POSEBNA IZDAJA Hudat 28. februar 1965 OBČANOM OBČINE VELENJE Lansko leto je izšla »Posebna izdaja« časopisa, v katerem je Skupščina občine dala v javno razpravo družbeni načrt občine Velenje, proračun občine ter plane in proračune posameznih skladov za leto 1964. Namen je bil dosežen, saj so naši občani v zelo velikem številu sodelovali na raznih razpravah, dajali svoje pripombe in predloge. S pomočjo »Posebne izidaje »RUDAR« je uspelo sprejeti najvažnejše akte Občine v taki vsebini, ki najbolj odgovarja našim občanom. V letošnjem letu je vsebina »Posebne izdaje RUDAR« še popolnejša. Poleg družbenega plana in proračuna občine, ki se dajeta v razpravo, so objavljeni tudi odloki, in sicer: — Odlok o prispevkih in davkih občanov — Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku. Pričakujemo, da bodo občani z vso pozornostjo pregleda li predloženi material in na razpravah, ki se bodo vršile (zbori volivcev itd.) dali čim več konstruktivnih predlogov. * predlog družbenega plana OBČINE VELENJE ZA LETO 1965 I. GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ V LETU 1964 IN OSNOVNI POGOJI ZA RAZVOJ V LETU 1965 1. Oris razvoja v letu 1964 1. Visoka stopnja razvoja proizvodnje v letu 1964 pomeni nadaljevanje dinamičnih gibanj v gospodarstvu, ki so bila značilna za vse obdobje od druge polovice leta 1962 dalje. Ta sam posebi ugoden rezultat pa je bil dosežen ob številnih motnjah in pojavih, ki dokazujejo, da je bilo gospodarjenje v letu 1964 še vedno ekstenzivno in da je bilo v gospodarskih gibanjih občutno neskladje med razpoložljivimi materialnimi sredstvi ter naraščanjem posameznih oblik notranje potrošnje. 2. Eden od osnovnih vzrokov za motnje v gospodarstvu je bila prekomerna investicijska potrošnja zlasti na področju gospodarstva. Široko zaposlovanje, povezano s konjukturo nji notranjem tržišču ter prekomerna kreditna ekspanzija sta povzročila visoko povečanje kupne moči. Proizvodnja tako ni mogla zadostiti povpraševanju. Neskladje med obsegom proizvodnje in povpraševanjem je povzročilo nestabilnost tržišča ter vodilo od Občutnega povečanja cen in življenjskih stroškov.-V takšnih pogojih se niso dosledno realizirala prizadevanja za hitrejši porast produktivnosti dela (po planu je bilo predvideno povečanje produktivnosti dela za 8,9%, doseženo je bilo le 6,5% povečanje produktivnosti dela) in za boljšo izrabo notranjih rezerv. Neskladna gibanja so se odrazila tudi na področju menjave s tujino, kjer je prišlo do zastajanja izvoza. Izvozni plan industrijskih proizvodov je bil izpolnjen le v višini 54,8 %, izvoz v letu 1964 pa je dosegel le 78,2% izvcza leta 1963. 3. Nastali položaj na notranjem tržišču je nujno zahteval ukrepe za stabilizacijo gospodarskih gibanj. V zvezi s tem se je začela izvajati selektivnejša politika na področju investicijske porabe, uveljavljen je bil strožji režim kreditiranja obratnih sredstev ter uvedena restrikcija potrošniških kreditov. Vsi ti ukrepi v letu 1964 v celoti še niso mogli pokazati zadovoljivih rezultatov. Dokončna ocena njihove učinkovitosti bo mogoča šele v letu 1965. 2. Splošni pogoji za razvoj in položaj delovnih organizacij v letu 1965 1. Dosedanji razvoj gospodarskih gibanj kakor tudi stanje v gospodarstvu 6b koncu leta 1964 narekujeta, da mora biti gospodarska politika v letu 1965 usmerjena predvsem v nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema, skladno s smernicami .resolucije zvezne skupščine, in v napore za stabilizacijo gospodarstva. Na smernicah resolucije za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in na predvidenih ukrepih za stabilizacijo gospodarstva temeljijo tudi cilji in naloge družbenega plana občine Velenje za leto 1965. Pri izvajanju ciljev in smernic resolucije zvezne skupščine bo zelo pomembno sodelovanje občinske skupščine, katere vloga je v zvezi z razvojem gospodarstva in družbenega sistema zelo porastla. V okviru pravic in dolžnosti, ki jih določa ustava in zakoni, bo lahko občina kot osnovna družbenopolitična skupnost bistveno pripomogla k realizaciji začrtane politike razvoja, zlasti na področju osebne potrošnje, zaposlenosti in produktivnosti dela, družbenih služb, stanovanjske ter komunalne izgradnje ter terciarnih dejavnosti. 2. Uveljavljanje pomembne izpopolnitve gospodarskega sistema v letu 1964 predstavlja izboljšanje materialnega položaja gospodarskih organizacij. Odpravljen je bil prispevek od izrednega dohodka in prispevek družbenim investicijskim skladom. Uveljavljene so bile tudi spremembe cen zlasti kmetijskim proizvodom, premogu in električni energiji. Z letom 1965 stopi v veljavo odprava splošnega prometnega davka v proizvodnji ter nadaljnje oprostitve prispevka iz dohodka v nekaterih dejavnostih. Predvidena pa so tudi podaljšanja odplačilnih rokov za odobrene investicijske kredite, kjer kreditni pogoji oziroma posojilna doba nista usklajeni z realnimi" možnostmi vračanja oziroma aktiviranja investicij. To se nanaša predvsem na področje gostinstva, turizma, premogovništva in kmetijstva. Te že uveljavljene in predvidene spremembe v gospodarskem sistemu, ki povečujejo materialno osnovo delovnih organizacij, bodo močna nadaljnja spodbuda za razvoj gospodarstva v letu 1965. Izpopolnitve v gospodarskem sistemu, ki se v zveznem merilu že pripravljajo, pa bodo v letu 1965 vplivale tudi na nadaljnje povečanje tekočega dohodka gospodarskih organizacij. 3. Z zakonom o bankah in kreditnem poslovanju in z zakonom o narodni banki, ki bosta uveljavljena že v tekočem letu, bo ustvarjena osnova za popolnejši kreditni sistem, ki bo prilagojen povečani vlogi delovnih organizacij pri financiranju razširjene reprodukcije. Dosežena bo tudi večja mobilnost sredstev in možnost za usmerjanje prostih denarnih sredstev delovnih organizacij ter s tem zagotovljena večja učinkovitost kratkoročne in dolgoročne kreditne politike. Nov kreditni sistem naj bi ugodno vplival tudi na razvoj terciarnih dejavnosti. 4. Izpopolnitve zunanje trgovinskega in deviznega sistema bodo zagotovile delovnim organizacijam večjo samostojnost v gospodarstvu, hkrati pa bodo povečale odgovornost delovnih kolektivov za razvoj in usmeritev proizvodnje. Na zboljšanje razmerja med uvozom in izvozom bo v letu 1965 vplivalo zlasti sklepanje kompleksnih .pogodb med gospodarskimi organizacijami in poslovnimi bankami, kar bo moralo zagotavljati ugodnejše odnose med ustvarjanjem in uporabo deviznih sredstev. 5. Eden izmed razlogov za neracionalno zaposlovanje v gospodarskih organizacijah je nizka udeležba osebnih dohodkov v strukturi proizvodne cene. Čeprav je reševanje tega problema dolgoročnejši proces, lahko računamo, da bo v okviru sistemskih sprememb na področju cen in delitve dohodkov prišlo že v letu 1965 do delnega izboljšanja. To bi imelo nedvomno močen vpliv na realnejše kalkulacije in bi prispevalo k pravilnejšemu vrednotenju produktivnosti dela, smotrnejši politiki zaposlovanja ter racionalnejši proizvodnji in investicijski usmeritvi. 6. Urediti je treba tudi materialni položaj delovnih skupnosti v družbenih službah. Glede na občutno zaostajanje nekaterih dejavnosti na tem področju za splošnim gospodarskim razvojem, bi bilo treba v letu 1965 zagotoviti za te namene večja sredstva. 7. Izhajajoč iz zveznega in republiškega družbenega plana za leto 1965, se bodo investicijske naložbe v osnovna sredstva vlagala v povečanje proizvodnje premoga in njegove predelave. Predvsem se bo nadaljevalo z izgradnjo vplinjevanja lignita in vršilo priprave za gradnjo novega jaška v Šoštanju ter izgrajevalo šolski rudnik v Skalah. Vršila se bodo pripravljalna dela na gradnji elektrarne II v Šoštanju. V globalu bodo investicije izhajajoč iz tega osnovnega koncepta v letu 1965 znatno večje kakor so bile v letu 1964. Za zaposlitev invalidov, fizično slabše moške delovne sile in žena je treba v okviru možnosti nadalje izgrajevati tovarno gospodinjske opreme in podjetja njenih kooperantov. Vlagati je sredstva v terciarne gospodarske dejavnosti, predvsem pa na osnovi dolgoročnejših programov pripravljati investicijske elaborate. Večja sredstva se predvidevajo tudi za objekte družbenega standarda. To je nujno zaradi skladnejšega razvoja z gospodarstvom. 8. V zvezi z izvozom je treba korenito menjati odnos. Računati je s tem, da bo v najkrajšem času potrebno preiti na devizno samo-financiranje. Zaradi tega se mora težiti k izravnavanju zunanje trgovinske bilance našega področja in to dosledno v vsakem delovnem kolektivu. 9. V letu 1965 bo treba skrbno spremljati položaj na tržišču in v proizvodnji. Le tako bo mogoče neskladja, ki bi nastajala, z ustreznimi in utemeljenimi ukrepi sproti opravljati. To bo tudi omogočilo, da se bo politika stabilizacije ponovno uveljavila tudi na področju življenjskih stroškov in omogočila kontinuirana rast realnih osebnih dohodkov ter življenjske ravni prebivalstva. Predvideno politiko stabilizacije bo mogoče uspešno izvajati le ob vsestranskem zavzemanju delovnih organizacij za izvajanje nakazanih smernic ekonomske politike. Izvedeni ukrepi v letu 1964 in nakazana izpolnitev gospodarskega sistema v letu 1965 bo okrepila samostojnost delovnih organizacij pri reševanju problemov proizvodnje, gospodarjenja in življenjskega standarda zaposlenih. Spremenjeni pogoji gospodarjenja pa bodo tudi zaostrili vprašanje rentabilnega poslovanja, zaradi česar bo nujno, da delovne organizacije čim hitreje storijo potrebne ukrepe za praktično prilagajanje tem pogojem. Gospodarske organizacije se bodo morale predvsem elastično prilagajati potrebam tržišča, da bi dosegle čim boijše proizvodne rezultate. Nadaljnje povečanje proizvodnje naj bo predvsem rezultat večje produktivnosti dela, novo zaposlovanje pa je treba omejiti le na ekonomsko utemeljene primere. Glede na predvideno zaostritev kreditne politike pa naj bi gospodarske organizacije posvetile tudi formiranju trajnih obratnih sredstev iz lastnih virov največjo pozornost. II. OSNOVNI PROPORCI GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1965 Na osnovi analize materialnih pogojev in razvojnih možnosti bi mogli ob izvajanju politike stabilizacije in nadaljnjem izpopolnjevanju gospodarskega sistema doseči na področju proizvodnje naslednje odnose: Na osnovi obstoječih proizvodnih zmogljivosti in splošnih pogojev za razvoj bi mogli ob nadaljnjem povečanju produktivnosti dela in zmernejšem zaposlovanju pričakovati povečanje rasti vsega gospodarstva za okoli 25%. Pri tem bi se družbeni bruto proizvod v družbenem sektorju povečal za okoli 25,5 %, v zasebnem sektorju pa za 3,8 % Na tej osnovi predvidevamo, da bomo v letu 1965 dosegli naslednjo vrednost proizvodnje: — v milijonih din — v tekočih cenah 1963 1964 Plan 1965 Indeksi 1964 1965 1963 1964 Družbeni bruto proizvod 26.935,4 34.330,1 42.762,7 127,2 124,6 Družbeni proizvod 12.935,4 15.321,1 20.182,2. 118,4 131,7 Narodni dohodek 10.690,9 12.622,5 17.196,5 118,1 136,2 Proizvodnja bi hitreje naraščala v družbenem sektorju, ki je s preko 96 % udeležbe v skupni proizvodnji najvažnejši proizvodni sektor ter bistveno vpliva tudi na strukturo potrošnika. Hitrejša rast družbenega proizvoda in narodnega dohodka kot družbenega bruto proizvoda kaže na zmanjšanje udeležbe materialnih stroškov v njegovi strukturi. Ta proces ocenjujemo kot povečanje ekonomičnosti gospodarjenja delovnih organizacij. Na to vpliva predvsem zainteresiranost delovnih organizacij na povečanju čistega dohodka, čigar udeležba narašča tudi zaradi spremenjenih instrumentov delitve dohodka. Po posameznih gospodarskih panogah je predvidena naslednja rast proizvodnje (v indeksih): 1964 1963 1965 1964 Celotno gospodarstvo 127,2 124,6 — družbeni sektor 128,2 125,5 Industrija 127,6 123,8 Kmetijstvo 127,1 105,0 — družbeni sektor 181,1 107,2 — zasebni sektor 106,9 103,7 Gradbeništvo 124,2 114,6 Trgfovina 134,7 258,6 Gostinstvo 119,0 127,9 — družbeni sektor 119,0 128,8 — zasebni sektor 119,0 112,5 Obrt in komunala 128,0 136,8 — družbeni sektor 129,2 139,7 — zasebni sektor 114,0 102,0 Narodni dohodek, računan na prebivalca, bi naraščal takole: v tekočih cenah 1963 1964 1965 Indeksi 1964 1965 1963 1964 Narodni dohodek na prebivalca (v tisoč din) 457,8 523,4 690,3 114,3 131,9 S spremembami, ki so bile izvršene v delitvi družbenega proizvoda družbenega sektorja v letu 1^964 (spremenjene tarife prometnega davka, kar je vplivalo na zmanjšanje prometnega davka, ukinitev prispevka od izrednega dohodka in prispevka družbenim investicij-, skim skladom ter odprava prispevka iz dohodka v nekaterih gospodarskih panogah) in nekaterimi, ki naj bi bile sprejete v skladu z resolucijo ob izpopolnitvah in spremembah gospodarskega sistema se v letu 1965 pričakuje nadaljevanje jačanja materialne osnove gospodarjenja samoupravljavcev, ker se bo s tem, da se bo ukinil prometni davek v proizvodnji in podaljšal rok odplačil za nekatere dejavnosti povečal delež dohodka delovnih organizacij v primarni delitvi družbenega proizvoda. Porast deleža delovnih organizacij daje vsekakor večje možnosti pri samostojnem odločanju proizvajalcev o razširjeni reprodukciji in jasnejšo orientacijo ob družbeno-ekonomskih pogojih za bodoči razvoj. Povečanje vloge delovnih organizacij v samostojnem odločanju, nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema, predvsem na področju predvidenega spreminjanja odnosov v cenah, kakor tudi takšne spremembe zunanje trgovinskega sistema, ki bodo povečale odgovornost in stimulirale interes proizvajalcev za povečanje izvoza — vse to daje delovnim organizacijam nove razvojne možnosti in večjo samostojnost, obenem pa tudi povečuje odgovornost za njihov lastni razvoj in družbeni razvoj v celoti. Tako bo krepitev vloge in materialnega položaja delovnih organizacij neposrednim proizvajalcem omogočalo uspešnejše reševati probleme gospodarjenja in razvoja življenjskega standarda. Poleg reševanja nalog s področja intenziviranja razvoja proizvodnje in razširjene reprodukcije pa bi morale delovne organizacije pri večjih materialnih sredstvih hitreje reševati vprašanje razvoja negospodarskih dejavnosti, zlasti tistih, ki neposredno vplivajo na