Poštnina plačana v gotovini Ste v. 164. V Ljubljani, petek 21. julija 1939 Cena Mn t*- Leto IV Novr nevaren spor med Poljsko in Gdanskom Umor poljskega carinskega uradnika na meji pri Gdansku Varšava, 21. iulija o. Sinoči so vsi poljski listi ▼ posebnih izdajah prinesli vest o poljsko - nemškem spopadu na meji gdanskega ozemlja. Uradno poročilo o tem dogodku praviš »Včeraj ob 10. dopoldne so neki nemški uradnik carinarnice v Gdansku in še dve osebi prestopili poljsko mejo ter se na železniški postaji poljske carinarnice srečale z Vitoldom Budijevicem, ki }ih je pozval, naj se ustavijo. Eden izmed trojice je tedaj ustrelil na Budijevica ter ga na mestu ubil. Okrog ppldne je uradnik gdanskega senata obiskal poljski komisarijat in izrazil poljskemu generalnemu komisarju sožalje. Gdanski tisk pa poudarja da je bil poljski carinik ubit na ozemlju Gdanska. Treba pa je podčrtati, da se je incident dogodil 30 m stran od poljske meje pri mestu Tre-cionki na poljskem ozemlju. Oblasti so začele s preiskavo. Listi zahtevajo ^ odločne ukrepe zaradi tega dogodka, ki pomeni novo izzivanje poljske potrpežljivosti. Večraj popoldne )e poljski zunanji minister Beck obiskal predsednika vlade Skladov-skega ter z njim razpravljal o umoru poljskega carinika v Gdansku Budijevica. Preden bodo sprejeti kakršnikoli sklepi, bodo še posveti z maršalom Rydz-Smiglyjem. Zdi se, da so poljski uradni krogi ta incident sprejeli kot nenavadno hud dogodek. Menijo, da bo poljska vlada^ poslala senatu mesta Gdanska zelo oster opomin ter poudarila hude posledice, do katerih bo prišlo, ako bi se ponoven incident ponovil. Nova prizadevanja za vstop Rusije v „fronto miru" Anglija bo morda le sprejela vse sovjetske zahteve London, 21. julija m. Včeraj je angleška vlada poslala nova navodila t 6vojemu veleposlaniku v Moskvo za nadaljnja pogajanja s sovjetsko vlado. Čeprav angleškemu časopisju niso znane podrobnosti teh navodil, vendar poroča, da bo Anglija storila vse, da se pogajanja ne ustavijo in to brez ozira na velike težave, ki jih Moskva še vedno dela. V zvezi s temi pogajanji poroča »Daily Te-legraph«, d* bo francoska vlada pritisnila na an-gleSko, da mora sprejeti sovjetske zahteve glede jamstev za notranje stanje v baltiških državah. Po tej zahtevi bi Anglija morala vsako notranjo spremembo v baltiških državah, ki bi povečala Preiskovalni sodnik sarajevskega atentata pripoveduje V Karlovcu živi upokojenec, mož, ki je L 1914. kot preiskovalni sodnik raziskaval zadevo s sarajevskim atentatom. To je Leo Pfeifer, ki je bil 1. 1914. star 37 let in ki bi bil zaradi svojega službenega posla skoraj izgubil življenje. Srbski nacionalisti v Bosni so se zarotili proti njemu, tako da je moral biti prestavljen iz Sarajeva v Tuzlo. Ob 25 letnici sarajevskega atentata so ga obiskali domttfSl in tuji časnikarji, katerim je o svojem preiskovanju 1. 1914. pripovedoval takole: »Moja vest je mirna, zakaj izpolnil sem samo svojo dolžnost. Nimam ničesar skrivati in nočem skrivnosti o preiskavi nesti s seboj v grob. Na dan atentata sem se s hčerko sprehajal po sarajevskih ulicah. Mesto je bilo v zastavah malo zaradi Vidovega dne, malo pa zaradi prestolonaslednikovega obiska. Takoj sem videl, da je varnostna služba malomarno organizirana. Ko je avtomobil s prestolonaslednikom in njegovo ženo odpeljal mimo, sem šel v bližnjo kavarno. Nekaj minut pozneje so me prišli iskat, naj takoj odidem v pisarno. Komaj sem dospel tja, so mi pripeljali Principa s krvavo glavo. Množica ga je bila stolkla. Ne da bi se kaj obotavljal, mi je Princip povedal: »Jaz sem izvršil ta atentat, zakaj prestolonaslednik predstavlja habsburški imperializem, ki duši narodno življenje Jugoslovanov.« Takoj sem začel s preiskavo, med ka-m® 'e oblegala množica časnikarjev z Vrita ®veta- Kc> ie nekaj dni bila od-v i.vnnff; z.?rota atentatorjev, je zavladalo de Wiesner razburienje. Predsednik vla-K.L' 8am Prišel v Sarajevo, •ctim pri Preiskavi se je du- wlv™T,.naibrž *del° Prepočasno, zakaj nekega dne sem dobil iz prestolnice sporočilo. .^ospe^te zakijuJek preiskave, zakaj Srbija mora dobiti ultimat« Nazadnje se mi je posrečilo,' da sem pripravil do besed zarotnika Tridka Grabeča, ki je priznal, da je bila pripravljena še druga bomba. Med preiskavo sem živel cisto sam zase. Vsako jutro me j® prišel iskat na stanovanje avtomobil, poln oboroženih policistov, ter me odpeljal v pisarno. To je bilo tiste tesne dni v juliju 1914 pred napovedjo vojne. Točni dan napovedi je bil odvisen od izida preiskave, čeprav je bil ultimat sestavljen že prej. _ _ Največje težave pri preiskavi je povzročala vzajemnost zarotnikov in navdušenje mladih nacionalistov. Nekega dne sem na primer dobil pismo iz Rusije. Odprl sem ga v pisarni in sem nenadno začutil dusec vonj, ki je prihajal iz sivega papirja, katerega sem držal v roki. Začutil sem, da mi je strašno slabo... Kakor so strokovnjaki ugotovili, je bil papir prepojen z dušljivim sredstvom, ki naj i-,rne bi'° umorilo. Nikdar se nam ni posrečilo, da bi bili ugotovili, kdo je pismo poslal. Zasliševanje Principa ni šlo nikamor. Atentator je odgovarjal samo z enozložnicami in večinoma zanikavo. šele, ko sem mu predočil vsa dejstva, je žalostno sklonil glavo, kar je veljalo kot priznanje. Nobeden od krivcev ni niti enkrat med preiskavo priznal, da bi imel kakršnekoli zveze s katerim zastopnikom srbske vlade. Navzlic vsem zlobnim govoricam z Dunaja ni srbska vlada nič vedela, da se pripravlja atentat. Ko je na koncu sodne razprave predsednik vprašal obtožence, če se kesajo, je vstal Princip in dejal v imenu vseh: »Ne obžalujemo ničesar...« nemški vpliv, smatrati kot posreden napad. Do zdaj je angleška vlada to moskovsko zahtevo odločno odklanjala, ker stoji na stališču, da bi sprejetje takšne obveznosti pomenilo vmešavanje v notranje razmere baltiških držav. Ugodnosti, ki so jih do zdaj zastopniki sov- jetske vlade izsilili od Pariza in Londona, 6ta dve, in sicer: 1. Neposredno poroštvo za sovjetsko ozemlje in 2. poroštvo za avtomatično pomoč, če bi nemške čete vkorakale v Letonijo, Estonijo ali na Finsko, Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov in njegov pomočnik Potemkin zahtevata zdaj od francoske in angleške vlade tudi jamstva za posredni napad na baltiške države in pa, da se mora hkratu s političnim podpisati tudi vojaški sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo. Francosko-turški posveti o vojaškem sodelovanju na Balkanu in Bližnjem vzhodu nično pomočjo. Del razgovorov je veljal tudi utrditvi obale ob Dardanelah. Evropskega dela te obale bi se ob kakem sporu skušala polastiti Italija, ki namerava predreti do tja iz Albanije. S tem bi hotela preprečiti po eni strani angleško in francosko pomoč za Poljsko in Romunijo skozi Dardanele, po drugi strani pa morebitno sovjetsko pomoč po morju za Turčijo, Anglijo in Francijo. Ankara, 21. julija, o. Turski listi obširno razpravljajo o posvetovanjih med turškimi in francoskimi vojaškimi strokovnjaki te dni. Framcosko-turški vojaški razgovori imajo namen pripraviti popolno sodelovanje obeh vojska za primer kakega spopada ne le na Bližnjem vzhodu, marveč tudi na Balkanu, saj se vojaški zvezi Turčije t Anglijo in Francijo nanašata tudi na balkansko ozemlje. Prvi vidni uspeh teh razgovorov bo ureditev novih pomorskih in letalskih