Gospodarske stvari. Občutljivost vinske trte in njenili sort proti zimskemu mrazu. Letos marsikateri vinogradar žalosten po vinogradu gleda pa ne najde grozdja, kakor bi si ga bil želel. Veliko zakrivil je ovo nezgodo zimski mraz, ki je posebno v nižejih legah vinsko trto hudo poškodoval. Pred dvema letoma bila je jednaka nesreča, ki je pa višje lege huje zadevala, vsaj na Stajerskem. Na vinorejskej šoli v Mariboru so skrbno in zvesto opazovali in zapisovali, katerim trsom, katerim trsovim sortam je letošnji zimski mraz več, katerim menje škodoval. Ko je na vinorejskej šoli letos meseca jauuarja bud mraz pritisnol, ležalo je snega do 10 centimetrov debelo. Največ trpela so očesa tik nad snegom; više stoječa so čedalje menje bila oškodovana in slednja so živa ostala. Mraz je škodoval rozgam do 1 meter ua visoko tako, da so očesa ob konci lepo pognala. Na to jesegledalo tudi pri rezitvi. Puščali smo mngoče veliko šparonov, potičev, bikov, konjičev. Pod snegom nahajajoca se oeesa ostala so skoraj povsod živa. Omeniti je se, da je trs bil dovolj poškodovan pred najveSjim mvazom dne 18. januaija, namreč uže 13. januarja, ko ni bila tolika zhna. Uzrok temu je obilni dež jeseni 1880. Rozge so se ga preveč napile in toraj les ni prav dozorel. Pokazalo je se zopet, da so tiste sorte najmenje trpele, ki imajo teuke rozge in goste kolence. Popolnem ozeble so s'edeče sorte: Aramon blavi, Korinta bela, Folle blancbe, Gosja noga blava, Skadarka črna (moslovec črni), volovnjak blavi, sy. Laurent, svilni trs žolti, vrnjač blavi, vauilija žolta. Močno ozeble so: Bicaise, Bovdoles, buketni grozd, brustiano, Kalabreški grozd, Caserno, Dolcedo, Duc de Magenta, Farber, ranina, Liverdnn, Molsac, Morillon, muškat, moslovec, klešec (Ortlieber), Picpovle, portugizec, Savignon, babovina rudeča, laška modrina. Me n i e ozeble so : Basilicum, burgundec beli, Cabernet, Gamay, plemeuika (Gutedel) b*ela, Modeleine, Miillerrebe, rulandec, Semillon, zelenčič, laški rizlec. Najmenje oškodovane so pa: burgundec blavi, Cabernet franc, Kalebov trs, Clairette, srebrnina, | Gamay blanc, žlabnina rudeča, rabolina, rizlec beli in tiaminec. Včinek, kteri ima iuraz na mleko. Iz mnogih poskušenj, ktere so se z mlekom med toplinskimi mejami od 0°—38° po Celsiju delale, so sledeče resnice našli, ktere znati bode našim mlekaricam gotovo koristno. Smetena se začne toliko prej in bitreje vzdigovati, kolikor bliže je toplina, kteri je mleko izpostavljeno: 0°. Velikost ali obseg smetene je veči, če se je mleko dobro izhladilo. Smetena da tudi več putra, če je bilo mleko poprej nizki toplini izpostavljeno. Slednjič je tudi posneto mleko, puter in sir iz mleka boljši, ktero je bilo v gori povedanih razmerab. Če tudi ui mogoče gotovo in natančno pojasnjenje resnice podati, zakaj umetni mraz in blajenje tako dober včinek na mleko in na večo ali majšo dobroto vseb mlečnib pridelkov ima, sme se pa vendar reči, da blad ono kisajočo razkrojitev, ktera se vseh živalskib tekočin tako bitro polašča, zabranja in da so vsled zabranjene razkrojitve tudi nilečni pridelki boljše kakovosti. Navada toraj nekterih mlekarjev mlečne sbrambe po zimi kuriti, da je toplina v njib okoli 14° Celsija, je napačna in ni priporočati. Maiveč se uiorajo mlečne posode v tekoči vodi kolikor mogoče hladne držati. Divji kostanj dobra lirana kokošim. Divji kostanj zopet zori po drevji. Ta sad ima mnogo redivnib snovi v sebi, ki prav dobro služi za pitanje kokoši. Da se mu grenkoba vzanie, se mora kostanje raztolči z vielo vodo, popariti in tako nekaj časa stati pustiti. Pozaeje se vse dobro spreša in posuši. Taka moka je pre prav dobra kokošja biana. Kaj početi, če začne konja grizti. Najprej je treba na to gledati, da se bolni živali čreva, kolikor najbolj izpraznijo in izčistijo. Za to je pa v prvi vrsti treba klistira. Ko bi klistirova tekočina ne mogla bolj globoko v čreva prodreti, ker te v ritniku tičoče kepe blata zabranjujejo, mora se blato iz ritnika pospiaviti, in sicer tako, da se z roko v njega seže iu blato ven potegne. Ko bi se bilo živinčetu prav trdo v črevah zapeklo, vzame se tobaka in žajfe v jednakih delib, kar se v primerno veliko vode skuha in potem za kliatiro porabi. Za znotraj se daje voda, v kteri so zavrele komilice in nekoliko komoračevega semena. Ti vodi se še pridene nekoliko Glavberjeve soli in smrdljivega žvepla. To so pa le splošni namigljeji, kako je treba koliko konjem zdraviti. Posebno zdravljenje se ravna po vzrokib, iz kterih je kolika nastala. Močno trenje po celem životu s slamnato metlico in pridno sem ter tje gonenje bolenega živinčeta je neizogibna potreba. Živini klajo rezati in drobiti je zelo koristno. To resnico so napravljene skušuje do dobrega potrdile. Na Angleškem so se prepričali, da 100 kilogramov rezanega sena toliko izda, kolikor 130—140 kii. nerezanega, 100 kil. drobljenega ovsa zaleže toliko, kolikor 170—180 kil. celega, ako se mu še rezanega sena in slame pridene, da se tako konj prisili brano žvekati. 100 kil. zmletega giaba, leče, boba redi ravno toliko, kolikor 300 kil. tega sadeža, če ni zmlet. Jeden kilo drobIjenega in še poparjenega graha, leče, boba ali turšice toliko izda, kolikor 3 kilo ovsa. Trtno uš v brežiškem okraji unieujejo z žveplenim ogljencem. Gnezdišča trtne uši so precej razdeljena in napadeni posamezni kosi vinogradni niso veliki. Vinogradi so drug od diugega pogosto zagrajeni po gozdib, sadunosnikib, njivah in travnikib. Srenje, v katerih iiuajo trtno uš, sosledeče: Stara ves, Kapela, Vidmanci, Brezje, Lužica, Drenovec, Orehova ves, Bukova ves ia Pišece, Gtoveja kuga hudo razsaja v okolici mesta Dunajskega: pobili so uže 232 goved, 30 blevov so zaprli,