t Največi slovenski ( ..mik Jjl ▼ Zedenjenih državah. > M iTl Y«U* za Tie leto ... $3.00 Iji W Za pol leta......$L50 W GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki TELETOM PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered u Becond-Claai Matter, September 21, 1908, at the Poet Office at Hew York, H. Y„ under the Act of Oongreee of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 27. — STEV. 27. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 1. 1917. — ČETRTEK, 1. FEBRUARJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Danes se je začela nova doba svetovne vojne Brezobziren boj se bo začel. Edino sredstvo nemške vlade. DANES SE PRIČNE BREZOBZIREN BOJ. — POGLAVITNI NAMEN IZSTRADATI ANGLIJO. — AMERIŠKA VLADA JE PRESENEČENA. — SVARILO VSEM PARNIKOM. — NOBEN PARNIK NE SME ZAPUSTITI NEW YORK. — ZABLOKIRANA SO VSA ZA VEZNlfiKA PRISTANIŠČA. — 300 DO 500 PODMOR SKIH ČOLNOV. Waahington, D. C., 31. januarja. — Nemčija je napovedala brezobzirni boj. Nemški j)oslanik je danes ob štirih popoldne izročil ameriški vladi noto nemške vlade, katera naznanja, da se za blokira Anglija, da se jo izstrada in s tem prisili, da prosi za mir. Danes s<* prične ona vojna, katere se je vse balo, — vojna z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi; pri ene se silna vojna v vaej svoji veličastni grozi po načrtu Ilindenburga in Tirpitza. Z današnjim dnem s*' nahajajo Združene drŽave v politični krizi in nevarnost j«\ da nastanejo zopet napeti od-nošaji med Združenimi državami in Nemčijo. Poslednja odločitev nemške vlade tvori vrhunec krize v fiokirugoletni dobi, odkar traja vojna. Predsednik Wilson sprva ni vrjel neofieielnim poročilom o nemški noti. Takoj je poslal po ofieielno listino, katero je ravno tedaj izročil Bernstorff Ltansingu. Lansing ni hotel jxxlati nikake izjave. JVedsednik Wilson pa, kakor pri vseh enakih prilikah, se je zaprl v svojo sobo in je vestno in natančno proučil vso noto. To pomeni, da se bo predsednik odločil do končnega koraka ]>opolnonia po svojem lastnem nagibu Najbrže se bo že pred jutrom odločil, kake korake bo napravil. Vsa usoda Združenih držav je sedaj v rokah pred sednika Wilson*. Možne so tri stvari: 1. — Združene države bodo morebiti j>osvarile Nemčijo, da naj ne prelomi svojih obljub. — Morda se bo smatralo, da je poslednja nemška nota zadosten vzrok, da se prekinejo diplomatične zveze t Nemčijo. .'1. — Morebiti bo predsednik počakal, kak uspeli bo imela blokada in bo šele |>oteni določil smer svoje politike, ko bo pod jet jr v polnem tiru. Po mnenju nemški diplomatov ima Anglija živeža samo za en me see. Namen Nemčije je v tem času Anglijo izstradati in na ta način dovesti vojno k hitremu koneu. Nemška vlada misli, da bo v teku tiO dni prisilila Anglijo. da ji bo pala na kolena. Na razpolago ima veliko število |Mximorskih čolnov. Nekateri cenijo njih število na 300 do 500. Nek nemški diplomat je prerokoval danes, da bo vojna končana v enem meseu. Preteklo leto je obljubila nemška vlada na Wilsonov protest, da ne ih> potapljala nevtralnih ladij, ki niso oborožene in ne vozijo kontrabanta. Zdaj pa nemška vlada kratko izjavlja: — Nevtralne ladje, ki plovejo v blokadnem okrožju, delajo na svoj liziko. — Na ta način odf>ade vse, kar je pred letom obljubila Wilsonu. Tedaj pa je obljubila le ]>od pogojem, ako dosežejo Združene države, da Anglija preneha z blokado Nemčije. Ker Združene države niso dosegle, kar je bil nemški pogoj, zato je Nemčija mnenja, da je njena obljuba več ne veže. Zastopniki nemške vlade pravijo, da Nemčija nima druzrga sredstva kot boj, ko so zavezniki enkrat zavrnili mirovno ponudbo. Zavezniki hočejo uničiti Nemčijo, ki se mora sedaj braniti z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Ako bi bili zavezniki sprejeli nemško mirovno ponudim, |M»teni ne bi prišlo do tega boja, katerega pričenja sc-daj Nemčija._ Besedilo nemške note. NEMŠKA VLADA JE POSLALA VLADI ZDRUŽENI fa DRŽAV NOTO, V KATERI SE DOLOČNO IZRAŽA, DA BODO NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI BREZOBZIRNO POTAPLJALI VSE ZAVEZNIŠE TRGOVSKE LADJE. — NEMČIJA STOJI NA STALIŠČU, DA JE TREBA VOJNO PREJKOMOGOČE KONČATL — POSLUŽILA SE BO TOREJ ZADNJEGA IN EDINEGA STREDSTVA, KI JI JE ŠE NA RAZPOLAGO. — NEMŠKA VLADA S E POPOLNOMA STRINJA Z MIROVNIM PRIZADEVANJEM PREDSEDNIKA WILSONA. — NEMČI JA NI NIKDAR HOTELA PRIKLOPITI BELGIJE SEBI. — VOJNA ZONA. -*- 0 Z raznih front. -o- RUSI POGNANI NAZAJ, — NEMCI SO RABILI STRU PENE PLINE. — VJELI SO 900 MOŽ IN ZAPLENILI 15 TOPOV. — RUSI ZAVZELI VIŠINE PRI JAKOBE NI. — VOJAKI DO PASA V SNEGU. — FRANCOZI V LOTARINGUI SO ZAVZELI DVE VRSTI ZAKOPOV. NEMCI VJELI ITALJANE PRI ČERNI. -o- Ruska fronta: _ Petrograd, Rusija. 31. januarja. — Rusko vojno j poročilo pravi: — Po štiriurnem bombardiranju, v katerem so rabili izstrelke s strupenimi plini, so Nemci z mnogoštevilnimi četami napadli naše postojanke pri Kalnzem. Naša artile-rija je obstreljevala napadajoče čete in napad smo odbili. Ne daleč od tega kraja pa smo bili prisiljeni umakniti se za dve tretjini milje. Nato so Nemci nadaljevali napade na naše postojanke in so zopet rabili strupene pline. Vse te napade pa smo odbili. Le po zelo vročem boju se je Nemcem posrečilo za v -zeti nekoliko ceste med Kalnzem in Cholm. Berlin, Nemčija, 31. januarja. — Nemško vojno vodstvo naznanja: — vzhodnem bregu reke Aa so naše čete napadle sovranika in smo odbili mnogo protinapadov. V nekem boju smo vjeli 14 častnikov in več kot 900 vojakov, kakor tu-di 15 strojnih topov. Rumunska fronta: Petrograd, Rusija, 31. januarja. — Uradno poročilo se glasi: — Naše čete so naskočile sovražne žične utrdbe, katere smo prodrli in smo nato z bajoneti osvojili goro tret jii:o milje od Jacobeni. Četam je segal sneg do pasa. _ Berlin, Nemčija, 31. januarja. — Nemško uradno izročilo naznanja: — Po hudem artilerijskem boju so Rusi naskočili naše postojanke blizu Kimpolimga. Dva naskoka se nista obnesla. Pri tretjem napadu se je sovražniku posrečilo zavze ti nekaj naših utrdb. Francoska fronta: Pariz, Francija, 31. januarja. — Nek francoski oddelek je zasedel prvi dve črti nemških zakopov. Nemci so bili deloma pobiti, deloma vjeti. Berlin, Nemčija, 31. januarja. — Preteklo noč so Francozi naskočili naše pozicije blizu Leintrev v Alzaeiii Napad smo odbili. Macedonska fronta: Berlin, Nemčija, 31. januarja. — Poročilo nemškega vojnega urada se glasi: — V nekem boju v kolenu Černe so naše čete vjele več laških vojakov. Washington, D. C., 23. januarja. Posahiik grof Bernstorff je izročil danes ameriškemu departmentu noto sledeče vsebine: Gospod državni tajnik :— Vaša ekselenca je blagovolila obvestiti cesarsko vlado o vsebini govora, ki ga je imel predsednik Združenih držav 22. t. m. Nemški vladi je v veliko zadoščenje pripo-znati, da se popolnoma strinja z željami in poboji predsednika Wil-soan. K temu spada v prvi vrsti pravo samouprave in enakopravnosti vseh narodov. Ker je Nemčija priznala ta princip, bi bila zelo vesela, če bi dobili svobodo tudi narodi kot sta irski in indijski, kateri dozdaj še nimajo državne neodvisnosti. Nemško ljudstvo odločno zavrača vse zveze, katerih namen j« tekmovati za nadvlado in povzročati sebične intrige. V tem oziru je pa nemško ljudstvo navdušeno za skupno delova nje v vseh ozirih, ki se tičejo preprečitve nadaljnih vojn. Za prosti hi mirni promet med narodi je prostost na morju glavni pogoj. Odprta pot za vso trgovino je bila že davno vodilni temelj nemškega ljudstva. Nemška vlada zelo obžaljuje, da ne more „vsled miru sovražnega postopanja svojih nasprotnikov že zdaj vres-niči ti teh vzvišenih ciljev. Kar se tiče Belgije, s katero Združene države tako zelo simpa-tizirajo, je nemški državni kancler že pred par tedni izjavil, da Nemčija ni imela nikdar namena pridržati to deželo. Ko bo sklepala nemška vlada z Belgijo mir, bo v prvi vrsti skrbela za to .da bo živela nemška vlada z Belgijo v dobrem prijateljskem razmerju ter da je ne bodo nasprotniki tako izrabljali kakor so jo dozdaj. To je tembolj potrebno, ker so zavezniki že ponovno izjavili ter na gospodarski konferenci v Parizu določili, da enakopravnosti Nemčije tudi v mirovni dobi ne bodo pripoznali ter da se bodo žnjo borili tudi zanaprej in sicer v gospodarskem oziru. Nemška vlada je ponudila mir. toda miru ni mogla doseči, ker so njeni nasprotniki, kateri hočejo diktirati mir, navdani s preveliko osvojevalno strastjo. Pravijo, da se bore za narodnostni princip, pri tem so pa postavili za svoj vojin cilj, Nemčijo, Avstrijo, Turčijo in Ogrsko_razkosati in onečastiti. Naši želji po miru predpostavljajo željo po razdejanju. Zahre-peneli so no boju do skrajnosti. Zavladal je torej položaj, ki je prisilil Nemčijo k novim odlokom in sklepom. Že dve leti in pol izrablja Angli-: ja svojo mornarico v nečuven namen, da bi spravila Nemčijo potem lakote pod svoje noge. Brez ozira na ljudsko pravo, prepovedujejo zavezniki na brutalen način svojim nasprotnikom promet. Potom brezobzirnega pritiska na nevtralne države upravlja Anglija ves promet po svoji volji in po njeni volji morajo nevtralc:. o-mejiti svoj promet. Ameriška vlada prav dobro po-j zna sredstva, potom katerih bi se 1 dalo Anglijo in njene zaveznike pri 'siliti, da bi začeli zopet vpošteva-ti ljudsko pravo ter zakon o pro-| stosti na morju. Angleška vlada vstraja pri svojem načrtu izstradanja. Ta način sicer ne more oslabiti naše voja-l ! ške moči, toda naše ženske, otroci, j i bolniki in starci morajo trpeti po-j manjkanje. Želja Anglije po nadvladi po-množuje na ta način trpljenje, po-množuje ga brez obzira na člove-čanstvo. brez obzira na proteste težko oškodovanih nevtralcev, in brez obzira na nemo hrepenenje po miru prebivalstva svojih zaveznikov. Vsak dan nadaljevanja tega bo ja prinaša nova opustošenja, novo revščino, pomanjkanje in nove smrti. Vsak dan, za katerega bo vojna prikrajšana, bodo ohranjena na o beh straneh mnogobrojna življenja hrabrih vojakov, vsak dan, za katerega bo vojna prikrajšana, po-menja blagoslov za trpljenje trpečega človeštva. Največja ironija. Berlin, Nemčija. 