oporišč ob turški obali, zlasti pri Smirni. Ta oporišča bodo zgradili s francosko in angleško denarno in teh- Turški toslk poudarja, da vlada med Turčijo in Francijo glede vseh teh vprašanj popolno so- Nemški voditelji napovedujejo združitev Gdanska z Nemčijo Berlin, 21. julija, o. Tuji opazovalci v Berlinu poročajo, da nemški voditelji še vedno zatrjujejo, da se bo Gdansk vrnil v Nemčijo. Ni sicer Še znano kako, vendar se zdi, da Nemci na tihem upajo, da bo Poljska le začela kake posvete glede tega vprašanja. Brž ko bi prišlo do posvetovanj med Nemčijo in Poljsko, so Nemci prepričani, da bi se jim posrečilo Poljake pripraviti do tega, da odnehajo. Vse narodno socialistično propagandno delo je zdaj z vedno večjo silo usmerjeno na Gdansk, treslo propagande je, da se morata Gdansk in Po-morje priključiti Nemčiji. Vendar pa opažajo, da j« nemško prebivalstvo danes bolj vznemirjeno in manj gotovo uspeha, kakor je bilo lani v septembru. Tega so kriva poročila o poljski volji za obrambo in pa vesti o pripravljenosti in odločnosti Anglije in Francije, da pomagata Poljakom. Nemški voditelji skušajo vplivati na razpoloženje prebivalstva s tem, da kažejo izredno mirnost in da so skoraj vsi na počitnicah. Da pa računajo n važnimi dogodki, priča dejstvo, da so v Berlinu nenadno bile odrejene obširne vaje protiletalske obrambe in obsežni vpoklici rezervistov, ki se nadaljujejo. Nemci v boju z angleškimi propagandnimi pismi Berlin, 21. julija, m. Tretje pismo Angleža King-Halla, ki ga je poslal v Nemčijo v 50.000 izvodih in z njimi preplavil vse nemške kraje, pravijo, da v Berlinu ni naredilo posebnega vtisa. Nemški uradni krogi pa so le presenečeni in se čudijo, da si King-Hall upa nadaljevati s propagandnim delom med nemškim ljudstvom, ko mu je vendar nemški nar. soc. propagandni minister dr. Gobbels v imenu vsega nemškega naroda odgovoril in poudaril, da njegovi načini ne bodo rodili med Nemci zaželjenega uspeha. Ce bo še nadaljeval s svojim propagandnim delom in s pošiljanjem podobnih pisem v Nemčijo, bo nemška vlada vložila odločen diplomatski protest pri angleški vladi. Nemške oblasti so zelo poostrile nadzorstvo nad pismi iz tujine, da bi preprečile pošiljanje angleških propagandnih pisem v Nemčijo. Petletni otrok, verski poglavar milijonov Tibetancev • t. čunking. 21. julija, m. Reuter. Po petletnem iskamijiu so tibetanski budistični menihi in preroki ne™ i ot^aljenii in zapuščeni vasi našli petlet-rit?3- kmečkega otroka, ki so ga proglasili za 14. aiaj-iama. vladarja Tibeta in duhovnega vodite-vs®h zve®ti.h budistov. Našli so ga v vasi Ta-c. m®V Pokrajini Kokonor na Kitajskem. V spremit™,, tibetanskega odposlanstva ter za- kitajske narodne vlade novi Dalaj-lama p j proti svoji prestolnici Lasii. Otrok ima ?J0 Predme oči. Ko so mu menihi in P _0 Obodom iz rojstne vasi postavili , ®°yi Dalaj-lama ni vedel na nje iLnL il i i© povedati samo to. kako ee iraeriuje in kolifko je star iQMPrT!hll1!.n^fla^la,I?la ,e urarl v Lasi decembra ^ • iTm» T^:eruno’ da i0 duša pokojnega Dalaj-lama prešla v telo tega otroka, ki se je rodil točno v trenutku, ko je umrl prejšnja Dalajlama. Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darovi naj omogočijo izvedbo tega kongresa! Kaj sodi Italija o angleškem delu za mir? IRim, 21. julija. Diplomatični urednik agencije Stefani piše: Politika obkoljevanja beleži vrsto neuspehov, med katerimi je prvi odpor Moskve. Anglija se trudi najti v Evropi vojsko, ki bi sodelovala s francosko vojsko za obkolitev Nemčije. Toda Rusija, ki naj bi to vojsko postavila, zavlačuje odgovor na londonske prošnje ter je zadela s tem težek udarec angleškemu ugledu. Angleška ni računala samo na rusko vojaško posredovanje, temveč je računala tudi na podporo Amerike in spletkarila z namenom, da doseže spremembo zakona o nevtralnosti. Navzlic alarmantni in bojeviti politiki Roosevelta Anglija tega cilja še do danes ni dosegla. Ameriški senat ne želi postati orodje francosko-angleške igre. Še hujše neuspehe je angleška politika pretrpela na Daljnem vzhodu. Objavljeno je že, da namerava japonska vlada nadaljevati zaporo angleške in francoske koncesije v Tiencinu, dokler jih ne bo zasedla z vojsko. Ta obvestila potrjujejo, da navzlic pogajanjem v Tokiu Japonska želi vojaško zasesti obe omenjeni mesti. Pogajanja za angleško In francosko posojilo Poljski London, 20. julija. Angleško-poljska finančna pogajanja so taliko napredovala, da je treba v kratkem pričakovati podpis sporazuma, ki bo vseboval sledeče: 1. posojilo osem milijonov funtav šterlingov za oborožitev ter nabavo surovin v Veliki Britaniji, 2. posojilo 5 milijonov funtov šterlingov v gotovini, 6 katerim bo poljska vlada lahko svobodno razpolagala in ga porabila za nakupe orožja, katerega Anglija ne mare dobaviti takoj, v drugih državah. Tudi francoska vlada bo odobrila poljski vladi 600 milijonov frankov posojila za nabavo vojnega materijala. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti obvešča vse izseljence v Nemčiji, da smejo letos pošiljati 40 RM mesečno vsi sezonski delavci moški in ženske, letni delavci pa 35 RM. Vsi tisti delavci, ki so morda zaostali s pošiljanjem denarja v domovino, bodo lahko poslali denar tudi za vse mesece nazaj. Gospodar, pri katerem služijo, naj uredi stvar na ta način, da dobi na pristojnem mestu zelene listke, ki jih potrebujejo za pošiljanje denarja. V časopisih je bilo napačno javljeno, da se lahko pošilja 10 RM po pošti. V primeru, da gospodar ne bi hotel urediti teh stvari, naj se delavci obrnejo na Zvezo poljskih delavcev v Murski Soboti Vesti 21. julija V sedanjem položaju bi ustavitev pogajanj za zve- zo med Anglijo, Fraincijo in Rusijo pomenila polom mirovne politike. Zato je bolje, da Anglija in Franciija sprejmeta vse sovjetske zahteve, ečprav so hude in žrtvujeta svoje koristi splošni stvari. Tako pišejo o potrebi nadaljevanja pogajanj današnji francoski dnevniki. Predsednik italijanske vlade Mussolini je poklical k sebi fašistovske voditelje iz Sicilije in jim sporočil, da bo vlada izvedla obširno agrarno reformo na Siciliji ter odpravila tam vsa veleposestva, ki so vir siromaštva za sicilijansko prebivalstvo. Izvedba agrarne reforme na Siciliji bo eno največjiih gospodarskih del fašizma. Oddelek angleškega brodovja, predvsem torpedovk, je včeraj priplul v atensko pristanišče Patras. General Franco bo obiskal Italijo prvi teden septembra, kakor poročajo španski listi. Odložitev razprave o spremembi nevtralnostnega zakona v Ameriki, katero je dosegel ameriški 6enat, čigar številni člani so pod nemšikim vplivom, pomeni izredno hud udarec za ustvaritev fronte miru in daje f>oguma za voijne priprave v Evropi. Taika je soglasna sodba ameriškega tiska. Španski general Moscardo, junaški branilec Alca-zairja, bo odpotoval na propagandno pot j>o Južni Ameriki, da se zahvali španskim državam tam za pomoč, ki so jo dajale generalu Francu med vojno. Sloviti general Queipo de Liano bo v kratkem imenovan za španskega poslanika v neki prijateljski državi, pravi uradno poročilo madridske vlade. Oddelki francoskega in angleškega vojnega brodovja bodo prihodnji teden obiskali razna pristanišča po grških otokih. Obisk je demonstracija proti italijanskim vojaškim pripravam na otokih Lerosu in Rodosu. Poljski zunanji minister Beek je včeraj imel dolg posvet s sovjetskim veleposlanikom Šarano-vim. Poveljnik angleškega sredozemskega brodovja bo v kratkem uradno obiskal Carigrad. 