hitrejše povečanje produktivnosti dela in hitrejšo rast proizvodnje na sploh. To so predvsem naložbe v stanovanjsko izgradnjo, šolstvo, otroško varstvo in podobno. III. RAZVOJ IN PROBLEMI POSAMEZNIH DEJAVNOSTI 1. Razvojni problemi osnovnih področij a) Osebna potrošnja V razvoju osebne potrošnje je treba skrbeti za izpolnjevanje resolucije o temeljnih smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, na podlagi katere bi se moral povečati delež osebnih dohodkov v narodnem dohodku. Na podlagi tega se računa, da bodo osebni dohodki naraščali, nekoliko hitreje kot produktivnost dela. Na hitrejšo rast osebnih dohodkov bo vplivala tudi predvidena hitrejša rast osebnih dohodkov tistih zaposlenih, kjer so doslej osebni dohodki relativno zaostajali (rudarji, učno osebje, občinska uprava) in pa povečanje pokojnin na osnovi novega zakona o pokojninah. Pod vplivom hitre rasti proizvodnje ter v skladu s celotnimi družbenimi dogajanji v letu 1964, ki so bila usmerjena na odpravo nizkih osebnih dohodkov ter na povečanje udeležbe osebne potrošnje v družbenem proizvodu, se je osebna potrošnja v letu 1964 močno povečala in se je v primerjavi z družbenim proizvodom glede na leto 1963 gibala takole: — v tekočih cenah — v milijonih din 1963 1964 Indeks Skupna osebna potrošnja v družbenem sektorju 3.627,9 5.213,8 143,7 Skupni družbeni proizvod v družbenem sektorju 12.163,3 14.470,1 119,2 Delež osebne potrošnje v družbenem proizvodu 29,9 36,0 120,0 Glede na to, da je osebna potrošnja naraščala hitreje od družbenega proizvoda, se je povečala njena udeležba v družbenem proizvodu od 29,9 % v letu 1963 na 36 % v letu 1964. Sklad osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem sektorju je v primerjavi z letom 1963 porasel za 43,7 %, kar predstavlja v občini najvišji letni porast osebnih dohodkov. V gospodarstvu so se osebni dohodki povečali za okoli 43 %, v negospodarskih dejavnostih pa za okoli 47 %. Na tako visoko povečanje nominalnih osebnih dohodkov je vplivala hitra rast proizvodnje in števila zaposlenih, na drugi strani pa tudi hitra rast cen in življenjskih stroškov kakor že tudi dosežena višja raven osebnih dohodkov ob koncu leta 1963. Struktura zčifioslenih po višini mesečnih osebnih dohodkov se je v letu 1964 znatno spremenila. Med tem ko je v letu 1963 še 22,0 % vseh zaposlenih v gospodarstvu prejemalo manj kot 25.000 din na mesec, so bili do konca leta 1964 tako nizki osebni dohodki praktično odpravljeni. Močno pa se je povečalo število zaposlenih s srednjimi in visokimi osebnimi dohodki. Pomen teh pozitivnih sprememb pa zmanjšuje povprečen visok porast življenjskih stroškov. V mnogih delovnih organizacijah je v letu 1964 zaradi nujnosti povečanja osebnih dohodkov zastalo delo na nadaljnjem izpopolnjevanju sistema notranje delitve dohodka in so se osebni dohodki povečali tudi brez ustreznega realnega povečanja rezultatov pri delu. V primerjavi z razvojem produktivnosti dela, merjene z družbenim proizvodom na zaposlenega, so se realni osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju gibali takole: — v tekočih cenah 1963 1964 Indeks 1964 1965 Indeks Skupni družbeni proizvod v družbenem sektorju 14.470,1 19.304,7 133,4 Delež osebne potrošnje v družbenem proizvodu 36,0 36,5 Tudi v letu 1965 naj bi se realna osebna potrošnja povečevala hitreje kot družbeni proizvod tako, da bi se njena udeležba dvignila od 36 % v letu 1964 na 36,5 % v letu 1965. V delovnih organizacijah naj bi bili napori za hitro rast realne osebne potrošnje usmerjeni predvsem na povečanje produktivnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, racionalnejše poslovanje in izboljšanje organizacije dela. Zato bodo morale delovne organizacije v letu 1965 voditi realnejšo politiko zaposlovanja nove delovne sile kot v prejšnjih letih. Tudi pri prehodu na skrajšani delovni čas se bodo morale bolj opirati- na lastne rezerve delovne sile, opuščati ekstenzivno in prehajati na intenzivno proizvodnjo. Z nadaljnjo krepitvijo materialne baze bo dana delovnim organizacijam možnost, da v letu 1965 še nadalje razvijajo sistem notranje delitve dohodka in da izpopolnjujejo merila za udeležbo posameznih članov kolektiva v čistem dohodku v smeri vedno tesnejše povezave osebnih dohodkov z rezultati pri delu. Hitrejše naraščanje osebnih dohodkov v primerjavi s porastom produktivnosti dela je opravičena le v proizvodnji premoga. Odločno je težiti za tem, da se dosledno odpravijo osebni dohodki izpod 30.000 din, pri čemer pa zvišanja ne bi smeli izvajati kot socialno akcijo, ampak kot ekonomski ukrep, ki je zasnovan na rasti produktivnosti dela. S politiko delovnih organizacij na področju proizvodnje, zaposlovanja in delitve dohodka ter s politiko občinske skupščine pri zagotavljanju osebnih pogojev za porast življenjske ravni občanov, naj bi se konkretno zagotavljale intencije politike hitrejše rasti realne osebne potrošnje. Le tako bo osebna potrošnja v našem družbenem in ekonomskem sistemu še nadalje tudi temeljni činitelj ekonomske rasti. b) Investicije Osrednji problem gospodarskih odnosov v letu 1964 je bilo neskladje med razpoložljivimi sredstvi in materialnimi možnostmi, ki se je kazalo zlasti v prekomerni stopnji rasti investicijske potrošnje. Storjeni ukrepi v letu 1964 so imeli za cilj umiritev investicijske potrošnje in vskladitev investicijskih sredstev z razpoložljivimi možnostmi ter zagotovitev predvidenega obsega investicij za družben1, standard. Da bi zagotovili hitrejši razvoj družbenega standarda, predvsem stanovanjske izgradnje, komunalnih objektov in šolstva, bi bilo treba povečati udeležbo negospodarskih investicij v skupnih naložbah. V okviru gospodarskih področij morajo imeti prednost tiste dejavnosti, ki predstavljajo osnovo za razvoj ostalih področij (energetika, premog, plin) ter tiste, ki omogočajo hitro povečanje izvoza. Težiti bi bilo za tem, da se z usmerjanjem vseh sredstev zagotovi naslednja potrošnja in dinamika investicij: — v tekočih cenah — v milijonih din Plan Indeksi_ 1963 1964 1965 1964 1965 1963 1964 116,7 Povprečni nominalni osebni dohodki na zaposlenega 38.795 45.274 Produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva (družbeni proizvod na zaposlenega v tisoč din) 1.784,2 1.901,0 106,5 V letu 1964 so torej realni osebni dohodki naraščali znatno hitreje kot produktivnost dela. Ustvarjanje pogojev za hitrejši dvig življenjske ravni prebivalstva mora postati pomemben činitelj splošnega in gospodarskega razvoja v letu 1965. Med temi pogoji pa so najpomembnejši ustrezna rast proizvodnje in produktivnosti dela ter stabilizacija tržišča in cen. Po nominalnih vrednostih bi bilo mogoče povečati sklad čistih osebnih dohodkov iz delovnega razmerja za okoli 35 %. Pri tem bodo v negospodarskih dejavnostih zaradi zaostajanja v prejšnjih letih rastli osebni dohodki nekoliko hitreje kot v gospodarstvu. V primerjavi z družbenim proizvodom bi se osebna potrošnja na osnovi teh predvidevanj v letu 1965 razvijala takole: — v tekočih cenah — v milijonih din 1964 1965 Indeks Skupna osebna potrošnja . v družbenem sektorju Gospodarska področja 2.475,7 4.939,8 20.523,8 199,5 438,5 Negospodarska področja 1.535,8 2.458,6 3.208,9 160,1 130,5 Vsa področja skupaj 4.011,5 7.398,4 24.032,6 184,4 324,1 V okviru obstoječih možnosti oziroma razpoložljivih sredstev bi se naložbe za razširjeno reprodukcijo v letu 1965 po posameznih področjih gibale takole: — v tekočih cenah — v milijonih din Indeksi 5.213,8 7.038,6 135,0 1963 1964 Plan 1965 1964 1963 1965 1964 Industrija 2.116,1 4.680,7 20.523,8 221,2 438,5 Kmetijstvo 113,8 76,1 72,0 67,3 94,6 Gradbeništvo 58,9 32,0 45,3 54,3 141,6 Trgovina 81,6 41,0 67,2 50,2 163,9 Gostinstvo in turizem 16,6 28,9 28,3 174,1 97,9 Obrt in komunala 88,7 81,1 87,1 91,4 107,4 Gospodarska področja 2.475,7 4.939,8 20.823,7 199,5 421,5 Stanov, kom. dejavnost 1.171,5 1.822,3 2.800,0 155,5 153,7 Kulturno soc. dejav. 364,3 636,3 408,9 174,7 64,3 Negospodarska področja 1.535,8 2.458,6 3.208,9 160,1 130,5 Vsa področja skupaj 4.011,5 7.398,4 24.032,6 184,4 324,1 c) Zaposlenost in produktivnost V letu 1964 se je v proizvodnji delovnih organizacij predvsem v industriji, gradbeništvu in obrti obseg zaposlenosti močno povečal. Skupno povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu je znašalo 810 oseb, kar predstavlja 11,9 % povečanje v primerjavi z letom 1963. Kljub nesorazmerju med rastjo števila zaposlenih in produktivnostjo ne bi mogli v letu 1964 smatrati povečanja števila zaposlenih kot izjemo, temveč kot nadaljevanje dosedanjih proizvodnih in zaposlitvenih tendenc. Takšno povečanje števila zaposlenih je namreč predvsem rezultat konjukturnega vzpona v gospodarstvu, ki se je začel že v prejšnjih letih. Gibanje produktivnosti v letu 1964 ni bilo ugodno. Povečala se je, merjena s fizičnim obsegom proizvodnje na zaposlenega, v industriji le za 2,8 %, kar potrjuje ugotovitev, da so industrijske delovne organizacije povečano proizvodnjo dosegale predvsem z zaposlovanjem nove delovne sile. V skupnem gospodarstvu se je produktivnost dela, računana po družbenem proizvodu na zaposlenega, povečala za 6,5 %. Ekstenzivno zaposlovanje je omogočala rezerva cenene delovne sile bodisi v kmečkem ali ženskem prebivalstvu, v delovni sili iz drugih republik ter v onem delu kontinenta mladine, katerega zaradi omejenih kapacitet poklicnih in drugih srednjih strokovnih šol ni bilo mogoče sprejeti v šolanje. Obstojajo indikacije, da so tendence po novem zaposlovanju še vedno močne, tako, da je treba računati, da se bo število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo za okoli 700 oseb, od tega v gospodarstvu za okoli 640. To že samo po sebi kaže na to, da bo treba ta problem še nadalje kompleksno proučevati in iskati ustrezne rešitve za zmanjšanje pritiska na zaposlovanje. Število zaposlenih v družbenih službah bi se po predvidevanjih povečalo za okoli 5 %. Na podlagi navedenih predvidevanj1 računamo, da bo gibanje števila zaposlenih takole: 1963 1964 1965 Indeksi 1964 1965 1963 1964 Število zaposlenih skupaj 7.793 8.720 9.413 111,9 107,9 — v gospodarstvu 6.802 7.612 8.249 111,9 108,4 — v negosp; dejavnostih 991 1.108 1.164 111,8 105,1 Naš gospodarski razvoj terja vse,bolj, da je način proizvodnje vse bolj aktiven, kar pomeni, da povečanje proizvodnje ne dosegamo z močnejšim zaposlovanjem, temveč predvsem z optimalno izrabo obstoječe delovne sile in kapacitet. Zato bi bilo treba stalno in sistematično spremljati gibanje delovne sile predvsem na proizvodnih področjih tako po številu kot po poklicni strukturi in delovni usposobljenosti. Težišče naloge za izvajanje take zaposlitvene politike bi moralo biti predvsem na delovnih organizacijah, na občinski strokovni službi in na zavodu za zaposlovanje delavcev. Z namenom, da bi racionalneje izkoristili svoj delovni potencial, bi morali delovni kolektivi napraviti natančne preglede zaposlenih predvsem glede njihove strokovnosti in pravilne razmestitve na delovnih mestih. Izdelati bi bilo treba tudi profile poklicev, ki jih podjetja potrebujejo, kar bi jim skupno s programom zaposlitvene politike, ki mora sloneti na dolgoročnejšem programu razvoja podjetij, služilo kot osnova za pravilnejšo kadrovsko politiko in za izvajanje ukrepov, ki naj bi omogočili odkrivanje in pridobivanje potrebnih strokovnih kadrov s štipendiranjem, dodatnim izobraževanjem, specializacijo in podobnim. Obstoječi strokovni sestav ženske delovne sile je slabši od moške, zato bi bilo treba intenzivneje reševati tudi vprašanje strokovnosti ženske delovne sile, hkrati pa urejati otroško varstvo, prehrambene obrate ih servisno službo, da obremenitev izven delovnega mesta ženam ne bi onemogočalo pridobivanje ustreznih kvalifikacij. Na podlagi predvidenega gibanja zaposlenosti in obsega industrijske proizvodnje bi se produktivnost v industriji povečala za 4,4 %, število zaposlenih pa bi porastlo za 5,8 %. Zahteva po racionalnejšem gospodarjenju zahteva od delovnih kolektivov tudi intenzivnejše izvajanje ukrepov, ki neposredno zadevajo organizacijo proizvodnje. Tudi manjša podjetja bi morala skrbeti za to, da se proizvodnja odvija nepretrgoma, kar pa zahteva uvajanje ustreznih služb, za katere je potreben predvsem ustrezen strokovni in vodilni kader. Glede na tO, da obstojajo v gospodarskih organizacijah še znatne neizkoriščene možnostt za povečanje produktivnosti dela, bi bilo treba intenzivnejše izvajati ukrepe, ki zadevajo organizacijo proizvodnje. V ta namen bi bilo potrebno, da delovne organizacije izdelajo dolgoročnejše proizvodne programe, ki bi morali razen osnov za izvajanje organizacijskih ukrepov vsebovati tudi programe za izboljšanje izkoriščanja kapacitet .in sinhronizacij O' proizvodnega prdtesa. Na podlagi teh.programov-bi bilo-fnogače tudi ustrezno razporediti delovno siki, uv.ajati nove in izpopolniti obstoječe izmene ter uvajati 42-uini delovni, teden ob bistveno: neizpremenjenem številu, zaposlenih. Vse to pa. bp po pgtrebnih. investicijskih vlaganjih v tehnični in-tehnološki napredek .zahtevalo , hitrejše' vključevanje.domačih., in tujih izsledkov znanstveno raziskovalnega dela v proizvodni proces in oblikojsanje ustreznega kvalilikacijskega sestava strokovnih in vodilnih kadrov. Ob prehodu na 42-urni delovni teden naj bi občinska in republiška komisija dovoljevali gospodarskim organizacijam prehod na skrajšani delovni čas le ob natančnih analizah položaja v podjetjih. Pri tem bi bilo treba upoštevati zlasti sledeče: — Prehod naj temelji na organizacijsko tehničnih izboljšavah in ne samo na trenutnih ugodnih rezultatih prejšnjega obdobja. — Podjetja, ki so v razširitvi ali v rekonstrukciji, naj preidejo na skrajšani delovni čas le takrat, ko izpolnjujejo vse pogoje. — Nove službe, ki izboljšujejo organizacijo v podjetju, naj bi bile ustanovljene še pred prehodom na skrajšani delovni čas. Pri prehodu na skrajšani delovni čas so strokovna združenja in gospodarska zbornica dolžna pomagati z analizami problemov za celotno področje ali Ranogo in biti pri tem v stalnih neposrednih stikih z delovnimi organizacijami. Tudi občinska