Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 51. Sobota, 25. junija 1932. Leto VII. Nemški fašizem se bliža polomu? Od volitev državnega predsednika nemške republike so nemški nacionalni socialisti napredovali v poletu. Pridobili so veliko število mandatov, pomnožili glasove pri predsedniških volitvah, prav posebno so se pa odrezali v pruskih deželnozbor-skih volitvah. Te dni, kakor smo poročali, so bile volitve v hesenski deželni zbor, k;er so še tudi napredovali. V deželni zbor so namreč izvolili od 70 poslancev 33 svojih. Ta rezultat volitev dokazuje, da se nacionalistično gibanje še sicer ni ustavilo, da pa postaja konstantno, kar pomeni vrhunec fašističnega poleta v Nemčiji. Hesenske deželnozborske volitve so pa pokazale obenem, da je socialna demokracija jela pridobivati. Stroga opozicija proti sedanji reakcionarni aristokratski in generalski vladi ter opustitev dosedanje tolerančne taktike napram vladi, je najhujše morila in ovirala uveljavljanje principov in zahtev socialne demokracije, a nova taktika je pri hesen-skih volitvah prinesla stranki več tisoč novih glasov. Nadalje je značilno, da komunisti prehajajo v na-cionalnosocialistične vrste, dočim skušajo takoimenovane meščanske stranke preprečiti svoj propad z medsebojnim vezanjem list. Pri hesenskih volitvah je od svojih pet mandatov združeno meščanstvo ohranilo samo še tri. Celo cemtrum je izgubil nekaj glasov na nacionalne socialiste. Iz teh pojavov je sklepati, da se bo razmerje med strankami do državnozborskih volitev, ki se bodo vršile dne 31. julija t. 1. še znatno iz-premenilo ter da bo zlasti socialna demokracija zaradi svoje opozicio-nalne politike pridobila. Pridobil pa bo najbrže tudi centrum nekaj meščanskega pritoka. Nemški nacionalni socialisti so v svoji prešernosti zahtevali nove državnozborske volitve v nadi, da si osvoje državo z novimi volitvami. A fašisti so sedaj sami prišli v položaj, da morajo tolerirati najbolj reakcionarno vlado, ki so jo zahtevali, kar jim jemlje možnost hujskaštva proti režimu. Sedaj jim ostaja samo še možnost, da vodijo svojo glupo politiko proti delavstvu in proti temeljnim državljanskim pravicam naroda. Ta politika se pa ne bo obnesla. Teden za tednom utegne fašizem izgubljati na vplivu in morda bodo državnozborske volitve za nemški fašizem prvo — veliko razočaranje zgodovinskega pomena, ker bi bilo s tem dokazano, da je fašizem v kulturnih državah nemogoč sistem. Mussolini je zopet prvi. Italija sprejme ameriške predloge. Mussolini je sporočil italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju v Lausano, da Italija sprejema v celoti vse Hooverjeve predloge. In potem navadno zopet prvi ugovarja. Razorožitev — Panevropa sporazum — prepoved japonsko-kitajske vojne itd. Zakoni brez otrok. V Ameriki je Pet milijonov zakoncev brez otrok, v Nemčiji štiri, v Veliki Britaniji in Franciji po dva milijona. To je pred-Vsem posledica socialnih skrbi, v tanjši meri tudi komodnost bogata-Sev, vsekakor pa znak časa. Hoovrova razorožitvena spomenica. Kaj priporoča Hoover Evropi? Hoovrova spomenica pravi, da naj se oboroževanje vseh držav zmanjša za eno tretjino. Prišla je ura, da se prično zniževati uničujoča bremena brez obotavljanja. To bi bil najvažnejši korak za obnovo svetovnega gospodarstva. Ukiniti se morajo tanki, kemične vojne in mobilni težki topovi. Armade naj se znižajo za tretjino. Države smejo imeti le toliko vojaštva, kolikor ga rabijo za notranjo varnost in obrambo proti napadom. Račun naj se napravi na podlagi verzajlske pogodbe, kakršen velja za Nemčijo. Ukinejo naj se popolnoma bombna letala ter prepovedo bombardiranja iz zraka. V pomorskem oboroževanju naj se zniža sedaj pogojena tonaža pri oklopnicah za eno tretjino, matičnih ladjah za letala, križarkah in torpednih rušilcih za eno četrtino, podmornicah za eno tretjino. Kellogov pakt, ki smo ga vsi podpisali, določa, da služi vojska in orožje samo obrambi. Zaradi proračunskih prihrankov je to potrebno in nezmiselno je, da bi se svet še dalje izčrpaval z vojnimi izdatki. S tem se ustvari tudi sorazmerje med državami, ki bo onemogočalo napadalne vojne. V predposvetovanjih je bil glede Hoovrovih predlogov dosežen delni sporazum med Francijo, Anglijo in Ameriko. Jugoslavija in reparacije. Koliko izgubi Jugoslavija na reparacijah. Na lausanski reparacijski konferenci je govoril tudi jugoslovanski zunanji minister in predsednik vlade Marinkovič. Povedal je, da bi bilo črtanje reparacij za državo prevelika žrtev. Na konferenci sami so se pa države razdelile v dve skupini, in sicer, Anglija, Nemčija in Italija, ki zahtevajo, da se reparacije črtajo, in Francija, Belgija in mala antanta, ki dokazujejo škodo, ki bi jim jo črtanje reparacij povzročilo. Ta izguba bi znašala po Youngovem načrtu skozi 37 let 359.5 milijona zlatih mark (blizu 47 milijard Din). Saldo za Jugoslavijo znaša 68.9 milijona zlatih mark, Belgijo 68.2 milijona, Anglijo 66.9 milijona, Italijo pa 37.7 milijona zlatih mark. Znesek 68.9 milijona zlatih mark (to je okoli 9 milijard dinarjev), je za majhno državo kakor je Jugoslavija pomemben znesek v državnem gospodarstvu. Odtod odpor zunanjega ministra, ki ga pa v Lausani niso hoteli umeti, marveč se hočejo posvetovati še med seboj. Papenova ofenziva. Grožnja z izjemnim stanjem. Novi nemški notranji minister baron Gayl je sklical notranje ministre nemških deželnih vlad, da jih prisili, da priznavajo odredbe nove vlade, zlasti ono o dopustitvi oboroženih hitlerjevih napadalnih oddelkov. Temu ukrepu se upirajo južne dežele, predvsem Bavarska, in so izdale lastne prepovedi proti napadalnim oddelkom. Baron Gayl pravi, da je hitlerjevcem obljubil svobodo akcije. In če deželne vlade niso znale preprečiti zadnje dni krvavih izgredov, bo porabil