31. socialni teden francoskih katoličanov se bo začel 24. julija v Bordeauxu. Sv. oče je predsedniku tedna poslal posebno sporočilo z željami za uspeh. Vsi francoski zmerni in desničarski listi zahtevajo od vlade, naj začne s preganjanjem vohunstva in nedovoljene propagande tudi pri komunistih in njihovih listih, za katere je znano, da dobivaijo denar iz tujine in z njim izpodkopljejo moralno in socialno odpornost francoskega naroda. Na pritisk javnosti je bil zaradi nedovoljene propagande zaslišan urednik glavnega komunističnega glasila »Humanite«, Slovaško zunanje ministrstvo sporoča, da je Bel gija de faeto priznala neodvisnost Slovaške. Goring nadaljuje svoje nadzorstveno potovanje ter je na svoji jahti »Karin 2« prispel včeraj v Miinchen. Dozdaj je bilo za svojce žrtev podmornice »Thetis« zbrano 126.400 funtov šterlingov. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je odpotoval v Hydepark, kjer ostane čez nedeljo. V Washington se bo vrnil v ponedeljek zvečer ali v torek dojioldne. Francosko-nemška trgovska pogodba, sklenjena julija 1937, je podaljšana za leto dni, kakor pravi uradno j>oročilo iz Pariza. V Hamburgu se je začel letni zbor narodno-socia- listične prosvetne organizacije »Kraft durch Freude«. Udeležujejo se ga zastopstva 17 držav, med njimi tudi jugoslovansko pod vodstvom neke gospe Magazinovičeve. Bivši albanski kralj Zogu je začel pisati svoje spomine, ki se bodo nanašali zlasti na sodelovanje med Albanijo in Italijo. Vsi dopusti v egiptovski vojski in pri angleških oddelkih v Egiptu so preklicani. Moštvo, ki je bilo na dopustu, se mora takoj vrniti v službo. Prihodnji svetovni kongres za zidavo mest bo 1. 1941 v Loš Angelesu. Prijazne članke o naraščajočem številu prebivalstva in o napredku gospodarstva v Sovjetski Uusiji prinašajo zadnje dni nemški listi kakor na povelje. Dve skrivni radijski oddajni postaji širita hudo propagando proti Nemcem na Češkem. Nemška politična policija z vsemi silami išče, kje sta ti postaji in kdo ju ima v rokah. Poleg slovitega »oddajnika svobode«, ki že dve leti moti s svojimi oddajami razpoloženje v. Nemčiji, sta se zdaj oglasili še ti češki postaji. Madžarski zunanji minster grof Czaky je mel včeraj govor, v katerem je obsodil tiste, ki širijo po Madžarskem vesti, da bi .Nemčija imeia glede Madžarske kake osvo.fevalne namene. Take vesti samo zastrupljajo razmerje med Nemčijo in Madžarsko, zato bo Madžarska prisiljena ostro kaznovati vse grešnike. Poljski komisar v Gdansku Chodacki je poslal danskemu senatu dva protesta, ker Gdansk ne spoštuje poljskih pravic v pristanišču in pa zaradi tega, ker so izgnali iz mesta večje število poljskih delavcev.. Vaje sovjetskega baltiškega brodovja so se končale včeraj v Finskem zalivu. • Belgijski kralj Leopold je včeraj sprejel našega novega jx>slanika Lazareviča v nastopno avdienco. Angleški kralj Jurij VI. je včeraj sprejel predsednika bolgarske poslanske zbornice Moša-nova, ki je v Londonu na zasebnem obisku. Angleški^ poslanik v Tokiju je poslal svoji vladi obsežno jx>ročilo o prvih razgovorili, ki jih je imel z Japonci glede Tjencina in drugih .vprašanj na Daljnem vzhodu. Holandija še vedno nima vlade, ker katoliška stranka noče sodelovati z dosedanjim predsednikom Colijinom, ako ne bo izpolnil njenih upravičenih zahtev. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 21. julija. Na Barju že dva dni ni jutranjih meglic. Včeraj proti večeru so je zapadna stran za Ljubljanskim vrhom močno zatemnila. Bližali so se trni oblaki, noseč neurje. Razpršili so se. Davi je bilo oblačno, nato se je zjasnilo. Je močno soparno. Napovedujejo v kratkem spremembo vremena. To čutijo posebno ubogi revmatiki. Cestnoprometni parlament je včeraj na tehničnem oddelku mestnega poglavarstva na IV. seji končal debato o pravilni ureditvi cestnega prometa v Ljubljani. Razpravljali so še o mnogih sedaj akutalnib problemih, ki se pojavljajo od dne do dne in ki zahtevajo nujno ureditev. Glavna debata se je včeraj vrtela o ureditvi prometa na Masarykovi cesti pred glavnim kolodvorom. Mnogi udeleženci ankete so podali prav praktične in pametne predloge, ki bodo upoštevani. Pojavilo se je tudi vprašanje, da-li naj prometna policija na najživahnejših prometnih križiščih uvede prekinjen promet, kakor je običajen po velikih svetovnih mestih, tako v Londonu in v Ameriki. Nesreča, kap fn karambol Pri tvrdki »Zmaj«, tovarni za galvanične elemente in elektrotehniko na Smartinski cesti, je zaposlen tudi tesar Jože Velkavrh. Včeraj zjutraj je šel v službo. Ne daleč od tovarne je butnil z desno nogo ob tramvaj. Udarec je bil močan. Velkavrh, trda grča, se mnogo ni zmenil za poškodbo, ki na videz ni bila hujša. Celo dopoldne je delal. Proti poldnevu pa je v nogi začutil silne bolečine. Noga mu je otekala. Prepeljan je bil v bolnišnico. ‘Na starih grajskih šancah, kjer so se bili ob invaziji francoskih vojska pod Napoleonom v Ljubljano prav za Grad hudi boji, sedaj vse preurejajo na račun bednostnega fonda. Na severni strani šans, tata, kjer je svojčas stala smodnišnica, ki je po prevratu, decembra 1918 eksplodirala, izravnavajo pobočje in bodo nizdol na Karlovško stran vodečo cesto razširili. Pri kopanju in reguliranju pobočja so nedavno tam našli 8 okostnjakov, ki so ležali drug za drugim. Nekateri so pravili, da so to trupla obešencev, drugi, da so to trupla kaznjencev, pravilno pa bo najbrž, da so trupla branilcev, ki so v bojih proti Francozom padli na šansah. Prav na tem mestu je snoči ob 15.40 nastopil nočno službo paznik javnih del France Pencl, stanujoč na Privozu št. 11, rojen 1889 v Rafolčah. Ni se še dobro obrnil, mu je nenadoma postalo slabo. Ljudje so mu prihiteli na pomoč. Z grajskega slopa so telefonirali po reševalce. Ti so mogli ugotoviti le nastopivšo smrt. Paznikovo truplo so pustili na mestu. Policijska komisija komisija je ugotovila, da je paznik umrl zaradi srčne kapi. Truplo so prepeljali na dom. Hud karambol je bil včeraj okoli 15.47 na glavni cesti pri čuvajnici št. 79 gorenjske progo. Od Mednega sta vozila v smeri proti Ljubljani tovorni avto nekega ljubljanskega trgovca in za njiin luksuzni avto nekega zdravnika. Zdravnik Kopalni vlak Škofja Loka—Ljubljana ob nedeljah in praznikih. Od nedelje dne 23. julija t. 1. dalje bo vozil ob ugodnem vremenu na progi Škofja Loka—Ljubljana kopalni vlak, ki vozi 6icer samo ob delavnikih in odhaja iz Škofje Loke ob 18. uri 15 min. ter prihaja v Ljubljano ob 18. uri 50 min., tudi ob nedeljah in praznikih« Kopalci 6e v lastnem interesu opozarjajo, da uporabljajo v prvi vrsta ta vlak, pri katerem bo vedno preskrbljeno za dosvolj prostora, medtem ko je sledeči vlak, ki odhaja iz Škofje Loke ob 18. uri 51 min. že popolnoma zeseden po drugih potnikih iz Kranja, odnosno Tržiča. — Spominski zbornik Slovenije. Te dni izide dolgo in težko pričakovani »Spominski zbornik Slovenije«. Da 6e je delo tako zakasnilo, je pripisovati zlasti dejstvu, da je obseg izredno narastek Namesto prvotno napovedanih 300 strani, obsega zbornik nad 700 strani in se je s tem tudi zelo povečala kakovost dela, ker so prispevki lahko izSli v prvotno nameravanem obsegu, kakor so si ga zamišljali avtorji. Tudi