Naročnina mesečno 25 Din, iu inozemstvo 40 Din — ne-deliska tzikija celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitar jevi ul. b/lll Teletom uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 29%. 2994 in 2050 £0VENEC Cek. račun: Ljub-Ijuna št 10.650 in 10.549 za inserale; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Pratra-Duna j 24.797 U prava: Kopitarjeva h. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Genileman Malokateri narod šteje med svojimi političnimi veličinami takega gentlemana, kakor ameriški. Jurij Washington, rojen 23. februarja pred dvesto leti ua posestvu svojih staršev v Wakefieldu, Virginia, je bil kavalir od nog do glave. Njegov najnovejši življenjepisec, Francoz Fay, ki skuša dojeti resnično podobo tega moža, katerega je povzdignilo ameriško življenjepisje v nadčloveškega heroja brez najmanjše pege in sence, iz najbolj človeških in vsakdanjih potez njegovega značaja, je pričel do istega rezultata kot najvnetejši poveli-čevavci »prvega Amerikanca«; Jurij Washing-ton je bil plemenit značaj brez primere, pravi gospod v onem pomenu, ki ga je imela ta beseda za časa naših očetov." Čim bolj nam sodobno življenjepisje odkriva človeške slabosti, notranja protislovja in malenkostnoeti svetnikov ali genijev, tem bolj izstopajo poteze njihove izredne veličine in uedosežno globoke osebnosti. In čim bolj spoznavamo črte povprečnega človeka v vsakdanjih opravilih, skrbeh in prizadevanjih geometra VVashingto-na, pozneje člana deželnega zbora Virginije in veleposestnika na Moumt Venionu, tem bolj občudujemo velikega organizatorja, politika neomadeževanih rok in učitelja svojega naroda, ki je ustvaril svobodno ameriško državo. Za Jurja Washingtona sla bila politik in po-štenjak-značaj istovetna pojma: v tem je velik pomen njegove osebnosti za vse čase, prav posebno pa za našo dobo. Dasi potomec plemičev Stuartovo dobe, je bil Washington vzgojen v duhu meščanske preprostosti, varčnosti in praktičnosti, ohranil pa je poleg lepih nravi tudi plemenitost duše. Ustvaritelj ameriške demokracije, ki je potem objela vso Evropo, je bil aristokrat po svoji notranji kulturi. Njegova izobrazba v vedah ni bila obsežna; znal je nekaj latinščine in imel zelo kaligrafično pisavo, dočim pravo-pisje ni bilo na višku. Pač pa je poleg srčne kulture gojil tudi telesno in si z izredno pridnostjo in poštenostjo pridobil ugleden položaj in blagostanje. Kot vojskovodja, ki se nikoli ni bil učil strategije in taktike, jo izvo-jeval na bojnih poljanah neodvisnost Amerike bolj po svojih moralnih vrlinah, ne^o po uspehih z orožjem. Duhovito pravi neki zgodovinar, da so Amerikanci dobili sedemletno vojno z Angleži po značajni vztrajnosti Jurja Was-liiugtona, ki ga zaradi vere v nujno zmago pravične stvari niso uplnšili nobeni porazi, dočim so jo Angleži izgubili samo po trdovratni neumnosti in brezmejni koruptnosti vlade Jurja III., ki je omalovaževala poštenost in svobodoljubje Amerikancev kot stvari, ki nimajo nobeno praktične cene. Zmaga razcapanih prostovoljcev Jurja Washingtona nad izborno opremljenimi najemniki angleškega kralja je bila zmaga moralnih kvalitet svobo-Ijubnega naroda nad pohlepnostjo kramarstva, ki je smatralo svoje kolonije za objekt naj-brezobzirnejšega izžemanja. Misel o osamosvojitvi Amerike, razcepljene po ogromnem ozemlju v druga drugi sovražne, versko, politično in gospodarsko ločene province, od katerih jo vsaka imela v borbi proti materui deželi čisto svoje namene in svojo zamisel, je bila tako predrzna in se jo vsakemu zdela tako nerealna, da je bil potreben res velik mož, da jo uresniči, zlasti ce pomislimo, kako je takrat primitivna ameriška kolonija po svojih gospodarskih resursah bila materialno brez moči napram najbogatejši in najsilnejši državi sveta. Washington je udejstvil najirealnejši sen po svoji neomajljivi poštenosti, po trdni veri v duhovne vrednote in po svojem idealističnem gledanju na svet. Vodilo svojega javnega delovanja je sani označil z besedami, da se je »poštenost vedno izkazala kot najboljša in edino prava politika«. Nikoli se Washington ni posluževal v svoje politične namene kakšnega nedostojnega, podlega in umazanega sredstva. Bil je neizprosen sovražnik vsake intrige in se je rajši .umaknil iz javnega življenja na svoj priljubljeni Mount Vernon, kakor da bi strmoglavil svoje strankarske nasprolnike s kovarnimi igrami zakulisne politike. Da je ireba dano besedo spoštovati, mu je bilo osnovno pravilo politike, čeludi bi imel od tega utrpeti osebno ali javno škodo. Tista vrsta premetene prevare političnega nasprotnika, ki jo danes imenujemo »pod-valivanje« in jo smatrajo premnogi kot čisto dovoljeno neobhodno sredstvo umne politike, je bila Washingtonu sploh neznana in njegovi miselnosti bitno tuja. Laž, še tako ,majhna', mu je bila mrzka in njegova kavalirska natura ni trpela nobene nizkolnosti, kakor so direktna ali indirektna denunciacija, kot sredstvo uveljavljenja samega sebe ali lastne stranke; s; retno zakrinkano obrekovanje konkurenta, ki se ga poslužuje v svoje namene lizunski stremuh in vse vrste umazanija, s katero hočejo zlesti na vrh ljudje, ki namesto z moralnimi kvalitetami razpolagajo zgolj z lokavostjo hlapčevske narave. Napram nasprotniku je Wasliinglon poznal samo pravila viteške borbe, ki ne dovoljujejo zastrupljenega orožja, podlega maščevanja nad poraženo stranko in izrabljanja zmage v nemoralne svrhe. * Kakor nnrod« — tako je dejal oče ameriške ustave — >tako tudi stranka ne more uspevati, če krši od Vsevišnjega postavljene norme moralnega * Bernard Fay: Georges Wa9bington Gentil-bomme. Pariš, Grasset, 193&. Krvavi ples se je ze začel Bilka ob železniški progi London, 20. febr. tg. Od polnoči dalje divja ljuta bitka med Kitajci iu Japonci za Šanghaj. Do sedaj se Japoncem kljub najhujšim napadom s težko artiljerijo, letali in tanki ni posrečilo, izriniti Kitajcev, kateri sc borijo z največjo odločnostjo, iz nobeno važne pozicije. Boji so sc začeli najprej za vas Čijangvang, tri in pol miljo severno od šanghaja. Vas so žc dvakrat zavzeli Japonci in jo zopet izgubili ter je sedaj zopet v kitajski posesti. V ozkih ulicah je med gorečimi hišami prišlo do krvavih bojov. Vas« leži ob važni železniški progi, j ki vfežo Šanghaj s trdnjavo Vusung. Kitajri so sc i bali, da ne bi jih Japonci obkolili, zato so jih prehiteli s tem, da so napadli Japonce južnozapadno od Cnpeja in tam zasedli železniško progo šanghaj-Nnnking. Na tem ozemlju je mnogo vodnih tokov, i ki nudijo Kitajcem boljšo obrambo. Japonski general Ujeda je svoj glavni stan premestil k fronti Čijangvang, kjer sc še vedno nudaljujejo strašni boji. Japonci so napadli tudi na čapejski fronti ter se vršijo boji za severni kolodvor. Zdi se, da so Kitajri do sedaj obdržali vse važne položaje. Japonska letala bombardirajo trdnjave v Vusungu, katere napadajo obenem japonske ladjo s svojimi največjimi topovi. Del japonskih čet je že trčil skupaj s 87. in 88. divizijo generala Cangkajšeka, s katerima sc je tudi že začela bitka. V mednarodni naselbini jc dosedaj še mirno, ker se vršijo boji nekoliko izven mesta. 0 odločitvi seveda še ni govora in so prva poročila netočna in pristranska, kakršen je pač vir, iz katerega prihajajo. šanghaj, 20. febr. ž. Bitka so jc pričela ob 7.30. Japonske čete so pričele z ofenzivo točno ob 9. Japonski generalni štab je snoči okrog 12 izdal komunike, v katerem pravi, da japonski oddelki napredujejo proti Kiamani in da so zavzeli nekatera mesta v okolici Vnsunga. Kitajci so se ogorčeno hranili. Ob 10.42 lokalnega časa je japonska pehota s 15 tanki izvršila napad proti Hongkevu. Japonske mornariške čete, ki so bile do sedaj v rezervi, so stopile sedaj v akcijo. Vodi sc ogorčena borba. Kitajri neprestano dobivajo nove čete. Angli o e naibol?' vznemirjena London, 20. febr. AA. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko vznemirjenje zaradi kritičnega položaja v Šanghaju. Angleški zunanji minister in drugi člani ženevske razorožitvene konference, ki bi se bili morali vrniti v Ženevo, bodo zaradi nastalega položaja ostali v Londonu. Kakor znano, je japonski ultimat zahteval izpraznitev kitajskih postojank v etapah, in za prvo etapo jc bil določen rok do danes ob 7 krajevnega časa. Kakor listi poročajo, pa Kitajci o pol 8 še vedno drže svoje postojanke v Capeju. Ob tej uri so Japonci začeli prodirati in se pripravljati na napad. Preden so japonske čete stopile v akcijo, je japonski generalni konzul poslal šanghajskemu županu pismo, v katerem mu sporoča, da bodo Japonci pazili na nedolžno prebivalstvo, in ga prosi, naj spravi kitajsko civilno prebivalstvo izven nevarne cone. General Ujeda je ponovil svoje zagotovilo, da se vojaške operacije ne bodo po nepotrebnem razširile, in da bo vse ukrenil, da zavaruje mednarodno koncesijo. London, 20. febr. tg. Kako resno smatrajo v Londonu položaj na Vzhodu, dokazuje, da je bil imenovan poseben kabinetni odbor, v katerem so zastopnik ministrskega predsednika Stanley, Chamberlain, zunanji minister sir John Simon, dalje vojni minister, finančni minister in minister za Indijo, kateri zato ne smejo zapustiti Londona. Pododbor stalno zasleduje dogodke na Daljnem Vzhodu in odrejujo vse potrebno za zaščito britanskih interesov. Poveljnik britanskega ladjevja pred Šanghajem je dobil nalog, dn stalno po radiu obvešča ta odbor o situaciji. Podvzeti so tudi koraki za sodelovanje britanske in avstralske mornarice. Diplomatska igra Amerika ne koraka skopaj z Anglijo in DN Amerika \e postale* pasivna? VCashinglon, 20. febr. Stimson je poročal Hoovru o najnovejših dogodkih na Kitajskem. Po sestanku s Hoovrotn je Stimson izjavil, da je položaj tako delikaten, da ne mara dati nobene izjave. Vest o ponesrečenih pogajanjih je napravila na zmanji urad globok vtis. Uradniki sestavljajo načrt note glede na bližnjo japonsko ofenzivo. Za nastop Sveta Zveze društva narodov vlada v uradnih krogih veliko zanimanje, vendar pa prevladuje naziranje, da nihče ne bo mogel izpreme-niti sklepa japonske vlade, da uredi vprašanje Mandžurije in Šanghaja z direktnimi pogajanji s kitajsko vlado. London, 20. tebr. ž. Ko so pred Sanghajetn zagrmeli japonski in kitajski topovi, je Svet Zveze narodov sklenil, da se 3. marca sestane plenum na izredno zasedanje. Svet Zveze narodov je torej odbil japonski predlog in bo pri reševanju kitaj-sko-japonskega spora proučeval možnost sprejetja sankcij, ki jih vsebuje pakt Zveze narodov. »Times i misli, da bo šla Japonska na roko Zvezi narodov, ker bo drugače napravila veliko napako. Po metodah, ki jih je Japonska do sedaj izvajala, je začela izgubljati, kakor meni angleški list, simpatije vse svetovne javnosti. Japonska mora torej pokazati vsaj sedaj nekoliko popustljivosti, da si ponovno pridobi svetovno javno mnenje. »Times opozarja Zvezo narodov, da naj bo oprezna in da naj se ne prenagli. >Daily Herald« piše, da Združene države še vedno omejujejo svojo diplomatsko akcijo v kitajsko-japonskem sporu. Ameriška vlada zelo pazi, da se ne prenagli. Njej je edino do tega, da zaščiti interese svojih državljanov na Daljnem vzhodu, in malo verjetno je, da bi Amerika začela z energično akcijo, ki bi jo pričela Zveza narodov. Pri tetn je najbolj značilno, da bi bili ravno ameriški interesi najbolj ogroženi, (f se japonsko-kitajski spor še boli poostri. Zveza narodov bo morala to vprašanje zelo dobro prou- čili. »Da!-' f.tfd zatrjuje, da bo Japonska nudila Kitajski mir v Šanghaju v zameno za znanje, ki naj Mandžuriji. po-pri- bi ga dala Kitajska Japonski v Japonska proli Angliji London, 20. febr. Semkaj prihaja čezdalje več poročil, da Japonci organizujejo vstaško gibanje proti Angliji v Indiji. Kaj bo z mednarodnim mestom? London, 20. lebr. ž. Ker je kitajska vlada gladko odbila ultimatum Japonske za ureditev spornega vprašanja v Šanghaju, so danes zagnneli japonski topovi, ki rušijo kitajske položaje. Kitajci so istotako začeli z močnim topničarskim ognjem. Najhuje streljajo kitajski topovi na predmestje Hongkoy, kjer je poveljstvo japonskih čet. Kitajcem prihajajo neprestano nove čete na pomoč. Velika borba sc je torej pričela. V mednarodni coni Šanghaja so ukrenjeni potrebni koraki, da se preprečijo eventuelni incidenti v mednarodni koncesiji, kjer so straže istotako ojačene. Ameriški generalni konzul v Šanghaju je izjavil, da bosta Japonska in Kitajska enako odgovorni za škodo, ki bi jo utrpela mednarodna koncesija zaradi njihovih vojnih operacij. Mandžurija Tokio, 20. febr. ž. Ob priliki proglasitve mandžurske države ministrskega predsednika je isti sprejel predstavnika tiska in jim izjavil, da Japonska ne namerava stalno zasesti Mandžurije, temveč hoče le garancijo za sigurnost japonskih interesov. Japonska se bo še nadalje interesirala za razvoj Mandžurije in bo v tej smeri sodelovala z drugimi džavami. Mednarodnemu kapitalu so bodo s tem odprlo prilike za investicije. Irska se je izrekla proti Angliji Zmagal je De Valera Dublin, 20. febr. AA. Snoči ob 23 so bili znani tilo izidi: Vlada 43 mandatov, republikanci 50, neodvisni kmetje 12, delavska stranka !) mandatov. Politični krogi sodijo, da bodo novo vlado sestavili republikanci. London, 20. febr. Ig. Dosedaj znani rezultati volitev v liski no dopuščajo nobenega dvoma več, da je bila popolnoma poražena stranka Cosgravea, ki jo bila že 10 let na vladi. Dobila je dosedaj 45 mandatov in jih ima 20 manj, kakor jih je imela v prejšnjem parlamentu, dočim jih ima De Valera 01, torej 5 več kakor v prejšnjem parlamentu. I/ 25 okrajev rezultati šc niso znani, v sedmih okrajih bodo jiotrebne ožje volitve.. S tem se je Irska izrekla za popolno ločitev od Anglije. Memel pred Zvezo narodov Oster spopad med prestavmkoma Nemčije in Litve Ženeva, 20. febr. tg. Na današnji seji Sveta Zveze narodov je bila na dnevnem redu edina točka razprava o memelskem vprašanju. Po.oče-valee Colban je prečital svoje poročilo. Izjavil se je proti temu, da bi se spor predložil mednarodnemu razsodišču, če se o tem ne more doseči sporazum med državami članicami Sveta Zveze narodov, temveč hoče, da se ureditev vprašanja prepusti onim državam, ki so podpisale memelski statut. Litovski zunanji minister Zaunis je izjavil, da je pripravljen sprejeti to poročilo, toda s pridržkom glede onih točk, v katerih se obsoja sedanje stanje v Memlu. Nemški državni tajnik Blilo\v je ostro kritiziral postopanje litovskih oblasti v Memlu, za njim pa je zopet govoril litovski zunanji Vozno opozorilo inserentom priobčujemo danes pred malimi oglasi. reda in večnega prava.« (Irving: Life of Was-hinglon, IV, str. 455 ssq.) Ob dvestoletnici rojstva prvaka moderne demokracije ni nič umestuejšega, kakor da se resno zamislimo ob primerjavi njegove politične miselnosti in metod s pojmovanjem politike in politične prakso našega stoletja, o katerem moremo reči vse kaj drugega, kakor da je gentlemansko. Kje je danes listo čuvstvo stanovske, družabno iu politične časti, ki je igralo tako prvenstveno vlogo v javnem delo-vanjti tolikih odličnih javnih delavcev osemnajstega in devetnajstega stolelja? Čast je postala skoro že čisto neznan pojem in Ie malokdo se še zaveda, da so gotove grde kupčije, špekulacijo iu osebna moralna manjvrednost nezdružljive z javnim položajem in ugledom v družbi. Resnična demokracija in plebejsko mišljenje ter manire se izključujejo. Važna politična funkcija v življenju naroda kakor tudi vsak drug važni položaj zahteva rigo-rozno pojmovanje osebne in javne časti, osnovane na globokem osebnem etosu, kar se danes čedalje bolj pozablja. Ni brez pun on:!, čeprav se praksa z načelom čestokrat nc vjn-ma. če so Anglosasi odlikovali javnega de- lavca s pridevkom »r igli t honourable« —■ /.elo častivrednim gospodom. Še so doma zdravi pojmi o politiki tam, kjer se to načelo vsaj še ni pozabilo: da mora namreč politik kakor ludi vsak drug javni delavec na kateremkoli polju narodnega kulturnega življenja biti svoje časti v resnici vreden kol moralno nad povprečjem stoječa oseba idealnih načel in čistih rok, in da mora vsak, kdor to ni, bili javno nemogoč. Tudi mladi rod, ki vstaja proti starini v imenu moralnih načel in socialne pravice, se mora v svojem pravičnem stremljenju vsigdar zavedati, da k reformi družbe spada kot osnovna zahteva reforma človeka, zakaj proletarec, ki naj bo nositelj novega reda, mora biti ravno tako gentleman kakor buržua, ako naj bo novi red trajen. Noblesa, tenko čuvstvo časti in plemenito mišljenje, ki se ravna edinole po najizostrenejši vesti, so vrednote, ki niso podvržene nobenim menam časa. Naj bi bil vsemu našemu javnemu delti vzor mož, ki je v sebi v največji meri poosebljal te kvalitete! minister Zaunis, ki je protestiral proli nemškim trditvam o postopanju Litve. Zastopnik Anglije se je prid.užil mnenju poročevalca, češ, da lam obstoja normalna situacija, radi česar je Svet Zveze narodov pristojen razsojati o stvari. Poročilo je bilo končno sprejeto. Upokojitve učiteljev Belgrad, 20. febr. 1. Z ukazom Nj. V. kralja so bili upokojeni; Jakob Zupančič, ravnatelj realne i gimnazije v Mariboru v 3. skupini 1. stopnje; Lončar Vladka, učiteljica v Pitomači, savska banovina; Zabarija Franc, učitelj v Cakovcu; Sire Ernest, učitelj v Ljubljani; Skrbinšek Ignac, učitelj na Planici; Zamuda Josip, učitelj v Smuki; Pušenjak Ivan, učitelj v Mozirju; Podlasek Josip, učitelj v Domžalah; Premk Alojzija, učiteljica v Grosupljem; Orel Zora, učiteljica v Ljubljani. Belgrad, 20. febr. 1. Z ukazom Nj. V. kralju je uničen ukaz od 17. junija 1929, v kolikor se tiče upokojitve Horvat Klare, bivše učiteljice iz Dolnj« Lendave. Premestitve Belgrad, 20. febr. 1. V ministrstvu so postavljeni: pri glavnem železniškem ravnateljstvu za višjega svetnika Lovro Svetina, višji tajnik v splošnem oddelku glavnega ravnateljstva državnih železnic; za kontrolorja mariborske kurilnice je postavljen Tomaž Zupanec, kontrolor pri strojnem oddelku v Mariboru. Premeščeni so: v jiodonavsko finančno ravnateljstvo v Novem Sadu Konrad Škofljek, finančni tajnik pri finančnem inšpektoratu v Som-boru; Ludvik Muha, finančni tajnik pri finančnem inšpektoratu v Mostarju; v dravsko finančno direkcijo v Ljubljani dr. Ernest Močnik, finančni svetnik 4. skupine pri finančnem inšpektoratu v Vrantem; Viktor Juranek, bivši finančni tajnik pri finančnem inšpektoratu v Ponovu; Ivan Predikaka, fin. tajnik v Mariboru; dr. Aleksander Podobnik, finančni tajnik pri finančnem inšpektoratu v Znječaru, v zot-sko finančno direkcijo v Podtjorici je premeščen Luka Potočnik, finančni pristav pri finančnem in spektoratu v Smederevem. Cerkvenega sodnika ustrelil Madrid, 20, febr. Ig. V Škofijski palači je neki industrijalec ustrelil provizorja škofije 1'nmplona. ker jo kot član papeskega razsodišča v pravdi za ločitev zakona odloČil proces na korist žene. Dunajska vremenska napoved: Polagoma se bo razjasnilo in temperatura se bo znižal* Zunanji pečal prijateljstva z Romunijo Romansko odposlanstvo izročilo adlikovanie našemu kralja Vtsoki romunski gostje v prestolici Belgrad, 20. febr. 1. Danes so bila v svečani av-dienci predana Nj. V. kralju Aleksandru odlikovanja, ki jih je prineslo iz Bukarešta posebno odposlanstvo pod vodstvom predsednika romunske narodne skupščine Dimitrije Pompeju ter podpolkovnika Orešanina, poveljnika romunskega lovskega polka, ki nosi ime Nj. V. kralja Aleksandra. Avdi-enca je bila ob 12, ko je romunska delegacija bila spremljana v dvor od dveh gardnih čet. Deputaciji se je pridružil tudi romunski poslanik na našem dvoru Aleksander Guranescu. Nj. V. kralju sta bili predani dve odlikovanji, in sicer najvišji romunski red »Pour le Merit«, ki ga lahko prejme samo šest inozemcev. Drugo odlikovanje izvira od lovskega polka, kateri nosi ime Nj. V. kralja Aleksandra. To odlikovanje prejmejo samo odlični častniki, ki so najmanj sedem let v službi pri istem polku. Po av- dienci je vojni in mornariški minister, general Sto-janovič priredil v gardnem domu na Topčideru slavnostni banket na čast delegatom. Zvečer bo romunska delegacija svečano sprejeta na Dedinjah, kjer bo večerjala s kraljevskim parom. Za jutri je napovedan svečan banket pri romunskem poslaniku Guranescuju, zvečer pa bo počastil romunske goste predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kuma-nudi. Po banketu odpotuje romunska delegacija v Split, da preda posebno odlikovanje splitskemu 5-1. pešpolku, ki nosi ime romunskega kralja Karla. Predsednik romunske narodne skupščine Dimitrije Pompeju se vrne takoj v Bukarešto. Danes ob 4 popoldne je mmunska delegacija položila venec na grob neznanega junaka. Kritični dnevi Jorgove vlade Titulesea sestavlja koncentracijsko vlado Bukarešt. 20. febr. ž. Titulescu je lažje obolel, vendar pa kljub bolezni nadaljuje politična pogajanja. Tekom včerajšnjega dne je prispel v Bukarešt tudi podšef kmet*ke narodne stranke dr. Vajda Vojvod, ki je obiskal Titulesca v njegovem stanovanju. K Titulescu so prišli tudi dr. Maniu, Viktor Pilea, bivši državni tajnik, tajnik narodne kmetske stranke Franocouci, Mironeseu, pozneje pa še Goga, Lupu, Tartarescu in Bratianu. Titulescu še ne ve, Kdaj bo odpotoval nazaj v London, najbrže pa v nedeljo zvečer. Odpotoval bo najprej v Ženevo, nato v Pariz in končno v London. Dr. Maniu se je vruil iz Cluja in bo popoldne nadaljeval pot v Badacz5ny. V političnih krogih zatrjujejo, da je položaj Jorgine vlade zelo kritičen. Profesor Jorga bo moral takoj po izglasovanju zakona o konverziji kmetskih dolgov odstopiti. Trdi se, da je kralj ponudil Titulescu, da sestavi koncentracijsko ali pa koalicijsko vlado. Titulescu je na to pristal, toda zahteval je, da se takoj razpusti parlament in razpišejo nove volitve ter da v iovo vlado sprejme one osebe, ki jih želi on, a ne da bi se mu te osebe diktirale. Njegovega predloga pa kralj ni mogel sprejeti. Pilsudski obišče romunskega kralja Pred sporazumom med Romunijo in Rusijo? Belgrad. 20. febr. 1. Iz krogov poljskega poslaništva poročajo, da bo maršal Pilsudski v začetku meseca marca zopet odpotoval v Romunijo, kjer se namerava zdraviti v mestu Bučara. Ob tej priliki bo obiskal tudi romunski polk. ki nosi njegovo ime. Določeno je tudi že, da se bo maršal Pilsudski od tam podal v Bukarešt, kjer bo nekaj dni gost romunskega kralja Karla. Dozdeva se, da se bodo ob priliki obiska maršala Pilsudskega vršili dulekosežui razgovori glede politike, katero bosta obe državi vodili v bodoče napram Sovjetski Rusiji. Ako pogajanja v Rigi in v Ženevi uspejo, je celo mogoče, da bo maršal Pilsudski prisostvoval tudi podpisu pakta o nenapadanju med Sovjetsko Rusijo in Romunijo. Varšava, 20. febr. Ig. Pilsudski bo odpotoval v Romunijo, da sp.ejme tam imejiteljstvo šestega romunskega pešpolka, potem pa bo nadaljeval svojo pot v Egipt, kjer se hoče odpočiti. Bolgarija v škripcih Zofija sredi februarja. Pred nekaj tedni sta imela bolgarski finančni minister in znani industrijalec Štefanov ter predsednik bolgarske vlade, odvetnik Mušanov važne državniške razgovore. Časnikarjem, ki so radovedno izpraševali oba visoka državna lunkcijonarja o vsebini teh razgovorov, nista hotela dati določnih izjav. V malo dnevih pa so dogodki jasno pokazali, o čem sta oba ministra razpravljala; Mušanov se je odpravil na pot, da v zunanjem svetu potoži merodajnim faktorjem križe in težave, ki jih ima sedanja bolgarska vlada pri sestavi novega proračuna z ozirom na občutno zmanjšanje državnih dohodkov in na povečanje izdatkov. Bolgarsko gospodarstvo stoji, kakor v mnogih drugih državah, na lončenih nogah. Gospodarska kriza, ki je udarila z vso silo bolgarski narod, predvsem pa bolgarskega kmeta in obrtnika, je Bolgare našla docela nepripravljene. Najprej je začel tožiti obrtnik. Njegovi produkti niso našli več tržišča in cena jim je dan za dnevom občutneje padala. Potem je krizo občutil bolgarski kmet, ki ni našel več zadostnih konzumsntov za svoje pridelke. Tudi vrtnarstvo, ki je na Bolgarskem bilo leta in leta najmočnejši vir dohodkov za nešteto naselij, ni več aktivno. Bolgarski kmet je zato začel premišljevati, kako bi si pomagal sam. Začel se je braniti plačevati državi predpisane davščine. Številne prisilne rubežni niso kmeta prav nič poboljšale. Se naprej vstraja v odklanjanju plačevanja davkov in v masah prehaja v komunizrm, dasi ga niti dovoljno ne pojmuje. Komunisti, ki so se pri zadnjih državozborskih volitvah močno okrepili, da so že druga najmočnejša stranka v državi, žanjejo v tej gospodarski krizi obilo sadu. Zavedajo se v polni men, da je teren v sedanjem času za komunistično propagando kar najbolj ugoden in ščuvajo narod proti »zatiralcem človekove svobode in pravice<. Taka in slična dejstva so dala sedanji vladi g. Mušanova mnogo misliti. Državni dohodki so v zadnjem letu padli za 25 procentov, mestoma skoraj na polovico. Poleg vsega pa ležijo na Bolgariji kot najhujše breme predvojni in povojni dolgovi, katere mora država odplačevati po mednarodnih dogovorih. Finančni minister je torej dopovedal predsedniku Mušanovu, da mu ni mogoče uravnovesiti brez kake izdatne zunanje pomoči državnih izdatkov z državnimi dohodki. Mušanov se je odpeljal iz Sofije najprej v Ankoro. Tam bi moral izvleči iz Turkov izplačilo odškodnine za vsa bolgarska posestva, katera so konfiscirali Turki bolgarskim podanikom v vzhodni Trakiji. S turško vlado je izmenjal veliko Iju-beznjivih (raz, pri čemer je tudi ostalo. Brez vsakih pozitivnih rezultatov se je vrnil Mušanov v Sofijo. Po tem neuspehu ni kazalo gospodu predsedniku drugega, kakor da se obrne v Ženevo, da tam potrka na vratih finančnega odbora Zveze narodov in poprosi za posojilo, s katerim bo pot^m Štefanov lahko državni proračun uravnovesil. Toda tu je naletel na popolnoma gluha ušesa. Edini nasvet, ki mu ga je blagohotno dal finančni odbor, . \ v •> . r jc bil; Pariš. Tam bi se mogoče se Kaj dalo iztisniti za Bolgare, seveda pod pogoji... Francozi se bolgarskega ministrskega predsednika niso prav nič razveselili. V tej vsesplošni krizi človek nerad kaj da od sebe, zlasti še takemu, kjer je doma nered, atentati in vsemogoče intrige. Finan. krogi so Mušanova sprejeli hladno, zato je Mušanov že po nekaj dnevih zapustil francosko prestolico. V tej nesreči se je domislil Mušanov še na državo, ki je tolikokrat že nudila roko Bolgariji. Zato je obrnil svoj korak naravnost proti Rimu, trdno verujoč, da mu Italijani ne bodo odklonili to pot svoje pomoči. Toda, kdor ve, da se tudi " '"..v > V . v; ' X-, bo takoj uvide), da je bila tuoi ta Mušanova pot popolnoma zaman. Dobil ie polno kopo nasvetov. Dospel je novi apara* čudo moderne tehnike: »RADIONE MIDGET DINAMIC" V tem najnovejšem delu slovite lovarne Ing. Nik. Eltz. Wien so uporabljena najnovejša Izkustva radijske tehnike. Radione Midget Dinamic je kvalitetni aparat za sprejem inozemstva, v zvezi z dinamičnim zvočnikom Radione. Cena Din 5360-- »Radio Ljubljana" Miklošičeva c. štev. 5 Poslovanje „Vzajemne pomoči" povsem ustavljeno Rezultati revizije — Opozorilo za člane s katerimi pa noben finančnik ne more uravnovesiti državne bilance. Brez slehernega pozitivnega uspeha se je vrnil te dni Mušanov v domovino. Ob prihodu je sprejel zastopnike domačega in inozemskega tiska in ijm izjavil, da se je razgovarial obširno o gospo-i darskem stanju Bolgarske s finančnim odborom v Ženevi, katerega je prosil, naj odpošlje v Bolga-i rijo strokovnjake, ki se bodo uverili o nevzdržnem gospodarskem položaju. Jaz sem samo poudarial, je izjavil Mušanov, da nam brez hitre in izdatne pomoči ni mogoče več plačevati obligacije pred-| vojnih in povojnih dolgov. Ce nam ne priskočijo na pomoč, ne bo vstanu Bolgarija, da od 15. marca t. I. naprej izpolnjuje še svoje mednarodne obveze. Ta izjava je povzročila veliko pozornosti v javnosti in današnji bolgarski listi prinašajo obširne komentarje. Vsi se bavijo z gospodarskim vprašanjem in podčrtuiejo vsako nemožnost nadaljnjega odnlačevania bolgarskih dolgov. Komunisti tudi iz tega kujeio zase kapital in očitaio Mušanovu in njegovi vladi nesposobn- st, da bi izpeljali državni voz iz tega položaja. Dogodki. ki bodo sedaj sledili, bodo jasno pokazali, ali je Bolgarija v resnici nezmožna izpolnjevati še naprej svoje obveze, ali je to samo korak, s k?ter!m bi Bolgarija izzvata finančno pomoč v obliki investicijskega posojila v zunanjem svetu. Moratori:a ne bo Sofija. 20. febr. ž Finančni minisler Štefanov je izjavil deputaciji industriicev. da vlada ne namerava proglasiti moratorija za blagovne dolgove v inozemstvu. Ljubljana, 20. februarja. Kakor smo poročali je stopila zadeva z »Vzajemno pomočjo« v povsem novo fazo. Aretiran je bil dceedanji ravnatelj in podnačelnik tega društva Rudolf Šinkovec. Nadaljnje sprejemanje novih Članov in vplačevanje zneskov je ustavljeno. Revizija je ugotovila precejšnje nerednosti v knjigovodstvu; tako obstoječa kartotpka ne more dati pravega pregleda o poslovanju društva. Tudi blagajna menda ni bila povsem v redu in občudovanja vredni vztrajnosti uradnega preiskovalca Šefa banskega oddelka b. sv. g. dr. Mencingerja gre zahvala, da je vsaj del denarja zavarovan, oziroma rešen. Na dosegljivo premoženje nekaterih vodilnih članov je namreč dr. Mencinger izpostoval inlabu-lacijo. Dr. Mencinger upa, da ee bo posrečilo obvarovati članom vsaj 50 odstotkov vplačanih zneskov in pravic. Za začasnega voditelja »Vzajemne pomočit je imenovan g. Rudolf Vesel. »Vzajemna pomoči pa ne more do nadaljnjega sprejemati novih zavarovanj. Vsa zadeva 6e ni izročena državnemu pravd-ništvu, pričakovati pa je, da se to v kratkem zgodi. Usoda »Vzajemne pomoči« je odvisna od nadaljnjega razvoja revizije. Skoraj gotovo je, da se bio moral vršiti izredni občni zbor društva, ki bo moral sprejeti nova pravila. Ta bodo gotovo določala, da ne sme biti nihče zavarovan brez lastne volje, pač bo omogočeno, da se lahko člani zavarujejo sami v interesu tretjega, kar dosedaj pri teh društvih skoraj ni bilo v praksi. Sploh se mora vse zavarovanje teh pomožnih blagajn postaviti na zdravo zavarovalno tehnično podlago. Preprčani smo. da bodo dr. Mencinger in vei revizorji izvedli preiskavo neizprosno do konca. Poročilo banshe uprave O rezultalu preiskave je izdala banska uprava lo-le poročilo- Poslovanje in imovinsko stanje »Vzajemne pomoči«, registrovane pomožne blaga'ne v Ljubljani, Borštnikov trg št. 3, je kr. banska uprava po svojem uradniku in ob sodelovanju naproSsnih strokovnjakov nenapovedano revidirala dne 5. do vštetega 9. t. m. Na uradni rev:ziji so ee takoj po-četkoma dognale velike nerednosti ter 6em vsled tega odobril predlog banskega uradn;ka, da se je že takoj prvi dan revizije, t. j. 5. t. m. začasno ustavilo zunanie in otranje poslovanje, dokler se ne doženejo vzroki in posledice dognanih nerednosti. V nadaljevanju uradne revizije se je brez odloga sklicala m vršila seja načelsitva in nadzor- Tardieu sestavlja desničarsko vlado Pariz, 20. febr. tg. Painleve je s svojo misijo za sestavo vlade propadel. Ob 4 zjutraj je po dvodnevnem prizadevanju vrnil mandat. Pariz. 20. febr. tg. Notranje politični položaj 1 je postal še bolj zamotan, odkar se je Painleve ju l ponesrečila njegova misija. Položaj se je raz'asni! samo v toliko, da se je dosedanji vojni minister Tardieu proglasil v zadnjih dneh čisto odkrito za voditelja desničarske večine v poslanski zbornici. Pariz. 20. febr. tg. Potem ko je misija Pain-leveja ostala brezuspešna, je predsednik re|>ublike Doumer poklical zvečer v Elizej Tardieua in mu poveril sestavo nove vlade. Tardieu upa, da bo še ' nocoj mogel sestaviti novo vlado. Gradbeni za^on in naše občine Belgrad, 20. febr. 1. Gradbeno ministrstvo je izdalo pravilnik k gradbenemu zakonu od 16. junija | 1931, po katerem spadajo v področje po § 1. fnanč-nega zakona sledeča mesta, trgi in občine dravske I banovine pod okrilje lega zakona: Bled, meslo Bre-I žice, trg Velenje, trg Gornja Radgona, mesto Gornji grad, občina Doinja Lendava, občina Dolnji Loga-I tec, trg Domžale, trg Dravograd, mesto Jesenice, i mesto Kamnik, trg Konjice, mesto Kočevje, mesto Kranj, mesto Krško, mesto Laško, trg Litiia, avtonomno inesto Ljubljana, trg Ljubno, mesto Ljutomer, avtonomno mesto Maribor, trg Mengeš, mesto Metlika, trg Mozirje, mestna občina Murska Sobota, I mesto Novo mesto, avtonomno mesto Ptuj. me-to Radovljica, trg Ribnica, občina Rogaška Slatina, trg I Sevnica, mesto Šoštanj, mesto Slov. Bistrica, mpsio Slovenjgradec. mesto Tržič, avtonomno mesto Cel le, trg Cerknica pri Rakeku, mesto Črnomelj, mesto | škofja Loka. Zagrebška vremenska napoved: Preložilo jasno z malimi oblaki, stalno, nekoliko topleje, sneg ni izključen. Oglejte si vsi zanimivo nrotmlkoho^o razstavo ki je odprta do 28. februarja v zeleni dvorani i ' 'niona (levo od velike dvorane). Se enkrat treznostni kongres Bodi še enkrat opozorjeno na posebna predavanja, ki jih ima na kongresu g. direktor Czelotb iz Berlina. 1. Danes v nedeljo popoldne od 2—3 na verandi Uniona zn učitelje in učiteljice, vzgojitelje in vzgojiteljice. Udeleži pa se ga lahko vsak. 2. Jutri v ponedelipk za duhovnike istotam. To naznanilo bodi v toliko popravljeno, da bo predavanje ob pol enajstih, ne ob pol desetih, zaradi vlaka, ki prihaja od Zidanega mostu ob 10.15. Tega predavan in se udeleži tudi gospod knezoškof, ki je danes službeno izven Ljubljane, in ker se ne more udeležiti velikega zborovanja, se hoče tega, ki je za duhovnike najbolj praktično. 8. V ponedeljek zvečer ob 8 pa bo govor o panogi karilativnega delovanja, ki je pri nas še neznano, v Nemčiji pa zelo razvito: o skrbstvu za alkohoPke in njih družine. Predmet tega delovanja je največje gorje, pod katerim trpe neštete družine kakor nn deželi tako v mestu. K temu predavanju so povabljeni vsi, ki socialno in karitntivno čutijo, posebno vsi člani karitativnih in človekoljubnih organizacij. Danes v nedeljo zvečer ob S pa se predstavlja v Rokodelskem domu Finžgarjeva igra »Razvalina življenja«, v kateri se tudi odigrava en kos tragike vsled alkoholizma, K obilni udeležbi — zaradi ideje in tudi zaradi znaluih stroškov prireditve — vabi 1 ljudski oder. stvenega odbora omenjene registr. pora. blaga)«« ter je kraljevska banska uprava tej in V6em nadaljnjim 6ejam blagajniške uprave prisostvovala po svojem z revizijo poverjenim uradnikom, da ir-posluje takojšnje sklepe, ki so za razčiščenje nerednosti, za ureditev knjigovodstva in poslovanja, predvsem pa za zaščito pravic in koristi članstva ter pomožne blagajne same nujno in neodložljivo potrebni. Seje uprave ee nadaljujejo ter se bodo nadaljevale z vso vztrajnostjo ob navzočnosti in sodelovanju z revizijo poverjenega banskega uradnika vse dotlej, da se bo mogel sklicati izredni občni zbor, ki bo imel članstvu predložiti jasno sliko o položaju, dosedanjem poslovanju in o ukrepih, ki so se storili v varstvo blagajne in pravic članstva. Do sedaj se je ukrenilo to-le: Oni člani načelstva in ravnateljstva, ki so aH zakrivili ali vedoma ni6o preprečili nerednosti in nedopustnih dejanj, so se takoj izločili. Od urado-vanja se je tudi izključilo osebe izmed zaposlenega uradnega staleža, ki po dognanjih uradne revizije in izvršenih naglih po'zvedbah ne morejo uživali zaupanja nadzorstvene oblasti, ki se polno zaveda svoje dolžnosti, da brezpogojno zaščiti pravice in koristi članstva. Ravnateljske posle vodi po sklepu načelstva pogodbeno nastavljeni g. Rudolf Vesel, upokojeni ravnatelj finančne blagajne v Ljubljani, ki ima nalogo, da z znatno zmanjšanim številom osobja in s podvojenim delom uredi velike poslovne zaostanke, dožene višino vseh vplačil ter uredi knjigovodstvo, ki se ga izza 1. januarja 1931, torej nad 13 mesecev sploh vodilo ni. Članstvo iiaj se tedaj z ustnimi in pismenimi vprašanji, kolikor smatra po tej uradni obfavi ca po« trebno, obrača naravnost na novo vodstvo »Vzajemne pomoči«. Izdajanje in razpošiljanje članskega glasila »Gospodar« se je začasno ustavilo ter se članstvo s tem opozaija na uradne obfave kr. banske uprave, ki bodo od časa do časa izhajala v vseh doraičih dnevn;k h. Razume se, da se je brez odloga in z vso intenzivnosto ali v gotovini nazaj izterjalo ali pa če to do sedaj ni bilo šc mogoče, z zemljiškimi vknjižbami in menicami zavarovalo neupravičeno ter samolastno in brez vednosti članstva prejete deloma ogromne nagrade. Poslovai.je zaupnikov in zasfop-iikov »Vzajemne pomoči« se je začasno docela ustavilo ter vse članstvo in javnost prav posebno pozarja na lo. — Dckler se poslova je ne uredi ter ne sk'epa izredni občni zbor. ki se bo skuSal čimprej sklicati, naj čla; stvo ritj osebno niti s poštnimi nakaznicami ali s položnicami poitnočekovnega urada ne vplačuje vpisnin in članarin (mesečnih prispevkov), le-teh tudi ne po dvakratnem morda že prejetem opominu, koleg nedelje, ko ni bilo nikjer mogoče dobiti prav nobenega dela in zaslužka, v tem času je vendar samo eden izmed obeh rudnikov na novo vzel v delo nad 50 naših ljudi, ki so drugod ostali brez jtosla in ki bi se morali sicer vrniti domov. Ce že niso našli bogatih zaslužkov, kakor svoje čase, so vsaj za silo preživili čez zimo in jim bo na spomlad lažje dobiti delo drugod. Slovenci so sploh znani kot močni, sposobni in razumni delavci. Poleg tega pa jim je brez dvoma njihovo kulturno udejstvovanje pridobilo še nosebno veljavo. Posebno njihovi nastoni tudi pred francosko javnostjo, ki jih je vedno prijazno "prejela. Samozavesten nastop delavskega zbora 40 pevcev in pevk je za naše razmere nekaj nezaslišanega, česar ne pomni krajevna zgodovina daleč naokrog. Ne Italijani ne Poljaki, ki so vsaj jx> desetkrat številnejši, nc premorejo kaj jiodobnega. Vital Vodušck: Nedeljske misli Silna bogastva so skrita v ccrkveni liturgiji. Vse premalo jih poznamo in odkrivamo. A zdi se mi, da v liturgiji ni niiesar lepšega, kol so njeni dnevi priprave, pričakovanja in hrepenenja. Kdor bi kdaj res z vsem srcem doživel njen advent, njen post. njene vigilije. onemu bi nedvomno tako doživetje usmerjalo in urejalo vse življenje, čeprav bi potekalo sredi ie tako vsakdanjega hrupa. To so bila verska doživetja! Ljudje so živeli v cerkvi; to življenje jim je bilo prvo. Zato se je bogoslužje tudi tako močno razvijalo; verna sto-lelja so gradila in ustvarjala. Naše stoletje pa cerkvene lilnrgije nili ne razume več; kaj da bi tuj njej gradilo! Da bi na primer sedaj kdo hotel s Cerkvijo ponavljali vsaj njene postne prošnje, ki jih je loliko dan za dnetu — že o njih bi se morala duša kar preroditi! Tudi kvatrni teden, ki ga danes končujemo, je 'čudovito lep, dasi je v teku stoletij izgubil toliko prvotne ubranosti in prvega sijaja. Ga še razumemo? Noč od sobote nu nedeljo. Po najstrožjem postu so se vsi verni zbrali. V razsvetljeni cerkvi, v vonju kadila; na vseh ustnicah veselje in pesem, v srcih ljubezen in vera. Vso noč so prebdeli n molitvah, morda lačni, morda čisto utrujeni od težkega dneva. .4 vendar jih napolnjuje samo resna misel, ki odmeva iz današnjega Pavlovega pisma: *To je volja božja, da se posvetite. - Pripravljeni so na žrloe, trpljenje, mučenje, smrt. Post jim je veselje, nujnost, dasi jih njegova resnost in strogost skoro zmaguje. Kmalu bi prenehali, obupali. Tedaj pa kakor čudež zapoje nad njimi Matejev evangelij — prvi hip se nam zdi, kakor bi nc upadal za drugo postno, kvaterno nedeljo — o Jezusovem spremenjenju. Velikonočna vizija. Jezus — Sončit? in Luč. *Gospod, dobro jc, da smo tukaj, '.'udovito videnje za lačne, Irudnc ljudi. ,4 ne radi lomišljije in prevare, ampak iz močne, žive vere > Kristusa, Močnega, ki jc šel kol Zmagava: skozi losI in trpljenje v Veliko noč. To jc treba doživeti! Vsak jc moral čutili, da je s Cerkvijo lažja pot e jutro in večer in o življenje. Pravkar je izšla knjiga dr. Ciril Potočnik: Dobri Pastir III. zv. ter stane broširana 40 Din, vezana v polplalno 52 Din, v cclo platno 64 Din. po pošti 2 Din več. Dobi se v prodajalni Nič man, Ljubljana. ^Slovenec" pred 5 O leti V četrtek. Iti. februarja ISS2. Politični pregled: Z veselim srcem moramo poli valiti m o ž a t o postopanje s / o v o ll s k i h poslancev r državnem zboru. Zdaj so namreč vnovič irilerpeliriili pravosodnega ministra Pralaka zavoljo slovenskega uradovanja pri sodnijah. Radovedni sm«, ali si bo IVaser šc apnl upirali sc ministru, ako bo la kaj storil za ravnopravnost. našega jezika. Zdaj je položaj lak. da se Waser. Gertscher, J.edina in drugi taki uradniki po robu postavljajo lako nasproti slovenskemu Ijudsnv, kakor minister-slvn. Ali bodo li možje res ugnali pravosodnega ministra i: kozji rog? — h koroškega *Mira razvidi-mo. da se k o r o š k i N l o v ene i veselo vzbujajo. List je dobil na Koroškem nepričakovano mnogo naročnikov. Ljudstvo je dremalo, dokler ni imelo buditeljev ... Upali jc, da koroški Slovenci ne bodo reč zaspali... Ce nas po krčmah še lako zmirjajo bindišarje ali pa Krancr- , s tem prav nič ni opravljeno. V torek. 