Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.

LETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 14. MAREC 1920
ŠTEV. 11 (1959)
ZAHTEVA OBČNEGA ZBORA ZVEZE SLOVENSKiH ŽENA:
Dejanska
enakopravnost
mora biti uresničena tudi na področju vzgoje
„Siovenska narodna skupnost na Koroškem se nahaja danes v leto pomembni fazi borbe za narodne in sociaine pravice. Okoii nas med nami potekajo novi družbenopoiitični procesi. Meje se v zadnjih ietih hitro odpirajo; tudi na naši južni meji nastajajo nove obiike gospodarskega sodeiovanja in kuiturnega povezovanja, vedno več Mednarodnih športnih in drugih prireditev je v tem prostoru. Veiik de) koroškega prebivaistva ta razvoj pozdravija - vkijučuje se v to sodeiovanje ob meji, ker vidi v njem svoje ekonomske in druge koristi."
Tako je dejal tajnik ZSO dipl. Mž- Feliks VVieser, ko je minulo soboto posredoval občnemu zboru Zveze slovenskih žena pozdrave naše osrednje organizacije. Poudari Pa je, da so ob tem razvoju avstrijske oblasti v dilemi, kako na-
jo naš boj za enakopravnost.
Zato je v tem trenutku zelo pomembno, je dejal tajnik ZSO, kako se bomo tudi mi sami znali še bolj vključiti v tisto karavano demokratov, kt se bori za bolj demokratične odnose v naši družbi, v borbo
brej v odnosih s Slovenci na Koroškem. Menil je, da vodilni avstrijski politiki dobro vedo, da so rta-zahteve upravičene, da so del avstrijske ustavnosti in da jih bo Morala avstrijska vlada prej ali slej izpolniti. Vedo pa tudi, da je iz dneva v dan več tistih nemško govorečih sodržavljanov, ki podpira-
za socialne in narodnostne pravice, v borbo za resnično enakopravnost. Vsak nacionalističen pristop, ki ne vsebuje socialnih in sptošnodemokratičnih komponent v današnji manjšinski politiki, nas lahko za leta vrže nazaj in nam povzroči nepopravljivo škodo.
„lz tega spoznanja sledi, da mo-
Seja odborov ZSO
V torek 11. marca 1980 sta imela Nadzorni in Upravni odbor Zveze s*ovenskih organizacij na Koroškem skupno sejo, na kateri sta obravnavata vrsto aktualnih vprašanj.
Odbora sta posiušaia poročiio o obisku deiegacije ZSO pri Klubu ^etatističnih posiancev na Dunaju in pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljubijani ter po izčrpni razpravi soglasno podprla stališča, ki jih je deiegacija ZSO zastopata PH razgovorih na Dunaju in v Ljubljani.
Nadalje sta odbora razpravljala o pripravah za proslavo 25-letnice ZSO dne 29. marca 1980 in sprejela potrebne sklepe. Prav tako sta odbora zavzeta stališče k drugim letošnjim obletnicam, kot so 25-let-nica podpisa avstrijske državne pogodbe, 35-letnica zmage nad fašizmom in 60-letnica koroškega plebiscita.
Z zadoščenjem sta odbora sprejela vest, da je bilo ustavljeno sodnijsko zasledovanje nekaterih naših aktivistov, vendar sta opozo-rita, da se slej ko prej nadaljujejo procesi proti večjemu številu pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki so obtoženi kaznivih dejanj samo zato, ker so se zavzemali za dosiedno izpolnitev č'ena 7 državne pogodbe. Odbora sta poudarila, da ie ukinitev vseh Poiitičnih procesov proti pripadnikom naše narodne skupnosti more vrnit) zaupanje v pravičnost avstrijske republike in v njeno pripravljenost, da izpolni napram manjšinam obveznosti, ki jih je prevzela z Mednarodnimi pogodbami.
ramo dosledno nadaljevati pot, ki smo si jo začrtali v zadnjih letih: to je povečana narodnopolitična aktivnost, skupno nastopanje z demokrati večinskega naroda, nadaljnja gospodarska krepitev manj razvitih področij južne Koroške, sodelovanje z matičnim narodom, enotnost v zadevah člena 7 državne pogodbe. Na tej poti nas ne smejo ovirati pesimistični pogledi na naš nadaljnji narodnopolitični razvoj, ne malodušje in oportunizem, niti ne napovedi, da nam avstrijska vlada ni pripravljena dati ničesar in da moramo zaradi tega pristajati na nezdrave kompromise."
Govornik je naglasil, da so naši ljudje zelo ponosni na dosežke, ki so sl jih sar' "gradili, kot sta otroška vrtca v Celovcu in Šent-primožu, kulturna domova na Radi-šah in v šentprimožu, nove gospodarske ustanove in podobno. Zato pa je naloga nas vseh, da skupno nadaljujemo začrtano pot.
Kot eno izmed trenutno najboij perečih vprašanj in nalog je tajnik ZSO omenil področje predšolske vzgoje. V tej zvezi je apeliral na zvezno vlado in druge merodajne dejavnike, naj poskrbijo za rešitve, ki bodo zagotavljale enakopravnost koroških Siovencev na tem in na vseh drugih področjih. Pozval pa je tudi naše žene, naj nadaljujejo in okrepijo svoja prizadevanja v tej smeri, da bodo naši otroci res povsod deležni enakopravne vzgoje v materinem jeziku.
Uvodoma je tajnik ZSO spomnil, da ima tudi naša ženska organizacija svoje korenine v tisti dobi, ko se je slovenski narod na Koroškem najbolj odločno bojeval za svoj obstoj. Izrazil je zadovoljstvo, da ta organizacija vsako leto skrbi tudi za proslavo mednarodnega dneva žena 8. marca, ki prav letos obhaja 70-letnico kot dan naprednih žena vsega sveta, združenih v skupnem boju za enakopravno mesto žensk v človeški družbi. „Osmi marec kot mednarodni dan žena ima zelo plemenito, demokratično in revolucionarno vsebino in izpoved — ta se glasi enakopravnost spolov. Enako vsebino pa ima tudi člen 7 državne pogodbe — enakopravnost manjšin z ostalimi državljani."
V tej zvezi je govornik opozori) na letošnjo 25-letnico podpisa državne pogodbe in na 35-letnico zmage nad fašizmom ter naglasil, da sta bila to gotovo najbolj pomembna dogodka v novejši zgodovini za vse demokratično misleče ljudi v Avstriji. Žene pa je povabil tudi na bližnjo prosiavo 25-letnice ZSO ter jim v imenu naše osrednje organizacije čestital za njihov praznik.
25 LET
ZVEZA SLOVENSKiH ORGANiZACiJ NA KOROŠKEM
ki je naslednica Osvobodilne fronte in poznejše Demokratične fronte delovnega ljudstva
obhaja letos, v letu 35-letnice zmage nad fašizmom, 25-letnico obstoja.
Ob tej priložnosti vabi na
s!avnostno prireditev
ki bo v soboto 29. marca ob 19. uri v Domu glasbe (Konzerthaus) v Celovcu
Spored:
#	slavnostni govor
#	združeni moški zbori iz Podjune
#	mlajši mladinski zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni
#	recitatorska skupina SPZ
#	tamburaški orkester SPD „Zarja" iz Železne Kaple
Prisrčno vabljeni!
DvomT/if]' brani/ci
usfafnosf; m za^onifosf;'
Prej JnevZ je kZ/a o^jgv/jerM vest, Ja je zvezn; preJseJnZk Jr. /(Zrck-sck/ager na preJ/og yr%vo:;oJ?:egd mZnZsfra ak;n;7 procese prot; pefZm prZpaJnZkom s/ovenske naroJne s.kap-nost; na /(oroškem, k;' so M; ogrožen; kaznZvZk Jejanj, ker so prej (eh JemonsfrafZvno opozdrjd(: n d nerešen; č/en 7 Jržavne pogojne.
5 tern je Mo torej vsaj Je/no sgo-Jeno zakfev; po akZnZfvZ vsek po/Z-tZčnZk procesov prot; koroškZm $/o-vencem. VenJar je freka takoj faJZ podJdnh, Jd se s/ej M prej MdJd(jd-jejo proces; prof; večjem;; štcvJs našZk rojakov (menja se veJno gre zd več kot 70 primerov/j, k;' prdv tako m'so zagrešZ/Z nZčesar Jragega, kakor Jd so protestZra/Z prof; nacZona/Z-sfZčnemtt' ščavanja ter zakteva/Z Jo-s/eJno izpo/mtev o(<vezr;osf;', kZ jZk /IvsfrZj; Hd/dgdjo meJrzdroJ^oprdV^; JokamenfZ.
Čeprav je Mo forej kr;vZčno zd-s/eJovdMje koroškZk 5/ovencev sdmo Je/no akZnjeno, pd je zaraJ; fegd
Sporočilo
O ZDRAVSTVENEM STANJU PREDSEDNIKA SFRJ TITA
V	zdravstvenem stanju jugoslovanskega predsednika tosipa Broza Tita tudi v tem tednu ni priHo da bistvenih sprememb. V vsakodnevnih sporočilih, ki jih objavlja zdravnitki konzilij, je bilo govora o tem, da je sploi-no zdravstveno stanje predsednika Tita te naprej teiko.
V	sporočilu od minule nedeije je bilo rečeno, da huda ledvična insuficienta te traja, tako da te naprej uporabljajo umetne ledvice; izrazitejte je tudi splot-no nagnjenje k spontanim krvavitvam in te naprej se kaie tudi srčna slabost. V ponedeljskem sporočilu pa je zdravniiki konzilij objavil, da ni znamenj po-slabtanja zdravstvenega stanja in da se nadaljuje ustrezno intenzivno zdravljenje. Podobno se je glasilo sporočilo tudi v to rek, ko je bilo rečeno, da je bilo splotno stanje predsednika Tita brez bistvenih sprememb.
pravnZ reJ v TtvstrZjZ mer;Ja spet enkrat v nevarnost;. V akrepa, k; ga zveznem;; preJseJnZka Jovo/jaje asfava, vZJZjo namreč koroškZ po/Z-fZčn; Jejavn;k; napaj na asfavno zajamčeno nače/o enakost; prej zagonom (preJseJnZk koroške OVP /(naj/ ce/o že napoveJaje, Ja za taksnega zveznega preJseJnZka pr; /efosnj;/? vo/Zfvak ne M moge/ g/asovaf;').
Pač pa je tako Jemonsfr/rana za-skrk/jenosf za asfavnosf Zn zakonZtosf vse prej kot veroJosfojna. ZJaj vZJZjo pravnZ reJ ogrožen namreč Zst; krog;, k; so prej /ef; zahteva/; Zn Joseg/; akZnZtev soJnZjskega zas/eJo-vanja za vse faje/sfarmerjevske van-Ja/e. Takrat je Ma akZnZtev postopkov menja v korZst pravnega reja —- seJaj pa naj k; enako akrepanje nenaJoma pomen;7o nevarnost za Zst; pravn; reJ. M; n; to naravnost k/a-sZcen prZmer Jvokčnosf;? /n prZsfaš; taksne Jvojne mora/e se posfav/jajo ce/o v pozo kranZ/cev enakost; preJ zakonom/
3;cer pa se tako /menovana ;;raJ-na /(oroska v svoj; manjs/nsk; po/;'f;'-k; sp/ok pos/nž;;je metoj, k; prav n;c ne prZspevajo k strjevanja njene ve-roJosfojnosf;. /(ako naj versjemo ges/;; o „sfrav; krez pogojev", če na vse nase že/je Zn preJ/ogc JokZmo /e vzvZšen ojgovor, Ja ;Zk frZstrankar-sk" enotnost zavrača kot ..ZnJZsksfa-ke/", Ježe/na ssfavna s/sžka j;k prog/asa za profZssfavne, Ježe/nZ g/avar pa znova fr JZ, Ja je č/en 7 na /(o-roško Zzpo/njen Zn mora torej kZtZ konec Jekafe. ZVa /jako „spravZ", kakor jo nameravajo manZjcstZrafZ v Jaka 60-/etnZcep/ck;sc;fa,kZ se forej mora/Z zaJovo/jZt; s seJanjZm zakonom o naroJnZk skamnak, se sprtjaz-nZt; z vsekZnsko Zn krajevno zožZfvZ-jo našZk pravZc na skrain; mZnZmam,' svojo kva/ežnost za takšno ,.š;roko-graJnosf" pa naj kZ Zzprtca/Z še z vstopom v sosvet.
/VamenZ, k;' se skrtvajo za takšnZ-m; načrt;' Zn mefoJamZ, nZso nov;' Zn nas vse to faJ; ne preseneča, k/a-sprotno nas fak oJnos Jo našZk žZv-/jenjskZk vprašanj /e afrjaje v spoznanja. Ja moramo s skafnZm; moč-m;' naJa/jevafZ koj za takšne rešZfve, kZ koJo oJgovarja/e črk; Zn Jaka č/e-na 7 — ker /e s fakZmZ rešZtvamZ ko mogoče asfvarjatZ pogoje za naJa/j-njZ oksto! Zn vsesfranskZ enakopravnZ razvoj s/ovenske naroiJne skapnosfZ na /(oroškem.
„H!adna vojna" med SPO in OVP
Študentje iz Gradca
na obisku pri ZSO v Ceiovcu
V zadnjem času je prišio do precejšnje ohtaditve v odnosih med obema veiikima strankama v Avstriji. Ljudska stranka očitno še vedno ni mogia preboieti poraza, ki ga je utrpeia pri zadnjih voiitvah; v tem pogiedu tudi nedavni kongres, na katerem je bii Mock s „prepričijivo" večino izvoijen za predsednika stranke, ni pomeni) koraka naprej. Ko je Mock minuti teden skuša) ponoviti nesrečno idejo svojega nesrečnega predhodnika Tausa — namreč v pariamentu sprožiti „ideo-toško debato", je hudo pogoret. FPO, ki je po nedavni izvoiitvi Ste-gerja za novega strankinega predsednika spet „na tiniji" boijših odnosov do SPO, je predtoge tjudske stranke precej nevtjudno zavrnita, češ da so preptitvi, presptošni in nepremištjeni. Pa tudi ..neodvisni tabor", se pravi OVP-jevsko usmerjeni tisk, je o veiiko napovedanem Mockovem nastopu raje motčat.
Tako je OVP bolj ali manj prisi-ijena, da postane ..ofenzivna" na drugem področju, kjer si obeta nekoliko več uspeha. To naj bi bilo področje nadstrankarskega računskega dvora, kjer se je pričela razprava o novi razdelitvi vodilnih funkcij, ker gre dosedanji predsednik Kandutsch v pokoj. Računski dvor je brez dvoma važna ustanova v republiki, saj gre za institucijo, ki ima možnost in pravico kontroliranja celotnega računovodstva na državni, deželni in občinski ravni. Da je bil dosedanji predsednik te za meščansko demokracijo gotovo važne ustanove član najmanjše v parlamentu zastopane stranke — namreč FPO, je še ostanek iz časa vladne koalicije, ko sta se obe vladni stranki sporazumeli o ..objektivnem" vodstvu računskega dvora. In dejansko je ustanova skrbela za odkrivanje velikih in kar neverjetnih škandalov v drugi republiki, če se spomnimo na primer „afere Krau-tand", ki je privedla do odstopa imenovanega OVP-jevskega ministra, ker so mu dokazali manipulacije z židovsko imovino iz vojne; ali če pomislimo na škandalozne dogodke v zvezi z načrtovanjem in financiranjem gradnje dunajske splošne bolnišnice, zaradi česar je bila odslovljena SPO-ievska ministrica za zdravje Leodolter.
Povsem razumljivo torej, da so vodilni položaji v računskem dvoru važna in ..dragocena" zadeva za vsako stranko. Glede novega predsednika je stvar menda že jasna
Njegova starost (72 let) je za SPO povod, da mu ..svetuje" korak v penzijo; pa tudi OVP se zanj ne poteguje dovolj odločno, ker mu očitno — kakor trdijo opazovalci — še ni odpustila že omenjene Krau-landove afere, ki jo je v bistvu sprožil prav on.