komisija in komisije v družbenih organizacijah za prehod na skrajšani delovni čas naj bi sodelovale s temi institucijami, da bi bila pomoč delovnim organizacijam čim bolj konkretna. č) Izvoz Gospodarska gibanja v letu 1964 so delovala izrazito v smeri poslabšanja odnosov v blagovni menjavi s tujino. Še bolj sproščen uvoz je sicer omogočal intenzivnejše naraščanje proizvodnje, povečane blagovne fonde pa je v pretežni meri absorbiralo domače tržišče in jih s tem odtegovalo izvozu. Poslabšanje v tem .pogledu se kaže tudi pri izvažanju industrijskih proizvodov podjetij na našem območju. Plan izvoza industrijskih izdelkov za leto 1964 je izpolnjen le 54,8 %, izvoz pa se je v primerjavi z letom 1963 celo zmanjšal, in sicer skoraj za eno četrtino. Med najvažnejše vzroke slabega izpolnjevanja izvoznih nalog v letu 1964 je poleg visoke konjukture na domačem tržišču omeniti predvsem ugodnejše cene, ki so jih proizvajalci dosegli na domačem tržišču. Z dodeljenimi deviznimi sredstvi so industrijska podjetja v glavnem pokrivala svoje potrebe po uvozu neodvisno od doseženih izvoznih rezultatov. Ce rezultate izvoza v letu 1964 primerjamo z uvozom, se nam pokaže še manj ugodna slika. Industrijska podjetja v naši občini so v letu 1964 uvozila reprodukcijskega materiala in investicijske opreme v višini 1,498.536 ameriških dolarjev, medtem ko so z lastnim izvozom krila le okoli 28 %. V letu 1965 bo vsekakor treba nadaljevati z napori za večje vključevanje v izvoz. Pričakovati smemo, da bo sam sistem povezovanja uvoza z izvozom vzpodbudno vplival na gospodarske organizacije in hkrati terjal od njih večjo odgovornost, da bi z večjimi prodajami v inozemstvu zagotovile oskrbo z uvoženimi materiali za nemoten razvoj proizvodnje. Glede na potrebo po doslednem izvajanju tega sistema pa je treba prav tako računati s tem, da bodo predvideni pogoji in možnosti oskrbe z deviznimi sredstvi v letu 1965 v določeni meri predstavljali tudi omejitev za polnejše izkoriščanje kapacitet v posameznih, močno od uvoza odvisnih podjetij. Negativni učinki na raven proizvodnje bi utegnili biti posebno občutni pri tistih delovnih organizacijah, ki so doslej zanemarjale priprave za večji plasman svojih izdelkov na mednarodnem trgu. Ob upoštevanju splošnih in konkretnih problemov cenimo, da obstojajo pogoji za povečanje izvoza v letu 1965. Po podatkih gospodarskih organizacij bi bilo mogoče v letu 1965 doseči naslednje povečanje izvoza: — v ameriških dolarjih Indeksi 1964 1965 1963 1964 1965 1963 1964 Skupni izvoz industrijskih proizvodov 535.931 419.248 716.000 78,2 170,8 Predvideni porast izvoza naj bi se smatral kot minimalni program za vključevanje industrijskih podjetij v izvoz, težiti pa: je za tem, da bi izvoz hitreje naraščal, s čemer bi lahko izboljšali pogoje proizvodnje in uvoza. 2. Razvoj in problemi gospodarskih področij a) Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 povečal za 12 %. Povečanje proizvodnje v letu 1964 ni bilo doseženo na račun, izgradnje novih kapacitet (z izjemo, novih obratnih prostorov TGO »Gorenje«), temveč je bilo povečanje ..doseženo .predvsem na: račun vključevanja novo' zaposlenih. Letni plan industrijske proizvodnje je bij izpolnjen v. višini 98,3 %... ■ >■ : .. Uspešnejši razvoj industrijske proizvodnje so ovirali- predvsem tile vzroki: - < . . ... " , — Rudnik lignita Velenje je pdvečal. svojo proizvodnja' v letu 1964 le za 100.914 ton. ;Glavna ovira-za" večjo proizvodnjo lignita"'je' pomanjkanje rudarjev. Vzroki za to so zlasti razmeroma nizki osebni' dohodki rudarjev v primerjavi z nekaterimi drugimi industrijskimi panogami in pomanjkanje sredstev za izgradnjo stanovanj. Zato bo treba pri rudniku poleg ureditve osebnih dohodkov pospešiti tudi stanovanjsko izgradnjo. Poleg tega pa so v rudniku nastopile v I. polletju neugodne odkopne prilike, kar je povzročilo znižanje produktivnosti dela. — "Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« je imela vse leto težave zaradi velikega pomanjkanja dekapirane pločevine iz uvoza. Na slabšo proizvodnjo pa je vplivala tudi selitev celotnega podjetja v nove obratne prostore. — Tudi »Galanterija« Šoštanj bi lahko dosegla boljše proizvodne uspehe, če bi imela zagotovljene količine surovin iz uvoza oziroma devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala. Motnje v proizvodnji so povzročale tudi pogoste večje okvare in popravila na strojih. Ostala industrijska podjetja so letni plan proizvodnje dosegla oziroma presegla, čeprav so se tudi tu pojavljale nekatere motnje, ki so ovirale proizvodnjo. Elektrarna je zaradi neugodnih hidroloških razmer polno obratovala, kapacitete so bile izkoriščene boljše kot v letu 1963, vendar je imela težave glede premoga. Lesno industrijski kombinat Šoštanj je letni plan proizvodnje realiziral s 106,4 % ob upoštevanju rebalansa plana, ki ga je podjetje izvedlo med letom. Zaradi objektivnih vzrokov namreč podjetje ni uvedlo v proizvodnjo novega proizvoda — gradbenih montažnih plošč. Tudi tovarna usnja Šoštanj je letni plan proizvodnje presegla za 5,9 %. Glavni problem v tovarni usnja predstavlja dobava surovih kož tako na domačem kot na tujem tržišču. Sprostitev cen surovim kožam je povzročila močan dvig cen kožam domačega izvoza. Ker so pri tem ostale cene usnja še vedno pod kontrolo, je bilo ovirano zaključevanje pomembnejših pogodb za izvoz. Močna ovira za izboljšanje kvalitete usnja so še vedno neodgovarjajoče barve in kemikalije domače industrije. Upoštevajoč gibanja v letu 1964 in realne možnosti za razvoj industrije v letu 1965 računamo, da se bo industrijska proizvodnja povečala za 10 % pri sorazmerno nizki rasti števila zaposlenih (za 5 do 6 %). V okviru teh predvidevanj bi bilo po posameznih industrijskih podjetjih naslednje gibanje obsega proizvodnje: — v indeksih 1964_1965 1963 1964 Elektrarna Šoštanj 110,6 99,8 Rudnik lignita Velenje 103,7 101,6 TGO Gorenje Velenje 1.13,9 171,4 Galanterija Šoštanj 128,3 91,3 Lesno industrijski kombinat Šoštanj 119,9 97,4 Tovarna usnja Šoštanj 124,7 87,4 Skupaj industrija 112,0 110,2 Ker v letu 1965 v SR Sloveniji ne bo dograjen noben novi objekt za proizvodnjo električne energije, lahko računamo, da bodo potrebe po električni energiji še večje kot so bile in da bodo kapacitete elektrarne Šoštanj polno izkoriščene. Ker pa se je proizvodnja električne energije že v letu 1964 močno približala zmagljivostim, lahko računamo v letu 1965 s približno enakim obsegom proizvodnje električne energije. V skladu s predvidevanji in zahtevanji po uravnovešenosti energetskih bilanc se bodo nadaljevala pripravljalna dela za graditev TE Šoštanj II. Proizvodnja lignita bo v letu 1965 ostala v glavnem na ravni leta 1964 oziroma se bo predvidoma povečala le za 35.000 ton. Tako proizvodnjo bo mogoče doseči na podlagi polnega izkoriščanja sedanjih kapacitet ob dotoku potrebne delovne sile in ustreznem porastu produktivnosti dela. Zaradi velikega primanjkljaja premoga in glede na daljše gradbene dobe v rudarstvu in dobavne roke opreme bi bilo treba z vsemi deli za gradnjo jame v Šoštanju in Skalah začeti že leta 1965. Lastna sredstva rudnika za investicije in stanovanjsko graditev so pri sedanjih cenah premoga in proizvodnih stroških prenizka zaradi naraščanja cen osnovnim materialom (les, razstrelivo, železo, električna energija) in nujnega zviševanja osebnih dohodkov. Največji porast proizvodnje v letu 1965 je predviden pri tovarni gospodinjske opreme »Gorenje«, in sicer za 71,4 %. Povečanje proizvodnje temelji predvsem na povečanju proizvodnje štedilnikov in peči na trda goriva ter plinskih štedilnikov in kuhalnikov. »Galanterija« Šoštanj predvideva v letu 1965 nižjo/proizvodnjo kot jo je dosegla v letu 1964, tako, da bi se njena proizvodnja gibala na ravni leta 1963. Na zmanjšan obseg proizvodnje vpliva predvsem nižja proizvodnja ostalih galanterijskih izdelkov in brizganih izdelkov, ki jih je podjetje vpeljalo v proizvodnjo šele leta 1963. Tovarna usnja Šoštanj ima za leto 1963 predvideni nižji proizvodni plan v primerjavi z izvršitvijo v letu 1964. Zmanjšati namerava obseg proizvodnje podplatnega usnja, tehničnega usnja, usnja za podlago in cepljenca, vrhnjega usnja, nekoliko pa povečati proizvodnjo vrhnjega usnja težkih kož, vrhnjega in galanterijskega usnja in obutve. b) Kmetijstvo ^ Kmetijska proizvodnja je v letu 1964 dosegla za okoli 12,8%' večji obseg kot v prejšnjem letu. Tak porast so omogočile ugodne vremenske razmere, boljša oskrba z reprodukcijskim materialom in razvoj družbenega sektorja. Družbena posestva so pridobila 35 ha obdelovalnih zemljišč. Zasebni proizvajalci so dosegli za 6,5 % večjo proizvodnjo, medtem ko je kooperacijska proizvodnja zajela manjši obseg zaradi stagnacije v mehanizaciji, šibke pospeševalne službe in premajhne ekonomske zainteresiranosti kmetov in družbenih kmetijskih organizacij. Pretirani zakol govedi v prejšnjih dveh letih se je leta 1954 normaliziral, tako, da se je stalež živine ustalil. Nestimulativna cena plemenske živine in mleka pa se bo negativno odrazila na fondu in kvaliteti krav pri zasebnih proizvajalcih. Pitanje živine pri kmetijski zadrugi je bilo obsežnejše kot v prejšnjih letih. Na podlagi razvoja v zadnjih letih in ocenjenih pogojih za prihodnje leto, računamo, da se bo skupna kmetijska proizvodnja pri povprečnih vremenskih pogojih povečala v letu 1965 v primerjavi z letom 1964 za okoli 5,7 %. V tem je zajeto povečanje proizvodnje na družbenih kmetijskih posestvih za okoli 7,7 % in povečanje proizvodnje v zasebnem sektorju za okoli 5,4 %. Skladno s tem bo gibanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje po sektorjih lastništva predvidoma naslednje: — v indeksih 1964_1965 1963 1964 Kmetijstvo skupaj 112,8 105,7 — družbeni sektor 170,5 107,7 — zasebni sektor s kooperacijo 106,5 105,4 Povečanje organizirane proizvodnje v letu 1965 bo temeljilo na predvideni razširitvi zemljišč in njihovem intenzivnejšem izkoriščanju s popolnejšimi tehničnimi postopki in boljšo opremljenostjo. Da bi bile s pridobivanjem zemljišč čimbolj izkoriščene prednosti intenzivne proizvodnje, bi bilo treba stremeti za tem, da se povečujejo zlasti površine v ravninskem predelu, kjer so pogoji za moderno proizvodnjo. V družbeno proizvodnjo bi se izjemoma vključevala tista obrobna zemljišča, ki jih je možno smotrno povezovati z izkoriščanjem ravninskih zemljišč in s kooperacijo. Skladno s preobrazbo kmetijske proizvodnje se zaostruje problem kmečkega prebivalstva, predvsem v hribovitih predelih. Ker tega vprašanja ne bo mogoče reševati le s prevzemanjem zemljišč v družbeni sektor in zaposlovanjem kmetov na drugih področjih, bo treba doseči močno diferenciacijo pri obdavčenju hribovitih in ravninskih predelov in usmerjati kmečko delovno silo v gozdarstvo in jih z ustreznimi ukrepi navajati k intenziviranju živinoreje. V kooperacijo bo predvidoma zajetih nekaj več površin kot jih imajo družbena posestva, računa se na okoli 1.100 ha. Ker se obseg kooperacijskih površin že nekaj let ni spremenil, bo morala kmetijska zadruga povečati napore za razširitev kooperacijskega načina proizvodnje. Večji uspehi v kmetijski proizvodnji ne bodo odvisni le od povečanega obsega zemljišč v organizirani proizvodnji, temveč predvsem od boljše agrotehnike. Pri tem bo poleg ostalih pogojev zelo pomembna ustrezna poraba umetnih gnojil, ki naj bi se povečala vsaj za 6 %. V večji meri bi jih morali porabljati zlasti za gnojenje travnikov, katerih izkoriščanje je še močno zaostalo. Vsi ti tehnični postopki namreč predstavljajo nujnost pri uspešnem pospeševanju živinoreje. Za zboljšanje krmne osnove bi bilo treba doseči tudi večji hektarski pridelek žita s preizkušanjem in uvajanjem novih domačih in tujih visokorodnih sort, kar se je pri pšenici že uspešno ustvarilo, pri ječmenu pa se šele uvaja. Rezultati tega prizadevanja so bili v letu 1964 dobri, saj so dale nekatere nove sorte ječmena skoraj enak pridelek kot pšenica. Na podlagi tega lahko pričakujemo, da bodo kmetijske organizacije razširile površine pod ječmenom in koruzo, kar bo v večji meri zagotovilo krmo za rejo mesnatih prašičev, katerih je doslej zelo primanjkovalo. Slab hektarski pridelek krompirja narekuje izpopolnitev agrotehnike tudi pri pridelovanju krompirja. Hkrati tudi organizacija tržišča s krompirjem — podobno je z zelenjavo — ni urejena. Slabe izkušnje družbenih posestev s prodajo v letu 1963 so namreč povzročile, da so omejila v letu 1964 površine pod krompirjem, zaradi česar je njegova cena prekomerno narasla. Računamo, da bodo družbena posestva v letu 1965 pod vplivom tržišča ponovno posadila več krompirja in v okviru tega tudi z različnimi sortami kvalitetnega jedilnega krompirja prispevala h konsilidaciji cen in preskrbe. Kmetijska zadruga se naj nujno orientira na večje površine krompirja v kooperaciji. Zboljšanje proizvodnih lastnosti živine je stalno delo, ki mu doslej ni bilo posvečeno dovolj "pozornosti. Registriranje tovrstnih rezultatov samo na družbenih posestvih, kjer trenutno rede samo 7 % krav, ne zadošča. Selekcijo v govedoreji je namreč treba razširiti tako, da bo v nekaj letih zajela 30 % krav. Leta 1965 bo v kooperaciji vzrejenih predvidoma 600 telet za pitališča in špitanih okrog 445 goved. Težnje kmetijske zadruge, da potom kooperacije, ki naj bi postopoma zajela tudi več proizvodnih postopkov, intezivira živinorejo v hribovitih in ravninskih predelih, bi bilo treba podpreti z ustreznimi ekonomskimi ukrepi, kot so zboljšanje odkupne cene za mleko in plemensko živino. To bi na pospeševanje živine prav tako ugodno vplivalo, kot je vplivala uveljavitev ekonomske cene za klavno živino. V letu 1964 je bilo skladno s prizadevanjem rejcev za pomno-žitev staleža živine zaklanih okoli 150 telet manj kot leta 1963. Povečano število mlade živine daje sedaj podlago za normalizacijo okrnjenega staleža krav in za zboljšanje njihove kakovosti. Našteti in drugi agrotehnični ukrepi so se doslej zaradi pomanjkljivosti strokovne službe prepočasi uvajali. Kljub sorazmerno zadostnemu številu strokovnih kadrov je bilo to delo zlasti v zadrugi