tehnična oprema dela bo znatno izboljšana v primeri s prvotno napovedjo. Zlasti bo lepa vezava, ki je povzročila tudi znatno povečanje stroškov. Ker je obseg dela izredno narastel, zboljšala pa tudi tehnična oprema, je razumljivo, da so narasli tudi 6tro,ški za delo. Zaradi tega je bila uprava prisiljena zvišati prvotno najavljeno ceno 150 din na 195 din. To povišanje v primeri 6 povečanjem obsega dela ni znatno. Kajti pomisliti je treba, da se je obseg več kot podvojil, nadalje se je zboljšala tudi oprema knjige. Uprava je stremela za tern, da bi bilo povečanje obsega dela in tehnične opreme čim manj občutna za naročniško ceno. Pomisliti je treba, da velja zbornik v knjigarnah 300 dinarjev, tako da so naročniki znatno na boljšem pred ostalimi kupci. Spominski zbornik Slovenije bo v kratkem v rokah naročnikov ter se bo dobil v vseh knjigarnah. . je hotel prehiteti tovorni avto. V trenutku, ko je nameraval osebni avto zaviti na desno pred tovorni avto, pa je ta krenil bolj na levo. Nastal je strahovit karambol. Oba vozača, zdravnik in vozač tovornega avtomobila sta dobila pri karam-bolu hude poškodbe in ju je rešovalni avtomobil prepeljal v Leonišče. Močno je bil pri karambolu poškodovan osebni avto. Spomenik stanovanjske mizerije pogorel Na precej obsežni stavbni parceli, ležeči ob Kotnikovi ulici tik mestne elektrarne in o>b zidu vrta državnega učiteljišča, last mestne občine, so bile med vojno postavljene mnoge vojaške barake, Po vojni, ko je pritisnila najhuiša stanovanjska mizerija, ka 60 ljudje iskali zavetja po raznih barakah, so sc mnoge družine naselile tudi v Kotnikovih barakah, kakor so imenovali to naselje stanovanjske nesreče Pozneje, ko je bila stanovanjska kriza omiljena, aa bile te barake odstranjene. Ostala je samo baraka na prostoru, ki bo nekak podaljšek Čopove ulice. Ta baraka je last mestne uboge Marije Korbarjeve. V baraki stanuje tudi popularna Elza Odarjeva. Včeraj okoli 15. so se začuli med delavstvom bližnje Bonačeve kartonažne tovarne klici: »Micina baraka goril« Tovarna —■ k sreči in pravilno — je dobro opremljena z gasilnimi napravami, poleg Minimaxov ima tudi lastne cevi in hidrante. Delavci so čez zid hitro napeljali cevi in začeli barako reševati. Vrgli so tudi Minimax-aparat. O požaru 60 obili obveščeni poklicni gasilci, ki so odhiteli na pogorišče z motorko. Niso prišli v akcijo, ker so Bonačevi delavci že poprej požar pogasili. Kako je nastal požar, še ni dognano. Policija je pozneje aretirala Korbarjevo in Odarjevo ter ju zasliševala Obe krivdo zanikata. Bila je velika nevarnost, da bi bili lahko postali žrtvi tega požara tako Bonačeva tovarna, kakor tudi skladišče mizarske tovarne Rojinove z vsemi napravami. Baraka je do tal pogorela. Širile so se po mestu govorice, da je ogenj izbruhnil v Bonačevi kartonažni tovarni. Lepe nove poti po roinišklh in tivolskih gozdovih Rotovo namenjene mirnim sprehajalcem, ki iščejo tam oddiha in razvedrila na čistem zraku med poživljajočim zelenjem. Tega se zaveda meščan, še bolj pa morda tujec, ki Ljubljančane zavida za prekrasne zelene nasade. Tega se zaveda vsak človek, ki je res človek, ne pa divjak ali zverina. Čeprav so vei tivolski nasadi in gozdovi sedaj zaščiteni tja do Večne poti in je v njih varna tudi divjačina, vendar pa pred divjaki niso vami mestni uslužbenci, ki varujejo sprehajalce in nasade pred podivjanostjo kolesarjev, motociklistov in avtomobilistov. Da je vožnja s kolesi in motorji ter avtomobili po sprehajališčih prepovedana, ve vsak najpreprostejši delavec, vedeti pa tega nočejo avtomobilisti im kolesarji ter motociklisti, ki še vedno ogrožajo mirne sprehajalce. Poročati moramo celo o neverjetnem dogodku, ki je v sramoto ne samo našemu duševnemu delavstvu, temveč vsej Ljubljani. Ko je mestni delavec prijazno opozoril nekega šolanega javnega uslužbenca, da je prepovedana vožnja po rožniški poti, ga je gospod nalašč tako surovo odrinil, da je delavec padel v jarek. Z gospodom «e bo seveda pomenila policija, a njegovega imena ne moremo izdati, da no bi osramotili vsega njegovega stanu. Na žalost je še vedno preveč takih ljudi, ki se ne brigajo za eplošnost in prezirajo prepovedi. Čeprav so te prepovedi samo zaradi reda in v korist vseh Ljubljančanov. Mnogo jih je med njimi takih, ki z naslado nastiljajo pota s papirjem ali puščajo na njih in ob njih celo dokaze svoje civiliziranosti in kultiviranosti, naposled pa napadajo uslužbence, ki varujejo nasade in tudi sprehajalce pred takimi ljudmi. Kriče nad delavci in pazniki, da niso policaji in jih napadajo na najrazličnejše načine s pravo bezniško surovostjo. Policija bo odslej poostrila svoje postopanje, naprošeno je pa tudi vse obiinstvo za sodelovanje, da se prepreči;© sleherne zlorabe, zlasti pa vožnja kolesarjev, motociklistov in avtomobilistov po javnih nasadih in gozdovih. Z doslednim opozarjanjem kolesarjev in drugih grešnikov bodo Ljubljančani pokazali samo svojo ljubezen do lepe in in dobro vzgojene Ljubljane ter dokazali tudi svojo visoko srčno kulturo, ki jo gostje našega mesta ne morejo prehvaliti. Gozdni poiar v Podvolovju pri Lučeh Celje, 21. julija. Danes ponoči je okrog pol enajstih začel nenadoma goreti velik borov gozd blizu Podvolovja. Ogenj se je proti jutru zaradi močnega vetra še razširil. Prvi so prihiteli gasit luški gasilci, ki so ogenj omejili le na ta način, da so izkopali vse naokoli jarke. Ogenj je bil tolikšen, da so ga videli daleč naokoli po vsej Savinjski dolini. Po't ES MsflKl 25. Il 31. Silila 1 Zažgite kresove zvečer dne 28. julija Najslavnejši dnevi kongresa se bodo začeli v petek 28. julija popoldne, ko bo prišel kardinal-legat poljski primas nadškof dr. Avgust H 1 o n d. Ta dan zvečer bo v počastitev kongresa Ljubljana slavnostno razsvetljena. Po vseh naših hribih pa naj po avemariji zagorijo kresovi, medtem ko bodo po vseh farnih in podružničnih cerkvah pritrkavali v znamenje, da_ so se sredi slovenske zemlje v beli Ljubljani začele kongresne slavnosti. Slovensko ljudstvo prosimo, naj že sedaj začne s pripravami za kresove. Navodila za mladinski dan Prijave otrok zaključene Najprej javljamo vsem gg. katehetom, da otrokom, ki bodo prišli v Ljubljano na mladinsko prireditev na Stadionu v soboto 29. julija zjutraj, ni potreba nobenih kongresnih knjižic in znakov! Otroci bodo imeli s svojo skupino prost dostop na Stadion. Obenem sporočamo, da smo zaključili prijavljanje. Masleno hlebčke bomo sedaj delili le vsem onim otrokom, ki so bili pravočasno prijavljeni. Otroci naj s seboj v Ljubljano vzamejo tudi zastave svojih organizacij ((Marijin vrtec. Križarji, Klariče, papeževe zastavice), da bodo z njimi v rokah vkorakali v Stadion. Vsem čč. župnim uradom smo tudi razposlali najavljeno število pesmi, ki se bodo pele na mladinski prireditvi na Stadionu. Otroci, ki bodo prihajali v Ljubljano z vlaki, naj takoj odhajajo na Stadion, da ne bo gneče pri vhodu ljubljanskih in okoliških otrok Sprevod iz sredine mesta na Stadion bodo tvorili edinole otroci mesta Ljubljane in bližnje okolice. Ta sprevod pa bo prišel na Stadion, ko bo večina otrok tam že zbranih 1 Hišni posestniki ob progi, kjer se bo vozil kardinal - legat, okrasite hiše! Ker se bo papežev kardinal-legat nadškof Avgust Hlond vozil v petek 28. julija s popoldanskim brzovlakom iz Maribora v Ljubljano, prosimo