Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri deli a Libertž (ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 2* Italijo: Gorica, P.zza Vittoria '8/II. Pošt. pred. (casetla post.) Trst 431. Pošt. Č. r.: Trst, 11/6464 Poitnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna St. 40 lir
NAROČNINA: četrtletna iir 450 — polletna Hi 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. portale I. gr.
St. 511
TRST, ČETRTEK 20. AVGUSTA 1964, GORICA
LET. XIII.
Ih tuSilo do faega bo&itja!
Danes (20. t. m.) poteka devet let, odkar sta vladi Italije in Jugoslavije sklenili spo-razum o maloobmejnem osebnem prome-ki je omogočil, da se je na široko od-Pr'a meja med sosednima državama in da s° se hkrati ponovno vzpostavili stiki med °bmejnim prebivalstvom. Takšen sporazum s° narekovali in terjali predvsem humani razlogi, saj je meja, ki jo je začrtala padska mirovna konferenca, umetno razdvo-in pretrgala sto in stoletne bratslke ve-'A med. posamezniki, družinami in vsem obmejnim ljudstvom. Uvedba prepustnic in Se bolj zavest, da sme vsakdo taikorekač Pr°sto potovati preko meje, sta pomenili lr| še pomenita predvsem duševno olajšanje in sprostitev, saj je bilo prizadeto pre-jvalstvo na ta način rešeno hude more, 1 je nastala kot posledica nenaravne meddržavne meje.
sP°razum o maloobmejnem osebnem pro-‘71c(u je nadalje, kot dogodki čedalje bolj Potrjujejo, izredno važnega gospodarskega Pomena za obe obmejni področji. Kar pred-s avljajmo si, kako hud udarec bi prejeli *'asti trgovina in gostinstvo, če bi zdaj prenehal dotok »turistov« s prepustnicami.
Po 9 letih, odkar se je meja odprla, je jorej bi'anca sporazuma vsestransko in od-^čno aktivna. V tem crt>d,obju so samo na baškem zabeležili 45 milijonov 589 tisoč Pohodov in, kar je značilno, njih število ^alno narašča. Nobenega dvoma ni, da je j;r^v ta sporazum tisto sredstvo, ki more ^oolj učinkovito pripomoči k spoznava-
SVETOVNI) POLITIKA POSTAJA NAPETA
n.iu
razmer in narodov, ki v teh krajih ži-
_ta> in s tem k medsebojnemu razumeva-lu in spoštovanju. In tudi v tem oziru j^emo trditi, da so bili v zadnjih devetih «h doseženi nekateri otipljivi uspehi.
. ^ato menimo, da temu vsestransko pozi-
emu razvoju razmer v naših krajih mo-
‘ivrv
samo škodovati vsebina interpelacij, ki Jih v zvezi s Titovim govorom na Visu °2ili na predsedništvo vlade nekateri po-«nci vladnih strank, kjer se pogrevajo sta-v kočljivi problemi ter se skušajo zagodi ?-at* 'Pravno zgodovinsko neosnovana , a|iŠča o suverenosti ali zemljepisni oznnki aj.aJev, ki se na osnovi mirovne pogodbe v londonskega sporazuma sedaj nahajajo Jugoslaviji.
jj, °zitivnemu razvoju razmer v naših kra-^ Pa morejo zlasti škodovati takšna zbo-^.atlja, kakršno je napovedano za prve ^ 1 letošnjega novembra v Trstu. Na pobu-“'Zveze Istranov« naj bi se namreč se-|)0 1 na prvem zborovanju Istrani, ki živijo <lo ^Sej	’n na shodu bo baje prišla
dg ^raza> kot piše tržaški »Piccolo«, želja, ski , s časom prišlo do »revizije ozemelj-in političnih pogojev, ki so jih dolo-(Nadaljevanje na 2. strani)
Svetovno dogajanje postaja tako napeto in razgibano, da se nam položaj izpred nekaj mesecev zdi kar idiličen. Trenutno je svet spet na robu vojne, čeprav ni nujno, da bi zavzela obseg svetovne vojne. Bili so dnevi, po ameriškem letalskem protiudaru na Severni Vietnam, ko se je zdelo, da je razširitev spopada v Vietnamu neizogibna in da bo komunistična Kitajska direktno intervenirala v vietnamski državljanski vojni Proti pričakovanju pa se je zadovoljila samo z masovnimi demonstracijami in protesti. Toda to ne pomeni, da je Mao Tse Tung mirno vtaknil v žep udarec, ki ga je prejel. Rekli bi celo lahko, da mu je nemogoče požreti tako izlivanje, ne da bi se blamiral. Zato je še vedno možno, da bo reagiral ne le z besedami in transparenti, ampak tudi z orožjem. Toda kako?
KAJ LAHKO STORI KITAJSKA?
V primeru odkrite intervencije v Vietnamu bi tudi Američani masovno posegli v boj med Severnim in Južnim Vietnamom in prej ali slej bi prišlo do prave vojne med Združenimi državami in Kitajsko. V taki vojni pa so Združene države praktično neranljive za Kitajsko, ker jim ne more nič niti na morju niti v zraku.
Tudi v primeru, da bi Kitajska dosegla zaradi masovne in brezobzirne uporabe svojega vojaštva trenutno premoč na kopnem, (bi te premoči na dolgi rok ne mogla izkoristiti. Američani bi obvladali morje in odrezali Kitajski vse pomorske zveze, po drugi strani pa bi popolnoma zavladali tudi na kitajskem nebu in sistematično rušili njene centre ter povzročali nered in celo kaos v funkcioniranju kitajskega sistema. To bi bi! industrijski način vojne proti masam, ki bi bile oborožene po večini samo s pehotnim strelnim orožjem. Prej ali slej bi se morale prepričati, da je vojna proti ameriški tehniki nemogoča.
Sovjetska zveza skoraj gotovo ne bi intervenirala v taki vojni, ker bi bilo to tudi zanjo prenevarno. Ima namreč dovolj o-pravka s svojimi gospodarskimi problemi, poleg tega ji iz razlogov sedanjega ideološkega spora ni do tega, da bi vlekla Kitajsko iz položaja, v katerega se je spravila. In povrh je treba upoštevati, da je Sovjetska zveza mnogonarodna država in za vsako tako državo je vojna vedno zelo tvegana, ker lahko povzroči razpad njenega imperija.
NEPREMIŠLJENA JAMSTVA
Zato so tudi Hruščovova zagotovila Ma-kariosu, da mu je pripravljen nuditi pomoč, bo’j abstraktnega značaja. Hruščov nikakor ni tako blazen, da bi tvegal vojno zaradi pobesnelega in omejenega ciprsko-grškega nacionalista. Gre mu le za to, da bi si pridobil vpliv in politična oporišča v Sredozemlju. Vendarle igra Hruščov nevar-
, no igro, ko je takoj (vsaj v besedah) pri pravljen jamčiti za tako geografsko, pa tu di idejno oddaljene režime, kakor so ci prski in kubanski ali zanzibarski. To potne ni v bistvu znak sovjetske politične slabo sti, ker je enako priznanju, da se mora lo viti sovjetska politika za take bilke, da u veljavi svoj vpliv v svetu, čeprav utrpi pri tem na ugledu, kajti pametnemu človeku je nemogoče spraviti v sklad Makariosovo 'besnenje proti majhni turški manjšini, ki jo hoče kot pravi rasist fizično uničiti, in komunistično ideologijo o »bratstvu med narodih.
še eno žarišče mednarodne napetosti, iz katerega se lahko skoti kaj nevarnega, je v Kongu, kjer se je začela splošna ofenziva vseh levičarskih sil, povezanih s starimi pic imenskimi antagonizmi, proti osrednji Coni ibejevi vladi Kako se bo pa položaj tam j razvijal, je za sedaj čisto nepregledno. Zdi se, da se bodo Združene države tudi tam direktno angažirale, da bi preprečile zmago prevratnežev, in to so že pokazale s tem, da so poslale tja 4 prevozna letala in 40 padalcev in da so obljubile Čombeju bomb niike za »ogledniške-.< polete proti upornikom.
Posledice Segnijeve bolezni
Predsednik italijanske republike Segni le že že štirinajst dni hudo bolan. V torek zjutraj se mu je le za spoznanje zboljšalo
V političnih krogih se že ugiba, kdo hi prišel v poštev kot kandidat za Sognijevega naslednika, ako bi dosedanji predsednik za stalno postal nesposoben za svojo visoko službo ali če bi celo umrl. Kol morebitne kandidate za mesto republiškega predsed nika navajajo kot prve Leoneja, Piecionija, Merzagoro in Saragata.
Drugi bolnik, čigar smrt bi tudi utegnila zaobrniti tok italijanske politike, je vodja italijanskih komunistov Pahnit o Togliatti Podobna bolezen kot Segni ja je lud.i njega priklenila na bolniško posteljo v sovjetskem letovišču Yalti, kamor je šel na oddih. Do včeraj se mu ni stanje nič izboljšalo. V ko munistični stranki so tudi zaskrbljeni za nasledstvo. V ospredju je ime strankinega podtajnika Longa, ki že dejansko vodi po litiko italijanske komunistične stranke. V poštev pa prihajata tudi poslanca Ingrao in A men do'a; rešitev pa bodo morali prav za to iskati v kolektivnem vodstvu stranke.
Na veliki šmaren je papež Pavel VI. oče tovsko pozval vse vernike, naj molijo za zdravje dobrega predsednika Segnija, pa »tudi še za eno italijansko politično oseb nost, ki se nahaja v prav tako hudem stanju.« Strankino tajništvo se je papežu jav no zahvalilo za njegove občutene besede.
Zaradi Segnijeve bolezni sta Moro in Sa-ragat odložila uradni obisk v Beogradu, ki bi moral biti 15. septembra.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 23. avgusta, oh: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Mlada pirata«, mladinska igra (Franc Jeza). Igrajo člani RO.; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; I4.z0 Sedem dni v svetu; 1 .00 Zlata risanka: Francoise Hardy; 16.00 Mojstri groze - VVilkie Coli Iris: »Strahotna postelja« (Franc Jeza); 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes (Sergij Vesel); 19.30 Operetna glasba; 21.00 Folklora z vsega sveta.
• PONEDELJEK, 24. avgusta, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Veselo je na svet živet«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.00 Tr-jaški pianisti: Tatjana Uršič - Johann Scbastian Bach: Kromatiena fantazija. Fuga v d-molu; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Prvi srnjak gospoda Lipčeta«; 21.00 Vincenzo Bellini: »Mesečnica«, opera v treh dejanjih.
• TOREK, 25. avgusta, ob: 11.45 Mali ansambli;
12.15 Zenski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa Smrl in preobrazba, op. 24, simfonična pesnitev, 18.50 Gostovanja solistov v Trstu. Klavirski duo Kurt Bauer-Heidi Bum? VVolfgana Ama-deus Mozart: Sonata v D-duru K: 448; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Davy Crockett« (De-sa Kraševec); 21.00 Radijska novela - Ksavcr Meško: »V ikoroškiti gorah«; 22.40 Sodobna simfonična glasba.
• SREDA, 25. avgusta, ob: 11.45 Naš juke-box;
12.15 Pogled na svet; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju; 18.45 Slovenski romantični samospevi. Skladbe Frana Gerbica, Antona Foersterja, Antona Nedveda in Josipa Pavčiča v izvedbi sopranistke Ondine Otte ter tenoristov Renata Kodermaca in Mira Brajnika; 19.15 Tržaška gledališča - Claudio Gherbitz: »Teatra Corti in Armonia, kasnejši Goldoni«; 21.00 Simfonični koncert orkestra italijanske Radiotelevizije iz Mi'ana. Približno ob 21.20 Svet umetnosti - Milko Bambič: »Pop-art«.
e ČETRTEK, 27. avgusta, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe (Susv R m); 1R.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju - Anton VVebern: Kvartet za godala, op. 5, Kvartet za godala, op. 28; 19.15 Gradovi na Goriškem: »Grad v Rubijah« (Rado Bednarik); 21.00 »Zabojček«, radijska drama (Lucia-no Codignola - Desa Kraševec). Igrajo člani RO., 22.50 Slovenski in jugoslovanski solisti. Violinist Dejan Bravničar, pri klavirju Leon Engelman. Matija Bravničar: Sonata in modo antico — Fantazija — Nočna elegija.
. PETEK, 28. avgusta, ob: 11.45 Ameriški odmevi;
12.15 Zena in dom; 18.30 Najlepše romantične simfonije; 19.15 Jadransko morje - Gojmir Budal: »Poljedelstvo in ostale primarne dejavnosti«; 20.31) Koncert operne glasbe. Približno ob 21.30 Mladina na Zahodu - Giovanni Russo: »Mladi uporniki v Angliji«.