premalo upoštevano, dejavnost pa usmerjena v preveliki meri na neposredne odkupne akcije. Vse to narekuje sistematično povezavo kmetijskih organizacij s Kmetijskim institutom bodisi neposredno ali preko okrajnega zavoda za kmetijstvo. Za nadaljnji uspešni razvoj kmetijske proizvodnje bodo potrebna tudi investicijska vlaganja. Po predvidevanjih kmetijskih organizacij bi znašale investicije v letu 1965 okoli 72 milijonov dinarjev. V okviru teh investicij je predvidena novogradnja pitališča goveje živine v Šmartnem ob Paki za okoli 500 glav. Sredstva so predvidena tudi za nakup 80 ha zemljišč. Mehanizacija, s katero razpolagajo kmetijske organizacije sedaj in katero bodo predvidoma nabavile v letu 1965, bo v glavnem zadoščala le za obdelavo lastnih zemljišč in le deloma za njihovo močnejše udejstvovanje v kooperacijski proizvodnji. Takšno stanje predstavlja oviro za hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje in hkrati onemogoča izvajanje občinskega odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Urediti bi bilo treba tudi kreditiranje kooperantov, da bi si lahko v večji meri ižboljšali svoja gospodarstva z orodjem in stroji. Sedanji obseg kreditiranja s strani hranilno-kreditnega odseka je premajhen zaradi omejenih lastnih kreditnih sredstev. Na ta način bi se izboljšalo tudi stanje v privatnem sektorju kmetijstva, kar bi bilo glede na njegov precejšen delež v celotni kmetijski proizvodnji pomemben prispevek k stabilizaciji tržišča s kmetijskimi proizvodi. Da bi zagotovili boljšo preskrbo potrošnih središč s sadjem in zelenjavo, bi morala trgovina z dolgoročnimi odkupnimi pogodbami bližnjim proizvajalcem zagotoviti prodajo njihovih pridelkov. To bi ugodno vplivalo na stabilizacijo cen kmetijskih pridelkov, ker bi bila tako zagotovljena večja domača proizvodnja in bi odpadli tudi stroški provizije. Osknba z mlekom je urejena tako, da kmetijsko gospodarstvo oddaja mleko celjski mlekarni, katera oskrbuje tukajšnje območje z mlekom. Proizvodnja mleka pri kmetijskem gospodarstvu se bo predvidoma povečala od 398.000 litrov mleka v letu 1964 na 432.000 litrov mleka v letu 1965. Oskrba z mesom je dokaj urejena. Možnosti izvoza kvalitetne klavne živine, ki se uspešno vzreja v organizirani proizvodnji, pa na-jekujejo, da je treba proizvodnjo še povečati in v ta namen izkoristiti vse proizvodne pogoje. c) Gozdarstvo V letu 1964 so izboljšani pogoji gospodarjenja omogočili, da je bila skupna sečnja izvršena v predvidenem obsegu. Na osnovi podanih možnosti in skladno s smernicami perspektivnega razvoja 1964 do 1970 predvidevamo, da bo sečnja v letu 1965 y primerjavi z realizacijo leta 1964 nekoliko nižja. Na podlagi takih prizadevanj bi bilo gibanje sečnje naslednje (v bruto m3): Predvideno je, da bo mogoče zagotoviti naslednji obseg rednega gojenja oziroma vzdrževanja gozdov: 1963 1964 1965' Indeksi 1964 1965 1963 1964 1964 1965 Indeks Pogozdovanje v ha 11,58 12,70 109,7 Spopolnjevanje v ha 4,13 4,47 108,2 Melioracije — grmišč 1. — 6,60 — — grmišč 11 — presvetlitev 16,58 16,65 100,4 — grmišč 11 — podsadnja 2,97 12,58 423,6 Nega gozdov — obžetev mladnja 140,82 170,54 121,1 — čiščenje gošče 100,40 116,88 116,4 — prvo redčenje 4,30 — — 5 Varstvo gozdov (v tisoč din) 17 .794,80 27.441,30 154,2 č) Gradbeništvo V letu 1964 je bila za gradbeništvo značilna visoka konjuktura, ki je imela za posledico visoko raven cen gradbenim storitvam, predvsem visokim gradnjam, ki je občutno presegla povprečno splošno povečanje cen. Poleg lega je tako stanje povzročilo zavlačevanje dovršitvenih rokov. Tej usmeritvi bi se pri programiranju proizvodnje morala prilagoditi tudi gradbena podjetja. Gradbena podjetja bodo morala nujno dopolniti tudi sistem notranje delitve dohodka, kar bi vzpodbujalo intenzivnost in racionalnost proizvodnje. Industrializacijo graditve, ki se odraža v večji porabi mehanizacije in v razviti tehnološki kooperaciji, bi bilo treba učinkovito uporabiti zlasti pri stanovanjski gradnji, pa tudi pri gradnji industrijskih objektov. V letu 1964 je bila pomembna proizvodnja stanovanj za trg. Splošno gradbeno podjetje »Vegrad« je dogradilo 203 stanovanja za prodajo, kar predstavlja z dograjenimi stanovanji za prodajo v letu 1963 244 % povečanje. Gradnjo stanovanj za trg bi bilo treba še nadalje pospeševati s tem, da bi se predvsem na tem področju uveljavil industrijski način graditve. Omogočiti je treba izgradnjo astnovanj na večjih kompleksih, ki bodo vključeni v urbanistični načrt ter opremljeni s komunalnimi napravami. Pričakujemo, da bo v letu 1965 dosežena naslednja vrednost gradbenih del: — v tekočih cenah — v tisoč din 1963 1964 1965 Indeksi 1964 1965 1963 1964 Celotna sečnja (vsi sektorji) 28.590 33.291 28.240 116,4 84,8 — iglavci 23.440 28.961 23.236 123,6 80,2 — listavci 5.150 4.330 5.004 84,1 115,6 Intenziteta sečnje v osnovnih gozdovih bi tako znašala 2,06 % od lesnih zalog, in sicer pri iglavcih 1,92 %, pri listavcih pa 2,22 %,. Od skupnega prirasta bi se smelo sekati okoli 92 %, in sicer od prirasta iglavcev približno 83 % in od prirasta listavcev nekako 104 %. Pri tem je treba upoštevati, da je takšna sečnja za okoli 20 % večja od etata po gozdno ureditvenih načrtih, ki so predvidevali hitro izboljšanje lesnih zalog predvsem z akumuliranjem prirastka. Ob upoštevanju celotne napadle lesne mase ln manjših količin neetatnega lesa predvidevamo, da se bo gibala gozdna proizvodnja vzporedno $ sečnjo, pri čemer bi se nekoliko povečala blagovna proizvodnja, neblagovna proizvodnja pa bi ostala na isti ravni. Zaradi zaostrenih problemov pri preskrbi z iglavci se bodo morale gozdno gospodarske in lesno predelovalne organizacije prizadevati za tesnejše in dolgoročnejše poslovno sodelovanje v okviru gozdno gospodarskih območij, da bi si tako zagotovile surovine. Ob izvajanju teh in drugih ukrepov bo treba intenzivno vlagati tudi v enostavno in razširjeno reprodukcijo gozdov. Vrednost opravljenih del 2.608,3 3.233,6 3.718,6 123,9 115,0 V kolikor bodo podjetja z območja občine sodelovala pri gradnji EKK, se bo predvideni obseg gradbenih del znatno povečal. d) Trgovina V letu 1964 se je obseg prometa v trgovini na drobno povečal za 39,9 %, v trgovini na debelo pa za 40,5 %, skupno torej za 40 %. Na boljšo založenost trgovine v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 kaže povečanje zalog, ki so se v povprečju povečale za 28,4 % v trgovini na drobno in za 28,9 % v trgovini na debelo, vendar so zaloge naraščale počasneje kot je naraščal promet. Na podlagi predvidene rasti osebne potrošnje in novo ustanovljenega trg. podj. »Veletrg« je mogoče računati, da se bo v letu 1965 promet v trgovini na drobno povečal za 80,5 %, v trgovini na debelo pa za sedemnajstkrat. Da bi trgovina na drobno lahko bolje izpolnjevala naloge posrednika med proizvodnjo in potrošnjo in s tem prispevala k prizadevanjem povečanja življenjskega standarda, bi morala poskrbeti predvsem za sodoben način poslovanja, ki najibolj ustreza potrebam potrošnikov. Investicijska vlaganja je treba usmerjati predvsem v preurejevanje v samopostrežne trgovine. Trgovsko podjetje »ZARJA« Šoštanj predvideva urediti samopostrežno trgovino v Šoštanju. V Velenju pa se predvideva urediti prodajalno zelenjave, delikatese in odpreli poseben oddelek za otroška oblačila. Trgovska podjetja bodo morala v letu 1965 posvečati večjo skrt) preskrbi turističnih krajev in gostinskih podjetij z zadostnimi količinami in izbiro blaga, ki naj bo prilagojena zahtevam turističnega prometa. Pri tem bi se morala vsklajevati ponudiba in povpraševanje vsaj v sezonskem času in primerno bi morali urediti obratovalni čas. Glede na potrebe izboljšanja plačilne bilance, bo treba v letu 1965 še bolj kot doslej vzpodbujati prodajo blaga za inozemska plačilna sredstva s popustom. Glede na odločujoč pomen človeškega faktorja v razvoju trgovine, morajo trgovske gospodarske organizacije zlasti skrbeti za strokovno usposabljanje kadrov. Pri tem morajo upoštevati predvsem potrebe po komercialnih in vodilnih kadrih, od katerih bo v veliki meri odvisna tudi pravilna organizacija trgovine. Izdelati je treba takšne programe strokovnega usposabljanja posameznih profilov trgovinskih delavcev, ki bodo odgovarjali potrebam sodobne trgovine. e) Gostinstvo in turizem 1. Iztržek v gostinstvu se je v primerjavi z letom 1963 povečal za 42 %. Ob upoštevanju cen gostinskim storitvam pa računamo, da se je fizični obseg storitev povečal le za okoli 27 %. V letu 1965 pričakujemo, da se bo promet v gostinstvu povečal za nadaljnjih 35 %. Da bi gostinstvo predvideno povečanje prometa doseglo, bo treba vse napore usmeriti v to, da bo v skladu s sodobnimi zahtevami turizma nudilo čim popolnejše in raznovrstne kakovostne storitve. Prav tako bi si morala občinska skupščina prizadevati za ustrezno davčno politiko pri vključevanju zasebnih turističnih sob in zasebnih gostišč v turistično dejavnost. Zasebni sektor gostinstva kot nujno dopolnilo družbenega sektorja naj bi z ustrezno kakovostjo storitev razširjal ponudbo gostinskih storitev v skladu s potrebami sodobnega turizma in prebivalstva, posebno tam, kjer na obstoječe okoliščine družbenega sektorja ni mogoče uspešno razvijati. Sedanje stanje v gostinstvu narekuje proučitev možnosti podaljšanja ureditvenih pogodb za kratkoročna posojila, ki so bila najeta za investicijiska vlaganja dolgoročnega značaja. Na primeren način bo treba urejati tudi obratovanje prehrambenih obratov, da ne bi prišlo do poslabšanja pri družbeni prehrani. 2. Turistični promet se je v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 znatno povečal. Število gostov je porastlo za 32,8%, število nočitev pa za 28,3 %. Iz podatkov o razporeditvi nočitev po vrstah prenočitvenih zmogljivosti je razvidno, da je bil največji porast dosežen v hotelih. Zadovoljiva je ugotovitev, da so v skupnem porastu prenočitev po-rastle predvsem nočitve inozemskih gostov in sicer za 40,1 %. Na podlagi splošnega predvidenega povečanja realnih osebnih dohodkov prebivalstva računamo, da se bo turistični promet v letu 1965 še nadalje povečal in da bo njegov porast naslednji: 1963 1964 1965 Indeksi 1964 1965 1963 1964 — Število prenočitev domačih turistov 20.425 25,608 32.010 127,7 125,0 — Število prenočitev inozemskih turistov 5.116 7.169 9.678 140,1 135,0 Skupno število prenočitev 25.541 32.777 41.688 128,3 127,2 Da 'bi dosegli predvideni razvoj turističnega prometa, bo treba nadaljevati s krepitvijo materialne osnove turističnega gospodarstva in vzporedno s tem podvzemati ustrezne ukrepe za izboljšanje naše turistične ponudbe. Ob tem bi bilo treba prvenstveno skrbeti za nadaljnjo turistično izgradnjo predvsem za nadaljnje urejevanje rekreacijskega centra ob velenjskem jezeru. Težiti je treba za nadaljevanjem modernizacije ceste Velenje— Slovenj Gradec kot irzedno pomembnega objekta za nadaljnji turistični razvoj. Glede na vedno večji avtomobilski turizem bi morali skrbeti za pravočasno pjpravilo cest po zimskih poškodbah, ker zakasnela popra-v la močno ovirajo turistični promet prav v predsezoni. Tudi trgovina bi se morala s tem, da bi poskrbela za pravočasno 3n boljšo preskrbo turističnih krajev z zadostnimi količinami blaga širokega sortimenta, močneje vključevati v napore za rast turističnega prometa, kateremu je treba prilagoditi tudi zmogljivosti trgovine in oblike prodaje v času turistične sezone ter obratovalni čas. Da bi dosegli večjo prodajo blaga s popustom pri plačevanju s tujimi plačilnimi sredstvi, bi bilo treba povečati tudi število artiklov, ki se smejo prodajati s popustom. Turistična društva naj bi se v večji meri povezovala s športnimi ln kulturnoumetniškimi društvi zaradi organizacije privlačnih prireditev. Posebno skrb je treba polagati tudi na vzgojo kadrov v gostinstvu in turizmu. Z davčno politiko se ne bo obremenjevalo planinskih postojank, vendar je treba doseči, da bodo le-te skrbele za boljšo opremljenost in udobnost obiskovalcev ter svoje objekte odgovarjajoče vzdrževale. f) Obrt Obrtna dejavnost v občni sodeluje z okoli 12% v družbenem proizvodu, kar je glede na stopnjo gospodarskega razvoja ter raven potrošnje relativno nizko. Pretežna večina Obrtnih delavnic je opremljena z zastarelimi stroji in orodji. Značilen je tudi nesodoben način proizvodnje in opravljanja storitev ter je zato tudi produktivnost dela razmeroma nizka. Vse to ilustrira, da je obrtno dejavnost treba modernizirati. Vzrok za tak položaj v obrti so predvsem neznatna sredstvas kladov te dejavnosti. Ker so v obrtnih organizacijah porasli poslovni stroški (predvsem reprodukcijski material in energija) in se povečali tudi osebni dohodki, zaradi gesar se je materialni položaj te dejavnosti poslabšal, bi kazalo ponovno proučiti možnosti znižanja določenih družbenih obveznosti. S tem bi se tudi zavrle težnje po dviganju cen, obrtnim organizacijam pa hi se hkrati omogočili boljši pogoji za razvoj. Ustrez- ne oblike davčnih olajšav bi bilo treba upoštevati zlasti pri nekaterih servisih krajevne skupnosti, ki bodo morali svoje poslovanje prilagoditi novim predpisom, po katerih so glede dajatev izenačeni z ostalimi obrtnimi organizacijami. Z zaostritvijo pogojev v sistemu kreditiranja se bo pojavil problem obratnih sredstev tudi v obrti. Večina obrtnih podjetij razpolaga namreč z zelo nizkimi stalnimi obratnimi sredstvi, zato naj bi obrtne organizacije iz sredstev skladov, doseženih v letu 1964 prvenstveno povečale lastna obratna sredstva. Izredno pomembna za razvoj obrti je zagotovitev potrebnih kadrov. Hiter razvoj potrošnje tehničnih predmetov trajnejše vrednosti in razvoj motorizacije sta ne samo povečala potrebe po kadrih, temveč zahtevata povsem nove profile kadrov. Ob tem klasični obrtni poklici ne morejo več pokrivati nastalih potreb in je zato potrebna odločna in pospešena preusmeritev vzgoje strokovnih kadrov iz dosedanjega vajenskega šolstva na sodoben koncept šolanja. Povečati bi bilo treba tudi večji priliv ženske mladine v obrtne poklice. Določila zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov glede razvoja obrti so pripomogla, da je začelo število zasebnih obrtnih delavnic v II. polovici leta 1964 ponovno naraščati. Računati je, da bo število zasebnih obrtnih delavnic tudi V letu 1965 naraščalo. Hitrejši razvoj zasebnih obrtnih delavnic posebno v manj rentabilnih storitvenih strokah pa ovira še nerešeno vprašanje vključitve zasebnih obrtnikov v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. 3. R"zvoj in problemi družbenih služb Eden izmed osnovnih pogojev za hitrejši splošni napredek je z rastjo gospodarstva usklajen razvoj družbenih služb. Glede na to, da je njihov razvoj zlasti na nekaterih področjih občutno zaostajal za družbenimi potrebami, bi moralo biti razvijanje tega področja deležno večje pozornosti kot doslej. Zaostaja zlasti šolstvo, otroško varstvo in socialno varstvo. Zato bi bilo treba ob sicer splošni omejitvi investicijske potrošnje, za te namene vlagati večja sredstva. a) Šolstvo Razvoj šolstva je v preteklem obdobju pokazal na vrsto problemov, ki z vključevanjem vedno večjega števila mladine v vse vrste šol in s tem vedno večje angažiranje družbenih sredstev za izobraževanje, dobivajo vse večji pomen in jih bo treba obravnavati in reševati v daljšem obdobju kot je enoletni program. Na območju občine je bila v letu 1964 izvedena reorganizacija šolskega omrežja na ta način, da so bile nižje organizirane šole prii ključene centralnim šolam. V občini je sedaj 5 osnovnih šol, 11 podružnic ter 1 posebna osnovna šola, katere obiskuje 4.140 učencev, V letu 1964 sta se združili glasbena šola Šoštanj in glasbena šola Velenje v center za glasbeno in baletno vzgojo, ker se glasbeno izobražuje 200 učencev. Pouk se na vseh šolah izvaja v dveh izmenah tako, da so učilni« ce zasedene ves' dan. V najtežjem položaju je I. osnovna šola Šoštanj, kjer je premalo učilnic, šola je brez telovadnice, brez kabinetov, zbornice in upravnih prostorov. Posebna osnovna šola pa sploh nima last« nih šolskih prostorov. Izdatki za osnovnošolsko dejavnost, vzgojno varstvene ustanove in za center za glasbeno in baletno vzgojo so se v letu 1964 krili iz družbenega sklada za šolstvo. Skupni izdatki tega sklada so znašali 426 milijonov dinarjev, razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki pa je znašalo 83:17. Osebni dohodki učnega osebja so znatno zaostajali za osebnimi dohodki kadrov z enako stopnjo izobrazbe v gospodarskih organizacijah. V letu 1964 je bilo investirano v novogradnjo ter popravilo šol ter v nabavo opreme 358 milijonov dinarjev. Glavni delež od navedenih investicijskih naložb odpade na novogradnjo novega šolskega trakta Rudarsko šolskega centra v Velenju. Nekatere večje adaptacije in manjša popravila pa so bila izvršena na šolah v naslednjih krajih: Plešivec, Zavodnja, Šentilj, Skorno, Pesje, Ravne, Paka, Topolšica, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Na kvaliteto pouka močno vpliva neprimerna struktura učnega osebja. Sestav se je v zadnjih letih sicer precej izboljšal, vendar obstajajo še vedno občutne razlike med obstoječim stanjem in dejanskimi potrebami, ki bi odgovarjale zahtevam posameznega učnega mesta. To nam ponazorujejo naslednje številke: Dejansko stanje v letu 1964 Potrebe glede na zahtevo učnega mesta profesorji \ 10 predmetni učitelji 39 učitelji 139 46 76 127 Občinska skupščina je materialno podprla veliko zanimanje učnega osebja po dopolnilnem izobraževanju. V letu 1964 se je odločilo za izredni študij 43 prosvetnih delavcev, od tega za pedagoško akademijo 30. Pričakovati pa smemo, da se bo zanimanje učnega osebja do strokovnega in pedagoškega izpopolnjevanja še bolj povečalo glede na večje razpone v osebnih dohodkih. V osnovnem šolstvu bo prvenstvena, naloga postopno odpravljanje večizmenskega pouka. Pripravljati bo treba prehod na celodnevno bivanje v šoli, brezplačno oskrbo učencev s šolskimi knjigami in razširiti oskrbo s šolskimi malicami. Za izboljšanje kvalitete pouka bi bilo treba predvsem urediti osebne dohodke učnega osebja. Prav tako pa bi morale šole bolj uporabljati sodobna učila, ki jih občutno primanjkuje. V ta namen bi bilo trfeba v tistih šolskih okoliših, kjer za nabavo učil ni dovolj sredstev, omogočiti vsaj organizirano izposojevanje učil potom centrov za izposojevanje, ki bi jih bilo treba ustanoviti v večjih krajih. Zaradi izrednega porasta mladine, ki bi se rada vključila v srednješolski študij in zaradi premajhnih srednješolskih zmogljivosti je treba v letu 1965 zgraditi v Velenju gimnazijo ali pa srednjo tehnično šolo. Pristopiti je treba tudi k adaptaciji osnovne šole I v Šoštanju, šole Pesje, Plešivec in Skorno ter dograditi vodovod v šoli Šentilj. Investicijske naložbe za šolstvo so predvidene v višini 409 milijonov dinarjev. V tem znesku so zajeta tudi sredstva za gradnjo centralnega otroškega vrtca v Velenju. b) Zdravstvo in socialno varstvo 1. Obstoječa mreža zdravstvenih zavodov v občini in njihova organizacijska struktura zadostujeta potrebam. Zagotovljeni so tudi materialni pogoji za delovanje zdravstvenih zavodov na potrebnem nivoju. Preurediti in urediti bo treba le še ambulanto v Šmartnem ob Paki. Delovanje zdravstvene službe naj bo usmerjeno predvsem •na naslednja področja: — več poudarka naj bo na zdravstveni preventivi v vseh mogočih oblikah; — uvedejo naj se nove specialistične službe, kot je mala kirurgija, posvetovalnica za alkoholike, ambulanta za medicino dela in ginekološka ambulanta; — izpopolniti je treba nezasedena delovna mesta zdravnikov; — pospešiti in okrepiti je treba izvrševanje nalog občinskega zdravstvenega centra. 2. Hiter gospodarski razvoj v občini poraja tudi vedno nove socialne probleme, ki jih bo mogla reševati le pojavnim oblikam prilagojena socialna služba. V letu 1964 je bila kadrovsko okrepljena socialna služba v okviru občinske uprave. Le-ta naj bi se še nadalje izpopolnjevala tako dolgo, da se bo sposobna osamosvojiti in oddvojiti v samostojen zavod oziroma center za socialno delo. Vzporedno s formiranjem osrednje socialne službe v občini naj bi delovne organizacije, vsaka zase ali več manjših skupaj, prevzele nase tisti del socialnega varstva, ki odpade na njihove delavce in .njihove družine in ki je pogojen z delovnim procesom in nadaljnjim »apredkom proizvodnje. V ta namen naj bi si v okviru kadrovskih socialnih služb zagotovile ustrezen 9trokovni kader. Več pozornosti naj bi delovne organizacije posvetile tudi svojim upokojenim delavcem. Nekatere socialne potrebe svojih delavcev, kot je npr. varstvo otrok, bodo delovne organizacije najuspešneje reševale s tem, da se povežejo v krajevni skupnosti in jo podprejo pri širjenju kapacitet varstvenih ustanov za predšolske in šolske otroke. Socialno službo je treba razširiti tudi na šole, zdravstveni dom in Bolnico Topolšica. Tudi ti zavodi naj si v ta namen zagotovijo potreben kader. Krajevne skupnosti, ki še tega niso storile, naj ustanovijo komisijo za socialno delo. Te bodo na eni strani določena socialna vprašanja reševale samoiniciativno in samostojno, na drugi strani pa bodo v pomoč osrednji socialni službi v občini in delovnim organizacijam. Da bi se ublažil pereč socialni položaj nekaterih upokojencev, drugih osamelih in ostarelih oftčanov, mater z nezakonskimi otroci, se predvideva gradnja 40 skromnejših stanovanj, ki bodo ustrezala omenjeni kategoriji občanov. Posebno skrb je treba posvetiti varstvu borcev NOB in vojaških vojnih invalidov. To skrb je treba usmerjati predvsem v naslednje cilje: — v skrb za njihovo razširjeno zdravstveno varstvo; — zagotavljati jim primerno zaposlitev v skladu z njihovo fizično in umsko sposobnostjo; pri tem naj bi delovne organizacije ob enakih pogojih dajale prednost borcem in invalidom; — zagotoviti jim je treba možnost prekvalifikacije; — vsem, ki stanovanjskega vprašanja še nimajo dokončno rešenega, zagotoviti primerna stanovanja, tistim pa, ki so ostali na svojih kmetijah, pa dati možnost, da pod čim ugodnejšimi pogoji najamejo posojila za popravilo hiš; — otroci borcev in vojaških vojnih invalidov, ki se šolajo, naj bi dobili štipendije ne glede na vrsto, smer in stopnjo študija; — v večji meri, kot doslej, je treba zagotoviti priznavalnine tistim, ki bi sicer ostali v neugodnem materialnem položaju; — s podeljevanjem enkratne pomoči je treba pomagati predvsem borcem in invalidom v hribovitih kmečkih predelih, v tej smeri tudi naj bi šla merila za razne oprostitve in olajšave glede družbenih dajatev. Otroško varstvo je v zadnjih letih le malo napredovalo. Zmogljivosti ustanov za to obliko varstva se niso povečale, medtem ko je zelo poraslo število varstva potrebnih otrok. V dveh varstvenih ustanovah za predšolske otroke je zajeto 231 otrok (od tega 138 v.Velenju in 93 v Šoštanju). Ob tako sorazmerno slabo razvitem varstvu, pa je popolnoma neurejeno varstvo dojenčkov in varstvo šolskih otrok. Na tem področju je treba nujno doseči napredek in izboljšanje zlasti pri razvijanju osnovnega varstva otrok zaposlenih staršev. Zato je potrebna načrtna koordinacija vseh, za otroško varstvo odgovornih in. zainteresiranih činiteljev. Izdelati pa je trdba skupen strokovni program razvoja otroškega varstva, katerega uresničevanje mora postati splošna naloga tako občinske skupščine kot delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Nujna rešitev tega vprašanja zahteva takojšnje ukrepanje, zato se bo v letu 1965 zgradil v Velenju centralni otroški vrtec. IV. STANOVANJSKA IN KOMUNALNA DEJAVNOST a) V zadnjih dveh letih je stanovanjska graditev na območju občine nekoliko stagnirala. To nam dokazuje število dograjenih stanovanj v tem obdobju, če jih primerjamo s številom dograjenih stanovanj v letih pred 1963. Da bi lahko pokrivali potrebe vedno hitrejšega porasta prebivalstva in deloma zmanjšali primanjkljaj stanovanjskega fonda, ki je pereč predvsem v Velenju in Šoštanju, bi se morala stanovanjska graditev v letu 1965 hitreje oziroma intenzivneje razvijati. Intenziviranje pa bi bilo med drugim možno doseči s stimulativnim sistemom kreditiranja stanovanjske graditve in s čim večjo mobilizacijo zasebnih sredstev. V letu 1965, ki predstavlja prehodno dobo v sistemu financiranja stanovanjske graditve, se računa s sredstvi stanovanjskega sklada, s sredstvi skupne porabe delovnih organizacij, s sredstvi občanov ter z dodatnimi krediti za stanovanjsko izgradnjo. Računamo, da bo v letu 1965 za stanovanjsko izgradnjo razpoložljivih okrog 2.150 milijonov dinarjev. Ker povzroča stalno naraščanje gradbenih stroškov vedno večje razlike med stanarinami, ki so bile določene na podlagi valorizacije stanovanj, in stanarinami, ki se določajo na podlagi dejanskih gradbenih stroškov in s tem neenake obremenitve stanovalcev, bi bilo treba proučiti postopno uvedbo ekonomške stanarine kot regulator osnove za financiranje stanovanjskega gospodarstva. Posamezne faze prehoda na ekonomske stanarine pa bi seveda morale 'biti usklajene z gibanjem osebnih dohodkov. Več skrbi bi bilo treba posvetiti tudi takšni strukturi stanovanjske graditve, ki bi bila kar najbolj usklajena s plačilno sposobnostjo pričakovalcev stanovanj. b) Na področju komunalnega gospodarstva je treba smiselno izvajati priporočilo Skupščine SR Slovenije o nalogah in ukrepih na področju komunalnega gospodarstva, posebno v pogledu uveljavljanja komunalnih organizacij po ekonomskih načelih, utrjevanja delavskega samoupravljanja, oblikovanja cen kolektivnih in individualnih komunalnih uslug v višini strokovnih cen. Razširjena reprodukcija komunalnega gospodarstva zaostaja za razvojem drugih gospodarskih področij in za razvojem stanovanjske graditve. Zato bi bilo treba v letu 1965 doseči, da bo bančno kreditni sistem zagotavljal kredite za razširjeno reprodukcijo primarnih in se-, kundarnih komunalnih naprav in objektov, ki služijo individualni in kolektivni komunalni potrošnji. Pogoj za najemanje posojil pa bi moral biti usklajen s specifičnostjo komunalnih naprav glede na dobo trajanja. Prav tako bi bilo trefoa rešiti vprašanje srednjeročnega kreditiranja sredstev za predhodno opremljanje in urejanje zemljišč s komunalnimi napravami, kakor ga predpisuje republiški zakon o urejanju mestnih zemljišč. V letu 1965 je predvideno, da bodo investicijske naložbe v komunalno dejavnost oziroma komunalne objekte znašale okrog 650 milijonov din. V okviru tega zneska je predvideno komunalno urejanje mestnih zemljišč za individualno in visoko gradnjo, regulacija Trebušnice v Velenju, Verižla v Pesjem in regulacija Pake skozi Pesje, gradnja pokopališča v Podgorju, urejevanje komunalnih objektov v Šoštanju in razsvetljava v Velenju. Predvidena je rekonstrukcija cest v Bele vode in Cirkovce ter nadaljevanje gradnje gozdne ceste v Velunji. I. SPLOŠNI DEL ,!. člen proračunski dohodki za leto 1965 znašajo skupno 2. člen Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v vušdni Nerazporejena tekoča rezerv« znaša Predlog odloka o proračunu občine Velenje za leto 1965 1.160,240.000 3. člen Od sredstev, ki so razporejena v odstotku od dohodkov pripada: — 42,69 % od vseh dohodkov občinskemu skladu za šolstvo; — 1 % od vseh dohodkov — rezervnemu sklaidu din .4. člen 1.150,240.000 Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za skupno fi- 18,000.000 - nanciranje pedagoške službe, spomeniškega varstva, zdravstvenega centra, pospeševanje turizma in medobčinskega zavoda za cene, se odvajajo na račune pristojnih zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi. • 5. člen Svet za finance skupščine občine Velenje je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke. O tem je svet dolžan naknadno poročati skupščini občine. 6. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1965 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna v posebnem delu proračuna. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku, uporablja pa se od 1. 1. 