Vendar pa je ljudski stranki veliko do tega, da bi mesto podpredsednika računskega dvora spet zasedla s svojim človekom. Predvidela je svojega vnetega člana dr. Hauserja, ki se je v parlamentu posebno „izkazal" med razpravami o pravni reformi, ko je vztrajno zastopal konservativna stališča, npr. v zvezi z zloglasnim § 144 ali pri poskusih, da bi prišlo do bolj človeškega kazenskega prava. Nasprotno pa socialisti razumljivo prav nič niso navdušeni, da bi to važno mesto znova dobila velika opozicijska stranka, čeprav SPO sama tega mesta ne more zasesti s svojim članom, če noče popolnoma zapraviti verodostojnost kot stranka, ki se rada priznava k načelom demokracije in se zavzema
Smrt zaslužnega sindikainega delavca
V Ljubljani je prejšnji teden po težki botezni umri inž. Janez Barborič, čian vodiinih forumov zveze sindikatov Jugo-siavije in Slovenije ter član CK. ZKJ. Do izvolitve za podpredsednika ZSJ je bil predsednik republiškega sveta ZSS.
Na žalni seji, ki jo je vodil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, je predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner dejal, da je Janez Barborič pridobil svoje izkušnje in oblikoval svoja stališča v proizvodnji in med delavci. „S svojo dejavnostjo in družbenim ugledom je veliko prispeval h krepitvi razredne usmeritve in k družbenemu ugledu slovenskih in jugoslovanskih sindikatov."
za povečanje kontrolnih možnosti.
Toda kancler Kreisky je spet enkrat našel ..čudežno" rešitev: ravno v pravem trenutku je imel „pri roki" strankarsko nevezanega strokovnjaka — visokega uradnika Heinricha VVinternitza. Imenovani je sicer član združenja katoliških akademikov (CV), vendar je kljub temu čez noč postal socialistični kandidat na položaj podpredsednika računskega dvora.
Pri OVP ta poteza seveda ni izzvala navdušenja, saj je Kreisky na podoben način ..odvzel" opoziciji že marsikaterega človeka. Prišio je do sestanka na vrhu med Kreiskym in Mockom, vendar nista dosegla soglasja in sedaj izgleda, da bo v tem vprašanju imel zadnjo besedo parlament, kjer SPO lahko odloča z navadno večino. Če bi dejansko prišlo do tega — je svareče zagrozil Mock, ki vztraja pri imenovanju Hauserja za novega podpredsednika računskega dvora —, bi to pomenilo nadaljnje poslabšanje političnega ozračja v Avstriji in bi bila OVP primorana premisliti svoje zadržanje tudi v drugih političnih vprašanjih, kjer potrebuje vlada dvotretiinsko večino, torej tudi glasove OVP-jevskih poslancev. Konkretno je v tej zvezi govora zlasti o šolski reformi, vendar se je Mock izrekel proti povezovanju teh dveh vprašanj.
Baje pa je predviden še nadalj-nii vrhunski razgovor med Krei-skym in Mockom, tako da vrata do računskega dvora še za nikogar niso bila dokončno zaloputnjena.
fra-ter
Sejem „Alpe-Adxia"
od 24. do 30. marca v Ljubljani
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubtjani bo v času od 24. do 30. marca tradictonatna sejemska prireditev — 19. mednarodni sejem „Atpe-Adria". Zanj vtada vetiko zanimanje ne te v treh sosednjih de-žetah, marveč tudi v širši Evropi in četo v prekomorskih državah.
Nekdanji sejem obmejne btagovne menjave, ki je bii namenjen predvsem zbtiževanju in sodetovanju gospodarstev treh sosednjih držav — Avstrije, Jugosiavije in ttatije, se je namreč v zadnjih ietih razvit v pomembno mednarodno sejemsko prireditev. Letos bo na sejmu so-detovato že okrog 600 razstavtjaicev iz dvajsetih držav. Dobra poto-vica (namreč 347) jih bo iz čete Jugostavije; med tujimi državami bo najmočnejše zastopana itaiija (112 razstavtjaicev), njej pa bo siedita Avstrija z 68 razstavtjaici.
O širokem mednarodnem značaju prireditve pa govori dejstvo, da bodo na sejmu sodetovate tudi Avstralija, Beigija, Danska, Francija, Japonska, Liechtenstein, Nizozemska, Potjska, Tunizija, Španija, švedska, Švica, Veiika Britanija, obe Nemčiji, San Marino in Združene države Amerike.
Novo izvoijeni odbor Kiuba stovenskih študentov v Gradcu se je dne 3. marca prvič po občnem zboru mudit na sedežu Zveze stovenskih organizacij na Koroškem. Deiegacijo KSšG sta vodita predsednica Mitiča Smoie in tajnik Toni Čertov.
Zastopniki KSšG so seznaniti predstavnike ZSO o trenutnem deiu in akcijah, pa tudi o težavah, s katerimi se bori ktub. Za ZSO pa sta tajnik Fetiks Wieser in predsednik Gospodarskega odbora Franci Ein-spieter obraztožiia poiožaj stovenske narodne skupnosti na Koroškem ter zagotovita ktubu vso pomoč pri njegovem detu.
Zastopniki obeh organizacij so biti mnenja, da so tovrstni stiki koristni in da jih je treba še pogtobiti. Zato so skteniti, da bo večkrat na teto prišto do medsebojne izmenjave mnenj.
Sbžif/e na Rbros^rem
bo/? pobožna že//a 4rof resničnost
Pod predsedstvom škofa dr. Kost-nerja je bilo minulo soboto v Celovcu pomladansko zasedanje koroškega škofijskega sveta, ki se je v pretežni meri bavilo z vprašanji sožitja obeh narodov v deželi. Tozadevno poročilo sta zasedanju podala sopredsednika skupnega koordinacijskega odbora dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Waldstein.
Dr. Inzko je menil, da je katoliška cerkev na Koroškem v minulem desetletju dala dejanske prispevke za sožitje Nemcev in Slovencev v deželi. Pri tem se je skliceval na sinodalne sklepe, zlasti na dokument o sožitju, ki bi po njegovem mnenju lahko bil model tudi za izvencerkve-no področie. Navajal je razne konkretne akciie, vendar je hkrati moral ugotoviti, da so še mnoga vprašanja nerešena in številne želje neizpolnjene.
Udeležencem zasedanja ic spregovoril tudi deželni glavar Wagner. ki je ob tej priložnosti spet ponavljal svoie trenutno posebno priljubljeno geslo o mirnem „sožitju brez pogojev". Vendar je logiko te njegove politike res težko razumeti, ko na na drugi stran! vsako obravnavanje morebitnih želj in zahtev Manjšine vedno pogojuje s sodelovanjem v sosvetih.
Taka težko razumljiva logika je sploh značilna za trenutno manjšinsko politiko na Koroškem in v Avstriji. Prihajajo <do izraza v stališčih vseh treh strank (na deželni in zvezni ravni) do tako imenovanega operativnega koledarja, ki sta ca obe osrednji slovenski organizaciji pre-
dali kanclerju Kreiskemu pri zadnjem razgovoru lanskega decembra-Povsod je slišati, da si ne pustijo postavljati pogojev — toda sami zelo jasno in odločno stavijo vedno spet pogoj, da mora manjšina najprej vstopiti v sosvete in potem bo morda kdo pripravljen poslušati njene želje in razpravljati o njenih težnjih. Pa naj potem kdo reče, da to ni politika pritiska in vsiljevanja diktatov.
Spričo takih dejstev je res težko govoriti o dejanskem uresničevanju mirnega sožitja, ki bi temeljilo na medsebojnem zaupanju in resnični enakopravnosti obeh narodov v deželi. To velja za cerkveno področje in velja enako tudi za splošno družbenopolitično področje, kajti povsod smo !e daleč od tiste -poti sredine", ki bi jo po Wagnerjcvcm mnenju lahko vsi sprejeli. Do take „pot! sredine" bo pot še zelo dolga, če ce bo demokracija razumela le kot matematična enačba: da bo večina s svojo številčno močjo oktroirala številčno šibkejši manjšini rešitve po svojem okusu in sebi v korist. Drugod v svetu so se namreč že priborili do spoznanja, da čim šibkejša je manjšina, tem večjo zaščito potrebuje; to zaščito pa ji mora zagotoviti država — če ji je iskreno do tega, da manjšino ohrani kot obogatitev svojega družbenega in kulturnega življenja.
Morda bodo načela takšne resnično moderne in pravične manjšinske politike prej ali slej našla pot tudi na Koroško in v Avstrijo. Dokler ,<a se to ne bo zgodilo, bodo gesla o sožitju ostala le bolj pobožna želja kot pa resničnost.
Pomanjktjivo prebujanje javnega mnenja
in nesporna: to mesto bo ponovno dobil član FPO, in sicer pravnik in poslanec Broesigke. V teku pa je še boj za prav tako važen položaj podpredsednika. Doslej je to mesto zavzemal OVP-jevec Josef Mar-schall, očitno človek poštenega značaja, ki je bi) v zadnji vojni aktiven v protifašističnem odporu, pa tudi v dosedanji funkciji ni bil pristranski, čeprav nekateri sumijo, da je OVP zaradi njegove „irt-diskretnosti" predčasno prišla do zaupnih poročil računskega dvora.
Letos okkajamo JŽ-fetMtco zmage nad fašizmom tu v Attstrtjt poleg rega tadl še 2ž-(ertttco podpisa državne pogodbe, s katero je postala avstrijska repakllka spet svokodna, neodvisna In demokratična država. Oke okletnlcl sta med sekoj povezani, saj krez zmage nad fašizmom tadl ne ki kilo zopetne vzpostavitve demokratične Avstrije, ki se Ima za svojo osvokodltev zakvalltl koja In žrtvam, ki so jlk avstrijsko Ijadstvo In dragi svo-kodoljaknl narodi doprinesli v večletni korkl proti najkajšema nasilja — naclfašlzma.
Ta doprinos v korkl proti fašizma pa kkratl nalaga tadl okveznostl. V državni pogodkl se je Avstrija okvezala, da ko Izravala korenine nacizma In da ko preprečila vsakršno oknavljanie nacistične miselnosti ali dejavnosti. Poleg te okveznostl, ki je pravnega značaja, pa okstaja predvsem tadl okveznost Iz moralnega vidika. Tako država z vsemi njenimi astanovaml kot vsi državljani te države smo dolžni, da čavamo tradtclje protifašističnega koja, da okranlmo časten spomin fašističnega nasilja.
Vendar se je treka vprašati, v kolikšni meri Izpolnjajemo te okveznostl? Proti množečim se pojavom najrazllčnejšlk okllk starega In novega nacizma je le koli redko zaslediti odločne nastope demokratlčnlk sil. Predvsem pa se pristojne ok-lastl Izmikajo svojim tozadevnim okveznostlm s formalističnim tolmačenjem astreznlk zakonsklk predpisov In s tem naravnost dajejo pokado za še
kolj predrzno Izzivanje elementov, ki še let po zmagi nad nacizmom širijo svoj nacistični strap.
Ravno zaradi tega pa zaslažljo toliko večje priznanje organizacije ali posamezniki, ki catljo po-treko, da vsaj od časa do časa okadijo spomin na nacistična grozodejstva In s tem opozorijo na nevarnost, ki jo skriva v sekl slekerno oknavljanje nacistične miselnosti In dejavnosti. V ta okvir prekajanja javnega mnenja je treka Iz zadnjega časa prišteti tadl razstavo In drage prireditve v Celovca, s katerimi je kila — kakor smo v našem lista že poročali — koroška javnost konfron-tlrana z zgodovino In posledicami antisemitizma v Avstriji. Prav tako pa sodi v ta sklop tadl sedanja Informativna razstava na celovški anlverzl, ki z dokamentarnlm gradivom okaja spomin na nacizem In njegove zločine ter prlpovedaje o doprinosa. ki so ga dali avstrijski demokrati za osvokodltev svoje domovine.
Taklk In podoknlk pričevanj je žal zelo malo In predvsem z aradne strani se vse premalo napravi v smeri širjenja resnice o polpretekli doki, o tisti preteklosti, ki je za mnoge v naši državi še vedno ..nepremagana". Nasprotno pa so aradna mesta zelo prizadevna, kadar gre za okramko ,.časti" taklk organizacij In osek, ki jim je skrajno neprijetno, če jlk kdo spomni na njlkovo preteklost ali jim očita, da je njlkova današnja dejavnost Ideološko zakoreninjena v tisti preteklosti neslavnega spomina. Nezaslišane zaplemke pa-kllkaclj, ki so svarile pred nevarnostmi neofa-
šlzma In desničarskega ekstremizma, so v zadnjem časa apravlčeno Izzvale ogorčenje demokratlčnlk sil, kkratl pa tadl opozarjale, kako nevarna lakko postane zloraka demokracije In pravne arcdltve.
Tosekej pri nas na Koroškem pa je treka videti tadl stvari, ki se pojavljajo v zvezi z okajanjem naclonallstlčnlk strasti. Čeprav v zadnjem časa veliko slišimo o spravi In zkllžanja med okema narodoma v deželi, vendar določeni krogi očitno ne morejo Izkajatl krez poadarjanja tistega, kar razdvaja. Tako je tadl proslava ok 60-letnlcl asta-novltve koroškega Nelmatdlensta konec mlnalega tedna v Šentvida ok Glini dovolj jasno pokazala, kaj sl smemo oketatl od letošnjega ..koroškega jakllejnega leta". Sodelovanje žapana na šentvld-skl prireditvi pa Izstavlja tozadevno spričevalo aradnl Koroški In posekej še vodilni stranki v deželi, katere predsednik vedno spet poadarja, da moramo koroški Slovenci krez vsakfk pogojev sprejeti rešitve, ki nam jlk vslljaje večina.
Te na roka pa naj ko ok tem še zakeleženo, da so se prav ok 60-lctnlcl K Tl D na slovensklk pod-jetjlk v Celovca znova pojavile kelmatdlenstov-ske nalepke s protislovenskimi In protljagoslovan-sklml gesli, In — kar je posekno značilno — skapaj z nalepkami ANR, znanc^ nemškonaclo-nallstlčne organizacije, ki ji splošno prlplsajejo tadl Izrazit neonacistični značaj. Ali je tako časovno sovpadanje aktivnosti v enaki nacionalistični gonji res samo nakljačje?
Občni zbor KSŠ na Dunaju
v znamenju dejanske enakopravnosti žena
Na predvečer mednarodnega dneva žena je Klub slovenskih študentov na Dunaju dobit predsednico. Poleg nje je v novem enajstčlanskem odboru še šest deklet — brez dvoma prepričljiva manifestacija enakopravnosti žena.
Rednega občnega zbora Kluba se je minuli petek udeležilo okoli 70 slovenskih študentov in gostov. V klubskih prostorih je odhajajoči predsednik Franci Serajnik med drugimi pozdravil predsednika komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije Danila Turka, predsednika Zveze socialističnih študentov (VSStO) Christiana Capa. predsednika Komunistične visokošolske zveze VValterja Baierja, predstavnika Hrvatskega akademskega kluba VValterja Do-manoviča ter predstavnike Kluba slovenskih študentov v Gradcu, tržaške mladine, solidarnostnega komiteja in slovenskih osrednjih organizacij.
Med pozdravi gostov morda velja poudariti besede Christiana Capa. ki je opozoril na pojavljanje desnih ekstremistov na vedno več mestih avstrijske družbe, med drugim na Koroškem, kjer na žalost tudi koroška socialistična stranka v političnem spektru stoji bolj na desni. Možnost za sodelovanje med slovenskimi in socialističnimi študenti pa je videl v skupnem vplivanju na paoredne sile v socialistični stranki. ZastOD-nik komunističnih študentov pa je opozoril na ..perverznost" kandidature Burgerja pri predsedniških volitvah.
Politično poročilo o delovanju Kluba je podal dosedanji predsednik Franci Serajnik, ki je delovanje Kluba postavil v luč specifičnih pogojev narodne in študentske organizacije, ki deluje izven selitvenega območja manjšine. Podkrepil je podporo kluba osrednjima slovenskima organizacijama — ZSO in NSKS. Precejšnje mesto v njegovem referatu, ki ga je napovedal kot prispevek za diskusijo, pa je zavzemala kritika osrednjih organizacij koroških Slovencev, katerima je očital demobilizaciio naših ljudi in izolacijo po sprejetju zakona o narodnih skupinah. Kritika je med druqim letela tudi na Zvezo slovenskih ornanizacii, deloma hui-ša kot na Narodni svet koroških Slovencev; na drugi strani pa je predsednik Serajnik uootovil. da so bili stiki Kluba z ZSO noaosteiši, njegov predstavnik ie celo v odboru ZSO. in da je ZSO Klubu res pomagala, predvsem v tehničnem oziru. Posebno pa priznavanje k antifašizmu in socialnemu napredku študente prav gotovo približuje ZSO. Morda je hujša kritika ZSO rezultat tega, da klubaši to organizacijo globlje in podrobneje poznajo, s tem pa tudi njene slabosti. Ugotviti je vendar treba, da posamezne kritične opombe brez dvoma imajo svoje realno ozadje, vprašanje pa je, če res določajo značaj narodne politike osrednjih organizacij.