• SOBOTA, 29. avgusta, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Lunine gore v Afriki«; 14.40 Karakteristični ansambli; 15.00 »Volan«. Oddaja /.a avtomobiliste; 15.30 »Rekli so mu „EI Greco”«, radijska drama (Luc Vilsen - Franc Jeza). Igrajo člani RO.; 17.00 Bodoči solisti. Sopranistka Julijana Anasta-sijevič, pri klavirju Zorica Dimitrijevič; 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji; 18.50 Predelava folklorne glasbe - Bela Bartok: Trije rondoji na madžarske narodne teme; 19.15 Počitniška srečanja (Saša Martelanc); 20.45 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi Ivan Bolčina; 21.00 Vabilo na ples.
EnciKliKa Pavla VI. o nalogah Cerkve v modernem času
Papež Pavel VI. je objavil pretekli teden svojo prvo okrožnico »Ecclesiam suam«. Naletela je na močan in pozitiven odmev v svetu. Povsod so je spreje'i z razumljivim zanimanjem, zlasti še glede na to, da je prvi dokument sedanjega papeža, iki razori,eva njegove poglede na Cerkev in njeno vlogo v modernem svetu.
Papež Pavel VI. je v okrožnici pokazal tri poti, katerih naj se drži katoliška Cerkev, da bo lahko uspešno izpolnjevala svoje poslanstvo. Te poti so; zavest in spoznanje same sebe, obnova in dialog s svetom.
Enciklika govori podrobno o položaju Cerkve v svetu in o njenih notranjih in zunanjih odnosih. V njej ni obravnavanja dogem v pravem pomenu besede, ampak je le nekakšen priročnik z navadili in priporočili za škofe, duhovščino in vernike. Ker pa jo je izdal vrhovni poglavar 'katoliške Cerkve, je za katoličane vsaj moralno obvezna.
Takoj po uvod.u omenja papež revščino, lakoto, razne struje moderne miselnosti, krščansko kulturo, prob'eme tistih ljudi, ki so oropani svojih pravic in svobode, nove
PREDSEDNIK
je umrl predsednik
tedenski koledarček
23. avgusta, nedelja: Zdenka, Filip
24. avgusta, ponedeljek: Jernej, Zlatan
25. avgusta, torek: Ludvik, Ljudevit
26. avgusta, sreda: Bernard, Jadranka
27. avgusta, četrtek: Zlatko, Juš
28. avgusta, petek: Avguštin, Miligoj
29. avgusta, sobota: Janez, Sabina
NOVI POLJSKI
V začetku meseca poljske republike Aleksander Zavad.szki. Rojen je bil kot sin rudniškega delavca leta 1899 v Dabrovvni Gorici. Že ob koncu prve vojne je stopil v vrste rdeče armade in se je udeležil državljanskih vojn v Rusiji. Po vojni se je vrnil v domovino, kjer je pre. sedel več let v ječi. Ko so ga ruske čete ■leta 1939 rešile, je postal brigadni genera' sovjetske armade, po koncu druge vojne pa eden vodinih politikov nove Poljske in od 1952 dalje njen predsednik. Na konferenci Kominforma v Bukareštu leta 1948 je bil med tistimi poljskimi odposlanci, ki so obsodili politično smer maršala Tita.
Za njegovega naslednika je bil imenovan Edvard Ochab. Rodil se je leta 1906 v Krakovu. Študiral je zadrugarske in kmetijske vede. Kot komunist je bil obsojen na 14 let ječe. Leta 1939 je odšel v Sovjetsko zvezo kot član poljske začasne vlade. Po vrnitvi v domovino je imel mesto strankinega tajnika, kmetijskega ministra in podpredsednika državnega sveta.
NAPETOST V BOLIVIJI
Prejšnji torek, na da-n 139. obletnice neodvisnosti južnoameriške republike Bolivije, je bil zaprisežen novi predsednik Viktor Paz Estensoro. Za državnega poglavarja je izvoljen že tretjič, kar se je zgodilo prvič v zgodovini te države.
Izvolitev je	pa	povzročila	v sami	vladni
stranki razcep	na	desnico in	levico. To zad-
njo vodi dosedanji državni podpredsednik Juan Lechin, ki je tudi vodja rudarskih sindikatov. Na njegovo mesto je imenoval tretjič izvoljeni predsednik generala Ortu-no. Tako je dobi'a armada glavno besedo v vlad.i.
Nasprotniki	pa	pridobivajo zaradi	slabih
gospodarskih	in	socialnih	razmer	vedno
več pristašev. Protivladni oboroženi oddelki so se pojavili že v bolivijskem petrolejskem središču Santa Cruz.
narode in države, problem rojstev in drugo. Jasne in odločne so papeževe besede o miru. Papež poziva ljudi, naj poskusijo storiti vse, kar vodi k sodelovanju, k bratskemu reševanju in k mirnemu urejanju mednarodnih odnosov.
Nato sledijo razni deli okrožnice, ki obravnavajo prej omenjene poti, po kateri*1 mora hoditi Cerkev v modernem svetu.
Človekoljub št. 1
Tak častni naslov nosi 31. predsednik Združenih držav Herbert Hoower, ki je obhajal te dni svojo 90-letnico. Njegovo živ' Ijenje je podobno življenju tistih ameriški*1 mož, ki so se povzpeli iz najskromnejši*1 razmer do najvišjih mest. Z desetimi letl je izgubil starše. Prodajal je časnike in n°' sil umazano perilo v pralnice, da si je prI' služil denar za študij.
Postal je rudniški inženir in je šel na tajsko. Ob veliki lakoti je organiziral sir0' ko akcijo za preskrbo mesta Tientsima ’n okolice s hrano in vodo. Med prvo svetov' no vojno je vod.il pomoč za lačne otroW Srednje in Vzhodne Evrope. Nekaj let kas' neje je dobil častni naslov človekoljuba 1 ob velikanskih poplavah Mississipija. Le' ta 1928 je bil izvoljen z edinstveno večin0 glasov za ameriškega predsednika. V njeS0 vo dobo spada »Hoovverjev načrt« za V0'. moč izstradani Nemčiji. V drugi svetov11 vojni je zopet organiziral akcijo proti \ koti v Evropi. Zaradi tega delovanja mu je podelilo naslov častnega doktorja osen®4*® sef univerz in 24 evropskih mest ga je izv lilo za častnega meščana.
Predsednik Johnson je v posebnem 1'ai! Triasu povabil ameriško ljudstvo, naj se
ni starega pred.sednika, ki je s pomočjo la£. nim narodom pridobil Ameriki velik ug'c
v svetu.
l/le luSita milnega hoUtja
l
(Nadaljevanje s 1. strani)
čene pogodbe in začasni diplomatski sp( zurni naložili v času velike zmede in 111 ščevanj«.
Da organizirajo zborovanja s takšnim vanturističnim, a v bistvu neodgovorn1 programom ljudje, ki so zapustili s domove in rojstne kraje, lahko razume^1 čeprav jih ne moremo odobravati. pustno in nerazumljivo pa je, da so zb° . vanju s takšnim sporedom dali svoj pfl® j nek — če ustreza resnici, kar je P°r°efj omenjeni tržaški dnevnik — tudi neka predstavniki deželnih institucij.
Skrajno neodgovorno bi namreč bilo. ^ bi na ljubo nekaj posameznikom, ki zar^3. politične ali nacionalne napetosti, če ne radi osebne užaljenosti, skušajo danes .g niti nase pozornost s tem, da zahtevajo manj ikot spreminjanje državnih meja’ ^ di tukajšnja odgovorna oblastva pornag rušiti, kar je bilo po tolikšnem trU^Urjst tudi po tolikšnih žrtvah doseženo v v mirnega sožitja in plodnega sodelovanj1 tem delu Evrope.
Nihče si ni bolj kot mi Slovenci na jasnem o tem, kako trd je boj za narodni obstoj. Kljub mnogim nesrečam in kar najbolj neugodnim zemljepisnim in zgodovinskim pogojem smo mi vzdržali v tem boju 'n se lahko štejemo za zmagovavce. Toda vsi tako ogroženi narodi niso vzdržali. Zgodovina pozna mnogo narodov, ki so izumrli, ali bolje rečeno utonili v drugih, številčno in biološko ali kulturno močnejših masah. Ravno na našem današnjem narodnem ozemlju in v njegovi neposredni soseščini je bilo precej takih narodov. Med njimi naj onienimo samo Longobarde Ilire, Hune, Obre in Gote.
Tudi da n,c s je še vedno v teku organski Proces nastajanja, razvijanja in odmiranja aarodov. V Afriki, pa tudi v Aziji in v Južni Ameriki smo nedvomno priče naistaja-aju novih državnih narodov, ki zadobivajo tudi zavest enotnih kulturnih in etničnih Nacionalnih skupnosti, čeprav se spajajo Ponekod iz zelo različnih rasnih, jezikovnih 'N. kulturnih elementov zlasti tam, kjer se razvijajo novi narodi iz priseljencev različ-Nih narodnosti in iz prvotne avtohtone rase, kakor n. pr. v Južni Ameriki. Kot se zdi, Se ta proces tam organsko in mirno razvija, brez kakih močnejših rasnih trenj. Ka-ho pa se bo posrečil v Afriki, še ni mogoče feči, ker so afriške države popolnoma u-Nietne tvorbe ki so jih ustvarile v njihovih današnjih mejah kolonialne sile. Proces se torej odvija v obratni smeri, kot se je odvijal v Evropi in drugod, kjer so narodi težili za lastno državo in si jo oblikovali. V Afriki je država tista, ki teži po tem, da bi ustvarila narod ki bi se prilegel njenim tllejam. V Evropi so se, kot vemo, poskusi Ustvarjanja takih »državnih« narodov popolnoma ponesrečili. Bomo videli, kaj bo Nastalo iz tega v Afriki.
Narodič pastirjev in lovcev
V tem nepretrganem zgodovinskem pro-Cesu nastajanja in odmiranja narodov pa *ahko še odkrijemo nekatere narodne skup-Nosti, ki so danes v zadnjem stadiju svo-Jega obstoja, tik pred izumrtjem. O eni ta-'h narodnih skupnosti je poročal v nor-Veškem dnevniku »Arbeiderbladet« pisatelj Kare Holt. To je narodič Skoltov. ki prebi-Va zdaj ob jezeru Sevettijarvi v finski Laponski’ Etnično in etnografsko je to zelo 'Zrazito ljudstvo, z lastnim jezikom, nošo *N drugimi etničnimi elementi. To je bilo Pulnomadsko ljudstvo, po zunanjosti podobno Fincem, ki je d.o konca prve svetovno vojne neovirano in po svoje srečno ži-Vfilo v vzhodni Finski in Kareliji. Pasli so ?v°je črede severnih jelenov, hodili na lov 'N lovili ribe. Bili so nekoliko sorodni La-P°Ncem, še bolj pa plemenom, ki so živela ^ severnem delu Rusije in ki jih navadno Prištevamo k ugro - finslkim jezikovnim ^Upinam. Večji del skoltskega narodiča je ^'vel v pokrajinah Svornkulla in Boris Gleb. Prejeli so pravoslavje in bili v dobrih odnosih z vsemi svojimi sosedi, ki jim nišo kušali greniti življenja.
^ Med, seboj pa so močno držali skupaj.
m so si svojega poglavarja,, kateremu ?° se pokoravali. Ta je skrbel za red in je ot sodnik razsojal v sporih med njimi, 1 Pr. kadar so se sprli zaradi pašnikov za Sv°je črede ali zaradi ribolova. On je tudi
skoltsko »zunanjo politiko«, da je j namreč urejeval odnose do sosednjih na-j rodov. Takega poglavarja ali starosto imajo Skolti še zdaj, ki pa je najbrž zadnji. To je Jalkko Sverloff, k,i opravlja to funkcijo od leLa 1921. Sam pravi, da je zadnji starosta. Za njim si bodo izvolili Skolti kolektivno vodstvo, v katerem bodo trije od njih in dva Finca. Mnenja je, da vse skupaj ne bo trajalo več dolgo in da bosta čez trideset let skoltski narodič in njegov jezik popolnoma izumrla.
Deset koč je že praznih
V prvi svetovni vojni so morali tud.i Skolti k vojakom. Bili so mobilizirani v rusko vojsko. Meja med novo finsko državo .in Rusijo pa je razdelila skoltsko etnično o-zemlje na dvoje. Njihova poletna bivališča so ostala na eni, zimska bivališča pa na drugi strani, ker so se selili zaradi paše svojih čred. Ostali so rajši na finski strani. Toda po drugi svetovni vojni je morala Finska tudi tisti del svojega ozemlja odstopiti Sovjetski zvezi in tako so se morali Skolti spet seliti. Naselili so se pri jezeru Sevettijarvi, kjer pa so pašniki revnejši, le ribolov je boljši. V novi 'kraj je prispe'o 270 Skoltov, njihovo število pa je narastlo s časom na dobrih 300. Vendar je začela njihova narodna skupnost razpadati. Izmed šestdesetih lesenih hiš, ki so si jih bili postavili po preselitvi, jih je že deset praznih. Mladi Skolti se namreč odseljujejo drugam, kjer je življenje dozdevno lažje, ker se da več zaslužiti, in dekleta se poročajo z moškimi druge narodnosti ter odidejo z njimi.