1965 dalje. Predsednik Skupščine občine Velenje Ludvik Mali dipl. rudarski inženir BILANCA PRORAČUNA OBČINE VELENJE ZA LETO 1965 DOHODKI Klasifikac. številka Klasifikac. številka « M „ "O rti o ,3 O ,0 -o o te M m 13 (D O =1 O DOHODKI 2 "o 3 T3 X> o o ja TJ O o -a a, M M u s« Vrsta 1. PRISPEVKI 11 Prispevek iz oseb. doh. iz delovnega razmerja ' - 111 — prispevek iz gospodarstva 693,328 112 — prispevek izven gospodar- 105,672 799.000 stva 11 Prispevek iz oseb. doh. od kme- tijske dejavnosti 43,000 13 Prispevek iz oseb. dohodkov od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 131 Prispevek od samostojnega i opravljanja obrtne dejavnosti 3,900 132 Prispevek od drugih gospodar- skih dejavnosti 900 133 Prispevek od obrt. in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje pavšalno ali v odstotku 10,800 15,600 14 Prispevek iz osebnega dohodka od intelektualne dejavnosti 141 Prispevek, ki se plačuje od skupnega dohodka 200 142 Prispevek, ki se plačuje pavšalno 200 400 15 Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic 200 16 Prispevek iz skupnega dohodka občanov 7,000 VSEGA vrsta I.-Piispevki 865,200 Vrsta 2. DAVKI 2-1 Prometni davek od proizvodov in storitev 212 a) Prometni davek od zasebnikov 10,000 b) Občinski prometni davek od alkoholnih pijač 40,000 c) Občinski prometni davek ostali (J-II) * 7,000 213 Davek od prometa blaga na drobno 193,840 214 Prometni davek od nepremičnin in pravic 6,500 22 Davek na dohodek od stavb Ž? Devek na dohodek od premože- nja *'• Davek na kmetijske proizvajal- 24 ne priprave in samorod. trto 25 ..% D«vek na d oh., dapo-loil. dela a* "S"® •S ° S -c V, ° S"0 a (8 tO £3 tJ XI O O js T3 o O T3 O. DOHODKI <0 m •5 "S ® o -a a. o M M 6 Š*8 26 drugih Davek na dediščine in darila 1,000 400 Vsega vrsta 2 — Davki 262,240 Vrsta 3. TAKSE 31 32 33 Uprave takse Komunalne takse Sodne takse 7,500 2,000 4,000 Vsega vrsta 3 — takse 13,500 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih 51 52 53 Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Prispevek za uporabo mestnega zemljišča — Denarne kazni 500 Vsega vrsta 5. 500 Vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki 61 63 Dohodki orfjanov Drugi dohodki 50» 6,700 Vsega vrsta 6 7,200 Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva Vrsta 8 — Prenesena sredstva 81 84 Preseženi dohodki po proračunu Dohodki iz leta 1964 11,600 Vsega vrsta 8 — Prenesena sredstva 11,600 Skupaj dohodki za razpored (1—8 vrsta) 1,160.240 SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV ^ (v 000) 257,340 3,000 500 Klasifikac. št. razpored. tu Znesek razporedne » 0) t M Ul podskupin Splošni razpored dohodkov e i t/i t A 01 M i •s Gl°vni namen 81 — Dejavnost šol 01—1 a) b) Sred. razporejena v % od doh. V občinski šolski sklad V sklad za skup. financiranje strokovnega šolstva 448.332 47.000 495.332 Skupaj 01 — dejavnost še 495.332 Glavni namen 02 — Kulturno prosvet. dejavnost 02—2 02—2—1 02—2—2 Sred. razporejena v določ. znes. za redno dejavnost za posebne namene 17.700 26.862 44.062 C Skupaj 02— kultur., prosv. dejavBost - — -j 44.062 . J Glavni namen 03 V.- . V -."V r....... - • . — Socialno skrbstvo Klasifikac. ftt Taizpored. o c Znesek ra.zporedne a> ■S .M & en -o ■B a P- -2 Splošni razpored dohodkov i iS O O. d) G 'I M Klasifikac. št. razpored. 0) rt Znesek razporedne rt a) S 'I M P. 3 M i/i TJ O P. Splošni razpored dohodkov a 3 M lA •o o C, a rt M Sredstva razpor. v določ. znesku 03—2—2 Za posebne namene 57.105 57.105 Skupaj 03 — socialno skrbstvo Glavni namen 04 57,105 18—2 Glavni namen 18 — Nerazporejeni dohodki Tekoča prorač. rezerva Skupaj 18 — Nerazporej. dohodki 10.000 10.000 10.000 m—2 04—2—2 — Zdravstveno varstvo Sredstva razporej. v dol. znesku — za posebne namene 24.700 24.700 Skupaj razporejena in nerazporejena sredstva (gl. namen 01—18) REKAPITULACIJA: 1,160.240 Skupaj 04 — zdravstveno varstvo Glavni namen 05 — Komunalna dejavnost 24.700 razporeditev dohodkov: 1. Sred. razporej. v % od dohodkov 506.952 Jfc-2 05—2—2 sred. razpor. v določ. znesku za posebne namene 17.800 17.800 2. Sred. razporej. v določ. znesku 653.288 IS—2 , Skupaj 05 — komunalna dejavnost Glavni namen 06 — Delo državnih organov Sredstva razporej. v dol. znesku — za redno dejavnost 204.259 9.920 06—2—1 06—2—2 — za posebne namene 17.800 214,179 Skupaj 06 — delo drž. organov 214,179 Glavni namen 11 >1-2 — Dejavnost krajev, skupnosti Sredstva razporej. v dol. znesku 7.200 7.200 Skupaj 11 — dej a v. krajev, skupnosti 7.200 Glavni namen 12 82-2 — Dejavnost družbeno polit. organizacij in društev Sredstva razporej. v dol. znesku 50.414 50.414 Skupaj 12 — Dej. družb. pol. organizacij 50.414 Glavni namen 13 BB—2 — Negospodar. investicije Sredstva razporej. v določenem znesku 148.986 148.986 Skupaj 13 — negospod. invesit. 146.986 Glavni namen 14 F4—2 — Gospodarski posegi Sredstva razpor. v dol. znesku 45.142 45.142 Skupaj 14 — gospodarski posegi 45.142 Glavni namen 15 iS—1 Vlaganje v rezervni sklad — Sredstva razporej. v določ. odstotku od vseh dohodkov 11.620 11.620 Skupaj 15. vlag. v rezerv, sklad 11.620 Glavni namen 16 !R—2 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Sredstva razporejena v določenem znesku 4.000 4.000 Skupaj 16 — prorač. obvez iz prejšnjih let 4.000 Glavni namen 17 35-2 — Gospodarske investicije Sred. razpor. v dol. znesku 29.200 29.200 Skupaj 17 — gospodar, investicije 29.200 Skupaj: POSEBNI DEL PRORAČUNA 1,160.240 (v 000) A. DOHODKI SKUPAJ B. RAZPOREDITEV DOHODKOV post. skupina^"3 ■» —« Znesek post. glav. nam. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 02—2—1 02—2—1 02—2—1 02—2—1 02—2—2 02-2—2 02—2—2 02—2—2 02—2—2 02—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 03—2—2 02 Kulturno prosvetna dejavnost Zavod za prosv. in ped. službo 8,200 Zavod za spomeniško varstvo 2,000 Knjižnica Velenje 5,000 Knjižnica Šoštanj 2,000 Sklad za štipendije 11,366 Kajuhov sklad 600 Stroški predvojaške vzgoje 8,990 Stroški civilne zaščite 2,210 Šaleški list »Rudar« 3,500 Za list »Občan« in Preš. družbo 196 44,062 Skupaj 02 dejavnost kulturno prosv. 22 23 24 25 26 27 28 04—2—2 04—2—2 04—2—2 04—2—2 04—2—2 04—2—2 04—2—2 29 04—2—2 03 Socialno skrbstvo Podpore žrtvam fašist, terorja Kadrovske podpore Izredne podpore in podpore TBC boln. Socialne podpore Šolanje revnih otrok Pomoč izpuščenim iz zapora Oskrbnine mladolet. v domovih Oskrbnine odraslih v domovih Rejnine Socialno zav. podpirancev Rehabilitacija invalidov Letovanje otrok Za varstvo družine in otrok Sklad za varstvo borcev in invalidov NOB Skupaj 03 — Socialno skrbstvo 04 Zdravstveno varstvo Zdravljenje nepremožnih Stroški kmetijskega zavarov. Usluge zdravstv. doma Sofinanc. medobč. zdrav, centra Kategorizacija otrok Bolniški prevozi siromašnih Sanitarna služba — usposablj sanitarnih delavcev Mrliško ogledna služba 44,062 1,000 900 900 8,046 500 100 4,100 15,500 3,168 2,100 720 3,500 700 15,871 57,105 1 57,105 3,000 12,000 5,000 f 3,500 400 200 400 200 24,700 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 05 Komunalna dejavnost Javna razsvetljava Vzdrževanje spomenikov Čiščenje ulic — cest Vzdrževanje parkov — nasadov Vzdrževanje pokopališč Povračilo za usluge za izmero katastra in naložitev zemlj. knjige Prispevek vodni skupnosti Skupaj 05 — Komunalna dejav. 06 Delo državnih organov Fin. načrt občinskih organov Finančni načrt sodišča Osebni izdatki za volj. člane Stroški sej skupščine Stroški sej svetov in koleg. org. Stroški reprezentance Bančni stroški Potni stroški volj. članov Objave predpisov Za izvedbo volitev Prisp. za stal. konf. mest — list »Občan« Za promet, vzgojo in osehne izkaznice Obnova katastrskega aparata Medobčinski zavod za cene Skupaj 06 — Delo drž. organov 11. Dejavnost krajevnih skupn. Stroški krajevnih skupnosti Krajevna skupnost Florjan Krajevna skupnost Škale Krajevna skupnost Šalek Krajevna skupnost Paka Krajevna skupnost Cirkovce Krajevna skupnost Plešivec Krajevna skupnost Šentilj Kraj. skupnost Podkraj-Kavče Krajevna skupnost Pesje Krajevna skupnost Družmirje Krajevna skupnost Zavodnja Krajevna skupnost Lokovica Krajevna skupnost Gorenje Krajevna skupnost Šmartno Krajevna skupnost Bele vode Krajevna skupnost Ravne Krajevnas kupnost Topolšica Krajevna skupnost Šoštanj Krajevna skupnost Velenje Skupaj 11 — Dejavnosti krajevnih skupnosti 12. Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite za polit, izobr. Zveza mladine obč. komite Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZROP Občinski odbor RKS Občinski odbor VVI Občinska strelska zveza Občinski odbor ljudske tehnike Občinski odbor zveze taborn. Občinski odbor počit, zveze Občinski odbor pionirskih iger Občinski svet Svobod in prosv. društev Obč. zveza za telesno kulturo Obč. zveza prijateljev mladine Društvo slepih in gluhih Društvo upokojencev Šoštanj Društvo upokojencev Velenje Kulturni dom Velenje Občinska gasilska zveza Šaleški študentovski klub Skupaj 12 — Dejavnost družbeno političnih skupnosti 3,000 600 5,000 4,200 800 3,300 900 17,800 17,800 175,895 21,000 7,400 800 1,100 1,500 1,300 500 1,000 900 300 $50 770 900 214,179 200 200 200 200 200 200 200 200 600 200 200 200 200 440 200 200 200 1,850 1,310 7,200 7,200 11,500 7,580 6,524 3,000 6,000 2,510 500 800 350 400 _ 250 150 2,290 200 S 2,000 2,000 ! 1,000 100 100 -— 140 1,000 2,500 20 50,914 Št. post. Razpo redna Glavni in bližnji ,namen skupina Znesek post. glav. naai. 50,914 13. Negospodarske investicije Odplačilo kreditov za: 75 13- -2 Popravilo hiš SLP 852 90 76 13—2 Popravilo hiš SLP 9,000 6,212 77 13—2 Popravilo hiš SLP 4,802 1,522 78 13- -2 Desetorček Velenje 32,314 1,246 79 13—2 Desetorček Velenje 27,606 1,070 80 13- -2 Enajstorček Šoštanj 34,000 1,316 81 13- -2 Desetorček Velenje 23,226 1,286 82 13- -2 Štiriindvajst. Velenje 94,200 4,192 83 13- -2 Sedemnajst, stanov, blok 44,651 2,800 84 13- -2 Stanovanja Šoštanj 6,429 400 85 13- -2 Petorček I. Šoštanj 5,600 1,428 86 13- -2 Petorček II. šoštanj 10,623 4,769 87 13—2 Enajstorček Šoštanj 3,860 3,717 88 13- -2 Desetorček Velenje • 1,860 1,605 89 13- -2 Stan. prosv. del. II. osn. šola Šoštanj 8,221 501 90 13- -2 I. osn. šola Šoštanj 9,776 608 91 13- -2 II. osn. šola šoštanj 1,744 107 92 13—2 II. osn. šola Velenje 8,000 486 93 13- -2 I. osn. šola Velenje 8,481 517 94 13- -2 Otroški vrtec Velenje 5,382 328 95 13- -2 Otroški vrtec Šoštanj 1,462 90 96 13- -2 Pomožna šola Velenje 4,872 297 97 13- -2 Osnovna šola Šmartno 23,990 1,462 98 13-- -2 Osnovna šola Šmartno 6,453 '394 99 13- -2 Stanovanja Aškerčeva 400 100 13- -2 Tlakovanje Koroške ceste i 500 56 101 13- -2 Posojilo za opremo 9,640 1,124 102 13- -2 Modernizacija cest 2,000 203 103 13- -2 Prosvetni dom Topolšica 489 102 104 13- -2 Rekreacij, center Ravne 6,000 700 105 13- -2 Televiz. odd. Plešivec 20,000 1,338 106 13- -2 Popravilo ceste 195 postaja Velenje 1,729 107 13- -2 Oprema ŠIK — Šoštanj 8,099 780 108 13- -2 Vodovod Šmartno 28,000 1,084 109 13—2 Komunal, prisp. za 12,000 stan. hišo 110 13- -2 II. osn .šola Velenje 23,000 890 111 13- -2 Šola Bele vode, okolica 3,000 113 112 13- -2 I. osn. šola Vel. ured. 3,000 134 113 13- -2 I. osn. šola Vel. oprema 7,000 272 114 13- -2 I. osn. šola Vel. gradnja 25,000 967 115 13- -2 I. osn. šola Vel. gradnja 11,000 1,269 116 13- -2 II. osn. šola Šošt. adap. 2,000 211 117 13- -2 I. osn. šola Vel. gradnja 5,889 394 118 13—2 Osn. šola Šmartno ob P. 19,000 736 119 13- -2 Osn. šola Šmartno ob P. 6,071 630 120 13- -2 Osn. šola Šmartno ob P. „ popravilo 341 20 121 13- -2 Osn. šola Bele vode — novogradnja 29,541 1,135 122 13—2 Osn. šola Paka oprema 2,003 111 123 13- -2 Osn. šola Paka gradnja 24,000 1,327 124 13- -2 Osn. šola Paka gradnja 2,'949 116 125 13- -2 Osn. šola Škale vodov. 440 49 126 13- -2 Osn. šola Škale vodov. 750 84 127 13—2 Osn. šola Škale vodov. 300 64 128 13- -2 Adapt. šole Topolšica 859 100 129 13- -2 Osn. šola Šmartno opr. 4,911 228 130 13- -2 Osn. šola Šmartno kotlanica 2,947 136 131 13—2 Osn. šola Šmartno vodov. 3,392 509 132 13- -2 I. osn. šola Vel. gradnja 16,000 726 133 13- -2 II. osn. šola Vel. gradnja 70,000 3,172 134 13- -2 II. osn. šola Vel. gradnja 23,183 1,070 135 13- -2 I. osn. šola Vel. gradnja 8,000 363 136 13- -2 I. osn. šola Vel. gradnja 25,000 25,000 137 13- -2 Adapt. šole Topolšica 1,114 118 138 13- -2 Osnovna šola Plešivec 8,000 488 139 13- -2 11. osn. šola Velenje 11,500 1,546 140 13- -2 Šola Šmartno ob Paki 4,730 215 141 13- -2 Šola Šmartno ob Paki 3,000 136 142 13- -2 Šola Šmartno ob Paki 1,268 298 143 13—2 Bančni stroški — interkalarne obresti 2,254 144 13- -2 Za načrte 18,000 145 13- -2 Lastna udeležba pri najet. kred. 25,000 146 13—2 Nakup opr. za upravo skupšč. 6,680 Skupaj 13 — negospodarske investicije 148,1 N Sl. Razporedna GJ -n bllžnji namen post. skupina Zaesek 147 11*48 .149 150 (JSl IP52 14—2 '14—2 14—2 14—2 14—2 post. glav. nam. St. Razporedna post. skupina Glavni in bližnji namen Znesek 14. Gospodarski posegi 14—2 _ Vzdržev. občinskih cest Regres za mleko Veterinar, higienska služba Zdrav, zaščita živali Medobčinski zavod za turizem Sklad-.rizika Skupaj 14 —gospodarski posegi 18. Obveznosti iz prejšnjih let JS3 16—2 Obveznosti iz preteklih let Skupaj 16 — proračunske obvez. 30,000 8,922 402 1,598 3,220 1,000 45,142 45, 4,000 4,000 4,000 post. glav. nam. 17. Gospodarske investicije 17—2 Anuitete za cesto Arja va3 Anuitete za cesto Letuš— Šmartno ob Paki Skupaj 17 — gospodar, invest. 18. Nerazporejeni dohodki 18—2 Tekoča proračunska rezerva Skupaj 18 — Nerazporejeni dohodki REKAPITULACIJA: — za redno dejavnost — za druge namene — nerazporejeni dohodki SKUPAJ: 10,000 19,200 29,2W 29,200 10,000 10,000 10,000 221,959 421,329 10,000 653.288 P R E © E B D dohodkov in razporeda dohodkov proračuna Občine Velenje za leto 1965 (v 000) ^rsta dohodkov Dohodki Skupaj Stev. glav. namena Razpored dohodkov Skupaj 1. Prispevki 835,200 01 Dejavnost šol 495,332 2. Davki 262,240 02 Kulturno-prosvetna dejavnost 44,062 3. Takse 13,500 03 Socialno skrbstvo 57,105 5. Doh. po poseb. predpisih 500 04 Zdravstveno varstvo 24,700 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki 7,200 05 Komunalna dejavnost 17,800 ?. Dopolnilna sredstva — 06 Delo državnih organov 214,179 8. Prenesena sredstva 11,300 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 7,200 12 Dejavnost družb, polit, organizacij 50,914 13 Negospodarske investicije 148,986 14 Gospodarski posegi 45,142 15 Vlaganje v rezervni sklad 11,620 16 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 4,000 17 Gospodarske investicije 29,200 18 Nerazporejeni dohodki 10,000 S K U P A J i 1.190,240 SKUPAJ:. 