sedanje stanarine tega ne dopuščajo. Svetovalca pa pravita, da so morali doslej že mnogo let skrbeti za razna dela, kot je na primer beljenje stopnišč, zunanja popravila, popravila pol-ken itd. stanovalci sami, ker IACP za to ni skrbel. Večina stanovanj tudi nima paznika. Ker je v Trstu že tako velika gospodarska kriza in ker se bodo zvišale tudi zasebne stanarine v zasebnih hišah zaradi ukinitve zapore nad stanovanji, vprašujeta svetovalca župana, ali bo sporočil občinskemu svetu, kakšno stališče so zavzeli predstavniki občine v upravnem svetu IACP do tega vprašanja in kaj na merava občina storiti, da zavod prekliče poviške, napovedane za 1. december.
Podobno vprašanje sta naslovila deželna svetovalca KPI Arturo Ca-labria in Silvano Bacicchi na deželni odbor, V njem tudi vprašujeta, ali je predložil IACP kakšen načrt za vzdrževanje hiš in ali so se pri tem zavedali, da pomeni zvi šanje stanarin IACP hud udar tisočem družin.
Senator Šema pa je naslovil v zvezi s temi poviški vprašanje na ministra za javna dela. Tudi on
poudarja, da se zavod zaman sklicuje na izbolj Sevalna in vzdrževalna dela, ki jih sploh ni opravil. Na koncu pravi, da bo ta ukrep prizadel najbolj revni del prebivalstva.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* prireja
PROSLA VE 100-LETNICE SLOVENSKE ČITALNICE PRI SV. IVANO
ki bodo v prostorih društva «Prvi maj»
in v veliki dvorani na stadionu
Seja občinskega svela v Miljah
Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta je najprej župan poročal o delovanju občinske uprave in svetovalskih komisij v razdobju ob zadnjem zasedanju občinskega sveta. Med drugim je sporočil, da je občinska komisija odklonila zahtevo vodstva čistilnice Aquila, da bi postavila nove rezervoarje pri Orehu, in sicer na zemljišču, kjer so prvotno nameravali zgraditi tovarno GMT. Tako komisija kot občinska uprava sta poudarili, da je treba zgraditi nove industrijske obrate, ki bodo zagotovili zaposlitev domače delovne sile. Čistilnica Aquila se namreč širi, vodstvo pa napoveduje za prihodnje leto odpust 100 delavcev. Komisija je ugodno sprejela prošnjo za gradnjo nove čistilnice «Vincor», toda s pripombo, da se čistilnica zgradi proč od cestnih vozlišč, in sicer pri Orehu blizu opekarne. Prav tako je ugodno sprejela predlog ustanove za tržaško pristanišče, da se zasuje morje od izliva rečice Osp do umetnega kanala pri čistilnici Anuila. Na ta način bi pridobili 300.000 kv. metrov nove površine in 1300 m operativne obale. Morje bodo zasipali z materialom od izkopov za tovarno GMT pri Bo-ljuncu.
Župan je tudi pripomnil, da je no-novno posredoval za derekvizici.jo Lazareta in ustanovitev avtonomne turistične, ustanove, ki jo miljska občina zahteva že od leta 1962. Vse kaže. da bo v prihodnjih tednih prišlo do odobritve in ustanovitve, kar bo omogočilo, da bo tudi miljska občina deležna večjih deželnih prispevkov za razvoj turizma.
Vodja komunistične svetovalske skupine Nicolini je opozoril občinski svet na stavko delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki jih nameravajo premestiti v Tržič, ali pa spraviti v dopolnilno blagajno, čemur bi sledila brezposelnost. Priporočil je občinski upravi, naj posreduje, da se preprečijo taki načrti, občinski svet pa je pooblastil župana, da takoj pošlje brzoajvko vodstvu CIPE in senatorju Caronu. Prihodnja seja bo v sredo.
?
SPORED PRIREDITEV Danes, 28. novembra 1968 ob 20.30
PREDAVANJE O ZGODOVINI SVETEGA IVANA
Predaval bo dr. Samo Pahor.
V soboto, 30. novembra 1968 ob 20.30
ZAKLJUČNA OSREDNJA PROSLAVA 100-LETNICE ČITALNICE PRI SV. IVANU
Sodelujejo: svetoivanski pevski zbor, društvena dramska in folklorna skupina, recitatorji in govorniki.
Razstava zgodovinskih slik in dokumentov je na ogled vsak dan v večernih urah.
VABLJENI VSI ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA
Gledališča
Dragi malčki!
Bliža se dan mojega prihoda. Tudi letos, kakor vedno, vas bom obiskal in obdaril.
Že prav dolgo se poznamo in dobro veste, prijateljčki moji, da k vsem rad pridem, če le morem. Toda moderni časi mi to, žal, vedno bolj otežkočajo. Saj niti za Miklavža ni več prostora v mestu! Pomislite, da moram svoje sani pustiti daleč izven mesta, ko pa zanje v samem središču sploh ni prostora, toliko je vsepovsod avtomobilov! In tako se moram potem preobložen z vsakovrstnimi darili kar peš napotiti k vam. Vsakega posebej bi hotel obiskati, toda verjemite mi, da postaja to zame že pravcata pustolovščina... Zato mi je letos prijazno priskočila na pomoč TRŽAŠKA KNJIGARNA. Dala mi je na razpolago vse svoje prostore, kjer se bomo lahko srečali. Najprej bomo nekoliko pokramljali, potlej pa vas bom obdaril, saj ste si to zaslužili, kajne?
Pa ne pozabite, da bo tudi pošta delovala za nas. V knjigarni je poseben poštni nabiralnik, kjer lahko pustite vsa svoja pisemčka, naslovljena meni.
No, upam, da se na moj praznik snidemo v res lepem številu. Do tedaj pa bodite dobri in potrpežljivi.
Vaš prijatelj Miklavž
Verdi
Danes zvečer ob 20.30 tretja predstava Donizettijeve opere «Don Pa-squale» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Luigi Toffolo.
Pni blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Stabile
Za prvo predstavo Ionescove komedije ((Krvnik brez plače«, ki bo v petek ob 21. uri v Avditoriju v u-prizoritvi ansambla Teatro Stabile, je vodstvo gledališča povabilo v Trst Eugena Ionesca, ki se bo udeležil petkove premiere, dan kasneje pa se bo na pobudo gledališča in Krožka za kulturo in umetnost srečal z občinstvom na sedežu Krožka na Verdijevem trgu 1. Srečanje bo ob 18. uri. Prisoten bo tudi režiser Jose Qua-glio ter igralec Giulio Bosetti, ki bo igral glavno vlogo v komediji. Srečanja se bodo udeležili tudi drugi igralci, ki nastopajo poleg Bosettija, in sicer Alvise Battain, Marina Bon-figli, Mario Mearel-li, Franco Passato-re, Rosetta Salata, Gianfranco Salet-ta, Lino Savoranl, Edmondo Tieghi !- Giorgio Valleta.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni v galeriji Protti (tel. 36-372).
Nazionale 14.30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«Mayerliing». O. Sharif, C. Deneuve. J. Mason, A. Gardner. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «L'armata a caval-lo». T. Konjovkova, K. Mikolajevv-ska, M. Kozakov. Agascope. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 «Un tranqulllo pošto dl campagna«. F. Nero, Vanessa Red-grave. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15,30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«11 medico della mutua». Alberto Sordi.
ExceIsior 15.30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«Petulia». Julie Christie, G, C. Scott, R. Chamberlain. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Rttz 16.00 Reklamna predstava Ge-nercom. Vstop prost.
Alabarda 15,30 «1 beretti verdi», J. Wayne. Film VVarner Bros. Color-scope.
Moderno 16,30 «James Bond Casino Royal». P. Sellers, U. Andrevvs. Co-lorscope.
Filodrammatlco 16.30 «Sexi gang». Linda Veras, Silvain Carthay. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Rapporto Flller*. Tech n icolor.
Cristallo 16.30 «Sanyuro». Tishuro Mi fune.
SPD Igo Gruden iz Nabrežine priredi v nedeljo, 1. decembra ob 17. uri
Grudnov večer
z razstavo slovenske knjige.
Na sporedu je govor dr. B. Pahorja o temi: Pisatelj in narodno občestvo in koncert pevskega zbora Jakobus Gallus.
Vljudno vabljeni!

Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju
vabi k predavanju
STO LET PROSVETNE GA DELA V SKEDNJU IN NA KOLONKOVCU
Predaval bo SAMO
PAHOR
v sredo, 4. decembra ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva v Skednju.
Vstop prost!
Včeraj -danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. novembra 1968 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 14 oseb-UMRLI SO: 81-letna Libera Gregor vd. Claut, 22-letni Carlo Stojkovič, 33-Ietna Marcella Pipan, 59-letni GW seppe Macorig, 70-letmi Alberto 1° nich, 554etna Virginia Pausin P°r Bosich, 714etna Antonia Serasin v“ Zuccherl, 684etna Amelia Marin, letni Bruno Stebel, 80-letna K°sa Biasin, 80-letna Stelama Zorzut P®J-Lacovich, 89-letna Olga Souzat, "«■ letni Carlo Carli, 78-letni Francesco Klaver.
1,
Al
N11'
TEATRO (CRISTALLOa • Ulica Ghirlandaio 12 — Od 29. do 30. nov. 1961 ob 21. url glasbena predstava Bock in Harnick kFIOHELLOs
45 Igralcev, 20-članski orkester, 300 kostumov. Prodaja vstopnic v galeriji Protti 2, tel. 36-372.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo San Giacomo Grigolon, Trg Virgilio Giotti L Due Mori, Trg Uniti d’Italia 4. coli. Ul. di Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerctal 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. DL Signorl, Trg Ospedale 8. Tamaro e
S Podjetje Veraldo (Strada ® Monte d’Oro) sporoča kmetom. imajo oljke, da sprejema, ko’' prejšnja leta, olive za stiskani® j pod dosedanjimi pogo ji.
DELO SPECIALIZIRANIH TATOV?
gan, ki se lahko pohliže seznanjaj Saranz je omenil tudi stavko lad-7. vprašanji manjšine in lahko po- jedelniških delavcev in zahteval, ------------------ ---I!t—	—:	pokrajinska
skrbi za njihovo rešitev.
Svetovalec Štoka (LSS) jemlje v prvi resoluciji na znanje politično voljo večine za postopno reševanje vprašanj slovenske manjšine. Ugotavlja, da so bili v lej smeri v zadnjem času storjeni nekateri koraki naprej, da pa je mnogi) osnovnih vprašanj še nerešenih in poziva odbor, naj si stalno prizadeva za rešitev teh vprašanj ter naj napravi potrebne korake, da se določi, kakšne pristojnosti ima glede tega dežela in kakšne pristojnosti ima država.
Druga resolucija ugotavlja, da je v deželni upravi zaposlenih le neznatno število Slovencev. Zato poziva deželni odbor, naj pri prihodnjem natečaju za zaposlitev novih uslužbencev prizna določeno število točk v prid tistim, ki poznajo slovenski jezik, tako da se odpravi pomanjkljivost, ki so jo doslej zakrivili na škodo Slovencev
Tretja resolucija ugotavlja potrebo deželnih posegov za podpiranje dejavnosti slovenskih kulturnih, vzgojnih, športnih in drugih ustanov ter poziva odbor, naj zviša in razširi te prispevke ter da razdeli za to določene sklade tudi na pod-
uprava odločno
naj .
nastopi v Rimu.
Na seji so nato sprejeli ostavko liberalnega svetovalca Hruby.ja, ki ga bo odslej nadomestil dr. Romano Sancin.
Na dnevnem redu je bila nato interpelacija, ki so jo vložili svetovalci KFI o seminarju, ki ga organizira organizacija «Italija ZDA», katerega tema je »Atlantski pakt: današnja stvarnost in perspektive*. Seminarja se bodo namreč udeležili tudi višji vojaški predstavniki iz poveljstev NATO, kot je SETAF in vojaški odbor iz Bruslja. Komunistični svetovalci so protestirali, ker se taka zborovanja vedno vrše v našem mestu, kar naj dokazuje posebno pozornost, ki jo NATO posveča Trstu in njegovemu strateškemu položaju. Svetovalec Colli je med drugim omenil primer, ko mora zaradi vojaških služnosti in omejitev v naši deželi letalo, ki leti iz Celovca v Trst, preletavati Slovenijo in Umag in se našemu mestu približati z morja, ker sta Furlanija in Goriška vojaško roč je.
Pokrajinski svet je nato odobril podpore šolsKim in podpornim usta novam, med temi tudi slovenskima
V Devinskem grada ukradli petnajst dragocenih slik?
Preiskavo baje vodi v največji tajnosti posebni oddelek karabinjerjev iz Trsta
«NASA SCJEDNA U STARIH CAJTH»
Po nepotrjenih vesteh, ki so se razširile po Devinu, so neznanci pred tremi dnevi vdrli v Devinski grad, last princa Torre e Tasso in odnesli petnajst slik velike u-metniške vrednosti Po informacijah, ki smo jih lahko zbrali, so morali biti tatovi izredno dobro organizirani, saj so izkoristili priložnost, ko princa ni bilo v gradu, da so lahko mirno krožili po sobah in izbrali prav slike, ki so najbolj dragocene. Govori se, da je ena od ukradenih slik delo znanega slikarja Picassa. Vsekakor so tatovi imeli izredno občutljivo umetniško žilico, kar bi potrjevalo mnenje, da ne gre za navadne zlikovce. Nasprotno so morali biti tatovi dobro poučeni oz. je organizator drznega podviga točno vedel, kaj hoče.
Izvedeli smo, da vodi sedaj preiskavo posebni oddelek karabinjerjev iz Trsta, vendar se preiskava nadaljuje v strogi tajnosti. Agenti verjetno iščejo krivce v ambien-tu prekupčevalcev z umetninami in so obvestili o kraji tudi kvesture drugih mest. Take slike bi namreč bilo kaj težko prodati v našem mestu, medtem ko bi morda lažje našle kupca v večjih metropolah kot sta Rim ali Milan.
I dc
S?
1 ni
Vprašanje sen. Šema o sestanku NATO v Trstu
Komunistični senator Paolo Šema je v zvezi s seminarjem o atlantskem zavezništvu, na katerem bo-
do prisotni tudi visoki poveljniki ETAF in ameriški diplomat, vložil pismeno vprašanje na zunanjega ministra, v katerem ga sprašuje, če misli, da je. umestno, da je bil za tako manifestacijo spet izbran Trst.
Šema omenja, da je naše mesto bilo že sedež podobne «atlantske» manifestacije in da je to izzvalo ogorčene proteste tržaških delavcev in demokratov.
Vprašanje se zaključuje z besedami: «Rad bi vedel, če namerava vlada poseči, da se take škodljive pobude ne bodo več ponovile, posebno še zato, ker je od tega imel Trst vedno samo škodo, predvsem gospodarskega značaja.*
V VPRAŠANJU ŽUPANU
Cesare (PSI) za ustanovitev slovenske strokovne šole
Občinski svetovalec PSI Giorgio Cesare je naslovil na župana vprašanje o slovenski strokovni šoli industrijske smeri. Cesare v svojem vprašanju omenja, da je občinski svet že pred časom izrekel ugodno mnenje o ustanovitvi zavoda, da pa temu doslej še ni sledil vladni sklep. Cesare naproša zato župana naj posreduje pri novem predsedniku ministrskega sveta, naj se brez odlašanja ustanovi v našem mestu slovenska strokovna šola industrijske smeri in s tem zadosti ne sami u-pravičeni zahtevi slovenske manjšine temveč tudi osnovnemu vprašanju pravičnosti.
NABITO POLNA DVORANA V SKEDNJI NA SINOČNJI FOLKLORNI PRIREDITVI
Nastopil je na novo ustanovljeni pevski zbor in mladina
Že dolgo ni kaka kulturna pri-1 Angela Gregorija iz Trsta na dva-reditev privabila v Skedenj toliko najst mesecev zapora pogojno za občinstva, kot ga je sinočnja fol-1 tri leta. Gregor! je bil obsojen, ker
klorna prireditev pod naslovom «Naša Sčjedna u starih cajtih*. Skedenjska kinodvorana je bila polna do zadnjega kotička in ko ni bilo več sedežev, so se ljudje zadovoljili tudi s stojiščem, da bi ie mogli slediti programu, ki ga je pripravilo domače prosvetno društvo v okviru proslav ob stoletnici ustanovitve kmečke čitalnice v Skednju.
Ves program je bil «ščjedenski» začenši s starimi pesmimi, ki so jih peli škedenjci pred 50 leti in več in katerih nekaj se je uveljavilo tudi v repertoarjih pevskih zborov še dolga desetletja pozneje. ((Sčedenjskan, tipično ščedenjska, sta bila tudi dva prizorčka, «Sče-denjska krušarca* in «Na semnje*, ki se prelevi v zelo lep folklorni ples, seveda vse v narodnih nošah.
Pevski del programa je izvedel na novo ustanovljeni domači pevski zbor pod vodstvom Sveta Grgiča, prizorčka pa je izvedla domača mladina, ves program od predstavitve pa do konca je povezoval Marjan Kravos. Prireditev, ki jo danes le beležimo, ki pa zasluži, da se k njej' povrnemo je bila lepa, prijetna in v Skednju se bo o njej prav gotovo veliko govorilo.
Tržačan obsojen v Splitu
je s svojim avtomobilom 13. novembra v Splitu povozil 67-letnega Stjepana Musu iz Splita, ki je kasneje umrl v splitski bolnišnici.
Avto v avtobus na kontovelski cesti
Včeraj se je. na ovinku pri Kozjaku, malo pred kontovelskim troša-rinskim uradom, pripetila hujša prometna nesreča. Fiat 600, ki ga je vozil 71-letni upokojenec Vittorio Parma iz Ul. della Tesa 13 in zraven katerega je sedela 42-letna gospodinja M. R. T., je najprej zaneslo na desno nato pa na levo stran ceste, kjer je trčil v sprednji del avtobusa podjetja «Sergas», ki mu je prihajal naproti. Na kraj nesreče je prihitel rešilni avto RK, s katerim so oba ponesrečenca odpeljali v tržaško bolnišnico. Upokojenca so sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je ranil v čelo in obraz ter si zelo močno pretresel možgane. Zdravniki so si pridržali prognozo. Ženska, ki je bila z njim v avtu pa si je pretresla možgane in se bo morala zdraviti deset dni.
Zakaj je avto fiat 600 zaneslo na ovinku ni znano, vendar opozarjamo šoferje, naj bodo na ovinku pod Kozjakom izredno previdni, saj smo Senat okrožnega sodišča v Spli-1 že pred dnevi napisali, da se je tam tu je obsodil italijanskega turista1 pripetilo že preveč nesreč.
Capitol 16.00 (dndovina chi viene a cena*. S. Tracy, S. Poltier In K. Hepburn. Technlcolor.
Impero 15.30 - ‘21.45 «Tuttl lnsleme appassionatamente*. Technicolor. Vittorio Veneto 16,00 «La storia di una moriaca*. Audrey Hepburn in Peter Pisch. Technicolor.
Garibaldi 16.30 «Glii attendentl*. V.
De Sica, R. Rascel, Dorlan Gray. Astra 16,30 «Un maggiordomo nel Far West».
Ideale 16.00 «L’ulUmo safari*. Ste-wart Granger, Gabrieli« Lioudi. Technlcolor.
Abbazia 16.00 «11 pirata del re». Dou McLure, John Stockovvelle.
Mali oglasi
HOLLESCH, TRG S. GIOVANN1 I »-KARATNO ZLATO GAHANTlHA’ NO I. KVALITETE. »00 LIR GRA^‘
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST
Viale XX Settembre 16/IH
-1
MARKET
Za praznike P MARKETI naslednji delovni čas:
ob dnevu republike, bodo imeli v v NOVI GORICI, SEŽANI in KOPRU
Četrtek
28.
novembra
odprto od 7.30 do 19.30
Petek
29.
novembra
zaprto ves dan
Sobota
30.
novembra
zaprto ves dan
Nedelja
1.
decembra
odprto od 7.30 do 11, ure
(običajni nedeljski delovni čas)
REHRANA
IMP0RT - EXP0RT
LJUBLJANA
TRI ČETRT LETA AVTONOMNEGA RAČUNA
Uvoz živine je močno nazadoval uvoz mesa pa je skoraj prenehal
Vrednost blagovne izmenjave v obeh smereh je letos, vključno z začasnim podatkom za oktober, presegla 5 milijard lir
Statistični podatki o gibanju avtonomnega računa, prek katerega se poravnavajo obveznosti v zvezi z izmenjavo blaga med našim in sosednimi jugoslovanskimi obmejnima področji, izkazujejo za prve tri četrtine letošnjega leta naslednjo sliko: vrednost uvoza jugoslovanskega blaga je do konca septembra dosegla 2 milijardi 130 milijonov lir, vrednost blaga, ki so ga odpremili v nasprotno smeri pa 2 tttilijardi 348 milijonov. Obojesmer-oi promet je po vsem tem dosegel J. milijarde 478 milijonov, k čemur oi lahko prišteli še začasni podatek o obojesmernem prometu v oktobru, ki je znašal 547 milijonov jjr (od česar je na uvoz odpadlo 258.374.000,	na izvoz pa 288.721.000
lir) .
Podrobnejši pregled prometa v razdobju prvih devetih mesecev je naslednji:
uvoz Izvoz (v lirah)
januar	225.894.000	246.835.000
februar	194.213.000	236.570.000
marec	255.900.000	228.333.000
april	283.980.000	340.708.000
rnaj	259.179.000	239.682.000
Junij	272.613.000	317.516.000
Julij	237.984.000	356.394.000
avgust	158.464.000	193.996.000
september	238.424.000	187.646.000
oktober	258.374.000	288.821.000
2.385.025.000 2.636.401.000
skupaj
Zanimivo je v tej zvezi pogledati, kakšno dinamiko izkazujejo nekatere postavke v okviru jugoslovanskega blaga na naše področje, ki imajo poseben pomen na tukajšnje go-
'""iiiiiiiiiiiiniininiiniiiiiiiuiiiiiiiiimiiniumniiimtiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
spodarstvo. Mislimo predvsem na uvoz goveje živine in govejega mesa ter na uvoz lesa in lesnih izdelkov. (Gre za uvoz «čez carinarnico*, in sicer s poravnavo prek avtonomnega računa.)
Goveja živina in meso. Vrednost goveje živine, ki smo jo v tem okviru uvozili iz sosednje republike v preteklih letih, je naraščala v naslednjem razmerju: leta 1965 112.5, leta 1966 193.7, leta 1967 pa 396.6 milijona lir. Letos pa je uvoz iz znanih razlogov začel popuščati, tako da smo do konca septembra uvozili le še za 283.5 milijona lir.
Pri uvozu govejega mesa pa ugotavljamo, da se je ta v zadnjih letili postopoma manjšal, dokler ni letos skoraj povsem usahnil: tako ie znašala vrednost uvoza v letu 1965 1 milijardo 130 milijonov lir, leta 1966 611.8 milijona in lansko leto 271.9 milijona lir. Letošnji uvoz pa je do konca septembra dosegel vsega le 44 milijonov lir, bili pa so tudi meseci — na primer februar, junij in avgust — ko niso uvozili niti za liro tega blaga.
Les in lesni izdelki Pri tej postavki velja pogledati posebej postavke les, parket in drva za kurjavo Uvoz lesnih proizvodov — predvsem gre za žagan leš, hlodovino, razne lesne izdelke in drobno lesno galanterijo — se je sukal v zadnjih treh letih približno na isti višini: 356.8 milijona v letu 1965, 371.2 milijona v letu 1966 in 456.9 milijona v letu 1967. Do konca septembra letos je vrednost te postavke dosegla 267.8 milijona,
Slovesna seja v počastitev
v Kopru
AVNOJ
Danes odkritje doprsnega kipa padli borki Vojki Siuiic v *z«lski šoli - Snemanje filma «Bilka na Nere!vi» v Piranu
, po vsej Primorski se nadaljujejo razne prireditve in proslave v Počastitev 29. novembra, praznika jcpublike. Včeraj dopoldne Je bila j; veliki dvorani pokrajinskega mu-j?Ja v Kopru slovesna seja občin-skupščine. Odborniki in šte-*lni gostje so počastili 25-letnlco ^»odovinskega II. zasedanja AVNO v Jajcu. Ob tej priložnosti
Trgovine in gostišča-v Jugoslaviji za praznike
Na dan republike, 29. novembra bodo vse trgovine v Jugoslaviji ves dan zaprte. Zato pa bodo dan prej, to je da-Ues, organizirali skoraj v vseh trgovinah dežurno služb -, tako da si bodo lahko potrošniki praktično ves dan nabav-tjali živilske in druge potrebščine. V drugih dveh praznič-uih dneh, to je v soboto in v nedeljo, pa bodo odprte samo Prodajalne s prehrambenimi artikli in to samo v dopoldanskih urah.
Pač pa bodo čez praznike °d jutra do večera odprti vsi S°stinski lokali, slaščičarne in kavarne, razen morda nekaterih redkih izjem. Gostinci računajo v primeru lepega vre-uiena na velik obisk gostov iz notranjosti Slovenije, saj bodo dueli vsi delovni kolektivi skuha i trj dni prosto.
hiki Ivo Daneu jn Miro Cerar ter mednarodni telovadni sodnik Iz Kopra Miloš Stergar. Občinstvo jih je navdušeno pozdravilo, ko so pripovedovali o svojih doživetjih. Ob koncu je, predstavnik Tomosa izročil Cerarju hajnovejši proizvod tovarne — moped Avtomatik in in Danevu lama motor.
V Piran je prispela skupina t-gralcev, ki sodelujejo pri snemanju enega izmed največjih jugoslovanskih ^odovinskih' filmdv «Bltka na Neretvi«. Med igralci so tudi svetovno znanj Yul Brinner ter Oleg Vivod, Špela Rozin in Ljublša Samardžič. Pod vodstvom režiserja Veljka Bulajiča bodo v Piranu posneli nekaj prizorov za ta film.
tako da postavka ne prinaša v tem pogledu našim operaterjem posebnih skrbi.
Uvoz parketov ugodno narašča: v .'ctu 1965 smo jih uvozili za 69.6 milijona, v letu 1966 za 83.1, v letu 1967 pa za 66 milijonov lir. V prvih devetih mesecih letos pa je vrednost uvoza že presegla 100.6 milijona lir. Uvoz drv za kurjavo pa nasprotno naglo nazaduje, kar je treba spravljati v zvezo tudi z vzporednim razširjanjem sodobnejših oblik stanovanjskega ogrevanja. Vrednost uvoza, ki je znašala še v letu 1965 202 milijona, je nazadovala v letu 1966 na 188.3 milijona, v letu 1967 pa na 147.4 milijona in v prvih devetih mesecih letošnjega leta je ta (»stavka dosegla le še 60.5 milijona lir.
Prošnje za službo v otroških vrtcih
šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za šolstvo izdalo odredbo glede predložitve prošnje za sprejem v službo pomožnega osebja izven stale/a v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1968-1969.
Prošnjo, na kolkovanem papirju, lahko predložijo italijanske državljanke, ki imajo spričevalo dokončane srednje šole, imajo že 18 let in niso stare več kot 40 let.
Rok za predložitev prošenj zapade 10. decembra. Prošnja se lahko naslovi samo enemu šolskemu skrbniku. Prošnja za druge pokrajine mora hiti odposlana po šolskem skrbništvu pokrajine, kjer ima prosilec stalno bivališče.
ZA ENAKO DELO ENAKO PLAČILO
Minimalne plače naj bodo enake po vsej državi
V tem smislu nameravajo zavzeti sindikalne organizacije na Goriškem skupno stališče
Vprašanje o športnem igrišču na Opčinah
Komunistični občinski svetovalec Adolf Vilhelm je naslovil na župana pismeno vprašanje glede zemljišč, ki jih je bivša ZVU rekviri-rala za gradnjo športnega igrišča na Opčinah, pred kratkim pa so nekatera zemljišča spet izročili lastnikom. Zaradi tega bodo nastale težave za delovanje skupine «base-ball», ker okrog igrišča ne bo več varnostnega pasu. Taka športna dejavnost namreč zahteva varnostne ukrepe za zaščito prebivalstva. Zaradi tega svetovalec Vilhelm priporoča občinski upravi, naj bi odkupila omenjena zemljišča, saj gre za edino tovrstno športno igrišče v naši pokrajini. Poleg tega pa bi na odkupljenem zemljišču lahko zgradili tudi telovadnico, ki je nujno potrebna za Opčine in bližnje vasi.
Komunistična svetovalka Jelka Gerbec pa je poslala odborniku Moc-chiju pismeno vprašanje, če bo občinska uprava namesto kamnitih klopi postavila v Barkovljah, kjer je borov park, lesene klopi, ki so
Na pokrajinskem sedežu CISL v Gorici je bil setanek sindikalnih voditeljev z industrijskega področja. Deželni koordinator CISL Mari-nello je na sestanku poročal o poteku pogajanj z zvezo industrijcev za preureditev področnih plačilnih lestvic na industrijskem področju. Poročal je tudi o dosežkih na sestanku pokrajinskih sindikalnih sekretarjev in deželnih koordinatorjev CISL, ki je bil ptcd dnevi v llimu.
Kar se tiče preureditve plačilnih lestvic, zanima ta problem ne samo Goriško, ampak tudi Trst, Videm in Pordenone, ker so plačilne lestvice za minimalne plače nižje kot na področjih Milana, Turina in Genove.
Na sestanku so se sporazumeli, da je treba izdelati enotno lestvico minimalnih prejemkov v industriji, ki bo veljala za vso državo, ali vsaj za vso deželo.
O tem problemu bodo razpravljali še na bližnjem sestanku izvršnega odbora ClSL v Gorici ter na sestankih, ki jih bodo imeli tudi z drugimi sindikalnimi organizacijami na Goriškem ter bodo takrat zavzeli tudi dokončno stališče do tega problema. Dodamo naj, da sta se tudi ostala dva sindikata CGIL in UIL ob drugih prilikah izrekla v tem smislu.
Preklic stavke v INTES
Ker je bil po posredovanju go-ri.škega prefekta določen sestanek vodstva tekstilne tovarne INTES s sindikalnimi predstavniki delavcev, ki bo v torek 3. decembra in na katerem bodo nadaljevali pogajanja na osnovi sindikalnih predlogov, so sindikalne organizacije preklicale stavko v tej tovarni, ki bi morala biti danes. 28. novembra.
strokovnjaka, ki bo izdelal splošni i voditelje stranke v državnem me-
Jutri v Gorici občinska seja
Goriški občinski svet se bo sestal v petek ob 18.30, da bi nadaljeval z razpravo o preostalih tačkah dnevnega reda, h katerim je odbor dodal še nekatere, ki zadevajo občinske uslužbence^ Zelo veliko predlogov se nanaša na’ javna dela. Pooblastiti nameravajo arhitekta Guglielma Riavisa, da bi v sodelovanju z občinskim tehničnim uradom izdelal izvršilni načrt za srednjo šolo v Ul. Puccini ki bi
stala 172 milijonov Ur ter bi mu bolj primerne za posedanje kot pa i za načrt izplačali 1.6 milijona lir kamnite.	| honorarja. Nadalje bodo izbrali
iiiiiiii im iiii iiiiiiii n iiiiiiiii ii iiiiiin i im im | umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH m m im mn, mm iniiiiiiniuni im m n, |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||||
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
izručiii 79 občanom odlikovanja, J*?<;er mi Jih Je odlikoval pred-n.ri*:k republike Tito za zasluge Q NOB ;n za požrtvovalno delo 9ov:ijni izgradnji.
oh). uv°dnem g.vvaru le predsednik p,i.in*ke skupščine Miro Kocjan n.„aarii pomen Zgodovinskih skle-j0vAU. zasedanja AVNOJ, ki ima-
t>r
poseben pomen zlasti
Sirsko V nadaljevanju je pod-v..,1 uas-pjdaršKi in družbeni raz-p, Jhč ne v zadnjih letih, zlasti re,- v saanjem ietu Tako so iwinstrii;ral; pesto Koper - Ma-
Pa se
rezit>nil'1 u,ral; cesto tvoper ■ ranit n ®eš °dprli v mestu moderno
Med prepiranjem v stanovanju je ženski porezal žile na roki
V prizivu so mu potrdili obsodbo in niso upoštevali obtoženčeve delne neprištevnosti
Pred tržaškim prizivnim porot | lesne poškodbe in naj ga sodniki j Zato naj se vinogradniki zglasijo
nim sodiščem (predsednik Franz, oprostijo obtožbe poskusa ropa
prisedni sodnik Vitullo, generalri pravdnik Marši, zapisnikar Petro-celli) se Je moral zagovarjati včeraj 27-letni Giuseppe Caus iz Pod gore pri Gorici — Ul. Slataper 7, ki je bil obtožen da je skušal urno riti neko žensko in jo oropati.
O prvostopni obravnavi, ki Je bila v marcu letos v Gorici, smo svoj čas obširno poročali. Obtoženec Caus je prišel nekega po poldne (bilo je 3. decembra 196(1) v stanovanje 5H-letne Giovanne Ur šič v Ul del Poggio v Gorici Po sestanku se je med dvojico razvnel prepir s čisto finančnim ozadjem. Moški |e trdil, da je prišel na žen sldno stanovanje, ker mu je bila ta dolžna okob .30.000 lir Gotovo je, da se je prepir med Causom in Uršičevo sprevrgel v krvavo o-bračunavanje Moškega so pozneje obdolžili da ie hotel žensko umoriti, da ji je prerezal žile na zapestju in podobno. Causa so nadalje obtožili tudi upora proti javnim funkcionarjem, ker je na žen-
Li, 0 dvorano, nove, prostore je do-su fkžiskovatn; inštitut v Tomo-jjLij škofjah pa so odprli pre-hod 6n' :n razširjeni obmejni pre-
v ul ki sod med najmoderneiše i	j—, — .,-	„~..
v ^ropi -[-g,,, dlakam se bodo, skino zahtevo posegel vmes neki 4„r„.at-<ern priključil) še drugi, pri : policijski funkcionar, ki je stanoval v istj hiši.
Za Causa so že tedaj vedeli, da ni popolnoma zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Mladenič je bil namreč dobil hude poškodbe pri neki prometni nesreči.
Porotniki prve stopnje so upoštevali vse te okoliščine ter so obsodili Causa na 9 let in 4 mesece zapora zaradi . poskusa umora in ropa.
Proti tej razsodbi se je pritožil samo Caus. Zahteval je, naj prizivni porotniki upoštevajo dejstvo, da ne obstaja noben dokaz, da je hotel umoriti žensko Prav tako ni po njegovem mnenju obstajal noben dokaz glede poskusa ropa. Nadalje se je pritoževal, ker niu niso prvostopni porotniki priznati pravice do splošnih olajševalnih o koliščin Sploh pa je zahteval, da se obtožbe poskusa umora spremenijo na navadne nenamerne te-
ry.nei ve/j a na prvem mestu ome-tr" ifg^dnjo nove koprske pe-Oa.eJsže uke ir) noyo. najsodob-sv'y ure,leno pekarno Ob koncu pi.;‘e*a govira )e Miro Kocjan Jim. fHst‘tai odlikovancem in ^ :zr°či: visoka odličja h'ila 'fet fe slavnostna akade-•tak? v koprskem gledališču, prav ti,.. Pa so Dile ali še bodo slav-8h u akademije tud' v vseh dru-V r 0"c’nskih sred‘ščih Primorske, krni' 130 v četrtek dopoldne odpreti!; doprsnega kipa borki tretje Po 'S^dfske brigade Vojki Smuč. kai;.„ateri se tudi imenuje tam-
"ajšnja
osnovna šola
feoii dvorai'i kulturnega doma v te ,s° slovesno razglasili rezulta-ige- lptošnjih delavskih športnih . ha koprsk' obali. Teb iger iz ,ie udeležilo nad 4()(i delavcev Usnpu delovnih organizacij Največ sa h.a s° imeli športniki Tomo-Pa Stavbenik Koper.
°bPr?rem 'n slavnlk-Paju reditve sta se udeležila tudi
bika eSne-'ža slovenska predstav-na olimpiIških igrah v Me-
vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Na včerajšnji obravnavi so po rotniki zaslišali obtoženca, ki Je ponovno izjavil, da se ne spominja, kako je potekel dogodek. Zastopnik zasebne stranke pa je zahteval, naj porotniki potrdijo raz sodbo prve stopnje. Isto zahtevo je postavil tudi generalni pravdnik dr. Marši, ki je menil, da obtožencu ne pritlče pravica do splošnih olajševalnih okoliščin. Dr. Marši je namreč trdil, da se mora obtožencu priznati samo pravica do olajševalnih okoliščin spričo ugotovitve zdravnikov, da je mladenič zmožen le delnega presojanja m hotenja. Vendar pa naj bi te olajševalne okoliščine veljale samo za poskus umora. V ostalem pa je Caus, po tožilčevem mnenju ravnal (popolnoma trezno
Prizivni porotniki so sprejeli tožilčevo zahtevo ter so potrdili prvotno razsodbo.
Opozorilo Kmečki! zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra.
Kdor nc bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmicl.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obra7.cih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 18. do 24. nov. ugotovil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 8, ošpice 4, norice 4, oslovski kašelj 2. rdečke 3. srbečica 2 (1 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 7. a-kutni sklepni revmatizem 1.
• Na sedežu Avtomobilskega kluba
v Ul. Cumano je včeraj ob 18.15 prof. G. F. Monti predaval o temi «Prva pomoč ranjencem na cestah«. Predavanju je prisostvoval tudi vladni komisar.
Hi HO MCI* PBOSEK
predvaja danes, 28. t. m. ob 19.30 barvni dramatični film:
La ragazza del bersagliere
(Bcrsaljerjevo dekle)
Igrajo: GR.AZIELLA GRONOTA. VITTORIO CAPRIOLI ln TONY RHNIS.
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Na delavca v jarku se je zrušil podporni oder
Včeraj zjutraj se je na gradbišču podjetja «Peria» pripetila huda nesreča. žrtev, 48-letnega delavca Bruna Melchyora iz Ul. Friull 53, je v bolnišnico pripeljal delovni tovariš Renato Di Cantri. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi zlomov in notranjih poškodb.
Melchyoru so bili naročili, naj očisti dno nekega večjega jarka, ker bi ga morali zaliti s cementom. Spustil se je vanj in se marljivo loti! odkopavanja Za njim je zahreščalo, a se nesrečni delavec ni zavedel. Podporni oder iz desk je namreč popustil in se pod težo nagrmadene zemlje podrl in pod seboj pokopal delavca.
Delavci, ki so se mudili pri globokem jarku, so svojega tovariša takoj rešili izpod kupa zemlje in prelomljenih desk, ker bi ga sicer zadušilo. Na kraj nesreče so kasneje prišli agenti s komisariata pri Sv. Soboti, kj so uvedli preiskavo o varnostnih ukrepih, kj bi morali delavce zavarovati pred takimi nesrečami.
načrt ln načrt za prvo fazo gradnje poklicnega trgovskega zavoda Izdelali bodo načrt za gradnjo kotalkališča v Ločniku, podaljšali bodo javno razsvetljavo v Ul. Garza rolli, pooblastili strokovnjaka, da izdela načrt za pokrit kopalni bazen na Rojcah, ki bo stal 200 milijonov lir Najeli bodo devet posojil za gradnje prav tolikega števila otroških vrtcev, osnovnih šol zavodov, v Ul. Gelsi, Marconi, pri Madonnini, v Ul. Ponte del Tor-rione, ter nadaljnje izgradnje indu stri je cone
Goriški socialisti za enoten nastop stranke
V ponedeljek s je na svojem sedežu v Gorici sestal pokrajinski odbor socialistične stranke, da bi obravnaval sklepe, ki jih je spre jel glavni odbor PSI na svoji seji po državnem kongresu Stranke.
Glavni govor je imel član glavnega odbora poslanec Loris Fortuna, ki je pojasnil, kako so izbrali
PISMO UREDNIŠTVU
Mejni prehod v Gorici ima precej pomanjkljivosti
Odstranijo naj jih, ko bodo zgradili nove dohodne poti, da bi postal funkcionalnejši in bilo delo uslužbencev manj naporno
rilu. Sedanji večini v stranki je očital, da ni upoštevala predlogov manjšine za politično razčiščenje, j pa čeprav predstavlja manjšina sko-ro polovico stranke Poudaril je, da ima država potrebo po demokratični vladi z omejenim toda kvalificiranim programom. Za dosego tega pa je potrebno, da gre PSI na pogajanja s KD in PRI enotna in močna z oporo celotne stranke.
Njegovemu poročilu je sledila obširna debata in na koncu so so glasno odobrili brzojavko vodstvu PSI v kateri goriška PSI izraža željo naj bi vodstvo stranke na osnovi enotnega političnega dokumenta vzpostavila čim večjo enot nost stranke v tem važnem trenutku za položaj delavskega razreda in države.
Avtobus za Sovodnje
Za časa Andrejevega sejma od 28. novembra pa do 8. decembra bo avtobus na progi Gorica — Sovodnje — Gabrije vozil s Korza Verdi v bližini glavne pošte v Gorici.
T
|
m
4i
. H:
BENI/EKUTi
WILKOHHEK
VVELKOHE
IN ITALIS
IN Ul
IN ITALV
BENVENUE IN ITALIE DOBRODOŠU V ITALIJI
Pokrajinska turistična ustanova KP'I je na mejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici dala postaviti napis i dobrodošlico, ki je napisan v več jezikih in med drugim tudi v slovenščini, kakor je razvidno s slike
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniHHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Spoštovano uredništvo
VESTI IZ TRŽIČA
Pri Moščenicah bodo zgradili topilnico za staro železo
V začetku bodo zaposlili 60, pozneje pa do 450 delavcev
Na izredni seji občinskega sveta iz Tržiča, ki bo v soboto, 30. l.m. zvečer bodo med drugim razpravljali tudi o odstopu občinskega zemljišča industrijski družbi SIMO (Siderurgica Monlalconese). Najprej ji bodo odstopili 52.000 in potem še 56.000 kv. metrov zemlje za ureditev nove industrije, in sicer na področju bivšega kamnoloma v Moščenicah. Družba SIMO namerava kupiti najprej 130.000 in nato še 100 tisoč kv. metrov občinske in zasebne zemlje, na kateri bodo uredili osnovne’instalacije nove industrije. Na tem zemljišču bodo zgradili eno Marfjnovo peč za topitev starega železa in železnih odpadkov, ki jih bodo dobili od razdiranja dotrajanih ladij, od železnice in morda iz dotrajanih avtomobilov. Investicije naj bi dosegle pet milijard lir. V začetku bodo zaposlili okrog 60 delavcev potem pa naj bi se njihovo število povečalo do 450 delavcev, in sicer v roku petih let. V programu imajo tudi valjarno za pločevino.
Cesto v Ščednem bodo asfaltirali
Deželna uprava je končno pozi tivno odgovorila na prošnjo občinske uprave iz Štsverjana za prispe vek za asfaltiranje in ureditev občinske ceste v ščednem. Predvideni stroški za to delo bodo znašali 40 milijonov lir; od tega bo prispevala dežela 32 milijonov, o-stalih 8 milijonov pa občina, Ob tej priliki bodo na nekaterih mestih cesto tudi razširili.
Ker zimski čaj m primeren za tako delo, so sklenili, da bodo sicer oddali delo v zakup na dražbi, izvedli pa ga bodo kdaj na spomlad.
konski predpisi določajo točen rok za imenovanje članov takega uprav nega odbora civilnih bolnišnic, ki so postale bolničarske ustanove. Ta rok je že davno zapade! in odbor v goriški splošni bolnišnici je bil izvoljen pred več kot petimi leti ter je med tem odstopil njegov predsednik.
Ker gre za vazno ustanovo in njeno dobro delovanje, se interpe-lant obrača do župana in pristojnega odbornika z vprašanjem, ali ne nameravata sprejeti primernih pobud da bi čimprej imenovali nov upravni odbor bolniške ustanove.
goslovanski celovečerni film «Kozava«, ki obravnava enega izmed najbolj junaških dogodkov iz narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Začetek ob 20.30. V klubskih prostorih je odprla tudi razstava del goriškega slikarja Andreja Kosiča.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
V goriškem matičnem uradu so 25. in 26. novembra prijavili 6 rojstev in 4 smrti
ROJSTVA: Miani Andrea, Zona Marco, Vecchiet Angelo, Iancig
v vašem listu sem pred dnevi bral poročilo o sklepu občinskega sveta, da na boljši način kot je sedaj uredijo promet pri Rdeči hiši. Pregledal sem tudi fotografijo makete o novih cestah ter načinu prometa, ki se mi zdi kar posrečeno urejen, posebno še, če upoštevamo, da bodo za vsa dela potrošili samo 250 milijonov lir in da ne bodo šle iz občinske, pač pa iz deželne blagajne.
Iz opisa novega režima prometa pri Rdeči hiši sem prišel do zaključka, da se vozila ne bodo več križala kot doslej, ampak da bodo vozila «po desni«, kadar bodo zapuščala, odnosno se vračala v Italijo. K vsemu temu nimam kaj posebnega pripomniti, ker se mi zdi, da je vse, kar nameravajo, nujno potrebno in da je že skraj-ni čas za takšno odločitev Vendar pa se mi zdi, da niso dovolj poskrbeli za obmejno službo, ki najbrž ne sodi v občinsko pristojnost,, vendar bi jo kazalo ob izvajanju novega načrta vendarle obravnavati.
In ko prehajam na
letna Riosa Lidia vd Macchini, gospodinja 94-letna Visintin Rosa vd. Cechet, 83-letna gospodinja Krieg Emma vd. Reschiglian.
Za imenovanje novega odbora v bolnišnici
Občinski svetovalec KP1 dr. Bat-tello je poslal goriškemu županu interpelacijo v zadevi imenovanja upravnega odbora za splošno bolnišnico v Gorici
V njej ugotavlja da obstoječi za-
Jutri film «Kozara» tudi v Gorici
Jutri, v petek, 29. t.m. bodo v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici Verdijev korzo 13, vrteli ju-
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Hill 11111111(11111111 lili IIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIII llllll lllllll III IIII 1111,111 II ll„, lllll Hilli 11111,11,1
NA SEDEŽU CGIL V GORICI
Zanimivo predavanj e o krščanstvu in marksizmu
Po izvajanjih protestantskega par storja je sledila obsežna debata
-------------„___ ______„	.	to službo,
Barbara, Donat' Fabio, Spanghero | žeIeI navesti za vzgled jugos:o-Gabriele.	I vanskl obmejni prehod v Rožni do-
SMRTI: gospodinja 55-letna Folla ' h.nI’ da ne govorim o škofijskem Lucia vd. Cumin, upokojenka 66 ■	1 s«žanskem, kjer imajo dobro
Pod naslovom «Ali je mogoč dta log med kristjani in marksisti?» je v dvoranici delavske zbornice v Go rici govoril prejinji večer pastor S. Aquilante. Dotaknil se Je problema ateizma in zanikanja tran-scedentalnega Boga po marksistih.
Dialog med kristjani in marksisti naj bi se vrtel okrog idealov pravičnosti in humanosti, ki so obema nazoroma skupni. Oboji bi lahko nastopali skujmo v boju za pravice tistih narodov do katerih so bili predvsem kristjani tako malo krščanski. V marksističnih krogih, tako na Vzhodu kot na Zahodu, se teži sedaj po novem vrednotenju vere, ki ni več «opij narodovi) ter se ji priznava dobra mera revolucionarnega potenciala, «kot predhodniku marksizma». Marksistov, ki proučujejo krščan-
. i................................im   iiiiiiii.,m,mn,  
i 'V
DAR KMEČKE BANKE MLADINI
HRANILNE KNJIŽICE S PRVIMI VLOGAMI
10 dijakov slovenske nižje srednje šole je pre-jelo knjižiee s prvo vlogo po 10 tisoe lir
Smrt zaradi padca
Včeraj Je v tržaški bolnišnici u-mrla 89-letna Olga Souzat, ki Jo Je 12. t. m. podri sunek burje pred cerkvijo Sv. Antona, kamor se je bila zgodaj zjutraj namenila k maši. Pri padcu si je priletna ženska zlomila kolk ln so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
V zvezi z nagradami, ki jih je dokjčila ob dnevu štednje Kmečka banka v Gorici za učence slovenska nižje srednje šole, je ravnateljstvo te šole poslalo Kmečki banki imena 10 dijakov, ki so bili Izbrani za nagradne knjižice. Vsak od spodaj navedenih 1» prejel hranilno knjižico s prvo vlogo po 10.000 lir.
Karel Devetti, z Vrha št. 45; Silvan Beučar, Zgornje Oslavje 8: Mirjam Marvin, štandrež, Ul. Montel-lo 13; Angela Figheli, Št. Maver na Vasi št. 15: Andrejina Tomšič, štandrež, Mihaelova ul. 352; Marta Re-ner, Gorica, Ul. Cocevia 13; Iva Koršič, Gorica, Ul. Brigata Etna 26; Marijan Cijan, Peč, Ul. Sauro 2; Silva Klanjšček, Števerjan, Va-lerišče 1 ter Danica Ziani, Podgo-ra, Ul. Slataper 23.
Tako bo Kmečka banka prispevala 100.000 lir za prve vloge na teh 10 knjižicah, da bi pomagala že zgodaj vcepiti mladini čut za šted-njo in za vrednost denarja. To je
dodatni prispevek k raznim šolskim potrebščinam, ki jih je ta domač denarni zavod že ob dnevu štednje prejšnji mesec razdelil med slovenske osnovne in srednje šole na Goriškem.
Nesreča Dolanca pri bencinski črpalki
Včeraj zjutraj so sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico 29- letnega Jožefa Frandoliča iz Dola pri Doberdobu. Ko se je z avtom NSU peljal na delo v Tržič, se je ustavil pri bencinski črpalki v Tržiču, da bi natočil bencin. V tem je privozil mimo neki manjši tovornjak, ki se je hotel izogniti večjemu to-vorjnaku ter pri tem zadel ob Ftan-doličevo vozilo. Frandolič, ki je stal pred svojim vozilom skupaj z ben-vinarjem, jc padel na tla ter se poškodoval. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in v prsni koš ter rano na levem sencu. Pridržali so ga za teden dni na zdravljenju.
sko vero, je vedno več. Togi in neproduktivni antiklerikalizem, ki ne zna ločiti dobrega krščanstva od slabega, se krči v rezervate. Potrebno pa je, da se vsa dogmatična in eicskluzivistična stališča spravijo na kaščo in da oba jmrtnerja poiščeta tisto, kar imata skupnega. Marksizem, ali bolje marksistični materializem, se bori za materialno blagostanje produktivnih sil; a-ko imajo kristjani poleg tega še drug transcedentalni cilj, bi tu dejstvo ne smelo izključevati prvega in sporazum ob njem. Glede jK/slednjih ciljev človeka bosta sicer marksist in kristjan ostala ved no na nasprotnih stališčih Prvi se opira na zgodovino, drugi jja na odrešenje v Bogu. Zato ni nujno, da tu eden od dialogantov odstopi, pač pa je potrebna med obema strjmost in dobra volja.
Potreben je dialog brez velikih iluzij in brez pesimizna ter moramo znati ceniti napore, ki jih ima druga stran pri svojem iskanju. Vkljub razlikam pri vrednotenju revolucije in jmdobnih reči je treba usmerjati svoje težnje in želje za napredek človeštva ter postati boljši kristjani, odnosno boljši marksisti in iskati....
Po predavanju, ki ga je predavatelj obogatil s številnimi citati krščanskih in marksističnih ideologov in teoretikov, je sledila živahna in konstruktivna debata v katero so jiosegli med drugimi dr. Battello, prof. Pirella, prof. Benve-nuti, Marjan Komjanc. Cravich, Vogrini itd. Udeležba je bila dobra, saj so zastopniki raznih strank in svetovnih nazorov do kraja napol nili sicer ne veliko dvorano.
Na terasi
se je ponesrečila
Včeraj zjutraj ob 7.30 se je ponesrečila na terasi svojega stanovanja 72-letna Elida Michelini iz Gorice, v Rastelu 40. Ko si je dala opravka okrog cvetja, ji je nenadoma postalo slabo, padla je in se udarila v lobanjo. Odpeljali so jo v goriško splošno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 3 dni na zdravljenju.
RONKE
Danes je odprta lekarna «AUa Stazione«, Vlale Garibaldi 3, tel.