Medtem ko se posamezni mladi Skolti še vračajo po razočaranjih v svetu k svojemu plemenu, pa se dekleta ne vrnejo več. Stari poglavar Jakko Sverloff pravi, da se spominja v novi domovini pri Settijarv.iju samo dveh porok med kakim skoltskim fantom in skoltskim dekletom. V istem času se je dvanajst deklet poročilo s Finci. Izven svoje narod.ne skupnosti poročene Skol-tinje počasi pozabijo skoltski jezik. Značilno pa je, da se še niti en Skolt ni poročil s Finko.
Visoka umrljivost otrok
K izumiranju Skoltov je veliko pripomogla tudi visoka umrljivost otrok. Skoltške družine so imele v preteklosti sicer veliko otrok, celo po šestnajst in sedemnajst, toda ostali so navadno le trije ali štirje, vsi drugi so umrli zaradi slabe prehrane in pomanjkanja zdravniške pomoči. Tudi danes ni mnogo bolje. Okrog 300 Skoltov premore samo tri krave, ki dajejo mleko za otroke.
Finska vlada je sicer ustanovila pri Set-tijarviju šolo, v katero hodi 67 skoltskih otrok, poleg dveh finskih in štirih laponskih. Toda v šoli se učijo samo v finskem jeziku. Toda starejši ljudje ne znajo drugega jezika kot skoltskega. Blizu šole stoji tudi pravoslavna cerkvica za Skolte; na pokopališču zraven nje je že nad trideset skoltskih grobov s pravoslavnimi križi na njih. Tudi majhna bolnišnica je tam, toda za Skolte ni zdravstvenega zavarovanja in zdravljenje zanje je zelo drago. Vsakega hujše bolnega morajo z letalom prepeljati v večjo bonišnjco drugam in to je zelo drago.
Zanimivo je, da Skolti kot miroljubno ljudstvo v svojem jeziku sploh nimajo besede za vojno. Uporabljati morajo finsko besedo zanjo.
Kaj bo čez leta ostalo od te osamljene, edine skoltske vas,i sredi neskončnih borovih gozdov ob jezeru Sevettijarvi? Bo ostanek plemena našel dovolj moči, da bo vzdržal, ali mu je dokončno usojeno izginiti?
»Tam zunaj šume borovi gozdovi, ki se širijo na desetine milj na vse strani. Zmračilo se je — avgustov mrak, voda v jezeru je kot črna svila, in tu pa tam ob jezeru i svetijo majhne, rdeče luči. Tam še žive i ljudje v petdesetih kočah ob Sevettijarvu. Toda pred nekaj leti je bilo obljudenih še j šestdeset hiš,« zaključu je norveški pisatelj i Kare Holt svojo reportažo o umirajočem ljudstvu.
Razstava o koncilu v Konstanci
V Rosgarten-muzeju v Kostanci ob Bodenskem jezeru so za 550-letnico Konstan-škega koncila, ki je kot znano zasedal od leta 1414 do 1418, odprli razstavo z naslovom »Koncil v Konstanci«, ki prikazuje stara dela literature, umetnosti in dokumentacije in ki bo odprta do 8. novembra. V raznih sobanah 600 let starega muzeja so zbrali d,ela, ki so v zvezi s koncilom v Kostan-oi in ki so jih deloma posodili razni domači in tuji muzeji. Ena od razstavljenih znamenitosti je konstanšiki izvirni rokopis Richen-talske kronike iz leta 1465, katerega posamezne nesešite liste s slikami so pred 'kratkim restavrirali v monakovski državni biblioteki. Razstavljene so tudi papeške in kraljevske listine iz časa koncila kot tudi redki dragoceni kovanci iz numizmatičnih zbirk raznih mest. Dunajski muzej umetnostne zgodovine je dal na razpolago obredni meč cesarja Sigismunda, ki ga je imel ta opasanega pri imenovanju italijanskih plemičev za člane »Društva zmaja«. Pozornost vzbuja mitra, ki jo je poklonil takratni protipapež Janez med koncilom opatu Erhardu Lindu iz Kreuzlinga. Razstavljeno je tudi orožje iz 15. stoletja.
Med razstavljenimi umetninami padejo v oči kip v naravni velikosti, ki predstavlja »Žalujočo ženo« in ki ga je izklesal kipar Eriskirch, ter slike na lesu im raznih cerkva in samostanov.
Na češkega reformatorja Jana Husa, ki so ga leta 1415 v Konstanci sežgali, spominjajo na razstavi vrata in okno iz jetniške-ga stolpa na Dominikanskem otoku, kjer je bil zaprt, kot tudi v Memmimgenu natisnjena inkumabula z odstavki Husovih polemičnih spisov, zaradi katerih so ga potem tudi sežgali na grmadi. Na Husa spominjajo nadalje razni kovanci iz 16. stoletja z njegovo sliko.
DROBIŽ IZGINJA
Statistiki Italijanske banke so ugotovili zadnji mesec vedno večje pomanjkanje kovancev po pet lir. Posebno tramvajski u-službenci v Rimu so pri večernih obračunih oddajali izkupiček le v bankovcih, kovancev pa ni bilo nikjer. Podobno je bilo tudi po drugih mestih. Drobiža po eno liro sploh ni več v obtoku, kmalu ga ne bo tud.i tistega po pet lir. Kam gre? Prodajajo ga z velikim dobičkom inozemskim tovarnam za izdelavo gumbov, pa tudi za vložke pri dvigalih in telefonih.
Umirajoči narodič
vodil
Pisma uredništvu
O nesreči na Opčinah
Spoštovano uredništvo,
rad bi pripomnil nekaj k nesreči, ki se je zgodila v soboto zvečer na Opčinah, ko je tramvaj povozil nekega 39-letnega moškega iz Trsta. Iz časopisnih vesti o preiskavi je bilo razbrati, da je padel dotični pod kolesa tramvaja po nesreči, češ da mu je postalo slabo, in da lega nihče ni opazil.
To pa po mojem mnenju ne drži. Dotični je skoraj gotovo napravil samomor, ker si je nemogoče misliti kaj drugega, če človek ve, v kakšnih okoliščinah se je žalostni dogodek pripetil. Do nesreče je prišlo ob 21.40 in to kaikih 100 ali 150 metrov od Obeliska v smeri proti Opčinam, na kraju, kjer je pot za pešce ločena od tramvajske proge s skoraj meter visoko zelo gosto živo mejo. Ce bi bilo postalo tistemu človeku slabo (a 39-let-nemu moškemu le ne postane kar nenadno talco slabo, da bi padel v nezavest kar sredi poti), bi se bil zrušil na pot in vsaj čez nekaj hipov bi bili naleteli na njega ljudje, saj je tisti čas hodilo po tisti poti na stotine ljudi, ki so se peš vračali z izleta na Opčine v Trst, pa tudi tisti, ki so šli na razgledno točko k Obelisku ali pa so se tam samo sprehajali, kot n. pr. zaljubljenci ali družine. Saj je bil praznik Velikega Šmarna (Ferragosto). Sam sem hodil tisti čas po tisti poti in sem srečaval cele kolone ljudi, skupine po 10 in več oseb, ki so šle proti Obelisku. Te bi bile gotovo odkrile nesrečnika, če bi bil obležal zaradi slabosti, ali recimo pijanosti, ker je baje dognano, da je ves dan hodil okrog in počasi pil. Nemogoče je, da bi bil padel preko žive meje tako, da bi tega ne bil nihče opazil, ker je ta, kot rečeno, visoka skoraj en meter. Taiko bi bil obvisel preko nje in bi ga bili prav tako takoj našli.
Iz tega se da sklepati, da je nesrečnež čakal ob robu gozdička in legel pred tramvaj, tik preden je ta privozil do njega, ali da je že prej prelezel živo mejo in se zleknil ob njej na notranji strani taiko, da ga ni mogel nihče opaziti, ker je lam cestna razsvetljava bolj slaba. Tudi to, da mu je tramvaj odrezal glavo, dokazuje, da je napravil samomor, ker je to tipično za samomorilce pod kolesi vlaika. Sami namreč položijo vrat na tračnico.
Vse kaže, da je nesrečnež odšel v mraku proti gozdičku, si izbral slabo razsvetljen kraj in počakal na tramvaj ter legel pred njega. Zakaj bi se bil sicei' peš napotil skoraj do Obeliska? Če je bil namenjen domov, bi bil nedvomno sedel na tramvaj na izhodiščni postaji in se peljaT v Trst, zlasti če se ni dobro počutil. Tak človek se pač ne bo odločil, da bo šel peš z Opčin v Trst.
S temi okoliščinami si je ludi razlagati, da nihče ni opazil njegove smrti. Prava nesreča bi ne bila mogla ostati tako neopažena.
To pišem tudi zato, ker zahteva lo pravičnost do tramvajskih vozačev, ki ne morejo biti odgovorni za dejanja samomorilcev. S tem, da se prikazuje nesrečneževo smrt kot nesrečo, pa se jim dela krivico. Oblasti bi morale vsekakor bolj resno presoditi okoliščine in ugotoviti, kako je nesrečnež umrl, preden so izključile samomor.
Bralec z Opčin
Nesnažno mesto
Spošlovano uredništvo,
pred kratkim sem še vrnil s potovanja po tujini, I. j. po nekaterih zahodnoevropskih državah. Takoj, ko sem v Trstu stopil iz veže glavne železniške postaje, mi je udarila v oči nesnaga na ulicah. Ker smo vajeni vsalk dan videti naše mesto lako nesnažno, se te nesnage niti več ne zavemo. Ugotovimo jo, taiko kot jaz, šele ob povratku s kaikega potovanja po bolj snažnih deželah.
Človek, ki je vajen bolj čistega okolja, občuti stud, ko hodi po tržaških ulicah. Pločniki so polni smeti in pljunkov (nikjer na svetu še nisem videl tako ostudno popljuvanih pločnikov, kakor da Tržačani še niso slišali o pravilu bontona, da se pljuva v robec).
V neki ulici v središču mesta, celo v neposredni bližini nekega nacionalnega spomenika, ki ga pogosto obiskujejo bojevniške in druge delegacije, je ležala ves čas vclikošmarenskih praznikov (Ferragosto) mrhovina poginulega goloba, ki ga je
PESTER TURISTIČNI ŽIVŽAV V TRSTU
Letošnja turistična sezona, ki v začetku ni kdovekako dobro obetala, se je že prejšnji mesec odločno obrnila na bolje in te dni dosegla svoj višek. V krogih, ki se bavijo s turizmom, smo zvedeli, da je letos dotok tujcev večji kot lani čeprav je treba zabeležiti precejšnje spremembe. Glavna letošnja značilnost obstoji v tem, da se je odločno zmanjšal obisk avstrijskih in zahod-nonemšikih turistov.
Trst in vse njegovo ozemlje je izrazito prehodna točka, in zato prevladujejo prehodni turisti, ki so namenjeni v Jugoslavijo. Grčijo in še dalje na Vzhod, ali pa se iz teh krajev vračajo. Med temi turisti prevladujejo letos Francozi in zlasti Holandci, za njimi pa prid,ejo Angleži, Švicarji, Danci, Švedi itd.
Zanimivo je nadalje, da se je letos znatno povečalo število jugoslovanskih turistov, ki so sicer že srejšnja leta bili takoreikoč stalni tržaški gostje. Zanimivo je nadalje, da so se letos pojavili prvi turisti iz vzhodnih držav, kot so Poljsika, Madžarska, Češkoslovaška in Bolgarija.
Včeraj smo opazili v Trstu tudi prvi finski avtomobil z značilno belo zastavo z modrim križem zraven registrirne tablice. Te dni je videti v našem mestu tudi nenavadno mnogo starih in mladih žensk od drugod, katerih bolj »zapete« obleke in obrazi dokazujejo, da ne gre sa navadne turistke. In to res niso. V sredo popoldne se je namreč začel v univerzitetni avli kongres Mednarodne ženske zveze,
Tako zdaj poživljajo tržaške ulice dame v vseh mogočih nošah in modah, od »strogo« oblečenih britanskih starih devic in njihovih ameriških sestričen, ki ljubijo mnogo bolj žive barve, do eksotično oblečenih Indijk in Afričank. Ogrnjene so v živobarvne tunike in stopajo ponosno kot kraljice ali antične Grkinje in Rimljanke (vsaj kakor si jih predstavljamo). Od evropskih in ameriških delegatk jih loči tudi to, da so mnogo mlajše, saj so starejše ženske generacije v njihovih domovinah po ogromni večini še nepismene. Tako imajo vse vodilne funkcije v ženskih organizacijah mlajše, ki so bolj izobražene.