Poročilo o bogati dejavnosti Kluba sta dala tajnika Roman Schel-lander in Ludvik Druml, ki sta opozorila tudi na določene negativne
pojave.
Po razpravi o poročilih predsednika in tajnikov ter po pozdravu gostov in sprejemu 16 novih članov je občni zbor izvolil novi odbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Odbor sestavljajo naslednji odborniki: predsednica je Monika Srienc, podpredsednica Olga Vouk, tajnika sta Jože Einspieler 'n Herbert Pavlič, blagajnik Franc Vavti, kulturni referent Tatjana Zelchen, časnikarski referent Uši Kelih, nadaljnji člani odbora pa so
Eda Velik, Maja Haderlap, Stanko morda tudi, da so klubaši v Klubu Portsch in Leni Verdel. Izvolili so slovenskih študentov pričeli tudi z tudi tri preglednike.	galerijsko dejavnostjo ter so na
Nova predsednica je predstavila dan občnega zbora že otvorili raz-delovni program novega odbora, stavo del Karla Vouka in Marka ki prevzema tudi nekaj akcij, ki jih Dumpelnika.
Nastop 6000 pevcev
na !etošnjem pevskem tabor n
Za letoinji pev:ki tabor v Šentvidu pri Stiini, ki bo do:egei vitek z na:topom 6000 pevcev, :o priprave ie v potnem teku. Kakor :mo v nctem ii:tu že poročati, bo na zaključni prireditvi :odeiovaio nad Z00 zborov iz v:eh predeiov dovemkega kuiturnega prodora.
Uvod v tradicionaini pev:ki tabor bo kuiturni teden, ki !e bo priče) 14. junija z nadopom foiktorne zkupine „France Marolt" [ki obhaja ietoz 30-ietnico tvojega utpetnega deiovanja). Dne H. junija bo Metino gledaiitče tjubijantko na prottem uprizorilo „Mik)ovo Zato". Domača dramtka tkupina te bo predttaviia t8. junija in Z0. junija bo tiedii iiterarni večer v novi krajevni knjižnici, kjer bodo odprti razttavo Kardetjevih del.
Pevtko trečanje te bo začelo v toboto Zt. junija t tlavnottnim koncertom zamejtkih in domačih zborov v Šentvidu, medtem ko bo več zborov nattopaio ta večer po totednjih krajih Doienjtke. Vitek celotne prireditve pa bo v nedeljo ZZ. junija, ko bo na zaključnem koncertu todelovalo več kot Z00 zborov t tkupno okoli 6000 pevk in pevcev. Ma tej prireditvi te bodo potebej pokionili tudi lani umrlemu naiemu tkladatelju in harmonizatorju Pavletu Kernjaku — z njegovo petmijo „Bož, Podjuna, Žila."
Letoinji tl. pevtki tabor bo potekal pod getlom „Pojo naj ljudje!", bo pa med drugim potvečen tudi letoinji 3$-letnici zmage nad ta-iizmom.
je pripravil še stari odbor. Precej Ob koncu je občni zbor sprejel delovnih točk se nanaša na oblet- resolucijo, ki zavzema stališče do niče v letošnjem letu, predvsem trenutno aktualnih vprašanj (o vse-na obletnico zmage nad fašizmom bini resolucije poročamo posebej in državne pogodbe. Omeniti kaže — op. ured).
Opozorilo na nevarnost
desnega ekstremizma in ncofašizma
„%oro.š^a poje"
fradiciona/na revi/a pevsMi zborov
V resoluciji, ki so jo sprejeli na občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju, izražajo naši študentje globoko zaskrbljenost spričo množečih se provokacij desnoekstremističnih in neofašističnih skupin v Avstriji. Hkrati pa odločno protestirajo proti skrajno popustljivemu odnosu pristojnih oblasti do neofašističnih sil.
Posebej protestirajo študentje proti škandalozni zaplenitvi znanstvene publikacije o desničarskem ekstremizmu v Avstriji po letu 1945 ter ugotavljajo, da ta ukrep brez dvoma predstavlja edinstven pravni akt v drugi avstrijski republiki. V tej zvezi potrjujejo svojo neomejeno solidarnost z izdajatelji omenjene knjige ter poudarjajo, da visoko cenijo delo dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora.
Ob tej priložnosti so študentje pozdravili pobudo zveze avstrijskih
visokošolcev in drugih organizacij ter osebnosti za ustanovitev komiteja, ki se zavzema za prepoved kandidature v Italiji pravnoveljavno obsojenega terorista Norberta Burgerja ter za prepoved neofašistične NDP. Poudarili so svojo pripravljenost, da dejavnost takega komiteja odločno podprejo.
Svojo resolucijo so študentje naslovili na zveznega kanclerja ter notranjega in pravosodnega ministra, ki so jih pozvali, naj ugodijo njihovim zahtevam. Vsebino resolucije pa je Klub slovenskih študentov na Dunaju posredoval tudi sredstvom množičnega obveščanja in s tem dal tvoren prispevek k opozarjanju javnosti na čedalje številnejša izzivanja desnoekstremističnih in neofašističnih sil v Avstriji in s tem na naraščajočo nevarnost za demokracijo v naši državi.
Pod naslovom ..Koroška poje" je pripravila Krščanska kulturna zveza v Celovcu tudi letos svojo tradicionalno revijo pevskih zborov. Več kot dvajset skupin se je zvrstilo v pestrem sporedu: pevski zbori iz obeh osrednjih kulturnoprosvetnih organizacij, ki so se jim pridružili še ena tolklor-na skupina in dva instrumentalna ansambla. Medtem ko so na lanski prireditvi sodelovali zbori iz Roža in z Gur, je bila letošnja revija v znamenju podjunskih zborov, poleg katerih so nastopile še tri skupine s slovenske gimnazije, kvintet dunajskega krožka in celovški ,,Gallus", kot gosta pa mešani pevski zbor ..Lojze Bratuš" iz Gorice ter mešani pevski zbor ..Prežihov Voranc" iz Raven na Koroškem.
Za ljubitelje slovenskega petja in glasbe, ki so napolnili veliko dvorano Doma glasbe, je bila prireditev brez dvoma bogat kulturni užitek,
saj je bil spored tako obsežen, da je bilo slišati tudi kritične pripombe, češ da bi tudi malo manj bilo dovolj (predvsem pa bi brez vsake škode lahko odpadla povezovalna beseda — tako sc je glasila sodba številnih obiskovalcev). Kvalitetno je segala paleta zborov od bolj ,,začetniških" poskusov vse tja do res zavidljive višine; obenem pa je bila nepreslišna tudi govorica kvantitete, tako da je bila tudi ta prireditev prepričljiva izpoved nezlomljive življenjske volje koroških Slovencev in njihove zvestobe slovenski besedi, slovenski pesmi.
Na prireditvi so bili tudi številni častni gostje, med njimi jugoslovanska konzula Naberžnik in Popovič, škof dr. Kostncr in prelat Zechner, celovški župan Guggenberger, predsednika obeh osrednjih organizacij dr. Zvvittcr in dr. Grilc, predsednik SPZ Polanšek in mnogi drugi.
Kulturni sporazum
med Gradiščansko in SR Hrvaško
Prejšnji teden so v Železnem, glavnem mestu Gradiščanske, podpisali sporazum o sodelovanju na kulturnem področju med deželo Gradiščansko in SR Hrvaško. To je brez dvoma velik korak k utrjevanju dobrososedskih odnosov med obema deželama, posebno pa
DOGODEK IZREDNEGA KULTURNEGA POMENA:
Izšla je tretja knjiga
Slovarja slovenskega knjižnega jezika
,,Gre za enega največjih podvigov slovenstva," je bilo rečeno na tiskovni konferenci v Ljubljani, ko so pred nedavnim predstavljali tretji zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga izdaja Državna založba Slovenije. Poudarili so, da je to prva zares pomembna identifikacija slovenstva na jezikovnem področju. Zato je toliko bolj pomebno, da se to monumentalno delo naseli v zavesti slehernega slovenskega izobraženca — da ni samo v okras javnih in zasebnih knjižnic, marveč priročnik v nenehni vsakdanji rabi.
Upravnik inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti akademik dr. Bratko Kreft je izid tretje knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika imenoval ,,dogodek izrednega kulturnega pomena". In to v resnici tudi je: tretja knjiga, ki obsega gesla od Ne do Pren, ima 1080 strani velikega formata ter je - kakor že prej izšli prvi dve knjigi - sad dolgoletnega znanstvenega dela. Sestavljanje in urejanje prvih treh knjig je trajalo petnajst let, nadaljnjih deset let pa bo predvidoma še potrebnih, da bosta izšli tudi še četrta in peta knjiga; četrti zvezek bo predvidoma izšel leta 1985, zadnji, to je peti pa ob koncu desetletja.
Strokovnjaki so ob predstavitvi slovarja navajali zanimive podatke o slovenskem jeziku. Tako obsega registrirano slovensko besedišče pol milijona besed, od teh pa jih bo v petih knjigah Slovarja slovenskega knjižnega jezika zajetih ,,samo" 110.000. Ostale besede bodo zajete v posebnih slovarjih posameznih strok, ki jih pripravljajo sekcije terminološke komisije pri SAZU. Pri tem izrecno poudarjajo, da ničesar, kar je živega, ne bodo zanemarili, kajti
,,načrt, napraviti znanstveno inventuro slovenskega besedja, bomo izpeljali do konca" — to veliko kulturno dejanje, s katerim je slovensko jezikoslovje na dolgu že precej časa, bo celostno dejanje.
Zanimive pa so tudi podrobnosti o delu pri slovarju: slovar sestavlja pet članov uredniškega odbora z dvajsetimi redaktorji, ki sodelujejo s 170 vrhunskimi strokovnjaki na fakultetah in delovnih organizacijah. Od leta 1970, ko je izšla prva knjiga, se je nabralo za štiri milijone listkov z izpiski in podatki. Besedni zaklad izpisujejo iz leposlovja, strokovne in znanstvene literature, publicistike, šolskih knjig, revij, časnikov — ,,skratka vse, kar na Slovenskem tiskamo". Zbrani besedni zaklad — kakor je poudarila ena izmed sodelavk — ,,kaže življenje in delo slovenskega človeka, njegovo zgodovino in sedanjost, pa tudi življenje in delo vsega človeštva, kolikor je našlo pot v slovensko okolje". Tako nastaja Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ni le vir podatkov za različna področja jezikoslovja, marveč tudi ,,kulturni in jezikovni pripomoček vsakega Slovenca".
Tretja knjiga slovarja je izšla v nakladi 15.000 izvodov. Spričo obsežnega in dolgotrajnega dela in ob današnjih cenah je razumljivo, da tudi njena cena ni nizka — znaša namreč 1500 dinarjev ali v našem denarju 1050 šilingov. Dobita pa se tudi še prvi dve knjigi, ki sta izšli leta 1970 oziroma 1975 in je zato njuna cena znatno nižja. Komplet vseh doslej izdanih treh knjig lahko kupite ali naročite tudi v knjigarni ,,Naša knjiga" v Celovcu, kjer so cene
sameznih knjig naslednje: prva knjiga 210, knjiga 350 in tretja knjiga 1050 šilingov.
druga
v korist hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem, ki je v ta sporazum vključena.
Tako bo v teku prihodnjih dveh let prišlo do številnih medsebojnih akcij. Med drugim gre za skupno delo o zgodovini gradiščanskih Hrvatov,-zaključek dela za gradi-ščansko-hrvaški slovar, sodelovanje na simpoziju v Modvincih ter izmenjavo dramskih in folklornih skupin. Razen tega pa je predvidena tudi pomoč gradiščanskim Hrvatom s strani matičnega naroda. Zato je povsem razumljivo, da gradiščanski Hrvati sporazum pozdravljajo in ta dokument smatrajo za izredno pomemben, ker je sad čedalje boljših odnosov med dvema sosedama. S tem v zvezi gradiščanski Hrvati naglašajo pomen nedavnega obiska zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Josipa Vrhovca v Avstriji, ko se je avstrijska vlada obvezala, da bo storila vse za nemoten razvoj hrvaške narodne skupnosti.
Največjega pomena za gradiščanske Hrvate bo brez dvoma sodelovanje s SR Hrvaško na področju književnosti in zgodovinopisja, ki bo tej narodni skupnosti zapolnilo dosedanjo vrzel na tem področju. V zvezi s tem sporazumom so gradiščanski Hrvati v svojem glasilu ,,Hrvatske novine" zapisali: ,,Pomoč matične dežele na kulturnem področju nam je gradiščanskim Hrvatom v Avstriji potrebna vsaj tako kot vsakdanji kruh".
Sporazum je za gradiščansko deželno vlado podpisal deželni svetnik in referent za kulturo dr. Gerald Mader, za SR Hrvatsko pa član izvršnega sveta sabora SR Hrvaške in predsednik republiškega komiteja za prosveto, kulturo, fizično in tehnično kulturo dr. Stipe Suvar.
Naše žene praznova!e mednarodni dan žena
v C e ! o v c u . . .
V soboto 8. marca so žene južne Koroške stovesno obhajate mednarodni praznik žena. Osrednja prireditev je biia v Ceiovcu v dijaškem domu SŠD, kjer se je zbraio nad sto žena. Ob tej priiožnosti je bii, kakor je to navada tudi občni zbor.
Poteg ceiovške osrednje prireditve je biia podobna tudi v Železni Kapli, kjer so žene iz Kapie in kapeiških grap prav tako uspešno
obhajate svoj praznik.____________________________________________________
Tokratni praznik pa je bii še boij pomemben zaradi tega, ker so žene ietos obhajate tudi 70-ietnico tega borbenega dneva naprednih žena sveta.
Predsedstvo ZSi
Kapetike žene praznovale mednarodn! dan žena
združenimi silami doseže pravična ureditev člena sedem.
Velik poudarek je tov. Grobla-cherjeva dala predšolski in šolski vzgoji. Glede otroških vrtcev, ki so izključno samo nemški, je menila, da se bo treba močneje prizadevati, da bo vsaj ena skupina v teh vrtcih dvojezična. Dvojezični vrtci, ki danes privatno delajo v Škocija-nu, Šentjakobu in Celovcu, še zdaleč ne pokrijejo potreb na našem ozemlju. Isto velja za prijave k dvojezičnemu pouku na osnovnih in glavnih šolah.
Tov. Groblacher je orisala tudi delo organizacije, ki je bilo pestro in bogato. Zavzemala se je tudi, da bi naše žene sodelovale na bližnji podijski diskusiji (sodelovale bodo ženske organizacije iz cele Avstrije) in tam seznanile ta forum z delom in cilji naše organizacije. Ker je bilo delo organizacije uspešno, je stari odbor dobil raz-rešnico. Pri volitvah je bit ponovno potrjen stari odbor.
Naj še povemo, da sta našim ženam čestitala k prazniku podpredsednica RK SZDL Blaha Tilka v imenu slovenskih žena iz Slovenije in predstavnica Avstrijskih demokratičnih žena Mimica To-plitzer.
V spomin na praznovanje mednarodnega dneva žena, so zastopnice ženskih organizacij iz Slovenije poklonile naši ženski organizaciji lep knjižni dar. ZSO in jugoslovanski konzulat v Celovcu pa vsaki ženi rdeče nageljne.
Za lep kulturni okvir so poskrbeli recitatorji in recitatorke slovenskega dijaškega doma SšD. ki so predstavili odlomke iz del velikih slovenskih besednih ustvarjalcev — Prežihovega Voranca, Franca Bevka in drugih. Po oficialnem delu je bil družabni del v obliki zakuske, na katerem so imele ženske priložnost v prijetni družabnosti in sproščenosti obhajati svoj veliki praznik.
Celovške osrednje jubilejne prireditve mednarodnega dneva žena, so se udeležili tudi jugoslovanski konzul Alfonz Naberžnik s soprogo, konzul Žaro) Šandor, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser, zastopnica Avstrijskih demokratičnih žena Mimica Toplitzer ter predstavnice ženskih organizacij iz Slovenije.
Poleg predsednice Zveze slovenskih žena Milene Groblacher je na slavnostni prireditvi spregovoril in čestital tudi tajnik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, čigar govor objavljamo na prvi strani.
Predsednica ZS2 Milena Groblacher je v svojem govoru zgodovinsko osvetlila vlogo ženskega gibanja, ki letos 8. marca praznuje oz. obhaja 70-letnico svojega obstoja. Takrat je veljala borba žena za njihovo enakopravnost. Teh 70 let borbe in prizadevanj je veliko doprineslo v korist žena — možnost šolanja, volilno pravico in druge ugodnosti, vendar zastavljeni cilji v celoti še dolgo niso povsod rešeni.
Konkretno pri nas na Koroškem nam 8. marec narekuje posebne naloge, je naglasila tov. Groblacher. Člen 7 avstrijske državne pogodbe, ki smo si ga koroški Slovenci priborili v težkih dneh minule vojne, mora biti izpolnjen do zadnje črke. V tej smeri gre tudi pomen operativnega koledarja, ki sta ga predložili zveznemu kanclerju Kreiskemu obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev. Naša v ZSO včlanjena organizacija žena s svojo podporo krepi in podpira politična prizadevanja v skupnem nastopu v narodnostnih vprašanjih napram vladi, da se z
. . . v Ž e < e z n i K a p ! i
Predsednica krajevnega odbora ZSi v ie!eini Kapii
Polna je bila dvorana hotela Obir preteklo nedeljo, ko so se zbrale žene domače občine in tudi iz drugih krajev, da proslave svoj praznik MEDNARODNI DAN ŽENA. Praznovale so skupno — neglede na politično prepričanje ali pripadnost ter neglede svoje govorice. Vse navzoče je pozdravila za krajevni odbor ZSŽ v Železni Kapli Helena Kuhar; med njimi predsednico ZSŽ Mileno Groblacher in tajnico Ančko Kokot, podpredsednika ZSO Janeza VVutteja, Andreja Kokota, predstavnico krajevnega odbora zveze socialističnih žena Silvijo Haderlap, ter podžupana Mi-hija Kuharja. Zahvalila se je domačim ženam za vse darove, pa tudi za opravljene priprave za ta dan.
Lepo so se prepletale točke sporeda tega popoldneva, ki jih je napovedovala Sonja Kuhar.
Po pozdravu sta korajžno zapeli Martina in Mihaela, nato pa moški zbor SPD „Zarja" pod vodstvom
Jožka Wrulicha. Kuhar Peter je čestita) ženam v imenu društva in povedal, da je bila rešitev delovnih mest v Reberci tudi za prerte-katero ženo velikega pomena. Silvia Haderlap je v obeh deželnih jezikih pozdravila zborovanje v imenu socialističnih žena. Predsednica Milena Groblacher pa je povedala, da so žene v 70 letih vztrajnega prizadevanja in boja dosegle že velike napredke, da pa žene še nimajo povsod enakih pravic. S temi mora biti solidarna tudi naša žena, njena posebna naloga pa je, da s posredovanjem svoje materinščine in prijavami k dvojezičnemu pouku nenehno skrbi, da slovenski jezik, otrok in narod tudi v svojem domačem kraju ne bo zatiran. Skratka, goji naj narodno zavest, ki bo vsakomur velevala spoštovati tudi svojega soseda.
Mihi Kuhar je prinesel pozdrave župana in občine, ki se veseli, da žene prav v Železni Kapli tako zavestno praznujejo ta dan. Nato je mladinski pevski zbor pod vodstvom Helene Sticker navdušil s svojo ubranostjo. Bojan je v pesmih na kitari napenjal prav šaljive strune, Rozana in Urši pa sta skupno recitirati.
Kulturni spored je spet zakliučil moški zbor domačega društva. Vsem, ki so sodelovati s prispevki in olepšali praznik žena velia najlepša hvala. Ženam Da kličemo, da se pravtako številno odzivajo vabilom kraievnega odbora (Zveze slovenskih žena) tudi v bodoče.
A/.
Ansambel „Kosta Abraševič" v Celovcu
Folklorni ansambel „Kosta Abraševič" iz Skopja se je prejšnji četrtek na poti v Zahodno Nemčijo ustavil v Celovcu, kjer je bit gost Zvezne gimnazije za Slovence. V auli je za dijake priredil pester folklorni nastop, v katerem je predstavil vrsto jugoslovanskih plesov in pesmi. Goste iz najjužnejše jugoslovanske republike je v imenu gimnazije pozdravil ravnatelj dr. Reginatd Vospernik, ki je gostom zaželet mnogo uspeha na turneji po Nemčiji, kjer bodo obiskali Stuttgart in druga mesta, kjer bodo nastopali pri društvih svojih rojakov, ki so na začasnem delu. Ravnatelj je lahko še pozdravil vodjo manjšinskega šolskega oddelka pri koroškem dež. šolskem svetu inšpektorja Rudija Vouka, konzula SFRJ v Celovcu Alfonza Naberžnika in vicekonzula Popoviča, bivšega ravnatelja dr. Zablatnika ter zastopnika obeh kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Gostje iz Skopja so v svojem pestrem sporedu predstavili plese in pesmi jugoslovanskih narodov, pri čemer so bile posebno zanimive raznolikosti tako s pevskega kakor plesnega področja, posebno pa, kar zadeva pestrost narodnih noš. To je brez dvoma bila lepa predstavitev pevske in folklorne kulture za dijake slovenske gimnazije, na kateri so imeli priložnost spoznati det kulturnega ustvarjanja jugoslovanskih narodov.
Za goste iz Skopja sta SPZ in KKZ priredili še kosilo, zatem pa so se podali na dolgo pot v Zahodno Nemčijo.
Mladi rod
v znamenju pomladi
Izšla je številka 7—8 šolskega lista Mladi rod za meseca marec in april. Razumljivo je, da je tokrat Mladi rod povsem v znamenju pomladi, to je tistega letnega časa, ko — kakor pravi uvodna pesem — Vijolica v grmu se lahko smehlja: „Oh vigred je prišla v deželo!" Marjetica ljubka se z žarki igra, metuljčkom se klanja veselo.
O težko pričakovani pomladi s toplimi sončnimi žarki, ko se prebuja narava ob čebljanju ptičev, pripovedujejo pesmi in spisi Anice Černcjcve, Milke Hartmanove, Srečka Kosovela, Jelke Bakule, Vide Brest, Žarka Petana in še drugih sodelavcev. Nadalje piše dr. Pavle Zablatnik o običajih „za veliko noč", Blaž Singer o posebnostih Bistrice v Rožu, Rezka Kapus o Bilčovsu, Herman Germ o Lipici in lipicancih. O življenju otrok
poroča Simona Portsch, o „Paviih-Čevih dogodivščinah" Florjan Ltpuš in o „Storžičevem gornem možu" Valentin Polanšek. Kot po navadi nas tudi tokrat razveseljujeta stalni rubriki Domoznanski sestavki Milene Pipp in Zanimivosti narave, ki jih prireja Marta Velik. Naj še omenimo, da je v tej številki zastopana slikanica „Tinček ujame sonce", ki sta jo založili Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Mladinska knjiga. Seveda najdemo še prispevke znanih slovenskih pisateljev, kot Lovro Ku-har-Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Matej Bor, Pavel Golia, katerim se pridružuje še vrsta domačih avtorjev, med njimi tudi mladih šolarjev, ki se uspešno skušajo v „pisa-teljevanju". To številko je ilustrirala Marička Koren, ovitek pa Jelka Rcichmann in Ančka Gošnik-Godec.
OSREDNJA PISARNA V CELOVCU
deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure V3ak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feliksom W:eserjem
OKRAJNA PISARNA PLIBERK
posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
18. 3. 1980
tov. dipl. inž. Feliks W!eser
narodno-politična in gospodarska vprašanja
Mladi rod jc silno zanimiv, bogat in privlačen in to ne samo za šolsko mladino, marveč tudi za odraste, ki bodo svojo zahvalo urednikom pokazali s tem, .da ga bodo brali in pa tudi naročili. Cena posamezne številke Mladega roda znaša 10 šilingov, naročite pa ga lahko na naslov: „M)adi rod" Postfach 45, 9021 Kla-genfurt/Celovcc.
RadišanivLudbregu na Hrvaškem
Z nekaj društvi na Koroškem, v Sloveniji in na Tržaškem ima Slovensko prosvetno društvo „Radiše" že večletne tesne medsebojne stike. Lani je, bito sklenjeno prijateljstvo tudi še s Kut-turno-umetniškim društvom .Anka OŠ-puh" iz Ludbropa v SR Hrvottk!. Hrvat! so junija prišli na Radiše z ženskim zborom, s fotkloro in tamburaši. Na tem prvem srečanju je prišlo tudi do dogovora o nadaljnjem sodelovanju.
Tako so radiški kulturni delavci prejeli vabito, da se vključijo s svojim prispevkom v proslave 8. marca, mednarodnega dneva žena. Vabilo so ra-devolje sprejeli in se na ta dan odpravili v Ludbreg pri Varaždinu, kjer sta moški in mešani zbor pod vodstvom Stanka Wrulicha izvedla svoj naštudirani spored v katerega je bilo tudi vključeno skioptično predvajanje .Radiše v pesmi in stiki". Poleg prikaza radiške kulture in kraja, pa je bit na sporedu še nastop domačega, torej ludbreškega ženskega zbora, recitatorske skupine in folklornega ansambla. Bila je 'o mogočna prireditev in veliko doživetje, ne samo za občinstvo, temveč tudi za nastopajoče.
Na takih srečanjih pa tudi ne gre brez sproščene družabnosti. Pravo svatovsko gostijo so pripravile krajanke
Siovensko prosvetno društvo Radiše vabi na igro
..DVA BREGOVA"
(Anton Leskovec — Marjan Beiina)
v nedeijo 16. marco 1980 ob 14.30 ur) v Kuiturnem domu na Radišah. Nastopajo domači igraic), režijo ima Sonja Ban.
Prisrčno vabijen)!
ČESTITAMO!
Ogris Kristijan iz Siov. Piajberka, absoivent siovenske gimnazije v Ceiovcu in odbornik ZSO je pred dnevi dipiomirai na dunajski univerzi.
Novemu dipiomiranemu inženirju iskreno čestitamo!
iz bližnjega kraja. Topli pozdravi predsednice Kulturno umetniškega društva .Anka Ošpuh" Katice Bobnjerič in predsednika občinske skupščine Draga Navanka, brezprimerna gosioijub-nost domačink in ognjeviti hrvaški temperament so kmalu privedti do tistega vzdušja, v katerem ne bi bito več najti dolgočasnih obrazov. V veselih urah so bite kaj kmatu odstranjene vse ovire sporazumevanja med Hrvati in Slovenci z Rodiš.
Na splošno so se eni in drugi utrdili v prepričanju, da se naj taka srečanja obnavljajo in prijateljski stiki utrdijo. 250 km dolga razdalja med Radišami in Ludbregom naj pri tem ne bo ovira.
Zanimiv posvet o komnnaini poiitiki na Radišah
Komunainopotitični odbor Zveze stovenskih organizacij na Koroškem je pretekio soboto vabi! občinske odbornike, izvoijene na samostojnih siovenskih kandidatnih iistah, kakor tudi tiste siovenske odbornike, ki so v občinske odbore biii izvoijeni na iistah sociatistične in komunistične stranke, na poidnevni strokovni posvet v Kuiturni dom na Radišah. Za predavatetja je prirediteij povabi) dr. Roberta Gass-nerja, strokovnjaka na področju občinskega prava, po rodu gradiščanskega Hrvata.
Posvet je bil izredno zanimiv, zlasti pa je bilo izvajanje dr. Gass-nerja za udeležence nadvse poučno in koristno. Že sami naslovi predavanja so bili obetavni, dr. Gassner pa je s svojimi izvajanji povsem pritegnil pozornost poslu-
de, ki deli finančna sredstva. Prav tako so udeleženci ugotavljali, da pri tem združevanje občin nič ni koristilo — nasprotno so kraji, ki so prej tvorili majhne samostojne občine, zdaj še bolj zapostavljeni kot prej. Predvsem pa je večina
samo tisti ..pravi Slovenec", ki je izvoljen na slovenski listi. Pri udeležencih posveta takšno „argu-mentiranje", ki se ga določeni krogi vedno spet radi poslužujejo, ni našlo odziva; pa tudi predavatelj je menil, da komunalne politike ne gre zoževati samo na nacionalno plat.
Kot neupravičeno je treba zavrniti tudi kritično ugotovitev, da posveta ne bi smela prirediti ZSO, marveč bi moral prireditelj biti Klub občinskih odbornikov, ker bi potem bila dana „širina" — ko pa je



šalcev. Predavatelj je najprej govoril o splošnem občinskem redu in pravni ureditvi za prostorsko načrtovanje, zatem pa še o instrumentih za gospodarsko pospeševanje regij, ki so gospodarsko nerazvite in iz katerih se prebivalstvo izseljuje.
Kot že zapisano, je govornik nazorno orisat pravno ureditev občine ter njenih možnosti vplivanja na prostorsko načrtovanje, prav tako pa je dal tudi jasen vpogled v politiko pospeševanja gospodarsko nerazvitih pokrajin oz. regij, čeprav je bilo predavanje zasnovano na izključno strokovnem področju, je bilo iz izvajanj dr. Gass-nerja jasno razvidno, da se v primeru južne Koroške in Gradiščanske kažejo podobnosti, zlasti kar zadeva razvijanje oz. zapostavljanje določenih predelov tu in tam, s tem pa tudi dejstvo, da je odsto tek ijudi, ki se morajo voziti na delo, v obeh primerih zelo velik. Seveda so taki primeri prisotni tudi v drugih deželah Avstrije, kier pa večinoma prevladajo načrti, sprejeti vzajemno s prebivalstvom.
Predavanju dr. Gassnerja je sledila diskusija, v kateri je v glavnem prišlo do izraza mnenje, da so občinski odbori v veliki meri vezani na milost in nemilost deželne vla-
bila mnenja, da so taka predavanja zelo koristna in da je z njimi treba nadaljevati.
Prav v luči te ugotovitve pa so kot skrajno deplasirani izzveneli prispevki, ki jih je v diskusiji dal vodja biroja Kluba slovenskih občinskih odbornikov Franc VVakou-nig. Prišla je namreč znova na dan povsem zgrešena in neupravičena trditev, da tisti občinski odborniki, ki niso biti izvoljeni na enotnih listah, ne morejo zastopati interesov slovenske narodne skupnosti, kar z drugimi besedami pomeni, da je
Kakor smo že poročali bo letofnji sejem gastronomije in turizma „Gast 80" nekoliko krajši. Upoštevajoč željo razstavljalcev, je nadzorni odbor nelovskega sejma sklenit letošnjo „Gast 80" skrajšati na šest dni. Sejem bo torej zasedal od 21. do 26. marca. Ne samo da bo skrajšan čas razstave, tudi vsebinsko se bo razstava strože oklepata smeri strokovne izravnave, kar je v splošnem trend sejemske dejavnosti.
„Gast 80" bo tudi tokrat pomemben dejavnik na področju domačega turizma. Kot najbolj privlačna atrakcija sejma bo vsekakor 8. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev, na katerem bodo letos sodelovala tri moštva in sicer iz Avstrije (Dunaj), Jugoslavije (Maribor) in Italije (Trst). Pred nedav-
bil ravno ta posvet najboljši dokaz take širine, saj je ZSO vabila vse odbornike ne glede na to, na kateri listi so bili izvoljeni, kar pri podobnih prireditvah kluba ni vedno slučaj.
Zato je bilo na radiški prireditvi pravilno poudarjeno, da so taki ..prispevki" na posvetu izključno strokovnega značaja oovsem zgrešeni, hkrati pa tudi škodujejo akcijski enotnosti, ki je potrebna koroškim Slovencem v skupnem boju za uresničitev pravic, zagotovljenih v državni pogodbi.
rtim so se v Celovcu srečali vodje teh skupin, da se pomenijo o pogojih tekmovanja.
Druga izmed mnogih posebnosti sejma gastronomije in turizma bo mednarodni bife. Poleg dnevno dveh bifejev, so organizatorji sejma adaptirali tudi lasten paviljon. S tem hočejo dati tej panogi kulinaričnih užitkov še prav poseben poudarek. Za svoje sposobnosti bodo kreatorji bifejev nagrajeni z dragocenimi trofejami — z zlatim, srebrnim in bronastim krožnikom. Namen tega tekmovanja je, poudariti pomen kuhinje, ki igra v današnjem turizmu vedno večjo in pomembno vlogo. Tekmovanje bifejev se bo odvijalo tako, da bodo proizvode zvečer prodali, še prej pa jih bodo ocenili in končno nagradili.
sc (fctsž tSC
5. Rožanski izobraževali teden
(OD 10. DO 16. MARCA 1980)
Prireditelji: SPD .Kočna" v Svečah, SPD .Bilka" v Bilčovsu, SPD .Gorjanci" v Kotmari vasi, SPD .Rož" v Šentjakobu v Rožu, KD .Peter Markovič" v Rožeku, SPD v Šentjanžu
SPORED:
Petek 14. marca
ob 20.00 uri v gostilni .Pri kosi" na Ravnah pri Rožeku Recital: .Oton Župančič*
Sobota H. marca
ob 14.00 uri v ljudski šoli v Bilčovsu: Otroški popoldan. Forum aktualnih vzgojnih vprašanj — šolski psih. dr. Gert Lach ob 19.00 uri v gostilni .Pri Adamu* v Svečah — .Boj na požiralniku", film po istoimenski noveli Prežihovega Voranca
Medetja 16. marca
ob 15.00 uri v ljudski šoli v Kotmari vasi — S pesmijo v pomlad
Cenjenim naročnikom
Z današnjim izvodom Stovenske-ga vestnika ste prejeii poštno po-iožnico za vptačiio naročnine. Stara navada, da se v začetku novega teta (tokrat z majhno zamudo) poravnajo stare obveznosti in računi, nas siii, da vas naročnike in bratce Stovenskeaa vestnika spet opomnimo, da poravnate naročnino, ki znaša tetno 120 šiitngov Vse tiste naročnike, ki so s ptačitom naročnine v zaostanku, vijudno prosimo, da bi se postužiti priio-ženih poiožnic in poravnati naročnino.
Nas, upravo tista, in vas naročnike in bratce veže skupna obveznost. Uprava skrbi za redno izhajanje in dostavtianie tista, bratci in naročniki oa nai bi skrheii za redno piačevanja. To bi bita najideat-nejša obtika harmoničnega deta med bratci in izdaiatetii tista. List prihaia k vam točno tedensko kot zažetien post. ki vas ne samo raz-vedruie. temveč tudi seznania z dogodki doma in no svetu ter hkrati tudi veča duševni obzor. Storite tudi vt svoio dotžnost, ki jo imate do svojega in našena skupnena gtasita s tem, da ntačate naročnino. ki je res matenkostna v primerjavi s skrbmi in trudom, ki ju je treba vtožiti v eno samo števijko izvoda.
Vsem tistim, ki so naročnino že poravnati, pa se zahvatjujemo za njihovo uvidevnost in zvestobo ti-stu. Hkrati naprošamo bratce, da bi v krogu svojih znancev širiit tis! in mu pridobivati novih naročnikov.
Ob 35-ietnici zmage nad fašizmom in 25-ietnici podpi:a av-:trij:ke državne pogodbe vabi Zveza dovemkih organizacij ob rvoji 25-ietnici na
FtLMSKi VEČER [z di:ku:ijo)
#	v petek 14. marca 1980 ob 19.30 uri v Kutturnem domu v Dobrii va:i
#	v :obo)o 15. marca 1980 ob 19.30 uri v godiini Steckt v Giobamici
#	v četrtek 30. marca 1980 ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Bit-čovtu
Fiim „Ta hiša je moja, pa vendar moja ni" obravnava dogajanja na Koroškem po drugi :vetovni vojni [zmaga nad fašizmom, podpi: avdrijrke državne pogodbe, detovanje koroškega Hei-matdienda, podiranje dvojezičnih napirov v ietu 1972 in roti-darnodno gibanje).
Po fifmu re bomo pogovoriti o aktuainih probiemih in vprašanjih.
Pri:rčno vabtjeni!
SLOVENSKt ATLETSKt KLUB vabi na 1. prvenstveno tekmo, ki bo v nedetjo 16. marca
ASV Annabich! - SAK
ASV Annabich) pod 23 — SAK pod 23 ob 8.30 uri na nogometnem igrišču v Annabichiu. Prisrčno v %	; e n i /
Vaientin Potanšek	22
L det
„Ali naj sporočim bratu, da si tukaj?" je vztrajala. Mija se je približevala okoli peči, zato je hitro šepnil Domen:
..Se bova že še pogovorila."
Ni si bil na jasnem, ali ga je razumela. Mija je pristopila in se sukala tako, kot bi bila ona Domnova:
..Jeli, kako je Janja podobna Minki?"
Domen jo je samo pogledal. V Mijinih očeh pa je videl vznemirljiv lesk. Spet je ljubosumna, si je priznaval Domen na tihem.
Mici je prinesla kitaro. Janja jo je prijela, pa začela gosti in peti razposajeni ukrajinski ples. Kako divje se je razživela s pesmijo! Mikalo jo je, da plane sred Sončar-jeve izbe in poskoči, da se od življenjske radosti zaguga neskončna ravnina ob Dnjepru, čudovita, daljna domovina na na vzhodu.
„Kako zna!" jo je občudovala Mija.
„Doma v Ukrajini ni bila navaden človek," je pojasnjevala potišano Mici.
„Dobra je, res!" je priznal vznemirjeno tudi Domen.
Ker je gospodinja prinesla Janji čaja in flancatov, katerim pa v Ojstrovini pravijo suhi krapi, je odšel Domen iz izbe. Na misel mu je prišlo, da pogleda svoje reči spodaj v kamri. Tja se je namenil. Mija ga je videla, ko je koraka! zunaj mimo izbinih oken po vzhodnem mostovžu,
koder je na prostem zavil na desno do! v pritlično kamro. Mici je stopila bliže k nečkinemu oknu in je oprezala, kam se je podat.
„Bo malo pogledal svoje stvari!" je rekla.
Kamra je bila skupna spalnica Domna in najstarejšega domačega sina, odkar je zlezel iz otroških hlač in se hišni rod pomnožil za ljubke štiri brate. Bila je prezračena in lepo urejena, četudi preprosto. Vsaka reč je bila na določenem mestu. Ob vstopu pa se je Domen zavzel: v železni pečici je prasketalo. Kdo je zakuril? Nasmehnil se je. Težko bo uganiti! Na njegovi omari je čakal ključ. Pred odhodom lani ga je bil izroči! drobni gospodinji. Odprl je omaro. Obleke - ni jih bilo mnogo — so visele miroljubno in se zasmejale vanj kakor prešerni mladostni soletniki. Na polici so lepo poravnane srajce, na vratcih pisane kravate. Vse perilo je izbrano urejeno. Dišalo je po milu, zdravem domačem prtu in oprani dobri ovčji volni. Spodaj so stali v ravni vrsti čevlji in se svetili, kot bi jih nekdo vsak dan pološčil. Domnove lastnine ni bilo mnogo, a kar je imel, le ni bila cenena šara. V omarici je shranjena stara žepna ura z usnjenim pasom, kakršnega so kdaj uporabljali namesto verižice. Poteg druge drobnarije so bile še fotografije, svatovske rože in dve prazni cigaretni dozi.
Iz kota je privlekel vegast čevljarski stol in se vsedel v bližino pečice. Stol je prinesel še raz Prevrje. Otrok je še bit. Dal mu ga je možiček, ki ga ni maral vleči s sabo v šentlipške Rute. Tako je čul od svojcev. Poslušal je živahno prasketanje ognja. Hotel je biti sam. Zdaj je vedel, zakaj. V njem je zaživela Minka. Razbolela se mu je duša. kot tedaj, ko je moral verjeti, da je Minka res umrla.
Prav tako je sedel Domen dvanajsti dan po tistem v svoji kamrici pri Sončarju. Medtem je potekel njegov dopust. Obiskal je svoje najbližnje sorodnike, kakor je želela
mati, pri kateri se je zadrževal menjaje s Sončarjevo domačijo. Obiski so veljali tudi nekaterim znancem, med katerimi so bili le iz zdravstvenih razlogov oproščeni najstarejši letniki. Vse drugo je izginilo v vojno, ujetništvo, smrt ati kdove kam. Domen se je dobil le enkrat z bratom Matevžem. Bil je stalno vezan na daljše obveščevalne poti, tako da ni pogosto hodil skozi Ojstrovino. Zmenila sta se tudi, da bo Domen šele ob koncu dopusta podvze! .posebne korake'. Seveda sta dobro premislila. Največja ovira je bila skrb: Kaj bo s starši? Zakaj znano je bilo, da so Nemci, čim so izvedeli, da kdo od moških odide k partizanom, pritisnili z represalijami na ostale domače, v najmilejšem primeru so jih zaprli ,koj v Celovcu' — v splošnem primeru pa so se znašli svojci v nacističnem kacetu, kar je pomenilo čakalnico za krematorijsko smrt! Zato sta potipata brata tudi previdno pri materi, kaj ona reče. Mati je samo vzdihnila in pritrdila, da se potrebuje vsak slovenski rojak kot borec za svobodo. Ona bo žebrala za srečno pot obeh sinov in vseh partizanov, pa tudi za srečen povratek tistih, ki so bogve kje po svetu v ujetništvu, da se vrnejo živi po skorajšnjem koncu vojne na svoje domove. Oče se je prizadeto zamislit:
„Napravi tako, da ne boš odšel iz domačega kraja v les. Pa h kakšni tuji enoti naj te dajo, da ne boš hodit tu okrog. Saj veš, da se ni zanesti na mnogo ljudi. Četudi so drugače naši domačini in Slovenci!"
Gotovo je mislil Domnov oče na Sončarja, s katerim sta bila dolgoletna prijatelja, vsaj kvartaška, a v narodnem pogledu se nista ujemala. Dočim sta se razumela s Pot-dom. Tudi Ježljeva Micka je nosila v sebi hudo nasprotne pomisleke glede .gozdnih komunistov', ki bodo po njenih prerokbah po zmagi gotovo pobiti vse duhovnike in pregnati vero.
Tako je sedel Domen v Sončarjevi kamri in čakal, kdaj
DR HEP.ER .*s=^R Gradiščanski Hrvati v pretekiosti in sedanjosti
(Narfa/jevanje ^orreej
Asimiianti igrajo v življenju hrvaške narodne manjšine izredno negativno vtogo: samozavest in samospoštovanje hrvaškega prebiva)-stva Gradiščanske Spodkopavajo s svojimi ne-smisetnimi tezami o dozdevni „manjvrednosti" vsega hrvaškega na Gradiščanskem in dozdevni „kuiturni premoči" nemškogovorečega večinskega prebivaistva Avstrije. Ce)o zvezni kancter Kreisky je večkrat grajat potitiko gospoda Robaka &. Co., katerega je označit kot ..ekstremnega pristaša asimitacije", zaradi česar ta ni tegitimiran predstavtjati interese gradiščanskih Hrvatov.
* KULTURNE DEJAVNOST) DANES
V drugi polovici 19. stotetja se je pri gradiščanskih Hrvatih pravzaprav v močnejši meri začet proces prebujanja narodne zavesti. Leta 1864 je učite)j JURE HORVATH izdat prvi hrvaški tetni kotedar, ki je doživet navdušen sprejem v hrvaških vaseh tedanje zahodne Madžarske. Ta tradicija se je ohranita do današnjih dni — hrvaški tetni kotedar „HR-VATSKI KALENDAR", ki ga zdaj že teta izdaja HRVAŠKO TISKOVNO DRUŠTVO (HRVATSKO ŠTAMPARSKO DRUŠTVO) s sedežem v Eisenstadtu/Zetjeznem, je izredno pritjubtjen, ker vsebuje mnogo zinimivih potitičnih, kutturnih in zabavnih prispevkov in je estetsko okusno oprem!jen. Leta 1910 je izše) ktjub vetikim organizacijskim in finančnim težavam prvi tednik gradiščanskih Hrvatov z nastovom ..NAŠE NOVINE" (NAŠ ČASOPIS) — izdajatetj je bi) največji pesnik gradiščanskih Hrvatov MARTIN MERŠIČ-MILOPADIČ, ki mu ie v rojstnem kraju FRANKENAU/FRANKANAVA stavni jugo-stovanski kipar IVAN MEŠTROVIČ postavit vreden spomenik, ki ga hrvaško prebivatstvo iz vse Gradiščanske rado obiskuje.
Danes imajo gradiščanski Hrvati te en tednik, ..HRVATSKE NOVINE", ki ga izdaja že omenjeno, žeto detavno HRVAŠKO TISKOVNO DRUŠTVO v Eisenstadtu/Zetjeznem in ki predstavtja najpomembnejšo redno pubti-kacijo, ki jo Hrvati na Gradiščanskem tre-
Lani umrti Rudo)) KLAUDUS je bi) največji s)i-kar gradiManskih Hrvatov in spioh Gradiščanske. Bi) je odtočen antifašist, po drugi svetovni vojni pa tudi iidajateij naprednega giasita gradiščanskih Hrvatov „Haše seio".
„Symposion Croaticon" je bii nasiov znanstvene prireditve, ki je bita na dunajski univerzi ob H ietnici Hrvaškega akademskega ktuba.
nutno imamo. Poteg tega obstaja še tedenski cerkveni tist v hrvaščini, „CRIKVENI GLASNIK" (Cerkveni gtasnik eisenstadtske škofije); poteg tega so tu še trije neredno izhajajoči tisti, namreč „NOVI GLAS", gtasito Hrvaškega akademskega ktuba (HAK), mtadinski tist ..MLADOST", ki je tokatno razširjen na srednjem Gradiščanskem, in pa „POKUS", kutturnopohtična revija (ki se jo more primerjati z ..MLADJEM"). Naidatje se HRVAŠKO TISKOVNO DRUŠTVO trudi vsako teto izdati vsaj dve knjigi v hrvaškem jeziku, kar pa je zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev težko izvedtjivo.
Če se spomnimo, da je hrvaška manjšina v času do podpisa državne pogodbe izdajata četo 4 (!!!) [astne tednike, vidimo, da napredujoča asimitacija tudi na pismenstvo izredno negativno vptiva; čeprav tahko tu v najnovejšem času ugotovimo opazno izbotjšanje, dotočen razmah.
Leta 1929 je bita ustanovtjena nedvomno najpomembnejša in čtansko najmočnejša organizacija gradiščanskih Hrvtov, HRVAŠKO KULTURNO DRUŠTVO, ki je tani stovesno prostavito jubitej petdesettetnice svojega obstoja. Hrvaško kutturno društvo se je v spomenicah, peticijah in resotucijah dežetni in zvezni vtadi neprestano zavzemato za manjšinske pravice in tudi vztrajno zahtevato končno iz-potnitev čtena 7. Poteg tega poskuša v posameznih hrvaških krajih preko svojih tokatnih sekcij spodbuditi kutturne dejavnosti.
Hrvaško kutturno društvo se sicer označuje kot nadstrankarsko, vendar pa ne moremo prezreti dejstva, da je treba njegove funkcionarje nedvomno prištevati k Avstrijski tjudski stranki. Tako je denimo sedanji predsednik dr. MULLER nekdanji dežetnozborski poslanec tjudske stranke, pa tudi oba sedanja dežetno-zborska postanca tjudske stranke dr. Kačič in dipt. inž. Karat! štejeta k najožjemu vodstvenemu krogu HKD. Dipt. inž. Kara!) je četo predsednik ktuba postancev tjudske stranke v gradiščanskem dežetnem zboru. Zraven obstajajo še druge organizacije: Hrvaško kutturno društvo na Dunaju (HGKD), ki je popolnoma
samostojna organizacija in v prvi vrsti skrbi za to, da se Hrvati z Gradiščanskega, ki stat-no živijo na Dunaju, potagoma ne odtujijo svoji narodnosti in jeziku. Datje „KOMITE ZA PRAVICE GRADIŠČANSKIH HRVATOV" (KOM1TET ZA PRAVA GRADIŠČANSKIH HRVATA), ki se predvsem z neposrednimi akcijami (detjenje ietakov, mobi-tizacija javnosti, protestne akcije) dostedno zavzema za končno izpotnitev čtena 7.
HRVAŠKt AKADEMSKI KLUB izhaja iz teta 1930 ustanovtjene zveze dijakov in študentov „KOLO"; na Dunaju ima moderen, ve-tik in okusno urejen ktubski tokat. Najtesneje sodetuje s Ktubom stovenskih študentov na Dunaju; posebno v zadnjem času se je to so-
delovanje pomembno okrepito: tako je dete-gacija KSŠ pred kratkim obiskata Gradiščansko, da bi se obsežno in vsestransko poučita o potožaju hrvaške narodne skupine. Na politični ravni je treba omeniti, da je jugostovanski zunanji minister JOSIP VRHOVEC ob svojem obisku Avstrije obiskat tudi HAK ter z aktivisti HAK in tudi s povabtjenimi aktivisti KSŠ razpravtjat o manjšinskih probtemih. Obratno je vetjato tudi pri najnovejši diskusiji z zveznim kaneterjem dr. Kreiskym v KSŠ, pri kateri je bit obravnavan tudi potožaj Hrvatov in se je tahko pokazato na neizpotnje-vanje državne pogodbe nasproti njim.
Citj Hrvaškega akademskega ktuba jc, da povezuje čez 3C0 na Dunaju študirajočih pripadnikov hrvaške narodne skupine in da se predvsem znanstveno ukvarja z različnimi probtemi Hrvatov. Leta 1973 je bit — kot dosedanji vrhunec teh dejavnosti — v novi in-štitutski stavbi dunajske Univerze žeto upoštevani „SYMPOSION CROATICON", pri katerem so prišti do besede znani znanstveniki raztičnih smeri. HAK nadatje že več tet prireja „Dan hrvaške mtadine Gradiščanske", ki je vsako teto v drugi hrvaški občini in je mno-goptastna kutturna in politična manifestacija mtade in kvišku stremeče generacije, ki se bori za dvojezičnost ter ohranitev in razvoj etničnega pturatizma na Gradiščanskem.
Skoraj v vsakem večjem kraiu tačas obstaja TAMBURAŠKI ANSAMBEL; četo asimitanti nimajo nobenih pripomb proti njim, in sicer zaradi oportunističnih premislekov, da se more namreč fotktoro Hrvatov dobro vtržiti iti jo tudi vtržijo!
Gtedatiška dejavnost pa botj životari v senci — tačas obstaja te en, zato pa redno nastopajoč in kvaliteten oder v KLIMPUHU/' KLINGENBACHU na severnem Gradiščanskem.
Če bi pristojni zvezni in dežetni uradi storiti svojo dotžnost pri primernem pospeševanju kutturnih dejavnosti nacionatnih manjšin, kar se tačas ne dogaja, bi imeti gradiščanski Hrvati nedvomno več svobode na tem področju.
Bogata tjudska kuttura je gradiščanskim Hrvatom močno oroije v njihovem boju za narodni obstoj.
se pojavi Gašperjeva skupina, kateri je poslal več sporočil po najbolj zanesljivih Marjančinih kanalih. A dnevi so minevali, večeri so potekali, Gašperjevih ni bilo. Menda je obstajala posebna enota, ki jo je vodil črnolasi Janez. Ljudje niso prav vedeli, kaj so ti partizani. Le zaupniki so bili na jasnem.
Domen se je večkrat srečaval z Vrečkovo Janjo. Dobro sta se razumela. Strinjala se je, da je najbolj pametno, če preživi Domen dopust do kraja, medtem bo ranjena roka gotovo čisto zacelila. Roka je sicer že davno zacelila, le Domen je znal zadevico spretno zakomplicirati na vojaških zdravniških pregledih.
Tudi sinoči je obiskal Janjo. V kuhinji sta dolgo sedela. Kolikor je bilo še drugih hišnih oseb, odkar so domače lani vigredi izselili, so šli spat ali pa jih ni bilo doma. Pes zunaj je miroval. Bit je zapeljiv jesenski večer. Pa je rekla Janja, ko je uredila poslednjo malenkost v kredenci, na omari, mizi in pri štedilniku:
..Zakaj pa me nikdar ne poljubiš, če sem res tako podobna tvoji nekdanji ljubici?"
Namerno se je vsedla na drugi mizni vogal, da jo je lahko opazoval od strani. Domen pa je danes bil Židane volje. Kar tako ga je nosilo čez dan okoli. Morda ga je kdo obdolžil, da je srknil domačo kapljico, ker ga vselej vleče na smeh. Nocoj pa je popil res nekaj močnega Janjinega čaja. Zato se je smela! glasno, kakor bi ukrajinska lepotica izustila kako zabavljivo. Začel je požvižgavati rusko melodijo, katero je tudi Janja rada pela. Nestrpno ga je prekinila:
,.AIi si ljubi) zunaj v naših krajih kakšno mojo rojakinjo?"
„Zdaj se ni več zdržal. Vstal je in jo objel. Spočetka
se je branila. Skoraj hudo ga je gledala. Ko jo je nežno pritiskal k sebi in pošepetaval o plahi, ukrajinski prepelici, je rekla drobno:
„Ko boš partizan in se boril proti istemu sovražniku kot moj Boris zunaj pri Leningradu, tedaj te bom pa hotela!"
Iz oči ji je ljubeče zasijalo. Domna je zmedla Janjina prostodušnost. Samo nedolžno se je pustila poljubiti.
„Ti ne smeš izrabljati moje ljubezni, ker veš, da te imam rada!"
„Kako naj jaz to vem, kar ti veš?"
„Saj jaz tudi vem, da me..."
Pa ji je ukradel namesto besede daljši poljub.
..Ljubezen mora znati čakati in prenesti žrtve!" ga je učila kot neukrotljivega zagnanca. V isti sapi pa ga je objela strastno okrog vratu. Domen je slišal njeno razburjeno dekliško dihanje. Nehote se je vžgal spomin na Minko. Dolgo sta stala objeta. Pes je zariul zunaj na verigi ob kašti. Butnila sta vsak na svojo stran in Domen jo je pobral tiho po vežnih stopnicah gor v bratrančevo spalnico.
Čez dolgo časa se je oglasil od spodaj Janjin glas. Domna je klicala. Ko vstopi v kuhinjo, je sedel pri štedilniku Zvamančarjev Štefan, pa še neki neznanec. Kakšen holadro je nastal. Domen in Štefan nista bila samo bratranca, marveč tudi pevska tovariša v Korijevem moškem zboru. Koliko pesmi sta prepela po koncertih in hišah in ob vsaki priliki, ki so se ponujale v predvojnem času kmečkim ljudem. Štefan je pel s svojim bratom Tončkom prvi tenor, Domen pa z remšeniškim Jernejem drugi tenor. Kje so tista leta, ko so prepevali? Ko so hodili pet fantovske maše v Kaplo? Da se je polnila cerkev tudi s kapel-
skimi radovedneži, ki so prišli zgolj zaradi moškega zbora! Kje so mirni časi, kje? —
Nekaj dni pred tem večerom so se na Zvamanci odigravale žalostne reči. Sreča je bila naklonjena Štefanu, da so spravljali spodaj za rido krompir, ko so prihrumeti kapelški žandarji s tropo policije, da odženejo družino. Stari materi je stisni) še v naglici roko in se pognal čez plot v grmovje pod njivo — in tako je postat partizani Štefan je pripovedoval vse podrobno, kako se mu je godilo. Kako se je prav surov izkazal Vrabič. Grdo je pretepal mladoletnega nečaka Frančka, ker ni hotel kaj izdati o pobeglem stricu Štefanu. Solčavanka Lojzka, ki je bita za deklo pri hiši, je neopaženo zbežala in zlezla v gosto smreko. Komaj je ušla policijskim krempljem. S smreke je videla in slišala Vrabičevo divjanje. Kako je trepetala, ker se je bala, da jo telesne moči zapustijo in bi padla z drevesa.
..Hitlerjanski rablji so tudi odvlekli sestro Pavlino in komaj petnajstletnega nečaka Ernesta!" se je izdušil Štefan. Bil je ogorčen. Ves čas pa je krčevito drža! mavza-rico v rokah, s cevjo mimo svoje glave. Štefanov spremljevalec ni bil videti oborožen. Janja je začela vanj govoriti. Domnu se je zdelo, da bo najbrž ali Poljak ali Ukrajinec. Štefan je potrdil, da je Poljak nekega meddoljskega kmeta. Domen je pogledal Janjo kot gospodar in naročil:
„Daj jima kaj jesti!"
Dekle se je ubogljivo zasukala in kmalu sta jedla Štefan in Poljak.
„Saj je nas več. Kar polovica stoji na straži!" je pomirjeval sebe in druge s polnimi usti Štefan. Jed mu je vidno teknita.
(Dalje prr/rorfnjrc)
Melanija M1KEŠ:
Razvijanje dvojezičnosti v predšoiskih ustanovah
(S posebnim ozirom na prakso v Vojvodini)
Y^gojna skupina etnično-jezikov-j°'"eterQgene sestave, v kateri vse javnosti potekajo v obeh jezikih, Predstavlja posebno in zeio zaplete-obliko vzgojno-izobražcvalnega Procesa v predšolskem sistemu Voj-°dtne. Etnično-jezikovna struktura ^ke skupine je fleksibilna in dina-'cna in se spreminja giede na to, - ' )e dvojezična osnova posamezni-približno enaka, ati prevtaduje ^ jezik kot materni jezik, na kateri opnji razvoja individualne dvoje-*)^ti so posamezniki itd.
^ Globalno gtedano razlikujemo dva P3 dvojezične strukture takih vzgoj-skupin:
j .V družbenih okotjih, v katerih nnnira en jezik, večina otrok pred topom v vrtec obvtada samo svoj -ttemi jezik. Zato ima večina otrok s.^Po dvojezično podtago, samo manj-! odstotek posameznikov v vzgojni . opmi pa zadovotjivo pozna oba lik '' * ^ takih okot jih se redko obsujejo etnično-jezikovno mešane ^8ojne skupine.
"7 V družbenih okiotjih, v katerih skoraj v isti meri uporab! ja tako kot drugi jezik, se otrooi že pred ,.opom v otroški vrtec začenjajo , tt nematernega jezika. Zato je Jeztčna podtaga posameznikov in "Ojne skupine v celoti mnogo jkpdnejša za vzgojno-izobraževatno javnost v obeh jezikih enako, jv c shematiziramo strukture teh tipov mešane vzgojne skupine, prim ^o predstavljamo dva skrajna
Prvem primeru se vzgojiteljica ^ ^ nastednjim položajem:
petina otrok je zmožna vsaj razumeti osnovno besedje in eno-stavne stovnične strukture nema-^tinega jezika;
Za štiri petine otrok vsak etement nematernega jezika predstavtja novost.
, Naloga vzgojitetjice je, da se otro-' v času obvezne dejavnosti, v okvi-^ katere poteka pouk nematernega j^zaka, naučijo nekaj novih besed in r eno slovnično strukturo. Pri uva-rah'p "°vih besed vzgojitetjica upo-če tc ^^tetograf, predmete in igranj' ° Pritrjuje stike na ftanetograf ' demonstrira predmete, se obrača
v procesu razvijanja dvo-nosp v otroških vrtcih t*r' subjekti in objekti — n Do, f avdiovizualni predmeti
P°?ba maternega jezika.
Jem:
žejo tisto raven dvojezičnosti, ki jo ima najprej navedena petina otrok. V otroških vrtcih, kjer za to obstajajo reatni pogoji, se oblikujeta dve paraletni skupini mešane etnično-jezi-kovne strukture. Imenujmo ju skupina A in skupina B; dodajmo še to, da se tudi vzgojiteljici skupine A in skupine B vzajemno izmenjujeta. Na primer, jezik celotne vzgojno-izobra-ževalne aktivnosti (s prosto dejavnostjo vred) ob ponedeljkih, sredah in petkih je madžarski za skupino A, srbohrvaški pa za skupino B. V teh dneh vzgojiteljica, katere materni jezik je madžarski, dela v skupini A, vzgojiteljica, katere materni jezik je srbohrvaščina, pa v skupini B. Ob torkih in četrtkih je jezik celotne vzgojno-izobraževalne dejavnosti srbohrvaški za skupino A, madžarski pa za skupino B. V teh idnevih vzgojiteljica s srbohrvaškim maternim jezikom dela v skupini A, tista z madžarskim maternim jezikom pa v skupini B.
Zaželjeno je, da vsaka vzgojiteljica komunicira z otroci v svojem maternem jeziku, tedaj pa, kadar je to neobhodno, v komuniciranju v ne-
MARTA 1VAŠ1Č
maternem
jeziku
katerih
išče sodelovanje otrok, za katerih materni jezik gre ali ga poznajo v zadostni meri, da se ga morejo posluževati. Svobodna izbira jezika s strani otroka se mora brezpogojno upoštevati in vzgojiteljice ne smejo vztrajati na tem, da otrok komunicira z njo ali s svojimi tovariši v jeziku, v katerem v dani govorni interakciji ne želi komunicirati. V popravljanju jezikovnih napak pri otroku mora biti intervencija vzgojiteljice nevsiljiva in vseskozi mora upoštevati, da njene intervencije niso motnja v razvijanju dvojezičnosti pri otrocih.
Posebna pozornost se posveča organizaciji dejavnosti, v okviru katere se razvijajo govorne navade za vsak jezik posebej. Te dejavnosti trajajo okoli 25 minut. Teh 25 minut se razporeja časovno tako, da otroci vseh petih podskupin (grupiranih po kriteriju dvojezičnosti posameznikov) prihajajo do izraza kot subjekti v učnem procesu. Eni sodelujejo v dialogih, drugi samo ponavljajo, tretji izvršujejo ukaze, dane v nematernem jeziku, četrti dajejo ukaze v svojem maternem jeziku itd.
Dvojezična pedagoška aktivnost nasploh, delo v dvojezičnih vzgojnih skupinah pa še posebej, postavlja ustanovam za izobraževanja vzgojnega kadra nove zahteve.
Leta 1973 je bil sprejet Zakon o pedagoških akademijah, po katerem traja šolanje vzgojiteljev šest let, in to prva stopnja Štiri leta, druga stopnja pa dve leti. Na koncu šestega leta šolanja se polaga diplomski izpit.
Dejavnost pri reformi izobraževalnega in vzgojnega sistema v Vojvodini — posebej srednjega — usmerjenega — vnaša spremembe v delo pedagoških akademij: po učnem načrtu in programu 1975/76, po skupnih splošno izobraževalnih osnovah srednjega izobraževanja, se učenci vpišejo v prvo leto poklicno usmerjenega izobraževanja prosvetne stroke. Šolanje traja štiri leta — dve leti srednje, dve leti višje vzgoje in izobraževanja (Sistem izobraževanja vzgojiteljev, 1979).
Tako koncipirano izobraževanje vzgojiteljskega kadra odpira možnost, da se bodočim vzgojiteljem nudi znanje in umevanje, ki je potrebno za uspešno razvijanje dvojezičnosti v predšolskih ustanovah. Za izdelavo učnega načrta morejo predvsem služiti bogate izkušnje v praksi in izdelani, često zelo domiselni, individualni učni načrti vzgojiteljev.
Podatki, ki so se nabrali z dolgoletnim opazovanjem dvojezične pedagoške aktivnosti v vrtcih in s testiranjem vzgojiteljev, kot tudi rezultati psiho- in sociolingvističnih raziskav, ki so se delale in se še nadaljujejo na področju Vojvodine, predstavljajo fond spoznanj, iz katerega se more izbrati gradivo in ga oblikovati v učne predmete.
O stovenskih predšo!skih ustanovah v Matiji
Izbija flanelograf, predmete der
Pomoč k otrokom, ki so že pred v otroški vrtec pridobili ^)e govorne navade v tem je-
Pribodom določ'
jitcl' ^' otroci izvršujejo ukaze vzgo-Ja kot na primer izbiranje dolo-Predmeta ali slike, prenašanja Ho Premeščanja itd. Ko je treba post t' novo besedo ali slovnično jili	so ti otroci med prvimi, ki
st, ^navijajo za vzgojiteljico, bodisi .Jensko bodisi posamič.
H,j,..toku celega tedna različne igre j. /Jo dobro priložnost za urjenje ^;'kovtiega gradiva. Otroci foumi-bud r*l^jše skupine (navadno na po-°.'n na sugestije vzgojiteljice), v ostio^" °rroci 2 močneišo dvojezično ^ . \o pomagajo vzgojiteljici pri or-y^ranju igre.
di /^bšnih vzgojnih skupinah zara-ftr ?°J^btivnih danosti sodelovanje Po , x vzgojiteljico ne more priti Polnoma v ospredje, tj. do te me-- ' da bi
otroci
neke
sed .ugodnejši so pogoji za tako ij- *\Uvanje in uporabe take vrste av-jjt^i^ualnosti v primeru, ko se vzgo-)'ca sooča z naslednjim položa-
okoli ena petina otrok je pridobila dvojezičnost že od najzgod-
__našega otroštva;
ove petini otrok po izvoru govorca dva različna jezika in poznata nematerni jezik v zadostni me-tako da se morejo sporazume-^ '(ati tudi v tem jeziku;
dve petini otrok po izvoru govorca dva različna jezika, vendar uc poznata nematernega jezika v Radostni meri, da bi se mogli sporazumevati v tem jeziku, dloga vgojiteljice je, da v dobi enega do treh let vsi otroci dose-
Problem slovenskih vzgojno-var-stvenih ustanov v deželi Furlaniji-Julijski krajini je z institucionalnega vidika posebej zapleten. Osvetlitev tega vprašanja bi zahtevala poglobljeno analizo njihovega zgodovinskega razvoja, ki je ves čas tesno povezan bodisi z razvojem šolskega ustroja države, kateri so Slovenci, ki danes živijo v Italiji, pripadali, bodisi s prizadevanji Slovencev samih za priznanje lastnih pravic in za lasten razvoj. Tu bom navedla le nekaj izhodiščnih informacij (razlaga katerih bi sicer tudi terjala daljši prikaz), nadalje pa bi se posvetila predvsem vprašanju vloge in nalog teh ustanov v sklopu današnjih prizadevanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
V Trstu in Gorici, kjer delujeta ločeni mreži italijanskih in slovenskih šol, imamo Slovenci tudi svoje slovenske otroške vrtce, t. j. ustanove za otroke od 3. do 6. leta starosti, ki jih obiskujejo slovenski otroci in katerih učni jezik je slovnski. Teh je trenutno na Tržaškem 30, od teh 8 v mestu samem (naj že tu opozorim, da v novonastalih mestnih četrtih ni slovenskih šel), v letošnjem letu obiskuje vrtce 682 otrok. Na Goriškem je vrtcev 11, učencev pa 306. Zaradi prenatrpanosti tudi letos niso mogli vseh prijavljenih otrok sprejeti.
Večino teh vrtcev upravlja danes država, do leta 1975 pa je vrtec pri nas upravljala posebna javna ustanova ONAIRC (Opera Nazionale Assistenza Infanzia Regioni di Con-fine — Ustanova za oskrbo otrok v obmejnih deželah), ki jo je fašistični režim ustanovil leta 1934, to je nekaj let po ukinitvi slovenskih in vseh ne-italijanskih šol, da bi vzgajala v italijanskem duhu otroke obmejnih področij. Po drugi svetovni vojni je ONAIRC prevzela tudi ponovno ustanovljene slovenske otroške vrtce, vse do leta 1975, ko so ustanovo ukinili. Otroški vrtci so takrat postali državni in se tako pridružili ostalim šolskim ustanovam v poenoten šolski sistem.
Nekateri otroški vrtci so občinski, tako n. pr. štirje v Trstu. Čeprav se v učnovzgojnem procesu ne razlikujejo izrazito od državnih, so vendar po svojem ustroju različni, tako n. pr. glede najemanja osebja ali soudeležbe staršev in družbenih sil pri upravljanju. Ne v Trstu ne v Gorici pa ni zasebnih slovenskih otroških vrtcev, ki so nasprotno v celi Italiji
zelo razširjeni, zlasti v okviru konfesionalnih zavodov.
Učno osebje se je do nedavnega šolalo na učiteljiščih (štiriletnih višjih srednjih šolah za osnovnošolske učitelje), od leta 1974 pa delujeta na državnih slovenskih učiteljiščih v Trstu in Gorici posebna triletna tečaja za vzgojitelje v otroških vrtcih, po svojem ustroju enaka italijanskim šolam. Permanentno izobraževanje šolnikov in eksperimentalno pedagoško didaktično delo nista ne planirana ne redna in sta skoraj v celoti prepuščena posameznikom ali pa pobudam zasebnih organizacij. Izjema je v tem pogledu vsakoletni seminar za šolnike, ki ga na osnovi mednarodnih dogovorov med Jugoslavijo in Italijo prirejajo šolske oblasti.
Iz povedanega je razvidno, da sledijo slovenski otroški vrtci in vse slovenske šole v Italiji (uradno: šole s slovenskim učnim jezikom) v svojem ustroju, v učnih načrtih, v usposabljanju kadrov in v podagoškodidak-
11. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
tičnem načrtovanju vsedržavnemu šolskemu ustroju. Manjše prilagoditve zadevajo le učne načrte nekaterih predmetov na osnovnih in srednjih šolah. Slovenska šola zato vse premalo ustreza specifičnim potrebam in stremljenjem slovenske narodnostne skupnosti. Zaradi tega Slovenci v Italiji zahtevamo posebno priznanje slovenski šoli, ki naj ji v okviru splošne demokratizacije in decentralizacije zagotovi upravno in vsebinsko avtonomijo, v katero naj bi se vključili tudi do danes težko diskriminirani Slovenci v videmski pokrajini.
V videmski pokrajini, kjer še ni bila Slovencem priznana pravica do izobraževanja v materinščini, delujejo le italijanski otroški vrtci. Posebej moram ob tem opozoriti, da so državne oblasti zlasti v prvem povoj-
nem desetletju ustanovile v Beneški Sloveniji večje število vrtcev, ki so dosegli otroke vsake vasi in vsakega zaselka. Njihovo število je v primerjavi z drugimi pokrajinami v Italiji, zlasti gorskimi, vsekakor izredno in kaže na odkrito in sistematično politiko raznarodovanja.
V	nobeni pokrajini še niso bile ustanovljene slovenske otroške jasli za otroke pod tretjim letom starosti, čeprav že danes marsikateri slovenski otrok obiskuje italijanske jasli.
Zavzetosti slovenske manjšine v Italiji za lasten jezik, zlasti za pravno priznanje njegove rabe, in za lastno šolo so se v zadnjih letih pridružila prizadevanja, da bi s sredstvi, ki jih nudi sodobna znanost, osvetlili celotno stvarnost Slovencev v Italiji in omogočili tako učinkovitejše poseganje v razvoj narodnostne skupnosti, pa tudi soočanje z drugimi stvarnostmi, v prvi vrsti s SR Slovenijo, z drugimi slovenskimi manjšinami in z večinskim narodom.
V	to smer so šle tutdi nekatere lingvistične in sociolingvistične raziskave, tako n. pr. nekatera diplomska dela na univerzah v Trstu in v Ljubljani, ki sicer ne nudijo celovitejšega prikaza, so pa opozorila na nekatera temeljna vprašanja. Kot sem že uvodoma povedala, so podobne pobude še dnaes skoraj v celoti prepuščene osebni iniciativi ali pa delovanju samih slovenskih organizacij, medtem ko še ni bilo v šolski upravi in v javnih raziskovalnih ustanovah načeto vprašanje kontroliranih raziskovalnih in razvojnih načrtov.
Raziskave potrjujejo splošno ugotovitev, da je otrok posebej občutljiv na jezikovno stvarnost in nanjo že zelo zgodaj pozoren, da si o njej (tako kot o celotnem okolju) gradi svojo lastno predstavo, v kateri ureia spodbude in pritiske okolja ter jih natančno vrednoti, in po nji uravnava svoje jezikovno vedenje, izbira izrazna sredstva in se nanje tudi emotivno odziva. Primere, ki jih bom tu navedla, jemljem iz raziskave, ki je bila izpeljana v letih 1976 in 1977 v slovenskem otroškem vrtcu v tržaški mestni četrti Sv. Alojzija. V ta vrtec zahajajo otroci iz severovzhodnega dela mestnega središča in pa iz četrti Sv. Alojzija, Kjadina in Lovca; to so pretežno delavski in uradniški mestni predeli, ki so se močno razvili v zadniih dveh desetletjih, v katerih je kmetijska dejavnost popolnoma zamrla.
(Dg/je v pnAodnji števili)
radio - teievizija
		JUGOSLAVHA
K		PETEK, 14.	8.55 TV v šoti — 17.00 Poročita — 17.05 Tur-
no smučanje — 17.15 )z zgodbe v zgodbo — 17.30 Družina Lesnte\vskich
—	17.55 Radenci 80 — orkester RTV Skopje
-	18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Prva spoznanja — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Gtasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski fi!m — 21.50 V znamenju — 22.05 Nočni kino: Gtavni igratec, zahodno-nemški fiim —
23.35	Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.
SOBOTA, IS. S.: 7.45 Poročita — 7.50 Ja-<ec in čarobna tučka — 8 05 Z besedo in stiko: Avstratske pravtjice — 8.20 Svetii-nik — 8.50 Pustotovščina — 9.25 Saatbach: statom za moške, prenos — 10.45 Minigodci v gtasbeni dežeti, mtadinska serija — 11.00 London je moj, TV nadatjevanka — 11.55 Saotbach: statom za moške — 13.00 Razvid det oziroma natog, oddaja iz cikta Pot do pravične in spodbudne detitve — 13.20 625 — 13.55 Poročita — 15.20 Poročita — 15.25 Nogomet Crvena zvezda : Otimpija, prenos — 17.15 Naš kraj — 17.30 Košarka Bosna : Cibona — 19.00 Risanka — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Vzpon Madsa Andersena, TV nadatjevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Ubijatca, ameriški fitm —
22.35	Kažipot — 22.55 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 23.55 Poročita.
NEDELJA, 16. S.: 8.00 Poročita — 8.05 2iv-tjenje na zemtji, dokumentarni fitm — 9.00 Ljubezen pri enajstih — 10.00 Saatbach: paratetni statom (moški in ženske) — 12.15 Kažipot — 12.35 Poročita — Potoptjena mesta, dokumentarna serija — Razvoj popu-tarne gtasbe, serijska oddaja — Poročita
—	Motk je z!ato, francoski fitm — športna poročita — 17.30 Košarka Bosna : Cibona
—	19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 S potno paro — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Atžir, oddaja iz cikta popotovanja — 21.35 V znamenju — 21.50 Risanka — 21.55 Gtas-boni atbum — 22.10 športni pregted.
PONEDELJEK, 17. S.: 8.55 TV v šoti — 16.30 Kmetijska oddaja — 17.30 Poročita — 17.35 Vrtec na obisku: domače in gozdne živati
—	17.50 Mata čudesa vetike prirode — 18.05 Živimo v svetu, k! se nagto spreminja — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadinska oddaja — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna —
19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ugriz mraka, drama — 21.15 Propagandna oddaja —	21.20 Kutturne
diagonate — 22.00 V znamenju.
TOREK, 18. 3.: 9.15 TV v šoti — 17.00 Poročita — 17.05 Jakec in čarobna tučka — 17.20 Pisani svet — 17.55 Gtasbeni pejsaži Srbije: Sjenica — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Po stedeh napredka — 19.1C RisanRa — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktuaina oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Lutka, potjska nadatjevanka — 22.15 V znamenju
—	22.30 !z koncertnih dvoran.
SREDA, 19.	9.30 TV v šoti — 17.20 Po-
ročita — 17.25 Z besedo in stiko — 17.40 Tisoč tet bizantinskega cesarstva, dokumentarna serija — 18.10 Gtasbena mtadina na tedu — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak —19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Fitm tedna: Za-btoda, romunski fitm — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 Miniature: Jože Bertoncetj
—	22.05 V znamenju.
ČETRTEK, 20. S.: 9.10 TV v šoti — 16.55 Poročita — 17.00 Živtjenje na zemtjt, dokumentom! fitm — 17.55 Svetitnik — 18.25 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi, športna oddaja — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Tretja razsežnost — 21.30 Propagandna oddaja —
21.35	Odprto za ustvarjatnost — 22 05 V
H. .."i		A V S T R ! J A 1
t		PETEK. 14. S.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščt-
na — 10.00 Rokoko — 10.30 TV kuhinja — 10.55 Ktub seniorjev — 11.35 Sanje potetne noči — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Kunibert — 17.30 Hoidi — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Stari — 21.20 Panorama — 22.10 Šport — 22.20 Starejši čtovek v družbi.
SOBOTA, IS. S.:	14 00 Svetovno prven-
stvo v umetnostnem drsanju — 15.25 Osvobojene roke — 17.00 Risanje — stikanje
—	obtikovanje — 17.30 Napete pustotov-ščine ob zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žet) Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki tn šport
—	20.15 Eden bo zmaga! — 22.05 šport — 22.25 Posnetek: S. p v umetnostnom drsanju — 0.00 Poročita.
NEDELJA. 16. 5.: 11.00 Začetek — 11.15 ORF Stereo koncert — 15.35 Cirkus — 16.45 Ena, dve, tri — 17.30 Botek tn Lotek — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub senorjev — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 štajerska tjudska gtasba — 19.00 Sitke iz
12. strokovni sejem gastronomije in turizma
21.-26. marca 1980 dnevno
od 9. do 18. ure
9. mednarodno tekmovanje miadih kuharjev 1980
z moštvi iz Avstrije (21., 22. marca), itaiije (23., 24. marca) in Jugostavije(25., 26. marca).
Mednarodni bife, strokovno tekmovanje za mrzie ptošče, dnevno novo urejeno.
Strokovna zborovanja za turizem (konferenčni center, ha!a 5). Posebne razstave trgovinske zbornice (Wifi) Koroške, Koroškega združenja pekov, koroških cvettičarjev, koroških drevesnic in vrtnarjev ter koroško-štajerskih pivovarn.
Rožanski izobraževa!ni dnevi
Za uvod v rožanski izobraževalni teden so igralci beljaškega študijskega odra (Studiobuhne Villach) nastopili z igro v treh dejanjih ,Kein Platz Mr tdioten". Povod, da je Fetix Mitterer tapisal to igro, je bil ta, da je bil sam priča, kako je neki gostilničar v nekem tirolskem turističnem kraju leta 1974 spodil iz gostilne neko mater z otrokom, ki je bil pohabljen. Opravičilo za to dejanje — pogled na tega otroka negativno vpliva na njegove goste. Beljaško igralsko skupino, ki je perfektno podala igro, je številna publika v nabito polni dvorani, nagradila z dolgotrajnim aplavzom.
V ponedeljek sta bili na sporedu dve prireditvi in sicer v gostilni Schau-nig na Potoku in v Šentjakobu v Rožu. Na Potoku pri Schaunigu je prof. dr.
Zveza koroških partizanov v Celovcu organizira od 31. maja do 7. junija 1980 potovanje v Moskvo, Leningrad in Kijev s sledečim sporedom:
1.	dan, 31. maja: Prevoz z avtobusom na ljubljansko letališče, od tam polet z letalom preko Beograda v Moskvo. Hrana v letalu.
2.	in 3. dan, 1. in 2. junija: Moskva, program predvideva krožni ogled sedem in pol milijonskega mesta z avtobusom: Rdeči trg, Boljšoj teater, Gorkijev prospekt s spomeniki Jurija Dolgorukega, Puškina in Majakovskega. Univerza Lomonoso-va na Leninovih gorah, s pogledom na olimpijski stadion, obisk v Leninovem mavzoleju, ogled Kremlja z obiskom enega izmed saborov (cerkev). Ogled stalne razstave Sovjetske zveze, ter astronavtske razstave.
4.	dan, 3. junija: Polet v Leningrad in namestitev v hotelu.
5.	in 6. dan, 4. in 5. junija: Krožni ogled Leningrada — Severnih Benetk z avtobusom. Videli bomo reko Nevo in številne kanale, Nevski prospekt, Zimski dvorec, Marsovo polje, Smolni, spomenik cesarja Petra I., križarko Auroro in Eremitra-žo. Obiskali bomo Piskarjevsko spominsko pokopališče kjer je pokopanih pol milijona Leningrajčanov, ki so od gladu in mraza pomrli za časa
Slovensko prosvetno društvo ..Gorjon-ci" v Kotmari vasi vabi na
KONCERT
„S pesmijo v pomiad "
v nedeijo 16. marca 1980 ob 1$. uri v ijudskf šoii v Kotmari vasi.
Na sporedu so: nastop domačega mešanega pevskega zbora, popevke, recitacije itd.
Prisrčno vabijenit
Krščanska kuiturna zveza in Siovensko kuiturno društvo v Ceiovcu vabita na
KONCERT
..Pesmi narodov"
v petek M. marca 1980 ob 19. uri v srednji dvoran) Doma giasbe v Ceiovcu. Nastopa: MPZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu.
Avstrijsko-jugosiovansko društvo organizira v času od 2. do 9. apriia veiiko-nočni dopust v znanem turističnem kraju Jeisa na otoku Hvar jz ietaiom). Cena: !.$00 šii.
Prijave na nasiov: Usterreichisch-jugo-siawische Geseiischaft, 9011 Kiagen-furt, Postfach 134, najkasneje do 19. marca 1980.
Krajevni odbor Zveze siovenskih žena v Žeiezni Kapii vabi na
PREDAVANJE O VZGOJi
ki bo v sredo 19. marca ob 19.30 uri v hotelu Obir v Žeiezni Kapii.
PrfsrrrHo
skih medijih. Podrobneje o diskusijskem večeru bomo poročali prihodnjič.
V sredo 12. marca je bila v Bilčovsu zaprta prireditev, ki se je odvijala pod motom „ORF — Slovenska oddaja — ogledalo narodne skupnosti?"
nemškega obleganja mesta. Napravili bomo tudi izlet v Petrov dvorec ob Finskem zalivu in si ogledali prekrasen park z neštetimi vodometi.
7.	dan, 6. junija: Polet v ukrajinsko glavno mesto Kijev. Med bivanjem v Kijevu si bomo ogledali Sofijsko saborno cerkev, remekdelo stare ruske arhitekture. Vladimirsko katedralo, spomenik ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, Bogdana Hmeljric-kega in še mnogo drugih znamenitosti.
8.	dan, 7. junija: Vrnitev z letalom preko Beograda v Ljubljano in z avtobusom v Celovec.
Vse to Vam nudimo za izredno ceno S 8.000.—. V tej ceni je vključeno: Prevozi z avtobusom in letalom, bivanje v hotelih s polnim penzionom, vsi ogledi in vstopnine, ter oskrba vize.
Vabimo vse interesente, da se čim-prej javite na naslov: Zveza koroških partizanov, 9020 Klagenfurt-Ce-lovec, Spitalgasse 12. tel. (0 42 22) 85 2 35 dopoldne tudi tel. (0 42 22) 72435.
Posebno vabimo naše sopotnike po Češki-Poljski, po Jugoslaviji in Madžarski.
Vsak naj oskrbi 4 slike za vizo, nadaljnje informacije dobi vsak potnik po prijavi.
Zadnji rok za prijavo je 2. 4. 1980
Siovensko prosvetno društvo „Borov-ije" v Borovijah vabi na film
BOJ NA POŽtRALNiKU
(po Prežihovi noveii)
v nedeijo 16. marca 1980 ob 14.30 uri v gostiini Pri pošti v Borovijah. Fiim, ki pripoveduje o boju za obstoj maie-ga kmeta, je iepa počastitev Prežihovega Voranca ob tridesetietnici njegove smrti.
Prisrčno vabijenii
SREČANJE
bivših dijakov iz internata v Radovijici s profesorjem Žitnikom v ponedeijek 7. apriia 1980 ob 14. uri v hoteiu Obir v Žeiezni Kapii.
VREMENSKE RAZMERE NA BLEŠČEČi (1084 m)
V FEBRUARJU
Dnevi s padavinami	6
Dnevi brez padavin	23
Vreme je bilo pretežno pod vplivom visokega (vzhodnoevropskega) tlaka. Prevladovalo je lepo sončno vreme. Viš. snega na začetku meseca 85 cm Višina snega na sredi meseca 78 cm Viš. snega na koncu meseca 80 cm
Največja višina snega	85	cm
Najmanjša višina snega	78	cm
Najnižja temperatura	—10°
Najvišja temperatura	+10°
Količina padavin	12,6mm
Ko), pad. v Kotmari vasi	11 mm
Kol. pad. v Celovcu	10,4 mm
Vremenska služba Slovenskega planinskega društva Celovec
V nedeijo 10. marca zvečer je biia pri Mikiavžu v Bitčovsu otvoritev 5. rožanskega izobraževainega tedna, ki bo trajat do vkijučno nedeije 16. marca. V okviru tega tedna sodeiujejo stovenska prosvetna društva iz Sveč, Šentjanža, Šentjakoba, Rožeka, Biičovsa in Kotmare vasi.
Po dr. Unkartovem referatu se je vnela izredno živahna diskusija, v okviru katere se je javilo k besedi okrog 20 diskutaniov, ki so odločno obsodili zakon kot narodnim skupinam nenaklonjen. Dr. Unkart je seveda zagovarjal zakon in menil, če se manjšina čuti zapostavljeno, ima možnost, obrniti se na ustavno sodišče. Med
drugim je tudi izjavil, da bi zakon o
narodnih skupnostih izpadel gotovo bolj ugodno, če bi takrat že obstojal funkcionalen sosvet. S tem je dr. Unkart .nehote priznal, da ta zakon ni tako idealen kot ga hvalijo v avstrij-
Včeraj v četrtek pa je prav tako v Bilčovsu dr. Robert Saxer predstavil štiri mlade pisatelje — J. Kuehsa, S. Hobla, J. Ferka in M. Domeja; drugi njegov prispevek pa je bil ,Premišljevanja o dvojezičnosti".
Vmesna bilanca 5. rožanskega izobraževalnega tedna je po vsebini kot tudi po obisku razveseljiva. Se tri dni in končan bo teden izobrazbe, ki ne zajema samo našega človeka, marveč tudi pripadnike naroda soseda, tako da je to hkrati koristen prispevek k medsebojnemu razumevanju in upoštevanju.
Anton Feinig predaval o hišnih tn ledinskih imenih Potoka in Bilnjovsa. Z veseljem opažamo, da je zanimanje za tovrstna predavanja zelo veliko in pa da zahtevajo od dotičnega, ki se z njimi ukvarja, veliko dela in potrpljenja. Domačini so z velikim zanimanjem sledili predavanju in se vključevali v diskusijo. Podobna situacija je bila v Šentjakobu, kjer je Miha Za-blatnik predvajal dokumentacijski film .Selške žrtve*.
V torek je bil v Kotmari vasi v gostilni .Mežnar* diskusijski večer z naslovom ,25 let avstrijske državne pogodbe — Zakon o narodnih skupnostih in posledice. Uvodne besede je imel dvorni svetnik dr. Ralf Unkart — tako-imenovani oče zakona o narodnih skupnostih.
Potovanje v Moskvo
Opozarjamo vse ljubitelje slovenske knjige, da si lahko
BREZPLAČNO IZPOSOJATE KNJIGE v Slovenski študijski knjižnici. SSK ima svoje prostore v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva, Tarviser Strahe 16, tel. 82 968.
Knjižnica posluje v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure.
SSK dobiva nekako od l. 1974/ 7S ves obvezni izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko slovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimale.
VESELtMO SE VAŠEGA OBtSKAt Slovenska študijska knjižntea Tarviser Strafje 16 9020 Celovec
KRATEK tZBOR KNJtlNtH
NOVOST) SLOVENSKE
STUDtJSKE KNJtZNtCE
#	CUCEK Janez: SRAMOTA UMtRA POČASt, knjiga o slovenski politični emigraciji,
239 str., itustr.
#JAENECKE Heinrich: BEL) GOSPODARJt, tristo let vojne in nasilja v Južni Afriki,
279 str., ilustr.
#KISHON Ephraim: DRUŽtNSKE ZGODBE, 321 str.
#	ZAKLAD) SLOVENtJE,
343 str., ilustr.
#	KADAR tMAMO TEŽAVE PRt VZGOJI, 48 str., ilustr.
#	BIRSA Mirko: SREČANJE Z ABRAHAMOM, 173 str.
KNJtGE ZA NAJMLAJSE:
#	ZDRAVILNO JABOLKO, slovenska ljudska pravljica, slikanica
#	BEVK France: PtKAPOLONt-CA, zgodba o siroti Tinki, slikanica
#	GRIMM Jakob: RDEČA KAPt-CA, pravljica, slikanica
Navedene knjige lahko dobite
oz. naročite tudi v knjigarni
.NASA KNJtGA"
Celovec, Pavličeva S—7
O B 1 R S K O
Tekmovanje v smučarskih skokih
Slovenski športni klub .Obir" je v nedeljo 9. marca priredil na Obirskem 2. mednarodno tekmo v smučarskih skokih. Na dvajsetmetrski skakalnici se je pomerilo 40 tekmovalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Vabilu šele nedavno ustanovljenega kluba-gostitelja so se odzvali športniki skakalnih društev LOKVE, PODKRAJ, PREDMEJA, .TRIGLAV" iz Kranja in .OBIR" z Obirskega.
Na prizorišču športnega dogodka se je zbralo lepo število gledalcev od blizu in daleč, ki so navdušeno spremljali domala dveurni boj za pokale. Fantje so tekmovali v petih starostnih skupinah; od mlajših šolarjev preko šolarjev I, šolarjev It in mladincev, pa do že dokaj rutiniranih in profiliranih članov, ki so med njimi bili tudi skakalci kot Danilo Pudgar, ki je med drugim že tekmoval na olimpijskih igrah v Sapporu na Japonskem, kjer si je priboril osmo mesto. Na Obirskem pa je Pudgar z dvema sijajnima skokoma, ki so ju gledalci poplačali z navdušenim aplavzom, osvojil tako zmago v svoji skupini, kot tudi naslov najboljšega dneva. S tem je dopolnil tudi popoln uspeh gostov iz Jugoslavije, ki so prejeli vseh šestnajst pokalov, tako da so se domačini tokrat morali zadovoljiti z mesti od četrtega naprej. Lep in uspešen potek tekmovanja pa je odškodoval skakalce športnega kluba .Obir", ki so tudi že navajeni boljših rezultatov; saj so pred kratkim na mednarodni tekmi v Jugoslaviji dosegli med drugim tudi eno prvo nagrado.
Po končani tekmi, ki je vsebovala poskusno in dve ocenjevalni seriji, je tajnik S$K .OBIR" dr. Gustav Brumnik povabil vse navzoče v gostilno Kovač na razdelitev nagrad.
Pokale in diplome sta zmagovalcem podelila funkcionarja kluba mag-Mirko Oraže in Jože Hribar. Predsednik Oraže se je zchvalil vsem, ki so doprinesli k brezhibnemu poteku športne prireditve. Posebej je še omenil športni skakalni klub .Triglav" iz Kranja in njegovega trenerja Braneta Finžgarja, kt je mlademu športnemu klubu .Obir" veliko pomagal in mu še pomaga kot strokovnjak, trener in prijatelj.
Po razdelitvi nagrad pa so predstavniki vseh sodelujočih športnih društev izrekli željo po še nadaljnjih takšnih srečanjih.
REZULTAT) TEKME:
Prt mtajšth šotarjih je zmaga! BOŠTJAN LIKAR, klub Predmeja (14,5 In Hm, s skupaj H7 točkami)
2. mesto je zasedel LEO BLAŠKO, klub Predmeja (12,5 in 11 m, 117 točk)
5. je pri najmlajših postal BORUT DEŽMAN od kluba Triglav (s H in 10,5 m in skupno 114,5 točke)
1 mesto pri šotarjih t je osvojil JOŽE KEš-NAR, klub Triglav (19,5 in 17,5m in 194 točk)
2. je bil MITJA VIDMAR, klub Triglav (19,5 tn 19,5 m in 190,5 točke)
5. pa MATJAŽ ZUPAN, klub Triglav-Križe (19 in 18m ter 154,5 točke)
šotarjitt
1 MARTIN ŠKRJANC, klub Triglav (21 in 20,5 m, skupno 214 točk)
2. BORUT DOLENC, klub Triglav (20 in 20,5 m, skupno 198,5 točke)
5. JOŽE JAGODIC, klub Triglav (20,5 in 18 m, 190 točk)
Mladinci
1.	BRANKO BIZJAK, klub Predmeja (22 in 25 m, 214,5 točke)
2.	DUŠAN RIJAVEC, klub Lokve
(20,5 in 20,5 m, ter skupno 201,5 točke)
5. FRANC ZORMAN, klub Triglav (20 in 21 m, in skupno 197 točk)
Pri ..članih" je zmagal in postal hkrati* prvak dneva DANILO PUDGAR, klub Predmeja (s 25 in 22,5 m, ter skupno 25B točkami)
2. je bil DARJO GRUDEN, klub Lokve (25 in 25 m, 220,5 točke)
5. mesto pa je osvojil METOD CERNiGOJ. klub Predmeja (pravtako dvakrat 25 m in skupaj 215 točk)
RAD!0-TELEV!Z!JA

Avstrije — 19.50 Čas v stiki in šport — 20.15 V spomin na Jakoba Steigerja — 22.10 Poročita.
PONEDELJEK, 17.	9.00 Za predšotske
otroke — 10.00 Questa e Firenze — 10.30 Osvobojene roke — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Wombeti — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.05 Rumpote, branitec kazenskih postopkov — 22.00 šport.
TOREK, 18. 5.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Angteščina za začetnike — 10.00 Metode anaiize — 10.30 Cirkus — <7.00 Za predšotske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Moj konj Taffdi — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vaš nastop, prosim! — 21.00 Oprostitna sodba
—	22.20 Zdravje.
SREDA, 19. S.: 9.00 Oddaja z miško — 9.30Dežetatn(judje— 10.00 Surovine in svetovno gospodarstvo — 10.30 V Pratru spet cveti drevje — 17.00 Vetiki ktjuč — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ftambardi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15Maigret — 21.50 šport.
ČETRTEK, 20.	9.00 Za predšotske otro-
ke — 9.30 Francoščina za začetnike —
10.00	Urad zveznega predsednika — 10.30 Prostrana deieta — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Don in Peter — 17.30 Pet pri-jatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	Čas v stiki — 20.15 Cerkev svetega Pavia — 21.40 tran — 22.25 šport.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, 11. S.: 14.10 Koroški obzornik — Kar po domače.
SOBOTA, 15. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 16.	7.05 Duhovni nagovor —
Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 17. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Sotistična gtasba.
TOREK, 18. 5.: 9.30 Za našo vas - 14.10 Koroški obzornik — Otroci, postušajte! — Zapojte še vit (Poje in igra farna mta-dina iz št. Jakoba v Rožu. tgrata Lucija in Marija Feinig.)
SREDA, 19. S.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo! — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 20. S.: 14.10 Koroški obzornik — družinski magacin.
		A V S T R ! J A 2
t		PETEK, 14.	17.25 Pregled sporeda — 17.30 1000 tet Ba-
benberžanov v Avstrtji —
18.30	Orientacija — 19.00 Vi žetite — mi igramo — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Portret Ctemensa Hoizmeistra — 21.00 3e!a hiša, zadnji vhod — 21.50 Deset pred deseto— 22.20 Stara temno hiša.
SOBOTA, 15. S.: 9.25 Statom za moške — 11.55 Statom za moške — 17.00 Obrežje razbojnikov — 17.50 Možje brez živcev — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiier — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Gtasbeno kramtjanje s Christianom Boeschem k današnjemu večernemu koncertu — 22.!0 Bar-quero.
NEDELJA, 16. S.: 8.55 Paratetni statom zo ženske in moške — 16.05 Pregted sporeder
—	16.10 Potdark — 17.00 S. p. v umetnostnem drsanju — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.1& Zvezdniki v cirkuški areni — 21.55 šport
—	22.10 Coiumbo.
PONEDELJEK, 17. 5.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Angteščina za začetnike —
18.30	Bodoči mojstri — 19.00 izobrazba —
19.30	čas v stiki — 20.15 Potdark — 21.05 Zdravje — 21.50 Deset pred deseto — 22.20* UM.
TOREK, 18. S.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeta in tjudje — 18.30 črnec z beto-kožo — L. S. B. Leakey — 19.15 Nova —
19.30	čas v stiki — 20.15 Kaj sodite, da . . .? — 21.03 Absurdiada — 21.50 Deset pteddeseto — 22.20 Ktub2.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 13. marca 1980
Za 100 din dobite	M.— šit-
Za 100 din plačate	60,—šil-
Za 100	tir dobite	1.50	šil-
Za 100	Ur plačate	1.59	šil.
Za 100	mark dobite	706.50 šil-
Za 100	mark plačate	722.80 šil-
Izdajatelj, založnik in lostntk: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni
urednik: Rado JanežU; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec / Klagenturt, Gasometergasse 10. tel. 42 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje