msmmii domovina 1122 7 AM^tiCAN IN SPIRIT fOR€Ž«N IN LANOUAO« ONLT NO. 125 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 27, 1967 SLOV€N!AN MORNING N€WSPAM ŠTEV. LXV — VOL. LXV Četa letalske pehote uničena v rdeči zasedi šele sedaj so bile objavljene podrobnosti o četi ameriških padalcev, ki je bila v rdeči zasedi pretekli četrtek skoro v celoti uničena. SAIGON, J. Viet. — Četa A 2. bataljona 173. brigade letalske pehote je bila pretekli četrtek na običajnem pohodu v provinci Kontum v Osrednjem višavju, komaj 4 milje od glavnega oporišča brigade v hribovitem, gosto poraslem svetu. Komaj so se trije vodi dobro o-gledali, ko je začelo pokati od vseh strani. Rdeči so začeli napadati v valovih, Amerikanci so jih skušali ustaviti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Padlo naj bi na kupe napadalcev, toda odnehali niso. Ameriška četa je zašla v zasedo 6. bataljona 24. polka redne severnovietnamske armade. V boju je padlo 80 Amerikan-cev, od preostalih 50 pa jih je bilo nad polovico ranjenih. Med preživelimi je komandir čete stotnik D. Milton iz Dallasa v Teksasu. Po boju je dejal, da bi rad odlikoval vsakega izmed svojih vojakov. Gen. Deane, poveljnik brigade, je dejal, da je bila to ena najboljših bitk, kar jih on pozna. Bila je najhujša in najbolj krvava v Vietnamu od one v dolini Ja Drang v novembru 1965. Po prvotnih podatkih naj bi imeli rdeči preko 400 mrtvih. Zadnje poročilo pa pravi, da je bilo najdenih le 106 trupel rdečih borcev. Ta spopad vzbuja bojazen, da utegnejo rdeči v bližajoči se deževni dobi v Osrednjem višavju znova poskusiti s kako večjo o-fenzivo. število rdečih bojevnikov se kljub velikim izgubam v bojih stalno veča. Tako naj bi se pretekli teden povečalo za o-koli 1000 mož na skupno 295,000 borcev. V Mmu so naciotiafisši gospodarji dela mesta ADEN. — Britanske čete nadzirajo vsa pota in ceste v stari, arabski del mesta “Crater", ki je pod popolno oblastjo pripadnikov dveh nacionalističnih u-porniških skupin, Osvobodilne fronte in Osvobodilne Ironte za Južni Jemen. Obe uživata podporo egiptovskega Naserja in obe sta proti Južno-arabski federaciji, v katero hočejo Angleži vključiti Aden, ko ga bodo prihodnje leto zapustili. Oborožene skupine pripadnikov obeh omenjenih organizacij so se polastile mesta sredi preteklega tedna po uporu v vojaštvu Južno-arabske federacije. V boju z upornim vojaštvom je bilo 22 Britancev mrtvih, 30 pa ranjenih. Po dveh dneh hudih spopadov so se britanske čete umaknile iz arabskega “Crater-ja” in ga mislijo začasno pustiti v rokah upornih nacionalistov. Šele, ko se bo razburjenje malo uneslo, bodo šle britanske čete znova v arabski del mesta. Vremenski prerok pravi: Novi grobovi Dorothy Turopoljac V Highland View bolnici je umrla po dolgi bolezni 82 let stara Dorothy (Dora) Taropc-Ijac, s 1118 E. 76 St., roj. v vasi Gačiče na Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko kot mlado dekle, žena George-a, mati Katherine Gerbec, Nicka (Pompano Beach, Fla.), pok. Jacka in pok. Michaela, 6-krat stara mati in 8-krat pramati. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek dopoldne ob desetih na Lakeview pokopališče. Moskva: Razgovori na Iz slov. naselbin JlfOVCI Si TRENUTNO Jasno in toplo. Najvišja temperatura blizu 80. V vietnamskih občinah in srenjah v volitvah zmagali stari politiki SAIGON, J. Viet. — V Južnem Vietnamu je 2,535 podeželskih občin z 14,805 vasmi. Sai-gonska vlada je med njimi nabrala 4,476 vasi, ki ne stojijo pod vplivom rdečega terorja, in v njih razpisala občinske volitve, obenem pa tudi srenjske. Pregled volivnih rezultatov je pokazal, da so pri volitvah zmagali navadno dosedanji lokalni politični prvaki. , Po poklicu je med njimi 2,263 srednjih in velikih kmetov, 1,676 nekdanjih občinskih in srenjskih odbornikov, ostanek pa odpade na obrtnike in delavce. Volitve so potekale mirno; terenci in partizani niso delali nemirov, zavedali so se najbrže, da so občinski in srenjski odbori med ljudmi zelo priljubljeni in da radi tega ne kaže izvajati terorja nad kandidati in volivci. Seveda je tudi to pravilo poznalo nekaj izjem. Režim namerava nadaljevati jeseni volitve v vseh krajih, ki ne stojijo pod vplivom vietnamske Osvobodilne fronte. V vrstah Osvobodilne fronte pa nekaj ne more biti v redu. Poročila pravijo namreč, da so komunisti začeli veliko akcijo, kako bi pritegnili žensko mladino v gverilske odrede. Vietnamski komunisti sami se bahajo, da so na desettisoče deklet pridobili za vstop v Osvobodilno fronto in da ni mesta v komunističnih organizacijah, kjer ne bi partizanke in terenke odlično izplonjevale svoje dolžnosti. predlog L. B. Johnsona Kome ntator na moskovski televiziji je deial, da so bili razgovori v Glassboro izvedeni na Johnsonov predlog. — Peiping: Rusko-ameriška zarota! MOSKVA, ZSSR. — Moskovski televizijski komentator je v nedeljo zvečer prvič omenil sestanek Kosygina in Johnsona pretekli petek in preteklo nede-Ro v Glossboro v državi New Jersey. Dejal je, da je prišlo do obeh sestankov na predlog predsednika L. B. Johnsona in da na sestanku ni bilo nobenega posebnega dnevnega reda. Sestanka in razgovore med predsednikom sovjetske vlade Kosygi-nom in ameriškim predsednikom Johnsonom je treba gledati v “luči politike mirnega sožitja”, ki jo vodi Sovjetska zveza v svojih odnosih z Zahodom. Peminfr: Grda zarota! TOKIO, Jap. — Peipinški radio je koncem tedna ponovno govoril o rusko-ameriškem srečanju v Glassboro v petek in nedeljo. Dejal je, da je bil cilj teh razgovorov “grda zarota” proti rdeči Kitajski in komunizmu. Ti razgovori naj bi bili bolj očitni dokaz kot katerikoli doslej o sovjetsko-ameriških naporih za dosego sporazuma o nadvladi nad svetom. Namen takega dogovora naj bi bil po besedah Peipinga omejiti rdečo Kitajsko, zavreti “psvobodilne vojne” in ljudske upore, ukiniti podporo revolucionarnemu boju po vsem svetu. • Na tiskovni konferenci so vprašali Kosygina, če je v načrtu kak sestanek štirih, ki naj bi dopolnil delo razgovorov v Glassboro. Kosygin je odgovoril, da tam ni bilo o kakem sestanku velikih štirih sil nobenega govora in seveda tudi ne nobenega sklepa. Bilo je očitno, da trenutno v takem razgovoru Kosygin in Moskva ne vidita nič koristnega. Razgovor velikih štirih je predložil De Gaulle še pred izraelsko-arabskim spopadom, ko se je kriza začela za- LORAIN, O. — Pretekli teden 14. junija je umrla v bolnici sv. Jožefa 81 let stara Amalia Uršič, splošno znana rojakinja in vneta društvena delavka. Zadela jo je srčna kap in kljub nagli pomoči zdravnikov jo ni bilo mogoče rešiti. Pokojna je bila rojena na Polici pri Višnji gori na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1904. Naslednje leto se je poročila z Johnom Tomažičem. Ta ji je leta 1920 umrl in jo zapustil samo z dvema mladoletnima sinovoma in hčerko. Cez leto se je pokojna poročila z Mihaelom Uršičem, doma iz Iške loke v fari Ig pod Ljubljano. V tem zakonu se je rodil sin Arthur. Mož Mihael je leta 1960 umrl. Pokojno so položili k večnemu počitku na domačem pokopališču po sv. maši v cerkvi sv. Cirila in Metoda, ki jo je opravil rev. L. Rupar. Zapustila je sinove Johna in Franka Tomažiča in Arthurja Uršiča, hčer Amalio Mramor in druge sorodnike. Bila je članica ADZ št. 21, Društva sv. Alojzija št. 6 ABZ, Podr. št. 40 SŽZ, Gospodinjskega kluba SND in faranka sv. Cirila in Metoda. KAR NE MOREJO ZNAJTI V MEDNARODNI POLITIK! V občutku zapuščenosti in prikrite sovražnosti sosedov je Titova Jugoslavija opustila “nevezano” politično pot in se pridružila moskovski. Za kako dolgo in kako trdno, še ni mogoče prav presoditi. Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Mr. John Bavec, 18228 Marcella Rd., je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 405. Obiski so dovoljeni. Seja— Klub slov. upokojencev v ! Newburgu ima v sredo ob dveh J popoldne sejo v SDD na Prince BEOGRAD, SFRJ. — Zmeš- in njegov režim kar tekmovala, Avenue, njava je udarila vanje že na dan kdo bo bolj hujskal proti Ame- žalcstno sporočilo- zadnje grške revolucije. Čeprav so opazovali, kaj vse se godi v sosednji deželi, jih je vendarle revolucija hudo prizadela, nosehno Tita samega. Upali so, da bo zmagal Papandreou pri parlamentarnih volitvah, kar bi jim dalo možnost, da bi še naprej ribarili v kalnem na Bližnjem vzhodu. Ti upi so pokopani, zato pa je na njihovo mesto nastopil strah med titovci, da novi grški režim ne bo komunizmu naklonjen, kar se je prav kmalu pokazalo. Titovci so se zbali, da bodo obkroženi od samih javnih in prikritih sovražnikov. Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo štejejo med nezanes- Indija bo dobila na hitro Ijive prijatelje, Albanija jim je roko Še 1.5 milijon ton naravnost sovražna. Italija je naše pšenice riki. Jugoslovanska domača po-1 Mrs. Louis Stavanja, 850 E. litična javnost je pa postala na- 239 St., Euclid, je dobila sporo-ravnost histerična. Vidi v vsaki čilo, da ji je 12. junija v Trstu muhi slona. Je že kar prepriča-' (Conconello) umrla sestra Mrs. na, da se je režim znova “pro- Antonia Ferluga, stara 79 let. dal” Moskvi, in skuša to doka- Zapustila je hčer Mrs. Karmela zati na vse mogoče načine. Vse Ferluga, dve vnukinji, pravnu-ji prihaja prav: pota tovariša ka, sestri Mrs. Jožefo Ferluga Podgornega, obisk sovjetske in Mrs. Stavanja ter druge so-mornarice v Herceg Novi, ruska rodnike. Sin Anton je umrl transportna letala na jugoslo- Pred njo. vanskih letališčih itd. Kaj je resnica, je težko reči. Pozdravi— G. L. Galic in gdč. F. Zuzek z j več kot nezanesljiv sosed, | čim Avstrija simpatizira z do- Za- WASHINGTON, D.C. —'Pred- hodno in ne Vzhodno Nemčijo, sednik Johnson je odredil, da j Beograd je seveda takoj začel dobi Indija še 1.5 milijon ton misliti, da je grška revolucija pšenice. Dosedaj je dobila 3.6 j maslo ameriške CIA, torej delo milijone ton. Za d$,bayo se pa (ameriške diplomacije, ki hoče hudo mudi radi prevoznih težav, izolirati južno mejo evropskega Na eni strani manjka trenutno komunizma. Zato so od prvega tovornih ladij, na drugi strani i mora pa biti naše blago za Indijo poslano okoli južne Afrike, kar kasni dobave za 2-3 tedne. Je pa seveda tudi dražje. Indija bo letos rabila 11 milijonov ton uvožene pšenice. Kup- dne grške revolucije letele zmeraj hujše puščice na ameriško politiko, ki je v jugoslovanskih očeh postala odgovorna za vse, kar titovcem ne ugaja v mednarodni politiki. Vsa ta čustva so se mogla le Ijenih ima 8 milijonov ton, tri pa bo treba še kupiti. Naša administracija misli, da je svojo letošnjo kvoto že dobavila. Ostanek 3 milijone ton bo torej moral priti od drugod in ne iz Amerike. ostrevati, pa je Moskva predlog vljudno odklonila. .stopnjevati po začetku izrael-sko-arabske vojne, ki jo je Tito edini skoraj natanko napovedal. Arabski poraz je Titovo diplomacijo spravil z ravnovesja. Pripravil je Tita do tega, da je šel osebno v Moskvo in tam podpisal znano izjavo proti dogodkom v arabskem svetu. Ko se je vrnil, sta njegova stranka Po fiskovni konferenci fovorisa Kosygina v New Yorku CLEVELAND, O. _ Ti-kovne konference so pri nas že davno postale vsakdanje blago. Kdor se hoče uveljaviti v javnosti in misli, da bi mu pomagala v ta namen tiskovna k o n f e r e n ca, jo pa skliče. Včasih mu koristi, navadno pa ne veliko. Zato se tiskovne konference le redko omenjajo celo v naši politični javnosti. Jih je preveč. Niti za tiskovne konference predsednika Johnsona ni več takega zanimanja, kot je bilo na primer še lani. Če se pa pokaže na televiziji izreden politik, ki ga dežela ne pozna, je stvar drugačna. Dvakrat drugačna je pa, ako ima tiskovno konferenco vodilni član vodstva ruske komunistične stranke. Je pomemben kar v dveh ozirih: predstavlja vladno stranko v Rusiji in predstavlja Rusijo, drugo najmočnejšo deželo na svetu. Poleg tega so pri nas tisk ovne konference z “rusko vsebino” redka stvar, se ponavljajo navadno šele vsakih par let. Zato je bilo zanimanje za Kosyginovo tiskovno konfe-£. renco, ki se je vršila preteklo nedeljo, izjemoma zelo veliko. Konferenca sama pa ni u-pravičila nobenega optimističnega pričakovanja, k sreči pa tudi ne nobenega pretiranega pesimizma. Na splošno so bili z njo bolj zadovoljni naši kragulji kot naši golobje, čeprav je morda videz drugačen. Konferenca se je namreč držala strogo mej, ki jih je tradicija uveljavila za odgovorne politike. Vodilni politiki morejo povedati na konferencah bore malo. Še celo Johnson, ki je mojster v njih, le s težavo privleče na dan nekaj, kar res zanima vso javnost. Njihova odgovornost sega namreč zelo daleč tako v svobodnih demokracijah kot v diktaturah. Johnson je na primer odgovoren za svojo zunanjo politiko ne samo senatu, ampak tudi naši javnosti. Ne more ničesar trditi ali napovedati, kar ni dokončno. Lahko le izraža upanje, domneve, pričakovanje, bojazni, dvome, to pa je tudi vse in teh načinov izražanja se Johnson prav rad poslužuje. Kosygin ima na videz več svobode: ni odgovoren ne parlamentu ne javnosti. V resnici jo ima pa manj. Ne vodi ruske politike, je le član kolektivnega vodstva, poosebljenega v politbiroju. S politbirojem pa ne more po Stalinu nihče več uganjati šal. Malenkov in vsi njegovi nasledniki do Hruščeva to dobro vedo. Zato Kosygin ne bo nikoli rekel ali trdil kaj takega, o čemur že ni dozorelo kolektivno mnenje v Kremlju. Stališča pa zorijo v politbiroju le počasi in navadno zmeraj šepajo za dnevnimi dogodki. Zato Kosygin ni mogel drugega kot ponavljati to, kar že davno vemo: Moskva zahteva našo kapitulacijo v Vietnamu, izraelsko pa v arabskih deželah. Kosygin je ostal tudi v malenkosti zvest uradni liniji ruske zunanje politike. Ni niti namignil, da bi se mogla kmalu spremeniti. Ga moramo razumeti. Vsaka sprememba ruske zunanje politike bi pomenila vsaj v o-čeh nasprotnikov komunizma zgubo obraza, blamažo, popuščanje itd. Ravno tega pa ruski komunisti trenutno ne morejo prenesti. Na eni stra- ni so doživeli že dosti presenečenj in razočaranj prav do poraza Egipta v zadnji vojni, ne vidijo pa nobenega jamstva, da jih podobne nosreče ne bodo več doletele. Na drugi strani bo treba v dobrih 4 mesecih odpraznovati 50-let-nico ruskega komunizma. Kdo bi ga mogel praznovati s kompromisi s kapitalisti? Kosygin in Johnson sta verjetno govorila tudi o drugih težavah, ki jih Kosygin ni omenjal, nanje je samo namigoval predsednik Johnson. Kot stara politika imata čut za to, kar se sme povedati in kar se ne sme. Da ne pokvarita dobrega vtisa, ki ga je napravil prvi dvakratni osebni sestanek, sta oba rajše molčala. Tudi za politiko je namreč molk zlato. Še bolj takrat, kadar lahko upa, da bi o svojem času lahko povedal kaj več o tem. Kosyginova tiskovna konferenca nam torej ni odkrila ničesar novega, je bila tudi zelo previdna v oceni posameznih problemov. Približati se je hotela kolikor mogoče stvarnosti naših dni. Morda je v tem njena naj večja vrednost. Najbrže bo držalo, da se je Tito i Milwaukee, Wis., pošiljata res ravno sedaj naslonil na Mo- obiska v New Yorku pozdrave skvo, ker so se vse druge nje-'sv°j'm znancem in prijateljem gove opore zrahljale. Kako kre- * * * * v Clevelandu, oak je pa naslon, ne vemo. Tisti, Prepeljana v okrevališče— ki mislijo, da vedo, pa najbrže; Mrs. Agnes Pirc, 16102 Holmes vse skupaj pretiravajo. Bo pač Avenue, ki je bila operirana v treba nekaj časa potrpeti, da St. Vincent Charity bolnici, je zvemo, kako daleč se je Tito bila prepeljana v Euclid Manor spustil v objem z Moskvo. Da so negovališče, 17322 Euclid Ave-ori tej zmešnjavi posebno raz- nue, kjer jo prijatelji lahko obi-burjeni in nataknjeni jugoslo- ščejo od 9. dop. do 9. zvečer, vanski “liberalni” komunisti, je ! gadušnica_ naravno, saj se ti revčki ne mo-j jutri ob 7.50 bo v cerkvi sv. reio sedaj prav nikamor našlo- Kristine sv. maša za pok. Flori- niti. Čas za zahtevo odškodnine v SFRJ samo ds Si. julija WASHINGTON, D.C. — The Foreign Claims Settlement Commission je objavila, da je možnost za prijavo škode, ki so io ameriški državljani utrpeli v Jugoslaviji v letih 1948 do 1964 na svoji lastnini samo do 15. julija letos. Jugoslavija in Združene države so sklenile zadevni sporazum, na temelju katerega je za te namene Jugoslavija obvezana plačati ZDA 3.5 milijona dolarjev. Pričakujejo, da bo število prijav za odškodnino doseglo 2000. Kdor bi želel o tem še kaka dodatna pojasnila, naj se obrne na Foreign Claims Settlement Commission, Washington, D.C. 20579. Office of the General Counsel. ijana Kuharja ! smrti. ob 13. obletnici ’»nirvetkwaini tolitek Miss Anna Bogolin, Cleveland, O. tel. LI 1-7941, prosi rojake, ki bi kaj vedeli o Josephu Bogohn, živečem okoli leta 1930 z družino na Trafalgar Ave. v Clevelandu, da ji to sporoče. Jeseni manjši posev pšenice WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, da je za prihodnji posev zmanjšalo površino za pšenico za 13%, kar pa ne bo zmanjšalo pridelka. Prepričano je, da bo ta prihodnje leto pri srednjih vremenskih razmerah enak letošnjemu, to je 1.5 bilijonov mernikov. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Nocoj se bosta sestala tu državni tajnik D. Rusk in ruski zunanji minister, da nadaljujeta razgovore, ki sta jih začela v Glassboro Kosygin in Johnson. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Načelnik Federal Reserve Boarda W. C. Martin Jr. je dejal včeraj v govoru Rotary Clubu v Toledo, Ohio, da je pripravljen podpreti tudi večje povišanje davka, kot 6%, kar je predložil predsednik Johnson v začetku leta. Po njegovem je tako povišanje davka neob-hodno potrebno takoj, da bo mogoče držati primanjkljaj v zveznem proračunu v sprejemljivem obsegu in preprečiti nov val inflacije. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Jordanijski kralj Husein je govoril včeraj pred glavno skupščino ZN. Zahteval je obsodbo Izraela kot napadalca in umaknitev izraelskih čet z osvojenega ozemlja, kajti brez tega je mir na Srednjem vzhodu nemogoč. HAVANA, Kuba. — Včeraj se je na potu domov z zasedanja ZN v New Yorku ustavil tu predsednik vlade ZSSR A. Kosygin s svojim spremstvom. Na letališču ga je pričakal Fidel Castro s predsednikom republike Dorticom, zunanjim ministrom in partijskimi vodniki. Na letališču ni bilo “ljudskih množic”, ker prihod Kosygina ni bil napovedan. WASHINGTON, D.C. — Predsednik romunske vlade Maurer in zunanji minister Mane-scu sta bila včeraj na povabilo predsednika Johnsona gosta v Beli hiši. WASHINGTON, D.C. — Kitajci so sestrelili nad otokom Haj-nanom v Južnem Kitajskem morju ameriško neoboroženo letalo, ki je na letu s Filipinov v Južni Vietnam zašlo nad kitajsko ozemlje. Oba letalca je ameriški mornariški helikopter rešil z morja. Hmeriska Domovhh » x *«< > \» i rSSSn 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July »— — ■ ........... " - ■■■ -.... ■ - I. . - - Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: JU Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za i mesec« JU Kanade in dežel« izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States- $10.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 for i months Canada and Foreign Countries: $10.80 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland. Ohio No. 125 Tuesday, June 27, 1967 Gospa Sveta loči duhove Pod tem naslovom je goriški “Katoliški glas” prinesel 8. junija letos sledeči članek, ki v marsičem posveti jasno na slovensko-nemške odnose na Koroškem in na odnose koroških nemških nacionalistov do Slovencev na sploh. Je poučen in zato vreden branja. ❖ Narodna nestrpnost, ki so jo ponovno pokazali koroški Nemci, organizirani v Heimatdienstvu, ob priliki nameravanega romanja h Gospe Sveti 9. maja, je med samimi poštenimi Avstrijci povzročila negodovanje in odklonilno stališče. Tako je s tem v zvezi govoril 30. maja na celovškem radiu socialist Peturnigg. Obsodil je postopanje oblasti, ki so romanje preprečile pod pretvezo, da so bile varnostne prometne sile na cestah preslabotne, da bi bile obvladale množično gibanje vozil h Gospe Sveti. Izrazil je svoje začudenje, da se je ta občutek pojavil prav ob priliki najavljenega vseslovenskega romanja. Ironično je pripomnil, da bo najboljše, če bi v bodoče na Ljubelju na avstrijski strani postavili napis: “Kranjcem vstop prepovedan” ali pa “Slovencem dovoljeno le potovati skozi Koroško, ne pa se ustaviti na cesti, ki pelje mimo Gospe Svete.” Tako bo vsaj avstrijska “demokracija” lahko prišla tudi formalno do izraza; naj ves svet vidi, da avstrijske oblasti izvajajo diskriminacijo nad turisti, kakor je to primer ZDA, kjer zamorci v določene lokale nimajo dostopa. Približno tako se postopa s Slovenci. Zdi se, kot da bi bili manjvredni ljudje, tujci drugega razreda. TRN V PETI ALI DRUGI PREBIVALCI KOROŠKE Tudi Narodni svet koroških Slovencev je sklenil vložiti interpelacijo (vprašanje) na koroško deželno vlado, ali ji je znano, zakaj se vseslovensko romanje 9. maja ni moglo yršiti in kaj misli ukreniti za v bodoče, da se taki nevšečni primeri ne bodo več ponavljali. Medtem pa zganja nemškutarski župnik pri Gospe Sveti Mucher naprej svoje nerodnosti. Ko mu je kanonik Glinšek iz Ljubljane sporočil, da bo prišel s skupino romarjev, mu je odgovoril, da lahko pride, a da ne želi, da bi se opravljale prošnje za slovenski narod ob 1200-letnici pokristjanjenja koroških Slovencev, ker Gospa Sveta ni slovensko svetišče, ampak župna cerkev za nemško govoreče vernike. Sploh ni koroškim prenapetežem všeč, da smo Slovenci iz Gospe Svete napravili svoj verski simbol, kraj, kjer se je naše krščanstvo rodilo in da jo imamo za božjo pot. Po njihovem Gospa Sveta ni nič drugega kot ena izmed mnogih koroških fara, za katero ni razloga, da bi se jo poveličevalo ali dajalo prednost. Isti župnik Mucher je pisal tudi ravnatelju malega semenišča v Vipavo, ki so tudi bili najavili svoje romanje, da lahko pridejo in molijo na kraju, kjer je pokopan sv. Modest, apostol nemških rodov in drugih prebivalcev Koroške. Ubogi župnik! Beseda Slovenec ga tako dime, da je