POVIŠANE TRAMVAJSKE VOZOVNICE
V torelk, k8. t. m., so v Trstu stopile v veljavo nove cene tramvajskih voznih listkov. Glavna in bistvena sprememba obstoji v tem, da stane danes navaden listek 50 lir, to je 10 lir več kot doslej. Ukinjen je bil nadalje zeleni (povratni) listek, ki je stal 40 lir in je veljal za dve vožnji dnevno. Prav tako je bil odpravljen tedenski abouma, ki je stal 150 lir in s katerim si imel pravico do dveh voženj dnevno.
morda obgrizla še kaka žival. Mrhovina je ležala tam ludi že leden dni prej in leži morda še zdaj. Studi se mi, da bi šel še enkrat pogledal, če je še lam. Vsekakor je to dokaz, da tista ulica vsaj kakih deset dni že ni bila pometena. In takih ulic je morda v našem mestu še več.
Kaj pravi k temu mestna občina oziroma tisti, ki so odgovorni za snago v mestu? Če manjka osebja, zakaj ga ne nastavijo? Tu pa res nima pomena varčevati, saj gre toliko javnega denarja za druge mnogo manj potrebne reči.
L. C.
Listek za dve vožnji stane 80 lir, izredni listek (nočna vožnja) pa 100 lir. Listki, ki dajejo pravico do treh ali šest dvojnih voženj dnevno, stanejo 150 oziroma 300 lir. S 1. septembrom pa bodo postali veljavni novi predpisi glede izdajanja aboumajev za delavce in uslužbence.
Znatno povišanje cen za te usluge mestnega podjetja Acegat je povzročilo živahne razprave v tržaški javnosti. Opozicionalne stranke so protestirale proti sklepu sre-dinsiko-levičarsikega občinskega odbora, ki je odobril povišanje tarif, ne da bi zaslišal mnenje občinskega sveta. Komunisti so celo imeli v sredo protestno zborovanje pr’ Sv. Jakobu.
Ne glede na dejstvo, da opozicionalne stranke izkoriščajo tudi to podražitev v svoje strankarske namene, ustreza resnici trditev, da se takšen kronični bolnik, kaki-' šna je Acegat, ne mor ozdraviti samo s p°' viški cen voznin listkom na tramvajih in trolejbusih, temveč so potrebni radikalnejši ukrepi, ki zadevajo v prvi vrsti samo strukturo mestnega podjetja.
mA. fid.
TRST
Ulica Torrebianca 21/11 . Telef. 31-315
Uvoz - izvoz Kemikalije
Farmacevtski proizvodi
Učeja:
NOVA CERKEV
Menda je ni vasi daleč na okrog, ki bi bi' la tako osamljena od, vsega sveta, kak°r je ravno Učeja v soteski med beneški#1' in soškimi Slovenci. Odrezanim od svet®; zlasti v kimsikem času, nam je v vasi primanjkovalo javnih naprav.
V tem pogledu pa se je zadnje čase m®r' sikaj izboljšalo. Poseben praznik je bil v ponedeljek po velikem šmarnu. Večino#13 po prizaedvanju domačinov samih in nji; hovega dušnega pastirja stoji zdaj sre^1 vasi nova cerkev. V ponedeljek jo je blag0' slovil videmski nadškof ob udeležbi celo1' ne soseske in zastopnikov vseh oblasti v pokrajini. Poleg cerkve je tudi dvorana Z® različne verske in druge družabne priredit; ve. Vse to bo pripomoglo, da ne bodo tud* hudi zimski večeri tako dolgi in pusti, k° so bili doslej.
TRBIŽ
V zadnji številki Novega lista je &10 Objavljeno poročilo o razširitvi ceste 11 spodnji Trbiž. Govora je bilo tudi o razi®' stitvi hiše onkraj podvoza, ki naj bi ovir® la promet. Prejeli smo pa popravek, ki P°. jasnjuje, da stoji omenjena hiša nasprf^ županove in da je prav ta tista, ki oVJf
r Js (p&iiS fae
!____________________________________________________
Našo na novo pres'ikano celcrev obiskuje zika bodisi pri sejah, bodisi pri uradova-in občuduje vedno več tujcev. Dobili bomo nju deželnega sveta, tudi novo župno dvorano. Govori se tudi o zidavi novega župnišča na prostoru za
Solkansko polje:
NOVO NASELJE — TOČA
Severni del Gorice, to je tisti, ki sega od Livade do meje med Sočo in solkansko cesto, je dolgo let po vojni veljal res samo za »polje«. Ceste so bile podobne kolovozom, hiše brez vode in elektrike, tako da tega dela res ni bilo mogoče smatrati za pravo mestno četrt. Zdaj je pa že drugače. Nastajajo nove hiše in stavbe, da podeželski značaj naselja počasi že izginja. Urejene so po večini tudi ceste in razne napeljave. Vendar pa Obdelujejo ljudje tod okrog še Precej njiv in nasadov.
Zadnja toča je trtam precej škodila. Sodijo, da je povzročila za približno 30% škode, še bolj se pa bo poznala škoda, ker je nevarnost, da bo napadla trte perono-spora. Potrebno bo hitro in izdatno škropiti, če hočemo ohraniti vinski pridelek, ki je tako dobro obetal.
Standrež:
KOLORADSKI HROŠČ STRAŠI
Za mnoge meščane in izletnike je vreme med, soncem in dežjem piškavo, zlasti ob velikem šmarnu, ko je navada in tudi »no-bel«, da gre vse na pohajanje. Našemu vrt-narsko-zelenjarskemu okraju pa tako vreme kar nekam prija.
Krompir se je še dobro napravil, celo več, kot se je mislilo. Bati se je pa treba koloradskega hrošča, ker je letos tega mrčesa zelo veliko in bo še dosti škod.il melanca-nam, krompirju, paradižnikom.
Ljudje so uporabljali proti temu hrošču različna sredstva, med temi tudi svinčeni < rzenat, in sprva so zelo pomagala. Počasi Pa postaja hrošč že imun proti vsem sred,-Stvom. Vedno več se ga pojavlja tudi v bližnjih krajih kot v Rupi in v Sovodnjah. Vsaj za pirhodnje 'eto bodo morali kmetijski odbori oragnizirati akcijo za zatiranje tega nevarnega mrčesa.
* HanatfrUu doiitic«
Pormet. Če bi omenjeno hišo podrli, bi še Vedno ne bil rešen problem prometa na sPodnjem Trbižu, kajti po načrtih je jas-no, da bosta še vedno ostali napoti županova in T os oni jeva hiša.
Dodati moramo tudi mnenje, da je ocenitev — pet milijonov — navedene hiše za današnje razmere čudna. V istem hipu pa ima občinski svet 10 milijonov na razpolago za doprinos k zgradbi novega hotela, katerega bi morala upravljati Ustanova treh ^enečij. Prv tako je nerazumljivo različno °cenjevanje zemljišč. Kvadratni meter zenice na spodnjem Trbižu je ocenjen na 5000 [’r, na zgornjem pa kar 20.000! Ali ne plačujejo meščani v spodnjem delu enake, če ne celo višje davke kot v zgornjem?
—0—
Za poletne praznike je bilo po Trbižu vse Polno tujih gostov. Primanjkovalo je celo Prenočišč. Turistični odbor jim je pa preskrbel v soboto in nedeljo posebno zabavo na glavnem trgu. Na veliki šmaren je natopila folklorna skupina iz Tricesima. V Nedeljo zvečer je pa z godbo, pesmijo in Plesnimi nastopi kar vžigala veliko množico gostov skupina z Jesenic. Delova' je tudi srečolav, katerega čisti dobiček je bil namenjen za obnovitvena dela v cerkvi.
cerkvijo. Mnenja o legi in zidavi pa si še niso edina.
Rupa- Peč:
ZBOLJŠANJE CEST IN GRADNJA ŽUPNIŠČA
Občinarji so se vedno pritoževali nad s'a bimi cestami skozi vas v Rupi. Toda tudi teh pritožb bo menda kmalu sonec. Sovo-denjsko županstvo je namreč v načrtu za popravo občinskih cest upoštevalo tudi našo cesto od Ožbota do cerkve. Pot bodo asfaltirali, obenem jo bodo tudi razširili in uredi'i odtočne kanale. To je zelo potrebno, ker moramo ob vsakem deževju bresti po mlakužah. Asfalt bo dobila tudi glavna cesta na Peči in pa odcepek k cerkvi.
Na Peči se že dalj časa govori o potrebni zidavi župnišča. Dušni pastirji si morajo iskati strehe po privatnih hišah ali pa se voziti z avtom od dru od. Za povzdig farnega življenja so takšne razmere seveda neugodne. Zdaj pa je občina sklenila podeliti cerkveni upravi večji kos zemljišča okoli cerkve, kjer sc bo postavilo župnišče in še kako poslopje za farne organizacije.
Sovodnje:
ZA BOLJŠE PROMETNE ZVEZE IN KRITJE PRORAČUNA
Za nas Sovodenjce slabo kaže, da bi kaj kima’u dobili avtobusno zvezo z Gorico. Kriza mestnega avtobusnega prometa je še najbolj prizadela nas. Zdaj, poleti, si še kako pomagamo, v slabem vremenu in dežju, posebno pa še, ko bodo odprte šole, bo nujno potrebno, da bo vzpostavljena avtobusna zveza med mestom in Sovod.njami. Redna prometna zveza bo mora'a postati tudi redna skrb našega občinskega sveta. Pohvale so pa vredni naši občinski možje, da so dosegli z vladno pomočjo asfaltiranje Občinskih poti, in sicer odcep v Potok in v Skrilje.
Občinski svet je sprejel tudi sklep za najem državnega posojila, s katerim bo krit primanjkljaj 11 milijonov lir lanskega občinskega proračuna.
Doberdob:
TATOVI — SEJA
V ponedeljek ponoči so vdrli tatovi v naše občinske urade. Prebrskali so vse predale. Stikali so celo po kartoteki volivnih u-pravičencev, da bi kaj naš'i. Našli so pa le borih tri tisoč lir, s katerimi so se morali zadovoljiti in tiho oditi brez sled.u.
Občinski možje so se zbrali k seji, na kateri so razpravljal o cenah za grobnice na pokopališčih v Doberdobu in v sosednih vaseh. Pregledali so tudi načrt za novo šolsko poslopje. Ugotovili so, da se ne bo mogel izvesti z 19 milijoni lir, ki so na razpolago. Potrebno bo poiskati še druge vire, da pridemo do nove šole.
Na seji so govorili tudi o rabi slovenščine pri deželnem svetu. Ostro so obsodili
FARNA »ŠAGRA«
I V nedeljo so obhaja'i pri Podturnom vsi farani župnije svetega Roka svojo starodavno' ljudsko šagro. Cerkvene slovesnosti imajo svoj izvor v stari zaobljubi, katero so izrek'i »šanrokarji« v času hude kuge v 17. stoletju, župljani so lepo okrasili svojo cerkev in pritrdili na pročelje grb svoje mestne četrti, ki predstavlja mlado repo sredi kostanjevega venca. Podturen velja namreč še danes za pravi kmečki okraj go-riškega mesta.
Letošnji farni praznik je bil še bolj pomemben, ker so začeli z deli za župnijsko dvorano in druge prostore cerkvenih organizacij. Slovesnost je povzdignil tudi znani pevski zbor iz Rude, odkoder je doma sedanji župnik Burgnich.
Ljudska tridnevna zabava na barjarju in s štruklji se bo pa začela v soboto.
RIBI NAMESTO ATA
Končno se je zadeva mestnih avtobnsm/ le premaknila ?	cvkjivc.	UDčinski svel
jc sklenil na zadnji seji, da podeli koncesijo podjetju Ribi. Pokrajinski upravni odbor je ta sklep tudi že potrdil.
O odnosih mestne občine do podjetja ATA se je govorilo že pred enim letom, ko je šlo za podražitev vozovnic. Takrat je občinski svet tudi sklenil, naj se mestni promet municipalizira v roku šestih mesecev. Zakulisne sile so raztegni'e ta rok na 12 mesecev. Municipalizacija pa še zdaj ni dokončno urejena, ker je Ribi prevzel avtobusno službo le za šest mesecev.
Vendar so meščani dobi'i vsaj za ta čas kolikor toliko zadovoljivo rešitev. Avtobusi bodo vozili po vseh petih progah, katere je upravljalo prejšnje podjetje.