31. januarja. Iz Carigrada prihaja poročilo, da j* pravna in književna fakulteta am bu k k <*g* vi«*učilišča bila naprosila. da predlaga kandidata za Nobelovo mirovno nagrado. Vseučilišče je imenovalo nemškega resa rja kot kandidata in ga tMtzvalo "prsibojevnika za tuirov-tio idejo./' (Kaka ironija!) "Ktampa" poroča preko Pariza, da ao kralju zveate čete opustoiile v A-1 trtah I Dotedan ja ruska pomoč Romunom j ne zadošča. t Ujeti rumuuski štabni častniki | | pravijo, da ruska pomoč ni zadost- 1 j na. Nikjer ni kaka večja ruska , skupina nastopila. Večji oddelek i so poslali Rusi. da bi braniil Buka-rešt, a ob spodnjem Argesu je izgubil skoraj vse ljudi; kdor se Je Še rešil, zdaj beži. Rusiji ni šla za to. da reši Rumunijo. marveč da o-slabi sunek nemških, bolgarskih iu avstrijskih čet proti črti ob Se-retu Bojna črta se je skrajšala za GOOkm. Pošiljateljem denarja. Se vedno se lahko denar pošlje v staro domovino pa trrdlfiw brsej* Ta ln potom poŠte, toda sprejemamo ga le pod povojem, da se t sled vojne mogoče izplača s samndo. Dcsar as be v irtiiM slučaja lipUjm, ampak nastati samorejo le aamude. Pa hmfifsm fcrajsvs se samore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 800, 400, 600, 000 ln tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroSke je najboljše, da se nam pofilje $4 aa vsak naslov: ako bode kaj preveč alt premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z nkmm as sedanje razmere, ke se veljava denarja večkrat izpremeni, borne ed sedaj naprej de preklica, ake se bede ecna krmam zvišala, medtem ko je denar na petu de nas. Istega zadržali, ter s pošiljateljem stopali pismene v Denar pa zvišani ceni beme le tedaj idpTlsli takoj naprej, .ako be pošiljatelj izrecne zahteval, da naj se denar odpošlje tudi v »lučaju, .ake se cena kronam iviia. Kdor ieli, da se izplačilo izvrši po bniilifniM brzsjavn, naj pripomni na denarni naksznlrl "pefilje naj ae brzojavno". CKNI: k: lono.......... 1.40 | k: 150.00....................18.73 k: -j0.00.......... 1l65 1 k: 200.00....................25.00 k: 30.00.......... ;:.90 | k: 300.00....................37.50 k: 40.00.......... 5.15 j k: 400.00....................50.00 k: fi0.00.......... 6.40 j k: 500.00....................«2.50 K: «0-00.......... 7.«5 j K: 000.00....................75.00 K: 70.00.......... 840 j K: 700.00....................87.50 K: «0.00.......... 10.15 I K: 800.00....................100.00 K: «0-00.......... 11.40 { K: 900.00....................112JJ0 K: 100.00......ff^li ..................125.00 lamed every day except Sundays and HoBdaya. Subscription yearly $3.00._ Advertisement on agreement._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčojejo. uenar naj ae blagovoli počit Jati po — Money Order. Pri ftimnmbt kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJAaJe MvaUtt* naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poftUJatvam naredite ta naalov : "GLAS NABODA" n Corf«andt 8t.. New York Pity __'»f».n 4687 Cortlandt. Naselniška predloga. -o-- Predsednik Wilson zopet ni hotel odobriti zakonske osnove, ki določa, da bi moral znati vsak človek, ki bi se naselil v tej deželi, citati in pisati. Ako bi bila ta predloga sprejeta, potrjena in odobre na, bi postala zakon ter bi obenem prepečila naseljevati se v tej svobodni zemlji vsem, ki niso bili tako srečni, da so hodili v šole in se naučili abecede. Izseljeniei severovzhodnih narodov, Ircev, Angležev, Nemcev, Švedov in Norvežanov bi ne bili skoraj nič prizadeti, ker je v omejenih deželah odstotek analfabetov zelo malenkosten. Drugače bi bilo pa z Rusi in Poljaki ter z narodi ži-včemi ob Sredozemskem morju, predvsem Grki in Ita-ljani. V Italiji je približno do osemdeset odstotkov ljudi, ki ne znajo ne pisati ne citati. Malo boljše ali pa ravno tako je v Rusiji in na Poljskem. Iz teh deželah bi torej prišlo le malo ljudi uživat ameriško svobodo. Nikdo ne more ovreči dejstva, da opravljajo v Ameriki razen zamorcev najtežja dela Italijani in Poljaki. To se najbolj vidi v velikem mestu kot je naprimer New York. Najtežja in najbolj umazana dela opravlja — Italjan. In zakaj t Zato, ker se doma niso brigali za njegov duševni razvoj in ker je prišel kot čisto navaden, naturen človek v mesto vsestranskega razvoja. Mož, ki je stavil omejeno predlogo, je imel namen zapreti ravno tem ljudem pot v Ameriko. To je nameraval storiti tudi deloma pod pretvezo, da samim Amerikancem manjka kruha in da se naseljevanje če že ne za nekaj časa vstavi, že vsaj omeji. Kljub temu, da je svetovna " vjna vse naseljevanje vstavila, je predloga, ki je bila že enkrat zavržena, zopet prišla na vrsto. In ako bo zadobila v kongresu dvetretinsko večino, bo postala zakon, ne glede na predsednikovo prepoved. In magari, da ]>ostane zakon, ga bodo morali omiliti, zakaj Amerika bode potrebovala na stotisoče dobrih rok, katerih se ne bo vprašalo, če zna njihov gospodar brati in pisati. Proti predlogi bodo v prvi vrsti razni tovarnarji in kapitalisti, ki so jim ceneni delavci kakor iz nebes poslana blagodat. :: 321 -ooo- Nevrjetno, toda res. V New Vorku živi ženska, Madelina Astor, ki ne ve, kako bi gospodarila s časom in denarjem. Ta zeiifka ima sina, štiriletnega Johna. Ta sin potrebuje za svoje potrebščine $2,100 na mesec ali nad $75. na dan. Igra se z igračami, katerih ena stane do petdeset dolarjev. Vse te igrače so skoraj vsak mesec nove. Obleke ima zdaj pozimi iz najfinejše kožuliovine, katerih ena stane do šeststo dolarjev. Poba ima na razpolago ]*et zdravnikov, ki zahtevajo za svoje obiske skoraj desettisoč dolarjev na leto. Sodišče ji je reklo, da je ta svota za takega fantiča malo preveč, toda mati je z računi dokazala, da jo otrok res toliko stane. Mi ne vemo, kje je dobil fantičev oče ali stari oče toliko denarja, lahko pa rečemo, da si ga ni prislužil s trdim delom. Zakaj tisti, ki trdo dela, pozna vrednost demur ja in ve kakšnega napora je treba, da pride dolar v žep. Štiriletni sin neworske miljonarke zapravi torej v enem dnevu toliko, kot zasluži v enem dnevu dvajset dobrih tovarniških delavcev, kateri delajo in garajo od jutra do večera. In ko bo fantič postajal starejši, se bodo ti stroški še zvijal L Tolažimo »e, da se take stvari ne bodo več dolgo časa dogajale. Zakaj odnekod mora priti hic, ki bo dovolj močna in fo"**. da bodo te razmere v njeni svetlobi zvenele in va^uaile^^^ ^^^^ ^^ ^ • Slovenija v vojnem času. i j p Za "GLAS NARODA" napisal PRANK DRAŠLER. \ d i___ ______i: Prvi telegrami v listih, ki s« bili precej zanimivi in važni, so % se tikali Italijo. Zanimivi so bili le radi tesra. ker smo raz v klel i h, „ o je umivala roke. namreč s tem, tla se je izražala, tla njena zveza z ~ je umivala roke, namreč s tem, da se je izražaia, da njena zveza z . „ . i Avstrijo in Nemčijo obstoji le v tem. tla jima pomaga le v slučaju. ^ da sta omenjeni državi napadeni. Kar pa sta bili Avstrija in Nemčija sami napadalki, se pa od Italije ne more zahtevati vojaške po- ^ moči, itd. Skratka, videlo se je takoj, kam pes taco moli, čeravno so . v duhu že pri nas lahkoverneži videli nad tristo italjanskili vojaških f vlakov, ko so se mimo Ljubljane vozili Avstriji na pomoč. Taki lju- . dje so bili seveda kasneje silno razočarani. O Italiji bom še kasneje pisal. . Cisto naravno je. da so si bili slovenski listi raznih strank tudi ( prve dni vojne v laseh. ; "Slovenski Narod" je ji. pf\ očital "Slovencu" in klerikalni ( stranki ,da so se na shodu v "Uiiioiiu" v Ljubljani navduševali zal, vojno proti Srbiji. ] Na tem shodu je obljubil šušteršič. da bodo že kranjski fantje j Srbom glave razbili. Seveda ^o njegovi pristaši takim besedam jih vdušeno pritrjevali in ploskali, česar so so pa kasneje gotovo ne štetokrat pokesali. i Toda o tem kasne jr. i Ko je izgubil Šušteršič kasneje svojega sina v vojni, je imel ma- i lo sožalja pri ljudeh. Kar sožalja je dobil, je bilo seveda strankar- , sko in hinavsko. Kajti ljudstvo je reklo: "Zakaj pa je Šušteršič liujskal ljudi na vojno?!" Povem naj tudi, da je ob napovedi vojne "zmanjkalo" vsepovsod moke. O tem sem se sam prepričal, ko sem spraševal za vrečo moke v večih ljubljanskili\trgovinah. Povsod so rekli, da je voja štvo vse zaplenile, kar pa v eeloti ni bila resnica. Skladišča so bila namreč polna, toda trgovci so razmere izko riščali in si polnili svoje nenasitne žepe na ljudske stroške. Sicer pa bi bilo res boljše za ljudstvo, da bi vlada takoj vse zaloge zaplenila ter nadzirala razprodajo, kakor dela to sedaj, ko je bila do tega koraka prisiljena. Nihče pa ne sme misliti, da je kaj primanjkovalo onim, ki so imeli denar. Trpeli so ubožnejši sloji in delavci po deželi in po mestih. .Bogatini so si kupieili zaloge živil, da se jim je mnogo pokvarilo. Tudi še danes ne trpe pomanjkanja oni, ki imajo denar. De narja, seveda, je treba dosti. Jaz sam nisem trpel pomanjkannja ves čas do svojega odhoda, ker sem tudi sam dosti pridelal. Sploh onim, ki pridelajo doma, se ! še ne godi slabo, kar jim pa ostane, pa lahko za drag denar prodajo. Na gospodarske razmere in na preživljanje se Še vrnem v svo jem popisu. Vrnimo se k našim vojakom, za katere dolgo nismo vedeli, kje da so in kaj delajo. Odšli so vsi in nobenega glasu ni bilo od njih. Posebno oni, ki so imeli svoje pri vojakih, so bili v velikih skrbeh. Tudi drugi so bili silno razburjeni. Delo je skoro popolnoma prenehalo. Nihče ni imel nikakega veselja, samo novic bi rad vsak iz bojišča. Toda kje so bojišča!t Tu di na to ni nihče vedel odgovora. Teško si je predstavljati tako mučnega stanja, kakor je vladalo prve dui vojne. Ljudje so se shajali in ugibali, kaj da bo. Ženske so v strahu pričakovale prvih vesti. Prva poročila so bila takorekoe "ustna izročila", kakor v sve-jlein pismu. Raznesli jih niso časopisi, ampak ljudje. Govorilo se je, da gre našim strašno slabo, da je veliko ujetih, ranjenih in mrtvih. Seveda, kdor je o tem kaj slišal, je zaupal le J svojemu na jbližjemu prijatelju. Toda govoricam je le malokdo ver-] jel, čeprav so se kasneje izkazale resničnim. V teh pa so bila le la j konično kratka poročila, "da so se pozicije izpremenile na boljše", J in podoben pesek v oči. Ta molčečnost je ljudi še bolj vnezmirila. Jaz za svojo osebo sem zvedel prve resnične vesti z bojišča od | svojega prijatelja, ki sem ga videl odhajati na bojišče. Sel sem j ravno po Poljanski cesti v Ljubljani na sejmišče, ko vidim nekega, j vojaka šepati čez Šempeterski most proti meni. Spoznal sem ga in v hipu sem bil pri njemu in ga gledal začudeno, če je res on ali samo duh, kajti vrnil se je jako hitro. Začel sem ga bombardirati z vprašanji vse naenkrat, ker bil je prvi ranjenec, ki sem ga videl. K sre ei je bil le lahko ranjen na nogi. V prvi gostilnici sem hotel zvedeti vse naenkrat. Pridružili so se tudi dragi znanci in neznanci in vsak ga je hotel postreči. V očeh nas vseh je bil pravi junak, ker je bil "v ognju", kar si lahko vsak predstavlja. Pripovedoval nam je o Rusih, kako v silni moči so jih napadli. ! Vsako njegovo besedo smo željno požirali, ker njegovo pripovedo-i vanje je bilo res nekaj novega za nas vse. Pripovedoval je, da je • bilo najbolj grozno grmenje- grant, ki so padale mednje. Debeli hrasti m drugo drevje se je s stroskom lomilo kakor ma-' ie veje. Vmes ječanje ranjenih in umirajočih vojakov in tuljenje ži j 'vine, ki je blodila vsa prestrašena in podivjana med vrstami. To| j zadnje da je najstrašuejc slišati. — Itd. Polagoma so začeli prihajati ranjenci v večjih številih, vmes I tudi že tesko ranjeni. Nastanjeni so bili po raznih ljubljansih bolnišnicah. Ljudje so jih obiskavali, nosili darila, vprašavaii vse različ-i no, da so imeli vsi ranjenei polna r.