ni zmožen niti zapisati, kaj šele izgovoriti in si pomaga z opisom “drugi prebivalci” Koroške. Res se čudimo celovškemu škofu, da pusti na tako občutljivem kraju, kakor je Gospa Sveta, kjer naj bi se še posebej gojil binkoštni duh prve Cerkve (“in vsak jih je slišal govoriti v svojem jeziku”. Apd 2, 6), moža, ki je prepoln narodne nestrpnosti in ravno nasprotno od tega, kar se po vsem svetu uveljavlja po končanem koncilu. GOSPA SVETA ZOPET SLOVENSKA BOŽJA POT Medtem pa prihajajo iz Slovenije skoro vsak dan nove skupine h Gospe Sveti, na veliko nevoljo župnika Mucher-ja in ostalih nemških nestrpnežev seveda. Navadno se g. Mucher kar skrije v župnišču ali pa se napravi odsotnega, kakor je to storil 24. maja, ko je prišel mariborski škof. Naših romarjev seveda to ne moti; saj prihajajo h Gospe Sveti, da pozdravijo Mater božjo, ne pa njega. Dne 18. maja je prišlo 140 slovenskih vernikov s tremi avtobusi iz Škocjana in z Bučke na Dolenjskem, poleg njih pa še dva avtobusa z ljubljansko registracijo, dva s celjsko, dva z mariborsko in eden iz Prekmurja. Na praznik sv. Trojice, 21. maja, je poromalo h Gospe Sveti okoli tisoč Slovencev, predvsem z Goriške, Dolenjske in Ljubljane. Enajst duhovnikov je somaševalo. Romarji so vedeli povedati, da so jih domačini prijazno sprejeli. Tako se v svetišču pri Gospe Sveti stalno razlega slovensko petje. Spovednice so oblegane, cerkev je polna, pri grobu sv. Modesta gore številne lučke, k sv. obhajilu pristopajo skoro vsi navzoči. Večina romarjev nato obišče še grob sv. Eme na Krki. Tam pa je vse drugače. Vedno jih pozdravijo zvonovi iz mogočnih zvonikov, prihiti tamkajšnji župnik-pater, sprejem, ki ga doživijo, je topel, čisto različen, kot ga nudi župnik Mucher. Župnika na Krki je zanimalo, če bo prišlo še dosti romarjev iz Slovenije. Dobil je odgovor, da še veliko, na tisoče. Medtem pa se naši koroški Slovenci pripravljajo, da bodo poromali tudi oni. V septembru nameravajo napraviti medžupnijsko romanje na Sveto goro pri Gorici. Tako Mati božja letos bolj kot kdaj prej povezuje vse Slovence, kjer koli že prebivajo, v eno samo družino in narodno občestvo, tako kot pravi naš pesnik: “Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!” Iz BARAGOVE DEŽELE MARQUETTE, Mich. — Po-stulator v Baragovem procesu msgr. Edmund Szoka je bil zaprosil nadškofa Jožefa Pogačnika, če bi mu predlagal kakega svojega duhovnika, da ga imenuje za vicepostulatorja za Slovenijo. Nadškof je poslal ime prelata Fajdige. Tako bo prelat Fajdiga, ki je bil že v svojih mladih letih navdušen za Barago in vobče za misijone, v pomoč postulatorju v beatifikacij-skem procesu, na primer pri zasliševanju prič. BARAGOVO SVEČO, o kateri smo že zadnjič poročali, da jo je izročil tukajšnji škof Tomaž Noa skupini Baragovih častilcev v Ameriki, da jo prižgejo v spomin 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev v Solnogradu (Salzburgu), pri Gospej Sveti na Koroškem in v ljubljanski stolnici in jo nato prinesejo nazaj v Ameriko na Baragov grob marquettski stolnici, — to svečo bo prižgal pri Gospej Sveti cerkveni voditelj koroških Slovencev kanonik Aleš Zech-ner, član celovškega stolnega kapitlja. Gospod kanonik piše: “Hvala za povabilo h Gospej Sveti dne 29. julija popoldne. Srčno rad bom prižgal na grobu sv. Modesta Baragovo svečo. Čestitam vsem romarjem, da ste se odločili za tako lepo romanje tako, da se bodo tudi ameriški Slovenci udeležili proslave 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev. če bi le kaj izrednega ne prišlo vmes, pa pride č. g. msgr. dr. Hornboeck, pa upam, da ne bo nobene ovire. Naš list “Nedelja” prinese poročilo o tem izrednem romanju v nedeljo, 18. junija. Želim vsem romarjem božjega varstva po Mariji za vse dni romanja. Vaše molitve in vaše žrtve bo Bog po Mariji posebno blagoslovil, to je moje prepričanje. S 1 u ž a bnik božji Friderik Baraga pa vas bo spremljal s svojo priprošnjo.” SPOMINSKE Baragove svečke. Naročenih je v tovarni v Solnogradu poleg velike Baragove sveče tudi 60 malih, spominskih, poldrugo inčo debele in 5% inč dolge z enakim okrasom in napisom kakor velika sveča. Stale bodo nekako $1.50. Svečke so namenjene zlasti članom romarske skupine. Lahko iih pa naročijo tudi drugi. Kako lep in pomenljiv spominček na 1200. obletnico naše svete vere in na Barago, ki je prinesel luč vere Indijancem v Ameriki! Poslali jih bomo po pošti