NO. 11 AMeosrAM IM CSSI05T SLOVENIAN (»sž^iM^i AM€RICAN EN SPIR8T F0R6IGM IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N6WSPAP6R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 16, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV General Electric in ZSSR se dogovorili o izmenjavi tehnologije Novi grobovi Alojzij Rus Sinoči je umrl 77 let stari Alojzij Rus z 18620 Arrowhead Ave., vdovec, oče Marije Stropnik, Rozi Boh in Ivanke Božič. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri. -o- General E I e c trie Company in Državni odbor za znanost in tehnologijo ZSSR sta podpisala dogovor o skupnem razvoju tehnologije za produkcijo elektrike. MOSKVA, ZSSR. — Po dolgih pogajanjih sta se velika a-meriška družba General Electric in Državni odbor za znanost in tehnologijo, organ’ Sovjetske zveze, sporazumela in podpisala širok dogovor o skupnem razvijanju tehnologije za produkcijo električnega toka. Sporazum predvideva izmenjavo strokovnjakov in primerov turbin in druge opreme, pa tudi skupno raziskavo in razvoj novih strojev in naprav. Zastopnik G. E. dr. T. O. Paine, je dejal, da je ta'naprej na nekaterih poljih, ZSSR pa na drugih in bo zato sodelovanje za obe strani koristno. Seveda bo to pomenilo in v razsipanju denarja v vod-tudi nakupe in trgovino med stvu Blue Grossa, ki naj bi imel G. E. C. in med ZSSR, ki pojde dejansko nalogo skrbeti za var-lahko v stotine milijonov dolar-1 čevanje v bolnišnicah, jev. I ------o------- J® preiskav© o s Ttevijsiila v COLUMBUS, O. — Guv. Gil-ligan je odredil posebno preiskavo naglo rastočih stroškov zdravljenja v. bolnišnicah in zavarovanje Blue Cross, ki največ teh stroškov krije. Guverner je dejali, da bo podrobnosti o tem načrtu izdelal skupno z dr. J. Cashmanom, državnim zdravstvenim direktorjem. V javnosti je o tem vprašanju veliko razpravljanja in pojavile so se trditve, da je veliko vzroka porastu stroškom v nepotrebnem trošenju sredstev, v nepravilni rabi prostora v bolnišnicah V Čilu bodo uvedli Pcmanjkanje živil je privedlo vlado socialista Allende-ja do načrta za uvedbo ži-vilskiTi nakaznic. SANTIAGO, Čile. — Oskrba z živili je postala težavna in negotova, zato cene rastejo, ko nekaterih živil skoro ni več mogoče dobiti v trgovinah. Omejitev prodaje je privedla do črnega trga, kjer se večinoma dobi vse, toda po veliko višjih cenah. Tak pobožaj povzroča javno nezadovoljstvo in razburjanje ter seveda jezo na vlado. Tako je ta prišla na misel uvedbe živilskih nakaznic. Objava tega načrta je strašno razburila opozocijo, ki je načrt označila za nesmisel in javno izzivanj e. Finančni minister Fernando Flores je izjavil v senatu, da bodo izdane živilske nakaznice za okoli 40 osnovnih živil vsem čilenskim družinam. To je po mnenju vlade potrebno zaradi pomanjkanja živil na rednem trgu in zaradi rastočega črnega trga z živili. Vlada trdi, da u-stvarja in podpira črni trg z živili politična opozicija s ciljem, da bi prisilila vlado Al- , ...... .. . .. . . . , .. lilililif" ' """ “ - lllliillii IIX0N USTAVIL NAPAD I Predsednik ZDA je v prepričanju, da so pogajanja o končanju vojne v Indokini dovolj napredovala, ustavil vse napade na vse ozemlje Severnega Vietnama. Svet je zopet poln upanja, da se bo vojna v Vietnamu le skoraj končala. Mrs. Anne Armstrong ZADOVOLJNA — Mrs. Anne Armstrong, sonačelnica glavnega republikanskega odbora, sedi v svojem uradu v Washingtonu in se zadovoljno smeji, ko jo je predsednik Nixon imenoval za svojo svetovalko na ravni člana vlade, s čimer je naj-višja ženska v Nixonovi javni upravi.. Mrs. A. Armstrong je žena in mati petih otrok. Nova pogodba je nadomestila Splošen Štrajk V podporo lencjeja k odstopu. začasne, krajše in pomeni vrnitev General Electric Company v ZSSR, kjer je v času Lenina zgradila turbine za vodne elek- Po vladni objavi bedo razdelitev živil nadzirali krajevni od- " ,'V . .. A11 liani, in seveda novo slabo žitno Sovjetske skrbi za novo žitno letino MOSKVA, ZSSR. — Sovjetske gospodarske strok ovnj ake skrbi prihodnja žitna letina, ko je Ukrajina večinoma brez snega. To utegne povzročiti pozebo ozimne pšenice, kot se je zgodilo socialnim reformam v Italiji I bori, ki jih ie Allendejeva vlada!. , v . v... ... RIM, It. - Preteklo soboto soi^^ J posvetovaIne orga. j k° se fe niso reslh nitl trarne na Dnjepru in pomagala; vse glavne delavske unije pro-, ne nfekaj —ecev p.0 svojem na I posleaic lans-ae. ' Sovjetski zvezi pri gradnji in glasile nekaj ur splošnega strapjstopu novembra 19m Minister! Lani ^ najprej pozeblaozi- razvoju njenih elektrarn tudi V|ka v podporo zahtevam po so-j . , . . , , , ndhori P711113’ na^° Pa le pomanjkanje tridesetih letih. Med drugo sve- cialnih reformah. Strajk je u‘| prepjedali potrebe povprečne! dež|a zakrivp° slabo letino j are- tovno vojno je debavila v dogovoru z vlado ZDA ZSSR celo e-lektrarno, montirano na železniških vozovih, da so jo lahko premikali, kakor se je premikala spel, ker je res večina delavstva j ..]ske družine in dol0ičili na;j .. in uslužbenstva ostala doma potrebne obroke živil. | RusiJe- je obtičal dejansko tudi ves jav- Sen 0svaMo 01guin) predsed- ni piomet. ^ 1 nik K rš č a n s k o -demokratske na splcsno potekel j ga žita v večjem delu evropske Strajk je bojna črta, da je lahko služila; mirno, nihče pa od njega ne pri- - , «• sramotrin in n0nižu-' > — - — potrebam sovjetskih oboroženih j čakuje kaj posebnega v pogledu . ’ . , . . . , , nd • noli, i rektor FBI Patrick Gray 3e ob' stranke, je dejal k vladnemu na-i Lani ubitih v službi manj policajev v ZDA WASHINGTON, D. C. — Di- ječe dobiti revni obrok od poli- tičnih komisarjev’ Vzrok rahlega spanja javil, da je bilo lani v sldžbi ubitih skupno v vseh ZDA 112, krajevnih, okrajnih in držav- sil. Ob nastopu mrzle vojne so | pospešitve zahtevanih reform, bile zveze General Electric Vlada G. Andreottija po prepri-^ Company z vlado in z .vladnimi1 Čanju unijskih vodnikov nima podjetji ZSSR prekinjene in namere izdelati in izvesti kake- BALTIMORE, Md. — Nape- mh policajev, 11% manj kot v se niso obnovile do 1. 1968. Te- ga obsežnejšega socialnega pro- test v mišicah naj bi bil eden letu 1971. daj je prišlo do novih stikov in grama, ki se njim zdi tako ne- glavnih vzrokov za rahlo spa- Ustreljenih je bilo 108, od te- razgovorov, ki so privedli do obhodno nujen, sedaj objavljene pogodbe. ------o-----— ViMni Nemci bež@ s@ vieisjie na Zahod BONN, Nem. — Sprostitev odnosov med obema nemškima državama in priznanje enakopravnosti in neodvisnosti Nemške demokratske republike od strani Zahodne Nemčije in drugih zahodnih držav je po vsem sodeč dala prebivalcem Nemške demokratske republike nov pogum in zanimanje za beg na zahod. Ko so se v drugi polovici lanskega leta odnosi med Zahodno in Vzhodno Nemčijo uredili in je bil podpisan sporazum o položaju Zahodnega Berlina, je pobegnilo na zahod 823 oseb iz Vzhodne Nemčije, skoraj toliko kot vse leto 1971. Ti podatki, objavljeni konec preteklega tedna povedo precej očitno, zakaj Nemška demokratska republika (Vzhodna Nemčija) tako pazljivo straži svoje meje. nje. ga 14 iz zasede. KEY BISCAYNE, Ela. — Predsednik R. M. Nixon je včeraj ustavil vse napade na Severni Vietnam, ko je bil pri pogajanjih v Parizu desežen tolikšen napredek, da prevladuje prepričanje, da bo skoro prišlo do konca vojskovanja v Indokini. Nekateri sodijo, da utegne biti sporazum potrjen še pred sobotno vmestitvijo predsednika Nixona v drugo predsedniško debo, večina pa je mnenja, da je za to premalo časa. V Saigonu trdijo, da bo konec sovražnosti pred Tetom, lunskim novim letom, ki ga praznujejo v Vietnamu letos 3. februarja. Predsednik je dal ukaz za ustavitev vseh napadov na Severni Vietnam v nedeljo zvečer z nastopom njegove veljave včeraj ob 10. dopoldne (po tuk. času, ob 11. zv. v nedeljo po Sai-gonskem). Ustavljeni so bili vsi letalski napadi, vse obstreljevanje in miniranje severnoviet-namskih voda in pristanišč. ^ Predsednik Nixon je to odredil j svojevoljno v prepričanju, da so jem. Nič ni Ziegler maral povedati o samem poteku pogajanj in o njihovi vsebini. J "-ic Tho Haig, bivši glavni po- Iz Clevelanda in okolice Tečaj za državljanstvo— The Nationalities Services center in Šolski odbor Clevelanda prirejata skupno tečaj za državljanstvo na 1001 Huron Road, Room 202 vsak ponedeljek od 9.30 do 12. (opoldne) od 29. januarja dalje. Tečaj bo trajal 10 tednov in bo služil tistim, ki so obiskovali tečaj angleščine in so vsaj delno sposobni rabe tega jezika. Nadaljevalni tečaji za angleščino so v terkih in četrtkih dopoldne od 9.30 do 12. Prijava vanje je pri Nationalities Services Center, tel. 781-4560. Smrt v starem kraju— Pokojna Marija Povirk, mati Janeza Povirka iz Euclida, na katere pogreb je šel ta s svojo ženo Ivanko k Sv. Križu pri Moravčah, je zapustila moža Lovrenca, 6 sinov, katerih eden je bogoslovec, in 7 hčera. Popravek— V ‘ Zahvali” za umrlega Hen-ryja F. Ubic je bilo njegovo ime napak navedeno kot Henrik. Pokojnik je bil Henry F. Ub:c, rojen 1. 1915 in je bil tako star 57 let. Prizauete prosimo, naj Gen. močnik dr. H. Kissingerja, je v eIjubo pomoto oproste. bil danes sprejet v Saigonu pri | predsedniku Van Thieuju, kate-j ^ okcajke v Pa'auija!i 1 Zupan Per* je odločil, remu je predložil besedilo spo- PerK - r:----'-; -“Irazuma. Ta naj bi bil sporazum113000 P0jicai^e vriiie sluzoo tud. pogajanja dovolj napredeva-[ > njem vse, v r,atru%3- 000 :0 ** 1'0000J° ,a, kot je etord dumo v pro.es-: DejanskoI 3 0-‘:0 :0° -° lem oktobru. Ko je prišlo tuVnobene izbire, sai J™«* 00 >” ® do prologa v pogajanjih l«- Kissi že 2adnjič p0Jjje policajke treba tuoi v s.uzb. decembra ukazal obnovo letal-1 b J 1 I smatrati za zenske. rn, da ne bo nikogar, ki bi mo- • skih napadov in celo njihovo razširitev. Ustavil jih je šele, ko so bila pogajanja obnovljena. Ko je Hanoi objavil danes konec vseh- napadov, je opozoril, da so ti lahko obnovljeni, kot se je to zgodilo v preteklosti. Predsednikov tiskovni tajnik Ziegler je po objavi ustavitve 31/gf vseh napadov na Severni Vietnam napovedal, da se bo Kissinger skoro vrnil v Pariz, da nadaljuje svoje razgovore z zastopnikom Hanoia Le Due Tho- gel podpis dogovora preprečiti, kakor hitro bo predsednik Nixon prišel do zaključka, da je dogovor sprejemljiv in v skladu s politiko ZDA. ------o------ lassete o rsfel almskem OKRNJENI NADZOR 'TA Vremenski prerok pravi; Delno jasno in toplo. Najvišja temperatura do 50. CLEVELAND, O. — Predsednik Nixon je pretekli teden iznenadil javnost z objavo “faze 3” nadzora nad cenami in plačami, ki pomeni dejansko skoraj popolno odpravo obveznosti z izjemo živež-ne industrije, zdravstva in gradbeništva. Vsa ostala področja gospodarstva so sproščena in naj bi se držala le splošnih vladnih navodil. Cene naj bi ne rastle preko dejanske podražitve blaga in stroškov njegove predelave ter naj bi tekom leta 1973 ne presegle povprečja 2.5%. Plače naj bi ostale izpod 5.5% poviška, pa bile še v tem vezane na povišanje produktivnosti obratov, kar naj bi preprečilo potrebo po višanju cen izdelkov. Zakladni tajnik G. Shultz, ki je glavni gospodarski svetovalec predsednika Nixona v kabinetu, je oib razglasitvi nove “faze 3” pretekli teden dejal, da sloni zadrževanje cen in plač res v glavnem na vladnih navodilih, toda vlada ima v “omari palico”, ki jo bo uporabila, če bo potreba. Plačni odbor, ki je v okviru faze 2 nadziral plače, in Komisija za cene, ki je nadzirala cene, sta postala le oddelka Sveta za življenjske stro- ške, ki je dobil novega direktorja v Dunlopu, strokovnjaka za delavske odnose, ki u-živa zaupanje delavskih vodnikov. Njun obstoj je omejen na 60 dni, da bosta mogla končati zadeve,, ki so že v postopku. Svet za življenjske stroške je odgovoren zakladnemu tajniku G. Shultzu; nasvete pa bo dobival od delavsko-po-slovnega sveta, v katerem.so sprejeli svoja mesta glavni vodniki delavskih unij z G. Meanyjem na čelu. Domači gospodarski vodniki so “fazo 3” sprejeli z zadovoljstvom, ker jim daje bolj proste reke v odrejanju cen in s tem — dobičkov. Zadovoljni so tudi delavski vodniki, ker so prepričani, da bodo lažje dosegli “prilagoditev” delavskih plač porastu življenjskih stroškov. Pri tem računajo v dobri meri tudi na novega direktorja Sveta za življenjske stroške Dunlopa. Četudi ni bilo v zadnjem času slišati ali čutiti kakega večjega pritiska za ukinitev obveznega nadzora nad cenami in plačami, je bila vendar znana nejevolja organiziranega delavstva, katerega vodniki so ponovno zahtevali trd, odločen in učinkovit nadzor nad cenami — tudi nad cenami živil — ali pa tudi ukinitev nadzora nad plačami. Sam zakladni tajnik G. Shultz ni bil nikdar vnet za obvezen nadzor nad plačami in cenami, sprejel ga je avgusta 1971, ker je predsednik Nixon odločil, da je bila to za tedaj najboljša rešitev. Trije prejšnji predsedniki gospodarskih svetov predsednikov ZDA, Arthur M. Okun, Gardner Ackley in Walter W. Heller, so odobrili Nixono-vb obsežno okrnitev obveznega, nadzora, isto je storil načelnik Federal Reserve Boar-da Arthur F. Burns. Heller, Ackley in Okun so dejali, da vse zavisi od tega, kako bo vlada uporabljala polnomočja za uveljavo svojih navodil, če in kadar jih bo kdo hotel kršiti. Vsi so dejansko tako postopno okrnitev zagovarjali že preje in svoje misli tudi o tem javno povedali. Kljub vsemu je “faza 3” rodila precej dvoma doma in v svetu o možnosti in verjetnosti njene učinkovitosti v boju proti inflaciji. Ta je res v ZDA popustila in lani so se življenjski stroški povečali za 3.5%, skoraj polovico manj kot v letih 1969-1970 in polo- vico manj kot v preteklem letu v večini držav svobodne Evrope in na Japonskem. Pre-nekateri so izrazili bojazen, da je ukinitev obveznega nadzora prezgodnja, posebno še, ker bodo letos pogajanja za nove kolektivne pogodbe v avtomobliski industriji, v prevozništvu in še nekaterih drugih. Strah pred novim valom inflacije v ZDA je oslabil položaj dolarja, katerega tok \ ZDA je bil v preteklih mesecih obsežen, pa se boje, da se utegne ustaviti. V Evropi je obrestna mera kljub zadnjemu povišanju Federal Reserve sistema od 4.5 na 5%, še vedno višja in so naložbe v denarnih zavodih boljše. V Evropi so sodili, da je naložba v ameriško gospodarstvo sedaj precej uspešnejša kot v večino evropskih, evropski gospodarski. strokovnjaki sedaj niso gotovi, če bo pri tem ostalo. Če bo seveda Nixonu uspelo dejansko v naslednjih dneh ali vsaj tednih končati vojskovanje v Indokini, bo to imelo ugoden vpiiv tudi na gospodarskem področju in iz-gledi za ustalitev cen in plač v okviru “faze 3” se bodo občutno izboljšali. Le kaito bi izgledalo, če bi jih poslali krotit kake pretepače, kjer je običajno irefca uporabiti telesno silo in ne ic besedo: Prvih 54 policajk Lu o«oro vključenin v patruljiranje. WASHINGTON, D. C. — Ko so pred senatnim odborom vpra-šali W. Clementa, Nixonovega; imenovanca za namestnika o-j brambnega tajnika ZDA, če bi on priporočil uporabo atomskega orožja v Vietnamu, če sedanji razgovori za končanje vojne ne bodo uspeli, je ta odgovoril: “Jaz bi moral študirati odgovor na to. Jaz ne bi rekel niti, da bi niti, da ne bi.” Ta njegov odgovor je sprožil razpravljanje o možnosti uporabe atomskega orožja proti Ser vernemu Vietnamu, če ta ne bi pristal na minimalne zahteve ZDA. Prišlo je do vrste javnih protestov tako v ZDA kot v Evropi. Tam se je med prvimi o-j glasil predsednik Rdečega križaj v Zahodni Nemčiji. Predsednikov tiskovni tajnik! R. Ziegler je izjavil: Predsednik j Nixon je povedal jasno, da upo-i raba atomskega orožja ni med sredstvi, ki jih bi rabil proti Severnemu Vietnamu! Slične izjave sta izdala državno in obrambno tajništvo, pa se svet še Dežela sladkorja Tri petjne obdelovalne površine otoka Kube je zasajeno s sladkornim trsom. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Doslej je pet obtožencev, ki so pred sodiščem zaradi vdora v glavni stan demokratske stranke v Watergate poslopju lani v juniju, kjer naj bi nastavili prisluškovalne naprave, priznalo svojo krivdo. Le dva od obtoženih krivdo zanikata. Sodna razprava se nadaljuje. VIENTIANE, Laos. — Predsednik vlade Suvana Fuma je dejal, da je sklenitev miru z rdečimi nasprotniki v Laosu možna, kakor , hitro bo končana vojna v Vietnamu, toda vse zavisi od Hanoia. Ta naj bi imel načrt spraviti pod svojo oblast vso nekdanjo francosko Indokino, čeumur pa se Laos upira in hoče ostati neodvisen. Velesile so mu to v ženevskem sporazumu leta 1862 obljubile in njegovo neodvisnost potrdile. vedno ni pomiril. Podporniki PARIZ, Fr. Predsednik re- Hanoia in nasprotniki Washing-tona so imeli spet svoj uspešen! dan! Rusi uporabljajo jedrske eksplozije v rudarstvu? AMSTERDAM, Hol. — Holandski atomski fiziki ugibljejo. če Rusi ne uporabljajo pri svojem rudarstvu atemskih eksplozij. Na to misel so prišli, ko so ugotovili, da so nekatere palice srebra, s katerimi so Rusi plačali svoje nakupe na Zahodu, nekaj malega radioaktivne. publike Pompidou, ki je bil pretekli teden na obisku v ZSSR, je odletel na obisk v Džibuti v Francoski Somaliji, od koder bo obiskal AbesGis in še nekatere druge države v Afriki. WASHINGTON. D.C. — Kongres bo predsedniku Nixonu podaljšal polnomočja za i v -ziranje cen in plač za eno lete, je dejal včeraj kongresnik W. Patman, načelnik odbora za banke in denarstvo, katerega beseda je v Kongresu važna in pomembna. 0S3- ! |#7—I -f ^ueri$k/i Domovi im/1 liV 1 J r 3 T : M«U»« M UUMUM« omr lil1? St Clair Avenue 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Ea Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 11 Tuesday, Jan. 16, 1973 |fe>S3 No. “Stabilizacija” Naš naslov pomeni uradno geslo za gospodarski razvoj v letu 1973, ki čaka naše slovenske rojake v stari domovini, kjer vlada že nad četrt stoletja komunistični gospodarski sistem. Tega so partijski modrijani v svoji vseznalo-sti v teku let nekako hoteli prilagoditi in priličiti zapadne-mu tržnemu ustroju, ki — kakor vemo — sloni na popolnoma svobodni zasebni iniciativi in podjetnosti. Ker se marksistični nauk o planiranem' in dirigiranem gospodarstvu (kar povsem nasprotuje svobodni osebni iniciativi) ne more brez ogromne škode pomešati in pregnetiti s privatno podjetnostjo in prostim trgovanjem, je bilo nujno in logično, da bo “jugoslovanski eksperiment” zašel prej ali slej v hudo krizo in morebitni polom. Izgleda, da je gospodarski razvoj v Jugoslaviji sedaj dospel do te točke. Napovedane so velike ekonomske okrnitve in omejitve za vse ljudske plasti, zvišanje že doslej visokih davkov in strogi predpisi za kupovanje in zadolževanje na kredit. Vse to bo najbolj občutno prizadelo ljudi v Sloveniji, kjer je ekonomija najbolj razvita med vsemi republikami v državi in zatorej radi takega gospodarskega stanja Slovenci uživajo najbolj visoko življenjsko raven med vsemi drugimi. Oni ameriški rojaki, ki redno obiskujejo domovino, so imeli od leta do leta bolj polna usta hvale o skoraj razkošnem življenju, ki so ga našli tam. Skoraj bi bil človek mislil, da se v Sloveniji ljudem boljše godi kot tu v bogati, tehniško razviti Ameriki! Nove hiše tam rastejo iz tal kot gobe po dežju, kmalu bo imel vsak Slovenec svoj avtomobil, pa jih je na cestah že sedaj toliko, da ne veš kam z njimi; povprečna delavska in uradniška družina ima moderen hladilnik, pralnik in druge priprave, novo sodobno pohištvo, poleti redno hodi na počitnice v letoviške kraje, si gradi celo vikend hišice in tako naprej. Sprva smo domnevali, da obiskovalci Slovenije pretiravajo, toda večidel vsi so pripovedovali isto storijo. Torej le mora biti res! Kdor se je pri sorazmerni revščini in nerazvitosti dežele ob takih vesteh zamislil, ni mogel drugače, kot se začudeno vprašati: Odkod vse to obilje? Saj dežela nima velikih naravnih bogastev, ki bi nudila osnovo za tako naglo pridobljeno visoko blagostanje, niti ne učinkovito razvite tehniške sposobnosti, ki tako blagostanje pogojuje. Zdelo se je, kakor da bi bila iz one mešanice dirigiranega na eni in svobodnega gospodarskega procesa na drugi strani izvirala neka magična coprnija, sposobna blato spreminjati v zlato. No, sedaj ob vstopu v leto 1973, skoraj 28 let, odkar so si komunisti prigrabili oblast, se je coprnija odkrila in coprnica se je zmagovito zarežala v obraz narodom Jugoslavije: coprniji je ime kredit, ali po starem, domačem izrazu — dolg. Skoraj vse je živelo in živi na kredit. Velika in mala podjetja, kolektivna ustanove in kombinati, občine in občani in končno centralna vlada sama, vse je živelo na dolg. Taka ekonomija uspeva, dokler je še kaj rezerv za kritje dolga in dokler se najdejo glupci med bogatimi narodi, ki iz zgrešenih političnih motivov mašijo luknje gospodarske barke, da se ne potopi — ker je rešitev te barke po njihovem pametna in koristna za borbo zoper — stalinizem . . . So res zanimive in kar “hecne” stvari, kadar vraga hočeš pregnati z belcebubom! A take stvari gredo le do gotove meje, dokler se jasno ne izkaže, da je taka politika za med staro šaro. Četrt stoletja so razna velika posojila, bolj prav rečeno — darila iz zapadnih držav dajala nerealnim marskistič-nim eksperimentistom potuho, da so uvajali v ekonomijo razne poskuse s samoupravljanjem, v ta namen trošili narodno premoženje in lezli v dolgove, ljudem pa na splošno nudili le gospodarsko neutemeljeno in fiktivno blagostanje. Vsi znaki sedaj kažejo, da je te dobe konec. V takem ekonomskem stanju je Tito izmoledoval pri tovariših v Moskvi obširno posojilo, ki ga sedaj drago plačuje s politično gotovino: brezobzirno preganja partijske voditelje, ki Sovjetom niso po volji, brutalno napenja vajeti doslej nekoliko zrahljane partijske in osebne diktature in grozi s hudimi posledicami vsakemu, ki bi se ne uklonil. Rusko posojilo je vendarle premajhno, da bi rešilo zavoženo gospod rstvo v deželi in ustavilo 17Č letno inflacijo. Potrebni so izredni ukrepi. Obsegajo 10% prisilno znižanje delavskega zaslužka pri vseh podjetjih, ki ne morejo pravočasno plačati svojih dolgov (takih je ogromno), kar bo težke prizadelo milijone delavcev, ki povprečno sedaj zaslužijo okrog 100 dolarjev mesečno; plače v neproduktivnih ustanovah, kot so banke, trgovska podjetja itd., so zamrznjene; kupovanje na kredit je bilo že na novo regulirano in se odslej nihče ne more zadolžiti tretjino snojih dohodkov, plačati mora 20' koj, dolg pa odplačati v strogo določenih rokih, n. pr. za avto v 30' mesecih, za druge industrijske prpizvode v 24 mesecih. Napovedane so še druge odredbe, ki bodo zategnile ljudem pasove, da bodo težko dihali. Bomo videli, kako se bodo prihodnje poletje počutili v Sloveniji oni rojaki, ki hodijo vsako leto tja. Izgleda, da bo zaradi sovjetskega posojila in Titove medalje, ki so mu jo dali v Moskvi, nadzor nad njimi bolj strog in natančen; kar bodo tam našli, bo drugačno od onega v prejšnjih letih. Zakaj gospodarske coprnije bo očividno konec. L. P. I 1 i 1 I i kkmm BESEDA IZ NARODA mmmmwmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmwsk Dobrovnikom nove župnijske cerkve v Žužemberku! ŽUŽEMBERK, Slov. — Prestopili smo prag novega leta 1973. Pred nami je v meglo zavita bodočnost. Kaj nam bo prineslo letošnje leto? Veselje, žalost, srečo ali nesrečo? Tako se sprašujemo farani obširne žu-žemberške župnije na začetku novega leta. Bomo mar letos začeli z gradnjo nove župnijske cerkve? Saj bo kmalu minilo 30 let, odkar smo brez nje. Vi, ameriški Slovenci in dobrotniki naše bodoče gradnje bi gotovo radi vedeli, kako je pravzaprav z našo gradnjo. Kako daleč smo že? So temelji že gotovi? Taka in podobna vprašanja mor:mo najti v Vaših številnih pismih, ki nam jih pišete iz zamejstva. V teh vaših vrsticah je toliko ljubezni do naše mile slovenske zemlje, do naših vasi, sredi katerih v nebo kipijo zvoniki starodavnih cerkva. Kako lepa je Slovenija, vaša prva domovina! Ki>ko zelo je posejana z ličnimi cerkvicami. Te So kakor' veličastni spomeniki globoke vere naših dedov ... Ko se vračate na obisk v svoj stari kraj, ga hočete z enim samim toplim pogledom že ob iz-topu iz letala kar vsega objeti. Mnogi prihajate tudi v Žužemberk. Videti hočete, kako je z našo gradnjo bodoče farne cerkve, ki bo kraju samemu samo v okras. Kako radi boste šele potem prihajali v dolino zelene Krke. Zužemberški grad bo tudi kmalu obnovljen. S cerkvijo pa kar ne morem začeti. To ste z žalostjo opazili vsi, ki ste se u-stavili v Žužemberku. Veseli ste bili nove tovarne, ličnih hišic in obnove starodavnega gradu. Vsega tega smo tudi mi veseli! No, gradnja cerkve tudi ni najbrž tako daleč. Saj so načrti že gotovi. Tako nam je povedal župnik g. Tone Jakoš. Da nismo še začeli z gradnjo, je bil vzrok v tem, ker ni še bilo pravih načrtov. Zelo, zelo upamo, da bomo začeli z zidavo spomladi leta 1973. Tako boste tisti, ki se pripravljate letos na obisk rodne! grude, že lahko videli, da svojih! darov niste metali kar tako v prazno. Z vašimi darovi bo cerkev rasla iz tal. Gradili jo bomo mi, žužemberški farani, skupaj z vami, ki sicer živite v tujini, a vaša srca še vedno utripajo za vašo in našo drago domovino Slovenijo. To je obenem vzrok, da so naše težave in potrebe tudi vaše. V upanju, da bo letošnje leto leto gradnje nove župnijske cerkve v Žužemberku, izrekamo farani ž u ž e m b e r ške župnije vsem dobrotnikom iz Amerike in Kanade prav iskren Bog povrni! Le pridite pogledat, kako bo zidanje cerkve v Žužemberku tudi za vas, ki ste raztreseni po svetu, uresničenje velikih želja! Še enkrat Bog povrni in na svidenje, dragi naši rojaki v Žužemberku! Žužemberški farani * CLEVELAND, O. — K besedam pisma dostavljamo podpisani, kateri sprejemamo darpve za ta sklad, da se je do sedaj odzvalo na prošnjo že veliko do- Mr. in Mrs. Mike Zlate, Cleveland; Mrs. Anna Vidmar, Clev.; Mr. in Mrs. Ciril Zlate, Wicklif-fe, O.; Mrs. Amilija Medved, Geneva, O.; Mrs. Katarina Mu-rato, Chesterton, Ind.; Mrs. Theresa Koleto, Aurora, 111.; Mrs. Marija Urbanija, Brooklyn, N. Y.; Mr. Jože Štepec, Euclid, O.: Mrs. Ursula Pozarelli, Euclid O.; Mr. in Mrs. Anton Skrabec, Euclid, O.; Mrs. Frances Marolt Gilbert, Minn.; Neimenovana, Willowick, O.; Mrs. Mary Zupančič, Willowick, O.; Mrs. Mary Marn, Clev.; Mrs. Maria Lav-risha, Clev.; Mrs. Julia Nahtigal, Clev.; Mr. Frank Chemas, Clev.; Mrs. Frank Lindič, Euclid, O.; Mr. Anthony Hochevar, Clev.; Mrs. Rose Lausche, Newburgh, O.; Mr. Frank Gregorčič, Clev.; Mrs. Mary Oblak, Newburgh, O.; Neimenovana, Clev., t).; Mrs. Justina Pičman, Clev., O.; Mrs. Josephine Gruden, Lead-ville, Colo.; Mr. Frank Prijatelj Euclid, O.; Mr. France Grčar, Euclid, O.; Mr. Matt Tekavec, Euclid, O.; Mrs. Frances Stegu, Euclid, O.; Mrs. Pepa Cimperman, Clev.; Mrs. Anna Longar, Clev.; Mrs. Mary Sušnik, Clev.; Mrs. Anna Močilnikar, Clev.; Mrs. Mary Celestina, Clev.; Mrs. Mary Stušek, Clev.; Mrs. Rad-Icff Olga, Chesterland, O.; Neimenovana, Willowick, O., in Mr. in Mrs. Vidmar iz Euclida, Ohio. Podpisani se pridružimo žu-žemberškim faranom in g. župniku A. Jakošu in se zahvaljujemo za vse dosedanje darove za zidanje cerkve v Žužemberku in prosimo Boga, naj obilo povrne za vse darove in žrtve. Ponovno se obračamo s prošnjo do vseh, ki so 'že velikodušno pomagali in vseh, ki imajo dober namen, da bodo pomagali, pa še odlašajo — vedi dragi prijatelj: kdor hitro da, dvakrat da. Ko bereš te vrstice, ne odlašaj, odpri srce, odpri roke in podpri cerkev sv. Mohorja in Fortunata, vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Darove lahko pošljete na sledeče poverjenike ali, pa pokličite, bomo radi tudi sami prišli do vas: Mike Zlate 682 E. 140 St. Cleveland, Ohio 44110 Tel. 681-9160 John Petrič 451 E. 156 St. ( Cleveland, Ohio 44110 Tel. 481-3762 Mary Pekol 264 Woodmere Dr. Willowick, Ohio 44094 Tel. 944-0468 Agnes Leskovec 31016 Ronald Dr. Willowick, Ohio 44094 Tel. 943-2885 Kansaške drobtinica več kot za eno j 'orih darovalcev, katerih imena V gotovini ta-('danes objavljamo: Mohorjevke nas. skrbijo. Še sedaj nismo dobili vseh. Samo za tri naročnike so dospele pred Božičem. Prosimo, potrpite. Namažite se z .božjo mastjo.. . Najbrž je pošta kriva. Nekdo mi je poslal voščilnico za Božič — 8. dec. 1972. Dobila me je 6^ jan. 1973. Ali ni naša pošta iz-! vrstna? * Da je dobra knjiga boljša koti TV in filmi, vedo še koze. Dve! sta našli v kalifornijski puščavi film. Preobračali sta ga z gobčkom, dokler ga nista odvili. V tek jima je šel — vsega sta požrli. Ena pripomni: “Ali ni bil film izvrsten?” ‘Tega ne morem trditi,? odvrne druga. “Veš. mohorjevke so veliko boljše!” V naši župniji sv. Družine smo imeli žegnanje prvo nedeljo po Božiču, ko je bila od tega praznika še vsa. cerkev lepo okinča-na. Sestra zakristanka se je letos še posebno potrudila, da so vsi oltarji v cvetju in zelenju ter vse miglja v raznobarvnih luči-cah. Kar težko nam bo, ko bodo kmalu razdrli jaslice in bo z njimi vsa privlačna lepota hiše božje izginila. Glavno pa je, da bo v evharističnih jaslicah ostal On, kateremu v čast je bila vsa praznična lepota. Ostal bo z nami in pričakoval toplega pozdrava naših srčnih jaslic. Da bi se Mu vsako dan odprlo mnogo src — tudi takih, ki le redko in o-kievajoče nastopijo pot k obhajilni mizi. Božje Dete, pritegni posebno take v svojo bližino! » V naši bližini imamo nekaj družin z velikim številom otrok. Po sv. maši gredo starši z otroki pozdravit Jezuščka v jaslicah. “Pustite male k meni!” je nekoč dejal Jezus. In ta Njegov klic še vedno velja. Kako mora biti Jezus vesel staršev, ki vodijo svoje male k Njemu. Prav gotovo se jim smehlja in jih blagoslavlja. Nas globoko gane pogled, ko se bliža jaslicam taka družina. Oče ima v naročju sinčka, drugi se drži njegove roke.. Tretji, četrti, peti, šesti in sedmi se pa kot piščalke orgel uvrstijo med materjo in očetom. Vsi zamaknjeni zro v Jezuščka. Oče in mati pa razlagata najmanjšim, kaj vse ta lepota pomeni. Naj Bog blagoslovi take družine, ki so v veselje Bogu in Cerkvi. Da bi se njih število pomnožilo ! O Družina je podlaga narodu, državi, Cerkvi. Jezus je postal človek, da posveti družino. Življenje v nazaretski hišici naj bi bilo vzor vsem družinam vseh narodov na zemlji. Trideset let je s svojim zgledom učil družine in samo tri leta posvetil pridiganju. Kako visoko ceni Bog zakon, iz katerega izhaja družina, je pokazal Jezus, ko se je u-deležil svatbe in je storil svoj prvi čudež v veselje novoporo-čencev. * Sedanje čase pa je ta božja u-stanova v Ameriki v nevarnosti. Satan se je zaklel, da ugonobi zakon, kot ga je Bog zamislil. S tem hoče tudi družino uničiti. Pod njegovo zastavo se je združilo: časopisje, revije, radio, TV, dijaški kampusi, brezverni profesorji — vsi z namenom, da zbrišejo družino z zemlje. “Družini so dnevi šteti, zakon umira.” z veseljem oznanjajo svetu. Skoro bi verjeli, ko čitamo o teh zlobnih napadih na družino: Pilule, razporoke, poskusni zakoni, izmenjavanje, posojanje zakoncev, abortion, hipi-komu-ne itd. Takega napada na družino niti v poganskih deželah ni, kjer se držijo naravnega zakona. Reader’s Digest i ma v januarski števliki podučljiv članek: War in the American Family. Pisatelj tega članka, Lester Ve-lie, je potoval več kot eno leto po Ameriki in zbiral podatke za svoj spis. Govoril je s pisatelji knjig, profesorji psihologije, filozofije, sociologije itd. Vsa ta dela, ki jih morajo dijaki rabiti so nasprotna zakonu. In posledica take vzgoje? L. 1971 je anketa študentov pokazala, da 34% od njih ne veruje v- zakon, v družino — to je ena tretjina di-jaštva. Starši, ki imajo otroke po univerzah, morajo zelo moliti za svoje študente, da se ne bodo napili strupa, ki ga uživajo v svojih knjigah, četudi nehote ... Molimo k sv. Duhu, naj vodica v svoji brezbrižnosti pustimo našo mladino in naj ji da profesorjev, ki jo bodo vodili k pravi znanosti, k čednostnemu življenju, življenju, vrednemu človeka ... * Smo v dobi, ki nas spominja skritega življenja Jezusovega. O njegovem triletnem delovanju, trpljenju, smrti in vstajenju smo dobro poučeni — saj so nam ga kar štirje pisatelji — evangelisti napisali. Mi bi pa radi vedeli, kako je preživel svojo otroško, deško in mladeniško dobo. Zakaj nam ni zapustil svojega življenjepisa? Saj pisati in čita-ti j e vendar znal. .. Svoj abc se je naučil od vzorne učiteljice, svoje Matere Marije. Morda je tudi pohajal v šolo sinagoge, da bi ne vzbujal pozornosti s svojo odsotnostjo, ker je hotel živeti kot drugi meščanski otroci. To pa vemo, da visoko šolo v Jeruzalemu, kjer so se dijaki učili razlagati Sv. pismo, zgodovino Judov itd., ni obiskoval. Saj so se njegovi znaaci v Nazaretu čudili, od kod vsa Njegova modrost, ker je bil sin tesarja Jožefa, preprostega delavca, znan vsem. Zakaj je Jezus molčal 30 let?, .v.. . .. . . , .. J J j so prišli iz Slovenije, je izgubilo Zato, da nam da zgled, da je vero, ker niso čitali dobrih časo-skrito življenje velike vrednosti pisov, ki jih takrat še ni bilo. v božjih očeh. Jezus je vršil s'Razmere so se zboljšale, ko je tem skritim življenjem voljo ne-j začela izhajati Ave Maria, Ame-beskega Očeta. Od začetka živ- rikanski Slovenec si je tudi v Ijenja je vedno vršil voljo božjo Item spletel venec zaslug. Enako do zadnjega zdiha na križu, j Ameriška Domovina, ki je po- čakati dneve, tedne, morda mesece. Trava je morda zarasla naša pota proti tabernaklju. In se potem čudimo, da jutra naša in dnevi niso blagoslovljeni, kot bi pričakovali. Svet rabi Kristusa. Zakaj Ga ne prejmemo, preden gremo na delo in Ga ponesemo v svojem srcu med ljudi, med sodelavce? S Kristusom bi lažje prinašali težo dneva. * 29. jan. je praznik sv. Frančiška Šaleškega, ki je zaščitnik pisateljev. Veliko .je pisal. Posebno so znana njegova pisma in njegovi nasveti za svetniško življenje. Sv. Ivani šantalski je pomagal ustanoviti red Obiskovanja Marijinega. Slava tega reda je sv. Margareta Alakok, ki je začela širiti č e š č e n j e presv. Srca. Ker je februar mesec katoliškega tiska — pod zaščito sv. Frančiška Šaleškega — ne bo odveč, če se nekaj omenimo o tem. Kdor širi dober katoliški tišk, se naj zaveda, da je apostol in da s tem, ko naroča katoliški časopis, vrši važno dobro delo. In naj ga tudi čita in priporoča drugim. Koliko naših ljudi, ki Vsi smo poklicani v to, da vršimo voljo božjo — nikdo ni izvzet. Mogočneži, bogataši, garači in berači moramo biti Bogu na razpolago za vse, kar od nas zahteva — četudi je včasih težko. Kaj bi- dali, če bi bil Jezus zapustil vsaj kako pismo! Vsaj kako pisano oporoko ... Prazne želje! Pišejo naj Njegovi apostoli in učenci .. . Sam pa nam je zapustil nekaj, kar je večje vrednosti kot vse knjige in avtobiografije, ki bi jih bil lahko spisal — samega Sebe v presv. Evharistiji, ker nas je ljubil. Že tedaj, ko nas še ni bilo. Sedaj nas ljubi še tem bolj. V tabernakelj, v ječo se je zaprl, da bi nam bil sebno zaživela s prihodom novo-naseljencev v Ameriko. Ti časopisi bi morali ležati na mizi v vsaki ameriški slovenski hiši. Koristno bi bilo, če bi tem delali družbo Katoliški Misijoni, ki izhajajo v Argentini. Rada bi priporočila tudi Božjo Besedo, ki jo izdajajo slovenski lazaristi v Torontu, Kanada. To je mesečnik, ki posveča posebno po-rernest mladini in mladim poro-čencem. Je list zelo sodoben, času primeren. Apostoli slovenskega tiska —-na delo za katoliško tisk! s. M. Lavoslava Ustavljen brod NEW YORK, N.Y. — Brodi so vzdrževali zvezo med Man- vedno na razpolago, da bi imeli1 hattanom in Brooklynom do le-do Njega prost dostop. Mi ga ' tu 1942. Stovenska begsitiski duhovnik imenovan za siionsignorja Stockton, Calif. — Sv. oče Pavel VI. je imenoval č. g. dr. Martina Starca, sedanjega župnika fare st. Andrew’s v priljubljeni gorski vasi St. Andreas v Kaliforniji, za monsignorja. To je prvi slovenski bivši begunski K visokemu imenovanju za monsignorja je pripomogel naš stoektonski škof prevz. GIL-BOIL, kateri je znan po naklonjenosti do Slovencev. Ko je sedanji slavljenec prevzel svojo faro, je razočaran na- duhovnik v Ameriki, katerega j šel ogromno dela in kopico skrbi je doletela ta čast. ; za svojo bodočnost. Kot smo Gospod monsignor je bil rojen j Slovenci poznani po pridnosti, 18. januarja leta 1907 v vasi Ku-( varčnosti, sposobnosti in iznaj-rili v Beli Krajini v okolici j dljivosti je tudi tedanji gos- Metlike. Z vstopom v gimnazijo škofijskih zavodov nad Št. Vidom pri Ljubljani leta 1918 mu je bil cilj v nadalnjem življenju postati duhovnik. Mašniško posvečenje je sprejel v ljubljanski škofiji leta 1930 in bil kasneje nastavljen kot kaplan v Vinici v Beli Krajini, v Trebnjem na Dolenjskem, bil profesor veronauka na drugi državni gimnaziji na Poljanah, pravtako tudi na Bežigrajski gimnaziji, šoli na Viču pri Ljubljani in v Lichtenturno-vem zavodu. Na Praglijski univeri v Pa-dovi-Italija je sprejel doktorat iz teologije in je točasno edini duhovnik naše stoektonske škofije s tem naslovom. Ko je prispel leta 1949 v Ameriko, mu je bilo prvo kaplansko mesto v Oaklandu pri San Frančišku v cerkvi sv. Patricija. Po treh letih je bil po odloku nadškofije premeščen v cerkev St. pod župnik šel po istih stopinjah. Dobri in pridni farani, iznajdljivo in rokodelsko izvežbano sorodstvo so mu bili glavna opora pri načrtu, ki ga je izpeljal. Iz nič, kar je pravzaprav bilo, stoji danes moderno izgrajeno župnišče z vsemi pritiklinami in lepo cerkveno dvorano. Zunanjost okolice med cerkvijo in župniščem je delo premišljenosti in načrtnosti. Ne moreš mimo, da ne bi postal in pomislil. To je njegov ponos, to je lepa pridobitev škofiji in njena čast. Lahko smo ponosni Slovenci na našega gospoda monsignorja, lahko so srečni farani, da imajo takega župnika. Malo je napisano, veliko dovršeno. Srečni smo, da lahko kličemo: “Z veseljem smo sprejeli vest o Vašem visokem imenovanju!” Čestitamo in želimo Vam še mnogo let uspešnega dela v Gospodovem vinogradu, Marys Annunciation v , Stock- slovenski gorski gospod župnik-tonu, kjer je opravljal najodgo- | monsignor dr. Martin Starc! vornejša duhovniška mesta do; Naslov g. župnika: — Box imenovanja za župnika prijetne 463, San Andreas, Calif. 95249. gorske fare v St. Andreasu. Maks Simončič Iz slovenskega Toronta V novo leto smo stopili časti tornado deloma odkril či- V novo leto 1973 smo Sloven- sto novo streho cerkve v Min-ci v Torontu stopili na različne * dongy-ju. Pa pravi, da skoraj ni Načine, na različnih krajih in z| škode. Treba je bilo pločevino različnim razpoloženjem. Ljudje po vasi pobrati, jo spet nazaj So silvestrovali v Slovenskem! pribiti in je spet vse v redu. To domu, v cerkvenih dvoranah in! so dogodki, ki napravijo misijo-P° zasebnih domovih. Nekateri “Udi v sladkem spanju. Večina gotovo pričakala novega leta v veselem razpoloženju. Vsi pa So sebi in drug drugemu želeli, da bi novo ne bilo slabše od sta-rega. Večina si je tudi to želela, da bi leta šla mimo malo bolj Počasi, kajti vsako pusti na o-kmzu, v laseh in še kje drugje Zllake, ki govorijo o številu let. !G- župnik pri Mariji Pomagaj So povedali, da je župnija v letu ^972 imela 53 krstov, 5 pogrebov U porok. Niso pa povedali, koliko se je v župnijo priselilo Uovodošlih in koliko jih je od-s °! bodisi v drugo slov. župnijo pa izven Toronta. Za rast župnijske skupnosti bi bila taka slatistika zelo koristna. Poveda-a oi nam, ali župnija po prebi-valcih raste ali nazaduje. Raz-nierje med krsti in pogrebi kaže na rast. Porok je bilo pa razme-^cma malo, če računamo, da ima fara kakih 6000 duš. ^a župnija še krepko živi, se Pokaže tudi ob takih prilikah, °1 že Božič in Novo leto. Dre-■Tjanje okoli spovednic, dolge ^rste proti obhajilu, nabita cer-ov o polnoči, na Sveti dan, na ovega leta dan, vse to kaže, da Skavtska božičniea pri Mariji Pomagaj Formula 50-50 Kdo ne pozna gornje formule? Ko sta se med drugo svetovno TORONTO, Ont. —V nedeljo, in prijatelje sK.avisis.e imaume “ “ T ° skavtska mla- pozdravil, potem pa podal nekaj J o graditi boljši svet. Trne Fran- • . . _ ,,. „ ' /“‘Coni It-t "i r-i o Ir-n r\ rr rt TJ o Vil o iz modernih zapletljajev starši in otroki. Ostali del popol-1 dneva smo zaključili s čajanko in prijateljskim razgovorom pri božičnih mizah. Ob t ej priliki naj omenimo marljive voditelje naših skavtskih organizacij, ki tedensko žrtvujejo svoj čas in talente za vzgojo naše mladine in pomaga- med ponesrečencev na samem mestu. Rešeni so priznali, da so se o-hfanili pri življenju s tem, da so jedli meso svojih ponesrečenih, mrtvih tovarišev. narju življenje bolj pestro, dobrotnike pa podžgejo, da nam 'priskočijo na pomoč. Politično življenje še ni ustaljeno; tudi na socialnem polju še vre. S padcem zadnje vlade jih je precej ostalo brez stolčka in sedaj ti rovarijo, komunisti pa tudi izrabijo vsako priliko, da ribarijo v kalnem. Če bo naš general dovolj močan, da bo neurje prestal, bo v petih letih morda precej popravil, kar so v 12 letih prejšnji zagrešili. Če bo le imel dovolj sodelavcev. Okrog Tananarive so precej nastrojeni proti tujcem; tu na obali pa smo še vedno, zlasti misijonarji deležni vseh simpatij preprostih ljudi, pa tudi uradnih krogov. Je treba namreč vedeti, da obalna plemena bolj simpatizirajo z belci kakor pa s samimi Malgaši z visoke planote, ki so jih prejšnja stoletja imeli čisto preprosto podjarmljene. Bog daj mirnih dni! Z naše strani je pa treba. malo dobre volj e, te pa včasih manjka. In prav to je naše misijonsko delo: predstaviti vsem, ki nas hočejo poslušati, lepoto božje skrivnosti, jim dati čutiti skrivnost miru in uresničenje božje besede: Kako lepo _________ . .............. skavtske mladine vojno Churchill in Stalin pogo- 17. decembra je ~ —j ( .... tt u- varjala, kako si bosta po vojni dina Pri Mariji Pomagaj prire-, božičnih misli. V prvih točkah i cesci’ ■kl -le skupno z g. Habja-razdelila vpliv v Evropi, je baje dila v cerkveni dvorani tradici-iso nastopile najmlajše skavtinje nom stecer fantovske organiza-Churchill zanisal na listek: Gle- onalno božičnico z zajtrkom, ko-j (brownies). V dveh božičnih de-' c^e’ krata Janeza in Franka kulturnim popoldne- klamacijah so klicale po nebe-! ^ramalja’ Ja^eza Juho; med škem Detetu, ki se je ob koncu dekleti Pa gdč. Heleno Kraljič in Kati Jan za skavtinje, gdč. de Jugoslavije pa naj velja: SOSO. Pomolil je listek Stalinu, ki je formulo odobril in podpisal. In ta formula je že marsikateremu Slovencu, tudi takemu, o katerem bi človek mislil, da v po- silom in vem. Ves dan je potekal v božičnem razpoloženju. Čas pred Božičem vsebuje poseben čar domačnosti in veselega pričakova- pesmi razkrilo v živih jaslicah ob angelčkih in pastirčku (Marko Ovčjak), ki je s klarinetom zaigral “Sveto noč”. Tudi dekli- kji v,j.w v txv riixoiii, u.ct v jju- o jt o litičnem znanju stoji visoko, nia- Prav te dni je zapadlo pre- ce so se mu pridružile in ob več-vzbujala tihe upe. Govorjenje in cei snega. Narava se je zavila v! no lepi pesmi je vse obšlo čudo-pisanje o tej formuli še danes ni zimsko odejo tako, da je še bolj vito božično razpoloženje. Mari- prenehalo; človek bi samo vzdihnil: “O saneta simplicitas, o sveta preproščina!” ■Stalin in Churchill nista ni- jo je predstavljala skavtinja Metka Šircelj, sv. Jožefa skavt Edi Erčulj, dva angelčka pa skavtinji Beti Dolinar in Nadi Kavčič. Deklicam je sledil skavt Peter Bajc iz deklamacijo Jezusu v po- odmevalo v mladih dušah po božičnih praznikih. V adventnem času ljudje številneje obiskujejo domačo cerkev, da se kjer zapisala, kako naj bi apli-! PriPravii° na Odrešenikov pri-kacija te formule izglodala v hc,d- Zato so skavtske organiza-praktičnem življenju. Pravijo, c^e ^a ^as izbrale za srečanje s slovensko skupnostjo. Poleg zdrav. Sedaj je zavesa zakrila- ca..ova običajne popoldanske priredit-^ božjo štalico. Na prizorišče so se Qia:nei. ve, združene s čajanko, odbor; primajali razposajeni p alčki staršev oziroma mater pripravi (brownies) v mavričnopisanih v ’ ' ’ ' ' ' ’ 1 1 ’ ’ ’ ' ’ v ' Martino Kavčič in Jožico Kvas za najmlajše skavtinje (brownies). Ne pozabimo naše pridne kuharice ge. Ančke Kokalj, ki je vedno pripravljena za velike lonce, in marljivih mamic, ki so napekle sladkih dobrot. Vsem iskrena hvala! Anica Resnik da naj bi pomenila to, da bo v povojni Jugoslaviji polovico vpliva imela Sovjetska zveza, polovico pa zahodne demokracije. Kot rečeno, očeta te formule nista ničesar povedala, kdo bo ta vpliv izvajal in kako. Ali bo en mesec vladal Peter, en mesec Še srskraf lovska sreča TORONTO, Ont. — V tekmovanju za lovski pokal je nepričakovano zmagal zopet Frank ko je v zadnjih dnevih sezone ustrelil 2 moosa.. , . , ( p' Ti i u ' j n • • - . " . f rank Grmek je lovil v go- cerkvem dvorani prodajo pe- oblekah z dolgimi čepicami na , .. . , .° * j v ^ _ i*i -i /* v ^ -« -i« ■ z> j U Air d .l X XXX 1X11 XX S ^1 Tpt i or* rvhi alr,-vT7ril r, ! Cf I Q trQ h ( i n moohi i v rvrMn r* Ci t zr pa Jože? Ali bo v vsaki vladi pol V1’emenu ■ tisfo nedeljo je bil ministrov Petrovih, pol pa Jože- ^isk zadovoljiv. Skavti in skavtovih? Ali bo pol države prišlo v uniformah so se udele- pod komunizem, pol pa pod svo- sv. maše ob pol desetih, pohodno izvoljeni demokratski režim? Danes, ko se mnogo govori, da je obstoj Jugoslavije v nevarnosti, ideja formule 50-50 znova in znova prihaja na dan in to kot upanje nekaterim. Polovico tem pa so sprejemali goste v dvorani in jim postregli. V bo- ^Udje, ki žive daleč od svoje K- če bratje prebivajo skupaj, cerkve, še Čutijo z njo, sc še na-| Da smo vsi bratje, kako lep ide- Vezani nanjo in hočejo svoje Ilaj lepše praznike obhajati v ^•iej in v povezavi z vso skup-hostjo. p°g daj, da bi se to življenje v Govern letu krepilo. Por. na Madagaskarju Prvi četrtek prvega meseca v ^evem letu je imel Baragov mi-Sljonski krožek svoj redni in f^ijateljski sestanek. Poleg red-zadev je poročal tudi bla-§aJnik g. Jakob Kvas, da je imel *rožek v letu 1972 $4,481.40 do-°dkov, in da so ta denar v S avnem dobili slovenski misijo-^arji po svetu. Brez dvoma je za -Oiajhno družino delavcev v jonskem zaledju to velika vs°ta. Ko heka je blagajnik prebral al! Pomagajte ga nam z vašimi molitvami uresničiti v našem delu Gospodovega vinograda! Vaš hvaležno vdani France Buh Slovenska knjiga za zimske večere Trenutno je najnovejša in tudi naj lepša knjiga, ki jo nudimo slovenskim bralcem življenjepis. Napisal ga je prof. Alojzij Ger-žinič in nosi naslov: Božji služabnik JANEZ GNIDOVEC, duhovnik, vzgojitelj, misijonar, škof. Knjiga ima 227 strani in jo je izdalo Baragovo misijonišče v Buenos Airesu. Knjigo bi moral prebrati vsak zaveden Slovenec tako zaradi lepote jezika kot zaradi veličine moža, ki ga opisuje. Kdor jo prebere, ali bolje premeditira, mora postati bolj ponosen, da je sin slovenske zemlje, ki je rodila take sinove. In ob tem liku božjega služabnika bralec nujno duhovno raste in se krepi. Knjiga stane broš. $3.00, veza-Madagaskarja.| na pa $4.00. Pratike za leto 1973 so v Torontu že pošle. Naročili bomo še eno pošiljko, ker ljudje še povprašujejo po njih. Znova pa imamo na razpolago drobno knjižico Tomaža Kovača: “V Rogu ležimo pobiti”. Cena $1.00. Slovenski misijonar oče Jože Kokalj iz Zambije je izdal v sa-lazlični viri dohodkov. Sestre ’ mozaložbi knjigo “Iz sončne izroče sestri prednici. Zambije”. Natisnili so jih v Sfadnje 2a Popravilo __ p V' ^az sero sam malo mizarja, le * Pošte, so članice pripravi-4^anko, ob kateri se je raz-^ Prost in prijateljski razgo-’ ki je še bolj povezal med Seb°i člane krožka. je^eC* novicami od misijonar-naj na tem mestu objavim kJSnao n&ših i lsiicnar France Buh takole pi-blagajniku: . ‘2a Miklavža ste nam bili Vi ^ iožkarji. Bog povrni. Veste, avn0 14 nas- j6; tako da pride, na a ega 100 dolarjev. Obenem g6 pa to prelepo božično darilo, me pooblaščate, da razde-m sorazmerno po potrebah, ki j o res različne, kakor so tudi civa ter postreže obiskovalcem z glavah. Ob glasbi iz operete , ,„ , . . ., i pokopali Avstralski Whitlaw se je snafo unesel do ZDA CANBERRA, Avstral. — Predsednik vlade Gough Whitlaw, ki je istočasno tudi zunanji minister, je zavzel; umirjenjše in prijaznejše stališče do ZDA. Odklonil je podporo kritičnim izjavam svojih ministrov na račun ZDA in pripomnil, da bo v bodoče o tem govoril samo on. Javno mnenje in vladna opozicija sta napade na ZDA odklonila in obsodila kot škodljive do edinega trdnega prijatelja in zaveznika. Pod tem pritiskom je unija pristaniškega delavstva, ki je preje proglasila bojkot ameriških ladij, tega preklicala. Predsednik vlade G. Whitlaw je poudaril prijateljske odnose z ZDA in dejal, da je zadnje ameriško bombardiranje Severnega Vietnama edini temni oblak v medsebojnih odnosih. Odločno je nastopil proti francoskim a-tomskim preskusom v južnem Pacifiku, ki jih je označil za “nezakonite” in napovedal pritožbo pri Mednarodnem sodišču, če jih bi hoteli Francozi nadaljevati. i. • --Xid. v -----1XC4, kOrvt sosedi, ki še danes nočejo prista- ra tako bistvena, da se prej ali skupno s prejšnjim župnikom ti na to, da so njihove sedanje s^eJ Pokaže v vsakem mladin- č. g. Andrejem Prebilom, pokoj-meje s Slovenci urejene. In skem udejstvovanju. I nim Stanetom Brunškom, Bla- končno, kje bi šla meja med Zato za skavtsko božičnico ni žem Potočnikom in Milanom rdečo polovico in med zahodno dovolj samo božično drevo in Martinčičem oral ledino na polovico? Kdo bo črtal nov zem- polna miza dobrot. Je treba še skavtskem polju med torontski- Ijevid? S črnilom ali s krvjo?! neka.i več. ponesrečence letala na kraju nesreče v Andih MONTEVIDEO, Urug. — Letalske sile so se odločile poslati v čilenske Ande, kjer se je pre- Sama vprašanja. Zdi pa se, da je bolj realisti- e” skoraj vse damo v Ljubljani 7000 izvodov in jih in pa za reveže, zlasti baje ni več veliko na razpolago, hiš revnih gobav- V Torontu jih je mogoče dobi- . -----ti v veži cerkve Marije Poma- C °lguien;i atu> ki je bil mi- gaj. Knjižica stane $1.50. če bi cen Starega kova, izredno natan-; jo kdo naročil po pošti, mu lah-tu ln.ves*-en> tako včasih v po-; ko naročilo posredujemo. ^li svojega obraza kaj popravim! Dr. F. Blatnik nam je poslal Sed^dlm’ (nekaj stenskih koledarjev, a je kar 2ar lost. bsnil t0|! ^ smo se zadeli Potiti- °k- °ra in novembra nam je bilo ^anešeno, kar je že lepa mi-To dni decembra pa je pri- pok ° Pa 36 vzdrži; nialo jo 0re pa morarno tudi mi misi-„el delati, saj nismo taki an-C .k kakor o nas mislijo ce-ni dobrotniki. Tudi povodenj do sedai prizanaša. Gospo'-Cesniku je pa zadnjič vrtin-! prva pošiljka bila v dveh dneh razprodana. Naročili smo jih ponovno. Cena 50c. Na razpolago je še nekaj izvodov “Odprti grobovi”, II. in III. del po $4.00 in $5.00. Za naročila po pošti je treba priložiti še nekaj za poštnino. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Med obiskovalci popoldanske in priznanja so mu skavtske or-- x - — j- —*j prireditve so bili predstavniki ganizacije poklonile častno tro- šen pogled na formulo 50-50, če torontskih skavtov ter gg. Blaž fejo s spominskim napisom, rečemo, da se formula že izvaja Potočnik in Ludvik Stajan od Končno so nastopile skavtinje od konca druge svetovne vojne newtorontskih skavtov. Č. g. (girl guides) z dvema scenama dalje. Formula je že stvarnost, Balažič, duhovni voditelj, je naj----------------- ki bo kmalu obhajala 28 let svo- Prej vse navzoče starše, družine jega obstanka. Poglejmo samo mi Slovenci. V znak hvaležnosti teklem oktobru ponesrečilo uru- gvajsko vojaško prevozno leta' lo, pri čemer je bilo 28 oseb mrtvih, 16 pa je ostalo živih in so bili rešeni po 70 dneh, skupino, ki bo poskrbela za pokop na kratko, kaj obsega sovjetskih 50/v vpliva v Jugoslaviji. Sovjeti so ji dali komunisti- “gospodarstveniki” z a p r avljali narodno imovino, so zahodne demokracije smele dajati posoji- čen režim, ki je uvedel v drža- la in darila, da so reševale državi komunistično diktaturo. Ta je vo pred polomom. Tito je mogel takoj od začetka uničila vse de- obiskovati prestolice, kralje in janske, vse možne in vse namiš- predsednike vseh demokratskih Ijene nasprotnike komunizma, držav in ga še danes nazivajo Tito je dobil najvišje sovjetsko spesebnega'državnika in, malo je odlikovanje in je sedaj pri 80 manjkalo, da ni letos dobil No-letih odstranil z vodilnih mest bclove nagrade za mir. Meje vse, ki ibi mogli samo v mislih svoje države je odprl navzven, in željah biti nasprotni sovjeti- da se je znebil brezposelnih, zaciji jugoslovanskih narodov..ker jim,ni megel preskrbeti de-Ves čas je igral vodilno vlogo la in dostojnega življenja. Meje pri t. zv. nevezanih državah, dalje odprl navznoter, da morejo jih je “obvaroval” pred zapad-no-demokratskim vpliv om. V mednarodnih forumih je vedno podpiral sovjetsko politiko. To naj bi bilo v glavnem 50% sovjetskega vpliva v Jugoslaviji. Dobil pa je tudi zahodno-de-mokratski svet svojo polovico. Ko je diktatura uničevala pristaše Zahoda, je ta pošiljal, po komunizmu, fašizmu m nacizmu opustošenim deželam hrano in obleko. Ko sc državo mučile slabe letine, je Amerika pošiljala svojo pšenico. Ko so nesposobni in koru mpirani komunistični priti v državo tuji turisti, od katerih ima dvojno korist: tuje valute in ' propagandiste za - svoj komunizem, ki je v bistvu sovjetski. Kdo more torej reči, da tudi zapadni svet ni dobil 50% vpliva. Formula 50-50 je torej v veljavi že vsa leta druge Jugoslavije. Sovjeti so dali komunističen sistem, režim, diktaturo, zahodne demokracije pa denar, pomoč in priznanje. Z zahodno in vzhodno Jugoslavijo verjetno ne bo nič. Op .. c Središče Manague bodo premestili za 6 milj MANAGUA, Nik. — Vlada se je odločila obnoviti glavno mesto Managuo, ki jo je potres 23. decembra lani skoraj uničil. Trgovsko središče mesta bodo vendar premaknili od porušenega za 6 milj na vse štiri strani mesta. V potresu je našlo smrt od 10,060 do 12,000 ljudi. Škoda je tolikšna, da bo minilo tri leta in obilo trdega dela, predno se bo Nikaragua mogla vrniti v kolikor toliko normalne razmere, kot sodijo strokovnjaki ZDA. Te so doslej poklonile za pomoč in obnovo Nikarague 10.5 milijonov dolarjev v hrani, zdravilih in raznih drugih potrebščinah. CLEVELAND. O Help Wanted —- Female MENDER — HAND SEWER Experienced in knit goods Call 881-5459 (14) SEWERS Single needle operators Experienced only Call 881-5459 (14) MALI OGLASI Apartment for rent MODERN 2 BEDROOM in Euclid, O. $135. Available on Feb. 1, ’73. Call 731-3538 after 4 p.m. -(14) Išče stanovanje Slovenka v pokoju išče eno ali dve večji sobi s kuhinjo, zgoraj, furnez na plin. Blizu cerkve sv. Kristine ali Marije Pomočnice na Neff Rd. — Kličite 431-6584. — (16 jan.) ZDAJ LE NAGAČEN — Tisoči odraslih in otrok so 'prihajali nekdaj gledat velikega pando Chi-Chi v londonski živalski vrt, sedaj obiskujejo nagačenega v Britanskem muzeju. Na sliki ga vidimo v muzeju z dvema obiskovalcema. V najem Oddamo 4 lepe sobe in garažo; vse udobnosti; na Carl Ave, Kličite 431-4053 -03) . V BLIŽINI E. 200 ST. “Colonial” hiša. Ima 3 spalnice, polna klet, garažo za dva avta, ograjeni lot. V odličnem stanju. RUSSELL DEVELOPMENT 860—880 E. 250 St. Nove zidane ali z alum, oblo-; žene “Ranch” hiše. Vse imajo tri spalnice in polno klet. Znižane cene! VELIKO VRST NOVIH IN LEPIH HIŠ Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6. UPSON REALTY 499 E. 250 St. RE 1-1070 (14) r Boleslav Pms: STRAŽA ^ j stega časa, začel postavljati J čarice. Izkušeni gospodarji so se glami, ki go hitro menjavale bali ali dolgega dežja ob žetvi'barvo, iz pepelne so prešle v že-ali pa nevihte s točo vsak dan;Uezno barvo, tuintam popolnoma; kajti v nekaterih oddaljenejših! črno. Zdelo se je, da zgoraj go- ■ plot, toda — odlašal je od dne I do dne in ostalo je, kakor na-'vadno, pri nameri. Slutiti ni mogel, kako strašna nesreča ga zato doleti. Easy to Make No-Bake Brownies The simpler, the better when it comes to making dessert, especially when it’s a no-bake. Here is Nestle Kitchens’ recipe for no-bake brownies. Choco-Scotch No-Bake Brownies 1 6-oz. pkg. (1 cup) Semi- 2 cups miniature Sweet Chocolate Morsels ) marshmallows 1 6-oz. pkg. (1 cup) 1 cup shredded coconut Butterscotch Morsels % teaspoon Taster’s Choice % cup evaporated milk 1 cup sifted confectioners’ 3 cups finely-crushed vanilla sugar wafer crumbs % teaspoon salt Heat over hot (not boiling) water chocolate and butterscotch morsels with evaporated milk. Stir until .morsels melt and mixture is well blended. Reserve % cup of morsel mixture. In large bowl, combine remaining-ingredients and mix well. Add remaining chocolate-butterscotch mixture to crumb mixture; mix well. Press evenly into a well-greased 9” square pan. Spread the reserved chocolate-butterscotch mixture evenly over top. Chill until set. Cut into TVz" squares or cut into 3'' squares and top with vanilla ice cream. Makes 3 dozen brownies. Bilo je v začetku meseca ju-j hja, ko po košnji sena dozoreva žito in se ljudje pripravljajo k ^ ______________________ /AAa žetvi. Polž je pobral seno in ga spravil na dvorišče, da bi se • v. „ . . . , TT I čisto posušilo, Nemci so pa nrev- r®™1Sv1 6 Se’ eja , a' ie namerjal, ko spravi seno, da zeli svoj travnik in ga takoj za- mer ^ acam vam petmsedem- ^ takrat oddeli svoje polje z naši-! gradili z leseno ograjo od kme- ^ ^Ub,]eT P°m °d nemškeŠa travnika, s tovega sveta. To poletje se je Tudi dvakrat t oliko ne vza- pletenim plotom zavaruje vzno-' odlikovalo z veliko vročino: če- rn?^; J6 u1Z~ , . . j hribom, da jih voda ne bi bele so rojile, žito rumenelo, a o se vam o go .i o, ajti izpodkopala v slučaju poplavit- Belica je bila plitvejša nego na-tu ne boste zasluzili me. Vi^bi Ve. Zdelo se mu je celo, da bi vadno in pri železniškem nasipu mora i a i s anovc. i pri grasci- lahko že danes, ko je toliko pro- go umrli trije kopači vsled soln-ni, ah pa imeti veliko sveta. Za j Bugom bi kupili najmanj dvajset oralov za to, kar dobite od mene.” “Jaz ne grem za Bug. Naj j gredo drugi, če je tam tako dobro.” Razšla sta se oba v jezi. Ko | se je Polž že pod jarki obrnir nazaj, je videl Karnerja, ki je stoječ na istem mestu, z rokami v žepih in s pipo v zobeh, gledal j neprija:zno za njim. Ko je pa ^ zopet Hamer, idoč v naselbino, pogledal nazaj, je zagledal na hribu kmeta, z rokami prekriža- j nimi na prsih, ki se je žalostno smehljal in kimal z glavo. Vsak izmed njiju se je bal drugega in mislil: kaj neki kuje zoper mene in zakaj je tako trdovraten? Železniški nasip je vedno bolj rastel in se počasi pomikal od zahoda proti vzhodu. Čez nekaj let se bo pomikal tod vsak dan železni konj s stotinami vagonov, s hitrostjo letečega ptiča, vozeč ljudi in blago, bogateč premožne, pehajoč v uboštvo siromake, krepeč močne, pobijajoč slabe, razširjajoč modo in množeč zločine, kar se vse skupaj imenuje civilizacija. Toda Polž: ni vedel nič o civilizaciji, morda tudi raditega ne, ker se mu je eno izmed njenih lepih del zdelo nekaj zloveščega. Kc' je šel na svoj hrib gledat, kako delajo, je pogled na železniški nasip vzbudil v njem vsa-kikrat mračnejše misli. Sedaj se mu je zdelo, da je peščeni nasip sikajoč jezik velikanskega gada, ki leži med kamenjem na zahodmem koncu obzorja in leze bližje vsak dan, da bi mu požrl beračijo; sedaj zopet, da je nasip meja, ki loči njegovo vas od ostalemu sveta. Delali so že pet mesecev na obeh bregovih reke, in nase li v eni vrsti kupe, ki so imeli o-bliko gomil. Polž je opazil to p odobnost in si domišljal, da je loončani nasip nekak velikanski ‘orst, ki mu kaže drugega za drugpm - štiri grobe ... Počasi so se pa napolnili presledki med nasipi; grobi so izginili in ostal je samo dolg kup peska, raven kakor puščica. V vsaki dnevni dobi je nasip spominjal na svojo navzoččnost; opoldne se je bleščal, da je sle-pel oči, ponoči se je pa svetil kakor ččrta, narisana s fosforjem na zid. Tudi Ovčar je opazoval prečudno reč, ki se je tudi njemu zdela upor proti svetovnemu redu. “Nekaj nezaslišanega,” je dejal šepasti hlapec, “nasuti toliko peska na polje in še zagrajati vodo. Ko Belica naraste, ne pojde skozi odprtino, ki so jo za njo pustili.” Polž je šele sedaj opazil, da se konca nasipa na obeh straneh dotikata bregov reke. Ker so pa obzidali bregoveč ni videl nič nevarnega, vsaj zase ne. “Tako,” je odgovoril Ovčarju. “Na oni strani nasipa se voda lahko razlije po polju, toda nam ne stori škode.” Nič manj ga ni vznemirilo, da so Karnerje vi na svojem bregu Belice z veliko naglico v nižjih mestih delali nasipe, kakor bi se bali, da jim bo voda v slučaju povodnji zalila polje. “Modri so Nemci!” je menil kmet. “Dobro bi bilo tudi na našem bregu isto storiti.” Tako m im krajih je padala toča. Res je prišla nevihta. Jutro tistega dne je bilo vro--če in soparno; ptiči so le malo peli, svinje niso hotele žreti in izmučene so se skrivale med poslopji, iskajte sence. Veter je potegnil, pa zopet pojenjal; enkrat je bil suh in vroč, potem zopet hladen in vlažen; često je izpremenil smer, kopičil z raznih strani goste oblake, ki so— kakor se je zdelo — v višjih vrstah plavali proti zahodu, v nižjih proti polnoči. . Okoli desetih se je znaten del neba, na jugu od železniškega nasipa, prepregel s težkimi me- re saje, ki so se v velikanskih oblakih razlile nad zemljo in iščejo mesta, kjer bi padle na tla. Včasih se je masa megel raztrgala v posamezne oblake, in tedaj je padala izmed špranj na omračena polja žalostna jesenska svetloba. Včasih se je megla znižala do zemlje, in tedaj so tonili v njej vrhovi dreves oddaljenega gozda. Toda kmalu je pod njo zavel topel veter in jih s tako silo vrgel navzgor, da so se od bežečih oblakov trgale krpe in so viseli kakor raztrgane cunje nad polji- (Dalje prihodnjič.) GRDIMVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 531-6300 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Ciair Avenue GRDiHOVA TRSOVIMA S POSRŠTVOffi 431-0628 15301 Waterloo Road 531-1235 IflLLMIf P011EIII IMOS Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore BIvd. 365 E. 156th St. KE l-9ill ■fr Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. •A; Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevaini sistem. 24 uma ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika £ ZA PODZEMLJE! — Na sliki so nove plastične cevi, ojačene s tkivnim steklom, za kanale pod glavnim mestom ZDA. Nekatere od njih hodo nadomestile one, ki so hile na svojem mestu še leta 1814, ko so britanske čete pridrle do Washingtona, D.C., in ga zažgale. s Draga nevesta! Z i i. i . . , .... f* s Poročni dan naj bi bil najsvetejši, «-‘ Š naweselejsi in najlepši dan j* I ‘ Tvojega življenja ; i. " Poročna vabila, s katerimi boš » | povabila k temu velikemu dogodku svoje • sorodnike, prijatelje in drage znance, »o ^ ; naj več je važnosti- £ i K- • , v -S Poročne predpriprave zahtevajo ^ « ogromno časa in skrbi, sš i " g » Pridi k narn in izberi poročna §£ j naznanila iz pravkar dospelih najnovejših S| 1 katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, j|| \ ppoirja in črk. si \ ' . ^ J Naše cene so zmerne postrežba s| uslužna, sf j , je* H 0 g |? AMERIŠKA DOMOVINA g g 6117 St. Clair A ve. g Cleveland, Ohio 44103 f§ SiiiiiiKWMwiMMntiMmMiWMiiMBitteMmimiiMMMiiiiS ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A v e. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ................ Moj novi naslov; MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO .J Naročite se na dnevnik “Amenska Domovina r Igl LEPO ZAPEČENE ŠTRUCE KRUHA? — Na pr vi pogled bi res mogel kdo soditi kaj takega, v resnici so to veliki kupi bombaža, povezani in po kriti s plahtami v Sovjetskem Uzbekistanu. Lani so v vsej ZSSR pridelali preko 7 milijonov ton b ombaža, od tega v Uzbekistanu 4.6 milijonov ton. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.KJ.) NAJSiAREJšii SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI iprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino: • posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote S600.00 • za odrasle člane bolniško podporo e članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnit« izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.KJ. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ___________________________ NASLOV ------------------------ MESTO ......................... DR2AVA GOD*