vse posestnike hiš ob progi, da svoja poslopja primerno okrase s zelenjem in da izobesijo državno, če le mogoče pa tudi papeževo zastavo. Vsa pot, po kateri bo potoval papežev odposlanec, mora pričati o veselju, da sv. oče na naš kongres pošilja svojega zastopnika. Ljubezenska žatoigra v Leskovcu pri Celfu 17 letno dekle in 20 letni fantič sta se naveličala življenja in šla skupno v smrt Celje, 21. julija. Danes okrog 3 zjutraj je prišlo nekaj korakov od Gabrove domačije v Škofji vasi pri Leskovcu do strašne ljubezenske žaloigre. Ob pol 4 zjutraj je bila nemudoma poklicana celjska reševalna postaja, češ da mora takoj v Lekovoc, kjer sta ležala v mlaki krvi 17-letna posestniška hči Hedvika Novak iz Arclina pri Vojniku in 20-letni posestniški sin Ivan Vrečko iz Leskovca pri Celju. Ko so celjski reševalci prispeli na kraj dogodka, je nezavestna Novakova še kazala znake življenja, vendar pa je izdihnila, čim so jo reševalci dvignili in jo hoteli položiti v reševalni avtomobil. Zato so reševalci njeno truplo pustili na meehi, pač pa so odpeljali v celjsko bolnišnico težko ranjenega in prav tako nezavestnega Vrečka. V bolnišnici so takoj Vrečku pregledali rano in mu nudili pomoč. Kako se je žaloigra odigrala, ni točno znano. Pač pa so ljudje vedeli, da sta imela Vrečko in Novakova med seboj ljubavno razmerje. Včeraj ata se proti večeru s kolesi odpeljala proti Vojniku, odkoder se nista več vrnila. Zdi se, da sta se na tej poti domenila, da bosta šla skupno v smrt Ko sta se pripeljala do Leskovca, sta prislonila kolesi ob drevo, nakar je Vrečko ustrelil v srce svoje dekle, sobi pa pognal kroglo v srce. Agodaj zjutraj je že prišla tudi komisija, ki je odredila, da se truplo Novakove prenese v mrtvašnico. ©tanje Vrečka je zelo resno, ker stalno krvavi in je brez zavesti. Zdravniki pravijo, da ho bržkone se danes dopoldne izdihnil. Zaljubljenca sta šla prostovoljno v smrt, kar je razvidno iz poslovilnih pisem,' ki sta jih naslovila na svoje starše. V njih prosita odpuščanja, da sta 6torila tak korak. V laseh fe skrivala ukradeni tisočak Nov opomin, naj bodo l|ud]e pred cigani do skrajnosti previdni Zgornji Kašelj, 21. julija. Včeraj dopoldne je prišla v hišo mizarja Tomšiča Franca v Zgornjem Kašlju neznana cigankai Ko je videla, da ni nikogar doma, je odprla vrata v spalnico, kjer jo hitro prebrskata vse, da bi našla denar. V odprtem predalu pisalne mize je pri svojem veščem iskanju naletela na tisočak, ki ga je seveda hitro »sunila«, nato pa brž odšla iz sobe in za seboj spet obrnila ključ v vratih, da domači ne bi prehitro opazili tatvine. Gospa Tomšičeva je v sosednji sobi sicer slišala sumljivo škripanje, vendar mu ni pripisovala posebnega I>omena. Vendar so je kljub temu hotela prepričati, kaj naj to pomeni. Srečala pa je že v veži neznano ciganko. Ta jo je brž prosila za kakšno darilo. Gospa Tomšičeva ga ji je tudi dala, da je ciganko odpravila. Kor pa se je neznana ciganka tako nenadno pojavila v veži pred nio se ji je zdelo to vseetm nekoliko sumljivo. Hotela se je prepričati, če ji že prej ni kaj odnesla. Odhitela je v sobo, kjer je na svoje veliko presenečenje kmalu opazila, da je zmanjkal tisočak, ki je bil v nezaklenjenem miznem predalu. Ker je medtem ciganka že izginila, je Tomšičeva tatvino takoj pnjavila orožnikom. S kolesi sta so narednika Centric in Jereb brž podala za neznano ciganko in preiskala vso okolico. V Zalogu pri Ljubljani sta to ciganko dobila v neki gostilni, kjer si je po bogatem plenu privoščila četrt litra vina. Orožnika sta jo takoj aretirala tor jo odvedla na orožniško postajo in jo izročila neki žen-, , v. temeljito^ preiskavo. Ta ženska pa je po skrbni preiskavi dejala, da pri ciganki ni mogla niki, ki so se zjutraj peljali z vlakom proti Celju, so pripovedovali, da so se iz gozda še vedno valili stebri gostega dima. Škoda jo že sedaj velika, vendar pa še ni točno ocenjena. Gozd je last knezoškofijskih posestev v Gornjem Gradu. Kako -je ogenj nastal, ni znano. ničesar najti. Ciganka sama pa je bila celo .ogorčena in je odločno zatrjevala, da ni nikdar še ničesar ukradla. Ciganko so nato še orožniki začeli podrobno zaslišati, ip preiskovati. Enemu od njih Je padla v glavo misel, kaj če ciganka ni skrila tisočaka v lase, ki jih je imela privezane z malim trakom. In kp.gta orožnika razvozljala ta trak, sta na svoje prijetno presenečenje našla v njem ukradeni tisočak. . Aretirana ciganka se je izdala za Nikolič Manco, doma iz Bukovca pri Zagrebu. Iz Zgornjega Kašlja je hitela brž v Zalog, kjer je nameravala stopiti na vlak in se odpeljati na Hrvaško, da bi se pravočasno izmuznila oblastem. Da se ji to ni posrečilo, se Je treba zahvaliti vsej skrbnosti vevških orožnikov, ki so se takoj poslužili koles in odhiteli na zasledovanje ciganke. To naj bo naši podeželski javnosti ponoven opomin, naj bodo ljudje skrajno previdni, kadar jih obiskujejo cigani, čeprav so na videz še tako pohlevni in pošteni In čeprav še tako zatrjujem, »da še niso nikdar ničesar ukradli«. Niti človeku, ki bi mu bile razmere na domu pri Tomšičevih še tako dobro znane, ne bi namreč mogel tako hitro priti do tisočaka v miznem predalu kakor ga je staknila ta ciganka, tako je bila prefrigana. Avtobusna zveza Murska Sobota—Gorni* Lendava Goričanski del Slovenske Krajine bo dobil po dolgem casu avtobusno zvezo z Mursko Soboto. Roš n. avtobus bo voz,l v.sak dan ekozi naslednje vasi: Cernelavci, Polana, Predanovci, Brezovci, Lemerje, Zenkovci Bodonci, Kruplivnik in Gornja Lendava. Dorina proga bo slovesno odprta bo poštni avtobus izpred otVvnilfn KI6 Prvikrat popeljal potnike in pred-Tpndnv? iz Murske Sobote proti Gornji rJ-x jer ,H) Prav Prisrčna svečanost vseh Goričancev, ki se bodo udeležili otvoritve te pro metno m gospodarske pridobitve. Skrivnost smrtne megle »Smešna stvar, čisto smešna stvar«, je pojasnil hitro De-vorny, ne da bi tisti trenutek vedel, kaj je bilo prav za prav smešno. Tu pred njim ni bilo na noben način nič smešno — ena — dve... Sedaj je imel mesto, ki se je zdelo, da Michau-da tako zelo zanima, na filmskem traku ... »zares presmešno!« »Osel!« je zavpil Michaud jezno in — po Devornyjevem notranjem prepričanju — pogodil. »Kaj za vraga je smešno?!« »Vsa ta zgodba«, je spravil iz sebe Bevorny zdvojen. Kraljestvo za smešen domislek!... Kaj mu ne bo nič padlo v glavo? A tako, da... In mrtvaško resen je pristavil: »Izplačilni mojster mi je dal v soboto zvečer en dolar preveč!« Michaud ga je pozijal. Nato se je za kratek čas nasmejal. Po vsej verjetnosti, se mu je zdela zgodba res smešna. »Idioti!« je takoj nato neizprosno pristavil. »Zapij dolar in drži gobec! In sedaj se lopo poberi!« S temi besedami je Michaud obrnil detektivu hrbet in odšel. Za trenutek je stal Devorny brez odločitve. Sprva je hotel iti svojo pot, ker je opazil, da je inženir naredil velik ovinek okrog sumljivega stroja in na drugi strani obstal. Devorny ni dolgo premišljeval, kajti tako ugodna prilika, da bi stroj fotografiral še od tretje strani, se mu ne bo tako kmalu ponudila. Odločno je pospešil korak in se znova približal Inženirju. Tokrat ga je Michaud zapazil že, preden ga je Devorny nagovoril. »Hudič!« je zaklel. »Kaj še hočeš, ti koštrun?« »Jaz... jaz...