najstrožje odredbe ustave, to je, razglasil bo obsedno stanje. Očividno tudi fašisti nalašč izzivajo socialiste, komuniste in policijo, da bi izsilili diktaturo. Baron Papen je pa tega vesel in se pripravlja na — diktaturo, o kateri pa niti sanja ne, kakšen bo nje konec. Bavarska odločno izjavlja, da ne dopusti, da bi se sedanja vlada vmešavala v nje notranje razmere. Mala me- ščanska vojna se pa razvija zlasti v Porenju in Šleziji. Papen Je pokazal zobe reparacijski konferenci. V sredo je predložil zunanji minister Neurath lausanski konferenci spomenico Macdonaldu, v kateri zahteva črtanje reparacij, odklanja nov moratorij, kakor tudi kakršnokoli hipotekarno jamstvo na državnih napravah (železnicah). Bistveno pove Neurath samo to. Glede gospodarske obnove Evrope pa obljublja sodelovanje, ne da bi označil načina. Odškodnino za izgube bi Franciji Nemčija s trgovskimi ugodnostmi nadomestila. Na konferenci so industrijske države mnenja, da bi Nemčija postala v slučaju črtanja reparacij vsem državam konkurenčna, česar ne morejo dovoliti K volitvi pruskega ministrskega predsednika. Kombinacije. Na dnevnem redu pruskega deželnega zbora dne 20. t. m. je bila volitev ministrskega predsednika. Fašisti so se pa volitev zbali ter izrekli željo, da se bo vršila volitev predsednika pruske vlade šele po državnozborskih volitvah. Druge stranke so na to pristale. V časopisju tudi krožijo vesti, da bodo komunisti v pruskem deželnem zboru glasovali za socialnodemokra-tičnega predsednika vlade. Stavijo minimalne zahteve glede državljanskih svoboščin. Tak tobak pa fašistom, ki nimajo večine v deželnem zboru, seveda ne more dišati. Volitve pa se bodo najbrž izvršile šele po državnozborskih volitvah. Na Hessenskem v Nemčiji so pri deželnih volitvah zmagali zopet nacionalni socialisti. Mandatov so dobili soc. demokrati 17, centrum 10, soc. del. stranka 1, komunisti, 7, nemški nacionalci 1, nac. socialisti 32, demokrati 0, enotna nacionalna lista 2. Socialni demokrati so pri teh volitvah pridobili nekaj tisoč glasov; izgubile so volilce meščanske stranke. Nac. socialisti nimajo večine v deželnem zboru. Kvalitativna in kvantitativna razorožitev in proračun. (Iz govora senatorja s. de Brouckera na mednarodni konferenci razorožitvenega odbora ženskih organizacij dne 7. maja t. 1.) Nesporno je, da so grozovitosti vojne vzrok, da jo pobijamo. Toda zlo se ne odpravi s terni, če vojne grozote opisujemo. Pravijo tudi, da bo bodoča vojna še strašnejša. To pa ni gotovo. Razlika ni v stopnji grozovitosti; zakaj zlu .se tudi privadimo. Toda danes postaja vojna bolj in bolj nezdružljiva z modernimi zahtevami. Živimo v dobi mednarodnosti. Hvala tehniki, da ima danes človek ožje odnošaje z antipodnim človekom:, kakor jih je imel pred sto leti z ljudmi v svojem* miestu. Oblečeni smo, prehranjujemo se z delom narodov petih delov sveta. . Brez pomoči svojih sozemljanov ne moremo živeti, odvisni smo od mednarodnih odnošajev. Z vojno bo treba prenehati že zaradi teh odnošajev, ki utrjujejo mir. To ni počasno delo, vrši se naglo. če pogledamo v potek zgodovine. Stoletja so bila potrebna za ustvaritev organiziranih držav, v katerih se 'mestom ni trelia več obzidavati z zidovjem, da se branijo druga pred drugo. Organizacija gre svojo pot, nimamo torej pravice, da bi obupavali. Razorožitev je potrebna, da ustva,-rimo novo, mednarodno organizacijo. Torej se mora razorožitev izvesti. Toda v kakšni meri? De Brouckere ne poizkuša tega navajati, toda pove pa dve resnici: Razorožitev bi bila zastonj, če ne bi jo bilo mogoče izvesti do kraja; to bi bilo, kakor če bi hoteli uničiti rastline, pustili pa bi korenine. Na drugi strani pa ne strnemo pričakovati, da se da o vsem obenem razpravljati, zakaj, ker bi tu bila nevarnost, da ne dosežemo nič. Doseči se mora to, kar je mogoče in največ. Delo razorožitve je delo demobilizacije. Dobro izvedena mobilizacija se vrši postopoma. Sedaj gre za to, da se prva stopnja dobro izvede. Že za časa Homerja so se bavili z idejo razorožitve. Kongres v Haagu je poizkušal razpravljati o vprašanju, toda brez uspeha. Šele štirinajst let sem se sistematično dela za razorožitev. Nekateri možje dobre volje, med njima lord1 Cecil, so že dvanajst let vodili razorožitvena dela v Ženevi. Leta 1920. so bile ustanovljene različne komisije: stalni posvetovalni odbor, ki ga tvorijo vojaki. Izdal je ta krasen katalog, ki je prepoln ugavorov proti razorožitvi. Naša dolžnost bi bila, da na te ugovore odgovorimo! Potem je bila ustanovljena začasna mešana komisija, ki so ji bile dodeljene tudi civilne osebe. Ta komisija je razpravljala o odnošajih med1 razorožitvijo in varnostjo. Po ženevskem protokolu (1924), ki ni bil ratificiran, je tvoril ta svet pripravljalno razorožit-veno komisijo (dec. 1925). Madaria-ga je rekel, da bi z njihovimi protokoli lahko tlakovali cesto od Ženeve do Stockholma. Razorožitev je jako težko delo, toda to so prav take težkoče, ki jih mora prebresti vsaka reforma in ki se z dobro voljo premagajo. Danes zboruje razorožitvena konferenca. Tam opažamo dve ekstremni smeri: optimistično in pesimistično. V splošnem: je bila cela konferenca med splošno debato optimistična, govori so bili navdušeni, toda bili so jako nevtralni, nekonkretni. Potem pri delu pa, posebno v komisijah, se ni nihče upal načeti vprašanja. Državniki so z isto dobro voljo šli tudi v komisije, toda poznali niso vprašanj. Dva občutka prevevata delegate: Strah pred posledicami poloma (vojne, konkurza, revolucije). Prav radi bi dovolili razorožitev, toda na stroške sosedov. Res imajo težko nalogo. Morda je že prepozno, da bi sploh prišli z mirnimi pomočki do cilja. Kvalitativna razorožitev. Omenjam predlog sir John Simona, ki je predlagal kvalitativno razorožitev: prepove naj se napadalno orožje ali da se uniči ali pa mednarodno kontrolira. To se lahko postavi kot člen I. konvencije. Prepoved bi v temi pogledu vse narode zenačila. Vendar so pa tudi orožja, ki so bila Nemčiji prepovedana z mirovno pogodbo, in niso nikakršna specifična napadalna orožja. Tako izražanje torej ni tehnično pravilno, zakaj stroga izvedba tega načela bi morala prepovedati povsod tudi plinske maske, ker so v Nemčiji prepovedane. Razorožitev naj bi po tem predlogu Nemčijo ne napravila samo nesposobno za napadanje, ampak tudi nesposobno, da se brani. Neko drugo vprašanje je še, namreč, da naj postane vojna boli »človeška«. De Brouckere ne veruje v tako rešitev nič, zakaj vojna se mora samo preprečiti. Zakaj nam grozi vojna? Ker obstoja ideja, da moremo sovražnika z nepričakovanim, naglim napadom uničiti in v nekaj tednih premagati. V ta namen so potrebni hitri napadalni pomočki z dobrim in močnim orožjem1. Ni sicer prav nobenega dvoma, da se ofenzivna in defenzivna orožja od dobe do dobe izpreminjajo. Pravzaprav se vrši tekma med obema vrstama orožja in danes naj se dvoboj v prid obrambe in oklepa neha. Kvalitativna razorožitev se mora uresničiti. Že štirinajst dni določajo strokovnjaki napadalna orožja. In najmanj dostopni, oziroma spravljivi, niso politiki, marveč strokovnjaki; izgubljajo se v praznih besedah, ne da bi prišli do kakega rezultata. Delo za mir bi moralo tukaj poseči vmes, na strokovnjake mora vplivati volja vlad, na vlade pa javno mnenje. Neki ugovor proti kvalitativni razorožitvi navaja tudi, če se prepovedo topovi velikega kalibra, bodo iznašli druge, manjše, Si bodo imeli isti učinek. Ugovor je utemeljen, toda mora se ustanoviti kontrolna komisija, ki bo prepoved določenega orožja nadzirala. Omejitev proračuna. Če upoštevamo, da se izda na leto 300 milijard belgijskih frankov, Angelo Cerkvenik: ROSA. (Povest.) — Potrebno mi bo. En sam dan bi še ostala, Tanja! Samo en dan šc! Ne, dragi, še danes odpotujem! Rosa ne sme nič vedeti. Ne bi me pustila. Prekrižati ji morava vse račune. Vidiš, jaz se bojim, da bi si utegnila kaj hudega storiti. — Ne boj se. Rosa preveč ljubi svoje življenje. O, ona je kljub vsemu še najsrečnejša. — Ker je brez krivde! Mi dva pa, Tanja, sva kriva, mnogo sva zakrivila ... Do enajstih sta sedela v sobi. Luči sta ugasnila, Svetila je samo obloč-nica z ulice. Na steni, ki je bila nasproti oknu, se je zarisal velik križ. S ceste se je semtertja zaslišal trd in odmerjen korak kakšnega zapoznelega pohajkovalca. Včasih se je oglasil kakšen pijanec . .. krik, kletev, razbrzdan smeh, hripavo, pretrgano pCt1!: Tako je mrzlo to življenje! Umrla bi rada, Bojo! Težko mi je .. . V Rusijo se povrnem. Delala bom, v delu bom potapljala bolest. — Boljševiki so tam! Pomagati direktno ali indirektno, za pripravljanje vojne, potem je povsem jasno, da je razorožitev iz državnogospodar-skih ozirov potrebna. Razorožitev zbuja zaupanje. Toda sigurni moramo biti, da se bodo konvencije izvrševale. Vsi narodi so Kellogov pakt podpisali; če bi bilo zaupanje tu, bi bil s temi problem rešen. In vendar se vse oborožuje, ker države druga do druge nimajo zaupanja. De Brouckere misli, da bi se kontrola mogla ustanoviti v Ženevi, bolj prav bi pa še bilo, če bi to kontrolo izpopolnili narodi sami. Iz parlamenta vedo demokratične države, kako se izvršujejo zakoni in lahko nadzirajo izdatke. Doma in Svarilo ministrstva socialne politike. Ministrstvo socialne politike je poslalo banovinam okrožnico, v kateri poživlja, da se naseljevanje s kmetov v mesta in industrijske centre čim najbolj zabranjuje, ker je po teh krajih že itak dovolj nezaposlen-cev. Dotok z dežele poslabša tudi mezde in vrhutega se kmetiško delavstvo izpostavlja negotovosti in bedi, ker nima svojih pomočkov ter s tem povečuje nezaposlenost. Ta okrožnica velja tudi za avtonomna mesta, ki se ne ozirajo na svoje ljudi. Dr. Jelič je bil pred dunajskim sodiščem oproščen. Na Dunaj se je nedavno vrnil z madžarskim potnim listom dr. Jelič, ki ga obdolžujejo, da je organiziral atentate na jugoslovanske železnice. Potni list se je glasil tudi na tuje ime. Aretiran je bil v Perčecevem stanovanju, kjer so našli razne priprave za peklenske stroje. Nazadnje je bil v Argentiniji. Sodišče je pa dr. Jeliča oprostilo, češ, da ni mogel vedeti, da je izgnan iz Avstrije, ker je bil med tem v Argentiniji. Glede njegovega potnega lista in zlorabe azilskega prava pa bo odločevalo Šele upravno sodišče. O sodelovanju pri atentatih na jugoslovanske železnice sodišče sploh ni razpravljalo, ker smatra te delikte, v kolikor so bili sodišču javljeni kot politične akcije, ki uživajo, v kolikor niso zločinskega značaja, azilsko pravo, v kolikor ga Avstrija dovoljuje političnim emigrantom. Ukinitev kategorizacije pri bolniškem zavarovanju. OUZD nam sporoča: Dne 1. junija 1932 je ukinjena kategorizacija za natakarje, natakarice in sobarice v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, krčmah, vinotočih, izkuhih in menzah. Zato se bodo za te osebe določali mezdni razredi po dejanskem zaslužku. Urad naproša vse delodajalce, ki zaposlujejo tako strokovno jim je zločin, zločin proti človeštvu in kulturi! — Ali si govoril zopet s polkovnikom Orlovom? On ne ve, kaj je zločin in kaj ni zločin. Da ve, bi si že davno pognal kroglo v glavo! Zločin? Zločin je stati ob strani in gledati, kako nekoliko brezumnih idealistov daje svojo kri na oltar svojim idolom, zločin je plesati križem te bolne, jetične Evrope in mirno gledati, kako umirajo milijoni od lakote, stati daleč od domovine in gledati, kako domovina s krvavečo bolestjo prosi: — Primite za kladivo ... malo je še ognja ... udarite ... še je razbeljeno . .. Udarec za udarcem pada na nakovalo, Bojo . .. Ali slišiš udarce? ... Kakor