MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ah po pošti 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-«e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubija^ Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA! Kdor nima duha svojega veka, ima vso nesrečo svojega veka. Voltair. Nič se ni spremenilo »V preteklih stoletjih je zavladala Madjarska nad Slovaško, Hrvatsko, Transilvanijo, torej nad deželami, ki niso nikdar bile naseljene po madjarskem Prebivalstvu in ki niso nikdar tvorile sestavnega dela madjarske nacionalne dediščine. Romunija, Hrvatska in Slovaška so bile vladane le po sili in so jih kruto zasledovali radi zvestobe materinščini ter so bile vedno grozotno potlačene, kolikorkrat so sc uprle neznosnemu pritisku. Proces proti Madjarski se je vodil pred vsem svetom na mirovni konferenci v Parizu, ki se je je udeležila tudi Italija. Nič ne kaže na to, da bi se bile razmere odtlej na kakršenkoli način spremenile. Ali imajo mar Romuni, Hrvati im Slovaki že dovolj svobode? Mar hočejo zopet pod madjarski bič? Nič takšnega ni opaziti. Radi tega ni revizija trianonske pogodbe več vprašanje pravičnosti. Postala je vprašanje moči. Čim bo 10 milijonov Madjarov zadoščalo, da lahko premaga 50 mihjonov Romunov, ■litgoslovei.ov in Čehoslovakov, se bo vprašanje revizije uredilo. Dotlej pa je revizionizem samo predmet drzne demagogije.« (L’ Independance Roumaine.) LONDON, 10. decembra. O orjaški oborožitvi sovjetske armade, kakor 10 bila sklenjena na 8. kongresu kominterne v Moskvi, prinaša »Daily Ex-press« podrobne senzacionalne informacije. Načelno je sklenil kongres, da si mora sovjetska Rusija »oskrbeti največji vojni stroj, ki ga je svet doslej poznal«. Obrambni vojnj svet, ki mu pripadajo vojni minister Vorošilov, maršal Tuhačevski, poveljnik vzhodne armade Bliicher, konjeniški poveljnik Rudjen-ny ter šef generalnega štaba Jegorog, je napravil sledeče sklepe: l. Ob vzhodni in zapadni meji se zgradita dve ogromni trdnjavski Uniji v dolžini 1000 km. 2. Aktivna sovjetska vojska se podvoji, tako da bo štela 3 milijone vojakov. 3. Sovjetsko letalstvo se potroji in se pilotska vzgoja raztegne na 50.000 mož. 4. V svrho industrijske oskrbe sovjetske vojske se ustanovi posebno ministrstvo za sovjetsko vojno industrijo, ki se podredi vojnemu ministru Vorošilovu. 5. V kolikor se vojnoifdustrijski obrati nahajajo v obmejnih predelih, se premestijo K šent^fskem umoru V zvezi z aretacijo Karla Adlerja kot morilca pokojnega pismonoše Ludovika Žunka sta »Slovenec« in »Slovenski dom« hitela povdarjati pripadništvo aretiranca k sokolski organizaciji. »Slovenski dom« je v včerajšnji številki nagla-šal, da se »lahko zločinci nahajajo tudi v vrstah viteške organizacije«. Današnje »Jutro« pripominja k temu: »Pomislili suro- na številne zločince, male in velike, gredo letno skozi zapore naših sodišč, glej: ogromna večina njih je iz vrst katoliške cerkve. Pa vendar ni navada, bi to obešali na veliki zvon. Pri tem Pa Sokol ni nič bolj odgovoren za ljudi, to dostikrat neopravičeno nosijo njegov 2nak, kakor katoliška cerkev za svoje Pripadnike.« K temu bi še dodali: V svojini dosedanjem poročevanju nismo ni-fdar brskali po tem, kakšni organizaciji ta ali drugi zločinec pripadal. Koliko bila mladeničev, ki so v treznem ali Jfetreznem stanju izvršili ta ali oni zlo-‘;i». pa nismo k temu ničesar dodali. Če ‘-onio v bodoče tudi mi skušali posnema-ti.poročevalske metode v gornjem smislu, LONDON, 10. decembra. »Daily He-rald« potrjuje vest. da delata francoska in britanska diplomacija s polno paro na tem, da se doseže glede španske državljanske vojne sporazum v tem smislu, da naj plebiscit odloči o tem. katera stranka naj vlada v Španiji. PARIZ, 10. decembra. »United Press« poroča, da so Francovi brodovi zadnja dva dni zaplenili v Sredozemskem morju 7 sovjetskih parobrodov z raznim vojnim materialom, ki so pluli pod tujimi zastavami. MADRID, 10. decembra. Voino strstvo poroča službeno, da je Francovo letalstvo bombardiralo mesto Alcala Je-narez. Vladna letala so sestrelila trimo-torno letalo in so bombardirala položaje,.. Francovih čet pri Madridu. Letalo, ki vrši j ' redno službo za francosko poslaništvo med Madridom in Toulousom, je bilo pri Pastrani v pokrajini Guadalajare sestreljeno. Posebni Havasov dopisnik je pretrpel prelom kosti, predstavnik mednarodnega Rdečega križa v Ženevi dr. Ainy je dobil strel v rame, prav tako je bil ranjen tudi posebni dopisnik »Pariš Soi-mini- ra«. i naša krivda. Ocvirek Nedeljska .zagr obračunava z vsemi vrstami aposto- °v brezverstva od liberalcev in sociali-s‘0v, preko framažonov in komunistov pa nesrečnih rotarijcev. »Slovenski na-r°d« piše k temu: »Na čelu rotarijancev Je sta! dolgo mož, ki ima danes v ro-vodstvo slovenskega katoliškega 'ludstva in ki se je že ponovno dal sli-?,a*i z naj višjim rotarijanskim odličjem.« ''. številki z dne 18. novembra smo obja-Vl'i sledečo vest: »V ponedeljek zvečer )e bil slovesno sprejet v tukajšnji klub Rotarijcev mestni župan dr. A. Juvan.« izvedeno vest je ponatisnila tudi tukuj-^ija »Delavska politika« s pristavkom. a te vesli še ni prinesel nobeden — ^katoliški« list. Matitoe&ke pesU Nič... V javnost so svoječasno prodrle vesti, da namerava mestna občina kupiti zemljišča tuk. Vinarske in sadjarske šole ob Vrbanovi ulici, ki so v stiku s takozvanimi Joštovimi parcelami. Kmalu zatem se je razvedelo, da ni mestna občina trenotno v stanju, da bi navedena zemljišča kupila. Vinarska in sadjarska šola pa naj bi dokupila admontske parcele Racerjevega dvorca. Iskali so kupca in se je pojavil resen interesent — Pokojninski zavod v Ljubljani, ki pa se je istočasno zanimal tudi za nakup Rosen-bergovih parcel ob Tržaški cesti. Na teh v nožrapjost države. Dela za utrjevanje meja se takoj parcelah naj bi se zgradile stanovanjske prično in bo na zapadni mei; v bližnjih 14 dneh takoj najetih 300.000 delavcev, '>iše, s Čimer bi nastala na mariborskem Staljin je bil pooblaščen, da lahko takoj sam napove vojno, čim bi mednarod- i stanovanjskem trgu nedvomna ublažitev ne obveznosti sovjetske Rusi,je to zahtevale. sedanjega stanja. Končno pa je Pokojnin- ski zavod vodil tudi pogajanja za Knezova zemljišča v Ljubljani. Sedaj pa je vse skupaj padlo v vodo. Pri tem ni Ljubljana toliko prizadeta kakor Maribor, ki tudi daje Pokojninskemu zavodu precej lepe denarce, ker so se v Ljubljani našla nekatera druga zemljišča, ki so se kupila. "> Mariboru pa ne .. .* Izpit za nastavnice za defektno deco državno komisijo v Beogradu učiteljice na tuk. pomožni šoli ge. Pahor Slava. Ažman Ana, Molan M? lica in Makuc Stana. Čestitamo! Grob pri grobu. V starosti 53 let je umrl v splošni bolnišnici mizarski pomočnik Fras Ivan. V Slovenski ulici 40 je preminil v visoki starosti 79 let za-lebnik Mihael Lorger. Žalujočim naše toplo sočutje. Miklavž je obiska! deco Sokola Matice v nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma, kjer so se polnoštevilno zbrali mladi Sokoli in Sokoliči. V nestrpnem pričakovanju je sokolska deca pričakala njegov prihod. To je bilo vrvenja in živ-žava med našo mladino, ki jo je Miklavž tudi letos bogato obdaroval. Nad 120 otrok je bilo deležnih njegovih darov, med njimi najrevnejši in najpotrebnejši. Zahvala na tako dobro uspelem letošnjem Miklavževanju naše sokolske de-ee gre predvsem sestri in bratu Lenard, ki sta v izdatni meri pripomogla, da je bil letošnji Miklavžev prihod za.sokolsko deco Sokola Maribor matica res vesel dogodek, ki naj jo obenem spomni na dolžnost, rednega obiskanja sokolske telovadbe, kjer si naša mladina nabira moči v dobi svojega telesnega in duševnega razvijanja ter spopolnjevanja. Prihodnje novosti v gledališču. Drama pripravlja kot prihodnjo novost trodejan-sko dramo Joke Žigona »Kadar se utrga oblak«, ki je bila njena krstna predstava pravkar v Ljubljani, in ki pomeni razveseljivo in zelo zanimivo obogatitev moderne slovenske dramatike. Režijo vodi glavni režiser Jože Kovič. — Opereta pripravlja za Božič Ascherjevo prisrčno in prav veselo opereto »Visokost pleše« v režiji Antona Harastoviča. Gimnazijsko podporno društvo na klasični gimnaziji v Mariboru je imelo dne 9. t. m. svoj redni letni občni zbor. Iz poročil, ki sta jih podala predsednik ravnatelj Martin Mastnak in knjižničar profesor Stanko Lapuh, je bilo razvidno, kako blagodejno deluje to v javnosti neopaženo društvo, kj siromašnemu dija-štvu deli v najhujši sili podpore v gotovini. zlasti pa jih oskrbuje z učnimi knjigami. V tekočem šolskem letu je društvo porazdelilo med dijake 830 knjig. Redno podporo dobiva društvo od mestne občine in od Posojilnice, zveste podpornike pa šteje društvo med vsemi sloji prebivalstva. Društvo je imelo prejemkov Din 11.085, izdatkov pa 7.221 Din. tduml VIII,, v čmms % LONDON, 10. decembra. Nekateri listi pišejo o predstoječi abdikaciji angleškega kralja Ldvarda VIII. Ta sporazum se je dosegel sinoči v Fort Belvedere in se pričakuje za danes razglasitev zadevne odločitve. Novi monarh naj bi bil yorški vojvoda, ki naj bi stopil na prestol kot Jurij VI. Pravo stanje je še nejasno. Po Londonu krožijo še vedno najrazličnejše kombinacije. Ugotovi se lahko to, da se v nekaterih vodilnih krogih opaža nekako bolj sigurno razpoloženje in se radi tega domneva, da ne bo prišlo do prenaglih in nepremišljenih odločitev. Danes se že doznava, kdo so bili tisti trije gospodje, ki so včeraj tako skrivnostno odpotovali z letalom iz Londona v Cannes, kamor so prispeli zelo kasno, tako da jih bo gospa Simpsonova sprejela šele danes. Ti trije s pravni zastopniki gospe Simpson ve in se čujejo vesti, da bi vlada in dvor mogla vplivati na tok sodne procedure glede ločitve gospe Simpsonove. Iz vladnih krogov pa odklanjajo te govorice, da bi vlada hotela z vplivanjem na sodišče zavleči ločitveni postopek, češ da vlada nima vpliva na sodišče m da ni »Hrvatska stra-^j nikakšnih razlogov za to. da se poslužu-1............... ° " ie takšnih sredstev. V nekaterih političnih krogih se opaža tudi nezadovoljstvo, ker je s to afero paralizirana zunanje politična aktivnost Velike Britanije, kar bi moglo imeti neugodne posledice. Sigurno je, da Eden ne bo odpotoval v Ženevo in da se ne bo sestal z Delbosom, ker bi to ravno v tem trenotku bilo zelo važno. Tudi se doznava, da se namerava gospa Simpsonova skoro vrniti v London. Medtem pa se priprave za kronanske slovesnosti nadaljujejo, zlasti v dominionih in kolonijah. LONDON, 10. decembra. Trenotna pozornost londonskih krogov je osredotočena na skrivnostno letalo, o katerem smo včeraj poročali. V letalu je bil poleg kraljevega zastopnika Godarda tudi londonski ginekolog dr. Kirk\vood. Odpo-tovanje-kinekologa v Cannes je zbudilo najrazličnejše kombinacije. Londonski novinarji so skušali ugotoviti, če je slavni ginekolog dr. Kirkwood res odpotoval v Cannes. V Cannesu so novinarji oblegali tajnika Simpsonove, lorda Bronlo-\va, da poizvedo pri njem glede Kirkwoo-da. Izvedeli so, da Simpsonova ne bo videla Kirkvvooda. Veliko pozornost je zbudila vest. da so v Cannesu pripravljeni apartmani za Edvarda VIII. ftOMija Uta Mvi tiskovni zakou PARIZ, 10. decembra. V nočni seji je parlament s 358 proti 193 glasovom sprejel novi tiskovni zakon. Najobširnejša debata se je vodila glede člena 27, ki se nanaša na takozvane lažne vesti in even- tualne posledice za javno varnost. V smislu tega člena je kaznjivo dejanje v pogledu širjenja neresničnih vesti že tedaj, če bi takšne vesti utegnile v javnosti povzročiti nemir. Šef tumHske^a feMtoine^a stota v l/atšavi VARŠAVA, 10. decembra. Šef romunskega generalnega štaba general Samso-novici je prispel danes v spremstvu ge- neralštabnih častnikov v Krakovo. Jutri sc poda v Varšavo, kjer ostane več dni v svrho važnih posvetovanj. jtran 2. ■SBBEeaeBBKMl 2 tkwsiueua-setiQfa& Jtomiokumfa Stiska materinstva in splav To je naslov predavanju, ki nam gaje uskrbela tuk. Ljudska univerza in s katerim je hotela poučiti čim širši krog svojih obiskovalcev o velevažnem živ-ljenskem problemu, ki se tiče predvsem zdravja naših žena. Na tem vprašanju je živo tangirana ne samo rodbina, temveč vseobča aioveška družba. Ob tem pro-j blemu se križajo interesi posameznika z; interesi družine, države in naroda. Največja napaka je, če si pred resničnostjo in resnostjo zapiramo oči. Pretečo ne-varnost bomo znali omejiti in preprečiti; edino le tedaj, če bomo imeli točen vpogled v vse detajle. Ljudska univerza je v to svrho povabila primarija ljubljanske bolnišnice prof. dr. A. Zalokarja, ki je v svojem poklicu strokovnjak, ugleden pisatelj sociolog, ki se že dolgo vrsto let peča s temi problemi. Še predno je živahno aklamira-ni predavatelj pričel obravnavati ta problem, je uvodoma podčrtal, da gre zahvala za to predavanje predvsem mariborski iniciativnosti, ker je to predavanje prvo javno predavanje te vrste. MATERINSTVO V VELIKI NEVARNOSTI. Problem materinstva ie tako kompleksen, da je težko podati avtoritativne po-datke. V tem problemu se križajo naj-1 intimnejši nagoni, v katerih se izživlja človeški kolektiv. Težak problem mate* rinstva veže toliko interesov od najintimnejših do narodnih in človečanskih in-; teresov. Zdravniku, ki gleda v poedincu del višje celote, je sodba najtežja. j. Na vprašanje: ali je problem materinstva res tako važen in pereč in ali je materinstvo res v nevarnosti moramo odgovoriti, da je materinstvo danes res v, veliki nevarnost5. Kakšno je bilo nekdaj in kakšno je danes? V nekdanji Kranjski smo imeli 1. 1887 na 1000 prebivalcev 38 otrck v letu. To je bilo najplodovitejše razdobje v Sloveniji, 'n ne bomo nikdar več dosegli te višine, V letu 1923 je imelo ozemlje Slovenije, današnja dravska banovina, samo še 30 otrok, medtem ko je v letu 1931 padlo število na 25 na vsakih 1000 prebivalcev. Že iz naših domačih razmer lahko sklepamo, da padamo v številu rojstev in sicer rapidno. KAKO JE V FRANCIJI, NEMČIJI, RUSIJI. Po svetu pa so že veliko preje začutili isto padanje in so nekateri narodi padli še nižje nego smo mi. Poglejmo si n. pr. Francijo. Ne moremo preko današnjega dejstva, da rabi francoski narod za svojo obrambo tuje čete. Danes naseljuje n. pr. Francija zapuščene vasi in naselja z ljudmi, ki nam v več kolenih nazaj ne morejo dokazati pravega francoskega izvora. Do leta 1880 je bila Nemčija stalno na vrhuncu, rodilo se je 40 otrok na 1000 pre- bivalcev. Od leta 1930 pa je začelo število njenih otrok padati in je padlo že na 17. Nemčija bo, kakor vse izgleda, padala še naprej, če se ne bo pravočasno zavedla velike nevarnosti, ki ji preti. Rusija je bila še pred 30 leti najplodovitejša (45 otrok na 1000 prebivalcev), pa je istotako padla od 45 na 39. Preteklo leto ie bilo za pol milijona porodov manj kakor prejšnja leta. Ta pojav pa ni pojav posameznih narodov, temveč občečloveški pojav, ki zanaša ves svet na gotovo pot. EVROPA JE UTRUJENA IN SIROMAŠNA. Vprašamo se kako to, da je ravno 19. stoletje ono, ki je pričelo zanašati strup v materinstvo. Povsod iščemo vzrokov. Najbolj pesimistična presoja je ona, ki pravi, da je Evropa tudi v pogledu materinstva že utrujena in da se jo loteva iz bojazni pred otroci-starikavost, ki vodi končno v smrt. Razlage so različne in ne smemo vzeti vseh pretragično. Vse te razlage so namreč kaj prerade pobarvane po svetovnem nazoru onega, ki nam jih podaja. Prvi iščejo vzrokov v propasti evropske morale, drugi spet pravijo, da pada število rojstev radi tega, ker je stremljenje po užitku preveliko in ker hočejo sodobniki izpiti kupico užitka do dna. Tretji iščejo vzroka v feminizmu, to je v tem, ker je danes žena že v vseli poklicih in celo v vojski. To je nepriro-den odgovor na današnje razmere. Tako daleč so celo šli, da so propagirali stavko žena, meneč da so otroci samo orodje' imperializma, da žene ne smejo rod'ti o-trok, ker so otroci namenjeni samo za hrano topovom. Mnogi so videli v tem načinu boja proti imperializmu njegovo preprečenje. Za vsemi remi vprašanji in razglabljanji pa stoji vendarle neka prava podlaga in to v sodobnem socialnem položaju posameznika in skutni. Beda je Izvor vsega hudega in je baš beda tista, ki kvari najbolj značaje. DO 15.000 SPLAVOV LETNO. Za tem je predavatelj poljudno objasnil načine, ki omejujejo materinstvo. Imamo tu umetne meiode z instrumenti in ke-nrčnimi sredstvi poleg drugih metod, ki računajo z raznimi biološkimi pojavi. — Vsem tem metodam pa se je pridružil še — splav. Splav je sam na sebi star ka-kog^e staro človeštvo, toda v tako ogro-mpčn številu kakor sedaj, ga zgodovina ne beleži. Splav nastopa v 10% vseh nosečnosti in prinaša ženi telesno in duševno trplenje. Kako narašča število splavov, nam dokazujeta Nemčija in Rusija. V Nemčiji je bilo v letu 1923 pol milijona splavov, medtem ko je v letu 1930 naraslo to število na 1 milijon letno. Rus:ja je imela v letu 1925 samo 5 splavov na 1000 prebivalcev, v letu 1930 pa že 20. Podatki o drugih narodih nas zanimajo v toliko, v kolikor razkrivajo ta problem. O številu splavov je težko voditi točne račune, ker je splav intimna zadeva družinskega življenja. Po izkušnjah in beležkah bolnišnic v dravski banovini imamo vsako leto 10—15.000 splavov in to izmed 30.000 porodov, torej skoraj 50%. Tako nam kaže statistika zadnjih let. Ugotovljeno pa je, da se konča pri nas 60—70% vseh nosečnosti s splavom. Splav je torej v resnici centralni problem materinstva ne samo radi tega, ker ugonoblja toliko bitij, ampak tudi, ker uničuje žene. Na vsakih 1000 porodov umrjejo 2—3 žene. To so žrtve pravega materinstva, umrljivost pri splavih pa je 1—2% vseh žensk. Splav je za vsako ženo težka nesreča, ker prinaša s seboj neplodovitost in je žena po splavu stalno bolna in duševno razrvana. Tak šna žena ne more najti več pravega kontakta z življenjem. NERVOZNOST ŽENA IZVIRA V VELIKI MERI IZ SPLAVOV! Umeten splav zapusti navadno duševne posledice. Pravijo, da naše žene splav-1 ijajo, ker jih sili v to beda. Zato gre zah- teva za tem, da bi se splav zakonito dovolil. V tem pa obstoja velika nevarnost udejstv ovanja mazačev. V Rusiji je bilo to zakonito izvedeno, toda ta zakon ni prinesel tistega dobička, da bi ohranil žene zdrave Radi tega se bo prej ali slej začela revizija sedanje zakonodaje. Pri nas so skušali omejiti število splavo\ s kazenskim zakonikom, toda število splavov je kljub temu naraslo. Najti bo treba drugih potov. Pravijo, da bi nravni preporod vrnil ženi možnost materinstva. Pomniti pa moramo, da današnja generacija za to, kar daje, tudi nekaj zahteva. Žene zahtevajo od družbe, da jim ta tudi nekaj da. Pridige ne bodo zalegle. MATERINSTVO SOCIALNO GOSPO-. DARSKI PROBLEM. V družbenih dajatvah leži problemi materinstva. Brez socialnega in gospodarskega ozadja ni moralnega preporoda. Dvigniti moramo socialni in gospodarski nivo naše žene. S tem bomo dvigrrli tudi materinstvo na oni piedestal, kjer bi moralo po vsej pravici stati. Ne smemo trditi, da so to samo individualne zahteve žena. Družba mora te individualne zahteve upoštevati in podpreti. Stiska materinstva ni biološki pojav, ampak je to žalostna posledica gospodarsko-socialnih razmer. BRITANSKA AMBULANTA RDEČEGA KRIŽA NA MADRIDSKIH ULICAH. Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Madjarsko. Pogajanja za novi trgovinski sporazum med našo državo in Madjarsko je že gotov in se morajo rešiti samo še nekatera tehnična vprašanja sporazuma. Nov trgovinski sporazum ima štiri važne določbe: 1. Nov kliring, ki bo takšen kakor z Avstrijo, 2. Jugoslavija dobiva letne kontingente od Madjarske, 3. Del izvoza v Madjarsko se bo plačal z devizami in 4. uvoz iz Madjarske bo neomejen. Novi trgovinski sporazum bo podpisan prihodnji teden in bo stopil v veljavo dne 1. januarja 1937 ter bo imel veljavo do 31. decembra 1937. Ako se sporazum ne odpovei dne 1. oktobra 1937, se avtomatično podaljša za vse naslednje leto. Trgovinska pogodba s Francijo podpisana. Včeraj ob 18. uti je bila v Beogradu podpisana nova trgovinska pogodba med našo državo in Francijo. V imenu naša države je podpisal pogodbo minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, za Francijo pa minister za trgovino in industrijo Paul Bastid ter francoski poslanik grof Dampierre. Doseženi dogovor bo omogočil znaten razvoj izmenjave blasra med obema državama. Ptujski svinjski sejem. V sredo 9. t. m. se je vršil na mestnem sejmišču v Ptuju običajni svinjski sejem, ki je bil radi slabega vremena slabo založen in tudi kupčija je bila minimalna. Pripeljali so 135 velikih svinj in 49 prascev, skupaj 184 ščetinarjev. Od teh so prodali 44 komadov. Dartjte za azMni sklad PN.I &lr>ai*&aai)jLaa b£i£ Božii človek Uvodno besedo je imel dramaturg prof. Dornik. V kratkih obrisih nam je podal življenjsko sliko hrvatskega avtorja, njegovo delo in označil erotiko, kot najgloblje nastrojeni in razmah njegovih dram. >Božji človek« je drama med metafizičnem nerealnim in realističnim svetom. Borba hrepenenja in valovanja življenja, ki črta svoje zakone na pot mladostnega izživljanja, z mistiko in abstraktno teorijo dogmatičnih maksim. To nasprotje je takšno, da preide že iz tesnega oboda našega življenja in postane nerealno, neživljenjsko in domišljeno. Res je, da se v dialektiki raznovrstnih kontrastov suče in razvija življenje človeka, toda ti kontrasti morajo ostati življenjski in resnični, morajo prehajati v sintezo resničnega doživetja, ne pa bdeti nad življenjem kakor večni, nepremostljivi dualizem. V tem je šibkost drame. Režiser se ni potrudil, da bi to vrzel omilil, temveč jo je še ojačil. Če je to šibkejša stran tega -dela, je pa na drugi strani razmah veličine herojske in življenjske realnosti. Tu doseže drama svoj višek in se stopnjuje iz dejanja v dejanje v nekem prirodnem, ve- ličastnem ritmu žive stvarnosti. Nehote me to spominja prizora iz Pirandellove-ga dela: »I sei persanaggi in cerco deli’ autore«, Življenje teh siromakov je samo na sebi največja drama, ki govori našemu srcu brez tesed in brez režjje, še avtor sam stopi tu v ozadje in samo prisluškuje neizprosnemu valu življenja. Dve življenji sta živo izklesani v tem delu: Mara, hrepeneča in prekipevajoča v občutju in poželenju ter Hajduk, kakršnega je ustvarilo njegovo bedno življenje v divji naravi in življenjskih zablodah. Veličina teh dveh, sproščenih, globoko resničnih življenj, presega vse ostalo in nas kliče v gorko atmosfero zagorske Dalmacije, v tisti milje junaštva in slikovitosti, ki daje delu trajno umetniško vrednost. Ti dve življenji nas osvajata in nas prikleneta k sebi z vso tragiko njihovega življenja. Umetnika: Elvira Kraljeva in Pavle Kovič sta nam iz svojih vlog ustvarila veličino svojih likov, ki nam bodo ostali v trajnem spominu. Lahko je avtor zadovoljen s tem, kar sta dosegla v svojem globokem doživetju. Damjan, kot sem že uvodoma omenil, je klaverna, sicer dostojanstvena in nad resnično življenje povzdignjena figura, v kateri pa se nc pretaka kri in ne bije človeško srce. Živi v svojih verskih principih in postulatih, daleč od življenja in od svoje resnične misije dejanske vere med ljudmi. Niti Kantov kategorični im-oerativ, ki je sam neživljenjski, ni tako strog in nemogoč ko ta osebnost, ki je j vendar namenjena, da postane vaški pop, z vsemi nalogami, ki ga obdajajo. Rado N a k r s t ga je doživljal skoro po naročilu ali z drugimi besedami abstraktno in platonsko. Njegovo pojavo je dominirala figura hajduka in ga pahnila docela v ozadje; a tega ni sam umetnik kriv, ki smo ga videli v drugih življenjskih vlogah, kjer je pokazal moč svoje umetniške osebnosti. Gjurgja je mehko, nedoraslo dekle, ki stoji zamišljeno in radovedno na pragu življenja. Vihar strasti se razgrne pred njenimi nedolžnimi očmi, prelomi v njej svetlobo in jo pahne v duševno otopelost. Njena pojava še ojačuje efekt drame in vrine se nam vprašanje: zakaj je avtor zlomil ta nedolžni cvet še pred doživetjem enega samega trenotka svojega življenja. Nedolžno jagnje, ki prenaša greh sveta. Vladoša Simčičeva ie lepo podala svojo vlogo, zlasti ugaja njen topel glas, ki ji še posebno pripomore do efekta. Vaso, zaponkar, je bil sicer interesanten tip pregatijača in polilepncža po krv-nini, toda malo preveč je bilo kričanja in ropotanja. Na vsak način je Košuta dobro rešil svojo vlogo, ker je tudi on pokazal, da je te slepa žrtev strasti in denarja, s katerim se potepta in zatre vsa plemenita čustva in humanost v sebi. Isto velja za Francetovo ženo E. Starčeve, ki je nastopila sicer originalno in prepričevalno. Kapetan je mož svojega položaja in stare vaške tradicije. Edo Grom ga je dobro podal. Damjanovo mater in štiri dekleta so igrale prijazno in slikovitost lepih narodnih noš je vzbujala posebno atrakcijo. Mater je igraia Milena Zakrajškov a, dekleta pa: Slava Gorinškov a, Branka R a s-bergerjeva, Ana Tovornikova in Marica K r i ž a j e v a. Za hlapca je bil Franjo Blaž. Vsi oni. ki so nastopali v realistični sliki raznih bolnikov j11 pohabljencev so lepo prikazali vsak svojo vlogo. To so bili Danilo Gorinšek kot hromi, (Milan Košič kot mrtvoudmi, Peter Male c v vlogi še eden mrtvo-udni, Ljudevit Crnobori kot pohabljeni, Lojze Štandekar kot jetični, Slava Gorinškov a kot jetična ženska, Franjo Blaž kot božjastnik, Branka Ras-bergerjeva kot slepa mlada žena, Milena Zakrajškov a kot mati, Edo Verdonik kot obsedenec in Danilo Turk kot razcepanec. Naravno in povsem resnično nastopanje teh igralcev jc veliko pripomoglo, da je drama dosegla svoj višek. L. B. tiUui&mke mduMške *""" " r1" -----------Tir iirrrriiiininiiiin>iii-rrmwBrniniini biiii iimiiii umi mi Odkrita pona^ejevainica tisočakov Oblastva so prišla na sled dobro organizirani tolpi, ki ,ie ponarejevala tisočake. Že pred dnevi se je po Radvanju šušljalo, da se pri nekem tamošnjem posestniku skriva zloglasni in večkrat kaznovani ponarejevalec denarja Franc Rupnik, ki z nekaterimi svojimi pajdaši izdeluje ponarejen denar. Včeraj popoldne se je podala v Zgornje Radvanje orožniška pa-trola, d2 ugotovi, v koliko odgovarjajo fe vesti resnici. Vstopili so v sobo omenjenega posestnika, kjer so našli posestnika in še dva moška. Orožniki so napravili hišno preiskavo. Na prvi pogled ie bilo vse v najlepšem redu. Pri natančnejši preiskavi pa so orožniki našli v steni prve sobe vrata, ki vodijo v drugo sobo. Ko so orožniki vstopili vanjo, so našli v sobici razne stroje in priprave za izdelavo denarja. Po sobici so ležali že izgotovljeni ponarejeni tisočaki, nadalje barve, papir in sploh vse potrebno za izdelovanje. denarja. Soba je imela tudi zamreženo okno in je bilo ugotovljeno, da ie bilo okensko omrežje prepiljeno in da sta skozi okno pobegnila dva moška. Kakor se je pozneje ugotovilo, sta bila v' času, ko so izvršili orožniki hišno preiskavo, v sobi pri »delu« že omenjeni zloglasni ponarejevalec denarja Franc Rupnik, ki je bil pred nedavnim izpuščen iz tukajšnje kaznilnice, kjer je odsedeval večletno zaporno kazen radi ponarejanja denarja, ter neki brezposelni mesarski pomočnik, ki mu je pri delu pomagal. Najbrže sta slišala, ko so