štev. 230. o llnbljnnl, g soboto, dne J. oktobra 1905. Leto mm. Velja po pošti: » » >i „ 6-50 „ 2 20 za celo leto naprej K 26-— za pol leta >, » 15'— za ietrt leta ga en mesec V upravniStvu: sa celo leto naprej K 20'— Si pol leta „ >, 19°— ■m četrt leta „ %i cn mesec „ n „ S— „ vm Za poSIIJ. na dom 20 Ia nun mesec. Posamezne Stev. 10 h. fIredniŠtVO 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez uredništvu 'dvorls^ nad tlslkor znano, je v zbornici mnogo takih, ki se tresejo pred splošno volivno pravico, ker ved6, da pridejo potem namestu njih v zbornico možje iz ljudstva, ki se bodo drugače potegovali za ljudske koristi. Tem je dr. Šusteršič na glas zaklical: Oni, ki se ustavljajo, bodo pohojeni! S tem je dal dr. ^Šusteršič hkrati parolo za nadaljni razvoj naše domače politike. Tudi na Kranjskem so bili nekaterj že pohojeni, ker so se ustavljali, da bi zaprašene ih [fle-snive privilegije žrtvovali koristim vsega ljudstva. V tej smeri pojdemo dalje! Poleg teh važnih izjav se prav klavrno sliši izjava liberalnega prvaka dr. T a v ča r j a, ki je tožil, da on ne more biti za splošno volivno pravico, ker potem on ne bi bil več izvoljen Smejali so se mu na Dunaju in smejejo se mu doma. Pod vtiskom teh izjav pričakujemo, kako se razvijejo razmere pri nas v Kranjski deželi in v obmejnih pokrajinah. Ljudske stranke se dvigajo in silijo na dan. Oni, ki jih hočejo potlačiti, brdo odleteli v stran. ZaKni drasinja u LJubljani? V braiih kjer ni modernih občil, še i živi zelo ceno ako je dotična pokrajina bo-I gata na poljskih pridelkih, drago pa, ako je i tisti kraj, ki je ločen od prometnih sredstev, reven na zemeljskih pridelkih. Moderno ob čilo železnic, plovne reke in morje pospe šujejo promet in vplivajo na zjednačenje tržnih cen. Iz navedenega je razvidno, zakaj so bila živila > Ljubljani ceneja tedaj, ko nismo imeli železnic na vse strani. Cela dežela je privažala svoje pridelke na ljubljanski trg. Tu je lahko odjemalec kupoval naravnost od poljedelca. Danes pa proizvajalec veči- noma že doma odda svoje blago in z bližnje železniške postaje gre blago na svoj cilj. Ljubljanski odjemalec ima od železnice le v tem nekoliko koristi, da pridelke, ki se ne pridelujejo v deželi, hitreje, lažje in morebiti tudi nekoliko ceneje dobi, kakor v tistih časih, ko so v deželi po beli cesti tovorih in vozarili v Ljubljano in dalje v Trst. Za dobavo živil, ki se pridelujejo v deželi pa je vsled železnice na slabjem. Veliki, bogato založeni trgi oziroma sejmi v Ljubljani so starejšim Ljubljančanom le še prijetni spomini. Ni jih več, ker vzela jih je delsma železnica, deloma propad domačega obrta. Seveda dohajajo deželni pridelki še v Ljubljano, pa večinoma le v roke kupca, kramarja in branjevke. Za odjemalca pa je nakupovanje pri prekupcu dražje, kakor direktno od poljedelca. Za koliko odstotkov dražje, nočem reči, da se mi ne bo očitalo opravljanje ali celo obrekovanje. To naj do-žene natančna preiskava. Novodobna obratna sredstva so podražila v deželi pridelana živila za ljubljanskega odjemalca. Sedaj pa pride za Ljubljančana še nova neugodnost, to so kmečke proizvajalne zadruge. Te zadruge bi bile tudi za Ljubljano od koristi, če bi občinski zastop umel svojo nalogo, da jih izkoristi za mesto. Cela dežela je že preprežena z zadrugami. Precej zadrug se bavi z razpečeva-! niem kmetijskih pridelkov. Kmet proda doma v zadrugi svoje žito, sočivje, jajca itd. Ne vozi več dolgo pot v Ljubljano, negotov si, ali bo ugodno ali neugodno prodal. Trg z žitom je v Ljubljani danes pod nič, trg z jajci in kuretino neznaten. Zi-kaj ? Naravno, ker se proda na licu mesta, doma izvažajočemu trgovcu ali pa v zadrugi. Pa se bo kdo jezil na izvažajoče tr govce na deželi, ki prestrežejo vsako jajce in pišče, da ne pride na ljubljanski trg, in zabavljal bo na kmetijske zadruge, da mu draže življenje v Ljubljani. Res je, da v Ljubljani ne bo več tistih lepih časov, ko je ena „cvancgarca" pomenila že premoženje, ali pretirana draginja v Ljubljani glede živil je zakrivila malomar nost občinskega zastopa. Deželni pridelki se iz dežele izvažajo v Trst in drugam mimo Ljubljane po železnici. Kuretina ter jajca, ki so došla po dolgi in dragi poti železnice v Trst s Kranjskega, se tam dobe ceneje ali vsaj za tisti denar, kakor v Ljubljani. Zakaj nekaj tega blaga ne ostane tu ? V Ljubljani tožimo, da ni na trgu nič prida dobiti, in še tisto, kar je, po pretiranih cenah. Naravno, ker gredo malone vsa na kmetih razpoložna živila mimo Ljubljane iz dežele; Ljubljana pa čaka, da bodo hodili kmetje in kmetice z obloženimi vozovi od hiše do hiše in ponujali, kakor včasih Iža-nec drva. Ljubljančani smo zaspanci. Vsa dežela je zadnja leta v gospodarski organizaciji ogromno napredovala in se v svojo korist poslužuje vseh prometnih sredstev; ljubljanski magistrat pa misli, da bodo za ljubljanski trg že branjevke skrbele. Kje je „na-predni občinski svet s svojim umom, svetom in napredkom?! Državni zbor. Dunaj, 6. oktobra. Volivna reforma. Včeraj popoldne je zbornica pričela razpravo o nujnih predlogih glede splošne, enake in direktne volivne pravice. Prvi je govoril v imenu mladočeškega kluba dr. Krama? v istini izborno Naglašal je, da politični privilegiji višjih stanov državi in ljudstvu ne donašajo nobenih koristi. Država dobiva največ krvnega in denarnega davka iz nižjih slojev, a privilegovani stanovi določujejo te davke. Treba je torej zaupanja med ljudstvom in državo. Ljudstvo pa dobi zaupanje do države, ako samo odločuje po svo ih zastopnikih o svojih bremenih in žrtvah. Državna volja mora biti ljudska volja. Naravnost je pobijal izvajanja dr. Tavčarja rekoč: Čudim se, kako se more ustavljati splošni in enaki volivni pravici liberalen poslanec. Ako je prebivalstvo klerikalno, ima pravico voliti klerikalne poslance. Čuden pa je liberalizem, ki se ustavlja razširjenju volivne pravice, ker ljudstvo ni liberalno. Saj tudi nam Mladočehom preti nevarnost, da splošna in enaka volivna pravica morda skrči število naših poslancev; a ne bojimo se te nevarnosti, ker zaupamo v svoj program. Govornik dalje dokazuje, da ravno z narodnega stališča morajo slovanski narodi zahtevati splošno in enako volivno pravico. Izborno je govoril tudi dr. Š u s t e r - LISTEK. Spomini z ljubljanskega grada. Piše star Ljubljančan. Kako se je nekdaj skrbelo za pobolj šanje jetnikov in reševalo socialno vprašanje na ljubljanskem gradu? Naj vam o tem govore sledeči skromni spomini! Živahno je bilo nekdaj na ljubljanskem gra^u, ki zdaj čepi in dremlje nad mestom kot star dedej, ki čaka, da bi se ga kdo spomnil in usmilil. A življenje ondi ni bilo srečno in veselo, dasi se odtod toliko lepo in prijetno vidi daleč na okoli in je grad prekrasen kinč mesta, naj se pogleda nanj od katerekoli strani; Ljubljana brez gradu bi bila nevesta brez venca, kralj brez krone. V gradu so bili zaprti jetniki hudodel-niki s Kranjskega, Koroškega in Primorskega, moški in ženske, Slovenci, Italijani in Nemci; vsi so nosili na nogah verige, in to ti je bilo rožljanje in žvenketanje, kadar so gonili moške po mestu ali so vozile ženske na ročnem vozičku perilo z grada na Žabjek in spet nazaj na grad, vprežene po šest parov ali še več. Žalostno življenje na lepem kraju, za marsikaterega dolga pokora za kratko zmoto. Ječe niso samo kaznilnice, temveč reklo se je, da so obenem namenjene jetnike tudi vzgojevati, poboljševati. Zato so imeli na gradu vedno svojega duhovnika ki je opravljal službo božjo v kapeli in poleg tega še posebej poučeval jetnike v določenih prostorih. Važno in imenitno je bilo opravilo „višjeRa duhovna ljubljanskega", kakor so imenovali navadno kurata na gradu, a tudi težavno in ne vselej prijetno; ovčice njegove so bili razbojniki, ubijavci, tatje in drugi hudodelniki, uprava časih preojstra, časih pa tako in tako. Pripovedal je nekdanji „višji" duhoven ljubljanski, ki je že davnej v večnosti, marsikaj zanimivega iz svojih britkih izkušenj na gradu. Naj sledi par črtic, kako je skrbela uprava za poboljšanje jetnikov in reševala socialno vprašanje. Pogrešal je kurat pri duhovnih opravilih in poučevanju večkrat precejšnjo število kaznjencev in sčasoma izvedel, da nekaj bolj spretnih in izurjenih ročnih delavcev jetničar med službo božjo zapira v posebne prostore, in mu tam delajo skrivaj gumbe, katere ie potem prodajal za svoj dobiček. Kajpada tega vestni dušni pastir ni mogel in smel trpeti, in ie naznanil vodstvu. A potem je bilo joj in zamera na vse strani. Jetničar je moral iz službe, jetniki so raje sedeli v delavnici kot pri pouku in službi božji, morda so pri skrivnem delu kake krajcarje še posebej zaslužili; vodstvu pa tudi ni bilo všeč, da se bega ljubi mir in stare poštene navade, katere menda tudi njemu niso bile v izgubo in škodo! Kako se je reševalo socialno vprašanje? Pazniki na gradu so bili večinoma vsi oženjeni, njih zakoni blagoslovljeni z obilnimi otroci, plača pa prav pičlo odmerjena. Kaznjencem je kruh ostajal, a otroci paznikov so stradali, postavali okoli kaznjencev ter prosili v tedanjem uradnem jeziku : „bit' a štikelj brot (prosim košček kruha), bit' a štikelj brot!" Kurat si misli, kako je mogoča disciplina pri teh razmerah, in se obrne na ravnateljstvo jetnišnice proseč, naj se zvišajo plače paznikom vsaj toliko, da ne bodo odvisne njih družine od dobrote kaznjencev. A kakšen uspeh je imela ta prošnja? Gubernijalni svetnik je bil ravnatelj kaznivnice, se je čudil proti kuratu, češ, kako je to mogoče, saj so pazniki do bro plačani; »mož ima toliko polen drv na leto, toliko lojevih sveč, suknjo in hlače, jopič in kapo, povrh še vsak mesec 8 do 10 goldinarjev, s tako plačo vender lahko shaja". „Bi živel", mu odvrne kurat, „ako bi bil sam. Naj pa pomisli velemežni gospod svetnik, da imajo žene, po pet, šest ali še več otrok, koliko pride sleherni dan na osebo? Pri nekaterih še po grošu ne, in s tem grošem je treba preskrbeti vsej družini obleko, obutalo in hrano, pri otrocih zraven še kar je treba za šolo i. t. d. Ali je mogoče s tem pošteno sbajati?" Ravnatelj je dtbelo gledal in odgovoril, da se bo ukrenilo, kar je treba. In kaj se je ukrenilo. Prišel je v kratkem ukaz, da žene in otroci psznikov se morajo v postavljenem kratkem roku spraviti iz grada, plače pa ostanejo pri starem. Tako se je rešilo to važno socialno vprašanje. Pazniki so morali iskati in najemati svojim družinam stanovanja doli po Rebri, okoli sv. Florijana in drugod, ter seveda tudi plačevati. Kajpada so nekateri tudi še kleli kurata, ki jim je s svojo prošnjo pomagal [k temu imenitnemu priboljšku. To je bilo pač prijetno stališče za vestnega duhovnika, kateremu je bilo mar, da se doseže namen jetnišnice v blagor vsem, kateri so v njej. Zdaj seveda se kaj tacega ne godi. i č za splošno in enako volivno pravico. Bistvo države zahteva, da si delita oblast v državi ljudstvo in krona, ne pa krona in posamezni pri v i 1 eg o v ani krogi. Državni zbor, izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice, bode tudi preje in pravičneje rešil narodna vprašanja. Ko pa se uvede splošna in enaka volivna pravica, mora se preosnovati tudi gosposka zbornica, da bodo v nji zastopani vsi zgodovinski deli države. Vsaj nekaj članov gosposke zbornice bi m o r a 1 i v o liti deželni zbori. (Živahno odobravanje. — Govor objavimo po zapisniku.) V imenu čeških socialcev je govoril za splošno in enako volivno pravico poslanec F r e s 1 , v imenu poljskih radikalcev B r e i t e r, v imenu socialnih demokratov D a s z y n s k i. Danes je prvi govoril za splošno in enako volivno pravico rusinski poslanec Romanczuk. Iznenadil pa je nas dr. Ebenhoch, ki je menda pozabil zgodovinski razvoj habsburške države ali pa ga sploh ni poznal. Za nemški narod namreč zahteva pravice prvorojenca. No, to so lepe pravice. Prvorojenci so imeli v prejšnjih, prošlih časih vse pravice, drugo rojenci so morali biti hlapci v družini ali pa iti s trebuhom za kruhom. Kakor pa so se izpremenili stari običaji in privilegiji prvorojencev, istotako ne priznamo privilegijev nobenemu narodu v v moderni državi. Dr. Ebenhoch ni proti splošni, pač pa proti enaki volivni pra vici, ki naj se meri po kulturi in imetju. Mož pač ne pozna naših razmer, ako misli, da so med slovanskimi narodi sami anal-fabeti. Za njim se je zopet oglasil min. predsednik baron G a u t s c h , ki se je v prvi vrsti bavil z govorom dr. Kramara, Kramaf zahteva, naj se vpoštevajo dežele pri razdelitvi mandatov. Predlogi pa kažejo, da pridejo narodnosti v poštev. Vlada se ne upira razširjenju volivne pravice, toda v Avstriji bi bila opravičena splošna in enaka volivna pravica, ako bi bilo rešeno narodno vprašanje. Dokler se to ne zgodi, vlada ne odobri splošne in enake volivne pravice. V imenu Poljakov je grof D z i e d u s -z y c k i najodločneje govoril proti splošni in enaki volivni pravici. Ravno tako odločno pa so govorili za splošno in enake volivno pravico italijanski poslanec dr. H o r t i s , soc. politik dr. O f n e r in član nemške napredne stranke dr. Lecher. Osobito dr. Lecher je neusmiljeno bičal one nemške stranke, ki se protivijo splošni in enaki volivni pravici. Kot glavna govornika sta govorila d r. Schopfer za splošno in enako volivno pravico, dr. pl. D e r s c h a t t a pa le pogojno, približno v smislu poslanca dr. Ebenhocha, naj se namreč vpelje splošna, a ne enaka volivna pravica Ta naj se ozira na kulturne, gospodarske, narodne in druge razmere v državi. Po raznih stvarnih popravkih se je vršilo glasovanje in sicer najprvo o nujno sti šestih predlogov, ki zahtevajo splošno, enako in direktno volivno pravico. Za nujnost glasujejo: Cehi, Jugoslovani, Rusini, poljski radi-kalci, antisemitje, nemška ljudska stranka, soc demokratje, posamezni Vsenemci in Italijani; proti seveda veleposestniki na levi in desni, Poljaki, nemška napredna stranka in centrum. — Zabeležiti moramo da je za nujnost glasoval naš rojak, profesor na univerzi v Crnovicah dr S k e d 1 , dočim so se poleg mnogih na levi in desni glasovanja odtegnili tudi slovenski ^naprednjaki" d r. Tavčar, dr. Ferjančič in Gabr-š č e k. Za nujnost je glasovalo po imenih 15 5, proti nujnosti 114 poslancev. Ker za nujnost nista glasovali dve tretjini navzočih poslancev, nujnost ni obveljala. Nato je bilo glasovanje o nujnosti predloga dr. Ebenhocha. Za nujnost je glasovalo 124, proti 137 poslancev. Ker je Ebenhoch govoril o pravicah nemškega ^prvorojenca" so bili Čehi in Jugoslovani užaljeni in so zato glasovali proti nujnosti. A bila je to taktična napaka. Če nam tudi Ebenhochov predlog nikakor ne ugaja v meritornem oziru, mogli bi navzlic temu glasovati za nujnost, da bi vprašanje vsaj ostalo na dnevnem redu in prišlo v razpravo že v novembru. Vlada bi bila mo ralno prisiljena, da vsaj razširi volivno pravico. Po tem glasovanju nima vlada nobenega navodila od zbornice. Zbornica je nato razpravljala o imunitetnih zadevah. Zbornica je odklonila izročiti sodišču poslanca Sehnala, izročila pa je poslanca Herzoga proti kateremu je vlo ženih pet tožb, nadalje poslanca Bombo in Szajerja. Poslanec Malik je sam predlagal, naj ga izroče Izročena sta bila tudi posl Breiter in Fijak. Nato je prečital zapisni kar posl. Albrecht vladarjevo pismo, s katerim se odgodi zbornično zasedanje Poslanca Schonerer in G'ockner sta skrbela končno še za primerno zabavo. Priglasila sta se namreč za neko vprašanje, a predsednik je naznanil, da jima ne more več dati besede, ker je zasedanje odgodeno. Poslanca sta se poslovila s krepkimi izrazi od predsednika. Tedenski pregled. Manifestacije in izgredi v Brnu. Nemci v Brnu so 1. okt. manifestirali za novo nemško univerzo, oziroma demonstrirali zoper češko vseučilišče, ki je zahtevajo Čehi. Deset posebnih vlakov je pripeljalo nemške goste od vseh strani. Na čast gostom so priredili brnski Nemci velikansko bakljado. — A tudi Čehi so se združili in pokazali, da Brno ni nemško mesto. Nad 20.000 češkega naroda se je zbralo pred „Besednim domom", da protestira proti nemški oholosti. Z Dunaja so prišli tudi nekateri slovanski poslanci, ki jih je množica burno pozdravila. V ,.Bes. domu" je nastopilo mnogo navdušenih govornikov, ki so zahtevali drugo češko univerzo. Na shodu je govoril tudi dr Žitnik ter pozdravljal Čehe kot zveste zaveznike Jugoslovanov. — Med Nemci in Čehi so se pojavili večkrat nemiri in spopadi. Pred „Nemško hišo" se je vršila pravcata bitka. Vsled nemške surovosti in pristranosti policije so razkačeni Čehi p bijali šipe. — Rešilna družba je posredovala v 174. slučajih. Policistov je ranjenih 30. Izgredi so se ponavljali v ponedeljek in torek. V ponedeljek je bil neki mizarski pomočnik težko ranje » ter je v bolnišnici umrl. Pozno ponoči so Čehi uapadli »Nemško hišo", razbili na eni strani šipe, vdrli v notranje prostore ter pometali klopi na ul co. V torek so demolirali knjigarno Wineckerjevo. Ko so nastopili vojaki, so bežali ter se ustavili trdovratno pri cerkvi sv. Jakoba. — Orožnštvo je streljalo; več oseb se je težko ranjenih zgrudilo na tla. — Včeraj je bil v Brnu zopet mir. Iz državnozborskega govora dr. Š u s t e r š i č a. Ko je g. poslanec omenjal svoj in tovarišev nujni predlo? za splošno in enako volivno pravico, je polemiziral proti dr Tavčarju, ki zoper razširjanje volivne pravice ni imel drugega navesti, kakor da potem on ne bi bil več izvoljen, ter rekel: „Ne on ne njegovi tovariši ne dobe prilike, da bi pri izvrševanju vzvišene naloge kot zakonodajavci tukaj v visoki zbornici kvasili o naprednem značaju nagih žensk ter o kulturnem nazadnjaštvu tančic in „modercev". 31, sept. je bil shod za splošno in enako volivno pravico v »Narodnem domu" v Ljubljani. Navzočih je bilo do 400 oseb; med njimi zastopniki kršč. soc. delavstva in nar. radikalnega dijaštva. Ostro je govoril zlasti Linhard, povdarja-joč, da ne bo prej miru v Avstriji, dokler se ne vpelje splošna in enaka volivna pravica, ki je edino sredstvo, da se zboljša položaj. Tozadevna resolucija se je enoglasno sprejela in niti radikalno dijaštvo ni ugovarjalo. Po shodu je korakalo kakih 300 udeležencev pred hišo dr. Tavčarja, kjer so glasno protestirali proti njegovemu govoru v zbornici ter mu klicali: „Pereat!" Dr. Tavčarjeva slava pojenjuje. Na zveznem občnem zboru slov. „Sokola", ki je bil polnoštevilno obiskan in ga je otvoril starosta dr. Tavčar, je bil izvoljen kot starosta sokolske zveze dr. Ravnihar. Tavčar je dobil en glas. Dr. Kušar je zahteval, naj nosi „Sokol" vedno značaj narodno-napredne stranke. Dr. Treo je ugovarjal in zahteval, naj vlada v „Sokolu" svoboda, kar je večina odobravala Pri ovacijah, ki so z njimi počastili novega starosto, so Tavčar in somišljeniki vstali ter odšli. „Narod je bil silno žalosten; očita novi struji v "Sokolu", da je klerikalna ter prijemlje ostro, osobito Štajerce češ, da je pri njih narodna stvar tako žalostna, kakor nikjer drugod. Štajerski sokoli! Tako govori v nemških objemih se topeča telesna straža dr. Tavčarjeva! — Protestantovski vse-nemški list „Evangelischer Gemeindebote" slavi Tavčarjeve zasluge za boj proti katoliški cerkvi. — Dne 4. okt. ob 11. uri dop. je umrl nadškof v Gorici metropolit Andrej Jordan. Bolehal je že dolgo na želodcu, bolez n se je shujšala, ko je bil na posvetovanju v Rimu V sredo ob 9. uri je še čital pisma, ob 10. uri je govoril z zdravnikom, a se je počutil slabo; čez eno uro je bil mrtev. Srčni krči so vzrok smrti. Bil je blag mož, pri vsem delovanju ga je pa ovirala bolezen Novi deželni predsednik je prišel že v Ljubljano. — V preiskavi so zastopniki učiteljstva, ker so obstruirali. Ogrska kriza. Fejervary bo v ogrski zbornici 10. okt obrazložil svoj načrt. Vlada želi nastopiti s splošno volivno pravico, katere se Ko-šutovci bo|e. Fejervary sprejme vlado, ako dobi potrebna pooblastila. Vladar baje ni nasproten razširjanju volivne pravice. Kristoffy je bil več ur pri cesarju ter mu pojasnil načrte o voliv. i reformi. Političen boj hočejo zanesti tudi v vojašnice; prigovarjajo moštvu, naj bo nemo za nemško poveljevanje — O ogrski krizi je govoril dr. Lueger v zb mici tudi sledeče: „Na Ogrskem je edina rešitev splošna, enaka, direktna in tajna volivna pravica zvezana z volivno dolžnostjo in s svobodo pri volitvah. To zdravilo velja tudi za nas. Če se to izvrši, postane naša država zopet velevlast." - V ogrski zbornici bi moralo biti po razmerju narodnosti okrog 200 nemažarskih poslancev, sedaj jih je le 23. — Na Reki so zborovali hrvaški poslanci iz Dalmacije, Istre in opozicionalci iz Zagreba. Sprejeli so med drugimi resolucijo, ki zahteva združenje Dalmacije s Hrvaško. Izrazili so svoje simpatije politiški borbi, ki jo sedaj bije mažarska koalicija. Mleko Mlekarski sestanek je bil 1. okt. v »Gospodinjski šoli", kjer so se zborovalci pritoževali radi postopanja ljublj. magistrata ter posameznih oseb proti kmetom in mlekaricam. Ker so nekateri odjemalci mleka vsled nastopa občinskega sveta, oziroma župana Hribarja ter vsled pisave „S1. Naroda' bojkotirali mlekarje, ustavilo je 5. okt. precej okoličanov (Št. Vid, Dravlje, Ježica, Posavje) dova-žanje mleka Orožništvo je posredovalo, da so posamezne mlekarice mogle v mesto. •— Okoličani so sklenili, da rajši narede svojo mlekarno ter pošiljajo mleko v Trst, kakor da bi odjenjali. Pri „Perlesu" je bil 1. okt. tudi protestni shod proti podraženju mleka, kjer pa niso sklenili nobene resolucije. Cesar je daroval deset tisoč kron za piigoielce v Ratečah. Poslanec Pogačnik in tov so vložili nujni predlog za takojšnjo pomoč. — Pogreb posl. Žičkarja je bil veličasten. Navzočih je bilo več poslancev in 69 duhovnikov. Uredništvo „Slovenca" je namesto venca poslalo 50 K slovenski šoli v Celju. Prva operna predstava v ljublj. gledališču je imela sijajen uspeh. — Po planinah je ni/.ko za-snežilo. — Proračunski odsek je pooblastil finančnega ministra, da proda vojaško skladišče in bolnišnico na Dunajski cesti v Ljubljani. — Grof Sternberg je vrgel" v zbornici kozarec z vodo v po- slanca Wolfa, kei ga je med govorom motil. Prositi je moral zbornico odpuščanja. * • * Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 8. okt. Brigita vd., Limeon sp.; ponedeljek 8. Dionizij šk. m.; torek 10. Frančišek Borg., Gereon; sreda 11. Justina d., Nitazij šk.; četrtek 12. Maksimiljan, Seratin; petek 13. Edvard, Koloman; sobota 14. Kalist p., Domicijan. Dogodki na Ogrskem. „Budapesti Hirlap" poroča, da je razširjena govorica med Tiszovimi pristaši v Velikem Varaždinu. da bo pozval vladar v zaslišanje grofa Tiszo. „Magyar Orszag" poroča, da ojačijo stoliško orožništvo z vo jaštvom. Ojačenje je v zvezi s strožjim postopanjem nasproti stoliškim uradnikom m pa, ker nameravajo izzvesti novačenje. Minister KrisUffy se je razgovarjal s so-trudnikom lista „As. Ujszag" gledč Tiszovega članka o splošni volivni pravici. Rekel je, da zamore večina premagati manjšino le v onih zbornicah, v katere so izvoljeni poslanci po načelih splošne volivne pravice in imajo tako za seboj večino ljudstva. Kjer nima večina za seboj ljudstva, je nasproti obstrukciji manjšine brez moči. Najboljši dokaz zato je avstrijska zbornica. V spomin 6. oktobra 1849 so bili pri Battbyarijjevem mavzoleju in na Košutovem grobu govori in položili so vence. Mir se nt motil. Izgredi v Brnu in njihove posledice. V četrtek zvečer so bile razpostavljene v Brnu štiri stotnije vojakov, v vojašnicah sta pa bili pripravljeni za vsak slučaj še dve stotniji. Po mestu se skrbele za red tudi orožniške patrulje. Mesto je bilo mirno in vojaki so že ob pol 9 uri zvečer odšli v vojašnice. Leško prebivalstvo na Moravskem je pričelo bojkotirati nemške trgevce in obrtnike. V Jedonucah pri Brnu niso pustili nemških in judovskih trgovcev na semenj. Tudi občinski svet v Blanskem je sklenil prepovedati obiskovanje sejma nemškim in judovskim trgovcem. Dasi je nastal v Brnu mir, je bilo vojaštvo včeraj še pripravljeno za vsak slučaj. V nedeljo pričakujejo, da Cehi prirede de monstracije. Prijeli so včeraj zvečer več oseb, ker niso ubogale oblasti. Obsodili so jih v tridnevni zapor. Češko časopisje piše ogorčeno proti Nemcem. S 15 t. m. nameravajo izdati nov češki list .Ljudska straža", ki bo priobčeval imena onih Cehov, ki kupujejo pri Nemcih. Nemci so se pričeli bati posledic zaradi brnskih dogodkov, ki so jih izzvali sami s svojim surovim postopanjem nasproti Cehom. V Pragi so izdali dijaki oklic, v katerem naznanjajo, da pripravljajo za nedeljo protinemške demonstracije. Oklic naglaša, da je dolžnost vsakega češkega dijaka, da pride v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne na Prikope. Oblasti dobivajo ©vadbe, da nameravajo prirediti slične protinemške izgrede, kakor leta 1897. V Olomucu nameravajo Cehi jutri pri rediti tabor in izprevode po mestu. Dasi so prepovedale oblasti tabor, izjavljajo Cehi, da pridejo kljub prepovedi v mesto. Češki list „Pozor" je bil zaplenjen, ker je baje huj-skal proti Nemcem. Tudi Nemci so sklenili jutri prirediti tabor v Olomucu, a ga je prepovedala oblast. Cehi in Nemci so se pritožili zaradi prepovedi. Rusija. Volitve v gosudarstvenno dumo. Ministrstvo je naročilo 5. t m. gu-bernatorjem, da morajo najkasneje 28 t. m. objaviti imenike volivcev za gosudarstvenno dumo. Zapovedalo je tudi, da se oblasti in uradniki, osobito deželni glavarji in deželna poli«ija, ne smejo vmešavati v volitve. Varšavsko vojno sodišče je obsodilo na smrt nekega Jožefa Oryanija iz Dinaburga, ker je umoril v Lukovem nekega kazaka. Moskovski vodovod zastražen. Ker so pričeli stavkati uslužbenci moskovskega vodovoda, je zastražilo vojaštvo vodovodne naprave. Preganjanje vladi neljubih kandidatov za gosudarstvenno dumo. „Ruska korespodencija" poroča, da so pregnali iz M^hileva v Arhangelsk priljubljenega zdravnika J L u r j e t a. Pregnan je, ker je delal zdravniška izpričevala takim osebam, ki jih je poškodovala policija in se udeležil volivne agitacije. Iz Nižnega Novgoroda so pa pregnali odvetnika S e m-cugova na 3 leta v vologdoško guber-nijo. Preiskaval je postopanje oblasti meseca julija pri klanju, ki se je vršilo zaradi vstaje v Nižnem Novgorodu. Zakaj so zaprli moskovsko vseučilišče? Moskovsko vseučilišče so začasno zatvorili, ker so se udeležili nekega dovoljenega shoda vseučiliških slušateljih tudi stavkujočičrko-stavci in drugi delavci ter dijakinje. —- Množica, kakih 3000 oseb močna, je vdrla na vseučilišče in napolnila dvorane. Rektor je nato pozval vseučiliški odbor, ki je sklenil, da se vseučilišče začasno zapre. Velika nesreča vPeterbur-g u Včeraj ob 6 uri zjutraj se je podrla na Neščankajski cesti petnadstropna hiša. ki so jo gradili. — Podsutih je približno 100 delavcev. Svobodno vseučilišče v Moskvi. Večkratni milijonar general Sa-mevski je nakazal letno vsoto 45 000 rubljev za ustanovitev novega svobodnega vseučilišča v Moskvi. Tudi vdova nekega bogatega moskovskega trgovca je darovala v ta namen 500 tisoč rubljev. Balkan. Inozemski poslaniki v Carigradu so se 5. t. m. posvetovali pri avstrijskem poslaniku baronu Calice, kako postopati proti Turčiji, da uvede mednarodno finančno kontrolo v Makedoniji. Turki so zaprli bos-porskega armensko gregorjanskega škofa monsignora Vehabliana. Iz Belgrada poročajo, da plenijo turški vojaki ob srbski meji turške vasi, ker ne dobe hrane in plače Boje se, da prestopijo tudi srbsko mejo in oplenijo srbske vasi. Srbska vlada se je v tej zadevi obrnila na turžkega po slanika. Na zatožno klop pride nekdanji srbski ministrski predsednik Vladan Gejor-gjevič, ker je v svojem spisu „Konec dinastije Obrenovičev" porabil zaupne spise v ministrstvu. Knezonadškof goriški Andrej Jordan f metropolit ilirski. iz Gorice, 6 okt, Vest o smrti goriškega knezonadškofa mons. Andreja Jordana se je bliskoma raznesla po vsej škofiji in prišla je vsem nenadne Res je knezonadškof nevarno že pred tremi meseci obolel, ko se mu je kri iz želodca udrla, a po tem napadu je bil nekoliko okreval, pričel je že redno po enkrat ali dvakrat za daljše odmore ustajati. Pred štirinajstimi dnevi se mu je namah stanje poslabšalo, in moči so jele hitro propadati. Iz raznih znamenj so zdravniki že poprej spoznali, da hira bolnik vsled želodčnega raka. — K temu se je pridružila še velika oteklina pod želodcem. Bolnik je kljub svoji bolezni sam odpiral uradno pošto ter podpisoval sam skoro vse uradne listine. Se eno uro pred smrtjo je podpisal na postelji dopise, zadevajoče nekatere izpraznjene župnije, katerim je bilo potreba poskrbeti novega župnika. Isti dan, 4. oktobra, ga obišče okoli 10. ure zjutraj domači zdravnik dr. Greesič, s katerim se je prav prijazno pogovarjal. Kar ga prime nagla slabost, krč v srcu, in zdravnik je domačim koj izjavil, da je nevarnost neizogibna. Tajnik nadškofov g. Josip Ličan je bolniku na njegovo lastno željo podelil sv. odvezo, zakrament sv. poslednjega olja in papežev blagoslov; sv. obhajila mu podeliti ni biio več mogoče, toda pokojnik je imel med boleznijo lepo navado, da je opravil vsako soboto sv. izpoved, ter je prejel vsako nedeljo in praznik kleče in oblečen v roket m štolo v svoji sobi sv. obhajilo. Po kratki smrtni borbi je izročil svoje dušo Stvarniku držeč v desnici križ in v levici blaguslovljeno svečo. Pokojni nadškof se je porodil v fari sv. Ignacija v Gorici dne 29. novembra 1845. Njegov oče Filip je bil profesor na goriški gimnaziji. Materi je bilo ime Jožefa Vogrič. Kot otrok je bil š;bkega zdravja, ker se je vsled bolezni svoje matere dva meseca pred časom rodil. Po dokončanih gimnazijskih študijah je vstopil s posebnim navdušenjem v seme nišče, da se pripravi za duhovski stan, do katerega je imel vedno veliko veselje. Na svoje posvečenje je moral po dokončanem semenišču skoro celo leto čakati, ker ni imel še kanonične dobe. Posvetil ga je v mašnika nadškof Gollmajer dne 6. junija 1868. Bil je pozneje imenovan za kateheta na raznih ljudskih šolah, dokler ga ni pokojni nadškof Andrej Gollmajer imenoval po smrti Globočnika za svojega dvornega kaplana in ordinarijatnega tajnika, kar je ostal celih šest let. B1 je potem špiritual v goriškem srednjem semenišču, kjer je dajal s svojim neomadeževanim življenjem lepe zglede kan didatom duhovskega stanu. Opravljal je hkratu prof sorsko službo cerkvene zgodovine in pastirstva. Ko je po odhodu stolnega prošta Va-lussija, ki je bil kot knezoškof v Trident odpoklican, prezentiran za izpraznjeno mesto stolnega prošta, sprejel je tudi državno zborski mandat furlanskih občin, katere je na Dunaju skoro deset let zastopal. Dalje v !. prilogi. V škofiji je pomagal kot škofiiski kon zistorijalec, prosmodalni eksominator in in kot predsednik cerkvenega sodišča. Vsled cesarjeve odločbe z dne 17. maja 1902 in papeževega potrdila z dne 9 junija 1902 bil ie mons. Andrej Jordan imenovan knezonadškof goriški, katerega je 20. ju jjja istega leta posvetil poreški škof Flapp. Po kratkem vladanju dobrih treh let zapustiti je moral krmila svoje škofije, katero je iskreno ljubil. Pokojnik se je odlikoval z obširnim znanjem, ker je obilno čital, o čemur priča njegova ogromna knjižnica. Zlasti je bil doma v cerkvenem pravu. Občudovanja vreden je bil njegov spomin, osebe, katere je enkrat videl poznal jih je za vselej. Kot nadškof se je trudil, da pomaga po svojih močeh svoji rodni škofiji, a žal, da ga je pri njegovih opravilih vže dolgo časa motila in nadlegovala neznosna bolezen. Po-trle so ga poleg tega tudi razne nevšečnosti v škofiji in tožil je večkrat o težkem bremenu škofijske službe. Posebno globoko je čutil na svojem stališču vedno naraščajoče pomanjkanje du bovščine. Vsled tega se je bavil z resnimi načrti, da se temu opomore z deškim semeniščem in z lastnimi notranjimi študijami po vzgledu drugih škofij. V dosego teda je vže storil par odločilnih korakov, smrt ga je doletela v sredi njegovih načrtov. N. v m. p. Pogreb pokojnega knezoškofa bode prihodnji torek 10. oktobra ob polu 10. uri zjutraj. Njegovo truplo se izpostavi v črno preoblečeni škofijski kapeli ter se bode pokopalo na grobišču goriških nadškofov v kapelici starega pokopališča v Gorici. — Stolni kapitelj je s posebno okrožnico odredil v spomin pokojnika trikratno zvonenje na dan skozi tri dni po celi škofiji. Sožalnice ob priliki bridke izgube so poslali stolnemu kapiteljnu poleg škofov iz ilirske provincije apostolski nuncij Gra-nito diBelmonte. kardinal G r u s c h a, kabinetna pisarna Njega Veličanstva, min. predsednik Gautsch, naučni minister B i e n e r t h , knez H o -h e n 1 o h e, tržaški c. kr. namestnik in drugi dostojanstveniki. V ordinarijatni pisarni je razpoložena pola, na katero se je vže vpisala velika vrsta odličnih oseb, ki na ta način javljajo svoie sožalje. Vsi v Gorici izhajajoči listi — slo venski in italijanski se pokojnika v toplih besedah spominjajo. Vodja naučnega ministerstva Bienerth je brzojavno sporočil, da je c. kr. namest nika kneza Hohenloha pooblastil naj ga zastopa pri pogrebu. Inbalzamacija trupla pokojnega nadškofa se je vršila včeraj (5. oktobra.) Poklican je bil v ta namen iz Trsta doktor S i m o n P e r t o t, ki je ob navzoč nosti domačih zdravnikov dr. G r e s i č a in dr. F r a t n i c h a ter priorja usmiljenih bratov patra H e i 1 i n g e r j a izvršil sekcijo ter inbalzamacijo. V posebnem zapisniku se je konstatiralo, da je pokojnik trpel na hudem želodčnem raku, ki se je pričel vže širiti po črevih ter je povzročil zdatno ote klino. Potrdila se je tedaj popolnoma dijag noža tukajšnjih zdravnikov. Volitev kapitularnega vikarja Stolni prošt dr. Faidutti je sklical stolni kapitelj k skupni seji jutri, dnč 6 okt, da izvoli škofiji kapitularnega vikarja ter oskibnika menzalnega premoženja. »Hod a". C. kr. dež. vlada za Kranjsko je z razpisom z dne 16. junija t. 1. št. 7681 dovolila ustanovitev narodnega srečkalnega društva »Nada" v Ljubljani in sicer v smislu določb § 16 ces. patenta z dne 26. novembra 1852, drž. zak. št. 253 Mestni zastop ljubljanski in kreditna banka v Ljubljani prevzameta po društvenih pravilih določeno upravo, nadzorstvo društva in izvrševanje društvenega namena. Srečkalno društvo » N a d a " bi kupovalo srečke pri ljubljanski kreditni banki, jih pri banki deponiralo in bi imela tudi banka preskrbovati vse s tem zvezane ma nipulacije, Obč. svet ljubljanski je v svoji izredoi seji dne 14. julija soglasno in ob navdušenem pritrjevanju sklenil, da pre vzame mestna občina ljubljanska upravo zaklada, ki je po § 10. pravil narodnega srečkalnega društva .Nada" namenjen za vseučilišče v Ljubljani. Istotako je obč. svet sklenil, da prevzame občina tudi pravice, določene jej v omenjenem paragrafu društvenih pra vil, namreč: določiti, koliko se iz njega sme dovoliti vladi kot enkratni prispevek z a ustanovitev vseučilišča. Vsa ostala svota pa se ima porabiti za ustanove dijakom slovenske in hrvaške narodnosti na vseučilišču v Ljubljani. Namen društva je kupovati za doneske društvenikov take v Avstro Ogrski dopuščene zadolžnice, Ir J no nin o nrom itn m i tor v a 7rlpl i a -ai ibiiitfafaju a pivrnijnuit »»<«~ — vati morebitne dobitke. Društvo je osnovano, ko se vpiše vsaj 1000 deležev po 1 K na mesec in obstoji iz toliko odsekov, kolikokrat tisoč deležev je vpisanih. Ti odseki se zaznamujejo kot prvi. drugi itd. odsek ter se upravljajo vsak zase popolnoma ločeno tako, da udeležniki enega ne participirajo pri dobičku ali izgubi druzega odseka. Zadnji odsek sme šteti manje ko tisoč, vendar pa ne izpod petsto deležev. Društvo začne svoje poslovanje za vse ol-seke ob enem in sicer onega dne, kateri razglasi odbor v ljubljanskem uradnem listu in v slovenskih dnevnikih. Trajanje društva je določeno na pet let od dneva, katerega je začelo poslovati. Društvenik je vsakdo, kdor vpiše vsaj jeden delež po 1 K na mesec ter se zaveže plačevati ta znesek šestdeset zaporednih me secev. Mesečni doneski pa se smejo plačati tudi za več mesecev ali za vso dobo skupaj. Društveni imetek je gotovina, ki se je nabrala po vplačanih deležih, obrestih ali dobitkih in pa nakupljene ter ne še izžrebane premijske zadolžnice odnosno upoštevane svote solastnik vsega društvenega imetka in ima pravico do koristi, izvira-jočih iz njegove uprave ter pripadajočih mu po določbah pravil. Najmanjši izžrebani dobitki ostanejo lastnina društva; istotako vsi večji dobitki do še enkratnega zneska nakupnega kurza premijskih zadolžnic. Kar preostaja od dobitkov preko tega zneska, pripade v enakih delih društvenikom dotičnega odseka in zaklada za slovensko - hrvatsko vseučilišče v Ljubljani. Ta zaklad upravlja mest. občina ljubljanska. Do izteka petih let porabljali se bodo najmanjši dobitki in od večjih svote do še enkratnega zneska nakupnega kurza premijskih zadolžnic v ta namen, da se nakupijo nove premijske zadolžnice. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med društvenike dotičnega odseka, ako znaša pripadajoča svota vsaj znesek 12 000 kron ; v nasprotnem slučaju pa se plodo-nosno naloži ter razdeli še le takrat, kadar z obrestmi in novimi dobitki vred doseže imenovani znesek. Idrijske novice. i Različna naglost. C. kr. dež. vlada je rešila torej, ugovor proti zadnji do polnilni volitvi — celo dvakrat. Le naglost je bila različna. Oni, ki so vložili v zako nitem roku svoj ugovor pismeno, so čakali na rešitev od junija do srede septembra, to rej 3 in pol meseca, tistim pa, ki so ugovarjali ustmeno 14. septembra, je odgovorila deželna vlada 16 septembra, torej čez dva dneva! Človek bi skoro mislil na dvojno mero, zlasti še, ako pomislimo, da je mestno županstvo imelo vpogled v prvotno rešitev ter jo dne 14. septembra vrnilo g. okraj nemu glavarju, tisti pa, ki so bili prizadeti, niso imeli vpogleda. Morda bi bili tudi ugo varjalci našli kako napako ter g. okrajnega glavarja nanjo opozorili, da bi lahko tudi v njih imenu izposloval kako premembo raz sodbe. Proti razsodbam deželne vlade ni na daljne pritožbe, tako se odgovarja splošno logaški g. okrajni glavar si je pa s tem pomagal, da je izposloval dvojno rešitev, ko je mestno županstvo ugovarjalo prvi razsodbi vkljub temu, da tudi to nima pravice ugo varjati takim razsodbam dež. vlade, marveč le tožiti. i Kako je deželna vlada rešila ugovor? Reči moramo, da ime nitno. Že dvojna rešitev je nekaj izvirnega, C. kr. deželna vlada odlok izda, pošlje c, kr. okrajnemu glavarstvu, poslednje zopet županstvu, čestita se že, — tu pride šele oko občinskega uslužbenca na napako Se daj pa popravimo hitro s tem, da napravimo novo rešitev, pa bo vse v redu. Izide nov odlok, na katerem so torej sodelovali: mestno županstvo, okrajno glavarstvo in visoka de želna vlada. Pa tudi ta je imeniten! Najbrže zato „Slov. Narod" ni prinesel dobesedne rešitve, ugovarjalci je pa tudi niso vredni Po »slov. Narodu" posnamemo, da sta bila razveljavljena glasova dr. Karfikev in Baj željnov. Ker sta imenovana gospoda glaso vala za Perkota kot odbornika ter za dr, Ogoreutza, dr Papeža in pl. Koschina kot namestnike so imenovani torej izgubili dva glasova, tako da imajo po razsodbi veljav nih glasov Perko, dr Ogoreutz in pl. Ko schin po 19, dr. Papež pa 18, ker je pr votno imel le 20 glasov. V. Helmisch je imel prav tako 19 glasov. Razvidno je to rej, da je po tej razsodbi odbornik Perko, ker je dobil njegov nasprotnik 1 glas manj, namestniki pa dr. Helmich, pl. Koschin in dr. Ogoreutz, ki so dobili vsi enako po 19 glasov. Ker imajo torej vsi po enoliko gla sov, odločuje po § 22., odst. 2 in 3. ob činskega reda žreb, kdo pride sedaj v od bor, ko je prazno mesto bivšega notarja C. kr. deželna vlada pa je razsodila s so delovanjem slavnega idrijskega županstva ter gospoda okrajnega glavarja logaškega ki se je 16 septembra osebno potrudil v Ljubljano: Namestnikom sta izvoljena dr. Rob. Ogoreutz in V. Helmich, a pl. Koschin s svojimi 19 glasovi pride v ožjo volitev s tistimi, ki so dobili po 18 glasov! In „proti razsodbi deželne vlade v smislu § 33. ob činskega volivnega reda ni nadaljne pri tožbe". Žrebali so že, izžreban je g. Ivan Vogelnik. Nam je seveda prav i Kaj Je vse zanimivo? »Slov. 'Jarod" piše: »Zanimivo je, da je glas gdč. . veljaven, zaradi kojega je katehet Oswald toliko hujskal proti tajniku Novaku". Mi pa pravimo, da je še bolj zanimiv vzrok, zakaj ni bil glas razveljavljen. Ker »Narod" molči, povemo mi. Deželna vlada pravi, da bi se bil moral dotični preklic pooblastila predložiti volivni komisiji; ker se pa to ni zgodilo, se volivna komisija ni imela spuščati v presojo, ali je preklic oddan ali ne. G. Oswald je pri volitvi naznanil, da je gdč. j. preklicala svoje pooblastilo dan pred volitvijo. Storila je to s pismeno izjavo. Ako bi bil kdo od nas kak tak preklic tiho spravil ter vkljub preklicu volil, to bi vi padli po njem; mi pa ne rečemo žalega nikomur, četudi vemo vsi, da sta bila ob Oswal-dovi izjavi, da je pooblastilo preklicano, . navzoča oni ki je prevzel preklic, in oni, kateremu je bil namenjen, ter oba molčala[! i France Tušar je po isti razsodbi prišel v žrebanje, čeprav ga ni nihče volil, ampak je bil voljen Ivan Tušar. Te pomote tudi toliko oči ni videlo, zakaj tudi v prvotni rešitvi je že bilo Franc mesto Ivan. Ali bi bili neki poiskali pravega Tu-šarja, ako bi bil Franc izžreban. i Blamažo, pravi »Narod", da so doživeli on1, ki so vložili rekurz. Ali je mar obveljalo tako, kakor je določila volivna komisija? Brzojavna in preklicaoa pooblastila so morala pomagati, pa še ni obveljalo po vašem. Izmed treh namestnikov sta dva naša, ki smo ju dobili potom rekurza. Ce-gava je torej blamaža? Nas take blamaže jako veselijo. Ako so tudi vam všeč, dobro je, sedaj smo edinini ! i Rožne ulice v Idriji res zaslužijo svoje ime. Rože dišč, tudi v Rožnih ulicah krasno diši — iz nepokritih kanalov. Vsepovsod iščejo vzrokov bolezni, le naših kanalov, ki delajo vs» čast rotovškim gospodom, ne vidi nihče. In oni zid ob vrtu g. Mravsa ! Vemo tudi, da bi županstvo pri vsakem ne molčalo, ako bi na odprti poti puščal toliko kamenja, kakor ga je ob istem vrtu. da je bil prvi sklep gledč popravljanja občinskih cest bolj umesten. Cela občina, ki plačuje direktnega davka nad 70 000 kron, bo vendar brez posebnega obremenenja posameznih davkoplačevalcev ložje to storila nego n. pr. Plavški Rovt, ki plačuje direktnega davka 350 K. Recimo, da bo poprava ceste na Plavški Rovt stala samo 2000 K, pride na 10 kron direktnega davko za to cesto plačati Rovtarju 57 kron, ko bi pa cela občina plačala, prišlo bi n* 10 kron direktnega davka plačati samo 29 vinarjev. V slog' je moč, res. a sloga brez ljubezni ne bo dolgo obstala. Malo več medsebojne ljubezni, pa bo t u di sloga b o lj stalna! j V katoliško cerkev je bila sprejeta 2. m. m. judinja Blume Kohn in njen enoletni sin Jožef. Po krstu je bila poročena z Italijanom J. Tibolla. j Strokovno društvo na Savi pri Jesenicah ima v nedeljo, dne 8. oktobra mesečno predavanje v društvenih prostorih ob 4. uri popoldne. — Predaval bode gosp. IvanGostinčar. Po predavanju bode veselica. Svirala bode slavna tovarniška godba na lok. Na vzporedu je šaljiva pošta. Vstopnina: za ude 20 vin za neude 40 vin. Prosimo prijatelje strokovnega društva: Pridite v obilnem številu, ker dohodki so za bolne ude. Vljudno vabi odbor. Jeseniške novice. j Koča na Golici je za letošnjo sezono zaprta. V ponedeljek, 2. oktobra, sta jo čuvarici zaprli ter šli vsaka na svoj dom. Ker je pa ponoči sneg zapadel, gaziti sta morali sneg na celo do kolen ; hodili sta sedem ur domu, ko ie sicer le dve in pol uri dolga pot j Otroški vrtec za jeseniške otroke se otvori dne 9. t m Šolska soba je v starih prostorih na Savi v Ferjanovi hiši Za pisovanje otrok za ta vrtec bo v ponedeljek ub otvoritvi. Sprejemajo se otroci ne samo z Jesenic, marveč tudi s Save, ker je savški vrtec preveč napolnjen. Pravico v ta vrtec pošiljati otroke imaio sploh vsi občani jeseniški, ker ga bo vzdrževala občina, le vrtnarico bo plačevala družba sv. Cirila in Metoda j Novoimenovana vrtnarica za savški vrtec je gdč Ivanka Kaste-1 i c iz Ljubljane za jeseniški pa gdč. V a-lentina Mally iz Tržiča. j Naša šola nima sreče. Skoraj nikdar ni vseh učnih moči Gospodična Remžgar je že zapustila Jesenice in na njeno mesto še ni došla druga. Prav žal nam je za gdč. Remžgar, ker je bila res iz vrstna učna moč, kakršne že dolgo nismo imeli. Šla je ne le zato, ker si kot suplen tinja ni upala na Jesenicah shajati s 50 K na mesec, marveč tudi iz zdravstvenih ozi-rov, ker je bil njen razred tako prenapol njen, da ji je slabo prihajalo v šoli, čeravno je bila sicer vedno zdrava. Poleti v ti šolski sobi ne bo možno shajati, če se ne napravi še ena paralelka. j Naš občinski odbor podira lastne svoje sklepe. Kar je nedavno sklenil, mu pri drugi seji že ni bilo več prav in sklenil je ravno nasprotno. Tako n. pr. je bil občinski odbor sklenil, da se zida na Savi posebna šola štirirazrednica, na Jesenicah naj ostane pa stara, čeravno je bil krajni šolski svet za eno samo skupno višje-razrednico. Čez nekaj časa so ta svoj sklep ovrgli in glasovali za skupno šolo. Ko bi bili koj v začetku sklenili, da hočejo skupno šolo, ne bi se bilo treba toliko bojevati zanjo, kakor se je treba sedaj. Letos so sklenili pri eni seji, da naj se občinske ceste popravljajo na stroške cele občine, pri drugi seji so pa ovrgli ta skep in sklenili naj vsaka podobčina sama popravlja svoje ceste. .Jeseniška straža" zaradi zadnjega sklepa hvali občinski odbor, ker so Jeseničani, Hruščani in Planinci zopet složni. Kaj pa Plavški Rovtarji pravijo na to? Mi mislimo, Iz Zagorja ob Savi. Toča gosta in precej debela nas je obiskala po noči od 5. do 6. t. m. Elektrika v Toplicah prav dobro sveti že nekaj tednov. Električno perišče za premog se je pa v začetku nekaj upiralo, a sedaj gre dobro. Eno delavko je stroj zgrabil za nogo in jo poškodoval. Sicer se pa še precej pazi na varnost. Piskači z Weinbergerjevega vrta so utihnili. Ker je »Narod" pisal o .veliki demonstraciji", je z Litije prišel ukaz, naj se stvar strogo preišče, in se naznanijo vsi sokrivci. Bali so se. Skrbelo jih je, kaj bo. In zoper svojo voljo so pri preiskavi povedali — resnico. Izgovorili so se, da so piskali samo otroci!! —Res edino pametno! Samo še v »Narod" naj bi bili sporočili, da se je »velikanska demonstracija" izpremenila v etročie piskanje. ,,Narodno delo" nekega študenta, ki mu je narodnost čez vse, obstoji v tem, da poizkuša agitirati — čujte! — zoper vseslovensko Družbo sv. Mohorja! — za danes samo toliko. Če ne bo miroval, ga bomo fotografirali. Njegova bijo fotografija bo zanimiva. Shod za splošno in enako volivno pravico so imeli demokratje pretečeno nedeljo. Udeležba je bila precejšna. Pa bi bila še neprimerno večja ako bi bili vsi izvedeli za shod v pravem času, kdaj bo in kje. Prišli bi bili tudi nedemokratje. Kjer lahko gremo skupaj, zakaj bi ne šli! Litijske novice. Poštnega pota z Vač že tri dni pogrešajo, govoril je, da se obesi. Bati se je, da res. Nove hiše za posojilnico ne bodo zidali ob sodnijski ulici. Za sedaj ostane pisarna v starem stanovanju. Sola. Prostor za novo prepotrebno štirirazredno šolo so določili na sedajnem živinskem trgu In živinski trg napravijo zunaj trga proti Grbinu, kar je popolnoma prav. Nova hiša gospice Juhove bo skoraj dovršena. Hiša je vrlo mična in je v kras in napredek trga. Zato vsa čast pod jetni gospici Juhovi in stavbeniku g. Kr-hlikarju. V hiši bo prodajalna in jo že sedaj priporočamo Gospici pa želimo mnogo uspeha pri trgovini Svojega zdravnika je dobila predilnica. Pravijo da je jako prijazen z delavci. Sedaj so v Litiji trije zdravniki in vsi imajo dovolj opraviti. Predavanje. V četrtek 28. sept. je imelo »Strokovno in podporno društvo za predilniške delavce" prvo predavanje v gostilni pri Starovašniku. Predaval je gosp. Moškerc o načrtu državnega zakona za delavsko zavarovanje. Sklenilo se je, ^ da se vrše predavanja vsak mesec. Udeležba je bila povoljna. teleti je le še več udeležbe za taka stroga nepolitična in izobraževalna predavanja. Darovi. Poslano našemu upravništvu. Za Ciril-Metodovo družbo je poslal Mr. John Križman, Pueblo 5 K. — Na novi maši č. g. Trinkausa na Prim-skem po g. D. Koserju nabranih 2 10 K. Za Prešernov spomenik je poslal Mr John Križman, Pueblo, 5 K. Za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem g. Josip Baloh, kapi. v Mengšu, 10 kron. Tržlške noulce. Narodnostni boj v Tržiču. Pod tem raglavjtm prinaša .Sl. Narod" že nekaj nedelj sem popis boja z Nemci in nemškutarji v Tržiču. Nameaili smo se popolnoma molčati in pustiti za narodnost prenavdušene bojevnike, naj se znosijo nad svojimi nasprotniki. Vsa čast jim, ako bodo kaj dosegli za slovensko stvar v Tržiču. V boja za narodno slovensko probujo jim bo demo vedno stali na strani z vsemi svojimi močmi. Zadnji dopis v „Narodu" nas je pa nekako razočaral in navdal z nekako bojaznijo in zaradi tega kot vestni in treznomi-sleči bojevniki za napredek slovenskega ljudstva ne smemo molčati. Povemo pa že naprej, da nečemo nikakor edinosti v boji zoper nemško nasilje razdreti, ampak mi hočemo g dopisnika v „Narod" na nekaj stvari blagohotno opomniti. Tavčar - Schweglova zveza. Popolnoma v obraz bijete resnici, ako tako slovesno trdite, ,da sedaj se ve tudi v Tržiču, da ima narodna napredna stranka vzlic zvezi z Nemci v narodnih vprašanjih proste roke". Dokaz, da to ni res, so ravno zadnje obč volitve v Tržiču in ravno takrat se je pokazalo, kako so imeli liberalci vezane roke vsled zveze z Nemci. Vprašajte le one gospode, ki sedijo z vami vred v odboru nove posojilnice in natanko vam bodo to razložili. Scbweglovo pismo vam podere vašo trditev. Nikar se tako laskati gospodom okrog »Nnroda", s katerim se že enih misli in načel izjavljate. Mi si bomo to dobro zapomnili. Lažnjiva konkurenca proti rajfajznovki in Zadružni zvezi. Naravnost neodpustljivo nevednost pa ka-žete o zadružništvu, ko nekako izkušate dokazati umetnost in potrebo nove posojilnice v Tržiču. Vprašamo vas, zakaj se pa tako brez potrebe zagovarjate, ko vam ni nihče žal besede očital, da ste ustanovili tržiško posojilnico? Imate li slabo vest? Ona mala notica v »Slovencu" vas je razburila. Odkrito povemo, da ni prišla od naše strani, a bila je umestna. Bog vam blagoslovi vašo posojilnico. Le velko dobrega naj stori za Slovence v Tržiču in okolici. Da umestnost tako nerodno utemeljujete, pa mi ne bi bili od vas pričakovali. Za vzroke „za katere vedo samo deležniki" smo mi že davno vedeli, a jih danes še ne povemo. No, saj nas razumete! Našo „načelno" trdi tev, da so Ra>fa;snovke zaradi tega slabe, ker imajo .neomejeno zavezo" in ker ne delijo dobička med udeležnike, moramo naravnost zanikati. Dandanašnji svet je z ljudmi s takimi načeli že davno obračunal. O tem ne zgubljamo besedi, ker z ljudmi s takimi načeli se ne dd govoriti pametna beseda. Na stotine posojilnic RaifeiznOvega sistema je že v Avstriji in poleg teh tudi drugih z neomejeno zavezo, ki so v pristno liberalnih rokah, pa jih ni še nikoli noben kar tako na kratko in originalno „pobh", kakor vi g. dopisnik. Opozarjamo vas na besede, s katerimi so vam prvič vložena pravila vrnili, ali ne pravijo kar naravnost, da sestavite pravila našim podobna, torej tudi z neomejeno zavezo. A vi se »načelno" takih pravil bojite. S par zavitimi, nerodnimi, da ne rečem zlobnimi dokazi ne boste ugleda in zaupanja naši hranilnici vzeli. Ali naj pa služi to za reklamo novi posojilnici? Je pač slaba ta reklama in malce neresnična . . . Zakaj čudimo se, da vi kot taki kar tje v en dan zapišete: „so pa denarni zavodi z neomejeno zavezo sami člani zadruge z neomejeno zavezo, v koje poslovanje nimajo natančnega pogleda niti vpliva". — Tu mislite »Zadružno zvezo" in „Gosp. zvezo". Prvič ni res, da sta te zadrugi z neomejeno zavezo, ampak z .omejeno". Toliko bi se že moglo od vas pričakovati, da vsaj natančno pogledate v zaznamek zadrug. Ker pade to, pade tudi vse vaše grozno strašilo o krahu, ki sledi za onim zelo „umestnim" posito nondum concesso (sic). Drugič ni res, da mi nimamo nobenega vpogleda in vpliva pri „Z ezi". Ali niste še nikoli imeli v rokah" glasila „Z/eze" .Narodnega Gospodarja" ? Le berite ga in podučite se na kompetentnem mestu in spoznali bodete, s kako natančnostjo posluje naša „Zveza". Seveda, ako kdo iz .Slov. Naroda" zajema informacije o našem zadružništvu, potem res kar noč in dan s strahom pričakuje kraba, ki bo uničil lepo kranjsko deželo in potem, kakor vas že skrbi, še zeleno Štajersko. Za svoj žep. „Občečloveško na čelo je" — tako pravite, „da mora biti delo, skrb in odgovornost plačana. Dobro! A na polju zadružništva je to načelo pristno židovsko liberalno, ker vsak išče le svojega dobička Občečloveško in edino krščansko načelo je pa, delati za gmotni napredek in prospeh naroda ne glede na plačilo, ampak z veliko požrtvovalnostjo. Ali ne veste: .Ne kar mora, ampak kar more, to mož je storiti dolžan. Dobiček,- ki ga imajo naše po sojilnice, bo dobilo na ta ali oni način naše ljudstvo. Hranilnica in posojilnica v Tržiču je imela prvo poletje 194 136 49 K prometa Stanje hranilnih vlog je bilo dne 1. julija 207 532 99 K. Dne 18. maja se je vršila zakonita revizija po revizorju „Zadr. z>eze" in se je vse v redu našlo. Odborniki so vsi zavedni Slovenci, ravno tako se izključno le Slovenci iz Tržiča in okolice poslužujejo hranilnice in posojilnice. Zaradi tega ta podpira edino le slovenske interese in jih bode tudi zanaprei. Pri sv. Katarini v Lomu dobijo duhovnika. Namerava se ondi naseliti čast. g. Fr. P r e m r o v, c. in kr. vojaški župnik v pokoju. Mi to dobrim Lomljanom iz srca privoščimo. — Umrl je 15. sept. v Lomu najstarejši mož v naši fari oče župana Gregor Soklič, star 89 let Bil je zelo pobožen mož, prava gorenjska korenina. Naj mu sveti večna luč! Zadnja ljudska veselica vseh narodnih društev v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Pristavi je lepo uspela. Da, tambunca in pesem imata svojo moč v veselju in žalosti. To ve osobito naš priljubljeni gospod pevovodja Franc Slabe, kateri se ni strašil nobenega truda, ko je poučeval v poznih nočnih urah vrle tamburaše in pevce Bodi mu izrečena na tem mestu iskrena za hvala, obenem pa prošnja, naj nas blagohotno podpira še naprej. V petju je pol društvenega življenja. Čudno vlogo igra dopisnik „S1 Naroda" iz Tržiča. Na eni strani bije boj za pravice tlačenih Slovencev, na drugi strani pa vedno bolj prihajajo na dan rožički sebičnega liberalca. Zdi se, da mu je narodnost le sredstvo v dosego slabega namena. S temi članki bi rad malce na noge pomagal bankrotni liberalni stranki v Tržiču S tako krošnjo pa naj le raje ostane doma, če hoče, da bomo prijatelji. Človek, ki v dvajsetem stoletju priporoča kranjski liberalizem, ne spada med misleče ljudi. Nemci se smejejo narodni nav dušenosti tržiškega dopismisa. Eden prvih tržiških Nemcev se je zaničljivo izrazil: .Ko bodo prišle volitve poslancev, pa bodo ti ljudje zopet ponižno pri nas beračili za glasove." Gospod dopisnik, ali vas ni sram, da hvalite tako koruptno stranko? priobčine z namenom, da se slovenske Ra-tečane oškoduje. Zato pozivamo vse dobre. Slovence, da poskočijo svojim bratom na pomoč! Dalje v II. prilogi. Poslano. Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen: Ivana Jloffa Kandol-Kakao ki ima najmanj tolšče v sebi, jo torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni. Pristen samo z imenom Ivan H o f f in z levjo varstveno znamko. Zavoji po kg 90 vinarj ev > » »/s » 50 Dobiva se povsod. Kaj nravi k temu Vaše ^narodno" srce? V društvu sv. Jožefa se prično, kakor čujemo, redna predavanja. Prav tako. Ljudstvu treba poduka. Prvo predavanje bode v nedeljo, 15. oktobra. Pričetek ©b šestih popoldne v društvenih prostorih. Strokovna organizacija tukajšnjega delavstva vrlo napre duje. Delavci imajo vso stvar popolnoma v svojih rokah. Čudimo se toliki zavednost' in stanovski samozavesti. Pa pravijo libe ralci, da delavec ni zmožen za volivno pravico! Mi pa pravimo, da ima delavec več soli in socialnega smisla v glavi, kakor voditelj vseh liberalcev. Ma pomoč posorekem v Radečah! Strašna usoda je zadela gorenjsko vas Rateče; do tričetrtine jo ie upepelil grozen požar v noči od 29. da 30 septembra. Okoli pol 11. ure ponoči požarelo je nebo v nepopisnih barvah, gorenjski velikan Mangart in njega soseda strma Ponca in drugo gorovje je bilo razsvetljeno kot od zahajajočega solnca, iz srede vasi pa so se valili oblaki dima in švigali plameni visoko proti nebu. Grozen pcgled! Obupni krik nesrečnih žen in mater, jok nagih otrok, pokanje usedajočih se streh in tramov, prasketanje ognja, mukanje živine in trombe bližajočih se požarnih bramb so pretresale ozračje, a ogenj pa se je širil dalje in dalje. Vrli požarniki iz Trbiža, Kranjske gore, Belepeči in Doviega, ki so prihiteli z ob čudovanjo vredno hitrostjo na kraj nesreče, trudili so se z nečloveško silo, da vsaj deloma omeje požar Tudi čili Poljaki — lovci prihiteli so s svojimi g. oficirji na čelu iz Trbiža ter delali brez odpočitve in jela nad 24 ur, česar se bo nesrečno ljudstvo vedno hvaležno spominjalo. Vzlic vsemu naporu so vendar vpepelili razjarjeni plameni nad 50 hiš z gospodarskimi poslopji in sedaj obupuje nad 400 ljudij brez strehe, ži"eža in obleke — rešili so golo življenje. Škoda se ceni na 800 000 K. Srce se krči človeku pri pogledu na to bedo. Skrbni kmet joka ob izgub rodne hiše, lepe živine in poljskih pridelkov, nesrečne matere nimajo skorjice kruha za svoje črvičke in toplih krilc, da bi jih varovali ostrega vetra, vse — vse je uničeno, domovja, obleka, živila, tudi dokaj živine — a gorovje se odeva z belo obleko. Do Vas, ki ste že čutili raziajajočo silo razjarjenih elementov se obračamo in do Vas, ki bivate pod lastno, streho, ter kličemo, „usmilite se nas"! — Tudi najmanjši dar v denarju, obleki, živilih olajšal bo izdatno bedo. — * « * Nemško nacijonalni listi so priobčili nesramne laži. da so pogorelci ognjegascu iz Trbiža psovali. Te laži so bile gotovo ,Society ©f Japan' c. kr. dvorna dobavitelja čaja direktni import japonskega in kitajskega blaga, čaja, ruma in konjaka, DUNAJ, I., Karntnerstr. 53. Naše že mnogo let obstoječe direktne zveze s Kino in Indijo nam omogočujejo uvažati le res izborne vrste čaja. Naši čaji so vseskozi zadnje žetve, brez prahu, presejani in ohranijo dolgo krasni aroma. Naše izborne, priljubljene mešane vrste se pijo v tisočerih rodbinah in se priporočajo same ob sebi. Poizkusni zavoji zadoščajo, da si pridobi stalnih odjemalcev. 2045 26—1 Poizkusni paketi a 10 dkg. in kg. od vseh vrst čaja. Št. I. Congo, fin, mil...... II. Souchong, prav fin ... . III. Moning, prav fin in močan . IV. Peking-Melange, specaliteta V. Melange-lmperial, najfiinejši VI. Pristni Karawanen, ekskv.. Rum na steklenice. Najfinejši brazilijanec, inozem. 0 65 litra K 2—, 1-3 komad „ 3"50 Jamaica, faconiran, srednji K 1"60, veliki „ 3— Najfinejši Jamaica, mali K 1'- , srednji „ 1-80, veliki „ 3'40 Old Jamaica, mali K 1-20, sred. K 2-20, vel. „ 4— Old Martinique, „ „ 1'50, „ „ 3-20, „ „ 6— Konjak. Fourell & Ko. Jarnac-Cognac. — Ustanovljeno 1824. steklenica Vs 7i Poizkusna stekl. *** K 3-20 6-— *** . . K 1— kg. K 8— „ , 10— » , 12— n n 14— » . 16"-- „ 24— **** 4-20 5-20 *** **** ***** 10— Pošlljatve čez 10 K franko. 1-50 2— Tjflmatmri Hranil, PraoTIII izdeluje in priporoča : Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka »V^dra". Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). . Oblati (spcciialiteta : „Desert delicat" m masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni „Ambo . Dišava za pecivo „Buhtin". 1989 6—2 Napravite poskus! ^Kolekcija vseh teh izdelkov K 3"20 in poštnina.^ ^Gospodična poučuje v glasovirju in muzikalni teoriji. Kje pove upravništvo. _1987 3-3 1974 10-2 Izurjeni agenti se iščejo povsod proti prav visoki pro viziji za prodajo splošno priljubljenih kroš-niarskih predmetov. Ponudbe na Evgen Hirschl, Budimpešta, Waitzner-Boulevard 69. Ustanovljena 1862 Najstarejša 1976 peči in c. kr. dvorni Telefon 584 tvornica ognjišč 8_2 mašinlst RUDOLF GEBURTH, Dunaj Vil. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse. Zalogo ognjišč, štedilnikov In stroj- nih nnniičr za vsako porabo od navadne II111 UyilJlU do najfinejše ln najelcgantnejše izpeljave, v vseli velikostih, črne ali bogato emailirane. Sušilnice, plinove peči, kamini. Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem. Specialni katalogi gratia in franko. Najboljše in najizvrstnejše tamburice izdeluje in razpošilja 1760 6—2 Prva sisačka tvornica tamburic J. Stjepušin Sisak, Hrvatsko. Odlikovana na pariški razstavi 1 1900 in na milenijski razstavi 1896. Razun tamburic in skladeb za tamburice so v zalogi tudi razna druga gl-isbila kot gosli, kitare, citre, mandoline harmonike, okarine itd za katere se pošlje poseben cenik s slinami. Velik ilustrovani cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V istej tvornici izhaja strokovni tamburaški list pod naslovom „Tamburica", ki stane na leto z glasben emi prilogami vred le 8 kron. aAfcaft£&»**» kisftllflfts' kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih ia pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijet^tična in osvežujoča pijača. Iivirek. GiesshubJ. Sauerbrunn, i«l«z. postaja, zdravilno kopališč« pri Karlovih varit Prospe/cti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veSjit ijjaeorijskih prodaialnieah in trgovinah z instvinami it •inom Zaloga pri Mihael Kastnur-iu in Pete' Lassnik-* v iaiillanl 32 52-36 Globus čistilnim ekstraktom. Najboljše čistile n«5uetti. N u> 3 T3 2 -a E n£.S N o H < < < a. a p-' S." — ° o" ¥ Ela" —• ~ nrq ro "-S S | E S M e - « S —H. N rx ® & 3 <« - n b" 3 a , ■H ^ __ _ t/, pj - s « f 5. S. a < ^ StR "0 E? < rr e* ^ a 7q . S. £ u> ro n a iS." a « —• S O. C P"2 KT g B Z. pa-a 2.ffgjak v »Slovenski Vilr in »Lin Sionski". Prestavil je tudi ne kol ko gledaliških iger, ki so se predstavljale v Alejzijevišču Napisal je tudi mnogo pr>ro-doslovmh člankov na poljuden način za »Slov. Glasnik", »Koledar družbe sv Mo horja" in „C*etnik". To so bili večidel pre vodi iz češč ne Franjo M*rn se je lotil rano tudi znan stvenega književnega delovanja Leta 1873. je obja«il učeno razpravo v programu zagrebške g mn*z'je pod naslovom: .Grčki akuzativ usporedj^n s latinskim i hrvatskim". Po napotku svojega brata Josipa je z*čel pisati Slovencem slovnice najbbž h slovan skih jezikov Ldelal je za Slovence slo\-nico za češki in hrvaški jezik, po enaki metodi Ti slovnici sta jako pospeševali učenje obth slovanskih jezikov med Slovenc . Poseb o mnogo pa je storil Franjo M^rn za hrvaško šolsko literaturo Več let je iz dajal nemško slovnico za hrvaške srednie šole, tudi je sestavlial mmškn čitanko iz sestavil prav praktični slovar k H meriu. Prav praktična je njegova knjiga »P«egltd grške in rimske 1 terature" z dodatkom in starinoslovja. Pokojnik je b i posebno zavzet tudi za stanovske interese prs fesersktga stanu ter se je tiudil več let, da se osnuje hrvatsko-profesorsko društvo. Toda dokler je sedel Khuen Hedervary na banskej stolici, ni bilo mogoče izvesti te osnove, še le pod vlado sedanjega bana je bilo profesorjem dovoljeno osnovati si svoje društvo, ki zdaj prav lepo napreduje. Pokojnik je bil eden zadnjih slovenskih profesorjev, katerih je nekdaj služilo mnogo na hrvaških gimnazijah; od vseh služita zdaj še dva. Franjo Marn je | bil Slovencem na čast med Hrvati. Slava mu! i Dnevne noulce. Veliki mogul v topi resigna-ciji. Sokolska zveza in demonstracija za splošno volilno pravico sta dr. Tavčarja spravila v žalostno resignacijo. V teh bridkih urah se je prvič v svojem življenju spomnil, da mu utegne odklenkati, in zapisal je v »Narod" svoj politični testament, ki se glasi v suhih besedah! Dr. Tavčar danes še stoji, jutri lahko pade! To je istina, ali to ničesar ne pomenja. Osebe pridejo ter zopet izginejo! Glavna stvar je, da je padlo seme, katero so sejale, na dobro zemljo Zatorej je čisto brez vsakega pomena, kdo je pri zadnji demonstraciji na Bregu žvižgal in piskal. Ko gar kaj takega veseli, temu daje dr. Tavčar prostor pred svojo hišo vsekdar na razpolago! Samo, da tisti, ki žviž gajo —■ popov ne marajo, ka korjihdr Tavčar ne mara. Potem je dobro vse! Tak je torej ves program dr. Tavčarjev. Kaj mu mar ljudstvo, kaj mu mar domo vina, kaj mu mar narod! Da se le čez »pope" zabavlja, pa je zadovoljen. Dovolj žalostna bodočnost stranke, ki ima ta edini program! Slovensko ljudstvo bo šlo preko take stranke na dnevni red. Osebne vesti. Cesar je odlikoval deželnosodne svetnike gospode: L e o p o 1 da Žužka v Postojni, Danijela Š u -f l a j a v Velikih Laščah in T o m. E i n -s p i e 1 e r j a v Ljubljani z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, deželnosodnemu svetniku g. J u 1 i j u P o 1 c u je podeljen I naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika, pisarniškemu predstojniku v Ljubljani g Jožefu Hočevarju je pa podeljen zaslužni križec s krono. — Na II. državni gimnaziji v Ljubljani s« postali suplentje gg. Franc Gnezda, Pavel Holeček in Ivan Loka r. Odhodnico je priredil predvčerajšnjim v hotelu V o 1 p i c h ces. namestnik tržaški H ihenlohe pred odhodom iz Trsta novoimenovanemu kranjskemu dež. predsedniku g. Schwarzu Sestanek na Reki. Kakor je znano, so le trije hrvatski državni poslanci iz Dalmacije p »dpisali resolucijo namreč dr. Dulib č, B irč c in dr. Klaič Poslanci Biankini, Peric, Vukovič, dr. Ivčevic, dr. Ferri in dr. Zaffron resolu cije niso podpisali. Posl. P e r i c je zago varjal naslednjo izjavo: .1. Hrvatski za stupnia izjavljaju, da u današnjem sporu izmedju kiune i naroda magjarskog stoje uz onu stranu, na kojoj je zakon i pravica. 2. Puštopak nisu pozvani, to stoje po strani ove borbe, a samo pri svakoj eventualnosti tražit ce i zahtjevati živo-tvorenje svojih želja i zahtjeva, koji se osnivaju na zakonu, na sklopljenim ugovo rima i narodnom načelu 3. Pružit če ruku saveznem samo onomu, koji sjegurnije i iskrenije bude htio i mugao zajamčit im ostvarenje njihovih težnia i zahtjeva. Za rajnega našega metropolita Andreja Jordana bo v ljub ljanski stolnici prihodnji ponedeljek ob 8. uri slovesna sv. maša zadušnica. Skof in njegovi lakaji. »Na rod" je klobdsal v četrtek da je ljubljanski g sp d knezoškof „edini in abso lutni vodja klerikalne stranke in njene politike ter so Šu steršič in klerikalni poslanci samo škofovi lakaji Javno izrekamo da je laž (kar je trdil naš li^t, da namreč g knezoškof ni naročil dr. Šusteršiču. naj izposluje prepoved Prešernove šolske slavnosti) i n smo pripravljeni to predso diščem dokazati". 01 dr. Šuster-šiča smo poob^ščem slovtsno izjaviti, da glede Prešernove šolske slavnosti presv. g. knezoškof niti pismeno niti ustmeno ni obravnaval ž njim. Tozadevna „Narodova" trditev je torej navadna debela laž. Lažnivi kljukeo pripoveduje otrokom. . . Za kako silno zabite ima »Slovenski Narod" svoje bravce, dokazuje včerajšnji uvodni članek, v katerem pravi: Naš boj je obudil že pozornost po vsem svetu. O njem se ne piše več samo v slovenskih in v slovanskih listih, marveč tudi že v Italiji in na Angleškem, v Franciji in v Nemčiji. Povsod po svetu si je narodno napredna stranka pridobila simpatij. Med velikimi narodi, ki doslej še vedeli niso, da Slovenci eksistiramo. se danes zanimajo za nas in za boj, ki ga bijemo, ker jim impo nira idealnost našega stremljenja, ker jim imponira žilavost in eneržija, ki jo razvi jamo in ker jim imponira, da je v tako ma Iem narodu toliko poleta, tolik* vneme za kulturni in politični napredek. Kaj takega si pa niti dr. Tavčar še ni privoščil. On je sicer kakor ustvarjen za kralja v deželi Liliput, a „idea!nost njego vega stremljenja" ne imponira niti njego vemu hlapcu na Visokem. Drugod pe svetu se pa o njem ne zve nikoli, ako slučajne kak vsenemški protestantovski pastor ne izpusti v svet race, da je dr Tavčar s svojci šel »proč od Rima" — za Welfom. Kamniške občinske volitve. Prepozno za včerajšnjo številko smo včeraj žvečer dobili naslednje poročilo Dunaj, 6. oktobra. Upravne sodišče je danes grof Schaff-gotscheve odredbe v zadevi kamniških občinskih volitev razveljavilo kot protipo-stavne in se popolnoma pridružilo izvajanjem dr. S u -steršiča, ki je pritežbo za stopal — Družba sv. Cirila in Hle foda v Ljubljani je imela dne 27. sep tembra 1905 svojo 164. vodstveno sejo v družbenih prostorih »Narodnega doma". Iz vodstva se nam piše o tem: Temeljito se je razpravljalo vprašanje o nameravani ljud ski šoli vS t. Jakobu vRožu. Sklenilo se je otvoriti paralelko v I. razredu družbine dekliškešolepriSv. Ja kobu v Trstu, v kojo svrho se najamejo posebni prostori. Tudi se je sklenilo, da se čisti dobiček podružničnih veselic ne more vštevati za pokroviteljnine, ker bi to nasprotovalo smislu družbenih pravil (§ 4 b). Na novo kreirano drugo vrtnari činomestonaSavise je imenovala gdč. Ivanka Kasteli-č e v a iz Ljubljane ; za tudi novo otvorjeni vrtec na Jesenicah pa gdč. Valentina Ma I 1 y -j eva iz Tržiča. Po tem, ko so se rešila še nekatera upravna vprašanja, postavilo se je na dnevni red prihodnje seje poročilo o ustanovitvi pres krbnins keg a zaklada za družbino posvetno učiteljstvo — Tatovi na delu. Danes ponoči od 6 na 7. t. m so v Kamni gorici pri g Valentinu Bohincu, krčmarju in trgovcu, na jako drzen način vlomili tatje Tik okrajne ceste so z debelim brunom vlomili in odvili na oknu železno mrežo, od trgali v zid vdelano omarico, iz katere so do zadniega vinarja pobrali denar v ban kovcih. v srebru in cekinih v vredno s t i o d 600 do 7 00 kron s skledi ■ cami vred. v katerih je bil shranjen denar. Htrati pa so vlomili omrežje na oknu shrambe za pijače in jestvine, tam pili in tudi nekaj odnesli. Delali so prav po tolovajske in tudi ne posebne tiho, ker je pri ruvanju omarice z nadzidca tiste padla petrolejka in tintnik in se vse razbilo. Gospodar in gospodinja sta spala v prvem nadstropju. Ko sta šla spat, sta gostilniške sobe vrata zaklenila. V tej sobi je spal domač pes, a se ni oglasil. Zjutraj ob pol treh, ko je gospodinja vstala k peki, je odklenila vrata in videla grozo, psa pa dobila zunaj. Tatovi so morali priti skozi okno in tudi tam oditi in skozi okno so morali odpraviti tudi psa. Vsekakor je moralo biti tatovom vse do pičice znano. Moralo jih je biti več pri delu in na straži, ker hiša stoji tik okr. ceste in se križajo ulice. Tudi na nočnega čuvaja so morali ozir jemati, ker vedno tam okoli križa. Torej pozor na tatove, ki nikakor ne morejo biti daleč, ker so pred kratkim že tudi kradli na Ovsišah in po bližnji okol;ci — Umorjenega so našli pod stopnjicami pus^strnka v Vukovaru S t e -lana J a n k o v i <5 a. Ziboden je z nožem na več krajih. Morilec d« zdaj še ni znan. - Boj med Srbi in Hrvati. V Slatini so se. Kakor poročajo iz Zagreba stepli Srbi in Hrvatje pri prireditvi ba- kljade od strani pežarne brambe. Požarna bramba je strgala s hiš srbske zastave in jih sežgala: razbila je tudi pri dveh hišah okna. Srbi so morali bežati. — Ostra jesen nastopa. Severovzhodni veter, ki je zadnja dva dni prevladal, prouzročil je na Koroškem in nič manj na naših kamniških planinah znatno množino snega. Vrhovi so beli, Triglav — veliki in mal> - ga imata do polovice svojega »telesa". Temperatura je padla pri nas v zadnjih 48 urah od 15°R na 8°. — Umrl je v Kočevju trgovec Fr. B a r t e 1 m e. — Brambovci dobe topništvo. Na mesto Prago je pisala tamošnja deželna brambovska vojaška oblast, ake bi s pomočjo države hotelo zgradili vojašnico za dež. brambovsko topništvo. — Vojaško oskrbništvo misli torej na ustanovitev dež. brambovskega topništva. — Društvo slovenskih profesorjev. Slovenski srednješolski učitelji nameravajo ustanoviti svoje društvo. — ,,Straža" na Dunaju ima v nedeljo, 7. oktobra po slovenski službi božji prijateljski sestanek v veliki dvorani restavracije Ant. Wallner, VI. okr, Ma gdalenenstrasse 104. Prijatelji društva dobrodošli! — Zavarovanje privatnih uradnikov. Za agitacijo za ta zakon, katerega je državnozborski cdsek pretekli teden odobril, se je zlasti trudil naš rojak g. Anton Blechschmidt načelnik skupine privatnih uradnikov splošnega uradniškega društva avstro-ogrske monarhije. Omeniti je tudi treba, da gre za vpeljavo istega zakona mnogo zaslug »Allgem oster. Privatbeamten Zeitung", kater« je ustanovil naš rojak g Silvester Š k e r b i n c. Posebne pohvale je vredno, da so delali za to važno socialno politično vprašanje naši daleč v tujini živeči domoljubi ter nastopili tako v čast svoji domovini G. Silvester Skerbinc je sedaj jako čislani knjigovodja v Liubljani. — O požaru v Ratečah smo zadnjič nekaj podatkov posneli po uradnem listu .Laibacher Zeitung". Sedaj se nam pojasnjuj, da niso domačini posestnika Andreja Žerjava po neprevidnosti zažgali, ker tam, kjer je začelo goreti, je bilo vse z mrvo, oziroma z slamo tako zetlačeno, da že tri tedne ni mogel nobeden tja priti. Začelo je namreč pri vrhu strehe goreti in prav tam, kje' sta poslopja, hleva posest nika Andreja Ž;rjava in njegovega soseda skupaj sklenjena. Sosedov hlev je namreč imel nekoliko nižjo streho. Kakor je soditi, je zlobna roka povzročila požar, ali je pa tudi kako drugače začelo goreti. — Toča. — Državna podpora. ,,Velikanski" odpis davkov. Iz Dobrepolj nam poročajo: Meseca julija je delonca pobila toča. Županstva so se obrnila na vlado za odpis davkov. Te dni se je naznanila posestnikom višina odpisanih davkov. Vkatastralni občini Zagorica se je odpisale 81 posestnikom državnih davkov v znesku 49 K 57 h. Se v ^ višji" meri so odpisali davke v katastralni občini P o d g o r a. Ondi se je »dpisalo 89 posestnikom 1 1 K 43 h. Najmanjši odpisani znesek znaša 1 h, najvišji pa 5 4. Sedaj je tem ljudem pomagano ! Opomniti moramo, da je županstvo moralo ed vseh 170 posestnikov dobiti pismena potrdila o prejeti 0velikodušni in velikanski podpori«. — Nove skladbe za klavir ed Josipa Prochdzke, učitelja »Glasbene Matice", je izdal ravnokar založnik Em. Wetzler v Pragi. Ta zvezek obsega štiri skladbe, in sicer: 1. Polonaise, 2. Balade, 3 Alla zingara, 4. Reverie. Kongres proti tuberkulozi. Na tem kongresu v Parizu je go»oril profesor Ganghofer iz Prage in navel pravila, katerih se mora držati šolska mladina, da se obvaruje tuberkuloze. Priporočal je, da se da dijakom več prostosti in časa za telesne vaje. Japonski zastopniki konjereje so Sl ogledali konjsko dirko v Budimpešti. Nakupili bodo primernih konj za Japonsko in uredili svojo konjorejo po evropskem zgledu. — Dobavni razpis, u. kr. ravnateljstvo dižavne železn ce v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da oddaja dobavo raznega mate-rijala za leto 1906 Dobavati bo med drugim tudi vrvarsko blago, usnje, stekleno in ščetarsko blago. Natančnejši podatki o predmetih in množinah, kakor tudi ponudbeni vzorci in pogoji se dobe pri gori navedenem ravnateljstvu (oddelek 4). Ponudbe je vložiti pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku in sicer najkasneje do 25. oktobra t. 1. 12 ure opoldne. — Za učitelje. Odposlanstvo avstrijske učiteljske zveze je bilo v soboto pri naučnem ministru, ki je obljubil, da v krat- kem izda novi šolski red, v katerem bolo posebno prepovedane telesne kazni. — Umrla Je včeraj zjutraj na Vrhniki gdč. Jerica Novak, znana velika dobrotnica revežev, cerkve, rokodelskega društva i. t d. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4. pop. N. v m. p 1 — Slovensko planinsko društvo opozarja na izltt, ki ga priredi Litijska podružnica Slovenskega planinskega društva j utri v nedeljo na Primskovo; tega izleta udeleži se tudi osrednje društvo. Odhod iz Liubljane z zju ranjim mešanim vlakom ob 6 14 uri, odhod iz Litije okoli 8. ure ziutraj. — Nove volitve v Trstu. Nove volitve za tržaški deželni zbur in občinski svet bodo bajč v drugi polovici decembra ali početknm ianuarja. — 30.000 kron znaša glavni dobitek srečk vdovskega in siroti n-skegazaklada društva u p r a -vinskega osobja dunajskih časnikov.Eintrach t". Opozarjamo cenjene bravce, da se vrši žrebanje n e -preklicno 19 oktobra 190 5. Srečke po 1 K se dobe v vseh menjalnicah. loterijah in tobakarnah. Ljubljanske novice. Kaj bo z mlekom? Položaj na trgu. Poroča se nam z ljub janskega trg*: Že sinoči se ie širila po Liubljani agitacija, da sprejmo danes okoličane kar moči odločno. Mnogim ženskam je stvar bolj za šalo, in te najbolj vpijejo. Ziutraj so se hujskale med seboj, da bodo pobiiale mlekaricam steklenice. — Kmalu se je začel ropot. G »sposka ženska je hodila med kmeticami in je prevračala jerbuse ter kmeticam steklenice razbijala. „Saj meni ni nič za mleko", je deiaia, .ampak samo za hec, da te kmečke babe jezim". Kmetice so molčale, ker so se bale — policaja, ki jih je opazoval. N :ki starček iz okolice je dejal: „Mleko je vredno tega denarja." Takoj so planile nanj in ga podile. Na trgu ie g Oetrečnik dejal, naj ne draže mleka Kar so pa Liub ljančanke planile proti njemu in bolnega moža gnale z vikom in krikom proti Mest nemu domu. Tudi znani Praček je moral bežati na Poliansko cesto. Ženske so bile oborožene z dežniki, ki so jih junaško vihtele. Proti n. katerim kmečkim m< žen so nastopile z marelami. M »žje so večinoma mirno držali, ker so vedeli, da oni ne smejo odgovoriti, kar bi radi. Nekatere mestne ženske so pa skakale med j rbusi, trgale kmeticam steklen-ce iz rok in jih razbijale Nekatere so vpile: Ju ca morajo biti po tri za 10 krajcarjev, ali pa vse razbiiemo. Po licija je to mirno gledala Neki kmetici so košaro razbile. Policaj je prišel in se lotil kmetice, ki je morala košaro in raztresene stvari pustiti na mestu in oditi ž njim Nekega moža so zapodile L>ubljančanke na Mabrovo dvorišče, kjer se je rešil njihovih ljubeznivosti. Tako so reševale vprašanje preskrbovanja mesta z živili na liubljansktm trgu. To, kar bi morale na magistratu rešiti umne glave mestnih zastopnikov, so reševale na ul cah ženske marele. Policija je mirno gledala to novo občinsko politike. Mleko je došlo! Ta klic se je zjutraj razlegal po trgu. V Seliškarjevih prodaialnezi bo treba še na vrh plačevati — in to edino le zaradi trme županove, ki ni hotel o pravem času stopiti v dogovor s producenti mleka. Iz delavskih krogov se nam piše: Ker „Narod" zavito omenja nekega delavskega shoda meseca septembra, povemo mi natančneje, kaj je o po draženju živil dejal govornik delavstva na onem shodu. Dejal je: Podraženje mleka gotov« občutno zadene predvsem ljubliansko delavstvo ne glede na politično prepričanje. Priznam, da je nape*edano podraženje hipno previsoko, a kakor imajo pravico podražiti n. pr trgovci in osobito mesarji cene, tako jih imajo pravico tudi kmetje. A stvar delavstva je, da ono samo na s ojem shodu, ki naj bi se sklical v ta namen, obrazloži svoje stališče glede podraženja mleka, a ne samo mleka, marveč tudi drugih živil, in se posvetuje, kako nasto iti, da bo kljub podraženju izhajalo. Ljubljansko delavstvo bi moralo biti, kot vse delavstvo sploh, tako stanovsko združeno, da bi pri vsakem podraženju takoj zahtevalo in pri močni organizaciji tudi dobilo primerno zvišanje svojega zaslužka, da bi mu ne bilo treba trpeti vsled draginje V Ljubljani se ni podražilo samo mleko, marveč tudi druge življenjske potrebščinč, osobito meso, tako da si ga delavci pri slabih svojih zaslužkih mti kupiti ne morejo več Sivar predsednikov naših strokovnih društev je, da store proti podraženju življenjskih potrebščin pri merne korake." Tako smo govorili na de lavskem shodu meseca septembra! Magistrat pa je vzel potem zadevo sam v roke, a žu-dite se njegovi prijaznosti, postrežljivosti in doslednosti — samo zadevo mleka, ostale stvari je pa popolnoma prezrl. Zato ljudje, ki so zbrani okolu magistrata, ne smejo govoriti nikomur, da „ima ljudi za norca", da se jim ne bodo smejali mesarji in občinstvo. Vsega, kar se je dosedaj slabega v tej zadevi zgodilo, so krivi tisti, ki so imeli sicer polno psovk proti kmetom, ki pa niso stopili niti v zvezo z odborom združenih kmetovalcev, kar se mora vendar pri vsakem sporu zgoditi, ter so tako po vzročili njihov skrajni odpor. Kako je žu pan svoj čas hitro konteriral z mesarji, seve ne v smislu prebivalstva, in ima gosp. župan kljub obljubam gospoda načelnika mesarske zadruge, da bo cenejše meso, še vedno nataknjene rokavice proti mesarjem Kakor povsod, so tudi pri tej akciji na magistratu le enostranski in silno površni. Kaj, ako bi delavske organizacije stopile v dotiko s kmetovalci in bi s sodelovanjem kmetov okoličanov otvorile v Ljubljani delavsko prodajalnico mleka, v kateri bi odjemali le nižji sloji. Zadnjič so bili na magistratu jako prijazni nasproti resoluciji »Strokovnega društva tekstilnih delavcev in delavk na Kranjskem". Navadno ni bilo tako. Zato pa upamo, da izvede zdaj ljubljanski občinski svet tudi že zdavno obljubljene preosnove glede ljubljanskih mestnih delavcev in sklepa o predlogih nekdanjega policijskega svetnika Podgorška, ki jih imajo občinski svetniki že itak več let v svojih rokah. Radovedni smo tudi, kdaj pride na dan tako skrbno čuvana izprememba voliv-nega reda za Ljubljano. Pričakujemo, da „Slov, Narod" zdaj, ko piše o mleku in se hoče hliniti delavstvu, prekliče svoje stare nečuvene psovke nasproti 'ljubljanskemu delavstvu in prične pisati za splošno volivno pravico v ljubljanskem ob činskem svetu, da zahteva rešitev starih Podgorškovih nasvetov in da ne bo zasto pal koristi samo enega dela mestnega prebivalstva, marveč tudi one delavstva. Po-vdarjati moramo tudi, da taki shodi, katere sklicuje n. pr. črevljar T u m a , prav nič ne zboljšajo položaja, ker j« mož premalo resen in ker občinstvo vrednost njegovega dela pozna iz črevljar ske zadruge. Z Notranjskega. Piše se nam: Logaška mlekarska centrala kupuje mleke od kmetov po 12 h liter, a ga hodi nje uslužbenec z vozom iskat. V T r s t ga pa prodaja liter po 28 h. Kmetje iz okolice pišejo: Mi bomo tožili mestni magistrat za odškodovanje, če mestne gospe še kaki kmetici kaj njene lasti poškudujejo ali kaj razbijejo in ako navzoča mestna policija ne izvrši svaje dolžnosti. Tisti, ki nam groze, pa naj vedo, da je za kmete n druge — enaka postava. L, Brezovice ss nam poroča, da ni res, kar se je pisalo, da bi bila tamošnja mlekarna obljubila svoje mleko mestu. Dobila je vprašanje od magistrata. Iz Poljanskedoline se nam poroča, da tamošnja mlekarna ne daje mleka v Ljubljano, pač pa agitira zato in mleko od kmetov kupuje trgovec Kos, v „Narod" pa piše učitelj Lovro ' erko. Brezimnih pisem, ki nam jih je mnogo došlo, ne priobčujemo. .Slovenski Narod" priobiuje celo brezimne inserate. Mi pa, ki nečemo ljudi v*rati, ampak poročamo le resnico, se hočemo vedno prepričati o verodostojnosti dopisa. Kdor nam kaj piše, naj uredništvu zaupa svoje ime. Iz delavskih krogov se nam še piše: Naravno je, da je ene delavstvo, ki stanuje v mestu, proti zvišanju mlečnih cen. Prav je, da se je zdaj enkrat začelo resno misliti na ljudske potrebe. Od mleka poj-demo dalje: Magistrat je molčal kakor zid, koso mesarji vzdignili ceno m e s u v kratkem času kar za 14 krajcarjev (meso, ki je prej stalo 60 kr., je zdaj po 74). Takrat je „Slovenec" pi-salv varstvo odjemavcev,pa izpitani magnati pri „Narodu" so ga zasra movali, in župan Hribar se ni niti zganil. To bo moralo zdaj postati drugače. Potem bomo potrkali za delavska stanovanja. Škandal je, kako slabo je v Ljub ljani preskrbljeno za stanovanja. — Zida se samo za bogatine, revež pa dobi za drag denar nezdravo luknjo. Za mestne delavce je silno slabo, tako, da gre vsak k mestu tedaj, če nikamor drugam ne more. Da pa se more vse potrebno javno povedati morajo dobiti delavci volilno pravico v občinski svet. Tu se bo pokazalo, ali je županu res za blagor delavstva, ali ne. Zato zahtevamo, da pride v « 1 i 1 n a reforma, s katero že v e č kotdesetlet odlašajo, takoj v prihodnji seji na vrsto. lj Javna predavanja „Slov. kršč. socialne zveze" se zopet prično prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer. Predaval bo g. d r. J a n. Ev. Krek o animizmu. Predavanja se bodo vršila vsak torek zvečer. Agitirajte za obilno udeležbo! — Odbor „ S 1 o v. kršč. soc. zveze." lj Hrvaški pevci v Ljubljani. V nedeljo, 15. oktoora pride v L ubijano slavno hrvaško pevsko društvo „ K o 1 o " in priredi v „Narodnem domu" velik koncert. li O stavki tapetnikov pri Mathianu se vrši jutri ob polu 10. uri d»p. shod v Puntigamski pivnici. Tapetniki še stavkaj«. Kakor se govori, jimjeMathian delavske knjižice rekomandirano vrnil. Tapetniki zahtevajo 30 odstotkov višjo plačo in eno uro manj dela, tvrdka je zadovoljna Ie z 10 odstotnim zvišanjem plače. lj Zaročil se je gospod J. Slapar nadučiteli zgospico Verico Čuček-ovo hčerko tukajšnje hišne posestnice in c.kr. sodnijskega pristava vdove gospe Franje C u č e k. Čestitamo. lj Iz vlaka skočila. Včeraj je bila odpuščena po ozdravljenju iz deželne blaznice na Studencu Marija S t e i n e -jeva, rodom iz Kočevja. Na kolodvor sta jo pripeljali dve usmiljenki in ji kupile vozni listek do Kočevja. Ko se je pa ob 1 uri 5 minut odpeljala, se je revici naenkrat zopet zmešalo in je skočila v bližini Sv. Martina ceste iz vlaka. Prepeljali so jo z rešilmm vozom nazaj v bolnico lj Slovensko gledališče. Danes zvečer „ S a m s k i dvor", v torek .Car in tesar*, v petek francoska burka „ Dobri sodnik"; opera Študira „Pikovo damo", drama pa „B r a t e sv. Bernarda". lj Najmlajša virtuozinja. V ponedeljek, 9. oktobra 1905 ob pol 9. uri zvečer bo v kazinskem steklenem salonu glasbena akademija 14 let stare Nine Boccoiini iz Reke, naj manjše virtuozinje na klavirju. lj Javen obrtni shod bo dne 15. oktobra v „ Mestnem domu". Posebno važno bo zlasti n a s t « p proti tržaški delavski zavarovalnici nezgod z zahtevo, da se naša dežela loči od nje. — Več prihodnjič. li Carinski urad na glavni pošti. Včeraj je bita v Liubljani komisija ki se je pečala z vprašmiem kako premestiti carinski urad s kolodvora v poslopje glavnega poštnega urada. li Gledališki listi slovenskega gledališča so dobili novo obliko. Zalaga jih .Zavod za moderno reklamo ter na njih priobčuje inser&te. lj Nesreča. Včeraj je Jožef Mar-coni pri Vodniku v Sp Šiški tako nesrečno padel na kameniti tlak, da je v bolnici umrl. lj Pijanost ga je izdala. Trgovec g. Julij Elbert je zapazil včeraj svojega hlapca Andreja Koršiča, rodom iz Solkana pri Gorici, ko je ležal v poselski sobi pijan. Ker se mu je stvar zdela sumljiva, je trgovec pregledal hlapčevo omaro ter je našel v nji enajst vinskih steklenic, katere je bil hlapec že izpraznil Hlapca, ki je tatvino priznal, so aretirali in izročili deželnemu sodišču. li Ljubljanske društv. godbe koncert se vrši danes v „N*rodni kavarni". — Jutri, v nedeljo zvečer se vrši koncert v hotelu „Iliriia". lj Pri zgradbi novega pokopališča pričeli so graditi zadnji (vzhodnji) del zidu, ne pa še mrtvašnice. Ta bode zgrajena prihodnjo pomlad. Cerkev sv. Krištofa postane v prihodnje frančiškanska podružnica. b Načrti za vodovod v Spodnji Šiški so, kakor čujemo že izdelani. Razne stvari. Najnovejše. Delo v berolinskih elektrarnah se je v polnem obsegu zopet pričelo. Dekla milijonarka. Neka dekla v Kodanju je dobila nenadoma veliko zapuščino v znesku treh milijonov kron. Umrl je v Parizu pesnik M a r i a de Heredia. V eni uri zaslužil dvesto tisoč kron V Celmi v Kaliforniji sta se borila dva rokoborca Nelson in Britt. — N e 1 s o n je zmagal in dobil zato nagrado 200.000 kron. V Mehiki je velikanski vihar uničil letino riža in sladkorja. Morilec oproščen. Pred budim-peštanskimi porotniki je bil oproščen 16 letni Štefan Drahos, ki je umoril ljubimca svoje matere Gabrijela Racza, kateri ga je vedno pretepal. Zobvnosu. Na dunajske kliniko je prišel neki 291etni mož, kateremu je zrastel zob v nos. Društva« „Slovenska dijaška zveza" priredi jutri v Moravčah predavanje: .Kaj je država, kaj ustava in k a j uprava". Preda stud. phil. Valentin Rožič. Telefonsko ln brzojavna porotna. Trbovije, 7. oktobra. Tu so aretirali soc. demokraškega voditelja Mlakarja. Govori se o defravdaciji. Dunaj, 7. oktobra. Danes bi se bila imela vršiti pred porotniki obravnava proti vsenemškemu poslancu H a u c k u , katerega je zbornica izročila, ker je žalil z nekim člankom vero Hauck je poslal danes sodišču zdravniško izjavo, da je bolan in obravnava se je preložila. Praga, 7 okt. Policija je dovolila lepake delavstva za demonstracije v prid splošni in enaki volivni pravici 10. t. m., ko so delavci iz lepaka črtali generalna stavka in namestu tega uvrstili besedi .delo počiva". Obhod je dovoljen, le govori na ulicah niso dovoljeni. Velike tovarne bodo dale delavstvu 10. t. m. proste. Praga, 7. oktobra. Tukajšnji Nemci se boje za jutri protinemških izgredov, ker nemški dijaki hočejo prirediti ob 10. uri dopoldne bumel. Olomuc, 7. okt. Ker je veliki češki shod o dogodkih v Brnu prepovedan, vrši se zborovanje po § 2. Zagreb, 7. okt. Oibor hrvatskih poslancev shoda na Reki odpotuje od tu v Budimpešto, da stopi v zvezo z ogrsko koalicij«. Hrvatstvo pravi, da bi bil« bolje za hrvaški narod ako bi se tak shod in taki sklepi nikdar ne bi bili izvršili. „Hrvatsk» Pravo" v ime čistih pravašov srdito napada vsako bratstvo z Mažari. Zagreb, 7. okt. O konferenci od bera reškega shoda z zastopniki strank se poroča: Tekom meseca oktobra se bo vr-jila tu konferenca odposlancev hrvatske stranke prava, hrvatske napredne stranke; hrvatske združene opozicije v Slavoniji, hrvaške seljaške stranke in raznih drugih politikov, da se organizirajo v svrho skupne borbe pri volitvah. Konferenco skličeta dr. Harambašič in Zigorac Srbska samostalna stranka se je tudi izjavila za reško re»olu cij0, čista stranka prava in organizacija »kolu „Hrvatstva" je odločno proti. Budimpešta, 7 septembra. Glasilo Franca Košuta piše, da bo koalicija, ko pride na vlado, delovala na to, ako Hrvati iskreno priskočijo na pomoč mažarskemu narodu, da se nagodbeni'zakon s Hrvaško v vseh točkah izvrši in da se hrvaški narod v delokrogu svoje avtonomije svobodno razvije v gospodarskem, narodnem in kultur nem pogledu, in da se bodo dobila sredstva, da priznajo tudi prava hrvaškega jezika pri hrvaških polkih. (Ali niso to samo prazne obljube?) Budimpešta, 7 oktobra. Franc Ko jut je poslal vsem peterim članom odbira reškega shoda hrvaških poslancev brzojavke v katerih pravi: Pozdravljam hrvaške in dalmatinske brate. Kadar smo si kaj pravic pri borili smo jih delili s Hrvati (?), od Avstrije s0 pa bili Hrvatje vedno zatirani. Dal Bog, da bi se Hrvatje in Dalmatinci združeni vrnili pod krono sv. Štefana. Pričakujemo Vas, polni upanja in ljubezni. Budimpešta, 7. oktobra. D mon stracije na Košutovem in Battyanyjevtm grobu se je udeležilo 30.000 ljjdi. Ljudstvo je pelo Battyanyjevo himno: „Domovina živi in noče umreti". New York, 7. oktobra. Roosevelt se je izrazil, da v bodoče kandidature za predsedniško ne bo več sprejel Peterburg, 7. oktobra. Vlada je preklicala vse omejitve vseučiliškega študija za Žide. . Pariz, 7 oktobra. Wittejev načrt za zvezo med Nemčijo in Rusijo je popolnoma propadel. London, 7. okt. Rusija bo dala svoje novo brodovje zgraditi v inozemstvu Nemčija br> izločena od dela. Moskva, 7. oktobra. Tu so bili veliki nemiri povodom stavke stavcev. Več oseb je ranjenih. Stavkajo tudi t o • b a č n i delavci in dela vci v elektrarnah. Noben list ne izhaja Pričakovati je splošne sta vke tovarniškega in železniškega delavstva. Tiflis, 7. oktobra. Položaj na Kav kaškem je še vedno strašen. Tatari se bra nijo podpisati mir. Neprenehoma se vrše umori in ropi. London, 7. oktobra. V vojnem ministrstvu so našli pod oknom nabit ŠaPNlonakovo, 7. oktobra. Ruski veliki knez Ciril se je tu poročil z vojvodinjo Hesse Nassavsko Obred se je vršil popolnoma tiho pod vodstvom ruskega popa. Kakao. Kakor uči izkušnja, ni redo vito uživanje kakovske pijače zdravju nikakor tako v prid, kakor so pogostoma mislili doslej. Ker ima v sebi če*to jako veliko tolšče (časih nad 50%), provzroca kakao motenje v prebavi, da čutimo želodec nenavadno natlačan, da smo nenavadno h tro siti, da imamo manj slasti do jedi in da nas peče zgaga. Čreslovita snov, ki jo ima v sebi (kakaorot), provzroča vrhutega lenost v črevesu, pogostoma celo trajno zaprtost. Da se zaprečijo te neprilike, pošilja staro-znana firma Ivan Hoff pod imenom „kandol-kakao" na trg izdelek, ki je najboljšega okusa in zaradi tesne združitve s sladom jako lahko prebaven ter naposled dokaj cenejši od vseh drugih kakaovskih vrst. Ta združ tev s sladom, čigar lastnosti, tolikanj dragocene za zdravje, se priznavajo čimdalje splošneje, zmanjšuje tolščatost tako izdatno (po analizi preizkuševališču na Dunaju z dne 21. oktobra t 1. 