šesa. Vsak je hotel vedeti, če je kdo videl njegove. Podobno, kakor kdo v domovini naročuje onemu, ki se napravlja v Ameriko, n. pr. v Pittsburgh, naj pozdravi m pove kaj njegovemu sinu ali hčeri, ki jc v Chicago, Clevelandu, ali drugje---- Nekateri niso imeli pojma o razdalji bojišč. Tako je čas potekal naprej. Prve ranjence, ki so prihajali do- j l mov v domaČe vasi, je vse obstopalo in začudeno vpraševalo. Vsak* !je hotel vse vedeti. Ljudje so jih imeli za junake, skoro za polbogove. Povedati jc i treba, da so sprva pošiljali domov vse lahko ranjene, česar danes j več ne store. Takrat'menda vlada sama ni vedela, da bo trajala voj-j na tako dolgo in da bodo rabili še toliko ljudi. Ranjenci so pripovedovali grozne dogodite iz bojišča, da so po-! slušalcem vstajali lasje na glavi. Toda vojna kar ni hotela nehati, \ kakor so ljudje sprva mislili, pač pa so še nove države pristopale v! krog bojevnikov. Mislim, da je za Slovence bil največje važnosti pristop Turčije; j na stran Avstrije in Nemčije. Ta dogodek je imel m bo imel v bodočih časih velik upliv naj slovensko ljudstvo, posrtrao v verskem oziru. Kajti vsakemu je zna-! nO, da smo se ie otroci igrali vojake in da nobeden ni hotel biti; I "Turek". V vseh povestih, ki so jih brali slovenski ljudje, se po-J pisuje grosovitosti Turkov nad našimi predniki in opeva junaštvo naših pradedov, ki so hrabro odbivali krvoločnega TurČina in varovali severne narode, posebno Nemce, ki so se mogli mirno izobraževati in napredovati, d očim so morali Jugoslovani, namreč Slovenci, Hrvatje in Srbi, stati z orožjem v roki na brutika skoz nekaj sto letij, ko so bili Torki na vrhuncu svoje moči. to svojo mino pniant pa so Nemci porabili tako, da so za -4eli v Mtvi im tmM v Avstriji »tirati naaemfke narode, kateri so ilk reiili turike snžniosti. Novice iz stare domovine. Prepoved. Deželna vlada za Kranjsko jo »repovedaia z razpisom z dne 7. teeembra vsem kavarnam in ploh gostilniškimi in krčmarskint »bratom v območju deželnega topnega mesta Ljubi jane — iz-•zen:ši edinole izkulic — dajanje nleka (naravnega, kondenziranc-ra ali suhega) gostom ter upora->o mleka za izdelavo pijač in di-ianje takih pijač gostom v času >d 12. ure ponoči do i>. ure zju-raj, nadalje od 10. ure dopoldne 10 8. ure zvečer in od 10. ure zvečer do 12. ure ponoči. Dajanje nleka gostoui. uporaba mleka zr. zdelovanje pijač in dajanje takih. Dijač gostom jc dovoljeno torej le v času od 5. ure zjutraj tl> 10. ure lopoldne in o HOČETE. TUKAJ JE POPIS: Štev. 1. — REVMATIZEM. 1 Father Mollinger je ozdravil čez J 10.000 oseb, ki *o trpele od te n- -" i z nosne in težke bolezni. Njegovo 1 zdravlenje se je obneslo pri bolečinah v bokih in sploh pri vsaki vrsti rcvmatlzma. Računal jc vedno. da zdravi na tri vrste, izeistiti , in osvežiti kri, odstraniti vodeno kislino, obnoviti moč in žilavost, ter odstraniti bolečine in muk«-. 1 Vsakdo, ki trpi od te bolezni, bi moral naročiti to zdravilo. Sest a v- i ljeno je iz treh raznih zdravil r treh raznih steklenicah in z navodili v vašem maternem eziku. Popolna eena $3.00. Štev. 2. — TONIKA IN KREP-ČILO ZA TELO. — Zdravilo Father Mollinger-ja za slabe, utrujene, upale možke. ženske in otroke moralo bi biti v vsaki hiši. To i je prava tonika. ki okrepi in na-, pravi, da se počutite močnim, pri-1 dobite na teži, povrne zdravje in moč. Osebe, ki so oslabele od k te-; rekoli bolezni ali ki trpe od pre-a hlada aii gripe, bi morale rabiti to zdravilo za popolno ozdravljenje. Cena je $1.00. Štev. 3. — GLASOVITI TRAVNI ČAJ FATHER MOLLINGER JA. — Dobri zdravnik je vedno priporočal onim. ki so rabili njegova zdravila, da se varujejo zaprtja iu da pazijo, da imajo vedno čreva v redu. Nikakor ne rnoreto biti zdrav ako so vaše čreva zaprta. To provzroči prehlad, vročino in druge nevarne bolezni. Glaso-viti čaj o Štev. 8. — KRVNI NEREDI IN 1 BOLEZNI. — Krvno zdravilo Fr. ther Mollingerja Vam bo očistilo * s kože izpahijaje in prišč. Kadar 5 se Vam napravijo na obrazu izpuščaji ali kadar se vam koža nakazi, se poslužujte t»'jra slavnega kričistilea- To zdravilo j** delal 1 Father Mollinger sam za kri i?i ' on je dobro opravljal svoje tlelo " Cena $1.00. i štev. 9. — PLJUČNE BOLEZNI. — Ako poznate kakega reve-1 ža. ki ima pljučno bolezen v pr\i ' stopinji, kateri močno kašlja. ka teri se ponoči poti in ki se je po-1 sušil ter oslabel od t»* nevarne bolezni. in ki ne more dobiti nikjer pomoči, mu priporočite, da naj St poslnži takoj zdravila Father Mol lingerja. To zdravilo j«1 sestavlje no iz polcnovkinega olja in hipo J fosfitisa. ki povzročuje, tla se to ' liko okrepite, da se zainoretc boriti proti črvičem v pljučah. Tc '' zdravilo prav posebno priporoča jo vsi oni, ki se ga poslužujejo !* Žal. da n«» ve zanj veliko onih , ljudi, ki se iznebujejo bolezni, težkega kašlja in prehlada. Ceiui ^ za dve steklenici $J.OO. i Posebno naznanilo. Štev. 25. — Zdaj je čas, da sc rešite smrti, katero povzroča gri 7 pa in pljučnica. Na prvo zname , nje prehlada v glavi, prsih al: J' grlu, pošljite po Father Mollin ' ger-ja zdravilo zoper kašelj in * prehlad. To zdravilo vam bo hitre pomagalo in Vas osvobodilo hude bolezni. Zanesljivo je za mozke 7 ženske in otroke, in ako Vam tc j ne pomaga, Vam nič ne more po ^ magati. Vsaka družina bi imela imeti to zdravilo v hiši- Cena stek-j. lenici $1.00. Ko naročate vprašaj ' te za številko 25. Ta zdravila morete dobiti same po pošti. Poslali vam bomo vsake ° zdravilo katerega hočete, ako na . ročujete po številkah, na Vaš po štni urad ; poštnino morate Vi pla j čati. Za priporočeno posiljatev jt ^ treba posebej plačati. Ako pošljete gotovino, money order, ali \ ' priporočenem pismu, potrebujenir j 12 centov več za poštnino in za priporoko. Vse adresirajte na: : MOLLINGER MEDICINE COMPANY 205 W. Ohio Street, ; Pittsburgh, Pa. P. S. Vsaka stekleniea nosi ni - lebelu sliko in podpis Father Mol i j linger-ja. Brez tega ni zdravih r j pravo. Navodila za uporabo v va -šem maternem jeziku. .. - jn--. > - C >. GLAS XABODA, 1. FEBR 1917. GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Ustanovljena leta 1898. . : """ * * Glavni sedež v ELY, MINNESOTA. Inkorporirana leta 1900. OLAVNI URADNIKI: Predsednik : MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Loraiu, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH P1SI1LER. Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. it VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAIIEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Aveaue"M", So. Chicago, 111 POROTNIKI: G KO. J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD 8LABODNIK. Box 4B0, Ely, Minn. JOHN Rl'PNLK. Box 24. S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St.. Calumet. Mich. JOHN MOVERN. 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W- Madison St., Room 605, Chicago, ill. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386 Gilbert. Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve. naj s** pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno gla-silo: "GLAS NARODA". Jednota jKJsliije j»o "National Fraternal Congress" lestvici. A' blagajni ima nacl $200,000.00 (dvesto tisoč dolarjev). Bolniških podpor, poskodnin. odpravnin in smrt ni n je že i/plaeala nad $1,220.000.00 (Miljon, dvesto dvajset tisoe dolarjev. Jednota zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00 smrt nine, ter po $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore. Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest, da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM, Vpoštevalo se bode naročila, sprejeta oziroma poslana potom društvenih uradov. POROČILO UMRLIH ČLANOV ZA MESEC JANUAR, 1917. Asses. No. 222 Dne 1. januarja 1917. Umrli brat FRANK IVANČlC, eert. No. 14790, Član društva sv. Barbare, štev. .'i, La Salle, HI. — Umrl dne 27. novembra 1916. — Vv-rok smrti: Ulcerative Endocarditis. — Zavarovan je bil za $."»00.00. Pristopil k Jednoti 12. novembra 1911. Umrli brat RUDOLF TRELC. eert- No. 11463, član društva sv. Jožefa, štev f>2. Mineral. Kans. — Rojen leta 1874, umrl dne 13 decern! »ra 1911». — \ /rok smrti: eksplozija v premogokopu. — Zavarovan .j«- bil za $1,000.00. — Pristopil k Jednoti 21. marca 3909. Umrli brat FRANK JERINA. eert. No. 2396. rojen leta 1877, član društva sv. Jožefa, štev. 52. Mineral. Kans. — Umrl dne 13. decembra 1916. — Vzrok smrti: eksplozija v premogokopu. — Zavarovan je bil za $1.000.00. — Pristopil k Jednoti 8- maja 1903. Umrli brat FRANK JAKLEVICH, eert. No- 5853, rojen leta 1878. član društva sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. — Umrl dm 11. novembra 1916. — Vzrok smrti: Gastric Ulcers. — Zavarovan je bil za $1.000.00. — Pristopil k Jednoti 23. oktobra 1906. Umrli brat MIHAEL KOCJANČIČ, eert. No. 12223, rojen lete 3S85, član društva sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale. 111. — Umrl dne 15- decembra 1916. — Vzrok smrti: pljučnica. — Zavarovan je bil za $500-00. — Pristopil k Jednoti 10. oktobra 1909. Umrli brat RUDOLF MlŠE. eert. No. 7739, rojen leta 1881, član društva sv. Janeza Krstnika. tev. 12, Kitzville, Minn. — Umrl dm* 10. decembra 19916. — Vzrok smrti: operacija na obistih. — Zavarovan je bil za $1,000.00. — Pristopil k Jednoti 31. julija 1914. Meseca decembra je bilo izplačano, kakor sledi: Za sinrtnine: 5,500,00 Za bolno podporo, odpravnino in poškodbe 4,502,68 Skupaj: $10.002,68 Cenjenim uradnikom in članom krajevnih društev: — Kakor je bilo že poprej naznanjeno, se je asesment za mesee januar nekoliko zakasnel, in to zaradi prevelikega dela v glavnem uradu, ki me je nakopičilo koncem starega in začetkom novega leta, in katero je moralo biti urejeno, predno smo mogli razpisati ases-ment. Ker so se tudi pravila malo zakasnila, je veliko društev, katerim niso znane spremembe, zatoraj podajam sledeča pojasnila. Po novem letu so v veljavi štirje smrtninski razredi, in sicer: ~~ $25000. $500.00, $1,000.00, $1,500.00; za bolniško podporo sta pa v veljavi dva razreda, namreč: — za $14)0 in za $2.00 dnevne podpore. Kdor želi zvišati svojo smrtnino ali se dati zavarovati za $2.00 r podpore, mora se javiti društvenemu tajniku, kateri da toft ievue forme. ua katerih »e mora dati preiskati društvenemu zdrav- niku. če ga isti priporoča in ako ga društvo odobri, se mora poslati tako izpričevalo vrhovnemu zdravniku Jednote, kateri ga obratno pošlje glavnemu tajniku v upoštevanje. Dalje se morajo pošiljati od sedaj zanaprej vsa bolniška izpričevala naravnost na vrhovnega zdravnika. Dr. J. V. Grahek, 384 E. Ohio Street. N. S.. Pittsburgh, Peuna., kateri pregleda vsa izpričevala in pošlje vsa, katera odobri, na glavnega tajnika Jednote, kateri potem izdela nakaznico za podporo. Vsa izpričevala, katera pa niso odobrena, pošlje vrhovni zdravnik nazaj na tajnika krajevnega društva za nadaljna pojasnila. To si naj g. tajniki krajevnih društev dobro zapomnijo, da ne bode nepotrebne zamude pri izplačevanju bolne podpore. Pripomniti je tudi potreba, da kdor zviša smrtnino mora plačati asesment v tisti starosti, v kateri se nahaja kadar naredi zvišanje. Društveni tajuiki morajo dobro skrbeti, da so vsi bolniki strogo nadzorovani. Tajniki imajo po pravilih sami imenovati obiskovalce v kraju oziroma v bližini bolnika, to je po krajevnih razmerah- Ce bo dobro nadzorovanje bolnikov, ne bomo imeli nikdar na- i klad in viadalo bode bolje zadovoljstvo med člani. Vsak član mora pomniti, da moramo varovati Jednotino blagajno. P o« 1 pora se mora izplačati vsem opravičenim boluikom, ravno tako se mora preprečiti ne-opravičenim- Vsak dolar, kateri gre iz Jednotine blagajne, gre iz žepa posameznih članov in članic Jednote. V posebnih zavitkih smo te dni razposlali društvom nove forme mesečnih poročil in kartice, na katerih so označene nove svote. katere plačujejo člani iu članice od novega leta naprej. Te kartice so nameujeue društvenim uradnikom, da lahko raz-tolinačijo svojim članom, dokler pravila ne pridejo v javnost. Po novih pravilih se sprejeme člana tudi do 50tega leta, toda vsi taki. ki so stari med 45 in 50tim letom, se smejo vpisati samo za $250 iu $1.00 dnevne podpore. Pravila govore, da se sme razpisati za Glasilo Jednote po 25e. na člana mesca januarja in julija vsakega leta. Namen je bil razpisati in ta asesment v tem mescu, to je v januarju, toda ker je pojasnilo glede Glasila nekoliko zakasnilo in ker niso društva bila dovolj jasna pravočasno, so sklenili glavni uradniki, da se razpiše ta ases-(ment prihodnji mesec, to je mesca februarja. Do tega časa so pa prošena društva, da bi poslala adresarje svojih članov. Vsak član je dolžan plačati ta asesment, zato je umevno, da se prejema tudi list. Kakor je bilo že poprej naznanjeno. Glasilo bode prejemal vsak član tedensko aH dnevno, noben član pri tem nič ne bo oškodovan, zato je želeti, da se bodo vsi člani zanimali za Glasilo in dopisovali, kar bode v prid Jednoti. Glasilo je velikega pomena in koristi za vsako organizaeijo, kajti edino potom Glasila se zamore razvijati prava agitacija za napredek Jednote. Pošiljanje denarja se vrši ravno tako, kakor dosedaj. to je, da se pošilja na glavnega tajnika Jednote. kateri obratno odda blagajniku Jednote. Za bolniško podporo ni potreba pošiljati nobenih pobotnic, ker je nakaznica sama na sebi pobotnica, kadar se bolnik podpiše, da j" prejel denar. — Vse drug«- pobotnice za smrtuine, poškodnine aH odpravniue. kakor tudi za pogrebne stroške, se morajo pošilati na glavnega blagajnika, g. Geo. L- Brozich. Box AB, Ely. Minn. Imenike krajevnih društev sem tudi korigiral, katera društva so mi jih poslala. Te sem te dni vrnil nazaj na društva, češ, če se še dobi kaj pomot, naj mi g- tajniki krajevnih društev iste zopet vrnejo z pripombami, kakorhitro je mogoče. Ravno tako naj mi sporoče% Če se še druge stvari ujemajo z njih knjigami, tako da bomo složno in redno poslovali naprej. Jaz sem sprejel vodstvo Jednote začetkom tega leta. Prejšnji tajnik g. Geo. L. Brozich mi je šel kolikor mogoče na roko in uverjen sem, da bodeva složno skupaj delovala, vendar bo marsikaj, česar ne bodem mogel tako tačno rešiti, posebno sedaj ne ob začetku leta. ko je veliko izvanrednega dela. zatoraj prosim vseh malo potrpljenja. Z dobro voljo se bode vsi- lepo rešilo, priporočam se toraj za naklonjenost vsem. Z bratskim pozdravom Vam udani: Joseph Pishler, glavni tajnik. URADNO NAZNANILO. Društvo Jezus prijatelj malih, štev. 68 v Mouesseu. Pa., je suspendirano, ker ni poslalo v glavni urad asesinenta za mesec december. za kar se niso opravičili. Suspendacija je bila odobrena od glavnega odbora in nadzornikov Jednote na glavni seji. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. V posebnem zavitku smo po ekspresu poslali uredništvu "Glasila" adresarje. kar jih je do sedaj došlo v glavni urad. Mnenje nadzornikov je bilo. da naj jim se takoj prične pošiljati tedensko glasilo, kakorhitro so urejeni naslovi. Mi ne držimo v glavnem uradu druzega rekorda, kakor da snu. vknjižili za vsako društvo skupno število poslauih naročnikov, tako da jih bomo vedeli kako asesirati. Upati je. da se bodo ostala društva kmalu odzvala drugim iu poslala adresarje v glavni urad- Sicer je tedensko glasilo pri nas neka j provizoričnega, upam pa. de se bode počasi vse izteklo v zadovoljstvo večine članstva- V nekaterih slučajih so jako težko čitljivi naslovi. V teh slučajih sem jaz mnenja, če se ne more dognati pravi naslov, da se pošlje dotične kopije tajnikov krajevnih društev in da se jim tozadevno pojasni v glasilu. Ta imenik uradnikov krajevnih društev je priobčen v Glasilu Jednote vsak mesec po enkrat. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in premembe njih uradnikov. Imenik je priobčen kakor mi je bilo po roe an o. Društva, katera še niso poslala zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalu storiti. CENJENIM URADNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV. Mimogrede naj omenim tudi nekoliko o Glasilu. Veliko društev je še. ki niso poslala adresarjev. Te prosim, »iu jih pošljejo v glavni urad čim preje mogoče, ker v mescu februarju se ima razpisati asesment za glasilo po 25e. od člana. Društva, ki ne bodo poslala v glavni urad adresarjev, bodo asesiraiia za člane in članice kolikor jih društvo ima, ker izjem ne moremo delati iz glavnega urada, zato je najboljše, da društva sama poročajo, kateri ima jo prejemati glasilo. Izjeme so le pri družiuskih članih, kjer je več'članov v eni dru iiii zadostuje eno saiuo glasilo, in članice, katere so v stari domovi ni, morajo za sedaj tudi biti izvzete, ker ni dobre poštne zveze vsled vojne, sploh pa časniki so navadno vsi zaplenjeni. Dalje se naznanja društvom glede glasila, da so društva odgovorna plačati po 25c. od vsakega poročanega člana (ico) v adresar-ju. To velja tudi za tista društva, ki bodo še odzdaj zanaprej poslala svoje adreWje v glavni urad. Polovico leta *bo vsak član prejemal (glasilo ne glede na to. če bo prav suspendiran, ker bo 25e. plačano za pol leta. Kadar pa preteče polovica leta. naj društva naznanijo na glavni urad vsa imena, katerim se ima list vstaviti: novi člani naj se pa vsak mesce posebej prijavljajo. Glasilo je veliko agitacijsko orodje za vsako organizacijo, tako bo tudi za nas. če bomo v njem pisali iu agitirali za Jednoto. Glede novih pravil prihaja tudi več vprašanj. Pravila so še v ri sku. kakorhitro jih tiskarna izgotovi, se bodo razposlala naravnost iz tiskarne na društva. Polagoma se bo vse vredilo, vse bo prišlo v pravi tir, z dobro voljo se bode marsikaj doseglo. J. Pishler, glavni tajnik. Ker prihajajo vprašanja od več društev glede novih form, kakor za bolniške nakaznice in prošnje za sprejem novih članov in članic v Jednoto. odgovarjam vsem skupaj potom Glasila. Naš namen je, porabiti vse te forme, katere imamo, ker jih je še precej in kar bomo od sedaj zanaprej odposlali teh form na društva, jih bomo poprej tukaj v glavnem uradu izpopolnili v toliko, da bodo odgovarjale novim pravilom. Prošnje za sprejem so v drugem popolne, samo eno vprašanje je treba dodati, namreč: za koliko bolniške podpore se novopristopli želi zavarovati* — To lahko gg. tajniki sami označijo na prošnjo za vsprejem. nekako takole: — Želim se zavarovati za $ - (tu se zapiše $1.00 ali $2 00 kakor novopristopli želi) — dnevne bolniške podpore. — Za člane (ice), kateri bodo zavarovani za $2.00 dnevne podpore, bomo naročili posebne nakaznice in sicer v drugi barvi, mogoče bo tudi vprašanje kaj premenjeno, če bo vrhovni zdravnik tako priporočat 1 ™ \ - 4 . - ■ • aiasllo. Zaradi raznih stvari smo preskočili sredo in izdali Glasilo šele danes, to je v četrtek. Nekaj dopisov oziroma ]>oročil nam je došlo prepozno, glavni vzrok izpremenibe pa tiči v tem. da smo zamo-gli le včeraj sestaviti pošiljalno listo po imenikih, katere nam je poslal glavni urad. Upamo, da ne bodo imeli člani ničesar proti temu, r« bo izhajalo Glasilo vsak četrtek, namesto v sredo kot je bilo še enkrat prej določeno. "Glasilo je priloga našega dnevnika 'Glas Naroda V Dobe ga vsi člani iu članice J. S. K. J., ki plačajo "jO centov na leto. Oni člani in članice, ki so se že vnaprej naročili na "Glas Naroda", bodo dobivali Glasilo za toliko časa vnaprej kot znaša vplačana naročnina. Poleg svojega imena na listu opazi lahko vsak član podaljšano naročnino za dva meseca. Nekatera društva so poslala zelo pomanjkljiv naslov nik in zalo ne bo naša. pač pa njihova krivda, če ne bodo dobivali redno Glasila. Vsi oni, ki vedo. da so napravili kako napako, naj j«« čimprej popravijo. Vse izpremembe in popravke naslovov blagovolite pošiljati naravnost na Glas Naroda. Pri tem pa nikakor ne smete pozabiti naznaniti, če velja izprememba za "Glas Naroda" ali pa za Glasilo. Glede pošiljanja naročnine in drugih zadev bomo v najkrajšem času vsakega tajnika posebej obvestili. Kot kaže, bo kmalo prišla vsa stvar v tek. Sprva je treba seveda malo potrpljenja, ker je izvanredno velik«-dela. ne samo v glavnem uradu in društvenih uradih. ampak tudi pri nas. Komur je še kaj nejasnega, oziroma kdor želi še kakih nadaljuili informacij, naj se obrne naravnost na nas Mi bomo vsakemu d rage volje vse pojasnili. Cenjeni člani J. S. Katoliške Jednote! Zdaj se Van je izpolnila najsrčnejša želja, zdaj imate Glasilo. Zdaj dopisujte, zdaj pridite na dan s svojimi nasveti, kritikami in pomisleki! Uredništvo bo vse dragevolje priobčilo. Uredništvo. ---ooo-----— a m Dopisi. Rock Springs, Wyo. Leto 11*16 je prešlo, nastopili .-mo novo leto in obenem smo nastopili tudi nove izpremembe. katere so topile v veljavo z začetkom Novega leta. to pa poebno i)H J. S. K. J.. katera jih je sprejela posebno veliko ob zadnji konvenciji. Zato sem se namenil narediti nekaj pripomb v korist vseh članov v obče. Največja krivica se vidi nekaterim članom, ker so delegatje sklenili, da bode od sedaj naprej prejemal vsak član eno izdajo i*01a«ilo?* za svoto 50f za celo leto. in 4o tedensko, kar je pa gotovo zelo nizka pristojbina za gradivo. katero bode vgak elan prejemal. Brez raz motri vanj in j>oro-«'*il ne more nobeden član vedeti za natančno potovanje in izpremembe. katere ve vrše pri Jednoti. Nadalje ima pa še vsak poaa-elan in društvo prostor brezplačno za v*a razmotrivanja in druga društvena poročila, kar bodo zanimalo marsikaterega »odsotnega člana od društva, kateri kateri bode videl ukrepe in poročila svojega društva v Glasilu in ne bode toliko pritožb, da ni vedel. kaj je društvo ukrenilo. Tajniki društev naj samo pridno poročajo v Glasilo, ki bode drage volje prineslo vse ukrepe iu dru-go brezplačno, samo da bode v korist celesra članstva v obče. Nekateri so se pritožili, da niso delegat je delali pravilno, ker -.o si vzeli privatno Glasilo. ne da bi si Jednota omislila svoje. Verujt* pa. da so oni imeli v mkHih le napredek Jednote. ne pa kakšno privatno podjetje, katero bi tem potom imelo dobiček od Jednote. Gotova stvar je pa. da ni mogočo ustreči vsem. V'pain pa. ko bode Glasilo izhajalo dva meseca, da bode j£e vsa nezadovoljnost od » sedaj. kar se pa iu- more reči o lastniku tega zakotnega. lista, ker ^air»o irleda. kak- K. J., dopisujte koristne reei za J. fs. K. j Jednoto, kakor tudi druga poro-J«'*ila iz slovenskih naselbin, kar .zanima splosnost. S tem smo v ne-| kakem medsebojnem prijaznem pottieuku po časopisih. Prepiri ali grožnje, napade in psovanje, to n«. I za v list. Zadnje čas« se opazuj-po nekih časopisih, da mii k: jim prihaja v govorih mir iz ust, seje jo po časopisih prepir. Časr-piM j naj bodo za pouk in izobrazbo, ni-j kakor pa ne za maščevanje in na-j hiranje puhle slave. To bodi geslo j vsem članom J. S. K. J. Vsi smo jbraljo med seboj in kot taki se j mirno pomenimo in koristno ter j poučno poročajmo v Glasilo Jugoslovanske Kat. Jednote. Matija Pogorele. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Pavla št. liti J. S. K. J. v Delmont. Pa. Tem potom naznanjam vsem elanorn in članicam, da se morajo vsi ravnati natanko po sklepih ali pravilih zadnje konvencije; »t sicer mora vsak oddaljena član ali članica vzeti prestopni list k bližnjemu društvu in redno plačevati mesečne prispevke, da ne bo, ako zboli kak oddaljeni član ali članica. nepotrebnih sitnosti. To «e je sklenilo na redni mesečni seji due 21. januarja 1917. Andrej Bogataj, tajnik. (Pečat.) V pojasnilo. Se, stroji za. tiskovine na drevesih rastejo, papir veter skupaj znore in ljudje, kateri pri stvari delajo, živijo fcaliKo brez plače. Končno voščim srečno novo leto vsem* s obratom in sestram Jednote ter vsem rojakotm! Val. Pe4ernel. Ely, Minn. Tu v Ely. kjer je sedefž naše Jedo ote, imajuo 4 podporna dru-itva, spadajoča v našo Jednoto. To so 3 moška oziroma mešana in 6no žensko društvo. Vsa ta dru-wtva štejejo približno do 600 članov iu članic. Žensko društvo sem ustanovil dne 25. inarca 1915. Od nekod sem stfišal, da je nepotrebno še oiio žensko društvo k tej Jednoti. Jaz sem pa ponosen, da sem p o mogel še r mi pnliks nanese, se vdeležnn društveni! sej J. S. K. J. Tako sem svoječas no bil na seji v Kansas City. Tan: sean slišal in videl marsikaj lepe ga in koristnega. Imajo poleg le pega miru in reda pri sejali tudi to koristno navado, da skMeejc vsake štiri mesece, ako j.' le rao goče, skupno sejo, da se vsi člani pogovore in ukrenejo kaj boljše ga za društvo in Jednoto. To je priporočila vredno. Dalje na zaovsod in tudi nimajo take priložnosti. V to sv-rlio jo treba priporočali našim članom, naj bi organizirali po naselbinah ženska društva iu jih vodili, dokler se same ne naučijo vodstva. Zadnja konvencija je bila precej dolga, ali v orgaiiizato-rične svrhe se ni nič storilo, kar je zelo potrebno, kakor pri dragih Jednotah. Storilo se je lep korak naprej za mladinski oddelek; treba je le dela in napredek je zagotovljen. Jaz sem jih vpisal že 165 v društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 s pomočjo sob rat ov. Tuli s tem poslom je truda. Citati sem več protestov zoper glasilo od strani društev. Tudi pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 smo pri svojem zborovanju debatirali c- tem glasilu. Po dobrem pojasnilu od uradnikov društva je celo dnuštvo odobravalo glasilo. Res je nekoiliko sitnosti od začetka. kadar pa pride vse v red. bode šlo gladko. Članstvo nima nobenih posebnih stroškov zaradi toga, le 50 centov, kateri ni naročnik na "Glas Naroda". Glasilo je neobhodno potrebno za članstvo. V glasilu se lepo po- BOBB09 IME TRPITE. Za protin, bolečine v križu, na straneh, ali kjerkoli, ohromelost kosti, in druge bolezni, ki nastanejo radi prehlada, TU JE ZDRAVILO. To ni zdravilo, katero je treba vdrgniti v kožo. ker to zdra vilo razšene bolezen na druge dele, ampak PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO, katero zdravilo je pomagalo vsakemu, ki jo je rabil. Ena steklenica $l.Qf)? tri steklenice $2.50. s pošto $2.80. š<-t steklenic za popolno zdravljenje $5.00. CROWN PHARMACY OF CLEVELAND K meni lahko pridete s katerokoli tajno boleznijo, in zdravil vas bom popolnoma tajno. znanja, da je turški državni zbor sprejel na nasvet vlade gregorjan ski koledar. — Dosedanji molia-medanski koledar je imel za podlago lunine izpremembe in leto je imelo 12 lunskih mescev. Leto se je pričenjalo po našem koledarju v juliju. Dopisi. li: ena Jednota. vsi enaki solwati, ono glasilo in eni uradniki, da ne bodo samo prazne fraze: enakost, c svoboda in bratstvo! s 1'pajmo, da naš na novo izvolje-; 1 ni urad za združitev kmalu stapijc v akcijo in začne svojo dano mu!I nalogo. Ji Nekaj bi pa re* bil kmalu čisto s l>ozabil. Neki moj prijatelj iz Bur- £ irettstowna nii je pravil, da me je S. N. hudo zagrabil. Zvedel sem t ■irle pred dobrim tednom. Seveda * on mi tudi do besede ni več z gla- t ve vedel povedati Iu tudi ne mo- 1 rem in nočem takim odgovarjati, 1 se mi ne zdi vredno, ker to dobro i vem, da mi, sobrati v Jednoti, sa- <■ mi lahko jK>iavnauio brez takih i1 svoje diference. Ne rabimo prav i nič ljudi, kateri niso pri Jednoti ^ in kakor lakih nc vpoštevamo. i Toliko še na znanje vsemi, da na Iraperialu ne vem. ali imia kdo še naročen Š. N. Če ga ima, ga takoj skriva pred ljudmi, kakor je včasih skrival kakšen bolj napreden; kmet v stari domovini "Rodo-'f ljub" ali '1 Slovenski Donu", da!^ ga gospod ali sosed ni videl. 1 o i ker lista ne morem na posodo do- . biti, naročiti ga pa nočem, tudi 4 odgovarjal ne bodein, ker dotičiii j list niuiat «nic opraviti ne pri metli < in ne pri naši Jednoti, nos je pa 1 — kakor sem po protestili sodil , — začel vtikati v nase zadeve, za- ] to sem pa tiste proteste odobra-p val. K11 odgovor sem še dohaan. Ka-'i k or je zadnja konvencija odobri- 1 I a. ds se poveri giavnim finatoeni- ' konu pri Jednoti, da se nakupi za j nekaj tisoč državnih m drttgtfc vrednostnih papirjev ali bondov. To sc prafi zanesljivih papirjev,]: da se k tem naše Jednote premoženje poltanoži. f?tvar imajo v ro-' kali moižje. na katere se lafeko z I iiiirno vestjo zanese, da bodo ukrenili najbolje v korist Jednorte t m v korist članstva, kajti onim 1 je v resniei v korist Jednote, ne pa v korist svojih žepov. To jc oditovor, kar se tiče 4 4trgovskega imdjet^a". Ker sem že tako veliko naSac-bod« pa treb» nehati, ker vsaka stvar ima svoj konec, kranjska klobasa pa dva. Napisal sem pa zato malo ve&, ker s tem hočem malo škodo nq.-rediti Mr. Frank Saicserju pri tinti., da ne bode toliko vpitja o dobičku za glasilo. Ker v Šcvr Tor-kn tinta, ali kakor se prav! po skr tnsko i* m do, kar po trikah te-» 2812 E. 29th STREET, CLEVELAND, O. Italija dolžni ca Anglije. Italija dolguje zdaj Angliji nad 2 in pol iniljarde. Zaradi napadov socialistov jc sicer stališče sedanj«; italijanske vlade zmajano, a odstopila najbrže ne bo, ker posebno Sonnina Anglija drži. Importirane Franz Lubasove harmonike so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonika po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno m zanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. Društveni zdravnik dr. H. W. Shanson, Govanda, N. Y. Obenem se prosi tu stanujoče elane. da bi se bolj redno in v večjem številu vdeleževali društvenih sej, oddaljeni pa, kateri niso v bližini kakega društva »T. S. K. J., naj pravočasno plačajo mesečne prispevke kateremu izmed zgoraj navedenih uradnikov. Kateri ste pa v bližini društva te Jedncrte in nameravate tudi tam ostati, si takoj iaposhijte prestopni list, da ne bode v slučaju bo- j lemi nepotrebnih sitnosti. Bratski pozdrav vsem članomi in članicam J. S. K. J. (Pečat.) Karol Strniša, tajnik društva štev. 89. Imperial, Pa. Najpoipred morami poročati, kar se tiče zdravstvenega stanja so-brafov v druritvu sv. Jožefa it. 29 Moram reči, da imamo prav veliko bolnikov letošnje leto. In tudi pretečeno leto ni bilo nit- na bolj-4em. Večmesečni bolniki in nekaj jih je. ko se v premogovniku ponesrečili. Knega sob rat a sme poslali v norišnico, ako prav ie še mlad Par sobratov je moglo iti v boluiHuieo; bolehali so na različnih v jami dobljenih boleznih in upam. da kodo v kratkem okre-, vali, kar jim vsi kakor »obratje želimo, da bi kmalu zopet stopili v normalno razmere v korist društvu in svojim družinami. Sedaj Po novem letu stopijo \ ( veljavo različne izprenienilie v Jednoti, kar nekatere nasprotnike grozno pWre iin bi radi naredili ravpor v Jednoti, kar se bode pa njim temeljito ponesrečilo. Prav zaHtotij sc norec zaganja, v hrast. Ravno tako zastonj se zaganjajo nasprotniki v našo slavno organi-aaeijo. Naši cenjeni sobrati in se-Ntn* znajo, kolikim vdovam ni r»«jun je že na^i^Iodnota kot mati zbrisala soize in jiSi otela betic m pomanjkanja. Zato ji pa zaupajo m se je tesno oklepajo; zaupajo pa tudi glavnemu uradu in dobri oiarii tudi zagovarjajo sklep zadnje kon venet je. Kdor stvar dobro ptPrtn«Jir vsaki mora reči. da je nsfia zadnja konvencija naredil« velik korak naprej za napredek Jednote Prvi* je otroiki oddelek "O-mladma". drugič različni razredi, dnevne podpore in druge spre ituMiibe v pravilih, potem Glavilo. Veliko je pa to vredno, ko so se odprla vrata an združitev. Vpj*atam "protestante": Kake. pa mislite, če mi nimamo svojega tHasrla? I11 ko bi sc začela poga-jnmja za združitev, ali bodemo pi-mirili na smrekov lnb. ali pa na o lovsko kožo! Mislim, da v Gladilo. Toraj oprostite mi te izraze po bratovsko. f*amo poglejmo prav malo v adfije leto, kp je lib z* atfrniitev nck^j par nam bratskih organizacij. Odrprio je bilo nujno potrfimo poljlt žk različne polemike in OLEXC, box 181, Bmughtoo, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, box 047, Forest City, r*. Pomožni tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINCIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Zaupnik : NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*, odbora: JOSIP PETERXEL, box 05. WiUolk, Pa. 1. nadzornik: JERNEJ HAFNER, Ik>x 90, Federal. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, ss5 E 137tb St., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot od»*>ra : MARTIN OBREŽAN. Ih»x 72. E. Mineral, Kans. L porotnik: FRANC TEROpClf', K. F. 1». No. 3, box 140, Fort Smith, Ark, a. porotnik: JOSIP GOLOB, 1»1« So. 14th St., Springfield, IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, S43 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlamlt St., New York, N. Y. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naprošenl pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in ulkakor drugega. Denar naj se pa po-Ulja edino potom po&nih. ekspresnlh ali banrtiih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potran privatnih čekov, na na .