velikonočno potrkavanje ... Pesem vstajenja ... Poslušaj pesem milijonov! Glej ga kovača! V obrazu žari.. . Iskre letijo, znanilke božanske prihodnosti! To je pesem dela! Železo se zvija pod močjo njihovih mišic ... Železu vdihavajo svojo ogromno dušo, svojo neupogljivo voljo. Mrtvo materijo oživljajo, dajejo ji misel, moč, veselje, pesem, jok, krik, obup ... O, to, praviš, je zločin! Zločin bi bil zdaj umreti! In vendar bi tako nepopisno rada umrla. Tako mi je mraz, tako mi je Kvantitativna razorožitev. Velika kvantiteta (množina) lahko nadomesti kvaliteto (kakovost). To se nanaša na orožje. Kvantiteta se mora brezpogojno zmanjšati v vseh državah. Kvalitativna in kvantitativna razorožitev se morata vršiti sporedno. Če bi utegnila konferenca ponesrečiti, bi bila to krivda narodov. Volja narodov mora vlade, ki se obotavljajo v strahu, da se ponesreči in v strahu, da se posreči, prisiliti k dejanjem. Če utegne konferenca ponesrečiti, bo nejevolja narodov velika. Človeštvo namreč še ne misli na samomor. osobje, da pri vseh novih prijavah točno označijo zaslužek v denarju in naravi. Med zaslužek spadajo vsi redni prejemki, do katerih ima nameščenec pravico po pogodbi o namestitvi kot plačo, mezdo, stanarino, napitnino, stanovanje, hrano itd. Mezdne razrede za že prijavljene uslužbence spremeni urad po podatkih v članskih prijavnicah. Več krščanstva in kruha! (Po »Slovencu«): V Budimpešti, v deželi apostolskega kraljevstva in neomejene moči katoliške cerkve, ene najbolj vzglednih katoliških držav sploh, je pred kratkim izšla knjiga z naslovom.: »Dajte nam krščanstva in kruha.« Tu se opisuje siromaštvo v Budimpešti: Od 244.000 družin, ki žive v tem mestu, jih je celih 68.000 brez vseh sredstev, da morajo živeti od javne miloščine. V Budimpešti je 240.000 stanovanj, od teh jih je 129.000 takih, ki obsegajo le sobico in kuhinjo. V 53.000 takih stanovanjih živi natlačenih 4—10 ljudi.« Tako je torej življenje in take so torej razmere v prestolnici ene najbolj katoliških držav sveta, v sveti Madžarski, katere patrona, torej za-ščitnica je — kakor smo to pred nekaj leti čitali na pisemskih znanilkah sama — Maria, patrona Hunga-riae. In tako se torej praktično izvajajo vsemogoče zapovedi cerkve in njenih poglavarjev. In »Slovenec« bi ne bil to, kar je, če bi ne napisal: »Te ugotovitve kličejo vse resnične kristjane (ali je sploh kakšen? op. ur.) k živemu krščanskemu življenju in iskrenemu sodelovanju, da se sedanja razkrajajoča se poganska družba enkrat ozdravi. To pa samo z uresničenjem gesla: »Dajte nam krščanstva in kruha.« — Ali ni to demagogija in hinavščina, kakor le redkokje?! V Romuniji preganjajo komuniste. Romunska policija je ugotovila, da mraz, tako mi je mrzla megla legla na mojo misel! Čutim, kako mi megla objema čuvstvo ... Ne, ne ... pozabiti moram nase... saj bom kmalu v toplem kupeju ... — Ostani, hrepenenje moje, ostani! Toplo ti bo pri meni. Grel te bom s svojim dihom, božal s svojo bolestjo! Tanja se je dvignila. — Kovčega moram pripraviti.. . Najbolje bo, če se posloviva. — Samo še eno uro, Tanja! — Ne, Bojo. Okrog enajstih je. Ob treh in pol odpelje vlak . .. Malo časa imam še. — Okrutna si, Tanja, in brezsrčna si! Ali ne moreš razumeti, kako mi je? — Okrutna sem, Bojo! Tudi sama nasproti sebi sem trda! Drugače ne more biti. Bojo! Vprašaj svoj razum! Dobro veš, da se morava ločiti in čimprej se ločiva, tem prej bova imela za seboj tisti strašno bolestni trenutek ... Hitro, hitro, da bo konec .. Ah, Bojo ... zdravstvuj... Objela ga je in poljubila. Dvojna bolest se je združila v dolg, ranjen, umirajoč poljub ... Zbežala je. Bojo se je zgrudil v fotelj, si zakril z rokami obraz in — zatrl v sebi jok ... je bil poslan iz Berlina v Romunijo trgovec Gustav Arnold, ki je po nalogu ruskih oblasti podpiral romunske komuniste, V Bukovini so aretirali v raznih krajih 50 komunistov. V Aradu so aretirali 20 oseb in še več drugih oseb, med katerimi je precej intelektualcev. Policija je ugotovila, da so bili vsi posredno ali neposredno v zvezi z Moskvo. In tako so srečno preprečili revolucijo, ker se režim že nekaj tednov močno maje — politično namreč. Obrtniki stavkajo na Ogrskem. V torek opoldne je stavkalo v Budimpešti in okolici malo obrtništvo. Protestna stavka proti prevelikemu obdavčenju je trajala dve uri. Obenem so obrtniki sklicali shod in poslali deputacijo k trgovinskemu ministru z zahtevo, da se javna bremena znižajo. Minister je radodarno obljubil, da bo znižal davke in vso njih konkurenco, javno in privatno, odpravil. Radovedni smo, kako bo izvedel to čarovnijo. Stroji se selijo, V Avstriji so opazili, da se po železnici izvaža stotine strojev v inozemstvo, zlasti v Turčijo, Egipet in Grčijo. Obrati industrije se zmanjšujejo, delavci ostanejo doma brez dela, stroji pa dobe v tujih deželah nove delavce in sužnje. Vlada je izvoz strojev dovolila brez posebnih ovir. Vzrok temu pojavu so kapitalistične špekulacije s svojim zapiranjem carinskih mej in pa težnja kapitalističnih podjetij po večjem dobičku ob izkoriščanju orientalskega delavstva. Logična posledica tej najnovejši politiki je, uničenje evropskega gospodarstva. Socijalni demokrati na Hesen-skem. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Hesensketn so dobili socijalni demokrati 168.000 glasov, pri sedanjih pa 172.550, to je 4550 več. Prej je bilo v deželnem zboru 15 so-cijalnih demokratov, sedaj jih je 17. Nemški invalidi v Berlinu so priredili veliko demonstracijo za svoje zahteve ter so pri tem vdrli v palačo socijalnega ministrstva in ogrožali uradništvo. Policija jih je s težavo izrinila iz palače. Istočasno so brezposelni vdrli v mestni magistrat in hrupno zahtevali obnovitve izplačila podpor, ki so se ukinile. Tudi tukaj jih je morala policija razganjati. Hitler protestira. Hitler je obiskal državnega ministra za notranje zadeve in je protestiral proti separatističnemu zadržanju južnonemških dežel, ki ne marajo dovoliti njegovim napadalnim organizacijam svobode. Angleži ukinili sovjetom kredit. Londonske banke so odpovedale eskomptiranje sovjetskih menic angleških in inozemskih firm. Purita-nizem se je zopet enkrat izkašljal. Zaplenjeno imetje bivšega španskega kralja. Španska vlada je za- Sam s seboj je ostal in zrl v nič . ^. Z rokami je grabil po temi... Z očmi se je zagrebel v strahoten, brezmejen — nič ... Boril se je z bolestjo in bolest je bila močnejša od njegovega razuma. Za kratek hip si je zaželel, da bi bila pri njem Rosa, da bi se izjokal v njenem naročju, da bi izbruhnil vso svojo bolest, da bi ji povedal... — Rosa moja ... umiram. Tanja gre . .. Kmalu se je zavedel, da ne more nikdar več med Roso in med njim zavladati tisto razmerje, ki ju je nekdaj spajalo v tako iepo harmonijo. Tanja je med njima ... Usoda besna in zlobna jo je vrgla med njiju, kakor je nekdaj vrgla med planete neprehodno brezzračje ... Pri vsaki besedi, ki jo bosta spregovorila, se bo moral zavesti, da je kriv. Ona pa bo tako čista in neomadeževana poleg njega. Za hip ga je obšla želja, da bi na tihem zbežal, da bi se več ne vrnil. Zgubil bi se v svet. Udinjal bi se na kakšno ladjo kot kurjač . .. Mogoče bi našel službo kje v angleški Indiji, v Avstraliji? Boril bi se za kruh! V borbi za kruh bi pozabil na bolesti duše... Da bi bil lačen, nag, bos, da bi ne imel ne postelje, ne strehe nad glavo ... Blagor njim, ki se borijo za skorjico kruha! po svetu. Dr. Avg. Reisman: Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. (Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.) (Nadaljevanje.) Nemške strok, organizacije vseh smeri v borbi za pravice. Proti zasilnim odredbam baronske vlade. Z ozirom na najnovejšo zasilno odredbo, s katero nalaga nemška vlada ogromna bremena delovnim slojem, so izdale nemške delavske in nameščenske strokovne organizacije skupen oklic, v katerem opozarjajo na težko pristransko obremenitev delovnih slojev in zmanjšanje socialnega varstva. Zavarovalne ustanove, pravi oklic, so v temeljih ogrožane. Gospoda ne predlaga načrta, kako naj se preskrbi zaposlitev, ne kako naj se izboljša gospodarstvo, da preneba večje in večje obubožavanje naroda. Strokovne organizacije vedo, da so žrtve v teh težkih časih potrebne. Toda zahtevajo, da se težke, neizogibne žrtve razdele socialno pravično. Država, ki se zavzema zgolj za posest, je zgrešila svojo najvažnejšo nalogo. Strokovne organizacije apelirajo na vse sile v državi in v narodu, ki jim je za blagor splošnosti, da se združijo z njimi v boju proti socialni krivici. Neobhodno potrebno je dati širokim množicam naroda predvsem možnost življenja, ker je to edini predpogoj za ozdravljenje gospodarstva in države. Apel so podpisale: Splošna nemška strokovna zveza, Zveza krščanskosocialnih organizacij, Kartel nemških delavskih in nameščenskih zvez, Splošna svobodna zveza nameščencev, Splošna zveza nemških uradnikov in Splošna zveza nemških prometnih in državnih nastavljen-cev.__________________________________ plenila imetje bivšega kralja Alfonza in njegove rodbine. Vrednost imetja je precej velika. V dvorni blagajni je bilo 21 milijonov pezet. To je bilo imetje dobrodelnih društev, ki jim je kralj načeloval. Vrednostni papirji kralja in članov rodbine so vredni 8.6 milijonov pezet. Posestva pa 7.5 milijonov pezet. To imetje je bilo pred letom sekvestrirano in je ostalo v Španiji. Sedaj ga je vlada zaplenila v prid države. Najbogatejšega Španca so zaprli. Velefinančnik in imejitelj ladjedelnic March je bil izvoljen za poslanca. Za časa diktature je pa zakupil tobačni monopol ter osleparil državo s tihotapstvom za velike zneske. Republikanska vlada je pogodbo razveljavila in ovadila moža, ki je bil obsojen v povračilo škode in ječo. March je pa obdolžil vlado, da je pri novem zakupu postopala nepošteno, toda parlament je zadevo preiskal in izrekel vladi zaupnico, najbogatejši Španec pa je romal v ječo. V Čile vre še dalje. Kljub temu, da kontrarevolucionarna vlada Da-ville zatrjuje, da vlada v republiki mir, vedo drugi viri povedati, da Je-mu še daleč ni tako. Dasiravno izjavlja Davilla, da hoče uvesti državni socijalizem, je njegov režim med delavstvom osovražen, ker ga d:olže izdaje in prijateljstva z Združ. državami. V odgovor kontrarevoluciji so železničarji in ostali prometni delavci proglasili generalni štrajk. Promet skuša režim vzdrževati s pomočjo vojaštva. V Santiagu in Val-paraisu se vrše poulični boji med komunisti in vojaštvom. V Valparai-su je bilo 20 oseb ubitih in 40 ranjenih. V Santiagu so hotele vladne čete izvršiti po delavskih okrajih racijo, pa so bile sprejete s streljanjem, Angleški konzul je odredil, da se ustanove posebna taborišča, kamor naj bi se angleški podaniki zatekli v slučaju, da bi vlada ne mogla zadušiti uporov. V pristanišče Valparaiso so dospele dve čilenske vojne ladje s 1000 mornarji, ki imajo nalog izgrednike brez pardona pobijati. Mnogo inozemcev, zlasti bogatih Angležev in Američanov, se je zateklo na vojne ladje. Ločitve zakonov v Zedinjenih državah. Na vseučilišču Columbia v Newyorku so ugotovili, da se v Zedinjenih državah razvede vsako leto 500.000 zakonov. Ločitve naraščajo jako hitro. Na šest sklenjenih zakonov prihaja ena ločitev. Največ ločitev je v četrtem' letu zakona. Učenci oz. vajenci. Dolžnosti učenca in službodavca (mojstra). (§ 268—270.) Pokorščina. Učenec mora biti službodavcu ali namestniku pokoren, zvest, zanesljiv, marljiv pri delu in učenju. Kaznovanje učenca. Učenec, ki še ni dovršil 16. leta in živi v službodavčevi hiši, je podložen njegovemu hišnemu strahovanju. Toda službo-davec učenca ne sme tako kaznovati, da bi ga pri tem- telesno ali nravno poškodoval, niti mu ne sme za kazen odtrgovati dolžne preskrbe, n. pr. pustiti učenca brez obeda ali večerje. Lastnik obrta mora posebej paziti, da ne zlostavljajo učenca tovariši in drugo pomožno osobje v obratu in da ne uporabljajo učenca za svoje zasebne posle. Obveščanje roditeljev. Lastnik obrta mora skrbeti za učenčevo zdravje, vedenje in strokovno napredovanje, ter o tem' vsaj polletno obveščati roditelje, ali varuha. Izrabljanje učenca. Učenec mora imeti dovolj časa za učenje in ga službodavec ne sme uporabiti za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko. Ni torej dovoljeno uporabljati učenca v gospodinjstvu, ali pri delu na polju in podobno. Učencu se tudi ne sme nalagati delo, ki ni primerno njegovim telesnim močem. Takoj je treba obvestiti roditelje ali varuha, če maloletni učenec oboli, ali je pri delu malomaren, ali zapusti obrat. Oskrba učenca. Službodavec, ki ima v oskrbi učenca, nmi mora dajati zdravo stanovanje in za- Delavski strokovni zaupnik se nikakor ne more s pridom uveljaviti v delavskem gibanju za delavske interese, če temeljito ne pozna zakonov in tendenc kapitalističnega gospodarstva. Koliko zaupnikov pa je v resnici seznanjeno s tem gospodarstvom? Doslej mu je to v veliki meri oviralo pomanjkanje tozadevne slovenske literature. Sedaj pa je sklenil izdati konzorcij »Svobode« Mariov »Kapital«, ki razloži prav vse sodobno gospodarstvo, vlogo proletariata v njem in pota, po katerih mora delavstvo hoditi za obrambo svojih interesov. Delavski zaupniki, ali ste se že vsi naročili na to prepotrebno knjigo? Maribor. Zanimivi rezultati na mariborskih učiteljiščih. Po mestu živahno razpravljajo o čudnih rezultatih, ki so jih podale mature, končni izpiti na mariborskem samostanskem1 ženskem učiteljišču in državnem moškem učiteljišču. Medtem ko so napravile na samostanskem' zasebnem ženskem učiteljišču maturo vse kandidatinje, je na državnem moškem učiteljišču padlo za krajši in daljši čas nič manje kot 16 kandidatov. Izpitom sta prisostvovala zastopnika ministrstva prosvete iz Beograda. Porazni rezultati na državnem1 moškem učiteljišču so začudili vso javnost in je prava uganka, kako da so uspehi na zasebnem ženskem učiteljišču v takšnem kričečem nasprotju z državnim zavodom. Zadevo bo gotovo preiskala prosvetna uprava in se baje za stvar zanima narodni poslanec prof. dr. Pivko, ki je tudi član profesorskega zbora državnega moškega učiteljišča. Pravkar je ministrstvo prosvete odredilo, da se podredi državno žensko učiteljišče, od koder še niso znani uspehi mature, vodstvu državnega moškega učiteljišča. Če bo moškemu učiteljišču podrejeno tudi samostansko žensko učiteljišče, poročilo ne pove. Z ozirom na vse te okoliščine bi torej bilo prav zanimivo vedeti, kdo je kriv neuspehov na državnem moškem učiteljišču. Prizadeti starši seve na tem zelo težko trpijo. Maribor in graški krematorij. Prihodnjo nedeljo, dne 3. julija, bo v Gradcu slavnostno otvorjen krematorij, krasna zgradba graškega društva »Flarnme« (Ogenj) za upepeljevanje mrličev pri mestnem1 pokopališču. Od 3. julija naprej se bo tam izvrševalo upepeljevanje mrličev za člane društva »Ogenj«. S temi pa so dobili tudi Mariborčani svoj krema- dostno hrano. Pozimi mora biti stanovanje kurjeno. Lastnik obrta mora storiti sploh vse, da bo učenec po končanem učnem času zrel za pomočniški izpit. Obiskovanje nadaljevalne šole. Učenec mora redno obiskovati strokovno nadaljevalno šolo, če ni po zakonu radi telesne hibe oproščen obiskovanja šole. Službodavec mora tozadevno učenca nadzorovati, skrbeti, da obiskuje šolo točno ih prihaja v šolo čist in v redu. Za obiskovanje teh šol morajo dajati imetniki obrtov učencem prost čas med delovnim časom ter dajati siromašnim učencem potrebne knjige in učila. Če je službodavec siromašen, prehaja ta dolžnost na občino. Če službodavec kljub svojemu trudu učenca ne more prisiliti, da bi redno obiskoval šolo, lahko razdere pogodbo s 14-jdnevno odpovedjo. Kaznovanje nevestnega obrtnika. Ako lastnik obrti gori navedene dolžnosti glede nadzorovanja učenčeve vzgoje, zdravja in uka (šolanja) zanemarja, ga lahko upravna oblast kaznuje z globo od 125 dO 1500 Dim Kedaj prestane učno razmerje? (§ 271—276.) Učno razmerje prestane: 1. bodisi samo od sebe, ker so nastopili gotovi razlogi, ki jih zakon izrecno navaja v § 271, nadalje 2. iz tehtnega vzroka, radi katerega sme službodavec razdreti učno pogodbo brez odpovedi, 3. iz tehtnega vzroka, radi katerega sme učenec ali njegov zakoniti zastopnik razdreti pogodbo brez odpovedi, 4. s 14 dnevno odpovedno dobo s strani službodavca, ali učenca oziroma njegovega zastopnika in 5. končno v slučaju konkur-za (stečaja). torij. Mariborsko društvo za upepeljevanje mrličev »Ogenj« je stopilo namreč v zvezo z graškim in dobilo takoj vse ugodnosti članov graškega društva. Graško društvo je prevzelo tudi za člane mariborskega društva »Ogenj« upepeljevanje le proti plačilu neznatne članarine, kot jo plačujejo člani graškega društva. Ta članarina znaša za člane »Ognja« je Din 15.— mesečno, in še vstopnino in pristopnino, ki pa je različna po starosti članov. Na ta način je upepeljenje mirliča mnogo cenejše, kot pa pokop na pokopališču. Kdor hoče postati član »Ognja«, naj se prijavi na naslov: »Ogenj«, Maribor, Koroščeva ul. 8, kjer bo dobil natančnejše informacije. Mariborčani se bodo prihodnjo nedeljo udeležili otvoritve krematorija v Gradcu s posebno deputacijo. Če se obljube ne izpolnijo. Pred dnevi se je vršilo v neki tukajšnji dvorani zborovanje neke nacionalne organizacije, ki je poteklo mestoma zelo burno. Sicer jako potrpežljivi člani te organizacije so navalili na predsednika z hudimi očitki. Predsednik je zaman skušal potolažiti razburjene člane. Demagogija se prej ali slej vedno maščuje, kajti tudi lepih obljub se ljudje sčasoma naveličajo. Nagradno tekmovanje brivskih pomočnikov v damskem friziranju. Frizerske pomočnike smo doslej poznali samo tisti, ki hodimo vsak teden parkrat v brivnice, da nas »polepšajo«, obrijejo in kadar je treba tudi ostrižejo. Širša javnost pa brivskih pomočnikov skoro ne pozna, razredno zavedni delavci pa vedo o njih, da so bili doslej skoro nedostopni za vsako organizacijo, da so bili verni sluge svojih gospodarjev in vsakega, ki jim pride pod britev. Kaj sličnega moremo trditi samo še o gostilniških in kavarniških uslužbencih, ki tvorijo z brivskimi pomočniki vred danes najbolj mizerno plačano rajo. Zadnje čase Pa je med frizerji vendarle zavelo novo življenje. Letošnjo zimo so si zavedni bojevniki v vrstah brivskih pomočnikov stavili za svojo nalogo, da bodo položili prve temelje organizacije. Pokrenili so vprašanje prireditve večernega strokovnega tečaja. Čeprav zamisel ni našla velikega odziva, niti v vrstah samih mojstrov ne, ki bi morali vendarle polagati največjo paž-njo na strokovno izobrazbo naraščaja, se je načrt vendarle uresničil. Tečaj je uspel in v nedeljo, dne 16. t. m. se je slovesno zaključil. Za zaključek so priredili tečajniki natečaj v damskem friziranju v Gam-brinovi dvorani. Natečaja se je udeležilo 7 pomočnikov, ki so pred številnimi gledalci na živih modelih pokazali vso svojo spretnost v uporabljanju česalnika in klešč za kodranje las. Le žal, da jih ni bilo več, zlasti, da so manjkale damske frizerke, ki bi vendarle morale na tem polju moškim prednjačiti. Po zaključku natečaja so sledili nagovori predsednika mariborskih obrtnih zadrug g. Bureša. ki je prirediteljem čestital na uspehu; naslednji je pozdravil mariborske tovariše in tovarišice delegat zagrebške organizacije brivskih pomočnikov; obema pa se je zahvalil s. Knez. Pevski »Hlapec Jernej1' v celjskem gledališču. Uprizoritev »Hlapca Jerneja in njegove pravice« na celjskem odru je bila za Celje dogodek, ki ga ne bomo zlepa pozabili in ki se je globoko vtisnil v duše vseh, ki so predstavi prisostvovali. Globok učinek predstave se vidi tudi iz tukajšnjega lokalnega časopisa »Nova doba«, katerega oceno prinašamo, ker se ji gotovo ne more očitati pretiranega hvalisanja. Ocena se glasi: V soboto, dne 18. t. m. je gostoval v mestnem gledališču v Celju delavski oder »Svobode« iz Ljubljane, ki je skupno z govorilnim zborom tega društva uprizoril Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v Delakovi priredbi in režiji. Delakova priredba je povsem svojevrstna in nima nič skupnega z dosedanjim gledališčem. — Igralcev v njegovi »kolektivni« drami pravzaprav ni. Jernej je samo vodja množice, ki išče samo pravice, do-čim je na drugi strani »gosposka«, ki te pravice noče dati ali je sploh ne priznava kot pravico. Jerneja je zelo posrečeno igral delavec Polde Demšar, ki mu za to vlogo nista bila potrebna ne maska ne kostum. Govoril je svojo vlogo odlično. V trenutkih, kjer pa je pokazal svoj igralski talent, ga je še močno podpiral govorilni zbor. Jernej in zbor sta najbolj učinkovala v recitativih, ki se vijejo skozi vso igro: »Štirideset let sem delal, naposled sem pa brez strehe in kruha« ter »Ne milosti, pravice zahtevam.« — Nasprotno stran je predstavljal en sam igralec, Boris Božič, ki je bil po vrsti Sitar, župan, sodnik, uradnik na cesarskem dvoru in župnik. Tudi on je igral v smislu kolektivne drame, čeravno ni imel zbora za seboj, igral je pač v zavesti, da svet, ki ga on predstavlja, nima množic za seboj, pač pa vse sile, ki jih ravno ima gosposka. Njegova izgovarjava je bila tu pa tam nejasna, zlasti v trenutkih dramatičnega afekta. Epizodičnega gostača je dobro igral Rado Horvat. Posamezne slike so vezali dobri diapozitivi, ki jih je napravil Ljubivoj Ravnikar. Gledališče je bilo nabito polno, in jih je moralo mnogo oditi, ker niso dobili vstopnic. Po prvi sliki je bil močan aplavz, ki se dolgo ni hotel poleči; pa tudi druge slike so vzbudile glasno priznanje, tako zlasti prizor na cesarskem dvoru in prizor z župnikom. Igro naj zaključi po intencijah prireditelja godba ali petje. V Ljubljani so imeli godbo, v Celju pa je petje izvajal moški zbor celjske »Svobode«. Vendar pa se to ni povsem posrečilo, ker pač ni bilo nobene vaje. Vsekakor je bil ta »Hlapec Jernej« za Celje nekaj novega in je napravil močan vtis. Ljubljančanom se pa mora čestitati! zbor »Svobode« je oficielni del slavnosti završil s petjem dveh delavskih pesmi. — Na vrtu se je nato pričela prosta zabava ob sviranju godbe železniških delavcev, med odmori pa je nastopal pevski zbor »Svobode«. Ocenjevalna komisija, ki je prisostvovala nagradnemu tekmovanju, je med tem določila nagrade natečajnikom. Še pred zaključkom veselice je prireditveni odbor razdelil nagrade. Prvi nagradnik je prejel zlat spominski prstan, drugi pa srebrno cigaretno dozo, ostali pa so prejeli samo praktična darila. — V splošnem lahko rečemo, da je prireditev nadvse lepo uspela. Prireditelji upajo, da bodo s prireditvami strokovnega in družabnega značaja vzbudili med brivskimi pomočniki, pa tudi med kolegicami, smisel za skupnost, zavednost in pa čut solidarnosti. Le napTej po začrtani poti. Speče je treba vzbuditi! Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred na drž. klasični (latinski) gimnaziji v Mariboru bodo v soboto, dne 25. junija, od 9. ure dalje in 'bodo končani še isti dan. Priglasitve k izpitu naj se pošljejo ravnateljstvu ido 23. t, m., iz oddaljenih krajev tudi še do 25. junija zjutraj. Prijava imej obliko prošnje in bodi kolkovana s 5 dinarji; priloži se krstni list in letošnje šolsko izpričevalo. Slabi učenci se ne pripuščajo. Okoliš naše gimnazije obsega vso bivšo Mariborsko oblast. Knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice v Mariboru je tudi v poletnem času odprta vsak delavnik od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Tragična smrt 13 letnega dečka. V sredo, dne 22. t. m. se je zgodila v bližini Limbuša grozna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. V bližini električnega voda, ki dovaja tok iz Fale v Maribor, je proti večeru pasel živino 13 letni Anton Klobasa, ki je bržčas v otroški razposajenosti splezal na drog električnega voda, pri čemur je prišel v stik z visoko napetostjo. Nastal je kratek stik. Truplo nesrečnega dečka je v par minutah zgorelo in zogljenelo, tako da je ostalo le še nekaj okostja. Otrokova mati, ki je prihitela na lice mesta, se je onesvestila in so jo morali odpeljati v mariborsko splošno bolnico. Ko je bila elektrarna Fala o nesreči obveščena, je takoj prekinila električni tok in poslala na lice mesta komisijo strokovnjakov, oziroma monterje, ki so sneli ostanke nesrečne žrtve z droga ter zopet popravili električni vod. Ubita je bila tudi krava, ki se je zadela bržčas s pretrgano žico ter tako prišla tudi v dotik z električnim tokom. Ta tragična nesreča mladega dečka je zopet glasen opomin, da je potrebna pri električnih napravah skrajna previdnost. Priporočljivo pa bi bilo morda tudi, če bi bili drogi električnega toka opremljeni z ograjo, odnosno z bodečo žico in to vsaj v bližini cest in stez. Razumljivo je namreč, da svarilni napisi zlasti pri otrocih ne koristijo mnogo. Jubilej obrtnika. Danes dne 25. junija 1932 obhaja gospod Philip Gustav 75 letnico rojstva in obenem 30 letnico samostojnega izvrševanja črkoslikarske obrti v Mariboru. Vzlic svoji visoki starosti je gospod Philip še vedno čil in zdrav in ne gre nobeno delo iz njegove delavnice, ne da bi bil sam izvršil za to potrebne načrte. Člani slikarske zadruge mu iz srca častitajo k temu izrednemu praznovanju in želijo, da ostane med njimi še dolga leta. Zopet tatvina dvokolesa. Minuli četrtek je bilo ukradeno izpred trgovine Konsumnega društva za Slovenijo na Ruški cesti moško dvokolo znamke »Styria«. Ukradeno dvokolo je še dobro ohranjeno in je last g. Rojka, trgovca v Ljubljani. Aretacija vlomilca. Te dni je mariborska policija aretirala 30 letnega Karola Lesjaka, ki je osumljen, da je zagrešil več tatvin in vlomov. Zadnje čase se je aretirani Lesjak nahajal v Nemčiji, kjer je pod imenom grofa v. Strogonoff uganjal sleparije in bi se bil tudi kmalu poročil s hčerko nekega imovitega trgovca. Zagrešil pa je baje tudi v inozemstvu več drugih kaznivih dejanj. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Vabilo na USTANOVNI OBČNI ZBOR Delavskega turističnega društva »Prijatelj Prirode«, podružnice v Mariboru, ki se bo vršil v četrtek, dne 30. junija >932, ob 8. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9/II. s sledečim dnevnim redom t 1. Citanje pravil. 2. Volitve uprave. 3. Razno. — Vabljeni so vsi delavci in delavke, nameščenci in name-ščenke, ter vsa delavska kulturna in športna društva, kakor tudi vse strokovne organizacije, ki so v sklopu strokovne komisije. Celje. Vodstvo ekspoziture Javne borze dela nujno rabi pet prvovrstnih rudarjev, repatriirancev iz Nemčije ali Holandije. V obzir pridejo samo rudarji, ki so bili zaposleni v Leobnu, Fehnsdorfu ali v Trbovljah; nadalje 1 mladega natakarja in 3 sobarice za zdravilišče v Topolšici. Trbovlje. Smrt zavednega sodruga. V torek, dne 14. t. m. je preminul po dolgi in mukepolni bolezni v 68. letu starosti s. Bravec Andrej. S. Bravec je bil od vsega začetka zvest član Konsumnega društva za Slovenijo ih zelo agilen sodelavec pri zgradbi Delavskega doma. Ranjki je še zadnja leta marljivo sodeloval tudi v za- Velike bolezni Epilepsija - Krn -- Boljast •• Padavica I Proti tem boleznim se je skozi 20 let najbolj obnesel dr. SchBfferJev Eplllpsen, enako tudi kot blažilno sredstvo proti nervoznosti in nespečnosti. Prospekte naročite pri apoteki sv. Stjepana, Mr. M. Fister, Osijek lil h. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih. I z Sla je nova knjiga poročilo tetr|M^jOMtesuod|alWl(n6 delavske intetnociMe ?' nrrrJ r* c —» na Dunaju od 25. julija do 1. avgusta 1931 Poročilo In razprave. 3 I- I Nemška Izdaja 896 strani, cena 15'— frs ali 12 RM; vezana 17-50frs ali 14—RM. Založila „Založba Socijalistične delavske Internacljonale." V komisiji pri: J. H. W. Dietz Nachf., Berlin SW 68, LindenstraBe 3, Wiener Volksbuchhand-lung, Wien VI, Gumpendorferstrasse 18, Genossenschafts-Buchhandlung, Ztirlch IV, Stauffacherstrasse 60. Naroča se tudi v vseh knjigarnah. Vsebina: A. Poročilo sekretarijata SDI. I. Politični pregled. II. Organizacija In finance SDI. lil. Žena v SDI. IV. Priključene stranke. V. Stranke v drugih deželah. B. Razprave kongresa in konferenc. VI. Razprave IV. kongresa SDI na Dunaju 1931 (Zapisniki po ori* ginalnem stenogramu), VH. Dodatek k protokolu: Prestave raznih govorov. VIII. Lista govornikov, lista delegatov, komisij, konferenc. IX. Poročilo b IV. konferenci žena SDI. X. Skleci kongresa 1931. — Statuti SDI. — Registri. družnih odborih. Med sodrugi in delavstvom vobče je užival ugled in spoštovanje. K zadnjemu počitku ga je spremljala lepa množica delavstva ter mu izkazala poslednjo čast. Slava njegovemu spominu, preostalim pa naše najglobokejše sožalje! Guštanj. Radi suma komunistične propagande oproščeni. V sredo, dne 22. junija 1932 so se zagovarjali pred mariborskim okrožnim sodiščem Ivan Kuhar, delavec, Elizabeta Srebot, Ivan Golob, Anton Uran in Franc Voh. Vsi omenjeni so bili obtoženi, da so vršili komunistično propagando. Sodišče se je pa prepričalo, da so osumljeni nedolžni in jih je oprostilo vsake krivde in kazni. M Kukavičje jajce !