77446.
poskrbljeno za uslužbence. Naši sosedje so zanje namestili lično izdelane kabine z ogrevanjem, telefonsko zvezo in celo semaforskimi gumbi, s pomočjo katerih opozarjajo voznike, katera steza je prosta in katera ne. Takšne ugodnosti so zlasti v zimskih mesecih zlata vredne.
Sprašujem se, kdaj bodo naše oblasti pri Rdeči hiši poskrbele za nekoliko lepše kabine, praktične jše in predvsem ogrevane. Kolikor nam je znano, so prostori pri Rdeči hiši ogrevani ter bi taksno ogrevanje zlahka speljali tudi v kabine. Ker sedaj tega ni, uslužbenci ne morejo sedeti v mrzlih prostorih ter raje stojijo na prostem, seveda, v mrazu in vetru. Ker je na izstopnem prehodu samo ena kabina, vozila pa se postavljajo v dve vrsti, mora drugi uslužbenec pregledovati potne dokumente na prostem. Morda je se kakšna nevšečnost, ki bi uslužbenci zanjo bolje vedeli kot jaz, pa bi jih kazalo odstraniti ko bo pri Rdeči hiši nastalo veliko delovišče za izgradnjo nove ceste, dohodov itd..
(sledi podpis)
Gorivu
COKSU. 17.00: «11 vecchio ed il bambino«, M. Simon in A. Cohen. Francoski črnobeli film.
VERDI. 17.00:	«Helga e Mi-
chael«, drugi film o spolni vzgoji, v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan
tVIODERNISSIMO. 17.30-21.30: «11 giro del mondo in ottanta gior-ni», D. Niven in S. McLaine. A-meriški barvni film.
VITTOR1A. 17.15:	«Svezia infemo
e paradiso«, dokumentarni film o švedski mladini v barvah, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 17.15:	«Miliardario...
ma bagnino«, E. Presley. Ameriški kinemaskop v barvah
Iršič
AZZURRO. 17.30—22:	«Criminal
Story», C. Marquand. Film je v barvah.
EXCELSIOR: 16—22: «La fredda alba delFispettore Joss«, J. Ga-bin. Kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22:	«11 medico
della mutua«, A Sordi, B. Valori in S. Franchetti, kinemaskop v barvah.
S. MICHELE. 13.30: «11 principe coraggioso«, J. Mason, R. Wagner In D Paget, kinemaskop-ski film v barvah
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Al Corso, Marzini,
Korzo Italija 89, tel. 24-43.
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redentore«, Ul. RosselU 23, tel. 72340.
FIOHINTINA- HANSA ROSTOCK 2:1 (1:1)
Rorentina v osmini finala tekmovanja za sejemski pokal
\ okviru istega tekmovanja je Napoli na svojem igrišču premagal Leeds 2:0	(1:0), vendar ga je iz tekmovanja izločil žreb
FTRENCE, 27. — Povratno sre-1 ko se izid ni spremenil. Sodnik je no v prvem polčasu toplo podpirali
č 11 e šestnajstine finala tnednarod-1 zato po zaključku tekme z žre-
nega tekmovanja za sejemski pokal:
FIORENTINA: Bandoni; Rogora, Stanzial; Merk), Ferrante, Brizi; Ovnova, Rizzo, Marasehi, De Sisti, Amarildo (pomožni vratar Super-chi) .
HANSA ROSTOCK:	Schneider;
Brumni: r, Rump; Sackritz, See-huus, Hergesell; Bartnels, Pankau, Kostmann, Habermann, Drcws (pomožni vratar Schoepler).
STRELCI: p.p. v 25 Kostmann, v 35’ Rizzo; d.p. v 23' Merlo.
SODNIK:	Lacoste (Francija).
Sončno, a hladno vreme. Igrišče f dobrem stanju. Gledalcev 10.000.
Z zmago nad vzhodnimi Nemci iz Rostocka z 2:1 si jc Fiorentina odprla pot v osmino finala tega tekmovanja in prav jutri budi v Ziirichu žrebali nasprotnike za to kolo. Fiorentina se je uvrstila v višje kolo kljub temu, da je v prvi tekmi doživela poraz s 3:2. V primeru, ko vsako moštvo zmaga v enem srečanju in je tudi razlika v golih enaka, se uvrsti v višje kolo tisto moštvo, ki je doseglo več golov na tujem in ker so Italijani v Rostocku dosegli dva gola (Nemci pa v Firencah le enega) so se uvrstili v osmino finala igralci Fio-rtntine.
Nemci so se predstavili kot trdno moštvo. Ki je pa zagrešilo več naivnih napak. Ker pri ekipi Hansa Rostock igrala tudi dva državna reprezentanca — Seehaus in Pankau — je trener italijanske reprezentance Valcareggi še posebno skrbno sledil igri teh dveh nogometašev, saj se bo Italija v kratkem pomerila prav z Vzh. Nemčijo
Fiorentina je nastopila brez nekaterih svojih standardnih igralcev in se spočetka na igrišču ni dobro znašla. K temu je precej pripomoglo dejstvo, da so gostje rjo tesno klili svoje nasprotnike, tako da je Italijanom ostalo le malo prostora za manevriranje. Sčasoma pa so se domačini razigrali. Posebno v drugem polčasu, ko je postala igra bolj odprta so domačini pokazali boljši nogomet in gol, ki so ga dosegli v tem delu srečanja jim je prinesel zasluženo zmago in s tem napredovanje v višje kolo.
# # #
V okviru tekmovanja za pokal sejemskih mest je v 2. kolu Napoli premagal v Neaplju enajsterico Leeds z 2:0 (1:0).
NAPOLI: Zoff; Nardin, Poglia-na; Zurlini, Panzanato, Bianchi; Salvi, Juliano, Sala, Sivori, Bari-son (rezervni vratar Cuman).
bom določil moštvo, ki se je uvrstilo v tretje kolo: kovanec je bil bolj naklonjen Angležem, Napoli pa je izpadel.
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
C. zv«zda izločena
Crvena zvezda — Ccltic 1:1 (0:0)
Crveni zvezdi ni uspelo maščevati se za občuten poraz 1:5 (v prvi tekmi drugega kola tekmovanja za pokal evropskih prvakov s prvakom škotske). V današnji tekmi, ki je potekala ob terenski premoči domačih, (kar dokazuje razmerje kotov 12:0), kj so stalno napadali, toda niso imeli sreče. Gostom, ki so le poredkoma napadali je v 75’ preko Wallaeeja uspelo iz velike daljave presenetiti nepozornega Dujkoviča in ■ doseči vodstvo. 45.000 gledalcev, ki so poseb-
svoje moštvo, je onemelo. Crvena zvezda je šele po strelu iz 12. kota uspela izenačiti. Gol je dal v 88’ Ostojič.
Tekma je bila obojestransko zelo športna, čeprav ostra. Po tekmi so si igralci obeh moštev prijateljsko med seboj zamenjali svoje Športne majice.
Tekmo je dobro vodil italijanski sodnik Francescon.
V	tem tekmovanju so dosegli v Pragi še naslednji jzid:
Spartak Trnava (CSSR) — Retpas Lahti (Fin.) 7:1 (4:0).
V	Bruslju: Anderlecht (Bel.) — Manchester United (VB) 3:1 (1:1). Zaradi zmage Angležev s 3:0 v prvem srečanju so Belgijci izpadli.
V	Kopenhagnu:	AEK (Gr.) —
Kopenhagen (Dan.) 2:0 (1:0). Grki so napredovali v višje kolo zaradi izida prve . tekme 0:0.
3. AMATERSKA LICA
Breg in Vesna na lestvici s polnim številom točk
Nepričakovan spodrsljaj Zarje ■ Slaba kondicija Primorca Primorje kljub zmagi ni zadovoljilo - Dober napad Brega
Po
lige v lestvici nismo zabeležili sprememb, ker so imele močnejše ekipe premoč nad šibkejšimi.
Zarja — Gretta Pravo presenečenje
Bazovci, ki so bili favoriti za gladko zmago, so na igrišču prepustili gostom točko. Ta njihov delni spodrsljaj je treba pripisati predvsem slabemu dnevu obrambe, ki kljub lepi igri nosi krivdo za oba prejeta gola. Tudi v napadu ni šlo vse v redu: delo krilskih vrst je ostalo (kot vedno) neizkoriščeno. V napadalnih vrstah še vedno ni strelca, ki bi znal izkoristiti priložnosti. Trener Scavuz-zo bo zato, kot vse kaže, verjetno moral v prihodnjih tekmah vključiti v moštvo Scocca, ki se je v lanskem prvenstvu izkaza: kot dober strelec. Brez odločnih strelcev in negotove obrambe Bazovci go-
									
MOŠKA B LICA
Naskok na prvo mesto ekipi Bora ni uspel
Borovci bodo v soboto počivali, naslednji teden pa bodo igrali s Celano v Bergamu
Tisti, ki so pričakovali, da se bo na vrhu lestvice moške B lige kaj spremenilo so ostali razočarani. Večina je upala, da bo Pagninu končno uspelo zaustaviti še nepremagano Celano. Ta pa je spet, kot proti tržaškim Gasilcem, zaigrala mirno ter preračunano in je gladko premagala nevarnega nasprotnika. Pagninu torej v.si njegovi asi (Hum-haia, Moise, Rebecchi) niso zadostovali. Tako je padovska šesterka s tremi porazi na sredini lestvice in že sedaj lahko opusti vsak up na napredovanje.
Veliko možnost za prestop v A ligo ima po sobotni zmagi nad Bo rom postava Minellija iz Modene. Igralci v belih dresih so prepričljivo odpravili slovenske odbojkarje, niso pa zadovoljili s svojo igro. Gostje so zagrešili izredno serijo napak, ki jih ekipa, ki starta na prvo mesto ne bi smela zagrešiti. Bor je na drugi strani bil enakovreden nasprotniku, le da je za-
i,.EHDS:‘>Sprake;tU Ru.neC' Coo- Pravil	kot gostje. Plavi se
! niso znašli m predvsem prva pre-strežena žoga je bila zelo slabo po
težka naloga: tekma s Celano in to v Bergamu.
Drugi tržaški ligaš Ravaiico (gasilci) je potoval v Mantovo in od tam odnesel prepričljivo zmago. Ga silci so morali na igrišče brez svojega trenerja Grettija, ker je bil diskvalificiran do 2. decembra zaradi psovk, ki jih je po tekmi s Celano naslovil sodniku. Zaradi podobnega obnašanja sta dobila strog opomin tudi igralec Zottich in odbornik Leotti.
CRDA je gostovala V Modeni in je v tekmi s CIAM zabeležila še en poraz. Po petih tekmah imajo Tržačani le dve točki in so resen kandidat za nazadovanje v C ligo.
IZIDI PETEGA KOLA:
per: Bremmer, Charlloo. Hunter; OGrad.v, Madeley, Jiones, Giles, Gray (rezervni vratar Harve).
SODNIK: Glockner (V. Nemčija).
GLEDALCEV: 14.00«.
STRELCA: p.p. v 15’ Sala, v d.p. Juliano (enajstmetrovka).
Potek srečanja pa je bil dokaj dramatičen. Tekma je bila precej napeta in posebno v drugem polčasu tudi ostra. Napoli bi moral zmagati s tremi goli naskoka, da bi si zagotovil napredovanje. Prvo srečanje se je namreč končalo z izidom 2:0 v korist Leedsa. Italijan' so zato napeli vse sile in sp zagrizeno vztrajali v napadu, toda do devetdesete minute so uspeli poslati v nasprotnikovo mrežo le dva gola. Stanje je bilo torej po obeh tekmah izenačeno 2:2 in morali so odigrati še oba podaljška.
V	prvem podaljšku so prevzeli pobudo Angleži, ki so imeli vrsto 'odličnih priložnosti za uspešen strel a so vse ostale neizkoriščene.
V	drugem podaljšku pa sta obe moštvi igrali zelo previdno in ta-
dana. Zato je bila druga podaja tudi precej netočna in končno so napadalci streljali na vse štiri vetrove in obilno izven igrišča. Slab dan za Borovo šesterko je dopolnil še sodnik Guolo, ki je dobro znan slovenskim navijačem, kot mož brez hrbtenice (spomnimo se samo dogodkov na stadionu «1. maj» med tekmo Bor — Zavattaro Bologna, ko ga je nasprotni igralec podrl na tla in je za to dejanje dobi1 le ne kaj časa prepoved igranja. Zelo milo je moralo biti poročilo tega sodnika osrednji federaciji). In tudi v sobotni tekmi je mož v beli majici to svojo hibo potrdil. Sodil ni več on, ampak od časa do časa drugi sodnik, ki je večkrat, dosodil žoge, ki bi jih moral piskati glavni.
Prihodnjo soboto bo šesterka Bora počivala, ker je tekmo z Godio-zom že odigrala. Ta premor bi moral dobro vplivati na Borovce, ka tere čaka že naslednji teden zelo
"Čelana	— Pagnin		3:1			
Gasilci	TS —	•Scaiola			3:0	
•Ciam	- CRDA	3	:1			
Minelli	— "Bor	3	:1			
	LESTVICA					
Čelana	5	5	0	15	4	10
Minelli	5	4	1	13	9	8
Bor	6	4	2	14	11	8
Gasilci	TS 4	3	1	11	5	6
CIAM	5	3	2	11	9	6
Pagnin	5	2	3	11	11	4
Scaiola	5	2	3	8	12	4
CRDA	5	1	4	7	14	2
Mazzoni	4	0	4	2	12	0
Godioz	4	0	4	6	12	0
PRIHODNJE KOLO:
Mazzoni — Čelana, Pagnin — Scaicla, Ravaiico — CIAM, Minel-
CRDA.
f. v.
NOGOMET
Tekmovanje za pokal pokalnih prvakov:
V Bratislavi Slovan (ČSSR) — Porto (Port.) 4:0 (1’0). Slovan se je uvrstil v četrtfinale, ker je prvo .tekmo izgubil le z 1:0 v Atenah: Olympiakos Pirej (Grč.) — Dunfermline (Škot.) 3:0, v višjo kolo so se uvrstili Škoti, ker so v prvi tekmi zmagali s 4:0. # # *
Tekmovanje za sejemski pokal:
v Pragi: Slavija Praga (CSSR) — Hamburg (Z. Nem.) 3:1 (2:0).
šestem kolu HI. amaterske tovo niso smeli pričakovati kaj
več. S tem spodrsljajem so tako ostali zasidrani na spodnjem delu lestvice, kar morda tudi najbolj pesimistični navijači ob začetku prvenstva niso predvidevali.
Primorec — Vesna Kot predvideno
Slovenski derbi med Primorcem in Vesno se je zaključil v korist enajsterice iz Križa. Po zmagi nad Unionom ter neodločenim izidom s Primorjem, so trebenski navijači morda pričakovali kaj več. Priznati pa je treba, da je enajsterica Primorca na igrišče brez standardnih krilcev Možine in Sabadina. Poleg tega pa tudi zamenjava Raceta z Rioso ter Križman-čiča s Slugo ni bila najbolj posrečena. S tem se je zopet opazilo, da stalna menjava postave gotovo ne rodi dobrih sadov. Enajsterica Primorca je sicer dobro vzdržala v prvem delu igre, čeprav je Vesna že v 15’ dosegla prvi gol. V nadaljevanju pa se je opazilo pomanjkanje kondicije pri Trebencih, ki so morali tako kloniti razigranemu moštvu Vesne, v katerem je prvič nastopil Codemo, strelec dveh golov in morda glavni protagonist tega derbija. Z zmago in prikazano igro so Križani potrdili svojo dobro formo in s tem ostali še vedno za petami vodečj enajsterici Primorja, ki pa je do sedaj odigrala tekmo več.
Primorje — Coop Več odločnosti v napadu
Primorje je z 2:0 odpravilo tržaško enajsterico Coop. Kljub zmagi pa razpoloženje navijačev na Proseku ni najboljše. Enajsterica namreč v zadnjih srečanjih ni preveč prepričala. Res, rezultati govorijo njej v korist, a občinstvo želi videti tudi dobro igro. Ekipa Primorja je Po dobrem začetku postopoma popustila, obramba je solidno opravljala svoje delo, v krilskih vrstah je bilo tudi vse bolj ali manj v redu. Negativne pripombe lete na napadalno vrsto, čeprav ima Primorje tri odlične napadalce. Prašelj, žužič in Verginel-ia so igralci, ki bi jih mnoge enajsterice rade imele v svoji sredi. Nekaj torej ne gre! Ti trije ver-
Nemci so zmagali v prvi tekmi s 4:1 in so se uvrstili v višje kolo.
VATUPOtO
ZAGREB. 27. — V prvi izločilni skupini tekmovanja za pokal evropskih vaterpolskih prvakov so se uvrstile v četrtfinale ekipe zagrebške Mladosti, Dynama in Mag-denburga in Dinama iz Moskve.
V drugi skupini v Budimpešti pa sta postali četrtfinalistki ekipi budimpeštanskega Ferencvaroša in bukareštanskega Dinama.
■ lin iiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiini um iiuiiiiiiilillliliiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AVTOMOBILIZEM
Kally London.Sydney
Tudi v Turčiji odstopi udeležencev tekmovanja
Nekaj avlov se je zaletelo, vendar ni prišlo do hujšili telesnih poškodb vozačev
ANKARA, 27. — S prihodom v Turčijo so se začele za udeležence avtomobilskega rallya London-Syd-ney resnejše težave. Skozi Bolgarijo so prišli brez posebnih pripetljajev, na turškem ozemlju pa je postala vožnja bolj nevarna in težja. V Carigradu so udeleženci dirke zavozili v hudo nevihto in šele na poti proti osrednji Turčiji jih je zopet obsijalo sonce. Vreme pa je bilo kljub temu zelo hladno.
Kmalu po startu iz Carigrada preteklo noč je imela angleška posadka Lumpsdem - Sargent - La-wis, ki tekmuje na avtu znamke Chrysler, hudo nezgodo. Angleži so se zaleteli v neki turški tovornjak,
ki je približno 30 km po Carigradu vozil v temi brez luči. Voznik tovornjaka je s svojim vozilom pobegnil in ga išče policija. Chrysier angleških tekmovalcev je močno poškodovan, medtem, ko niso tekmovalci sami utrpeli nobene škode.
Kljub težki progi je doslej število odstopov proti vsem pričakovanjem zelo nizko. Do turškega ozemlja je namreč prišlo 94 posadk in so torej odstopile le štiri. Do Carigrada pa so odstopile še nadaljnje štiri.
Tekmovalci bodo prespali noč v Sivasu, nato pa bodo nadaljevali pot čez Perzijo.
jetno nimajo dobro razdeljenih vlog. Morda bi Prašelj bolje igral v vlogi režiserja, žužič bi tako lažje zaigral v vlogi srednjega napadalca, medtem ko sedaj igra stalno desno krilo, ker mora prostor prepuščati Prašlju. Verginel-!a pa bi morda bolje izkoristil dolge podaje Prašlju (medtem ko daje kratke predložke), saj je v sprintu Verginella mnogo hitrejši od vsakega branilca.
Libertas Prosek — Union Dober nastop Podlonjercev
Podlonjerci so v nedeljo na svojih tleh prišli do celotnega izkupička. Enajsterica Uniona je poleg dveh zasluženih točk pokazala lepo skupno igro in je tudi z agoni-stičnega vidika zadovoljila. Z nabavo dveh izkušenih igralcev, kot sta vratar Kalin in režiser (desna zveza) La Pasquala, so Podlonjerci še bolj utrdili svoje moštvo, ki lahko z resnim; treningi doseže odlične rezultate. V nedeljo je en sam gol odločil srečanje, to pa ne zaradi pomanjkljivosti napadalnih vrst, temveč, ker so v nedeljo naleteli na solidno obrambo Liber-tasa. Skratka, Podlonjerci so zmagali, ker so znali izkoristiti ponujeno priložnost in ker so zaigrali bolje od nasprotnika.
Breg — Don Bosco Plavi še vedno vodijo
Brežani so tudi v nedeljo prišli do obeh točk v tekmi z Don Bo-scom. Zmaga plavih je bila popolnoma zaslužena, ker so zaigrali bolje od nasprotnika, predvsem v drugem delu igre. Predstavniki dolinske občine so se zopet izkazali v napadalnih in krilskih vrstah, pomanjkljivi pa so bili v obrambi. Prav ta negotovost obrambe je dovolila gostom, da so prvi prišli v vodstvo. Dve minuti nato pa je Grahonja izenačil in še minuto pozneje je Visintin povedel. Brežani pa so se ponovno pustili presenetiti. V nadaljevanju so plavi zaigrali bolje in so še dvakrat potresli mrežo gostov ter si s tem zagotovili zmago.
SKUPINA «L»
IZIDI
Zarja — Gretta 2:2 Primorec — Vesna 0:3 Primorje — COOP 2:0 Lib. Opčine — Tecnoferram. 2:4 Viani — Inter SS 1:2 Lib. Prosek — Union 0:1 LESTVICA
Primorje
Vesna
Inter SS
Tecnoferram.