prihajali orožniki . ter sta v strahu pred aretacijo pre-pilila železni križ na oknu ter pobegnila. Orožniki so aretirali tri osebe ter jih oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča, dočirn je bila za pobeglim Rupnikom in mesarskim pomočnikom izdana tiralica. Z Rupnikom so imela oblastva že večkrat opravka. Bil je-zapleten v skoro vse afere radi ponarejevanja denarja, ki so se razčiščevale pred mariborskim okrožnim sodiščem. Po poklicu je Rupnik fotograf ter je v zadnjem času bil prijavljen kot podnajemnik pri neki stranki v Vojašniški ulici, kjer pa je le redko kedaj prenočil. Večinoma se je zadržal pri omenjenem posestnika v Zgornjem Radvanju, kjer je vršil priprave za izdelovanje denarja. Ni še pojasnjeno, kdo je dal denarna sredstva za nabavo potrebnih kemikalij in stroja za izdelavo ponarejenega denarja. Obstoja pa tudi sum, da se je združila v svrho ponarejevanja tisočdinarskiii kovancev pravcata delniška družba ter se vršijo tudi v tej smeri intenzivne in obširne poizvedbe. Srebrno poroko sta obhajala te dni, mladostno čila in zdrava, vpokojeni nadučitelj in zaslužni društveni ter nacionalni delavec Anton Ogorelec ter njegova vzorna življenska družica gospa Antonija. Slavljencema iskreno čestitamo! Grob pri grobu... V splošni bolnišnici je umrl v 43. letu svoje dobe višji poštni kontrolor Janko Firbas. V Gregorčičevi ulici 8 je preminila v častitljivi starosti 88 let zasebnica Frančiška Šel. Žalujočim naše toplo sočutje! Božična darila IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13 Odlikovanje železničarjev. Izšel je razglas o odlikovanju številnih železničarjev na področju ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. Med drugim so odlikovani: višji kontrolor Jos. Vokač z redom sv. Save IV. stopnje, inšpektor Franc Roz-man z redom Jugoslov. krone V. stopnje, Adalbert Vrhovšek, kontrolor, z redom sv. Save V. stopnje, višji kontrolorji Jožef Furlan.. LeopoM Vernik. Jurij Voš-njak, Žarko Jelše, Franc Stepančič, Karol Šubic, Jurij Vouga, Ivan Cekato, Ivan Ahačič, Mirko Kragelj ter Ivan Wurzin-ger z redom Jugoslov. krone V. stopnje, Prav tako inšpektor Jože Jenko. Z redom sv. Save V. stopnje kontrolorji France Megušar, Josip Šnajder, Nikolaj Wag-ner, Maks Curlini, višji nadzornik Alojz Kranjc in prometnik Ignacij Fabijan. Podpore ubožcem. Od 15. decembra “uprej se bodo razdeljevale vsem mest-uirn ubožcem podpore za drva. Do podere so upravičeni vsi, ki prejemajo od 'hestne občine redno ubožno podporo na knjižico. Tozadevne nakaznice sc bodo ^dajale v socijalno-političnem oddelku 'nestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. ^sak mora prinesti s seboj knjižico, s ka- *ero dobiva podporo. Da pa ne bo nepotrebnega navala, se bodo delile podpo-re Po abecednem redu in sicer dne 15. decembra ubožcem z začetno črko A—D, do e 16. dec. od E—K, dne 17. dec. od —R. dne 18. dec. od R—Ž. Kako bo z vremenom. V smislu da-llašnje dunajske vremenske napovedi bo po večini omačuo, padavine na jugu in ■ugovzhodu. Nezgoda mostnega avtobusa. Z ozirom *1;i vest pod tem naslovom v včerajšnji stevilki nam sporočajo, da se ni strlo dosuo kolo, ampak os, da se je vozilo rudi tega nagnilo, da pa se ni nikomur md Pripetilo. Čiščenje pešpotov. Glasom § 75 najdbe bana dravske banovine o zaščiti Javnih cest in varnosti prometa na njih, I? miru in snagi z dne 14. VI. 1933 štev. m ie dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik skidati istega s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če radi snega polzi, ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovršiti snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju se pufra hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnike in na rešetke odtočnih kanalov. Z dvorišč spravljeni sneg ali ied se ne sme od ki a dati na cesto, temveč ga jc treba izvoziti v reko Dravo. Sneg, ki sam zdrči ali se oomeče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar sneg in led kop nita, je treba hodnike in pešpoti po po trebi večkrat na dan očistiti od luž in blata. Pri nevpoštevanju zgornje naredbs, bodisi da-li je delo opuščeno ali nemarno opravljeno, bo potrebno delo izvršila mestna občina mariborska na stroške odgovorne osebe. At o um e, spo tnsKe Knjige, nisalne podlo r e itd. z vašimi ročnimi deli izdeluje z največjo točnostjo knjigoveznica V. WIXL. MURIBOH ali najemnik hiše. stavbišča ali drugih Zemljišč ob cesti, kadarkoli zapade sneg, Kaj Izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu novembru v tukajšnjem polic, uradu oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje sledeče predmete: 1 aktovka z eno ruto, 1 pes volčje pasme, 1 zavojček z raznimi beležnicami in dokumenti, 1 denarnica z 60 Din, 1 poročni prstan, 1 črn ženski dežnik, t vrč za mleko, 1 vodna tehtnica, 1 ženska rokavica, 1 plahta in vreča, 1 psica, staro železo, 1 moški dežnik, ena goska, 1 šport ni klobuk in en par nogavic, 1 denarnica z 12 Din, 1 zračna sesalka, .1 črna ročna torbica, J zlat obesek, 100 Din, Z razvojem alpinizma in z našimi gorskimi velkani nas seznani prihodnjo soboto, dne 12. t. m. ob 16. uri popoldne v dvorani Ljudske univerze znani naš tu rist g. Dušan Vodeb. Predavanje spremljajo krasne skioptične slike. Vstopnina znaša od 1 do 4 Din. Predavanje priredi Počitniška zveza. Putnikov izlet z avtokarom v G raz se vrši v sredo, dne 16. decembra. Odhod iz Maribora izpred hotela »Orel« ob 8. uri zjutraj. Povratek iz Graza ob 23. uri izpred hotela »Steirerhof«. Vozna cena za osebo Dni 100. Vse nadaljnje informacije in prijave pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. Idealna smuka ua Pohorju. Po vsem Pohorju vladajo idealne snežne razmere, ker je na stari podlagi zapadel novi sneg, tako da pokriva vse vrhove 30 do 40 cm suhi pršič. Smučarji, ki so se včeraj Sdmskem&e Sokoi Maribor II, Pobrežje, priredi v nedeljo 13. decembra 1936 telovadno akademijo v dvorani br. Renčlja na Pobrežju. Začetek točno ob 19. (7.) uri. uridite! Zdravo! Župni smučarski tečaj na Pesku, Pohorje. Vršil se bo od 26. t. m. do vključno ~. januarja 1937. Ker potrebujemo vedno eč smučarskih vodnikov, apeliramo na se edinice, da prijavijo vsaj enega udeleženca. Tečaj bo ločen za izvežbane smučarje in začetnike. Stroški za preno-šče in prehrano znašajo 215 Din za ves tečaj. Predvidenih ie 5 prostih mest za revnejše edinice. Prijave, kakor tudi prošnje za prosta mesta je poslati načel-niŠtvu župe do 18. decembra. Tečaj se bo vršil na Pesku, najlepšem predelu našega Pohorja, kjer se bo vsak navžil krasot narave, ker bo sigurno odtehtalo materialne stroške. Zdravo! — Načelništvo župe Maribor. povzpeli na pohorske vrhove kar ne močjo prehvaliti idealne smuke. Smučarji pozor! Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mali nitz in Kmzelbohe, sama znana zimskošportna zbirališča, priredi za Božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Radi doseženih ugodnih zaključkov s hoteli, so cene za izlete z vso oskrbo izredno nizke, tako da jih vsak zmore. — Prijave sprejema samo še do 15. decembra vodstvo avtobusnega podjetja, Plinarniška 9, tel. -24—71 in Prometna pisarna na Glavnem trgu 26. tel. 22—75, kjer dobite tudi vse nadaljne informacije. Zasigurajte si mesto pravočasno, ker je število udeležencev omejeno, zanimanje oa jako veliko. Vlomilci v radvanjski mrtvašnici. Danes ponoči so se vtihotapili v inventarno sobo Pogrebnega društva v Radvanju 'na radvanjskem pokopališču še neugotovljeni rokomavhi ter odnesli 6 usnjatih sukenj v vrednosti 8000 dinarjev. Že drugi vlom! Za krivci se vršijo poizvedbe. Izropano stanovanje nočnega čuvaja. V stanovanje nočnega čuvaja Jakoba Ci-zerla, uslužbenega pri košaški opekarni so sc vtihotapili tatovi. Zlikovci so odnesli vse, kar se jim je zdelo količkaj vredno. Ukradli so med drugim 400 di-dariev, ki jih je imel Cizerl shranjenih v neki omari, nadalje srebrno uro, obleke, čevlje in perilo. Daktiloskop mariborske policije g. Grobin se je podal na kraj vloma ter napravil nekaj prstnih odtisov. Mežnarjeva smrtna nesreča. Z razbito glavo so našli pri Šmiklavžu v šmarskem srezu 73. letnega mežnarja Franca Križmana, ki jc na potu v Šmiklavž zašel v neki ueograjeni vodnjak ter padel. Z glavo ic zadel na neki kamen ter obležal v mlaki krvi nezavesten in z razbito lobanjo. Našel ga ic neki fant. ki jc Križmana spremljal do pol poti ter mu svetil, nakar ie starček dejal, naj se vrne domov. da bo že sam našel svoj dom. Ko pa se je fant. vrnil domov, je nekaj časa zatem zaslišal bolesfen krik. nakar se je vrnil nazaj in našel Križnika nezavestnega na tleh. Križman je kmalu zatem umrl. REPERTOAR: Četrtek, 10. decembra ob 20. uri: »Božji človek«. Red A. Petek, 11. decembra: Zaprto. Sobota, 12, decembra ob 20. uri: »Baron Trenk«. Red C. Tinka Wesel-Polla in Use Hiie nastopita. V torek 15. t. m. nastopita v mariborskem gledališču dve umetnici odličnega slovesa. To sta bivša primadona zagrebške opere Tinka Wesel-Polla, ko-loraturka neverjetno dotirane tehnike, ki je mariborski publiki znana izza svojih gostovanj v »Traviati« in lise Hiie, rojena Pražanka, bivša primabalerina dunajske »Dvorne opere« in »Narodnega divadla« v Pragi. Na bogatem sporedu so klasične in moderne pevske ter plesne solotočke. »Kadar se utrga oblak«, drama Joke Žigona, je med najmočnejšimi slovenskimi deli poslednjega časa. Delo pripravlja kot naslednjo dramsko novost glavni režiser J. Kovič. Nastopijo Kraljeva, Ras-bergerjeva, Kovič P., Nakrst, Gorinšek. Košič in Košuta. Hma NATAKARSKI PLES danes zvečer ob 21. uri v Gambrinovi dvorani V mlinu Ludvika Tota v Centibi se jc igral dietni Josip Feher, sinček delavca Feherja iz Doline. Sukal se je okrog stroja ter se igral v mlinu. Delavci, zaposleni v omenjenem mlinu, so dečka napodili, vendar pa se je deček kmalu zopet vrnil v mlin. Pričel je otipati posamezne dele stroja ter pri tem prišel v dotik s transmisijo. V naslednjem trenotku ga je transmisija zgrabila ter ga vrgla v stroj. Stroj je odtrgal nesrečnemu dečku levo roko, tako da je deček obležal nezavesten v mlaki krvi. Takoj so ga naložili na voz ter ga odpeljali v bolnišnico in upajo zdravniki, da mu bodo rešili življenje. Iz prisilnega jopiča pod vrv. Pred 4 meseci so poslali v umobolnico pri Celju 38-Ietnega posestnika Št. Tivaderja iz Velike Polznc. Pred dnevi pa so ga zopet poslali domov. Prišcdši domov je svojemu bratu dejal, da je sedaj popolnoma zdrav. Legel je mirno v postelj, toda Kino Union. Do vključno petka veseloigra ■ »Cirkus Satan, Pat & Patachon«, Hans Moser. Leo Slezak, Adele Sand-rock. ra"«™™™«....I n lin okrog 2. ure zjutraj je zopet vstal, vzel neko vrv ter odšel na senik, kjer se je obesil. Naslednjega dne zjutraj so ga domačini našli, vsaka pomoč pa je bila zaman, ker je bil že mrtev. Kratka svoboda. Kakor smo pred dnevi poročali, je pobegnil iz zaporov tukajšnje moške kaznilnice Viktor Lopar-nik, ki je bil obsojen na daljšo zaporno kazen. Sedaj so orožniki Loparnika izsledili v okolici Ljutomera ter ga zopet privedli nazaj v kaznilnico. Gori! V Razgoru pri Slovenski Bistrici je posestniku Ivanu Detičku zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje in trpi Dctiček okoli 24.000 dinarjev škode. V zvezi s tem požarom so orožniki aretirali nekega moškega, ki je nujno sumljiv, da je zažgal domačijo. Pri zaslišanju je sicer odločno zanikal dejanje, vendar je požar nastal pod takšnimi okoliščinami, da je sum upravičen, Kovčeg, voziček, traverze, Hubertu-SOv ... Delavec Anton Gajšek, stanujoč na 1 eznem, je pred dnevi izročil na Ptujski cesti nekemu moškemu kovčeg s perilom ter voziček, ki naj bi ga odpremil k tapetniku Drevenšku v Valvazorjevi ulici. Ko pa je Gajšek včeraj prišel k Drevenšku, je izvedel, da moški ni pripeljal ne vozička in ne kovčega, v katerem je bilo perilo v vrednosti okoli 1500 dinarjev, ■— Iz dvorišča mestnega elektriškega podjetja v Frančiškanski ulici je doslej neznani tat odnesel tri traverze v vrednosti 400 dinarjev, iz hodnika Mladinskega doma v Koroščevi ulici pa Hubertusov plašč, last nekega gojenca. Za storilci poizveduje sedaj policija. Ta nesrečna štorklja. Sinček vprašuje očeta: »Očka, kako sem prišel na svet.« »Štorklja te je prinesla.« »In Tebe, oče?« »Tudi štorklja.« »In deda?« »Prav tako.« »In pradeda?« »Tudi štorklja.« »Potem pa ni bilo že precej dolgo ni-kakšnega — spolnega oče vanju., Baasmuffi im i m 17 žrtev letalske nesreče LONDON, 10. decembra. Pri startu v Croydonu je treščilo na tla nizozemsko potniško letalo in zgorelo. Od 1° potnikov je 17 mrtvih. Med žrtvami so odlične nemške, švedske, poljske in angleške osebe. 54 naselbin popljavlfenih MAN1LLA, io. decembra. Strahovita poplava v severozapadnem delu otoka I Luzona je uničila 54 naselbin in odplavila na tisoče ljudi in živali. Število mrtvecev se računa na več tisoč. Poplava je ena največjih v zadnji dobi. la šivlfenfa iu sveia Poroke so skrite na nebu Mnogo je slučajev, ki nam pričajo o tem, kako so spoznali mnogi možje po slučajih naključnega srečanja svoje življenjske družice. Iz teh slučajev povzemamo resnico, da se lahko spozna v ženski že na prvi pogled vse njeno bistvo itn vsa notranja uglajenost. Slučaji in na-klučja so združila na ta način mnoge slovite može z njihovimi poznejšimi ženami. Ti so že na prvi pogled uzrli v mladenkah, ki so jih slučajno srečali, svoje bodoče žene. Tako so n. pr. Tvvain, Garibaldi in Coolidge slutili v mladenkah, katerih še niti videli niso, bodoče žene in bodoče vzgojiteljice svoje dece. Neko čudo leži v teh mimoidočih spoznanjih, tako da bi res kmalu verjeli zvezdoslov-cem, da ležijo poroke skrite na nebu in da so zvezde oni činitelji, čudežna nebesna telesa, ki ljudi združujejo in jih kasneje zopet razdružujejo. Takemu nenadnemu srečanju navadno ne pripisujemo velikega pomena. In vendar: koliko tajinstvenosti je v teh slučajnostnih srečanjih med možkim in žensko. Kako naj bi ta srečanja označili: slučaj, usoda, na-klučje ...? MARK TVVAIN i.' nekoč potoval z ladjo -;. 6 '95 Slmho išče SLUŽBO SLUGE inkasanta a.i kui sličnega iščem. Zmožen sem kavcije =.000—700(1 Din. Ponudbe na upravo »Večernika<;.pod »Kav cija 5000«. 6183 Sobo odda PRAZNO SOBO oddani s 1. januarjem, lahko se postavi štedilnik. Koseskega' 22. «191 Lepo opremljeno, balkonsko SOBO s strogo separiranim izhodom na stopnišče oddam s 1- Januarjem, tudi neopremljeno. Vpraša se Razlagova ul. 25-1, levo. 0137 M<e MGvite Velikodušni dar. Za Pomožno akcijo, ki se je te dni ustanovila v Ptujii v prid naj-bednejšini in najrevnejšim, je darovala ekspertna tvrdka Reinhard 5000 Din. Razven tega pa še ie posebej naklonila siromašnim šolskim otrokom 2000 Din. Skupaj 7000 Din. Posnemajte! V torek 15. t. ni. ob 20. uri se uprizori v mestnem gledališču komedija v 3 dejanjih Vesela igra«, ki jo je spisal Lich-tenberg, prevedel pa Ost. Sprememba posesti. Veleposestnik Pa-vel Ornik v Ptuju je kupil od kovaškega mojstra Andreja Kodba enonadstropno hišo v Miklošičevi ulici za 160.000 Din,- Na Dravskem polju zopet velik požar. Zažarelo ie zopet nebo nad Dravskim poljem in sicer tokrat v Cirkovcih. Okrog polnoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Matevža Korena. Ogenj se je razširil na gosp. poslopja pos-. Antona Predikaka, in na gosp. poslopje pos. Matevža Napast. Vsem trem posestnikom so zgorela gosp. poslopja z vsemi poljskimi pridelki in gosp. orodjem vred. Nadaljnje razširjenje ognje nega elementa so preprečili gasilci iz Mihovcev-Dragonjavas. Skupna škoda znaša 70.000 Din. Stanovanjska poslopja so rešili le radi tega, ker so zidana in krita z opeko. Vzrok požara še sicer ni dognan, domneva se pa, da je bil podtaknjen. Je to že 10. večji požar v kratkem času v tem delu Dravskega polja. Kino. V četrtek 10. t. m. ob 20. uri se predvaja film »Pri belem konjičku«. V soboto 12. in v nedeljo 13. t. m. ob običajni uri pa je na vrsti film »Nesmrtne gosli« (Stradivari). Divjaški nočni napad. Ko se je preteklo noč vračal 251etni dninar Ernest Kranjc na svoj dom v Krčevini pri Ptuju, sta ga iz zasede napadla dva neznana moška in ga pobila s koli na tla, da je obležal s smrtnonevarnimi poškodbami. Phjov**-.'-ni svetu premog - kosovec najceneje pri tvrdki &ND£A$€HBTZ Maribor l!odnii