Nerešeno je pa še vprašanje zveze s So-vodnjami, ker je zanjo pristojno nadzor-ništvo za motorizacijo v Vidmu.
PRAZNE OBLJUBE
Vsakdanji popotniki, kopalci in tudi turisti so trdno pričakovali, da bo začel po dolgem času spet krožiti mestni avtobus. Vsaj tako je bilo obljubljeno in objavljeno po časopisih z natančnim voznim redom, katerega so si bravci skrtmo izrezali.
V ponedeljek zvečer so se mnogi potniki pripeljali na goriško postajo, čakajo, čakajo, pogledujejo svoj izrezek z voznim redom, a avtobusa po osmi uri ni od, nikoder. Znani Jakob, ki prenaša kovčke, nazad,-nje pristopi in ogovori gručo čakajočih po svoji navadi: »Le čakajte karobero, ma jo boste morali do jutri.« Koliko kletvin je .etelo na račun avtobusov, občinskih mož in bogvedi še koga.
Tudi v torek še niso vozili avtobusi, čeprav je koncesija podeljena novemu pod-letju. Po sporočilu mestnega županstva je skočil vmes uradni konjiček. Namestitveni urad še ni da! svojega dovoljenja za no ve nameščence, ker uslužbenci ATA niso pravnoveljavno še odslovljeni. Prihodnji te-
nastop večine, ki se upira rabi našega je- den se bo našel pa že kak druj izgovor.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
IToru Httcheltoeu htijiijn
Mohorjeva družba v Celju je izdala knjigo Edvarda Kocbeka »Slovensko poslanstvo«. Na eni sprednjih strani je navedeno, da besedilo te knjige predstavlja zaključni dve poglavji še neobjavljenega partizanskega dnevnika »Listina« nadaljevanja »Tovarišije«. Knjiga ima 216 strani. V njej opisuje Kocbek svoje dogodivščine iz vojnega časa, ko je bil pri partizanih, zlasti pot v Jajce, na zborovanje, na katerem so ustanovili novo Jugoslavijo oziroma položili temelje zanjo z znanimi izjavami in proglasi AVNOJ-a. Kocbek je bil član slovenske delegacije.
Večina knjige obravnava dogodke na poti^ v Jajce, v Bosni, ki so bili skoraj vodno dramatični.
Slovenska delegacija se je morala prebijati čez dm in strn ter je bila skoraj vedno v smtrni ne varnosti. Pogosto je komaj odnesla pete iz nastavljenih zased ali iz obkolitev, ko je bi a izdana. Včasih so vdrli Nemci v kraje, kjer je prenočila, komaj eno uro potem, ko.je odpotovala naprej, in vso vas požgali ter vse ljudi pobili, kot na primer vas Srb. Kocbek si je sproti beležil vse te dogodke, ki pa ga niso mogli odvrniti od tega, da ne li opazil vsakovrstnih podrobnosti. V svojo beležnico si zapisuje vtise o krajih in ljudeh, omenja
Kulturne novice
Slovenski mladinski film »Srečno, Kekec« je
dobil na mednarodnem festivalu mladinskih in
n~v„mentarnih filmov v Benetkah tretjo nagrado
v svoji Katero,ij-.. n...,,, absolutno nagrado med dokumentarnimi filmi pa je aouu	iičev	film
o potresu v Skopju.
—•—
Slikar Jože Cesar je odprl 16. tega meseca samostojno razstavo v Portorožu. Razstavil je svoja dela iz zadnjega časa. Razstava vzbuja pozornost.
—•—
V dvorani hotela »Spiaggia« v Gradežu je še vedno odprta slikarska razstava tržaškega slikarja Giovannija Tallerja. Razstava bo odprta do 30. avgusta.
 •---
V Ogleju so odprli drugo deželno razstavo slikarstva, na kateri sodeluje 124 umetnikov z 289 deli. Prvo nagrado je dobil Cesare Mocchiutti.
V neki slaščičarni v središču Gradeža razstavlja svoja najnovejša dela slikar Antonio Coceani. Razstava bo odprta do konca tega meseca.
—•—
V sredo je umrl v Forte dei Marmi, kjer je hi na letovišču, znani stari italijanski pisatelj in dikar Ardengo Soffici. Zadela ga je kap.
V Peruju so odkrili starodavno mesto Inkov, ki je štirikrat večje kot so slavne in mnogo obiskovane razvaline mesta Machu Pichu. Na razvaline pozabljenega mesta je naletela v pragozdu po 51-dnevnem prodiranju odprava 50 mož pod vodstvom arheologa Gena Savoya.
Z Verdijevo »Aido« so na Peristilu v Splitu zaključili XI. poletne prireditve. V času od 15. julija do 12. avgusta so prikazali 18 predstav. Prireditev se je udeležilo okrog 18 tisoč domačih in tujih gostov, kar je znatno več kot v preteklem letu.
—•—
V Splitu so spet v teku izkopavanja, s kateri-li bi radi napravili dostopne vzhodne dele podzemlja Dioklecianove palače. Kot znano, so pred nekaj leti odkrili pod palačo ogromne podzemeljske prostore in so jih delno že odkopali ter predstavljajo zdaj zaradi svoje popolne ohranjenosti veliko arheološko in turistično privlačnost. Ždaj bodo očistili zemlje in odpadkov veliko osrednjo okroglo dvorano, dve manjši dvorani in še nekaj pravokotnih dvoran, pa tudi dobro ohranjen sistem hodnikov, ki so omogočali promet v podzemlju. Upajo, da bodo prihodnje poletje ta izkopavanja dokončali.
posamezne človeške usode, srečanja, ki so včasih zelo nenavadna, razgovore, razmišljanja in meditacije o slovenski narodni usodi, o značaj j posa meznih jugoslovanskih narodov, o mednarodni politiki in položaju, o filozofiji, o 'krščanstvu in o mnogem drugem. Natančno opisuje tudi zborovanje v Jajcu in to opisovanje je včasih presenetljivo odkrito. V njem najdemo tudi take stvari, ki niso bile doslej še nikjer objavljene, n. pr. r.z-govor med Titom in slovenskimi odposlanci.
Božidar Jakac, ki je bil tudi član slovenske« t odposlanstva na poti v Jajce, je opremil knjigo z velikim številom risb v raznih tehnikah, ki ji dajejo še posebno prikupnost.
Kakšno zanimanje je vzbudila Kocbekova knjiga, odazuje tudi dejstvo, da so bili izvodi, ki so bili na razpolago v Tržaški knjigami, takoj razprodani, in da so morali naročiti novo pošiljko.
Filmski festival v Benetkah
V Benetkah hite še z zadnjimi pripravami za začetek Mednarodnega filmskega festivala, ki se bo začel 27. avgusta in bo trajal do 10. septembra. Poelg glavnega festivala sta na sporedu še dve drugi filmski reviji. Pri eni gre za predvajanje filmov, ki so se udeležili že drugih festivalov, pri drugi pa za retrospektivno revijo skandinavskih filmov.
MAŽURANICEVA PROSLAVA
V nedeljo so svečano proslavili 150-letnico rojstva hrvatskega bana in pesnika Ivana Mažurani-ča. Proslave so bile v pesnikovem rojstnem kraju Novi Vinodolsk, v Karlovcu in v Zagrebu.
Pesnikovo najbolj znano delo je cp »Smrt Smail-age Cengiča«. Prvič je bilo natisnjeno leta 1846; od takrat je doživelo 136 izdaj v hrvatskem jeziku. Doživelo je tudi 46 izdaj v tuje jezike. V italijanščino ga je vzorno prevedel pros. Urbani.
V jubilejni izdaji ga bo letos natisnila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.
SLIKARSKA TEKMA V ŠTEVERJANU
Letošnje slikarsko tekmovanje v Števerjanu bo v nedeljo 30. avgusta. Kot znano, prirejajo to tekmovanje že nekaj let, tako da je prišlo že v tradicijo. Slikarji se zberejo v parku Formentini-jevega gradu, nakar se lotijo slikanja pokrajinskih motivov. Najboljše slike so nagrajene, vse slike pa potem razstavijo v Gorici. Letošnja razstava bo od 7. do 20. septembra v mali dvorani gledališke kavarne v Gorici in v galeriji Trgovinske zbornice.
Razstava o Eneju Silvlju Piccolominiju
V petek, 14. t. m. zvečer so odprli v občinski razstavni dvorani v Trstu spominsko razstavo za peto stoletnico smrti Eneja Silvia Piccolominija, ki je bil od leta 1447 do leta 1450 tržaški škof, nakar je postal papež pod imenom Pij II.
Za to razstavo je bila natisnjena brošunca, v katere uvodu je župan Franzil zapisali, da ima Trsi razlog, da posebno spoštljivo počasti Piccolomi-nijev spomin, ker je bil to edini tržaški škof, ki je zasedel papeški prestol, pa tudi zaradi tega, ker je bil tržaški škofovski stol posebno počaščen s lem škofom, ki si je pridobil izreden položaj v takratnem literarnem življenju. Poleg tega mora biti Trst hvaležen Piccolominiju, ki je pokazal po-sebno vnemo zanj, kar je dokazal z raznimi dejanji, med drugim s tem, da je leta 1463 pravočasno interveniral v vojni med Trstom in Benetkami tor prihranil Tržačanom hujše nesreče.
Razstavo so priredili pod okriljem mestne obli ne in mestne knjižnice, v kateri je shranje-na zbirka Piccolominijevih knjig in predmetov. Odprta bo do 30. septembra.
Piccolominijevo knjižnico je tržaški rodoljub Rossetti daroval občini. Zbirka je takrat štela tisoč 887 knjig, danes pa jih šteje pot tisoč 800.
Razstava ima dva dela, bibliografskega in dokumentarnega. Prvi obsega nekatere najznačilnejše Piccolomini jeve knjige, druga pa dokumente, ki ilustrirajo odnose mod Piccolominijem in Trstom-Med drugim je v dokumentarnem delu videti Pa' peško bulo v faksimilu, s katero je Picco'omin' kot papež Pij II. leta 1464 odobril sporazum med tržaškim škofom in plemiško družino VValsee gle' de investiture k raških župnij. S tem sporazumom je bil končan dolg spor med tržaškim duhovništvom in devinskimi gospodi, v katerega je bil zapleten tudi Piccolomini kot tržaški škof.
Kot znano, je Enej Silvij Piccolomini zelo važen tudi za slovensko zgodovino, saj nam je zapustil natančen opis ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku, opis, ki je izredne važnosti za slovenske zgodovinarje.
RIMSKO GLEDALIŠČE V TRSTU JE OŽIVELO
V torek zvečer je bila v rimskem gledališču v ulici Teatro Romano v Trstu po kakih 18 stoletjih spet gledališka prodstava. Skupina tržaškega Stalnega gledališča je uprizorila Sofoklejevo dramo »Elektra«, ki jo je prevedel Salvatore Quas1-' modo. Predstavo je omogočila in organizira Tržaška ustanova za turizem. Dramo je zrežiral Ful vio Tolusso, za kulise pa je poskrbel Marcello Mascherini.. Odrsko glasbo je zložil Doriano Sara-cino. Vlogo Eloktre je igrala Marisa Fabbri, vlogo Kliteminostre pa Adriana Innocenti. Premiera ie zadovoljila publiko. Dramo bodo poiavFali do nedelje, 23. tega meseca.
Ladiha” - poadahok na aktualno,)ti
Uvodni članek šeste številke »Mladike« je napi sala Nataša Kalanova. V njem razmišlja o novi Evropi v zvezi z raznimi aktualnimi dogodki zadnjega časa. V članku najdemo stavek »Nova Evropa mora priti. A najprej mora evropski človek preko katarze«. Zdi se nam, da si dela avtorka nekoliko iluzij o takoi imenovani novi Evropi, ker si — sodeč po članku — predstavlja, da bo to Evropa, v kateri bodo rešeni vsi problemi, v kateri ne bo več hudobije, vsaj ne v obliki nacionalističnih ali morda še drugih ekstremističnih tendenc. To odgovarja seveda preveč idealističnemu mišljenju in gledanju na sodobno dogajanje. Kajti take 'dualne Evrope gotovo ne bo nikdar. Gre pa za to, da se narodi zbližajo in da z enotno voljo drže takšne tendence v šahu, čim najbolj mogoče. Zloba pa gotovo ne bo nikdar ddkončno premagani in se bo treba v vsakršni Evorpi in v vsem svetu vedno spet spopasti z njo.