Union
Viani
COOP
Zarja
Primorec
Gretia
Lib. Prosek
Lib. Opčine
5 10 5 0 0 4 0 1 4 0 1 3 0 2 2 0 3 2 0 3 113 1 1 4 113 0 1 4 0 1 4
12:
13:
12:
10:
12:
8:
6: 9 5: 8 4:12 0:15 6:10 8:15
SKUPINA «M»
IZIDI
Breg — Don Bosco 4:2 Esperia — Campanelle 1:2 Lib. Barkovije — Virtus 2:1 Giarizzole — Roianese 5:0 Zaule — S. Sergio 1:2 Flaminio — Edera «B» 4:0 LESTVICA
Flaminio	5	5 0 0	12: 0	10
Breg	5	5 0 0	17: 8	10
Lib. Barkovije	5	3 2 0	12: 6	8
Campanelle	5	2 3 0	5: 3	7
Edera «B»	5	13 1	7:10	5
Esperia	5	2 0 3	9: 8	4
Don Bosco	5	1 2 2	5: 8	4
S Sergio	5	1 1 3	8:12	3
Virtus	5	113	5: 9	3
Giarizzole	5	10 4	10:14	2
Zaule	5	12 2	5: 9	2
Roianese	5	12 2 Bruno	5:12 Rupel	2
NASE ENAJSTERICE PRETEKLO NEDELJO
Primorje je tudi v srečanju s COOP potrdilo, da njegov napad ne deluje tako dobro, kot obramba. Prosečani namreč doslej niso doživeli še nobenega poraza. V nedeljo pa v tekmi s COOP tudi niso prejeli nobenega gola
Trener Uniona je za nedeljsko tekmo povsem spremenil postavo svoje enajsterice, kar mu je uspelo tem lažje, ker je moštvo registriralo še dva nova igralca: Kalina in La PasquaIo. Podlonjerci so s to izboljšano postavo premagali proseški Libertas z edinim golom tekme, kj ga vidimo na sliki. Strelec je bil Camassa (v progasti majici)
Brežani so v zadnji prvenstveni tekmi dosegli že peto zaporedno zmago in so zaigrali bolje kot v prejšnjih srečanjih, čeprav so proti Don Bosch igrali precejšen del tekme v desetih so mu vseeno nasuli v mrežo štiri gole
V nedeljo so se Brežani spoprijeli v okviru mladinskega prvenstva z močno enajsterico miijskega Fortituda. Izsilili so svoj prvi neodločeni izid v tem prvenstvu. Na sliki vidimo na tleh premaganega vratarja Fortituda Robbo
( Hasan Seidbejli	16.
TELEFONISTKA
ll!lllll!lillllli!ll lllllllilll Ulili IIMIIMIIIMIIM Hilli Hill Milili
Zdelo se mu je, da bi ta sreča lahko trajala do neskončnosti, da bi lahko tako bogve koliko časa sedel z njo, jo ljubkoval m zibal ter kot tiho pesmico poslušal, kako ji bije srce. Bil je tako očaran, da se je čutil čisto v njeni oblasti. Toda čeprav sta si bila tako blizu, da jo je stiskal k sebi, čutil toplino njenega telesa in njen dih, je ostala med njima ves čas nekakšna pregraja.
Ko mu je Mehriban prva rekla «ti», ni dvomila, da bo tud; on pošten. Zdelo se je, kot bi hotela reči: «Verjamem, da si pošten in plemenit!«
Toda trenutek pozneje se je vse podrlo.
Za.;;r Je z roko, s katero je božal Mehriban po rami, potegnil za tenko, svileno obleko, da se je strgala prav tam, kjer jo je Mehriban pred kratkim zašila. Dotaknil se je njenega telesa... Strast ga je zaslepila. Kot slepec, ki ne vidi studenca in hlastno in hlastno tipa za njim, da bi si pogasil žejo; tako je Zakir, ves nor, z vročičnim' ustnicami iskal njena trepetajoča usta in se, ko jih je našel, vsesal vanje. Toda studenec je sam gorel in mu ni mogel pogasiti že je, kvečjemu jo je še bolj razvnemal. Zakir jo je dušil s poljubom, hotela se mu je iztrgati, toda ni je pustil. Nenadoma je začutil na ustnicah slane kaplje. Pri priči se je odtrgal od nje, si z dlanmi objel obraz in se ves pretresen zagledal vanjo, Mehriban je jokala.
Debele solze so se ji na gosto valile po licih in pod njimi
je zamiral sijaj sreče.
«Rad te imam!.. Rad!« je rekel hripavo.
Mehriban je ihtela in mu naslonila glavo na prsi.
Z ladje ni bilo več slišati glasbe. Na bregu je postalo čisto tiho. Nekaj bark je z ugaslimi motorji pridrselo k bregu. Njihove zelene svetilke na kljunih so migljale v vodi. Zdelo se je, kot da bi vse naokoli nečemu prisluškovalo. V tišini je bilo slišati samo, kako Mehriban tiho ihti. Potem je utihnila tudi ona, vzravnala se je in dolgo molče gledala na morje, kjer so se kot majceni svetilniki zibale barvaste lučke boj. Njene oči so bile kot nebo po dežju.
Je bila srečna? Prejšnji trenutek ne. Zdaj pa je spet verjela, da se sreča vrača.
«Zakaj te lučke ves čas migljajo?« je tiho vprašala in jih zamišljeno gledala.
Zakir je tudi pogledal tja.
((Mornarji jih imenujejo boje. Priklenejo jih na plitvih mestih in tam, kjer so čeri, da opozarjajo ladje na nevarnost.«
«Lepo bi bilo, ko bi bil takle svetilniček tu, pri najini klopci!« je pomislila Mehriban.
Toda kaj ni še pred kratkim sanjala, da bi postala oblak, če bi bil Zakir veter, da bi od njegovega diha vzcvetela kot roža, da bi valovila kot morje, če bi postal on burja.
«Nikoli, nikoli te ne bom žalostila, nikoli se ne bom upirala niti z eno samo besedo, pa čeprav boš storil karkoli! Ce si to napravil, pomeni, da je tako tudi treba, da je tako zmeraj — jaz vendar ne vem, kako se to začne...« je pomislila. Obrnila se je in pogledala v njegov žalosten in skesan obraz. Gledal jo je nepremično. Nenadoma ga je tesno objela okoli vratu.
Ta nepričakovan objem je Zakira tako osrečil, kot še nobena stvar v življenju.
((Mehriban! Rad te imam, rad!« Glas se mu je utrgal. Z glavo se ji je naslonil na prsi.
Mehriban mu je ljubeče zakopala prste v njegove kodra-
ste, mehke lase. Gledala je temno površino morja, kjer so migljale luči boj, kot bi opozarjale: ((Nevarno!.., Nevarno!... Luči so odsevale v njenih nepremičnih, široko odprtih očeh...
8
Za Mehriban se je začelo novo življenje.
Z Zakirom sta se dobila vsak večer, razen če je imela večerno ali nočno službo. Dobila sta se zmeraj ob morju, na svoji klopci.
Tiste večere, ko Zakir Mehriban ni videl, mu je bilo težko. Tako močno se mu je tožilo po njej, da je na vsak sestanek čakal kot na prvega. Kadar je bila Mehriban v službi, sta se brez konca in kraja pogovarjala po telefonu. Govorila sta o vsem, kar jima je prišlo na pamet, zaupala sta si vsako misel, ki se jima je utrnila, vsak odtenek čustva.
Njuna ljubezen se je rodila sredi velikanskih obratov rafinerije, sredi hrupa kotlov, sopenja črpalk, v majhni, tesni sobici, kjer se je zdelo, da utripajoče lučke na plošči in nenehno premikajoče se roke deklet otipavajo burni utrip rafinerije.
«Tretja.»
«Mehriban!»
«Počaka-j! Tretja!«
((Mehriban!«
((Dajem vam strojnico!«
((Mehriban! Rad te imam.«
«Tretja. Vežen vas z oddelkom za kontrolne meritve. Zakir! Motiš me. Vem, jaz te imam tudi... Tretja. Dajem vam prvi oddelek. Imate pogovor! Zakir, motiš me. Ne smeš tako govoriti... počakaj!«
Jezita se drug na drugega, se skoraj spreta in se takoj spet pomirita ter začneta govoriti o stvareh, ki sta ju polni njuni srci in ki se jima zdijo nenavadno pomembne, ter ne opazita, da sta o tem govorila v zadnjih petih minutah že
bogve kolikokrat, potem se spet sporečeta, da bi se lahko spet pomirila.
Mehriban je Zakiru dostikrat pripovedovala o sebi tef se spominjala celo tistih stvari, ki ji niso bile pri srcu. Ti drobci spominov so Zakiru dali podobo njenega otroštva, ki je minilo med uspavanko piskov lokomotiv in pritrkovanj* koles. Pogovarjala sta se o vtisih iz Leningrada, pripovedovala je, kako so pred njenimi očmi obnavljali in širili Har-kov, ter o tem, kakšna je Riga.
Zakir je poslušal, ne da bi odmaknil oči z nienega obraza, ki je od časa do časa zasijal v smehljaju.
«Veš, nekoč sem se v Leningradu hotela utopiti,« j0 začela s smehljajem. «šla sem k Fontanki, 1) obstala ob ograji in premišljala, kako bi zlezla čeznjo, da bi skočila v vodo. Toda voda je bila tako blatna, da tega nisem hotela storiti, zato sem odšla proti Nevi. Na poti tja me je v majhnem parku ogovorila ženska, ki je skupaj z majhnim dekletom sedela na klopi. Deklica je bila tako suha, da se je človeku kar zasmilila. Obe pa sta bili lepo oblečeni. V začetku nisem vedela, da me kliče, in sem šla naprej. Toda poklicala m0 je še enkrat: ((Punčka, pridi, prosim, sem!« Stopila sem K njima. «Sedi in bodi malo z nama.« Sedla sem.
Bilo mi je čisto vseeno, kaj je z mano. Gospa je vzela lz torbice sendvič in mi ga ponudila. Užaljeno sem ji rekla, da ne beračim. Prijazno se je nasmehnila in rekla: «Saj vidim, da ne. Nikar ne bodi užaljena, prosim, in pojej tole. Mogoče bo Nataša tudi jedla, ker bo videla tebe. Cisto sem že obupana, ne morem in ne morem je pripraviti, da b1 jedla, edino v družbi včasih je.» Nič nisem rekla in začela jesti. Deklica me je najprej debelo gledala, s kakšnim tekom grizem kruh, nato pa ni več vzdržala in prosila mamo, naj da tudi njej.
1) Fontanka — eden izmed rokavov Nevine delte v Leningradu.
(Nadaljevanje sledu
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir " vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v ririm enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmruvne i«i ur — Mali oglasi 40 l‘r beseda — Og’	,:o in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Societš Pubblicitk Itallana« — Odgovorni urednik: S ianisi av enko — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst