3554 AA OSREDNJA KNJIŽNICA PRUviukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo (_>eiia 4UU lil' Leto XXXVIII. Št. 38 (11.166) TRST, sobota, 20. februarja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, RESNA PREIZKUŠNJA Zfl ŠPANSKE DEMOKRATIČNE INŠTITUCIJE ZAČETEK PROCESA PROTI ORGANIZATORJEM NEUSPELEGA DRŽAVNEGA UDARA V ŠPANIJI Pred sodniki 32 oficirjev in bivši sindikalist, ki so februarja lani hoteli zrušiti civilno oblast MADRID — Včeraj zjutraj se je na sedežu vojaškega geografskega inštituta nedaleč od Madrida začel proces proti 33 osebam (32 vojakom in enemu civilistu), ki jih obtožujejo, da so sodelovali pri pripravah in izvedbi neuspelega poskusa državnega udara 23. februarja lani. Skupini zarotnikov sodi najvišje vojaško sodišče sestavljeno iz 17 generalov, ki bo predvidoma končalo delo v dveh mesecih. Vse zarotnike obtožujejo vojaškega upora, za kar je predvidena kazen do 30 let zapora za voditelja zarotniške skupine. Po španskem vojaškem zakoniku so predvidene visoke kazni tudi za vse častnike, ki *o se pridružili zaroti, tako da bo sodišče lahko obsodilo obtožence do 317 let zaporne kazni. Med zaprtimi oficirji izstopajo tri osebnosti, ki naj bi imele vodilno Vlogo pri poskusu strmoglavljenja civilne oblasti. Najpomembnejši med temi je po vsej verjetnosti general Jaime Milans Del Bosch, bivši poveljnik vojaškega območja Valentie, ki je prepričal polkovnika Tejera, (le ta je materialno vodil zasedbo španskega parlamenta) SPET NAPETO VZDUŠJE V VLADNI KOALICIJI Nov spor med PSI in KD zaradi predsedstva ENI RIM — Medtem ko se je spor med socialisti in demokristjani o Salvadoru umiril še pred sestankom med Spadolinijem in tajniki večinskih strank, ki bo v četrtek, je na poti petstrankarske koalicije počila druga mina ob vprašanju vodstva državne petrolejske družbe ENI, ki je sprožila zelo konkreten in kaj malo ideološki spopad med PSI in KD. Socialistični minister De Michelis je zahteval odstop de-mokrščanskega predsednika Grandija in njegovo nadomestitev s socialistom Di Donno, v skladu z logiko lotizacije. ki označuje politične odnose. Če je predsednik državne industrijske družbe 1RI demokristjan Sette in predsednik EFIM socialdemokrat Fiaccavento, naj se predsedstvo ENI, od katerega je bil odstranjen ob škandalu ENI - Petromin socialist Mazzanti, vrne socialistu: Di Donni Mi Fortejti. Toda Grandi se noče umakniti in pol KD (ne le levica, ampak tudi nekateri zastopniki desnice) se upira zahtevam PSI. Tako se je zgodilo, da na včerajšnji seji vlada ni mogla o tem sklepati in so ministri ob odhodu dajali precej različne izjave. Za ministra za delo Di Giesija (PSDI) je zahteva po Grandije-vem odstopu osnovana «na dogovoru med strankami*, za industrijskega ministra Marcoro (KD) jo podpira Spadolini, De Michelis pa trdi, da s tem soglaša vsa vlada. Toda republikanec La Malfa je odločno zavrnil, da bi imel kaj opraviti s to zahtevo, zakladni minister Andreatta (KD) pa je polemično zatrdil, da o tem ni nobenega dogovora in posvaril pred verjetnostjo, da bi se odstavljeni Grandi pritožil na upravno sodišče, ki bi mu vrnilo mesto. Ob teh nesoglasjih ni mogla vlada včeraj mimo rednih poslov, pri čemer je omeniti odobritev zakona, ki urejuje zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom in je podaljšala razbremenitev socialnih dajatev za delodajalce, ki jo je raztegnila tudi na sektor kmetijstva. Za-žigalna vrvica, ki so jo prižgali socialisti z zadevo ENI je sedaj v rokah Spadolinija, medtem ko se KD pripravlja na kongres, pri katerem bo novo desno-sredinsko zavezništvo postavilo kandidaturo For-lanija za tajnika stranke. r g. V KOMENTARJU GLASILA ZKJ KOMUNIST Polemika s kubanskimi pogledi na neuvrščenost Dr. Cavro Altman odgovarja podpredsedniku kubanske vlade Carlosu Rafaelu Rodriguezu BEOGRAD — Ne priznavamo države voditeljice ali «avantgarde», na prizna pa jih tudi gibanje neuvrščenih, poudarja komentar glasila ZKJ Komunist. V članku dr. Gavra Altmana z naslovom Narodnostna sestava prebivalstva Slovenije LJUBLJANA — Slovenski zavod za statistiko je objavil rezultate lanskega popisa prebivalstva glede na narodnostno sestavo stalnega prebivalstva v Sloveniji. Po teh podatkih živi v sosednji republiki 1 milijon 712.445 Slovencev, ali 90,52 odstotka, Hrvatov je 2,94 odstotka. Srbov 2.23 odstotka. Predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti so Izmenjava mnenj med deželno KPI in ZK Hrvatske ZAGREB — Deželni tajnik KPI za Furlanijo - Julijsko krajino Giorgio Rossetti in član pokrajinskega vodstva KPI v Trstu Boris Iskra sta se včeraj pogovarjala v Zagrebu z Milutinom Altičem, sekretarjem CK Zveze komunistov Hrvatske. Med pogovori so izmenjali mnenja o sodelovanju med KPI in ZKJ, o perečih problemih mednarodnega delavskega gibanja in o mednarodnem položaju. BEOGRAD — Včeraj je iz Beograda odpotovala v Temišvar delegacija Zveze komunistov Jugoslavije. NJEGOVE IZJAVE BODO DOLILE OLJA POLEMIKI O SALVADORU Tajnik KD Piccoli podprl Duarteja in njegov poskus «demokratizacije» Piccoli zagovarja volitve kljub temu da je hunta prepovedala nastop levice RIM — Na tiskovni konferenci ob zaključku mednarodnega srečanja o terorizmu in političnem na- javnost vse leve opozicije, ki je tarča stalne represije. V tem okviru Piccoli tudi trdi, da bi preprečitev silju, ki jo je organizirala svetovna1, volitev le okrepilo desnico in prive- deinokristjanska zveza in so se j» udeležili predstavniki kakih tridesetih demokrščanskih strank iz vsega sveta, je tajnik italijanske KD odločno podprl predsednika salvadorske vojaškocivilne hunte Napoleona Duarteja in njegov «poskus demokratizacije*. Piccoli je izrazil prepričanje, da Duarte ni talec v rokah salvadorske desnice, temveč da zavestno in avtonomno vodi svojo državo k volitvam. Piccolijeve izjave so toliko bolj hude, ker neposredno priznava, da Duarte in torej salvadorska krščanska demokracija zagovarjata grozodejstva, ki so jih huntini vojaki izvedli nad civilnim prebivalstvom. Nerazumljivo je tudi, kako Piccoli in z njim italijanska krščanska demokracija zagotavljata volitve, ki jih je ves demokratični svet označil kot farso spričo dejstva, da se jih bodo lahko udeležile le desničarske stranke in , seveda, krščanska demokracija. Vsa levica je izključena, hunta je prepovedala de- niiiiiiiiiumfiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiufiiiiHiiiiamniiitiaimiiiiiiiitiiimiiiiiiitiiitiiiiiiiitiiiiiiiiifttiiiii* V OKVIRU PODRAŽITVE VSEH NAFTNIH DERIVATOV 00 DANES PODRAŽITEV BENCINA V JUGOSLAVIJI Navadni bencin stane 28,30 dinarja, super pa 30,50 dinarja za liter BEOGRAD — Od danes so v Jugoslaviji rafinerijske cene naftnih derivatov povprečno višje za 13,9 odstotka. To pomeni zvišanje proiz- Jutri bo izšla druga številka mesečne prilog* NAŠA ZEMLJA Priobčili bomo med drugim nekaj razgovorov z našimi kmetovalci s Tržaškega' in Goriškega, sestavke o zadružnih pobudah v kmetijstvu in praktična navodila za delo na kmetiji. Na Poljskem težave z gospodarstvom VARŠAVA — Po vsem sodeč jc poljski vojaški »vet za nacionalno rešitev pri izvajanju gospodarske reforme zabredel v nepredvidene težave, s Cerkvijo prihaja do zapletov, na Poljskem pa že beležijo prva teroristična dejanja. Odgovorni za gospodarsko reformo Sado\vski je na tiskovni konferenci na sedežu CK PZDP prignal, da oblasti zaskrbljajo reakcije prebivalstva ob sedanjih sprostitvah cen. Do 300odstotna podražitev nekaterih življenjskih potrebščin je povzročila. da prebivalstvo ne kupuje več neobhod-noga Maga, ki se tako kopiči v skladiščih. Zn take skrbi pa se prebivalstvo ne meni. za »brbljajo ga bolj vesti, ki napovedujejo v prvih dneh marca racioniranje kruha. Oblasti teh vesti ne zanikujejo, s precejšnjim poudarkom le navajajo, da ne teče odkup žita in živil od zasebnih kmetov po predvidenem planu. Kaže, da se je vojaškemu režimu vse zareklo. Pravega od]ora s stavkami in množičnimi manifestacijami ni več, kljub miliUirizaciji pa .je v večini podjetij proizvodnja še nižja kot v obdobju »prevratniške dejavnosti sindikata Solidarnost*. Občasna teroristična dejanja, predvčerajšnjim je neznanec težko ranil nekega policijskega funkcionarja v Varšavi, ne obetajo nič dobrega. Celo glasnik vlade Urban je povedal, da povzroča pravi izziv in temačno ozračje v državi geslo: »Zima je vaša, pomlad pa naša!» Tudi Cerkev kot kaže ni več voljna v nedogled čakati, da se bo položaj izjasnil in izboljšal ter glasneje zahteva odpravo vojnega stanja in spravo v državi. vodnih cen v industriji za en odstotek, je izjavil včeraj na tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za finance predsednik zvezne skupnosti za cene Anton Polajnar. Tolikšna rast rafinerijskih cen ne bo močno vplivala na cene v maloprodaji, ker prometni davek ostaja enak. Pravzaprav se država odreka dodatnemu dohodku od nove podražitve. Zato bodo maloprodajne cene naftnih derivatov povprečno samo za 7,8 odstotka višje. Zaradi te spremembe se bodo drobno prodajne cene zvišale za 0,67 odstotka, življenjski stroški pa za 0,61 odstotka. 86-oktanski motorni bencin je zdaj namesto 26,50 din — 28,30 din za liter, cena super bencina oziroma 98 oktanskega bencina pa se bo zvišala z 28,50 na 30,50 din ali za 7,2 odstotka. Spremenile se bodo tudi cene die-zelskih goriv. Tako bo «D-1» namesto 24 odslej stal 25,90 din, torej 7,9 odstotna podražitev. Cena «D-2» pa bo namesto 24 odslej 25,80 oziroma 7,5 odstotka več. Dražje je tudi kurilno olje, saj je njegova cena namesto 14.40 din zdaj 16,20 din za liter (12.5 odstotka zvišanje). (dd) £~o do uveljavitev desničarskega r« žima v Salvadoru. Pri tem pa se samo ob sebi poraja vprašanje, kakšen pa je sedanji režim v Salvadoru? Mar lahko označimo za demokratični režim, ki je povzročil na tisoče smrtnih žrtev, za katerega je edini izraz demokratične dialektike z opozicijo le krogla v čelo nasprotnika. Piccolijeve izjave bodo imele vsekakor negativen vpliv na že zaostrene odnose v vrstah strank vladne koalicije. O tem bo prav gotovo govor že na sestanku, na katerega je predsednik republike Spadolini povabil tajnike strank vladne večine. Sestanek bo posvečen v glavnem zunanjepolitičnim vprašanjem, še zlasti Salvadoru in italijanskemu stališču do salvadorske krize. Socialisti so se že pritožili, da je tema sestanka preozka ter se sklicujejo na dejstvo, da že dalj časa zahtevajo politično-programsko preverjanje v okviru vladne večine. Namestnik tajnika PSI Martelli se je tudi pritožil nad dejstvom, da je zunanji minister Colombo poročal o italijanskem stališču do salvadorske krize, ne da bi se v okviru vlade prej posvetoval s predstavniki drugih strank. Kar zadeva razpravo o Salvadoru se bodo tajniki strank vladne večine najbrž domenili o objavi skupne resolucije, ki naj bi obdržala stališče Italije do tega vprašanja in bi se v glavnem sklicevala na resolucijo, ki so jo izglasovali v svetovni organizaciji. Naj omenimo še. da Piccolijevo stališče nima stoodstotne podpore v italijanski krščanski demokraciji. Prav včeraj je eden vodilnih predstavnikov Zaccagninijeve levice, senator Granelli, zahteval sestanek vodstva stranke, da bi razpravljali o zunanjepolitičnih vprašanjih. Za sedaj se še ne ve, ali bo Piccoli sklical vodstvo pred sestankom s Spadolinijem in tajniki drugih strank vladne koalicije. RIM — Italija plačuje po 32 milijard na dan za uvoz živil, od tega po 10 milijard za meso, več kot 2 milijardi za ribe, 2 milijardi in 200 milijonov za sire in nekaj manj kot 2 milijardi za sadje in povrtnino. GVATEMALA — Neznanci so sinoči ugrabili rektorja gvatemalske univerze «San Carlos* Alfonsa Ve-lazquesa Pereza in njegovega sina. Perez je bil imenovan za rektorja namesto pred nedavnim ubitega profesorja Maria Dalija. Gvatemalski gverilci so medtem včeraj zavrnili obtožbo vlade, da so v neki vasi ubili 53 kmetov. DUARTEJEVA HUNTA V TEŽAVAH SAN SALVADOR — Salvadorski obrambni minister Jose GiuDer-mo Garcia je V intervjuju novinarjem iz ZDA posredno potrdil, da se njegova vlada nahaja v vedno hujši stiski. Reaganovo administracijo in ameriški kongres je opomnil, da salvadorska vojska potrebuje večjo pomoč v orožju; brez te pomoči bodo ZDA prisiljene posredovati v Salvadoru z lastnimi vojaki. Garcia je tudi povedal, da v Salvador še niso dospeli argentinski vojaški svetovalci, da pa so v teku pogovori z argentinsko vlado, da bi poslala svoje strokovnjake na pomoč salvadorski vojski. V intervjuju je obrambni minister tudi prvič priznal, da je vojska lani decembra izvedla široko protigverilsko operacijo na območju Mozoteja. Predstavniki hunte so doslej vedno zanikali, da so vojaki sploh izvedli omenjeno operacijo in seveda, da so pobili približno 700 neoboroženih oseb, kot trdijo salvadorske cerkvene oblasti in glasniki osvobodilne fronte Farabundo Marti. Gverilska radijska postaja Venceremo je včeraj spet poročala o bojih ž vladnimi enotami in drugih diverzantskih akcijah proti vojaškim postojankam in telekomunikacijskim objektom. V ZDA se tudi po tiskovni konferenci predsednika Reagana, ki je potrdil, da se ZDA ne bodo neposredno angažirale v Salvadoru, nadaljuje polemika zaradi vojaške in gospodarske pomoči Duarte-jevi hunti. To polemiko niso okrepila le nova pričevanja o pokolih, katerih verodostojnost je Reaganova administracija prej ospora-vala. ampak tudi izjave nekaterih visokih funkcionarjev obrambnega ministrstva, da bodo kmalu dovolili vojaškim svetovalcem v Salvadoru nositi brzostrelke, kar jim je sedaj prepovedano. v zgodovinskem nasprotju med kapitalizmom in socializmom poskušamo usmerili proti socializmu, ne samo naš košček zemlje, ampak tudi vse, ki jih lahko. Altmanov odgovor: če razvoj proizvajalnih sil, razvoj družbenih odnosov in razredni boj niso usmerili človeštva proti socializmu, ne favorizirajo socializma v neki državi in če bitka ni dobljena v lej državi z domačimi silami, iz tega ne bo nič. . . če kdo poskuša nekoga drugega usmeriti proti socializmu ali v nasprotno smer, potem je to izvoz revolucije ali izvoz protirevolucije, ki nima zveze t marksizmom, ima pa zveze z njegovim znanim potvarjanjem. Rodrigezova teza: Kuba je neuvrščena. ker nismo v vojaškem bloku, zato ker smo za odpravo blokov.. . Med tistim, kar se imenuje bloki, ne more biti nevarnosti. Bojevati se je treba, da bi bloki izginili vendar to ne pomeni, da je za nas superiornost ZDA t-nako kot superiornost socialističnega bloka. Altmanov odgovor: v *zgodovin-skem nasprotju» med kapitalizmom in socializmom tudi mi nismo nevtralni, toda... v tem svetu... mora ta boj potekati znotraj držav, ne pa med njimi. Rodrigezova teza... naša razhajanja z nekaterimi članicami gibanja. ki iz njega želijo narediti neviralistično gibanje. Mi absolutno ne verjamemo v nevtralizem. Altmanov odgovor: ... Zanimivo je slišati tako odločno izjavo v času, ko predstavniki SZ izrekajo priznanje prizadevanjem nevtralnih in neuvrščenih držav. Neuvrščenost ni nevtralnost, toda neuvrščene države nimajo nobenega vzroka, da bi se v svoji politični dejavnosti ogradile od nevtralnih držav. Rodrigezova teza: Tisti, ki želijo spremeniti gibanje v privesek tm-perializma, delajo proti interesom neuvrščenih. Pomembno je. da skupina avantgardnih držav ohrani tnsfi-jo enotnost in razširi svoj politični vpliv v gibanju. Altmanov odgovor: Tovariš Ro-drigez ponuja svojo stratifikacijo neuvrščenih držav ... ni natančno rečeno, kje je mesto Jugoslavije, toda — ker je Kuba v eavandgardi* in ima ^nasprotno mnenje» kot Jugoslavija — je očitno, da smo nekje na drugem koncu stratifikacij-ske strukture. Rodrigezova teza: . . . Spori med neuvrščenimi bi se lahko končali » razcepom. Toda to ne bi bila najboljša rešitev... Altmanov odgovor: Rodrigez pravi. da taka rešitev ne bi bila najboljša. ker bi z opredelitvijo tavant-garde» za razcep gibanje izgubilo svojo moč. Nismo zainteresirani za enotnost *avantgarde», pač pa smo zelo zainteresirani za enotno*! gibanja neuvrščenih kot neodvisnega in aktivnega dejavnika svetovne politike, ki mu je pomemben vsak njegov pripadnik, (dd) Pred odhodom v Rim je papež Janez Pavel II. na letališču v Librevillu pregledal častno četo, v so bile pripadnice gabonskih oboroženih sil. Poročilo o papeževem obisku na črni celini berite strani (Telefoto AP) tiiiiiiiitiiNiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHitniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitniiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiitiiiiMiiifiiiiimitiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilHI Almircmte pripravlja «pohod na Trst* Kolovodja neofašistične stranke Giorgio Almirante je v teh dneh na «zmagoslavnem pohodu» na vsedržavnem strankinem kongresu, ki se je začel v četrtek v Rimu. Za sabo ima skoraj tri četrtine delegatov, kar mu omogoča, da lahko s popolno gotovostjo že pred koncem kongresa slavi zmago. Kot kaže, je prepričal tudi svojega antagonista Pina Rautija, nekdanjega osumljenca pokola na Trgu Fontana, voditelja manjšinske struje v stranki, da vstopi v novo vodstvo. Seveda, na tem kongresu Almirante ni mogel pozabiti na Trst, kjer je še pred dvema letoma sedel v občinskih klopeh in vodil skupino, ki je podpirala upravo Cecoviniieve Liste. Med raznimi obveznostmi, med kate- rimi je bila baje najpomembnejša podpora, ki jo je Almirantejeva stranka z aplavzom izrekla španskim- golpistom »n solidarnost s fašističnimi frankističnimi častniki, ki se morajo od včeraj zagovarjati pred sodniki, je Almirante «le našeh nekaj časa za Trst. V svojem uvodnem poročilu je prerošlco napovedal, da bodo letošnje upravne volitve pravi ^referendum za ali proti osimski politikih. Almirante ni prikrival, da teži k zavezništvu — in ne h kompromisu — z Listo za Trst, s katero želijo fašisti doseči skupnih 51 odstotkov glasov in *prevzeti» Trst. Doslej Lista na to ni reagirala. Ob tem se velja spomniti, da se Lista ni nikoli izo- gibala glasovom MSI, ki so ji na tržaški občini, pa tudi na pokrajini, pogostoma koristili. Vse, kar je bilo mogoče slišati iz ust Cecovinija in ostalih, je bilo občasno mrmranje in tu pa tam kaka sramežljiva izjava, da pač oni s temi glasovi nimajo nič skupnega. Seveda to še ne pomeni, da Lista za Trst t) celoti sprejema Almirantejev predlog, ki doslej ni bil nikoli tako izrazit kot tokrat. Upati je, da bo prav ta izrazitost odprla oči tistim, ki kljub izrazito desničarski vsebini njenega glasila «La voce liberav še vedno v dobri veri verjamejo, da je Lista za Trst le gibanje, ki si prizadeva le za »preporod* Trsta. S PREDSINOČNJECASREČANJA V TREBČAH Naša narodnostna skupnost ne bo več pasivno sprejemala razmetavanja s slovensko zemljo Na sestanku so se dogovorili za enotne nastope v javnosti v zvezi s predvidenim raziskovalnim centrom ter hitrimi cestami Prizadeti lastniki zemljišč, krajevno prebivalstvo in njihove organizacije ter vsa slovenska narod nostna skupnost ne mislijo več pasivno sprejemati »razmetavanja s slovensko zemljo*. Razlastitve so v povojnem obdobju prizadejale tolik šio škodo slovenski manjšini, da je danes že vsak kvadratni meter neprecenljive vrednosti za narodnostno skupnost, ki ne uživa še za dostnih jamstev za svoj obstoj in razvoj. »Tako imenovane javne in splošne koristi* so se žal za manjšinsko skupnost sprevrgle vedno v socialno in narodnostno škodo, še posebno, ker so se vsi posegi na slovenski teritorij vedno izvajali brez posvetovanja in sodelovanja s prizadeto skupnostjo. Tak pristop odgovornih oblasti in njeni zastopnikov, ki zviška gledajo na slovenskega kraške-ga človeka in njegovo zemljo — zemljo, ki ima za člane narodnostne manjšine še vse drugačen pomen, kot ga lahko predstavlja le ekonomska vrednost — se mora nehati. Slovenci, ki smo svoje državljanske dolžnosti vedno v polni meri o pravili, ki smo vedno dajali širši skupnosti, moramo končno tudi nekaj dobiti. Nadaljnja bremena in žrtve bomo lahko sprejeli le za resnične in utemeljene potrebe splošnega napredka, ter le pod pogojem, da dobimo konkretna jamstva za istočasno uresničevanja pobud v korist družbenogospodarskega razvoja naše skupnosti. Te misli so odločno poudarili udeleženci predsinočnjega srečanja v Trebčah, kjer so se zbrali zastopniki koordinacijskega odbora prebivalcev vzhodnega Krasa, vaških organizacij, Kmečke zveze, Slovenske kulturno - gospodarske zveze in predstavnika Kraške gorske skupnosti. V zvezi z načrtovanim zaseganjem 160 ha zemljišč med Padriča-mi in Bani za potrebe raziskovalnega centra, pa tudi v zvezi z razlastitvami za gradnjo hitrih cest so se prisotni dogovorili za enoten nastop v javnosti. Obstoječe dokumen te vaških skupnosti in že objavljena stališča organizacij bodo združili v en sam dokument. Enotna stališča bodo v kratkem predstavili političnim strankam in sindikalnim organizacijam, da bi jih slednje lahko osvojile in podprle, s skupnimi zahtevami pa nameravajo nastopiti pri pristojnih organih in oblasteh. Jasno je, da pri vsakem razlastitvenem posegu najbolj trpi prizadeto prebivalstvo, zato mora poleg pravične odškodnine posamezni kom priti tudi do ukrepov v korist krajevne skupnosti za njen kulturni, družbeni in gospodarski razvoj. Razlastitve so od nekdaj hudo oškodovale kmetijstvo, ki je ena izmed pomembnih gospodarskih dejavnosti Slovencev. Kot protivrednost za celotno slovensko narodnostno skupnost naj se zato končno začne izvajati načrt, ki ga je za raz- voj kmetijskih dejavnosti izdelala Kraška gorska skupnost, a ga mora sprejeti tudi deželna vlada. Med ostalimi je bila še posebej podčrtana zahteva, da se predstavnikom slovenske narodnostne skupnosti omogoči sodelovanje v organih prostorskega načrtovanja in v vodilnih organih ustanov, ki delujejo na razlaščenem ozemlju. J M Povratek izletnikov iz Brazilije Po trinajst dni trajajočem izletu v Brazilijo v okviru letnih izletov Primorskega dnevnika v organizaciji agencije »Aurora*. so se izletniki v torek zvečer vrnili v Trst. Na svojem potovanju so se mudili v obalnem mestu Salvador v provinci Bahia. nato so obiskali u-pravno središče države mesto Bra-silio, ki je iz nič nastalo v zadnjih tridesetih letih, največ časa pa so prebili v Rio de Janeiru, kjer so se zadržali polnih šest dm. čas so izkoristili za kopanje na znani plaži Copacabana ob Atlantiku in za razne izlete po mestu in okolici, en dan pa so namenili tudi izletu v mesto Petropolis, kjer je imel letno rezidenco imperator Pedro II. Izletniki so se ves čas imeli zelo dobro, vzdušje v skupini je bilo prijetno, organizacija ce otnega izleta pa odlična. Tudi let z letalom jumbo DC 10 brazilske družbe »Va-rig* na redni progi Rim - Milan -Rio de Janeiro in nazaj, je potekal brezhibno. Prihodnji izlet Primorskega dnevnika bo 18. maja v Bosno in Hercegovino z ogledom zgodovinskega prizorišča iz NOB na Sutjeski. • V Cappelli Underground bodo jutri in v ponedeljek predvajali glasbeni film «New Sound*. ki obsega koncerta skupin Beatles in Rolling Stones. S SEJE DEŽELNEGA TAJNIŠTVA STRANKE KPI za posebno vladno pomoč predelom naše dežele v krizi Tudi novo nakazilo za izvajanje osimskih sporazumov ne bo rešilo problemov Trsta m obmejnih krajev Člani deželnega tajništva KPI so se včeraj zbrali na posebni seji s komunističnimi parlamentarci iz naše dežele in z voditelji tržaške, videmske in goriške federacije, da bi obravnavali zakon o ponovnem finansiranju zakona o izvajanju o-simskih sporazumov. V poročilu, ki so ga izdali po seji, je poudarjeno, da gre pri vsem tem za pomembno pobudo — nakazilo se kakor znano glasi na 300 milijard — napačno pa bi bilo pričakovati, da bodo s tem rešena vprašanja Trsta in prometnih infrastruktur v obmejnih predelih naše dežele. V bistvu gre namreč za ponovno finansiranje gradnje novih cest in drugih javnih del, ki so se zaradi zamud, za katere nosita glavno krivdo tržaška občinska uprava in deželni odbor, močno podražila pod vplivom inflacijskih gibanj. Ko bi bila ta javna dela uresničena v predvidenih rokih — pravi nadalje poročilo — bi ta sredstva sedaj lahko uporabili za razvoj obmejnih predelov in za okrepitev sodelovanja. Prav zaradi tega je še vedno aktualna zahteva KPI, naj bi dr- O NOVI DEŽELNI ŠESTČLANSKI KOALICIJI Pozitivna ocena svetovalca SSk D. Štoke Comelli bo v torek poročal v skupščini Predstavnik SSk podčrtuje važnost sporazuma, posebno pa tistega dela, kjer je govor o slovenski narodnostni skupnosti - Stranka ga bo ocenila na svojem prihodnjem deželnem svetu Predsednik deželnega odbora Comelli bo na prihodnji seji deželnega sveta, ki bo v torek, seznanil skupščino o sporazumu, ki so ga v četrtek zvečer v Vidmu dosegle delegacije KD, PRI. PSI, PSDI, Sh in PLI glede oblikovanja nove šest članske deželne večine. Kot smo že včeraj poročali, bosta v okviru tega sporazuma vstopila v novi odbor predstavnika socialdemokratske in liberalne stranke, zaradi česar bo moral deželni svet izglasovati de želni zakon, s katerim bo povečal število odborništev od sedanjih dvanajst na štirinajst. Ta postopek bo gotovo zahteval nekaj časa, po vsej verjetnosti tudi mesec dni. Kot zastopnik socialdemokratske stranke bo v odbor vstopil dosedanji podpredsednik skupščine Bartoli (na, tem mestu ga bo zamenjal predstavnik iste stranke Dal Mas), ki bo odgovoren za trgovino in za kooperacijo, liberalno stranko pa bo za stopal Solimbergo, ki bo odgovarjal za odnose z EGS in za nadzorstvo nad zemljiško knjigo. Podpisani sporazum nadalje predvideva p< delitev naloge koordinatorja dejavnosti za zaščito okolja enemu odborniku KD, 74 OVRCDNOmUC KMCTUSKIGA SEKTORJA Delegaciji SKGZ in Kmečke zveze pri odborniku za kmetijstvo Mizzauu Deželni odbornik za kmetijstvo Alfeo Mizzau je včeraj sprejel v Vidmu delegacijo Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Kmečke zveze, ki sta ju vodila predsednika Boris Race in Alfonz Guštin. Predstavniki obeh organizacij so deželnemu odborniku orisali težak položaj kmetijskega sektorja na območju, kjer živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Opozorili so na vrsto nerešenih vprašanj, predvsem v zvezi s kmetijstvom na Tržaškem, pri čemer gre omeniti pomanjkanje razvojnih in področnih načrtov za to panogo, nerazumevanje za razvoj in potrebe našega zadružništva, kmetijstvu nenaklonjene urbanistične načrte, neurejeno stanje v strokovnih uradih in službah, kjer ni slovenskih strokovnjakov ter nenazadnje pereč problem slovenske zemlje in s tem krčenje gospodarskega potenciala. Glede globalnih vprašanj kmetijstva in slovenske narodnostne skupnosti je odbornik menil, da leta zahtevajo širšo politično ob ravnavo v deželnem odboru. Bil je pa mnenja, da je dosedanja e-konomska in urbanistična praksa z gradnjo infrastruktur in javnih objektov ter razlastitvami neupra vičeno in v ogromni meri prizadela kmetijstvo sploh. Mizzau se je podrobneje dotaknil vprašanja prisotnosti slovenskih strokovnjakov v kmetijskih uradih in službah, pri čemer je menil, da ni razpoložljivih strokovnjakov; glede cvetličarskega centra na Proseku je v odgovor na zahtevo Kmečke zveze po lokalnemu upravljanju te pobude naglasil, da sta se dežela in ustanova ERSA odločili za deželno vlogo centra, češ da bi s tem cen ter pridobil na pomenu, vsekakor ob uprašanju krajevnih interesov; na vprašanje predsednika Kmečke zveze o ureditvi seznama kmetov na Tržaškem je dejal, do obstajajo politične zapreke (pomanjkanje prevajalca), ki jih je treba na primernih mestih razrešiti. Z ozirom na konkretne predloge za ovrednoten.ie kmetijstva na Tržaškem je poudaril, da bi to vlogo morala odigrati Kraška gorska skupnost. Po tem srečanju postaja jasno, da se mora glede vrste vprašanj povezanih s kmetijstvom in pri nas izjasniti predvsem deželni odbor. S. K. KZE za splošne zdravnike in pediatre Vodstvo Krajevne zdravstvene e-note sporoča, da vsedržavni sporazum o odnosih s splošnimi zdravniki in pediatri predvideva, da so zdravniki teh dveh kategorij dolžni najkasneje do 1. marca letošnjega leta zmanjšati število svojih pacientov na predvidene maksimalne kvote, pri čemer je dovoljena razlika do največ 500 imen. V tej zvezi Krajevna zdravstvena enota odreja, naj zdravniki omenjenih kategorij predložijo do 22. februarja izjavo o tem, da nameravajo zmanjšati število svojih pacientova socialističnemu odborniku pa naloge glede izvajanja de ja vnos'i v zvezi z difuzijo javnih radiotelevizijskih sredstev. V zvezi z doseženim sporazumom je deželni tajnik SSk Drago steka včeraj dal naslednjo izjavo; «Po tres, ki je leta 1976 prizadel FJK. je tudi s političnega vidika prinesel nekaj važnih sprememb. Četrta za konodajna doba se je namreč rodila leta 1978 v znamenju solidarnosti strank ustavnega loka, kat je med drugim imelo tudi za posledico vstop KPI in SSk v deželno večino. Takrat je KPI prejela predsedniške mesto deželnega sveta, ki ga še da nes vodi Colli ter tajniško mesto, ki ga'opravlja Iskra. SSk je vstopila v takratno večino kljub temu, da ji niso deželne stranke državnega zna čaja omogočile enega samega pre stižnega mesta v okviru deželnega sveta. To je storila zaradi nujnosti čimvečje enotnosti vseh strank ob premagovanju težav, ki jih je povzročil potres. Storila pa je to tudi zaradi osimskih sporazumov, ki so dve leti prej angažirali Italijo in Jugoslavijo v meddržavnem in državnem merilu. Zavezništvo med strankami ustavnega loka je kasneje zašlo v težave, SSk pa je po temeljitem premisleku šla v opozicijo, ker se je čutila diskriminirano pri dodeljevanju ključnih in politično važnih mest.* «Z zadovoljstvom lahko ugotavljam,* je še izjavil Štoka, «da so se razmere pozneje temeljito izboljša le in da je SSk postala enakovre den partner ostalim strankam, to je KD, PSI, PSDI, PRI in PLI. Na pogajanjih, ki so se vlekla, ne po naši krivdi, v nedogled, je bila SSk polnopravno prisotna in na koncu ji je uspelo doseči važno mesto v okviru deželnega sveta, to je predsedstvo sedme komisije, ki je pristojna za turizem in prevozništvo. Ne glede na važnost tega mesta pa moram podčrtati predvsem vsebino in duh programa in sporazuma. Zadovoljni smo, da ni bilo večjih preobratov v okviru vodstva deželnega sveta, kar pomeni, da bo Colli še naprej vodil deželni svet, da je v sporazumu globok poudarek strankam, ki so v opoziciji ter vsem kul turnim, socialnim in ekonomskim potrebam in silam v deželi.* »Za nas Slovence je še posebno važen poudarek, ki se dotika slovenske narodne skupnosti v deželi; v zvezi s tem je dobesedno rečeno, da se večinske stranke obvezujejo, da bodo pozvale svoja predstavništva v parlamentu in vladi za odobritev zakona za zaščito slovenske narodne skupnosti v deželi.* »Dokončno ocenitev spoiazuma.* je zaključil Štoka »bo SSk dala na svojem prihodnjem dc/einem svetu, vendar smem že danes upravičeno trditi, da smo kljub raznim oviram in nasprotovanjem kot SSk in z njo vsi zamejsxi Slovenci, uspeh še v eni bitki za politično, narodno in splošno enakopravnost Slovencev v deželi.* • Uradni bilten dežele F-JK št. 15 z dne 12. t.m. je priobčil sklep deželnega odbora št. 412 od 9. t.m. v zvezi z urejevanjem odnosa splošnih in otroških specializiranih zdravnikov s Krajevno zdravstveno enoto. Zdravniki morajo sodelovanje s KZE potrditi najpozneje do vključno ponedeljka, 22. februarja. • Deželni odbornik za krajevne u-stanove Tripani je včeraj sprejel predsednika Zveze italijanskih pokrajin (UPI) Gonana, katerega so spremljali sodelavci Poletto, Striz-zolo in Miotti. Predsednik Zveze je deželnemu odborniku orisal krizo, ki jo preživljajo pokrajinske ustanove zaradi vse manjših pristojnosti. žava zagotovila posebno nakazilo — na podlagi člena 50 deželnega statuta — v pomoč tistim predelom dežele Furlanije - Julijske krajine, ki se nahajajo v krizi. KPI je mnenja, da bi moral parlament posebej obravnavati dosedanji razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na osnovi osimskih sporazumov. To sodelovanje, menijo komunisti, se odvija z občutno zamudo. Poleg tega bo KPI predložila zakonski osnutek, ki naj v duhu osimskih dogovorov predvideva priznanje posebnih olajšav podjetjem vzdolž celotne vzhod- Danes in jutri pri Montebelu II. konferenca PSI o deželnem gospodarstvu V sejni dvorani na razstavišču pri Montebelu se bo danes ob 9.30 začela II. deželna gospodarska konferenca PSI, za katero sta organizatorja, deželni odbor PSI in svetovalska skupina stranke v deželni skupščini, določila osnovno temo »Predlog gospodarske in socialne politike PSI za Furlanijo - Julijsko krajino*. Kakor smo že napovedali, bodo na konferenci nastopili minister za finance R. Formica, minister za promet V. Balzamo, podpredsednik poslanske zbornice L. Fortuna, podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli, deželna svetovalca Renzulli in Zanta-gnini, predsednik zavoda Ban-ca Nazionale del Lavoro N. Nesi, predsednik Konzorcija za gradnjo in upravljanje centra za znanstvene in tehnološke raziskave prof. F. Anzellotli in številne druge osebnosti. Konferenca bo trajala danes ves dan, zaključila pa se bo jutri — in sicer v dvorani Avtomobilskega kluba v Ul. Cumano — z nastopom finančnega m’rl-stra Formice, ki bo povzel glavne misli z dvodnevnega posveta. ne meje, ki bi se opredelila za konkretne pobude na področju mednarodnega sodelovanja, zlasti s sosedno Jugoslavijo, Glede na to — pravi na koncu poročilo — da so v tem času na dnevnem redu v poslanski zbornici in senatu nekateri pomembni ukrepi za deželo Furlanijo - Julijsko krajino — med temi tudi- zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine — zagovarjajo komunisti mnenje, da bi predčasna razpustitev parlamenta imela zlasti za našo deželo zelo kvarne posledice. • Včeraj se je sestala posebna deželna komisija, ki proučuje vprašanja povezana z obnovo potrebnega območja Furlanije. URADNO SPOROČILO DEŽELNEGA ODBORA FURLANIJE-JULIJSKE KRAJEC «Zavod združenega sveta» v Devinu bo pričel delovati septembra letos la predsednika zavoda je bil imenovan bivši demokristjanski poslanec Corrado Beki - Predvidevajo, da bo šolo v bližnji bodočnosti obiskovalo 200 študentov - Bodo v zavodu spoznavali tudi kulturo in zgodovino naše narodnostne skupnosti? Septembra letos bo v Devinu steklo prvo šolsko leto v novoustanovljenem »Zavodu združenega sveta Jadranskega morja*. Tako je med drugim zapisano v včerajšnjem u-radnem sporočilu deželne vlade, ki je neposredno zadolžena, da koordinira vse potrebne pobude v zvezi z ustanovitvijo in z dejavnostjo te pomembne vzgojne in študijske strukture, ki ima za prvenstveno vlogo razvijati sodelovanje in solidarnost med mladimi različnih narodnosti in različnih držav. Devinski zavod se bo tako pridružil trem podobnim ustanovam, ki že delujejo in ki imajo svoj sedež v Angliji, Kanadi in v Singapuru, častni predsednik mednarodnega združenja »Zavodov združenega sveta* pa je britanski prestolonaslednik Karel. Osrednji sedež združenja je v Londonu, v organizacijo pa je včlanjenih 40 držav, ki tudi prispevajo za finančno vzdrževanje posameznih zavodov. »Zavod združenega sveta Jadranskega morja* v Devinu bo začasno razpolagal z bivšo konjušnico devinskega gradu in s staro devinsko šolo, ki jo je krajevna občinska u-prava dala za pet let v najem deželi Furlaniji-Julijski krajini. Predvidevajo, da bo devinski zavod v bližnji bodočnosti obiskovalo od 200 do 250 študentov iz vseh predelov sveta, del le-teh pa bo vsaj v začetni fazi po vsej verjetnosti prebivalo v hotelu »Europa* v nabre-žinskem bregu in to v pričakovanju dokončne preureditve vseh potrebnih prostorov. Deželna uprava je pred kratkim v skladu s statutom ustanove imenovala za predsednika »Zavoda združenega sveta Jadranskega morja* v Devinu bivšega tržaškega poslanca KD Corrada Belcija, ki je že u-radno prevzel novo funkcijo. Za ravnatelja zavoda pa je bil imenovan prof. David Suttcliffe, ki je doslej niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimunfiiiiimu Danes popoldne na Opčinah sprevod 16. kraškega pusta Na Opčinah hodo potekale danes dopoldne še zadnje priprave na 16. kraški pust, ki bo doživel svoj višek s tradicionalnim sprevodom po o-penskih ulicah. Vozovi se bodo ob 14. uri pomaknili s iPikelcat> po Narodni ulici skozi, upajmo, veliko gnečo ljudi. Prva postaja bo v centru vasi, kjer bo žirija ocenjevala vozove, nato bodo vozovi nadaljevali pot do tramvajske postaje in od tam zavili po Proseški ulici do «Brdine». Na «Brdini» bosta Kralj in Kraljica med težkim delom žirije zadrževala občinstvo v razposajenem razpoloženju. Tokrat je kraljevski pustni par pripravil tudi' presenečenje za vse udeležence sprevoda in obiskovalce: podelila bosta namreč posebno kraljevsko nagrado. Prejel jo bo tisti, ki bo pravilno odgovoril na zastavljeno uganko; zato še zadnje obvestilo: kogar miče nagrada, naj sledi sprevodu vse do «Brdine»! Letošnjega pustnega sprevoda se bodo udeležili vozovi iz Praprota, Šempolaja, Nabrežine, Trebč, Trnovce, Devina, Banov, medtem ko bosta predstavljata Opčine Kar dva vozova. Ni izključeno, da se jun bo v zadnjem. trenutku■■ -frridruzil še kateri. Poleg voz bo v sprevodu prostora še za številne maske m skupine mask, ki bodo zaplesale ob glasbi godb na pihala. Proslava Kraškega pusta pa se ne bo zaključila z objavo rezultatov na . Ves jutrišnji dan bo v Prosvetnem domu odprta osmica, zvečer pa bo za ples igral ansambel Lojzeta Furlana. Miijski pust na televiziji nfiiiiiiiiiiifiiiiiMiliftMiiiiiiiiiimiMimiiiiMiiMiiiiiiitniiiiiiiMiiinmiMKMiHHHiifiiiimMiiiiiiiminiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiifiiiiiiMiiitiiia Pisma uredništvu PUSTNA PRAVDA V MAČKOLJAH Kot znano, obstajata zadnji' dve leti v Mačkoljah dve prosvetni društvi, katerim je dolinska občinska uprava dala v upravljanje obnovljene prostore v srenjski hiši. Obe društvi sta se dogovorili o izmenični uporabi prostorov, kar je redno delovalo do letošnjega pusta. Po omenjenem dogovoru pripadata letos pustna nedelja s soboto in ponedeljkom Kulturnemu društvu Primorsko, pustni torek pa Prosvetnemu društvu Mačkolje. ki je za ta dan programiralo veselo družabno srečanje za mladino in vse vaščane. Naenkrat pa se pojavi neki pustni odbor, ki skupaj s KD Primorsko s pismeno prošnjo na župana zahteva zase prostore tudi na pustni torek. Tako je dolinski župan, ne meneč se za dogovor med obema društvoma za upravljanje prostorov v srenjski hiši, odločil dati prostore na pustni torek na razpolago omenjenemu pustnemu odboru z ustno izjavo (dne 11. 2. 1982) Prosvetnemu društvu Mačkolje, da je tako sklenil občinski odbor. Iz naknad- POSPEŠENE PRIPRAVE OB POIMENOVANJU BARK0VLJAN5KE ŠOLE Veliko pobud ob šolskem prazniku Barkovljansko osnovno šolo bodo 16. maja letos poimenovali po Franu Šaleškemu Finžgarju ■ Tudi športne prireditve Priprave za poimenovanje bar-kovljanske osnovne šole tečejo pospešeno. Pripravljalni odbor se tedensko sestaja, saj je treba razmisliti prav vse, da bo praznik dostojno proslavljen. Kot znano, se bo barkovljanska šola imenovala po velikem slovenskem pisatelju Franu Šaleškem Finžgarju, ki je veliko svoje ustvarjalnosti posvetil prav mladini, poimenovanje pa bo najbrž 16. maja letos. Časa je torej še malo in zato so napori pripravljalnega odbora upravičeni. Tak sestanek je bil tudi sinoči v prostorih osnovne šole v Barkov-Ijah, v glavnem pa so prisotni razpravljali o priložnostni brošuri, ozi roma so dajali napotke in dopolnila, kako naj bo brošura sestavljena. Knjigo, ki bo opremljena z mno- gimi fotografijami, piše prof. Elvira Miklavec Slokar, zaobjela pa bo artikulirano zgodovino Barkovelj. Skratka, Slo bo za prikaz zgodovin skega, šolskega in prosvetnega delovanja v tem kraju, gradivo za to pa zbirajo že polna tri leta. Vseka kor bo brošura dragocen prispevek poznavanju življenja v Barkovljah. Pomembno novost v okviru priprav po poimenovanju barkovljan-ske osnovne šole po F. S. Finžgarju predstavlja tudi dejstvo, da bo do 16. maja nared doprsni kip tega slovenskega pisatelja, ki ga bodo postavili v vežo poslopja. Izdelal ga bo slikar Klavdij Palčič, obelež je pa bodo seveda odkrili na dan praznika poimenovanja. Ob teh teh ničnih zadevah gre opozoriti še na spodbudno pobudo, pri kateri bodo soudeleženi učenci sami, tako da bi še neposredneje čutili pomembnost dogodka. Pred kratkim so se namreč domenili, da bodo priredili nekakšne športne igre za učence štirih šol svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva. V igri med dvema ognjema in v poligonu se bodo pomerili učenci šol »Oton Župančič*, «Fran Milčinski*. »Bazoviški junaki* in seveda otroci barkovljanske šole. Prve tekme bodo na sporedu že 27. marca, sledilo bo srečanje 3. aprila. 17. aprila pa bodo finalne tekme. Takrat bodo nagradili vse nastopajoče in priredili pravi otroški praznik. Skratka, priprave na poimenovanje tečejo z vso paro in upati je, da bo trud prirediteljev tudi poplačan z zaključno manifestacijo. nega županovega dopisa (dne 17. 2. 1982) PD Mačkolje pa jasno sledi, da je bila ta odločitev samovoljna zadeva gospoda župana. Ta samovoljni poseg župana v škodo PD Mačkolje smatramo za očitno pristranskega, kajti lani je isti župan izjavil materam, ki so prosile za uporabo istih prostorov za pevske vaje vaškega otroškega zbora, da jim ne more pomagati, ampak naj se obrnejo na obe društvi, ki soupravljata prostore. Kot vidimo, gre za očitno pristransko ravnanje občinske uprave, ki tako uporablja dvojno mero, kar jj vsekakor ni v čast. Toliko smo smatrali nujno potrebno informirati javnost, da bo vsaj delno obveščena, kaj se dogaja pri nas in kako se spoštujejo dogovori. PD Mačkolje » * * V zvezi s pustno pravdo v Mačkoljah, smo prejeli tudi pismo dolinskega župana Edvina Švaba, ki med drugim pravi, »da je podobno vzdušje nastalo, ko je morala občinska uprava u-krepati v zvezi s staro izvotleno vaško lipo, ki je predstavljala javno nevarnost. Predno smo jo ob-žagali. je uprava sklicala tri javne sestanke, dva v občinski hiši in enega kar pod lipo, kjer so trije priznani strokovnjaki ugotovili in potrdili, da deblo ne bo dolgo vzdržalo teže vrhov in da jo je treba podpreti in ograditi ali oblagati. Sporazumno smo izbrali drugo rešitev. Toda tudi v tem primeru so nekateri širili glasove, da smo se komunisti spravili nad lipo, ker je to simbol slovenstva itd. V zvezi z upravljanjem povečane občinske hiše je uprava vložila vso dobro voljo, da bi obe društvi sporazumno upravljali novo pridobitev.* župan je svojemu pismu priložil KMEČKA zveza TRST obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da bo izpopolnjevala primerne obrazce za vpis v članstvo vinogradniškega Konzorcija iz Gorice v četrtek, 25. februarja t.l,, od 19. do 20.30 v Cvetličarskem centru na Proseku. Tajništvo Kmečke zveze Pustno slavje v Miljah, ki bo v torek, 23. t.m., bo neposredno prenašala (od 18. ure do 19.05) tretja televizijska mreža. V režiji Marie Pie Bellizzi in ob komentarjih ka-baretista Giannija Magnija ter napovedovalke Vere Venturini bo deželna televizija F-JK prikazala z ene strani značilnosti uličic in trgov v Miljah in z druge seveda sprevod 10 alegoričnih voz ter 1800 pustnih šem pa še člane 10 godb, ki bodo s poskočnimi vižami popestrile, če bo tega sploh treba, to tradicionalno manifestacijo. • Tržaško gobarsko društvo »G. Bresadola* prireja v ponedeljek predavanje Giovanne Soresine o poznavanju gob. tudi pisma tako pustnega odbora, kot prosvetnega društva Mačkolje ter celotno besedilo sklepa občinskega odbora iz dne 17. 2. 