19 33%), da se sme kandol kakao resnično označiti, kot malo tolšč in jako hasniv vsakemu organizmu Ker ima obenem izredno mnogo živilnth snovi, je kandol kakao v mnogih primerih važno živilo, zlasti za odpravljanje nervoznih dispozicij, malokrvnosti i. t. d. Kdor je vajen kakaovske pi ače, temu se izvestno hitro prikupi kandol-kakao tako, da ga bo redn« rabil ker ustreza vsem zahtevam Kandol-kakao se že dobiva v vseh trgovinah s špecerijskim blagom, vendar je treba paziti natanko na ime Iloff in zahtevati izrečno kandol- kakao. O kavi. Ponovljena podražitev kave, e kateri ie razpravljalo tudi časopisje, je bila povod, da so se naše gospodinje precej bale podražitve vsakdanje kavine pijače. Prej bi bila ta bojazen upravičena, toda odkar je uvedena Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, nima nobenega vzroka več. Po posebnem načinu, kakor se izdeljuje Kathreinerjeva sladna kava, ima ta tolikanj izražen okus zrnate kave, da se utegne obilo rabiti kot primes in da je tako moči, kakor se komu ljubi, uravnati vsakdanji izdatek za zajtrk in juž no Z nata kava, ki draži živce, pa se tuli lahko pogreša docela, zakaj zdrava Kathreinerjeva kava, vkuhana nekoliko m )č neje, tekne izborno sama zase. Zlasti gospodinje, ki jim je do zdravstvene blaginje voje družine, rajše pripravlialo Kathreinerjevo Kneippovo kavo čisto. S±veda je treba pri nakupovanju največje pozornosti, ker je edino Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi dana tako važna prednost, da ima okui zrnate kave. Vedao zopet poizkušajo občinstvo vabiti z vsakovrstnimi n čvrednimi .dodatki" za manj vredne posnemke, pa tudi kar opra-ženo rž ali opražen ječmen celo ob isti ceni priporočati za kavino primes. S;veda potem okus ne ugaja in s tem se gospodinja zapelje, da dobi predsod-k tudi zoper dobro sladno kavo Zategadelj se v svoj prid ne bojte malega truda, da pri nakupovanju iz-rečno poudarjate ime Kathreiner in natančno ogledate vsak zavoj, ali je tuli res na njem varnostna znamka .župnik Koeipp" in ime „Kathreiner". ^ i 3 I v (O "š £ ——» « 3 u- 5^00 ku t_ oj trt t! O r- L-a—J Q» V* m -; . to C j « ca i- 5 O. O > N ™ « 'c e' ca — j; 1§> S c Iz portland-cementa in peska -•g. O) fingetr. lSchutzmark« Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. Ceno češko posteljno perje 5 kg novega akubljeneg. K » M, boT|- iknbl| cj »N 55 B o m •s ►o o u ce Z ca u c, (U > 0 53 | mS 1 s .ta «- D M š S 53 i Mesečna soba (N iz separatnim vhodom, je za oddati mesečno za 13 K. Ravnlkarjeve ulice št. 4. Prvo nadstropje zraven Martinove ceste. Največja zaloga kožuliouine kožuhov za gospode za mesto in potovanje, mikado s podlago iz divjih kož, pristnih koljerjev iz kožuhovine za dame iz skunkove, perzianove, sealskinove, bobrove kožuhovine od Nutria, Walaby in maček, v navadni in najfinejši izpeljavi. Pristni damski figaro iz kožuhovine, jopiči, paletoti iz različnih kožuhovin. Največja izbera konfekcije za dame in gospode. 2049 3-1 — Čudovito nizke cene. —— Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. V soboto, dnč 7. okt. zadnji dan razstave: 2052 Zanimiv obisk avstrijskega brodovja, največje vojne ladje, vaje mornarice s krasnimi morskimi, svetlobnimi in vodnimi prizori. — Od 8. do 14. oktobra 1905: — Zanimiv obisk nemških severnih morskih kopališč Borkum, Norderney, Helgoland, Amrum, Wyk, Westerland. Odprto vsak dan od II ure zjutraj do 12. ln od 2. ure popoldne do I). zvefer. VSTOPNINA: Eno potovanje 40 vin. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nazaj 20 vin Abonement-karte: 0 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K. Dijaki, društva, otroc in vojaki polovico. - Sole in društva znižane cene I Še nikdar za 6-1 Več izurjenih kovaških in kolarskih 2047 pomočnikov kakor tudi učencev nad 14 let starih od dobrih staršev sprejme Ivan Demšar, podkovski kovač in izdelovalec vozov v Ljubljani, Marija Ter, cesta. Stanovanje dveh sob in shrambe se odda na Poljanah, Barvarska steza štev. 6. s 1. Nov. 1905. on^s Redka priložnost. Stroji za dubanje z ročnim gonilom. Vodoravni stroji za vrtanje vzorčnih škatljic. Težaki skobelniki. Venčalni stroji z enim vretencem in lesenim stojalom. Žage tračnice, novi model na dva tečaja s krožnim mazanjem. 2056 3—1 prodajalko v trgovini mešanega blaga. — Ivan Žargl Kamnik. Zemljišče jemljem v najem v bližini Ljubljane tri do štiri orale, skupaj se držeč. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Sprejme se s 15. novembrom 1905 Stroji so vsi novi, iz najboljšega materijala, in se po jako nizkih cenah 2044 3-1 dob^ v Tovarni za stroje G. Tontlies v Ljubljani. 20 gld. 1 zimska suknja, toplo podložena, 1 zimska obleka, I posebne zimske hlače, 1 modni telovnik, zastonj vrhu tega remont, idoča nikel-nasta ura. Samo zimska suknja jo vredna tega denarja. Zunanja naročila se izvršč po povzetju ali proti prejšnji pošiljatvi denarja. Neugajajoči predmeti se zamenjajo. Največja izbera konfekcije za gospode in dame v najfinejši izvršitvi. Vse po čudovito nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bcrnatovič Ljubljana, Marijin trg št. 5. 2054 3—1 t .................. ** '"* i " ; P 1177/5 Oklic. 2051 1—1 5055 prodajalka 5-1 v večjo trgovino na deželi. Vešča mora biti popolnoma v prodaji mešanega blaga. — Prodajalke z večletno prakso in dobrimi izpričevali imajo prednost. Plača po dogovoru. Kje, pove upravništvo tega lista. Podpisano sodišče kot skrbstvena oblast gospoda Jožefa Leuza, trgovca v i lnhllani ResHeva cesta št. 1, poživlja, da se ustanovi visokost kurandovih dolgov, vse one oseb^ kMmajo Mper go'sPoda ožefa Leuza ali zoper tvrdko joZef Leuz kakoršnekoH terjatve, 'naj s^oje zahtevke do 17. oktobra 1905 pismeno ah ustmeno naznanijo temu sodišču. C. k*, oknajna sodnija V Ujubljatii, odd. I. dne 24. septembra 1905. ooooooooooooooooooooooooooooooooo O == Trgovina * železnino ===== qQQQQOOOQQ o ------- - ^ o 5 Panorama Kosmorama Dvorni trg št. 3, pod »Narodno kavarno". Od nedelje 15. oktobra do uštete sobote Zl. oktobra 1905: Cikajo in Severna Amerika. w »MERKUR" S o B Celje E) P. Majdifc B Celje B q a Bogata zaloga raznih peči in štedilnikov, peči po g O podpisih zaSole. g oooooooooooo Kmetowaloenl § 2 rs priporoč. poljedelske stroje Q 2 X vseh vrst iz najboljših to- Q O /ŠT m X vam, posebno pa čistil- q O niče inslamoreznice g O Proti ognju in vlomom v W Proti ognju m viumu... ^ O varne blagajne, želez- W Q na hišna oprava, najfinejša g O kuhinjska posoda i. t. d. je Q X vedno v največji izberi. Q O RrasniSS.krlŽI oooooooooo V vs^^gg^s^pe?^ X III avemms. Q 2o57 () o OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zahtevajte zastonj In franko moj veliki, bogalo ilustrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikeliiasllb, srebrnih In zlatih ur z znamko Boakonf, llahn, Ornega, Mcbaffhausen, UlaHhutte kakor tudi vseh vrst solldnib zlatnlu in srebrnla po Izvirnih tovarniških cenah.) Nikel. remont, ura......K 3'— sisl. Roskopf patent ura . . . . , 4— , . črna jekl. rem. ura . 4' — 8vlc. Izvir. Roskopf pat. ura . . , 5-— Ooldln rem. ura »Luna" kolesje „ 7 50 srebr. , . .Oloria" , , 7-60 , . . dvojni plašč . » 11-50 » oklep, veriilca z rinčlco M na pero in karab., 15 gr. težka » 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z »Luna" kolesjem „ 9'50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, ivarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro Sletno pismeno Jamstvo! Nlkak rlsikol Zamena dovoljena, ali denar nazaj 1 Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100-33 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 35 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo e Katoliška Ti*««ae priporoča r&iuovmu. Hr vizitiiieeKi Velik uspeh Je d05egl0 naše avstralno milo brez sode M.« 1281a 26-8 (zak. zav.) >/, skatlie K I-—, '/, skatlja K 2 . v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg. lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke ! Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt. Tisoče priznanj! Dobiva se povsod! Zahtevajte Manol I Glavna zaloga: F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica. V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe. Naprodaj je 202<> 3-3 kmetijsko posestvo z gospodarskim poslopjem s 5000 m" regu-lovanih vinogradov, nasajenih s staro trto, s sadnim vrtom, približno 40 oralov lepega gozda, mešano s hrastovim, bukovim in smrekovim lesom, ter 30 oralov travnikov in vrtov vse v dobrem stanu, večinoma njive prve vrste. Vse se nahaja skupno v Pavli vasi. Cena 20.000 K. Natančna pojasnila daje Janez Pungerčar, posestnik, Pavlavas-Tržišče (Dolenjsko). INDRA TEA Najboljši čaj na svetu. 1927 30-6 Dobi se povsod. Indra Tea Import Company, Trst. £ha izvežSana j razBarja sprejme takoj v trajno delo <3anez (ŠRorn, v Štefan Nagy trgovina z železnino Ljubljana Vodnikov trg št. 5, pred škofijo priporoča svojo bognto zalogo pristno pozlačenih nagrobnih križev po najnižjih 1916 cenah. 8-4 2039 3—3 najrajši v zupnišcu. Naslov povč upravništvo »Slovenca". Naprodaj je vsa novo izdelana sobna oprava. Več se izve pri Jos. Brščaku, poslovodja „Gosp. društva" pri Sv. Mihelu. 2037 3—2 zavarovalnica za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: Dviiinj, X. GHselastrasse 1, v družbeni hiši. Aktiva družbe dne 31. decembra leta 1904 .........K 216 505.894-39 Letni doh. dki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„ 32,391.311 51 Izplači a za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848) .........„ 491,748 857 43 Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico . „ 46,087.478 74 Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala naslednje vrednosti: Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je znašala..................K 26,416.938"10 nom. Posestvo na Dunaju................n 1050.000 — Posestvo v Pragi.................n 490 000 — Izplačana posojila zavarovancem...........„ 3 840.249 38 K 31,797.187 48 Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno Glav ni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti 17 pri GlfIDONU ZESCHKO. NB. Tu se spne^mA tudi izvedeni potovalel in z^topnikl. 1723 12—2 Originalni W Pazite na tvorniško znamko. 399 20—19 šivalni stroji. SINGER C o. delniška družba za šivalne stroje. v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6. Jesenske in zimske novosti. co D •—H oŠ a p—< U 0) a D "—5 G e« NOVOST Pri nakupu za 10 kron dobi vsakdo eno olnato sliko 30/40 veliko izvršeno po zaželjeni sliki S **■ NOVOST Pri nakupu za 5 kron dobi vsakdo en obesek, uradno punciran, iz čistega ali pozlačenega srebra po zaželjeni sliki 2050 1 M M M M Prvi modni trgovini za gospode Engelbert Skušek Ljubljana, Pred škofijo 19. Cf) o N*. a 3 O »s crci o Perilo po meri se izgotovi najhitreje Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane Dreko Trsta z brzoparniki pr^e angleške p.mibrodne družbe „Cunard Line* to je gttovo in se ne dn vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbi "dtnjaio i7, Trsta vsake 14 dni. Pouk in v»zne liste daje oblastveno potrjeni za-stnpn>k Andrej Odlasek, d<«slu'em uradnik državnih želežnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bližaj cerkve Srca Jezusnvegi. Kdor želi več pousn Ia. nti tu p sraeno povprčši ali pa pride osebna v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine n h<5e ne vabi. 1969 3 • 6'ipt*&ii3 ijaa \ <»i«Ki iMjiwiii< itttntsjftt fryii/.no, krasti blago ga banden-a, baldahinc, raznobarvna plašča, kazale, plnvlale, dtlmatike, ve-luma, albo, koretelje, prte it) -f '»h vse, kar m rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem«! u-ii ve>-.enje, t»i enovljenje stare obleke In vsa popra-— I/.deloje ročno !n pošteno po najnižji eoui iitnoiera Iti vso (Irusro obleko. -<>«';afitit,e gospode prosim, da se blagovoie pi l naroi-ilih '•tu-\t< m domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdtc. drs «(i is potujočih agentov Aa/ot&vjjaje hitro in uajpostenej&o postrežbo in najnižje *t»o. iatrjaje, da bode hvaležna tudi za najmaniše naročile. Najodiienejšinj spoštovanja«; priporoma 1585 26 25 Ana Hofbauer, iinojHeljica zaloge cerkvone obleke, orodja an posoda v LJubljani. Wolfove ulico 4, •p * > i* fr (fr cf- -m Zdravje je najvfcčje bogastvo! m I I 1 t Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za Bi notranje in zunanje bolezni. Bi Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehl^jeriju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: /l\esfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, Markov trg St. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne poši\ja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 sttklenic) 8-— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K. 3 ducate (36 steklenic) 11'— K. 1 Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Harentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Ustanovljena I. 1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20—14 Zdravje j«-» nnivfči*« bogastvo I f m t m Stanje vlog 31. avg. 1905 j ^JjJ; ^ngresni trg I Donarni Promet 3L čez 11 milijonov kron. \ st 2 I nadstr ^ čoz 37 milj. kron. Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel Ljud^a posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- j J brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- ZL o L sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po ^ r 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,531,564-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749-55. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susteršlč, Josip Slška, knezoškofijski kancelar, predsednik. podpredsednik. 1906 40-7 Odborniki: Josip Jarc, Anton Belec, >sestnik veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. FrančMek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Greg. Slibar, hišni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku. Kamnosek :.:,tm ;:.Tr tsi se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa iSnacijCamerniK Ljubljana, KomensHega ulice 26. Kamnoseška dela. n Velika zaloga nagrobnih spomenikov. v Žrebanje nepreklicno 19. oktobra 1905 Glavni dobitek kron 30.000 kron Srečke vdovskega in sirotinskega zaklada a 1K se dobe v vseh menjalnicah, c. kr. tobakarnah in loterijskih kolekturah, kakor tudi pri menjalni akcijski družbi „Merkur", Dunaj 1., in njenih filijalkah. • 1979 6 k Krojaška delavnica n m 9 M ^ za obleke gospode po meri in iq67 10-4 ^ zavod za uniformiranje fj I Josipa Rojina, Ljubljana. E ^ Največja zaloga elegantno izvršenih oblek za gospode ^^ ^ in dečke. ^ ^^ Bogato izbrana zaloga izključno angleškega blaga. ^^ 'i . -• vr-i ftMiZ- . k-, fg, New Yorka osem dni. To jeprir.ito. Uljud-liost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. Red Star. O o o o o o ooooooooooooooooo Q 581 H9 Q ooooooooooooooooooooooooooooooooo Izvrstna ppilika potovanja v AMERIKO LT" HAMBURG z' najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parcibroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta. Amprlta 690 čevljev dolg, 74 ši-prvi: A i 11111K d rok, 53 globok, nosi 22.250 ton, drugi: Kaiserin Augusta Victoria nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna U Ljubljane. Na željo .pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie SEUfllG, Ljubljana 1928 52—3 Dunajska cesta 31. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), ae priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cer£veni/i para-menfov. 23-1 26 -18 T Izdeluje oele ornate kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, ohha-Jllao burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in naifineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno eo r k v e n o perilo i.-pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudijado-voljno prevzame. 0 mmm Zahtevajte pt*i nakupu jj.v ■*' i*. . • . ' itei 1320 39—15 chicht-ovo štedilno z znamko „jelen". Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares j »m6en o prist no, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro. da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka Dobiva se povsod! okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čim okusnejša je hrana, tem lažje se prebavlia tem bolje se izkoristijo v nji se nahajajoče redilne snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspeh • Maggijeve juhe in jedilne zabele. Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi infcd bouillonom, omakam ter sočivju, jajčnim jedilom in dr. Ker je zelo izdatno, naj se je ne vzame preveč Prid naj se šele pripravljeni jedi. — Dobiva se po vseh trgovinah s kolonijalnm n'delikatesnim bla eom • .. .... . . ... „ drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo napolnjeno 40 •.). 582 q n Maggijeva odlikovanja: 4 velike odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odiik. Šestkrat izvan tekmovanja, m. dr. 1889 in 1900 na par. svet. razstavi. (J. Maggi, razsojevalec. VREDNOST Odlikovan * Zlato kolajno In Častno diplomo v Parku. ■ n 603 104—f,8 Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega In solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posabno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. t^iHISA na Glincah, s štirimi stanovanji, z lepim ograjenim solnčnatim vrtom, z lastnim vodnjakom in dvonadstropna hiša v sv. Florijana ulici, v kateri se nahaja tudi prodajalna, tik sv. Jakoba cerkve se prostovoljno prodasta. Več se izve v sv. Florijana ulici št. 14 v prodajalnici v Ljubljani. | Najugodnejši pogoji | ■ za zavarovanje. mf- Edina zavarovalna družba ki ima slovenskega 1.» glavnega zastopnika v Trstu. Zavaruje na življenje in na dohodke na vse načine po zelo nizkih postavkih. Natančneja pojasnila daje glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I. nadstr., in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v vejih krajih. A*' K" ^ D^IVAH ORAŽE|H zdravnik v Ljubljani opozapja na svoj ortopedieno - zdravilni zavod v katerem se zdravi raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9 —10. dop. in od 2. — 3. ure popoldne 1739 10—10 v Wolfovih ulieah št. 12, I. nadstropje. vsake vr5te se moralo skrbno varovat! pred vsako nesnago, ker se po te.j lahko vsaka tudi najmanjša runa razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 lot se je izkazalo meči]no vlnčno mazilo, tako imenovano prnško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljonjo. Razpošilja se vsak dan. . 1 pnšica 70 vin. Proti predplačilu K 316 re pošljejo 4 pušice, ali K 4'60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana: ogel Nerudove ul. 203. Zaloge t lekarnah Aistro-Ogrnke, v LJubljani se dobi pri gg. lekarjih: G. Piccoll, D. pl. Trnkoczf, M. Mardetschlagev, J. Majr. 431a 20—11 2035 Razpisuje se služba 2-1"2 organista in cerkvenika Prednost ima oženjen rokodelec. Župni urad Podgradom, P. Rudolfovo, Velik gostilniški štedilnik 1814 4 (Sparrherd) prav malo rabljen se poceni proda pn Avgustu Jenkotu, peku v Ljubljani, Marija Terezije cesta 7. Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska olPrešernovih ulicahišteu.i3, « & «SBH IHSUi u lastni, hiSi,S(popreJjg Mestnem|lrsuIzr?uen[rotoužD), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojuje se na zemljjišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. 1078 8—6 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Po celem svetu znani so naši čudovito |»o ceni čevlji. Moški štiljetni, trpežni, s čepico..... par gld. 2-90 Moški čevlji na tra- kove, trpežni in eleg. „ ,, 3-25 Damski čevlji na tra- kove, lični in trpežni „ „ 2-90 Damski čevlji na tra- kove, črni in barvani, solidni in praktični „ „ 180 Otroški čevlji na tra- kove, črni in barvani, solidni in praktični d n 1""""" Specialiteta: Goodyear svetovno blagoM mm ■ jp i| mhr ■■ ■ ■ prodaja izdelke Alfred r ranKel najpomembnejše tvornice za čevlje komanditna družba. v monarhiji. Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. tOT* Najcenejša vožnja v Ameriko. "£8 -—- suknenega = * in manufakturnega S blaga ===== * se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4 250 62—34 £ £ Velika zaloga ■■ ft | suknenih ostankov, g Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspesno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene učinkuiejo ° očiščujoče, ne da bi povzročile boleč.m Ska - liica 70 vin. - Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg želez-nega mostu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada« (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna Toda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase m Ada-pomada. 1856 52— 49 Popolno prepričanje d. Je lekarnarja Thlerry-a Balsam In centlf, mazilo „ TBeh notr. bolemlh, Inflaencl.katarlh, krflb In »netjlh rseh Trst, slabostin, motenju t prebavi, ranab, abniesib In telesnih noSkodbab Itd nedosežno uspeSno BredBtro, Vam pojasni pri naroČilu bal-sama ali na željo posebej brerplafno poslana knjižica s tlsof Izvir. lahralnlh pismi kot domači stetovalec. 12 mal. ali (I drojnlh stekl. balsama o kron, (>011181111 ali HO dvojnih steklenic K 14. — »'« lonfkaeentlfoliJskeKa maiila franko.lK (10 Tin Trosim nasloviti na lekarnarja A THIEBRV t Pregradi pri Itosaiki-Slatini — Ponar. In razprod. ponarejanj se sodnljsko zasledujejo. E. Kristan oblastveno Koncesilonl-rana potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 468 43—31 (na dvorišču). > 3 0 1 ■i K U StOT* Najcenejša vožnja v Ameriko. "1^8 1600 64—oo Valentin Golob (pr. Andr. Druškovlfc) Ljubljana, Mestni trg št. 10. trgovina z železnlno - priporoča: - železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in po ie-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-m*% grobnih križev. Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zvez« avatpljaklh a. ki«. državnih uradnikov Največja izbera najaoljših in najcenejših tlvoKoles in šivalnih strojev za rodbino in obri. Glasbeni avtomati. « ♦ Pisalni stroji. ♦ ♦ Večletno jamstvo. ♦ ♦ m Lastna delavnica -1 za poprave. ............' " 60 52-39 Ivan Jax in sin trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Vence. Trakove. Benedikt, Ljubljana Stavbeno, umetno in konstruk= cijsko ključavničarstvo. Hidralične vidre in sesalhe Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, t>t>hajllne mize, ograje na mtrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjtdnl zastori in solnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—11 oporami brez vijakov. Zaloga čevljev Julija Štor v Ljubljani v Prešernovih ulicah šf. 5. Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih golsserskih Sorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—26 Fran Ševčik v Ljubljani, Židovske ulice št. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevmh in drugih pušk kakor tudi samokresov ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo točno in najcenejše. 1600 20--9 Ceniki na zahtevo zastonj. P n potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd - Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih minemlnlh 1058 vod iz soli za kopel. 52—8 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerlja JUtfOn Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Ustanovljeno I. 1842. Slikala napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka Brata Eberl, Ljubljana prodajalna in kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. 8 Lepa priložnostna darila! Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnina in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice, fllijalka na Mestnem trgu. Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. 256 52-36 OQL?VS! NEW * mcita ■ Y0RK in LONDO* *vJ nista prizanašala niti evropski c» lini ter je velika tovarna srebrnk>> prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moč; Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pc šiljam torej vsakomur sledeče predmet' le proti temu, da se mi povrne [ jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ni" lev S pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vlile ii anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedllnll f le; ... 12 kom. amer. pat. srebrnih kavim žlic; l kom. amar. pat. srebrna zajemat nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zalemat nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlktorla čaSlč za poe 2 kom. efektnih namiznih svečnik«?1 i kom. cedilnik za žal; i kom. najfin. slpalnlce za sladki 42 komadov skupaj samo gld. 6" zadovoljen. Ljubljana Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolk S pat. srebrno garnituro sem jako zadovolj*!, Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu ja> koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo B6hm, okrožni in tovarniški ir avni* S poslanim namiznim oronjun sem ze!6 z»di d voljen — Mihael Ko?i>Cevič,r»vnat. pomo?n uradom dež pri v^adi v Sar jevu. - Sa ajpvo 22 o*i 19 * Pri zgradbi vodovoda v Hotederšici se za prekopavanje zemlje iščejo 2038 3-2 del avci proti primerni plači. Več se izve ravnolam. Dobro blago m nizke cenel Anton Schuster, W"bijana .............................^—1Spitalske ulice st. 7 2002 12 priporoča novosti 1 konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parhent, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge. Vzorci na zahtevanje poštnine prosti! V soboto, 30. septembra 1905 se prične popolna prodaja vsega še nahajajočega se manufakturnega blaga, narejene moške obleke, bluz in površnih jopic za dame, preprog, posteljnih oprav, perila itd. v Ljubljani, Resljeva cesta 3 400 104—47 nasproti jubilejnega mostu zaradi takojšnje popolne opustitve trgovine. Prodajo se tudi večje partije zimskega blaga ceno na debelo gg. trgovcem v okolici. Istotako se daje prodajalna v najem. SB8808B88888BB8 Franc Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I ———— zraven Figovca, ——— trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom priporoča: 471 31 Portland- in Roman-cement, železniške Sine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje. Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vodel Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti JiJlerju". '^iTiTiTiTirl. m Ustanovljeno I. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v me tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenab. 1966 52—40 k asa DSC Josip Hočevat* | krojač v Celju, Kolodvorske ulice št. 5 se priporoča prečast. duhovščini in drugemu slav. občinstvu v izdelovanje vstiiovrstne obleke iz trpežnega in solidnega blaga, po najnovejšem kroju po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izjotovljene obleke, zimske in športne suknje, liaveloke in palerlne, i948 io-3 8 za gospode in dečke v največji izberi ^^^ P° najnižjih cenah. ^^ 1893 4-4 Hlodi. Nova fovarra za lesne izdelke kupuje skozi ce'o sledeče hlode proti gotovni na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: Vrsta.....I. II Smrekove, jelkove, in borove hlode od 24 cm debeline naprej, dolgost 4, 5, 6, 7 in 8 metrov K —-54 —'52 Bukove hlode od 26 cm debeline naprej, dolgost 2.20 in 4.40 m K —-48 —•U Hrastove hlode od 28 cm debeli naprej, dolgost od 2 m naprej K 1'— —'80 Tovarna za lesne izdelke. Pisarna: Šelenburgove ul ce št. 6. Naznanilo. 2029 5-2 Brata Rus Emonska cesta št. 2 uljudno naznanjata slavnemu občinstvu otvoritev trgovine z žitom, moko, žitnimi pridelki in drvmi. Kašelj! 1 Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne Kaiser=jeve karamele za prsa 17ijj not. potrjenih spričeval dokazuje L l Iv gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kataru in žlezi. 712 36 -10 Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke". Zaloge v : orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, .S. pl. Sladoviču v Novemmestu in Fr. \Vacha v Metliki. Gospodične katere se želd izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52-8 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. ■V Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeie za vsako žrebanje. Kulantna ivrfiitev naroČil na borzi «lt*>i|ariCna dnl.iiaka družba „.T« EtdC II B*' . Wnll/eilfi 10 in 13. Dunaj, I., Strebelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti aaloienlb glavnlo. 18 160—108