21. februarja. Domače novice: Nemški list kranjskih nemškutarjev jc nni dan napadel g. deželnega predsednika, češ da ga jc Vesteneck presit, naj zarad. dogodkov litijskih zaukaže disciplinarno preiskavo, da pa ni dobil nobenega odgovora. G. deželni predsednik je poslal lisličn popravek, ki ga je \VochcnblatU objavil brcf pristavka... Dve reči sc nam ulite, čudne; prvič predrznost nemška tarskega. lističa, ki tako trdovratno zagovarja svojo zmoto, drugič pa. potrpežljivost, g. deželnega predsednika, ki se mu pri obilnih popravkih ni složilo >Ifochenblallu« poslali novena popravka, namesto reč izročiti državnemu pravdniku, da bi jo bit on poravnal. Take prireditve so zmogle doslej seveda samo naše kolonije v Aumetzu in deloma v Audun le Tiche in v Boulange, kjer so požrtvovalno delali in še delajo gg. župnik Kastelic in oba pevovodja Biščak in Kraner. Naenkrat pa se je pojavil v naši doslej tako zapuščeni koloniji nov delavec, gospod učitelj Jan-kovič, ki se zdi, da bo po svojih spretnostih prekosil vse druge. Ne še poldrug mesec, kar je prišel s svojo družinico, pa so nam njegovi pevci in igralci že pripravili redko prijeten večer v veliki dvorani hotela de la Gare. Zaigrali so nam Rem-čeve Užitkarje, v katerih je g. Jankovič sam odlično podal glavno vlogo. Ce nas je užitkarska usoda streznila, da smo jo strme gledali, nas je pa spet temeljito razvedril Vedež, pri katerem sta imela glavno besedo predsednik Hentek in gospa. Lepe so bile pevske točbe. ženskemu zboru se pozna, da so se domala vbc njegove članice že vežbale pri raznih zborih, dočim se jievci še ne upajo prav na dan. Prav jiohvalno pa moramo vseeno omeniti g. kantinerja Edija, ki je ob spremljevanju citer mehko in z občutkom zapel nekaj samospevov. Posebno so bili veseli Tikenjčani tamburaške-ga zbora. Za enkrat jim je sicer moralo prihiteli še nekaj Auniečanov na pomoč, prihodnjič bodo pa nemara že popolnoma samostojno nastopili. Saj so se nekateri že prav dobro izkazali. Razpolagajo pa tudi s prvovrstnimi sremsk:mi instrumenti, za oči lepimi in za uho , rijetnii. . Kliub slabim časom ie bila prireditev primerno obiskana in tudi finančni uspeh je bil zadovoljiv. Tikenjčani moramo biti res hvaležni ir. Jan-koviču in vsem njegovim sodelavcem. Bog iih živi! Naj se kmalu spet oglasijo in nas presenetijo. Kako- dišimo, bodo ponovili celoten spored 'udi v Aumetzu. Auinečanom svetujemo, naj se prireditve gotovo udeležijo, ne bo jim žal. Vsi skupaj pa bomo za naprej še bolj vedeli, da nam smisel za izobrazbo in za kulturo ne bo samo v čast, marveč tudi v korist posamezniku, pa tudi naši slovenski skupnosti. \ahujw Vasi? t&Š£> t tem da uporabljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne polca in ne postane hrapava. Nadrgnile Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo' vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgnile pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni iz gled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam: Naj višji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Beiarsdort i Co. d. s. o. |„ Maribor Divja mačka v naših krajih Peler Rozman: Viničarji h treznostnemu kongresu Od slovenskega delavstva smo ravno viničarji najbolj zainteresirani na protialkoholneni gibanju. Saj je naša služba izrecno poklic pridobivanja alkoholnih pijač, predvsem vina. Od površine skoraj 26.000 hektarov naših štajerskih vinogradov, jih obdelujemo nad tri četrtine izključno mi viničarji. V normalnih letinah pridelamo samo vina do 500 tisoč hektolitrov, koliko pa še k temu ja-bolčnika in domačega žganja, statistika ne pove. Naši vinorodni kraji so prav za prav ena sama naravna tovarna alkohola, tisoči in tisoči viničarskih družin pa smo le delavci te ogromne tovarne. Samoumevno je torej, da je od boljšega ali slabšega konzuma naših alkoholnih pridelkov mlvi.-«.....i celotni življenjski obstoj, čeprav tudi takrat, ob visokih in najboljših vinskih cenah, ravno m \.„,-čarji, nismo nikoli prišli na zeleno vejo, ker smo pač le samo delavci, nemanifi, kateri si ne delamo sami računa pri izplačilu zaslužka. V kljub dejstvu. da bi jio uspešni Ireznostni propagandi mogel izdatno jiasti konzum vina, kar bi v prvi vrsti ravno nas moglo najobčutnejše prizadeti, nismo mi najmanj nasproti treznostnemu gibanju. Nasprotno! Ravno od tega si obetamo zelo veliko za izboljšanje svojih socialnih in kulturuih razmer. V razpravah o viničarskem vprašanju vedno zadeneino na kritiko, češ, da smo viničarji samo radi pijančevanja zašli v tako skrajno obubožanost. Premajhne plače, krivične in vsiljene pogodbe, v tem ni vzroka revščini, le pijanost, to se povdarja, ker tega je kriv le viničar sam. To je zastor, za katerim se vse skriva. Brez sramu pred resnico, se vendar mora pritrditi, da je marsikje vdanost pijači vzrok siromaštva. Toda ravno tukaj jc najbolj krivično obsojali samo viničarjc-alkoholike. nikakor pa nc okoliščin, ki jih store pijance. Vini-farake življenjske razmere so že od davnih dni pač take, da bi bi! vsak tisti, kateri bi se prostovoljno odpovedal uživanju vsakih alkoholnih pijač, pravcata bela vrana med črnimi. Mnogo je med nami takih zlih navad, kalere uživanje alkohola naravnost usiljujejo. Največji povzročitelj, če smo torej viničarji pijanci, pa je obstoječi gospodarski si-slem. Alkoholizem iu sebični kapitalizem sla t-i najzvestejša prijatelja, ki drug drugega izpopolnjujeta. Med viničarji so ta praksa najočitnejše izvaja. Pri drugih delavcih je pijančevanje prostovoljno zlo, dočim je za viničarje to naravnost prisiljeno. Viničarji dobivamo precejšen del svojega zaslužka v alkoholni pijači. Že v zgodnji mladosti se naši fantje in dekleta morajo vaditi v pitju alkoholnih pijač. Kdor bi se odrekel pijači, bi se s tem odrekel dolu svojega zaslužka. Ker skoraj nihče ue nudi jiotrebnega in življenjski moči česa primernejšega, vsaj črnega kruha, pri delu, je zalo na vseh koncih iu krajih in ob vsakem času, cela povodenj alkohola. Kdor že v najzgodnejši mladosti živi v ozračju alkohola, ta bo le redko in z največjo izjemo drugačen, kot je estala njegova okolica. Ce bi kdo trdil, da pijača ni del viničarskega zaslužka, opozarjamo samo na pismene davčne napovedi vinogradnikov. Iz teh jc najboljše razvidno kako je dnevni zaslužek posameznega vinogradniškega delavca dostikrat presegal cclo nad 50 odstotkov svoje vrednosti v sami pijači. Na primer: plačana dnevnica Din 7.50, liter jabolčnika pa računamo 4 Din. Ali pa jc delavec imel dnevne plače v denarju 10 Din, dodatna pijača sc računa 0 Din. Ako bi viničarji dobivali celotno svojo plačo v denarju, koliko manj bi bile bede. Vsaj ob času dela in najhujših naporov bi imel' vsakdanjega kruha, imeli bi vec obleke, rbutve in razno. Ravno lo je najhujše, da viničar kol prod učen I. mora obenem sistematično bi'i najdražji konzu-meni: dostikrat celo spačetic- in naravnost zdravju škodljive tekočine. Dokazov dovolj! Ako se vini čarsko ljudstvo ne bi tako umetno in zgolj pr;fi-tarsko uvajalo v uživanje alkoholnih pijač, bilo bi to ljudstvo na mnogo višji stopnji svoje izobrazbe, bilo bi več zdravja in krepk? ler poštene mladine, nc bilo bi toliko pobojev in pohujSljivih vzgledov, nezadovoljstva in mizerije Ker pa dela-vec-alkoholik ue goji svoje osebne zavesti, mu ni mar mnogo, kakšno je njegovo službeno razmerje, nima najmanj čuta za svojo stanovsko delavsko skupnost in nc smisla za samoizobrazbo, zato je tak človek naravnost dobrodošel premnogim vinogradniškim posestnikom. Treznega vlničarja danes marsikje zapostavljajo, imajo rajši lo onega, ki dela za pijačo, ki bi za čašico vina šel celo v pekel po samega hudiča. Da inta lc pili in da je pijan iz dneva v dan, poleni pa je v družini vsega dovolj. Tak vinogradnik, ki pijačo daje. je visoko čislan in vse mu gre delal, četudi zasloni, samo da se ljudje napijo. Tak je položaj, tale so v/roki alkoholizma v viničarskem vprašanju iu strašne so niu- Pekre pri Mariboru. Divja mačka sc nahaja po celi Evropi, a je povsod zelo redka. V Skandinaviji in Rusiji jo nado-mestuje ris. Pri uas je tako redka, da jo dobim v nagačenje povprečno samo le vsakih deset let. še te so bile dobljene po več ko 50 km narazen; ena s Planine na Spodnještajerskem, druga s Tirolskega (pred vojno), tretja s Pohorja in zadnja s Koroškega. Divja mačka samotari skrito v gostih večjih gozdovih. Posebno ji ugajajo gozdovi, ki so skalo-viti. Biva v votlih drevesih, jazbečinah in lisičjih luknjah, kjer ima tudi mlade, jioleti pa kar ua drevesih. Dasi jo je včasih ludi podnevi videti, lovi vendar največ ponoči. Svojemu plenu skoči na vrat, kakor ris, in mu pregrizne žile. Je tako krvoločna, da pomori več ko rabi. Ako pride v samoten kur-jek, pomori vse. Lovcem naredi mnogo škode; kjer gospodari divja mačka, je lovišče precej prazno. Divja perutnina, kakor jerebi, fazani, ruševci in divji petelini ji gredo posebno v slast. Pa tudi veverice, zajci, srne in garaži niso vami pred njo. Baje se loli tudi dehurja in celo kune. Dvomim jxi, čo se loti tudi lisice. V želodcih divjih mačk, ki sem jih žc nagačil, sem našel perje divjega petelina, ostanke veverice, zajčje dlake in v zadnji s Koroškega, dlake gamza. Omenjam, da je bila od onih, katere sem doslej gačil, samo ona s Tirolskega ustreljena, vse druge so prišle v past. To je dokaz, kako težko je dobili divjo mačko pred cev. Vloviš jo le bolj slučajno. Nastreljena je nevarna jisu, pa tudi lovcu, zato naj ta ne štedi z drugim strelom. Podobna je domači sivi mački, a se vendar od nje zelo razlikuje. Je mnogo večja in doseže maček celo težo čez 10 kg. Zadnja divja mačka (samica), ki jc prišla v pasi v lovišču g. grofa Thurna v Črni na Koroškem in je last g. Tscheligija, pivovarnarja v Mariboru, je dolga brez repa čez (iOom, a rep sam le 35 cm; torej skoraj polovico mani ko trup. Tehtala je čez 5 kg. Glavni znak divje mačke je rep, ki je razmeroma krajši in bolj košat, ko pri domači mački, ki ima 3 do 4 črne obroče in končuje vedno s črno konico. Je tudi mnogo večja, po hrbtu ima črn trak; ima mesno rdeč smrček, vedno črne ustnice s SČetinastimi do 10 oni dolgimi črnimi in belimi brkami ter črnimi podplati. Baje so tudi čreva za tretjino krajša, kakor pri domači mački, o Čemer 6e pa še sam nisem prepričal, ker sem že itak imel pri slačenju dovolj zoprnega duha. Kolikor mi je znano, imajo na severnem Pohorju v teku 50 let vlovljenih divjih mačk nagnče-ue sledeči gg. veleposestniki: švajger po domače Bezjak in Frane Pajtler, pd. Kosjak pri Sv. Lo-vrecu. Ed. Seme, pd. Marolt na Smolr.iku in Viktor Glaser v Rušah. Pod Košenjakom. torej na levem bregu Drave, ima tako zver g. Franc .laneš na Gornji Gortini. Pred 4 leti so ustrelili na Vurmatu, to je blizu Ožbalda na Kozjaku na Glavnem lovu mačka, težkega 5.80 kg. Prosil bi tudi druge preparatorje in lovce, da bi se ogbsili k temu članku, da bi se bolje ugotovila razširjenost le naše redke zveri. — Josip Pajtler, preparator, Pekre pri Mariboru. Cuvaimo krasote slovenske zemlje! (Prošnja Društva za raziskovanje jam.) Ribnica, 20. februarja. Pičle pol ure od Koblarjcv na Kočevskem ali t uro in pol iz Ribnice se pride do pobočja Črnega vrha na Mali gori, kjer se nahaja tako zvann ko-blarska jama. Ta jama je malo znana. Zanjo vedo samo Kočevarji in nekateri Ribničanje. Ni težko dostojma, pač pa skrita, da jo jo težko naiti. Notranjost njena pa je prostrana, zlasti oboki takoj pri vhodu so visoki do 20 m. Iz teh obokov visi nebroj krasnih kapnikov, ki so žalibog že precej demolirani. Občudovanje vzbuja zlasti kake 4 m dolg lestenec. Takoj na drugi steni tvorijo knpniki piščali, orgle, razdeljene v dve omari. Malo na levo lijo iz strojia čisla voda in to tudi v največji suši. Voda je pitna in zelo mrzla. Pod to vodo je nekdaj bilo leseno korito, ki pa jc danes popolnoma oka-mcnelo. Poleg tega korita je jama, v katero se voda izteka in tvori malo jezerce kakih dveh kvadratnih metrov. Pod tem jezerom se nahaja navpična okrogla jama, globoka kakih 7 do 8 nietrov. Krasote te jame se ne dajo kar tako popisati. Bodi omenjena šc mala vdolbina, ki je najiolnjena z vodo in krasno jiregrajena po okamenelih črtah, kakor da bi človek imel zemljepisno karto pred seboj. Težko dostopna pa je najnotranjejša jama. Treba so jo plaziti poševno v notranjost čez nekak klanec. Ob svitu dobre luči se posvetijo sivorjave stene, kakor z mahom poraščene. Na sredi pa stojijo štirje krasni stebri, kakor iz svettorjavega mramorja. Visoki so nekaj nad en meter in držijo obok jame. Užnergev Jurij v Šaleket Šalck, 17. februarja. Osem križev že ima, pa je še vedno mežnar in ministrant. Jurij Strapnik, kateremu pravijo po domače Utnerjev Jurij v Saleku. obhaja 521el-nieo svojega službovanja za mežnarja in ministranta. Komaj se premika som in Ije radi oslabelih nog. toda v cerkveni stolp šc vedno hodi ob sobo-tah zvonit in oznanjat Gospodov dan. Jura je bil rojen 27. marca 1854. Obhajal bo meseca marca 79. loto. Službo mežnarja je prevzel Nešteto krasot je v tej jami, toda žalibog, naši ljudje ne znajo cenili krasot našega podzemlja. — Kakor že omenjeno, so !c|>i kapniki s kamenjem in sekirami odbiti. Izletniki si jemljejo kapnike s seboj v spomin. Nekdo si je hotel celo omenjene štiri stebre prisvojiti, dn bi jih uporabil za podlago svojemu skednju! Oblasti, zlasti glavarstvo in županstvo, bi se morale zavzeti za to, da bi se preprečilo demoliranje naših naravnih lepot, v šolah pa naj bi se mladina jioučevnla, kaj so vredne krasote, ki jih je božja narava ustvarjala tisočletja, ljudje pa jih v par minutah uničijo, ne da bi sami kaj imeli od tega. Kapnik se na omari praši, potem pa zavrže, dočim bi lepo čuvana jama nesla ljudem dobiček, saj bi jo hodili gledat tujci. Na Cehoslovaskem se jame čuvajo kot največji zaklad, pri nas pa se nihče ne brina zanje, dasi obstoja Društvo za varstvo podzemskih jam. — Pozivamo društvo, naj stori primerne korake, dn se bodo nnSe podzemske lepote zaščitile, ljudstvo, zlnsti mladina. pn na i jih čiivn kot največji zaklad slovensko zemlje, snj cel svet nima takih podzemskih čude? kot jih ima naša dežela! Ribniške gore so polne jam, od katerih pa večina tli preiskana. Opozarjamo zlnsti na jami pri Makoši in v Otnvcah pa ob vlivu Tentere. Olavška jama je zasuta in nedostopna; tudi 2iglovca bi pokazala bajna čudesa, čc bi jo društvo preiskalo. Je res. da sami najmanj cenimo svoje! lela 1878 in jo opravlja še danes. Pač. redki so možje, ki bi še v taki starosti opravljali službo mežnarja! Kdor pride ob nedeljah ali delavnikih k sv. maši v šalek, bo vedno ojiazil Jurija, starega ! možaka, za ministranta. Vreden jc še več pohvale za njegovo dobro j delo v cerkvi in izven cerkve. Saj je v te^ku 52 let ; pač mnogo ljudi zapustilo la trnjevi svet in se pre-i selilo v večnost. Vse jc na potu Jurij spremljal z i zvoneujem. Kdor ga ne pozna osebno, ga lahko vidi na sliki v Slovencu- in si sliko pridrži, saj je po njegovi izjavi prvič slikan. Čudil se je, ko ga je fotograf slikal, pa me je vprašal, čemu bo fotografija. Povedal sem mu, da ga bomo dali v vSlo-vencac, iz katerega bodo razvideli njegovo požrtvovalnost in delo za cerkev. Častilamo mu in želimo, da bi še več let zdrav in vesel opravljal službo mežnarja, katero sam pravi da rad opravlja. Za vse. kar jc že storil za cerkev, naj mu Bog obilo poplača! Slovenska Bistrica Naše gasilno društvo si je naročilo Fordov avto. pri mariborskih šolskih sestrah pa zastavo. Avlo in zastava l>osta blagoslovljena v začetku junija, ko bo gasilno društvo praznovalo svojo 00 letnico. Kat prosvetno društvo ima danes poj), ob H svoj občni zbor v mali dvorani okrajne hranilnice. Na občnem zboru bo govoril urednik dr. Vatovee iz Maribora. Zadružni gospodarski tečaj, ki ga je iiriredil mariborski oddelek Zadružne zveze v Ljubljani. 1 eprav dobro uspel. Udeležilo sc ga je 'nad 120 mož iz vseh okoliških krajev. Predavala sta nad-revizor Pušenjak in inž. Ferlic. V debati so se pridno oglašali tudi naši kmetje in povedali le-žave, ki jih tarejo v današnjih hudih časih. -,—.--i----------------, ____ govo posledice. Kdaj bo boljše, nc vemo, upanje iuianio in borbo je treba začeti. Treznostni kongres zboruje te dni v Ljubljani. Številni in zavedni viničarji bi se ga radi udeležili. pa se ne moremo. Kol najbolj prizadeti jkj alkoholizmu, vse udeleženec lega kongresa prav prisrčno pozdravljamo! Ta Ireznostni kongris bodi uidi obtožnica naših strašnih in nemoralnih razmer zoptr liste, ki s sredstvom alkohola uničujejo srečo svojega bližnjega, da tako na njegovi bedi lažje sami vztrajajo. Naša zahteva je kratka iu odločna: Dajte uain kruha namesto alkohola! Vinogradništvo omejiti, viničarjem pa prepustili več zemlje, ali pa dati večji dnevni zaslužek, da si kupimo kruha lam, kjer jc ta na prodaj! Hočemo človeka dostojno življenje, resničnost in treznost! Odklanjamo prevaro alkoholizma od vsakogar! Živel kongres treznosti' Zadnja poročila: Kitajci obkolili japonsko brigado Strašni boji pri Šanghaju - Kitajci odločno nastopajo London, 20. febr. tg. Bitka za šanghaj ntcd Kitajci in Japonci so nadaljuje. Dočim so Kitajci zjutraj neomajno vztrajali proti napadom japonskih čet, letal in tankov in Japonci niso mogli prodreti nikamor, so popoldne Japonci zasedli Cijangvang. Japonski general Ujeda je svoj glavni stan premestil v Solunsko vseučilišče pred vasjo Cijangvang in so japonske čete prodrle 5 milj daleč. Vas gori. v njej pa je še vedno videti kitajske zastave. Za Ča-pcj se bije huda artiljerijska bitka. London, 20. febr. tg. Kitajska artiljerija odločno odgovarja japonskemu ognju. Kitajska muni-cijska zaloga v Capeju je eksplodirala. Velik del Čapeja gori. Japonska letala so metala bombe ua glavni kitajski stan. Mnogo izstrelkov je eksplodiralo v mednarodnem delu mesta. Vas Kjangkvang, ki so jo zasedli Japonci, je kmalu zopet prišla nazaj v kitajsko last. Okoli 11 so začeli pripravljati Japonci napad infanterije na Kjangkvang in Capej. Čete 19. kitajske armade se skupno s telesno gardo Cangkajšeka obupno borijo za pozicije pri Kjangkvangu. Ob 4.32 (9.52 evropskega časa) se poroča, da so Kitajci obkolili japonsko brigado v Kjangkvangšenu. Japonski general Ujeda je dirigiral tjakaj nove japonske oddelke. Japondi so zasedli Kjangkvangšen. Na obeh straneh so imeli ogromne izgube. Pred Tardieulevo vlado Pariz. 20. febr. tg. Ob 11 ponoči še ni bilo gotovo, ali bo Tardieu sestavil ministrsko listo. Pričakuje pa se sestava kabineta vsak čas. Cuje se, da se bo Lavol v novi vladi zadovoljil s tehničnim port-feljem, ravno tako, kakor je Tardieu sam bil v prvem Lavalovem kabinetu kmetijski minister. Tudi še ni gotovo, ali bo Tardieu priclržal zase zunanje ali vojno ministrstvo. Za notranjega ministra je določen Pietri. Paul Boncour še ni prišel v Pariz. Republikanska demokratična unija se je na današnji seji sklenjeno izjavila za Tardieujevo vlado. Pariz, 20. febr. A A. Danes je v latinskem okrožju ponovno prišlo do študentovskih demon- stracij proti senatu. Policija je posredovala in potisnila študente v niomparnaško okrožja. Izvršila je tudi več aretacij. Republikanska zmaga na Irskem London. 20. Iebr. tg. Po dosedanjih rezultatih je dobil de Valera 63 mandatov, delavska stranka 7, vladna stranka 49 in neodvisna stranka 17. Smučarski dnevi v Mariboru Velika udeležba tekmovalcev - Zmagovalec prvega dne Smotej Fr. Danes bodo tekme v skokih Maribor, 20. februarja. Maribor si ie hotel letos poiskati zadoščenje za preložene tekme za državno prvenstvo, ki so se vršile v Kranjski gori. Tekmovanja za prvenstvo Maribora, katera je organizirala mariborska zimskosportna podzveza, so po velikem interesu, katerega je pokazala celokupna naša javnost, deloma nadomestila veliko izgubo, nastalo radi prestavitev tekem v Kranjsko goro. Prireditelji 60 imeli to pot srečo. Kakor nalašč je zapadel za tekme sneg ter tako omogočil to velikopotezno in vzorno organizirano prireditev, ki je opravičila sloves Maribora ter je za športno propagandne kakor tudi za tujsko prometne interese našega mesta največjega pomena. Mariborska zimskosportna podzveza je umela zainteresirati za tekme naše najboljše klube, ki ! so poslali v Maribor svoje prvake ter tako dokazali, da se zavedajo velikega pomena maribor-, skih prireditev. Tudi inozemstvo je pokazalo dokaj interesa, vendar so bili tekmovalci, ki so se udeležili državnega prvenstva, zadržani ter sta se sobotnega 18km teka udeležila le Keglewitsch iz Gradca in Nemec Walter Bergner, ki pa je star-tal za ISSK Maribor. Mariborska javnost je pokazala za prizadevanja zimskosportne podzveze polno razumevanje ter je sodelovala pri celokupni organizaciji. Mariborska občina, gospodarske organizacije kakor tudi privatniki so podarili številna in dragocena darila, kakor jih nudi malokatero tekmovanje. Tekmovalci so po veliki večini dospeli v Maribor že včeraj. Nastanili so se po večini v hotelu »Orel«, kjer se je vršil zdravniški pregled vseh prijavljenih udeležencev tekme, zvečer pa jim je priredila zimskosportna podzveza prijateljski večer. Danes zjutraj so že ob prvem svitu prišli na teren funkcijonarji. ki so progo markirali, od 7 dalje pa so jeli prevažati mestni avtobusi tekmovalce in številne zastopnike oblasti in občinstvo na Tezno do gostilne Achtig. kjer je bil glavni štab vodstva tekem ter obenem start in cilj. Zbrali so se poleg vodstva zastopniki posameznih obla-stev, polkovnik Radovanovič, magistralni svetnik RodoSek in sreski načelnik Mahar. Tekmovalna proga je bila izpeljana od gostilne Achtig po ravnem terenu do Slov. Kalva-rije, preko sedla tega griča nazaj v ravnino do Peker, skozi Reiserjev drevored v pohorske gozdove, kjer se je nagloma dvignila v strmem vzponu do višinske točke 480 m ter se spustila v 6 km smuku preko vojaškega strelišča pod skakalnico, okoli razvanjske opekarne po ravnem terenu nazaj na grad Betnavo in skozi betnavski gozd na cilj na mestu starta pri gostilni Achtig. Tekmovalcev se je prijavilo 40, startalo pa jih je 37. Zastopani so bili naslednji klubi: Iz Maribora: SSK Maraton, SPD Maribor, Mariborski smučarski klub, SK Železničar, SK Rapid, Sokol Maribor, SPD Ruše. Iz Ljubljane in Gorenjskega: SK Ilirija, Smučarski klub Ljubljana, SK Dovje-Mojstrana, SPD Kranjska gora, Bratstvo Jesenice; iz Gradca jc startal Keglevvitsch. Favoriti so bili radi izostanka Nemcev in Čehov Ljubljančani in Gorenjci, predvsem Jakopič, Janša, Bervar, Smolej in drugi. Start je sledil točno ob 9, ko je starter spustil prvega tekmovalca, za katerim so si sledili v naglih presledkih ostali. Po 10 so se pričakovali prvi tekmovalci na cilju. Najboljši čas dneva je dosegel Franc Smolej (Bratstvo Jesenice), ki je ! prevozil celo progo v 1,24,39; drugi najboljši čas je dosegel Joško Janša (Ilirija Ljubljana) v 1,25.21. Tretji je bil državni prvak Jakopič Albin (SK Dovje-Mojstrana) v 1,28.14. Naslednji je bil Stane Bervar (Smučarski klub Ljubljana) v 1,28.19. Sledili so Šramel Bogo, nato pa prvi Mariborčan Ljuban Mušič (SPD Maribor) 1,31.50, nato Bogomir Neuman (SPD Maribor), Hans Heller (SK Rapid, Maribor), deveti Vodenik (SPD Maribor). Sledil je Zore iz Kranjske gore, 11. je bil Pinter (Marib. smuč. klub), nato Škapin in Juritsch (oba Smuč. klub Maribor). Kot 14. je prispel tolje (Smuč. klub Ljubljana) in 15. Legvard (SPD Maribor). Juritsch, ki je veljal za enega favoritov, si je zlomil smučko, pa je kljub temu dosegel lep čas. Rezultati so zelo lepi ter svedočijo o sijajni kondiciji in dobrem treningu naših tekmovalcev. Snežne . razmere so zelo dobre. Jutri bodo tekme v skokih. Nove redukcije delavstva v koški impregn'rn ci Maribor, 20. februarja. Riidigerjeva tovarna in impregnirnica železniških pragov in brzojavnih drogov v Hočah pri Mariboru je ponovno omejila svoj obrat ter odpustila zopet nadaljnjih 25 delavcev iz službe. Skupno je ta tovarna odpustila v kratkem razdobju 105 delavcev. Občutno so prizadeti okoličani iz lloč, ki so bili povečini zaposleni v tej tovarni. Llsodno sovraštvo med sosedoma Maribor, 20. februarja. Mariborski veliki senat se je danes bavil z žalostnim slučajem usodnega sovraštva nted sosedi, ki se je končalo s tragično smrtjo enega in s težko poškodbo drugega. Zagovarjal se je 50 letni posestnik Franc Meško iz Muretincev, kateremu očita obtožnica, da je usmrtil z vbodljajem v srce svojega soseda, posestnika Alojza Strelca. Med obtožencem in njegovo pokojno žrtvijo je vladalo kakor navaja obtožnica, že delj časa hudo sovraštvo, katerega je še razpihalo dejstvo, da je dolžil obloženi pokojnega tatvine, češ, da mu je kradel pred dvema letoma začimbo. — Cestokrat je prišlo med obema do prerekanja in tudi do nevarnosti, da se dejansko zgrabila. Tako je nekoč preganjal obdolženec Strelca s kamnom v roki po vasi, drugokrat pa je zopet Strelec napadel Meška s sekiro, da se tu ii je komaj umaknil v svojo hišo, po kateri je nalo Strelec razbijal s sekiro. Dogodilo se je to dne 7. novembra proti večeru. Od obtoženčevega doma je odšel pokojni Strelec domov ter se vlegel k počitku. Kmalu pa je prišel za njim Meško ter ga izzval iz hiše na prosto. Tu ga je nap.idel z nožem ter mu zadal več ran, od teh eno smrtno v srce. Strelec je obležal mrtev ter so ga našli šele naslednjega jutra, v sami spodnji obleki ležati poleg vogala svojega doma. Umora je bil takoj osumljen obdolženec. Zagovarjal pa se je s pijanostjo in silo-braiiom, ker da je Strelec mahal proti njemu z nekim predmetom. Obtoženec je bil obsojen na osem let robije in trajno izgubo častnih pravic. i-] Sprememba voznega reda. Z današnjim dnem je vozni red Liningerjevega avl busnega podjetja na progi Maribor-Ptui izpremeitien. Več trlej v lurlasnem delu. □ Povečani in prenovljeni trgovski prostori. Ugledni tukajšnji trgovec Karol Jančič ima sedaj svojo trgovino v povečanih in lepo prenovljenih prostorih v isti hiši kakor doslej na Aleksandrovi cesti 11. Več glej v oglasnem delu lista. Celje Doli s cenami nogavic 1 Da moremo prilagoditi cene kupni moči kon-zumenta ne samo v obutvi, ampak tudi v nogavicah, smo zaključili pri domačih tvornicah velike količine moških, ženskih in otroških nogavic. S tem odstranjujemo nezaposlenost in znižujemo cene: ženske svilene nogavice v vseh modnih barvah, stale so preje Din 49- sedaj Din 55' ženske flor nogavice, naša znana vrsta, stala je prej moške svilene nogavice v vseh modnih barvah stale so preje Din 25*- sedai Din 15'- Din 25 - sedaj Din 19- ženske flor nogavice, ki so stale preje Din 15'- sedaj Din 9- otroške nogavice iz sukanca čez kolena po velikosti Din 8'-. IO*-12'- moške nogavice iz sukanca v vseh modnih desenih stale so preje D 15'- sedaj Din 10»- moške nogavice močnejše stale so preje Din 10'- sedaj Din T- Otroške soknice po velikosti Din T- in Din 9* Želimo našim odjemalcem nuditi najdovrše-nejšo postrežbo ne samo v obutvi ampak tudi v nogavicah. Kupujte naše nogavice, dobre so in poceni. Ljubljana Ka' bo danes & Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla na Zg. Hudinji v starosti 85 let zasebnica Terezija Bela-kova. — Isti dan je umrl na Zg. Hudinji enoletni Jožef Oolej, sin tovarniškega delavca. — V Gaber-ju je umrla dveletna slikarjeva hčerka Štefanija Zdolškova. — V javni bolnišnici je umrla dveletna Alberlina Streicherjeva, hčerka progovnega delavca v Tremerjih. Rajnim blag spomin, žalujočim pa naše eožaljel & Kmečki oderuh pred sodiščem. V jeseni 1930 je posestnik Štraus v Brdcah pri Dobrni pogorel. Pri požaru mu je poginila tudi vsa živina. Takrat je ponudil štrausu posestnik Pogorevc Matevž iz Socke v nakup junca. Štraus ni imel pojma, kakšne so cene živini. To nevednost je izrabil Pogorevc in mu prodal junca, ki ni bil po izjavah prič vreden več od 1000 Din, za celih 2250 Din. štraus je v kratkem času odplačal 2200 Din. Nepričakovano pa dobi opomin od odvetnika za 1790 Din, čeprav je bil Pogorevcu dolžan še 50 Din. V strahu, posebno-, ker so mu sosedje pravili, da je boljšo, da plača, kakor da se spusti v pravdo, ker bo moral plačati, ker Pogorevcu nimajo kaj vzeti, je prodal junca zn 7IK) Din in izplačal Pogorevcu 000 Din, nato pa zadevo ovadil orožnikom. V petek 19. februarja se je vršila pred okrožnim sodiščem razprava zoper Pogorevi ■a zaradi prestopka oderuštva po § 357. Razpravo jc vodil sodnik Ra-dej, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Požar, branil pa je obtoženca dr. Raji), zasebnega udeleženca pa je zastopal dr. Božič. Državni tožilec je poudarjal, da je izviralo dejanje obloženca iz pohlepa po denarju in je zato predlagal, naj «e obsodi na visoko denarno kazen. Sodnik je obsodil Pogo-revca v smislu obtožnice na 4 mesece strogega zapora. na 2400 Din globe, odnosno 40 dni zapora, na odškodnino zasebnemu udeležencu V* ' Din (glede ostale terjatve ga je zavrnil na pol -iv Ine pravde), na pl ičilo stroškov iu na dveletno i/"iiho častnih 1 pravic. Drama: Ob 15: »Arsene Lupin«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Zdravnik na razpotju*. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Sevlljski brivec«. Izven. Znižane cene. Union: Ob 9: Treznostni kongres. Rokodelski dom: Ob 20: »Razvalina življenja«. Kino Kodeljevo: Ob pol 4: »Vitez Kalifornije« (Tom Mix). Ob pol 6 in 8: »Hadži Murni: (Ivan Možuhln). šišenska prosvetn: Ob 20: Drama »Vest«. Kino Ljubljanski dvor: Ob 11: Koncert na orglice. Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik. Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. KAJ BO JUTRI? Drama: »Zapravljivec«. Red C. Filharmonija: Koncert slovenskega vokalnega kvinteta. Ob 20. Kino Kodeljevo: Ob 8: »Hadži Murat« (Ivan Možuhin). Nočno službo imata lekarni: Mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4 iu mr. Rainor, Miklošičevu cesta 20. © »Razvalina življenja«. To učinkovito dramo iz našega kmetiškegu življenja, ki je_ delo priznanega slovenskega pisatelja Fr. Finžgarja, uprizori Ljudski oder drevi ob 8 v Rokodelskem domu. Zanimanje za to uprizoritev, ki se vrši ob priliki današnjega treznostnega kongresa, je veliko. Zato opozarjamo vse obiskovalce, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji od 10—12 dop. in od 5 popoldne dalje v Rokodelskem domu, Ko-menskega ul. 12, I. nadstropje. © Vaja »Ljubljane« jutri ob 20 v dvorani Akademskega doma. 0 Vokalni koncert Slovenskega vokalnega kvinteta bo v ponedeljek, dne 22. t. m. v Filb.tr-monični dvorani. Slovenski vokalni kvintet je pri nas že splošno znan in priznan kot izvrsten pevski faktor. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 0 Vojaški obvezniki, ki stanujejo v Ljubljani iu so v Ljubljano pristojni, naj i a k o j oddajo svoje vojaške knjižice v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št 7-L, soba št. 1, da se jim vpiše razpored. Kdor svojo izkaznice do konca tega meseca ne bo oddal, bo občutno kaznovan po voj. kazenskem zakonu. Obenem pa se opozarjajo vsi v Ljubljani bivajoči obvezniki od 18 do 50 leta starosti, neglede na njihovo pristojnost, da morajo imeti svoje bivališče prijavljeno tudi v mestnem vojaškem uradu in ne samo na policiji, ter da morajo imeti svojo vojaško zglasitev potrjeno v voj. knjižicah ali drugih listinah, sicer bodo kaznovani po voj. kazenskem zakonu. Vojaški obvezniki so vsi moški od 18 do 50 leta starosti in sicer tako listi, ki so dolžni osebno služiti vojake, kakor ludi tisti, ki so radi svoje nesposobnosti dolžni plačevali vojni c o (vojaško takso). Vsi morajo biti vojaško zglašeni. 0 Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo, dne 24. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma gospod stolni vikar Alojzij Košmerlj o vPo-kristjnnjenju evropskih narodov«. Predavanje bodo pojasnjevale mnogoštevilne skioptično slike. Priče-tek je ločno ob 8 zvečer. • Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska .ulica 8. 0 Šentpetersko prosvetno društvo sporoča svojim članom, da bo v ponedeljek zvečer ob 8 predavanje gosp. prof. dr. Capudra. Vstop prost O Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev za Jugoslavijo ima predavanje o zelo važnih aktualnih vprašanjih nameščencev in sicer 25. t. m. ob 8 zvečer v Delavski zbornici (mala dvorana, vis-a-vis knjižnice). Tema: Novi obrtni zakon s posebnim ozirom na pravil« in dolžnosti nameščencev. 2. Starostno in invalidno zavarovanje nameščencev v zvezi z novim o6nulkom pokojninskega zavarovanja za nameščence in trgovske sotrudnike. Vabljeni vsi nameščenci in zaintere-siranci. — Odbor. 0 Cankarjeve »Hlapce« ponovi srednješolska organizacija »Žare na državni klasični gimnaziji v Ljubljani, na splošno željo občinstva, ki pri premieri ni moglo dobiti prostora. Že prva vprizoritev je imela velik uspeh, brez dvomu pa bo imela repriza še večjega. Od predstave do predstave se nam kažejo Cankarjeve vrednote, ki so neizčrpne — vedno odkrijemo kaj novega, nam nepoznanega. Repriza bo po znižanih dramskih cenah. Občinstvo opozarjamo, naj si vstopnice zagotovi v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Repriza bo dne 23. t. m. ob 8 zvečer. O »Svoboda« in »Zarja« priredita v sredo, dno 24. februarja 1932 ob 20 v dvorani Delavske zbornice VIII. delavski prosvetni večer. Spored je bogat in lep in bo ta večer eden dosedaj najlepših prosvetnih večerov. — Sodelujejo: Delavska godba Zarja«, konservatoristi: Drago Burger, Drago Žagar, Božena Šaplja, Anica Šeberjova, Bojan Adamič, koncertna pevka Frankovska-Vukova. govorilni zbor Del. odra »Svobode,:. Na sporedu sta dve skladbi od mladega skladatelja Jos. Grbca: •Zelja« in »Ljubim Te«, ki se pojeta ta večer prvič. Pisatelj Angelo Cerkvenik pa bo predaval o temi: Na razpotju dveh kultur. Prosvetni večer se bo oddajal ludi po radiu. Vstopnine ni. © Vlom v tvrdko »Jugom,iteriak pred po-jasnitvijo. Dne 30. januarja je bilo, kakor smo že takrat poročali, vlomljeno v prostore tvrdke »Ju-gomalerial; na Dunajski cesli. Neznani vlomilci so se med opoldanskim odmorom splazili s pomočjo ponarejenih ključev in vitrihov v trgovino in odnesli ročno blagajno s približno 7000 Din gotovine. Policija se je zelo trudila, da bi dognala kakšno sled za vlomilci, dolgo pa se ji to ni bolelo posrečiti. Zadnje dni pa je zvedela, da se je tedaj okoli poslovnih lokalov te tvrdke potikal neki Miha P., doma iz Trsta. P. živi sedaj brez dela in brez pravega zaslužka v Ljubljani. Obenem pa je policija dognala, dn je prišel P. s svojim prijateljem P. B. takoj drugi dan po vlomu k nekemu krojaču v Florijanski ulici in naročil zase in za B. novi obleki ter plačal 1000 Din are, teden dni kasneje, ko sta bili obleki že izgotovljeni, pn je plačal še 900 Din. Krojač je pri konfrontirunju a vso gotovostjo spoznal B. in P., čeprav sta oba odločno tajila, da bi bila kdaj pri tem krojaču. Pri hišni preiskavi pri B. je policija našla v drvarnici več obleko in perilu, ki je najbrže ukradeno. Oba odločno tajita, da bi vlomila v »Jugonuiteriak, vendar jima to ne bo dosti pomagalo. Oba sta že izročena sodišču. , © Ni vse zlato, kar se svetil Tudi mleko, pa naj izgleda še tako dobro in čisto, je lahko onesnaženo. Garantirano čisto, zdravo in brez prekuhnva-iijn užitno Bio-mleko pa Vam dobavijo v zaprtih steklenicah Osrednje mlekarne. Dostava na dom. Telefon 2446. 4n . to. Dnevna 'vfeniev "/rta/tečnih jje. x€WtVur -asan Vrr Sfuča/ ArtVitne iieA\Q<.& X« 1o 000 aUt iS.ooo Oin, zattr i/fVaAo- /utOticr Aoiiit , imcde na wt/ixln& verf/nP „ SLovenec: Koledar Nedelja, 21. Februarja (2 poslna nedelja): Feliks, škof; Irena (Miroslava), devica. Ponedeljek, 22. februarja: Sv. Petra stol v An-tiohiji; Marjeta Kortonska, spokornica. Sčip ob 3.07. Herschel napoveduje sneg in viharno vreme. No vi grobovi ■f- V Ljubljani je umrl g. Vido Bratov/., trgovski zastopnik. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! + V Dravogradu je umrl dne 18. t. m. g. Ivan Pernat, oče restavraterja Antona Pernata na Meži, po dolgem, hudem trpljenju. Rajni je bil star lovec, povsod zelo priljubljen. Naj počiva v miru! Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Diplomirali so dne 18. t. in. na juridični fakulteti v Ljubljani: gg. Niko Lenček iz Škofje Loče, Ratta Pleskovič iz Trbovelj, Ela Zupane iz Ljubljane in Skrt Vojko iz Radovljice. Cerkveni vestnih Duhovne vaje v Salezijauskem mladirrkem domu na Kodeljcvem. V zavodu bodo letos trojne duhovne vaje. Prve bodo za žene in dekleta. Pri-čno se prihodnji četrtek ob pol 8 zvečer. Vodil jih bo salezijanec g. A. Luskar. V petek in soboto bo zjutraj ob 5 sv. maša, ob pol 0 pridiga, ob C druga sv. maša, zvečer ob pol 8 govor, litanjie in blagoslov. Zaključek bo v nedeljo ob pol 7 zjutraj. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj bo poskrbljeno za zadostno število spovednikov. — Druge duhovne vaje bodo izključno samo za može. Prično se v četrtek 10. marca in zaključijo na Tiho nedeljo. — Tretje bodo samo za mladeniče. Pričetek v sredo 10. marca, zaključek na praznik sv. Jožefa. * • t Petelin - morilec Ruše, 20. februarja. O tragični smrti dveletnega deteta gre te dni govorica v Rušah pri Mariboru. Slučaj je nekaj posebnega, ker se najbrže še nikoli ni pripetilo, da bi petelin usmrtil človeka. V Bistrici pri Rušah pa je povzročil hudi Lipnikov petelin smrt dveletnega domačega sinčka. Petelin jc bil znan kot huda žival in pred dnevi se je na domačem dvorišču spravit na dveletnega fantka, 'ti se je igral na solncu. Srdito se je zaletaval v otroka, ki se je obupno boril s slabotnimi ročicami pred hudo živaljo ter klical jo-kaje na pomoč. Petelinu se je posrečilo fantka par-krat s kljunom močno kavsniti po obrazu ter ga okrainpati s svojimi ostrimi ostrogami. Ko so petelina odgnali ter dečku oprali skavsani in okrvavljeni obrazek, je bilo vse dobro in nihče ni mislil, da bo imel boj med petelinom in otrokom usodne posledice za fantka. Petelinov kljun in kremplji so bili onesnaženi zaradi brskanja po gnoju in so se rane otroku zastrupile. Otrok je kmalu pričel po vsej glavi nenavadno hitro otekati in v kratkem se je razstrupljenje krvi tako razvilo, dn ga ni mogla več rešiti nobena zdravniška pomoč in je dete v hudih bolečinah uinrlo. Ostale vesti — K današnjemu Radio-programu: Opozarjamo nn koncert znamenitega čelista-virtuoza Enrica Mainardi-ja, ki ga p enašamo iz Zagreba od 20.15 do 21,45. Med drugimi so na p ogramu: Grazioli: Adagio; Rovel: Sonata g-dur; Bach: Prelude, Sa-rabande, Gigne; Debusy: Poesie. — Ob 22 sledi evropski konrert iz l^ondona: Koncert dirigira dr. Adrian Cedric Boult. Zastopani so tile skladatelji: llolst Gustav Theodore (r. 1874), (Fugirana uvertura); John Ireland (r. 1879), (Klavirski koncert); Delius Frederik (r. 1803), Pot v raj) in Elgar Sir Eduard (Enigma variacije). — Vse pevovodje in organiste, ki mislijo pristopiti zboru organistov in pevovodij Prosv. zveze, prosimo, naj se priglase vsaj do 15. marca, če se še niso priglasili, ker bomo potem razposlali priglašenim potrebna navodila in note. Pcv. tečaj se bo vršil zopet med počitnicami v Ljubljani, za organiste iz bivše Štajerske pa splošen tečaj v Celju. Oclbor Pevske zveze. — V Službenem listu kraljevske banske dravske banovine št. 14. od 20. februarja t. 1. je objavljena »Uredba o pooblastitvi za izvrševanje javnih geodetsko-geometerskih poslov in o jjogojili za pridobitev pooblastitve dalje »Odločba o zdravljenju drž. uslužbencev in vpdkojencev v javnih bolnišnicah', Odredba lin. ministrstva o blag. in irezorskem razdelku oddelka za drž. računovodstvo m |>roraeun», »Izprememba pravilnika o kovanju zlatnikov«, »Razpisa — uvozno ocarinjanje lepenke iz papirja: — izprememba točke I. navodila C za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Avstrijo«, Zamenjava kovin, drobiža-, »Cestna obveznost lastnikov novo f>ostavljenih zgradb«, Telefonski promet med Jugoslavijo in Bolgarsko«, Tarifno obvestilo o vkladanju vžigalic«, »Ratificiranje konvencije o uporabi nedeljskega počitka v industrijskih podjetjih po Švedski- -i'n-.ti>?» xn|-vodine Luksemburške konvenciji o zaščiti avtorske pravice., »Prislo|i Grške konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del« in »Objave o jiobiranju občinskih trošarin v letu 1932«. — Razpis književnih nagrad. Mladinska matica misli izdati za Miklavža v izredni publikaciji knjigo za najmlajše šolske otroke in razpisuje zato dve nagradi, prvo v znesku 2000, drugo pa 1000 Din za dvoje najboljših del. Po obsegu naj delo ne presega štirih tiskanih pol formata izrednih Matičnih kronika | jmblikacij. Snov poljubna. Delo je lahko literarno , ali slikarsko, pisano v prozi ali v verzih, glavno jo, da je umetnina, ki bo primerna Miklavžev dar za otroke od šestih do devetih let. Nagrajeni deli dobita tudi običajen honorar. Rokopise naj jioš-| Ijejo pisatelji, oziroma slikarji pod geslom, s ka-! terim naj bo opremljena tudi zaprta kuverta z av-j torjevim naslovom. Manuskripte sprejema do dne 1. avgusta tajništvo Mladinske matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 0. Tam dobe pisatelji tudi po-drobnejša pojasnila. - Odbor Mladinske matice. — Dr. Jos. Turk, Cerkvena zgodovina, je izšla j m se dobiva v Misijonski tiskarni (Domžale). Cena I 100 Din. i — Karitas v Avstriji. Iz iCaritas-Handbuch j fur Osterreieh« povzemamo, da so v Avstriji koncu | lota 1927 osnovali posmrtninsko zavarovanje »Karitas«, ki je zgrajeno na zavarovalno tehnični podlagi, kot pododdelek velike Avstrijske zavarovalnice. Mesečno ima Karitas« povprečno 10.000 novih članov. Ta Karitas:: ima prav iste cenike in ugodnosti, kot jih ima našn »Karitas« (pododdelek Vzajemne zavarovalnice), ki je bila osnovana v jeseni leta 1931 in ki ima svoj lokal v Ljubljani v palači Vzajemne zavarovalnice. Kaj moramo vedeti o čokoladi Nekaj, o čemer je naše občinstvo še premalo poučeno, je to, da ne zna razlikovati med kuhinjsko in dezertno čokolado in čokoladno pomako. Kuhinjska čokolada je izdelana iz cenejših surovin na enostaven način. Rabimo jo v prvi vrsti za kuho. Čeprav je nekoliko groba in pusta, jo prodajajo kot cenejše blago tudi v tablicah, za uživanje v surovem stanju. Dezertna čokolada je izdelana iz najfinejših kakaovih zrn z večjim ali manjšim pridatkom ka-kaovega masla. Izdelujejo jo po posebnih receptih in kompliciranem in dolgotrajnem mašinelnem postopku. Ta vrsta čokolade je finega okusa, prijetnega vonja in se v ustih prijetno topi. Med dezertnimi čokoladnimi vrstami se posebno odlikujejo »Mlekita- z mlečnim, »Kavita? z kavinim, »Maslita« z maslenim in »Grenkita« z ogre-njenim okusom. Vsak si izbira čokolado po svoiem okusu. Potrebno je, da si zapomni končnico »ita«, poleni bo v trgovini lahko dobil, kar mu prija. Čokoladno pomako rabijo gospodinje in kuharice za razno pecivo, zlasti pa za glaziranje tort. Ta kakovost je slična dezortni. vsebuje pa še večjo primes kakaovega masla. Tudi to čokolado dobimo lahko v prvovrstni kakovosti pod imenom Poma-kita«. — Zopet nesreča pri slamoreznici. V Dobrovi se je presnočnjim zopet ponesrečil otrok, ki se je preveč smukal okoli slamoreznice. 6 letni sinček jjosestnika, Slavko Setnikar iz Dobrove 55, je vtaknil desno roko v stroj, ki mu je poškodoval prste in roko. Otrok je bil prejDeljan v ljubljansko bo- nišnico.--Razen njega je bolnišnica sprejela še tri ponesrečence. 26 letni jxiljski dninar Jernej Jerebič iz Najnarjev 21 pri Trebeljevem je vozil drva. Voz pa ga ie tako pritisnil ob ograjo, da je Jerebič dobil hude notranje poškodbe. — V Malem Mengšu se je ponesrečil 16 letni pečarski vajenec Franc Vrhovnik. Padel je pri mojstru tako nesrečno po stopnjicah, da si je zlomil desno nogo. Pri sankanju se je ponesrečil 11 letni Rado Kolih z Javornika 97 pri Jesenicah. Zlomil si je levo nogo. — Pri slabi prebavi, jiomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kužnih izpuščajih, tvorili urejuje naravna »Franz-Josef« grenčica iz-borno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in .špecerijskih trgovinah. Emicem in iosereniom! V današnji številki prično izhajati za bližnjo Veliko noč pisma inserentom, kijih piše „Eden izmed sto tisoč odjemalcev." Pisma bodo izhajala v presledkih na 5. strani zgoraj v desnem kotu. — Današnjo številko smo poslali vsem inserentom, tudi takim, ki niso naši naročniki, ker priobčujemo v naši stalni rubriki ,Učinkovia reklama' dva pereča članka o učinkovitem inseratu. Oglasni oddelek .,Slovenca" — IV. pehotna podčastniška šola »Kraljice Marije« v Zagrebu sprejme z 10. majem večje šte- j vilo gojencev, ki morajo znati pisali in brali. Sta-| rost 17 do 21 tet. Pogoji za sprejem so na razpolago jiri županstvih, orožni škili postajah, upra-I viteljstvih ljudskih šol. vojnih okrožjih in pri peš-I jiolkih. — Oglasi naj se Angel a S k u š e k . ki je | do L novembra 1931 bivala v Mariboru, Miklošičeva 6. Čaka jo prijetno presenečenje! Svoj naslov I naj jroslje upravi r-Slovenca« v Ljubljani. — Obedi zbor Podpornega društva železniških upokojencev v Ljubljani se bo vršil dne 0. marca t. 1. v dvorani OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Začetek ob 8 zjubaj. K obilni udeležbi vabi odbor. — Čiščenje liške proge. Pri Zrmanjih so začeli čistiti železniško progo, ker je nehalo snežili in tudi burja več ne brije. Pri čiščenju se je smrl-no ponesrečil en delavec, dva sta pa hudo ranjena. Upajo, dn bodo v treh dneh progo toliko očistili, dn bodo lahko vozili vlaki. Na srednjem dalmatinskem primorju je burjo ponehala in nastalo je lepo Rolnčno vreme. — Bakar in Stišak za pomorsko akademijo. Na seji mestnega zastopstva na Sušaku je bil z ozirom nn poročilo, da namerava ministrstvo ukiniti pomorsko akademijo v Bakru, stavljen predlog, da se začne akcija za ohranitev akademije. Mesto Sušak naj se pridruži tozadevni akciji Bakra. Predlog je bil soglasno sprejel. —• Tele ra 40 dinarjev. Nrospekte! — »Karitas«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. — Popravljena narava. Človeški duh obvlada ludi to, kar narava jiokvari. Posebno velja to za ne- | dostake kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-jiomada za zaščito ; kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lon-; čka brez daljnjih st oškov 40 Din) ter Fellerjeva j Elsa-mila lepote iu zd avja (5 kosov 52 Din fran-' ko). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller.1 Stubica Donja, Elzatrg 134, Savska banovina. KINO K0DELJEV0 / Telefon št. 31-f>2 Danes ob 'i4 tOlll v filmu mil KALlfOttlMIlE Danes ob 0 in 8, ter utri ob 8 iia&ž« nw\i !^ru.kov Vstopnina Din 8, 6, 5 iu 4 — Igri »Pri kapelici« in »Prisegam«, obe spisal p. Kazimir Zakrajšek. sta izšli predelani. Izdalo Prosvetno društvo pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Vsa Prosvetna društva jih dobe vsako po en iztis. Prosimo, da jih obdrže. Cisti dobiček je namenjen novemu prosvetnemu domu pri Sv. Krištoiu. Jiaroče se pri Prosvetnem društvu, Dunajska 52, Ljubljana. Cena >Pri kapelici« 8 Din. Prisegami 10 Din. — Geografski in hidrogralski ročni zemljevid Jugoslavije. Založba Učiteljski dom v Mariboru je izdala pri ponatisu znanega Bnš-Dinmikovega ročnega šolskega zemljevida Jugoslavije istega tudi i brez imen v omejeni nakladi. Zlasti naše meščanske in srednje šole so j>ogrešaIe takih nemih zem-| Ijevidov o naši državi, ker se potoni njih bolj utrdi i in tudi lažje kontrolira resnično znanje. — Prav umestno je, da so na tem zemljevidu zaznnmovani tudi vsi večji kraji, seveda brez imen. —- Zaprtje. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo. da se je jiokazala naravna Franz-Josef-grenčica posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. __Zn negovanje telesa, za jačanje udov in zaščito jired obolenjem, je Felle jev Elsafluid priznano domače sredstvo iu kozmotikum — že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 0 Din, i dvojna steklenica 9 Din povsod. Po poŠti 9 j>oskus-nih ali 0 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 02 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg 131, Savska banovina. Trbovlje Birma bo letos tudi v naši župniji in sie^r 5. maja. Novo izolirniro drbimo. Denar za njo se je i že nabral v prejšnjih letih (okoli 700.000 Din), i največ od bivšega zdravstvenega okrožja. Postavljena bo na novokujdjenom svetu, nad Parašuhom. Stara izolirnica poleg meščanske šole, na tako p o-metnem kraju ni več mogoča, se bo porabila za občinsko ubožnico. Dosedanja ubožnica v Hrastniku pa je na prodaj. Prireditve. — Krekova mladina uprizori v Fo: tejevi dvorani narodno igro s petjem in godbo Stari Illja«, danes — nedeljo - popoldne ob 4. Pevsko d ušivo »Zarja pa priredi pevski koncert moškega zbora v Društvenem domu popoldne ob petih. Delavsko pevsko društvo Zarjnc-Dohrna priredi pevski koncert danes ob 5 popoldne v društvenem domu. Železniki Dobrodelnost. V petek 19. t. m. je začela poslovati v cerkvenem domu kuhinja. Takoj prvi dan je dobilo zajtrk okrog 50 otrok. Kako jih je bilo veselje gledati, ko so veselih obrazov in s kosi kruha v rokah hodili, otroci z doma v šolo. Vsa čast gre župnijskemu dobrodelnemu odboru, ki pod predsedstvom g. Thaierjeve skuša na vso načine lajšali bedo v našem kraiu. Plemenita gesta g. Egra, g. Jos. Giobofcnika in Hranilnice v Železnikih, ki so darovali prvi 2000 Din, druga dva vsak po 1000 Din in še nekaj manjših darovalcev je omogočilo občinskemu dobrodelnemu odboru, da je skupno z župnim dobrodelnim odborom naročil vagon koruze, ki se bo razdelila med najbolj potrebne zastonj, kateri pa imajo kaj malega zaslužka, jo bodo pa dobili po režijski ceni 1 Din za kilogram. Prosvetno druitvo vprizori na sredpostno nedeljo svetopisemsko igro iz starega zakona F«lc ro . Čisli dobiček ie namenjen s dobrodelne namen« Učinkovit in dobrega okusa e KR&SIVAK., BAVEF? priznano sredstvo proli kašlju iu » e ' bronhija nem katarju. V t / Odobreno od Min soc. politike iu na-rodnega zdravja S št 1433, 6. II. 1932 Ljubljana, LM. februarja. Odjemalec — to si tudi Ti, spoštovani bralec! 0 odjemalcu - vladarju boste prihodnjič lahko brali tu na tent mestu. To, kar ima povedati obrtnikom, trgovcem in industrijalcem, bo gotovo tudi Vas zanimalo. Pustite ga, naj pripoveduje, kaj misli o moderni reklami, in sledite njegovim izvajanjem. V kratkem Vam bomo nudili priliko, tla se udeležite velikega razpisa nagrad, ki obravnava slič-ne misli. Pripravljenih imamo za Vas 75 nagrad, izmed katerih znaša prva celih 3000 Din. Tc na grade so tembolj željene, če Vam že sedaj povem, da Vas ne bo nič stalo, če sp boste udeležili razpisa! Tudi zu Vas inserente — in lo sto vi obrtniki, trgovci in industrijalci — imam pripravljena vesela presenečenja. 0 tem pa zvesto več v pismih, ki Vam jih začnemo pošiljati jutri. Pazno jih preberite in no pozabite! Cesa ne pozabite, boste že brali... V zvezi s pismi priobčujemo v današnji številki v naši stalni rubriki Učinkovita reklama, ki sc je tokrat preselila pred male oglase, dva članka o učinkovitem inseratu: >Tudi mali oglasi prodajajo« in Na kaj pazite pri sestavljanju oglasov«. V korist Vam bo, tako bralcem kakor tudi inserentom, če ta dva članka shranite, ker boste v njih našli opozorila, ki sto si jih nedvomno že mnogokrat želeli. Tisti, ki pifma slučajno ne bi prejeli, pišite ponj na oglasni oddelek Slovenca« v Ljubljani. Več v »Slovencu« v sredo, dne 2'1. februarja. Eden izmed sto tisoč odjemalcev Vsem bralcem -Slovenca«! Iz raznih krajev Moste pri Ljubljani. Podj»isana Marija Brajrr izjavljam, da ni res, da bi se bil g. dr. Fr. Blatuik, ravnatelj Salezijanskega mladinskega doma na Ko-deljevcm izrazil, da mojemu otroku ne dovoli, da bi bil jiri božičnici obda.ovan, ker je član sokolske organizacije. Gosj>odu ravnatelju sc zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega preganjanja in svoje tozadevno govorjenje obžalujem. — Ljubljana, 18. i t. m. 1932. — Marija Brajer. Moste pri Ljubljani. Drevi ob pol 20 vprizo-rijo člani Prosv. društva gledališko predstavo. — Knjižnica je odprla vsak večer od 19—20. V zadnjem času je pomnožena s številnimi novimi knjigami. ki so vsakomur na razpolago. — Knjige Mohorjeve d užbe lahko naročite pri hišniku v Ljudskem domu. Sneberjc-Zndnbrova. Krekova družina vprizori danes ob 15 v šmartnem v pevskem domu burko Trije vaški svetniki«. D. M. v Polju. Prosvetno društvo ^Poljec vprizori danes ob 4 popoldne Jalnovo igro ->DonK. — Jutri, v ponedeljek, pa bo v Domu delavski prosvetni večer. Spored: godba, petje in še kaj povrhu ler predavanje o delavskem aktualnem vprašanju. Predavatelj iz Ljubljane. Začetek ob 20 Claiii prosti, nečlani 2 Din vstopnine. Domžale. Odhod učiteljice gdč. Anice Lazar-I jeve iz Domžal v Cemšenik, je povzročil v trgu in okolici splošno žalost. Dne 18. t. m. zvečer so ji priredili podoknico v slovo. Zbralo se je številno občinstvo iz Domžal in okolice. Zaigrala jc domžalska godba in zapeli so pevci. Ko je godba odigrala prvi komad, je splošno priljublienl tu ugledni trgovec Jos. Senica v lepih besedah spre-j govoril občinstvu. Obžaloval je odhod vzorne učiteljice, častital narodu, ki ima take vzgojiteljice ter želel gdč. Lazarjevi na novem mestu obilo . uspehov. Občinstvo mu jc navdušeno pritrjevalo Runtole, občina Skoljavas. V nedeljo 14. febr. j jo obhajal svoj god in 60 letnico g. Valentin Samec, posestnik v Runtovljah. Jubilant je velezaslužen mož v našem kraju. Od 1903 jo neprenehoma občinski odbornik v ftkofjivasi, šesto lelo cerkveni ključar v Vojniku ler deseto lelo načelnik šolskega odbora drž. incšč. šole v Vojniku. 28. februarja 1901 je bil izvoljen v načelstvo Posojilnice v Vojniku. Od 12. aprila 1924 je načelnik Posojilnice. On dela povsod z ljubeznijo za svoje iu nesebično za Posojilnico. Cilj mu je vedno pomagali svojemu bližnjemu. Od mladih let naprej je vedno vnel kristjan in zaveden Slovenec. Priljubljenemu jubilantu kličemo: Ohrani naj Te Vsemogočni še mnogo le! v filem zdravju ter svojem varstvu 1 St. Pavel v Sav. dolini. Dne 17. februarja smo spremili k zadnjemu počitku Antona Farčnlka. ki je v 37. lotu starosti, previden s sv. zakramenti, .---itisnil oči. Pokojnik zapušča ženo in dva otroka. Bil je skrben gospodar: po poklicu zidar. N. p. v m.! Ptui Pesem srednješolske m'adbe. Zbrala se je mariborska srednješolka mladina iz 5 zavodov okoli svojega neumornega in idealnega pevovodje prof. Schvveigerja, da izlije svoja prekipevajoča čuvstva v prelepo melodijo slovenske narodne pesmi. V nedeljo 14. t. m. so pohiteli mladi pevci in pevke, okrog 80 po številu, v Ptuj, da ga ogrejejo in vžgo z ognjem narodne pesmi. Peli so v gledališču, ki je bilo razen par sedežev dobro zasedeno. Nenavadno oster mraz je bil vzrok, da je bila hiša hladna, čeprav so kurili od 8 dalje. Zunaj mraz a v mladih srcih ogenj in po par pesmih je pojoča mladina ogrela sebe in poslušalce. Na programu so bili: E. Adamič s 6 pesmimi, Dolinar 4, Dev in Schwab po 3, Paučič in Schvveiger po 2 in Fleišman s »Triglavom«, ki ie zaključil koncert kot močna in efektna pika. Pestrost programa so povečali solisti. Vijolinistka Inka Dernovškova je zaigrala B. Smetanovo Že večkrat priznana tehnika in topla čuvslvenost je lila iz njenih prstov v ubogljivi lok in strune. V. Jenko je zelo ugajal s 6vojim mehkim in seveda še nekoliko lahkim tenorjem. H. Čerič ima lep in obsežen bariton, a naj bi že enkrat dvignil tudi izgovorjavo na višino svojega glasu, Prijetna novost na koncertu so bile Schvvabove »Prleške« s spremljevalcem harmonike. Nekako iedro vsega koncerta pa je bil E. Adamič s svojimi ženskimi zbori, ki so bili šele pred kratkim natisnjeni. V njih 6e je združila publika in zbor in se opajala ob sladkih akordih. Adamič je res naš, čisto naš, iz njega diha naša zemlja in človek se ne more izviti obiemu njegovih toplih čuvstev. Zbor poje zelo lepo, ženski zbor pa prevladuje nad moškim ne le po ja-kosti glasov, temveč tudi in predvsem po lepoti glasov. Basi močni, široki a stali so prenizko, tako da niso prišli do jakosti, ki jo imajo. Tenor ni slab, je sonoren, a če bi se pomnoHl, bi 6e še bolj harmonično vlil v zbor. Zbor raste od nastopa do nastopa in se lahko podvrže kritiki naših najboljših zborov. Vendar cilj je še visoko, še bo treba vaj, še žrtev. Ne bi bil tako gostobeseden, da ni ta zbor edinstven ne le v Sloveniii, temveč najbrže v vsej državi. Imamo sicer pevske zbore na posameznih zavodih, a da se združijo srednješolci več zavodov v en sam zbor, v tem pa vodi naš Maribor. Ponosni smo na naše dijake in dajemo jim zasluženo pohvalo tako zboru in duši zbora, pevovodji prof. Schvveigerju. Maribor pa naj pokaže svoje dopadenje nad mladimi s tem, da v lepem številu pohiti na koncert, ki ga priredi zbor v začetku marca. Naj doni pesem srednješolske mladine po lepi Sloveniii, a naj splava njena melodija tudi oreko slovenskih mej med iužne brale. P. Požar. Ponoči na 17. februar je izbruhnil v vi-ničariji v Kicaru, last Janeza Majeriča, posestnika v Podvincih, požar, ki je popolnoma vpepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Škoda znaša nad 5000 Din, zavarovano pa je bilo vse le za 2000 dinarjev. Ruše Posnemajte! Že smo mislili, da ee bo naša akcija za brezposelne morala omejiti v svojem številu podpor na minimum kljub novim prošnjam, ker je dotok podpor začel pojemati. V tem neprijetnem trenutku pa se je gosp. predsednik akcije podal k vodstvu tovarne za dušik na razgovor o krizi, ki grozi zadati smrtni udarec pomožni akciji. In v osebi gosp. ravnatelja Maderia je našel blago in s trpečimi čuteče srce. Gosp. ravnatelj se kljub temu, da je tovarna že prispevala za brezposelne 5000 Din v denarju in 3000 kg krompirja, ni pomišlial še priskočiti breztioselnim r,a pomoč. Gosp. Mader je namreč obljubil, da bo tovarna za dušik krila ve&. primanjkljaj, ki ga bo odbor za podporo brezposelnim imel do ko"ca marca t. 1. In kdor pozna gosp. ravnatelja, ve, da bo svojo obljubo tudi izpolnil v imenu tovarne. Tako je sedaj zagotovljena podpora nad 200 brezposelnim do konca marca In upamo, da govorimo iz srca vseh, ki jih pomožna akcija podpira, ie izrečemo gosp. ravnatelju vaderju na tem me-»tu javno zahvalo za tako velikodušni čin. Smuk. Danes se vrše sankaške tekme na progi Sv. Areh mimo gosp. Čandra v Ruše. Smrt kosL Umrla je te dni 32 let e.tara Marija Jaušnik, stanujoča na Bezeni. Zapušča tri nepreskrbljene otroke in žalostnega soproga. Naj v miru počiva! Slovenigradec Le tako naprej. Fantovski odsek v Starem trgu je postal zadnje čase zelo agilen. V teku kratkega časa je priredil že dve smučarski tekmi. Drugo tekmo je priredil v nedeljo 14. t. m. na 8 km dolgi precej težavni progi. Tekmovalo je 12 tekmovalcev, ki so vsri srečno prispeli na cilj. Prvi je prispel na cilj Franc Konečnik v 23.15 min., drugi Knez Franc v 23.35 min., tretji Gams Pavel v 24.30 min in četrti Konečnik Avgust v 25 min. Predsednik Km. bralnega društva g. Spesny je nato zmagovalcem čestital ter razdelil nagrade Prosvetno-sportni tečaj se vrši danes v Zadružnem domu, v ponedeljek 22. t. m. pa smučarski tečaj v Starem trgu Predavatelji in vaditelji pridejo iz Maribora od Fantovske podzveze. Obrtno društvo je imelo preteklo nedelio 14. t. m. svoj redni občni zbor, katero je izvolilo zopet stari odbor s predsednikom gosp. Ivanom Kasselnom na čelu. Oba šetstederska kmetijska tečaja tako v Šmartnem kakor v Šoštanju, ki jih vodi tukajšnji kmetijski referent Wernig, sta dobro obiskana. Brez dvoma bosta oba tečaja dosegla zaželiene uspehe. rm h • w Trztc Prireditve. Z današnjo nedeljo bomo dosegli reko d v številu raznih prireditev v naši fari. Prične se opoldne na Zelenici s smuško tekmo, ob treh bodo pokazali gasilski igralci z Loma pri Sv. Ani Nebesa na zemlji«; istočasno se vrši v dolinski šoli pevski koncert ondotnega novoustanovljenega pevskega društva »Planinka«. Zvečer pa pride Tržič na vrsto. »Svoboda« ig a v svojih prostorih »Begunko«, v telovadnici meščanske šole je velik koncert, kino ima svoj program, a na odru »Našega doma« bomo gledali »Miklovo Zalo«. — Za Tržič je to veliko in bati se je, da ne bo vse tako obiskano, kot žele prireditelji. — V ponedeljek ob osmih bo pa v »Našem domu« prosvetni večer. Na programu je predavanje urednika g. Ko-šička, ki nas bo vodil po francoskih bojiščih izza svetovne vojne. Film »V kraljestvu Zlatoroga« je bil predvajan v s edo in četrtek v Tržiču, pa ne vemo, pod čigavo firmo. Smešno. Kar dvakrat smo brali ta teden v »Jutru« nekaka namigavanja. Nismo prijatelji takih osebnih bojev in izpadov in ne bomo odgovorili z enakim, četudi bi lahko. Ce ima kdo veselje pri tem, da hoče v najhujši zimi taliti maslo na glavah njemu neljubih oseb, pa naj ga ima. Mislimo, da ga ne bo dobil toliko, da bi mu zadostovalo za zabelo za vee postni ča*, Konjice Občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa je letos potekel popolnoma mirno in v najlepšem razpoloženju. Otvoril ga jo predsednik g. vladni svetnih Kari Tretenjak. Najpej je bil prečitan zapisnik zadnjega občnega zbora in brez pripombe odobren. Nato so sledila poročila odbora. Prvi jc poročili g. predsednik T.stenjak o delu v zadnjem poslovnem letu in ugotovil, da je delo odbora v tem letu prekosilo vse nade. Odbor je porabil nad 00.000 Din za nakup zemljišč in za preureditev bolnišnice ter zgradbo nove nujno potrebne izo-lirnice. Nato sta poročala na zadnjem občnem zboru določena pregledovalea gg. Kostanjšek in Šuc ter ugotovila, da so bile vse priloge — tudi za tistih 16.000 Din, za katere jih dr. Rudolf ml. ni na«el — popolnoma v najlepšem redu. Nato so sledila poročila drugih odbo nikov in bila soglasno sprejeta. Preglednika sta ugotovila popolen red ter predlagala odboru nbsolutorij. Dr. Rudolf je predlagal, da se da p. edsedniku in blagajniku ab-solutorij s pohvalo. Njegov predlog je izpopolnil g. Bruderman, češ, da so člani odbora vzajemno delovali in vsi zaslužijo pohvalo. Obveljal je Bru-dermanov predlog in odbor je dobil pohvalo za svoje nesebično delo. Svoječasna revizija 1. 1928 je zahtevala, da se naj ob ačun in proračun ločita radi pregleda. Lanski obračun izkazuje 249.702 Din dohodkov in 242.268 Din izdatkov. Poslovno leto je torej končalo s prebitkom nad 7000 Din kljub velikim izrednim investicijam, ki jih je odbor izvršil. Proračun za prihodnje leto predvideva 150000 ! Din dohodkov in izdatkov. Občni zbor je pooblastil odbor, da najame potrebno posojilo za zgradbo izolirnlce in preureditev bolnice. Po volitvah je bil celoten odbor z vzklikom ponovno izvoljen in je tako p ejel popolno zaupanje za svoje široko-potezno človekoljubno delo. Ljubljansko gledališč« DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 21. februarja ob 15: ARSENE LUPIN. Izven. Znižane cene. — Ob 20: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22. februarja: ZAPRAVLJIVEC. Red C, Torek, 23. februarja: HLAPCI. Igra mladinska organizacija »Žar« ki. gimn. Izven. OPERA Začetek ob 20 Nedelja. 21. februarja ob 15: VIKTORIJA IN NJEN llUZAR. Izven. Znižane cene. — Ob 20: SE-VIUSKI BRIVEC. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22. febr.: Zaprto. LJUDSKI ODER V LJUBLJANI: Danes ob 8 uri zvečer v Rokodelskem domu: »Razvalina življenja«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 21. februarja ob 15: ZEMLJA SMEHLJAJA. Z.iižane cene. Ob 20: PTIČAR. Znižane cene. Gostovanje g. Jos Povheta, člana ljubljanskega gledališča. Ponedeljek, 22. februarja. Zaprto. Torek, 23. februarja ob 20: DIJAK PROSJAK. Premijera. Radio Naš šolski radio v nevarnosti? Iz učiteljskih krogov nam poročajo o naredbi iz konca preteklega meseca, ki prepoveduje vsem narodnim (osnovnim) šolam absolutno vsak nakuo radijskega aparata. Naš šolski radio se je v zadnjih mesecih zelo priljubil in je našel nedeljeno priznanje tudi izven meja naše banovine. Mnogo šol aparata res še ne poseduje. Zato bi vztrajanje na tej naredbi bilo katastrofalno za nadaljnji razvoj našega šolskega radia. Upamo, da se bo dalo doseči primerno tolmačenje te naredbe in da bo naš odbor za šolski radio storil v tem smislu svojo dolžnost. fro^rami Kadio-Lfiihltono« Nedelja. 21. februarja: 8.00 Tajnik Kafol: O oskrbi sadnega drevja s posebnim ozirom na gnojenje in zatiranje škode pred pomladjo. — °.00 Esperanlsko predavanje — 9.~0 Cerkvena glasba. — 10.00 lienos pro*ia'koholnega kongre-a (Union). — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15 15 Dekliška ura: Žena ob času krivoverstev (A. Lebar). — 15.45 Terčelj-Vodopivec: »Srce in denar«, spevoigra, izvaja pevski zbor z Viča. — 16.45 Salonski kvintet. — 20 00 Čajkovski: D koncert za vi-jolino solo in orkester na plo',čah Vijolina: Br. Huberman, orkester berlinske fdharmonije. — 20 45 Samospevi ge. Marije Golobič. — 21 15 Poročilo o rezultatih experimenlal. foretične študije (dr. Fr. Veber). — 21.30 Plošče — 21.50 as, poročila. — 22.05 Evropski prenos iz Londo a' Koncert simfoničnega orkestra BBC. — 22.45 Čas in poročila. Ponedeljek. 22. februarja: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas. plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Prof Pengov: Žito krompir, zelenjava, sadje in sladkor s fiziol. stališča. 19.00 Dr. I. Burian: Ceščina. 19 30 Zdravstvena ura: Pljučnica, nalezljiva bolezen (prim. dr. Meršol). 20.00 Koncert Radio-kvarteta. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Cas, poročila. Drrjgt programi» Ponedeljek. 22. febr.: Belgrad: 12.05 Operni | koncert. 20.30 Komorni koncert. 22.00 Operna glasba. 22.50 Ciganska glasba. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Jugoslov. narodne pesmi. — Budapest: 12.05 Radio orkester. 19.30 Lahka glasba. 20.45 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.45 Britcknerjeva simfonija. 21.85 Koncert graškega opernega orkestra. — Rim: 12.00 Pestra glasba. 17.30 Vokalni koncert. 21 .(K) Vokalni in instrum. koncert. — Berlin: 19.30 Plesni večer. 21.10 Koncert radio orkestra. 22.20 Večerni zabavni koncert. — Praga: 19.20 Jazz. 20.20 Pester koncert. 21.00 Operni prenos. — Langenberg: 20.10 Collegluin musicum. 2.10 Nočna glasba. — Trst: 12.30 Plošče. 13.00 Radio kvintet. 21.00 Vokalni in instrum. koncert. 22.00 Komedija. Torek, 23. febr.: Belgrad: 11.05 Radio orkester. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 17.02 Radio orkester. 20.30 Vokalni koncert tenorista. 21.00 Klavirski koncert. 21.10 Mandoline. — Budapest: 18.00 Karneval. 18.30 »Trlstau in Isolda«, ojiera, nato večerni koncert. — Dunaj: 10.20 Šolski radio 11.80 Opoldanski koncert. 19.30 Zabavna glasba. 20.15 Dunajska glasba. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 17.45 Instrument, koncert. 21.00 Komedija. — Berlin: 20.15 Haydn, koncert šlezi-ške filharmonije. — Praga: 18.30 Moderne balade. 19.05 Brno. 22.20 Plošče. — Langenberg: 20.00 Haydnova simfonija, orkester šlez. filharmonije. 20.30 Koncert orkestra. — Trst: 13.00 Radio kvintet. 19.05 Pestra glasba. 20.13 Izbrana glasba. 20.45 »Pafl&nlnic, opera. Samoupravne finance Iv predlogu proračunu za 1. 1932'33 je predložilo finančno ministrstvo pregled o stanju vseh samoupravnih dohodkov in izdatkov za leto 1930. Objavljeni podalki so sestavljeni jk> banovinah in so bili zato tudi primerjalni podatki za lelo 1929. sestavljeni po banovinah. Skupni izdatki so znašali (vse v milij. Din): lunetske občino mestne občino banovine (odu. oblasti) skupno 1929 616.2 1870.1 646.0 3162.3 1930 608.1 1813.8 874.5 3386.4 Izdatki so torej naraslli zn 7.1%, dočim je od leta 1928. na 1929. znašal prirastek 10.6%. Največji del prirastka je odpadel na banovine, katerih izdatki so se v primeri z izdatki oblasti in okrajev povečali za 228.5 milij. Din. Mestne občine izkazujejo celo manjše izdatke. Povečanje izdatkov kmet-skih občin je pripisovati največ mnogim novim nalogam, katerih izvršitev je država izročila občinam, deloma pa se je razširilo poslovanje onih občin v Bosni in Hercegovini, ki so bile formirane v letu 1929. Izdatki kmetskih občin so znašali 1930. leta 698.1 (646.2). od tega odpade na dravsko banovino 75.0 (47.9) milij. Din. Izdatki mestnih občin pa so znašali 1813.8 (1870.1) milij. Din, V dravski banovini brez Ljubljane pa so znašali 104.4 (86.9) milij. Diu. Izdatki Ljubljane so znašali 106.1 milij. Din, tako da so znašali izdatki vseh občin v dravski banovini 275.5 milij. Din. Pri tem pa je treba vpo- števati, da so tu veduo mišljena tudi podjetja. Občinske doklade so znašale leta 1930 527.2 (373.8) milij. Din v kmetskih občinah, v mestnih pa 258.9 (208) milij. Din. Doklade so bilo odmerjene na to-le višino neposrednih davkov: knietsko občine 537.2 (Ol.O), mestne občine 507.7 (275.4) milij. Din. V dravski banovini so znašale občinske doklade v kmetskih občinah 28.7 (15.4), na državni neposredni davek 47.1 (7.9) milij. Din, v mestnih občinah pa 12.8 (8.0), na državni neposredni davek 20.0 (7.1) milij. Din. Davčna obremenitev v kmetskih občinah j«, znašala v vsej državi 52 Din (59.90 Din), v naši banovini 118.94 (69.23) Din na osebo. Tu so vpo-števani tudi banovinski dohodki in vsote za odkup kuluka. V dravski banovini je bilo za odkup kuluka namenjenih v kmetskih občinah 0.6 aiilij. Din, v mestnili pa brez Ljubljane 0.1 milij. Din. Le šo obremenitev kmetskih občin v donavski banovini je višja kot v dravski, v savski pa jo nižja, dočim je bila še lela 1929. vižja. Tudi v mestnih občinah je obremenitev v naši banovini največja. Povprečna obremenitev za vso državo znaša 267.26 (229.80) Din na prebivalca. Na našo banovino odpade brez Ljubljane 325.13 (278.39). Obremenitev v naši banovini je daleč nad povprečjem in šele donavska banovina izkazuje obremenitev 277.97 (227.98) Din na posameznega prebivalca. Samoupravne davščine so znašale, kakor sledi: 1925 1145.6, 1926 1194.9, 1927 1207.7, 1928 1301.0, 1929 1434.2 in 1930 1923.6 milij. Din. Hranilne vloge L1931 Odsek za gospodarske študije pri Narodni banki je sestavil, kakor smo že poročali, statistiko tujih sredstev uašili bank za preteklo leto. Poleg bank — delniških družb v vsej državi obsega statistika tudi vloge regulativnih hranilnic, o katerih smo redno poročali v »Slovencu«. Po posameznih pokrajinah je bilo gibanje vlog v preteklem letu naslednje (v milijonih Din): 31.12. 1.6. 1.9. 31.12. 1930 1931 1931 1931 Srbija in Črna gora 3520 4152 3706 3343 Hrvatska in Slavonija 4992 4633 4392 4230 Vojvodina 1519 1492 1348 1251 Slovenija: banke 1681 1717 1568 1331 regulat. hranilnice 1128 1220 1217, 1206 Bosna in Hercegovina 816 797 765 * 596 Dalmacija 239 321 239 213 Vsa država 13.880 14.242 13.235 12.170 Ta tabela nam jasno kaže razvoj krize na denarnem trgu v preteklem letu. V prvih petih mesecih leta so najbolj narastle vloge v Srbiji iu Črni gori. Najbolj znatno pa so padle na Hrvatskem, kar kaže, da se je v Zagrebu začela kriza že spomladi meseca maja. Tudi vloge vojvodinskih bank so bile konec maja nižje kot v začetku leta. Še bolj pa se je poostrila kriza med junijem in septembrom. Podatke za 1. september lahko smatramo za izhodno točko, ker se je naval začel šele v drugi polovici meseca. Predvsem opažamo, kako znatne vsote tu- Borza Dne 20. februarja 1932. Denar Pevizni promet na ljubljanski borzi se giblje v normalnih mejah. Ta teden jc znašal 10.2 milj. Din v primeri s 11.0, 9.2, 14.25 in 11.7 milj! Din v prejšnjih tednih. Največ prometa izkazujejo devize Praga, Nevvyo.k, Berlin, Curih in Italija. Vse devize je dala Narodna banka. Curih. Belgrad 9.06. Pariz 20.1925 London 17.69, Nevvvork 512.37, Bruselj 71.475. Milan 26.60, Madrid 39.'.'0, Amsterdam 207.25, Berlin 121.55, Stockliolm 98.70, Oslo 96, Kopenhagen 97.30 Sofija 3.71, Praga 15.175, Varšava 57.45, Ateue 6.60, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.05, Helsingfors 8.80. Žitni trg Novi Sad. Rž bač. 165—170, oves bač., sr.. slav. 125—130, ječmen bač., sr. 63-64 kg 125—130, bač., sr. pomladni 67-68 kg 150—160, koruza bač. gar. kyal. 72.50—75. bač. okol. Sombor 74—75, bač., sr. za marec, april, maj 79—81, ban. gar. kval. 71—73, sr. gar. kval. 73 -75, sr. gar. kval. par. Šid 75—77, moka bač.. ban. kolodvor Og in Ogg 360—380, št. 2 340 360, st. 5 305—315, št. 6 255—265, št 7 190— 200, šl. 8 122.50 127.50, fižol bač.. sr. beli 2% brez vreč 180—185, otrobi bač., sr. v juta vrečah 85—90, ban. v juta vrečah 80—85. Tendenca neizpremenjena. Promet: 31 vagonov. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednji. Pšenica marec 12—12.16, zaklj. 12.01—12 03, maj 13.06 13.13, zaklj. 12.96—98, rž marec 14.22-14.40, zaklj. 14.24—14.25. maj 14.97 15.15. zaklj. 14.99— 15, koruza maj 14.50—14.60, zaklj. 14.50—14.55. Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 67, julij 68.625. okt. 70.25. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 57.75, maj 61.50. julij 62.625, sopt. 64.375, koruza maj 40.25, julij 42.50, sept. 43.75, oves maj 25.625, julij 25.75, rž julij 48.50. jih sredstev so izgubile srbske banke in z njimi hrvatsko ter vojvodinske. Tudi Slovenija ni bila neprizadeta. Manjši odtok je bij zabeležen tudi v Bosni in Hercegovini. Večje izgube tujih sredstev pa datirajo iz zadnjih štirih mesecev preteklega leta. Relativno znatno so bile prizadete srbske ter bosensko-hercegovske banke. Banke v Sloveniji so zgubile tujili sredstev v tej dobi 237 milijonov ali relativno več kot srbske banke, ki so izgubilo v isti dobi 363 milijonov Din. Skupno so vloge v Sloveniji znašale konec leta 1930. (višina vlog regulativnih hranilnic kaže, da niso bile vpoštevane kapitalizirane obresti) 2809 milijonov Din, dne 1. jun. 1931 2937 milij. Din, 1. sept. 1931 2785 milij. Din in konec 1. 1931. (najbrže brez kapitaliziranih obresti, kar dokazujejo podatki regulativnih hranilnic) 2537 milij. Din. Če primerjamo stanje konec leta 1931. s stanjem konec leta 1930., vidimo, da so se zmanjšale, vloge: v Srbiji in črni gori za 177 milij. Din. v Hrvatski in Slavoniji za 662, v Vojvodini za 268, v Sloveniji pri bankah za 350, pri regulativnih hranilnicah so se pa povečale za 78 milij. Diu, skupno torej v Sloveniji so se zmanjšali za 252, v Bosni in Hercegovini za 220 in v Dalmaciji za 26 milij. Din, v vsej državi so hranilne vloge padle za 1710 milij. Din. Zabeležili moramo, da so hranilne vloge v Slo veniji naraščale vseskozi do meseca avgusta. jalo, zato danes upravičeno pričakuje zaščite iu ne redukcij. Govorica, da namerava TPD obrat tukajšnjega rudnika, če že ne popolnoma ustaviti, pa vsaj skrajno omejiti, se še vedno vzdržujejo, čeprav so od nekaterih strani z. nevoljo zatrjuje, da soi-pre-tirane. Nas bi to samo veselilo, da bi bile te govorice pretirane, in bi bili odločujočim faktorjem globoko hvaležni, če bi dali odločno izjavo, da se redukcij ni bali. Spori Redukcije nameščencev pri TPD Senovo, 18 februarja. V torek 16. t. m. je bila odpovedana služba šestim nameščencem tukajšnjega rudnika. Ti nameščenci so bili pri TPG uslužbeni po 12, 20 in eden celo nad 27 let. Keduciranci so vsi očetje, z večjim številom olrok. Med reduciranci je tudi 80-odstotni vojni invalid, kateri bi po invalidskem zakonu moral uživati še posebno zaščito, ler je že 12 let uslužben pri tukajšnjem rudniku v pisarni. Za vse je katastrofalni udarec, ko se po toliko-letnem zvestem službovanju znajdejo nepričakovano na cesti. In pokojnine — — —? To visi pa v zraku, če si jih bodo mogli priboriti. Svoj čas je bilo tukaj odpuščenih več nameščencev. tujih državljanov. Nekateri izmed teh so služili samo po nekaj let, ter so se jim po odpustu iz službe izplnčale visoke odpravnine, s kakršnimi bi si naš skromni nameščenec že ustvaril primerno eksistenco. Pravično bi bilo, da bi naši državljani uživali pri TPD vsaj take pravice, kakor jih uživajo inozrmci. Vse okolnosli kažejo, da se je la redukcija izvršila zaradi varčevanja in jo postalo šest družinskih očetov žrtev. Ali se ne bi več privarčevalo, če bi se začelo pri takih, ki imajo mesečne prejemke od 5000 do 10.000 Din navzgor? In lakih jo baje pri TPD precej, če mora rudar pri težkem fizičnem delu shajali s 100 do 700 Din. en nameščenec ca 1200 do 1500 Din. potem pa tudi tistih, ki dobijo mesečno cel šop »jurjev«. razen raznih drug h Ugoan isti. ki ,ih še uživajo ne bo vrag vzel, če nekaj ulrpijo v korist nižiim. Med delavstvom vzbuja to veliko nezadovoljstvo, ko vidi, kako se varčuje na eni in kako na drugi strani. Nameščenelvo in delavstvo je v dobrih časih ujtvar- ILIRIJA : PR1MORJE Igrišče Primorja ob 15.45 Danes bodo igrali dolgo pričakovano finalno pokalno tekmo v korist poškodbenega fonda. Pred priSetkom sezone rabita naši najboljši moštvi tre-i ning. Prvenstvena sezona je pred vrati. Težka iu odgovorna naloga čaka naša zastopnika. Zagrebški klubi so dobro pripravljeni in igrajo vso zimo prvenstvene in tudi mednarodne tekme. Naša kluba ne smeta v boj za državno prvenstvo nepripravljena! Tudi naš •nogomet mora priti končno do veljave. ; Pozivamo prijatelje nogometa, da podpro težnje ua-i ših klubov, ki streme, da pošljejo dobro priprav-i ljeiie igralce v boj. Zato posetite prireditve tudi » tem času. K. A. C. : ILIRIJA Kanadski hokcy. Drsališče Ilirije ob 10.30 Nalogo, pridobiti pri nas prijatelje hoke.ru. si jc nadel celovški prvak K. A. C., eno najboljšiii moštev srednje Evropo. Proti vsem renomiranim klubom Italije, Avstrije in Nemčije je dosegel krasne uspehe.. Belo-zelene barve bodo zastopali sami stari znanci. Gorše bo v vratih, branila bosta nogometaša Pogačnik in Lombar, napadala bo bolj mešana družba. Nanij. zmagovalec na 50 km. bo pomaral. potem slavni Nace. ki bo imel priliko dokazati, če je lic tudi pri streljanju z roko kot je z nogo. Ker je Ilirija poskrbela tudi za zanimiv drsalni pro pipcem nekajkrat... Muha debeluha sladko mlečno kašo skuhala je zase in za muco našo. Muha debeluha kašo je pojedla, potlej pa je žejna k čaši vina sedla. Muca pa bi rada malo zadremala a pijana muha ni miru ji dala. V strašnem srdu muca gobček je odprla, kuharico svojo — hop in hain — požrla .. . Plijmčeva s mri Pite v vaški krčmi bajtar Luka, pije in se hrupno grohota. Sobota je. V žepu žvenketa zaslužek šestih dni, žvenketa prelepo pesem o življenju brezskrbnem in veselem... Pije bajtar Luka in liripavo kriči: -Hoja hej, igraj, Blaž, igraj! Vesele nam igraj, poskočne nam igraj! — Kaj bi raztezal meh v mrtvaško žalostne glasove — zagodi polko, juhuhuk Dviga bajtar Luka frakelj, dviga okovane pete, udarja z njimi razigrano ob tla, smešno kremži obraz, odpira brezzoba usta in se reži, reži... Pa se iz temnega kota pri peči dvigne prlhuljena postava: potepuh Peregrin, ki se je za ubogajtne ogrel premrle ude. Stopi pred godca Blaža in zapoje z žalostno zategli-m glasom: >Dirid-irejsom hopsasa, nocoj še Luka pleše — a jutri starcu že mizar mrtvaško krsto steše...« Bajtar Luka grdo zakolne, dvigne roko, zamahne — in mimo potepuhovih ušes rezko zapiska prazen frakelj, udari ob zid in se razleti v črepinje ... Potepuh Peregrin se prešerno zagrohota in odvihra iz izbe. Oštir, plačam!« zakriči bajtar Luka. Njegov glas je čudno zamolkel in hripav in njegov obraz strahotno izpremenjen. »No, Luka, ne bodi tale! Saj ni bilo nič. Potepuh ostane potepuh. Ostani pri nas in sij!« ga mirijo gostje. Bajtar Luka ne odgovori. Molče si potisne klobuk na čelo in odide orez pozdrava. Zunaj je ledena, viharna zimska noč. Dom bajtarja Luke je daleč — dve uri Sneg pada v kosmičih. Pot je že vsa zasnežena. Bajtar Luka hodi, kolovrati vsekrižem. Utrujenost, težka kot svinec, mu počasi leze v ude. >Preveč je bilo frakljev nocoj! : zagodrnja in komaj, komaj še dviga noge iz visokega snega. Hodi, hodi bajtar Luka, dobro uro že hodi — in še ne ve, da je zašel... Onemogel se zgrudi na tla. Sneg pada, vse gosteje pada. Kmalu kmalu zakrije bajtarja Luko kakor z mehko pernico do vratu ... Čudno toplo in prijetno se lini razliva po telesu. Njegove misli začnejo blodili in njegove oči vidijo čudne reči. — Samo onole steklenico, ki leži dva koraka od njega v snegu, samo to da bi še mogle doseči njegove roke in jo pritisniti k žejnim ustnicam ... Sega. sega bajtar Luka predse, kjer vidijo njegove zmedene misli steklenico, polno do vrha, sega, sega — ne doseže... Blodnje v njem ra.-lejo z vsako minuto. Kakor od nekod iz podzemlja mu udarja porogljiv grohot potepuha Peregrina na uho, kakor z žarečimi kleščami mu grehe po mozgu ui h: »Diridirejsom hopsasa,, nocoj še Luka pleše — a jutri starcu že mizar mrtvaško krslo steše...' Luka hoče zakričali, a glas mu zamre v hropenju... Le še ono ogromno, pošastno, v nedogledne višine rawtočo steklenico vidijo njegove zmedene oči pred seboj: vrti so v divjem, zmagoslavnem plesu in se mu reži škodoželjno v obraz... Poslednji plamenčki življenja plapolajo v bajtarju Luki. Tiho... po prstih... vedno ; bliže... vedno bliže se plazi k njemu bela j iena — Smrt — — — i V deželi poštenjakov i. Gospod Kovač se je napotil v deželo poštenjakov. Šel je prenočevat v neki hotel. Preden je zlezel v posteljo, je hotel zakleniti vrata svoje sobe. Toda ključa ni bilo v ključavnici. V deželi poštenjakov namreč ključev sploh ne poznajo. Čemu tudi — ko so pa tam sami poštenjaki doma! Niti enega vlomilca in niti enega tatu ni med njimi... V deželi poštenjakov je človek pred tatovi v nezaklenjeni sobi bolj varen, kakor v katerikoli drugi deželi — v aeroplanu, 10.000 metrov nad zemljo! -■"S, * r Gospod Kovač je nekega dne pozabil dežnik ob ribiški koči na obali. Šele čez pet dui se je spomnil nanj, in ko ga je šel iskat — glej čtido: dežnik je še vedno slonel tam! Neverjetno kaj? Pa je le živa resnica. Gospod Kovač bi bil prav talko lahko pustil vrečo cekinov na onem mestu — in nihče se je ne bi dotaknil do konca dni! Takšni poštenjaki so ljudje v deželi poštenjakov. Preden je gospod Kovač odpotoval iz dežele poštenjakov, si je privoščil izdatno kosilo. Natakar mu je predložil račun in gospod Kovač je plačal. Potem je vzel dežinik in plašč ter odhlačal iz hotela. Toda ni bil še tri korake oddaljen od hotelskih vrat, že je na vso sapo pritekel za njim natakar in kričal na ves glas. Kaj se je zgodilo? Gospod Kovač je pri odhodu iz hotela položil na mizo droben novec — napitnino za natakarja. In ta novec mu je v tem hipu natakar vrnil — tako je bil pošten! Kajne, res lepo, prelepo mora biti življenje v deželi poštenjakov! Škoda, da nihče nc ve, kje ta čudovita dežela leži... Lov na slone v A Irski Solnce je zašlo. Skrivnostno hitro se je spustila tropi ma noč na naše taborišče. Ognji so zaplapolali in iz bližnje vasi je zazvenelo otožno petje. Udobno sem se zleknil po zasilnem ležišču. Tedaj se je zganila zavesa, ki je zakrivala vhod v šotor in izza nje se je prikazala kodrolasa glava mladega zamorca. Radovedno so se njegove črne oči uprle vame: »Bvana (gospod), ali že spite?« ."■Ne — kar slopi noter, fanti Kaj pa jc novega?« Bil je Juma, 16 letni mladec, uren kot srnjak, gibčen kot veverica, nekoliko častihlepen. a zelo prikupen in zanesljiv. Iztaknil sem ga nekje med potjo. Na vsak način je hotel iti z uami v notranjščino dežele. >Bvana, tja« — pokazal je z roko v temo — prihajajo vsako noč sloni k jezeru. Skočil sem pokoncu in moje lovsko srce je zadrhtelo v silni radosti. Ali to povsem dobro veš? sem ga nestrpno vprašal. Juma je pokLmal. Dobro, sem dejal, . potem se pripravi za pot! Zjutraj na vse zgodaj odrinemo. — Ob prvi jutranji svetlobi smo bili že ua potu. Vzeli smo s seboj še tri domačine. Juma je nosil eno od mojih dveh pušk. Komaj dobro uro smo taiko hodili, ko je Juma nenadoma dvignil roko in jo položil ua usta. Njegovo bistro oko je. zapazilo na tleh sveže slonove sledove. Molče smo se pomikali dalje. Bršljan in gosto grmičevje sta nam zapirala pot. Z veliko previdnostjo smo stopali čez strohnela debla dreves in odmikali rastline ovijalke nn stran. Nenadoma smo ©dreveneli. Zaslišali smo iz, bližine zamolklo brundanje in cmokajoče grgranje. Vedeli smo takoj: to so sloni. Gasili so si pri mlaki žejo. Nismo jih še videli, kajti gosto vejevje dreves nam je povsem zastiralo pogled. Juma je stresel iz prazne pa-trone suho moko. da hi tako dognal, v katero smer piha veler. S strahom smo ugotovili, da ' piha ravno tja. odkoder je odmevalo lomastenje in brundanje slonov. Hoteli smo počakati, da se smer vetra izpremeni, in smo sc | splazili nekoliko na levo. Toda »umaknili« smo se tako neredno, da smo se slonom približali še bolj: komaj dvajset korakov smo bili že oddaljeni od njih... A videli jih tudi tedaj nismo. Zdajci pa je goščava oživela. S preglušu-jočim tulenjem so zdirjali sloni od mlake. Streljati nisem mogel, ker sem videl samo up Ogibajoče se veje. Škoda! — zaenkrat so nam ušli. Toda zasledovanje nismo opustili. Sled je vodila iz goščave na prosto stepo. Toda tudi tod je bilo zasledovanje težko, ker nas je neizmerno visoka trava ovirala pri hoji in nam zastirala pogled. Mahoma je Juma pridušeno kriknil: Tein-bo, bvana, lemtoo!« (Slon, gospod, slon!) Nekaj korakov pred nami sla se prikazala dva dolga siva slonova zoba. Dvignil sem puško, pomeril in sprožil. Slon se je obrnil in se spustil v beg. Ustrelil sem še dvakrat za njim. Tedaj se je slon nepričakovano obrnil in sc zakadil proti meni. Ko se mi je tako približal na šest metrov, sem mu pognal strel naravnost v čelo in bliskovito skočil na stran. Pobesnela žival je zdirjala lako blizu mene, da bi jo bil lahko prijel za rilec. Ustrelil sem znova — in ostal mi je samo še en naboj. Obrnil sem se in zakričal: ;>Palrone, Juma!« ;Bvaaia, jaz jih nimam! Nosači.. .k je zahropel Juma. Moj Bog, kje so kajoni? Pobegnili so so-veda! Kaj zdaj? V puški sem imel zadnji naboj. Ce ta ne pogodi cilja, sva izgubljena ... Slon je nekje v visoki travi divje rjovel. Morda je bolan in ne more dalje? Moje upanje je takoj splahnelo, kajti slonovo rjovenje je prihajalo čedalje bliže. Toda orjak je poslal previden in zvit. Ni slepo drvel proti nama. Bližal se je počasi, z grozeče dvignjenim rilcem. Vztrepetal sem: Samo čudež naju more rešiti... Juma je čepel poleg mene, bled, toda pripravljen na vse. Vedel jo, da gre za življenje in smrt... Slon se nama je približal na deset korakov, toda še vedno naju ni videl. V tem hipu se je Juma z velikanskim skokom pognal od mene in tekel visoko zravnan — slonu naproli. Že je bil čislo blizu njega. Slon je okrenil glavo v ono smer, zagledal zamorca in srdito dvignil rilec, da bi predrz-neža zagrabil... V istem hipu pa sem jaz dvignil puško, hladnokrvno pomeril — nekaj centimetrov pod uho — in pritisnil... Kakor od strele zadet, se je slon zrušil na tla. Oddahnil sem se. Nekaj kakor gora težkega se mi je zvalilo od srca. Jadmih korakov sem pohitel zaimorcu naproti. >Bvana, to ste imenitno naredili!« je zaklical ves srečen in vesel. Brezskrbno je skakljal po ogromnem Iruplu ubitega slona in me ni razumel, ko sem mu s trepetajočimi prsti hvaležno pobožal kodrolaso glavo ... Ančka ie umrla Kakor melike sanje v trudno, bolno dušo —• žalostno snežinke padajo ua rušo. Na cerkvenem stolpu kraka črn vran, kraka, ob samotnem grobu nekdo tiho plaka: Mamica, usliši me! K tebi naj grem v jamo. Očka je po svetu šel, me zapustil samo.. .r Legla Ančka je na grob in oči zaprla. Kraka, kraka črni vran: Ančka je umrla! Za bistre glave Rešitev iz zadnje številke: Katera pot je najkrajša ? Izmerite z nitko vse 0, čisto dober je, samo verjeti mu ne moremo vsega.« Teta: »Kako to misliš?« Andrejček: .-•Enkrat pravi, da jo dve in dve štiri, drugič pa pravi, da je tri in ena štiri!« Jok je glavno. Gospod: No, Mihec, ali tvoj bralec že zna govoriti?' Milice: Ne. Saj mu ludi ni treba'znati. Treba mu je samo zavekati, pu dobi vse, kar hoče!« sthlckov kotiček Součenki Rezih i Leg aiovi na grob Sedmega februarja je zatisnila svojo mile oči naša prijazna Rezika. Bila je blagega srca in rada je imela vsakega človeka. Po dolgi, težki bolezni je »plavala njena duša k angelčkom v raj. Rezika je bila poslušna učenka, doma pa pridna hčerka svoji mami. Vsi «110 jo radi imeli. Njena zadnja ura je odbila ravno v nedeljo, ko smo se pripravljali k maši. Preden je izdihnila in se poslovila od te zemlje, je dejala, da gre prav rada k Bogu v nebesa. Iu potem jo svetlo pogledala in vzkliknila, da že v i < 1 i Jezuščka... Položili so jo v krsto na mrtvaški oder. Vsa lepa in bela je ležala tam, obdana od dišečega cvetja in belili sveč. Sošolke so ji nanosile vso polno lepih šopkov. Dne 9. februarja je brezniški zvou milo,zapoi in vabil ljudi k pogrebu. Za njeno kr.sto smo šli vsi šolarji in tudi drugih ljudi je bilo mnogo. Ko so pogrebci položili Reziko v grob, so ee nam zaročile oči. Vedeli smo: naše drage, dobre Rezike ne bomo na tem svetu videli nikoli več... 'loda Križ nam sveti govori, da vidimo zopet se nad zvezdami! Spisala Milka Pogača r, učenka V. razr. v Smokučah na Gorenjskem. Zima pri nas Pred desetimi dnevi je bilo prav leipo vreme. Po prisojnih krajih je sneg skopnel in trobentice so oznanjale blažajočo se pomlad. Na pustni torek je pa menda z maškarami vred tudi vreme znorelo. Nebo se je pooblačilo in začelo je snežiti. V sredo je bilo že nad pol metra snega. A snežilo je še vedno. V petek je zapihala oslra burja in prepodila vse vlake. Nebo se je zjasnilo, a pritisnil je hud mraz. V soboto je kazal toplomer —27° C. Opoldne je mraz nekoliko pojenjal, zato je pa zvečer še huje pritisnil. V nedeljo in ponedeljek — zopet stara pesem. Posledice tega mraza so, da šipe na oknih pokajo, Krka pa se je čez in čez pokrila z debelim ledom. — Takšna je zima pri n; s. Spisal Jože F i f o 11, učenec V. razreda v Volta vasi. 161. Dragi Kotičkov striček! — Večkrat sem žo čitala, kakor rad prideš na obisk. Tudi jaz To povabim na puslne krofe. Upam, da tega piseimca ne boš dobil prepozno. Torej, če ga dobiš pravočasno, pridi! Te lepo pozdravlja Angelca Vrečar, učenka (?) razreda. Draga Angelca! — Tvoje pismo je živ dokaz, kakšno pismo ne sme biti. Kar dve debeli napaki sta v njem. Prvič: Trdiš, da si že večkrat čitala, kako rad pridem na obisk. S tem si se sama izdala, da moj kotiček prav redko čitaš, ali pa ga sploh nikoli ne čitaš. Kajti o tem pa res ni bilo nikoli govora v mojem kotičku, da rad hodim na obisk, so nikoli nikogar nisem šel obiskat! Drugič: Pismo, ki je brez datuma in celo brez navedbo kraja, sploh ni pismo. Ali misliš, da si tako znamenita osebica, da bo kar kaj ves .svet vedel odkod si, čeprav tega ne napišeš? Tega si menda še Požgančev oče ne domišljujejo, ki so v resnici znamenita osebnost, tako znamenita, da jih že vsak kuža v mestu pozna, kadar pozno ponoči iz gostilne domov kolovratijo ... Pa nikar nič ne zameri in se še kaj oglasi — z drugačnim pismom seveda! — Lepo pozdravljena! — Kotičkov strice k. 162. Predragi Kotičkov striček! — Da ne boš mislil, da v Kostanjevici sploh ni ljudi, ker Ti nikoli nihče ne piše odtod, se oglasim jaz-. Najprej naj Ti opišem naše meslo Kostanjevico, ki je krog in krog obdana od reke Krke. Zato se naše mesto tudi imenuje Kostanjevica na Krki. Kostanjevica je majhna, a lepa. Ce ne verjameš, se pridi prepričal! Posebno zanimiva je Kostanjevica takrat, kadar je povodenj. Takrat bi se morala imenovati »Krka na Kostanjevici, iu ue Kostanjevica na Krki. Jaz stanujem pol ure od Kostanjevice v gozdu Krakovem, kjer je moj očka nadgozdar. Pa ne smeš misliti, da je pri nas v gozdu dolgočasno; niti malo ue. Imamo harmonike, citre, gitaro in mandolino. Včasih lepo zaigramo, pa lepi večeri minejo. Tudi Tebe povabim iz bele Ljubljane nam v temen gozd, da se boš malo pozabaval z uami. In tudi zaplesal boš lahko, če nisi za to žo prestar. Tudi Požgančevcga očeta bi povabila, pa me ne mika pisali na luno, ker so znamke predrage. - Lepe jrozdrave od Tvoje čitateljice Fanči škod olj. učenke (?) razreda v Kostanjevici. Draga Fanfei! — Niti malo ne mislim, da je pri vas v gozdu dolgočasno. Posebno Se, ko imate kar za cel orkester raznih instrumentov in si lahko zažingate najlepše pesmi — če jih zuatc. Kako pa jc r. basom? K harmonikam, citram, gilari in mandolini na vsak način spada tudi bas. Morda pa si pomagate lako, da pokličete medveda iz goščave in vam on s svojim brundanjem in renčanjem na-domesluje bas? Sapradamiš, mora biti to prekrasna godba! Plesal pa no bom prišel, plesal, kajti so bojim, da bi hotel tudi medved z mano jdesati in bi se la ples nazadnje lahko končal tako, da bi me moj Ijuli soplesalec — požrl s kožo in kostmi vred ... Te lepo pozdravlja Kotičkov s t r i č o k. Pepček (ko je zjutraj vstal): Mama, nocoj se mi je pa sanjalo, da sem se v čolnu vozil po Blejskem jezeru, čoln se je prevrnil ii padel sem v vodo. — Kaj ne, mama, da se mi danes ni treba umiti?!« Stražnik in Mihec. Stražnik, ki je ujel na cesti pobeglo kravo in teleta: >Dečko, ali modra ti veš, čigava je ta-le krava iu tele?« Mihec: »Čigava jc krava, 110 vem; čiga\ tele, pa vem.« Stražnik: »No, čigavo?« Mihec: »Od krave!« Janeikova modrost. Mnti: »Janezek, zakaj ei pa že danes poj* potico, ki sem ti jo epekla za jutrišnji god? Janezek: »To sem storil zato, ker pravi prigovor: Kar danee lahko storiš, ne odlagaj ua jutri!« Citateliem »Slovenca" za ne deli o MlalllllMIiiilimhH IMi«IM|i|'IIIH—li'l—IIIH lil IMuim—iiii MIHI BliiiiiMim^MiTi—tm— hm—————i—i...............W Štefan Zweig: Lesen križ ob ženevskem jezeru Ob obali Ženevskega jezera, blizu Švicar skega mesteca Villeneuve, je opazil neke poletne noči 1. 1918. ribič, ki je lovil na jezeru, sredi vode neki neznan predmet. Veslal je s svojim čolnom bliže in spoznal nekak brod iz preprosto vrezanih tramov; na njem je ležal čisto nag moški in skušal veslati s pomočjo deske. Ribič se je silno začudil, pritisnil svoj čoln ob brod iti izčrpaneniu nesrečniku usmiljeno pomagal v svoj čoln. Tu je za silo pokril njegovo nagoto z mrežami in začel od mraza drhtečega moža, ki se je plaho stisnil v kot čolna, izpraševati; toda ta mu je odgovarjal v tujem jeziku, od katerega ni razumel nobene besedice. Kmalu je dobrosrčni ribič opustil vsako na-dalnje izpraševanje, pobral iz jezera svoje mreže in s hitrimi udarci vesel stremel proti obali. Cim jasneje so v prvem jutranjem svitu vstajali iz mraka obrisi bregov, tembolj se je jasnilo tudi obličje nagega človeka; otroški smehljaj se je izluščil iz njegove zmršene brade na širokih ustih, ena roka je pokazala proti bregu, in vedno znova vprašuje in skoraj že z gotovostjo je jecljal eno samo besedo, ki je zvenela kakor »Rosija« iu se glasila vedno radostneje, čimbolj se je bližal čoln bregu. Slednjič je pod gredljem zaškripal pesek; ribičevo žensko sorodstvo, ki je na bregu čakalo plena, se je kriče razpršilo, kakor nekoč Nav-zikajine dekle, ko so v mrežah zagledale nagega moškega. Šele polagoma, ko se je čudna vest razširila po vasi, se je zbralo nekaj moških vaščanov, katerim se je v svoji službeni gorečnosti dostojanstveno pridružil vaški starešina. Iz bogatih izkušenj vojnega časa in mnogoterih uradnih navodil je takoj vedel, da mora biti to kak begunec, ki je priplaval sem s francoskega brega. Ze se je pripravil na uradno zasliševanje, ki je pa kmalu izgubilo na svojem dostojanstvu in veljavi, ker je nagi človek (kateremu so bili v tem prebivalci prinesli jopič in dvonitne hlače, da se je oblekel) na vsa vprašanja vedno in vedno plašneje in negoto-veje ponavljal vprašanje: »Rosija?« Nekoliko srdit zaradi svojega neuspeha, je starešina z nedvoumno kretnjo ukazal tujcu, naj mu sledi. V spremstvu kričeče vaške mladine, ki se je bila v tem prebudila, so odvedli golonojiega moža v mahedravih hlačah in jopiču na občinski urad in ga tam pridržali. Tujec se ni branil, ni izpregovoril besede, samo njegove jasne oči je stemnilo razočaranje in sklonil je svoja visoka pleča kakor pred grozečim udarcem. Glas o čudnem nočnem ribiškem plenu je v tem prodrl do bližnjih hotelov, in nekaj gospodov in dam, ki so bili veseli zabavnega pripetljaja v enolični vsakdanjosti, je prišlo gledat divjega človeka. Neka dama mu je podarila slaščic, po katerih, nezaapen kakor opica, ni stegnil roke in se jih ne dotaknil; neki gospod ga je fotografiral, vsi pa so veselo govorili in klepetati okrog njega. Slednjič je prišel ma-nager velikega hotela, ki je bil dolgo in daleč po svetu ter je govoril več tujih jezikov. Ta je začel že čisto prestrašenega človeka izpraševati po vrsti v nemščini, potem v italijanščini, angleščini in naposled v ruščini. Komaj je tujec začul prve ruske besede, se je zdrznil, širok smehljaj je razdelil njegov obraz od ušesa do ušesa, in nenadoma gotov in svoboden je začel prostodušno pripovedovati svojo zgodbo. Bila je zelo dolga in zelo zmedena, in slučajni tolmač je ni umel v vseh podrobnostih, vendar ;e bila usoda tega človeka v glavnem naslednja: Boril se je v Rusiji, potem so ga nekega dne s tisoč drugimi natovorili v vagone; vozili so se zelo dolgo, naposled so jih prekrcali na ladjo in jih zopet še dlje vozili po deželah, kjer je bilo tako vroče, da so se jim do mehkega spekle celo kosti v telesu. Slednjič so se nekje ustavili; zopet so jih natovorili v vagone in potem so morali nenadoma naskočiti neki grič. Kaj več o tem ni vedel, ker ga je takoj v začetku zadela krogla v nogo. Poslušalcem, katerim je tolmač sproti v francoščino prevajal tujčevo pripovedovanje, je bilo takoj jasno, da je bil ta begunec pripadnik ene tistih ruskih divizij, ki so jih bili čez polu sveta, čez Sibirijo in Vladivostok poslali na irancosko fronto. Zasmilil se jim je in obenem so bili radovedni, kaj ga je nagnilo do tako čudnega bega. Z napol dobrodušnim in napol navihanim smehljajem je Rus radevolje povedal, da je, čim je ozdravil, strežnike vprašal, v kateri smeri leži Rusija. Pokazali so mu v smer, »atero si je približno zapomnil po legi solnca m zvezd. Potem je skrivoma ušel, ponoči potoval, podnevi pa se skrival pred patrolami v senikih. Jedel je sadje in priberačeni kruh, deset dni, dokler ni slednjič prišel do tega jezera. Sedaj so postale njegove izjave zmedene; zdelo se je, da je menil — doma je bil od Bajkalskega jezera — da mora biti na enostranskem bregu jezera, katerega nejasne črte je bil o mraku opazil — Rusija. Na vsak na"in je iz neke koče ukradel dva tramova, legel nanja na trebuh in začel z desko, ki jo je bil istotako ukradel, veslati in krmariti proti oni strani, prišel je bil že dokaj daleč, ko ga je niše! ribič. Njegovo plaho vprašanje, če bo utegni! biti že jutri doma, je vzbudilo, komaj prevedeno, zaradi tolike nevednosti splošen krohot. A kmalu je zmagalo sočutje in vsak izmed navzočih je stisnil Rusu, ki se je negotovo in klavrno oziral okrog, po par novcev ali bankovcev. V tem je na telefonsko obvestilo iz Mon-treux-ja dospel višji policijski uradnik, ki je z nentalim trudom o dogodku sestavil zapisnik. Kajti ne-le, da je bilo tolmačevo znanje ruščine nezadostno, je bilo tudi neznanje tega Rusa toliko, da niti o sebi ni vedel veliko več povedati, kakor da mu je ime Boris. O svoji vasi je dal le čisto zmedena pojasnila, n. pr. da so vaščani tlačani kmeza Meščerskega (dasi je bilo tlačanstvo v Rusiji že davno odpravljeno) in da stanuje s svojo ženo in tremi otroci petdeset verst od velikega jezera. Začelo se je posvetovanje in prepiranje, kaj bi z njim, sam pa je stal med njimi top in sklonjen. Eni so menili, da ga je treba izročiti ruskemu poslaništvu v Bernu, drugi so izražali bojazen, da ga utegnejo od tam poslali nazaj v Francijo. Policijski uradnik je pojasnil, da je vsa težava v vprašanju, ali naj postopajo z njim kakor z vojnim beguncem ali kakor z inozemcem brez izkazil. Krajevni občinski tajnik je iz vsega početka odbil možnost, da bi ravno njegova občina tujega jedca redila in mu skrbela za stan. Neki Francoz je razburjeno zaklical, kaj neki treba z malopridnim ubežnikom toliko okolišanja: ali naj dela .li naj ga pa pošljejo nazaj v Francijo. Dve gospe sta razburjeno ugovarjali, češ, da Rus ni sam kriv svoje nesreče in da je zločinsko, pošiljati ljudi iz njihove domačije v tujo deželo. Ze se je zdelo, da se bo iz cele stvari razvil političen prepir, ko je nenadoma posegel vines neki gospod, neki Danec, in energično izjavil, da plača za Rusa oskrbo za osem dni, v tem naj se pa oblasti sporazumejo z ruskim poslaništvom. Ta rešitev je popolnoma zadovoljila tako uradne kakor zasebne stranke. Med razburjenim posvetovanjem navzot.il jc begunec polagoma dvignil pogled, ki je obstal na ustnicah edinega v tem vrvežu, o katerem je vedel, da mu more razumljivo povedati njegovo usodo. Zdelo se je, da čuti, o čem razpravljajo, in ko je prepir narastel, je nehote sklenil in povzdignil roke, kakor v molitvi Ganljivost te kretnje je neodoljivo prevzela vse navzoče. Manager je prisrčno stopil k njemu in ga pomiril, naj se le nič ne boji, ker bo mogel mirno ostati tu; v gostilni bo zaenkrat zanj popolnoma poskrbljeno. Rus mu je hotel poljubiti roko, ki mu jo je pa oni hitro umaknil. Potem mu je še pokazal majhno vaško krčmo, kjer bo dobil prenočišče in hrano; ponovno ga je s prisrčnimi besedami potolažil, prijazno zamahnil z roko in odšel po cesti navzgor proti svojemu hotelu. Negibno je begunec strmel za njim, in čim bolj se je oddaljeval edini, ki je razumel njegov jezik, tembolj je zopet potemnevalo njegovo obličje, ki se je bilo že zjasnilo. S hrepenečimi pogledi je sledil odhajajočemu vse gori do visoko ležečega hotela, ne da bi se zmenil za druge ljudi, ki so se nad njegovim čudnim obnašanjem zgledovali in smejali. Ko se ga je potem nekdo sočutno dotaknil in mu pokazal v krčmo, so se njegove težke rame kakor se-sedle in s sklonjeno glavo je stopil čez prag. Odprli so mu vrata v točilnico. Tu se je stisnil za mizo in dekla mu je prinesla čašico žganja. Tam je obsedel z zastrtim pogledom vse dopoldne, ne da bi se ganil. Skozi okno so neprestano pogledovali vaški otročaji, se smejali in mu nekaj kričali — on pa ni dvignil glave. Prihajajoči gostje so ga radovedno opazovali, on pa je sedel, strmeč predse, s sklonjenim hrbtom, sramežljivo in plaho. Opoldne so privreli v gostilno vedri ljudje in se glasno smejali in pogovarjali. Na stotine besed je beguncu brnelo na ušesa, a razumel ni nobene; še bolj strahotno se je zavedel svojega tujstva, sedel je nem in tih sredi vrveža in roke so se mu tako tresle, da je mogel komaj prinesti do ust žlico juhe. Zdajci mu je po licu pritekla težka solza in kanila na mizo. Drugi so jo opazili in nenadoma onemeli. Njega pa je bilo sram: vedno niže se je sklanjala njegova težka, razmršena glava proti črnemu lesu. Do večera je sedel tako. Ljudje so prihajali in odhajali. Ni jih čutil in oni ne njega: kakor kos sence je sedel v senci peči in roke opiral na mizo. Vsi so ga pozabili in nihče od njih ni opazil, kako je o mraku nenadoma vstal in šel topo kakor žival navzgor proti hotelu. Uro — dve je stal tamkaj pred vrati, držeč čepico ponižno v rokah, ne da bi se bil koga dotaknil s pogledom. Slednjič je opazil hotelski tekač čudno postavo ob razsvetljenem vhodu, ki je stala tam toga in črna kakor obrunek, in šel po managerja. Zopet je majhna jasnost spre-letela mračno obličje, ko mu je udarila na uho materina beseda. »Kaj bi rad, Boris?« ga je blago vpra šal manager. »Oprostite«, je jecljal begunec, »rad bi vedel, če smem — domov.« »Seveda smeš, Boris,« se je smehljal oni. ! »Ali že jutri?« | John Galsworthy: Tiho snuhVenje (Dalje.) »Niti malo ne.« > Tudi jaz ne. A jezditi?« »Silno rada, raje nego karkoli drugega na svetu.« »Raje nego plesati?« »Gotovo. Jezditi in plavati. »Oh, mislil sem...« Umolknil je. »Kaj ste mislili?« »Mislil sem, da morate biti dobra plavalka.« »Zakaj?« V zadregi je dejal: »Zaradi vabili ooi...« »Kako to? Kaj imam ribje oči?« Jon se je smejal. »To ravno ne. Ampak take so, kakor oči povodne vile.« »Pravzaprav ne vem, če je to poklon.« »Seveda je.« »Menila sem, da vile ne spadajo ravno med poštene ljudi. »O! Povodne vile — zelo! Plahe so. kajpada.« »Ali jih je mnogo na Angleškem? »Ne. Dejansko doslej nisem bil še nobene videl.« »Kako pa potem veste?« »Menim, da imam pravi čut za to. ' Gotovo ste se učili starih jezikov. Na Angleškem vsi študirajo klasične jezike, ne-li?« Kaj še!« : In kako vam ugaja Amerika, gospod Forsyle?« »Zelo. Samo včasih se me loti domotožje.« »Jaz bi silno rada potovala.« »Ali niste še nikoli potovali?« Zmajala je z glavo. »Vedno sem doma in gospodinjim. A mislim, da bomo morali naš stari dom prodati — bombaž se ne izplačuje več.« Jaz pridelujem breskve blizu Smthern Pinesa, gori v Severni Karolini; te se sedaj izplačajo.« »Ali živite sami tam?« »Ne, z mojo materjo.« »Ali je Angležinja?« »Da.« »Ali vaš oče še živi?« »Umrl je pred štirimi leti.« »Francis in jaz sva že pred desetimi leti osirotela.« »Zelo bi želel, da bi prišla vidva enkrat za nekaj časa k nam; moja mati bi bila gotovo silno vesela.« »Ali vam je podobna?« Jon se je zasmejal. »Ne, ona je lepa.« Pogledala ga je z resnim pogledom, samo ustnice so se nekoliko smehljale. »Silno rada bi prišla, toda Francis in jaz ne moreva nikdar istočasno z doma.« »Sedaj sta vendar tu,« je ugovarjal Jon. »Jutri se že odpeljeva nazaj. Tako rada bi bila videla Camden.« Njen pogled je začel znova mirno motriti Jonov obraz. »Ali ne bi hoteli iti z nama in spoznati naš dom? Stara hiša. Francisa bi veselilo.« Sedaj se je zresnil tudi oni. Smeh mu je ugasnil na ustnah, tako hrepeneče je zvenelo vprašanje. »Ne, Boris, sedaj še ne ... Ko mine vojna.« »In kdaj, kdaj mine vojna?« »Tega ne vem; noben človek ne ve tega.« »A preje? Ali ne morem iti preje?« »Ne, Boris.« »Ali je še daleč v Rusijo?« »Da.« »Veliko dni še?« »Veliko dni.« »Pa vendar pojdem, gospod! Krepak sem. Nc utrudim se.« »Toda saj ne moreš, Boris. Meja je še vmes.« »Meja?« Topo je pogledal. Beseda mu je bila tuja. Potem je zopet vprašal s svojo čudno ; trmo: »Preplaval bom na ono stran.« Managerju je šlo skoro na smeh. Vendar ' mu je bilo prebridko in krotko je dejal: »He, Boris, tako ne gre. Meja, to je tuja dežela. Ljudje te ne bodo pustili skozi.« »Pa saj jim vendar nič hudega nočem! Svojo puško sem vrgel proč. Zakaj naj bi me ne pustili domov k moji ženi in otrokom, če jih prosim v Kristusovem imenu?« Menager je postajal vedno resnejši, Gren kost je naraščala v njem. »Ne,« je dejal, »ne bodo te pustili čez, Boris; ljudje se sedaj ne menijo več za .Kristusove besede.« »Toda, kaj naj storim, gospod? Tu vendar ne morem ostati! Ljudje me tu ne razumejo in jaz ne razumem njih.« »Se boš že naučil, Boris.« »Ne, gospod,« globoko je sklonil glavo, »jaz se ne morem ničesar naučiti. Delati znam samo na polju, drugega ne znam nič. Kaj naj počnem tu? Domov hočem! Pokaži mi pot!« j »Sedaj ni nobene poti, Boris.« »Toda, gospod, saj mi vendar ne morejo prepovedati, da se vrnem domov k ženi in otrokom! Nič več nisem vojak!« »Morejo, Boris.« »Pa — car?« Cisto iznenada je vprašal, ' drhteč od pričakovanja in spoštovanja. »Carja ni več, Boris. Ljudje so ga odstranili.« »Carja ui več?« Topo je strmel v onega. ' ta?« »Ali vedno veste, kaj veseli vašega bra- »Gotovo.« »To mora biti lepo. Toda ali bi res radi, da bi šel z vama?« »Da, res!« »Strašno rad bi šel; hotele sovražim. Mislim — veste — Toda ker sam ni vedel, kaj pravzaprav misli, ludi ni bil posebno prepričan o tem, kar ona ve. Vzpodbodla je svojega konja in poplesavajoča žival je prešla v kratek dir. Jezdila sta po drevoredih brezkončnega igličastega gozda in solnce jima je sijalo v obraz; v zraku je ležal topel vonj po smrečju, smoli in zeliščih, tla so bila mehka in peščena, konja dobro razpoložena. Jon se je čutil srečnega. To dekle je imelo čudne, omamljive oči; in jezdila je celo še bolje nego Blairova dekl ei'a. »Angleži so vsi dobri jezdeci, kaj ne?« »Večina, kar jih sploh jezdari. Pa dandanes pri nas ne jezdijo veliko.« »Strašno rado bi spoznala Anglijo. Naši ljudje so se priselili od tam 1. 1700 — iz Wor-cestershire-a. Kje pa je to?« To je na zapadu Srednje Anglije,« je odvrnil Jon, »a tako različno od Amerike, da si ne morete predstavljati. Veliko sadja raste tamkaj — zelo ljubka pokrajina: hiše z belimi predali, pašniki, sadovnjaki, gozdovi, zeleni griči. Enkrat sva s sošolcem pešačila ondi.« To je krasno. Naši dedje so bili rimskokatoliške vere. Imeli so posestvo, ki se je imenovalo Naseby, in zato imenujemo tudi naše tukajšnje posestvo Naseby. Toda moja stara mati je bila francoska kreolka iz Louisiane. Ali je res, da so Angleži mnenja, da je v kreolih črnska kri?« »Zelo nevedni smo,« je odgovoril Jon. »J a z vem, da izvirajo kreoli iz starih francoskih in španskih rodovin. Vam in vašemu bratu je videti, kakor da bi bila francoske krvi.« »Francis je res tak. Ali ne mislite, da sva že dalje od gomile? Prejezdila sva že dobrih šest kilometrov, a menim, da so do tje samo trije.« »Ali vam je veliko na lem? Prvo gomilo so precej precenjevali.« Ustnice so se ji smehljale; resnično smejala se navidez ni nikdar. »Kakšni Indijanci pa so tod Okrog?« je vprašal Jon. .»Ne vem zagotovo; če pa so, morajo biti Seminoli. A Francis pravi, da izvirajo te gomile od Indijancev, ki so živeli že dolgo pred sedanjimi plemeni. — Zakaj pa ste prišli v Ameriko, gospod Forsyte?« Jon se je ugriznil v ustnice. Resničnega vzroka — spor z družino, ponesrečena ljubezenska zgodba — skoraj ni mogel navesti. »Najprej sem bil v British Columbiji, a tam se mi ni godilo posebno dobro. Potem sem slišal o pridelovanju breskev v Severni Karolini.« Zadnja luč je ugasnila v njegovem pogledu; »Tedaj ne morem domov?« »Sedaj ne. čakati moraš, Boris.« »Dolgo?« »Ne vem.« Vedno mračnejši je postajal obraz v temi. »tako dolgo sem že čakal! Sedaj ne morem več. Pokaži mi pot! Poizkusiti hočem vseeno!« »Nobene poti ni, Boris. Na meji te primejo. Ostani tu, našli ti bomo delo!« »Ljudje me tukaj ne razumejo in jaz ne razumem njih,« je trmasto odvrnil. »Tu ne morem živeti! Pomagaj mi, gospod!« »Ne morem, Boris.« »Pomagaj mi zaradi Krista, gospod! Pomagaj mi, ne morem več!« »Ne moreni, Boris. Noben človek ne more sedaj drugemu pomagati.« Stala sta molče drug pred drugim. Boris je vrtil čepico v rokah. »Zakaj so me potem odvedli z doma? Rekli so, da moram braniti Rusijo in carja. Toda Rusija je vendar daleč od tu in ti praviš, da so carja ... kako si dejal?« »Odstavili so ga.« »Odstavili?« Brezmiselno je ponovil besedo. »Kaj naj sedaj storim, gospod? Domov moram! Otroci vpijejo po meni. Tu ne morem živeti! Pomagaj mi, pomagaj mi, gospod!« »Ne morem, Boris.« »In rni ne more tudi nihče drug pomagati?« »Sedaj nihče.« Rusu je vedno niže klonila glava, potent je iznenada dejal pridušeno: »Hvala ti, gospod!« in se okrenil. Šel je čisto počasi po cesti nizdol. Manager je dolgo gledal za njim in se še čudil, da ni krenil proti gostilni, marveč po stopnicah nizdol k jezeru. Globoko je vzdihnil in odše! na svoje delo v hotelu. Slučaj je hotel, da je naslednje jutro taisti ribič našel nago truplo vtopljenca. Skrbno je bil slekel in položil na breg podarjene hlače, čepico in jopič in šel v vodo, kakor je bil prišel iz nje. O dogodku so sestavili zapisnik, in ker niso poznali tujčevega imena, so postavili na njegov grob priprost lesen križ, enega tistih malih križev nad brc/imensko usodo, s katerimi je sedaj Evropa nosciatla od enega konca do drucega. »A zakaj ste odšli iz Anglije?« :>Pravzaprav samo zato, ker sem hotel spoznati svet.« »Da,« je dejala. Zvenelo je mirno in razumevajoče, in Jon je bil tembolj hvaležen za to, ker je vedel, da ga ni razumela. Podoba njegove prve ljubezni mu je bila sedaj že docela iz spomina in ga ni več preganjala. Bil je zelo zaposlen s svojimi breskvami. Iznenada je dejal: »Mislim, da se morava vrniti. Poglejte solnce!« Solnce je dejansko stalo že globoko za drevjem. »Bože! — Seveda!« Jon je obrnil svojega konja. -»Jezdiva v skoku,« je predlagal. »V pol uri bo solnce zašlo in luna vzide še-le kasno.« Skokoma sta se vračala po gozdni poti. Solnce je Se hitreje za tonilo, nego sta bila mislila, zrak se je ohladil, mrak je padel. Nenadoma je Jon ustavil konja. »Strašno mi je žal; a mislim, da to ni pot, po kateri sva bila prišla s piknika. Zdi se mi, ia sva zavila preveč na desno. Te gozdne poti so vse enake, in konja sta še-le včeraj dospela iz Kolumbije; spoznata se tn tako malo kakor midva.« Dekle se je smejalo. »Zašla bova.« »Hm! To ni šala v teli gozdovih. Kaj jim ne bo kraja?« »Mislim, da ne, tod. To bo pravo pustolovstvo.« »Da, toda prehladili se boste. Noči so tu čisto hladne.« »In vi ste imeli še-le pravkar hripo!« »O, nič zato. Tu je pot, ki vodi na levo. Ali naj jezdiva naravnost ali pa kreneva po tej poti?« »Po tej poti.« Jezdila sta v kratkem skoku dalje. Sedaj je bilo že pretenino za napet dir, a kmalu bo tudi za kratek skakovanec pretemno. Poti ni hotelo biti kraja. »Lepa reč!« je pripomnil Jon; »v resnici mi je žal.« Jezdila je poleg njega; ozrl se je nanjo in videl, da se smehlja. >Pa to je vendar silno zabavno.« Bil je vesel, da je gledala na stvar tako, a zani reč nikakor ni bila zabavna. »Prav osel sem bil, zares. Vas brat se bo pošteno jezil nad menoj.« »Saj ve, da sem z vami.« »Ce bi imela le kompas s seboj! če pojde to tako naprej, prebijeva lahko vso noč tu. Tu se pot zopet cepi! Sedaj bo pa res že čisto temno.« In docela se je stemnilo malone v tem, ko je govoril; dekleta je videl komaj še na pet korakov. Prišel je tik do nje; dotaknila se je njegovega rokava. »Ne delajte si skrbi,« je dejala, »to vse pokvari.« Vzel je obe vajeti v levico in ji stisnil roko. »Sijajno se držite, gospodična Wilmot.« >0, imenujte me vendar Ano. Rodbinska imena zvone tako mrzlo, če kdo takole zaide.« »Srčno rad, če smem. Meni je ime Jon. Vendar Jon brez h, ker je okrajšava od Jo-lyona.« »Jolion — Jon, ime mi je všeč.« »Ana je zame odnekdaj najljubše ime. Ali počakava tu, da vzide luna ali pa naj jezdiva dalje?« »Kdaj pa vzide luna?« »Proti deseti, menim, sodeč po sinočnjem večeru. In bo že skoraj ščip. Toda sedaj je še le šest.« »Jezdiva dalje in prepustiva konjem, kam.r »Dobro! Toda če se bosta že kam obrnila, potem bo to Kolumbija, in to je mnogo kilometrov odtod.« Korakoma sta jezdila po ozkem potu dalje. Sedaj je bilo popolnoma temno. Jon je vprašal: »Ali Vas zebe? Ce bi hodili, bi Vam bilo toplejše. Jecdil bom spredaj; vi pa ostanite tik za menoi, da me ne izgubite izpred oči.« Jezdil je naprej, a kmalu razjahal, ker ga je sameiza zeblo; gozd je bil kakor brezkončen, molčeč in teman. »Sedaj me zebe,« se je oglasila Ana. »Raz-jaham tudi jaz.« Vedla sta svoja konja za povodce, in ko sta korakala tako počasi in skoraj tipaje približno pol ure, je Jon pripomnil: »Dajte, poglejte! Sedaj sva menda na planem! In kaj je ono črno na levi?« »Gomila.« »Katera le? Tista, ki smo jo bili videli ali ona druga ali nobena od obeh?« »Mislim, da bi ostala tu, dokler ne vzide mesec, potem bova morda spoznala, katera je, in našla pot.« »Prav imate. Najbrže so tod okrog močvirja. Privezal bom konja v kakem zatišju in potem poizkusiva najti kako zatočišče. Prav res je hladno.« Našel je ugodno mesto za konja in ju privezal. Ko se je obrnil, je stala poleg njega! »Grozljivo je tu.« je dejala. »Poiščeva si udoben kotiček in sedeva.« Prijel jo je za roko in jo vedel okrog gomile. »Tu,« je zdajci zaklical Jon. »tu so kopali. Mesto bo zavarovnno.« Potipal je tla — bila so dovolj suha. >Tu moreva poceniti In kramljati.« Sedla sta drug poleg drugega s hrbtom proti steni vdolbine, prižgala eierarete in prisluškovala v molk. Prhanje ali tih topot s kopiti je bil edini šum, ki je motil tišino. Drevje je bilo preredko, veter prešibak, da bi bilo v vejah šumelo in zdelo se je, kakor da živita v tej tišini samo onadva in njuna konja. Po temnem nebu posejane zvezde in še temnejše oblike smrek je bilo vse, kar sta mogla videti. Pa žareča konca njunih cigaret in tod in tam njuna slabo razsvetljena obraza. (Dalje.) Frtaucku Gustl ma bes mat, kokr tist jež gnou. No, pa memu Taka je hvalož-uast tega sveta. Ke-ne, jest sm pumagu Kurenčku Nešk, de je bla sprejeta u pisatl-ska zadruga z ume-jena zaveza, zdej m če pa ta mrcina kar čez glava zrast in se zmeri naprej štul, tku, de hmal nn um mogu jest več na vrsta pri-det, če prou mam jest soj kot u »Sluvence« ____ du smrt zguvurjen. Glih Iku 5o uso ušti-ica, ke ja je iz brloga preiti na u tku iimal ratal. Res, dev Neška niurde ježek še bi špičast, ket ma jež bodice, ampak tu more pumislt, de sm pa jest tud hI navihan ket lesica. Astn, Neška, pamet nuci, pa gvant špari, 5e čš, de u tud iz tebe še kej ratal, drgač u še teb začela gespudarska griža urat zavijat, kokr ga že marskermu bulšmu pisatele, ket s ti, zavija. Viš, pr »Sluvence« sm jest definitiun nastaulen, pa še kronsk penzjon mam zažfhrau. Pa tu še ni use. Tud pr kmetisk eksportn zadrug sm za »tutaužent zavarvan. Astn, kokr vldeš, je tud za moj eksport k Svetinu Križe use proskrblen. Tori men na nu-bena viža na more talit. Vem, de sa m Ide fouš. ke tku dobr stujfm. še clu gespod držami praudenk me učaseh u jez tku upraskaja. de nism nkumer pudobn. Pa jest s iz tega nč nn stri m. Mal se iz Cotičuva žauba na-mažem, pa ene par večeru predn grem spat pu ena šalen ruma iz taužentrošcam »pijem, pa sm spet bergštclt in zdrou ket riba in zaspini, kokr pouh. šlus! Ja. Glisti, zdej je pa že zadn čas, de puveš, kot se celeh šternajst dni ukul klatu in faga-bundi ru. de te ni blu nč na spregled. Men je blu že tku douhoes pu teb, de b hmal sengu. je zafeu Cene tišot ke u mene in me gprašvnt. IJdn m j" pravu, de te je vidu gor nn štacjon i/, enem reinl-uem na ram, ke s glih karta kupvou. Pa ne de b šou u Kranjska gora nn smučarska tekma.« »Pena z luč! Nuge s lohka tud u lblan pulo-niern, pa u cnej. U Kranjsk gor nism blu, pa tud nubeneh remelnu nism ulaču iz saba. Mal sni se holt pelu med Sluvence pugledut, kliku se jm kej gudi.< »Med kaSne Sluvence? A mi nisma Sluvenci? Sluvoncu maš ja tud u lblan zadost in smn tud cnej. ket gor,« se je Cene čudu, kokr de b šel., učeri iz nebes padu in prou nč na vedu, kua sr na svet gudi. »Sluvence mama vnder tud na Koroškem in pa u Amerik jli je tud še precej. Viš, in glih ku roške Sluvence sm šou mal ubiskat. Rad b zvedu, če se jm kej kouče, pa če maja gor tud tulk snega, ket pr nas.*: »A tku je ta reč? Na smeš zamert. Sej veš, de. se jest na pulitka nn zastopm, zatu se pn tud r«i vajna na mešam.« »Tu pa spet nimaš prou. Za pulitka ni nuben mojstersk izpit naprej predpisan. Zatu se 'lohka usak u pulitka meša, če se kaj nnjna zastop, al pa ue. Tu je prosta ubrt, in usak jo ratimen, fe sina meša vnjna, če kaže, da mu bo kej nesl.