1982, ki se glasi: Župan občine Dolina — po prejemu pisma s strani «pustnega odbora*, ki predstavlja večdesetletni običaj v Mačkoljah; — po razgovoru s predsednikoma PD Mačkolje in KD Primor- j sko, ki sta sprejela odgovornost za upravljanje občinske hiše v Mačkoljah ; — potem ko je ugotovil, da ni prišlo med obema društvoma do sporazuma za skupno prireditev, katere pobudnik je «pustni odbor*, oziroma skupina vaščanov, ki vsako leto ne glede na pripadnost prvemu ali drugemu društvu ob pustu obišče vsako hišo in pripravi v občinski hiši pustno rajanje odloča, da se za pustni torek, 23. 2 1982, izroči občinsko hišo v Mač- j koljah v uporabo pustnemu odboru*, o katerem je občinska uprava mnenja, da v tem primeru ne predstavlja* le eno od obeh društev ampak širšo vaško skupnost. Ta odlok bo preklican samo v primeru skupnega dogovora vseh prizadetih.* Očitno tega dogovora doslej še ni in k vsej zadevi lahko dodamo le pripombo, da gre obžalovati, da I vaščani niso našli skupnega jezika o takšni zadevi, kot je pustno praznovanje, ki bi moralo nasprotno pomiriti duhove in poenotiti pobude. • * • O SLOVENSKEM PREVODU URADNEGA VESTNIKA DEŽELE Med pismi uredništvu, ki jih je včeraj objavil na svoji tretji strani vaš cenjeni dnevnik, je eno, ki zadeva slovenske prevode Uradnega vestnika dežele. Sprejemamo brez nadaljnjega poziv pazljivega bralca v zvezi z našimi, publikacijami in bomo v krajšem času poskrbeli za popoln pre- j vod razvojnega načrta. Zadovoljni smo, da je končno prišlo do odziva na naše vabilo, da se opozori na kakršnokoli potrebo v zvezi s prevajanjem Vestnika. Kar pa zadeva tisk, moram povedati, da nam skromno število zahtevanih izvodov ne dovoljuje, da bi prešli na drugačno obliko tiska. S spoštljivimi pozdravi Načelnik tiskovnega urada in za stike z javnostjo dr. Fulvio Sossi Plačevanje pokojnin INPS Poštno pokrajinsko vodstvo sporoča vsem interesentom, da bodo v mesecu februarju plačevali pokojnine INPS kategorije IO po naslednjem vrstnem redu: ponedeljek, 22. februarja, od črke A do CI torek, 23. februarja, od črke CL do F sreda, 24. februarja, od črke G do M četrtek, 25. februarja, od črke N do R petek, 26. februarja, od črke S do Z vodil podobno ustanovo v Angliji. Tako Belci kot Suttcliffe bosta delovala v tesnem sodelovanju z novim upravnim svetom zavoda, v katerem je več zastopnikov krajevnih izvoljenih teles, javnih in zasebnih ustanov, bančnih zavodov in šolskih organizacij in med temi je tudi de-vinsko-nabrežinski župan. Dežela ni še dokončno imenovala vseh članov tega upravnega organa in kot nam je povedal devinsko-nabrežinski župan Škerk je upati, da bo v njem še kak predstavnik naše narodnostne skupnosti. Mednarodni statut »Zavodov združenega sveta* namreč jasno govori o potrebi po spoznavanju kulturnih in zgodovinskih bogastev posameznih narodov in narodnosti, devinski zavod pa bo stal na stičišču dveh kultur, zato je toliko bolj potrebno, da bodo obiskovalci nove šole spoznavali tudi našo kulturo in našo zgodovino. Dejavnost in namene «Zavoda združenega sveta Jadranskega morja* bosta predsednik deželnega odbora Comelli in deželni odbornik za kulturo Barnaba uradno predstavila 25. februarja predsedniku republike Pertiniju. Novoimenovani predsednik zavoda Belci pa se je o tem že pogovarjal z ministrom za šolstvo Bodratom in z bivšim ministrom Va-lituttijem, ki predseduje italijanski komisiji «Zavodov združenega sveta*. DRUGA OBVESTILA NA VI. STRANI Hitra pomoč avtomobilista V Škedenjski ulici, nedaleč od križišča z Ul. S. Lorenzo in Selva sta včeraj popoldne trčili vespa in sim-ca. Voznik avtomobila, 26-letni Lui-gi Serra Campanile je takoj priskočil ponesrečenemu vozniku mopeda, 38-letnemu Miljčanu Robertu Tamu, na pomoč in ga s svojim avtomobilom tudi odpeljal v glavno bolnišnico. Tu so ga zaradi domnevnega zloma leve rame sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh. Vodstvo slovenske zamejske skavtske organizacije izraža iskreno sožalje članu Kazimiru Majorskemu ob izgubi dragega očeta. Skavti in skavtinje s Proseka bi Kontovela izrekamo iskreno sožalje Kazimiru in družini ob smrti očeta. Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Fran Levstik — Prosek izražajo gospe Sonji Majowski globoko sožalje ob izgubi moža. Mladinski krožek Prosek - Konfo-vel izreka iskreno sožalje Kazimiru in družini ob izgubi dragega očeta. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi ALOJZ MAJOVIfSKI (PUP0) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 20. februarja, ob 15.30 iz hiše žalosti na proseško pokopališče. Žalujoči: žena 6onja, sin Kazi- mir, sestra Eda in brat Kazimir z družinama ter drugo sorodstvo. Prosek, Melbourne, Doberdob, 20. februarja 1982 Prezgodaj nas je zapustila naša draga mama, nona in teta DANICA Žalostno vest sporočajo DRUŽINE MALALAN Maribor, Trebče, 20. februarja 1982 * Dne 17. februarja nas je zapustila naša draga EMILIJA VERGINELA vd. KRAU Pogreb bo danes, 20. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Prosek. Žalostno vest sporočajo sin ln hči z družinama Gabrovec, 20. februarja 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) GORIŠKI DNEVNIK KD «F. PREŠEREN* in PUSTNI ODBOR iz BOUUNCA VABITA NA PUSTOVANJE ki bo v gledališču F. PREŠEREN V BOLJUNCU SPORED: danes, 20. februarja jutri, 21. februarja ponedeljek, 22. februarja torek, 23. februarja PLES od 21. do 4. ure PLES od 20. do 24. ure PLES od 20. do 24. ure PLES od 21. do 4. ure Jutri, 21. februarja, od 15. do 18. ure VESELO OTROŠKO RAJANJE Vse večere bo igral ansambel POMLAD razen ponedeljka, ko nas bodo zabavali VESELI GODCI. V nedeljo in ponedeljek bo med nami svetovno znani čarovnik. VABLJENI! DOMJO in KRMENKA vas vabita na PUSTNI PLES ki bo v šolski telovadnici danes, 20. februarja, od 20. do 24. ure ob spremljavi domače (Godbe*. JUTRI, 21. februarja, od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Od 20. do 24. ure igrata ansambel Aries in domača Godba. V TOREK, 23. februarja, od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla Aries in domače Godbe. \ Prosti prispevki so namenjeni za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi. VABLJENI HEJ, MLADINA POZOR, POZORI Slovenski kulturni klub priredi MLADINSKI PUSTNI PLES Kdaj? Jutri, ob 20. uri. Kje? V Finžgarjevem domu na OPČINAH. Kako? V maski. Vstop 4.000 lir. Pridi tudi ti! športno društvo VESNA priredi danes, 20. t.m„ od 20.30 do 5. ure v Ljudskem domu v Križu PUSTNI PLES l' i. liliji.'Tli.. z ansamblom THE LORDS. Zaželene maske. Deloval bo dobro založen bife. ž/l/t lUlij' VABLJENI! SPDT prireja v ponedeljek, 22. t.m., v Dijaškem domu v Trstu, s pričetkom ob 20. uri, tradicionalni in priljubljeni PUSTNI PONEDELJEK Vabljeni so vsi, planinci, neplaninci, člani, nečlani, simpatizerji, mladi in starejši ter vsi, ki bi se radi v ponedeljek zvečer nekoliko pozabavali v maškari. Na sporedu bo ples, disco in tradicionalni, srečolov, žrtje. razne igrice in še marsikaj drugega. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča da se prične danes, 20. t.m., ob 14. uri sprevod alegoričnih vozov Od 21. ure dalje vas bo v Prosvetnem domu na Opčinah zabaval ansambel Lojzeta Furlana. VABLJENI KD UNION KD SLAVKO ŠKAMPERLE prirejata otroško pustno rajanje v prostorih KD S. Škamperle Vrdelska ulica št. 7 (stadion 1. maj), danes, 20. t.m., od 16 ure dalje. Zabava, loterija, sladkarije. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR priredi v torek, 23. t.m., tradicionalno pustno OTROŠKO RAJANJE v prostorih stadiona «1. maj* v TRSTU. Rajanje bo trajalo od 15. do 19. ure. Vabljeni! KD VESNA mladinski odsek priredi jutri. 21. februarja, v domu A. Sirk v Križu MLADINSKI PUSTNI PLES Vstop z vabili. Informacije v društvenih prostorih med 20. in 23. uro (Tel. 220-505). Vabljeni Športna šola Trst februarja, priredi jutri, 21. od 15. do 19. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih stadiona «1. maj* v Trstu. Igral bo ansambel (Zvezde* z Opčin. Vabljeni ŠD MLADINA • Križ edi jutri, 21. februarja, 15.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jmu A. Sirk. Vabljeni V torek, 23. t.m., od 15. ure • dalje bo v barkovljanskem društvu PUSTOVANJE Poleg bogatega srečolova vas čakajo: jota, klobase z zeljem, pizze, fanclji, fanclji z dušo, krofi, domače pecivo in doma ča kapljic^. Vabljeni otroci in odrasli! TPK SIRENA vabi na PUSTNI VEČER ki bo danes, ,20. t.m., od 20.30 dalje v dvorani Prosvetnega društva Barkovlje — Ul. Cer-reto 12. Zaželene so maske. Deloval bo dobro založen bife. NA SREČANJU MED UPRAVITELJI GORICE IN SOVODENJ f Čestitke Danes praznuje v Križu rojstni dan nona EDA. Vse najboljše ji voščijo vnuk Marko in vsi, ki jo imajo radi. Gledališča ROSSETTl Danes, ob 20.30 bo stalno gledališče iz Aquile predstavilo delo Giordana Bruna «11 Candelaio*. Režija Aldo Trionfo. V abonmaju odrezek št. 5 — izmeničen. Rezervacije pri osrednji blagajni. Predzadnja predstava. Od 24. t.m. bo gledališka skupina «Gruppo della Rocean predstavila Ruzantejevo delo «Recita Fantasti-ca». V abonmaju odrezek štev. 7. VERDI Jutri ob 16. uri (red G za vse vrste prostorov) osma ponovitev Granadosove opere «Goyescas» in Coralovega baleta (Favola*. Kino Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «De-tective story» (E tutti risero). An-drey Hepburn, Ben Gazzara, Pat-ty Hansen. Ritz 17.00 «Bollenti spiriti*. Johnny Dorelli, Gloria Guida. Eden 17.30-19.56-22.15 «Ricchi, ric-chissimi, praticamente in mutan-de». R. Pozzetto, E. Fenech, P. Franco, L. Banfi. Grattacielo 16.30—22.15 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks. Fenice 17.00 «1 fichissimi*. Diego Abatantuomo. Nazionale 16.00 «E la čarne urla di piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Red e Toby nemici-amicb. Walt Disney. Aurora 16.30 «Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Ornella Muti. Moderno 16.00 «Pierino la peste al-la riscossa*. Filodrammatico 15.00 «Intimita ba-gnate*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00—20.30 «Bolero». Vittorio Veneto 16.30 «H postino suo-na sempre due volte*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Stripes, un plotone di svitati*. Radio 14.30 «Claude e Corinne — le porno cuoche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumlere 15.30 «L'urlo di Chen terro-rizza anche l'Occidente». Bruce Lee. V ospredju vprašanje prostorske stiske slovenskih srednjih šol Preučili bodo možnost razširitve goriškega plinskega omrežja tudi na Sovodnje Beseda je tekla tudi o vprašanjih s področja ekološkega varstva, zlasti glede delovanja upepeljevalnika in prečiščevalne postaje za odplake Prireditve Prusvelno društvo Slovenec priredi pustno rajanje za otroke v srenj-ski hiši jutri, 21. t.m.. ob 15. uri. Vabljeni! Odbor KD Union, KD Slavko Škamperle prirejata otroško pustno rajanje v prostorih KD S. Škamperle - Vrdelska št. 7 (stadion 1. maj) danes, 20. t.m., od 16. ure dalje. Zabava, loterija, sladkarije. I lil I I I I I— V spomin na obletnico smrti Tonči Turkove daruje Angel Turk 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. Z osnovnim namenom poglobitve sodelovanja pri reševanju nekaterih skupnih vprašanj, so se v četrtek zvečer v Sovodnjah sestali upravitelji sovodenjske in goriške občine. Poleg župana dr. Scarana so bili v goriški delegaciji še podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben, odbornik Jakončič ter glavni tajnik goriškega županstva dr. Sen-ni. V delegaciji sovodenjske občine pa so bili poleg župana vsi odborniki, predstavnik manjšine ter tajnik občine. Ker je bilo četrtkovo srečanje prvo tovrstno srečanje med predstavniki dveh sosednih občin, so bili pogovori bolj splošnega značaja, medtem ko naj bi se o konkretnih vprašanjih pogovarjali in jih skušali tudi rešiti na prihodnjih srečanjih, ki naj bi bila vsekakor pogostejša, kakor sta poudarila oba načelnika delegacij. V skoraj dve-urnem pogovoru so sovodenjski u-pravitelji predstavnike goriške občine seznanili z vrsto najbolj perečih vprašanj, ki jih bo mogoče rešiti le ob tesnem sodelovanju med obema krajevnima ustanovama. Tako so veliko pozornosti namenili vprašanju zagotovitve ustreznejših prostorov za slovenske srednje šole v Gorici. Župan Scarano je zagotovil, da si goriška občinska uprava prizadeva, tudi v sodelovanju s pokrajino, za najbolj primemo ureditev, bodisi z adaptacijo poslopja semenišča, bodisi z gradnjo novega šolskega centra, v kolikor bi semeniško stavbo škofija prodala drugim interesentom in ne občini. Kazalo pa bi tudi razmisliti, je še dejal goriški župan, o odkupu in adaptaciji dveh šolskih poslopij v Ulici Randaccio. Odločitev o tem pomembnem vprašanju naj bi sprejeli proti koncu leta, ko bo znano, če bo semenišče kupila neka švicarska, oziroma mednarodna ustanova. Veliko vprašanje predstavlja tudi zagotovitev denarnih sredstev, (bodisi za adaptacijo, bodisi za novo gradnjo), ki naj bi jih črpali iz zakona o izvajanju osimskega dogovora, oziroma na osnovi bodočega zakona o globalni zaščiti. V nadaljevanju pogovorov sta se delegaciji dotaknili še vprašanja glede možnosti uskladitve prevozov šoloobveznih otrok, glede možnosti podaljšanja goriškega plinskega o-mrežja tudi na območje Sovodenj, glede ■ ureditve nekaterih vprašanj v zvezi z oskrbo z vodo, glede delovanja upepeljevalnika. prečiščevalne naprave za odplake itd. Sovodenjska občina je sicer članica konzorcija CAFO, ki naj bi v prihodnjem obdobju poskrbel tudi za zgraditev plinskega omrežja. Težave so v tem, ker gre za daljno-ročni načrt, na podlagi katerega naj bi plin na območju občine napeljali šele proti sredi devetdesetih let. Mogoče pa bi bila predlagana rešitev, s podaljškom goriškega plinskega omrežja, le hitreje izvedljiva. Vsekakor bodo možnosti take rešitve preverili v prihodnjih mesecih. Obe delegaciji sta ob koncu pogovorov poudarili nujnost pogostejših srečanj. DRUGA OBVESTILA NA ZADNJI STRANI Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 20. februarja LEON Sonce vzide ob 6.59 bi zatone ob 17.38. — Dolžina dneva 10.39. — Luna vzide ob 5.02 in zatone ob 14.07. Jutri, NEDELJA, 21. februarja IRENA Vreme včeraj: na j višja temperatura 7,4 stopinje, najnižja 5,7, ob 18. uri 6 stopinj, zračni tlak 1020 mb rahlo narašča, veter 43 severoza-hodnik s sunki do 62 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTt A IN SMRTI RODILA STA SE: Marco Bertoc-chi in Francesca Veronesi. UMRLI SO: 86-letna Maria Iurse vd. Marchione, 74-letni Rodolfo Bre-ziger, 74-letni Donato Vittori, 62-let-na Giulia Bonifacio, 55-letni Bruno Bognolo. 41-letni Mario Martini, 93-letna Lidia Dardi vd. Schreiber, 45-letna Elda D'Argenzio por. Stefanel, 77-letna Iolanda Zlobec vd. Bonafi-ni, 88-Jetna Teresa Sain vd. Jacobs, 70-letni Oscar Millo, 81-letna Maria Forbeson vd. Klingendrath. činski odborniki iz Gorice in predsedniki trgovinske zbornice, gospodarskih in podjetniških teles. Ministra Balzama bo sprejel predsednik pokrajine Cumpeta, ki mu bo orisal splošni gospodarsko - politični položaj, zlasti pa še vlogo Gorice kot obmejnega mesta in težave, ki nastajajo s prevozi. Balzamo Popoldne bo minister odšel v Trst, kjer danes in jutri. se bo zadržal varni Detroit in kako nameravajo na deželi rešiti vprašanje delavcev tovarne ALVI iz Vileša, kjer so vsi delavci že več mesecev v dopolnilni blagajni. Svetovalci o-menjajo tudi prejšnje obljube, da bi delo v tovarni Detroit ponovno steklo najkasneje 1. februarja. V drugi interpelaciji pa želijo svetovalci vedeti, zakaj je prišlo do novih težav in zapletljajev v tovarni Sogtec v Krminu, kjer grozi, če upoštevamo časopisne vesti, ponovni zastoj v proizvodnji in seveda ponovna dopolnilna blagajna za delavce tega podjetja, ki bi se tako pridružili onim bivše tovarne Tee - Friuli, ki so že precej časa brez dela. Minister Balzamo ob 11. uri na pokrajini Minister za prevoze Balzamo bo danes na uradnem obisku v Gorici. Ob 11. uri se bo na pokrajini sestal s pokrajinskim odborom. Sestanku bodo prisostvovali tudi ob- Na letališču uplenili lisico PREDAVAL JE BRANKO MARUŠIČ Slovenci na Goriškem v času Marije Terezije Govornik je orisal takratni položaj v naši deželi ■ Skupinski ogledi razstave v palači Attems Na področju sovodenjske občine so v četrtek uplenili še eno lisico. Žival je na goriškem letališču u-strelil Jožef Florenin iz Rupe. Ker so na tem območju že ugotovili dva primera stekline obstaja upravičen sum, da je bila tudi zadnja uplenjena žival že okužena z nevarno boleznijo. Vsekakor dokončen odgovor bomo zvedeli v prihodnjih dneh. Branko Marušič, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku je v sredo zvečer bil gost Zveze slovenskih kulturnih društev ter Slovenske ljudske knjižnice Damira Feigla v Gorici. V mali dvorani Kulturnega doma je govoril o položaju go-riških Slovencev v dobi vladanja cesarice Marije Terezije. Pred nekaj meseci je namreč goriška pokrajinska uprava pripravila v sobanah palače Attems veliko razstavo pod naslovom cGoriška v dobi Marije Terezije*, s katero se je oddolžila spominu avstrijske cesarice ob 200-letnici njene smrti. Ob dejstvu, da na prireditvah, ki no jih pripravili ob razstavi sami, se ni veliko govorilo o specifičnem položaju Slovencev v času Marije Terezije, sta ZSKD in knjižnica smatrali umestno, da bi našim ljudem posredovali več podrobnosti o naših prednikih, podložnikih slovite cesarice. Teh podrobnosti in zanimivosti smo iz ust predavatelja slišali veliko, tako da je številno občinstvo dobilo celovito sliko položaja slovenskih ljudi n-. Goriškem. Branko Marušič je namreč v svojem posegu nanizal vrsto podatkov, ki jih je zbral iz dokumentarnega gradiva, ki so prisotnim orisali gospodarski, socialni in kulturni po- S SINOČNJE SEJE Zaskrbljenost občinskega sveta za položaj podgorske predilnice Župan odgovoril Mermolji, da goriška občina ne bo snela dvojezičnih tabel - Odobren načrt za ožje mestno središče Interpelacije KPI v deželnem svelu Komunistični deželni svetovalci Bratina, Battello in Scampolo so predsedniku deželnega sveta poslali dve interpelaciji o položaju v industrijskih podjetjih na Goriškem. V prvi interpelaciji hočejo svetovalci vedeti zakaj je prišlo do zastojev v realizaciji pogodbe za obnovo delovanja v tržiški to- Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta so svetovalci sprejeli soglasno zelo važno dopolnilo veljavnemu urbanističnemu načrtu. Sprejeli so novo perimetracijo ožjega zgodovinskega središča, v katerega so zaobjeti Grajski grič, Travnik, Raštel s sosednimi ulicami, Stolni trg ter trg Sv. Antona in še starinski del v neposredni bližini. Tako odbornik za javna dela Del Ben kot svetovalci Fomasir, Chiarion, Brunello in Coceani so poudarili, da grb' * tem primero za 'koristno dopolnilo urbanističnega načrta in s tem v zvezi bo moč na tem območju urediti marsikatero popravilo. V začetku seje je župan Scarano povedal, kako so potekali pogovori na deželi v Trstu o podgorski predilnici. Težave so z industrijci, ki bi bili voljni prevzeti podjetje, ki je zaprto že več časa. Oglasil se je podjetnik Brugi, ki bi želel obnoviti proizvodnjo, vendar bi zaposlil le nekaj sto delavcev, komaj tretjino teh, ki so še v službenem razmerju, čeprav v dopolnilni blagajni. Potreboval pa bi kar 37 milijard Ur investicij, ki naj bi prišle iz deželnih virov. S stališčem župana je soglašal demokristjan Leardi, zelo kritičen pa je bil komunist Bucovini, ki je dejal, da je dežela zavrnila take industrijce. ki bi bdi voljni dati boljše pogoje kar se tiče zaposlitve in obtožil občinski odbor, da pasivno spremlja dogodke v zvezi s podgorsko predilnico. Komunist Mermolja je hotel zagotovila župana, da bodo dvojezične table na območju goriške občine o-stale nedotaknjene, ne pa, da se bo zgodilo to kar se je pripetilo s pokrajinskimi tablami prejšnji teden. Župan je dejal, da občinska uprava nima podobnih namenov, kar je Mermolja vzel na znanje. Dejal je tudi, da bi bil že čas, da bi bila imenovana konzulta za slovenska vprašanja, ki je na dnevnem redu že nekaj časa. Komunist Alberti je še hotel vedeti kako je z davčnim svetom, ni pa dobil odgovora, ker odbornika za finance ni bilo ta čas v dvorani. Davčni svet se ne sestaja že približno leto dni. Plesni tečaj v Sovodnjah DNEVNA SLUŽBA LEKARN («6 8.30 dn 20.30) Ul. Setteiontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. Aprila 6. Sesljan in Opčine. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini. Sesljan in Opčine. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini, Sesljan in Opčine. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21, ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441. LEKARNF V OKOLICI Boliunec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek tel 225 141: Božje polie Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan; tel. 209 197; Zavije tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. HMM«—MU—MHHMMtMIMMniMUMHMHHmM—*M—M— ZAČINJAJO SC NEKAJDNEVNI NORČIJI TEKME V ZNAKU PUSTOVANJA DANES NA IGRIŠČU BAIAM0NTI V nedeljo sprevod vozov po goriških ulicah - V torek veselo v Kulturnem domu Po mestnih ulicah že nekaj dni krožijo otroci oblečeni v maske, vendar so bili doslej le posamični slučaji. Več mask bomo lahko videli danes popoldne, ko se bodo ob 14.30 na športnem igrišču Baia-monti zbrale skupine ljudi, ki bodo zastopale šole, društva, in podobne ustanove. Na sporedu je namreč plemiško tekmovanje seveda bo zmagal najbolj vzdržljiv in tudi najbolj spreten, da ne bi rekU najboljši. Kar šest je tekem, na katerih morajo nastopiti tekmovalci. Najprej se bodo pomerili lokostrelci. Zatem bo igral Zamejski instrumentalni ansambel iz Števerjana. Medtem ko bodo imeli gledalci na voljo kozarčke dobrega vina, ki bo seveda kar «prijetno» hladno, razen če ne napravijo iz njega vročega bruleta, se bodo tekmovalci pomeriU v tekmah v vlečenju vrvi, v rakovem teku, v teku v Žakljih, v žaganju drvi in še v raznih drugih tekmah. Lani so vse te tekme zmagali zastopniki rajona Sv. Ane. Kdo bo zmagal letos? Seveda se bo pust nadaljeval v nedeljo popoldne, ko bo od 14. ure dalje po mestnih ulicah tradicional- ni sprevod pustnih vozov in mask. Pazabili smo povedati. Za vse te prireditve skrbi odbor za «Mladi Pust* v Podturnu. Pustni ples in zabave pa bodo v številnih društvih. Zelo veselo bo v Kulturnem domu, kjer se bodo v torek, na pustni torek, slavnosti pričele že ob 15. uri. Takrat so na vrsti otroci osnovnih šol. Na sporedu so mimohod mask, ples, družabne igre in srečolov; najbolj originalne maske bodo nagrajene. Od 17.30 do 21. ure bo v drugih prostorih pustovanje za dijake srednjih šol. Tudi tu bodo maske prišle na svoj račun, saj bodo tudi po plesu nagradili tri najlepše maske. Za bolj odraslo mladino in za nonote pa bo pustni ples od 21. ure dalje. Za slednjega so nujne rezervacije. Dodajmo še, da imajo danes popoldne (za otroke) in zvečer (za odrasle pustni ples tudi na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu in da ima drevi v diskoteki Rendezvous ples tudi Smrckk. Goriški župan pa je tudi letos prepovedal uporabo moke in drugih praškov v pustnih sprevodih, Zato da bi ulice ostale čiste! Mladinski odsek KD Sovodnje priredi ob koncu meseca plesni tečaj za začetnike in tiste, ki bi se v plesu radi spopolnili. Vaje bodo v kulturnem domu wi Sovodnjah, prir. čele pa se bodo že v četrtek, 25. t.m. Vaje bodo dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Tečaj bo trajal približno mesec in pol. Prijave sprejemajo Ivana Butko-vič in Gianna Marson v Sovodnjah ter Avguštin Devetak na Vrhu. Prijave sprejemajo do 22. t.m. • Goriška skupina ljubiteljev peš hoje GMG bo jutri sodelovala na pohodu «Ator pe comun* v kraju Terenzano. Manjša skupina pa se bo, prav tako jutri, udeležila smučarskega teka treh dežel Kranjska gora - Trbiž - Podklošter. Iz tržtške bolnišnice V silovitem trčenju med fiatom 500 in dostavnim vozilom znamke volkswagen, do katerega je prišlo, včeraj, okrog 14. ure v Ronkah, se je hudo poškodovala 44-letna Luisa Rigo Degano iz Vidma. V tržiški bolnišnici so jo pridružili na zdravljenju za 40 dni. Mesec dni pa se bo zdravil 57-letni Mario Gaddi iz Tržiča. Včeraj, okrog 13. ure je postal žrtev prometne nesreče v Verdijevi ulici v Tržiču. •iltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiMiiiiiiimHiiiiiimHiiimiiiiiitiiiiiMitiiiiiiititiiiiitiiiMtitiiiiiiliiiiiiiiiiiitlivniM V SREDO V DOBERDOBU Spet pretep in razbijanje v lokalu Trillullalla Dejanje naj bi zagrešila skupina pijanih Furlanov, dva sta že za zapahi ložaj slovenskega človeka na gori-ško - gradiščanskem ozemlju. Tako smo izvedeli, da so bili Slovenci v večini v primerjavi z nemško, oziroma s furlansko skupnostjo ter da so bili po večini kmetje in delavci, čeprav niso izostajali izobraženci. O njih dobimo podatke iz raznih knjig, ki so jih sami napisali, ali iz dokumentov tedanjega časa. Vzporedno s predavanjem sta prireditelja pripravila dan kasneje o-bisk razstave v palači Attems, ki jo je vodil umetnostni kritik prof. Milko Rener. Včeraj pa so si razstavo ogledali dijaki klasičnega liceja Primož Trubar. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo naproša člane - tekmovalce, ki bodo sodelovali na zimskih športnih i-grah, naj se prijavijo na sedežu društva najkasneje do torka, 23. t.m. Avtobusa za nedeljski smučarski izlet v Innichen bosta vozila po sledečem redu: prvi avtobus odpelje ob 6. uri iz Štandreža, drugi avtobus pa ob 5.30 iz Doberdoba, ob 5.45 iz Sovodenj ter ob 6. uri iz Gorice (s Koma). Tako sporoča smučarski odsek SPD Gorica ter prosi za točnost. Kmečka zveza obvešča kmete, da 28. februarja zapade rok za predložitev prošenj kompenzacijskega sklada za gorata področja po deželnem zakonu štev. 62 z dne 12. junija 1978, ki določa prispevke za rejo živine in obdelovanje zemljišč. Zainteresirani naj se zglasijo čim-prej na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, za izpolnitev prošnje. V Kulturnem domu v Gorici bo na pobudo ZSKD in Slovenskega mladinskega centra v torek, 23. t.m., pustovanje, od 15. do 18.30 za vse otroke osnovnih šol, od 17.30 do 21. ure pa za dijake srednjih šol. od 21. ure dalje pa ples za mladino in odrasle. Za slednji ples v večernih urah prodajajo vabila do ponedeljka. 20. t.m., Renca Pelesson na sedežu ZSKD, Peter Grusovin na učiteljišču, Marko Komel na trgovski šoli, Loreta Jarc na zavodu Zois in Mitja Bavcon na klasičnem liceju. Goriški brivci bodo pustovali. V ponedel jek bodo imeli kot vedno zaprto. Na pustni torek bodo delali le od 8.30 do 12.30, popoldne bodo njih obrati zaprti. Prav tako bodo imeli dela prost dan v sredo. To velja seveda tudi za frizerje za ženske. Kino Spet pretep, razbijanja pa še kaj, v «znanem» doberdobskem lokalu «Trulillalla*, ki ga vodi 24-letni Ren-zo Radossi. Orožniki iz Tržiča so v sodelovanju z orožniki iz Maiana že izsledili in aretirali dva od petih pretepačev: 21-letnega Rolanda Stefania iz Co-droipa ter 34-letnega Franca Bar-bianija iz Colloreda di Montealba-no. Oba sta že v priporu, medtem ko orožniki iščejo še tri mladeniče, prav tako iz Furlanije, ki so pomagali, oziroma sodelovali pri orne* njenem podvigu. Menda je družba prispela v lokal že precej okajena ter nadaljevala s popivanjem in razgrajanjem. Do pretepa in razbijanja naj bi prišlo ko je Radossijevr sestra stopila k telefonu z namenom, da pokliče o-rožnike. Eden od skupine naj bi ji iztrgal iz rok slušalko, pretrgal telefonsko žico in začel razbijati no telefonskem aparatu, dva druga pa naj bi se medtem spravila na Ra-dossija. Preden so skočili v avto in se v naglici odpeljali, pa so še dodobra razmetali mize in stolice v lokalu ter povzročili precej škode. Odgovarjati bodo morali zaradi namerne povzročitve škode v obte-žilnih okoliščinah, zaradi groženj in nasilja. Dogodek se ie pripetil v sredo le se glasi: Stric Tomas, kam kr’vljaš? / na Trbiž pa 'n žaklj miš / č'j’h sneš, damo na smeš / č’j’h prdaš, damo na znaš. Ravnah smo se po njegovi želji. Z upanjem, da bomo dosegli enak učinek, kot ga je on dosegel pri nas Jn za konec mu vračamo topel pozdrav. Uredništvo POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Antonio Bolčina iz splošne bolnišnice na pokopališče v Ločniku. Gorica VERDI 18.00-21.30 «Bolero>. N. Garcia in R. Hossein. Barvni fibn. CORSO 17.30-22.00 «Fuga per la vittoria*. S. Stallone in M. Cai-ne. Barvni film. VITTORI A 17.00-22.00 cFuria eroti-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30 - 22.00 cCristiana F., noi i ragazzi dello zoo di Berimo*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 (Lesercito piu pazzo de) mondo*. J\ova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Jaz sem tvoj morilec*. Nemški film. 22.00 »Resnične zgodbe, IV. del*. Nemški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Samo dvakrat se živi*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Letovanje v Grčiji*. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORKI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija, tel. 84-576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti. tel. 72-70L TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO GORICA NATEČAJ Razpisan je natečaj na podlagi naslovov in kolokvija za dodelitev enega delovnega mesta strežnika na poskušnjo v seznamu pomožnega osebja. Rok za predložitev prošnje zapade 29. marca 1982. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na Tajništvo trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi štev. 10. Pisma uredništvu «Na Trbiž po en Žakelj niiš» Najprej hvala Božidarju Jaklju iz Kranjske gore. Hvala za pismo, s katerim nas opozarja na napako, ki jo radi ponavljamo, ko pišemo o Trbižu, o tistem v Kanalski dolini, seveda. Da smo jo napravili ponovno piše. tokrat v poročanju o skakalni tekmi. In res smo jo, zagotovo smo jo. In jo bomo, žal še kdaj, za kar se mu naprej oproščamo. Najbrž jo bomo zato, ker bi morali vsi, ko poročajo o dogajanju na Trbižu, vedeti, da se ne gre «v», ampak ena* Trbiž. Da bi se nam to bolj vtisnilo v spomin, nam je poslal staro pesmico iz zgornjesavske doline, zapisano v gorenjskem narečju. Tako- Lestan Nicolo UL. GARZAROLLI 105 - GORICA - TEL. 81801 RAČK GRUNDIG 2X35 W KOMPLETEN Z ZVOČNIKI Lit. 700.000 VIDEO REKORDERS NORDMENDE 4 URE SNEMANJA - SISTEM VHS od Lit. 1.150.000 dalje TUC «22» 99 KANALOV Lit. 630.000 «Espobianco» UL. COSSAR 23 - GORICA - TEL. 83823 PRALNI 'STROJI SH.TAL SAN GIORGIO RIBER od Lit. 285.000 dalje od Lit. 275.000 dalje od Lit. 287.000 dalje Enoletna opica vrste šimpanz Leonard iz ljudskega vrta v mestu Tam-pa si je zlomila zob. Zobozdravnik Jerry Revnolds proučuje primer in ugiba, kaj bi se dalo storiti... SNEMANJE NAJ BI SE ZAČELO ŽE KONEC PRIHODNJEGA MESECA PRIPRAVE ZA FILM 0 VELIKEM TRANSPORTU ALI 0 TRISTO KILOMETROV DOLGI EPOPEJI Gre za film iz NOB - Režiral ga bo Veljko Bulajič, ki je doslej napravil že več filmov iz NOB V času partizanske vojne v Jugoslaviji se je glavnina vojske zadrževala v glavnem v Bosni in to ves čas od konca 1942. do junija 1944. Partizanska vojska se je borila proti okupatorju in domačim izdajalcem, hkrati pa prenašala tudi težka bremena kot na primer o-stro zimo v gorah, nevarni pegavi tifus, pomanjkanje oblačil in pogostno pomanjkanje hrane. Vojska je često morala voditi s seboj tudi včasih tisoče starcev, žensk in o-trok ali jih hraniti v tako imenovanih «zbegih*, posebno v času sovražnikovih ofenziv. Bila so to včasih že biblična dogajanja. Kako prehraniti partizansko vojsko in pogosto tudi del prebivalstva? Med raznimi rešitvami je bil tudi «kanal» za dobavo hrane iz Srema in Vojvodine, torej iz tako imenovane jugoslovanske žitnice. Pravzaprav so ti »kanali*, kljub številnim sovražnim postojankam, redno delovali. Med tolikerimi velikimi »transporti* pa je bil eden. ki je zaradi svojega obsega prešel tudi v zgodovino partizanskega boja v Jugoslaviji. Bil je to veliki transport ob koncu junija 1943. ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIINIIIIIIIIIIIllllllHItlllHIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllfllimHtMMNIII Brigade, ki so spremljale vrhovno poveljstvo, so pravkar zmagovito zaključile bitko vzdolž Neretve. Bil je to boj, ki se je vlekel skozi marec in april 1943. leta, ko je partizanska vojska povsem potolkla italijansko divizijo «Murge» pri Prozoru ter osrednje četniške formacije in prizadejala hude izgube tudi Nemcem. Vendar je tudi partizanska vojska imela veliko izgub in nosila s seboj več tisoč tifusarjev in ranjencev. Vrhu tega je bila vojska preglajena. In v trenutku, ko je partizanska vojska bila potrebna vsaj malo oddiha so Nemci sprožili novo ofenzivo. Bilo je to sredi maja 1943., ko se je proti glavini Titove vojske pognalo dvanajst sovražnih divizij, nemških in italijanskih. Boji so bili izredno ostri in partizanska vojska, ki se je morala umakniti v višje lege gora, je morala zapustiti težko orožje, vrhu tega je zavladala v vojski še lakota. Med bojem in sicer 8. junija je bil ranjen tudi Tito, brigade pa so se ponovno znašle v oklepu sovražnih sil. V tistih dneh, ko je partizanska kri rdeče obarvila Sut jesko in so MIIttMllllflltMIIIIIIIINIIIMtHHIIIIIIIIMIIIMttlllllllllM ZARES POGUMEN NAČRT FURLANSKEGA ARHITEKTA V Vidmu dvorana za živinski sejem in za kuiturno-umetniske prireditve «Aide v tej dvorani sicer ne bomo uprizarjali,» je dejal arhitekt Sandro Vittorio, «pač pa bomo prirejali v njej množične ljudske shode in športne manifestacije» Trikrat je zapeljal v škarje, dvakrat je izsiljeval prednost na križišču, enkrat pa na prehodu za pešce. Vsakokrat je srečno izpeljal avto iz prometno nič kaj zavidljivih položajev. Ob takšnem šoferju sem skušal ohraniti spodobno obnašanje sopotnika z mirnimi živci,, čeprav moram priznati, da mi je ta vloga, ki jo le redkokdaj opravljam, bila zelo neprijetna. Brez besed sem jo zmogel samcr zato, ker sem bil samo z očmi udeležen v prometu, z u-šesi pa sem skušal čimbolj prisluhniti tistemu, kar je pravil voznik, ki ni bil kakršenkoli voznik, ampak arhitekt Ss^ktrd'Vittorio, človek, h kateremu'sem se namenil, da bi mi pokazalPala-ste (palačo za dražbe) ifnRfrazložil, kaj ga je vodilo pri izdelavi tega načrta- Marsikdo se bo vprašal, kaj je takšnega v načrtu, da ga tako naravnost in skoraj izzivalno postavljam pod žaromet. Odgovor je dokaj preprost. V javnosti se je pojavil glas, da so v Vidmu zgradili palačo, ki bo služila živinskim sejmom in kulturno - umetniškim prireditvam, novica torej, ki je zanimiva in zastavlja vprašanje, kakšne arhitektonske, gradbene in funkcionalne rešitve so poiskali projektanti, da so združili dvoje, kar po nobeni logiki ne gre skupaj. Spraševal sem se, kako je mogoče zgraditi večnamensko funkcionalno infrastrukturo, v kateri se v presledku nekaj ur, tako se je govorilo, najprej zberejo živinski kupci ali kupci kateregakoli na dražbi prodajanega blaga, nekaj ur kasneje pa gledalci operne predstave. »Je to mogoče?* sem naravnost vprašal arhitekta, da mi on pove, koliko resnice je v govoricah. Arhitekt Vittorio, mož kakih 45 let, z mornariško čepico na glavi kot kancler Schmidt, je vozil naglo in tudi varno, če hočem biti pravičen do njega, pa še natančno mi je odgovarjal. Oboje je počel suvereno in kar se njegovega poklica tiče, tudi strokovno. Zanj zares ne bi mogla veljati svoj čas izrečena zlobna trditev na račun nekdanjega predsednika ZDA Geralda Korda, češ da ne zna hoditi, kadar žveči gumi. «Ne, Aide ne bi mogli zaigrati v tej palači, ne morda zato, ker prostor sploh ne bi bil prikladen za takšno ali podobno opero ali klasično gledališko delo, ampak ker gre za kulturni odnos,* je odgovoril arhitekt. »Popotresni Furlani v svoji praktičnosti in varčnosti pri obnovi torej niste šli tako daleč, da bi bili sposobni, če ne isti dan, pa v dveh naslednjih dneh v i-stem prostoru uprizarjati dve tako različni dejavnosti, kot sta trgovska in umetniška.* sem nadaljeval pogovor. »Ne, tega še ne in najbrž tako daleč tudi nikoli ne bomo šli. Toda ta palača vendarle želi ustreči večjemu številu namenov. S tem ciljem sem jo tudi načrtoval,* je nadaljeval arhitekt. »V njej bomo prirejali množične ljudske prireditve, zabavnoglasbene nastope, sodobnejša gledališka dela in vrsto športnih prireditev, kot su boks, sabljanje itd. Takšna dvorana nam je bila potrebna in u-pam, da jo bomo odprli letos v maju, ko bo v Vidmu vsedržavni živinski kongres.* Nekako tako sva se pogovarjala tjagrede. Zapeljala sva mimo sejemskega prostora »Udine espo-sizioni*, s katerim se Videmčani radi ponašajo, in se ustavila pred zgradbo, ki je bila predmet najinega pogovora, V železobeto-nu zgrajeni objekt (zgradili so ga po protipotresnih predpisih) je že po svojih zunan'"’ linijah izdajal svoj namen. Zunanje in no-. Iran je stene so bile prevlečene Pogled na spodnji z naravno stropno svetlobo razsvetljenega odra in na amfiteatralni obliki postavljene sedeže nove Palaste v Vidmu s «špricanim» cementom, ki so ga nanašali kar s strojem. Objekt je veljal (dogradili so ga pred tremi leti) 900 milijonov lir, gradnja pa je trajala eno leto. Po teh podatkih je mogoče sklepati, da je v njem dos l špartanskega. Stopila sva po krožnih stopnicah in iz enega izmed štirih jaškov izstopila, nekje na polovici amfiteatra, v ogromen prostor, ki se je širil navzdol in navzgor. Pod mano je bilo 750 sedežev, nad mano pa na stopničastem dvigajočem rs prostoru za stoječe občinstvo še dru":l1 750 r ojišč. Oder je zgra.rin v dveh ravneh. V višini prve spodnje vrste sedežev je polkrožna arcm premerom nekaj nad 20 metrov, nad njo, kakšne tri metre višje, pa je pravokotni oder z daljšo stranico o-krog 25 metrov. «Bronasta Cclibertijeva krava, ki smo jo začasno postavili na spodnji del odra, bo '■tali v atriju,* je rekel arhitekt, potem pa začel razlagati, kako bodo potekale dražbe. Ga veva bodo, če bo šlo za kravje kupčije, pripeljali skozi stranska vrata na tehtnico. Na e-kranu se bo avtomatično zabeležila njena teža, Dražbarji, ki bodo na stolih v spodnjem delu amfiteatra, bodo s pritiski na gumbe dvigali ceno, ki se bo zapisovala na ekranu. Funkcioitar, ki bo dražbo vodil, pa bo blago prisodil zad njemu najboljšemu ponudniku, ki ga bo mogoče ugotoviti na podlagi številke sedeža. Seveda pa bodo na dražbah lahko prodajali tu di sir, vino, tapete itd. Potem ko je povedal, da je pri uresničitvi tega objekta imel glavno besedo predsednik trgovinske zbornice v Vidmu prof. Vittorio Marangone, je arhitekt dodal, da bodo z nakupom praktikablov oba odra do takšne mere izravnali, da bo med njima samo pol me tra višinske razlike. »Kako boste po dražbi očistili oder,* sem ga spet vprašal, «in ga Usposobili za kulturno - umetniško ali športno prireditev?* »Pod tribuno je 20 odprtin, iz katerih pod pritiskom spustimo vodo. Z gumo obložena tla se hitro očistijo, s prezračevalnimi napravami pa zrak v eni uri štirikrat zamenjamo,* je pojasnil Sandro Vittorio in za nameček dodal še nekaj tehničnih podatkov o strehi iz železne konstrukcije z nosilci z 42 m razpona. Na stropu je 5 širokih navpičnih cevi s pre- merom dveh metrov, iz katerih prihaja na oder naravna svetloba. Na povratku v Videm je bil govor splošnejšega značaja. Gradbene krize nisva mogla obiti. Občutimo jo pri nas kot tudi po svetu. Zanjo smo po arhitektovih besedah največkrat krivi sami, zato, ker ne znamo delati. Navedel je primer študija, ki ga vodi s svojimi kolegi. Naročniku so sposobni ponuditi vse od načrta do iz- vedbe. Ko so razmišljali o tem, kakšno podjetje naj gradbeni strokovnjaki zasnujejo, da bodo konkurenčni, so prišli do spoznanja, da obrtniški pristop ni več dovolj, ampak je naročniku potrebne zagotoviti popolno ponudbo. »Jaz, ki nisem verjel v zdravnika splošne prakse, sem zgradil kliniko s specialisti,* je sklenil pogovor Sandro Vittorio. GORAZD VESEL mnogi borci krvaveli po okoliških gorah in z žrtvovanjem osem tisoč borcev prebili sovražni obroč, je tudi v Vojvodino prispela vest o težavah, v katerih se je znašla Titova vojska v Bosni. Med Titovo vojsko pa sta bili tudi dve vojvodinski brigadi. »Zvedelo se je, da naši borci trpijo lakoto, da so malone bosi in oblečeni le v krpe. Družine teh borcev so začele spontano klati prašiče in žeti žito ter zbirati obleko. Tem družinam so se pridružile tudi mnoge druge, v nekakšno tekmo solidarnosti. Čevljarji in krojači so delali noč in dan, starke so pletle nogavice in puloverje in tako se je v kratkem zbralo več kot za sto voz blaga.