-lov: Frank FuvlovC-ič and Farmers * Miners National Bank, Forest City, Pa. V alu.'aju, da o|»azlJo druifvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanJkljlvo«ti. naj to nenudotua naznanijo uradu glav. tajnika, da se samore napako popraviti. Rojaki, vpoštevajte! -o- Kazen drugim stvarem je prizadela evropska vojna tudi ameriškemu časopisju silen udarec. Ako bo šlo še neka} časa tako naprej kot gre par mesecev, bodo morali vsi manjši časopisi prenehati izhajati. Draginje papirja ni mogoče več prenašati, cene naraščajo danzadnem, in obeta se, (la bodo presegle celo sedanjo skoraj nepresegljivo višino. Mi ne pravimo, da je temu evropska vojna neposreden vzrok. Ne, toda kapitalisti so izrabili ugodno priliko ter na račun vojne PODRAŽILI TISKARSKE POTREBŠČINE OD PETDESET DO ŠESTDESET ODSTOTKOV. To so ogromne številke, ako se pomisli, da porabi časopis kot j«- "(»las Naroda" na leto več sto ton tiskarskega papirja. Glavni izgovor kapitalistov in tovarnarjev je, da ne; dobivajo iz inozemstva surovin. Kot že prej rečeno, je to samo izgovor, kajti zadnji čas imajo v Ameriki na razj>olago vse one surovine, ki so jih prej importirali iz inozemstva. Med izdajatelji časnikov in tovarnarji se vrši že več mescev vroč boj, v katerem bodo pa izdajatelji skoraj gotovo podlegli. , Ako se jim j>osreči zmagati, ne bo to v korist njim samim, pač pa vsemu ameriškemu narodu, kateremu je postalo časopisje življenska potreba. < asopis je vez med zunanjim svetom in med čitatelji. Tovarnarji pa prete s svojimi oderuškimi cenami to vez prekiniti oziroma pahniti ljudstvo v temo neizobraz-be, privesti ga nazaj v dobo, ko so bili časopisi redki kot j bele vrane. Uredništvo našega lista želi izpregovoriti s svojimi! čitatelji, naročniki iti prijatelji resno in usodno besedo. "Glas Naroda" je že petindvajset let na površju: "Glas Naroda" je že četrt stoletja last slovenskega delavstva v Ameriki. Petindvaset let je lepa doba. Živel je lepe in tudi slabe čase. Niti v najlepših in niti v najslabših časih se pa ni iz neveril svojemu geslu: — Vse za napredek slovenskega naroda v Ameriki!— Ako je spoznal kako stvar za dobro, se jo je oprijel;! če je videl, da je kaka stvar narodu škodljiva, se je z vse-j mi silami in z vsemi močmi, ki so mu bile na razpolago, j bojeval p Ho t i nji. • I Pot, po kateri je hodil, je bila trnjeva, toda kljub trnju in oviram, je vstrajal in se povspel slednjič na stali-j &ce, kakoršnega ne zavzema noben drug slovenski list v Ameriki, in se v vseh ozirih lahko meri tudi s slovenskim! starokrajskim časopisjem. Lista, kot je naš, se ne sme smatrati kot lastnino posameznika niti kot lastnino te ali one korporacije, ampak kot narodno inštitucijo, kot brezpogojno potrebo, brez katere bi naš narod le izteška in slabo izhajal. Na kritiko naših nasprotnikov se ne oziramo. Zivinso le v prepričanju in v prijetni zavesti, da dozdaj nima še noben slovenski dnevnik tukaj niti v starem' kraju toliko naročnikov, kot jih ima "Glas Naroda". Da se pa ohrani smer lista, in da ostane list v vseh ozirih na isti višini kot je bil dozdaj, smo primorani naroč-; nino zvišati. - | Tega ne bomo napravili iz nikakih sebičnih namenov. t Do tega nas je prisilila neprimerno visoka cena pa-S pirja, s katero se ima boriti zdaj vse ameriško časopisje. Žal, da bo v tem boju marsikateri časopis podlegel. Po temeljitem razmotrivanju smo prišli do zaključka, da je treba napram iti ceno, potom katere bi se hasi stroški Že vsaj deloma krili in ki ne bo previsoka za city-' Jelje, ako bodo vpostevali vsa zgoraj navedena dejstva. Paganini. Citira i/ njegovega življenja. liilo je leta IS1*5, ko v Ferrari postoji pred neko gostilno kočija, ki je kakor 7. vihroui prihrupela. Jedva se ustavijo konji, ko skoči is kočije neki dol go-pet i" Anglež 111 biittkoma popade strežaja, priliitevse-ia k vozu, ter vanj zale riči : "Ali je tukaj i Ali gu še doj-deraf" Strežaj. kateremu je bilo. kake«* da bi v sanjah z neba pada!, ves rapanjeu vpraša: •'Koga, koga? Kaj hočete '" Pa Anglež nadaljuje hlastno in vipi je: "N'o, povejte 110! Ali je uc tukaj v Ferrari? Ali morda celo gode nocoj Stoprv tolsta žeiiščina, koja se je za svojim suhim možem Angležem iz kočije izdelala, razjasni strežaj«, da je o Paganiitiju vpra-šanje. ali t>e biva v Ferrari. "I>a. da, urigiiora", odvrne stre žaj. "zdaj vas razumem! Da, vse v Ferrstri je že pokoneu zaradi •\jejja!'" Potoiažen kakor mali otrok, kadar dobi zaželjeno igračo, vrže Anglež kočijažu. ker ga je tako brzo vozil, ter strežaj 11, ker mu je tako po £odu odgovori, obili dar iu koraka pomirjen, ra/. vesel jen in sam s seboj zadovoljen s svojo tolsto soprogo po stopuieah v namenjeno sobo. IVišedša tja, strogo naročita strežaju. naj jima tovo preskrbi dva sedeža v irleda lisčn naj stojita kar hočeta in naj so to čim prej izvrši. Tačas je bil guslar Pasranrini v največjem svojem cvetu tako-rekoč "in flore ", ter njega slišati m občudovati je bilo močno "en vogue". Kajti ne samo kot umetnik. nego posebno tudi -način njegovega življenja je bil čudovit Tri zanimiv. Mož je navadno tičal v kak 1111 obskuniem kotičku sveta, stikal je najraje po vaseh in selili ter bivati večjidel med prostaki; ali kakor bi trenil, prikazal se je, kadar se mu je zljubilo, *:'.daj tu, zdaj tam po večjih mestih, napovedal koncert, eden, dva. ali včasih je že po prvem ubežal ter zopet kam izginil kot kafra. Kadar je napovedal koueert. vreli in hiteli so domačini ter tuje« k bližine in daljine poslušat ga in tako sta tudi angleška soproga prfeop-hi iz daljnega Lavorna v Ferriaro, občudovat neprasežnega mojstra goslih. Že sedita Anglež z Angležinjo v eni prvih vrst klopij v gledali-1 fcču, lgčr Hrta Paganini nastopiti in gostu Paganini je imel navado/ kftkfir tudi drugi virtuosi, d* j«, Nova eena za "Glas Naroda" je sledeča: Za «elo leto................$3.50 Za pol leto.................$2.00 Za četrt leta...............$1.00 Za New York City: Za eelo leto...............$5.00 Za pol leto ................. $3.00 Za Četrt leta .. ............$1.50 Za inozemstvo stane "Glas Naroda" $6.00 na leto. Glasilo J. S. K. J. bo stalo tudi zanaprej 50 centov na leto. Te cene nikakor niso previsoke, ako pomislimo, da so nekateri hrvaški dnevniki zvišali naročnino na pet dolarjev letno in da izhaja precej slovenskih in hrvaških tednikov oziroma dvotednikov na štirih straneh, ki stanejo od $2.50 do $3.00 na leto. Cenjeni naročniki in čitatelji naj pa še nekaj vpošte-va jo: 1 ODLOČILI SMO SE, VSEM NAROČNIKOM IN ONIM, KI SE HOČEJO NAROČITI, RAČUNATI LIST PO STARI CENI DO 15. FEBRUARJA T. L. Kajti cene, ki smo jih zgoraj navedli, stopijo šele 15. j februarja v veljavo. To smo storili zato, da bodo vsi naročniki, bodisi na Zapadu, bodisi na Vzhodu, enakopravni. Kdor pošlje naročnino pred 15. februarjem, bo dobi-! val list po stari ceni; kdor se naroči po tem terminu, bo | moral dražje plačati. Pri pošiljatvah oziroma naročilih bomo vpoštevali; datum poštnega pečata. Kar bo pred petnajstim februarjem, bo po stari ceni, j kar bo po petnajstim februarjem bo po novi ceni. Tempotom opozarjamo tudi naše cenjene zastopnike, naj to vpoštevajo. Naročnike, čitatelje in prijatelje pa zagotavljamo, da se bo naš list boril tudi zanaprej za načela, za katera se je I boril dosedaj, da bo hodil po strogo začrtani poti ter da bo uredništvu največje zadovoljstvo, če bo moglo vsakemu naročniku in čitatelju v vseh ozirili že vsa i deloma vstre-či. — ! Še enkrat povdarjamo, da ni nas privedla do tega sebičnost, ampak da nas je k temu prisilila nad vse visoka in še vedno naraščajoča cena papirja. Naročniki in Čitatelji, ne od nas, od vas sta odvisna napredek in bodočnost "Glas Naroda"! Uredništvo. ! p redno je sam nastopil, poslal kakega umetnika aLi kako umetnico I kot a vant gardo na oder. Včasih se je prvič poskušal kak nov tenorist, včasih kak igralee na g'a-1 sovir, katerikrat je tudi skušala, kaka plesalka ali pa pevkinja prvikrat svojo srečo. Ali takšni i kis topi Paganinijevih prednikov so bili prava mučeniška poslan-; stva; kajti občnvstvo je malo maralo za te umetniške prvinee in je edino hotelo Paganinija videti in j slišati. Zato je vsak' kmalu mo j ral zbežali z odra i retirirata za kulise, ako ni se hotel izpostav- i Ijati psovkam in trpinčenju. Tako se je zgodilo i ta večer: plesalka, jedva nastopi vša, je mo j rala psred krikom in žvižgom ne-| strpečoga občinstva pobegniti z odra. Sedaj se prikaže Paganinijeva i senčnata čarovniška osebnosit, I dolga, suha in vela podoba moža, i toda drugače, nego je slišalo o' njem občinstvo aH «ra že poznalo.! Drugikrat je počasi luzil izza ku-j lis, kakor tat, ki se vije okoli oglja, pohabljen, plaito gledajoč r noeoj pa — o, čudo in smeh! —; jo mož prišantal in prikinkal ter! se \ije naprej kot konj, ki ima krivo podkovano korpito. Kajti sij je bil bore-mojster na pešpotova-nju iz Livorna nabodel na žeblju nogo in je šiloma šantaval nla; oder, kar pa je poMcrooilo v hu-j dobnem o-bčinstvu neizrekljivi,' uprav homerieni smeh. Pri tem se! je mož še tako kislo in čemerno,! zraven pa še ki a verno in bojaz-; Ijrvo držal in nosil, da se je smoli od časa do časa le povečaval inj jedva polegel. Ali kakšna tišina nastane v gle-| tlališču, ko Paganini vzame gosli; in lok v roke! Kakšna tihota med; občinstvom, ko se zasliši prvi gfcisj gosli! (n kakšna sprememba v Pa-j ganiniju samem! Xjegova posta i va, preje sključena in pohabljena.; se povzdigne naenkrat kvišku ka-j kor pretresena iu oživljena z ne-J ko čarobno močjo; njegova oseba se hipoma vzviša in vzravna. Kot jeklo, kot srebro, kot bi-on mu ipo-jo struna poti lokom. Kakor Or-fej on mami svojo poslušalce; zdaj jih vznaša s seboj v nebeške, čisite višine; zdaj se strunrai gla-faovi kot ognjeni utrinki spuščajo v nebrojnih evetlreicah iu iskri-eah in pogrezajo nazaj k zemlji: zdaj si pijejo gosli stotero in stotero zvokov in vsakovrstnih in-trumeratalnih glasov sebe kot iz nereerpljive ^aktadniee; naenkrat švigne iz njih blisk in vihra, a kmalu se glas zopet pomiri in utolaži. Poslušalcem se jezijo lasje; ustavlja, be jim sapa-prestane jim dihanje od zamaknenja, Čudesa, sile in mffftie tlHetitkov. CRedali-šee je podobno mrtvo ležeči mor-J I ski gladini, nad katero plavajo ZA PREKLAD IN GRIPO. ; TU JE LE ENO NAJBOLJŠE ZDRAVILO NA SVETU. ENO ČAŠO VROČEGA H. H. Von Schlick-ovega Bolgarskega Krvnega čaja se vzame zvečer predno greste spat in uničen bo prehlad. Kot sistematični činitelj, ki drži eelo družino v pravem redu je H. H. VON SCHLICKOV BOLGARSKI KRVNI ČAJ da ga nima para Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem lahko vidite v našem i uradu. Velika družinska škatlja H. H. : VON SOHLICKOVEGA BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA, ki traa eel mesec, stane le en dolar. 6 škatelj pet dolarjev in jo pošljemo kamorkoli ako dobimo denar ali pa tudi C O. D. Marvel Products Go. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba : Ako hočete pošiljatev zavarovati, pošljite lOe. več. j edini glasovi Paganinijevih posli. Samo tupatam se izvije kakemu i ganjenemu poslušalcu globoki iz-jdih iz prs. koja ne morejo več prenašati sladkost občutkov. Ko Paganini preneha, ploska , "ja noče biti ne konca ne kraja. Kakor od potresa se maje poslopje od ploskanja in krika. Nekate i*i čistilci in občudovatelji Paga ntnijevi uprav divjajo ter z roka-j mi in nogami, kril jem join in dvi ganjeni celega telesa kakor besni odobravajo velikega mojstra, tako da je ta prisiljen povrniti se na oder ter ali ponoviti prejšnjo igro, ali pa zagosti drugo, novo. Ko se Paganini ustavi in pripravi na novo igranje in ko zopet pokaže občinstvu obraz, stopi bliže pred poslušalce ter se pokloni. Brž zopet utihne gledališče kakor popred; vse pričakuje, kaj bode mojster zapet zagodel. — Ali čudo. čudo! Eden krepki rsk po goslih in v arledališču se zasliši grozovki — oslovski rig i—a, fcakov rig, da se vse začudeno povprašuje, odkod bi bil. A mojster Paganini se brž pokloni iu reče na ves glas: "To v zahvalo onim, ko j i so se mi spočetka posmethovali!"' Ftisek teh besed povzroči nepo-pisljivi prizor. Paganini je vi občudovalci še huje divjajo od vtzncše-nosti. a razžaljenci nasproti viče-jo, sočejo, psujejo in Pa ganiniju grozijo s pestmi iu palicami. Ta pa šantaje uteče z odm in iz gledališča ter zbeži še tisto noč iz Ferrare. Kazdra žen osti ni .popisati. kakšna je nastala na Paganinija ; kajti vedeti .se mora. da v Ferrari ni večje razžativke in psovke od posnemanja oslovskega riganja proti komu, s tem raz-kačiš Kerrarčana do krvoprolitja. Zato je Paganini, vesel, da se jim ie maščeval, pobral iz mesta šila in kopita, ne da bi prejel kazni za svoje poroganje. To je povest o Paganinijevem : 4 oslovskem rigu". Angleški minister Henderson o vojni. Reuterjcva agentura javlja: — Minister Henderson je govoril v Claphamu. Rekel je. da mora vsak državljan izprevideti. da Anglija vojne še ni končala. Če Anglija ne bo premagala sovražnikov, bo bodočnost tako strašna, da ni niti tre uutek mogoče misliti na to. Vsakega mora svariti proti nevarosti, da bi se vojna predčasno končala. — Ameriški prijatelji Anglije in drugi nevtralci naj delajo, kar morejo, da ustvarijo tako zvezo narodov. po načelih, da se bodo spori poravnali potom razsodišč. Nočemo mini, dokler se bodo Belgija. Francija in Bnmuuija nahajale v sedanjem stanju. Boje se. "Secolo* poroča iz Pariza: V Petrogradu se boje, da se bo Hin-denburg sedaj obrnil proti Sar-railu. Mnogi so pa mnenja, da o-srednje sile pripravljajo sedaj ve j likopotezne ofenzivo proti Rigi in Petrogradu. "Ruski Invalid' piše, da se nikakor ne sme pustiti, da bi se čete osrednjih sil vgnjezdile ▼ Rumu-, ni ji, xnarve6 da se iih mora za vsa-ko ceno pregnati g dežele. REftMO BLOVENBII NAROD =KJE= KUPUJETE OPOJNE PIJAČE? ZAKAJ NE PRI ŠTEFANU CABALIKU? Ali ne veste, da pri niem dobite pijače najboljše,^ čiste, neponarejene, da pri njem dobite za svoj denar prave najboljše pijače in dobro mero ter za NAJNIŽJO CENO! ONI, A AKO ki kupujejo pri | W tako' P°tem Štefanu Čaba- M pišite P° cenik Jiku, - vedo, M na naslov: da kdor Pn m Stef. Cabalik, Cabaliku kupi, - dobro kupi. Ali ^^ ^AVE^ E^ nočete tudi Vi ^m „ _______' dobro kupiti? ■ P'™G^NA' ___P _ mamammmmmmmmmmmma MMHnnDDR Stara navada pivcev. Spisal J. Pajk, Navada starim pi\cem je Podnevi itak' ponoči: Iz čaš tla staro vilice se. Iz ust beseda umna toči; Zakaj, kjer manjka enega, Tam- tudi drago ne velja ; Oboje hodi s parom. Čim globlje v vino lezemo, Tem višje duh nam leta; Ko v vineu brado kopljemo, Ves svet nas krog obseta. Zamaknjen z na:ni v vinjenost. Zatopljen ves v zamaknjenost, V popitje. petje, ljubav. j Glej, vinski modrijan stoji Visoko nad grdobo, Nad dolom kakor hrib moli V ne-ba čisto jasnobo. j Ilribove soln-.-a luč krasi, Nam si.je v lica in oči Plamen iz polnih kuj>ie. Povejte. k;ij v pohot nam da Ves svet za to življenje? /a slasi, ki /. vinea nam smehlja Kdo dA nam povrnjenje? Le nekaj znam, kar lepie je: Ljubica, kadar ona rne S poljubki vsa osiplje. Ker kratek je življenja čas, Naj modrim bo pravilo: Da dobrega, kar sreča nas, Nikdar ni preobilo! Zato, prijatelj, nmhe v stran! Pa z numi bodi modrijan' (;lej. soline brž zahaja! ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Zaupaj, pa vedi komu! Garantiram, tla so moja vina naravna, ker ne prodajam drugih kot iz najboljšega ohijskega grozdja doina prešaua viua, vsake vrste in cene na debelo so sledeče: Delaware in Catawba, zlate barve........po $1.00 galona Coneord, rdeče barve......................po 70e. galona za 10 galon posodo računam Jfl.OO, za galou i«i pri večjih naro- Čilab je pa posoda zastonj. TROPIN JE VEC in DROŽNIK. Garantiran, i^ist, doma žgan, najboljši, ki ste ga se kdaj iiili velja galona $3.00, $-1.50 in $n.75. Na debelo od 10 galon naprej po $'J.G5 galona. Naročilu priložite denar ali pa money order. Louis Knaus VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DO.ALV KUHANEGA ŽGANJA 3908—3916 St. Clair Ave., Cleveland, O. Phone: Central 4644 K. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno 'Ckvelandska Amerika" Mi Udelojemo ▼m dru Štrene, trg ut Ae in prlvatncp tiskovine. Kah tlakama Je najbolj ■•demo opremljena izmed vaeh i1ot«mIA tialcaren ▼ Ameriki. Piiite za cene vaaka ftiakoTfne nam, predno ae obrnete kam dru-gmm. Pri naa dobite lepie. cHtaofe in boUia tiakoTina. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA «119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O GLAS NARODA. 1. FEBR. 1917. ' ED. ST1LGEBAUER PEKLO. I^oman iz sedanje vojne« Za G. N. pridedil J. T. 'JT 13 Nadaljevanje . Sclilobscr ira zaciuleno jrletla. — Zdi sc nm, da zbira nekaj straaneira za tem mrkim čelom česar nikdo ne ve in česar ne bo liik-do izvedel. — Cio*»iM>>l major, z»li -e mi. da vojaki pomalem streljajo. — Gospod major, ali bi ne bilo dobro, če bi se Sel prepričat? — Ne, ne, le ostanite Schlosser. S lako odločnim plasma ni bil Berkersburjr še nikdar izdal povelja. — Na povelje, gospod major — zajeea, S«-hlosser. Berkersburfr ni več zmenil zanj. — Poslušal je le Adolfov Sfla>, ki j«- prihajal iz daljave. — In ker je ta glas slišal, je trepetal po vsem telesu. — Pozor■ Naravnost! - Vizir 400: Ojyenj! Padlo je Mimo par strelov. Prokleto' - za mrmra Berkersburir - ujejra ne zadene nobena kroplja. — Kaj ste rekli, trospotl major? — Ničesar, prijatelj. Major zajiiči sabljo v mahovita tla. Adjutant se obrne, — Celo mu je pokril mrzel pot. — Boji se za svoje prijatelje, ki so od njega oddaljeni komaj »to korakov. In zopet Adolfov grlas: — Pozoooor' Naravnost!.... Vizir tristooooo! Padla sta še dva ali trije streli, potem jo pa vse utihnilo. — Samo sovra/.ne strojne puško še rahljajo iu potem naenkrat----stra Sen pok. - Sovražna artilerija* K<»t kri ranjen« živali sta se i/tr«rali ti dve besedi iz Sehlosser-jevih u*t. Kot lev s<* bori -- -ika major. — Kot lov. Tedaj priplazi vojak iz strelnega parka na jaso. — Kaj hočeš človek t Vojak se opoteka. 8 — Ti si ranjen. Vojak o| »oteče in Schlosser sr skloni k njemu iu mu z žepnim robcem obveže ra. no, — Samo (»raska... . ničesar nevarnega. — Človek, ali lie moreš stati? Kot klu- na ponioe bruhnejo te besede i/, majorja. Gospod stotnik ... Adolf — — — prosi za pomoč.... Od cele korupanr .... nij«-...... je (»stalo...... samo ...... devetindvajset .... mož.... Iiorkersburgov .»bra/ y bil kakor iz mrainorja izklesan. Na« nkrat strese, in oči se mu zablišee v neki posebni strašni *rozi: Pov i te ir«> spndu stotniku — pravi z odločnim glasom, pov-darja jiM- vsako U^lo da s»- glasi povelj«* gospo daljave prihaja še vidno irlas. še vedno Adolfov glas: Poz. ? ' Sovražna arlilerija! Naravnost! Vizir 1000! Ogenj! Naeiir:;? tekaj strašno poči in granata se razleti. Major zakol ne in s«- [>o dolgi m premisleku obrne k hornistu rekoč: l'aj»e signal! S Ima kompanija k napadu! Marš! Marš1 Marš! — Na povelje gospod major. Vso okolieo j«« napolnilo trobenje. - In kmalo zatem je odgo-* »rt I tudi 1 ornist sinlme kompanije z istim tro be njeni, v znamenje, da je razumel povelje gospoda majorja. 10 Zopet preteče pol ure. Majorju in ad.iutantu se je zdelo, da trajajo minute eelo več-no\t. Sedma kompanija s«, je nekoliko zamudila. — Sicer pa tudi *kozi gozd ill nobene poti. Major bodi m-irpno temterlja po jasi. — Slednjič zopet u heriatu: Ponovit« signal! S-dma kompanija k napadu! — Marš! Marš! Marš * Hornint izpolni iKivelje. 11 orni »t se«ime korrpanije se zopet oglasi. toda toi»ot veliko bližje. Berkersburg *e trloboko oddahne: Hvala I logu ! Kehlosser. slišite, že prihajajo! — Prihajajo in ne prepotno! - I>a. g«ispi»«| major, prihajajo. Id / .pet •»«■ j«- >. ponovno močjo oglasila mrtvaška raglja sovražnih strojnih pušk prasket granat in piskanje šrapnelov. s. eno sitiodko imam. gospod poročnik. — Edina je.___zad nja je. * — Nt hvala gosjunl stotnik, ne moreni več kaditi. — Kako* - Ali niste ve«** gospodar svojih živcev? I ti Sefcfo«fter zajeea komaj slišno; No pove I,i«4, gospod poročnik. Mož ki se je *niatr*l za pesnika in ki je hotel študirati na berlinski univerzi zgodovino, je zbiral svoje zadnje moči.. Iterkc rsburg je \ idel, kako j«' vztrepetalo poročnikov© telo. Naenkrat se obrne in pravi s hripavim arlasom: S^hlo^er. prevzemite za trenutek poveljstvo nad bataljonom. — -laz moram na vsak način v strelni jarek. Adjutant je prav dobro vedel, zakaj mora iti Berkcrsburg v strelni jarek Na desnem krilu, kjer je osma kompanija. vlada rur-n aiki mir. Tudi Adolfov clas je utihnil. — Moj Bog! Moj Bog: s, h los*, r je hotel majorja zadržati, toda prepozno. — Major jc bil i«* izrinil med drevjem. Medtem se topet priolazi vojak osme stotnije. Gospod stotnik — jeclja in »e stiska za prsi — gospod stotnik Adolf-- prosi..,, še enkrat - za pomoč.... Ko sem šel.... je štela naša -totnija .... samo.... enajst mož.. .. • Vojakovo porodilo prrkinejo vriskajoči klici. Kehloftserju se odvali težak kamen od srca. — S<«dma kompanija je dospela v bojno vrsto. — Ojačenje jt Vojak saene plaziti nazaj proti bojni črti. — Ko pa dospe dc *roba rozda prestrašeno vzklikne. — Nekaj strašnega so videle nje mtrt oči. . Major, ki je klečal za bojno črto in vzpodbujal svoje ljudi k ▼»trajnosti, je omahnil in padel. Takrat ae oglasi Adolf z grozečim in hripavim glasom: — Narednik! Iz trnu ja pri k s ie dava. (Dalje prihodnjič). aBb •. h \ ' i Rad bi izvedel «za svoja dva pri-' jatelja FRANKA KCPN1K in .TKRNIvlA MNIEVC. Dom.- sta, iz Zibenš. fara iu sodni o k rji j Gorenji Logatee na Notranjskem. Frank je dober muzikant Prosim. če kilo ve za katerega da mi naza tan i njegov naslov, ali naj s«* pa sama javita, ker p«.»-ročati njima imaiai zelo va/.uo stvari iz starega Kraja. — Anton Kupuik. Lusiuoret* St. Ironwood. Mi«di. i :J1 Rad bi izvedel za naslov svojega brata ALOJZIJA SEN. jkhI«.-mače Andrejev iz Jurčič na Kranjskem. Pred enim letom je bil v Delagua. Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje-gov naslov, da srn mi naznani, ali naj se ]>a sam javi. — Louis Calister. Box :54. Clear Creek, Utah. (:{()-!--1-2) j Želim iz ved est i za svoje štiri brate' J < >Ž K F A. A N I >11 Ivi A. JOHN A in ANTONA VALENCIČ. Pro-| sini cenjeaie rojake, če kdo ve za katerega izmed mojih štirih bratov, da mi naznani njegov naslov. y.a kar mu b.:»m z-lo hvaležen. ali naj s«' pa sami javijo. ■ Jacob Valenčič. Box 2'i. Bear Rjver. t olo. (:tl-l—2-2) Rad bi izv.'del z.a naslov JOHNA JANEZU . Pred 10. meseci sva bila skupaj v South Chicago, ILL, in sedaj se baje nahaja ne-kje v Coloradi. Prosim een.ene rojaki1, ce k lo \e z.a njegov na -' sbiv. da ga »ni javi. ali naj se pa j sani oglasi. — Frank Poljinec,' 1247 E. Gl. St.. C leveland. Ohio. (;$1-1— 2-2 Iščem svojo s»*srtro MARGARETO ŠNIDARSIČ. Doma jo o ime po ?>v«»-jem možu. Prosim cenjeni- rojake, če kdo ve. kj,- s«' nahaja, da mi naznani njo sedanji n;us!ov, ali mij se pa sama javi. — Toni Snidaršič. Iiox T. Corydon, Pa. Kje jata ANTON in MARTIN KRAINV- I>oma sla i/ Oorele. p^šta Kadei*r> pri Zidam-m mo-siu. Pred tremi leti sta bila ne kje v (*le\ elandu. Ohio, in zdaj ne veni, k j i * s.« nahajata. Prosim' cenjene rojake, ee k-lo ve za njtt naslov. I, liox 11\ New Alexandria Pa. Ctl-l—2-2> lw*eui JOSIPA ZALOKAR. doma! iz šentjernejske fare na Dolenjskem. Pred H. meseci se j;- nahajal nekje v Milwaukee, Wis. Ce kdo izmed rojakov ve za nje-J gov naslov, naj ga mi naznani., ali naj se pa saim oglasi. — John Germ, Box 124. Hostetter. Pa Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja MIHAELA KLAN CAR. Doma je iz Sv. Vida nad j Cirknico. Prt d t»uim lelom sva bila skupaj na Spruce in Yelk ('amp h. AV. Va. Prosim cenjene; rojake, ee kdo ve. naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Ah »is Rudolt. Cairnbrook. Somerset Co.. Pa. (:;0-l—1-2 ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO. Joseph Marinčic, lastnik, >805 St. Clair Ave, Cleveland. Obi«. Slovencem iu bratom ^^f^ Hrvat'im itriporoAuo na-^^^^^^ kup vsakovrstnih ur, ^^^^^^ rerižl«-. priveskov, prsta-B^HB nov, tudi takih z druSt-veuiuji in jeilnotiaiml znaki. V zaloti imam vse kar srwda v trgovino zlatnine, diamuute, stenske ure t> kukavico, budilke. Columbia gramophone. slovenske in druge plošče. Sprejemam v iK»i>ravo ure vsakega izdelka, gramophone in zlatnino ln za vsako delo jamčim. Priporočam se m obilo naroči; jaz l»otn vsakemu točno in pošteno po*rt re;M. Ne pozabite gesla: svoji k svojim. JOSIP MARFNČIČ POZOR ROJAKI I I HI W*w —• wri« Km. mabUmm v aacdMh Rada bi izvedela za naslov s.ojih! st arise - FRANCA in JOS I PINO SEVER. Doma sta iz. vasi Muljava pri ZatiČmi na Dolenjskem. Pred enim letom sta sc ' nahajata v Pittsburgh u. Pa. Prosim ju. da se javita svoji h'"eri. sedaj omoženi: Mrs. Mary Shrav. l:;n \V. St.. Lead-ville. Colo. CJP-1—1-2) Rad bi i/^edel za naslov svojih prijateljev KARLA I HIŠE BAL. doma s Staj«, rskega. ter za JO SIPA KNAP in J A KO! i A UA IvAtJA. s katerimi smo liili skupaj na Allow Montlior. Prosim eenj«'iie rojake, ee kdo ve za njih ii;isb>\. da ira mi naznajii. ali na i se pa sitnii oglasijo. — Frank Kraje. Box 1. Camp Cheat Bridge, \V. Va. (31-1—2-2) j hlse na prodaj ■ore mM lahka odplačila, M prazne lot« Id farme. StavsroTinJc proti okcJa. JOHN ZULICH, t* tmiood Kd„ ClevelaiMl. OMo harmonike hodlsl kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno lu zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drugr harmonike fer računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljulb vpraSanJ. JOHN WENZEI, 1017 East 6!nd St.. Cleveland. Ohio. Dr. lorenz, ; i Jaz sem edtnt hrvaško govore- l • i ^i £i>eeijili*t moških bolezni v j • J Pittsburghu, Pa. 4 i ' 1 1 Drjtdne ure: dnevno od 0. do- I' poldne do S. ure zvečer. V pet- ' • kih oil 0. dopoldne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do popoL * ' Specialist moških bolezni. j DR. LORENZ, CM Penn Ave. II. nadst. na ulico. Laški vojni hujskači v zadregi. I '•Corriere i • Clasovltira «0t, ki yy/'/l O 3« i*umel dr. %ry/S prof. Erllch. Ca 1-mate mozolj« ali mehurike po t«la-■a. v »riv., izpadanje laa, bolečine e koeteh, pridite ln Izčlatll vam bo *rt. Ne Čakajte, ker ta bolezen se naleaa. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapivec ali trl-per In tudi v p« druge posledice, ltt nastanejo rudi ixra.bljiva.nja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nebuje moika zmožnost, ne čakajte, temveč jjilfllle ta Jaz vam |o boai zopet povrnil. BuAenje cevi, k1 vodi ta mettarla ozdravim v kratasm čazu. Hydrocele all kito ozdravim v 10 urah ln sleer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bele čina v kntu in hrbtu ln vfaalh tudi pri apuičanju vode. ozdravim a (o-tovoatjo. Reumatizznn, trganje, bolečine, otekline, arbe£*co. škrofle In druge kotn« be'erni. ki ca*tanejo v&ed ceetste krvi ozdravim v kratkem času ln nI potre* no letati. Uradne ure: V ponedeljkih. wr*4a!» In oetkih od S. sjutraj do i. popoldne. V torkih. Cetvrtkih In sobotah od t ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. 3 j>oSto ne deUm. — Pridite oMbao. — Ne pozabite Ime ln fttevilko? Ali vam še ni zdaj znano? *• \•> t.nn kjer dobite Najbolj o m najceneje. Tako mesto je samo .eno v A -ti k i : i j- i ■ N h- lir. man Osgood v Pittstur^rhu Pa I 'r.- :• .■.;!-• pa/ >!• '*i f.-n.k ■; 4 V.<> a i r>l<. t'. .i h • i' T." N a j fin i j i KiuimtM ali \iruVvj« ' ' »t M ' * !• • H »v • " i žvaii;.- t •»> ;'a!oi| ............ ^CJ.5«I. fi.lW llj ."•»!.' ~ 1 • " .1 . H h 11 r: ■ ."Hi <'..jltar. tfalon........................ $2.50 dil $5 00 lu 1 ^t :i - >: .v <> .>r„. _ai s:: in> Ul" ali r«l«-. ca: :H> is:a,lki f"kH^'<'- ................ $2.50 dp'MM ...............Fini zelo temni runi. sruti.n ......... $2 00 do $4««'« ' Pravi fiiji 'l..rk' . -r • . . ... 5«» do $5 i> i ' , ... _ ' , .. . * Prava t«.r<-vieka mi L jcj.on. iri.rio, $4.no in $3<*> " r'lvta ^ka ta ■ .........$2 5o do $.V»o Vinsko žcanje. galon ................ $3.00 ln .$400 Mi pla-'-anio pr.-\o/!.e ^trošk.- pri na. »eilu od ali več med New Yorkom in Chiea- y.nn Pošljite dt-nar v priporočen, m pismu ali ekspresuim Money Orderom Prihranili boste, ako kupite pri nas, ker mi mmamo agentov. Nam IuViko pišete v slovenskem jeziku. BREMAN & OSGOOD 112 Fullerton St. PITTSBURGH, PA. JOSIP P. P A A L, slovanski upravitelj _NASA T HOP VINA JE US TANQVLJENA LETA 1893. . ŽGANJA pošiljam na vse kraje naravno iz tovarne po sledečih cenah: Kdeča žganja po $:i.00 galon, 10 galonor za $19.00. Rdeča žganja po $4.00 galon, 10 galonov za $27.00. Tropinjevec in Slivoviea po ravno istih cenah. Kdor želi vino ali piva naj piše po cenik. Express ali freight pla-Cam jaz na vseh pijačah, razen pire. Opozorjam posebno prebivalce v Coloradi, da si naročijo pijače za naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti požiljat-vam pijač v Colorado. Časa je malo. JOHN L A NIC H BOX 108, GATEWAY STATION, KANSAS CITY. MO. POPOTNIKI. Vsem onim, kl ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate družino, bo (»otrebuo nabaviti pohi&tvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v nagi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Prt meni imate vedno po-Steno in zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland na postajo ln se ne veste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 ln jaz bora poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite ■ St. Clalr karo do 62. ceste in na vogalu St. Clalr Ave. Se naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se vedno dobi letni koledar ca 20c. poštnih znamk. Hotel Gilbreath 694 East 152. St. COLLINWOOD — CLEVELAND, O. pi Anton Sershen r ^ vse vr'e Slovence in LIT * T r- Slovenke na obisk. jžjSjF^ . ,< Vi nee je sladko, ^^ ^^ ' te0C I>iaV gUldka -t^^f '^lSj Pivo in kranjske klobase J r~ ^ ' A^ . ' ' delajo kratke nam čase. * So^e za prenočišča. — J> Godba za ples. Se priporoča U C ANTON SERSHEN, > 694 E. 152. St., Collinwood pri Clevelandu. O. moderno urejena ^TISKARNA KLAS NARDM fggr VSAKOVRSTNE TISKOVINE " IZVBSUJE po nizkih CENAH. * • • DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • • POSEBNOST BOl DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. *_ Brat, pomagaj trpečemu bratu! »-------------------------—--— — — —-- j Edini SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY. PA. ! JOSEF SAVEC, lastnik. I Toči nnjbolje, vedno sveie pivo. domače in importirano žganje, prist- I no vino. | Gorki in mrzli prigrizek vedno na razpolago. — (Jnion-Bara. < Posebno se priporočani Štajercem, Kranjcem in Hrvatom. j HOTEL JOE I 717—719 East St., Cor. Foreland (preje First St.) I PITTSBURGH. PA. • Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET; VADKIQ4N, ILL. PRODAJA fin« vina, izvrstne unotkt, patentirana cdravila. PBONC M« PRODAJA vozne listke vseh prekoao* i __ »kih žrt. - POŠILJA denar ▼ etari kraj zanesljivo im GLAS NARODA* pošteno. « OoriiaiKit »ireei UPRAVLJA vse ▼ notarski posel spad#- Nevr York. T. joU dela. ! [ NajstarejŠaslOTensko^hnratskatrgovina z likery'vAmiU" I Mi vam nudimo ntuio zalopo najboljših likerjev po siedečlb cenab: 1 Brinjevee, zaboj (6 steklenic >................................ 9 7.00 I Brinjevec. zaboj (1^ steklenic)................................ 13.00 I Tropinjevec, galona........................^'50. $2.75 in 3.00 K Tropinjevec, zaboj <6 steklenic).............................. 5.50 C Tropinjevec, zaboj (I-'steklenic).............................. 10.00 P Slivovka, galon........................$2.75 In.............. 3.00 I Brinevec, (posamezna steklenica) ............................ 1JJ5 I NaS slavni "06" Pure Rye Whiskey, 7 let star ft zaboj (6 steklenic).................................... «.00 I zaboj (12 steklenic).................................. 11.00 B Concord vino, rdeče, berel.............................................$32.00 I Concord viuo. rdeče, pol berela................................................................16.00 B Pri odjemu 5 in 10 gaion, stane salona..............................90 P Pri odjemu ene same galeae pa...................................1.00 I Belo vino, berel............................................................................................38.00 I Belo vino, pol berela....................................................................................10.00 I Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galona................................................1.00 I Prt odjemu ene same galone pa..................................................t gg P - I K Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 ln 4% galone sodčke BO I centov, za 5. 6 in 10 galon sodčke $1.00 ln za 25 galon (pol berela) fl.BO. I Berel e pa Osmo zastonj. t Z naroČilom pošljite vedno tndl Money Order all pe Wffc I Zs vse blago jamči I THE OHIO BRANDY iDISTUUNG COMPANY < I «MM ST. ca AIR AVE* CLEVELAND, OHO. I