< »No, kua s pa kej zvedu? A mala tmr tud tulk snega, ket pr nas?r Jack Blackburn: Prizor v džungli Iz angleščine prevedla T. D. Bilo je v začetku aprila 1917, ko je četa 50 vojakov zapustila svojo barako v bližini Bombase v Vzhodni Afriki. Njen neznani cilj je bil tam nekje v neizmerni divjini džungle, pragozda in močvirja, skozi katero je general Schmutz podil Nemce in njihove Askarje. Večina stno bili škartiranci z bojišča v Franciji in Belgiji, zelo nezaupni v to deželo črncev, meskifov, mrzlice in neznanih nevarnosti. Naša baraka je bila pekel, prostor neznosne^ soparne vročine, gomazeča od mrčesa in založena s slabo hrano in vodo. Večina nas je zbolel« nekaj dni po prihodu. Pitali so nas z dvojno dozo kinina. Transportacija je bila problem v tej neizmerni pokrajini. Poli smo morali rezati skozi skoraj neprodorno džunglo. Tračnice ozkotirne železnice so tekle v neskončnost. Vlak je obstojal iz lokomotive, ki so jo kurili z drva-rni, in iz malih odprtih vagonov. Ti so služili moštvu in potrebščinam za boveče se sile daleč tam zadaj. Naš vlak je imel dve dni zamude. Čas odhoda in prihoda vlaka sploh ni bil določen. OkA 'are zarjavele lokomotive so bile na dnevnem redu, in tudi skok s tira je bila navadna afera. Miniaturni vagončki so bili pokriti z mrežami proti ntrčesu in samo toliko veliki, da je bilo v vsakem za štiri može prostora. Sedeže smo rabili za kurivo. Moštvo je moralo od ča-ea do časa izstopati in nabirati kurivo za lokomotivo. Bil sem v zadnjem vagenčku.; z menoj je oil samo en mož, ker nihče ni hotel iti v zadnji vagon. Če bi se namreč kakšna divja zver prikradla do nas, bi to bil skoraj gotovo zad- nji vagon, ki bi ga napadla. Ponoči smo slišali strahotne stvari v gozdu; rjovenje, lomastenje divjih zveri skozi gozd, stokanje in tuljenje opic in hijen. Moj tovariš Berker je bil mladenič teinne polti, ki je bil hudo ranjen v Yprih. Afrike se je bal Sovražil jo je. Preklinjal je silo, ki ga ■!e Podala sem. Preklinjal je Blakija, našega spehastega strojevodjo, ki je bil črn kakor vrana, ki je žvečil tobak, in ki mu je vedno primanjkovalo kuriva za stroj. Berker se je bal soparne džungle in ni hotel iti z nami vred nabirat kuriva za stroj. Naša največja brzina je bila 15 milj ua uro. Bili smo cele dneve v grozni samoti velikanskih gozdov in džunged. Na planem je bila vročina neusmiljena, žgoča, prodoma, in samo naše tropične čelade so nas rešile soiučarice. Pod drevjem pa je bilo drugače. Ti h o ta je bila strahotna, zrak dnšljiv. Med močvirjem, iz katerega je molela ostra trava, in gozdnim' robom ni bilo prehoda. Prišli smo s »lepilnega solne a naravnost v nekako zeleno temo, ki dobro dela našim očem. V močvirju smo se privadili raznoteremu brenčanju mrčesjega življenja. Zdelo se nam je, kakor da smo prišli v tunel, vodeč v bajni svet. Drevesna debla so se nam zdela, kakor da so umetno rez-ljana, in ploščati, mesnati listi so bili brez življenja kakor naslikano listje v gledališču. V zelenem kaosu smo začeli razločevati ptice fantastičnih vrst in perja. Pluli in frfotali so semintja, se vrteli, obračali in stezavali peruti. Žalosten, melanholični klic nosorežoa, eksotičnega ptiča, se je razlegal po prostranem trnju. Segal nam je v srce. Kadar se je vlak ustavil, nas je balo groza iti izpod naših mrež in iskati kurivo med drevjem. Bil je to temen, tajinstven prostor, v katerem nam je sapo jemalo. Zemlja je bila črna. močvirna, poteptana. Lasje so se nam jezili, ko smo opazovali stopinje. Neprestano so teinne sence hitele mimo nas. Na peščenem mestu blizu obrežja smo videli sled leva, leoparda, nosoroga in povodnega kozla. Poleg teh sledov je coikljal bizon. Ponoči se .je v džungli zbudilo divje življenje. Kurili smo kresove in se pogovarjali. Berker pa ni hotel govoriti, če so opice začele tuliti. Kakšenkrat smo te stvariee videli podnevi. Njihovi mali kosmati obrazi so kukali skozi listje kakor stari kokosovi orehi. Zvečer je tema padla kakor zastor. Tu ni bilo mraka. V temi smo videli svetleče se oči, majhne kakor bucika, ki so nas opazovale z bližnjega gozdnega roba ali drevesa. Konec prvega tedna je vsa čela začela trpeti vsled žeje. Prešli smo v veliko ozemlje zverin. Mlake s pitno vodo so bile redke in zelo oddaljene druga od druge. Pretrgana močvirja so obrobljala železu ično progo. Moštvo je prekuhavalo vodo in jo pilo. Ležalo je v vagonih in trpelo vsled vročine. Več jih je obolelo. Berkerja je vročtina bolj trpinčila kakor 1 mene. Sedel je v kotu, opazujoč, s puško na-tnerjeno proti džungli. Nekega jutra je lokomotiva zavila okoli ovinka v maJi doiinini in zapiskala. Vstali smo in zrli naprej. Odrasel lev je stal na progi in razsojal, kam naj jo Udari. Več vojakov je bliskoma ustrelilo! in velikanska zver je izginila, menda nezadeta. Berker je preklinjal in mrmral do opoldne. Ta dan ni več izpregovoril, in zdelo se je, iia se ga loteva mrzlica. Premetaval se je in mrmral v spanju. Drugo jutro smo se komaj zbuili, ko se je dvignil in se zastrmel čez vagon. Opazoval sem ga iu presenečen skočil pokonci, zakaj njegove oči so se v grozi izbu-Ijile. Zatulil je kakor norec. Vse moštvo je oživelo. Glave so se dvigale iz vsakega vagona, in žareče oči so strmele na najgroznejši prizor, ki sem ga kedaj videl. Desni hreg je mrgolel samih kač! Bilo je to preseljevanje kač kakor so nas poučili pozneje. Kače so potovale zelo daleč, ne da bi se ustavil5; a nam se je zdelo, kakor da smo prišli v ozemlje polno reptilttf. Solnce se je zrcalilo v njihovih opolalih trupih. Videl si kače vseh barv. in vrst, velike in majhne, dolge in kratke, zelene in črne, oranžaste in črtaste, grdoglave in grdooke. Počil je strel, potem drugi in zopet tretji. V drobcu sekunde je streljal vsak mož na mrgoleče maso. Tuintam je padla kakšna velika kača in se zapletla z manjšo, poteni pa — grozota vseh grozot — je vlak zavozil mednje ... Borke r je tulil in tulil. Počenil je poleg vagonske stene, da se izogne prizoru. Potem je še bolj tulil. Vlak se je ustavil, nezmožen voziti čez mrgoleče mase. Strojeva kolesa so zmečkala toliko kač. da je neka oljnata masa pokrivala progo. Kolesa so se kar v praznem vrtela in drsela. Vsak mož se je boril, da si reši življenje. Streljanje je prenehalo; vsi 30 udarjali s puškinimi kopiti po kačjih glavah, ki so se dvigale ob vagonskin sten a h. Manjše kače so polzele pod vlak med kolesa in bilo je po njih. Večje črne, nekatere po 12 do 15 čevljev dolge, so se nam izognile okoli lokomotive ali k< nca vlaka; druge barvaste, bakrene in črtaste pa so se vzpenjale ob vagonskih stenah, nterile z glavami in strupeno tolkle z repom. Meril sem na grdooke glave; zbija! sem jih doli. Boriti sem se moral za dva. Berker se je dvakrat trepetaj« dvignil in crledal; enkrat, ko se je neka velikanska debela pošast vila okoli konca vlaka, in potem, ko je neka zelena, ooolzla kača švignila gori k nam. Udaril sem jo precej dobro, toda padla je v vagon. Stopil sent ji na glavo, predno se je mogla geniti, ampak njen vitki trup je švrkal okoli in ošinil Berkerja po obrazu. Nikdar nisem slišal takih glasov iz človeških ust kakor tedaj njegovo vpitje. Niti poleni ni nehal vpiti, sem vrgel zvijajoči se hrup iz vagona. Oklenil se je mojih nog z železnim oklepom, tako da me je skoraj podrl na tla, prav ko sem meri! na dve drugi glavi. Prihodnjih par minut ne boni pozabil. Največje kače so prihajale, in udarjati sem moral kakor strojnica. Berker pa je tulil in kričal in se oklepal mejih nog. še dve. veliki kači sta se si k a joči vrgli v vagon. Ubil sem obe. K sreči je Berkerja postalo slabo. Tz kač namreč, ki smo jih ubili, je začel puhteti zo-pern smrad in se mešati z onim živih kač. Več vojakom in tudi meni samemu je postalo slabo. Slednjič se je prikradla še zadnja. Berker me ni hotel pustiti iz oklepa. Vojaki sosednjega vagona so mi pomagali, da stno mu zvezali roke in noge. Nesrečnež je znorel od strahu. Osmrajeui zrak in opolzla kačja trupla ob progi so nas spominjala, da vse te grozote niso bile samo hudo sanje. Po dolgem čakanju in skrbni preiskavi je nekaj mož z zemljo posulo tračnice, da bi bile manj opolzle. Po tem smo se ločili od groznega mesta. Dokler bom živ, se ne bom mogel otresti spomina na strašno uro, ko sem stal v žgoči vročini in v smradu, ko se je ponorel človek oklepal mojih nog, ko sem udarjal po opolzlih, grdih, voglatih kačjih glavah, ki so valovile, merile, sikale; ko sem videl vse oikoli sebe velike in majhne, dolge in kratke, rjave in črne, zeleno in ora/nžaste kače, ki so se »vi-jate, obračale, ovijale; same kače — kače - KUce. .......................................................... Pridobivajte novih naročnikov! Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici rea. Mdr. z n. i. |f CClfll 'Mr. * n i v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugod n e j-šimi pogoji. — Za hranilne vloge lamči polejž rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Arterioskleroza, reuma. protln (obkladki) se ozdravi sigurno z radium vodo in radium komnresi iz čeških državnih tovarn radija, edinih v Evropi. — Brezplačna navodila zn zdravljenje Radiumchema -iachimov. TeoPce - fanov. Češkoslovaška. — Ulica Waageho 13-7 firkiiltja in mmiUpi sinitia pristno In * tnm-stvom razpošilja star« 'n po/nun« tvornim tamborlf Sfeoan M. Gi»g, Sisak 950 Na z.nhtevo pošljemo vsakomur eonlk tambnrlo zn stoiij. Odlik.,vnn sS/Intimi kolajnami In Grami l'rlx- Priporoča se prvi slovenski zavod Viajemisa zaoarousIn!ca Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Maearykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starce« ičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Inserirajte v ,.Slovencu"! Naš domači zdravnik M. A. — S. V. Nagajivost vašega želodca je žare* prehuda, noče prebavljati, zaužita jedila po-vi a. Z glavobolom vas muči, žolč izliva (kam in I .kr>v) tek vam jemlje, všeč so mu močne začimbe, i: ! n muhastega nagajivca ne upam uganjati tako od daleč, saj bi morda še bolj zdivjal ta nepridi-1 inv na oddaljene opomine, zato vam vsekakor ka-; da izročite uepokorneža v roke takemu krotilcu, Ui mu bo blizu in vedno za petami, dokler mu ne t«;;.« no muh in ga ne navadi reda in pokorščine. ]■ a. — Lj. Prenašanje jetičnega kužila po obtoki ie seveda mogoče, zato treba okužena oblačila razkužiti. Najbolj zanesljivo vam napravi to dolo ra kuževališče (mestno ali v higienskem za-».•odu>. K 'r se dn prekuhati z milnico ali lugom ali do (.-,: miio in telesno perilo), opravite doma, driu i' I ' ■ ■<> iz volne in usnja ali drugih snovi, ki ne piv •.;>;•< prekuhan ja, izročite omenjenim zavodom v razkuženje. ,1. I — ti. Ishijas ali vnetje bedrnega živca in koksita ali vnetje kolčnega sklepa sta bolezni, ki jih včasih ni mogoče razpoznati žo iz početka. Vi imate bržkone ishijas, dasi ta bolezen ne krajša bedra pri odraslem človeku (razlika 2 cm je ne-merodajna in v okviru merilnih pomot), tudi razlika v debelini obeli udov ni značilna, saj je pri desničarjih desno bedro za 2 cm obsežnejše od levega. Da šepate in imate pri hoji bolečine, je mo- : !iiiSji;! ii, ; 11 v Spomladna obleka. Krilo in jopica sta iz mor- uarsko-modre, lahne vohienine; zraven bela bluza. a s smrtjo Razmišljaš*Je o načelih pomožnih blagajn - Razmah iz nič ni nič ▼ dobro samo na račun dajatev v teku leta odpadlih eiauov l a vsota jo brezpogojno zadostno velika in v praksi gotovo ne znese toliko. Itadi točnega računa bi morali vzeti v račun obresti in režijo blagajne ludi to bi oležkočilo račun. Zalo smatral-mo, da naj krijejo režijo obresti, ki itak ne mo- in špekulacija ■ Izrodki liffi t Ljubljana, 20. februarja. Brez dvoma ne ba škodovalo, če posvetimo vprašanu po-smrtninskega zavarovanja, ki je lani in letos doživelo tako nezaslišan razmah ter v zadnjem času vzbudilo zlasti tolikšno pozornost pristojnih oblasti in časopisja, nekaj stvarnih premišljevanj, ki bodo brez dvoma koristila vsakomur, ki se zanima za to zavarovanje, bodisi zato, ker je že član take blagajne bod;s; zato, ker misli postati '.evzeli bomo torej nalogo, ki bi jo moral izvršiti prav za prav agent dotične blagajne, in podali izsledke razmišljanja, ki bi jih morali najti vsak, preden bi pristopil kot član h kaki izmed teh blagajn. Razv oj pomožnih blagajn Naj omenimo, da je nekaj takih pomožnih blagajn starih že po par let. Z izredno naglico pa so se začele ustanavljati nove in skupno število teh blagajn v Sloveniji znaša danes že 6, čujejo pa se glasovi, da se jih bo ustanovilo še nekaj. Če bo to tudi držalo, je veliko vprašanje; zakaj, pa nam menda ni treba pojasnjevati. Vsaka od teh pomožnih blagajn, pa naj si bo osnovana na podlagi tega ali onega zakona, zahteva od vsakega svojega člana poleg enk-atne vpisnine in drugih pristopnih taks še naimanj tako zvane posmrtninske prispevke za vsak slučaj smrti enega izmed članov dotične blagajne, oziroma enega izmed članov gotove skupine dotične blagajne (če jc vse članstvo dotične blagajne razdeljeno v več razredov). Nekatere od omenjenih pomožnih blagajn pa predpisujejo svojim članom še redno mesečno članarino. Blagajne, ki ne predpisujejo redne mesečne članarine, slone povsem na plačilnem sistemu pomožnih blr^ajn, ki obstoji v tem, da naj sorazmerno razdelje na vplačila vseh članov krijejo vse izdatke blagajne v gotovem času (navadno na mesec). Blagajne pa, katere predpisujejo še redne mesečne članarine, pa imajo za računsko podlago kombinirani sistem sistema pomožnih blagajn s sistemom običajnega plačilnega načina pri pravih zavarovalnicah, ki delujejo le na podlagi rednega vplačevanja mesečnih prispevkov — premij. Zavarovalnice, kakršnih nekaj tudi v Sloveniji poznamo kot stare in solidne zavode, v splošnem sploh ne sprejemajo v življenjsko zavarovanja ljudi, ki so stari nad M) let. V zadnjem času je naša domača Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ustanovila poseben oddelek »Karitas«, ki 6e peča s posmrtninskim zavarovanjem in nudi tudi starejšim zdravim osebam proti ločno določenim mesečnim premijam možnost zavarovanja posmrtnine. Ta način zavarovanja z delovanjem tako zvanih samo-jX»moči nima nič skupnega in jc zgrajeno na strogo zavarovalno-tehnični podlagi. Pomožne blagajne imajo po svojih pravMih namen, služiti svojim članom na povsem soclalui bazi in jim omogočiti olajšave za slučaj smrti z izplačilom gotove vsote — zavarovalnine. Zato sprejemajo člane ne glede na starost, hkrati pa ne predpisujejo rednih visokih mesečnih prispevkov, ampak le tolikšne zneske, kolikoršne zahtevajo v teku meseca izplačane zavarovalnine. To je način samopomoči, ki se odraža v majhnih prispevkih za slučaj smrti enega člana. Ker pomožne blagajne niso trgovska podjetja, tudi ne marajo prejeti na prispevkih več od posameznega člana, kakor mu bodo izplačale. Zato obljubljajo, toda samo nekatere, da posinrtninskih prispevkov od tedaj naprej, ko bodo vplačani posmrtninski prispevki znesli že vsoto 80% zavarovalnine, ne bo več treba plačevati, članarina pa se plačuje še naprej. Da se pa preprečijo zlorabe, o kakršnih je »Slovenec« že večkrat poročal, je pri vsaki taki pomožni blagajni določena gotova karenčna (čakalna) doba, to se pravi, da blagajna zavarovalnine ne izplača preje, dokler ni dotični. ki je za- "hj' ,7;,!' 'Zt """'"J varovan pri blagajni, zavarovan že gotovo dobo, | tak° ,Zred recimo eno leto, šest mesecev itd. Če umrje zava- i - se osnovale v zadnjih letih, pa niso izbirale član-siva j>o poklicih, ampak so se ustanovile z namenom, da bodo služile široki javnosti. K njim je lahko pristopil vsak in zavaroval kogarkoli. Pri teh se ie namen sam po sebi nekoliko spremenil, ker .je to zavarovanje nudilo gotovo korist — zavarovalnino — zavarovatelju. Če je bil ta sorodnik in umrlega zavarovanca, potem je bilo to zavarovanje povsem v smislu zgoraj omenjenih stanovskih pomožnih blagajn, če pa zavarovanec ni bil sorodnik, pa je bila pomožna blagajna za njega le neke vrele loterija, v katero je stavil, in zavarovanje čisto navadna špekulacija. Pomen blagajn je pa seveda v tem, da so osnovane na socialni bazi, pri čemer ne zahtevajo zase nobenega dobička in čim manjše vzdrževalne stroške ter zato, da omogočijo tudi revnejšim pri stop, ne zahtevajo morda trenutno nepotrebnih visokih mesečnih premij, pač pa malenkostne prispevke, ki jih je treba plačevati za vsak slučaj smrti. Zato je prav mogoče, da se poslužujejo teh ustanov manj premožni, ki lahko plačujejo manjše, čeprav malo bolj pogoste zneske, zavedajoč se načela: vsi za enega, eden za vse. Kako so to razumeli ljudje Skušajmo sc sedaj vživeti v misli človeka, ki je nameraval pristopiti k takemu zavarovanju kot član, dasi o tem zavarovanju ni vedel radi splošnega nepoznavanja takih ustanov v glavnem nič več, kakor mu je najbrž povedal agent, ali pa je razbral iz kratkih Drospektov: 1. Ustanova je potrjena od oblasti. S tem ie dano zagotovilo za zakonito in stvarno delovanje ustanove. Z majhnimi prispevki bom lahko torej v gotovem času če umre moj zavarovanec, prejel lepo zavarovalnino. — Urez dvoma se je pri teh razmišljanjih vzbudila vsakomur tudi misel, kako da bo s tako majhnimi prispevki dobil toliko denarja. Odgovor je bil enostaven: 2. Saj bodo plačali vsi člarj za moj smrtni sluca, majhne prispevke, in ker jih je veliko, bo to za mojo zavarovalnino zadoščalo. 3. Poteg lega zagotavljajo nekatere take pomožne blagajne, da z naiaščanlezn Število članov sorazmerno padajo posmrtninski prispevki. To jc še boljše, hkrati pa mora biti vsakomur jasno, da bodo tudi manjši prisnevki pri večjem številu članov gotovo lahko krili zavarovalnino, ki jo bo treba izplačati. /di se nam potrebno, da podčrtamo prav na tem mestu najvažnejše mišljenje ogromne večine tistih, ki so pristopili k tem ustanovam kot člani, namreč mnenje; za moj' slučaj bodo plačali drugi! bi tako so mislili skoro vsi, kar je razumljivo, ker vsak nerad plačuje za druge, če je možnost takega mišljenja, ki je tako vsesploSno, ie v okviru zakonov, na podlagi katerih so bile ustanovljene fe blagajne, je pa drugo vpraSanje, v katero se ne borno spuščali. Kako so to izrab li ljudje Mogoče ne bo napak, če pogledamo, kaj je bilo vzrok, da si je toliko tisočev ljudi nakopalo tako lahkemišijeno razmeroma težke in za današnje čase v mnogih slučajih naravnost neizpoinjivo obveze. Gotovo jo bil prvi vzrok pohlep po denarju, ki se je tako drastično javil v ča u današnje gospodarske stiske. Razlog pa je dobil vsak tak v zgledih. Zakaj je mogel te posrečene zglede skoro vsak tako hitro opaziti, bomo takoj razumeli. Vse te zavarovalne ustanove niso stare. Kvečjemu nekaj let je od njih ustanovitve in ker so mesečni prispevki majhni, kakor tudi niso prevelike posmrtnine za vsak slučaj smrti, je bil prav za prav vsak slučaj smrti zavarovanca do sedaj za člana ki je istega zavaroval, jako dobra kupčija. To odgovarja tudi resnici, saj je član plačeval svoje prispevke Sele par let in prejel že polno zavarovalnino. I e slučaje so seveda znali zastopniki teh po denarju in lahki možnosti špekulacije se je pridružilo napačno razumevanje plačilnih obveznosti, mogoče se Je k temu pridružilo še mnenje, da jc to prav tako zavarovanje kakor zavarovanje proti požaru, pn katerem plača zavarovatelj majhne prispevke, pre|me pa lahko veliko zavarovalnino V tem slučaju so prezrli važno okolnost, da ne pogon vsaka zavarovana hiša, pač pa da umrje gotovo vsak zavarovanec. Kako bodo kaznovani liudie Tak je bil nekako položaj, ko so se množice zace e zanimati morda vprav radi izplačanih zava-lovalmn za ta način zavarovanja in v njem zaslutile dobičkanosen vir. Radi priznamo, da ni nobena od teh ustanov delala sama na ta način reklame za pristop, češ, malo boste plačati, pa veliko uobili. i ovedala ie samo obveznosti in vedno pokaza a svojo kulantnost. Vsesplošno mišljenje je bilo tako, da nihče ne misli plačati toliko, kakor bo Prejel. Zf» ^ak posam-zni slučaj naj bi po tem mišljenju plačali vsi člani. Vsi člani se hočejo z vso silo držah samo prve polovice vodilnega izreka o samepomo ji: vsi za enega; nihče pa noče pristati na drugo polovico izreka, ki se glasi: eden z« vse. Ker je samo po sebi razumljivo, da nobena taka blagajna ne bo razmetavala lastnega in ne od članov s prispevki pridobljenega denarja za izplačevanje zavarovalnin, drži prvič dcistvo, da se vse zavarovalnine, ki jih izplača taka blagajna, pla-cujeio le iz denarja, ki ga vpošljejo člani. Če gledamo torej z vidika us!a ove, bodo vse zavarovalnine plačali člani, in sicer vsi člani, če pa gledamo z vidika posameznika, bodo plačali zavarovalnino drugi člani. Drugič torej drži, da misli blagajna o denarnih virih za zavarovalnine drugače kakor pa člani. Možnost za to napačno mišljenje pri tem zavarovanju pa je dala velika neugod ost, katere skoro nihče ni resno pretehtal, namreč, koliko bo vsak moral plačali. Dočim pri drugih zavarovalnicah dobro ve vsak, ki se zavaruje, višino mesečnega, obroka — premije in si na ta način lahko izračuna, koliko bo moral plačali vsako leto, je pri pomožnih blagajnah glavna višina prispevkov določena šele s številom umrlih zavarovancev v teku meseca oziroma leta. Neskončno pravični zakon smrti sicer še ni posegel v to špekulacijo, pač pa bo brez ('-voma in z vso strogostjo kaznoval po preteku nekaj let pretežno večtno špekulantov in z njimi vred tudi tiste, ki so pristopili kot člani, ne da bi pri tem hoteli imeli dobiček. Zakaj? Zato, ker bodo uspeli pri tej loteriji s smrtjo samo tisti, katerim bodo zavarovanci »pravočasno umrli«. Drugi pa se bodo uiteli in bodo morali plačati mnogi več, kot so računali, mnogi skoro prav toliko, kolikor znaša zavarovalnina, nekateri pa celo več ali mnogo več, kakor pa znaša zavarovalnina. Čim dalj jim bo živel zavarovanec, tem več bodo plačali. V kakšni nevarnosti bodo Intd>e Ker bodo prispevki nujno postali mnogo več. U, kakor jih ljudie danes pričakujejo, bo mnogo takih, ki bodo potem, ko bodo spoznali, da so se zrnotili, odstopili raje od zavarovanca, kakor pa plačevali zneske, ki iih morda ne bodo niti zmogli. Ti bodo seveda na zgubi za vs« to, kar so že vplačali. Kljub temu pa je verjetno, da bodo taki čez par let še najbolj zadovoljni. Kai pa tisti, katerim bo živel zavarovanec dolgo časa in kateri ne bodo ho'e!i odstopiti od zavarovanja? Izračunali si bodo lahko, da bodo morali plačati kliuh temu, da so mislili, da bndo s par kovači zaslužili tisočake. prav tako veliko, kakor znese zavarovalnina, ali pa celo mnogo več. Življenje zavarovanca imo- ,. , ..... • ........... .splača. Nada- J je naj gredo za režijo sc vse pristopne takse. V obračunu nam torej odpade režija, ki bi sicer mo-I rala biti izredno majhna, Ce so obresti in pristop-ne takse zadostne za režijo, je drugo vprašanje, » Katero 6C ne spuščamo. Spodaj imamo v svrho lažjega pregleda nameščeno #tabelo, ki pregledno kaže razvoj blagajne ki ima enoletno karenčno dobo in odgovarja vsem sjiredaj omenjenim zahtevam Z njo je dan nasta-nek, razvoj in končno ludi konec blagajne Naj omenimo, da so nekateri računi morali bili izvr-sem po računu aritmetične sredine, ker je tabela | obdelana nekako z/t vsako leto posebej Vendar lo j niti najmanj ne spremeni položaja, zlasti še jato I ker je število vsakoletnih plaeujočih članov v nici manjše, kakor jc vneseno v tabelo. To omogoča toroj manjše dajatve, kakor bodo v resnici Tabela nam kaže v drugem stoljicu vsako leto števili) vstoplvšlh članov. Tretji Irodelni stolpič nam kaze številke umrlih članov vsako leto. Četrti Irodelni stolpič nam kaže nihanje števila članov Peli stolpič nam kaže nekoliko previsoko število plavajočih članov, za katere lahko računamo, da plačujejo vse dajatve skozi vseh dvanajst m- vsoto zavarovalnin, katere je treba izplačati vsako lelo. prvi del, če povprečna zavarovalnina znaša 10.000 Din, drugi del, če povprečna zavarovalnina znaša 20.000 Din. Osmi stolpič nam kaže razliko med zavarovalninami, ki jih je treba izplačati, in vplačanimi članarinami, pri čemer smo članarini prišteli že vsako leto 1 milijon Din rezerve. Hkrati smo vzeli članarino in milijonsko rezervo iz prvega lota iu j0 šteli v dobro za drugo leto. tako da ie razlika zavarovalnin, ki jih je, treba izplačati v drugem letu obstoja blagajne, razmeroma manjša, kakor bi morala biti V devetem stolpiču z dvema deloma imamo n i podlagi razlik, ki jih je treba doplačati, izračunane pare, ki jih tnor.i plačali vsak član v leku leta za vsak slučaj smrti. V desetem dvojnem slolnlču pa imamo zopel izračunano celokupno vsoto posmrl-ninskib prispevkov, ki lih mora plačati vsak član v letu. Zadnji stolpič nam torej kaže v prvi polovici zneske.^ ki bi jih moral plačati vsak Član ua leto če znaša povprečna zavarovalnina 10.000 Din v drug' polovici pa kaže zneske, ki bi jih moral plačali vsak član na lelo. če bi znašala povprečna zavarovalnina 20 000 Din. Radi razumevanja bodi povedano, da se po današnjem < ta n i u pomožnih blagajn nahajamo nekako r tretjem letu i ozirom na tabelo, to se j>ra-vi, največip š*'*vilo članov je vprav pretopilo ni pa še prebilo č i kalne dobe. Sedaf pa vzame lahko vsak, ki bi rad vedel, koliko bo moral plačati član pomožne blagajne, ki se je razvijala po Jte. vilu _ članstva tnkn. kakor kože drugI stolpič naše tabele, svinčnik v roke in sešteva letne zneske iz zadnjega stolpiča. S rim nai se ne tola riio liudie blagajn dobro izrabiti, in vsak si je mislil, da bo ! ne, 1,0 oro načelu, da naj ima«o manjšo karenčno dobo kot prejšnje, kvečjemu še enako. In tako smo po preteku nekaj let prišli do pomožnih blagajn, ki imajo karenčno dobo enega leta, šestih tednov, petinštiridesetih dni, in eno, ki je celo brez karenčne dobe (vsaj tako pišejo prospekti). S tem, da se je krajšala karenčna doba, se je seveda zmanjševal ri-ziko pristopajočih članov, da bi jim prezgodnja 6mrt ne prinesla zavarovalnine, povečala pa se je seveda možnost špekulacije! Jasno je zato, da so se najlepše razvile blagajne s kratkimi čakalnimi dobami. — Ne smemo prezreti nadalje važnega dejstva, ki so ga vpeljale te pomožne blagajne, da namreč ni treba, da bi človek zavaroval samega 6ebe, ampak da lahko zavaruje ko^ar hoče, ponekod celo brez njegove vednosti. Namen in pomen pomožnih akcij Prvotno so po že omenjenih plačilnih načetih osnovane pomožne blagaine hotele v prvi vrsti družiti goiovo skupino ljudi iste stroke, tako učitelje, odvetnike, obrtnike, dclavce itd., in jim nuditi za slučaj smrti olajšave in pomoč po načelu samopomoči. Pomožne blagajna s tako osnovo obstoje že dalj časa. Vendar najdemo pri njih veči-aoma lo razliko, da mora, kakor hitro so strokov-ao opredeljene, pristopiti k njim vsak novinec, ki tačne izvrševati samoslojro dotični poklic. Take vomožrie blagajne imajo v splošnem vedno precej malto veliko število članov in nudijo dedičem ozi-oma sorodnikom umrlega zavarovanca neke vrste tavarovalnino, ki sme segati običajno do višine, catero znesejo eventualni bolezenski in pogrebni t roš ki za umrlega zavarovanca. Za vsak tak slučaj >lačajo vsi člani gotov znesek in dediči umrlega Mana dobe zbrano vsoto, s katero si opomorejo prav v času, ko jih je zadel najhujši udarec, smrt v družini. Pri takih samopomočih je večinoma član io zavarovanec ena in ista oseba. Pomožne blagajne oziroma samopomoči, ki so t ... 1 . . ------- »» «<«»€»1 cev niso bili drugače zainteresirani kakor da zavarovanci gotovo čakalno dobo nikakor ne smejo umreti, po preteku te čakalne dobe pa je v interesu člana, da zavarovanec čimpreje umrje. Nimamo namena, spusčati se v moralne posledice in možnosti zgoraj navedenega, ker smo temu posvetili že več razmišljanj. Hkrati je jasno, da tega napačnega in nelepega mišljenja ustanove kot take niso krive, dasi so ga s svojo eksistenco vprav povzročile. r K e so se zmotili Vud*i> Poglejmo torej, česar tisti, ki so zavarovali stare, betežne ljudi, katerih smit lahko pričakujemo v kratkem, niso pomislili. Staro pravilo drži, da iz nič ni nič. In če so vsi tisti, ki so zavarovani, mislili, da bodo s par kovači zaslužili tisočake, so se prav gotovo morali zmotiti, Čeprav poslujejo pomožne blagajne na socialni podlagi, vendar ne morejo nuditi več, kakor bodo prejele. Če pa bodo morale izplačati težke milijone na zavarovalninah, jih bodo samo po sebi umevno morali P™'' člani sami, čeprav postopno in v manjših obrokih. Mimo tega dejstva ne more pomagati nobena špekulacija, češ, saj bodo plačali drugi, ali pa celo novo vstopivši člani. Gotovo je sicer, da se bo nekaterim članom posrečila la grda loterija s smrtjo. Toda koliko bo teh? Pretežna večina članov pa bo morala plačati za te, katerim se bo spekulacrja posrečila, kakor tudi še zase. Da tega ljudje niso mogli v začetku razumeti, so bili vzrok prvi posrečeni slučaji takih špekulacij, dočim nasprotnih glasov v lem kratkem času obstoja blagajn še ni bilo čuti. Prav lako še ni takih, ki bi tožili kako veliko prispevkov so že plačali, prav radi tega, ker se za velik del članov še ni končala karenčna doba. Večina ni premislila (ker je to razmeroma precej težka računska naloga), da omogoča hitro naraščanje članstva v prvih letih manjše prispevke. To pa prav radi tega, ker ostane velik del skupne vsote članov v čakalni dobi, tako da morajo pač vsi, ki so člani, plačevati posmrt-mnske prispevke le za del članov _ tistih namreč — ki so že prebili čakalno dobo in kateri imajo za slučaj smrti zavarovanca pravico do zavarovalnine. lakih slučajev pa je v letih velikega še. celo povzročilo veliko škodo KakSn« nevarnost nastopi pri tem za živl^njV zavarovancev, je pa povsem odvisno od mor-lnp kvalitnte nih, ki so zavarovali, in o katerih vemo samo to, da so bili zmožni, da so se spustili v spekul»ciSo s smrtjo njim v premnogih slučajih povsem tuiih hudi. Številke nai govo-c Da pa ne bo kdo mislil, da so gornje navedbe pretirane ali neresnične, obračunaitno sedaj tak slučaj zavarovanja na zgledu. Ker je še najbolj kompliciran obračun pri zavarovanju, ki predpisuje poleg posmrtninskih prispevkov še mesečno članarino, bomo vzeli najprej lega v prelres, nafo jia zavarovanje, ki ima le poemrtnineke prispevke. Da bo izključena vsaka napaka, bomo vzeli nastanek pomožne blagajne, njen razvoj in njen konec. Stevilkp bomo vz"li po cenitvi naraščanja članov, kakor so ga približno zaznamovale pomožne blagajne pri nas. Ker so zavarovalnine lahko različne, bi 'o obračun silno ote-žkočilo. Zato bomo vzeli povprečno zavarovalnino. epVrnl 10.COO Din drugič pa 20.00« !»in za Vsnlregn Plana blagajne. Mesečno članarino bomo vzeli prihli7.no fnke. kakor jo imain blagajne, in s:cer za zavarovalnino 10000 Din 30 Din na leto. za zavarovalnino 20.000 Din pa 50 Din na lelo. Čaka'-« r'olm nai trn^a ono loto Posmrtninskosra prisnevk« ni ne bomo določili. Tejra homo raio izračunali na tn nnfin da bomo vzeli /a kritje zavarovalnin, ki iih je treba izplačati v teku enesa Ma vso člnnnrine. vplačane v do'ionom lotu. kar pa ho znniriikalo. pa nai do-Plačsio član! s prispevki, Kqt se nekateri prevld-člimi sklicu lelo na tnrednosl efnlnegn naraščanja šlevila članov kinih temu dn činni snroli odmirajo, bi morali vzeti v račun dnlrrolelno naraščanje članstva. Ker na !e nariščanie v zndnlem Ieli) bi'" fnko ofirimno hi bili vsi s'nrčki in 1«v lehni ljncTio. pri kntfr'1' lahko računamo na smrl v |eku par let. v Sloveniji nis° tak« veliki v in hilretfa i,»r»!f«n:.', i? pa zal°- ,4°r so zavarovanci izbrani lako. (ia naj zahteval Dovorefin? nt. - ° kakor ?a bi i h ž,Ve Pno ,Pt0' Ker vzeti v obračun tudi " ;! !,L^f f!ai-). tretje leto bo moral plačali 3141 Din (oziroma 1334 Din), četrto leto 2559 DLn (5108 Din), pelo leto 3145 Din (6347 Din) in Šesto leto 4342 (8757 Din). Po šeetih letih plačevanja bi plačal torej 14.840 Din v prvem slučaju, v drugem slučaju pa 30.020 Din. Ker je tukaj vzet povprečni račun, moramo vpoštevati, da bo po toliko moralo plačati cela zadnja petina članov, katerim bodo umrli zavarovanci šele v petem letu po končani čakalni dobi. Tudi ne pomaga noben izgovor: meni l)o pa gotovo prej umrl! To pravijo vsi! Pa če umrjcjo vsi zavarovanci v enem letu, petina ml teh jih mora umreti v zadnji petini in za te bodo morali člani plačati povprečni maksimum. Pa to so številke samo posmrtninskih prispevkov, prišteti je treba potem Še članarino in pristopne takse. To si že lahko vsak sam izračuna. Te številke pa so razaneroma še ugodne. To pa zato, ker je v teh letih število članstva približno ves čas enako. Kaj bi se pa zgodilo, če bi nekateri tudi teh dajatev ne zmogli in začeli odpadati. Potem pa nujno nastopijo ogromne številke, ki 90 v spodnjem delu zadnjega stolpiča naše tabele, ki kažejo, da mora član v enem letu plačati več kakor polovico zavarovalnino in še mnogo več. Jasno ja, da se to nikdar ne bo zgodilo, ker bi že v tem slučaju vsi prej odstopili, in se seveda tudi odpovedali vsemu, kar so že vplačali. Vprašanje pa je, kako je mogoče, da nekatere pomožne blagajne ob- | ljubijajo, da njih Člani ne bodo plačevali posmrt-ninskih prispevkov delj časa kakor dotlej, dokler ne bodo posmrtninski prispevki Enesli 80% zavarovalnine. Kje najdejo tukaj kritje, ne razumemo. Kako bodo pa zadovoljni tisti, ki so zavarovali po več betežnikov in starčkov naenkrat? Za vsakega bodo morali plačevati tako ogromne zneske. Na moralne posledice smo pokazali že prej! Opozarjamo pa še enkrat, da so dajatve izračunane tako, da 60 manjše, kakor bodo v resnici. To pa prav zato, da nam nihče ne bo mogel očitati, da begamo ljudi. Mariborska malenkost Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru pa nima članarin, ampak le posmrt-ninske prispevke in pristopne takse. Ciani so razdeljeni v štiri razrede, od katerih je V6ak razred zopet razdeljen v skupine po 2000 članov, ki se s smrtjo enega člana dopolnijo z novim, tako da ima skupina vedno 2000 članov. V prvem razredu so zavarovanci z zavarovalnino 1000 Din, v drugem zavarovanci z zavarovalnino 2000 Din, v tretjem zavarovanci z zavarovalnino 5000 Din in v četrtem zavarovanci z zavarovalnino 10.000 Din. Za prvi razred znaša posmrtnina 50 par in upravni stroški 1.50 Din za V9ak slučaj, za drugi razred znaša po- smrtnina 1 Din in upravni stroški 2 Din za vsak slučaj, za tretji razred posmrtnina 2.50 Din in stroški 2 Din, za četrti razred posmrtnina 5 Din in upravni stroški 2.50 Din za vsak slučaj. Tu se izide račun srečno Ie tistim, ki so prvi pristopili in tako ustvarili skupino 2000 članov. Kasnejšo pristopivši, torej tisti, s katerimi se skupina kompletira, plačajo stalno v povprečku 2000-krat posmrtninski prispevek in upravne stroške. Pri prvem razredu plača samo do 500 tega umrlega zavarovanca Član manj, kakor znaša zavarovalnina. Za vsak slučaj plača namreč 2 Din, za 500 slučajev 1000 Din. Ostalih 1500 pa plača več, zadnja četrtina pa že od 3000 do 4000 Din, kljub temu, da je zavarovalnina samo 1000 Din. Malo ugodnejše so številke pri višjih razredih, vendar je lahko vsakemu pametnemu človeku samo po sebi jasno, da prispevka, ki ga plača pod naslovom upravni stroški, ne ho dobil nazaj. Tu o kaki socialni bazi sploh ui govora! Ce kdo tega ne verjame, naj pokaže prospekt kakemu četrtošolcu, mu da par kovačev, pa mu bo študent, če bo pazljivo prebral prospekt, izračunal isto. Kie imate pamet, liud'e božii! Prav lahko razumemo, da se je dalo zapeljati iz pohlepa po denarju in radi težkih gospodarskih razmer »oliko pametnih in previdnih ljudi v grdo in nehvaležno loterijo s smrtjo. Zato smo smatrali za svojo dolžnost, da pokažemo tudi senčno plat takoga zavarovanja, kar se pa zavarovanje sploh imenovati ne sme, in da izbijemo ljudem iz glave misel, da je mogoče kupiti s par dinarji tisočake. Kakor smo že poudarili, je gotovo, da se bo to nekaterim posrečilo. Zavedajo naj se pa vsi, da če se to posreči polovici ali še večjemu delu članov, bodo za to plačali preostali. Kdo bo ostal pri zadnjih, pa nihče ne ve! Zato je na mestu previdnost, in kdor ni pripravljen plačati več, kakor bo prejel, naj nikar ne pristopa. Ljudstvo je s svojim pohlepom po denarju spremenilo te sicer socialne ustanove v zavode, pri katerih skuša kar najbolj divje špekulirati, in to ne more roditi dobrih posledic. Gospodarska zgodovina pozna že celo vrsto takih akcij, ki so končale s popolnim in strašnim polomom. Čim delj pa so vzdržale, tem hujši je bil končni polom. Zato pa naj V6ak, ki misli pristopiti, vzame pamet v roke in se vpraša: ali imam namen zavarovati človeka, do katerega mi jc mnogo, in li sem pripravljen z majhnimi prispevki vplačati nekoliko več, kakor bom dobil. Vse drugo jo grdo in človeka nedostojno! H. J. C (D 5 C "S ■sf •s a »S — > f t; j > o, 4) > O. o O Z m Članov je umrlo Sc a o 00 — « o 1 ■o o a "O S a *> Z a c » £ m 03 >73 J* trn* I a ►o —< a u S S — —I B ~ .M _ m — = -f P I: &3 ■~ H o O O 3 0.-0 > O > JC o as a tn iS "iS a o-S m > t. «1 a 3 Cb 3 o ž2 Nihanje števila članov Stanje števila živih članov Skunna vsotii do gotovega leta pristopi vših članov začetkom leta I x, koncem leta M ffl <3 o." S § •a «> a .g — c: £55 S 4) . -3 > n o o — •S a ° o 8.2.2 a >«■2-5 o xs E 'ZT — Jl 3 ® 3 2 a. Vsota vsako leto vplačanih članarin katerim je za vsako leto prištet še 1 milijoni Din rezerve za člana 30 Din na leto za člana 50 Din na leto Vsota povprečnih zavarovalnin, katere je tr ba tekom leta izplačali za vsakega um1 e ra zavarovanca 10.000 Din ?a vsakega umrl ga /.a varovanca 20.000 Din Razlika med vsakoletno vsoto zavarovalnin in vsako leto vplačanimi članarinami Vsota zava-rova nin po 10.000 Din manj vsota članarin po 30 Din Vsota zavarovalnin po 20 000 Din manj vsota članarin po 50 Din Višina minimalnega povprečnega posmrtninske-ga prispevka za vsak slučaj smrti v letu, izražena v parah za povprečno zavarovalnino 10.000 Din na člana za povprečno zavarovalnino 20.000 Din na člana Skupna minimalna svota vseh posmrtninskih prispevkov. ki jih mora član plačati za v letu umrle za povprečno zavarovalnino 10 000 Din za člana za povprečno zavarovalnino 20.000 Din za člana 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9- 10. 11. 12. 13. 14. 5.000 5.000 14.000 6.000 7.500 8.128 4.700 1.250 200 500 500 1400 600 750 813 470 125 20 900 1800 4320 5400 6750 7313 7259 4964 3920 2570 1107 261 36 500 1400 3200 4920 6150 7563 7783 7384 4984 3920 2570 1107 261 36 5.000 10.000 24 000 30.000 37.500 45 628 50.328 51.578 51.778 0 4.500 8.100 18.900 19.980 21.330 21.890 18.812 12.678 8-094 3.974 1.404 297 36 4.500 8.100 18.900 19.980 21.330 21.892 18.812 12.678 8.094 3.974 1.404 297 36 0 4.750 8.800 20.5U0 22.440 24.405 25 677 22.704 16.371 10.587 5.935 2.690 851 167 18 1,142.500 1,264.000 1,615.000 1,673.200 1,732.150 1,770.310 1,681.120 1,491.130 1,317.610 1,178 050 1,080.700 1,025.530 1,005.010 1,000.540 1,237.500 1,440.000 2,025.000 2,122.000 2,220.250 2,283.850 2,135.200 1,818.550 1,529.350 1,296.750 1,134.500 1,042.550 1,008.350 1,000.900 9,000.000 18,000.000 43,200.000 54,000.000 67,500.000 73,130.000 72,590.000 4°,640.000 39,200.000 25,700.000 11,070.000 2,610.000 360.000 18,000.000 36,000.000 86,400.000 108,000.000 135,000.000 146, .'60.000 145,180.000 99,280.000 78,400.000 51,400.000 22,140.000 5,220.000 720.000 6,593.500 16,385.000 41,526.800 52,267.850 65,729.690 71,448.880 71,098.870 48,322.390 38,021.950 24,619.300 10,044.470 1,604.990 * 640.540 15,322.500 33,975.000 84,278.000 105,779.750 132,716.150 144,124.800 143,361.450 97,750.650 77,103.250 50,2o5.500 21,097.450 4,211.650 * 280.900 83-24 44-01 42-84 39-66 37-78 43-01 59-83 91-95 163-44 356-11 1.066-23 3.682-27 193-47 92-07 86-94 80'27 76-57 86-80 120-64 186-00 331-41 727-08 2.239-51 9.662-63 749-15 799-22 1.850-57 2.141-68 2.559-86 3.145-21 4.342 98 4.564-31 6.406-39 9.152-15 11.803" 14 9.610-72 1.741.19 1.657.32 3.755.70 4.334.35 5.168.68 6.347.99 8.757.03 9.233.08 11.991.28 18.686.C6 24.791.36 25.219.46 * Številke, zaznamovane z zvezdico, ne pomenijo več razlike, ki jo morajo doplačati člani, da se krijejo zavarovalnine, ampak predstavljajo ostanek; to pa zato, ker smo tudi v tem letu vzeli r račun kljub izredno majhnemu številu članov lmiljonsko rezervo. Beseda samo 50 par Opravo s« delikateso, mlekarno ali restavracijo, to je pult in kredenca, skoraj novo, za polovično ceno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2197. Prostov. javna dražba se bo vršila v nedeljo, dne 21. febr. ob 3 popoldne. Razno pohištvo, nekoliko rabljeni šivalni stroji, čevlji itd. Vršila se bo v restavraciji. Se priporočam. — Restavracija Carman, Zg. Šiška št. 123, Večna pot. Širite »Slovenca«! Obrt Beseda samo 50 par Damske plašče za zgodnjo pomlad nudi že Ugotovljene od 195 Din naprej F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Ogled brezobve- Strojno vezenje izdeluje najceneje Atelje »Juljana«, Rožna dolina ; VIII/26. Šivalne stroje specijalne stroje vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano. Priporoča se: 1 Emil Klobčaver, specijalni mehanik. Sv. Petra c. 47. Lanene trooine tn draca krmila oorii nafrenet Veletrgovina žita m moke A. VOLK, LJUBLJANA Redle** rrtta 24 Smučarji, športniki! Puloverje, majce, bluze, najmodernejši kroj — po meri, Vam splete Javor-nik, Maribor, Vojašniška št. 2. Modroce posteline mreže, železne zložltive postelje otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi naicenete RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 Ugodni nakup morske trave žime cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Vozni red autobusa Maribor - Ptuj: Odhod iz Maribora: 6.45*, 8.30, 13.00, 17.30, 22.30. Odhod iz Ptuja: 6.45, 11.45, 14.15, 18.45. * Vozi samo 1. in 3. torek v mesecu ob živinskih sejmih v Ptuju. Marija Rogelj Ljubljana, Sv. Petra c. 26, ima po znižanih cenah: odeje, deke, plašče, obleke, predpasnike, zimsko in letno perilo za dame in gospode, nogavice itd. /M. Jankovič Rimska cesta št. 19. Splošno kleparstvo, kritje leso-cementnih streh, napeljava strelovodov. Cene konkurenčne. Za delo se jamči. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN l.iubliana Stan tre št 32 Z otomano vsakovrstno, navadno do najfinejše vas postreže povsem solidno Kobilca Avgust, tapetnik, Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod iz Dvorakove ulice št. 3, dvorišče. Citn.jte in širite »Slovenca«! Inkubatorje in ostale priprave za pe-rutninarstvo nudi pod najugodnejši uii pogoji J Nodlec, tvornica inkubatorjev Te-merin. Zastopstvo: ,.AGrai"k.d./agreb najjpreiilednejša kartoteka Soklič, Maribor. Za cerkvena slikarska dela po lastnoročno izdelanem načrtu se priporoča: Ciril Križnar, deko-racijski slikar, St. Vid nad Ljubljano. Modroce po 35 Din predelujem. Otomane, divane, fotelje in stole izdelujem po najnižji ceni. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska c. 5, Zabjak 14. Pridem delati tudi na dom Nogavice rokavice, robce, perilo,torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Objave (MODA! je iz proste roke trgovska zaloga vsakovrstne želez-nine v konkurzni masi J. Pfeifer, Kranj. - Proda se en bloc ali po partijah. Ponudbe na upravnika mase dr. Zenko Fr., odvetnika v Kranju, do 29. februarja 1932. OBE.I« K"060 rfdng. Kitničarke - modistinje pozor! Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskih potrebščin je David Wiesel. Zagreb, JelaŽiHev trg 2$ Za Veliko noč ne kupite nič preje, dokler si niste ogledali novih vzorcev svilenih rut, volne, štofa, cvirnatega in raznega drugega manufakturnega blaga po najnovejših znižanih cenah pri tvrdki I. PREAC, MARIBOR, NA GLAVNEM TRGU. L. Miku* - Ljubljana priporoča *vojo zalogo dežnikov solnčniko« in sprehajalnih palir Popravila točno In solidno Kdor rabi vreč« Kopi JM nfll* ceneje pri tvrdkii ' Mir Ho mah^r • Ljubljana . Slomškova ulica 4t. U leiet. stev. t. INSER1RAJTE V »SLOVENC U«! s iT ■J; 00' C s> ? i -35 o N ffla. -o^a. g "-c-ST . i.co C/. CM 3 i« 5 J * sjia = — 3 " "> ? x i o * ^ 1 — ? i i Si ~ - ž £ se S >- ~ - S — M = k <*> — 2. i __ -c — = ~ e*' ; - Q 9n s e a C' 109 r C T n »N M" > « f T 1 •t t " k » -a z. i m . a. r « > i e f i ni * r oi - > s. > 9 - 3 ~ .2 a rr £ -C I _ * -- i i . Z. ~ a 1*2 » je t sS> i-s N AS » > o* a« Dr. Joža Lovrenčič: Anali izumrlena naroda Roman ii dragega stoletja pr Kr. Bojevito je odmevala dopoldne ob tretji uri nji-/tova pesem, odločno in izzivalno; zmagoslavno se je glasila ob Bračani, v prihajajoči večer pa je šla po dolini kot bi prišel po reki Eol, gospodar vseh vetrov in viharjev, in bi privedel s seboj še legije tritonov, da ga oglušujoče trobeč sipremljajo, vračajočega se v morje... Drugo jutro so jezdili iz Pikventa ob Mirni reki mimo kraja krvavega poraza proti rimskemu taboru trije Istri, velmožje odposlanci, ki naj bi sprosili mir. Bežeče čete Istrov so se bile pod noč, ko so videli, da jih Rimljani ne zasledujejo več in se vračajo, zbrale v Pinkventu in v vojnem posvetu so sklenili velmožje, ki so bili mnenja, da se ne morejo delj ustavljati Rimljanom, prositi mir in sprejeti vse pogoje, samo da bi si ohranili življenje in mogli ostati v rodni zemlji. Kralju Epulo je bil zoper ponižujoče odposlanstvo, a ukloniti se je moral večini velmož. Prokonzula sta sprejela odposlance in Manlius jim je po tolmaču govoril: »Mir prosite, Istri, prijateljstvo rimskega naroda bi radi dosegli? Pozno prihajate, pozno ste uvideli, da se Istra ne more ustavljati našemu orožju, ki si je podvrglo močnejše pokrajine in prisililo velike in mogočne vojskovodje, da so se nam podali in prosili milosti. Ce pomislim na vaše divje napade proti Akvi-leji, če se spomnim na bitko ob Timavu, bi rekel, da ne zaslužite milosti ne prizanašanja. Vendar, da boste videli, kako je rimski narod plemenit tudi proti sovražniku, sprejmem vašo prošnjo. 0 miru bo sklepal senat, kateremu moram sporočiti vaše želje, premirje ta čas pa lahko dosežete: petdeset velmož vašega rodu zahtevamo, da jih pošljete kot talce v naš tabor, in našo vojsko morate oskrbovati ves čas, dokler ne sklenemo miru, če bo senat tako odločil.« Tako je govoril prokonzul Aulus Manlius in odpustil odposlance, ki so pobito prijezdili v Pikven-tum in v zboru velmož poročali, kaj so dosegli. ;>To pomeni sužnost, velmožje! Ali hočete vi biti oni, o katerih bo šlo od roda v rod, da ste se podali sovražniku in mu dali sami roke, da vas je uklenil v lance in zavladal zemlji, ki doslej ni poznala rob-stva? Ali tako malo zaupate v svojo moč in v silo bratskih rodov onstran Bele gore in Okre, kateri nam bodo poslali pomoč, (la naženemo sovražnika iz naše zemlje in otmomo še Venete! Povem vam, velmožje, rajši bi padel ob Mirni reki, nego da sem doživel dan, ko se predajete Rimljanom! Sklenite, kakor se vam zdi, a vedite, da kralj Istrov ne bo miroval, da ohrani narodu in zemlji, kateri vlada, sveto dediščino svobodnih očetov!« je govoril kralj Epulo bridko. »Vsi smo tvojih misli, kralj, a poglej, koliko nas je ostalo, in pomisli, da z vojsko, ki je doživela včerajšnji dan, ne bomo mogli strahovati sovražnika, ki je silen. Bili smo v njegovem taboru in videli smo ogromno vojsko, katera v svojem zmagoslavju težko čaka, kdaj jo konzula popeljeta v nove boje, v katerih bi se nam pač ne godilo bolje nego ob Mirni reki. Da, huje bi bilo, ker doslej bi tudi konzula ne poznala usmiljenja, ko še sedaj nista bila kaj posebno voljna, dovoliti premirje, spominjajoč se bojev, v katerih smo jih porazili!« je zagovarjal premirje eden izmed velmož, ki je šel kot odposlanec v rimski tabor. »Skoda, da jih nismo pri Timavu pognali v morje, kakor bi jih lahko! Potem bi si nikdar ne upali v Istro in ne doživeli bi včerajšnjega dneva in še sramotnejšega današnjega, ko ste šli in pokazali sovražniku našo slabost!« se je oglasil Suro, ki tudi ni maral za premirje in bi rajši v smrt nego v robstvo. Ta čas se še lahko opomoremo in če bi bili senatovi pogoji za mir pretrdi, nam ne bo mogel nihče braniti, da ne bi udarili znova!« je svetoval Laso. Zbor velmož je sprejel njegov predlog in dokazovali so kralju in onim, ki so bili za boj, da je premirje edino, ki jim lahko še pomore do nove moči. Težje je bilo, ko so govorili o talcih. Nihče ni maral v robstvo. Končno so se le odločili in se javili velmožje iz zavzetih gradišč in odjezdili mrki v rimski tabor. XII. Nepričakovano je prišlo v Romo poročilo, ki sta ga poslala prokonzula Aulus Manlius in Junius Bru-tus o svojem uspehu v Istri. Vzbudilo je radost in navdušenje, vse zabavljanje je ob njem potihnilo, hvalili so Junija Bruta, hvalili in slavili tudi Manlija, lo konzul Caius Claudius Pulcher ni bil vesel. Zbal se je, da bi prokonzula, preden bi sam nastopil v svoji provinci, Istre že popolnoma ustrahovala ter ga tako pripravila ob vojno slavo, ki bi si jo lahko pridobil s silno vojsko, katera je bila določena za Istro. Ko so v senatu razpravljali, naj se li Istrom dovoli mir in se jih sprejme med prijatelje rimskega naroda, je konzul Pulcher govoril zoper mir in zahteval, naj se odloži sklepanje, dokler on sam ne pride v provinco in ne pošlje poročila. Senat je pristal na konzulov predlog. Po senatovi seji, ko je legla že noč na zem1;o, je konzul Pulcher nenadoma odpotoval proti 1. ri. ne da bi prej opravil običajno daritev in zaobljubo. V svoji hitrici si ni ogrnil niti rdečega poveljniškega plašča in še na liktorje je pozabil Dobro naložite denar če kupite Kozinovo — nekdaj baron Zoisovo — palačo v Ljubljani na Bregu štev. 20 ob Št, Jakobskem mostu, ki je za zmerno ceno na prodaj. Ponudbe je poslati na pisarno Dr. A ž man ]os., Dr. K uhelj Kari, odvetnika v Ljubljani, Dunajska cesta 6/II, kjer se dobe tudi vsaka pojasnila. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni. 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk. dobro blago Malek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, mooogramov etc. Entlanje. ažuriranie. — »Breda« žepni robci komad 2 Din Kari jančič trgovina z manufakturo in klobuki v Mariuoru, Aleksandrova cesta 11, vhudno naznanja cenjenemu občinstvu svojo preselitev v znatno večje prostore v isti hiši. Ob tej priliki priporoča svojo velikansko zalogo vsakovrstnega man u fakturnega blaga po nainižjih dnevnih cenah. Sportaši! pred — med in po naporu uporabljajte „VALDA" pastllfe Vi bodete v Vaših uspehih iznenadeni. - Dobite jih v vseh lekarnah in droge-rijah. - Zahtevajte samo pristne ii „VALDA v originalnih škatljicah ? naslovom „ V A L D A " ►Slovenčevim" inserentom loffi mali oge&si pro*la;a:o Motto: Te stvuri so na prvi pogled videti k( mplicirane, so pa zelo preproste. Z njimi je podan v malem ABC malih oglasov in deloma tudi velikih Izhodišče nam je tole vprašanje: Kako pripomoči oglasom - ki se uveljavila o pri nas, na bodo podani tako ali tako — še do mnogo večj«- veljave ? Eden postavi v izlo?bo lale napis in initi več parov naenkrat. Pri nakupu šestega para noguvic sedmi |iar gratisl Setina. Oba trgovca imata trgovino drug poleg drugega. Kosmačeva trgovina obstoji že 10 let, Setina pa jo je komaj odprl. Takoj, ko se je pojavil Setina, je začel padati promet v Kosmačevi trgovini. Medtem ko Kosmač čaka na odjemalce, ima čas gledati, kako cvete trgovina njegovega konkurenta... Zakuj? Šetina je s svojim napisom in malim oglasom poudaril to, kar dela blago privlačno pri kupcih. Mislite na to, preden inserirate! »Ne mislite nikdar nase. temveč si vedno predstavljajte kupca, ki hoče da jc informiran o Vašem izdelku. Kupca imejte vedno preti očmi! Z vsako besedo skušajte napraviti dober vtis nanj. Napišite Ic to v oglasih, kar bi povedal tudi dober prodajalec. Ce ste dober osebni prodajalec, boste tudi dober pismeni prodajalec. Kot tak si boste prizadevali, pripraviti bralca do takojšnje odločitve,« pravi sloviti ameriški propagandi«! Hopkins. Takozvane prilike j>rirejati se vedno izplača. Mogoče inserirate beli leden , tri dneve za otroke« ali j>a za spremembo bledeli predmetov, ki jih sedaj posebno poceni kupite«. Vsi taki oglasi naj po možncstl navajajo določene predmete in natančne cene. Premislite tudi. Če morete vzpodbuditi občinstvo k nakupu z obročnim plačevanjem. 7. najemnino s kupno \ ravico ali pa z zcinenjavo. Kakor beremo v uredniškem delu večkrat le naslove člankov, tako beremo tudi pri oglasih večkrat le nadpise. Zato so tudi zelo važni. Iz tega sledi: a) da jc treba že z nadpisoni vzbuditi toliko zanimanja ali radovednosti, da je občinstvo priinorano brali oglas do konca; b) nadpis tako sestaviti, da že izhaja iz njega bistvo oglasu, ne da bi bilo treba oglas prebrati do konca. Kakšni nadpiei vzbujajo radovednost lahko vsak sam presodi. Za vzgled navajamo lele nadpise: »Danes pridite k meni!« »Kar vedno znova poudarjam . To mu bo napravilo veselje«. Priporočljivo jo, nadpis postaviti kot vprašanje. N. pr.: Kaj dane- najbolj ceni ženski in moški svet?« Seveda se jc treba varovati vpiašimj, ki so žc vse preveč premleta. Tako vprašanje bi bilo: »Ali sle že preizkusili našo kavo?. Kdor si ne zna nič primernega izmisliti za zanimiv nadpis, sc naj odloči za rešitev b. Vzgled: »Vaš spanec je miren« — sedaj sledi besedilo oglasa — -in poživljajoč, če si ga okrepite z Elchino.« Če je v takem oglasu nadpis debelo tiskan, je glavni namen že do9ežen. Vsak nadpis ostane brez učinka, če ga bralec ne opazi ali z drugimi besedami, čo oglas ne vzbudi pozorno«!i. Če je nadpis zanimiv in če se pričakuje zanimanje za blago, zadostuje, da jo nadpis tiskan debelo. V drugih slučajih pa jc treba poseči po močnejših sredstvih. Vedno pa morajo biti črke jasne in lahko čitljive. To velja tudi zn veliko oglase. Dobrodošli za vzbujanje i Pozornosti so redko uporabljani okvirji. Ne smete pa misliti, da ste z več ali manj pozornost vzbujajočim uokvirjenjem že vse dosegli. Uokvirjenje sme biti le sredstvo za Vaš namen, vzbuditi zanimanje za vsebino malega oglasa. Mali oglasi z risanimi črkami, s sliko ali pa z narisanim okvirjem podraže insercijo, znto pa se dajo doseči učinki, ki preplačajo stroške. V gotovih primerih pripomore risba celo do uporabe manjšegfl oglasu, kakor bi bil sicer potreben za vzbujanje pozornosti. f' 1 je, ako kupite obleke I direktno v tovarni lfHSR KORIST R M m Pišite po novi veli- O ki ilustrirani cenik! l"\ * TRGOVSKI DOM IZ TOVARNE DIREKTNO Nfi TELO TO JE POCENI, Nfl J f VSI VEDO i STE KMEČKI, CELJE št. t9j NaKa—iMiiiiiiiiiiniiiMiiiiiMiii umitiiiiii Opozarjamo na Ji oilasnife1 v našem dnevniku. - Poslužujte se qa ob vsaki prilik:? Majhen oglas z značilnimi risanimi črkami sr uveljavlja kljub svojemu malemu obsegu na vsakem mestu med drugimi oglasi. Pri daljšem besedilu se prijjoroča sestava risanih črk in ostalega besedila. Nikdar pa ne smemo pregreti glavne zahteve risanih črk: luliko čitljivost. »Slika pove voč kot tisoč besed!« pravi pregovor, vendar j>a se radi slike nc sinemo odreči zanimivemu, čeprav kratkemu besedilu. Slika močno povzdigne veljavo Vašega oglasa ln prepričevalne jše govori kot besede o prednostih ali važnih podrobnostih Vašega izdelka. Če ee odločite za sliko v Vaših malih oglasih, je treba paziti, da ni premajhna. Biti mora skrbno izbrana in če mogoče zapeljiva. Zanimanje za sliko je tem večje, če sc ne kaže inserirani predmet sam, kot mrtvo blago, temveč v uporabi. V to svrho pa je večkrat potreben večji prostor. Pomagamo j>a si lahko tudi s tem. 'la se namesto celo človeške figure poslužimo le gornjega dela telesa, rok, nog itd. V vsakem primeru pa naj bo slika v najožji zvozi z vsebino malega oglasa. Glede tega, kolikokrat naj se inserira, velja na splošno tole pravilo: f'e nastopile prvič s svojo tvrdko ali pa s svojim izdelkom, boste priobčili tedensko najmanj dva oglasa. Pozneje boste lahko izhajali z enim tedensko in mogoče sem in tja tudi z enim vsakih II dni. Pred nastopom nove sezone — kakor sedaj pred Veliko nočjo — ali pa novo nakupne prilike pa jc treba število oglasov primerno zvišati. Velikost oglasov se v glavnem ravna po tem, kar imate povedati ali pokazati. Na splošno je zlasti r o mala podjetja koristnejše, da čim pogostokrat opozarjajo nase z malimi oglasi kot pa v dolgih presledkih z velikimi. Večkrat pa je potrebno menjavanj« malih In velikih oglasov. Na hai pazile pri sestavilanlu oglasov. Vsebino oglasa natanko ugotoviti — to spada k pripravam. Je to >kaj<, za njim pa pride ?kako«. Ni brezpogojno pravilno, da je najkrajše besedilo vedno najučinkovitejše. Važnejše je. da se no izpuste nobeni bistveni podatki. Tako zaostajajo pr! mnogih predmetih oglasi, ki ne navajajo cen ponujenega blaga iu njegovih prednosti za kupca, za onimi, ki lo delajo. Oglas vzibujaj potrebo, navajaj jki po možnosti tudi, kje in s kakšnimi stroški se da potreba kriti. Priporoča se besedilo v oglasu sestaviti v zanimivi obliki, tako da sc vzbudi pozornost. Besedilo je pri tem lahko poljubno veliko, kakor kaže talo primer iz velike reklamne kampanje po vsem svetit: Kdo sem? 1. Rodila me je mati zemlja moje srce je iz jekla — moje oči so W. »tekla — inoji udje iz železa — moji prsti iz medi. 2. Sem duševna delavka, čeprav nimam niožgan — delam hitro in ob vsakem času iti ne delam nikoli napak. 3. V sleherni deželi me najdete — moj glas poslušajo po vsem svetu. 4. Govorim sleherni Jezik — govorim resnico in nič drugega kot resnico. 5. Kadar govorim, pazijo vsa plemena iiiime: Kavkazi, Mongoli. Indijci, Malajci in Etijojici. 0. Ne potrebujem nobene hrane - učakam starost kovine. 7. Delam z vsemi vrstami denarja: z zlatom, srebrom, niklom, bakrom, papirnatim denarjem — v vseh vrednotah. S. O vsem. kar delam, si delam zapiske, ki so ne dajo spremeniti 0. Odstranjujem izkušnjave, krajšam delovni čas in delam ljudi poštene. 10. Varujem slabotne in podpiram močne. 11. Obupanim dajem upanje in delam svet boliši. 12. Dajem: a) priznanje, b) varstvo, c) procvit, d) dobiček, e) mirno vest. 13. Stanem le malo in delam tako veliko. Sem registrirna in kontrolna blagajna. Reklama je nadomestilo za govorjeno besedo. Tiskana ali pisana beseda pa niina tiste prepričev ilnosti kakor govorjena beseda. Živ potek prodaje obstoji v tem, da so blago |)oknže in v gotovih primerih demonstrira njegova uporaba. Tiskani besedi naj se zato doda, če lo mogočo, slika blaga ali pa njegove uporabe, da bo prepričevalnejša. Slik in prispodob se poslužuje tudi potnik, da podeli svojim besedam potreben poudarek Reklamno tehnična naloga slike ne obstoji lo v tem, da podpira tiskano besedo. Slika ima tudi to (lalekosežno nalogo, da vzbujaj radovednost. V tej dvojni nalogi, ki pripada sliki, jia tiči nevarnost, da ne izpolnjuje popolnoma ne te ne one nalogo. Zato je v primeru, če se ue da obeh nalog združiti, in to podpirati tiskano besedo in vzbujali radovednost, bolje, odpovedati so eni ali drugi nalogi. K učinkovitosti oglasov lahko mnogo pripemoremo, če jih uvrstimo na do!. .mi prostor. Vendar pa jc to Ic zunanjo sredstvo, vzbujali pozornost. Vedno je trebn imeti pred of.mi potrebe bralcev, skušati jim povedati nekaj, kar jih bo zanimalo, kur lili ho veselilo, kar boilo radi slišali, kar iščejo! Ogtasm otidclcs* »siovcnca* \m Beseda samo 50 par Cerkovnik t. večletno prakso, izučen krojastva, želi primerno j službo, da bi mogel sina j izšolati. — Ponudbe na j upravo Slovenca - poet »Stiska« št. 1923. Krojaški pomočnik i dobro izurjen za fina in j navadna dela, išče mesto . za takoj ali pozneie. Ponudbe na upravo Mo-\ enca- pod šifro Trezen in marljiv- št. 1901. Zobotehnik verziran v vseh delih išče službo. Cenjene ponudbe poslati na podružnico Slovenca« Jesenice Vzgojiteljica z znanjem slovenščine, j nemščine in nekoliko hrvaščine, išče primerno] mesto k boljši družim. Ponudbe na upravo Slovenca pod Vzgoia« st. 2017. Intel, gospodično | veščo srbščine in nem- | ščine, sprejmem k 7 in I 4 letnima deklicama. Po- I nudbe s sliko in prepisi spričeval na go. Bedrog, Bačka Topola. Dekse staro 15 do 18 let (pred- ; nost imajo sirote brez ! staršev), katero bi imele veselje do trgovine z me- | šanim blagom, z dobrim šolskim spričevalom, z znanjem pisanja slovenščine in po možnosti govora nemščine, marljivo, dobrega vedenja in strogo pošteno, ki bi morala v prostem času pomagati v gospodinjstvu, se sprejme v hišo s popolno oskrbo in obleko, kot trgovska vajenka. F. Matjašič, trg., pošta Pesnica nad Mariborom. Organ ist s konservatorijsko izobrazbo, priznano dober pevovodja, samski — bi premenjal službo. Ponudbe pod -Najraje na deželo« št. 1954 na oglasni oddelek Slovenca«. D skic z dežele, z gospodinjskim i f-čajem ir. izučena šivanja, iš-e slov.bo. najraje v žnnnišiti. Ponudbe na upravo Slo enca pod Prid p v. št- 1934. Učenka z zadostno šol. izobrazbo se sprejme v modno trgovino. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 2160. Išče se fant poštenih staršev kot učenec za mesarsko obrt. Ponudbe: Poklšek Albin, mesar in prekajevalec — Trbovlje. Stalno službo dobi frizerka, katera zna dobro navadno, vodno in trajno ondulacijo in raa-nicurc. Naslov v upravi Slovenca« Jesenice. Učenka se sprejme za šivanje in strojno vezenje. - Atelje Juljana . Rožna dolina, VIII,'26. Mlinarski pomočnik se takoj sprejme v umetnem mlinu Kari Gold-schnig, Fram. Le treznj pridejo v poštev. Vse drugo po osebnem dogovoru. Iščem šafarja za veleposestvo blizu Celja. Oženjeni imajo prednost. Isti mora biti vajen opravljati vsa kmetijska dela. Ponudbe na oglasni oddelek .Slovenca« pod Safar v Ljubljano« št. 2009. Fant marljiv in pošten — se vzame v službo za preskrbo enega konja, krave in domača dela. Posti, kolodvorska restavracija, Bistrica nad Mariborom. Gospodična se sprejme na stanovanje pri gospej Kuhar, Maribor, Slovenska 16. Prodajalka popolnoma izvežbana v prodaji damske konfekcije, dobi stalno službo. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Sposobna« št. 2066. Nakazilo Proti predložitvi lega nakazila, ki ga izrežito, priobčimo brezplačno od 23. do 28. februarja 1932 vsak na novo naročeni mali o^Iias v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih jc za vsako nadaljno besedo doplačati 50 par. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora jx>slati naravnost na upravo »Slovenca- v Ljubljani ali Mariboru. Ui>ravništvo„Sloveiiua" lailuiek f 15.000 Din posojila [ | se išče za takoj na varno 1 ! mesto. Naslov v upravi _ , .Slovenca« pod št. 1960. Beseda samo 50 par j - „ • I Brezobrestno posojilo Zastopnike (-ce) 2a zidav0i nabavo par. sprejmemo kot naše za- cele, za izvedbo že ob-upnike v vseh krajih — j stoječe vknjižbe v vkr.již-brez kavcije. Stalen za- 1)0 na cenejše obresti — služek zajamčen. Ponud- dobite pri: Zagrebški be na: Materinska po- i stavbno-kreditni zadrugi^ moč, Maribor, Aleksan- | zastopstvo »Tehna«, Ljub- Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmaniši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišjc.čaoglascstro go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiODirr.Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 40.3<*9. .. >TIlBTelf drova 19. Mizarskega vajena \ Postranski zaslužek pridnega, poštenega, pri- 1 nudimo nemščine in slo-merno zmožnega, takoj [ .enščine vešči gospe kot sprejmem. Hrana in sta- j zbirateljici naročnikov na novanjc v hiši. Drnovšek književno podjejte, samo za mesto. Naslov reflek-tantinj je z navedbo poklica poslali upravi »Slovenca« pod značko »Podjetna« št. 2145. ljana, Mestni trg 25/1. Iščemo poverjenike! K wcijr; zmožen j meš! i bivši pismonoša. -c primerno s!i';.bo — j Naslov v upravi Sloji? . .-n,.a Maric »r. Imam hčer' r> i i sc i:■■'.; pri itm 1 -• ,)vini in bo -»o .<: ;.čena Dala i i" 1 , mescca dan1 v n : so S 15. marr n ali > t ,-. n pozneje. Po"' -ta C« l .-, ■. o ;' na 'p' »vo ' io- , vc-ca šl. 2039 ]\ Dcklr t dobrim- soričev.v .m — vajeno gostilne, trr-vv iac in šivanja, išče d3r.ro si-,./bo. najraje na Gorerj-? arr.. Gre tudi kot nar, karlca Naslov v upravi • Slovenca« pod št. 2087. Posredovalnica Mrak r Ljubljani preskrbuje dobre službe in oddala pridna dekleta. Pridno dekle išče službo v Mariboru j ali Zagrebu, Zna kuhati ' in opravljati vsa hišna i dela. Ponudbe pod Po- 1 šlena- na upravo Slo-| venca Maribor. vpel.avo slromcga pletar-. a v hiši. Zajamčen /a-• ujr'» ca. 1SOO Uln >eečiio. ker prevzamemo polovično blago, plača-o /a i' ž c k pleten t j aoslavimo v izdelr.va | ■ i it Pilile i. danes pn jj . plain-: prospekle ua ^ i-on-ače Plttarska mdti-$ -irtia. št. II losip hališ. Mirilior. Irtibarieva Franc, mizar Zagorje ob Savi. Vajenec za kolarsko obrt se sprei-me. Hrana in stanovanje j v hiši. Debeljak Franc, Primskovo, pošta Kranj. Nekaj manjših posojil proti dobremu poroštvu ali varni vknjižbi na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač. .Zmerne obresti' št. 2152. Vajenko za trgovino z električnim malerijalom — sprejme Elektroindustrija d. d. Beseda samo 50 par Več penzijonistov Ženitbc Beseda samo 50 par Dame, pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek se vrši v krojnem učilišču in modnem ateljeju, kjer se tudi izvršujejo obleke, kostumi, plašči itd., Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg št. 24/1. (nasproti magistrata). Uspeh zajamčen. Kroji se dobe po sliki in meri. Čomernikova šofersko šola Ljubljana Dunajska c.36. I':., oi lasi. koiiccsioniraiia. Pro-:.pi i i Hi zastonj. Pisile ponj! ^pre.eni učencev vsaki čas. Krojači, krojačice, nešivilje! Radi pomanjkanja prostorov se ni moglo sprejeti vseh priglašenih v I. brezplačni tečaj. Zato priredi Strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Mestni trg 5/II začetkom marca II. brezplačni prikro-jevalni tečaj krojenja moških, damskih oblek, perila. Priglasite se pravočasno, število je omejeno. Kroji po meri znatno cenejši. Šoferska šola oblastv. koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. milo MH11MA Stanovanje 2 sobi in prilikline išče ! mirna stranka treh oseb za takoj ali za maj. Ponudbe pod zn. »Centrum« j št. 2127 na upravo -Slo- J venca«. Stanovanje eno ali dvosobno s pritiklinami vzamem v najem 1. marca v Rožni dolini, v bližini ceste II. -Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 2103. Stanovanje soba in kuhinja s pritikli nami se odda mirni stran ki v Stožicah. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2036. 1 1 l'l Milil 'li '"HHUPIHIIIM Učenko jrejme šivilja. Naslov v cpravi Slovenca« pod št. 2160. Ljubljana, Gosposvetska se sprejme za polovično i cesta 13. ceno v vso oskrbo — v j ____krasnem kraju. Prvovrst- __• _____! na kuhinja in postrežba. Vpokojenec j Ponudbe na ož,asni od. ki ima veselje do oskr- ; delek »Slovenca« pod ši-bovanja male hišice in j fro »Štajerka« št. 2014. obdelovanja sadnega vrta-- blizu Ljubljane, se takoj i Na obroke sprejme pod zelo ugodni- ; lahko kupite kar polre_ mi pogop Na razpolago j bujete skoraj v vseh več. soba, štedilnik m e ekln- j |ih ljubljanskih trgovinah ka. t lsmene ponudbe na , s posredovanjem Kreditne "J'av.°, lovenca« pod ,adrnge detajlnih trgov-l omlad blizu L)ubl|ane< cev v Ljubljani, Trgovski st- ",3f)- dom, Gregoričeva ul. 27 (pri banski palači). Šivilja pošlena in pridna, gre po nizki ceni šivat na dom v boljše hiše. - Kristina Sifko, Florijanska ul. 40. j __———- Postrežnira v Ljubljani prosi za kakr- i šnokoli zaposlitev v sta- i novanju ali na vrtu. Na- j slov v upravi Slovenca- ! pod št. 2122 Žagarja samostojnega v rezanju in popravilu venecijanke — potrebujem. Ponudbe pod šifro Stalno delo« štev. 2161 na oglasni oddelek Slovenca«. Vajenca za mizarstvo sprejmem. Za hrano naj bi skrbel sam. Ivan Mr-har, Stanežiče p. Št. Vidu. Oskrbnico ki se razume na gojenje i^rutnine in obdelavo vrla. iščem na graščino — proli stanovanju in plači. Ponudbe na upravo Slovenca pod Skrbna« šl. 2180. Pcčteno dekle I nrerkih staršev, s pri- j me no izobrazbo — išče j službo v kako trgovino j na Gorenjskem Ponudbe i na ur. mvo Slovenca- pod Pošlena št, 2172. .'..... ! »gmi L" samo 50 par Fjoiaj^.lce » v seli kr.jjih dravske. ' .i- . in ;«;«no za naš ' i /- fcivni tisi«. La-!: ,h 'lodaja, ker je po-■,ep iranski zaslu- ..!<> P, nudbe na upravo - /a avni list -. Slražišče pri Kranju. jJobro pošteno dekle t dciele, ki zna dobro emslvo, dobi službo so-L.irice. -- Ponudbe pod • Zvesta štev. 2037 na upravo Slovenca* poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. A. Kuzman — Vitanje. Iščemo hišnika za tovarniški obrat, po možnosti upokojenca, zakonski par brez otrok, mo/. in 'ena si s postranskim delom lahko zaslužita ca. 800 Din mesečno. Prosto stanovanje, kurjav* in razsvetljava. Ponudbe vposlati pod ;'ifro Solidni ljudje- št. 1936. ! Mescrske^ff vsj"-ca '5 do 16 letnega — iakoj ! sprejme Amhro- Fran-, i posestnik in mesar, Komenda. I------- Dekle pošteno in delavno — za kmečka dela — sprejmem takoi. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 1000 Postrežnica s celodnevno hrano — se takoj sprejme v D-iIih.t-linovi ulici 7/III. desno, Beseda samo 50 par prvovrstna — samostojna moč, se sprejme v stalno i b00.000 Din posojila službo z lepo plačo. Po- i iščem — dobre obresti in nudbe nasloviti no Salon ! ^"'^A^f Chic«, Ljubljana, Wol Šivilje in krojači! Od 29. februarja do 15. marca 1932 priredim (lamski prikrojevalni tečaj Poučeval bom po najmodernejši metodi. Priglasitve sprejemam do 27. februarja 1932. Natančnejša pojasnila daje lastnik konces. strok, šole Teodor Kuno, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4/11. n. Krojni vzorci sc izvršujejo po meri. Ne ženite se brez pohištva tvrdke Novak, Slovenska 24. Pohištvo, vložki, tapetništvo in dekoracije. Naši izdelki so res poceni z jamstvom. Starejša gospodična izobražena, s premoženjem, dobrega značaja -želi poznastva v svrho ženitve z državnim uradnikom istih lastnosti. Dopise pod »Neodvisnost« št. 2123 na upravo »Slovenca«. Kmečki iant srednje starosti, posestnik išče znanstva v svrho ženitve s premožnim in poštenim dekletom, ki se razume v kmečkem gospodinjstvu. Cenj. dopise s sliko na upravo »Slo- . venca- pod »35« št. 2169. . al' april, drugo trisobno, s kopalnico in vsemi pritiklinami za maj, se odda v Vodmatu, Ciglerjeva ul. št. 18. Stanovanja Beseda samo 50 par Dve stanovanji prvo dvosobno za marec Beseda samo 50 par Dijakinjo fova ulica 3 na vrednost nad 2,000.000 ; Din. Sprejme se tudi hra- | nilna knjižica. Ponudbe j se sprejme na stanovanje na upravo -Slovenca« pod šifro 600.000 Din« št. 1825. m hrano v bližini učiteljišča. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 2178. Dvosobno stanovanje lepo, suho, z vsemi pritiklinami, visoko pritlič je, v novi hiši, oddam s 1. marcem mirni, snažni, maločlanski stranki. Na slov v upravi »Slovenca-pod št. 2129. Sv. križev pot (sv. Leonarda Porto-mavriškega in krajši - oba po novem Cerkvenem molitveniku) v Lej obliki in s takimi črkami kakor je ta oglas je izdala Misijonska tiskarna. Primeren ie zlasti za skupno molitev in za slabovidne. Dodane so nove določbe o odpustkih. Župni uradi, ki naročijo večje število, dobijo za vsakih 10 izvodov en izvod arratis. Cena za bro- o širan izvod 5 Din. NaroČila na naslov: Misijonska tiskarn;). Domžale. Stanovanje eno dvosobno, drugo trisobno, oddam takoj ali s 1. marcem. — Zeljarska ulica 11 (Kolezija). V najem vzameta dvostanovanjsko dvosobno vilo dve tročlanski družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Referent« št. 1995. Gospod se sprejme na stanovanje. Škofja ulica 13, vrata 16. Solnčno sobo opremljeno, z elektriko, oddam gospodu v bližini gor. kolodvora. - Avsec, Polakova ulica 17. Stanovanje dvo- ali trisobno, z balkonom — takoj ali s 1. aprilom oddam v Prešernovi 20, Zelena jama. Trisobno stanovanje odda za takoj ali za maj Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605, Stanovanje eno- in trisobno, s kopalnico, lakoj oddam. Dunajska cesta 99. Opremljena soba se odda blizu ban. vlade gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2144. Stanovanje soba, kuhinja in pritikli-ne, oddam v Ciglerjevi ulici v Mostah. Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, malo vrta, oddam. - Val. Vodnikova ul. 15, Zelena jama. Opremljeno sobo mirno, event. dve sobi, vsaka zase, blizu Tabora in bolnišnice, oddam solidnima boljšima gospodoma. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2153, Stanovanje dve sobi, kabinet, kopalnica in vse pritikline, v solnčni legi, oddam. Her-bersteinova ulica 12, pri Stadionu. Dve sobi in kuhinjo takoj oddam v novi. er.onadstropni hiši. Male Gunclje pri Št. Vidu. Stanovanje eno ali dvosobno oddam lakoj. Galjcvica 13, realitetna" PISARNA JOŽE GRAŠEK Ljubljane, Kolodvorska 24 odda sledeča stanovanja: Enosobno, Bežigrad. 100 Din. Dvosobno, kabinet, kopalnica, pri Stadionu, 900 Din. Dvosobno v novi vili blizu tramvaja, 750 pin. Enosobno ob Dunajski cesti, 400 Din. Trisobno ob Dunajski cesti, 1100 Din. Trisobno blizu obrtne šole. 1500 Din, -Trisobno pri novi cerkvi V Šiški, 900 Din. - Dvosobno blizu cerkve v Šiški, 650 Din Dvosobno, Bežigrad, 800 Din. Enosobno pri tramvaju v Šiški, 350 Din. - Posreduje najem in oddajo stanovanj, sob, lokalov, pod ugodnimi oogoji Sostanovalko išče mlada gospodična. Novi trg 2/II. Stanovanje 4 sob, z vsemi pritikli' nami, lepo urejeno, v sredini mesta — oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2182. Stanovanje 6 sob, z vsemi pritiklinami, komfortno, pripravno za zdravnika ali odvetnika, v sredini mesta, sc takoj odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2182. Sobo in kuhinjo oddam, Marmontova ulica 19. Sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom, se odda solidnemu gospodu ali dami s 1. marcem v bližini glavnega kolodvora in Tabora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2177. Dvosobno stanovanje s pritiklinami iščem za takoj. Ponudbe na upravo Slovenca« pod št. 2189. Beseda samo 50 par Več pisarniških sob v 1. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pisarniške prostore oddam. Dalmatinova ulica št. 11 Poslovni lokali v I. nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašali na Dunajski cesti št. 29. V najem se odda trgovina z mešanim blagom na deželi, v prometnem kraju. Vprašati v upravi Slovcnca pod Sigurna bodočnost št. 2057. Trgovski lokal 7. inventarjem, stanovanjem, oddam v centru trga v najem za ugodno ceno. Feliks Gliha, Žužemberk. Trgovino z mešanim blagom ter stanovanjem prevzamem v naiern najraje na deželi kie na Gorenjskem. Ponudbe ie poslati na ttniavo Slovenca« pod št. 2055. MeSano trgovino prevzamem. Ponudbe pod »Ljubljana ali okolica« št. 1953. Več skladišč se odda. — Vprašati pri upravi hiše v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13. V najem oddam špecerijsko trgovino in gostilno v Ljubljani za več let. Nvdov v upravi Slovenca« pod št. 2156. Za zdravnika ali zobozdravnika moderno urejeni prostori v sredini mesta se ugodno oddajo v najem 1. maja. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2112. Beseda samo 50 par Dobro naložen kapital V letoviškem trgu dravske banovine je naprodaj krasna hiša z dobro vpeljano gostilno in trgovino. Vprašanja pod »Dobro naložen kapital 375« št. 1631 na upravo »Slov.« Proda se skupno ali posamezno posestvo treh hiš, v katerih je gostilna, mesarija, pekarija, čevljarska in kleparska delavnica, sraven vodna žaga z lepim vodopadom, ter ca. 130 iohov gozda, blizu kolodvora, v bližini treh industrijskih krajev — za zelo nizko ceno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 1935. V Kranja sa ugodno proda 10 let davka prosta, moderno zgrajena hiša z vrtom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zarja« št. _1907._ Novo hišo zidano v letu 1931., v Mostah, obstoječo iz treh stanovanj in s 370 m'-' zemlje, radi preselitve prodam za 125.000 Din. Vš&kb stanovanje ima 2 park«ftirani sobi, predsobo, shrambo in klet. V hiši vodovod in elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1899. Kdor želi v Mariboru ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano Posredovalnico »RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. REALITETNA PISARNA JOŽE GRAŠEK Ljubljana, Kolodvorska 24 proda: Hijo v Zg. Šiški, trista-novanjsko, pri Celovški cesti, 160.000 Din. Hišo, tristanovanjsko, pri Stadionu, 300.000 Din. Hišo, tristanovanjsko, pri Stadionu. 380.000 Din. Hišo, •nonadstropno, s trgovino z zalogo, za Bežigradom, 500.000 Din. Hišo, 9-stanovanjsko, tik tramvaja, z mesečnim donosom 9100 Din. Cena 780 tisoč Din. Vilo, štirista-novalsko, blizu tobačne tovarne, 380.000 Din. — Stavbišča ob Dunajski cesti od 32 Din dalje. -Stavbišča v trnovskem predmestju po 40 do 50 Din ms. Poleg tega več posestev, trgovskih, stanovanjskih in obrtnih hiš na deželi. Posreduje nakup in prodajo posestev, hiš in zemljišč pod ugodnimi pogoji. Posestvo v trgu Muta ob Dravi naprodaj 1 y» orala, zidana, dvostanovanjska hiša z gosp. poslopjem, voda v kuhinji, električna luč — primerno za rokodelce ali upokojenca Cena 68.000 Din. Poizve se pri lastniku Ignaciju Jevšenak, kroiač, Slov. Konjice. Naprodaj gozdno posestvo s hišo in žago. ob okrajni cesti, blizu kolodvora, proga Maribor—Brezno, lepa romantična lega, gozd v dobri rasti, priljubljen kraj letoviščarjev, voda, pesek, gozd v bližini, av-topromet, izletna točka Maribora. Gozda 44 oralov, ca 6 oralov sado-nosnika in košenine. — Stalna vodna moč, pripraven prostor tudi ;;a drugo podjetje. Ponudbe pod »Ugoden nakup« št. 2023 na podružnico »Slovenca« v Mariboru. Manjše posestvo na bivšem Štajerskem, na deželi, kupim. Ponudbe z natančno navedbo kraja in cene se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« štev. 1996. Štiristanovanj. hišo v Vodmatu radi preselitve po ugodni ceni prodam. Vprašati v trgovini Druškovič, Zelena jama. Pcsestvo, žaga, mlin na stalni vodi, v dobrem stanju, blizu Vojnika, naprodaj. Cena po dogovoru. Alojz Kline, poštno ležeče, Vojnik. Hiša s trgovskim lokalom, ob cesti, sredi zelo velike vasi, v bližini industrijskega mesta — naprodaj. Vrt meri okrog en oral. Kupnine 125.000 Din, ev. v hran. knjigah. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod »Dobra kupčija« št. 2185. Prodam hišo 10 let davka prosto, osem sob, štiri kuhinje — za 240.000 Din. Kodeljevo, Povšetova 39 (siva hiša). Proda se lepa vogalna parcela za stavbišče na jako prometnem kraju, v bližini kolodvora St. Vid-Vižmar-je Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2106. Posestva, graščine od 3 do 600 oralov prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Gostilne, pekarije trgovske hiše, žage, mline prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ul. 30. Mesarijo z gostilno pri farni cerkvi, samostanu in rudniku, proda za 120.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Nova hiša z malim vrtom ugodno naprodaj. Poizve se v gostilni Zadnikar, Brdo pri Viču. Enodružinska hiša in vrt, pri tramvaju, lepa točka, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2142. Malo ali srednje posestvo s sadnim vrtom na ravnini, v dobrem stanju — kupim v okolici Kamnika, Celja ali Novega mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V dobrem stanju« 2082. ^ Va V /O1 < A>JT/ JUGOSLOVANSKA TISKARNA LiUCLIlIKA ■ r : ! V- , Lepo posestvo hiša z dvema gospodar. poslopjema, prioravno za vsako obrt, njive, travniki in gozd — naprodaj skupaj ali posamezno v bližini Ljubiiane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1585. Hiša 10 minut od glavne pošte proti zahodu, z dobrim donosom, naprodaj. - Ponudbe na upravo »Slov,« pod »Lepa in suha hiša« _št. 2151._ Nova hiša naprodaj. Gunclje št. 35, Št. Vid nad Ljubljano. VEČJE Parcela 1400 m2 naprodaj blizu Martinove ceste. Poizve se: Ilirska ulica 21, pri hišniku. Manjše posestvo blizu Ljubljane, cerkve in kolodvora, naprodaj. — Vprašati: Pucihar, Medvedova ul. 22, Ljubliana. Majhno posestvo kupim v okolici: Zidan-most, Radeče, Loka, Rimske ali Laško za ceno do 10.000 Din. Hirsch, čuvajnica 571, Hrastnik. Lepo hišo prodam v lepem trgu Gorenjske. V hiši je gostilna, trgovina, mesarija, brivnica. Pri farni cerkvi Pozor! Dne 26. februarja 1932 ob 8 zjutraj se bo vršila na okrajnem sodišču v Mariboru, v sobi št. 27 — dražba nepremičnin, in sicer Ob Izvirkih št, 12 z vrtom za zelenjavo,j vi. št. 537 d. o. Studenci. Hiša z vrtom je cenjena na 76.326 Din; najmanjši ponudek je 37.608.66 Din. Kot vadij za d-ažbanje je treba položiti 10% ce-nilne vrednosti — torej 7.632.20 Piti. Razglas! Prodala se bo dne 6. III. 1932 popoldne ob 14 na javni prostovoljni dražbi nova enonadstropna hi?a in vrt na Količevem št. 52 pri Domžalah. Hiša je ns, lepem prometnem prostoru blizu tovarne. Ce-nilna vrednost 60 000 Din. Enonadstropna hiša v kateri se nahaja gostilna, trgovina, trafika, z velikimi prostori, velike kleti, gospodarsko Stavbna parcela naprodaj v Zeleni jami, Koroščeva ulica štev. 14, podstrešje. Hiša z lepim vrtom naprodaj. Vpraša se: Gubčeva ulica 17, Pobrežje, Maribor. Kupim hišo eno- do tridružinsko v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cena« št. 2158. Beseda samo 50 par Malo stružnico z egalizirungo — kupim. Milovan Zajec, Ljubljana, Pri voz 12. Parjeno bukovino javorjeve in hrastove plohe kupim. »Suma«, Ljubljana, Dvorakova ul. 3 I. Rogovje vsakovrstno, zlasti lepo gamsovo in srnjakovo — kupim. Ponudbe na podružnico »Slovcnca« na Jesenicah pod šifro >Ro-govje« št. 2067. Gostilniški avtomat gramofon z več ploščami zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Glasan« it. 2053 na upravo »Slovenca«. Tricevni radio akumulator in zvočnik ter sedemdelna zajčja kletka poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2073. Beseda samo 50 par Suhe hruške maslenke, figovke - nudi po nizki ceni Franc Stirn, trgovec, Št. Janž na Dol. Zahtevajte ponudbe! Gostilno na Gorenjskem, na prometnem kraju, dam v najem. Ponudbe na upravo • Slovenca« ~od »Gorenjsko« št. 1389. Ia orehe razpošilja po 4.50 Din kg D. Pačnik, Laško. Zelje! Več tisoč kg finega kislega zelja prodamo po 1.70 Din kg. Pogleda in poizve se v Dravljah 51 pri Ljubljani. Žage gaterice, krožne, mlinske skobelne nože in vse drugo jekleno orodje kupite najugodneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Prodam nekaj parov čevljev la obleke po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2154. Mladiče airedale-terrierje, angleške hrte in nemške ovčarje iz prvovrstnih staršev, ima na razpolago Klub ljubiteljev športnih psov. Vprašanja na tajništvo kluba, Pražakova ulica 8 (pisarna dr. Ce-pudra). Prima orehe prodajam v vsaki množini po povzetju franko vsaka postaja po 4.50 Din za kg. Ponudbe pod šifro: »Franko postaja« št. 2013 Poljedelci in obrtniki Opozarjam Vas na mojo stalno zalogo novih in rabljenih elektromotorjev za istosmerni in vrtilni tok v vseh jakostih. Cene zmerne. Fran Perčin-lič, Ljubljana, Gosposvetska 16. Domžale št. 59. Jabolka kg 1.50 Din dobijo želez-ničarske družine. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2022. Go;zerce r»f» obroke TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Otroški voziček moderen — dobro ohranjen — naprodaj. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 2011. Železna blagajna 145 cm visoka, železen sod od 200 1 in nova črna stenska ura - poceni naprodaj. Jeler, Slivnica pri Mariboru. Namočeno polenovko slanike, sardine, čaj, kavo, rum, semena, želez-nino, kupujte pri Jos. Ja-godič, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica 2. Naprodaj breja kobilca »Poni«, lep pes volčjak, dober čuvaj. Na ogled: Gostilna pri dolgem mostu, Kožarje, _Vič. Med akacijin, trčen, svetel, ca. 200 kg, ter rumen, trčen, ca. 350 kg, proda na veliko po 10 Din trgovec Albert Ondrušek, čebelar, Osjek, Vukovarska lit. Prodam ali zamenjam za drugo blago 20 kg domačega korenjevega semenja, 30 kg dom. kranjske repe, 3 tucate trsnih škarij. ca. 70 kg različnih dolgih pantov od 20—80 cm. Samo resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2104. Lepo zbirko knjig nemških in slovenskih — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2116. slopje, električna razsvetljava, lep vrt, velika njiva, sadonosnik, več stanovanj z lepimi sobami, vse v najboljšem stanju, naprodaj za 200 tisoč Din. Gospodarstvo je v večjem slovenskem industrijskem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Blagajno »Wertheim«, manjšo, kupim. Ponudbe prosim pod ........ _ ___ _ po. »Blagajna« štev. 2149 na ] ugodno""prodam Vkuplj aH Beseda samo 50 par Tricevni radio izvrsten glas, zamenjam za boljši gramofon, harmoniko ali slično. Even-tuelno tudi poceni prodam. Zupančič, Hranilni-_ška 4. Za kino, gostilno ali društvo! Malo rabljen, velik prvovrsten gramofon s ploščami vred in Kortingov ojačevalec — upravo »Slovenca«. »Valvazorja« prvo ali drugo izdajo — kupim proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Valvazor 16« | posamezno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Koncertne naprave« št. 1837. Primorci! se takoj ugodno odda v najem. Naslov v podruž izve se v upravi »Slo- __ _ , . , ,, , .Dobro posestvo, z lepim POSESTVO m , .' l,Sf°dn° ^ kakega rfospodarskim objektom, i upokojenega gospoda ali 35 oraiov njjVi travnikov slično. Lepa prilika. Po- in dve uri od glavne ceste, dve uri od železniške postaje, se pod ugodnimi pogoji proda ali da za dališo dobo v najem. Vprašati pri: E. Rozin. Laško. niči »Slovenca« v Celju. venca« pod št. 2016. Upravi „Slovenca" u Ljubljani. Zahvala. Potrjujem prejem Din 10 000 — kot nezcfodno podporo po pokojnem soprogu Andreju Primcu. Dasi u zmislu razpisa ni bilo docela jasno, da mi pripada redna nagrada, mi je vendar kljub temu uprava „Slovenca* izplačala gornji znesek, za katerega se najiskreneje zahvaljuje Ana Prime, gosfilničarka Nuui Voamut — Most« V Ljubljani, 20. febr. 1932 Krasno posestvo v Savinjski dolini, aron-dirano, najlepša lega, naj-rodovitnejša zemlja, krasen mlad sadonosnik ter polno zarašč»n gozd, vsega skupaj 22 oralov, poslopja vsa prenovljena oziroma nova, z vsem živim in mrtvim inventarjem, vse v najboljšem stanju, se zaradi družinskih razmer za nizko ceno proda. Ogled in vsa ! pojasnila daje lastnik: Prime Aloiz v Petrovčah ! pri Celju. ' Silile »Slovenca«! Štirisedežni auto dobro ohranjen, poceni, kupim. Ponudbe pod šifro »Limuzina« št. 2195 na upravo »Slovenca«. Kino-stole solidne, kdo mi dobavi? Oferte pod šifro »Kino-stoli« št. 1838 na upravo »Slovenca«. Srečke, dcinice, obligacije kupuie Uprava -Merkur« Liubhana — Selenburgova ulica 6. II nad«tr Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Vsakovrstno zlato turnir; po naivlšlib cenah ČERNE. luvelu Ltuhhanu Wolfova ulica (L 1 Naprodaj po ugodnih plačilnih pogojih takoj velika restavracija z vsem inventarjem. Ponudbe pod šifro »Takoj« št. 200-1 na upravo »Slovenca« Maribor. Dva avtobusa, avto, pohištvo itd., se bo prodalo 25. febr. 1932 ob 10 v Bohinjski Bistrici štev. 15 na javni sodni dražbi. Čebelarji! Vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stopica, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Gosposvetska 1, Ljubljana. Seno in slamo dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Gospodarska zveza Violina od Din 6& Mandolina • 129 Gltare • • 160 Bočne harmonike 60 KBOMATIČNC HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE I.TO ahtevajte bmplačni tvorniški I CENIK: | NEINEUHER0LD MARIBOP it. 10*. Klavirji! Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša in na najmanjše obroke — z garancijo. R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik, Tržaška cesta šl. 16. Telefon 33-13. Žimo za modroce od najcenejše do naifineiše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg št. 2. Za vaš sadovnjak in vrt nudimo visokode-belno in pritlično sadno drevje odlične kakovosti. Drevesnica Jelen, St. Ilj, Velenje. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo. gosie 00 130 Din kfi in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria. Pes-volčjak temnosive barve, dober čuvaj, samec, JI mesecev star, poceni naprodaj. — Vprašati na naslov: Ber-tonceli Janez, Godešič 44, Škofia Loka. Mlade pse volčje pasme prodam. — Naslov v upravi »Slov,« pod št. 2150. Spalnico politirano, in električno svetiljko prodam. - Raz-polna ulica 6/1. Prodajo se dobro ohranjeni mizarski stroji: Valjčni oblič 60 cm (Dieckhobel), vrtalni stroi, freza, elektromotor (pet konjskih sil, 220 V). Plača se lahko eventuelno z nasprotnim računom, kakor z različnim rezanim lesom. Andrej Kregar & Sinova, St. Vid nad Ljubljano. Šivalni stroj »Singer«, prav dober —■ naprodaj za 750 Din. Gra-daška ulica 8. Nova jedilnica moderna, orehova, masivna, poceni naprodaj. Valenta, Ljubljana, Miklošičeva 14. Jougurt! Bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, se po naročilu dostavlja tudi na dom aH kamorkoli v manjših ali večjih količinah. (Pri večjem odjemu popust.) Istotako razpošilja sladko pasterizirano mleko liter no Din 2.50 — Mlekarna, Dr/iaj-ska cesta 17 (poleg kavarne »Evropa«), Za polovično ceno se proda blago, primerno za žensko domačo ohrt. Potreben kapital 2000 Din, ostalo na obroke. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod Izredna prilika« št. 2175. Omaro za obleke rabljeno, poceni prodam, Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 2193. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica šlev 50 (v lastnem poslopju) Obrestovani® vlog. nakan In opoubIb naho vrstnih orednostnlh ooolrle« deviz m ubiuI borzne nnroilln areduiml 'n Hredlt* vsake vrste eskomot ln inkaso menic ter nakazila v tu- ln inozemstvo sate-dBonsiti itd. itd. Brzoiavke Kredit Llubliono Tel. Z010 2437 ZSM: interurban Z/OB. Z8DB ■ v Poceni in dobro kupite ure. zlatnino in srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki H. SUTTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glashiitte, J W.C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevaite veliki ilustr cenik zasionj in poštnine prosto od H. SUTTNER. LJUBLJANA 2 Zakaj si gradim leseno hišo? Ker ie bolj zdrava, prikupne j ša in cenejša od zidane. Trimesečni gospodinjski tečaj v Mladiki v Ptuju se prične 7. marca in traja do 7. junija. Natančnejše podatke ilaje vodstvo — Obenem se prične nz marcem kuharski tečai, ki je namen en pre ivsein a ra .nicam v Ptuju, ki so čez dan zaposlene v uradu ' ti trgovini. — Vpisovanje v ta tečaj bo 26. in 2/. febr. Radi preureditve delavnice prodamo po izredno nizki ceni sledeče ročne ptetilsie stroje: 1 »Ideal« 8 22...... 1 »Ideal« 8/27...... 1 »Ideal« 8 50 ...... 1 »Ideal« 9 70...... 2 »Ideal« 14 27 ...... 1 Grosser 10 23 ..... 1 brez znamke 8/50 .... i Wedermann 8 50 .... 1 Wedermann 12/60 .... 1 Diamant 10/70..... 1 Vasanta 10 100..... 1 Jacquard 8/80..... 1 Entel šivalni...... 1 Entel šivalni za fino pletenje 1.800 Din 2.000 Din 3.890 Din 5.500 Din 3.080 Din 1.500 Din 2.000 Din 2.500 Din 2.800 Din 6.500 Din 17.500 Din 6.500 Din 3.000 Din 600 Din Tovarn, znamka Zahtevajte prospekt o naši izdelavi lesenih hiš. FR. RAVNIKAR lesna Industrija Ljubljana - Linhartova ulica 25 - Tel 24-15 Rrojaštuo za dame in gospode Vljudno naznanjam, da zopet sam izvršujem krojaško obrt. V zalogi vedno angleško in češko blago. Priporočata se cenjenim damam in gospodom za pomladno in letno sezijo JOSIP IN M. POGAČNIK, RADOVLJICA ŠT. 41. Jamčimo, da so vsi stroji zelo malo rabljeni, nekateri popolnoma novi in zanesljivo v najboljšem stanju. Vasanta stroj je popolnoma nov in opremljen z »Jacarograph« aparatom za pletenje najrazličnejših vzorcev in obiik. F, KOS, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA 5. Suho viiano bukovo oglfe razpošilja žt Din 60"— 100 k« franko postaja Kamuik ANT. STERGAR Kamnik. Svinjska mast, debela soljena slanina, debela prekajena slanina, tanki mesnati Hamburger, posušeno meso: šunka, karre, klobase itd. vse za amčeno prima domače blago razpošilja od 2j kg s povzetjem po najnižjih dnevnih cenah tt. ŠIMO S. WEISS OsijeK Desatičina ulica št. 11 izprememba pri auto-bus h na kamn ški proqi! Družba »Bistra« uvede na novo sledeče zveze: Odhod iz Kamnika zjutraj ob 6.45 Odhod iz Kamnika zvečer ob 18.80 Prihod v Ljubljano zjutraj ob 7.45 Prihod v Ljubljano zvečer ob 19.30 Odhod iz Ljubljane dopoldne ob 10.45 Odhod iz Ljubljane zvečer ob 20.30 Prihod v Kamnik dopoldne ob 11.45 Prihod v Kamnik zvečer ob 21.30 Dijakom se vozniua zniža toliko, da se bodo lahko posluževali avtobusa. Priporoča se »BISTRA*:, autoprometna d. t o. z., LJUBLJANA. Izueiujejose na.novejši modeli otroških _ m igra nih vozičkov, triciklji, razna no- vejša dvokotesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. - Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna* F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkovi Ljubljana Karlovska cesta št. 4. »Khaki Campbell« jajca garantirano iz Holandije importiranih rac po 2 Din kom. se lahko dobe v vsaki količini Na posestvu imamo 250 samic in 50 samcev. Jajca razpošiljamo v posebnih patent zabojih z vato po originalnih tovarniških cenah s povzetjem. Zaboji so za 25 do 50 in 100 jajc. Za čistočo rase rac in sveža jajca garantiramo. • Ekonomija Lobi, St. Sivac, Bačka. GOSPODARSKA ZVEZA UHARA um Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moka iz miina foreacs, OaCha Topola, je slamo na zalogi. SALDA-KONTE ŠTRACE • JOURNALE SOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZBEDNO UOOUNIH GEN AH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Zahtevajte ponudbo od MEHANIČNE TOVARNE OPANK PANCEVO Gor. Cara Dušana 33 Gostilno naprodaj! Dne 29. februarja ob 9.30 bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku enonadstropna biša v Motniku s krajevno gostilniško pravico in gospodarsko poslopje z vrtom. Cenilna vrednost 80.620 dinarjev, najmanjši ponudek 41.580 dinarjev. — Informacije daje dr. Zvokelj, advokat v Kamniku. ■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■■■■a Rentabino oodietje za stmunja^! Kavarna in restavracija z vsem inventarjem, na morju, z veliko teraso, v najlepši dalmatinski rivi-jeri, mnogo obiskovana od domačinov in tujcev, se odda. 40 modernih sob obdrži lastnik zase. Naslov v upravuištvu »Slovenca« pod štev. 2109 Zahvala Ob priliki smrti mojega dragega soproga in očeta, gospoda Lovra Demšarja izrekam vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mojo prisrčno zahvalo. Posebej se še zahvaljujem zdravnikoma gg. dr. Jamarju in dr. Volavšku, ki sta storila vse, da bi ga ohranila pri življenju, vsem darovateljem prekrasnih vencev, Gremiju trgovcev in sploh vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. _ , Maša zadušnica se bo darovala v frančiškanski cerkvi v torek, dne 23. t. m. ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dne 20. februarja 1932. Minka Demšar in otreka. Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, dobri očka, sin, brat, stric, zet in svak, gospod Bratovi Vido trgovski zastopnik v petek, dne 19. t. m. ob 20, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. februarja 1932 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. februarja 1932. Globoko žalujoča soproga MARIJA —■ V1DKO, MARJAN, sinova in vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA brzojavni naslov: gosfobanka D. D. V ljubljani (Miklošičeva cesta io) telefon stev 2057.2470.2™ PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad. Kranj. Sibenlk, „ .. , . __. n5_ «e aaa finfl'— Vloge nad Din 500.000.000 Maribor, kotevje, Cel e, Sombor, Diakovo, Split. IW|"101 111 icccmc now •»•« » Izvršuje vse bančne posle n a f lc 111 a n t n e i e Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v luzemstvu in Inozemstvu ♦♦♦< »Httmtm« « In Imrnalnvnnakn tiskarno » Ltublinnl: Karni <">»* i7rl»isitnit: Ivan Itakov«* IlroHnik: Prane Kremžar. Slovenci v Franciji se postavijo Tucquegnieux, 15. febr. Zgodovina slovenske kolonije v Tucqucgn:eux je stara šele pičlih osem let. Ves čas pa jc bila svojevrstna, pestra, zanimiva, včasih celo razburkana. Iz raznih krajev in iz različnih razmer se je zbralo v Tucquegnieux okoli 400 Slovencev. Med 5000 prebivalci, med katerimi jih je vsaj 4000 tujcev, tvorimo Slovenci pičlo desetino tujerodnega prebivalstva. Vendar smo se znali tako uveljaviti, da je danes naše dobro ime veliko večje kakor naše število. Težki časi, ki so pritisnili zadnje mesece tudi na Francijo, so razmeroma nas Slovence še najmanj zadeli. Res so bili, kakor vsem drugim, tudi naši zaslužki že ponovno znižani, zelo, preveč, tako da včasih komaj še krijejo nujne življenjske izdatke. V času najhujše zime, ko so odpuščali in še odpuščajo delavce domala vsa francoska podjetja, ko se jih je moralo vrniti v svoje domače kraje na desčl tisoče Poljakov iu Italijanov in na tisoče Jugoslovanov, ko sta oba rudnika v Tucque-gnieuxu sama odpuščala svoje delavstvo in praznovala in še praznujeta po en dan ali dva v tednu poleg nedelje, ko ni bilo nikjer mogoče dobiti prav nobenega dela in zaslužka, v tem času je vendar samo eden izmed obeh rudnikov na novo vzel v delo nad 50 naših ljudi, ki so drugod ostali brez posla in ki bi se morali sicer vrniti domov. Če že niso našli bogatih zaslužkov, kakor svoje čase, so se vsaj za silo preživili čez zimo iti jim bo na spomlad lažje dobiti delo drugod. Slovenci so sploh znani kot močni, sposobni in razumni delavci. Poleg tega pa jim je brez dvoma njihovo kulturno udejstvovanje pridobilo še posebno veljavo. Posebno njihovi nastopi tudi preči francosko javnostjo, ki jih je vedno prijazno sprejela. Samozavesten nastop delavskega zbora 40 pevcev in pevk je za naše razmere nekaj nezaslišanega, česar ne pomni krajevna zgodovina daleč naokrog. Ne Italijani ne Poljaki, ki so vsaj po desetkrat številnejši, ne premorejo kaj podobnega. V i lat Vodušek: Nedeljske misli Silna bogastva so skrila v cerkveni liturgiji. Vse premalo jih poznamo in odkrivamo. A zdi se mi, da v liturgiji ni ničesar lepšega, kol so njeni dnevi priprave, pričakovanja, in hrepenenja. Kdor bi kdaj res z vsem srcem doživel njen advent, njen post, njene vigilije, onemu bi nedvomno tako doživetje usmerjalo in urejalo vse življenje, čeprav bi potekalo sredi še tako vsakdanjega, hrupa. To so bila verska doživetja! Ljudje so živeli o cerkvi; to življenje jim jc bilo prvo. Zalo se je bogoslužje tudi tako močno razvijalo; verna stoletja so gradila in ustvarjala. Naše stoletje pa. cerkvene liturgije niti ne razume več; kaj da bi na njej gradilo! Da- bi na. primer sedaj kdo hotel s Cerkvijo ponavljati vsaj njene postno prošnje, ki jih je toliko dan za dnem — že v njih bi se morala duša kar preroditi! Tudi kvatrni leden, ki ga danes končujemo, je čudovito lep, dasi jc v teku stoletij izgubil toliko prvotne ubranosti in prvega sijaja. Ga še razumemo? Noč od sobote na nedeljo. Po najstrožjem postu so se vsi verni zbrali. V razsvetljeni cerkvi, v vonju kadila; na vseh ustnicah veselje in pesem, b srcih ljubezen in vera. Vso noč so prebdeli v molitvah, morda lačni, morda čisto utrujeni od težkega, dneva. A vendar jih napolnjuje samo resna. misel, ki odmeva iz današnjega Pavlovega pisma: »To je volja božja, da se posvetite.« Pripravljeni. so na. žrtve, trpljenje, mučenje, smrt. Post jim je veselje, nujnost, dasi jih njegova resnost in strogost skoro zmaguje. Kmalu bi prenehali, obupali. Tedaj pa kakor čudež zapoje nad njimi Matejev evangelij — prvi hip se nam zdi, kakor bi ne spadal za drugo postno, kvaterno nedeljo — o Jezusovem spremenjenju. Velikonočna vizija. Jezus — Sonce in Luč. »Gospod, dobro je, da smo tukaj.*: Čudovito videnje za lačne, trudne ljudi. A ne radi tomišljije- in prevare, ampak iz močne, žive vere > Kristusa. Močnega, ki je šel kot Zmagavec skozi iost in trpljenje v Veliko noč. To je treba doživeti! Vsak je moral čutili, da. je s Cerkvijo lažja, pol v jutro in večer in v življenje. Pravkar je izšla knjiga dr. Ciril Potočnik: Dobri Pastir III. zv. ter stane broširana 40 Din, vezana v polplatno 52 Din, v celo platno 64 Din, po pošti 2 Din več. Dobi se v prodajalni N i č m a n , Ljubljana. ,Slovenec' pred 5 O teti V četrtek. Iti. februarja 1882. Politični pregled: Z veselim srcem moramo pnh valili možato postopanje sloven s k i. h poslancev v državnem zboru. Zdaj so namreč vnovič interpelirali pravosodnega ministra Pražaka zavoljo slovenskega, uradovanja pri sodni.jah. Radovedni smo. ali si bo IVasrr še upal upirati se ministru. ako ho la kaj storil za ravnopravnost našega jezika. Zdaj jr položaj lak. dn se IVnser. Gertscher, Leding in drugi, taki uradniki, po robu postavljajo lako nasproti slovenskemu ljudsvu, kakor minislcr-*lvu. Ali bodo li možje res ugnali pravosodnega ministra v kozji, rog? — Iz koroškega »Mira.: razvidi-mo, da sr koroški Slovenci veselo vzbujajo. List ie dobil na Koroškem nepričakovano mnogo naročnikov. Ljudstvo je dremalo, dokler ni imelo budileljer,... Upali je, da. koroški Slovenci ne bodo več zaspali... Ce nas po krčmah še tako zmirjajo rbindišarje* ali pa Krnner , s tem prav nič ni opravljeno. V torek, 21. februarja. Domače novico: Nemški lisi k r a n j -s I; i li n e m š k u t a r j e v je uni dan napadel g. deželnega predsednika, češ da ga jc Vesteneck pro-s/l, naj zarad. dogodkov litijskih zaukaže disciplinarno preiskavo, da pa ni dobil nobenega odgovora. G. deželni, predsednik je poslal lističu popravek, ki ga jr JVochenblatU objavil brez pristavita... Dve reči sc nam zdita čudne; prvič predrznost nemšku-turškega lističa, ki tako trdovratno zagovarja, svojo zmoto, drugič pa potrpežljivost g. deželnega predsednika, ki se mu pri obilnih popravkih ni. stožilo »Wochenb1altu poslali novega popravka, namesto reč izročili državnemu pravaniku, da bi. jo bil on poravnal. Take prireditve so zmogle doslej seveda saino naše kolonije v Aumetzu in deloma v Audun le Tiche in v Boulange, kjer so požrtvovalno delali in še delajo gg. župnik Kasfelic in oba pevovodja Biščak in Kraner. Naenkrat pa se je pojavil v naši doslej tako zapuščeni koloniji nov delavec, gospod učitelj Jan-kovič, ki se zdi, da bo po svojih spretnostih prekosil vse druge. Ne še poldrug mesec, kar je prišel s svojo družinico, pa so nam njegovi pevci in igralci že pripravili redko prijeten večer v veliki dvorani hotela de la Gare. Zaigrali so nam Rem-čeve Užitkarje, v katerih je g. Jankovič sam odlično podal glavno vlogo. Če nas je užitkarska usoda streznila, da smo jo strme gledali, nas je pa spet temeljilo razvedril Vedež, pri katerem sta imela glavno besedo predsednik Hentek in gospa. Lepe so bile pevske točke, ženskemu zboru se pozna, j da so se domala vtx! njegove članice že vežbale pri i i raznih zborih, dočim se pevci še ne upajo prav na | ; dan. Prav pohvalno pa moramo vseeno omenili ! ! g. kantinerja Edija, ki je ob spremljevanju citer j mehko in z občutkom zapel nekaj'samospevov. Posebno so bili veseli Tikenjčani tamburaške-ga zbora. Za enkrat jim je sicer moralo prihiteti j še nekaj Aumeeanov na pomoč, prihodnjič bodo pa I nemara že popolnoma samostojno nastopili. Saj so j se nekateri že prav dobro izkazali. Razpolagajo pa tudi s prvovrstnimi sremskimi instrumenti, za ! oči lepimi in za uho prijetnimi. Kljub slabim časom je bila prireditev primerno obiskana in tudi finančni uspeh je bil zadovo-I I j i v. Tikenjčani moramo biti res hvaležni s. Jan-koviču in vsem njegovim sodelavcem. Bog jih živi! Naj se kmaiu spet oglasijo in nas presenetijo. Kako- rlišimo, bodo ponovili celoten spored *udi v Aumetzu. Aumečanom svetujemo, naj se prireditve gotovo udeležijo, ne bo jim žal. Vsi skupaj pa bomo za naprej še bolj vedeli, da nam smisel za izobrazbo in za kulturo ne bo samo v čast, marveč tudi v korist posamezniku, pa tudi naši slovenski skupnosti. \6hujtr Vaščt «$Š£> t tam da uporabljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnit« Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s lem mladostno napete, kola pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgni e pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi lako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Beiersdort & Co. d. s. o. J.. Maribor Divja mačka v naših krajih Peter Rozman: Viničarji k ireznostnemu kongresu Od slovenskega delavstva smo ravno viničarji najbolj zainteresirani na protialkoholneni gibanju. Saj je naša služba izrecno poklic pridobivanja alkoholnih pijač, predvsem vina. Od površine skoraj 20.000 hektarov naših štajerskih vinogradov, jih obdelujemo nad tri četrtine izključno mi viničarji. V normalnih letinah pridelamo samo vina do 500 tisoč hektolitrov, koliko pa še k temu ja-bolčnika in domačega žganja, statistika ne pove. Naši vinorodni kraji so prav za prav ena sama naravna tovarna alkohola, tisoči in tisoči viničarskih družin pa smo le delavci te ogromne tovarne. Samoumevno je torej, da je od boljšega ali slabšega konzuma naših alkoholnih pridelkov orlviafn r-5 celotni življenjski obstoj, čeprav tudi lakral, ob vieokih in najboljših vinskih cenah, ravno mi viničarji, nismo nikoli prišli na zeleno vejo, ker smo pač le samo delavci, nemaniči, kateri si ne delamo sami računa pri izplačilu zaslužka. V kljub dejstvu, da bi»po uspešni Ireznostni propagandi mogel izdatno pasti konzum vina, kar bi v prvi vrsti ravno nas moglo najobčutnejše prizadeti, nismo mi najmanj nasproti Ireznostnemu gibanju. Nasprotno! Ravno od lega si obetamo zelo veliko za izboljšanje svojih socialnih in kulturnih razmer. V razpravah o viničarskem vprašanju vedno zadenemo na kritiko, češ, da smo viničarji samo radi pijančevanja zašli v tako skrajno obubožanost. Premajhne plače, krivične in vsiljene pogodbe, v tem ni vzroka revščini, le pijanosl, to se povdarja, ker tega je kriv le viničar sam. To je zastor, za katerim se vse skriva. Brez sramu pred resnico, se vendar mora pritrditi, da je marsikje vdanest pijači vzrok siromaštva. Toda ravno tukaj je najbolj krivično obsojati samo viničarje-alkoliolike, nikakor pa ue okoliščin, ki jih store pijance. Vini-čarske življenjske razmere so že od davnih dni pač take, da bi bil vsak tisti, kateri bi 6e prostovoljno odpovedal uživanju vsakih alkoholnih pijač, pravcata bela vrana med črnimi. Mnogo je med nami takih zlih navad, katere uživanje alkohola naravnost usiljujejo. Največji povzročitelj, če smo lorej viničarji pijanci, pa je obstoječi gospodarski sistem. Alkoholizem in sebični kapitalizem sta si najzvestejša prijatelja, ki drug drugega izpopolnjujeta. Med viničarji se ta praksa najočitnejše izvaja. Pri drugih delavcih je pijančevanje prostovoljno zlo, dočim je za viničarje to naravnost prisiljeno. Viničarji dobivamo precejšen del svojega zaslužka v alkoholni pijači. Že v zgodnji mladosti se naši fantje in dekleta morajo vaditi v pitju alkoholnih pijač. Kdor bi se odrekel pijači, bi se s tem odrekel delu svojega zaslužka. Ker skoraj nihče nc nudi potrebnega in življenjski moči česa primernejšega, vsaj črnega kruha, pri delu, je zalo na vseh koncih iu krajih in ob vsakem času, cela povodenj alkohola. Kdor že v najzgodnejši mladosli živi v ozračju alkohola, ta bo le redko in z največjo izjemo drugačen, kot je r.slala njegova okolica. Če bi kdo trdil, da pijača ni del viničarskega zaslužka, opozarjamo samo na pismene davčne napovedi vinogradnikov. Iz leh je najboljše razvidno kako je dnevni zaslužek posameznega vinogradniškega delavca dostikrat presegal celo nad 50 odstotkov svoje vrednosti v sami pijači. Na primer: plačana dnevnica Din 7.50, liter jabolčnika pa računamo 4 Din. Ali pa je delavec imel dnevne plače v denarju 10 Din, dodatna pijača se računa 0 Din. Ako bi viničarji dobivali celotno svojo plačo v denarju, koiiko manj bi bilo bede. Vsaj ob času dela in najhujših napoi ov bi imeli vsakdanjega kruha, imeli bi več obleke. < butve. in razno. Ravno to je najhujše, da viničar kot producenl, mora obenem sistematično bi'i najdražji Konzu-ment; dostikrat celo spačenc in naravnost zdravju škodljive tekočine. Dokazov dovolj! Ako se vini carsko ljudstvo ne bi tako umelno in zgolj profi-tarsko uvajalo v uživanje alkoholnih pijač, bilo bi to ljudstvo na mnogo višji stopnji svoje izobrazbe, bilo bi več zdravja in krepke ter poštene mladine, ne bilo bi toliko pobojev in pohtiišljivih vzgledov, nezadovoljstva in mizerije. Ker pa riela-vec-alkoholik ne goji svoje osebne zavesti, mu ni mar mnogo, kakšno je njegovo službeno razmerje, nima najmanj čuta za svojo stanovsko delavsko skupnost in no smisla za samoizobrazbo. zato je lak človek naravnost dobrodošel premnogim vinogradniškim posestnikom. Treznega viničarja danes marsikje zaustavljajo, imajo rajši le oiiega, ki dela za pijačo, ki bi za čašico vina šel celo v pekel po samega hudiča. Da ima le piti in da je pijan iz dneva v dan, potem pa je v družini vsega dovolj. Tak vinogradnik, ki pijačo daje. jo visoko čislan in vse mu gre delat, četudi zastonj, samo da se ljudje na p i jo. Tak je položaj, laki so vzroki alkoholizma v viničarskem vprašanju in strašne so nie- Pekre pri Mariboru. Divja mačka se nahaja po celi Evropi, a je povsod zelo redka. V Skandinaviji in Rusiji jo nado-mestuje ris. Pri nas je tako redka, da jo dobim v nagačenje povprečno samo le vsakih deset let. še te so bile dobljene po več ko 50 km narazen; ena s Planine na Spodnještajerskem, druga s Tirolskega (pred vojno), Iretja s Pohorja in zadnja s Koroškega. Divja mačka samotari skrito v gostih večjih gozdovih. Posebno ji ugajajo gozdovi, ki so skalo-viti. Biva v votlih drevesih, jazbečinah in lisičjih luknjali, kjer ima tudi mlade, jioleti pa kar na drevesih. Dasi jo je včasih tudi podnevi videti, lovi vendar največ ponoči. Svojemu plenu skoči na vrat, kakor ris, in mu pregrizne žile. Je tako krvoločna, da pomori več ko rabi. Ako pride v samoten kur-jek, pomori vse. Lovcem naredi mnogo škode; kjer gospodari divja mačka, je lovišče precej prazno. Divja perutnina, kakor jerebi, fazani, ruševci in divji petelini ji gredo posebno v sla6l. Pa tudi veverice, zajci, srne in gamzi niso varni pred njo. Baje se loti ludi dehurja in celo kune. Dvomim pa, če se loti tudi lisice. V želodcih divjih mačk, ki sem jih že nagačil, sem našel perje divjega petelina, ostanke veverice, zajčje dlake in v zadnji s Koroškega, dlake gamza. Omenjam, da je bila od onih, katere sem doslej gačil, samo ona s Tirolskega ustreljena, vse druge so prišle v past. To je dokaz, kako težko je dobili divjo mačko pred cev. Vloviš jo le bolj slučajno. Naslreljena je nevarna |>su, pa (udi lovcu, zato naj ta ne štedi z drugim strelom. Podobna je domači sivi mački, a se vendar od nje zelo razlikuje. Je mnogo večja in doseže maček celo težo čez 10 kg. Zadnja divja mačka (samica), ki je prišla v past v lovišču g. grofa Thur-ua v Črni na Koroškem in je last g. Tscheligija, pivovarnarja v Mariboru, je dolga brez repa čez 00oni, a rep sam le 35 cm; torej skoraj polovico manj ko trup. Tehtala je čez 5 kg. Glavni znak divje mačke je rep. ki je razmeroma krajši in bolj košat, ko pri domači mački, ki ima 3 do 4 črne obroče in končuje vedno s črno konico. Je tudi mnogo večja, po hrbtu ima črn Irak; ima mesno rdeč smrček, vedno črne ustnice s Sčetinastimi do 10 eni dolgimi črnimi iu belimi brkami ler črnimi podplati. Baje so tudi čreva za tretjino krajša, kakor pri domaČi mački, o čemer se pa So sam nisem prepričal, ker sem že itak imel pri slačenju dovolj zoprnega duha. Kolikor mi je znano, Imajo nn severnem Pohorju v teku 50 let vlovljenih divjih mačk nagače-ne sledeči gg. veleposestniki: švajger po domače Bezjak in Franc Pajtler, pd. Kosjak pri Sv. Lo-vrecu. Ed. Sernc, pd. Marolt 1111 Smolniku in Viktor Glaser v Rušah. Pod Košenjakom, torej ua levem bregu Drave, ima tako zver g. Franc Janeš na Gornji Gortini. Pred 4 Ieli so ustrelili na Vurmatu, to je blizu Ožbalda na Kozjaku na Glavnem lovu mačka, težkega 5.80 kg. Prosil bi ludi druge jireparatorje iri lovce, da bi se oglasili k temu članku, da bi se bolje ugotovila razširjenost le naše redko zveri. — Josip Pajtler, preparator. Pekre pri Mariboru. Cuvajjmo krasote slovenske zemlje! (Prošnja Društva za raziskovanje jam.) Ribnica, 20. februarja. Pičle pol ure od Koblarjev na Kočevskem ali t uro in pol iz Ribnice se pride do pobočja Črnega vrha na Mali gori, kjer so nahaja tako zvana ko-blarfcka jama. Ta jama je malo znana. Zanjo vedo samo Kočevarji in nekateri Ribničanje. Ni težko dostopna, pač pa skrita, da jo je težko najti. Notranjost njena pa je prostrana, zlasti oboki lakoj pri vhodu so visoki do 20111. Iz leh obokov visi nebroj krasnih kapnikov, ki so žalibog žc precej demolirani. Občudovanje vzbuja zlasti kake 4 111 dolg lestenec. Takoj na drugi steni tvorijo kapniki piščali, orgle, razdeljene v dve omari. Malo ua levo lije iz stropa čista voda in to tudi v največji suši. Voda je pitna in zelo mrzla. Pod lo vodo je nekdaj bilo leseno korito, ki pa je danes popolnoma oka-menelo. Poleg tega korita je jama, v katero se voda izteka in tvori malo jezerce kakih dveh kvadratnih metrov. Pod tem jezerom se nahaja navpična okrogla jama, globoka kakih 7 do 8 metrov. Krasote te jame se ne dajo kar tako popisati. Bodi omenjena še mala vdolbina, ki je napolnjena z vodo in krasno jiregrajena po okamenelih črtah, kakor da bi človek imel zemljepisno karto pred seboj. Težko dostopna pa je najnotranjejša jama. Treba se je plaziti poševno v notranjost čez nekak klanec. Ob svilu dobre luči se posvetijo sivorjave stene, kakor z mahom poraščene. Na sredi pa stojijo štirje krasni stebri, kakor iz svetlorjavega mrainorja. Visoki so nekaj nad en meter in držijo obok jame. Utnerjev Jurij v Šaleku šalek, 17. februarja. Osem križev že ima, pa je še vedno mežnar in ministrant. Jurij Strapnik, kateremu pravijo po domače Utnerjev Jurij v Šale k ti, obhaja 52 letnico svojega službovanja za mežnarja in ministranta. Komaj se. premika sem in tje radi oslabelih nog, toda v cerkveni stolp še vedno hodi ob sobo-lah zvonit in oznanjat Gospodov dan. Jura je bil rojen 27. marca 1854. Obhajal bo meseca marca 79. lelo. Službo mežnarja je prevzel Nešteto krasot je v tej jami. toda žalibog. uaši ljudje ne znajo ceniti krasot našega podzemlja. — Kakor žo omenjeno, so lepi kapniki s kamenjem in sekirami odbiti. Izletniki si jemljejo kapnike s seboj v spomin. Nekdo si je hotel celo omenjene štiri stebre prisvojili, da bi jih uporabil za podlago svojemu skednju! Oblasti, zlasti glavarstvo in županstvo, bi se morale zavzeti za to, da bi se preprečilo demoliranje naših naravnih lepot, v šolali pa naj bi se mladina poučevala, kaj so vredne krasote, ki jih je božja narava ustvarjala tisočletja, ljudje pa jih v par minutah uničijo, ne da bi sami kaj imeli od tega. Kapnik se na omari praši, potem pa zavrže, dočim bi lepo čuvana jama nesla ljudem dobiček, saj bi jo hodili gledat tujci. Na Čehoslovnškem se jame čuvajo kot največji zaklod. pri nas pa sc nihče no briga zanje, dasi obstoja Društvo za varstvo podzemskih jam. — Pozivamo društvo, naj stori |irimerne korake, da se bodo naše podzemske lepote zaščitile, ljudstvo, zlasti mladina, pa uaj jih čuva kot največji zaklad slovenske zemlje, saj cel svet niina tokih podzemskih čudes kot jih ima naša dežela! Ribniške gore so polne jam, od katerih pa večina ni preiskana. Opozarjamo zlasti na jami pri Makosi iu v Otavcah pa ob vlivu Tentere. Otavška jama je zasuta in nedostopna; tudi Žiglovca bi pokazala bajna čudesa, čo bi jo društvo preiskalo. Je res. da sami najmanj cenimo svoje! leta 1878 i 11 jo opravlja še danes. Pač redki so možje, ki bi še v taki starosti opravljali službo mežnarja! Kdor pride ob nedeljah ali delavnikih k sv. maši v šalek, bo vedno opazil Jurija, starega možaka, za ministranta. Vreden je še več jiohvale za njegovo dobro delo v cerkvi in izven cerkve. Saj je v teku 52 lel pač mnogo ljudi zapustilo la trnjevi svet in se preselilo v večnost. Vse jc na potu Jurij spremljal z zvonenjem. Kdor ga ue pozna osebno, ga lahko vidi na sliki v ■Slovencu in si sliko pridrži, saj je po njegovi izjavi prvič slikan. Čudil se je, ko ga je fotograf siikal. pa me je vprašal, čemu bo fotografija. Povedal sem mu, da ga bomo dali v »Slovenca , iz katerega bodo razvideli njegovo požrtvovalnost in delo za cerkev. Častitaino 11111 in želimo, da bi še več lel zdrav in vesel opravljal službo mežnarja. katero sam pravi da rad opravlja. Za vse. kar je že storil za cerkev, naj 11111 Bog obilo poplača! Slovenska Bistrica Naše gasilno društvo si je naročilo Fordov avto. pri mariborskih šolskih seslrah pa zastavo. Avto in zastava bosta blagoslovljena v začetku junija, ko bo gasilno društvo praznovalo svojo 00 letnico. Kat. prosvetno društvo ima danes pop. ob 3 svoj občni zbor v mali dvorani okrajne hranilnice. Na občnem zboru I ki govoril urednik dr. Vatovec iz Maribora. Zadružni gospodarski tečaj, ki ga jc priredil mariborski oddelek Zadružne zveze v Ljubljani, j eprav dobro uspel. Udeležilo se ga je nad 120 mož iz vseh okoliških krajev. Predavala sla nad-revizor Pušenjak in inž. Ferlic. V debati so se pridno oglašali tudi naši kmetje in jwvedali težave, ki jih tarejo v današnjih hudih časih. gove posledice. Kdaj bo boljše, ne vemo, upanje imamo in borbo je treba začeli. Treznostni kongres zboruje te dni v Ljubljani. številni iu zavedni viničarji bi se ga radi udeležili. pa se ne moremo. Kot najbolj prizadeti jx> alkoholizmu, vse udeležence lega kongresa prav prisrčno pozdravljamo! Ta Ireznostni kongres bodi tudi obtožnica naših strašnih in nemoralnih razmer zoper tiste, ki s sredstvom alkohola uničujejo i srečo svojega bližnjega, da tako na njegovi bedi I lažje sami vztrajajo. Naša zahteva je kratka in od-] ločna: Dajte nam kruha namesto alkoholni Vino-; gradništvo omejiti, viničarjem pa premislili več zemlje, ali pa dati večji dnevni zaslužek, da f-i kupimo kruha lam. kjer je ta na prodaj! Hočemo človeka dostojno življenje, resničnost iti Ireznosl! Odklanjamo prevaro alkoholizma od vsakogar! Živel konares treznosti" Smučarski dnevi v Mariboru Velika udeležba tekmovalcev - Zmagovalec prvega dae Smolej Fr. Danes bodo tekme v skokih Maribor, 20. februarja. Maribor si je hotel letos poiskati zadoščenje za preložene tekme za državno prvenstvo, ki so se vršile v Kranjski gori- Tekmovanja za prvenstvo Maribora, katera je organizirala mariborska zimskosportna podzveza, so po velikom interesu, katerega je pokazala celokupna naša javnost, deloma nadomestila veliko izgubo, nastalo radi prestavitev tekem v Kranjsko goro. Prireditelji so imeli to pot srečo. Kakor nalašč je zapadel za tekme sneg ter tako omogočil to velikopotezno in vzorno organizirano prireditev, ki je opravičila sloves Maribora ter je za športno propagandne kakor tudi za tujsko prometne interese našega mesta največjega pomena. Mariborska zimskosportna podzveza je umela zainteresirati za tekme naše najboljše klube, ki 60 poslali v Maribor svoje prvake ter tako dokazali, da se zavedajo velikega pomena mariborskih prireditev. Tudi inozemstvo je pokazalo dokaj interesa, vendar so bili tekmovalci, ki so se udeležili državnega prvenstva zadr?ani ter sta se sobotnega 18km teka udeležila le Keglewitsch iz Gradca in Nemec Walter Bergner, ki pa je star-tal za ISSK Maribor. Mariborska javnost je pokazala za prizadevanja zimskosportne podzveze polno razumevanje ter je sodelovala pri celokupni organizaciji. Mariborska občina, gospodarske organizacije kakor tudi privatniki so podarili številna in dragocena darila, kakor jih nudi malokatero tekmovanje. Tekmovalci so po veliki večini dospeli v Maribor že včeraj. Nastanili so se po večini v hotelu »Orel«, kjer se je vršil zdravniški pregled vseh prijavljenih udeležencev tekme, zvečer pa jim je priredila zimskosportna podzveza prijateljski večer. Danes zjutraj so že ob prvem svitu prišli na teren funkcijonarji, ki so progo markirali, od 7 dalje pa so jeli prevažati mestni avtobusi tekmovalce in številne zastopnike oblasti in občinstvo na Tezno do go-stilne Achtig, kjer je bil glavni štab vodstva tekem ter obenem start in cili. Zbrali so se poleg vodstva zastopniki posameznih obla-stev, polkovnik Radovanovič, magistralni svetnik j Rodošek in sreski načelnik Mahar. Tekmovalna proga je bila izpeljana od gostilne Achtig po ravnem terenu do Slov. Kalva-rije, preko sedla tega griča nazaj v ravnino do Pekcr, skozi Reiserjev drevored v pohorske gozdove, kjer se je nagloma dvignila v strmem vzponu do višinske točke 480 m ter se spustila v 6 km smuku preko vojaškega strelišča pod skakalnico, okoli razvanjske opekarne po ravnem terenu nazaj na grad Betnavo in skozi betnavski gozd na cilj na mestu starta pri gostilni Achtig. Tekmovalcev se je prijavilo 40, startalo pa jih je 37. Zastopanj so bili naslednji klubi: Iz Maribora: SSK Maraton, SPD Maribor, Mariborski smučarski klub, SK Železničar, SK Rapad, Sokol Maribor, SPD Ruše, Iz Ljubljane in Gorenjskega: SK Ilirija, Smučarski klub Ljubljana, SK Dovje-Mo:stran«, SPD Kranjska gora, Bratstvo Jesenice; ta Gradca je startal Keglewitach. Favoriti so bili radi izostanka Nemcev in Čehov Ljubljančani in Gorenjci, predvsem Jakopič, Janša, Bervar, Smolej in drugi. Start je sledil točno ob 9, ko je elarter spustil prvega tekmovalca, za katerim »o si sledili v naglih presledkih ostali. Po 10 so se pričakovali prvi tekmovalci na cilju. Najboljši čas dneva je dosegel Franc Smolej (Bratstvo Jesenice), ki je prevozil celo progo v 1,24,39; drugi najboljši čas je dosegel Joško Janša (Ilirija Ljubljana) v 1,25.21. Tretji je bil državni prvak Jakopič Albin (SK Dov-je-Mojstranaj v 1,28.14. Naslednji je bil Stane Bervar (Smučarski klub Ljubljana) v 1,28.19. Sledili so Šramel Bogo. nato pa prvi Mariborčan Ljuban Mušič (SPD Maribor) 1,31.50, nato Bogomir Neumam (SPD Maribor), Hans Heller (SK Rapid, Maribor), deveti Vodenik (SPD Maribor). Sledil je Zore iz Kranjske gore, 11. je bil Pinter (Marib. smuč. klub), nato Škapin in Juritsch (oba Smuč. klub Maribor). Kot 14. je prispel Polje (Smuč. klub Ljubljana) in 15. Legvand (SPD Maribor). Juritsch, ki je veljal za enega favoritov, si je zlomil smučko, pa je kljub temu dosegel lep čas. Rezultati so zelo lep: ter svedočijo o sijajni kondiciji in dobrem treningu naših tekmovalcev. Snežne razmere 60 zelo dobre. Jutri bodo tekme v skokih. Nove redu' cije delavstva v hoški impregnirnici Maribor, 20. februarja. ROdigerjeva tovarna in impresrnirnica Železnikih pragov in brzojavnih drogov v Hočah pri Mariboru je ponovno omejila svoj obrat ter odpustila zopet nadaljnjih 25 delavcev iz službe. Skupno je ta tovarna odpustila v kratkem razdobju 105 delavcev. Občutno so prizadeti okoličani iz Hoč, ki so bili povečini zaposleni v tej tovarni. Usodno sovraiSvo med sosedoma Maribor, 20. februarja. Mariborski veliki senat se je danes bavil z žalostnim slučajem usodnega sovraštva med sosedi, ki se je končalo s tragično smrtjo enega in s težko poškodbo drugega. Zagovarjal se je 50 letni posestnik Franc Meško iz Muretincev, kateremu očita obtožnica, da je usmrtil z vbodljajem v srce svojega soseda, posestnika Alojza Strele«. Med obtožencem in njeeovo pokojno žrtvijo je vladalo^ ka-, kor navaja obtožnica, že delj časa hudo sovraštvo, katerega je še razpihalo dejstvo, da je dolžil obtoženi pokojnega tatvine, češ, da mu je kradel pred dvema letoma začimbo. — Čestokrat je prišlo med obema do prerekanja in tudi do nevarnosti, da se dejansko zgrabita, tako je nekoč preganjal obdolženec Strelca s kamnom v roki po vasi, drugokrat pa je zopet Strelec napadel Meška s sekiro, da se mu je komaj umaknil v svojo hišo, po kateri je nato Strelec razbijal s sekiro. Dogodilo se je lo dne 7. novembri proti večeru. Od obtoženčevega doma je odšel pokojni Strelec domov ter se vleeel k počitku. Kmalu pa je prišel za njim Meško ter ga izzval iz hiše na prosto. Tu ga je nap.ulel z nožem ter mu zadal več ran, od teh eno smrtno v srce. Strelec je obležal mrtev ter so ga našli šele naslednjega jutra, v sami spodnji obleki ležati poleg vogala svojega doma. Umora je bil takoj osumljen obdolženec. Zagovarjal pa se je s pijanostjo in silo-branom, ker da je Strelec, mahal proti njemu z nekim predmetom. Obtoženec je bil obsojen na osem let robije in trajno izgubo častnih pravic. * □ Mariborska Prosvetna zveza priredi v četrtek, dne 25. t. m. ob 20 v dvorani Zadružno gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6, Gregorčičev večer. Na S|x>redu je predavanje prof. in pisatelja dr. Dornika o Gregorčiču kot pesniku in človeku, potem deklamaciji (Mojim slavilcem, Naš narodni dom); slovensko pevsko društvo Maribor pa bo zapelo Sattnerjevo »Lastovka« in Nedvedovo 'Nazaj v planinski raj«. K udeležbi na Gregorčičevem večeru se občinstvo prav vljudno vabi. Slavimo velike naše može! □Ljudska univerza. V petek, dne 26. februarja nadaljevanje slovenskega cikla. Ciospod prelat dr. Fr. Kovačič predava o Slomšku in njegovem zgodovinskem pomenu. □ Težave z avtobusnim prometom na progi Maribor—Celje. Potniki in šoferji mestnega avtobusa, ki vozi na progi Maribor—Celje, se pritožujejo radi slabo čiščene ceste od Maribora do Vrholja. Cesta ni orana, niti očiščena od snega ter za promet naravnost nes|x>sobna. Nasprotno pa je cesta od Vrholja dalje do Celja vzorno očiščena. Bilo bi umestno, da se merodajni krogi zavzamejo tudi za drugi del ceste ter ga spravijo v red. □ Smučarji in turisti so prizadeti. Ustavitev večernega vlaka na progi Maribor—Fala, ki prihaja v Maribor ob pol 7. oziroma isti vlak, ki vozi ob nedeljah na progi Maribor-Ribnica-Brezno, je posebno težko zadela turiste in smučarje. Omenjeni vlak je bil kakor nalašč za povratek iz postaj pod Pohorjem v Maribor ter so ga zato vsi turisti v pretežni večini uporabljali. Po ukinitvi so sedaj prisiljeni, da čakajo cele tri ure dalje na prihodnji vlak ter presedajo ta čas po gostilnah. Radi tega bi bili vsi turisti in obiskovalci Pohorja Železni ki upravi zelo hvaležni, če bi pustila omenjeni vlak v obratu vsaj ob nedeljah. □ Kenda položil 100.000 dinarjev. Včeraj je Kenda položil 100.000 dinarjev, o katerih smo jx>-ročali. da so v poslovnih knjigah zabeleženi v zvezi z njegovim imenom. ri Zalivala. Povodom moje devetdesetletnice sem dobil od vseh strani, osobito od velikega števila svojih prijateljev toliko pismenih in usttnenih čestitk, da se ne morem vsem osebno zahvaliti. Pevskemu društvu »Luna« v Krčevini, vodstvu krčf inske šole in »Rdečemu križu« naj bo izražen. za izredno počastitev še p osebna zahvala. G. županu Peklarju in obč. svetu se zahvaljujem za krasno izdelano diplomo častnega /upana. Cer- Doli s cenami nogavici Da moremo prilagoditi cene kupni moči kon-zumenta ne samo v obutvi, ampak tudi v nogavicah, smo zaključili pri domačih tvornicah velike količine moških, ženskih in otroških nogavic. S tem odstranjujemo nezaposlenost in znižujemo cene: . kvenemu predstojništvu bazilike M. Milosti, kakor tudi vsem, ki so me osebno počastili, naj dobri Bog povrne njih naklonjenost, ki so jo izkazali meni ob mojem 90. rojstnem dnevu. — Krče-vina, 16. febr. 1932. Valentin Schaffer. □Za ubogo 82 letno starko je darovala neimenovana dobrotnica 40 dinarjev; Bog plačaj v imenu revne starke. □ Sprememba voznega reda. Z današnjim dnem je vozni red Liningerjevega avtobusnega podjetja na progi Maribor-Ptuj izpremenjen. Več glej v oglasnem delu. □ 180 sodelujočih bo pri koncertu Glasbene matice dne 3. marca. Radi velikih režijskih stroškov bo samo ena prireditev; solistovske vloge velikega opernega dela »Boris Godunov«, ki se bo prvič predvajalo na koncertnem odru, so v rokah samih domačih umetnikov. □Živahno vrvenje je bilo kakor običajno na včerajšnjem trgu. Na Vodnikovem trgu je bito za 70 vreč krompirja, čebule in zelja. Na perutninskem trgu 498 piščancev, 110 kokošk in 23 komadov druge perutnine. Cene: karfijola 6 do 10, kislo zelje 3—4, kisla repa 2, redič 12, špinača 1, kronj'ir 1—1.50, čebula 6, česen 10—15 Din. Na senenem trgu je bilo 12 vozov sena, otave in slame. ,. U Mariborski študentje na Jožefuvo. Mariborski dijaki bodo letošnji praznik sv. Jožefa obhajali na slovesen način. Na Jožefovo zjutraj bo cerkvena slovesnost; ob 10 dopoldne v dvorani Prosvetne zveze slavnostno zbo ovanje, zvečer pa istotam akademija. Mariborska društva se radi tega naprošajo, da ne določajo na ta dan nobenih svojih morebitnih prireditev □ Pove<-ani in prenovljeni trgovski prostori. Ugledni tukajšnji trgovec Karol Jančič iina sedaj svojo trgovino v povečanih in lepo prenovljenih prostorih v isti hiši kakor doslej na Aleksandrovi cesti 11. Več glej v oglasnem delu lista. □ Izpremembo posesti. Olga Ogriseg, po-sestnica v Štumbergu pri Pesnici je prodala svojo hišo in parcelo v Koroščevi ulici 44 za 15 .000 dinarjev zasebnici Olgi Koser iz Ci il-M^todove ul. 12. — Amalija Witzel je prodaln svojo hišo Ob bregu 12 Mariji Hajnšek za 05.000 Din. □ Poravnava. V po avnalnem postopanju se nahaja trgovka Marija Lati, lastnica trgovine z mešanim blagom v Mariboru, Pobreška cesta 8 in podružnice v Nebovi 6. Aktiva znašajo 78.3S9.30 Din, pasiva pa 109.737.17 Din. Terjatve je priglasili do 25. marca, po avnalni narok je 31. marca. Ponujena je 40% kvota, plačljiva v 0 dvomesečnih obrokih. Cravic. ženske svilene nogavice v vseh modnih barvah, slale so preje Din 49 - sedaj Din 55 - ženske flor nogavice, naša znana vrsta, stala je prej Din 25 - sedaj Din 19 - ženske flor nogavice, ki so stale preje Din 15- sedaj Din 9- otroške nogavice iz sukanca čez kolena po velikosti Din 8 -, 10'-12'- moške svilene nogavice v vseh modnih barvah stale so preje Din 25'- sedaj Din 15' moške nogavice iz sukanca v vseh modnih desenih stale so preje D 15 - sedaj Din 10'- moške nogavice močnejše stale so preje Din 10'- sedaj Din 7'- Otroške soknice po velikosti Din T in Din 9- Želimo našim odjemalcem nuditi najdovrše-nejšo postrežbo ne samo v obutvi ampak tudi v nogavicah. Kupujte naše nogavice, dobre so in poceni. Ljubljana Ka' bo danes Drama: Ob 15: >Arsene Lupin«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Zdravnik na razpotju«. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Seviljski brivec«. Izven. Znižane cene. Union: Ob 9: Treznostni kongres. Rokodelski dom: Ob 20: »Razvalina življenia«. Kino Kodeljevo: Ob pol 4: »Vitez Kalifornije« (Toin Mix). Ob pol 6 in 8: »Hadži Murat« (Ivan Možubin). šišenska prosveta: Ob 20: Drama »Vest«. Kino Ljubljanski dvor: Ob 11: Koncert na orglice. Nočno slnžho imata lekarni: Mr. Sušnik Marijin trg 5 in mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 10. KAJ BO JUTRI? Drama: »Zajiravljivec«. Red C. Filharmonija: Koncert slovenskega vokalnega kvinteta. Ob 20. Kino Kodeljevo: Ob 8: Hadži Murat. (Ivan Možuhin). Nočno službo imata lekarni: Mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. © »Razvalina življenja«. To učinkovito dramo iz našega kmetiškega življenja, ki je delo priznanega slovenskega pisatelja Fr. Finžgarja, uprizori 'Ljudski oder d rt vi ob 8 v Rokodelskem domu. Zanimanje za to uprizoritev, ki se vrši ob priliki današnjega Ireznostnoga kongresa, je veli-; ko. Zato opozarjamo vso obiskovalce, da si preskr-1 be vstopnice že v predpro'aji od 10—12 dop. in od 5 popoldne dalje v Rokodelskem domu, Ko-menskega ul. 12, 1. nadstropje. © Vaja »Ljubljane« jutri ob 20 v dvorani Akademskega doma. 0 Vokalni koncert Slovenskega vokalnega kvinteta 1» v jvonedeljek. dne 22. t. m. v Filhar-monični dvorani. Slovenski vokalni kvintet je pri nas že splošno znan in priznan kot izvrsten pevski faktor. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. O Vojaški obvezniki, ki stanujejo v Ljub-j ljani in so v Ljubl jano pristojni, naj i a k o j oddajo svoje vojaške knjižice v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št 7-1., soba št. 4. da se jim vpiše razpored. Kdor svoje izkaznice do konca tega meseca ne bo oddal, bo občutno kaznovan po voj. kazenskem zakonu. Obenem pa se opozarjajo vsi v Ljubljani bivajoči obvezniki od 18 do 50 leta starosti, n oglede na njihovo pristojnost, da morajo imeti svoje bivališče prijavljeno tudi v mestnem vojaškem uradu in ne samo na rmliciji. tor da morajo iineli svojo vojaško zglasitev potrjeno v voj. knjižicah ali drugih listinah, sicer bodo kaznovani po voj. kazenskem zakonu. Vojaški obvezniki so vsi moški od 18 do 50 leta starosti in sicer tako tisti, ki so dolžni osebno služiti vojake, kakor tudi tisti, ki so radi svoje nesposobnosti dolžni plačevati vojni c o (vojaško takso). Vsi morajo biti vojaško zglašeni. O Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo, dne 24. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma gospod stolni vikar Alojzij Košmerlj o T'o-kristjnnjenju evropskih narodov . Predavanje bodo l>ojasnjevale mnogoštevilne skioptične slike. Pričetek je ločno ob 8 zvečer. 0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ul ion 8. i © šentpetersko prosvetno društvo sporoča ! svojim članom, da bo v ponedeljek zvečer ob 8 predavan ie gosp. prof. dr. Capudra. Vstop prost. 0 Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev za Jugoslavijo ima predavanje o zelo važnih aktualnih vprašanjih nameščencev in sicer 25. t. m. ob 8 zvečer v Delavski zbornici (mala dvorana, vis-a-vis knjižnice). Tema: Novi obrtni zakon s posebnim ozirom na pravice in dolžnosti nameščencev. 2. Starostno in invalidno zavarovanje nameščencev v zvezi z novim osnutkom pokojninskega zavarovanja za nameščence in trgovske sotrudnike. Vabljeni vsi nameščenci in zainlere-siranci. — Odbor. 0 Cankarjeve »HI,noče« ponovi srednješolska organizacija >2ar< na državni klasični gimnaziji v Ljubljani, na splošno željo občinstva, ki pri premieri ni moglo dobiti prostora. Ze prva vprizori-tev je imela velik uspeh, brez dvoma pa bo imela repriza še večjega. Od predstave do predstave se nam kažejo Cankarjeve vrednote, ki so neizčrpne — vedno odkrijemo kaj novega, nam nepoznanega. Repriza bo po znižanih dramskih cenah. Občinstvo opozarjamo, naj si vstopnice zagotovi v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Repriza bo dne 23. t. in. ob 8 zvečer. O »Svoboda« in »Zarja« priredita v sredo, dne 24. februarja 19.12 ob 20 v dvorani Delavske zbornice VIII. delavski prosvetni večer. Spored je bogat in lep in bo ta večer eden dosedaj najlepših jirosvetnih večerov. — Sodelujejo: Delavska godba Zarja , konservatoristi: Drago Burger, Drago Žagar, Božena Šaplja, Anica Šeberjeva, Boiaii Adamič. koncertna pevka Frankovska-Vukova, govorilni zbor Del. odra Svobode.. Na sporedu sta dve skladbi od mladega skladatelja Jok. Grbca: ->2;okn : in Ljubim Te«, ki se pojeta ta večer prvič. Pisatelj Angolo Cerkvenik pa bo predaval o temi: Na razpotju dveh kultur. Prosvetni večer se bo oddajal tudi po radiu. Vstopnine ni. 0 Vlom v Ivrdko »Ju?om»terial< pred no-jasnilvijo. Dne 30. januarja je bilo, kakor smo že takrat poročali, vlomljeno v prostore tvrdke »Ju-gomateriak na Dunaiski cesti. Neznani vlomilci so se med opoldanskim odmorom splazili s pomočjo ponarejenih ključev in vitrihov v trgovino in odnesli ročno blagajno s približno 7000 Din gotovine. Policija se jc zelo trudila, da bi dognala kakšno sled za vlomilci dolgo pa se ji to ni hotelo jiosrečiti. Zadnje dni pa je zvedela, da so jo tedaj okoli jicslovnih lokalov te tvrdke potikal neki Miha P., doma iz Trsta. P. živi sedaj brez dela in brez pravega zaslužka v Ljubljani. Obenem pa je policija dognala, da je prišel P. s svojim prijateljem P. Ii. takoj drugi dan po vlomu k nekemu krojaču v Florijanski ulici in naročil zase in za B. novi obleki ter plačal 1000 Din are, teden dni kasneje, ko sta bili obleki žo izgotovljeni, pa je jilačal še 000 Din. Krojač je pri konfrontiranju z vso gotovostjo spoznal B. in P., čeprav sta oba odločno tajila, da bi bila kdaj pri tem krojaču. Pri hišni preiskavi pri B. je policija našla v drvarnici več obleke, iu perila, ki je najbrže ukradeno. Oba odločno tajita, da bi vlomila v »Jugomaterlal ■, vendar jima to no bo dosli jx)inagalo. Oba sta že izročena sodišču. 0 Ni vse zlato, kar se sveti! Tudi mleko, j»a naj izgleda še tako dobro in čisto, je lahko onesnaženo. Garantirano čisto, zdravo in brez prekuhava-nja užitno Bio-mleko pa Vam dobavijo v zaprtih steklenicah Osrednie mlekarne. Dostava na doin. Telefon 2446 Dobro naložite denar če kupite Kozinovo — nekdaj baron Zoisovo — palačo v Ljubljani na Bregu štev. 20 ob Št. Jakobskem mostu, ki je za zmerno ceno na prodaT. Ponudbe je poslati na pisarno Dr. Ažman ]os., Dr. K uhelj Kari, odvetnika v Ljubljani, Dunajska cesta 6/11, kjer se dobe tudi vsaka pojasnila. Preddskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din. stenski prti, rdeče ali modro I obrobljeni, 10 Din. prtički od 1 Din naprej, blazine, milie etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago Mateh & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranie. — »Breda« žepni robci komad 2 Din Kari Jančič trgovina z manufakturo in klobuki v Mariboru, Aleksandrova cesta 11, vljudno naznanja cenjenemu občinstvu svojo preselitev v znatno večje prostore v isti hiši. Ob tej priliki priporoča svojo velikansko zalogo vsakovrstnega manutak-turnega blaga po nainižjih dnevnih cenah. Sportaši! pred — med in po naporu uporabljajte „VALDA" pastllfe Vi bodete v Vaših uspehih iznenadfni. - Dobite jih v vseh lekarnah in droge-rijah. • Zahtevajte samo pristne „VALDA" v originalnih škatljicah z naslovom „ V A L D A " f UHSR KORIST I je, ako kupite obleke I direktno v tovarni IZTOVPRNE DIREKTNO NG TELO TO JE POCENI, N£! J i VSI VEDO i M S I Pišite po novi veli- O ki ilustrirani cenik! Ž"C i TRGOVSKI DOM STERIIIECKI, CELJE št. Opozarjamo na .Mali oglasnih1 v našem dnevniku. - Poslužujte se qa oh vsaki prilik'! .Slovencevim" inserentom Učinkovita ludi mali oglasi prodafaio Motto: Te stvari so na prvi pogled videti k< mplicirane, so pa zelo preproste. Z njimi je podan v malem ABC malih oglasov >n deloma tudi velikih Izhodišče nam je tole vprašanje: Knko pripomoči oglasom — ki se uve-Ijav ia o pri nas, na bodo podani tako ali tako — se do mnogo večj^ veljave ? Eden i>ostavi v izložbo tale napis in in;erira isto besedilo v listih : Drugi pa : NOGAVICE po najnižjih cenah Kosmač. Sijajna ideja 1 Sijajna ideja tale ab nma /, nogavicami! To slišimo dvanajstkrat dnevno od kupcev, ki so vsi navdušeni. Naiiepše je, da ni treba kupiti več parov naenkrat. Pri nakupu šestega para nogavic sedmi par gratis! Setina. Oba trgovca imata trgovino drug poleg drugega. Kosmačeva trgovina obstoji že 10 let, Setina pa jo je komaj odprl. Takoj, ko se je pojavil Šetina, je začel padali promet v Kosmačevi trgovini. Medtem ko Kosmač čaka na odjemalce, ima čas gledati, kako cvete trgovina njegovega konkurenta... Zakaj? Setina je s svojim napisom in malini oglasom poudaril to, kar dela blag« privlačno pri kupeih. Mislite na to, preden inserirate t »Ne mislite nikdar nase, temveč si vedno predstavljajte kupca, ki hoče da je informiran o Vašem izdelku. Kupca imejte vedno pred očmi! Z vsako besedo skušajte napraviti dober vtis nanj. Napišite le to v oglasih, kar bi povedal tudi dober prodajalec. Če ste dober osebni prodajalec, boste tudi dober pismeni prodajalec. Kot tak si boste prizadevali, pripraviti bralca do takojšnje odločitve,« pravi sloviti ameriški propagandist Hopkins. Takozvane prilike prirejati ie vedno izplača. Mogoči' inserirale beli leden . tri dneve za otroke ali pa za spremembo »leden predmetov, ki jih sedaj posebno poceni kupite«. Vsi taki oglasi naj po niožncsti navajajo določene predmete in natančne cene. Premislite ludi, če morete vzpodbuditi občinstvo k nakupu z obročnim plačevanjem, z najemnino s kupno ■ , ,ivico ali pa z zamenjavo. Kakor beremo v uredniškem delu večkrat le naslove člankov, tako beremo tudi pri oglasih večkrat le nadpise. Zato so tudi zelo važni. Iz tega sledi: a) da jo treha že z nadpisom vzbuditi toliko zanimanja ali radovednosti, da je občinstvo primorano brati oglas do konca; b) nadpis tako sestaviti, da že izhaja iz njega bistvo oglasa, ne da bi bilo treba oglas prebrati do konca. Kakšni nadpisi vzbujajo radovednost lahko vsak sam presodi. 2a vzgled navajamo tele nadpise: »Danes pridite k meni!« »Kar vedno znova poudarjam . To mu bo napravilo veselje«. Priporočljivo je, nadpis postavili kot vprašanje. N. pr.: Kaj danes najbolj ceni ženski in moški svet?« Seveda se je treba varovati vpiašanj, ki so že vse preveč premleta. Tako vprašanje bi bilo: »Ali ste že preizkusili našo kavo'.' Kdor si ne zna nič primernega Izmisliti za zanimiv nadpis, se naj odloči za rešitev b. Vzgled: »Vaš spanec je miren« — sedaj sledi besedilo oglasa — »in poživljajoč, če si ga okrepite z Elchino.« Ce je v takimi oglasu nadpis debelo tiskan, je glavni namon že dosežen. Vsak nadpis ostane brez učinka, če ga bralec ne opazi aH z drugimi besedami, če oglas ne vzbudi pozornosti. Ce je nadpis zanimiv in če se pričakuje zanimanje za blago, zadostuje, da je nadpis tiskan debelo. V drugih slučajih pa jo treba poseči po močnejših sredstvih. Vedno pa morajo biti črke jasne in lahko čitljive. To velja tudi za velike oglase. Dobrodošli za vzbujanje pozornosti so redko uporabljani okvirji. Ne smele pa misliti, dn ste z več ali manj pozornost vzbujajočim uokvirjenjem že vse dosegli. Uokvirjenje sme bili le sredstvo za Vaš namen, vzbuditi zanimanje za vsebino malega oglasa. Mnli oglasi z risanimi črkami, s sliko ali pa z narisanim okvirjem podraže insercijo, lato pa se dajo doseči učinki, ki preplačnjo stroške. V gotovih primerih pripomore risba celo do uporabe manjšega oglasa, kakor bi bil sicer potreben za vzbujanje pozornosti. K t Majhen oglas z značilnimi risanimi črkami so uveljavlja kljub -vojeuiu malenMi obsegu na vsakem mestu med drugimi oglasi. Pri daljšem besedilu se priporoča sestava risanih črk in ostalega besedila. Nikdar pa ne smemo preareti glavne zahteve risanih Črk: lahko čitljivost. »Slika pove več kot tisoč besed!« pravi pregovor, vendar pa se rndi slike ne smemo odreči zanimivemu, čeprav kratkemu besedilu. Slika močno povzdigne veljavo Vašega oglasa in prepričevalnejše govori kot besede o prednostih ali važnih podrobnostih Vašega izdelka. Če se odločite za sliko v Vaših malih oglasih, je Ireba paziti, da ni premajhna. Biti mora skrbno izbrana in če mogoče zapeljiva. Zanimanje za sliko jc tem večje, če se ne kaže inserirani predmet sani, kot mrtvo blago, temveč v nporabi. V to svrho pa je večkrat potreben večji prostor. Pomagamo pa si lahko tudi s tem, da se namesto cele človeške figure poslužimo le gornjega dela telesa, rok, nog itd. V vsakem primeru pa naj bo slika v najožji zvezi z vsebino malega oglasa. Glede tega, kolikokrat naj sc inserira, velja na splošno tole pravilo: Če nastopite prvič s svojo tvrdko ali pa s svojim izdelkom, boste priobčili tedensko najmanj dva oglasa. Pozneje boste lahko izhajali z enim tedensko in mogoče som in tja tudi i. enim vsakih 14 dni. Pred nastopom nove sezono — kakor sedaj pred Veliko nočjo — ali pa nove nakupno prilike pa je treba število oglasov primerno zvišati. Velikost oglasov se v glavnem ravna po tem, kar imate povedat i al i pokazali. Na splošno je zlasti za mala podjetja koristnejše, da čirn pogostokrat opozarjajo nase i malimi oglasi kol pa v dolgih presledkih z velikimi. Večkrnl pn jp potrebno menjavamo malih in velikih oglasov. Na kai pazile pri scsfavllanfii oglasov. Vsebino oglasu natanko ugotoviti — to spada k pripravam, .le lo kaj.. /.» njim pa pride »kako«. Ni brezpogojno pravilno, da je najkrajše besedilo vedno najučinkovitejše. Važnejše je. da sc no izpuste nobeni bistveni podatki. Tako zaostajajo pri mnogih predmetih oglasi, ki ne navajajo cen ponujanega blaga in njegovih prednosti za kupca, za onimi, ki to delajo. Oglas vzbujaj potrebo, navajaj pn po možnosti tudi, kje in - kakšnimi stroški se da potreba kriti. Priporoča se besedilo v oglasu sestaviti v zanimivi obliki, tak« da sc vzbudi pozornost. Besedilo je pri tem lahko poljubno veliko, knknr kaže tale primer iz velike reklamne kampanje po vsem svetu: Kdo spiii ? 1. Rodila me je mati zemlja — moje srce je iz jekla — moje oči so iz -dekla — moji udje iz železa - - moji prsti iz medi. 2. Sem duševna delavka, čeprav nimam možgan delani hitro in ob vsakem času in ne delam nikoli napak. 3. V sleherni deželi me najdete —• moj glas poslušajo |io vsem svelu. 4. Govorim sleherni jezik — govorim ritnico in nič drugega kot resnieo. 5. Kadar govorim, pazijo vsa plemena name: Kavkazi, Mongoli, Indijci, Malajc.i in Etijopci. G. Ne potrebujem nobene hrane učakam starost kovine. 7. Delam z vsemi vrstami denarja: z zlatom, srebrom, nlkloni. bakrom, papirnatim denarjem — v vseh vrednotah. 8. O vsent, kar delam, si delani zapiske, ki se ne dajo spremeniti. tt. Odstranjujem izkušnjave, krajšam delovni čas in delam ljudi poštene. 10 Varujem slabotne in podpiram močne. 11. Obupanim dajem upanje in delani svet boljši. 12. Dajem: n) priznanje, b) varstvo, c) proč v it, d) dobiček, e) mirno vest. 13. Stanem le malo in delani lako veliko. Sem registrirna in kontrolna blagajna. Reklama je nadomestilo za govorjeno besedo. Tiskana ali pisana beseda pa nima tiste prepričevalnosti kakor govorjena beseda. Živ potek prodaje obstoji \ lem. da se blago pokaže in v gotovih primerih demonstrira njegova uporaba. Tiskani besedi naj se zato doila, če lo mogoče, slika blaga ali pa njegovo uporabe, da ho prepričevalnejša. Slik in prispodob se poslužuje tudi potnik, da podeli svojim besedam potreben poudarek. Reklamno tehnična naloga slike ne obstoji le v tem, dn podpira tiskano besedo. Slika ima tudi to dalekosežno nalogo, da vzbujaj radovednost. V tej dvojni nalogi, ki pripada sliki, pa tiči nevarnost, da ne izpolnjuje popolnoma ne te ne one naloge. Zato ie v primeru, če se ue da obeh nalog združiti, in to podpirati tiskano besedo in vzbujati radovednost, bolje, odpovedati se eni ali drttgi nalogi. K učinkovitosti oglasov lahko mnogo pripomoremo, če jih uvrstimo na določen prostor. Vendar pa je lo le zunanja sredstvo, vzbujati pozornost. Vodno je treba imeti prod očmi potrebe bralcev, skušati jim povedati nekaj, kar jih bo zanimal«, kar jih bo veselilo, kar bodo radi slišali, kar iščejo! Oglasni oddeleh »Slovenca1 oglasi Vsak a beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmanjši znesek 5Dirc.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaoglasestro l go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši zneseklODm.Pristojbitia za šifro Z Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože-l na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. . Službe iičcjo Beseda samo 50 par Cerkovnik r. večletno prakso, izučen krojaštva, želi primerno službo, da bi mogel sina izšolati. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stiska« št. 1923. Krojaški pomočnik dobro izurjen za fina in navadna dela, išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro Trezen in marljiv« št. 1901- Zobotehnik verziran v vseh delih igče službo. Cenjene ponudbe poslati na podružnico .»Slovenca« Jesenice Vzgojiteljica z znanjem slovenščine, nemščine in nekoliko hrvaščine, išče primerno mesto k boljši družim. Ponudbe na upravo »Slovenca«- pod »Vzgoja« st. 2017.__ Organist s konservatorijsko izobrazbo, priznano dober pevovodia, samski — bi premenjal službo. Ponudbe pod »Najraje na deželo« št. 1954 na oglasni oddelek »Slovenca«. Dekle z dežele, z gospodinjskim tečajem in izučena šivanja. išče službo, najraje v župnišču. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Pridna« št. 1934. Kavcije zmožen moški, bivši pismonoša, j išče primerno službo. — j Naslov v upravi Slovenca« Maribor. Imam hčerko ki se uči pri meni v trgovini in bo skoraj že izučena. Dala bi jo za dva meseca drugam v prakso s 15. marcem ali malo pozneje. Ponudbe iz okolice mesta Celje ali Maribora na upravo "Slovenca« pod št. 2059. Dekle z dobrim spričevalom — vajeno gostilne, trgovine in šivanja, išče dobro službo, najraje na Gorenjskem. Gre tudi kot natakarica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2087. Intel, gospodično veščo srbščine in nemščine, sprejmem k 7 in 4 letnima deklicama. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na go. Bedrog, Bačka Topola. Dekle staro 15 do 18 let (prednost imajo sirote brez staršev), katero bi imele veselje do trgovine z mešanim blagom, z dobrim šolskim spričevalom, z znanjem pisanja slovenščine in po možnosti govora nemščine, marljivo, dobrega vedenja in strogo pošteno, ki bi morala v prostem času pomagati v gospodinjstvu, se sprejme v hišo s popolno oskrbo in obleko, kot trgovska vajenka. F. Matjašič, trg., pošta Pesnica nad Mariborom. Učenka z zadostno šol. izobrazbo se sprejme v modno trgovino. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 2160. Išče se iant poštenih staršev kot učenec za mesarsko obrt. Ponudbe: Poklšek Albin, mesar in prekajevalec — Trbovlje. Stalno službo dobi frizerka, katera zna dobro navadno, vodno in trajno ondulacijo in ma-nicure. Naslov v upravi •Slovenca« Jesenice. Učenka se sprejme za šivanje in strojno vezenje. - Atelje Juljana . Rožna delina, VIII/26. Posredovalnica Mrak v Ljubljani preskrbuje dobre službe in oddaja pridna dekleta. i?9enll,,za dame iaaiaa«! z vpeljavo stroinega pletar-stva v hiši. Zajamčen u* sluzek ca. 1300 Din mesečno, ker prevzamemo tzgolovljeno blago plačamo zaslužek za pleten-c in dostavimo v izdelavo nreio. Pišite šc danes po brezplačne pro&peklc na Domača Pletarska industrija. it. t), Josip Kališ, Maribor, Trubarieva ?, Mlinarski pomočnik se takoj sprejme v umetnem mlinu Kari Gold-schnig, Frani. Le trezijj pridejo v poštev. Vsi. drugo po osebnem dogovoru. Iščem šafarja za veleposestvo blizu Celja. Oženjeni imajo prednost. Isti mora biti vajen opravljati vsa kmetijska dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Safar v Ljubljano« št, 2009. Fant marljiv in pošten — se vzame v službo za preskrbo enega konja, krave in domača dela. Posti, kolodvorska restavracija, Bistrica nad Mariborom. Gospodična se sprejme na stanovanje pri gospej Kuhar, Maribor, Slovenska 16. Prodajalka popolnoma izvežbana v prodaji damske konfekcije, dobi stalno službo. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Sposobna« št. 2066. Mizarskega vajenra pridnega, poštenega, primerno zmožnega, takoj sprejmem. Hrana in sta,» novanie v hiši. Drnovšek Franc, mizar Zagorje ob Savi. Učenko sprejme šivilja. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 2160. Pridno dekle išče službo v Mariboru ali Zagrebu. Zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. Ponudbe pod Poštena« na upravo »Slovenca' Maribor. Šivilja poštena in pridna, gre po nizki ceni šivat na dom v boljše hiše. - Kristina Šifko, Florijanska ul. 40. Postrežnica v Ljubljani prosi za kakršnokoli zaposlitev v stanovanju ali na vrtu. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 2122. Pošteno dekle kmečkih staršev, s primerno izobrazbo — išče službo v kako trgovino na Gorenjskem. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Poštena« št. 2172. Beseda samo 50 par Prodajalce v vseh krajih dravske banovine iščemo za naš tednik -Zabavni list«. La hka prodaja, ker je po ceni. Lep stranski zaslužek! Ponudbe na upravo »Zabavni list«, Stražišče pri Kranju. Dobro pošteno dekle z dežele, ki zna dobro nemško, dobi službo sobarice, Ponudbe pod »Zvesta štev. 2037 na upravo Slovenca«. Žagarja samostojnega v rezanju in popravilu venecijanke — potrebujem. Ponudbe pod šifro »Stalno delo« štev. 2161 na oglasni oddelek »Slovenca«. Vajenca za mizarstvo sprejmem. Za hrano naj bi skrbel sam. Ivan Mr-har, Stanežiče p. St. Vidu. Vajenec za kolarsko obrt se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Debeljak Franc, Primskovo, pošta Kranj. Vajen ko za trgovino z električnim materijalom — sprejme Elektroindustrija d. d. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Vpokojenec ki ima veselje do oskrbovanja male hišice in obdelovanja sadnega vrta blizu Ljubljane, se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Na razpolago soba. štedilnik in elektrika. Pismene ponudbe na upravo Slovenca« pod Pomlad blizu Ljubljane« št. 2136. Modistinjo prvovrstna — samostojna moč, se sprejme v stalno službo z lepo plačo. Ponudbe nasloviti na Salon Chic«, Ljubljana, Wol-fova ulica 3. Nakazilo Proli predložitv- topo nakazila, ki ga izrežite, priobčimo brezplačno od 23. do 28. februarja 1932 vsak na novo naročeni v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadaljno besedo doplačati 50 par. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca' v Ljubljani ali Mariboru. Upraviiištvo „Slovenea" lEZnEES! Beseda samo 50 par Zastopnike (-ce) sprejmemo kot naše zaupnike v vseh krajih — brez kavcije. Stalen zaslužek zajamčen. Ponudbe na: Materinska pomoč, Maribor, Aleksandrova 19. Postranski zaslužek nudimo nemščine in slovenščine vešči gospe kot zbirateljici naročnikov na književno podjejte, samo za mesto. Naslov reflek-tantinj je z navedbo poklica poslati upravi »Slovenca« pod značko »Podjetna« št. 2145. 15.000 Din posojila se išče za takoj na varno mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1960. Brezobrestno posojilo za zidavo, nabavo parcele, za izvedbo že obstoječe vknjižbe v vknjižbo na cenejše obresti — dobite pri: Zagrebški stavbno-kreditni zadrugi^ zastopstvo »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25'I. — Iščemo poverjenike! S' Beseda samo 50 par Več penzijonistov se sprejme za polovično ceno v vso oskrbo — v krasnem kraju. Prvovrstna kuhinja in postrežba. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »štajerka« št. 2014. Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom. Gregoričeva ul. 27 (pri banski palači). Nekaj manjših posojil proti dobremu poroštvu ali varni vknjižbi na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač. .Zmerne obresti' št. 2152. Pouk II Beseda samo 50 par Dame, pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek se vrši v krojnem učilišču in modnem ateljeju, kjer se tudi izvršujejo obleke, kostumi, plašči itd., Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg št. 24/1. (nasproti magistrata). Uspeh zajamčen. Kroji se dobe po sliki in meri. Čamernikove šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 116. Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. Iti zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Krojači, krojačice, nešivilje! Radi pomanjkanja prostorov se ni moglo sprejeti vseh priglašenih v I. brezplačni tečaj. Zato priredi Strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Mestni trg 5/11 začetkom marca II. brezplačni prikro-jevalni tečaj krojenja moških, damskih oblek, perila. Priglasite se pravočasno, število je omejeno. Kroji po meri znatno cenejši. Šoferska šola oblastv. koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. Piifatelj ' • otrokov HERIH4 II! Oskrbnico ki se razume na gojenje perutnine in obdelavo vrta, iščem na graščino — proti stanovanju in plači. Ponudbe na upravo »Slo-vcnca« pod »Skrbna« št. 2180. Učenec poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. A. Kuzman — Vitanje. Beseda samo 50 par 600.000 Din posojila iščem — dobre obresti in vknjižba na prvo mesto na vrednost nad 2,000.000 Din. Sprejme se tudi hranilna knjižica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »600.000 Din« št. 1825. /enitbe Ne ženite se brez pohištva tvrdke No- j vak, Slovenska 24. Pohištvo, vložki, tapetništvo in dekoracije. Naši izdel-s počen stvom. Starejša gospodična izobražena, s premoženjem, dobrega značaja -želi poznastva v svrho ženitve z državnim uradnikom istih lastnosti. Dopise pod »Neodvisnost« št. 2123 na upravo »Slovenca«. Kmečki iant srednje starosti, posestnik išče znanstva v svrho ženitve s premožnim in poštenim dekletom, ki se razume v kmečkem gospodinjstvu. Cenj. dopise s sliko na upravo »Slovenca« pod »35« št. 2169. Dijaki Beseda samo 50 par Dijakinjo se sprejme na stanovanje in hrano v bližini učiteljišča. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2178. Šivilje in krojači! Od 29. februarja do 15. marca 1932 priredim damski pri kroje valn i tečaj Poučeval bom po najmodernejši metodi. Priglasitve sprejemam do 27. februarja 1932. Natančnejša pojasnila daje lastnik konces. strok, šole Teodor Kune, Ljubliana, Sv. Petra cesta št. 4'II. n. Krojni vzorci se izvršujejo po meri. Stanovanja Beseda samo 50 par Dve stanovanji prvo dvosobno za marec ali april, drugo trisobno, s kopalnico in vsemi pri-tiklinami za maj, se odda v Vodmatu, Cigierjeva ul. št. 18. Dvosobno stanovanje lepo, suho, z vsemi pri-tiklinami, visoko pritličje, v novi hiši, oddam s 1. marcem mirni, snažni, maločlanski stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2129. Stanovanje 2 sobi in pritikline išče inirna stranka treh oseb za takoj ali za maj. Ponudbe pod zn. »Centrum št. 2127 na upravo »Slovenca«. Stanovanje soba in kuhinja s pritiklinami se odda mirni stranki v Stožicah. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2036. Stanovanje dvo- ali trisobno, z balkonom — takoj ali s 1. aprilom oddam v Prešernovi 20, Zelena jama. Stanovanje eno ali dvosobno s pritiklinami vzamem v najem 1. marca v Rožni dolini, v bližini ceste II. -Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 2103. Trisobno stanovanje odda za takoj ali za mai Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. Stanovanje eno dvosobno, drugo trisobno, oddam takoj ali s 1. marcem. — Zeljarska ulica 11 (Kolezija). Stanovanje eno- in trisobno, s kopalnico, takoj oddam. Dunajska cesta 99. V najem vzameta dvostanovanjsko dvosobno vilo dve tročlanski družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod ^Referent« št. 1995. Sostanovalko išče mlada gospodična. Novi trg 2/II. Stanovanje 4 sob, z vsemi pritiklinami, lepo urejeno, v sredini mesta — oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2182. Gospod se sprejme na stanovanje. Skofja ulica 13, vrata 16. Solnčno sobo opremljeno, z elektriko, oddam gospodu v bližini gor. kolodvora. - Avsec, Polakova ulica 17. Stanovanje 6 sob, z vsemi pritiklinami, komfortno, pripravno za zdravnika ali odvetnika, v sredini mesta, se takoj odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2182. Opremljena soba se odda blizu ban. vlade gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2144. Sobo in kuhinjo oddam. Marmontova ulica 19. Stanovanje soba, kuhinja in pritikline, oddam v Ciglerjevi ulici v Mostah. Sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom, se odda solidnemu gospodu ali dami s 1- marcem v bližini glavnega kolodvora in Tabora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2177. Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, malo vrta, oddam. - Val. Vodnikova ul. 15, Zelena jama. Opremljeno sobo mirno, event. dve sobi, Dvosobno stanovanje Iščemo hišnika za tovarniški obrat, po možnosti upokojenca, zakonski par brez otrok, mož in žena si s postranskim delom lahko zaslužita ca. 800 Din mesečno. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe vposlati pod šifro Solidni ljudje« št. 1986. Mesarskega vajenca 15 do 16 letnega — takoj sprejme Ambrož Franj, posestnik in mesar, Komenda. Dekle pošteno in delavno — za kmečka dela — sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1999. Postrežnica s celodnevno hrano — se takoj sprejme v Dalmatinovi ulici 7/III, desno. Sv. križev pot (sv. Leonarda Porto-mavriškega in krajši - oba po novem Cerkvenem molitveniku) v tej obliki in s takimi črkami kakor je ta oglas je izdala Misijonska tiskarna. Primeren je zlasti za skupno molitev in za slabovidne. Dodane so nove določbe o odpustkih. Župni uradi, ki naročijo večje število, dobijo za vsakih 10 izvodov en izvod gratis. Cena za broširan izvod 5 Din. Naročila na naslov: Misijonska tiskarna, Domžale. vsaka zase, blizu Tabora in bolnišnice, oddam solidnima boljšima gospodoma. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2153. Stanovanje dve sobi, kabinet, kopalnica in vse pritikline, v solnčni legi, oddam. Her-bersteinova ulica 12, pri Stadionu. Dve sobi in kuhinjo takoj oddam v novi, enonadstropni hiši. Male Gunclje pri St. Vidu. Stanovanje eno ali dvosobno oddam takoj. Galjevica 13. REALITETNA PISARNA JOŽE GRAŠEK Ljubljana, Kolodvorska 24 odda sledeča stanovanja: F.nosobno, Bežigrad, 400 Din. Dvosobno, kabinet, kopalnica, pri Stadionu, 900 Din. Dvosobno v novi vili blizu tramvaja, 750 Din. Enosobno ob Dunajski cesti, 400 Din. Trisobno ob Dunajski cesti, 1100 Din. Trisobno blizu obrtne šole, 1500 Din. -Trisobno pri novi cerkvi v Šiški, 900 Din. - Dvosobno blizu cerkve v Šiški, 650 Din. Dvosobno, Bežigrad, 800 Din, Enosobno pri tramvaju v Šiški, 350 Din, - Posreduje najem in oddajo stanovanj, sob, lokalov, pod ugodnimi pogoji, s pritiklinami iščem za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2189. Beseda samo 50 par Več pisarniških sob v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pisarniške prostore oddam. Dalmatinova ulica št. 11 Poslovni lokali v I. nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašati na Dunajski cesti št. 29. V najem se odda trgovina z mešanim blagom na deželi, v prometnem kraju. Vprašati v upravi »Slovenca« pod -Sigurna bodočnost« št. _2057. Trgovski lokal z inventarjem, stanovanjem, oddam v centru trga v najem za ugodno ceno, Feliks Gliha, Žužemberk. Trgovino z mešanim blagom ter stanovanjem prevzamem v najein najraje na deželi kje na Gorenjskem. Ponudbe je poslati na umuvo »Slovenca« pod št. 2055-