1.160,240 ODLOK ODLOK o prispevkih in davkih občanov za območje občine Velenje I. Splošne določbe 1. člen Prispevki in davki za območje občine Velenje se plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po tem odloku in po predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov in tega odloka. 2. člen Za kritje družbenih potreb, izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonu dolžna financirati občina in za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji" občinski prispevki in občinski davki: a) Občinski prispevki - 1. Prispevek iz osebnega dohodka iz- delovnega razmerja. 2. Prispevek iž osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. -„ 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega upravljanja •brinih in drugih gospodarskih dejavnosti. 4. Prispevek iž osebnega dohodka od samostojnega upravljanja intelektualnih storitev. 5. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov Ut tehničnih izboljšav. b) Občinski davki 1. Prometni davek od proizvodov in storitev. 2. Davek na dohodke od stavb. 3. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, 4. Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto. 5. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. 3. člen Stopaje občinskih prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se ne morejo spreminjati tekom leta. Stopnje občinskih prispevkov in davkov so predpisane s posebnim odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Po pavšalnih osnovalv se prispevek iiz osebnega dohodka ori delavnega raamerja plačuje za naslednje kategorije dohodkov: .-...;.'■ dia 1. Od aselbnih dohodkov odvetniških pripravnikov od mesečne pavšalne osnove 70,090 2. Od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic zaposlenih v zaisebnih gospodinjstvih od mesečna osnova 15.000 3., Od osebaiit dohodkov hišntMtov, zaposteaili-v stanovanjskih hišah od mesečne osnove- 15.090 4. Od osebnih dohodkov zaposlenih pri krajevnih skupnostih od mesečne osnove 35.000 5. O,d osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v iribišklih in lovskih organizacijah od mesečne osnove 15.000 6. Od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih plapinskih društev od mesečne osnove 25.000 Osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obraču-vanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Območje občine Velenje je na podlagi 49. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37-209/64) razdeljeno na IV. proizvodne okoliše in sicer: Tek. it. Katastrska občina okoliš Proizvodni 7. 8. 9. tO. 11. 12. 1. K. o. Bele vode: — cela k. o. IV. 2. K. o. Bevče: III. 3. k. o. Cirkovce — cela k. o. IV. 4. K. o. Družmirje — po meji k. o. Družmirje od republiške ceste do občinske ceste Šoštanj—Gaberke, dalje po obč. cesti Šoštanj—Velunja do mostu na Velenju pri gasilskem domu v Gaberkah, vzdolž potoka Velenje do meje zemljiških parcel 122, 137, 136, 134/2, in 135 ter do meje k. o. Skale—Družmirje in vzdolž te meje do mostu na republiški cesti pri novem jašku I. K. o. Družmirje, ostali del II. 5. K. o. Gavce, — južno od republiške ceste od mostu v Paški vasi, po cesti do meje k. o. Šmartno ob aki I. Hišne št. 24, 25, 55 II. Ostali del III. 6. K. o. Kavče, razen hiš. št. 13—32 II. K. o. Kavče, hiš. št. 13—52 III. K. o. Laze — cela k. o. III. k. o. Lipje — cela k. o. IV. K. o. Lokovica — cela k. o. III. K. o. Ložnica — cela k. o. III. K. o. Paka, od hišne št. 1 do 12 _ I. hišne št. 17, 20, 24, 27, 33, 34, 38, 37. 39, 39a, 43, 46, 49, 51, 63, 66, 67, 69 III. ostali del IV. K. o. Paška vas, od Bravovega jezu ob mlinski strugi do parcele 445, po meji te parcele to parcel št. 440/1, 458/2, 446, po južni meji pare. št. 432, 430, 423, 427, 452, 416, 414, 411, 405, 403, 402, 498/2, 398/2, 397, 394, 393, 390, 385, 389, 382, 379, 376, 373, 372, 369, 378, 365, 364/1, 361/2, 368/1, 357, 352, 105, 106, 78, 77, 69, 66 63 do meje k. o. Škorno I. Ostali del II. K. o. Plešivec — cela k. o. IV. K. o. Podkraj razen hiš. štev. 61—80 II. K. o. Podkraj hiš. št. 69—80 III. K. o. Ravne, od hišne št. 1 do 24, 40 do 42, 44 do 47, 49, 50, 89, od 92 do 104, 113a, 113b, od 114 do 116, 138 do 147, 162, 163 in od 166 do 181 II. od hišne št. 25 do 39, 43, 48, od 51 do 61, 69, 75, 77, 78, od 82 do 88, 90, 91, od 105 do 113, 117, od 125 do 132, 139, 142, od 148 do 161, 164, 165 in 182 III. od hišne št. 62 do 68, od 70 do 74, 76, od 79 do 81, od 1118 do 124, od 133 do 137 . . IV. 16. K. o. Rečica ob Paki, od meje k. o. Šmartno ob Paki t. j. ob poti v Hudi potok, do odcepa ceste na goro Oljko, po zahodni meji parcel 105/2, 105/1 do severne meje pare. št. 115/1, po zahodni meji pare. št. 130/1, po vzhodni meji parcele 160/2, 160/1, 159, 180, po zahodni meji parcele 158/1, 194, 213/1, 226, 225/2, 250/2, 250/2, po meji stavbene parcele 147, 250/5, 260, 261, 266, 267, 272, 273, 278, 262, 312, 307, 301, na republiško cesto proti Podvinu do pare. št. 148 po poljski cesti do in preko železniške proge do odcepa pare. št. 555/23 do potoka Pake ob potoku do Ministrovega jeza, nadalje preko struge Pake na poljsko pot in po meji do k. o. Letuš.ob tej meji do republiške ceste proti Rečici do struge Pake in navzgor po tej strugi do meje k. o. Šmartno ob Paki I. Ostali del in naselje Podgora — ostali del je II. Naselje Podgora, hiš. št. 51 . III. Naselje Podgora, hiš. št. 52 / ' 17. K. o. Skorno Novi Klošter, od struge Pake po katastrski, meji k. b. Paška vas do južne meje parcele 614/1, po meji , Ve parcele in pare. 614/4 do republiške .ceste, nadalje po . pesti do"Št&fanovega klanca Iti cist tu po krajevni poti do,. . ..... struge Pake ' * "V . iVtftriiirfr A/HtoV ■ Ostali del haselj^ Gorenje inhTšnih št. Skorno. 4,- 5. od., ■ „ ^ -'8 do 11, 20, 21, 29, 30, 32 do 41/43'do 45 "* * ' II. 13. 14. 15. Hišne št. 12, 63, 58, 61, 63, 6a, 56, 57, 60, 7, 2, 31, 17, 3, 23, 6 in 13 ^ III. Hišne št. 22 do 28, 14, 15, 16 IV/ , 18. K. o. Skorno Šoštanj, hišne št. 1 do 8, 11 do 13, 15 do 17, 22, 23, 31, 56 do 58, 60 do 63 • III. Ostali del IV. 19. K. o. Sv. Bric, naselje Konovo, razen hiš. št. od 29 do 31 II. Naselje Hrastovec hišne št. od 20 do 30, od 32 do 34, od 42 do 48, 51, 52 in 56, naselje Konovo št. 29 in 30 III. Naselje Hrastovec hišne št. 2 do 19 od hiš. štev. 36 do 40 in Konovo 31 IV, 20. K. o. Sv. Florjan, hišne št. 2 do 5, 7, 56 in 58 ostali del, razen tistih, ki so navedeni v IV. III, Hišne št. 33, 34, 37, 39, 40, 41 IV, 21. K. o. Št. Vid, cela k. o. IV, 22. K. o. Šoštanj, od meje k. o. Družmirje po železniški progi do mosta Bačovnica, od tu po strugi Bačovnice do izliva v Pako in po strugi Pake do izliva Toplice nadalje po meji k. o. Šoštanj do tromejke k. o. Šoštanj—Topolšica— Sv. Florjan, dalje po meji k. o. Šoštanj do mosta na republiški cesti Šoštanj—Št. Vid, od tu južno po cesti do meje k. o. Družmirje I. ostali del, razen tistih v III. in IV. j It. Lokoviški greben, razen Ramica 111. Kot Ramica IV. 23. K. o. Salek, od nveje k. o. Škale po zahodni meji parcel št. 132/3, 132/2, 145/1, 134, 139 in 113 do vaške ceste proti Šaleku in po tej cesti do republiške ceste do meje k. o. Pake, po meji k. o. Pake do vzhodne meje parcele št. 258/7, do struge Pake, nato po strugi Pake do mosta v Šaleku, nadalje po republiški cesti do meje k. o. Velenje in po meji k. o. Velenje do meje k. o. Škale, nato po meji k. o. Škale do pare. št. 132/3 I. Naselje Konovo, razen hišnih št. 30, 31, 29 in ostali del Šaleka, razen tistih v III. in IV. II. Naselje Šalek, hišne št. 64, 69, 70, 65, 67, 62, 63, 26 in 72 — Naselje Konovo 30, 31, 29 III. 24. K. o. Škale: cela razen zavezancev, ki so v III. in IV. okolišu II. hišne št. od 24 do 30, 63, 82, od 90 do 92 in 94 III. hišne št. 71 do 78, in 80 IV. 25. K^ o. Šmartno ob Paki: od meje k. o. Gavce, južno od republiške ceste do odcepa krajevne poti pri Drobniču, dalje po krajevni poti do meje pare. št. 217, južno od stavbne parcele 181, po meji pare. št. 334 do 214, po zgornji meji pare. 217, 214, 210/7, 206, 207 201/7, do krajevne poti in po tej poti na Hudi potok do meje k. o. Rečica, dalje po meji k. o. Rečica do potoka aPke I. Naselje Mali vrh, hišne št. 3, 5 in 7 in naselje Šmartno ostali del II. Naselje Mali vrh, ostali del III. 26. K. o. Topolšica: od hišne št. 1 do 4, od 9 do 30, 39, 40, 42, od 50 do 56, 70, 76, od 82 do 85, 94, 95, 97, 99, 100, 106, 188 do 190, 195 do 197, 199 do 204, 207, 208, od 210 do 217. II. Hiš. št. od 5 do 8, 31, 32 do 35, 37, 38, od 45 do 49, 60, 101, 104, 105, od 107 do 119, 121, 122, 124, 125, 167, 185, 186, 188, 191, do 194, 197 III, Ostali del IV. 27. K. o. Veliki vrh — južno od mlinske struge od jeza do izliva Pake pri mostu v Paški vasi I. Ostali del, razen tistih v IV. okolišu III. Hišne št. 10, 11, 17, 37 IV. 28. K. o. Velenje: od križišča republiške ceste pri vili Biamki v Velenju, po cesti do mosta v Velenju, od tu po strugi Pake skozi Pesje do železniškega mostu in dalje po železniški progi do meje k. o. Družmirje in po meji k. o. Družmirje do meje k. o. Škale, od tu po meji do prelaza industrijskega tira pod Glinškovim jaškom, dalje po republiški cesti do Rudarskega doma in dalje po občinski cesti proti Turnu do meje k. o. Škale, po tej meji do zahodne meje pare. št. 145/1 in po meji katastrske občine Velenje do republiške ceste in ob cesti do križišča pri vili Bianki I. . ostali del ' II. 29.-K. o. Zavodnja: cela k. o. lVj Za posamezne proizvodne okoliše se s posebnim odlpkom predpiše nižja stopnja prispevka od kmetijstva kot znaša enotna stopnja predpisana za vso občino. ,', . . 6. člen • ....., Prispevek od kmetijstva, ki odpad? na. osebni dohode^ izt gozda., se' dfcračuttfiva'po. osnovi (vrednbsti posekanega lesa bruto ^urasg), od m3 po VIII. vrednostnih razredih, ki so predpisani v" razdelitvi zasebnih in zadružnih 'gozdov tri nefirejenih- gozdov SLP 'VVrednostne razrede na območju občine Velenje in bodo preSpi&aiSi >s •ftofltetiMSfa"'* odlokom. \ Prispevek iz osebnega dohodka od gozdcrv se odmerj a od naslednjih osnov po vrednostnih razredih: Vrednostni Iglavci Listavci razred osnova od m3 osnova od m3 1 4.000 2.000 2 3.500 1.600 3 3.000 1.200 4 2.500 1.000 5 2.000 800 6 1.500 600 7 1.000 500 8 800 400 OPROSTITVE IN OLAJŠAVE 7. člen Če je bil donos na posamezni [parceli ali na več zemeljiškib parcelah zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih .izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo, ki mora biti vložena v 8 dneh od dneva nastale škode, se po tem, ko se pridobi mnenje komisije oziroma kmetijskega izvedenca, prizna olajšava, če znaša škoda več kot SO % na posamezni parceli tako, da se ugotovljen odstotek odšteje od KD dotične parcele 'za dotično leto in talko zniža prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva. Stroške izvedenca za ogled škode nosi zavezanec prispevka. 8. člen Za kmetijska zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če Je izkoriščanje takih zemljišč po veljavnih predpisih onemogočeno ali zmanjšano, se na prošnjo zavezanca za kmetijske površine pod daljnovodom, ki se jih ne more koristiti v sorazmerju na površino Sulture, zniža sorazmerni del KD od dotične kulture in izvrši obračun prispevka iz OD od kmetijstva. 9. člen 1. Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki zaradi osebnih, družinskih in drugih posebnih razmer, ne dosegajo 60.000 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg delazmožnih članov še 3 ali več mladoletne otroke ali odrasle za delo nesposobne člane, uživajo posebno olajšavo in sicer: za 3 otroke ali odrasle za delo nasposobne člane 20 % in za vsakega nadaljnjega 20 % z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 °/o odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek. 2. Če zavezanec, katerega dohodek ne presega 100.000 din letno na družinskega člana pa nima za delo zmožnih članov, se prizna olajšava po 30 % za vsakega delanezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60% celotnega prispevka od kmetijstva. 3. Zavezancu prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki je imel v teku leta večje izdatke za zdravljenje ali stroške pogreba svojih družinskih članov, ki jih je moral sam plačati, se za take stroške, ki znašajo letno več kot 20.000 din, prizna olajšava tako, da se za razliko nad 20.000 din priznajo stroški in se od teh stroškov zniža prispevek obračunan po stopnji, ki velja za obračun prispevka od KD. V smislu določil tega odloka se štejejo za mladoletne otroke otroci do 16. leta, za odrasle delanezmožne člane pa se štejejo vojaški delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami z nad 50 % zmanjšano delovno sposobnostjo, slepi, moški nad 60 let in ženske nad 55 let starosti in bolni, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. 10. člen 1. Zavezancem prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti, ki so se vključili v enote NOV, se priznajo naslednje olajšave: a) tistim, ki so se vključili do konca leta 1943, se prizna olajšava obč. prispevka za 15 % b) tistim, ki so se vključili v letu 1944, 10 % c) tistim, ki so se vključili v letu 1945 5 % od celotnega prispevka od kmetijske dejavnosti. 