Marij Maver je prispeval reportažo o ta’ oru slovenske zamejske mladine na Koroškem, o čemer poroča še drug članek. Objavljeno je tudi poročilo o nedavnem literarnem večeru v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu, na katerem so brali iz svojih del slovenski pisatelji, ki so se zbrali v Trstu iz raznih držav in celo z dveh celin. Med njimi je bil Lev Detela, ki je objavil v tej številki Mladike svojo kratko novelo »Na kar smo navajeni«. Značilna za Detelo sta živahen slog in čut za aktualnost, ki pa se skriva za nekako alegor čnost
jo. Maiks Šah je prispeval poročilo o slovenskem šolstvu in njegovem uspehu v preteklem šokskem letu. šolsko vprašanje je obdelal z raznih stran' in prikazal njegove odlike, šibkosti in težave, vse v zgoščeni in pregledni obliki. Posebno zanimiva in aktualna pa je razprava »Urejevanje rojstev«, ki jo je napisal dr. Lojze Šuštar, prof. bogoslovja v Churu v Švici. V razpravi prikaže to vprašanje s katoliškega stališča in mu nakaže tudi rešitve, ki so v skladu s krščansko moralo. Nadaljuje se zelo zanimiv potopis »Nekaj dni po Afriki«, ki ga piše misijonar Janez Belej.
Zora Saksida nadaljuje svojo povest »Tujci povsod«, ki pa postaja nekam suhoparna in šablonska, zlasti ko se spušča v politično argumentiranje. Jože Peterlin je napisal članek v spomin nedavno umrlega igralca Lojzeta Potokarja, Marij Maver pa piše o odrski in radijski igri. O zadnjih številkah slovenskih revij poroča Lev Detela. D njegovi pregledi revijalnega publiciranja so vedno zelo zanimivi in živo napisani, tako da bralec čuti avtorjevo sodoživljanje literarne in kulturne problematike v Sloveniji. To sodoižvljanje je tako občuteno, kakor ga le redko kdaj srečamo. Isti avtor poroča tudi o slovenskih knjižnih novitetah.
Pesnika revije sta Aleksej Markuža, iki je objavil dve pesmi, ki imata naslova »Pozdrav« ih »Poslednje upanje«, ter Tanja Premk s pesmima »Težnost« in »Bojazen«.
GOSPODARSTVO
Mednarodni kongres a Mkoslovit Mulooiii)
Ena/ko kot olimpiada je vsako četrto leto niti 1/10 razprav. Vsakdo se je moral orne tudi mednarodni kongres za žužkoslovje. Le- i jiti strogo na to, kar ga je najbolj zanima-
lo. — Iz tega je razvidno, da na takih kongresih ne sme biti pretirano velike specializacije, ker se kmailu izgubi vsak pregled nad preveliko razdrobljenostjo.
tošnji je bil v Londonu v dneh od 8. do 1.6. julija. Predmet, o katerem so na kongresu razpravljali, je najbrž najvažnejši od, vseh predmetov, o katerih se govori na mednarodnih Zborovanjih. Z žuželkami in s posledicami njihovega škodljivega delovanja : se srečujemo namreč vsak dan in na slehernem koraku. Poglejmo: muhe in komarji nas pikajo, stenice, bolhe in uši še niso zatrte po vsem svetu in nastajajo bolj trdoživi rodovi, katerih ne uniči DDT; ščurki, razni molji, grizlice, osice in druge žuželke nam kvarijo stanovanja, pohištvo, obleko in perilo; razne žuželke nam uničujejo rastlinstvo od setve do žetve in še pridelke v zalogah; ne poznamo ploda brez posebnega zajedalca, ki povzroča črvivost ali piškavost dotičnega ploda. Mnoge žuželke prenašajo bolezni, komarji n. pr. malarijo. — žužki škodijo nam samim, škodijo naši obleki in stanovanju, uničujejo našo prehrano. Zalezujejo nas od rojstva do groba in še čez. — Enako kot ljudem pa škodujejo tudi živalim.
Spoznavanje žuželk, odpor proti škodljivim žuželkam, iskanje naravnih in umetnih zaščitnih sredstev, najprimernejša njihova uporaba, ocenjevanje škode, organizacija in uporaba varovalnih in uničevalnih sredstev v krajevnem, pokrajinskem, državnem in mednarodnem merilu, to je glavni predmet, katerega osvetljujejo na mednarodnih en-tomološlkih-žužkoslovnih kongresih, kot je bil letos julija v Londonu.
Za organiziranje takih kongresov poskrbi stalen odbor, ki izvede organizacijo s pomočjo osrednjega društva — v tem slučaju »društva žužkoslovcev« — v dotični državi, kjer se kongres vrši. Letošnjega je organizirala »Royal Entomological Society of Lon- Sadjarski zavod (Istituto di Frutticoltu-don«, ki deluje že nad 100 let. Ogranizacija j ra) v Rimu je pripravil za 26. in 27. junija
AFRIŠKA SLINAVKA V BLIŽNJEM ORIENTU
FAO, to je mednarodni urad za kmetijstvo in prehrano, mnogo žrtvuje, da bi zajezil širjenje afriške slinavke (tip SAT-1) iz azijske Turčije v Evropo. Posrečilo se je urediti zaščitni pas, ki obsega vso evropsko Turčijo, jugovzhodne dele Bolgarije in severovzhodne predele Grčije. V tem pasu je bila cepljena vsa živina in od leta 1962 — ko je izbruhnila bolezen — je bilo porabljenih nad 5 milijonov doz cepiva, katerega je FAO dobila predvsem iz Anglije, a največ s pomočjo d.ržav SET-a, to je Skupnega evropskega trga, ki so žrtvovale v ta fond že nad 2 milijona dolarjev. — Afriška slinavka razsaja zelo hudo v Anatoliji, to je v azijski Turčiji in v bližnjih azijskih državah.
UVOZ MLADE ŽIVINE IZ ZDA
Nemalo skrbi povzroča itaHjanski vladi dejstvo, da je proizvodnja govejega mesa prepičla in da niti od daleč ne krije domače potrebe. Da bi proizvodnjo zvišali, sta se kmetijsko in finančno ministrstvo dogovorili, da dovolita brezcarinski uvoz mlade živine za rejo. Kdor pa hoče uživati ugodnost brezcarinskega uvoza, se mora podvreči dvema določbama: 1. Uvožena žival mora
pri uvozu tehtati manj kot 350 kg in 2. rejec se mora Obvezati, da bo redil živali najmanj 4 mesece.
Za enkrat bodo uvozili iz ZDA 68.000 telet, iz drugih držav pa še 50.000. Ta teleta bo Italijanska živinorejska zveza razdelila svojim članom. Pri uvozu bo potrebno plačati carino, katero pa bodo povrnili po 4 mesecih.
Največ m'ade živine za rejo bodo seveda dobavile ZDA, ki imajo v ta namen že pripravljenih 100.000 telet.
AFRIŠKA SVINJSKA KUGA
Italijansko ministrstvo za zdravstvo je doseglo prepoved uvoza živih prašičev in prašičjega mesa z izdelki vred iz Francije, kjer razsaja v južnih pokrajinah (departe-mentih) ob španski meji takoimenovana afriška svinjska kuga, ki se je razširila iz Maroka v Španijo, od tod na Portugalsko. Trgovci s prašiči so jo zanesli v južno Francijo.
Ministrstvo za zd.ravstvo je izdalo živino-zdravnikom posebno okrožnico s podrobnimi navodiJi za slučaj, da bi se svinjska kuga pojavila kje v bližini. — Proti afriški svinjski kugi še nimajo zanesljivega cepiva, a izkazalo se je, da cepivo proti navadni svinjski kugi nekaj zaleže tudi v tem slučaju. — G'avno sredstvo za zatrtje te bolezni pa je zakol bolnih živali, in poseben zakon predvideva izplačilo denarne podpore oziroma odškodnine za vsako zaklano žival. Na drugi strani pa zakon predvideva občutne kazni za tistega, ki ne bi takoj javil obolenja živali ali če se ne bi držal uradno izdanih predpisov.
V prvem četrtletju letošnjega leta je investiral tuj kapital v Italiji okrog 15 in pol milijard lir. Gre največ za ameriški, nemški in švicarski kapital, vložen v glavnem v elektromehanično, kovinsko, kemično, živilsko, petrolejsko in oblačilno industrijo.
Zgodne sorte breskev
kongresa ni bila lahka, ker se je prig’asilo nad 2.000 delegatov iz 70 držav, tudi z evropskega in azijskega vzhoda ter iz Afrike. Majštevilnejša je bila angleška delegacija s 600 udeleženci, potem ameriška s 300 člani in druge; nekatere države pa je zastopal tudi samo po en de'egat, največ opazovalec. Italija ni imela posebne delegacije — in tudi Jugoslavija ne —, a ude’ežba iz obeh držav je bila precejšnja. Iz Italije je bilo okoli 25 posameznikov, med njimi vsi Važnejši žužkoslovci, predvsem Athos Goi-danich, ki je tudi član zgoraj omenjenega stalnega odbora, ki šteje 16 članov. Ta odbor je sprejel predlog Rusije, naj se prihodnji kongres vrši leta 1968 v Moskvi.
Kongres žužkoslovcev v Londonu je opravil ogromno delo, ?ki pa je še danes — več kot mesec dni po zaključitvi — še popolnoma nepregledno. Ker je dobil pripravljalni ^dbor toliko priglašencev in nacl 1.000 predlogov in vprašanj, o katerih naj bi kongres razpravljal, so morali najeti mnogo lokalov posebna pedravanja. Na svoj račun so Prišli samo tisti udeleženci, ki so se omejili na število vprašanj in so prisostvovali debati samo o dotičnih vprašanjih ali predlogih. Po številu ni mogel nihče poslušati
ter 6. in 7. julija razstavo tistih sort breskev, ki so letos dozorele do 5. julija. Najzgodnejša je bila Springtime, ki je dozorela 2. junija. »Najzgodnejša Morettini« je sledila 6. junija, Early Gold 7. junija in do 5. julija je sledilo še par desetin sort.
Za časa razstave so strokovnjaki med drugim razpravljali o vrednosti razstavljenih sort in jih razdelili v 3 skupine. V prvo skupino so določili sorte, ki so v širokih nasadih dokazale s svojimi dobrimi lastnostmi da se jih izplača gojiti. Sorte druge skupine je potrebno še nadalje preizkušati, preden se dokončno ocenijo, sorte tretje skupine pa naj se izločijo, ker jih nadome-slujejo boljše.
V prvi skupini so naslednje sorte: Springtime, Morettini 1, Blazing Gold, Cardinal, Gold Dust, Dixired, Coronet, Redhaven, Ve-suvio in Fairhaven.
Sorte druge skupine — za nadaljnje preizkušanje — so: Madeleine Pouyet, Favorita Moretini,, Early Gold, Sunhaven, Red Cap, Jerseyland, Dixigem in Juli Elberta.
V tretji skupini — sorte ki naj se izločijo — najdemo več naših dosedanjih znank. Vsaka reč traja le nekaj časa. Izločijo naj se sorte: »Najzgodnejša Morettini«, Majski
cvet (Fior di maggio, Mayflower), Amsden, Charles Ingouf, F.arly Red Free, Golden Juhi lee, Triumf, Rumena iz Firenc.
BRESKEV »AMSDEN«
Iz prejšnjega sestavka je razvidno, da so v Rimu obsodili sorto »Amsden«, naj izgine, ker zorijo takrat bolj cenjene sorte, predvsem z rumenim mesom, kot ga želijo Nemci, ki so v Evropi glavni kupci breskev. Naj pa bo dovoljeno v slovo sorte »Amsden« par besed.
Sorta »Amsden.< spada k sortam, ki so bile vpgojene v ZDA, a v naše kraje je prišla iz Nemčije. Prinesel jo je znani Voigtlander, oče istoimenskega goriškega cvetličarja. Voigtlander je bil nastavljen v Ri-henberku — sedanjem Braniku — za upravitelja pri grofu Lanthieriju. Ker je bil iz Prusije, so mu ljudje pravili »Prajz« in tako je dobila od njega gojena breskev ime »prajzovka«, a je bila »Amsden«. Breskev se je posebno v srednji Vipavski do’ini precej razširila in tu pa tam je bil kakšen majhen nasad teh breskev, a redko več kot 20 drevesc.
Voigtlander je zasadil v Rihenberku sorto »Amsden« proti koncu prejšnjega stoletja, to je več kot pred 65 leti.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Medlem so postali fašisti v Italiji vse bolj predrzni. Mussolini je imel v Neaplju shod, na katerem je zbral 40.000 fašistov. V d.ržavi je nastalo splošno razburjenje, ko
122.
Dr. E. BESEDNJAK
je Mussolini ob slovesu iz Neaplja izjavil, da fašisti morajo priti na krmilo, če ne po mirni poti, pa s silo.
Ko je par dni zatem vlada predsednika Facte odstopila, je bilo očitno, da je podlegla fašizmu. Vzdušje je postajalo od dne do dne bolj nasičeno in napeto.
V soboto, dne 28. oktobra, so fašistovske čete v vsej Italiji naskočile vse javne urade ter jih večinoma tudi zasedle.
TRST
V Trstu se je tisto soboto zbralo 2000 črnih srajc, oboroženih s palicami in deloma tudi s puškami. Po kratkem navduše-valnem nagovoru poslanca Giunte so se začele čete premikati.
Odkorakale so v vrstah, kot bi šle na vaje, in naenkrat je bila palača generalnega civilnega komisariata obkoljena. Med viharnim krikom so fašisti vdrli mimo prepadenih stražnikov v prostore palače.
Nihče se jim ni zoperstavil. V prvem nadstropju je prišel nasproti vodji fašistov prefekt Crispo-Moncada. Ko se je srečal pre-1 lekt s poslancem, je oba prevzelo globoko ganjenje. Razvil se je prisrčen in prijateljski razgovor, med katerim je prefekt povedal, da je predal vso oblast vojaškemu poveljniku.
Fašisti so nato odšli, da zasedejo še druge urade. Med poveljstvom fašistov in generalom Sanno je bil sklenjen sporazum.
Tako je bil veliki pohod fašistov v Trstu srečno končan.
V soboto so imeli fašisti velik shod, na katerem je poslanec Giunta imel znamenit govor. Med drugim je dejal:
»Mi smo zmagovito končali naš boj. Ko sem se postavil na če’o vzhodnih legij, sem odšel iz Neaplja z gotovim načrtom: bilo je potrebno, da se v Julijsiki krajini izvrši disciplinirana revolucija, treba je bilo delati z vso preudarnostjo, ker ne smemo pozabiti, da stoji na meji Julijskih Alp do Dubrovnika 80 tisoč jugoslovanskih vojakov.«
»Ne smemo pozabiti, da imamo 3. cono v Dalmaciji, ki je ne smemo izgubiti, in da je pred, vrati Reke vprašanje Sušaka, ki ga moramo braniti za vsako ceno.« Zato je bilo potrebno, da se pohod fašistov izvrši v mejnih pokrajinah v popolnem redu in miru.
GORICA
V Gorici ni bilo bistveno drugače. V petek opolnoči je glavni štab fašistovskih čet proglasil splošno mobilizacijo vseh fašistov in v Gorici se jih je zbralo okrog 600, ki so drugi dan ob 8. uri zjutraj šli na delo. Veliki rdeči proglasi so razglašali, da so fašisti proglasili obsedno stanje in da so vsi javni urad.i podrejeni ukazom fašistom.
Točno ob osmih so fašistovski oddelki v črnih srajcah zasedli pošto, civilni generalni komisariat, kvesturo, magistrat in razne druge urade. Vojaškega poveljstva niso zasedli.
Ko je konzul goriških fašistov inženir Heiland, prišel na civilni komisariat, da prevzame oblast, mu je civilni komisar Got tardi izjavil, da je prešla že opolnoči vsn
oblast v roke vojaškega poveljnika generala Ferrarisa.
Fašisti so zasedli tudi goriški deželni odbor. V soboto ob 8. in pol zjutraj je deželni glavar dr. Pettarin sprejel vodjo goriških fašistov Heilanda, ki je izjavil, da zasedejo črne srajce tudi deželni odbor.
Deželni glavar je v imenu deželnega odbora protestiral proti tej nameri in izjavil, da se uda le oboroženi sili. Nato so fašisti zasedli hišo in inženir Heiland. se je utaboril v sobi deželnega glavarja.
V nedeljo zvečer je fašistovsko vodstvo določilo, da se v ponedeljek prične uradovanje na deželnem odboru. Vodstvo deželnega odbora je bilo izročeno tedanjemu deželnemu odborniku dr. Pascoliju.
S tem so bili odstavljeni vsi deželni odborniki in deželni glavar, deželna avtonomija je bila odstranjena. Fašistovsko po-veljništvo v Gorici je v sporazumu z dr. Pascolijem sestavilo listo uradnikov, ki so pričeli z uradovanjem. Mnogi uradniki so bili stavljeni na razpoloženje in vse delo se je vršilo v skrčenem obsegu.
Na j več j a oznaka novega sistema je, da je uradovanje v slovenščini prepovedano in italijanščina uvedena kot edini uradni jezik.
(Dalje)
OBVESTILO KMETOVAVCEM
Cvetličarje iz tržaške pokrajine, ki si želijo nabaviti čebulice tulipanov, irisa, narciz in hiacint (pridelanih v inozemstvu) ter enoletnih cepljenk vrtnic (odbranih vrst), obveščamo, da je 17. t. m-pričelo Kmetijsko nadzomištvo iz Trsta sprejemati naročila za nakup omenjenih čebulic in vrtnic.
Naročila za najmanj 500 čebulic in 100 vrtnic bodo sprejemali do 31. t. m.
Ob naročilu je treba dati na račun 15 lir za vsako čebulico in 100 lir za vsako vrtnico; račun se poravna ob prejemu čebulic in vrtnic.
Če bodo pristojni organi nakazali, kot v prejšnjih letih, potrebno vsoto, bo prosilcem dan pr>' spevek v najvišjem znesku 50% nakupne cene-
Okrog velikega šmarna se začno vsako leto dnevi sproščenosti in pi-aznovanja ali ferragosto, kar je prišlo iz latinske besede feriae Augusti. Stari Rimljani so sredi meseca sextilia ali šestega v letu obhajali svoje počitnice. Leto so namreč začeli šteti z mesecem marcem. Za časa vladanja cesarja Oktavijana, kateremu so vzdeli priimek Augustus, so tudi šesti mesec imenovali, njemu na čast, avgust. Zato so imenovali tudi počitnice sredi meseca feriae augusti.
Cesar Avgust je sam dotočil sebi v čast praznik na dan 1. avgusta in ne na 15. kot obhajamo sedaj poletne počitnice. Po nekom sporočilu zgodovinarja Suetonija se je cesar Avgust silno bal prehlada, celo poleti je nosil po štiri tunike. Toplota mu je pa zelo ugajala in je zato izbral najbolj vroči mesec, da so praznovali njegovi podložniki »feriae Augusti«.
Feriae so Rimljani imenovali tiste dneve, ko so se vzdržali dela, medtem ko so bili pravi prazniki »d.ies nefasti« (nefas — ni dovoljeno), ko ni bilo dovoljeno imeti zborovanj in sodnih razprav. Iz te besede je nastal izraz »festus, festivitas«, festa ali praznik. Pojma feriae in festa vsebujeta sočasno isti in nasprotni pomen.
Vsekakor so bile feriae Augusti za Rimljane dnevi poletnega veselja in počitka, kakor je še danes za nas ferragosto. Razlika je amo ta, da so pod vplivom cerkvenega
pocitnice
praznika Marije vnebovzete prenesli praznik na sredo meseca.
Ferragosto ali velikošmarenske počitnice sovpadajo tudi v čas največje poletne vročine. Po mnogih državah so tud.i iz tega vzroka izbrali te dneve za oddih, ko hoče večina ljudi uiti iz vsakdanjega življenjskega okvira in se predati svobodnemu veselju.
Zadnja leta, posebno pa še letos, je šma-rens/ka vročina odstopila svoje mesto neprijetnemu deževju. Kljub neugodnemu vremenu je pa zapustijo staro in mlado, boga-: ti in revni zatohla mesta in iskalo, če že i ne hladu, pa vsaj spremembe okolja v go-| rah ali ob morju. Prave reke raznovrstnih | vozil so se razlile po vseh cestah Italije. V nedeljo jih je krožilo okrog 6 milijonov. Prometna policija je letos v Italiji skrbno urejevala ves promet. Ni pa mogla preprečiti, da ne bi dbležalo na cestnem asfaltu nad 77 mrtvih in na tisoče ranjenih, ki so šli na oddih v prijetno naravo, a so končali na pokopališču ali v bolnišnici.
ZAČELO JE V KAMENI DOBI
Začnimo s kruhom. Izmed žitnih vrst je človek sejal najprej proso. Ječmen je spozna! šele kasneje, za njim pa pšenico oves1 in rž. Kruh, to je zmes moke, soli in vode, je začel peči v mlajši kameni dobi, ko si je
gradil stalna bivališča na kolih ali mostiščih. Uživali so ga še gorkega, komaj vzetega izpod žerjavice.
—0—
Srpe je tudi poznal človek že v mlajši kameni dobi; seveda so bili iz brušenega kamena. Neolitski človek jih je nasadil p° več, drugega za drugim, na isti leseni ročaj. Šele v bronasti dobi jih je začel vlivati. Bili so pa zelo krhki in niso bili upognjeni, marveč so imeli obliko nekakega kljukastega križa.
—0—
Stanoval je pa človek najprej pod skalnimi previsi ali v votlinah. Šele v potzn1 mlajši kameni dobi si je postavil nad močvirji ali nad plitvimi jezeri stavbe na kole11 ali mostišča. Tu je bil varen pred, sovražnimi p'emeni in pred divjimi zvermi. V tej dobi si je naš prednik začel tkati tudi oblačila.
—0—
Ukrotil je tudi nekatere živali, ki so niu potem služile kot domače. Prvi človekov živalski tovariš je bil pes, ki je križan3 pasma med volkom in šakalom. Razplodi' se je pa zlasti v bronasti dobi. Prednik naših ovčarskih psov je iz teh časov. ProtJ koncu bronaste dobe je pa človek gojil tud1 govedo, konja in prašiča.
ŽENA IN BOM
Kako preprečiti prezgodnje staranje?
Star pregovor pravi, da si človek koplje jamo 'L lastnimi zobmi. Mnogo je teorij, ki razlagajo fiziološki proces staranja, a nesporno dejstvo je, kol so tudi dokazala natančna proučevanja, da ima važno vlogo >pri tem procesu prehrana.
Človek se mora, kot vsako živo bitje, hraniti zato, da vzdržuje, krepi in obnavlja tkiva. Organizem presnavlja hrano in iz nje pridobiva snovi, ki so mu potrebne: 1. snovi, ki dajejo kalorije: sladkor, maščobe, proteini; 2. snovi, katerih 'telo samo ne more proizvesti, kot so minerali; in 3. biokatalizatorje, kot so vitamini, ki pospešujejo delo celic.
Vsak nered v prehrani, pa naj nastane zaradi pomanjkanja ali preobilja kot tudi zaradi neravnovesja ali strupenih snovi v telesu, povzroča prezgodnje staranje. V deželah na visoški civilni ravni pomanjkanje in preobilje kot vzroka nereda v prehrani izgubljata na pomenu, pojavili so se pa drugi sovražniki, katere povzročajo neravnovesje in sirupi.
Krivdo je treba iskati v moderni tehniki intenzivnega pridelovanja in v živilski industriji. Prebivalstvo naglo narašča, površina rodovitne zemlje je omejena, zemlja je zaradi preveč intenzivnega izkoriščanja obubožala, zato se je treba zateči k pripomočkom tako v proizvodnji kot pri konzerviranju.
Že v 18. stoletju je človek začel konzervirati hrano tako, da jo je prekuhal v zaprtih posodah; nato je odkril proces pasterizacije pri 60 stopinjah in končno konzerviranje s pomočjo hlajenja in zmrznenja. A neglede na način konzerviranja kake hranilne snovi obstajajo poleg dobrih tudi številne slabe strani: tako n. pr. uničenje vitaminov, zmanjšanje hranilne vrednosti, oksidacija ma-' °b ter nevarnost, da se zarede nove vrste mikroorganizmov. Naj omenimo še barvila, ki dajo rožnato barvo mesu, zeleno grahu, rdečo češnjevi marmeladi, rumeno maslu itd., in katera sumijo, da T>ovzročajo raka.
Pa tudi posode, v katerih so shranjena konzervirana jedila, povzročajo nemalo sitnosti: steklo, na primer, težko očistimo in steriliziramo, pločevinaste škatle so nevarne, iker so zvarjene s svincem, plastika ni stoodstotno neprodušna. In še in še bi lahko naštevali. Pomislimo na morje, kamor se stekajo nafta in odtočni kanali mest. Ribe in školjke ki živijo v bližini obal, postanejo lahko nosilci škodljivih mikroorganizmov in kemičnih snovi.
Specialisti za dietetiko se zgražajo. Vprašujejo •se, kaj ima današnji ‘kruh še skupnega s tistim, ki so ga jedli naši stari očetje. Pšenica, katere rasl pospešujejo s kemičnimi gnojili, daje moko, ki vsebuje izključno škrob, kvas je sintetičen in kruh pečejo skoraj povsod v pečeh na nafto.