* Tako pripoveduje neka priletna ženica, ki tedaj še ni bila niti poročena in katere zaročenec se je boril v vzhodni Bosni. Na dan svetih Petra in Pavla, ko se v panonski nižini že iz tradicije začenja žetev pšenice, je bilo tisto leto na mnogih poljih žito že požeto in omla-čeno in v noči se je dolga kolona odpravila na pot. Tisoč sto prostovoljcev (rečeno je bilo, naj bi se jih zbralo 400), med njimi je bilo tudi veliko deklet, se je odpravilo na pot s sto kmečkimi vozovi, v katere so bili vpreženi konji. Sto voz je bilo naloženih z žitom, prekajenim mesom in drugo hrano, pa tudi z oblekami in perilom. Vse to je bilo namenjeno v Bosno. Vozove, konje in vodiče ter že omenjenih tisoč sto mladeničev in deklet, ki so se odpravili v partizane, je spremljala Tretja vojvodinska brigada, ki je štela 550 borcev. Vse to je tvorilo kolono, ki je bila dolga kakih pet kilometrov. Zdi se nemogoče in neverjetno, da bi toliko voz in toliko ljudi moglo neopaženo mimo sovražnih postojank in to na 300 km dolgi poti, na kateri so morali tudi mimo utrjenih krajev, železniških prog in cestnih blokov, pa tudi preko rek, kot sta Sava in Bosut. In vendar je to uspelo in po težko prehodnih gozdnih in poljskih cestah, mimo velikih cest, ob občasnih spopadih je veliki »transport* prispel na cilj. Z njim so do vrhovne komande prispeli tudi pisatelja Jara in Vladimir Ribnikar. lastnika beograjskega dnevnika »Politika*, sloviti kipar in slikar Djordje Andrejeva: - Kun, gledališka umetnica Milada Riter in drugi ljudje kulture. Ta vsekakor izreden dogodek bodo v kratkem prenesli na filmsko platno v ' italijansko-jugoslovanski koprodukciji. I^etos, 17. jfenuarja sta v Novem Sadu Gianni Massaro za rimsko podjetje »Lanterna cine-matografica* in Draško Redzep za vojvodinsko podjetje »Neoplanta -film* podpisala ustrezno pogodbo. Film nosi začasni naslov »Veliki transport*, lahko pa bi mu dali tudi naslov »Tristo kilometrov dolga epopeja*. Film bodo posneli v šestdesetih dneh in skoraj vse izven studiov, torej na odprtem. Snemanje se bo začelo že konec marca in se bo naglo nadaljevalo, da bi mogli film predvajati že na letošnjem jugoslovanskem festivalu v Pulju Kot skoraj vse jugoslovanske filme. na katerih je nastopila množica statistov in ki sq obravnavali skoraj izključno osrednje dogodke partizanske \ ajne, tudi ta film prevzel v režijo Veljko Bulajič, ki je režiral že filme kot so »Vlak brez voznega reda*, «Vojna*, «Ko-zara*. »Bitka na Neretvi*. Pri zadnjih dveh filmih so sodelovali tudi nekateri italijanski umetniki, kot na primer Franco Nero. Pa tudi v filmu, ki ga bodo sedaj začeli snemati. pri »Velikem transportu* bo- sta igrala dva italijanska filmska umetnika, sodelovali pa bodo tudi tehniki. En italijanski umetnik bo igral šefa angleške vojaške komisije pri jugoslovanskem vrhovnem štabu, drugi pa bo igral nacističnega polkovnika. Da' bi tedanja dogajanja prikazala kar najbolj vemo, se Bulajič in pisatelj Arsen Diklič, ki sta pripravila scenarij, nista zadovoljila s proučevanjem dokumentov, pač pa sta registrirala pričanja najmanj 300 oseb, ki so bile pri tem velikem pohodu udeležene Seveda ne bo ves material izkoriščen izključno za film, kajti po izjavah samega Veljka Bula-jiča film ne bo le rekonstrukcija dogajanj izpred 39 let. Z vrsto drobcenih dogodkov, ki bodo prepletali prikaz, ki se bo zaključil v mogočnem finalu, se hoče dati kar se da avtentična slika tedanje dobe. V filmu se bodo namreč vrstili dogodki posameznikov, mladih fantov in deklet, posameznih protagonistov, na primer deklet, ki so spremljala svoje fante in so ostala tudi same v brigadi, ali pa skupine kakih trideset zajetih nemških soldatov, ki so morali s kolono in bili nekakšni strelovodi, kadar se je morala kolona spopasti s kako zasedo ali nemško postojanko, prikazana bo zgodovina ljudi, ki so pobegnili iz taborišča in se priključili koloni, epizode, ki bodo prikazale vso humanost ali tudi vso surovost. Med drugimi bo tu tudi zgodba očeta in sina, ki doživita veliko tragedijo. Oče vodi enega izmed voz z žitom, njegov sin pa je med borci, ki spremljajo kolono. V nekem spopadu z okupatorjem pa sin pade. In ko gre oče iskat sina, ga najde mrtvega v obcestnem kanalu. Ne potoči niti solze, pač pa sina lepo pokoplje, nakar nadaljuje pot. Toda ne napravi niti veliko korakov, ko ob nekem drevesu izbruhne iz njega vsa žalost, ves obup, ki se pokaže v strahotnem že živalskem bolestnem kriku. GTACOMO SCOTTI Novost na knjižni polici ŽIVI PESNIKI Državna založba izdaja zbirko Živi pesniki. Že nekaj sodobnih pesnikov je predstavljenih v njej. Zdaj sta prišla na knjižni trg dve novi knjigi te zbirke. Predstavljena sta pesnika Jane* Menart in Kajetan Kovič. Knjige te zbirke naj bi bralcu govorile s svojo vsebino. Zato v njih ni uvodne besede, ni pripomb, ni razlag. So samo pesmi in bibliografski podatki o pesnikih. Obe knjigi prinaša izbor pesmi obeh znanih slovenskih pesniških ustvarjalcev. In tako najdemo Kovičeve pesmi razdeljene na dva cikla Vetrnice in Labrador, ta dva pa spet na podnaslove, ki zaobjemajo po nekaj pesmi. Menartove pesmi so razdeljene na sedem ciklov, v katerih je tisto, kar sicer že poznamo iz drugih zbirk. Izpušeče so satirične pesmi bolj ubrane za današnji čas, s tem da je poudarek na pesmih, ki obravnavajo splošne dileme človeka in so usmerjene v pesnikovo notranjost. Obe knjigi pesmi sta okusno opremljeni kot ostale knjige te zbirke, s čimer je poudarjena sodobna veljavnost teh pesmi in priročnost knjig za vsakdanjo oz. današnjo rabo človeka, ki vendarle skuša najti nekaj tudi še v poeziji in ne samo v hlastanju za materialnimi dobrinami. Sl. Ru. Jutri na Cerkljanskem spet stara «laufarija» Zelo stari pustni običaji, ki jih je fašizem začasno zadušil, pa so ponovno oživeli koj po osvoboditvi - Najavljeni gostje tudi od drugod CERKNO - V nedelje, na Cerkljanskem ji pravijo »debela* ali »tolsta* nedelja, bo v Cerknem osredna pustna prireditev na Primorskem — cerkljanska laufarija. V tradicionalnem sprevodu bo nad dvajset pustnih šem, ki imajo vse, razen ene (»lamauta*), značilne lesene »larfe* (maske). Po ustaljene..! redu bodo v sprevodu sodelovali »ta smrekovi*, »ta loparjevi*, ta žakljevi*. »ta per-jevi», »ta slamnati*, »ta bršljano-vi», ki ga bo spremljala čedna plavolasa »Marjetica*, »ta stara* in «ta stari* in seveda štirje »ta perjasti* (v oblekah iz ostankov prediva) ter nazadnje glavni krivec vseh težav in nevšečnosti na Cerkljanskem, rogat in čakanast »pust*, oblečen v mahovino. I^etos bodo glavnega krivca, «pu sta* zvlekli na sodni oder, postavljen pred hotelom ETA, in mu jx>-šteno sodili za vse, kar je bilo lani slabega oziroma nevšečnega na Cerkljanskem. Po stari šegi bo pust obsojen na smrt, »uap-sodba* (obsodba) pa bo napisana na več letrov dolgem papirju v čistem cerkljanskem narečju ... Smrtno obsodbo nad pustom pa bodo z lesenim »betom* opravili po običaju na pustni torek. Poznavalci pravijo, da je laufarija na ^-rkljanskem stara najmanj stopetdeset let, zadnjič p« so jo izvedli za pusta leta 1914 pred začetkom prve svetovne vojne. Fašistične oblasti pa so jo prepovedale zaradi njenega slovenskega porekla. Po drugi svetovni vojni pa so laufarijo spet obnovili na pobudo zavzetega domačina Petra Breliha. V etnografskem muzeju v Ljubljani so staknili tri stare lesene maske, edinstvene primerke lesenih «larf», ki jih poznajo 1« še v Drežnici Akademski kipar Rado Jelinčič je po teh vzorcih napravil daset mask in na debelo nedeljo leta 1952 je v Cerknem »laufarija* spet zaživela, ker je fašistične oblasti niso mogle pregnati iz zavesti prebivalcev Cerkljanskega. Delo kiparja za izdelavo mask je nadaljeval domačin Franc Kobal, katerega praded je tudi izdeloval »larfe* za laufarijo in izdol hel iz mehke lipovine veliko mask po opisih starih 'judi. Zanimiv je star cerkljanski rek «gorje tisti ,larfi’», ki prestopi cerkveni prag, kajti grešnika čaka huda kazen, da bo moral »Tarfo' nositi vse do groba*. Fr at je temu reku sicer ne verjamejo, vendar se ga drže. Letošnjo cerkljansko laufarijo. ki se bo pričela ob 15. uri, si bo ogledalo tudi veliko Ljubljančanov, ki bodo prišli s posebnimi avtobusi. JOŽE OBLAK Patronat KZ - INAC svetuje Vsekakor se splača upokojitev od decembra in ne od januarja Vpr.: »Dopolnila sem sicer že u-pokojitveno starost, vendar sem še vedno zaposlena in nisem še vložila na INPS prošnje za upokojitev. Približno načrtujem, da bi prekinila delovno razmerje s koncem tega leta. Od kdaj mi bodo priznali pokojnino: od 55. leta dalje ali po prekinitvi delovnega razmerja? Pri izračunu pokojnine u-poštevajo vse plačane zavarovalne prispevke ali upoštevajo le zadnja leta? Kaj mi vi svetujete, tudi glede na to, da imam zadnja Ma nekoliko višje prispevke?* S. M. Datum upokojitve, ali bolje rečeno, dan, od katerega dalje vam bo zavarovalni zavod INPS začel nakazovati starostno pokojnino, je odvisen izključno od vaše volje in oportunosti. Na osnovi najnovejših zakonskih določil namreč lahko zavarovanec zahteva retroaktivno izplačevanje pokojnine od naslednjega meseca po dopolnitvi upokojitvene starosti oziroma, odkar zadošča minimalnim upravnim zavarovalnim pogojem. To pomeni, da lahko dosežete likvidacijo pokojnine retroaktivno od na slednjega meseca po dopolnitvi 55. leta starosti. Taka rešitev na sc vam prav gotovo ne splača, saj bi na pokojnini aplicirali dnev ne odtegljaje za vse to obdobje, ko ste še v rednem delovnem raz merju (zadržali bi si mesečni znesek, ki presega minimalno pokojnino), poleg tega pa bi imeli znatno nižjo pokojninsko oenovo, še posebno gled- na višj prispevke v zadnjih letih. Če bi se odločili za to varianto, bi lahko ob prekinitvi delovnega razmerja zahtevali še dodatek na pokojnino, ki pa se izračunava samostojno. Svetujemo vam, da vložite proš njo za upokojitev v teku meseca novembra, ne glede na to, če boste tedaj tudi dejam.ko prekinili delovno razmerje ali pa boste de lali še ves december. V tem pri meru vam 1. INPS pokojnino od 1. decembra dalje (to je treba iz rečno zahtevati, ker bi vam v na sprotnem nrimeru likvidirali pokoj nino od 55. leta dalje) na osnovi povprečja prejemkov v zadnjih treh letih in to bo osnova za ce lotno pokojninsko dobo. Izračun pokojnine na podlagi plačanih za varovalnih prispevkov bi bil ne primerno nižji in te možnosti niti ne jemljemo v poštev. Zakaj sve tujemo upokojitev s koncem no vembra namesto s koncem decem bra? Če anticipiramo pokojnino le za mesec dni (da jo INPS iz plačuje od 1. decembra dalje), boste nato že 1. januarja deležni celoletnega poviška pokojnine za radi porasti življenjskih stroškov. Konkretno letos januarja so tisti, ki so začeli prejemati pokojnino z decembrom 1r31, prejeli s 1. januarjem 86.000 lir mesečnega fiksnega poviška, ki ga s;cer bi ne bili deležni, če bi se upokojili s koncem decembra in torej začeli prejemati pokojnino z januarjem. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Preiskave komisarja Mai-greta — TV film Senca nad Maigretom, 1. del 11.00 Velike bitke preteklosti: Dardanelska bitka (1915-1918) 11.55 Magične zgodbe mačka Teodora 12.30 Check up, program o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Gospod iz Ballantraeja, 6. del 14.30 Benetke, pust. ljubezen 15.55 ženske in glasba 1981 16.30 in 17.05 Jaz, sobota, pisani program 17.00 Dnevnik 1 — Flash 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Pustne šeme in pesmi, Viareggio 1982 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.40 Gianni Carina: Kraljica — 3. oddaja 21.45 «Carnilla», 3. del TV priredbe «Camilla» je pravzaprav TV priredba romana «Un inver-no fredissimo*. ki ga je napisala Fausta Cialente, za TV pa sta ga priredila Tulio Pinelli in Sandro Bolchi. Nocoj pride na spored tretje nadaljevanje TV priredbe. Glavno vlogo igra velika italijanska umetnica Giulietta Mašina. Vsebina je naslednja: v prvi povojni dobi na nekem milanskem podstrešju Camilla preživlja že drugo zimo s svojo številno družino, s sinovi, prijatelji in drugimi. Camilla nikakor ne more pozabiti moža, ki si je v Franciji ustvaril novo družino. Da bi mera bila polna. je tudi njena hčerka Alba v komaj odrasli dobi u-brala zgrešeno pot. vtem ko je sin Guido ubral pot gledališča. ki ne prinese veliko zaslužka. 22.55 Pregled programov za prihodnji teden 23.10 Dnevnik — Vremenske razmere 23.45 Šolska vzgoja: Izpopolnjevanje otroških bolničarjev Drugi kanal 10.00 Bis! 12.30 in 13.30 Repla.v — skozi trideset let kronike 13.30 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 14.00 šolska vzgoja: ,i*»i. . Odprta šola 14.30 Športna sobota: Ciklokros: Svetovno prvenstvo diletantov Viareggio: Nogomet Milan: Predstavitev kolesarske dirke Giro dTtalia Program za mladino 16.55 Po sledeh Severnice, TV film 17.45 Dnevnik 2 — Flash 17.50 Pregled programov za prihodnji teden 18.05 Dnevnik 2 — Dribbling 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 II , sistemone. program kvizov Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 20.40 Gengis Klian, TV priredba Legenda Modrega Volka, 3. del 21.35 «11 conformista* — film 23.35 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Turin: Lahka atletika Tretji kanal 16.55 Vabilo: Storie di gente senza storia 17.30 Baron Munchausen — film 18.45 Pregled programov za prihodnji teden 19.00 Dnevnik 3 19.35 Programi, ki smo jih že videli in ki jih bomo videli na Tretjem kanalu 20.05 Big band memories, glasbena oddaja 20.40 Pust 1982. neposreden prenos iz Benetk 21.40 Pisma direktorju: Zaljubiti se pri petdesetih letih 22.40 Dnevnik 3 23.15 Milan: Kolesarske dirke JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Potovanje škrata Spančkolina risana serija 8.35 Ciciban dober dan: Pekarna 8.50 ZBIS: S. Rozman: Oblaček Pohajaček 9.05 Kaj je novega na podstrešju 9.35 Pisani svet: Nenavadni dogodek v gozdu 10.05 Zgodovina letalstva, francoska serija 11.00 Za zdravo življenje, 3. del 11.10 Otrok in igra: Igra in igrače kot vzgojna metoda in sredstvo 11.30 Po sledeh napredka 12.00 in 12.25 Jugoslovansko pr-• venstvo v alpskem smučanju: Veleslalom za moške 13.30 Poročila 14.25 Nogomet: Željezničar - Hajduk 16.15 Smučarski tek na 30 km za moške 16.45 Košarka: Cibona - Zadar 18.15 Muppet show 18.45 Naš kraj 19.00 Zlata ptica — 1001 noč: Zgodba Perzijca Alija 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Vojna med moškimi in ženskami — ameriški film Vojna med moškimi in ženskami je ameriški barvni film izpred desetih let. Seveda gre za komedijo, ki je posneta deloma po risankah in zapiskih Jamesa Thurberja. Zgodba govori o na pol slepem risarju, ki se poroči z ločenko, potem pa ima nenehne težave z njenim bivšim možem. Zgodba ni kdove kako globoka, zato pa je glavni junak odličen in posreduje občinstvu veliko humorja. 21.40 Zrcalo tedna 21.55 Zabavno glasbena oddaja 22.40 Poročila Koper 14.25 Nogomet: Željezničar - Hajduk 16.15 Risanke iz serije Don Chuck 16.45 Košarka: Cibona - Zadar 18.15 Smučanje: Oslo — tek 30 km za moške 19.30 Smučanje: Bjelašica — Veleslalom za moške 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Dvoglavi vohun — film 21.50 TV D — Danes 22.00 Jasnovidni detektiv, TV film Ob koncu TV D — Danes Zagreb 18.15 Mali koncert 18.30 Ti dnevi, ta leta, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Z balkona — ameriški film 22.40 Polnočna promenada TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po nase: 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa: 8.45 Glasbene skice: 9.30 Fleši mimogrede. . 10.10 Koncert: 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Nas anu ziitra. danes in jutri; Oddaja o Re- Danes, 20. februarja, ob 18. uri bo na sporedu posebna oddaja, namenjena igralki Slovenskega stalnega gledališča Lidiji Kozlovič, letošnji nagrajenki iz Prešernovega sklada. Oddaja je sestavljena iz nekaterih značilnih odlomkov igralkinega repertoarja. Predstavitveno besedilo je napisal prof. Josip Tavčar. ziji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Mi in glasba: deželni solisti in zbori; 18.00 Chiabu-dini: »Beneški kabaret*: Izvaja Beneško gledališče; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.32 Count down; 9.15 Pripovedovalec; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Sončna glasba; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Prijetno popoldne; 15.45 Marcella; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Italijanski zbori; 16.32- 18.30 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz-.. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.3«. 14.30. 17.30 Po ročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored; 13.45 Reportaža iz zamejstva: 14.00 Glasba — turizem, rekreacija, zanimivosti: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.18 Izbrali smo za vas: 16 30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Moja generacija. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Vikend; 10.15 Glasbena oddaja z Mino; 10.50 - 11.10 Black-out; 11.44 - 12.03 Cinecittš; 12.2S Lorenzo Benoni; 13.30 Rock Vil-lage; 14.28 Olimp 2000; 15.00 Dovolite, konj; 10.25 Mi kot vi; 17.05 Autoradio: 17.30 Cantarballando; 18.00 Objektiv Evropa: 19.30 Radio 1 — Jazz 1982; 20.40 Nocoj v Milanu z. . 21.00 »S* come salute: 21.30 Večerna detektivka. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Porot'ila; 6.00 - 8.00 Vsa tista leta; 8.45 Radio 1 — predvaja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 Bogovi se zabavajo; 11.00 Long Playing Hit; 12.48 Kakšen veter veje. . .; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radijska priredba; 15.42 Hit parade; 17.02 Zgodbe iz Hiše Loma; 17.32 Drama v treh dejanjih; 18.50 Glasovi italijanskih kanta vtor jev; 19.50 Protagonisti jazza; 21.00 Rimski koncert; 22.50 Mesto ponoči: Aosta. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem; 10.05 Sobotna matineja: 10.4(1 Po republikah in pokrajinah: 11.05 Pojo a-materski zbori; 11.30 Pogovor s poslušalci; 12.10 Godala v ritmu; 12.3(1 Kmetijski nasveti: 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.05 Glasbena panorama: 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Mladi mostovi: 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 2(1.05 Lirični u-trinki; 23.10 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program — glasba. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEM V CELOVCU Koroški koledar 1982 vsebinsko bogat zbornik Konec prejšnjega decembra (1981) je iz tiskarn Boroveljske tiskarske družbe Drava prišel med ljudi, še posebno pa med koroške Slovence, 34. letnik KOROŠKEGA KOLEDARJA, ki je izšel za tekočo leto 1982 in ki ga je izdala in založila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, uredil pa Rado Janežič, Zbornik, kajti za tako obliko gre, se vsebinsko giblje v prostoru med znanstveno publikacijo, aktivistično-prosvetno kroniko in političnim' manifestom. Izšel je na 174 straneh, ter pomeni bogat vpogled v prizadevanja in v preteklo ter sodobno življenje vse slovenske manjšine v Avstriji. V izredno posrečenem vsebinskem konceptu se bralcu predstavljajo z lastnimi zapisi in razmišljanji eminentni koroški politični, znanstveni, kulturni in prosvetni delavci, kar še enkrat dokazuje izredno vitalnost te narodnostne skupnosti. Vso celovitost in kompleksnost obravnavanih vprašanj slovenske manjšine v Avstriji lahko razberemo iz uvodne razprave dr. Francija Zwittra predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z naslovom «Problemi in naloge v letu štiridesete obletnice izselitve in vključitve koroških Slovencev v vstajo slovenskega naroda.* Avtor, ki izhaja iz kronološke determiniranosti 14. in 15. aprila 1942, datuma, ko se je na Koroškem začela nasilna izselitev več sto slovenskih družin, izpodbija, v zadnjem času vse pogostejšo, tezo «o strpnosti in tisočletnem mirnem sožitju*, ki jo razvijajo določene franže nemško govorečih koroških sodeželanov. Z gosto razpredeno mrežo dejanskih konfliktnosti na Koroškem v zadnjih tridesetih in več letih utemeljuje avtor mehanizme včerajšnje in današnje diskriminacije slovenske manjšine v Avstriji. Tem koreninam zla so se koroški Slovenci znali upreti tako včeraj, ko se je ♦pričelo narodnoosvobodilno gibanje. . . in so se Slovenci na Koroškem združili z vsem slovenskim narodom v borbi proti naci-fašizmu*. kot danes, ko so oblike diskriminacije in zatiranja dosti bolj subtilne in zahrbtne (zakon o narodnih skupinah). «Vsa ta zgodovinska doživetja, katerih 40-letnico obeležujemo letos, in vsa ta spoznanja* so po besedah dr. Zwittra »nujna konstanta pri snovanju, usmerjevanju in uveljavljanju naše narodnostne politike*. Vseobsegajoča politika 'miru in sožitja’ je v navedeni študiji odlično interpretirana^, saj avtor ugotavlja, da je vprašanje-obstoja in nadaljnjega razvoja slovenske' narodnostne skupnosti na - Koroškem danes bolj živo kot kdajkoli prej. V vsem spoštovanju te koroške fraze o «miru in sožitju* pa živi v koroškem človeku, v slovenskih gospodarskih, političnih, kulturnih in socialnih težnjah živa misel po lastni nacionalni emancipaciji, po lastnem uveljavljanju. In prav zato, «miru in sožitju navkljub*, se koroški Slovenci zavzemajo za akcijsko enotnost v boju proti sedmojulijski zakonodaji iz leta 1976, ki pomeni v svojem bistvu le revizijo avstrijske državne pogodbe in osiro-mašenje vseh pravic manjšine, ki izhajajo iz tega mednarodno podpisanega akta. Iz Zwittrovega zapisa torej izhaja ugotovitev, da je boj koroških Slovencev v nepretrganem toku zgodovine vedno isti, pravični t?oj zatiranega ljudstva, ki se v različnih pogojih in v drugačnih obdobjih bori za uveljavitev lastnih pravic proti diskriminacijam, ideološko sicer zamegljenih, a praktično vedno istih tendenc nemškega nacionalnega šovinizma. Dr. Franci Zwitter se v zaključkih svojega posega dotakne vseh perečih političnih problemov in nalog, tistih nalog, ki čakajo koroške Slovence v naslednjem obdobju in jih uokvirja v nekakšen ^akcijski koledar*, ki so in po njegovih besedah tudi bodo politična platforma akcije in delovanja Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Dr. Marijan Šturm, sodelavec Raziskovalnega inštituta v Celovcu, je ob 40 letnici izselitve koroških Slovencev in prvega oboroženega spopada na Koroškem pri speval razpravo «Kdor za svobodo se bori in pade, ta je nesmrten*. V s fotografijami in dokumenti bogato opremljenem prispevku, ki temelji predvsem na objavljenih primarnih virih, nam dr. Šturm posreduje potek »siste-matično pripravljene in prav tako sistematično izpeljane izselitve koroških Slovencev aprila 1942, ko se je vršil poskus enkratne in dokončne »rešitve* tako imenovanega 'koroškega vprašanja’*. Razprava. ki se prvič poglobljeno vključuje v vseavstrijsko diskusijo o tem, kaj je bil v bistvu partizanski boj na Koroškem, daje izčrpen odgovor raznim krogom mlačne avstrijske levice salzburškega kroga univerzitetnih delavcev (Anselm Skuhra), ki zagova rja jo trditev, da je bil partizanski boj na Koroškem le uvoženo blago izza Karavank Šturm je na podlagi dokumentacije brez polemike nanizal vrsto ukrepov, ka terih pobudnik je bil v glavnem Maier Kaibitseh in ki so težili predvsem po tem, da bi se slovensko vprašanje enkrat za vselej likvidiralo in to z vsemi Slovenci vred Le neizprosen partizanski boj sc je lahko zoperstavil tem načrtom in tako je tudi bilo. Z zgodovinsko problematiko se v Koroškem koledarju 1982 ukvarjajo še Teodor Domej. ki govori o »Manjšinskem šolstvu na Koroškem v preteklosti in današnji stvarnosti*, dr. Avguštin Malle «Pred sto leti je začel izhajati Mir», Andrej Vovko «Šolstvo CMD na Koroškem*, dr. Anton Svetina «0dlomki iz koroške zgodovine* in Janez Wutte-Luc «Moja pot v svobodo*. Priložnostne zapise ob pomembnih jubilejih koroških kulturnih in prosvetnih društev so posredovali: Folti Hartman, Jožko Wrolich, Gašper Ogris-Martič, Andrej Grm, Franci Vavti. Iz sociogospodarskega aspekta so svoje prispevke dali Feliks Wieser, ki govori «0 celovitosti razvoja koroške 'nacionalne skupnosti*, Marjan Pečenik, ki obravnava »Mesto in vlogo mladine v našem narodnostnem življenju*, Marija Jurič, ki misli o «Vlogi žensk v kulturno-političnem udejstvovanju*. Marij Malle, ki proučuje pot knjige med mladimi bralci in Valentin Polanšek, ki apelira na rojake da «Morajo biti prisotni povsod tam, kjer so živa naša prosvetna društva*. Tri biografske zapise znamenitih osebnosti, ki so tako ali drugače pomembne za Koroško in za slovenski živelj v njej, so prispevali Radovan Gobec (Danilo Švara), Mirko Bogataj, ki je obdelal velikega prijatelja koroških Slovencev znamenitega umetnika Wer-nerja Berga, ter ponatis biografije Pasterka Francija-Lenarta, ki jo je še pred smrtjo napisal znani koroški partizanski voditelj Karel Prušnik-Gašper. Celoten vsebinski in sistematski okvir zbornika Koroški koledar 1982 pope-strujejo še uvodno koledarski del ter literarni prispevki in občutene poezije, ki tako očitno odražajo koroško dušo (Šinkovec, Germ, Polanšek, Turk). V celotnem horizontu tovrstnih izdaj na Slovenskem se ta vsakoletna publikacija koroških Slovencev polnopravno vključuje med najboljše dosežke nekega tiska, ki ima svoj poseben pomen še zlasti v zamejstvu, kjer so tovrstna dela še kako zapažena in potrebna. BORIS GOMBAČ V ČETRTEK IN PETEK V Kranju drugo srečanje slovenskih pesnikov V četrtek inhpdtek^bbtfv Kranju drugo srečanje slovenskih pesnikov. Gre zaNmanifestaoijc,. 