2. Zavezancem prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti, ki so materialno in moralno podpirali NOV, se priznajo olajšave: a) do konca leta 1943 10 % b) v letu 1944 5 % od celotnega prispevka od kmetijske dejavnosti. Olajšave občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti veljajo le za tiste zavezance prispevka, ki imajo priznano dobo aktivne udeležbe ali sodelovanja z NOV in da k prošnji za dosego olajšave predložijo overjen prepis odločbe o priznani aktivni udeležbi ali sodelovanju z NOV. 11. čle'. Zavezancem prispevka oset.iega dohodka od kmetijske dejavnosti za zemljišča, oddana v z^ytup delovni organizaciji za dobo večjo od treh let, zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo, se zmanjša odmerjeni prispevek g.ede na dogovorjeni čas zakupnega razmerja, kakor sledi: SO % 60 % 80 % 100 % a) od 3 do 5 let b) od 5 do 7 let c) od 7 do 10 let č) preko 10 let Če zavezanec prisfvvka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v zakupni pogubi pristane, da se lahko v zakup dano zemljišče takoj arondira, se odstotek znižanja iz prejšnjega odstavka poveča za 20 % za dobo zakupnega razmerja za zemljišča, ki so oddana v zakup preko 5 do 10 let. 12. člen Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki so izvršili asanacijo sadovnjakov pod pogoji in na način, določen po občinskem upravnem organu, ki je pristojen za kmetijstvo, se zmanjša odmerjeni prispevek na katastrski dohodek tega zemljišča za 50% za razdobje 8 let, računajoč dobo trajanja od 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je izvršena asanacija. 13. člen Za zemljišča, ki so izpostavljena eroziji, če so v kooperativnem razmerju s kmetijsko organizacijo in pod nadzorstvom občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, izvršenih ukrepih za zaščito pred erozijo, se zmanjša odmerjeni prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske proizvodnje glede na katastrski dohodek od tega zemljišča za 50 % za dobo 3 let, računajoč od 1. januarja prihodnjega leta po preteku leta, v katerem so izvršeni ukrepi za zaščito pred erozijo. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA UPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 14. člen Poleg obrtnih uslužnostnih dejavnosti, naštetih v republiškem zakonu, plačajo prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku tudi vsi ostali zavezanci od uslužnostnih obrtnih dejavnosti (kopanje peska, gramoza, kamna, žganje apna, opeke), ki zaposlujejo več kot tri delavce. „ 15. člen Povprečni letni osebni dohodek delavcev iz delovnega razmerja, ki služi v postopku za odmero prispevka kot pavšalna letna osnova oziroma kot minimalna osnova zavezancev, ki plačajo prispevek po pavšalni letni osnovi za leto 1965, se določi kakor sledi: Predelava kovin kovinostrugarstvo, avtomehaničarstvo 1,008.000 strojno ključavničarstvo, ključavničarstvo 864.000 precizna mehanika 800.090 kleparstvo 864.000 vodnoinštalaterstvo 972.000 urarstvo 672.000 kovači 864.000 vse ostalo iz te panoge 800.000 Proizvodnja električnih aparatov in priprav elektroinštalaterstvo 1,052.000 elektromehanika in podobno 1,100.000 popravljanje in polnjenje akumulatorjev 600.000 vse ostalo iz te panoge 800.000 Proizvodnja kemičnih izdelkov fotografi 840.000 vse ostalo iz te panoge 850.000 Predelava lesa strugarstvo in mizarstvo 723.000 kolarstvo in sodarstvo 750.000 vse ostalo iz te panoge 700.000 Proizvodnja tekstilnih izdelkov izdelava moških klobukov, kap, ženskih klobukov 672.000 krojaštvo za obleke in perilo ' vse ostalo iz te panoge 600.000 Predelava usnja izdelava usnjene galanterije 1,000.000 sedlarska dela 864.000 tapetništvo * 864.000 čevljarstvo 672.000 vse ostalo iz te panoge 600.000 Proizvodnja živilskih izdelkov mesarstvo in izdelovanje klobas, slaščičarne, pekarstvo, mletje žit vse ostalo iz te panoge 696.000 600.000 Gradbene obrti vodovodno inštalaterstvo, inštalaterstvo za centralno ogrevanje 972.000 kamnoseštvo, izdelava umetnega kamna in predmetov iz prirodnega in umetnega kamna, teracerstvo in izdelovanje cementnih izdelkov 1,200.000 zidarstvo, izdelovanje fasad, slikarstvo in pleskarstvo, avtoličarstvo, pečarstvo in oblaganje ploščic 1,200.000 tesarstvo 1,100.000 Obrtne, osebne in druge usluge frizerstvo za ženske frizerstvo za moške dimnikarstvo vse ostalo iz te panoge Gostinske usluge Prevozne usluge avtoprevozniške usluge s tovornimi avtomobili avtoprevozniške usluge z osebnimi avtomobili 800.000 600.000 700.000 500.000 912.000 1,260.000 800.000 Povprečni letni osebni dohodek delavcev iz delovnega razmerja za prihodnja leta bo določen s posebnim odlokom. 16. člen Poleg primerov, navedenih v republiškem zakonu, plačajo prispevek od obrtne dejavnosti v letnem pavšalnem znesku osebe, ki opravljajo naslednje dejavnosti: a) čiščenje obutve b) pečenje kostanja c) krpanje perila č) popravljanje kuhinjske posode 17. člen Prispevek od obrtne dejavnosti plačajo po dejanskem dohodku vsi zavezanci, ki opravljajo proizvodno obrtno dejavnost iz 76. člena republiškega zakona, če uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb in .zaposlujejo več kot tri delavce. 18. člen Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki so v preteklem letu dosegli skupen dohodek 12,000.000 din ali več oziroma osebni dohodek 2,400.000 din ali več, so dolžni voditi poslovne knjige. 19. člen Svet, ki je pristojen za finance, se pooblasti, da lahko glede posameznih obrtnih delavnic odloči, da se jim zneski, ki so bili uporabljeni za povečanje osnovnih sredstev, priznajo v celoti ali deloma kot izdatek, če so billi uporabljeni za nabavo takih delovnih sredstev, s katerimi se na sodoben tehnični način pospešujejo boljše usluge in večja produktivnost dela. 20. člen Zavezancem, ki opravljajo dejavnost umetniških obriti, :se zmanjša odmeiljeni prispevek za 30 %, če dokažejo s potrdilom gospodarske zbornice Celje, da se jim po izakonu o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov priznava svojstvo umetniških obrti. 21. člen Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, katerim se izvrši odmera po letni pavšalni osnovi ali po dejanskem dohodku, se prizna olajšava v obliki zmanjšanja prispevka in sicer: 1. osebam starejšim od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), ki opravljajo uslužnostne obrtne dejavnosti in ne upbrabljajo dopolnilnega dela drugih oseb ali strojev na mehanični pogon do 20 % odmerjenega prispevka; 2. osebam, ki same gospodarijo in opravljajo usluge brez uporabe strojev na mehanični pogon, če vzdržujejo dvoje ali več nedo-letnih otrok ali družinskih članov, nesposobnih za delo do 20 % odmerjenega prispevka; 3. invalidom in drugim osebam s telesnimi hibami in nedostatki, katerih delovna sposobnost je zmanjšana za več kot 50 %, kakor tudi bolnim osebam, ki so v teku leta bile pretežno nesposobne za delo, ne glede na to ali opravljajo usluge ali opravljajo proizvodno dejavnost, če ne zaposlujejo več kot enega delavca do 50 % od odmerjenega prispevka; 4. zavezancem piispevka ne glede na to ali opravljajo usluge ali izvršujejo proizvodno dejavnost, če imajo vajence po 5 % od odmerjenega prispevka na enega vajenca. Glede točke 2. tega člena se nedoletnost otrok šteje do 16. leta. 22. člen Znesek invalidskih dajatev in otroških dodatkov, katere bi do-i bivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se odbije od letne pavšalne osnove oziroma od skupnega dohodka in se mu na ostanek odmeri prispevek od obrtne dejavnosti. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA; OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 23. člen Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega oprav-i ljanja intelektualnih storitev so dolžni, če ne plačajo tega prispevka v letnem pavšalnem znesku ne glede na višino doseženega skupnega dohodka, voditi knjigo dohodkov in izdatkov, kolikor niso dolžni voditi drugih poslovnih knjig po posebnih predpisih. 24. člen Letna osnova za zavezance prispevka od intelektualnih storitev ne more biti manjša kakor sledi: 1. za odvetnike 1,200.000 din 25. člen Prispevek od intelektualnih storitev plačajo v letnem pavšalnem, znesku: 1. učitelji tujih jezikov in glasbe ter drugih šolskih predmetov, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb; 2. sodni tolmači tujih jezikov; 3. duhovniki, svečeniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih sličnih dejavnosti. Duhovnikom in drugim osebam, ki pridobivajo dohodke od opravljanja verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti, se zneselč določenega letnega pavšalnega zneska, če so socialno zavarovani, zmanjša za 30 %. v 26. člen Zavezancem prispevka od intelektualnih storitev, ki ne plačujejo prispevek v letnem pavšalnem znesku, se priznajo olajšave, določene smiselno 22 in 23. členu tega odloka. VII. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV v 27. člen Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči v smislu 95. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) posebna komisija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH 28. člen Davku na dohodek od stavb so podvržene stavbe na območju občine. Davka od stavb ne plačujejo kmetijska gospodinjstva, ki je njihov edini vir dohodek od kmetijske dejavnosti in ki se nahajajo izven okoliša (ožjega gradbenega okoliša Velenje, Šoštanj. Davka od stavb prav tako ne plačujejo lastniki hiš, katerih hiše so stare nad 100 let in lastniki hiš, katerih hiše ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih pogojev in se nahajajo izven ožjih gradbenih okolišev. 29. člen Stroški upravljanja in vzdrževanja stavb se priznajo v zneskih, ki so določeni v odloku o istanarrni (Uradni vestinik okraja Celje, št. ). za poslovne prostore pa v zneskih, ki iso določeni v odloku o poslovnih prostorih (Uradni 'vestnik Okraja Celje, št...). __ 30. člen Davka na dohodke od stavb so oproščene osebe, ki dobivajo stalno socialno pomoč. 31. člen Pri odmeri davka na dohodke od stavb ise prizna olajšava v pogledu zmanjšanja davka zavezancem, katerih dohodek na člana gospodinjstva ne presega 50.000 din letno, če nimajo olainov, ki so sposobni za delo in to za 20 % za vsakega nesposobnega člana s tem, da skupno znižanje davka ne isme presegati 60 %. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 32. člen Zaradi pospeševanja turizma na območju občine Velenje se davek na dohodek od oddajanja opremljenih sob oprosti. Prav tako za kuhanje hrane. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN • SAMORODNO TRTO 33. člen Kot isamorodna trta se 'smatrajo vse necepljene'trite. Vinogradi, ki so zasejani deloma s samoroidno trto, deloma pa s plemenito trto, se štejejio glede na rta davek kakor, da so v celoti zasejeni samo is .samorodno trto. Kmetijske proizvajalne priprave, ki služijo za pospeševan je kima-tijstva, se oprostijo davka na proizvajalne priprave. 34. člen Davek.na samorodno trto se plača od trte po 5 din ne glede na proizvodni okoliš. X, DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 35. člen Kot dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega della druigih oseb, fie šiteje naslednji odstotek od osebnega dohodka, kii se izplačuje drugim osebam za uporabo .njihovega deda, kakor sledi: 1. 'pri v.isakakvalificiranih delavcih 50 % 2. pri kvalificiranih delavcih 40 % 3. pri polkvalificiranih delavcih 30 % 4. pri nekvalificiranih delavcih 20 % 36. člen Plačila davka na tujo delovno silo se oprostijo osebe, ki so starejše od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), ki zaposlujejo enega delavca. Ce take osebe zaposlijo več kot enega delavca, plačajo davek po številu zaposlenih delavcev nad enim delavcem. XI. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 37. člen Plačevanje prispevkov od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku in po pavšalni lastni osnovi in prispevkov od intelektualnih storitev v letnem pavšalnem znesku in pavšalni zneski davkov na tujo delovno silo se vrši tromesečno. Plačevanje ostalih prispevkov in davkov, ki se plačujejo v letnem pavšalnem znesku, se opravi v dveh enakih polletnih obrokih in sicer prvi obrok do 31. marca, drugi pa do 31. avgusta. Prispevek od kmetijstva se plačuje po tromečjih v višini 25% letne obveze. 38. člen Pooblasti se upravni organ, pristojen za finance, da sme od dolžnika prevzeti v družbeno lastnino nepremičnino, ki jo le-ta pismeno ponudi zaradi plačila dolga iz prispevka oziroma davka. Cena za prevzeto nepremičnino se določi po komisijski ocenitvi ali po sporazumu. XII. KONČNE DOLOČBE 39. člen S 1. januarjem 1965 oz. 28. februarjem 1965 prenehajo veljati vsi občinski predpisi o davkih, ki urejajo obveznosti občanov, katere so določene s tem odlokom. Skupščina občine Velenje je po 1. in 5. členu uredbe o pravicah občinskih skupščin da lahko predpisujejo takse in prometni davek (U. 1. FLRJ, št. 19/53 in 52/58) in 3. členu uredbe o sprememfba in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 29/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1965 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje št. 14*15/62, 56-499/62, 9-70/63, 60-660/64) se tarifa občinskega prometnega davka po tar. št. 1/6 dopolni in doda nov odstavek, ki se glasi: »Gostinskim obratom, ki imajo večje število abonentov in skrbijo za družbeno prehrano, se prizna olajšava od dejansko obračunanega prometnega davka na alkoholne pijače od števila obroko v mesecu (za obrok se računa kosilo in večerja), in sicer: do 100 obrokov dnevno — do 200 obrokov dnevno 15% do 300 obrokov dnevno 30% do 400 obrokov dnevno 40% do 500 obrokov dnevno 50 % od 500 do 1.200 Obrokov dnevno 60% od 1.200 do 1.400 obrokov dnevno 65% od 1.400 do 1.500 Obrokov dnevno 70% od 1.500 do 1.600 obrokov dnevno 75% od 1.600 do 1.800 ohrokiov dnevno 80% od 1.800 do 2.200 obrokov dnevno 90 % od 2.200 do 2.500 obrokov dnevno 95 % nad 2.500 100% Navedene olajšave se priznajo na dejansko obračunani prometni davek po veljavnih stopnjah.« 2. člen Tarifna številka I'H/2 se spremeni in se gilasli: »Od prometa blaga na drobno, razen alkoholnih pijač se plača poleg republiškega občinskii prometni davek po stopnji 4 %. Od prometa na drobno na motorna vozila se plača občinski prometni davek po stopnji 1 %. 3. člen Ta odlok velja od 1. marca 1965 dalje. Objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje. Številka: Velenje, dne 24. II. 1965 f , Predsednik Skupščine občine Velenje Ludvik Mali dipl. rudarski inženir 40. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Številka Velenje, dne 24. II. 1365 Predsednik skupščine olbčane Velenje Ludvik Mali dipl. rudarski inženir »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor: Štefan ing. Zago-ričnik, Rudi Kotnik, Ljubo Na-raks, Ivan Fece, Jože Tekavec — Glavni urednik: Jože Tekavec — Izhaja dvakrat mesečno Tiska CP »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din. f