KO GREMO NA POCITNICE
• Odpotujmo vesele in dobre volje, naj si bo cilj počitnic katerikoli, kajti če bomo nestrpne in živčne, ne bomo od počitnic ničesar imele.
• Naj si bodo naše počitnice dolge mesec dni ali pa samo -en dan, jih nikar ne kvarimo z mislijo, da trajajo premalo.
• Uživajmo vesele na soncu in prostem zraku, četudi ni naša linija najidealnejša. Zavedajmo se, da ima vsaka svoje napake.
• Vstanimo vsaj enkrat zelo zgodaj, da vidimo vzhajati sonce in pojdimo zvečer zelo zgodaj spat.
• Sonce mnogo	bolj počrni našo kožo	pri vzha-
janju in zahajanju.
• Morje je prava telovadnica za izboljšanje linije, ker s plavanjem, veslanjem in dolgimi sprehodi po pesku zelo izboljšamo svoj videz.
• Ne pozabimo	splakniti las s	sladko	vodo	po
končani morski kapeli.
• V poletnem času spreminjajmo večkrat svoj tip, Irizuro in šminkanje, ker nas to napravi lepše.
• Bodimo čimbolj moderne, toda izogibajmo se katerega koli pretiravanja.
• In kot zadnji	nasvet, preden	odpotujemo:	nesimo s seboj	malo prtljage,	mnogo	upanj	in
nobene skrbi.
— Ondina —
Če upoštevamo vse to, ni nič čudnega, da so se v zadnjih časih pojavili propagatorji številnih metod prehranjevanja, ki naj bi preprečile pojav prezgodnjega staranja. Ta svetuje vegetarijanstvo, oni spet, naj bi jedli samo surovo hrano itd. Mnoge teh metod izhajajo bolj iz trgovskih koristi 'kot pa iz pravih izsledkov dietetike.
Kako naj torej najdemo pravi način prehrane.’’ Način, ki se najbolj približuje fiziološkim potrebam človeka, mora temeljiti na naslednjih bistvenih zakonih: 1. pravilno ravnovesje; 2. prava količina osnovnih snovi in potrebnih katalizatorjev;
3.	nobenih strupov; in 4. nobenih snovi, ki povzročajo arteriosklerozo.
Ravnovesje v prehrani: najti je troba srednjo pot med dieto za shujšanje in dieto za odebelitev, kajti postara se kmalu tako tisti, ki je predebel, kot tudi tisli, ki je presuh. Za pravilno rešitev tega problema si pomagamo z enoto potrebnih energij, to je kalorijo. Število kalorij, ki jih potrebuje človeško telo, je postalo nekaj tako pomembnega za določene ljudi, kot sta meter in kilogram, če prelistamo kak priročnik o dietetiki, najdemo, da potrebuje srednjevelik človek srednje teže za povprečno delo ob normalnem počitku 3200 kalorij dnevno. Velika napaka! Le človeku, ki bi živel kot poizkusna žival v laboratoriju, bi lahko znanstveno določili, koliko kalorij potrebuje. Pri določanju kalorij je treba namreč upoštevati temperaturo ambienta, obleko, živčno stanje, človekovo dejavnost v prostem času itd. Zato ne moremo male-
Ker bodo jeseni v Tokiu olimpijske igre, so strokovnjaki letos posvečali posebno pažnjo tekmam za 52. evropsko prvenstvo, ki je bilo v glav nem nizozemskem mestu.
Prejšnja leta so Nemci neusmiljeno gospodovali. Letos pa so imeli več nevarnih tekmecev za prvo mesto, čeprav so dosegli več zmag. Nemci so osvojili tri zlate svetinje in dve srebrni; zmagali so talko v pokalu Glandaz kot v lestvici (ja-ston Mullegg (tu skupno s Sovjetsko zvezo). Če si ogledamo vrednostno lestvico (5-3-1), bomo u-gotovili, da si delita Nemčija in Sovjetska zveza prvo mesto z 21 točkami (5 zlatih in 2 srebrni kolajni vsaka). Tretje mesto je povsem nepričakovano zasedla Nizozemska (Ti točk), ki je bila enkrat prva in enkrat druga. Sledita Danska (4 točke) in Velika Britanija (3 točke), nato pridejo še Italija (2), ZDA, Jugoslavija, Švica in Poljska z eno samo točko.
V Tokiu bo veslačem vroče
Strokovnjaki menijo, da bo v Tokiu zelo »vroče«, ker je več držav podcenjevalo letošnje evropsko prvenstvo. Češka je poslala v Bosbaan samo dve posadki. Tudi Francija se vnelo pripravlja na olimpiado, čeprav se nahaja v nekakšni krizi. Italija ni imela posebne sreče na Nizozemskem, ZDA niso odkrile svojih kart. Na drugi strani pa sta Kanada in Avstralija precej močni, tako da bo Nemcem in Rusom trda predla.
Oglejmo si posamezne zmagovavce. V skiffu je zmagal vztrajni Ivanov (SZ) pred Nizozemcem Goenom. Veliko zmago je dosegla Nizozemska v dvojici brez krmarja pred Nemčijo. Italija, ki je bila 'glavni favorit, ni prišla niti v finale. V dou-blu je bila prva Sovjetska zveza pred Veliko Britanijo, v tekmah dvojic s krmarjem pa Nemčija pred Rusi, ki so se takoj »maščevali« v tekmi četvork s krmarjem. Druga je bila Nemčija. Nemci pa so dosegli dve pomembni zmagi tako v tekmi četvork s krmarjem (druga Danska) kot v tekmi osmercev (2. SZ in 3. Jugoslavija).
Posamezne lestvice so naslednje: Pokal Glandaz — 1. Nemčija 12, 2. Sovjetska zveza 9 in 3. Nizozemska 3. Pokal Gaston Mullegg — 1. Nemčija in Sovjetska zveza 34, 3. Nizozemska 20, 4. Danska 14, 5. ZDA in Italija 8, 7. Velika Britanija 6, 8. Švica 4, 9. Poljska in Jugoslavija 2.
matično določili splošne idealne leže, temveč si lahko vsakdo sam določi listo težo, kateri odgo varja njegova največja storilnost. Za to pa ni nič boljšega kot je tehtnica!
Omenili smo že škodljive učinke, ki jih povzroča moderno pripravljanje živil. Omeniti pa je treba še druge škodljivce, ki niso povezani z običajno prehrano.
1. tobak: lo je prava šiba božja današnjega modernega življenja. Ne bomo tu raziskovali, če povzroča raka na pljučih ali ne. Dovolj je že, da zatrdno vemo, da sla dim in nikotin strup za želodec, za dihalne organe in za kožo;
2. alkoholizem, katerega je whisky zanesel tudi v višje socialne sloje, ima odločilno vlogo pri po javili prezgodnjega staranja;
3. navada, da hitro jemo. Dandanes se vedno pogosteje opaža, da hočejo ljudje pojesli čim hi treje: ali sloje v bifeju, s pogledom uprtim v uro, ali pa z enim očesom na televizijskem platnu. Ni treba podčrtavati, kako je lo škodljivo za naš prebavni sistem.
4. Pretirano uživanje zdravil: Bolniki (pogosto namišljeni) se bašejo z antibiotiki, aspirinom, kortizonom, pomirjevalnimi sredstvi, vitamini, ne da bi prej povprašali za nasvet zdravnika. Mnoga teh zdravil so včasih res nujno poliebna, a tja v en dan jih ne smemo uporabljati, ker imajo tudi strupen učinek, ki se lahko pokaže na koži ali z izpadanjem las.
Kaj storili? Zapomnimo si, da je treba jesti počasi in spali vsaj sedem ur na dan, obenem pa dati prednost zdravi hrani, \ katero spadajo: rdeče meso (volovsko, konjsko, divjačina), puste ribe. zelenjava, testenine iz trdega žita, domač kruh, pristno vino in sladkor iz trsa; izogibati pa se je treba tobaka, alkohola, telečjega in svinjskega mesa, piščancev, gnjati in salame, belega kruha, sladkarij, oljčnega olja in suhih stročnic.
SLOVENSKI ŠPORTNIKI ZA OLIMPIADO
Jugoslavija namerava poslati na olimpiado v Tokio 69 športnikov, kar pa še ni dokončna številka, ker je možno, da bodo pridružili reprezentanci še kajaikaše, dva strelca in kolesarje, če bodo izpolnili olimpijske norme. V tem primeru bi se jugoslovanska reprezentanca povečala še za 14 tekmovalcev.
Gotovo pa je že, da bodo jugoslovanski športniki tekmovali na olimpiadi v atletiki, nogometu, telovadbi, košarki, rokoborbi, vaterpolu in veslanju. Ne bodo nastopili boksarji, plavalci in vodni jadralci.
V reprezentanci bo šest atletov. Zanimivo je, da je med njimi pet Slovencev: Roman Lešek (skok s palico), Simo Važič (5.000 ni), Franc Čer-van (10.000 m), Slavko Špan (3.000 m — lok čez ovire), in Draga Stamejčič (peteroboj). Tem se bo pridružila Vojvodinka (Madžarka po rodu) 01-'4a Gere-Pulič (skok v višino). Po mnenju jugoslovanskih športnih strokovnjakov imajo vsi realne možnosti za dobro uvrstitev.
Na olimpiadi bo nastopil tudi svetovno znani telovadec Miro Cerar in z njim še kak drug slovenski telovadec. V Tokio bo šlo šest jugoslovanskih telovadcev. Seveda bo potovala tja tudi posadka osmerca, ki si je pred kratkim priboril tretje mesto na evropskem veslaškem prvenstvu v Amsterdamu. Polovico posadke sestavljajo slovenski veslači z Bleda, drugo polovico pa veslači splitskega »Mornarja«.
Če bodo potovali v Tokio tudi kajakaši in kolesarji, bo verjetno med njimi spet največ Slovencev, ker li daleč prevladujejo v teh dveh športih v Jugoslaviji. V nekoliko manjši meri velja lo tudi za strelce. Slovenski tekmovavci bodo imeli vsekakor izredno velik delež v jugoslovanski olimpijski reprezentanci, kar je dober znak za raven slovenskega športa.
Ni izključeno, da bo kak Slovenec tudi v italijanski, avstrijski ali ameriški reprezentanci.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
M. M.
čS F* O R T IX 1 IPJRJEC&ILEMP
Nemški veslači še vedno prvi
r n
n
v
Po povesti 0. Craoda rise Miki Muster
v. j
127.	S lom trenutkom se je začelo za Bareeja novo, veselo in prijazno življenje. V prihodnjih dneh je stekel od obale bobrovega jezera le za toliko časa, da si je v potolkli nalovil rakov. Bobri so se že privadili na svojega gosta. Le ona želja se Bareeju še ni izpolnila: nikakor ni mogel pridobiti Umiska, da bi se igral skupaj z njim.
128.	Zato pa je z velikim začudenjem in nerazumevanjem opazoval Umiskove igre. Je to sploh igranje? Umisko se je najraje zakopal v obrežno blato in oponašal svoje velike sorodnike: z veliko vnemo je znašal skupaj drobne vejice in iz njih gradil nekakšen nasip. Baree je navadno ležal nekaj korakov oddaljen in se ni mogel načuditi.
129.	Ni.kalkor ni mogel razumeli, kakšna zabava se stkriva v tem pacanju po blatu. Le zakaj je Umisko tako vesel, kadar mu uspe preglodati za mezinec debelo vejico in jo potlačiti v blato? In le zakaj mali bober koplje v tej nesnagi majhne kanale? In če grize veje, prav, to navsezadnje počne tudi sam, toda zakaj, revež, potem poje lubje?
130.	No, ipa vse te igre bi Baree še razumel in tudi sprijaznil bi se z njimi. Najljubša Umiskova zabava pa mu je bila prav zares nerazumljiva. Na bregu je bila strmina, kakih dvajset korakov iznad vode. Spuščala se je do gladine v gladki stezi« ki je bila Umiskovo drsališče. Splezal je na vrh, potem Pa sedel na rep in — švnk — pljusnil v vodo.
131.	Kar po deset mladih bobrov se je včasih gnetlo na tem toboganu. In včasih se je tudi kakšen starejši bober spustit po njem. To mora Baree raziskati! Tako se je nekega dne napotil na vrh strmine im začel radovedno vohljati. Pri tem pa ga je zaneslo predaleč. Noge so mu spodrsnile in s prestrašenim laježem je zdrsel po strmini v vodo.
132.	Drugič v življenju se je moral Baree obupno boriti z krim elementom. Ko je na pol zadušen vendarle prigazil iz uC"’ irajočega se blata na trdni breg in utrujen legel, si je ustvari o zabavah mladih bobrov popolnoma uničujočo sodbo. In vem dar mu je prav ta zanj neprijetni dogodek pomagal. Umis* ga je razumel kot znak prijateljstva!