v Ameriko. S poštnino vred verjetno ne bo stalo več kot $2. Ako kdo želi tako svečko (eno ali več), naj jih naroči pri Miss Frances Zulich, 18115 Neff Rd., Cleveland, Ohio 44119. DROBNE VESTI. Umrl je v Marquettu Frank Rose, rodom iz Primorske, Istre. Prišel je v Ameriko že pred prvo svetovno vojsko. Ko je delal v L’Ansu, je strani; poleg vsega je le naša domača fara edina, h kateri se v sili in potrebi zatekamo. Spominska proslava na Slovenski pristavi, ki se je vršila 10. in 11. junija v okviru DSPB Tabor, je privabila zelo mnogo udeležencev, ki so prisostvovali slovesni vzidavi bronaste spominske plošče na kapelici; med udeleženci je bilo nad 50 parov v slovenski narodni noši. Sv. mašo s primernim nagovorom je daroval č. g. Francis Gaber, župnik v Sandstone, Minn.; med službo božjo zjutraj in popoldne se je vršilo ljudsko petje, ki je povzdigovalo spominsko svečanost. Father Gaber pojznal Viljema Cardinala, Baragovega tekača (sel). Večkrat je omenil, da je bil Viljem zelo ! ostal še nekaj dni v Cleve- landu, da je vodil poleg dober človek. Ta Viljem je pradedek mladih Indijancev Rikija in Lizike, ki sta bila lani na o-bisku v Clevelandu in na Baragovem romanju v Rimu in Sloveniji. Frank Rose je imel več let v Marquettu trgovino. Našli so ga mrtvega na na njegovi pristavi. N. v m. p. Mesto je lepo uredilo ceste vse okoli katedrale, v kateri počiva naš svetniški Baraga. Ne Rev. Tomca in Rev. Hobarta pogreb pokojne Mary Ivančič, ki mu je svoj čas pomagala, da je lahko dokončal bogoslovje; spremljal je tedaj svojo dobrotnico do groba ter opravil za njo zadnje avtomobilu ! P°grebne obrede; Rev. Gaber je takorekoč sin naše fare; pel je svojo novo mašo 10. junija 1951 pri Mariji Vnebovzeti ter je znana po svoji velikodušnosti, samo Baragova avenuje, ampak | ^as^ Pa vs^ed svoje velike po-tudi vse prečne ceste so na novo' ^r^vova^nos^’ i0 J'e nudil Slo-asfaltirane. I venskemu sirotišču v Gorici. Zadnje čase imamo radi po- Kakor lani, tako je tudi letos imela policija dokaj opravka z medvedom, ki je pred tedni o-biskal mesto. Lani je prišel skoro v središče mesta, letos pa le v severni del. Najbolj so se razburjali psi. Psov ni dosti upošteval, policijo je pa ubogal in se poslovil. Lanske romarje v Marquette in Ironwood (iz Clevelanda) bo zanimalo, da v Ironwoodu v cerkvi še vedno radi zapojejo “Je angel Gospodov oznanil Mariji”, kot so jo peli lani na Baragovo nedeljo, 4. septembra. Besedilo (slovensko) in melodijo jih je navadil priljubljeni župnik Matejik. Iz Saulte Ste Marie, kjer je bila najprej prestolica Baragove škofije, ja prišlo na škofijo daljše poročilo o izrednem o-zdravljenju na Baragovo priprošnjo. Mati sedmih nedoraslih otrok je bila v bolnici; zelo razvit slučaj raka. Veliko se je molilo k Baragi za pomoč. Naglo je začutila zboljšanje. Sedaj je doma pri družini. Postulator msgr. Szoka je rekel: “Poročilo zgleda zelo resno. Oseba, ki poroča, je izobražena, solidna. Vendar še počakajmo z imeni in širšim objavljanjem.” Rev. J. Godina $ajsv. Imm® pri Mariji Vnebavzeii CLEVELAND, O. — V nedeljo, 9. julija, se bomo zopet zbrali, kar nas je mož in fantov ter prejeli sv. obhajilo pri osmi sv. maši; sestali se bomo ob 7.45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, da skupno odidemo v cerkev, kar je nagrajeno ;z odpustki. Po maši ne bo sestanka do septembra. Možje in fantje, naj nas nikar ne motijo počitnice, ki jih sedaj uživamo, da bi radi njih zanemarjali naše verske dolžnosti ter se udajali malodušnosti. Tudi bi bilo pravično, da ne pozabimo nikar naše domače župnije, ko smo na romanjih po raznih svetiščih dežele; naša župnija se mora boriti z dolgovi in je odvisna samo od pomoči svojih faranov, medtem ko so svetišča naše dežele polna romarjev, ki privrejo od vseh Amerlika Domovina v prvem tednu julija zaradi počilnk osobja ne bo izšla Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osob-;a je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lisita ne bo v tednu od 3. do 10. julija. AD čitnic manj petja pri Mariji Vnebovzeti kljub temu, da sta oba duhovnika, Rev. Tomc in Rev. Hobart navdušena pevca; farani pa radi slišijo slovensko petje, zategadelj je gospa Kokalje va prišla na idejo ter naprosila č. g. župnika za dovoljenje ljudskega petja pri osmi sv. maši, kar je Father Tomc z vsem navdušenjem tudi dovolil. Ljudsko petje vodijo sedaj Mrs. Mary Kokal, Mrs. Paula Adamic, Mrs. Jane Kete in Mrs. Ivanka Tominec skozi vse nedelje, razen druge nedelje v mesecu, ko ima Društvo Najsv. Imena svoje društveno sv. obhajilo. Ernest Terpin Piknik slovanskih proti-komunisifčnih hmm CLEVELAND, O. — Društvo slovenskih p r otikomunističnih borcev v Clevelandu ima v nedeljo, 9. julija t. L, na Slovenski pristavi svoj redni letni piknik. Nanj vabi društveni odbor vse protikomunistične borce iz Clevelanda in okolice. Je to naš skupni izlet v naravo, da se o-krepimo telesno in tudi duševno. Tovarištvo, ki nas je vezalo nekoč v borbi, nas mora povezovati tudi danes in vedno ter vse, da bomo kos veliki nalogi, pomagati slovenskemu narodu priboriti si čimprej polno duhovno in fizično svobodo. Ta dolžnost veže prav vsakega. Sinovi majhnega naroda smo. Samo složni in trezni v vsem svojem ravnanju na zunaj in na znotraj bomo uspeli izpolniti odgovorno svojo nalogo. Zberimo se v nedeljo, 9. julija, vsi na Pristavi! S seboj pripeljimo svoje prijatelje in znance! Tam naj se zbero vse naše družine! O-krepimo moralno sebe in svoje okolje! Dajmo sebi in vsej slovenski skupnosti osebnega in skupnostnega zanosa za naše veliko delo! Na svidenje na Pristavi! J. S. VESTI Kapela V Kamniški Bistrici kazal na noben način. Priredi- obnovljena in vnovič blagoslovljena Na Binkoštni ponedeljek, 15. majnika t. L, je gen. vikar dr. Stanko Lenič blagoslovil obnovljeno kapelo v Kamniški Bistrici, ki je bila opustošena 1. 1951. telji so zaprosili za Areno, kjer bi radi imeli ob zaključku sv. mašo, pa jim je bila prošnja odbita. Prosili so dovoljenje za procesijo po mestnih ulicah, pa ga niso dobili, zato pa so šolske oblasti pripravile posebno ma- Kapela stopi na travniku poleg nifestacijo, na katero je morala hotela. Zdaj je nanovo prekrita z leseno streho; tudi vrata in okna pri kapeli so obnovljena. Nad oltar je namesto Lurške Marije — zlikovci so to bili uničili in vrgli v Bistrico — postavljena Marija Brezmadežna. Po blagoslovitvi je dr. S. Lenič pridigal in maševal. Pri blagoslovitvi je bilo navzočih okrog tisoč ljudi. Zadnja leta prihajajo, kakor poroča ljubljanska “Družina”, na Veliko planino duhovniki s pevskimi zbori, pa jim bo obnovljena kapela v Kamniški Bistrici dobro služila za maše-vanje. Vsak duhovnik pa, ki bi rad v tej kapeli maševal, se mora prej oglasiti v župnišču v Stranjah, kjer bo dobil potrebna navodila. Vabilo na piknik Kiisba senkierskih np@ko|@n£@¥ CLEVELAND, O. — Sporočam, da se bo vršil piknik Kluba slov. upokojencev za sen-klersko okrožje v sredo, 19. julija, na SNPJ farmi. Busi bodo naložili udedežence pred Slov. narodnim domom na St. Clair Ave. ob 11. uri dopoldne. Članstvo kluba naj si preskrbi vozne listke pri Jos. Okornu ali pri Jos. Babniku. Bodite točni! Ako bo kaj prostora, bo za nečlane vožnja $1 za tja in nazaj. Člani bodo vozili zastonj. Tam si lahko preskrbite tudi listek za kosilo, kosilo bo za vse enaka cena $1.25. Opozarjamo naše članstvo, naj se piknika udeleži, in to ne samo našega, posetite tudi piknike Od Sv. Ane v Slovenskih goricah Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah je v letošnjem letu izgubila nekaj izredno dobrih mož. “Družina” je zapisala o njih, da “so padli kot stebri verskega življenja”. Dne 16. svečana je umrl, zadet od kapi, dekan in župnik msgr. Konrad Šeško, ki je deloval v tej župniji 40 let. Zapustil je neminljiv zgled neumornega dela in dobrote. Njegovega pogreba se je udeležilo nad 5000 vernikov in 56 duhovnikov s škofom Držečnikom na čelu. — Dne 24. aprila pa je odšel k Bogu po večno plačilo dober faran Janez Grobnik, zvesti spremljevalec dekana Š eš k a . Dolga leta je bil molivec v farni cerkvi in pravi ljudski apostol. Rajnki je tudi veliko pripomogel k obnovi farne cerkve. — Dne 23. majnika pa je zadet od srčne kapi umrl 66-letni kmet Anton Žižek iz Zg. Ščavnice. Rajnki je 50 let prepeval na koru župnijske cerkve, bil vnet častilec presv. Srca Jezusovega, skratka mož globoke vere, ki je veliko tudi daroval za obnovo farne cerkve. Moč je črpal ob sprejemanju sv. obhajila. Na svojem posestvu je postavil kapelo, posvečeno Srcu Jezusovemu. Rajnkega je spremilo do groba nad tisoč faranov s šestimi duhovniki. * Pri Mohorjevi družbi v Celju je izšla 5. knjiga Zbranega dela dr. Franca Detela. Uredil jo je in napisal opombe prof. Jakob Šolar. 'CERKEV v sedanjem svetu” je naslov dušnopastirski reviji,