'ti jč zaživela lani in ki ima namen poglobiti vprašanja, ki nastajajo ob pesniškem ustvarjanju nasploh. Srečanje je pomembno tudi zaradi tega, ker se v Kranju zberejo domala vsi vidnejši slovenski pesni ki različnih generacij in posredujejo svojo besedo tudi na literarnem večeru, ki bo (kot lani) v dvorani Prešernovega gledališča. Poleg literarnega večera pa bo na sporedu tudi simpozij na temo »Odgovornost poezije?* s podnaslovom »Etične, estetske, filozofske in idejne razsežnosti svobodne odgovornosti umetniške besede*. Letošnjega srečanj se bo iz zamejstva udeležil tudi pesnik Marij Čuk, ki je v Kranju sodeloval tudi lani. Avgust Černigoj delal v Lipici Ko je leta 1980 izšla obsežna monografija tržaškega slikarja Avgusta Černigoja in so se zvrsti le številne razstave ob njegovi 80-letnici, so mnogi ljudje šele dojeli veličino in pomembnost tega nenavadnega in revolucionarnega slikarja. Zanimanje zanj in za njegova dela je vedno večje ir vedno več je ljubiteljev umet nosti, ki želijo imeti njegove slike tudi v svojih domovih. Černigoj je zanimiv kot človek in kot umetnik. Njegova ustvarjalna moč neusahljiva. To ved no znova potrjuje. Zdaj je bil več kot deset dni v Lipici, kjer je bil gost hotela Maestoso. Konji in prostor Lipice so Černigoja žj od nekdaj privlačevali, saj kdor pozna njegova dela, se bo gotovo spomnil njegovih imenitnih konj, ki jih je že pred leti risal. Ko pa je bil v Lipici pred dvema letoma prvi kiparski simpozij in je Černigoj takrat obiskal ki parje, ga je ta nenavadno lepi ambient ponovno zamikal. Tako je vodstvo hotela z veliko naklonjenostjo do slikarja in njegove umetnosti ponudilo mojstru go stoljubje, slikar pa bo v zameno gostiteljem pustil nekaj svojih del. Znano je, do slikarjevo zdravstveno stanje v zadnjih letih ni najboljše. Njegove poli bolnica dom, so bile kar pogoste. Tako je tudi lanski december preživel v : bolnici, odkoder se je vrnil precej izčrpan. Toda, če je bil ob prih du v Lipico videa nekoliko oslab Ijen, je njegov sedanji videz in počutje popolnoma drugačno. Najdemo ga, kot smo ga bili vedno navajeni: vedrega, polnega humo rja in kar je najvažnejše za sli karja. delovno razpoloženega Mn tivov za ustvarjenje mu tu ni manjkalo, na njegovo razpoloženje pa je vplivala tudi velika po zornošt gostiteljev. Trko je z moj strsko roko prenašal na papir zdaj konje v hlevih ali zunaj, zdaj zanimivo naravo. V Lipici bodo pripravili razstavo najnovejšega slikarjevega opusa. a. n. Zakladne zadolžnice v evrodevizi Krone, florinti, franki, lire, marke, šterlingi. Vsa gospodarska moč Evrope se skriva za C.T.E. (zakladnimi zadolžnicami v evrodevizi) Kaj so C.T.E. Državni efekti v ECU, evropski denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Značilnosti efektov Obrestna mera: 14% letno. Emisijska cena: enaka imenski vrednosti. Minimalni znesek: 1.000 ECU, kar odgovarja Lit 1.310.000 circa. Trajanje: 7 let. Povračilo: februar 1989. Kaj nudijo Doprinašajo 14-odstotni letni dohodek v ECU. Izplačljivi so v ECU. Kapital in obresti v ECU se lahko pretvorijo v italijanske lire na osnovi sorazmerja menjave lira/ECU v trenutku plačila. Italijanskemu podpisniku se torej nudi še ena prednost in sicer, da je njegov prihranek trdno vezan na evropsko devizo. Oproščeni so vsakršnega sedanjega in bodočega davka. Kje se jih kupi Lahko se jih kupi od 22. do 26. februarja pri okencih sledečih bank: Banca d’ltalia, Banca Nazionale del Lavoro, Isti-tuto Bancario S. Paolo di Torino, Monte dei Paschi di Siena, Banca Commerciale Italiana, Banco di Roma, Credito Italiano, Banco di Napoii, Banca Nazionale delTAgricoltura, Banca Popolare di Novara, Cassa di Risparmio delle Province Lombarde. Nadalje si je zavod Istituto Mobi-liare Italiano zagotovil del posojila. Evropska deviza za tvoj prihranek ... ...............................................................................................................................mm ............................................im,i.mum.mmmi.immm Razstava «Tapiserija v Sloveniji» v ljubljanskih Arkadah Narodni muzej v Ljubljani je v sredo 17. t.m. v svojem razstavišču ARKADE, Ljubljana, Trg osvoboditve 18. odprl občasno kulturnozgodovinsko razstavo »TAPISERIJA V SLOVENIJI*. Odprta bo do 12. aprila 1982. Razstava obsega 40 tapiserij od 17. stoletja do danes in želi pokazati predvsem tiste stvaritve, ki so po svojem osnovnem namenu in po tehniki izdelave tapiserije v prvotnem pomenu besede. Na Slovenijo jili veže raba ali dejstvo, da so nastale na Slovenskem in tako opozarjajo na delež Slovenije v tej panogi uporabne umetnosti Nizozemska figuralna tapiserija Odisej ponuja Polifemu pijačo iz začetka 17. stoletja in nizozemska verdura (gozdna krajina) iz 17. stoletja iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Ptuju in Narodnega muzeja predstavljata obdobje, ko so na Slovenskem tapiserije sicer uporabljali, ne pa izdelovali. Kot prvo delavnico, ki je na Slovenskem tkala tapiserije, predstavlja razstava Kranjski zavod za umetniško tkanje v Ljubljani (1898-1909) Zavod je bil sicer ustanovljen kot učna ustanova a se je že v prvem letu delovanja preusmeril izključno na proizvodnjo. Tkali so po osnutkih arhitektov, slikarjev in amaterjev. Stenske preproge, blazine, pregrinjala so po namembnosti, izvedbi in motiviki primerki umetniškega tkanja, ki je ob prelomnici stoletij doživljalo svoj prerod in razcvet. Kot primer sodobne manufaktume izdelave je predstavljen izbor šestih tapiserij iz ročne tkalnice Dekorativne - tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani, ki so stkane po slikah, grafikah in modelih sodobnih Slovenskih likovnih umetnikov različnih generacij in smeri: Hermana Gvardjančiča, Franceta Slana, Silvestra Komela, Bogdana Borčiča, Jožeta Spacala in Janeza Bernika. Uvrščajo se v smer sodobne tapiserije, ki si za predloge izbira priznana dela sodobnega slikarstva in si z uporabo različnih tehnik tkanja prizadeva za njihov ustrezen prevod v tapiserijo kot samosvojo zvrst likovne umetnosti. Razstavo sklene predstavitev individualne ustvarjalnosti s štirimi stvaritvami likovnice Cvetke Miloš Radanovičeve iz Brežic. Tapiserije tke po lastnih osnutkih in je tako avtorica celotne stvaritve. Poleg klasične tehnike tkanja tapiserij je zanjo značilna tehnika dvojnega prepleta, ki si jo je izoblikovala v letih med 1976 in 1978. Razstavo spremlja katalog, ki poleg gesel za razstavljene predmete obsega še uvodno študijo o tehniki tkanja, o zgodovini tapiserije v Evropi in oris rabe in izdelovanja tapiserij na Slovenskem. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 18. ure. GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Zadovoljstvo v tujini in nezadovoljstvo doma V naših gospodarskih pismih smo že večkrat pisali o jugoslovanski gospodarski politiki; tako takrat, ko je šlo za kakšne povsem teoretične probleme, kot takrat, ko je šlo za reševanje čisto praktičnih zadev. Naša ocena jugoslovanske gospodarske politike ni bila vedno ugodna in večkrat smo jo kritizirali, kot pa hvalili. Vise te ocene so. bile seveda navadno podkrepljene z mislimi vidnejših jugoslovanskih e-konomistov ali z ugotovitvami in trditvami poslovnih ljudi iz podjetij, ki so vladi, kot glavnemu oblikovalcu te politike, očitali počasnost, nepremišljenost, kratko-ročnost in okorelost. Kot zelo značilno podporo takim razmišljanjem o jugoslovanski gospodarski politiki smo uporabljali tudi dejstvo, da se je ožje partijsko in državno vodstvo odločilo ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi pomagala izoblikovati trdnejšo in dolgoročnejšo strategijo gospodarske stabilizacije. Ta komisija, ki jo sestavljajo najvidnejši ljudje iz jugoslovanskih političnih in državnih krogov, naj bi namreč nekako pomagala zvezni vladi pri vodenju gospodarske politike in izoblikovanju ustreznejše, kar seveda jasno dokazuje, da najvišje jugoslovansko partijsko in državno vodstvo ni zadovoljno z rezultati, ki jih je Jugoslavija dosegla prj stabilizaciji gospodarstva in da torej ni zadovoljno tudi z jugoslovansko gospodarsko politiko, kajti samo s premišljeno gospodarsko politiko je moč doseči boljše gospodarske rezultate. To pa so stične točke z dosedanjimi našimi razmišljanji o jugoslovanski ekonomski politiki, ob čemer pa je vendarle treba povedati, da smo slovensko gospodarsko politiko ocenjevali mnogo bolj ugodno kot pa celotno jugoslovansko in jo često tudi hvalili, je znala kolikor toliko pravočasno poseči v gospodarska dogajanja. Navsezadnje to potrjujejo tudi gospodarski rezultati, saj je slovensko gospodarstvo lani doseglo pomemben preobrat v zunanjetrgovinski men'a vi in ie tako Slovenija lani prvič zabeležila v celotni devizni menjavi s tujino presežek. Take ocene je zdaj za slovensko gospodarsko politiko slišati tudi iz drugih krajev Jugo slavije, kar je zaradi zunanjetrgovinskih rezultatov Slovenije tudi razumljivo. Hvalijo seveda predvsem slovensko vlado, ker ji je nekoliko le uspelo zaobrniti go scodarske tokove. Vendar 'prav Sloveniji očitajo, da je bilo to do seženo predvsem s comočjo trde reke, ki da jo je vihtela slovenska vlada nad gospodarstvom. Precej pohval je slišati tudi za srbsko vlado, vendar tudi podobnih očitkov, čeprav trdijo, da je srbska vlada dosegla zadovoljiv-vosncdarske rezultate (predvsem nmsnietrgovinske) z mnogo manj omeijtvami kot pa slovenska. Zaradi vsega tega bi lahko zapisali, da so bile vsaj nekatere republiške gospodarske politike mnogo bolj iznajdljive kot pa jugoslovanska državna gospodarska politika. Ali če napišemo določneje: nekatere vlade po republikah so bile gospodarstvu v večjo oporo kot pa zvezna vlada. Stalno nezadovoljstvo z jugoslovansko politiko pa je predvsem jugoslovanska značilnost. V tujini. kar je celo najbolj zanimivo, ocenjujejo jugoslovansko gospodarsko politiko mnogo bolj ugodno, kot pa jo mi sami doma. Najbolj svež dokaz za to je nedavni obisk delegacije zvezne vlade, ki jo je vodil Zvone Dragan, v Združenih državah Amerike. V ZDA nas namreč ne uvrščajo med tiste države, ki vodijo neuspešno gospodarsko politiko. Če so pred časom še pisali in 'sklepali, da Jugoslavija lahko zaplove v take nevarne gos[X)darske vode, v kakršnih se je znašla Poljska (pri čemer je treba biti pošten in zapisati, da je bilo malo namigovanj, da se lahko Jugoslavija znajde tudi v podobnih političnih težavah kot Poljska), zdaj takšnih razmišljanj skorajda ni več. Izredno je porastel ugled v politično sta-oilnost Jugoslavije, saj močno odmeva dejstvo, da v Jugoslaviji ni prišlo do nikakršnih resnejših socialnih pretresov, čeprav so morali delavci pas močno zategniti zaradi triletnega padanja realne vrednosti plač. Najbolj otipljiv dokaz za zaupanje v jugoslovansko gospodarsko politiko (morda bi bilo bolje zapisati v jugoslovansko gospodarstvo) pa je dejstvo, da zdaj tudi v mednarodnem denarnem skladu razpravljajo o tem, da bi Jugoslaviji odobrili 2,2 milijarde dolarjev posojila. Svetovni denarni policaj, kakor imenujejo ta sklad, torej izjemno ugod- no ocenjuje rezultate, ki jih je jugoslovansko gospodarstvo že do seglo, sicer ne bi bil voljan odo briti novih posojil. Ker mnenje tega sklada upoštevajo povsod, ni presenetljivo, če so jugoslovansko delegacijo pospremili iz ZDA z «javnimi izrazi podpore in ugodnimi ocenami rezultatov jugoslovanske stabilizacijske politike.* Toda malo pred tem se je na slovenskem partijskem plenumu odvijala zanimiva razprava o gospodarski politiki oziroma vodenju in oblikovanju te politike. Glavni očitek komunistov je, da gospodarsko politiko oblikujejo v ozkih krogih, da jo pravzaprav kreira le maloštevilna skupina. V poročilu, ki ga pripravljajo za bližajoči se kongres slovenskih komunistov (to poročilo je šele o-snutek), je tudi dokaj ostra ocena, da je pretežni del ekonomske po litike oziroma njenih ukrepov ce lo v nasprotju z ustavo in v nasprotju z razvojem samoupravnih odnosov. S tem so pravzaprav hoteli povedati, da taka ekonomska politika lahko pripelje v nevarne vode. Nevarnim vodam pa odpirajo zapornice tisti, ki trdijo oziroma namigujejo, da s samoupravnim načinom ni mogoče obvladati zdajšnjega težkega gospodarskega strni ja. In če zapišemo še določneje: očitno se take težnje uveljavljajo zlasti pri dosedanjem vodenju gospodarske politike. To pa je nevarno, kajti taka politika lahko vrže na površje etatistične težnje in uveljavi liberalistično pojmovanje gospodarstva. To pa so pojavi, s katerimi se , je Jugoslavija že srečevala in z njimi bila tudi dokaj hud boj. Povsem razumljivo je, da so se predstavniki slovenske vlade temu uprli, češ, da je taka ocena presplošna. Priznavajo sicer, da je veliko ukrepov ekonomske politike (tako jugoslovanske kot slovenske) nedorečenih ali da vsaj niso taki. da bi usmerjali k temu, da bi posamezne probleme bolj samoupravno reševali, kot pa smo jih. Toda, so ugotavljali predstavniki vlade, vedeti ja treba, kdo je tisti, ki ekonomsko politiko o-blikuje, predlaga, vsiljuje. Ni mogoče sprejeti trditve, da se liberalistično in etatistično pojmovanje gospodarstva pojavlja le v vladah in vladnih ustanovah, pač pa se taka pojmovanja kotijo tudi v družbenih in političnih organizacijah, torej tudi v samih par tijskih organizacijah. Razpravo z nedavnega partijskega plenuma smo v grobem pa vzeli zaradi tega, da bi skušali pojasniti, ob čem se lomijo kopja, ko v Jugoslaviji ocenjujejo gospo darsko politiko. Medtem ko v svetu dokaj ugodno ocenjujejo jugo slovanske gospodarske ''czultate in s tem očitno tudi gospodarsko politiko, v Jugoslaviji vendarle teče dokaj oster boj med tistimi, ki trdijo, da bi sama drsava (brez samoupravnih primesi) lahko mno go bolj urejevala zdajšnje gospodarske težave kot jih in tistimi, ki trdijo, da si pri urejevanju teh gospodarskih zadreg država jem lje prevelike pravice m ne dopu šča podjetjem (ali kakor pravijo pri nas — združenemu delu), da bi sima reševala slab gospodarski položaj. Politična usmeritev je jasna: država si ne sme jemati pra vice, ki jih nima in ki ji tudi z ustavo niso dopuščene, pač pa mora odpirati pot uveljavljanju samoupravnega sistema. Prav to pa je očitno najtežje. Kako ukrepati, da bi oil problem odpravljen in da ne bi bilo priza deto samoupravljanje, je vpraša nje, ki si ga republiške in zvezna vlada gotovo neprestano zastavljajo.. Razrešitev tega problema je seveda nujna, kajti od tega je od visen razvoj samoupravljanja. Se veda pa gospodarske politike, ki ne bi zavirala razvoja samouprav Ijanja, skorajda ni mogoče voditi tako, da posegaš v orožarno kla sičnih ekonomskih ukrepov, pač pa je treba najti nove možnosti. Novih možnosti pa seveda ni lahko in preprosto najti. Dokaz za to sc na primer težave pri kupova nju nafte. Lani, ko naj bi vsak porabnik zagotovil sam toliko deviz, kolikor surove nafte potrebuje, tak sistem ni stekel, saj se deviz ni zbralo dovolj za nemoten uvoz. Zato se je zvezna vlada odločila, da bo devize republikam sama po birala na podlagi zakona, pa je bil ta sistem deležen mnogo kritik, češ da o takih stvareh ni do bro odločati s pozicij države oziroma vladne moči. Prav zaradi takih pojavov je vlada dostikrat negotova in prav zaradi tega je bila verjetno tudi ustanovljena posebna komisija za stabilizacijo, ki naj bi pomagala pri kreiranju ustreznejše gospodarske politike JOŽE PETROVČIČ PAPEŽEV OBISK NA ČRNI CELINI NI OBRODIL VIDNIH SADOV KONČAN OBISK JANEZA PA VIA II. V AFRIKI Ugoden razvoj prometa CELINI GLOBOKIH SOCIALNIH NASPROTIJ Med svojim potovanjem je govoril o poligamiji, o političnih zapornikih, o begu iz vasi v mesta ter o dialogu med krščanstvom in muslimanskim svetom (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Z običajno množično mašo na prostem je papež Janez Pavel II. včeraj opoldri v gabon-ski prestolnici Librevillu končal svojo osemdnevno turnejo po Črni celini, prvo po lanskem poskusu atentata nanj, ter se vrnil v Rim. Med svojim obiskom v Nigeriji, Beninu, Ekvatorialni Gvineji in Gabonu je Janez Pavel H. govoril tako o poligamiji in ljubezni do otrok kot tudi o političnem preganjanju in pomenu industrijskega miru. Je bila to politična turneja? Vsaj za afriška tla je to mogoče reči, ker se politiki tod ne moreš izogniti, ko pa razgaljena hodi po ulicah: in vprašanja, ki jih je bil načel papež med to svojo drugo afriško turnejo v pičlih dveh letih, so trdno vpeta v politični vsakdan Črne celine, pa naj gre za beg ljudi iz vasi v mesta, o čemer je spregovoril v Nigeriji, ali pa za politične zapornike, o katerih se je pogovarjal v Beninu. Sogovorniki so ga pozorno poslušali, četudi je bil njihov izbor sila pisan, V Nigeriji ga je sprejel muslimanski predsednik Shagari in papež je imel dober namen, da vzpostavi dialog med krščanstvom in islamom, vendar pa zanj ni našel poslušalcev. V Beninu ga je marksistični predsednik Kerekou sprejel v ljudski palači, pod' velikimi portreti Marxa, Lenina, Maa, Stalina in samega papeža, ter bil pripravljen proučiti vprašanje stotih zaprtih političnih zapornikov, med katerimi je tudi en duhovnik: papež je nato na stadionu v Cotonouju obhajal tudi nekatere izmed polkovnikovih 16 otrok. V ekvatorialni Gvineji ga je sprejel podpolkovnik Teodoro Obiang Nguema, ki je pred dobrima dvema letoma strmoglavil svojega bratranca. predsednika Maciasa Nguema. ter s tem končal enajstletno krvavo diktaturo, v kateri tudi katoliški cerkvi ni bilo prizanešeno. Papež je pohvalil katoličane, ki predstavljajo 80 odstotkov prebivalstva, ker so vztrajali navkljub preganjanju, ter jih pozval, naj si združeno prizadevajo za »duhovni in gmotni napredek svoje dežele*. Skratka, angažirane tone je izvabljala sama stvarnost, v knteri se je znašel papež poljskega rodu. Predvsem pa m je papež med svojo sedanjo afriško turnejo, podobno kot med tisto maja predlani, prizadeval uveljaviti katoliške vrednote ’ nasproti naraščajočemu ideološkemu titko imhoda kot Za- hoda na tleh črne celine. Zato je tudi tolikanj poudarjal potrebo po «humanizaciji» dela oziroma življenja nasploh ter opozarjal na ne varnost izkoriščanja kulturne zaostalosti «za strankarske, ideološke, ekonomske in socialne namene*, kot je rekel študentom v nigerijskem univerzitetnem sieaišču Iba-danu. Prav na afriških tleh je lahko papež najbolj otipljivo doživljal raz krajanje starih (ra.it rij. ki jili prinaša s sabo sodoben industrijski razvoj, zato se je tudi zavzemal za to, naj bi na podeželju razvili industrijsko kmetijstvo, ki bi preprečilo množično odhajanje ljudi v prenatlačena mesta. A čeprav so ga med vso turnejo spremljali divji ritmi bobnov in folklornih plesalcev, je vendarle znova nastopil proti eni izmed značilnosti stare afriške tradicije, to je proti poligamiji. V Nigeriji, koder je blizu polovica prebivalstva muslimanov, te bese de niso bile povsod naklonjeno spre jete in neki dnevnik je ce o opozo ril, da je krščanstvo .prihajalo na Črno celino kot predhodnica kolonialnega grabeža evropskih sil. S podobno mešanimi občiitki so sprejeli tudi papeževe pozive k industrijskemu miru med delodajalci in delavci, saj so slednji v iNigeriji že nekajkrat prišli navzkriž z o-blastmi. Na celini, koder maloštevilni in v sindikatih še slabo organizirani delavski razred komajda u veljavlja svoje pravice, zveni poziv k strpnemu dialogu med delodajalci in delavci seveda dosti drugače kot pa v industrijsko razvitem svetu, vključno s papeževo rodno Poljsko. Papež je očitno želel biti konstruktiven in je zato pozval nigerijske delavce, naj *z ničemer ne sabotirajo svojega gospodarstva* ter ve- likih naravnih bogastev, s katerimi razpolaga njihova dežela. Toda vsiljeval se je tbcuiek, aa je imel v mislili tudi razmere drugod. Če k temu prištejemo še poziv industrijskemu Stveru, naj posveti vso pozornost razvoju v najrevnejših deželah sveta, Dotem bi laliKC ocenili pravkar končano papeževo turnejo po Afriki kot aktivno vključevanje v aktualne težave Črne celine. Afrika je v tem pogledu pač še posebej hvaležno prizorišče, saj se tu najbolj grobo lomijo vsa ua-sprotja sedanjega sveta. TIT DOBERŠEK BENEŠKI DNEVNIK Koristno srečanje z videmskim šolskim skrbnikom Imbrianijem Delegacija beneških Slovencev orisala vprašanja šolstva v Benečiji VIDEM — Delegacija beneških Slovencev se .je pred kratkim sestala z videmskim šolskim skrbnikom Camillom Imbrianijem. Srečanja so se udeležili profesor Viljem Černo, kot kulturni koordinator dejavnosti Benečije, župnik Mario Ga-riup. kot kulturni animator dejavnosti Slovencev iz Kanalske doline, profesor Marino Qualizza za skupino Dom in dr. Riccardo Ruttar kot raziskovalec SLORI in predsednik krožka «Studenci*. Delegacija je šolskemu skrbniku orisala vprašanja, s katerimi se slovenska manjšina spoprijema na področju šolstva. Šolskemu skrbniku je profesor Čemo zlasti prikazal šolsko stvarnost v Benečiji, pri če mer je zlasti poudaril težave, s katerimi se srečujeta slovenski .jezik in kultura, da najdeta svoj primerni prostor v šoli. Smo dejansko priznana manjšina, je dejal profesor Černo, vendar pa so naše oravice le stežka priznane, še zlasti kar zadeva kulturne prisotnosti v šolski stvarnosti. Člani delegacije so zato pozvali skrbnika, naj se zavzgme za odpravo negativnega odnosa do slovenskega jezika, ki bi moral, nasprotno*, najti svoje mesto v sedanjih šolskih programih. Dr. Riccardo Ruttar je Dodal svojo oceno v luči šolskih uspehov srednješolskih dijakov v zadnjih treh le tih. Dejal je. da je stan,je oorazno in nesprejemljivo, ker so slovenski dijaki kulturno povsem emarginira ni, saj je število odklonjenih dijakov že skoraj neverjetno. V svojem posegu je skrbnik Im-briani najprej orisal svojo vlogo zvestega izvrševalca državnih zakonov. Glede na to, je poudaril, zakon za sedaj ne predvideva, da bi v os- Premog za Avstrijo prek koprske luke KOPER — Včeraj so obiskale koprsko luko delegacija avstrijske železnice iz Beljaka, ki jo je vodil predsednik Fontasch, delegacija trgovinske zbornice Koroške pod vod stvom predsednika dr. Jauscha in študijska skupina združenih podjetij, ki so zainteresirana za prevoz premoga skozi koprsko luko. Goste so sprejeli predsednik poslovodnega odbora luke Koper Bruno Korelič s svojimi sodelavci, predsednik poslovodnega odbora železniškega gospodarstva Ljubljana Jože Slokar s sodelavci, predsednik skupščine občine Koper Mario Abram in drugi. Tema razgovora med avstrijskimi predstavniki in zastopniki luke in železnice je bila možnost prevoza premoga skozi koprsko luko proti Srednji Evropi, ki bo leta 1990 potrebovala dodatnih 10 milijonov ton premoga, ki naj bi ga uvozili iz prekomorskih dežel. Ugodna možnost prostorskega razvoja koprske luke in še nezasičena železniška zveza Koper - Divača - Sežana - Nova Gorica - Jesenice, ki je hkrati najkrajša pot med koprsko luko in avstrijsko mejo. je posebno zainteresirala avstrijske predstavnike Goste iz Avstrije so zastopniki koprske luke seznanili s tem, da je možno v najkrajšem času in brez posebnih naložb že v tem letu prevzeti v prevoz, oziroma pretovor, do pol milijona ton premoga. Po prvi fazi izgradnje terminala za premog (ki je že v teku), to je do leta 1984. pa bi že lahko odpremljali poldrugi milijon ton. Po izgradnji druge faze premogovnega terminala, ki je predvidena za 1986. leto, pa bo omogočeno, da se prek koprske luke pretvori 4.5 milijona ton premoga. Tako je v prvi fazi predviden prevoz z ladjami do 80.000 ton nosilnosti. Ladje bi razkladali dve dvigali z zmogljivostjo 8.000 ton na dan. medtem ko bi povprečni dnevni odvoz iz luke po železnici znašal 4.655 ton. V drugi fazi bi tovor prevažali «bulk carrierji* do 150.000 ton nosilnosti, a zmogljivost pretovora bi bila 20.000 ton na dan. Kakor v luki, tako se bo tudi na železnici, ki je tesno povezana s koprsko luko, modernizacija v zvezi s prevozom premoga od Kopra do Jesenic izvedla v dveh fazah. Gostje iz Avstrije, ki so pokazali veliko zanimanje za gradnjo terminala za premog v koprski luki, so si ogledali to delovno organizacijo in obiskali gradbišče bodočega terminala za premog. ...............iilliiliiiiilllllimmliiil.................................................. dajo vseh vrst modelov ženskih, moških in otroških oblek. OSMICO je odprl Lupine v Prapro PRODAM volksuagen - maggiolone VW 1200 letnik 1972 v odličnem stanju. Telefon (040) 212665. OSMICO je odprl Benedikt - Diko Žerjal, Boršt 74. Toči pristno belo in črno kapljico. PRODAM opel ascono 1200 letnik 1973 na plinski pogon. Telefon (040) 225389. SLOVENSKI fant in dekle (samska) iščeta (vsak zase) stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici pod šifro Stanovanje. KMEČKA posestva Grudina. vpisa-sana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Rupi (na štradalti) občina So-vodnje. Prodaja zasebnikom in tr govcem ob ponedeljkih, sredah in Mali oglasi petkih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ali po telefonu štev. (0481) 391 063. PRODAJAMO prašiče pasme lorth withe - landrace. Informacije in o-gled pri kmetijski zadrugi Grudina. Ul. Čase sparse — Peč - So-vodnje ob Soči, ob torkih in četrtkih popoldne. PRODAM alfa romeo alfetto 1.8 o-premljeno — letnik 1977 v odlič nem stanju. Telefon 040*228168. SLIKE takoj za dokumeiTe v bar vah in črnobele — Foto Egon. Ul. Oriani 2 (Barriera) telefon 040/ 793295. telefon (040) 7946 72 IŠČEM psa samca pasme pointer črno-belega s pedjgreejem za par jenje. Telefonirati na št. 040/569320 ali 52402. POHIŠTVO Koršič — razprodaja pohištva zaradi obnovitve prosto rov. Cene zelo ugodne. OSMICO je odprl Anton Gombač — Lonjer 291/1. Toči belo in črno kapljico. Poskrbljeno za prigrizek. PRODAM lord launus 1300 L letnik 1980 (junij) s priključkom za pri kolico. Telefon 040/229-381. MODE Valentina pri Domju nada ljuje z 20 do 50-odstotno razpro tu. Toči belo in črno vino. KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremljevalno stroko z administrativno izobrazbo išče primerno zaposlitev. Te lefon 040/200617. IŠČEM zaposlitev kot uradnik ali prodajalec. Imam diplomo višje srednje šole. tečaj iz strojepisja in uradništva, obvladam srbo hrvaščino in angleščino. Telefon 040/212200. FANT s trgovsko izobrazbo, odsluženim vojaškim rokom in lastnim avtomobilom išče katerokoli za poslitev v popoldanskih ali večernih urah. Ponudile poslati na u pravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro -»Pošten*. novnih šolah videmske pokrajine poleg italijanščine učili še drug jezik, kaj šele, da bi pouk potekal v drugem jeziku. Skrbnik ni pristojen za ostala specifična vprašanja, ki so neposredno povezana z zakonodajo, temveč .je le dolžan spoštovati obstoječe zakone. Imbriani .je torej povabil člane delegacije, naj odgovore na številna vprašanja iščejo drugje. Profesor Qualizza je na izmikajoče se izjave skrbnika odgovoril, da obstaja v Benečiji vrsta drugih vprašan,], pri katerih lahko šolsko skrbništvo uveljavi svoje pristojnosti. Skrbništvo bi na primer moralo pritiskati na učitelje, naj spremenijo odnos do slovenskih dijakov in kulture sploh, saj je naš .jezik v teh šolah že tako zapostavljen, da se je pri nekaterih dijakih zaradi tega utrdi! kompleks manjvrednosti, kar je za ustanovo, ki bi morala biti središče vzgo.je in omikanega sožitja, prav gotovo nesprejemljivo. Podoben je bil tudi poseg župnika Gariupa, ki je osvetlil razlike med poučevanjem slovenščine in nemščine »’ Kanalski dolini. šolski skrbnik se .je po tem po segu obvezal, da bo skušal spremeniti smer sedanji zakoreninjeni miselnosti. Izrazil .je tudi obžalovanje zaradi omenjenih težav in poudaril svojo osebno naklonjenost slovenski kulturi in rešitvi vprašanj, ki tarejo Slovence v videmski pokrajini. Ob koncu srečanja je profesor Černo vprašal skrbnika, ali je mogoče v šolah razdeljevati krajevni slovensko-italijanski tisk, kot na primer Novi Matajur in Dom. Odgovor .je bil, da so za to pristojni šolski organi na posameznih šolah. Člani delegacije beneških Slovencev so prvo uradno srečanje s skrbnikom Imbrianijem ocenili za pozitivno, saj lahko predstavlja uvod k novemu pristopu do vprašanj šolstva v Benečiji. Šola v Centi uvedla tečaje slovenščine in furlanščine ČENTA — Zavodski svet državne nižje srednje šole «Angeli» v Centi je sprejel pomemben sklep, da se v okviru zaščite in ovrednotenja jezikovno-kulturnega bogastva slovenske in furlanske skupnosti uvedejo tečaji slovenščine in furlanščine, ki so odprti vsem dijakom šole. Tečaja se bosta pričela s prvim marcem in bosta trajala vse do konca leta, seveda pa bosta v poletnih mesecih prekinjena. Skupno bo tečaj slovenščine trajal 104 ur. Gre za pomembno pobudo, ki bo omogočila slovenskim otrokom iz Terske doline, da se seznanijo s svojim poreklom in kulturnimi koreninami. Šola bo tudi poskrbela za obširno bibliografsko dokumentacijo, iz katere naj bi dijaki črpali podatke o stvarnosti in tradiciji svoje zemlje. DRAGULJI ZASEDANJE POSEBNE MEŠANE KOMISIJE med Avstrijo in SFRJ Avstrijska stran pa odklanja sporazum o blagovni menjavi MURSKA SOBOTA — Včeraj je končala z delom jugoslovansko - avstrijska komisija za obmejni promet. Obravnavali so več aktualnih vprašanj iz dvostranskega sodelovanja in ugotovili, da se obmejni promet ugodno razvija in povečuje. Jugoslovansko delegacijo je vodil France Presetnik. podsekretar v republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje, avstrijsko pa dr. Wal-ter Hietsch, poslanik v zveznem ministrstvu za zunanje zadeve republike Avstrije. Od prvega oktobra leta 1980 do prvega oktobra lani je z maloobmejnimi dovolilnicami prestopilo jugoslovansko - avstrijsko mejo blizu poldrugi milijon potnikov, od tega skoraj milijon jugoslovanskih državljanov; število maloobmejnih dovolilnic pa se je v tem času povečalo za 26 odstotkov. Ravno zavoljo večjega zanimanja za potovanja z maloobmejnimi dovolilnicami so se dogovorili za povečanje števila krajev, iz katerih bodo odslej občani dobili obmejne dovolilnice, od sredine letošnjega aprila pa bo višja tudi vsota dinarjev za prenos čez mejo, in sicer se bo od 500 dinarjev povečala na 1200 dinarjev mesečno. Na zasedanju so obravnavali tudi usposabljanje maloobmejnih prehodov za promet z motornimi vozili, kjer se še niso mogli dogovoriti za te vrste povezavo čez Pavličevo sedlo v Logarski dolini. Avstrijci-bi morali urediti cesto do Pavličevega sedla, vendar doslej niso pokazali dovoli pripravljenosti, čeprav je bil o tem doslej govor na različnih ravneh. Dogovorili pa so se za nekatere maloobmejni prehode. ZLATARNA URARNA «Svizzera» DOXA TRST UL. S. SPI Rl D ION E 12 Tel. .60-252 fflOjTlOh f n { von / i . iiiiiiiiiMiiiiMiiiifiiiiiiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuniiiinmtiiiii » 1 ,j fr ■> ti* j r(c1'.A,. e niimiiiiiiiiimiiiiiHiiiuiiiiiiuiimiiiii lil OBVESTILA V ponedeljek, 22. t.m., ob 17.30 V dvorani I. Gruden v Nabrežini interni nastop gojencev Glasbene matice. ŠD Zarja priredi v ponedeljek, 22. t.m., ob 15. uri v Bazoviškem domu vBazovici pustno rajanje za malčke in osnovnošolsko mladino. Sekcija KPI J. Verginella iz Križa priredi na pustni torek v dvorani Ljudskega doma od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od 21. do 5. ure pa PUSTNI PLES. Igra ansambel MELODY. Vabljeni! KD Kraški dom, KD Rdeča zvezda in ŠK Kras priredijo danes, 20. t.m., od 17.30 do 19 30 v prostorih Marčela Doljaka v Samatorci «Otro-ško pustno rajanje* za otroke iz zgoniške in repentabrske občine. Na sporedu bo bogat zabavni program., Vljudno vabljeni. KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem vabi vpisane za plavanje v bazenu v Strunjanu, da se zglasijo pri NŠK, Ul. Petronio 4. v dneh 22., 23. in 24. t.m., od 11.30 do 12.30 za poravnavo kvote za mesec marec. ŠD Polet vabi na pustni ples v torek. 23. t.m., od 20.30 dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabila lahko dvignete v trgovini pohištva — Narodna ul. 51. Nagrajene bodo najlepše maske. Obveščamo, da so uradi VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije), VZAPP ' (Vsedržavno združenje antifašističnih in političnih preganjencev) in ZBDVNT (Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih) Ul. Crispi 3 H. nadstropje telefon 730-306. odprti za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SKD Igo Gruden Nabrežina vabi na otroško pustno rajanje, ki bo v Društveni dvorani jutri, 21. t.m., od 15.30 do 18. ure. ki bodo v bodoče odprti za jugoslovanske in avstrijske državljane tudi s potnimi listi. Tudi na takratnem, 7. zasedanju jugosiovansko-avstrijske komisije za obmejni promet se niso uspeli dogovoriti za nove kvalitete v krepitvi obmejnega gospodarskega sodelovanja. Kot je znano, avstrijska stran odklanja podpis sporazuma o maloobmejni blagovni menjavi, kakršnega ima Slovenija z Italijo in Madžarsko. Sicer pa je vodja jugoslovanskega dela komisije France Presetnik ugodno ocenil 7. zasedanje, ko so se poleg obravnavanih tem seznanili tudi z gospodarskim in družbe-nim razvojem soboške občine, zlat-sti zanimiv pa je bil obisk v dvojezični slovensko-madžarski osnovni šoli v Prosevnjakovcih. ERNEST RUŽIČ Brezposelnost v EGS BRUSELJ — V zadnjih dveh mesecih se je število brezposelnih v EGS povečalo za nadaljnjih 450.000 enot, pri čemer je v desetih državah brez službe že 10,7 milijona ljudi, oziroma 9,5 odstotka vse delovne sile. Izleti Slovenski skavti in skavtinje organizirajo 28. t.m. smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusa približno 8.000 lir. Odhod točno ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Za vpis telefonirati Silviji Kalin na št. 224407 vsak dan od 19. do 21. ure do vključno 24. t.m. Vabljeni tudi goriški skavti in skavtinje. Ob priliki mednarodnega praznika žena priredi Združenje Union -Podlonjer in Sv. Ivan: v nedeljo 7. 3. izlet v Savudrijo; 10., 11. in 12. 4. izlet v Zadar in Šibenik z ogledom Škradinskega buka; 25. 4. izlet v Avstrijo ob priliki obnovljene hiše preminule 11-članske družine za časa narodne borbe. Informacije in vpisovanje na sedežu Združenja U-nion. Lonjerska cesta 177 vsak ponedeljek od 20. do 20.30 in v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64-459 ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša 'd6'12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI — Ul. Crispi 3/II, telefon 730306. PELI JCCER1A CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301 KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Po najugodnejših cenah POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH artiklih TRŽIČ UL. DUCA DAOSTA 91/93 TEL. (0481) 44557 ROMANS DMSONZO 30. MAREC dokončno prenehanje prodaje blaga ki ga je prevzelo sodišče v Gorici z razsodbo št. 568/1980 o STEČAJU podjetja Cittadella del Mobile Izredna prodaja vsega blaga v naših skladiščih in pri zastopnikih Posteljice in prilagodljive postelje od Lit. 30.000 do Lit. 160.000 Otroške sobe od Lit. 280.000 dalje Sedežne garniture iz žameta Lit. 270.000 Kuhinje iz trdega hrastovega lesa, kompletne z elektro-gospodinjskimi stroji Lit. 2.200.000 Stilno pohištvo, sestavljeno iz omare, klopi, mize in stolov Lit. Leseno dnevno stilno pohištvo 890.000 z mizo in stolicami Usnjena klasična sedežna garnitura Poročna spalnica od Lit. 1.450.000 dalje od Lit. od Lit. 790.000 dalje 970.000 dalje RAZNI PREDMETI IN ARTIKLI ZA DARILA Prodaja na obroke in dostava na dom ROMANS D' ISONZO La Cittadella del Mobile (poslovodstvo Linea Effe) Izkoristite priložnost do 30. marca (C.C. Romans d’lsonzo št. prot. 3388 z dne 20. 8. 1981) SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO V KLASIČNIH DISCIPLINAH V HOLMENKOLLMU ZMAGOSLAVJE NORVEŠKIH TEKAČIC ZLOM SOVJETINJ IN VZHODNIH NEMK Nepričakovano je zmagala Aunlijeva - Tri Norvežanke v prvi peterici Zelo dobra uvrstitev Italijanke Dicentijeve - Jutri prva odločitev v skokih OSLO — 25 letna plavolaska Berit Aunli je pred dnevi sicer padla na zaključnem izpitu pri študiju zgodovine, toda zdaj je dobila mesto v njej, kajti postala je prva norveška smučarska tekačica, ki si je kot posameznica pritekla zlato kolajno na svetovnem prvenstvu. To pa v deželi, ki jo imajo za zibelko smučanja, gotovo pomeni zgodovinsko dejanje. Pravzaprav je presenetljivo, da Norvežanke v zdaj 30-Ietni zgodovini ženskega smučarskega teka na najvišji ravni (premiera je bila med olimpijskimi igrami 1952 prav tu v Oslu) doslej še nikdar niso bile čisto v ospredju. Najprej zastopnice Finske, nato sovjetske tekačice Pa Švedinje so bile tiste, ki so Norvežanke vedno puščale v senci. Toda tudi o tem so šušljali, krive so bile v mnogočem Norvežanke same, ki se treninga niso lotevale s tisto zagnanostjo, ki je bila značilna za druge. Zdaj je to drugače. Berit Aunli, ki so jo na cilju prešerno slavili vsi, je sama povedala: «Med Spored svetovnega prvenstva DANES, 20. februarja: tek na 15 km za nordijsko kombinacijo; moški tek na 30 km JUTRI, 21. februarja:-skoki (70 m) 22. februarja: ženski tek na 5 km 23. februarja: skoki za ekipno tek movanje v nordijski kombinaciji (70 m); moški tek na 15 km 24. februarja: ženska štafeta 4x5 km; štafeta 3x10 km za ekipno tekmovanje v nordijski kombinaciji 25. februarja: moška štafeta 4x10 km 26. februarja: ženski tek na 20 m; skoki: ekipno tekmovanje 27. februarja: moški tek na 50 km 28. februarja:skoki (90 m); za- ključna slovesnost pripravami za to svetovno prvenstvo v lastni deželi smo trenirali več kot kdajkoli prej. In tudi razpoloženje v naši ekipi je bilo ves čas odlično. Tako smo se spodbujale med seboj, posledica tega pa je tudi naš sijajen ekipni uspeh, ki je pravzaprav za druge največje presenečenje.* Veliko veselje v norveškem taboru, zadovoljstvo v ekipah Finske in ČSSR (četudi ne popolno), ki sta osvojili drugi kolajni, in popolna potrtost v sovjetskem taboru. To je bilanca prvega tekaškega 'dne. Jutri s startom v Kranjski gori «Tck treh dežel» Jutri bo v Kranjski gori ob 9. uri pred hotelom Kompas start velike smučarsko tekaške prireditve, ki ni mednarodna le zaradi udeležencev, ampak tudi zaradi poteka proge. Na sporedu bo namreč tradicionalni »Tek treh dežel*, katerega proga vodi v bližini tromeje iz Jugoslavije, preko Italije v Avstrijo, kjer je cilj blizu Pod-kloštra. Na prireditvi nastopajo predvsem smučarji - rekreativci iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, ki prekoračijo obe meji brez večjih formalnosti, kar je tudi odsev pomena te prireditve. S tem tekom so namreč organizatorji želeli poudariti skupne vezi med vsemi tremi deželami, kjer prebivalstvo že stoletja živi v dobri soseščini. Ekipa SZ še nikdar ni doživela takega poraza. 16. nastop za SP je mogoče le še primerjati z debaklom na olimpijskih igrah 1968 v Gre-noblu, ko je bila najboljša sovjetska tekačica Kulakova na šestem mestu. In prav ta zdaj 39-letna Kulakova je bila še danes, 14 let po Gre-noblu, z 10. mestom druga v ekipi SZ, ki ima edino opravičilo pravzaprav v tem, da njihova najboljša — Raisa Smelanina, lani zmagovalka svetovnega pokala pred Berit Aunli — zaradi bolezni ni mogla na start. Jugoslovanke solidne Obe mladi Jugoslovanki sta nalogo opravili solidno. Kot je bilo pričakovati. je bila še ne 16-letna Jana Mlakar hitrejša kot Munihova in je za zmagovalko zaostala za nekaj več kot 4 minute. Njeno samo 42. mesto pa je dokaz, da se ženski tek v svetu nenehno razvija. Rezultati: 1. Aunli (Norveška) 29’25"9 2. Riihivuori (Finska) 29’46”5 3. Jeriova (ČSSR) 30’15”8 4. Petterson (Nor.) 30’17”9 5. Boe (Nor.) 30’20”6 6. Johansson (Švedska) 30’29”3 7. Ljadova (SZ) 30’30”3 8. Pasiarova (ČSSR) 30’33”7 9. Nybraaten (Nor.) 30’33”8 10. Kulakova (SZ) 30’34”8 17. Dicenta (Italija) 31’25”9 42. Mlakar (Jug.) 33’31”7 47. Munih (Jug.) 34’58"0 Uvrščenih je 58 tekmovalk. S tekmovanjem so začeli tudi kom binatorji, pri čemer se je izkazalo da letošnji odlični rezultati zahodno nemških skakalcev niso naključni Zahodni Nemci so bili namreč naj boljši, navzlic temu pa bodo nazad nje vendarle skoraj gotovo slavili zastopniki NDR, ki so boljši tekači (9 točk v skokih ustreza eni minuti v teku). Vrstni red po skokih: 1. Schwarz (ZRN) 221,7; 2. Schmieder (NDR) 219,8; 3. Majorov (SZ) 219,5; 4. Miil-ler (ZRN) in Dotzauer (NDR) 217,6; 6. Weinbuch (ZRN) 216,1. Danes 30 km, jutri skoki Prvenstvo bodo danes nadaljevali z odločitvijo v klasični kombinaciji (s teki) ter tekom moških na 30 km, jutri pa bo prvi pravi vrhunec prireditve — skoki na 70-metrski skakalnici hkrati z množičnimi teki ter veliko tekmo mladih v starosti 5 do 10 let na progah SP. Med Jugoslovani bo na 30 km nastopil samo Dušan Djuričič, na skakalnici pa bodo na startu vsi štirje, četudi je Ulaga prehlajen. V tekih so favoriti Skandinavci in seveda zastopniki SZ, med katerimi je še posebno optimističen lanski zmagovalec svetovnega pokala Alek- sander Zavjalov, v skokih pa pripisujejo največ možnosti Norvežanom, Deckertu iz NDR, mladinskemu svetovnemu prvaku Nykaenenu iz Finske in ekipi ZRN, medtem ko Avstrijci na treningu niso pokazali posebne forme. To velja tudi za Jugoslovane. ki bodo po splošnem mnenju boljši na veliki holmenkollen-ski skakalnici. EVGEN BERGANT Na Jahorini megla SARAJEVO — Na jugoslovanskem državnem smučarskem prvenstvu včeraj niso mogli opraviti predvidenega smuka. Zaradi slabega vremena in megle so organizatorji namreč po dveurnem čakanju to disciplino odgodili. Smukači v ZDA SESTRIERE — Italijanska smučarska zveza je odločila, da bodo Italijo zastopali na tekmovanjih za svetovni pokal v ZDA ti smukači: Cornaz, Delago, Giardini, Ghidoni, Gatutti, Mayr in Sbardellotto. Šesterka Sloge (med srečanjem s tržaško Julio, katero je obakrat premagala s 3:2), je prvi del prvenstva ženske C-2 lige končala na vrhu lestvice v svoji skupini ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI Nabrežinke in borovke drevi v gosteh Že v 1. kolu drugega dela prvenstva pa čaka naša drugoligaša zahtevna naloga - V moški C-1 ligi borovci računajo na prvi uspeh Konec tedna bo na naših odbojkarskih igriščih rezmoroma mirno, saj bo kar osem šesterk, ki nastopajo v C-2 ter D ligi, počivalo. Prvi del prvenstva se je končal tudi v moški diviziji. ŽENSKA B LIGA Obe naši šesterki pričenjata drugi del prvenstva v gosteh. Nabrežinke se bodo podale na pot v Padovo, Tržačanke pa v Ferraro. Medtem ko odhaja Sokol k poznanemu nasprotniku — Don Boscu iz Padove, ki je lani igral v skupini s Sokolom in Borom Intereuropo — je Pallavolo Putinati iz Ferrare prava neznanka. Varovanke trenerja Ušaja niso brez možnosti za uspeh, čeprav ekipa iz Padove igra doma veliko bolje kot v gosteh, (predvsem zaradi telovadnice, ker pod ni najbolj primeren za igranje odbojke). Don Bosco je prvi del prvenstva končal na drugem mestu. V lanskem prvenstvu je Sokol proti njemu v gosteh izgubil s 3:0, doma pa zmagal 3:2. Borovke bodo nastopile v Ferrari brez Viviane Kus, kar se bo pri tržaški šesterki še kako poznalo. Kusova ima gleženj v mav- cu in prvi del prvenstva je zanjo žal končan že pred samim začetkom. Glede na to in na moč nasprotnic ne moremo pričakovati razveseljivih novic iz Ferrare. MOŠKA C-1 LIGA Odbojkarji Bora Jik Banke bodo odigrali drugo zaporedno sreča nje pred domačimi gledalci. V goste prihaja Carpinetum iz Mester, ki je prvo tekmo izgubil s tržaškim Solarisom, doma pa premagal Scatolificio 4 S iz Vidma. Veljaku in tovarišem se nudi enkratna priložnost, da pospravijo prvi par točk. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Ob petih naših šesterk bo drevi igrala samo Sloga, ki se bo pomerila v Volleyem 80 Duke. Nesporne favoritinje so domačinke. Vodeči Sokol bo jutri imel na drugi strani mreže skromni CUS, ki je še vedno brez točk, prav tako kot Bor, ki se bo v mestnem derbiju srečal z OMA. Če bodo imele Nabrežinke lahko nalogo, bodo Tržačanke izredno težko pripravile presenečenje. Najbolj izenačena pa bo tekma med Kontovelom in Vivai Busa. Domače igrišče pa bi moralo nagniti jeziček na tehtnici v korist Kon-tovelk. Šesterka Gold Fassl ni še izgubila niza. Po uspehu v derbiju s Slogo bo Breg izredno težko slavil zmago drugič zapored G. F, """........................................milnimi......................m...............................■■ini»tinllniillllilllllillllllllllllllllluiiliiiininiiiii..iimililiiHiimHimmimii...........m,im.................umu..........................................m,................... NAMIZNI TENIS V ŽENSKI A LIGI Kras drevi pred zadnjo težko oviro Miličeva, Doljakova in Sedmakova se bodo v predzadnjem prvenstvenem nastopu pomerile s tretjeuvrščemm VValtercassom iz S. Elpidia V okviru predzadnjega kola ženske namiznoteniške A lige bo Kras danes ob 16. uri (na željo gostujoče ekipe so tekmo anticipirali za dve uri), ponovno igral v Repnu pred domačim občinstvom. Podobno kot pred tednom dni. ko so ugnale državne prvakinje, čaka tokrat Krasova dekleta zelo težka nalcga. Na drugi Strani mreže bo trctieuvrščeni Waltercass iz San Elpidia, ki zaostaja le za dve točki za vodečim parom in teoretično lahko še poseže v borbo za državni naslov. Mauriello je zelo nadarjena igralka in je sposobna vsakega podviga, podcenievati pa ne gre niti Masijeve, ki je v tej sezoni že nekajkrat zmagala proti Kraševim dekletom. V prvem-delu prvenstva je Kras kar v gosteh slavil s 5:0, ta izid pa je neponovljiv in odločitev bo tokrat zelo tesna, verjetno pa bo prav igra dvojic odločala o zmagovalcu. V Krasovem taboru se zavedajo težavnosti tega srečanja in ne podcenjujejo gostu ioče ekiDe. Spričo dobre trenutne forme Miličeve, Do-ljakove in Sedmakove pa čakajo na današnh dvoboj s precejšnjim optimizmom. V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Drevi Mladina B - Kras V petem kolu povratnega dela moškega promocijskega namiznote niškega prvenstva bo drevi ob 20. yri v Križu na sporedu slovenski derbi med Mladino B in Krasom. Vsaj na papirju ne bi smelo priti do presenečenja, saj so Križani zadnji brez osvojene točke. Kras pa je trenutno prvi na lestvici. B S. SMUČANJE Na italijanskem DP v veleslalomu borila izredno velik naskok. Lestvica je bila taka: 1. Giorgi 2’14”36, 2. Nockler 2 min. 14”52, 3. Edalini 2’16”95, 4. Camozzi 2T7’T3, 5. Tonazzi 2T7”26, 6. Merelli 2T8”32, 7. Gross 218”68, 8. Costa 2'19”64, 9. Mally 2'19”70, 10. Pramatton 2’19”81. Tekmovanje se je odločilo v drugi vožnji, kajti po prvi je Nockler vodil s prednostjo več kot pol sekunde, ta naskok pa je Giorgi z izrednim smučanjem v drugi vožnji izničil. ’ Člansko prvenstvo ŠZ Olympia športno združenje 01ympia iz Go-rice priredi v nedeljo, 28. t.m., v Rablju društveno prvenstvo v smučanju. Tekmovalci, ki se bodo pomerili v veleslalomu, bodo razdeljeni v starostne kategorije. Podrobnejša pojasnila o tekmo- vanju bodo interesenti lahko dobili pri društvenih odbornikih, ki skrbijo tudi za vpisovanje. KOŠARKA Olimpija v Šibeniku Danes bodo odigrali 18. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige, v katerem bo ljubljanska Iskra Olimpija na težavnem gostovanju pri šibenki. Srečanje med Cibono in Zadrom bo neposredno (ob 16.45) prenašala tudi jugoslovanska tele-vizija. ’ DANAŠNJI SPORED Radnički LMK - Bosna, Sloboda DITA - Borac, Budučnost - Partizan, Crvena zvezda - Rabotnički, Šibenka - Iskra Olimpija, Cibona -Zadar. BARCELONA — Včeraj se je začel v kraju Lloret de Mar rally Coste Brave, šesto tekmovanje za evropsko prvenstvo. Udeležuje se ga 72 posadk. KOŠARKA V ITALIJANSKI C-l LICI Jadran v popolni postavi proti nevarni furlanski ekipi II Mobile iz Codroipa V promocijskem prvenstvu Konto veki proti predzadnjemu na lestvi• ci, Polet pa proti solidnemu CUS ■ Borovci so srečanje preložili Po pomembni zmagi, ki so jo ja-dranovci izbojevali v nedeljo v Bergamu proti domačemu Sitipu, bedo naši košarkarji drevi igrali pred domačim občinstvom proti moštvu n Mobile iz Codroipa. Furlanski košarkarji so v preteklem kolu zanesljivo odpravili Vicenzo in so precej uigrana celota, ki ima glavna aduta v centru Ceccu in pa predvsem v Viril-liju, ki je najbolj učinkovit igralec v tem moštvu. Jadranovi navijači se prav gotovo spominjajo tega igralca, ki je lani nastopal pri Pacheri, in ki je prav proti Jadranu dosegel 38 točk. , Naši bodo ponovno nastopili s svojo najboljšo postavo. Splichalovi varovanci bodo kot običajno skušali vsiliti nasprotnikom svoj hiter tempo, kateremu italijanska moštva niso kos. Verjetno se vsi igral- ci dobro zavedajo, da je vsaka zmaga pomembna za boljšo uvrstitev v «play-off*. Pričakovati je, da bo tudi danes lepo število navijačev bodrilo in spodbujalo naše k novi zmagi. PROMOCIJSKO PRVENSTVO V drugem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva bosta od naših predstavnikov igrala Polet in Kontovel, ker so tekmo med Ginnastico in Borom preložili zaradi pustovanja. Inter Milje — Kontovel Kontovelci se bodo tokrat srečali s predzadnjim na lestvici. Poudarili bi, da so Miljčani v zadnjih nastopih igrali zelo dobro in da so v preteklem kolu klonili Bar-colanl z minimalno razliko in šele po enem podaljšku. To smo po- NOGOMET V 6. POVRATNEM KOLU L AMATERSKE LIGE Optimizem med Križani kljub nevarnemu nasprotniku V 2. AL le Prosečani doma - V 3. AL Primorec že zjutraj na igrišču Giorgi pred Ndcklerjem SESTRIERE - Alex Giorgi je o-svojil moški veleslalom na italijanskem državnem smučarskem prvenstvu v Sestrieru. Razred zase sta bila Giorgi in Nockler, kajti pred ostalimi svojimi -tekmeci sta si pri- 1. AMATERSKA LIGA Sangiorgina - Vesna Po zmagi nad Costalungo Križani z optimizmom gledajo na to gostovanje, ki pa nikakor ne bo lahko. Za podatek lahko povemo, da je e-kipa Sangiorgine na domačih tleh klonila le vodečemu Isonzu s tesnim 1:0. Omeniti pa moramo, da je doma izbojevala le tri zmage, kar petkrat pa .je nasprotniku prepustila točki Prav na eno točko računajo tudi Križani. 2. AMATERSKA LIGA Opiclna Supercaffe - Zarja V zadnjih nastopih .je Zarja jasno pokazala, da .je v dobri formi in tudi napadalci so se dobro izkazali, saj so zarjam v povratnem delu prvenstva izbo.jevali tri zmage (od katerih kar dve v gosteh) in en Na nedeljskem tekmovanju v veleslalomu za »Pokal Skdane* na Zon-colanu Je startal tudi trener ženske odbojkarske ekipe nabrežlnskega Sokola Savo Ušaj remi. Nedvomoma bi se Zarja tudi tokrat zadovoljila z remijem. Primorje - Čampi Elisi Primor.jani upajo, da jim bo uspelo priti do celotnega izkupička, ker nočejo zgubiti stika z ekipama, ki so pred njimi na lestvici to .je CGS in Stock. Nasprotnik trenutno ni v najboljši formi. Tržačani so namreč do zadnje zmage prišli pred devetimi nedeljami in sicer v 11. kolu. Od takrat dal.je so izbojevali le šti ri remije, predvsem ker so odpovedali napadalci, ki so v zadnjih devetih tekmah dali le štiri gole. Če bo torej obramba Primorja pazlji va bi morali »rdečo-rumeni* po dveh belih izidih in porazu priti ponovno do celotnega izkupička. Roianese - Breg Razmeroma lahka bi morala biti naloga Brežanov, ki gredo v goste k ekipi z repa lestvice, čeprav bo do morali »plavi* na igrišče bre.' Micorja in Dazzare, ki sta diskvalificirana ne bi smeli imeti težav z Ro.iančani. Točka bi vsekakor predstavljala za Breg pozitiven nastop, saj bi z njo Brežani ohranili svoj položaj na lestvici. Libertas - Kras Tež.ja naloga vsekakor čaka Kras. V zadnjih nastopih so Tržačani pokazali. da razpolagajo z odlično obrambo, saj so v zadnjih devetih na stopih doživeli en sam poraz in prejeli le tri gole, kar pomeni, da se bodo morali napadalci Krasa pošteno potruditi. V tej tekmi pa bo lahko Kras ponovno računal na vse nogometaše, saj so po nesrečni tekmi z Domiom že vsi presedeli ka zen disciplinske komisije in zato bo lahko Kras ponovno igral v popolni postavi. 3. AL NA TRŽAŠKEM Rabuiese - Primorec Čeprav bodo morali Trebenci na igrišče že ob 8. uri zjutraj, kar v pustnem obdobju prav gotovo ni na jboljše, so navijači prepričani, da fantje ne bodo razočarali, saj nasprotnik vsaj do sedaj ni dosegel vidnih rezultatov in zato ne bi smel delati niti Primorcu velikih preglavic. Trebenci bi morali v tem sre Čanju odnesti celotni izkupiček. Gaja - GMT Padriško-gropajske nogometaše čaka nevaren nasprotnik, ki si je. po slabem startu, znatno opomogel in prekrižal račune marsikateri ekipi. Gaja mora tokrat osvojiti celotni izkupiček, sicer bi lahko to izkoristila prav Esperia. ki ima točko prednosti pred Gajo in v nedeljo gre v goste k S. Sergiu, medtem ko drugi nasprotnik, ki se poteguje za prestop v višjo ligo (Giarizzole), tokrat počiva. B. R. 3. AL NA GORIŠKEM Juventina - Sagrado Po nedeljskem nepričakovanem spodrsljaju v Tržiču proti Romani, Na državnem prvenstvu v Sestrieru I/pa uveljavitev Aleksandre Škerk Aleksandra Škerk, dijakinja liceja «France Prešeren* iz Trsta, se je na državnem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin v Sestrieru izredno lepo uveljavila. V zelo kakovostni konkurenci prekaljenih tekmovalk je osvojila v slalomu o-dlično 22. mesto, v veleslalomu pa je bila na skupni lestvici celo 18., med mladinkami pa 10. Za mlado Aleksandro je to doslej vsekakor njen največji športni uspeh, ki ji odpira vrata celo v italijansko državno C reprezentanco. Do tega uspeha pa ni prišla le s svojo nadarjenostjo, ampak predvsem z odpovedjo in velikim trudom, ki ga je vložila v svoje treninge. Prav zgradi njene vztrajnosti lahko pričakujemo, da se bo njena športna pot na belih poljanah povzpela še višje. čaka jutri Štandrežce dokaj težka preizkušnja, saj bodo sprejeli v goste ekipo Sagrada, ki je trenutno še vključena v skupino ekip. ki se bo ri.jo za napredovanje. Zato lahko pričakujemo, da bodo imeli Štan-drežci dokaj težko nalogo in spričo njihovega nedeljskega spodrsljaja je vsak izid mogoč. Begliano - Sovodnje V Romjanu bodo morali Sovodenj-ci igrati na vse ali nič. Samo tako lahko računajo, da bodo ostali ob Audaxu, ki je trenutno najresnejši kandidat, da bo skupno z Isonzom prestopil v višjo ligo. Jutrišnje srečanje ne bi smelo biti za Marsono-ve varovance izredno težko, čeprav je treba povedati, da je Begliano zelo nevarna enajsterica in to še cosebno pred domačim občinstvom. Z igro, ki so .jo pokazali proti Au-daxu. pa bi Sovodenjcem pozitiven rezultat ne smel uiti. Mladost - Isonzo Doberdobcem se tokrat ponuja priložnost, da se maščujejo za poraz, ki so ga doživeli v špetru ob Soči. To pa Ferletičevim varovancem ne bo šlo tako zlahka, saj .je Isonzo doslej pokazal, da je za razred boljša ekipa od ostalih m to dokazuje njegovo prvo mesto. Na drugi strani pa so Kraševci v dobri formi in to so potrdili že prejšnjo nedeljo, ko so remizirali v Koprivnem. vedali zato, da bi naši fantje ne podcenjevali nasprotnika, predvsem v teh dnevih, ko prevladuje pustno vzdušje. Kontovel je vsekakor favorit in upravičeno mislimo, da se bo vrnil iz Milj z novim parom točk. Polet — Don Bosco Po spodbudni zmagi proti šibki peterki CUS, bodo poletovci igrali doma proti le močnejšemu Don Boscu, ki juriša na drugo mesto razpredelnice. Gostje so boljši od Poleta. Predvajajo hitro in dopadljivo igro ter razpolagajo s trojico kvalitetnih igralcev, ki so glavni nosilci igre tržaškega moštva. Za fante pa je vsaka točka dragocena v borbi za obstanek, zato mislimo, da bodo kot vedno igrali zagrizeno in borbeno. SPORED 15. KOLA Inter Milje - Kontovel (danes ob 18 30 v Miljah); Zamboni & Sche-riani - Časa del Frigo; Stella Az-zurra - Ferroviario; Barcolana -Scoglietto; CUS - GMT; Polet Don Bosco (jutri ob 11.30 na Opčinah). Cancia NOGOMET Danes Željezničar - Hajduk V prvi jugoslovanski nogometni ligi bodo srečanje med Železničarjem in Hajdukom (neposredno ga bosta ob 14.25 prenašali tudi ljubljanska in koprska TV) odigrali že danes, medtem ko se bodo jutri pomerili: Budučnost - Radnički, Velež - OFK Beograd, Dinamo -Crvena zvezda, Vardar - Sloboda, Olimpija - Teteks, Osijek - Sarajevo, Rijeka - Zagreb, Partizan -Vojvodina KOŠARKA VValter Szerbiak operiran VIDEM — Znanega ameriškega košarkarja Walterja Szerbiaka, ki je eden izmed stebrov videmske košarkarske ekipe Tropic (A-2 liga), so včeraj operirali na urološkem oddelku videmske bolnišnice. Tropic tako v drugem delu prvenstva ne bo mogel razpolagati s tem igralcem, ki bo moral zdaj počivati skoraj tri mesece. DANES V GORICI AGI - Dom Danes se bo na Goriškem pričelo žensko odbojkarsko prvenstvo «un der 15*. v katerem nastopajo tudi dekleta športnega združenja Dom iz Gorice. Krstni nastop bedo varovanke trenerja Borisa Cotiča imele danes popoldne ob 17.30 v telovadnici v Ul. Largo Culiat. kjer se bodo srečala s šesterko AGI. V tem prvenstvu bodo poleg dveh omenjenih ekip nastopile še šesterka Corridoni.ia iz Pierisa, Volleya iz Tržiča ter Tradicarta iz Gradišča. ATLETIKA EP «lndoor» v Milanu MILAN — Na tiskovni konferenci v Milanu so včeraj predstavili potek priprav na letošnje evropsko dvoransko atletsko prvenstvo, ki bo 6. in 7. marca v športni palači v Milanu. Doslej se je že prijavilo 24 držav, ki bodo poslale na to prvenstvo 422 atletov, to število pa že zagotavlja prireditvi velik uspeh. Med prijavljenimi državami je tudi Poljska (s 27 atleti), za katero je kazalo, da v Milanu ne bo prostora. DVA MESECA PO NESREČI Da Silva slabši RIO DE JANEIRO - Zdravstveno stanje Da Silve, svetovnega rekorderja v troskoku, ki se je težko ranil v avtomobilski nesreči lani 22. decembra, se je nenadoma poslabšalo. Na večjih delih močno poškodovane desne noge se je namreč pojavilo odmiranje mišičnega tkiva. Če zdravniki ne bodo zaustavili tega odmiranja, bodo morali nesrečnemu atletu nogo odrezati. KOLESARSTVO Saronni - Pijnen najboljša MILAN — Na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki v Milanu je bila lestvica ob sinočnji nevtralizaciji taka: 1. Saronni - Pijnen 203 2. Moser - Sercu 189 3. Peffgen - Fritz 103 4. Bidinost - Freuler 321 (po enem krogu) 5. Argentin - Bincoletto NOGOMET V Vlareggiu polfinale VIAREGGIO — Na mednarodnem mladinskem pustnem turnirju v Via-reggiu bodo danes odigrali ti polfinalni tekmi: Fiorentina - Avelli-no in Ipswich Town - Dukla. '' ' '' OBVESTILA ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v nedeljo, 28. t.m., ob priliki 16. ZŠI avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod z Opčin ob 5.45 izpred Central bara na Narodni ulici, vpisovanje sprejema odbornik Taucer, telefon 21-29-36. Odhod iz Križa ob 6.00 izpred spomenika, vpisovanje sprejema odbornica Silva v trgovini Pri kostanju. * * » SPDT priredi v nedeljo, 28. t.m., avtobusni smučarski izlet v Ravascletto ob priliki 16. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. • • • ŠD Breg organizira v nedeljo, 28. t.m., avtobusni smučarski izlet s tekmovanjem ob priliki 16. ZŠI. Vpisovanje pri Rossani v Borštu. iBiiiiimiiiiiuKiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiitiiiiiHiiHiiHiiiiiiniMHiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiHiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiHifiniiilifnfiiiHfi .......' ■ ■ P r X •'.••IvSvAfV • Domači šport BANKS SOBOTA, 20. FEBRUARJA 1982 KOŠARKA MOŠKA C-1 LIGA 18.00 v Trstu, športna palača: Jadran - Codroipo; PROMOCIJSKA LIGA 18.30 v Miljah: Intermuggia - Kontovel; 19.30 v Gorici: Arte B - Dom; KADETI 18.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario B - Sokol; 19.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A - Bor; NOGOMET CICIBANI 16.00 v Trstu, Ul. Soncini: Sonci-ni B - Breg: NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 16.00 v Repnu: Kras - Waltercass; MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 20.00 v Križu: Mladina B - Kras; ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Ferrari: Putinati - Bor Intereuropa; 18.00 v Padovi: Don Bosco - Sokol: MOŠKA C-1 LIGA 18.00 v Trstu: Bor JIK Banka -Carpinetum; L ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Volta: Volley 80 Duke - Sloga; JUTRI NEDELJA, 21. FEBRUARJA 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v San Giorgiu: Sangiorgina - Vesna; 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah: Opicina Super-catti - Zarja: 15.00 na Proseku: Primorje - Čampi Elisi Prisco; 15.00 v Nabrežini: Roianese - Breg; 15.00 v Bazovici: Libertas - Kras: 3. AMATERSKA LIGA 8.00 v Žavljah: Rabuiese - Primorec; 15.00 na Padričah: Gaja - GMT; 15.00 v štandrežu: Juventina - Sagrado; 15.00 v Beglianu: Begliano -Sovodnje: 15.00 v Doberdobu: Mladost - Isonzo; NARAŠČAJNIKI 8.00 v Trstu, Kampanele: Čampa -nelle - Gaja; 10.30 v Repnu: Kras -Montebello; NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja - San Ser-gio: 12.30 na Opčinah: CGS - Primorja; ZAČETNIKI 9.30 v Trstu, Sv. Sergij: San Ser-gio - Breg; 11.00 na Opčinah: Opicina Supercaffč - Kras; 10.30 v Trebčah: Primorec - CGS; KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.30 na Opčinah: Polet - Don Bosco; NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu: Kontovel - Jadran; 11.00 v Skednju: Servolana B - Bor; MLADINCI 12.30 v Trstu, Ul. della Valle: Inter 1904 - Polet; 17.00 v Trstu, Vr-delska cesta: Libertas - Bor; PROPAGANDA 8.30 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - SGT: GIMNASTIKA PREGLEDNO SREČANJE 10.00 v Trstu, «1. maj*: nastopajo Bor, Dom in Partizan Nova Gorica ter Koper: ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Petrarca: OMA -Bor; 11.30 v Trstu, Monte Cengio CUS Trst - Sokol; 10.30 v Dolini Breg - Gold Fassl: 9.30 na Proseku Kontovel - Vivai Busa. A Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Nuroonina Mesečno 8 000 lir — celoletno 59 000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, zo organizacije in podietja mesečno 120,00. letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 februarja 1982 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlonije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska trst zaiožnfko^REG SEZNAM NAGRAD m nagrada: nagrada: nagrada: «NAGRADNEGA ŽREBANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA 1982», ki jih bomo izžrebali med naročnike, ki bodo do 28. februarja t.l. poravnali celoletno naročnino nagrada: nagrada: nagrada: nagrada nagrada: SMUČI IN PALICE ELAN TER VEZI TIROLYA nagrada: ZMRZOVALNA SKRINJA «IGNIS» nagrada: PEČ NA DRVA «WARM MORNING» nagrada: MOTORKA «DARM» nagrada: PREPROGA «SJENICA» nagrada: KRAŠKI PRŠUT nagrada: SOKOVNIK «MOULINEX» nagrada: FOTOGRAFSKI APARAT «AGFA» nagrada: RADIO ((PHILIPS« nagrada: ELEKTRIČNI SVEDER «CADETT» nagrada: ŽENSKI NAKIT nagrada: SERVIS ZA SADJE IN SLAŠČICE IZ PORCELANA nagrada: USNJENA TORBA nagrada: ŽENSKA OGRLICA nagrada: 800 GR. VOLNE ZA PLETENJE nagrada: KRISTALNA VAZA nagrada: MINI BUDILKA «PHILIPS» nagrada: LIKALNIK «LINCOLN» nagrada: PLASTIČNA ŠKATLA Z ORODJEM nagrada: KONFEKCIJA VINA «PRIMOŽIČ» nagrada: KNJIGA: «STOLETJA SVETOVNIH VOJN» nagrada: KNJIGA CAMBY: «RAZKRITA PRETEKLOST« nagrada: KONFEKCIJA VINA «PAROVEL» nagrada: KONFEKCIJA VINA «ŠTEKAR» nagrada: LESENA ŠAHOVNICA S FIGURAMI nagrada: KNJIGA LEVSTIK-JUCUNDUS: « MARTI N KRPAN« nagrada: KNJIGA LEVSTIK-JUCUNDUS: ((MARTIN KRPAN« nagrada: KNJIGA ČUČEK: «TERORIZEM» nagrada: KNJIGA: ((TRIGLAV, GORA NAŠIH GOR» nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «NAŠA ŽENA« nagrada: NARODNA NOŠA - LUTKA nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «JANA» nagrada: KNJIGA: ((ŽIVLJENJE V NARAVI« nagrada: KNJIGA REBULA: «ZELENO IZGNANSTVO« nagrada: KNJIGA ZORMAN: «DOM ČLOVEKOV« nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «MLADINA» nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «ZDRAVJE» nagrada: PLOŠČA 33 obr. ((SLOVENSKI OKTET« nagrada: PLOŠČA 33 obr. ((TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL« nagrada: USNJENA ŠATULJA nagrada: KNJIGA LIPOVEC: «LJUDJE OB CESTI« nagrada: KNJIGA LIPUŠ: «ZMOTE DIJAKA TJAŽA« nagrada: KNJIGA KRLEŽA: «NOVELE» nagrada: 1-LETNA NAROČNINA REVIJE «ANTENA» nagrada: ALBUM - 2 PLOŠČI 33 obr. «LOJZE SLAK« nagrada: KNJIGA BONANDO: ((PLETENJE« nagrada: KNJIGA GRABELJŠEK: »ZGODBE IZ NOB« I. in II. DEL nagrada: PLOŠČA 33 obr. «DOLINA REZIJE« nagrada: KERAMIČNA VAZA nagrada: KNJIGA KOSMAČ: «TANTADRUJ» nagrada: KNJIGA BOŽIČ: «ORIS ZGODOVINE SLOVENCEV« nagrada: KNJIGA JURIŠEVIČ: «S POŠTO SKOZI PRETEKLOST SLOVENSKEGA PRIMORJA« nagrada: KNJIGA AMFORA: ((VINSKI TABERNAKELJ« nagrada: KNJIGA: »HITRA KUHINJA« nagrada: KNJIGA: ((ZVENEČA LIPICA« nagrada: KNJIGA ROŽANC: «METULJ» nagrada: DVE KASETI «AVSENIK» nagrada: ŠEST USNJENIH OBROČKOV ZA SERVIETE nagrada: PODALJŠEK ELEKTRIČNEGA KABLA J nagrada: KNJIGA BUDAL: «PESMI« nagrada: KNJIGA SAMEC: «SEN MORJA« nagrada: KNJIGA SAMEC: «SEN MORJA« nagrada: KASETA »TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL« ŽREBANJE BO V PETEK, 19. marca, ob 17.30 v mali dvorani «KULTURNEGA DOMA Ul. Brass v Gorici