« je jecljal Devorny, »jaz sem pošten človek« — ena, dve... Še enkrat: ena — dve... Dva posnetka! To je zadostovalo, »jaz vendar ne morem dolarja enostavno zatajiti. To je vendar goljufija .. •« »Idiot!« je zasikal Michaud. Njegov besedni zaklad za označbo duševno manjvrednih se je zdel, da ni ravno prebogat. »Potem daj denar zavoljo mene plačilnemu mojstru nazaj, samo v miru me pusti!« »To bom storil,« je pritrdil Devorny vidno olajšano — pa tudi dejansko, kajti sedaj ni bilo nobene potrebo več, da bi pletel naprej ta ne preveč duhoviti razgovor. »Najlepša hvala, sir!« r Michaud je zakričal za njim še krepko psovko, toda De-vorny ni več pazil na to. Odhitel je naravnost k plačilnemu mojstru, kajti bilo mu je jasno, da po vsem tem ne sme tvegati, da bi stvar z navidezno preveč dobljenim dolarjem pustil v nemar. Plačilni mojster je njegovo plačilo mirno poslušal, »Da, da,« je vzradoščen pritrdil. »R0 držalo: pri obračunu v soboto zvečer mi je dejansko manjkal en dolar, ki sem ga moral iz lastnega žepa nadomestili.< »Kolika sreča, da inženirju nisem rekel, da sem deset dolarjev preveč dobil,« si je mislil Devorny in brez besede položil dolar na mizo, Nato je pohitel k svojemu stroju. Bil je res skrajni čas — četrturni odmor je bil že pri kraju. Sam pri sebi je vriskal. Dragoceni posnetki prav gotovo niso bili preplačani z enim dolarjem. Daljše kot kdaj prej so mu bile danes ure. Komaj je čakal, da bo mogel doma razviti negative in nato začasno storiti nekaj novih zaključkov. Se bo ii potrdil njegov sum ali... Njegove misli so se nenadoma pretrgale. Tik ob njem je stala — plavolasa ženska v usnjatem jopiču, plavolasa ženska z zagonetnim pogledom. Kaj se mu je danes samo zdelo, ali pa so te oči danes več govorile kakor sicer? Mešanica rado-znalosti, občudovan ja in rahlega posmeha je bila v njih. Kai le hoče se zmepom tukaj? Devorny je delal mirno dalje. Kaj ga končno briga ta ženska? Zanimala bi ga bolj, če ne bi bil prepričan o tem, da so njene misli veljale njemu kot moškemu in nikakor ne njemu kot delavcu. Drugače bi seveda stvar postala sumljiva. Skoro bi bil upravičen delati si 6krbi... Tako! Sedaj je bila že Proč. Dcvorny je gledal za njo, kako je mirno in samozavestno z lahno zibajočo se hojo stopala po polžastih stopnicah navzgor in vzdolž ozke železne brvi. Nikjer ni spregovorila besedice ali pa pripombe. Le njene oči so se zdele, da M> pov. sod, da «o vse videle in vse preizkušale. Devorny le sklenil, da bo poizvedel, kdo je. Zdelo se mu je, da jo tod dobro poznajo. Ko se je približevala, so postajali mrki obrazi delavcev še bolj mrki, in njihovi upognjeni hrbti še bolj sključeni. Trudne roke pa so začele spet urneje udarjati s kladivi, vrteti, premikati in vihteti lopate. Bržkone je imela tukaj pravico ukazovati... Ubogali so... Toda pogledi, ki so ji bili namenjeni, kadar jih ni mogla videti, so bili sovražni, prepolni sovraštva. Zdelo se je, da pri delavcih ni bila priljubljena. Devorny se je hotel ravno spet popolnoma posvetiti svojemu delu, ko je majhen nastop obrnil nase njegovo pozornost. Neki delavec je prezrl njeno biižanje. Stal je mirno s hrbtom obrnjen proti njej, naslonjen na lopato ter si izčrpan brisal bleščeči se pot s čela. Nekdo ga je butnil. Ko je okrenil glavo, je videl, kako je nekaj čečkala v svojo beležnico in nato mimo njega odkorakala dalia. Od tu in tam Kar dr« leta.li letita na redni letni potniški progi od Belgrada do Dubrovnika. Pokazalo se je, da eno samo letalo ne more apireijeti toliko potnikov, kolikor se jih je vsak dan prijavilo za potovanje. Vožnja z letalom orl Belgrada do Dubrovnika traja samo eno uro in četrt, med tem ko traja železniška vožnja dvanajst lir ter je zaradi ne-*nofine vročine in številnih predorov tudi zelo neprijetna Zategadel je »Aeroput« uvedel novo letalo, ki odleti iz Belgrada popoldne ob štirih, tri ure kasneje pa «e »pet vrne v Belgrad. Z občinskim preračunom so se v Splitu *ačeli ha viti šele pred dnevi. Predlog preračuna »naša 32 milijonov dinarjev, med tem ko je prvotni osnutek znašal 48 milijonov. Pokazalo pa se je, da občina ni mogla z nobenimi novimi dajatvami fipraviti skupaj za toliko miliitionov Johodkov nakar je bilo črtanih 1R milijonov Pač pa je obMna naložila nove pristojbine za kanalizacijo in vod. , »»n? Ji.®?pssShTto*^ p.™!"" rf tJS?' vrele vode. Vso opečeno so jo prepeljali v bolnišnico kjer ao jo obvezali, nato pa poslali takaj domov! Dekletu pa so se bolečine povečale, nakar ee je spet odpravilo v bolnišnico lekat le.ka. k°' maj se je privleklo do tja. vendar so^ jo na vsakem oddelku odiklanijali. Ko pa je izmučena padla na hodniku na tla, so jo brezobzirno postavili zunaj pred bolnišnico na tla. Dogodek ne bi . . benega odmeva, če se ne bi oglasih j la pribili vso krutost dogodka. Tedaj so J _ dogodek zanimati sam minister “^a.ln,J „ tiko m narodno zdravje, ki je poslal k dela^ na Si » prag. Dva razbojnika, ki $h pobegnila iz kaznilnice „ nWarum gehts nicht nach Deutschland?< Dajte nam kruha in dela! Generalni zastopnik TPD g. S kube c je podal nekatera statistična pojasnila o produkciji kočevskega premoga pred vojno in po vojni. Mesečni kontingent za železnice ja bil sedaj julija namesto zvišan, znižan na 900 ton. Izjavil je, da TPD votira za prvo silo rudarjem podporo 10.000 dinarjev. Po kratki debati in raznih objasnilib je bila sprejeta daljša resolucija in se je pod predsedstvom načelnika soc.-političnega oddelka banske uprave g. Kosija konstituiral akcijski odbor za pomoč kočevskim rudarjem. Obrtna šola pri železniški delavnici v Mariboru bo sprejela 40 učencev V obrtno šolo pri glavnih železniških delavnicah bo za šolsko leto 1939/1940 sprejetih v iz-učitev obrti 220 novih učencev. Od teh bo sprejetih v »obrtno šolo pri delavnici državnih železnic v Maribora« 40 učencev, in sicer: 30 ključavničarskih, 8 struparskih, 1 električarski in 1 mizarski. Obrtna šola traja 4 leta. Ob koncu četrtega leta dobijo učenci spričevala o končani železniški obrtni šoli in izkaz, da so položili izpit za pomočnika, Rane železniške obrtne šole je — po uredbi prosvetnega ministrstva o rangu strokovnih šol — enak 4 razredom srednje Sole z malo maturo ali z završnim izpitom. Za časa šolanja dobivajo učenci plačo in to: v prvem in drugem letu po 13.20 din, v tretjem letu po 15.40 din in v četrtem letu po 17.60 din za vsak delavni dan. Za stanovanje, hrano in obleko morajo skrbeti starši ali skrbniki. Učenci so zavarovani za primer bolezni pri železniškem bolniškem skladu, Šolnina se določa in plačuje po višini odmerjenega davka. Obrt se odreja po opažanjih na učencih v teku prvega šolskega leta. Po možnosti se upoštevajo tudi želje učencev. Pogoji za sprejem so: a) da je kandidat državljan kraljevine Jugoslavije, b) Da je duševno in telesno zdrav, c) Da ni mlajši od 14 in ne starejši od 10 let in 8 mesecev na dan 1. IX. 1039. č) Da ima najmanje dva z uspehom dovršena razreda gimnazije ali katere druge srednje šole. d) Da je lepega vedenja. Kandidati morajo predložiti upravi šole (delavnico) v Mariboru pismene (lastnoročno pisane) prošnje, kolkovane z 10 din in tej priložiti sledeče listine: 1. Državljansko izkaznico. 2. Rojstni ali krst- ni list. 3. Zadnje šolsko izpričevalo. 4. Odobrenje in obvezo roditeljev ali varuha, overovljeno od policijske ali od občinske oblasti, sledeče vsebine: »Dovoljujem svojemu sinu (varovancu) N. N.........., da vstopi kot učenec v obrtno šolo pri glavni železniški delavnici v Mariboru. Hkrati se obvezujem, da bo moj sin po uspešno končanem šolanju — v primeru zahteve železniške uprave — ostal v službi najmanje 3 leta. če bi pred potekom tega roka zapustil delo, se zavezujem plačati vse stroške, ki jih je imela železniška uprava zaradi njegovega šolanja«. 5. Nravstveno spričevalo, to pa samo v primeru, če kandidat ne pride neposredno iz šole. Prošnje morajo kandidati predati osebno upravi šole (delavnice) v Mariboru ali poslati priporočeno s pošlo najpozneje do 15 .avgusta L 1. V prošnji mora kandidat navesti točen naslov in najbiižjo železniško postajo. Kandidate, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, bo uprava s posebnim pozivom poklicala k sprejemnemu izpitu in k zdravniškemu pregledu. Poslala jim ho tudi brezplačno karto za vožnjo v Maribor in nazaj. Sprejemni izpiti se bodo začeli 10. avg. 1939 Odločilno za sprejem ho šolsko izpričevalo in rezultat sprejemnega (psihotehničnega) Izpita, pri katerem se bo ugotovila obrtna sposobnost, ter zdravniško mnenje o telesni sposobnosti kandidata. Pri enakih sprejemnih ocenah bodo imeli prednost sinovi železničarjev in vojnih invalidov, Prošnje kandidatov, ki ne bodo vložene pravočasno ali jim ne bodo priložene vse zahtevane listine, bo uprava zavrnila. Kandidati, ki na poziv1 ne bodo v določenem Sasu prišli k sprejemnemu izpitu, se bodo smatrali, da so odstopili- Športne vesti Nadaljevanje kvalifikacijskega teniikega turnirja naših štirih mušketirjev bo v soboto in nedeljo. Vsi naši teniški igralci marljivo trenirajo v Zagrebu pod vodstvom svojega trenerja Vis-saulta za svoje zadnje in najtežje srečanje v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal v Evropi. Zvezni kapitan še vedno ni določil naše teniške reprezentance, ki bo igrala proti Nemčiji. Verjetno je, da zvezni kapitan čaka na izid sobotnih in nedeljskih kvalifikacijskih tekem. V soboto igrajo v posamični igri Punčec : Kukuljevič, v igri v dvoje pa Punčec-Mitič : Pal-lada-Kukuljevič. V nedeljo pa nastopi Pallada proti Kukuljeviču in Punčec proti Mitiču. Za finalne tekme za Davisov pokal v Zagrebu vlada vedno večje zanimanje. V Zagrebu računajo, da pridejo nemški teniški igralci v Zagreb že v ponedeljek takoj po končanem mednarodnem ' teniškem turnirju v Hamburgu. Pri hamburškem mednarodnem turnirju so bili včeraj tile rezultati: Menzel (N) : Canepelle (Italija) 4:6, 6:0, 6:1, 6:1. Roccale : RSder 6:3. 5:7, ‘2:6, 6:1, 6:4-Henkel : dr. Ferenzi 6:8, 6:3, 5:7, 6:1, « : 4. • Finska 3:2. Včeraj je bila v Hel-'innoif P1ednarodoa nogometna tekma med itali-J. nsKo in finsko nogometno reprezentanco. Tekmi i vo?aV> 20'000 gledalcev. Italijani so zma-tiri Z enim R°'°™ razlike, kar pomeni za fin-p'°Rorn«t nedvomno velik uspeh. I Rtr,Sn;„i'",ko Plava,D,» prvenstvo v Zagrebu- smo Kl«i x av*° P,avalno prvenstvo je, kakor niw~ni f Poročali, izpremenieno. Lanski ™ nuLVlav?.Ine ie pri nas uvedel nacio- Mii nbl»°i •*?’ V kateri vdelujejo štirje naši hffinM m ,1 lubi’ in 8icer: »Viktorija« (Su-ol’ n »Jadran« (Split) in >Ui- r'!f s K nacionalne lige pa pred- u Pokra-i*nska prvenstva, in si-cer vzhodnega, zahodnega in primorskega pasu. V vzhodnem pasu so klubi belgrajske plavalne podzveze. v zahodnem klubi zagrebške in ljubljanske podzveze, v primorskem pa klubi su-šnčke. splitske in dubrovniške podzveze. Tako bomo imeli 29. in 30. julija v Zagrebu pokrajinsko plavalno prvenstvo v zapadnem pasu. Pri tem prvenstvu bodo sodelovali klubi »Ilirija« (Lj.), »Planina« (Lj.), »Mariborski plavalni klub« (Maribor), »SK Kamnik« (Kamnik), dalje »Orači ianski« in »KSV« iz Karlovca in »Maraton«-»Hašk« ter »ZPK« iz Zagreba. Pokrajinsko plavalno prvenstvo v Zagrebu obeta lepe borbe. i Oblili!« 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od 1. — I7- avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija I Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava | Tujsko-promatna razstava 1 Gostinstvo I Vinska pokušnja | Razstava narodnih vezenin ] Narodopisne razstave I Jubilejna gledališka razstava | Bkautska razstava I Razstava malih živali I številne specialne razstave | Koncertne in gledališke prireditve I Bportna prireditve | Veselifini park na razstavišču itd. 3.-6. avgusta festival slovanskih narod, obiiajev Obiščite Mariborski otok, naJIcpSe kopall88e Jugoslavije! • OblSCIte seleno Pohorje In sončni Kozjak! • OhIMilte vinorodne Slovenskn gorl M, C c •Or Veter (»mer, ju Pada- vine . « • '3'S es cn e B e t Ljubljana 7ol-7 52-6 19-8 o5 3 NE, __ Mariboi 762-3 33-0 lo-> 40 6 w, — — Zagreb ?bO’l 34*0 21-0 ll 0 wsw, — — Belgraci 760't5 •6-0 18-0 61 l u — — Sarajevt' 761-9 37*0 19-1 7 U u — — Vis 760-8 '32-0 220 50 i SE; — — Split 76il’t Jfi-0 24*C. 40 2 0 — — Kumboi 7 5°-(. J5-0 22< 71) 0 N, — — Rab 761‘t JO-U 22-1 60 0 U — — Duorovim 76 -1 polnoma uničil okoli 20 trgovin v 10 velikih poslopjih. Požar je povzročil okoli 20 milijonov frankov škode samo na zgradbah, poleg tega pa je uničil tudi velike zaloge blaga. * Ko je abesinski ras Sejum zapuščal Italijo, kjer je dozdaj bival, je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje, da mu je bila dovoljena vrnitev v Abesinijo. * Marconijevo vilo v bližini Valone, kjer je Marconi študiral radijsko odajo, bodo spremenili v muzej. * Sv. oče Pij XII. je sprejel včeraj anamsko cesarico, Zatem, ie cesaric* .obiskala vatikanskega tajnika kardinala msgr. Magliona. Nemški prometni minister inž. .dr. Dortmuller bo proslavil pojutrišnjem svoj .70. rojstni dan. Dortmuller je bil od 1. l9'26 ravnatelj nemških železnic, februarlja 1937 pa je postal nemški prometni minister. Programi Radio Ljubljana Petek, 21. julija: 12 Iz naših vrtov in gredic (pio. Sče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vose] opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Na-povedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Kotiček SPD: Lepote naših planin v poletju (g. dr. Arnošt Brilej) —- 19.40 Nao. ura: — 20 Chabrier: Espana. rapsodija (plošče) — 20.10 Zenska nrs: V življenju zaznamovani (ffdč. Anica Lebarjeva) — 20-30 Komrni trio (gdč. Fr, Ornikova, gg. C. Šeldbauer in M. Lipovšek) - 21.16 Pester koncert Ttadijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.20 Angleške plošče 22.50 Esperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. Drugi programi Petek. tl. julija: Belgradr 30 Harmonika, 30.30 Laeerloff• uGosta Berliusf« — Zagreb: 30 Violina. 20.ao Igra, 20.50 Bolgarske narodne, 21.30 Klavir - Praga: 19.50 Filb koncert — Sofija: 19.1a Puccinijeva opera • Madame Butterfly« - Varšava;. I9.M Ork. in solisti, 21.05 Griegove skladbe — Budimpešta 31.10 Orgle. 2! Plošče. 23 Operni ork. — Trst - Milan: 21 Sinkopska glasba. 22.10 Zbor — Brm.Ban: 21.30 Simf. koncert — Bratislava: 20.15 Umetnostni večer - tipsko: 20.15 Gigli poje, 20.45 Simf. koncert — Frankfurt: 20.15 Grško-madžarski koncert — Strassbourg: 30 Vojaška godba. Vojska v Sveti deželi Vprašanje o pridobivanju in lastništvu nemlje v Sveti deželi so rešili ta-kole: Ustanovili so dve izpopolnjujoči se judovski organizaciji. Prva je bila Keren Kajemeth Leisrael, druga pa Keren Ha-jesod. Druga organizacija je bila osnovana prav za prav šele po svetovni vojni in je šele tedaj začela delovati, toda njena zamisel je bila spočeta že v prvi, junaški dobi judovskega naseljevanja v Palestini. Naloga Kerena Kajemetha je, pridobivati v Palestini zemlja za judovsko ljudstvo, naloga druge organizacije pa, dajati judovskim na6elniko«n dolgoročna posojila na majhne obresti, da bi lahko začeli z obdelovanjem zemlje in z novim življenjem v Palestini. Po ustanovitvi Kerena Kajemetha ni naseljevanje več potekalo tako kakor v časih Pice. Načela, po katerih je pridobival in ohranjal zemljo Keren Kajemeth, so bila popolnoma druga, kakor pa tista, ki so vodila prve judovske pi-jonirje v Sveti deželi. Zemlja, ki jo kupi ta organizacija, postane in ostane pravna last judovske narodne skupnosti za vse večne čase. Na-selniki jo dobe samo za krajši ali daljši čas v najem in 6e morajo zavezati, da jo bodo obdelovali tako vestno, kakor če bi bila njihova. Če se te obveze ne drže, jim Keren Kajemeth zemljo lahko brez odškodnine vzame. Če so svajo dolžnost vestno izpolnjevali, imajo oni prvi pravico do nadaljnega najemništva po preteku določene dabe. Zemlja, ki jo ta organizacija kupuje, J tvori torej zemljsko jedro in tla judov- : skega naroda, bkratu — vsaj tiha zami- I sel sionistov je ta — pa tudi jedro za bodočo judovsko palestinsko in svetov- j no državo. Zasebnik bi zemljo lahko | prodal komurkoli, celota pa je ne bo nikdar in Judje bodo imeli v Palestini vedno zemljo, ki ba last njih kot naroda. Torej daljnosežni računi, ki so botrovali ustanovitvi te organizacije. Iz tega je razvidno, da sionizem že v svojih začetkih ni hotel biti sama kaka dobrodelna organizacija za pomoč judovskim načelnikom v Palestini, marveč je hote! biti država v malem, toda z vsemi pravicami, ki državi gredo: z lastno zemljo, pravnimi prilastki in podobnim Zahteval je zase pravico, katero je Večni pridržal sebi, kakor beremo v knjigi Levitov: »Nihče ne bo imel zemlje za vedno, zakaj zemlja je moja.« Tako pojmovanje judovskega naseljevanja v Palestini je seveda že v zametku vsebovala vse žalostne težave, katerih priče smo dandanes in ki se prav današnje čase širijo in vračajo. Toda v začetku se zato ni nihče menil. Začetki sionizma so bili na zunaj tako skromni in njegova bodočnost 6e je zdela vsem tako dvomljiva, da ni nihče računal na resen uspeh in še manj neresne težave. Ustanovili so nekaj naselbin, ki so bile v primeri z bogatimi posestvi Pice majhna in neznanta reč, od katere si ni bilo obetati kdavekaj. Herzl, začetnik sionizma, je umrl leta 1904. Tik pred svetovno vojno se je V6e tako zdelo, da bo šlo njegovo dela v Palestini po zlu. Toda seme ni zamrlo in apostoli prvega začetka so kar naprej oznanjali abilno žetev. In število Judov v Palestini je polagoma, toda nezadržno raslo. Najprej je bil tam beraški narodič, ki se je zbiral okoli rabinov in ki ni maral za drugo, kakar za molitev, ki ni poznal drugih skrbi kakor verska vprašanja. Potem je darežljivost »barona« Rothschilda povzročila, da so Izrael povezale narodna vzajemnost, človekoljubnost in zavest v eni veliki rodbini ter v potrebi po skupnosti. S sionizmom pa je nastopil nov pojav. Judje so začeli kazati goreče narodno čustvovanje in 60 govorili, da 6i bodo v Palestini ustanovili lastno državo. Pa malem so se začeli kazati temelji idejni in tvarni, na katerih bi utegnil nekega dne zrasti novi Jeruzalem. Ena sama velika težava je stopala tem načrtom na pot: zmeda jezikov. Judje po svetu in naselniki v Palestini 60 govorili deset jezikov, samo nobenega skupnega ne. Toda ni ga naroda brez enotnega jezika ali narečja. Toda nebo očitno ni pozabilo Izrae- lovih otrok Hkratu, ko je na svetu vstajalo toliko ljudi, ki so goreli v želji in volji, da spet postavijo Sion v staro slavo in veljavo, se ie rodil tudi Eliezer Ben Jehuda. * Eliezer Judovič Perelman je bil majhen ruski Jud, zelo v stiskah za beliče. Ko je doraslel, si je kdove zakaj nadel ime Ben Jehuda, Judov sin. Ta si je naložil na rame neizmerno nalogo, da bo oživil hebrejščino, jezik, ki je bil mrtev že tisočletja, da ga bo na mah uvedel v zbor živih, modemih jezikov. Navzlic temu, da je hebrejščina či- | 6ta, svetopisemska hebrejščina, bila mr- j tev jezik, je Judje le niso do kraja pozabili. Neka« se je je v skorij nespoznat-nih ostankih ohranilo v jidišu, običajnemu narečju vseh judovskih mestnih predelov po Evropi. Fantiči hebrejske besede, popačene po krajevni iz- ! reki momljali pri svetih obredih po sinagogah, kakor naši otroci latinščino. Pre- i vejani rabinci so jo uporabljali za ozme-njavanje skrivnosti, trgovci in sleparji , pa za svoje poklicno dopisovanje. Toda nihče ni znal hebrejsko govoriti. Ben Jehuda i® odločil za orjaško delo: sklenil 1® vrniti hebrejščini njeno prvotno čistost, hkratu pa ta stari, mrtvi jezik usposobiti za rabo v modernem življenju, ga spraviti v obtok med svetovnim judovstvom. Pri tem ogromnem delu ni Ben Jehuda podpiral nihče razen žena. Preživljal se je za silo s pisarjenjem v razne judovske lističe. Bil je mrk, čemeren sestradan, bolehen. Edino žena je verovala v njegovo delo in vanj. saj se je iz ljubezni do njega, odrekla vsemu veselju v življenju. Ben Jehuda je v dolgoletnem delu najprej sestavil slovar hebrejskega jezika — prvi dovar hebrejščine sploh Ta slovar je po svoji zamisli in izvedbi monumentalno delo. Pri njem ni imel Ben Jehuda nobenih drugih pripomočkov, kakor stare hebrejske knjige in zamazane rokopise po raznih zakotnih poljskih knjižnicah. Iz nesnage in iz posvaljkanih papirjev, je iskal besedi, popravljal napake, včasih po spoznanju, včasih na golo srečo. Na- pake so bile nekatere taka stare, da bi lih nihče drugi ne bil upal poprav. Ijati in odpravljati. Potem se je spravil na tvorbo novih besedi, potrebnih za današnje življenje, ki vsebuje toliko pojmov in izrazov, a katerih se starim Hebrejcem ni sanjalo. Pri tem je 6krbno pazil, da ni z novim besediščem delal sile duhu in pravilom klasične hebrejščine, ko je delal izraze, a neobhodno potrebne za sodobna življenje. To delo mu je uspelo, uspelo mu je pa še več: tisto, o čemer je prav za prav samo sanjal: hebrejščina ie danes živ, moderen jezik, občila judovskega rodu na vsem svetu, priznan in potrjen uradni jezik v Palestini. Štiristotisoč ljudi jo govori samo v Sveti deželi, seveda bolj ali manj pravilno, zakaj treba je pomniti, da so naselniki povečini zreli ljudje bolj okornih zmožnosti, zlasti tisti. ki prihajajo iz Nemčije Jehudova hebrejščina je postala mednarodno občilo V Franciji ji je že uradna priznano mesto na vseučiliščih, kjer ima enakopravno mesto z nemščino in z angleščino. Pisalni stroji s tipkami v hebrejščini j so že leta na svetovnem trgu, ravnotakp j cele tiskarne V hebrejščini izhajajo dnevniki in tedniki, da ne govorimo o, knjigah, brošurah in propagandnih letakih. ki iih — tudi v hebrejščini — izdajajo vsa mogoča gibanja in ustanove, od Kominterne do YMCE. i Uvedba in razširjenje hebrejščine kot živega, občevalnega jezika, je ena naj-večjih zanimivosti pri vsem judovskem ! naseljevanju v Palestini. Priča a tem, kako je mogoče v sedanjem času umetno ustvarjati — narode in narodom jezike. (Dalje.) »Slovenski dom« izhaja v*ah delavnih eb 12. Mesečna naročnina 12 din t a Inozemstvo 55a JuKoslovansko tiskarno * Ljubljani .lože Kramarič din. Uredništvo: Kopitarjeva oliea 6/II1 Telefon 4001 do 4005. Garava: Kooitarieva ulica A Izdajatelj inž lože Sodja Urednik: Mirko Javornik