PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale X gruppo
Cena 60 Ur
Leto XXIV. St. 259 (7152)
TRST, sobota, 9. novembra 1968
PO NEDAVNEM NEZADOVOLJIVEM KONCU KONGRESA
Zopet značilno
konico
oženje v na seji centralnega komiteja PSI
Sestavljena je bila «politična komisija», ki pa se ni sporazumela ne za skupen dokument ne za imenovanje novega vodstva stranke - Vodstvo KPI je razpravljalo o elementarni nesreči v Piemontu
RIM, 8. — V eni izmed dvoran 'j Palači kongresov v EUR se je danes sestal centralni komite PSI. Oebato je pričel dosedanji predseduj* Nenni. Spomnil je na obveze, ki jih je centralni komite sprejel da koncu kongresa, da bo namreč jsvajal posledice iz kongresne debate. Zaradi tega je potrebno še Pred imenovanjem predsednika in vodstva stranke podati v skrčeni Obliki_ povzetek bistvenih političnih stališč znotraj stranke.
Za Nenni jem se je oglasil Lombardi, rekoč, da je bila jasna ob Veza, prevzeta na kongresu, da se voli o dnevnih redih, ki so bili na kongresu predloženi pa se o njih ni volilo.
De Martino je dejal, da se strinja 7 Nennijem glede «sintetičnega» pri kaza stališč raznih struj. Ker pa Se mudi, da dobi stranka svoje normalne vodstvene organe in sprej me jasne rešitve, je predlagal ime-dovanje ožje «politične komisije*, ki daj sooči stališče raznih struj in Potem o tem poroča centralnemu komiteju. Ta komisija mora upošte-
vati tudi dnevne rede, o čemer je govoril Lombardi, in naj tudi o tem poroča centralnemu komiteju.
Tanassi je izrekel soglasje z Nennijem in De Martinom za sestavo dokumenta, ki naj zbere kar najširšo možno večino. Dnevni redi naj se vključijo v dokument ali pa naj se o njih razpravlja po politični debati v centralnem komiteju.
Tudi Giolitti je izrekel soglasje za imenovanje «politične komisije*. Spomnil pa je tudi na spremembe pravilnika ter predlagal imenovanje posebne komisije za reformo statuta, da se tako ugodi jasni zahtevi kongresa. Končno je tudi Mariani za strujo «autonomia» dejal, da sprejema predlog za «politično komisijo*.
Tedaj je Nenni naslovil na posamezne struje — za katere je izrazil željo, da bi se po zaključku zasedanja razpustile —■ poziv, naj določijo kandidate za komisijo; ta je bila končno sestavljena tako: De Martino in Brodolini za «riscosso», Tanassi, Cariglia in Orlando za «rin-novamento*, Giolitti in Fortuna za
ŠTUDENTJE se vedno protestirajo
Razredov ni dovolj in ne profesorjev
Bologna, 8 — V Bologni so ldcije zaprli zaradi stavke študen-
dahes pedagoško fakulteto zasedli Prvoletmiki, ki zahtevajo ukinitev laPita za sprejem na univerzo. Na sestanku so potem zahtevah neposreden v.pds na univerzo za vse, ki se želijo vpisati. Tako je sedaj ^ Bologni pet fakultet zasedenih “h sicer še filozofska, gospodarsko-jj^jbvska, političnih ved in fizi-
Od srednjih šol pa sta zasedeni dve: včeraj so študentje zasedli srednjo tehnično šolo «Alddni Vaie-“ani», danes pa enake vrste šolo “Marconi«. Ni pa uspel poskus ka-"Th 200 študentov, da bi zasedli ttciteljišče «Albdni»; tamkajšnji rav-jMflj je znal zelo hitro poklicati ječijo.... šola «Ald,ini Valeriani« Je občinska in odbornik za šolstvo Je delegaciji študentov obljubil, da se bo občinski odbor takoj sestal, k° lahko pozitivno odgovoril Študentom v boju za obnovo šole«.
M Pratu so študentje industrijske šole sklenili, da se jutri vrne-v šolo, medtem ko so z neke druge šole napovedali! protestno stavko. Protestirajo zaradi raznih Šolskih problemov, med temi je pomanjkanje razredov in laboratorijev.
Gijaki višjih srednjih šol so protestirali zaradi pomanjkanja razredov in profesorjev tudi v Benut-kah. v Mestrah je okrog 5000 študentov hodilo v sprevodu po centralnih ulicah. V Firencah je ka-krh 500 študentov zapustilo tehnič-n° šolo »Vinci« ter se udeležilo zborovanja na filozofski fakulteti. Govorili so o zahtevah, da jim rav-bateij dovoli zborovanja na šoli. .Ne da bi prekinili pouk, so na v‘Sjlh srednjih šolah v Bariju razpravljali ravnatelji in predstavniki študentov o tem, kako naj potekajo zborovanja dijakov na šoli Na znanstvenem liceju «Scacch:« s° študentje sklenili ustanoviti Studijske krožke, ki se bodo sestajali tedensko.
H Palermu so od torka stavkali ( skoraj vsi študentje. Sedaj so ne-aa,tere šole sklenile, da stavko predajo. Študentje liceja ((Cannizza-J10*■ ki ima vpisanih okrog 2000 di-Jakov, so sklenili, da se vrnejo v blo v ponedeljek. Na svojem sestanku so odobrili dokument, ki nekoliko polemičen s tistimi študenta drugih šol, «ki niso razu-bieli«. za kaj gre pri teh stavkah.
Študentski protesti v Evropi, Aziji in Ameriki
RAWALPINDI, 8. — Pakistanska btda je ukazala zapreti vse višje j?6 v Rawalipdndiju, Karachiju in •*yderabadu po silovitih spopadih študenti in policijo. Policija J? streljala na študente, ki so so *«U na manifestaciji, da bi po-uravili voditelja opozicijske stran-?e Bhutta. En študent je bil ubit, številni pa so ranjeni. Štiri vodi-ttrav študentskega gibanja so are-
Včeraj zvečer je policija vdrla , Pariško umetnostno akademijo, j? 80 jo študentje zasedli. Po krat-em pretepu so študentje zapusti-Poslopje ob petju ((Internacionale«.
V nekem poslopju državne univerze v San Franciscu je eksplodi-*'a bo-mba, kd je povzročila le ■ban'jšo materialno škodo. Univer-so preteklo sredo na ukaz po-
tov, ki so protestirali proti odstavitvi prof. Georgea Murraya, člana opozicijskega gibanja «črnih panterjev«.
Delavci zasedli tri sladkorne tovarne
CREMONA, 8. — Delavci so danes zasedli sladkorno tovarno v Casalmaggione pri Cremoni, last družbe «Eridania». Do zasedbe je prišlo, ker namerava družba zaradi «reorganizaclje» zapreti tovarno, ki zaposluje 90 stalnih in 200 sezonskih delavcev. V Casalmaggiore je bila tudi manifestacija v podporo delavcem, ki so jo priredile občinska uprava, stranka in sindikati in ki se je je udeležilo kakih tisoč oseb. Vodstvo tovarne je medtem že predlagalo odslovitev 54 delavcev in premestitev drugih 24.
Tudi tovarni «Eridania» v Parmi in Fontanellato so danes zasedli. Za zasedbo so se delavci odločili na zborovanju, ki je bilo v Parmi in katerega so se udeležili sindikalisti, člani notranjih komisij tovarn in številni delavci.
«impegno», Mancini, Preti in Ferri za «autonomio» in Lombardi, Santi ter Balzamo za «levico». S tem se je današnja seja zaključila in se bo zasedanje nadaljevalo jutri. Izbrana politična komisija pa je takoj odšla na delo.
Na ta način je simptomatično ponavlja, kar se je dogajalo na kongresu, da se mora namreč iskati edinost v vedno višjem in ožjem krogu. To so povedali v svoji izjavi tudi člani centralnega komiteja, ki pripadajo «levici» Tako ostajajo organi stranke vedno bolj brez oblasti in možnosti diskusije in odločanja, ki se zgoščuje v vedno ožjih krogih. «Levica» je predlagala, naj se tako začne razprava tam, kjer se je na kongresu končala, namreč pri diskusiji in glasovanju pomembnih dnevnih redov, kot so SIFAR, NATO, občinski odbori, sindikat, razveza zakona, za katere je bila na kongresu očitna večina delegatov. Ker so ostale štiri struje ta predlog zavrnile, bo tako zopet nemogoče pravo soočenje raznih političnih stališč. S tem, da je sprejela sodelovanje v ožjem odboru, je «levica» hotela poudariti, da se ne namerava odtegovati svoji dolžnosti in da je na vsakem mestu pripravljena za potrebna soočenja in 1 politična pojasnila.
Ko se je delo spolitičnP komisi je* malo pred 22. uro končalo, je Tanassi povedal časnikarjem, da ni prišlo do nobenega sporazuma ne glede dokumenta ne glede sestave vodilnih strankinih organov. Tako se bo diskusija spet nadaljevala jutri dopoldne ob 11 uri v centralnem komiteju.
Zvedelo se je, da se je delo «po-litične komisije* razbilo prav ob imenih, ko je namreč šlo za to, kdo naj bo tajnik stranke. «Autonomia» in «rinnovamento» so za Nennija in tako s svojo pičlo večino blokirajo nadaljnji pogovor. Omenjena večina je namreč nerealna, to se pravi tako neznatna, da z njo izvoljeni predstavnik že ne more nastopati, kot da res predstavlja stranko. Tanassi je dejal, da bi bil De Martinov dokument sprejemljiv, seveda «s krepkimi popravki*. Toda če sprejmemo ta dokument, kdo pa naj bo sekretar, je vprašal Tanassi. če ga je sestavil De Martino, ga bo znal najbolje prav on izvajati, so odgovorili demartinovci. Od tu pa diskusija ni šla več naprej.
Pod vodstvom ooslanca Napolita-na, ki je poverjen za koordinacijo med tajništvom in politbirojem, se je danes sestalo vodstvo KPI. Deželni sekretar Piemonta Ugo Pec chinli je poročal o položaju in o problemih, ki so nastali po hudih poplavah v Piemontu. Potem so o-dobrili dokument, v katerem se zatrjuje, da je bilo delo vlade za pomoč še enkrat nezadostno, kljub požtrvovalnosti premnogih funkcionarjev, tehnikov, vojakov in čast-
KPI navaja nujnost pomožnih akcij ter obtožuje vlado raznih odgovornosti; tako se razne stvari sklenejo, potem pa se ne napravi nič. Ko pride nesreča, so njene posledice toliko hujše.
Medtem pa se je že začel tudi kongres PRI. Ta sicer majhna stranka nikakor ne kaže tako žalostne razcepljenosti kot PSI.
Bivši minister Preti je danes polemično odgovoril na včerajšnje izjave guvernerja Banca dTtalia Carlija, ki jih je označil za «ne-umestne*, češ da se je spustil v politični problem, medtem ko so naloge guvernerja omenjene banke zgolj «tehnične*. Šlo je za zadevo davka na kupone.
Avstralski zunanji minister v Jugoslaviji
BEOGRAD, 8. — ((Avstralija z velikim zanimanjem spremi ja napore Jugoslavije za ohranitev neodvisnosti, za nadaJljnji razvoj in za napredek sploh. Mi z optimizmom gledamo na napredek dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstralijo,« je izjavil zunanji minister Avstralije Paul Ha-sluck pri prihodu v Beograd.
Gosta iz Avstralije in njegovo soprogo so na letališču pozdravili namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavičevič in drug; visoki funkcionarji državnega tajništva. Gost iz Avstralije odide jutri na dvodnevni obisk v Dubrovnik, Od koder se bo vrnil v Beograd, kjer bo z državnim tajnikom Markom Nikezičem izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, in se z njim pomenil o možnosti napredka dvostranskega sodelovanja.
To je prvi obisk avstralskega zunanjega ministra v Jugoslaviji, odkar sta Jugoslavija in Avstralija navezali diplomatske stike. Vprašanja dvostranskih odnosov so za Jugoslavijo posebnega pomena, ker živi v Avstraliji okrog 70.000 Jugoslovanov, katerih položaj zaradi pomanjkanja dvostranskih sporazumov ni popolnoma urejen.
ODKLONJENO VABILO SAJGONSKEGA PREDSEDNIKA
Nixon se za sedaj ne bo vmešaval v pariška mirovna pogajanja
Novoizvoljeni predsednik proučuje s svojimi sodelavci program vlade in njeno sestavo - Tudi Humphrey v novi vladi? - Zakonski osnutek za menjavo volilnega sistema
KEY BISCAYNE (Florida), 8. — Novoizvoljeni ameriški predsednik Richard Nixon je danes v Key Biscaynu, kjer je na počitnicah z družino, odločno izključil, da bi kakorkoli mislil poseči v pogajanja za mir v Vietnamu. To bi storil — je povedal načelnik Nixonovega tiskovnega urada Ron Ziegler — samo v primeru, da bi ga predsednik Johnson izrecno za to
prosil. Nixon meni — je pojasnil Ziegler — da lahko vodi pogajanja samo sedanji predsednik, medtem ko bi novoizvoljeni predsednik potoval v Saj gon ali v Pariz samo, če bi Bela hiša smatrala, da bi tovrstna potovanja pripomogla k iskanju mirne rešitve spora.
Kot je znano, je južnovietnamski predsednik Van Thieu takoj po izvolitvi povabil Nixona, naj obišče Sajgon, novoizvoljeni predsednik pa mu je prvotno odgovoril, da
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiii
U FANTOVE IZJAVE O SKEDNJEM VZHODU
Tudi po odhodu ministrov ZAR in Jordanije je Jarringovo poslanstvo še vedno mogoče
«AI Aliram» je objavil pisma Jarringu - V Kairu pravijo, da so pogajanja zašla v slepo ulico
NEW YORK, 8. — Glavni tajnik OZN U Tant je objavil danes sporočilo, v katerem pravi, da odhod zunanjih ministrov ZAR in Jordanije iz New Yorka ne pomeni konca Jar-ringovega posredovanja na Srednjem vzhodu in da bi se njegovo posredovanje, če bo potrebno, lahko nadaljevalo drugje.
U Tant dodaja, da je povsem
naravno, da imata ministra po daljšem bivanju v New Yorku (a potrebno vrniti se v svojo prestolnico. Sporočila sta U Tantu, da bosta na razpolago Jarringu tako v OZN kakor drugje v primeru novih elementov.
Predsednik jordanske vlade Tal-huni je poslal preteklo noč navodila vlade jordanski delegaciji v
lanskega zunanjega ministrstva. V Londonu so mnenja, da stališča, ki ga je zavzel Izrael, še ne !z-ključuje nadaljevanja razgovorov. Britanska vlada je prepričana, da Jarringovo poslanstvo ne sme propasti, ker zanje praktično ni alternative.
V Bejrutu so v poučenih krogih mnenja, da se je stanje poslat'-
OZN. naj «se v celoti pridruži ita- Všalo zaradi neuspeha Jarringovega lišču delegacije ZAR«. Amanski ra- posredovanja. Računajo na mož-dlo je davi trdil, da je poslan- nost bližnjega sestanka arabskin
stvo Jarringa končno prišlo v slepo ulico zaradi nepopustljivosti Izraela. V Tel Avivu pa trdijo, da se bo mandat Jarringa podaljšal do januarja prihodnjega leta.
Varnostni svet je odložil tudi današnjo sejo po dolgih posvetovanjih. Dan prihodnje seje ni bil določen. Kakor rečeno, sta medtem zunanja ministra ZAR in Jordanije zapustila New York.
ob povratku v Kairo izjavil, da bi podaljšanje njegovega bivanja v New Yorku bilo nekoristno, ker je že imel vse mogoče stike in je Jarringovo poslanstvo zašlo v slepo ulico. Po njegovem mnenju ,.e glavni vzrok Jarringovega neuspeha izraelsko trmasto zavračanje resolucije varnostnega sveta. Minister je dodal, da njegova vlada prepušča Jarringu odločitev o nadaljnjih korakih.
Jordanski zunanji minister Rifai „ .	. ..	pa je prispel v London, kjer je
nikov oboroženih sil. Nato dokument sprejel visoke funkcionarje bri-
državnih poglavarjev. Zatrjuje se, da je Sudan že dal zadevno pobudo. Saudski kralj Fejsal je zahteval odložitev konference v pričakovanju izida Jarringovega posredovanja, Sedaj so v teku posvetovanja med arabskimi prestolnicami. Dve iraški delegaciji sta obiskali nekatere arabske prestolnice, da proučita koordiniranje stališč i arabskih držav glede Palestine. Ka-Egiptovskl zunanji minister je kor je znano, ima Irak okoli de-- -----«..... v,-- set tisoč vojakov v Jordaniji.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiii
THIEUJEV MIROVNI NAČRT
Južnovietnamski predsednik predlaga nova pogajanja med Hanojem in Sajgonom
Dve delegaciji bi lahko vključevali predstavnike ZDA in FNO ■ Glasnik Severnega Vietnama je že odbil predlog - Še nobene reakcije iz Washingtona
SAJGON, 8. f Južnovietnamski predsednik Van Thieu je postavil danes nove pogoje za udeležbo saj-gonske vlade na pariških pogajanjih. Namesto pogajanj med štirimi, ki jih predvideva sporazum med VVashingtonom in Hanojem, predlaga Thieu pogajanje v dvoje, jn sicer med delegacijama juž-novietnamske in severnovietnam-ske vlade. Tema delegacijama bi se lahko po Thieujevem načrtu pridružili še predstavniki ostalih sil, ki se udeležujejo vitnamske vojne.
Južnovletnamska delegacija — Je predlagal Thieu — bo vključevala predstavnike ZDA in, če bi bilo potrebno, tudi ostalih zaveznikov. Druga delegacija, ki jo bo vodil Severni Vietnam, bo lahko vključevala «hanojske pomožne sile pod etiketo FNO».
Z ameriške strani ni bilo doslej še nobene reakcije na Thieujeve predloge. Ameriški glasnik v Parizu je samo pojasnil, da se saj-gonsfci predstavnik ni o svojem predlogu doslej posvetoval z ZDA. Tudi glasnik Bele hiše Christian ni hotel komentirati Thieujevega predloga. Dejal je le, da ga bo ameriška vlada proučila.
Za sedaj je še težko reči, kakšno stališče bodo Američani zavzeli do novega predloga. Vsekakor se zdi, da je Thieu nekoliko popustil v svojem odporu proti prisotnosti delegacije osvobodilnih sil, ki bi lahko tudi prišle na pogajanja «z etiketo FNO», kot se je izrazil južnovietnamski predsednik, pa če-
prav bi bila dejansko vključena v hanojsko delegacijo. Največje težave pa bi za ZDA nastale iz tega, da bi sprejem predloga o ((pogajanju v dvoje« pomenil kršitev sporazuma, ki je bil tako težko dosežen s hanojsko vlado in na podlagi katerega se je Johnson odločil za prekinitev bombardiranja. To bi pomenilo, da bi morali ameriški predstavniki začeti s severnovietnamsko vlado nova pogajanja o vprašanjih, ki sta jih Hanoj in Washington v bistvu že soglasno rešila.
Ne glede na stališče Washingto-na, je predstavnik severnovietnam-ske delegacije na pariških razgovorih že odbil Thieujev predlog, ki ga je proglasil za nesmiselnega. Dejal je tudi, da si Severni Vietnam želi, da bi FNO prisostvovala pogajanjam kot neodvisni partner.
To stališče je pozneje potrdil tudi voditelj hanojske delegacije Xuan Thuy. če hočejo ZDA in sajgonske oblasti sestaviti eno samo delegacijo, je dejal Thuy — je to njihova zadeva. To pomeni, da bo šlo za pogajanja v troje. Mi smo se sicer sporazumeli — je nadaljeval severnovietnamskl predstavnik — za pogajanja med štirimi, vendar se ne bomo upirali. Nikakor pa ne moremo sprejeti pogajanj v dvoje.
Tudi delegacija osvobodilnih sil, ki jo vodi gospa Tht Binh, bo po vsej verjetnosti odbila Thieujev predlog, saj je znano, da se FNO smatra za edinega zakonitega pred-
stavnika Južnega Vietnama.
štirinajst južnovietnamskih senatorjev je medtem poslalo novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Richardu Nixonu brzojavne čestitke za izvolitev. Prepričani smo — je med drugim rečeno v telegramu — da boste Vietnamski republiki pomagali, da doseže nove zmage bodisi na bojiščih kot na mirovnih pogajanjih.
Ameriški veleposlanik v Parizu Sargent Shriver je danes izrazil mnenje, da ne bo Nixonova izvolitev na noben način privedla do zavlačevanja pariških pogajanj Glede Johnsonove odločitve o prekinitvi bombardiranja je Shriver dejal, da je temeljila na štirih u-gotovitvah: 1. Severni Vietnam je pristal na pogajanja s Sajgonom; 2. Hanoj se je obvezal, da bo spoštoval demilitarizirano področje; 3. severnovietnamske čete so prekinile napade proti južnovietnamskim mestom; 4. Severni Vietnam se je odločil za takojšen začetek mirovnih pogajanj.
V vsem Južnem Vietnamu beležijo medtem intenzivno vojno dejavnost. Osvobodilne sile so z minometi obstreljevale številna ameriška oporišča v bližini Da Nanga, v pokrajinah Quang Tri Klen Phong, v bližini mesta Hue in drugod. Ameriški bombniki so bombardirali «Ho či Minhovo stezo« v bližnjem Laosu, medtem ko so «B-52» izvedli šest napadov proti bazi osvobodilnih sil, kakih štirideset km oddaljeni od Tay Ninha, ob kemtooški meji. 1
V Amanu je jordanski predstavnik sporočil, da je bilo davi med izraelskimi in jordanskimi vojaki novo streljanje v južnem delu doline reke Jordan. Izraelci so začeli streljati okoli 5.30 in jordanski vojaki so odgovorili; streljanje je trajalo do 6.05. Dalje je jordanski vojaški predstavnik sporoči1, da sta dve izraelski letali napadli jordanske položaje ter jih obstreljevali in spuščali napalmske bomibe.
Kairski list «A1 Ahram« piše, da je posredovanje Jarringa zašlo v slepo ulico. List objavlja v celoti vsebino pisem, ki sta jih poslala oktobra zunanja ministra Izraela In ZAR Jarringu, ter prihaja do naslednjih zaključkov:
1.	Izraelsko stališče je nespremenjeno, Izrael odklanja izvajanje resolucije varnostnega sveta in vztraja na sovražnem stališču do Arabcev.
2.	Izrael dejansko želi, da bi ga arabske države uradno priznale z vsemi političnimi in gospodarskimi odnosi, ki bi iz tega izhajali. Toda ostane zvest svoji strategiji, ki je v tem, da hoče vsiliti svoj mir. Na drugi strani pa ostane ZAR, skupno z drugimi arabskimi državami, odločna pri resolucijah kartumskega vrha: nobenih pogajanj, nobenega priznanja in nobene mirovne pogodbe z Izraelom.
3.	Jarringovo posredovanje je v slepi ulici. Ali bo Janring nadaljeval svoje poslanstvo do 8. decembra, ah pa bo odstopil, se stanje ne bo spremenilo.
4.	Iz dobljenih poročil izhaja, da izraelski zunanji minister Eban ni imel s seboj nobenega novega predloga za novo vrsto sestankov z Jarringom.
5.	Vse države, vpletene v spor morajo zaradi tega priti do zaključka, da se je vsak poskus za mimo rešitev končal in da nekatere arabske države ne morejo več biti predmet stalnega napada.
6.	Egiptovski zunanji minister Riad je zaključil svoje odposlanstvo na podlagi navodil svoje vlade in spričo spletk Izraela, ki je vse leto odklanjal izvajanje resolucije varnostnega sveta.
7.	Egipt ne zahteva sestanka varnostnega sveta in prepušča Jarrin-gu nalogo, da se odloči za potrebno pot. Ne zahteva niti od Jarringa, naj pospeši predložitev svojega poročila varnostnemu svetu.
Pismo izraelskega zunanjega ministra, ki ga tudi objavlja «A1 Ahram«, ponavlja v bistvu mirovni program v osmih točkah, kd ga je bil Eban predložil glavni skupščini OZN prejšnji mesec. Točke programa so: 1. Izrael meni, da pravičen in trajni mir pomeni nekaj več kakor konec sovražnosti ali konec vojnega stanja. 2. Mir mora temeljiti na sporazumu, ki naj določa izraelsko - egiptovsko mejo in napravi konec vojnemu stanju. 3. Varne in priznane meje niso črta o premirju, ki, je obstajala pred junijsko vojno 1967, m se morajo določiti med razgovori z ZAR. 4 Skleniti je treba druge sporazume o varnosti in tudi po-
godbo o nenapadanju. 5. Izrae1 mora imeti svobodno plovbo po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu ter zavrača egiptovske poizkuse, da bi povezali vprašanje svobodne plovbe z rešitvijo vprašanja arabskih beguncev. 6. Vprašanje beguncev se mora obravnavati ia konferenci ob udeležbi držav Srednjega vzhoda in specializiranih a-gencij OZN in ta konferenca bo morala pripraviti petletni načrt za rešitev tega vprašanja. 7. Uvedbo miru in priznanja suverenosti mora spremljati konec vseh oblik pritiska, kakor so gospodarski bojkot in bivanje oboroženih skupin na ozemlju neke države, ki delujejo proti varnosti druge države. 8. Resolucija varnostnega sveta od 22. novembra 1967 se mori izvajati na podlagi pogajanj in pogodbenih sporazumov.
Egiptovski zunanji minister Riad je 19. oktobra pisal Jarringu in poudaril, da ZAR sprejema resolucijo varnostnega sveta in poziva Jarringa, naj pripravi načrt o etapah za njeno izvajanje. Resolucija se mora izvesti ob jamstvu varnostnega sveta in pod njegovim nadzorstvom.
V Bejrutu so se študenti, ki pripadajo različnim političnim tendencam, spopadli na raznih univerzah. Levičarski študenti so razglasili solidarnostno stavko s palestinskim odporom. Organizacije »libanonskih falang« s skupinami, desmčaiokfh študentov pa so se uprle staviti. Med spopadi je bilo več študentov ranjenih.
bo povabilo proučil. O morebitnem Nixonovem potovanju v Sajgon se Bela hiša še ni izrazila, nekateri opazovalci pa menijo, da bi Nixon lahko izkoristil simpatijo sajgon-skih voditeljev s tem, da bi jih prepričal, naj končno pošljejo delegacijo na pariška pogajanja.
Nixon pripravlja medtem s svojimi ožjimi sodelavci program nove vlade in njeno sestavo. Zdi se, da bo novoizvoljeni predsednik poklical v vlado tudi nekatere predstavnike demokratske stranke. Govori se celo, da misli Nixon poklicati med svoje sodelavce tudi Huberta Humphreya, poraženega predsedniškega kandidata demokratske stranke. Po mnenju nekaterih naj bi postal Humphrey nov ameriški predstavnik pri OZN, drugi pa menijo, da bo nadomestil Harrimana na čelu ameriške delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam. Te govorice potrjuje dejstvo, da je danes zvečer v letalski bazi Opa-Locka blizu Miamija na sporedu srečanje med Nixo-nom in Humphreyem.
Nekateri člani Johnsonove vlade so medtem že podali ostavko, med njimi tajnik za zaklad Henry Fow-ler, ki bo zapustil svojo funkcijo 20. decembra, in državni podtajnik Nioholas Katzenbach. V preostalih desetih tednih Johnsonove uprave pričakujejo, da bodo podali ostavko še številni drugi ministri in funkcionarji.
štetje glasov predsedniških volitev se še vedno nadaljuje, čeprav si je Nixon že zagotovil zadostno število elektornih glasov in ni njegova zmaga nikakor v dvomu, je treba še prešteti ljudske glasove iz nekRterih bolj dddaljenih krajev in tiste, ki so dospeli iz tujine po pošti. Za sedaj je dobil Nixon 30.446.000 glasov, Humphrey pa 30.122.000.
Dva demokratska poslanca, Em-manuel Csller iz New Yorka in Birch Bayh iz Indiane, sta danes izjavila, da bosta v kratkem predstavila zbornici zakonski osnutek za obnovitev ameriškega volilnega sistema, ki je stopil v veljavo že leta 1804 in je po njihovem mnenju zastarel. Nov sistem bo med drugim odpravil določbo, po katerem si kandidat, ki prejme v neki državi večino ljudskih glasov, zagotovi vse elektorne glasove tiste države.
vjetskim vojakom med drugo vojno.
Po praških ulicah pa so bile demonstracije študentov in prebivalstva, ki so zahtevali konec okupacije. To je izkoristil radio Vltava, ki oddaja iz Vzhodne Nemčije v imenu okupacijskih držav varšavskega pakta. Radio je pozval »sile, ki se zavedajo svojega razreda«, naj strejo protisovjetske demonstracije, kakršne so bile včeraj v Pragi in Bratislavi.
Med demonstracijami v Pragi «. in 7. novembra so pridržali 177 oseb. Notranje ministrstvo javlja, da so bile protisovjetske demonstracije tudi v drugih krajih ČSSR, zlasti v Bratislavi, Brnu in čeških Budjejovicah. Večino pridržanih so izpustili, toda prijavili jih bodo sodišču.
Praški radio javlja zatem, da se bodo sovjetske čete, ki morajo zapustiti češkoslovaško ozemlje in niso tega še storile, umaknile v enem tednu.
češkoslovaška tiskovna agencija javlja, da se je 86 odstotkov sil varšavskega pakta, ki morajo zapustiti ČSSR, umaknilo s češkoslovaškega ozemlja. Agencija pa ne pove, koliko vojakov je odšlo in koliko jih mora oditi ter koliko jih bo ostalo.
Poljski tisk je šele danes poročal, da je od 4. do 7. novembra bivala na Poljskem delegacija češkoslovaške vojske, ki jo je vodil načelnik političnega urada vojske general Bedrich. Delegacija se je sestala z načelnikom političnega urada poljske vojske in s pomočnikom ministra za obrambo ter z ministrom samim. Kakor u-radno javljajo, so si izmenjali mnenja o aktualnih problemih političnega in partijskega dela v vojski in v tem okviru o uresničenju načrta vzajemnih stikov za tekoče in prihodnje leto.
Litanije oeitkov Lin Šao liju
SALISBURV, 8. — Davi so se nadaljevala v SSali®buryju pogajanja med delegacijama Rodezije in Velike Britanije, ki ju vodita lan Smith in George Thomson.
BONN, 8. — Sovjetski poslanik v Vzhodni Nemčiji Abrasimov je napovedal ((posledice«, ker je bil kongres zahodnonemške demo-kristjanske stranke v Berlinu.
Po demonstracijah v Pragi in drugod
PRAGA, 8. — Po včerajšnjih demonstracijah je danes v Pragi mirno Za nedeljo je napovedana manifestacija nasprotnikov Dubčka in zagovornikov sovjetske intervencije, ki vedno bolj dvigajo glavo in so včeraj izzvali incidente na po-zahodnem' kopališču, kjer je bila slovesnost I ob odkritju spomenika padlim so-
PEKING, 8. — Teden dni po spo-ročilu o odstavitvi Liu šao Čija z vseh funkcij piše pekinški ((Ljudski dnevnik« o ((zločinih bivšega predsednika republike«. List piše med drugim: «S tem psom Liu Sao Čijem moramo dokončno obračunati.« List mu očita, da «se je uprl s silo, da bi delavski razred prevzel oblast, da se je stalno upiral tezi predsednika Maocetunga, po kateri je politična moč na puškini cevi, da je nasprotoval njegovi imenitni doktrini o obkolitvi mest po podeželju in da je vedno zagovarjal parlamentarno pot«.
«Ta pes številka eden, piše list, ss je uprl nadaljevanju revolucije pod diktaturo proletariata, potem ko je delavski razred prevzel oblast. Skušal je ukiniti diktaturo proletariata in se je zaman trudil, da bi obnovil kapitalizem. Liu šao Ci se je uprl, da bi stranka imela vodilno vlogo v sindikatih, s tem da je vztrajal, da morajo sindikati biti neodvisen, nevtralen organizem in vzporeden s partijo.«
iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii iiiii im miimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuN
Saragat med poplavljenci
Predsednik republike Saraga.t nadaljuje svoje žalostno potovanje po Piemontu. Včeraj je obiskal okolico Astija in Monferrato, kjer so poplave prejšnjih dni povzročile ogromno materialno škodo in terjale veliko človeških žrtev. Saragat, ki potuje brez spremstva, se je srečal z župani prizadetih krajev, z delavci, ki so ostali brez dela, s študenti in vojaki, ki neutrudno kopljejo med ruševinami in blatom
PROCES PRED IZREDNIM VOJAŠKIM SODIŠČEM V ATENAH
Panagulisa so v zaporu
strahotno mučili
tac obtožbe italijanskega sodnika dr. Saracenijao grški diktaturi in o ozračju terorja
ATENE, 8. — Alekos Panagulis pansko umetnico Yoko Ono Cox.
je danes izjavil pred izrednim VO' jaškim sodiščem, da so ga mučili po španskem načinu, da so ga »pretepali, žgali ter seksualno mučili« med tromesečno preiskavo. Priznal je, da je sodeloval pri zaroti, da bi ubili predsednika vlade Papadopulosa, vendar pa je izjavil, da je monarhist. Nato je nadaljeval, da se zaveda, da bi se v politiki ne smelo uporabljati sile, da pa so žrtve, borba in sila potrebni, kadar obstaja režim, ki se vzdržuje s silo. Nato je nadaljeval, da bo sedanji vojaški režim propadel, pa čeprav njemu ni uspelo. Drugi mu bodo sledili in njegova bomba je bila samo opozorilo.
Odločno je zanikal, da bi priplaval stvari, ki jih vsebuje obsežno poročilo javnega tožica. V tej zvezi je tudi zanikal, da bi pri atentatu sodeloval bivši obrambni minister Cipra Georgadzis, Andreas Papandreu ter druge politične osebnosti. Ironično je pripomnil, da bi bil to prvi primer, ko je navadni vojak ukazoval obrambnemu ministru. Vse te obtožbe so rezultat lažnjivih pričevanj.
RIM, 8. — V imenu »Združenja za civilno in humano pomoč grškemu ljudstvu«, ki mu predseduje senator Parri, je bil v Atenah sodnik dr. Luigi Saraceni kot opazovalec na prvi fazi procesa proti Panagulisu in njegovim štirinajstim tovarišem. Doktor Saraceni je danes na tiskovni konferenci povedal, da Je bil na pogrebu Papan-dreuja in da se je prepričal, da Je velika večina grškega ljudstva, ne oziraje se na politična stališča, globoko demokratično usmerjena in proti sedanjemu polkovniškemu režimu.
Glede sedanjega procesa pa je dejal, da gre za absurdni proces, saj so mladince pobrali med množico 500.000 mladincev, povsem slučajno in da bi lahko vse ostale obdolžili z istimi kriteriji, kot so aretirance.
Sodnik je orisal ozračje terorja in ustrahovanja ter podčrtal, da je Panagulos izjavil, da se ne more braniti zaradi zdravstvenega in psihološkega okolja in zaradi mučenj. Proces predstavlja golo formalnost, kjer je sodbo že odločila politična oblast. Ta in podobni proc&i odkrivajo resnično bistvo in metode grške diktature, da u-
Proces je trajal samo osem minut in ni vzbudil zanimanja. Ločitev bo veljavna že čez 28 dni, ker Japonka prikačujt otroka. Yo-ko Ono ima 34 let in je bila že poročena z ameriškim režiserjem Anthonym Coxom, s katerim je imela hčerko Kyoto, ki ima sedaj pet let.
«Concorde 001» Oo letel januarja
PARIZ, 8. — Gentralni ravnatelj družbe «Sud Aviation* Henri Ziegler je na tiskovni konferenci povedal, da bo prototip »Concorde 001» letel januarja prihodnjega leta 1970, medtem ko bi mora) leteti že 28. januarja prihodnjega leta. Ravnatelj je odločno zavrnil govorice, da bo prej poletel britanski prototip, ki ima številko «002» ter dodal, da bosta obe letali morali opraviti številne preizkusne polete. »Concorde* bo gotov za redne polete ob koncu 1972. ali v začetku 1973. leta.
Za pravoslavno cerkev Jacquelinin zakon veljaven
ŽENEVA, 8. — Metropolit pravoslavne cerkve Melitoan iz Kaloe-donlje Je izjavil, da je poroka med Aristotelom Onassisom in Jacque-line Kennedy mešana poroka, ki je veljavna po kanonskem pravu. Zakonca sta kristjana, zakonsko poročena ln ju je treba spoštovati. Metropolit Melitoan predstavlja pravoslavno cerkev pri svetovnem svetu cerkev, ki združuje anglikanske, protestantske in pravoslavne cerkve. Metropolit pravi, da je O-nassis legalno razdrl prejšnji zakon po predpisih pravoslavne cerkve ln da ga je pravoslavno cerkveno sodišče pooblastilo, da se ponovno poroči; Jacqueline pa je katoličanka, vdova ln se lahko poroči, s komer hoče. Pravoslavna cerkev je v tem primeru pooblastila zakonca, da vzgajata otroke, ki bi se rodili iz zakona, v katoliškem duhu.
strahuje ljudstvo, ki je proti njej.
v celoti
Odbor solidarnosti za žrtve potresa v Črni gori
TITOGfRAlD, 8. — Predsedstvo Izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze Cme gore je ustanovijo danes osrednji koordinacijski odlbor solidarnosti, katerega naloga je zbirati pomoč za prizadete po zadnjem potresu, čeprav strokovne komisije še niso končale svojega dela, so ugotovili, da so posledice potresa hujše, kot je bilo Sklepati po prvih podatkih. V Ulcinju so na primer pregledali nekaj nad polovico hiš, od katerih samo 10 odstotkov ni poškodovanih. Enako stanje je v vaseh v barski občini, kjer Je porušenih oziroma onesposobljenih za stanovanje okrog 1130 hiš. Posebno hude so posledice na področju šolstva. V občini Osim Je od 32 šolskih poslopij samo eno sposobno za pouk. Zato okrog 2060 od skupnega števila 3000 ne more obiskovati šole. Podobno stanje je tudi v barski občini, kjer ima od 4500 učencev samo 500 učencev reden pouk.
Mož ni dolžan plačati krzna
MILAN, 8. — šesta sekcija civilnega sodišča v Milarn^ Je raz-r sodila, da «mbž’'7fi dolžan plačati krzna svoji ženi«, ženo pa so •obsodili, da	. račun v višini tr(,
milijone 737 tisoč lir. Gaibrlella
Mati ne pusti sina k naboru
PALO ALTO (Kalifornija), 8. — Gospa Evelyn Whitehom je mnenja, da ima nad svojim osemnajstletnim sinom več oblasti kot država, ki ga je poklicala k vojakom. Mati pravi, da se njen sin po zakonu ne more poročiti niti glasovati brez njenega privoljenja ta da mu zato tudi ona ni dovolila, da bi se prijavil k naboru. Mati )e vložila formalno pritožbo, češ da morajo njo poklicati pred sodišče, ker je ona kriva ta ne njen sin Erik, da ni odšel k vojakom.
«Tableta» za pse in mačke
LONDON, 8. — V lordski zbornici je prišlo do razprave o prevelikem povečanju števila mačk in psov, Lord Arran pa je v tej zvezd predlagal, da bi uporabili znane tablete proti spočetju tudi v tem primeru. Se prej pa je lord Ferre ugotovil, da je v Veliki Britaniji okrog 100 tisoč psov preveč, pa čeprav jih 200.000 tisoč letno ubije društvo za zaščito živali.
• * *
HOUSTON (Texsas), 8. — Sinoči Je umr) Leroy Cumbie, katere mu so v nedeljo presadili srce Cumbie Je imel 42 let in Je bil 21. pacient, kateremu so preša dill srce v kliniki v Houstonu.
ločitev bealla
LONDON, 8. — Londonsko sodišče je danes ločilo Cynthio Lennon in Johna Lennona enega izmed slavnih beatlsov, ker njen moš sedaj živi v prešuštvu z ja-
Milo je kupovala krzno, pa ni nič plačala, zato se je krznar naveličal in je vložil tožbo. Sodišče je odločilo, da je mož dolžan plačati ženine dolgove, samo kadar gre za izdatke za kritje stroškov družine, v obravnavanem primeru pa gre izključno za luksuzne izdatke.
105.117 novih avtomobilov v oktobru
RIM, 8. — V avtomobilski register so oktobra vpisali 105.117 novih motornih vozil, od česar je 87.770 osebnih avtomobilov. V prvih desetih mesecih so v register vpisali 1.167.33 motornih vozil in 38.507 ali 3,19 odstotka manj kot lani v istem razdobju.
Ob obletnici oktobrske revolucije je bila v Moskvi običajna vojaška parada, med katero so pokazali tudi sovjetske raketne izstrelke. Na sliki je večstopenjska raketa, ki menda lahko postavi v orbito več atomskih bomb, ki jih lahko kasneje usmerijo na določena podrofja. Gre za raketo, ki so jo prikazali že na prejšnjih paradah
llllll■l)■■ll■Mlllllllllllillllll1llllitllllllllll■l■lllllll!tl■ltlllll■lllllllllllllllilll>llllllllllll■ltllllllllllll1|l■lll■lllllll milil Ulil IIIIIIIIMIIIHIIimillMllllllimi1IIIIUIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIHI1lllll||||||||||||miHllllllllllllllimillllllllltl|
V PROTEST PROTI GRŠKEMU POLKOVNIŠKEMU REŽIMU
Italijanska mladinca prisilila pristati grško letalo na letališče 0rly v Parizu
Pred svojevrstnim atentatom sta i stila notarju podrobne dokumente o razlogih atentata - Pravita, da gre za prvo akcijo širšega grškega odporniškega gibanja
PARIZ, 8. — Letalo «Boening», ki leti na progi New York-Pariz-Atene in ki je last grške družbe «01ympic Airways», ki je pod nadzorstvom Onassisa, je doživelo svojevrsten atentat, tako da je moralo četrt ure kasneje ponovno pristati na letališču Orly, s katerega je v Parizu vzletelo.
V letalu sta biia dva potnika, ki sta se po vzletu dvignila
iz zadnjih sedežev in ki sta odšla v pilotsko kabino ter s samokresi v rokah prisilila pilota, da je pristal. Cim je letalo pristalo, so vdrli v njega orožniki, k: so potnika aretirali ,pri čemer pa so ugotovili, da pištole sploh niso bile prave in da gre za otroške igračke.
V letalu sta se «atentatorja» obnašala zelo vljudno:	prvi je
nadzoroval pilota, drugi pa je dal hostes letake, v katerih je pisalo v francoščini in angleščini, da se je oborožena skupina za Grčijo polastila letala in da tudi ta operacij« spadtr.i* okvir programa sabotaž proti grškemu fašističnemu režimu. uN^to je v letaku rečeno, da pripada Jetalo družbi, ki je last Onassisa, ki podpira grški režim
mokresa, ki pa nista imela nabojev. Ročna bomba, ki sta jo pokazala pilotom, pa je bila napolnjena s peskom namesto z eksplozivom, kar so lahko francoski policisti nedvomno že uradno ugo-na stroške grškega ljudstva in da S tovili. Povedal je tudi, da so ga nje-
ta družba prevaža turiste ter poslovne ljudi, ki s svojim denarjem pomagajo režimu in diktaturi.
Kasneje so prišle na dan vse podrobnosti v zvezi s tem svojevrstnim atentatom. Za to sta poskrbela oba atentatorja, doma iz Firenc; 27-lctni Uir.berto Giovinc in 24-letni Maurizio Panichi, ki sta pustila pri notarju zapečatene dokumente, da jih po atentatu prevzame njun prijatelj socialist Errera.
Publicist Giovanni Errera ,ie imel danes tiskovno konferenco v Firencah, na kateri je povedal, da ga je prijatelj Umberto Gio-vine obvestil o načrtu med zadnjim kongresom socialistične stranke. Povedal je tudi, da sta oba mladeniča uporabila resnična sa-
govi prijatelji pooblastili, da dvigne zapečateno kuverto pri notarju dr. Enriquesu Agnelottiju.
Med sestankom z novinarji je bila prisotna tudi Američanka Claire VVillets, mlada žena Um-berta Giovine, s katerim se Je spoznala v f irencah pred dvema letoma in pol, ko je študirala zgodovino umetnosti.
Errera je prečila! dokumente, ki so se nahajali v zapečateni kuverti in iz katerih izhaja, da se jo Umberto Giovinc rodil v Firencah 1941. leta, da je doktoriral i iz političnih veti in da je najprej pričel delovati »v evropskem federalističnem gibanju. Sodeluje v reviji »Tempi moderni* in »Critica sociale* ter- Je urednik revije »EU 68». Od novembra 1963 do junija 1964 je bil v Varšavi, nato pa je zmaga1 na natečaju za štipendijo ustanove «Clevela-nd International Program* ter se je po krajšem bivanju v ZDA vrnil v Firence. Tu se je ukvarjal s federalistično politiko in je bil tajnik mednarodnega političnega študijskega centra «Alexander Hamilton*. V socialistično stranko je vpisan od 1907. leta in je poučeval politične vede na kalifornijski univerzi, kjer pa je pred kratkim prav v zvezi s tem atentatom dal ostavko.
Maurizio Panichi ima 24 let, rodil se je v kraju Pontremoli in je samski. Sodeloval je pri raznih študentskih gibanjih in je sedaj član gibanja «Persona e comuni-ta» Zaposlen je bil pri neki spe-dicijski družbi, kjer pa jc dal ostavko v zvezi s predvidenim atentatom.
V isti kuverti sta še dva druga dokumenta. V prvem je rečeno, da predstavlja dogodek z letalom saino del postopnega načrta sabotaž proti polkovniškemu grškemu režimu in da so akte pripravili v sodelovanju z demokratičnimi grškimi organizacijami v tujini, ki jih vodi Andreas Papandreu. Nato je rečeno, da so sabotaže prometa, trgovine in turizma izvršene z namenom, da prepričajo turiste, industrijce in trgovce, da bi bilo bolje ne imeti stike s polkovniško Grčijo. Grška diktatura predstavlja zaušnico Evropi in demokratičnemu svetu ter je treba odločno ukrepati, dokler je še čas.
ZBEŽALI SO PREKO AVSTRIJE, ŠVICE, NEMČIJE IN DANSKE
Sovjetski dezerterji iz ČSSR na Švedsko
Peterica bo danes zahtevala politični azil
STOCKHOLM, 8. - Danes se je izvedelo, da bo pet sovjetskih vojakov, ki so sodelovali med okupacijo Češkoslovaške, zahtevalo politični azil na švedskem. Gre za podčastnika in štiri vojake, ki imajo vsi 21 let in ki so na Švedsko prišli pred tednom dni, potem ko so zbežali s češkoslovaške preko Avstrije, Švice, Nemčije in Danske. Petorica se skriva pri nekem zasebniku.
Dnevniku «Expressen» so izjavili, da so bili v Pragi v skupini desetih sovjetskih vojakov, niso pa povedali podrobnosti, kako so zbežali iz ČSSR, kje so dobili civilne obleke in kako so se lahko pomikali skozi tako številne države. V izjavi pravijo, da so videli odpor češkoslovaškega ljudstva in da so se zavedali, da je njih položaj nevzdržen.
Po švedskih zakonih bi jih morali aretirati, v kolikor pa zahtevajo politični azil, uživajo določene pravice, kot je to švedska država že napravila za ameriške dezerterje, ki so zbežali na Švedsko iz Zapadne Nemčije, ko jim je grozilo, da jih pošljejo v Vietnam. Sedaj je na švedskem okoli 150 ameriških dezerterjev, katerim so odobrili politični azil. Kasneje se je izvedelo, da so sovjetski vojaki pri švedskem državljanu Hansu Almaborgu, ki pravi, da bi se želeli izseliti v Kanado ali v ZDA in da so na Švedskem že dober teden ter da se bodo jutri zjutraj predstavili švedskim oblastem. Boje se publicitete v zvezi z njih primerom.
Iz Italije izgnali Zorico Miloševič
RIM, 8. — Policija je zavrnila vstop jugoslovanski slikarki Zorici Miloševič, sestri Miloša Miloševiča, ki so ga našli ubitega na skrivnosten način pred dvema letoma v Hollywoodu. Zorka Miloševič je bila ob koncu prejšnjega meseca izgnana iz Italije, kjer ima svojo hišo in je odpotovala v Beograd. Danes se je vrnila z letalom družbe «JAT» v Rim, kjer pa so jo a-genti pridržali na letališču »Leonardo da Vinci« in ji sporočili, da se ne more vrniti v Italijo. Jugoslovanski igralec Kristanič živadin jo je čakal izven ograje in je poskrbel, da je prispel njen pravni zastopnik. Vendar je bilo vse zaman jn so Zorico izgnali, tako da se 'jei morala s prvim, letalom vrniti v Beograd.
V drugem dokumentu pa se trdi, da ni samo dolžnost grškega ljudstva, da se bori za svobodo, ker tega samo ne bo zmoglo. Zato je potrebno sodelovanje vse Evrope v boju za grško svobodo.
Mlada žena Umberta Giovine,
Američanka Dana Willets je izjavila, da ni vedela za stvar in da se popolnoma strinja s cilji organizacij e »International Comman-dos for Greece*, v kateri je sodeloval njen mož. Kasneje se je tu zvedelo, da so podobno akcijo nameravali napraviti 22. avgusta, da pa so jo odpovedali v zvezi s sovjetskim oboroženim napadom na Češkoslovaško.
Potnik letala, grški industrijec Aristos Coropulos, je izjavil, da so najprej mislili, da gre za šalo. kasneje pa so ugotovili, da se lahko stvar slalgo konča ter da se je oddahnil, ko je letalo ponovno pristalo.
Francoska policija je zvečer objavila sporočili), v katerem potrjuje v bistvu vse, kar sta mladeniča že povedala s pismi v zapečateni kuverti.
Agenti letališča so aretirali dve dekleti, ki sta filmali ponovni pristanek letala ter napeto aretacijo obeh mladeničev. Policija meni, da sta dekleti vedeli za zadevo in da sta posneli celoten dogodek na filmski trak.
Illllllialll llklllllltl lili lllllllll II It IIIIIIII It Hit 1111111111111111111 lllll ItlllllllHIIIIIIIHIII II MII lili IIIIIIIHIIIIIIIIIII lili
ZADNJI UDELEŽENEC ROPA POŠTNEGA VLAKA
Britanska policija aretirala Reynoldsa
Takrat so roparji odnesli plen v višini milijarde 600 milijonov lir - Reynolds je bil glava ropa
kmalu za tem prijela sestri in enega izmed ubežnikov. .
* * *
KAPE KENNEDY, 8. — NASA je izstrelila sončni saitelit «Pioner 9«, ki bo preučeval sončna izžarevanja in sončno plazmo.
Bojeviti sestri
LAGRANGE (Georgija), 8. — Dve sestri — 22 in 24 let stari, obe v spremstvu svojih sinčkov starih po pet let — sta s samokresi v rokah vdrli v jetndšnico in prisilili stražnike, da so izpustili tri jetnike. Med njimi je bil tudi mož mlajše sestre, ostala dva pa njegova tovariša iz celice. Policija je
Miss Italija
sc jc odpeljala v London
RIM, 8. — Z letališča Piumicino je odpotovala v London Maria Pia Gianporcaro, 18-letna Palermičan-ka, ki je bila izvoljena za »Miss Sicilije 1968» in ki je bila izbrana za italijansko kandidatko «Misa sveta«. Maria Pia Gianporcaro je visoka 1,75 m, ima dolge črne lase in njene mere so: 94-60-94. Obiskuje zadnji letnik učiteljišča v P«* lermu. Pred odhodom je izjavila, da je konkurentk 50 in da bo zadovoljna, če se bo dobro plasirala.
Dvignili so truplo
ponesrečenega grškega kapitana
REKA, 8, — Potapljači centra za podvodno raziskovanje na Reki so danes iz potopljene grške ladje «Peltastis» dvignili truplo kapitana Teodorosa Belesisa, ki bo pokopan na Reki, Ladja »Peltastis« se je potopila 8, januarja letos ob hudem neurju. Od 12 članov posadke so se rešili samo štirje. Trupla sedmih članov posadke so kasneje našli, medtem ko je truplo kapitana Belesisa, za katerega se je predpostavljalo, da se je potopil skupno z ladjo, nedavno odkril avstrijski podvodni ribolovec inž. Mitnegg-Kapitan Belesis je bil na ladji skoraj stoječ, naslonjen na mizo v sobi ladijskega radiotelegrafista. Iz potopljene ladje so potapljači danes dvignili tudi več ladijskih in osebnih dokumentov. S tem so potrdili. da so bile neosnovane domneve, da so neznane osebe oropale ladjo.
Delegacija ZMJ v Belgiji
BRUSELJ, 8. — Delegacija Zveze mladine Jugoslavije je sodelovala na kongresu svetovne mladinske skupščine v Bruslju.
Delegacija ZMJ pod vodstvom člana predsedstva Mitje Rotovnika je obiskala več belgijskih mladinskih organizacij. Udeležila se j« tudi kongresa mladih socialistov. ( Rotovnikov govor na kongresu so loplo pozdravili.
Predstavniki jugoslovanske mladine so se v Bruslju udeležili tudi seminarja o evropskih nalogah mladih.
LONDON, 8. — Britanska policija je aretirala Bruceja Reynold-sa, ki je bil še zadnji udeleženec ropa na poštni vlak, ki mu je uspelo zbežati in se dosedaj skrivati. Na svobodi je še Ronald Biggs, kateremu pa je 8. julija 1965. leta uspelo zbežati iz zapora.
Roparski napad na poštni vlak avgusta 1963 je bil eden izmed najbolj slikovitih roparskih podvigov, pri katerem so roparji od; nesli denarja v vrednosti čez štiri
PRIMORSKA:
V hotelih v Kopru, Portorožu in Piranu je dovolj prostih postelj. Odprta sta bara v hotelu Riviera in Palac-hotelu. V Sežani imata hotela Triglav ln Tabor dovolj prostora. Turistični informacijski biro nudi dovolj prostih postelj v
V sredo je mlada Judinja oklofutala zapadnonemškega kanclerja Kiesingerja, ki ga dolži, da je bil med vojno nacist in da tudi sedaj vodi nacistično politiko. Takoj so jo obsodili na leto dni zapora nepogojno. Kiesingerju ni bilo hudega, razen da je imel nekoliko rdeče oko
..........................................................................................
lju je odprt samo ob nedeljah popoldne. Za skupine je ključ pri grajskem čuvarju, Cesta na grad 40.
Na Mariborskem Pohorju je v domovih in v planinskih postojankah dovolj prostih postelj. Le hotel Bellevue bo zaseden 13. in 14. novembra, železničarski dom pa od 10. novembra daije. Dovolj prostora je v vseh hotelih v Mariboru, v Ptuju, Slovenski Bistrici, Štatenbergu ter v gostiščih in pri zasebnikih v Lovrencu na Pohorju in Lenartu v Slovenskih Goricah. Odprti so pokriti kopalni bazeni na Dobrni in v Laškem.
Prireditve: V Mariboru je v U-metnostnj galeriji in razstavnem salonu Rotovža likovna razstava treh prijateljskih mest Greenvvich-Maribor-Feinickendorf. Redno imajo plesne prireditve v hotelih v Velenju, na Dobrni, v Celju in v Rogaški Slatini.
Kranju je odprto v sredo, četr- Bellevue -	-----	od 10.
zasebnih turističnih sobah. Resta- tek in petek od 15 do 19 ure, v so-vracija «Risnik» v Divači ima v'boto od 9 do 13.30 ure ter 15 do 19
svojem prenočišču še dovolj prostih postelj. Proste postelje imata še gostišči «Jadran» v Kozini ta «A-drla« v Senožečah.
GORENJSKA:
V Bohinju so zaprti hoteli Stane žagar, Bellevue, Triglav, Mladinski dom in Ski hotel na Voglu. Dovolj prostih postelj imajo pri zasebnikih. Na Jesenicah, v Planini pod Golico in drugih krajih blizu Jesenic inaajo dovolj prostih postelj v hotelih, gostiščih ter pri zasebnikih. Dovolj prostih postelj imajo v Tržiču in Podljubelju ter na Ljubelju v hotelih in v gostiščih. Planinski dotn na Zelenici je stalno oskrbovan, planinski dom na Kofcah bo redno oskrbovan od 27. novembra dalje; prav tako je stalno oskrbovan Dom pod Storžičem. Planinski koči na Kriški gori in Dobrči pa sta oskrbovanj le ob sobotah in nedeljah in še to le ob lepem vremenu, žičnica na Zelenico obratuje redno vsak dan od 9. do 17 00 ure. Dovolj prostih ležišč imajo tudi Dom na Krvavcu, Dom na Jezerskem ter hotel Grand-hrib in zasebniki v Preddvoru, hote; na Smarjetnj gori in oba hotela v Kranju. Zimsko kopališče
ure in ob nedeljah od 7 do 19.00 ure. V turističnih krajih Poljanske in Selške doline ter v Škofji Loki imajo dovolj prostih postelj v gostiščih in pri zasebnikih. Dovolj prostih ležišč imajo tudi planinske postojanke na Soriški planini, na Starem vrhu in na Lubniku. Tudi na Bledu imajo v vseh hotelih dovolj prostih postelj, le Park hotel je zaprt.
Prireditve:	Na Jesenicah bodo
hokej tekme v soboto 9. 11. med klubi Slavija (Ljubljana); Jesenice, v nedeljo 10. 11. 01ympija - Kranjska gora in Bolzano (Italija) - Jesenice za alpski pokal. Planinska društva v Zgornji Savski dolini priredijo dne 17. II. otvoritev koče pod Kepo. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Jesenicah, v domu TVD Partizan do vključno 13. 11. V soboto 16. novembra prireja Turistično društvo Kranj »Gorenjski večer na šmarjetni gori«. Nastopile bodo folklorne skupine iz Kranjske občine in ansambel Pavleta Kosca.
LJUBLJANA Z OKOLICO:
V Ljubljani je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah in v hotelih: Lev, Slon, Turist, Union,
.e; hotel Ilirija je zaseden 101ympija:Medveš6ak, 11. do 15. 11., hotel Ljubija- Slavija : Medveščak.
10.	11. pa
Začetek tek-
na-transport pa je zaseden 9. 11. Imovanja ob 18.00 uri. 10. 11 bo v -	Tivoliju jesenski kross za pokal
časopisa »Delo«, ki ga prireja A-tletska zveza Slovenije. 16. 11. ob 19.30 uri bo v hali Tivoli košarkarska tekma med Olympijo in Jugoplastiko.
Dovolj prostora Je tudi v motelu v Mednem in v gostišču Cirman. Prosta ležišča so v domu na Ku-reščku in v domu na Govejku. Stalno je odprt dom na Krimu. V hotelu Šimnovec na Veliki planini, v Domu v Kamniški Bistrici in v hotelu ter pri Zasebnikih v Kamniku imajo dovolj prostih postelj. V gostiščih in pri zasebnikih v Domžalah, v Litiji ter v okolici Litije imajo dovolj prostih postelj. Prosta ležišča ima tudi planinski dom na Jančah. Prostor je tudi v hotelu Krpan ter pri zasebnikih v Logatcu, v hotelu Mantova na Vrhniki, na Rovtah, v Ho-tedrščioi in Domu na Goropekah.
Prireditve:	V Moderni galeriji
je razstava grafike iz ZDA in razstava Johannes Gutenberg ((začetki tiskarstva in tiska«. V Mali galeriji je odprta razstava plastik Toneta Lapajne. V mestni galeriji je razstava pesarske keramike, v Zemljepisnem muzeju pa razstava ((Sodobni socialno-geografski problemi v Sloveniji«. 11. novembra bo v dvorani Slov. Filharmonije koncert vokalnega seks teta za staro muziko pod naslovom «Luca Maren-zlo» iz Rima. V hali Tivoli bodo hokejske tekme 9, H. med klubi
DOLENJSKA:
Na Dolenjskem imajo dovolj prostora v hotelih v Novem mestu, na Otočcu, v Krškem, v Metliki, Črnomlju ter v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah; dočim so čateške Toplice zasedene, le v depandansi imajo nekaj prostih postelj. Grad Mokrice ima dovolj prostora in nudi gostom za razvedrilo 8 jahalnih konjev ter vožnjo s staro grajsko kočijo. Dovolj prostih ležišč imajo planinske postojanke na Gorjancih in na Mirni gori, na Frati, na Bohorju in na Lisci.
ŠTAJERSKA:
Na Celjskem turističnem območju je dovolj prostora v hotelih, zdraviliščih in v zasebnih turističnih sobah. Planinske postojanke so večinoma zaprte, odprte so le Celjska koča ter domova na Svetini in gori Oljki; odprta Je tudi okrepčevalnica pod slapom Rinke. Friderikov stolp na Starem gradu v Ce-
POMURJE:
V Radencih imajo še nekaj prostih postelj v zdraviliškem domu ln pri zasebnikih, dočim je letoviško naselje zaprto. V Murski Soboti i-mata proste postelje hotela Diana in Zvezda v Gornji Radgoni pa hotel Grozd; dočim sta gostišče Zvezda v Beltincih in Dom na Goričkem zasedena. Proste postelje imajo tudj v Moravskih Toplicah in v gostiščih v Ljutomeru.
Prireditve: V Murski Soboti bodo v soboto 9. 11. imeli martinovanje v hotelih Diana, pela bo Beti Jurkovič. V petek 8. 11. bo v
«Gruž» poškodovan
LIZBONA, 8. — Po zadnjih vesteh je jugoslovanska ladja »Gruž« zašla v težave v bližini portugalskih obal.
AFP poroča, da je bila ladja «Gruž» v bližini rta Sao Vincent, na jugu Portugalske, kjer je pihala močna burja. Ladja je bila poškodovana in po prvih poročilih ji je grozila nevarnost, da bo nasedla.
Zato so iz pristanišča Port na severni portugalski obali poslali nizozemski vlačilec »Grecht«, da bi pomagal ogroženi jugoslovanski ladji. Medtem pa so ugotovili, da ladja ni tako poškodovana, da sama ne bi mogla nadaljevati plovbe proti lizbonski luki.
milijarde lir.
FORTH WORTH, Texas, 8. — Marguerite Osvvald, mati znanega
izvršili povsem točno. Skupaj z njimi so aretirali tudi njegovo ženo, ki je živela z možem in z dvema otrokoma v elegantnem predelu mesta Torquay. Reynolds se je ukvarjal s starinami in ima sedaj 37 ht. Aretiraj ga je višji policijski nadzornik Butler, ki bi moral že julija oditi v pokoj, ki pa se je od ropa dalje ukvarjal samo s to zadevo in ki je zato tudi ostal v službi, da bi zagotovil aretacijo vseh udeležencev.
Reynolds je zelo bogato živel z družino v vili za katero je plačal 50 milijonov lir. Njegovi sosedi so izjavili, da niso imeli z njim tesnejših stikov, da pa je šlo za mirno in simpatično družino. Agenti so zaplenili v vili avtomobil «Ja-
ubil predsednika Kennedyja, je izjavila, da bo od nove republikanske uprave zahtevala, da se prične s ponovno preiskavo, ker je prepričana, da je treba popraviti številne napake, ki so bile narejene pri predhodni preiskavi.
NEW DELHI, 8. — Preteklega 20. oktobra so v neki vasi v bližini kraja Banda živega sežgali 18-let-nega fanta. Na poziv bogatega kmeta je šest oseb fanta zagrabilo in so ga zvezali, polili s petrolejem in zažgali.
Nagrada pevcu Ladku Korošcu
LJUBLJANA, 8. - V republiškem guer« zelene barve, dva krznena pla- j tajništvu za kulturo in prosveto šča in druge predmete. Danes zve- Slovenije je bila danes slovesnost čer so ga uradno obdolžili, da je sodeloval pri ropu poštnega vlaka avgusta 1963 in so ga zaprli v celico v bližini sodišča v Aylesbury, kjer ga stražijo civilni agenti v uniformah in v civilu. V bližini pa sta stalno dva avtomobila letečega oddelka Scotland Yarda.
Francoski škofje o omejitvi rojstev
LOURDES, 8. — Francoski škofi so ugotovili, da omejitev rojstev r.e more predstavljati nekaj dobrega, venlar pa so kritično proučili papeževo encikliko «Humanae Vi-tae« in dejali, da pride do spopada dolžnosti, kadar bi obstajala nevarnost, da se med zakoncema zakon razdre zaradi spoštovanja papeške enciklike. V primeru izbire med dvema zlema, pa tradi-
Radencih zaključna prireditev ak-|Cionani razum predvideva, da se ci.ie za izbor najprizadevnejšega sajno pred Bogom odloči katero turističnega kraja Slovenije. •■zlo se izberem
ob 25-letnici umetniškega delovanja basa ljubljanske Opere Ladka Korošca, kjer je bila umetniku izročena nagrada za njegove uspešne kreacije na domačih in tujih odrih in za zasluge za razvoj slovenske glasbe. Ladko Korošec je doslej nastopal v nad 70 vlogah na okroff 2500 opernih predstavah in koncertih in na odrih vseh celin. Na jubilejni predstavi v soboto bo Korošec pel naslovno vlogo v Donizettijevi operi «Don Fasquale».
V Stockholmu italijanska razstava
STOCKHOLM, 8.-1/ prisotnosti italijanskega veleposlanika so danes v Liljevalchs Konsthall v Stockholmu odprli veliko razstavo, ki sta jo organizirala rimska galerija moderne umetnosti ter italijanski kulturni inštitut v Stockholmu. Na razstavi so slike in kipi, ki ilustrirajo razvoj italijanske umetnosti XX. stoletja od dobe futurizma do najnovejših avantgardnih gibanj.
VELIKOPOTEZNI NAČRTI ZA GRADNJO CEST V JUGOSLA VIJI
Do leta 1980 nameravajo zgraditi 2500 km novih avtomobilskih cest
K temu spada tudi gradnja mreže ostalih sodobnih cest
DVE KNJIGI IZ ZBIRKE ZENIT
Truman Capote: «
Hladnokrvno*
,0* Oorio
Korlobog BjcleraB^	.1. Poboj f
■■Coipič
--■s.	ry —-^°ii
\ (Varite-
\ T—_ S^Jab/aRirn mm1^SARA	i
Sad
j r^1
Na gornjem črtežu vidimo mrežo tako imenovanih naglih in avtomobilskih cest, kot si jo zamišljajo za prihodnje desetletje.
B-^RAJEVOV* Krolfovo
* -%L;cXJkl
vhSSr
•'etrovoc ■	/
Pred dnevi smo zabeležili vest, so se pred nedavnim sestali Predstavniki slovenskih in hrvat-skih oblasti, da bi sklepali o gradnji nove ceste, ki bi pove-tevala mejni blok pri Orehu s Puljem. Ta načrt spada v okvir mnogo širšega jugoslovanskega Programa za gradnjo novih cest v obdobju prihodnjih desetih let. ?° teh načrtih nameravajo v Jugoslaviji zgraditi do leta 1980 o-
koli 2500 kilometrov štiristeznih avtomobilskih cest. Poleg tega pa še ustrezno mrežo tako imenovanih cest prvega in drugega reda, to se pravi mrežo modemih cest, ki pa ne bodo tako široke kot pravkar omenjene štirlstez-ne. Tu velja omeniti, da spadajo v ta program načrti za gradnjo prvih odsekov avtomobilskih in drugih sodobnih cest, za kar je Jugoslavija že prosila mednarodno banko za obnovo in razvoj po-
SOBOTfl, 9. NOVEMBRA 1968
RADIO TRST A
7.15, 8.»5, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila - 11.35 Slov. narodne - 11.50 Karakteristični ansambli 12.10 {z starih časov - 13.30 Glasba po zeljah - 14.45 Z glasbo po svetu -16.10 Valčki - 16.45 Andersen: »Ka kor napravi stari, je prav» - 17.30 Pd šolskega nastopa do koncerta
18.00	Moj prosti čas - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Zbor «Kras» 19.10 Družinski obzornik ' 19.25 Orkester, kvartet itd. -
20.00	šport - 20.50 Rebec: «Man-drijerske hlače» - 21.50 Ples -22.50 Glasba.
TRST
12.05 Ansambel - 12.25 Tretja stran - 14.00 Amadini: »Erba nel-sabbia* - 14.40 Orkestri
KOPER
, 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Nove Plošče - 10.35 Prisluhnimo jim sku-jaj - 11,30 Današnji pevci 11.45 Pesem in glasba ■ 12.00 in 12.50 Glasba po željah 14.10 Ritmi in melodije - 15.30 Popevke 16.30 Kumorama - 17.00 Izbrali ste -18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Kabrizio De Andre - 22.10 in 22.35 Plesna glasba.
nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi • 9.06 Ital. plošče - 10.35 Ura glasbe -J1.30 Glasbena antologija 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Radijske kronike - 14.40 in 15.1" Nove pesmi -16.30 Znanstveha oddaja 16.40 Jazz - 17.15 Simfonični orkestri -18.03 Veliki variete 20.15 Fantastično potovanje v prihodnje tisoč-*etje - 21.00 Glasbeno-govorni spored.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13 30. 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester ■ 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.40 Glasbeni variete -11.40 Pesmi desetletja 13.35 Zlate plošče - 14.05 Juke box 14.45 Glasbeni kotiček • 16.00 Rapsodija - 16.35 Ital zbor. - 17.45 Plošče za najmlajše - 19.00 Razni motivi ■ 20.01 Roman 22.10 Pisan spored - 22.40 Jazz.
III.	PROGRAM
10.00 Castelnuovo: Koncert opus
168 - 13.45 Pianistka Marcella Cru-deli - 14.30 Britten: «Albert Her-ring* (opera) - 17.20 Nemščina -
18.30	Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.45 Simf. koncert • 22.30 Radijska črtica.
FILODIFUZIJA
8.00	Haendlov «Te deuim - 8.40
Prokofjev, Sonata štev. 9 - 9.45 Mozartov Kvartet K 285	10.20
Pergolesijeve skladbe - 11.00 Antologija interpretov 13.05 Bee thovnova Simfonij? štev. L
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00	13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.30 Inform. od daja - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola 9.25 Čez travnike zelene ■ 9.50 «Naš avtostop* 10.15 Pri vas doma - 12.10 Iz ital. glasbene preteklosti 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Novi posnetk; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 S. Mihelčič: Medved in čebele - 14.25 V vedrem ritmu - 15.20 Glasbeni in-termezzo 15.40 P. Ugrinov: Ve-nus 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.35 Zbor «Lira» iz Kamnika - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Pravkar prispelo -18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Weekend - 20.00 Spoznavajmo svet in domovino - 21.30 Radio Koper -22.15 Oddaja za izseljence 23.05 S pesmijo v novi teden
ital TELEVIZIJA
12.30 Poljudna znanost - 13.00 Komični filmi - 13.30 Dnevnik -
17.00	Giocagio - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 18.45 Almanah 19 35 Nabožna oddaja
19.50 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Canzonissi-ma - 22.15 Linea contro linea
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik - 21.15 Srečanja 1968 - 22.15 «Luisa Sanfelice*.
JUG TELEVIZIJA
18.15, 20.00 in 23.15 Poročila 9.35 TV v šoli • 15.00 Finale v na miznem tenisu 18.20 Mladinska igra 19.20 Zanimivosti po svetu - 19.45 Cikcak 20.35 Humor, odda ia 21.35 Malo za šalo, malo zares • 22.00 Osvajalci - 22.50 TV kažipot.
sojilo v znesku 110 milijonov dolarjev.
Če se bodo pogajanja s predstavniki mednarodne banke za obnovo in razvoj povoljno končala, se bodo že orihodnje leto začela posamezna dela, sredi leta 1971 pa bi morala biti končana dela na naslednjih odsekih avtomobilskih cest: v Sloveniji bi zgradili dva odseka avtomobilske ceste, in sicer odsek, ki bi povezoval Celje z Mariborom ter odsek med Vrhniko in Postojno v skupni dolžini 83 kilometrov, ta cesta bi bila široka 28 metrov. Na Hrvaškem pa bi v tem času zgradili že dolgo zamišljeno avtomobilsko cesto med Zagrebom in Karlovcem. Ta cesta bi bila dolga okoli 50 kilorrg-trov. Nadalje se predvideva gradnja avtomobilske ceste, ki bi povezovala Sarajevo in Zenico in ki bi bila dolga 76 kilometrov. Za to cesto pa velja pripomniti, da bi do leta 1972 zgradili le en pas, drugega pa kmalu pozn^e.
V	Vojvodini se predvideva gradnja avtomobilske ceste med Novim Sadom in Beogradom. Ta cesta bi bila dolga 67 kilometrov. Tudi to spada v prvo etapo gradenj, to se pravi v dobo do 1972. leta.
V	Srbiji in na Kostnetu pa bi gradili za sedaj »cesto prvega reda», torej moderno cesto, ki pa bi bila široka 7 metrov in bi povezovala Niš, Prištino in Peč in bi bila dolga 200 kilometrov. V Črni gori bi enaka cesta povezovala Bar in Ulcinj v dolžini 32 kilometrov. Končno bodo od Skopja preko Gostivare, Kičeva, Ohrida in Bitolja prišli z avtomobilsko cesto vse do grške meje. Ta cesta bi bila dolga 280 kilometrov. Tudi za to cesto velja isto, kar smo rekli za cesto med Sarajevom in Zenico, da bi namreč najprej potegnili le 7 metrov širok asfaltni trak med Skopjem in grško mejo, nekaj pozneje pa bi cesto razširili v pravo avtomobilsko cesto, ki bi bila široka 24 metrov.
Ko naštevamo te razne relacije, opažamo, da nismo še omenili načrta glede razširitve sedanje ceste med Zagrebom in Beogradom, ki ji sicer pravijo avtomobilska cesta, ki pa je le dobro trasirana, vendar pa zaradi prevelikega prometa močno izrabljena cesta. Kakor je znano ,je bila ta cesta dolgo na prvem mestu v seznamu avtomobilskih cest, ki jih je treba zgraditi.
Toda tudi načrt, ki je predvideval gradnjo avtomobilske ceste Zagreb - Beograd in še nekatere druge nujne gradnje, je predvideval kot zelo nujno tudi gradnjo tako imenovane »unske avtomobilske ceste», ki bi Šla od Zagreba preko Vrgin Mosta, Bihača, Knina in Drniša do Splita. Dolžina te ceste, ki spada de-
jansko v okvir mednarodne magistrale Baltik — Jadran, znaša okoli 290 kilometrov, cesta bo široka 25 metrov. Ta cesta bi o-mogočila, da bi iz Zagreba prišli do Splita v samih treh urah in pol. Na to cesto se povezuje tudi odsek avtomobilske ceste Zagreb — Karlovac ,na to pa se bo povezovala tudi predvidena avtomobilska cesta Zagreb — Reka — Trst z odcepom Reka — Pulj. Ta cesta bi bila dolga 350 liilometrov. (Po najnovejših podatkih je zagrebški odoor za promet in komunalna vprašanja republiškega sveta sabora Hrvatske sklenil, da naj bo obnova ceste med Zagrebom in Beogradom ena glavnih investicij v programu modernizacije cest v prihodnjem letu, medtem ko se drugi potegujejo za gradnjo prave avtomobilske ceste. Kakor vidimo, vlada glede ceste Zagreb — Beograd dvojno mnenje, kajti eni bi .jo radi zaradi potreb čimprej obnovili, drugi pa bi hoteli izvesti kar takoj osnovni program, torej gradnjo avtomobilske ceste).
Kakor smo že večkrat zabeležili, se v Sloveniji že več let ukvarjajo z načrtom gradnje tako imenovanih hitrih cest, torej modernih in avtomobilskih cest. O-grodje tega načrta je tako imenovana slovenska magistrala, ki naj bi povezovala cesto, ki prihaja iz Palmanove v Gorico in to mimo Novp Gorice do Postojne in Ljubljane, nato pa preko Celja do Maribora in dalje skozi Šentilj do avstrijske meje. Bila bi to štiristezna avtomobilska cesta s skupno dolžino 250 kilometrov.
O tem načrtu ne bomo več pisali, ker smo o njem žc večkrat govorili.
V Srbiji in v Makedoniji so že izdelali osnovne študije za avtomobilsko cesto, k' bi vodila od madžarske meje, točneje od Subotice pa vse do grške meje, konkretno do Djevdjelije z odcepom od Kačanika do Bitolja. Ta cesta bi bila dolga 600 kilometrov, široka pa 24 metrov in bi od Subotice vodila mimo Novega Sada do beograjskega letališča v Sur-činu, kakih 20 kilometrov od Beograda, nato bi »preskočila* Savo
(Nadaljevanje na 6. strani)
Zbirka Zenit, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani, je neke vrste naša žepna knjižna zbirka z zanimivimi, za vsakega bralca primernimi, pa vendar kvalitetnimi deli. Večina izdaj te zbirke je bila ugodno sprejeta, o nekaterih knjigah smo poročali tudi mi. Naj danes omenimo dve novi, zanimivi izdaji te zbirke.
Kot 30. zvezek zbirke Zenit je izšla vrivlačna knjiga mladega ameriškega pisatelja italijanskega rodu Trumana Capota, ki prinaša roman Hladnokrvno. Truman Capote je tudi pri nas že znan po imenitnem Zajtrku pri Tiffangju, morda bo še bolj postal znan prav s knjigo, ki jo zdaj posreduje slovenskim bralcem prav zbirka Zenit. Zanimiva je snov sama, gre namreč za uboj in kriminalno zgodbo. Nadaljnja posebnost je ta, da ne gre za izmišljen tekst, temveč za zgodbo, ki se je v resnici zgodila. In pa za knjigo, v kateri je pred tekstom posebej poudarjeno, da je to zvesto, po resnici povzeto poročilo o četvernem umoru in njegovih posledicah. Ne gre torej za opravičevanje avtorja o naključni podobnosti z resničnimi dogodki, temveč za čimbolj verno obnavljanje dogodkov, kakor so jih prikazali, zazruivali in posredovali vsi tisti, ki so bili kakorkoli povezani - grozotnim umorom štirih članov družine Clutter. Pred nekaj leti so bili namreč umorjeni štirje člani družine, ker sta se dva mlada storilca hotela polastiti denarja v sefu bogatega farmarja Clutlerja. Toda denarja, razen nekaj dolarjev, nista našla, farmar je poslovat izključno s čeki. Da bi zbrisala sled za svojim nasiljem, sta postrelila vse štiri člane družine. Kako se je zgodil zločin, predvsem pa kako se je odvijal lov za zločincema, to zvemo iz knjige. Ta torej ni roman v klasičnem pomenu besede, temveč originalno, docela svojstveno poročilo o zločinu, njega razjasnitvi in kaznovanju krivcev.
Kljub temu bi bilo napačno smatrali, da je to le suhoparno poročilo, posneto po uradnih aktih in pripovedih. Ne. Pisatelj je znal obilico samo po sebi zanimivega gradiva oblikovati, umetniško povezati v zanimivi zgodbi, kt je sicer kronološka pripoved, ki pa se sicer bere kot najbolj napet kriminalni roman. Roman Hladnokrvno je bil zato preveden že v vse svetovne jezike, ni pa nobenega dvoma, da bo deležen pozornosti tudi slovenskih bralcev. Gre sicer za obširen tekst, ki pa ga bo bralec zaradi zanimivosti in zaradi privlačne pripovedi navdušeno prebral.
Omenili bi še kvaliteten slovenski prevod Maile Golobove, sicer pa gre za standardno, preprosto opremljeno, broširano izdajo.
John le Carre:
«Vojna v ogledalu*
Kot 34. zvezek zbirke Zenit pa je izšel vohunski roman Vojna v ogledalu, katerega avtor je John le Carrč. čeprav gre za sodoben tekst, za sodobno špijonsko pripoved o metodah in delu angleške obveščevalne službe, gre vendar za delo, ki nas ne zadovolji. Res je sicer, da ne manjka zanimivih dogodkov in napetih situacij, vendar se bralcu zdi, da je ta pripoved sama sebi namen. Vse skupaj je morda vse preveč komplicirano, vse preveč skonstruirano, da bi nas zgodba sama zadovoljila. Pa tudi pripoved je tako zavita, da vzbuja vtis zapletenosti problemov in s tem prepričljivosti zgodbe. Zato bo ta teiest, ki je kot vsi vohunski teksti bolj ali manj že sam po sebi zanimiv, zadovoljil manj zahtevne bralce. Resnejše brale«, tiste, ki sicer tudi privlačujejo podobni vohunski romani, pa bo najbrž pustil neprizadete. Torej nič posebnega. Roman Vojna v ogledalu je iz angleščine prevedla Jasna Dobrila-Toplakova, manj sočno in tekoče kot Maila Golob prvo omenjeno knjigo.	81. Ru.
Ob 25. obletnici zasedanja v Jajcu
Tri zanimive publikacije
V Jugoslaviji se pripravljajo na 25-letnico drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu, knr je tudi rojstni dan republike. Slavje bo 29. t.m. in velike svečanosti bodo v Jajcu. Vzporedno s temi proslavami pa bodo izšle tri zelo zani-mive publikacije z izredno umetniško in zgodovinsko vrednostjo. Sem spada fotomonografija z naslovom *Dmgo zasedanje AVNOJ 1943». Avtor tega dela je direktor muzeja v Jajcu Žika Spasič. Druga knjiga bo velika monografija Božidarja Jakca, ki se je zasedanja v Jajcu udeležil kot eden izmed slovenskih delegatov. Knjiga bo obsegala tudi 140 grafičnih prilog, od katerih jih bo 10 v barvah, kritično-biografsko študijo o avtorju pa je napisal slovenski strokovnjak dr. France Stele. Tretja knjiga, ki spada v ta okvir, pa nosi naslov *Tako se je rodila nova Jugoslavija* Ker sta v zbirki s tem naslovom izšli že dve knjigi in to pred petimi leti, bo sedanja knjiga spominov prežive-
lih delegatov na zasedanju AVNOJ zaključna knjiga.
Zanimiva je s tem v zvezi zgodovina enega teh del. Velika monografija Božidarja Jakca je nastala ob sodelovanju ljubljanske Državne založbe in muzeja v Jajcu. Fotomonografija «Drugo zasedanje AVNOJ» pa ima kaj čudno zgodovino. Direktor muzeja v Jajcu Žika Spasič in njegovi sodelavci so bi’i zelo marljivi pri pripravah materiala zn to pomembno delo, niso pn že več računali, da se bo njihov napor izplačal, kajti nikjer niso našli ustanove, ki bi bita pripravljena delo založiti. Res se je sicer prijavilo neko sarajevsko podjetje, vendar ni razpolagalo s tolikšnimi sredstvi, da bi moglo kriti stroške. Toda našel se je nekdo, kt se je za to zavzel. Gre za direktorja sarajevske kreditne banke Edlema Pobriča, ki je bil najmlajši delegat Bosne in Hercegovine na zgodovinskem zasedanju v Jajcu, in la je obljubil finančno pomoč.
..............................................
Simenonova
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Duren v Rossoni
V galeriji Rossoni spet razstavlja Giuseppe Duren, njen stalni gost, ki se tam redno spomladi in jeseni predstavlja z najnovejšimi deli svojega oljnatega slikarstva. Duren se po starosti že bliža srednjemu rodu tržaških slikarjev, a jih po svojt delavnosti v marsičem prekaša, kot strasten popotnik je namreč ze zgodaj prepotoval vso Evropo in se za delj časa zadrževal na Švedskem, Holandskem, v Franciji in Angliji, koder je tudi razstavljal, pa še v Avstriji, kjer je na Solnogra-škem obiskoval slikarsko šolo mojstra napredne umetnosti Kokos chke.
Po nekaterih prikazovanjih zelo sproščeno narisanih aktih in akvarelih ženskih teles, pa je Duren smatral za umestno, povrniti se v pokrajinarstvo, v katerem je dosegel res svojstveno izrazno moč, posebno v podajanju lepote kraških pokrajin, ki so navduševale ljubitelje Krasa. Od teh pa na zdajšnji razstavi ni več mnogo primerkov. Kaže, da se slikar vedno bolj oddar ljuje od pokrajin kot takih ter da se preusmerja v podajanje
trpke lepote skritih kotičkov in uličic starega tržaškega mesta. S tem pa se seveda nujnostno spreminja ne le likovna vsebina slik, marveč tudi njih barvnost.
Toplo rjavkasti, v rumeno prehajajoči zeleni odtenki so tu le v nekaterih manjših slikah zgodnje kraške jeseni. Nasprotno pa povsod prevladujejo velike podobe hladnejše barvne ubranosti modrikasto svetlih sivin okrušenih sten v zgodnji jutranji luči, iz katerih strme v nas temna okna z zastrtimi odsevi šip kot ugašajoče oči bolnikov.
Enako hladne padite in lastne sence stavb so v razmerju s svetlobami občuteno porazdeljene vedno tako, da v svoji ravnoteznosti vzbujajo pojenjajoč utrip v celotnosti zasnov. V’ tem je dozorela mojstrskost tega pokrajinarja, ki se ne laska površinski lepotnosti, ampak skuša vedno dosledno prodreti v globlje bistvo narave okolja, ki ga slika. To pa je tudi jamstvo, da bo Duren poleg mnogih slikarjev mesta, v njem odkril nove lepote.
MILKO BAMBIČ
STOLPEC
INA
NOVA VAŽNA POBUDA INA
riiKi
S PIILKMHJI
»■m..,...............................................................................................'7“.....
------------------— vam kaj ne zaplete. Nova ljubezen
ali dobro poznanstvo.	„„	.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Povabili bodo k resnemu sodelovanju, "redno je o tem razmisliti Utru-Jeni boste.
, BIK (od 21.4. do 20.5.) Če boste {joteli usoeti v poslu, boste morali i 9‘ti nekoliko drzni. Nepredvideno čustveno srečanje.
OVOJčKA (od 21.5. do 22.6.) Ne Pristajajte na ponudbe, ki niso po Vsern čiste. Ponuja se vam prijet na prigoda.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odločno se otresite nepotrebnih sodelavcev. V Proži ni ali družbi nekaj ne bo prav.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Priložnost b° tu, vprašanje je, če boste pri-
HOROSKOP
pravljeni jo izkoristiti. Spor z ne kom iz ljubezenskih razlogov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po . vo.mc	»»v**-	--
gumno se lotite pobude, ki sicer ni I kusite iskrenost ljubljene osebe.
Ne popuščajte ljudem, ki bi radi živeli na vaš račun. Zvečer boste preživeli prijetne trenutke doma.
KOZOROG (ot 2112. do 20.1.) Možno je zelo koristne sodelovanje, vendar ne na račun tretjih Preiz
vaša, je pa primerna. Nekdo se vti ka v vaše čustvene zadeve.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojo ustvarjalno silo si boste utrli pot na višji položaj. Lepa beseda še ni vse.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Čimbolj poenostavite delo, da se
VODNAR (od 21.1." do L9.2.) Če se ukvarjate s trgovino, bodite da nes zelo previdni. Popustite osebi, ki vas ljubi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predrz nost ni priporočljiva, toda tudi za vlačevanje ne. Najti je treba pravo pot. Ljubosumni boste.
•	Zavarovalna tehnika je zagotovila polico z namenom, da se ohrani nespremenjena realna vrednost začetne zavarovane glavnice.
•	Police s prilagoditvijo glavnice življenjskim stroškom zagotovijo avtomatično povišanje zavarovalne glavnice v sorazmerju s porastom življenjskih stroškov, do največ 3% letno, kar predstavlja poprečni
porast v zadnjih petnajstih letih.
•	Predvidena je tudi 3% letna prilagoditev življenjska rente (pokoj-
nine).
•	Police s prilagoditvijo rešijo enega največjib in najbolj perečih problemov življenjskega zavarovanja: predstavljajo dobičkonosno finančno investicijo ter zagotovijo družini popolno brezskrbnost.
•	Polica s prilagoditvijo Vam bo omogočila, da boste zadostili, v vsakem trenutku, potrebam, zaradi katerih ste sklenili zavarovalno pogodbo.
•	Za vse informacije, nasvete in pomoč se obrnite na agencije INA, ki so Vam povsod na uslugo.
KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE
PD/50
«tovarna» ob Lemanskera jezeru
Kdor zaide ob Lemansko Jezero v Švici in se ob njem sprehodi, bo imel morda srečo, da bo naletel na zelo veliko vilo, ki pa je bolj malo podobna vili, pač pa bolj sedežu kake pomembne ustanove ali nečesa podobnega. Nekateri hudomuš-neži so rekli, da je podobna mlekarni. Če ni ta vila na zunaj tako prikupna in če hkrati ni mlekarna, je vsekakor — tovarna. In to svojevrstna tovarna s še bol.i svojevrstno — proizvodnjo. Gre namreč za razkošno in veliko vilo, v kateri živi in ustvarja znani pisec napetih romanov in kriminalk George Simenon
V kratkem bo izšel 200 roman izpod peresa tega izrednega ustvarjalca del, ki krajšajo čas mnogim mladim pa tudi odraslim ljubiteljem napetega čtiva. Ker Simenon tako naglo ustvarja, smo njegovo vilo upravičeno imenovali — tovarna.
O tem, kako Simenon ustvarja, smo že pisali, zaradi tega bomo navedli le nekaj bežnih podatkov. Simenon vstaja zgodaj in točno ob 8. uri je že pri svoji pisalni mizi.
S pisanjem nadaljuje uro, ave, nato počiva, bere, se pomenkuje, nato z delom nadaljuje in to pogosto pozno v večer, tudi v noc. Vsa svoja dela Simenon napiše s svinčnikom. zlato si je oskrbel električno napravo za šiljenje svinčnikov in eden izmed 12 nameščencev, kolikor jih ima pri sebi, skrbi, da bi avtorju ne zmanjkal ošiljen svinčnik. V vili je kar 27 telefonov in čeprav je vila velika, saj Ima kar 40 sob, so ti razmeščeni tako, da mu je telefon vedno pri roki.
Rekli smo, da je Simenon končal svoj 200. romar* Tako je bilo sporočeno v založbi ki izdaja njegova dela. Toda njegovo novo delo ne bo izšlo sedaj, pač pa šele prihodnje ieto To se zdi nekoliko čudno, kajti vsak avtor, kot tudi za ložnik po navadi poskrbi da gre delo čimprej «v promet*. Toda Si menon je medtem napisa svoje 198. in 199. delo ki še nista izšli tn zato je treba počakati da pri deta v promet ti dve deli, nato pride na vrsto 200. ali »jubilejno* delo.
Toda bo to delo res »jubilejno*, menimo res «200.»? Tako njegov sedanji založnik, kot tudi prejšnji založniki menijo, da je Simenon napisal še več del Kakor je znano, je pred desetletji sedaj 65 let stari pisatelj objavljal veliko avo jih del pod najrazličnejšimi psev donimi in mnoga dela, ki jih je objavil tedaj, niso v tem seznamu. Zato je verjetno, da je Simenon na pisal več kot 200 romanov. Baje niti sam tega točno ne ve, kajti on le ustvarja, za druge pa naj skr bijo drugi. Pri tem pa ne smemo misliti, da Simenon ne ve, kaj vsak roman zanj finančno predstavlja. Samo ob sebi pa se razume, da osebno ne vodi računov. To opravljajo zanj drugi. Toda del je veliko, prevodov veliko, ponatisov veliko, skratka Simenon predstavlja že pojem proizvajalca, čigar »iz delki* gredo po vsem svetu in se vnovčujejo na razne načine. Po nekaterih podatkih znaša skupna naklada vseh njegovih del okoli 300 milijonov izvodov Seveda so sem vključene tudi naklade prevodov, saj se njegova dela prevajajo v 28 jezikov.
Toda prevodi Simenonovih del v tuje jezike in ponatisi še niso vse, pa čeprav se vsak drugi dan pojavi na knjižnem trgu po eno njegovo delo v izvirniku prevodu ali ponatisu. Ne smemo mimo dejstva, da je bilo okoli 60 njegovih del prirejenih za film Nadaljnjih 76 njegovih del pa so Nemci, Anglži, Američani, Japonc., Italijani, Norvežani in drug’ priredili za televizijo. Skratka, Simenon je avtor, ki ga upoštevaj vsi in povsod, ne glede na dejstvo da gre za literarno manj vredne čtivo.
In vendar nekdo z njim ni zadovoljen. To je njegov sedanji založnik Nielsen, ki Dravi, da je Simenon postal — len Resnici na ljubo je treba priznat' da Drihaja »proizvodnja* iz Sin.ennnnve »Livarne* danes bolj počasi kot nekoč. Če vsa dela raznnredimo časovno po letih, odkar Simenon ustvarja, ugotovimo, da )e nenisal no štiri romane na letn. toda samo teta 1928, ko je bil na viške svoje ustvarjalne mori, je Simenon napisal 40 del, ki jih je objavil pod raznimi psevdonimi Nielsen pa tedaj ni bil njegov založnik in /ato se mu toži za časom, ko je Simenon več »produciral*.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, najnižja 10.5, ob 19. uri 14 stopinj, zračni tlak 1011,9 raste, vlaga 72%, veter 2 km jugovzhodnik, nebo 6/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 9. novembra
NEVENKA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41 — Dolžina dneva 9.45 — Luna vzide ob 19j(>8 in zatone ob 11.20
Jutri, NEDELJA, 1». novembra
ANDREJ
PROMET V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU DO KONCA SEPTEMBRA
------------------------—. .»■ ---------------------
Skupni promet je znašal 15.006.759 ton od tega kar 10.417.617 ton petroleja
Promet tradicionalnega trgovskega blaga pa je znašal komaj 4.703.951 ton
Dovoz Odvoz Skupaj (v tonah)
Rudnine	19.933	134.408	154.341
Premog Mineralna	4.270	3.877	8.147
olja	31.432	95.216	126.648
Drugo razsuto			
blago Žitarice in	4.061	33.466	37.527
olj. semena	1.197	43.715	44.912
Les	55.600	17.857	73.457
Drugo blago 421.152 392.939 814.091
Skupaj
537.645 721.478 1,259.123
Obojesmeml železniški promet z notranjostjo države je v prvih devetih mesecih leta dosegel 527,502 toni; med zalednimi deželami pa je bila glede količine manipuliranega blaga na prvem mestu Avstrija z 286.746 tonami; sledile so Zahodna Nemčija s 145.160 tonami, Češkoslovaška s 130.201 tono, Jugoslavija z 61.285 tonami, itd.. Ce k navedenim podatkom dodamo še promet po cesti s tovornjaki, pa dobimo za najvažnejše zaledne uporabnike našega pristanišča naslednjo sliko:
(razdobje januar-september) Italija (obe smeri j 1,655.720 ton Avstrija	56
Zah. Nemčija	17
Češkoslovaška	132.212
Jugoslavija	122.384
Švica	49.143
Madžarska	25.116

V	razdobju prvih 9 mesecev letošnjega leta je priplulo v naše pristanišče 3.597 ladij, in sicer 2.667 domačih in 930 tujih; njihova skupna tonaža je znašala 7,616.806 ton; v poprečju so bile italijanske ladje znatno manjše kakor tuje: skupna tonaža prvih je namreč znašala 2,340.796, drugih pa 5,276.010 ton
Potniški promet je zabeležil skupno 190.819 potnikov: 96.353 v smeri iz čezmorja v Trst, ter 94.466 v nasprotno smer. Pri potniškem prometu so imele prednost domače ladje: s temi se je namreč v omenjenem razdobju pripeljalo v Trst 94.039, odpeljalo v čezmorje pa 91.594 potnikov. Tuje ladje pa so v istem času pripeljale 2.314, odpeljale pa 2.872 potnikov. Na domače ladje je po vsem tem odpadlo 185.633 potnikov, na tuje pa 5.186 potnikov.
Blagovni promet je znašal 4,703.951 ton pri tradicionalnem blagu, oziroma 15,006.759 ton, če upoštevamo tudi dovoz surovega petroleja za naftovod Trst-Ingolstadt in dobave hrane in goriva za ladje, zasidrane v pristanišču. Dovoz nafte Je namreč znašal 10,417.617, razne dobave za ladje v pristanišču pa 114.809 ton
Promet z rudninami je vrgel 455.890 ton, in sicer od tega je na dovoz odpadlo 390.270, na odvoz pa 65.626 ton; promet s premogom je dosegel 222.497 ton, in sicer skoraj vse v dovozu; promet z raznim razsutim blagom je znašal 215.674 ton, tudi v tem primeru skoraj vse pri dovozu: promet z lesom je dosegel 86.811 ton, in sicer 31.255 ton v dovozu ter 55.556 ton v odvozu.
Promet z ostalim blagom je znašal skupno 1,145.522 ton; pri tej postavki so zabeležili 372.364 ton dovoza ter 773.158 ton odvoza. Promet s petrolejem je dosegel v obeh smereh 12,827.808 ton; večina je kakor rečeno odpadla na dovoz surove nafte za Cezalpski naftovod, ostalo pa je bilo namenjeno tržaškim čistilnicam oziroma drugim porabnikom pošiljke v nasprotno smer pa so v istem času znašale 413.224 ton.
Med evropskimi državami s katerimi vzdržuje naše pristanišče redno blagovno izmenjavo, je bila po podatkih za prvih 9 mesecev letošnjega leta na prvem mestu za Italijo Sovjetska zveza z 275.290 tonami izmenjanega blaga; na Bližnjem vzhodu je naš najvažnejši partner Libanon (863.221 ton), v Perzijskem zalivu Saudova Arabija 1,329.385 ton), v Afriki Libija, itd..
V	železniškem prometu so bili v prvih devetih mesecih leta doseženi naslednji uspehi:
•iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimjiliiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiirniii
ISA SEJI UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE USTANOVE
Zagotovila odbornika Mora za razvoj turizma na Tržaškem
Predvsem naj bi se sprostilo področje pri Lazaretu
Podpredsednik deželnega odbora t predvsem v okviru petletnega na-in odbornik za turizem Enzo Moro | črta. Odborništvo za turizem se že
Zakonski predlog KPI o kazenski zaščiti manjšin v pravosodni komisiji
Parlamentarni urad tržaške federacije KPI sporoča, da so zakonski predlog poslanca Skerka, In-graa in drugih o kazenski zaščiti narodnih manjšin izročili 28. oktobra komisiji za pravosodje poslanske zbornice za proučitev na poročevalski stopnji po izrečenem mnenju komisije za ustavne zadeve.
Delo deželnih komisij
Četrta stalna komisija deželnega sveta, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Metusa, je z večino glasov odobrila zakonski osnutek o prispevkih centrom in zavodom za dokumentacijo, ki de-i lujejo v deželi Furlaniji-Julijski
se je preteklo sredo udeležil seje upravnega sveta Pokrajinske ustanove za turizem v Trstu, na kateri so proučili vprašanja krajevnega turizma. Namen seje je bil tudi, da se uskladijo napori turistične organizacije za rešitev teh vprašanj.
Predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin je odbornika Mora prisrčno pozdravil, zatem pa je orisal razloge, ki so ovirali razvoj tržaškega turizma ter preprečevali okrepitev struktur in donosnost gospodarskih dejavnosti, povezanih s turizmom.
Eno najbolj nujnih vprašanj je pomanjkanje prostora v turističnih pristanih ob obali. Zaradi pomanjkanja prostora ob tej obali je Pokrajinska turistična ustanova podprla zahtevo miljske občine po sprostitvi področja pri Lazaretu. Obala in morje sta namreč bistvena elementa za razvoj tržaškega turizma in zato je tržaška pokrajinska turistična ustanova pristala na svojo udeležbo v konzorciju za razvoj «Tržaške riviere*, ki ga bodo v kratkem ustanovili. Prav tako se pridružuje akciji «za čisto morje*.
Odborniku za turizem so predo-čili tudi pomanjkljive cestne in železniške zveze ter potrebo po okrepitvi letalskega, železniškega in po^ morskega prometa Še posebno bi morali poskrbeti za hitre turistične povezave s hidrogliserji. V zvezi s tem je odv. Terpin dejal, da je na razpolago na mednarodnem tržišču plovilo nove vrste s posebnim sistemom kril, katera so popolnoma pod vodo, tako da ne morejo valovi preveč zibati plovila, tudi ko je morje razburkano. Ta novi sistem omogoča tudi plovbo s popolnoma zasedenim plovilom in z brzino 40 milj na uro.
Odvetnik Terpin je govoril tudi o nekaterih vprašanjih, povezanih s posebno privlačnostjo nekaterih javnih lokalov onstran meje, kar vpliva na razvoj tranzitnega turističnega prometa. Končno je predsednik pokrajinske ustanove prosil odbornika Mora za podporo, da bi priznali del miljske občine za turi stično in letoviščarsko področje, ker je to vprašanje na dnevnem redu zasedanja osrednjega sveta turizma, ki bo II. t.m.
Odbornik za turizem Moro je dejal, da je zadovoljen, da se je lahko udeležil seje upravnega sveta pokrajinske ustanove za turizem ter je nato obravnaval nekatera vprašanja, ki so mu jih predočili. Dejal je, da odborništvo za turizem pazljivo sledi vprašanjem tržaške pokrajine ter da bo storilo vse, da se začnejo reševati. Poudaril je, da se bodo lahko ta vprašanja rešila
dalj časa trudi, da bi odstranilo nekatere ovire Na koncu je izre kel željo o čim tesnejših stikih med turistično ustanovo in odborništvom, kar bo pripomoglo tudi k razvoju krajevne turistične organizacije.
Odbornik Varisco obiskal poplavljena področja
^^0 m
rni Avoltri v sroala zadnja
krajini. Pred glasovanjem so dali glasovalne izjave svetovalci Cala-bria (KPI), Pittoni (PSI), di Capo-rlacco (MF) in Stoka (LSS). ki so vsi izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali, pri čemer je Pittoni še posebno poudaril, da se vzdržuje iz formalnih in pravnih razlogov.
Zakonski osnutek sta orisala poročevalec Coloni in odbornik Stopper. Osnutek se tiče treh zavodov, in sicer Zavoda za študije in dokumentacijo za Vzhodno Evropo, Centra za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom in Zavoda za mednarodno sociologiio v Gorici. Zavodi opravljajo zelo zaslužno delo In zato je dežela sklenila da jih podpre.
V razpravi so spregovorili svetovalci Metus, Bertoli, di Caporiac-co, Di Gallo, Calabria, Ginaldi in Pittoni. Vsem sta odgovorila poročevalec in predstavnik odbora.
Danes zborovanje upokojencev CGIL
Danes ob 11. uri bo na Trgu Garibaldi zborovanje upokojencev, ki ga prireja sindikat upokojencev CGIL in na katerem bo govoril tajnik Nove delavske zbornice Ar-turo Calabria. Po govoru pojde s trga sprevod do prefekture,' kjer bo delegacija upokojencev zaprosila za pogovor s prefektom, da mu obrazloži položaj upokoien-cev.
Predstavniki CGIL in INČA pri ravnatelju INPS
Včeraj je ravnatelj tržaške podružnice INPS sprejel predstavništvo Nove delavske zbornice CGIL in ravnatelja patronata CGIL INČA. Ravnatelja INPS so opozor ili na hudo nezadovoljstvo med upokojenci zaradi velikih zamud pri likvidiranju pokojnin. Sindikalni predstavniki so predlagali pokrajinskemu ravnatelju INPS, naj bi dajalo zaradi tega upokojencem predujme na likvidacijo pokojnine. Ravnatelj dr. Rosati je zagotovil sindikalnim predstavnikom, da bo skušal na vse načine pospešiti likvidacijo pokojnin ter je dejal, da bo sporočil osredniemu ravnatelju predlog o predujmu.
NA SESTANKU ZASTOPNIKOV DRUŠTEV SPZ
Ocena obiska delegacije pri vladi SR Slovenije
Zanimivo predavanje predsednika SKGZ
Sinoči so se na vabilo Slovenske prosvetne zveze sestali predsedniki in zastopniki včlanjenih društev ter odborniki zveze. Posvet je bil v Gregorčičevi dvorani na sedežu zveze.
Glavna točka dnevnega reda je obravnavala nedavni sprejem zastopnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji pri slovenski vladi v Ljubljani. Vodstvo SPZ je povabilo na sestanek predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta, da bi kot vodja našega dela skupnega zastopstva, poročal o tem važnem zgodovinskem dogodku. S strani SPZ sta poročala še predsednik tov. dr. Robert Hla-vaty in tajnik Gorazd Vesel. Podpredsednik SPZ tov. Mirko Kapelj, ki zaradi bolezni ni mogel biti prisoten, je udeležencem posveta poslal pismeno opravičilo, v katerem med drugim pravi: «Menim, da je bil obisk pozitiven, četudi ni bila 'izbira delegacije najbolj veren izraz obstoječe stvarnosti; pozitiven
.......................im,milili.im.mm,.mi...mimiimm.miimmim.mm
POROČILO MESTNIH REDARJEV ZA OKTOBER
Cene živil na debelo in drobno so obdržale septembrsko raven
Znižanje cen povrtnine, sadja in rib je odtehtalo podražitev nekaterih drugih živil
Poveljstvo mestnih redarjev ugotavlja v svojem poročilu o gibanju cen na debelo in na drobno v oktobru, da je bil položaj v preteklem mesecu v primerjavi s septembrom ustaljen, če se upoštevajo predvsem ugodne cene rib, povrtnine in sadja Hkrati pa, pravi poveljstvo mestnih redarjev, ni bilo na drugih področjih občutnih podražitev. V poročilu je tudi rečeno, da so trgovci z jestvinami in mesarji nezadovoljni s sklepom italijansko - jugoslovanske komisije za videmski sporazum, da bodo povečali število prehodov čez mejo s propustnico.
V	preteklem mesecu se cene na drobno teletine in govejega mesa niso spremenile, čeprav je prišlo do manjših motenj na trgu na debelo zaradi zdravstvenih ukrepov, ki so jih uvedli zdravstveni organi na proseški postaji, kjer uvažajo živino, iz. vzhodnih držav, ker so ugotovili precejšnje število primerov slinavke. V okviru teh u-kreipov so do 30. oktobra zaklali na proseški postaji 146 glav bolnega goveda.
V	oktobru so pristojne oblasti izdale dovoljenja za uvoz goveje živine brez carine, v okviru obmejnega trgovskega sporazuma. Podjetje Garboni, ki uvaža meso, je tudi v oktobru prodalo svojim klientom določeno količino mesa u-vožnega v okviru «avtonomnega računa* po 500 lir kg prednji del in 740 lir kg stegno. Po teh cenah bo omenjeno podjetje prodajalo meso svojim klientom, dokler ne bo izčrpalo uvoženega kontingenta. Ostali uvozniki pa prodajajo uvoženo meso v okviru ((avtonomnega računa« po nespremenjenih cenah.
Poročilo poveljstva mestnih redarjev pa ne pojasnjuje, po kakšni ceni prodajajo goveje meso na drobno mesarji, ki jih zalaga podjetje GarbdhiS Razumljivo je, da d1 ga morali j prodajati ceneje kot v mesnicah, j ki kupujejo meso od grosistov pro višji ceni. Kljub temu, da ima naše področje možnost, da uvozi precejšnje količine goveje živine brez carine, v okviru obmejne trgovine, so cene mesa na Tržaškem v prodaji na drobno bolj ali manj enake kot v ostalih velikih mestih, ki ne uživajo te ugodnosti.
V	preteklem mesecu se je cena svinjskega mesa pri rejcih za malenkost znižala zaradi precejšnje ponudbe: domačih rejcev. Kljub povečanju potrošnje, so ponudbe vedno večje, ker se je zelo znižal izvoz izdelkov iz svinjine predvsem zaradi lanske kuge.
V	zadnjih mesecih cena konjskega mesa stalno narašča, kar povzroča tudi manjše povpraševanje. Zato je bila v oktobru zaprta še ena mesnica s konjskim mesom v središču mesta. Se vedno je u-stavljen uvoz konjev za zakol iz
Deželni odbornik skal v preteklih
sarina in kraj Forni Avoltri v Kar-niji, kjer je povzročila zadnja povodenj veliko škodo. Odbornik, ki se je na kraju prepričal o škodi, se je s krajevnimi občinskimi možmi domenil o deželni pomoči tem krajem. V dolini Pesarina si je odbornik ogledal tudi na pol porušeni most pri Predumbli, ki ga bo treba odstraniti in zgraditi nekoliko više drugega. V Forni Avoltri je orisal odborniku resni položaj župan Mario del Fabbro. Tudi tu je odbornik obljubil deželno I Sovjetske zveze, Jugoslavije in Ma-pomoč.	1 džarske.
aHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V V V
Cena olivnega olja se v oktobru dejansko ni spremenila, razen podražitve olja iz olivnih tropin. Poročilo mestnih redarjev pa pripominja, da je bila letošnja letina oljk slaba in da bo Imelo novo olivno olje zelo visoko stopnjo kisline. Poleg tega pa še vedno ni bilo rešeno vprašanje cene olivnega olja v primerjavi s semenskim oljem, kot to določajo sprejete obveznosti v okviru evropske gospodarske skupnosti. Na trgu s semenskim oljem pa se bije velika konkurenca med tovarnarji za o-svojitev trga pred vstopom v veljavo novega zakona o proizvodnji in trgovini z oljem, ki bo prepovedal prodajo olja na liter Zakon bi moral stopiti v veljavo 12. fs-bruarja prihodnjega leta. Pričakujejo pa, da bodo ta rok podaljšali, ker imajo tovarnarji v skladiščih še velike količine neustekle-ničenega olja.
Cena masla na debelo in drobno polagoma narašča. Mestni redarji ugotavljajo, da to povzroča manjšo prodajo masla pri nas in večje nakupe na drobno onstran meje.
Perutnina se je tudi v oktobru podražila od 20 do 40 lir za kg na debelo, kar pa še ni imelo posledic v prodaji na drobno. Jajca pa so se oktobra prodajala po e-nakdh cenah kot septembra. Tudi cene sira so se za malenkost povišale zaradi povišanja cen pri proizvajalcih in grosistih, kar je bilo ugotovljeno že v septembru. Kljub temu pa se trg na debelo in na drobno še ni ustalil, kar vznemirja trgovce, ki so pričakovali, da bodo imeli ukrepi Evropske gospodarske skupnosti v zvezi z ureditvijo vprašanja cen mlečnih Izdelkov, pozitivne učinke.
Ostala živila so obdržala bolj ali manj septembrske cene. Zelo u-godne so bile cene rib zaradi dobrega ulova v Tržaškem zalivu m na vsem Jadranskem morju. Tud' na zelenjadni tržnici je bilo v preteklem mesecu mnogo blaga in cene so bile ugodne. Skupno so na tržnici prodali 83.789 stotov sadja in povrtnine.
Danes na trgovinski zbornici
Sestanek
vsedržavnega sveta turističnih, ietoviščarskih in zdraviliških ustanov
Danes ob 16. uri se začne v glavni dvorani trgovinske zbornice sestanek vsedržavnega sveta Italijanskega združenja avtonomnih leto-viščarskih, zdraviliških in turističnih ustanov. To je prvi sestanek tega združenja v Trstu, v katerega je včlanjenih več kot 200 ustanov iz vse Italije. Vsedržavni svet ima
SINOČI NA NEVARNEM KRIŽIŠČU PRI BOLJUNCU
Avto smrtno povozil vaščana ki ga je zaslepila luč žarometov
Pokojni Anton Korošec, upokojen delavec, je hodil ob robu ceste - Umrl je med prevozom v bolnišnico
Včeraj zvečer je križišče cest med Boljuncem in Dolino spet bilo nema priča smrtne nesreče, ki je bridko odjeknila med domačini-Žrtev nesreče je postal 71-letni Anton Korošec iz Boljunca 34, upokojeni kamnoseški delavec.
Kljub svoji starosti je bil možak klen in čvrst. Temnilo se je že, ko se je vračal iz Doline domov. Hodil je po levem robu ceste, kakor pač določa cestni zakon. Približal se je cestnemu križišču, ko nasprotne strani privozil ljub-
posvetila z žarometi preko ceste. Trenutek poznej se je zgodila nesreča. Luč žarometov je verjetno zaslepila Korošca. V tistem trenutku je vanj zadel avtomobil, ga vrgel v zrak, da je /. glavo silno udaril v vetrobran. Steklo se je razbilo, nesrečni Korošec pa je zdrsel z avtomobila in obležal na cestnem asfaltu. Urbančičeva je takoj ustavila avtomobil, izstopila in se sklonila k nezavestnemu Korošcu. Dihal je, premaknit5 pa ga le ni hotela, ker se je bala, da bi mu
je Z_____t_____________________________________________________„ H ________
ljanski volkswagen, v katerem so s« škodovala v primeru hujših zlomov, peljali Adolf Marks, njegova žena* Čez cesto je stopila v bližnjo hišo, Antonija in njena sestra, 39-letna '—j-- --	-
Francka Urbančič. Avto je šofirala Urbančičeva. Cesto je verjetno dobro poznala, saj je bila name njena k sorodnikom v Krogljah. Na križišču je najprej zavrla, nato pa, da bi signalizirala svojo prisotnost,
od koder so telefonirali po rešilni avto. Medtem so na kraj nesreče prihiteli karabinjerji iz Doline.
Iz Trsta je rešilni avto pridrvel v nekaj minutah Ko so nesrečnega Korošca bolničarji naložili na no silnico je še dihal, a je kljub prvi
pomoči, ki so mu jo nudili že v avtu, med potjo izdihnil. Truplo so v bolnišnici pregledali in ugotovili, da si je Korošec pri udarcu v steklo avtomobila prebil lobanjo, pri prvem udarcu pa si je zlomil levo nogo.
Urbančičeva in ostala dva, ki sta bila v avtomobilu, so nato odpeljali na karabinjersko postajo v Dolini, kjer so sestavili zapisnik o ne sreči. Adolf Marks si je moral tudi razkužiti in obvezati lažje rane, ki so mu jih povzročili drobci ste kla. Urbančičeva pa je bila še vsa iz sebe.
Pokojni Anton Korošec zapušča ženo in dva odrasla sina V Boljun cu in okoliških vase.’ so ga spošto vali kot poštenjaku in vestnega de lavca, ki je vse življenje garal ta ko v kamnolomu, kot med svojimi trtami.
41 elanov (36 izvoljenih in 5 imenovanih). Predseduje mu prof. Ot-torino Gurieri. ki je tudi predsednik ustanove v Perugi. Deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino zastopajo v svetu predsednik tržaške ustanove odv. Di Giacomo, Lignanske ustanove poslanec Zanfagnini in gra-deške ustanove dr. Gregori.
Vsedržavni svet, ki je hil nedavno izvoljen na zasedanju v Sanre-mu, bo drevi, takoj po pozdravnem govoru odv, Di Giacoma, izvolil tri podpredsednike in pet članov izvršnega odbora. Nato bodo razpravljali predvsem o odnosih avtonomnih turističnih, letoviščar-skih in zdraviliških ustanov z deželnimi upravami z navadnim statutom, ki bi morale biti ustanovljene prihodnje leto.
je bil tembolj, ker je potrdil, da je slovenska narodna manjšina v naši deželi ena sama, nedeljiva celota, katere nihče ne more in ne sme poskušati deliti in nad katero si nihče ne more in sme lastiti monopola. Ne sme biti ovir, ki bi preprečevale enotne nastope v obrambo narodnih pravic Slovencev.*
Po zanimivem podajanju tov. Raceta, ki je z jasnimi stališči prikazal upravičenost obstoja in vloge manjšinske organizacije, kot je SK GZ, so kritično posegli v razpravo nekateri društveni predsedniki.
Iz osebnih mnenj prisotnih je bilo razvidno, da more postati SKGZ, s prizadevanjem vseh, ki delujejo v njenem območju in nekaterih za sedaj mogoče še izven njega, mnogo bolj reprezentativna manjšinska organizacija, do take mere suvereno reprezentativna, da bodo v bodoče vsi dvomi in odrekanje te reprezentativnosti odpadli.
Ob koncu so soglasno sklenili, da se_ v tekoči sezoni organizira na Tržaškem množičen obisk rojakov iz matične domovine.
Pozdrav
odbornika Stoppcrja na kongresu povratnikov
Deželni odbornik Stopper se je včeraj v imenu dežele udeležil XI, vsedržavnega kongresa vojaških povratnikov iz ujetništva in internacije. Otvoritvena ceremonija je bila v veliki dvorani kulturno-umet-niškega krožka in so se je udeležili predstavniki krajevnih oblasti ter potajnik obrambnega ministrstva Pelizzo. Odbornik Stopper je pozdravil kongresiste in izrekel nekaj priložnostnih misli.
Otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi vladni komisar Cappellini.
Srečanje dekanov gospodarskih fakultet
Na tržaški univerzi bo v nedeljo in ponedeljek srečanje dekanov gospodarskih fakultet, ki se bodo zbrali v našem mestu z vseh italijanskih univerz. Sestanek organizira dekan tržaške gospodarske fakultete prof. Calzolari. Na njem bodo obravnavali problem pre-ustroja teh fakultet v okviru splošnega preustroja italijanskega univerzitetnega študija.
Finančno' ministrstvo je sinoči sporočilo, da zaradi stavke osebja dpnes ne bo žrebanja Enalotto. Stove današnjega natečaja veljajo za 16. november.
Nabiranje prispevkov za poplavljene«
Županstvo sporoča, da je odbor ((Trst 68», ki na pobudo župana zbira prispevke za poplavi ience v Piemontu, nabral do včeraj 399.000
lir.	_____________________________________________
miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||iii||||||||||||l|l,l,m,|,,,,„m|lllllll,ll|ll„)lllll|||Mim||||
Ladijski kuhar skrival cigarete v skladišču
Agenti tržaške finančne straže so preteklo noč med pregledom na panamski motorni ladji «Fidelity», ki je zasidrana v novem pristanišču, odkrili skrivališče s 14 zavoji po 10 kg cigaret tujega izvora. V skrivališču je bilo poleg tobaka še nekaj drugega pretihotapljenega blaga, in sicer 70 kg pražene kave, 120 steklenic konjaka Foundador ter 40 litrov semenskega olja.
Agenti so ugotovili, da je blago poskril in pretihotapil 28-letni kuhar-skladiščnik Giuseppe Ganciano. Pomorščaka so aretirali in zaprli v korone j-skem zaporu.
Finančna straža je že pred časom zasumila, da se z ladje od časa do časa pretihotapi na kopno po nekaj blaga. Ko je postalo povsem jasno, da mora biti na ladji neprijavljen tovor tobaka in drugega blaga, so agenti stopili nanjo in jo temeljito pregledali. Da bi na lahek način prišel do denarja, je kuhar pripravil večje skrivališče pod podom skladišča, ki ga je imel v oskrbi. Kaže, da poveljnik ladje ni vedel, s čim se ukvarja njegov podrejeni. Agenti finančne straže nadaljujejo s preiskavo.
Verižno trčenje
avtomobilov
Pozno zvečer je včeraj Ul. Fla-vla bila prizorišče verižnega trčenja, ki ga je povzročil avto fiat 850, ki ga je proti Zavliam vozil Vito Fattori iz Ul. Marchesetti št. 45/1. Pri križišču z Ul. Montedoro je 850 trčil v prednji avto in povzročil pri tem verižno trčenje še nadaljnjih treh avtomobilov, ki so vozili takoj za Fattori.iem. Ob njem je v avtu sedela njegova 34-letna žena Stelja Rojac, ki jo je vrglo v sprednje steklo. Pri udarcu si je pretresla možgane in se lažje ranila. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo morala 6 dni.
ievi kolk. Zdraviti se bo moral dva meseca.
Nerodno Je skočil in si zlomil nogo
24-letni inštalater Luigi Agio, ki stanuje v Ul. Coroneo 19 ima pač smolo. Bil je na gmajni pod ovinkom «Mase» in ver jetno je nameraval skrajšati pot. Prišel je do zida, splezal nanj in skočil. Kljub temu, da skok z 2 m visokega zidu ne predstavlja izredne težave za mladega fanta, tokrat ni bilo tako. Mladi inštalater je verjetno skočil malce nerodno ln padel. Začutil je ostro bolečino v levem boku. Poskusil se je dvigniti, a ni šlo Poklical te na pomoč. Na klic je prihitelo nekaj ljudi, ki so ga naložili na zasebni avto, ki ga je
Nenadna smrt šoferja
45-letni skladiščnik Gottani Bruno iz Ul. S. Marco 12 je včeraj popoldne vozil svoj avtofurgon po Ul. Fabio Severo, ko mu je nenadoma postalo slabo. Zadnji trenutek mu je še uspelo ustaviti avto in odpreti vrata avtomobila, da bi zajel več zraka. Nezavesten je zdrknil s sedeža na asfalt, kjer so ga našli karabinjerji. Na kraj je prihitel tudi rešilni avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, a je med potjo že izdihnil.
Z vespo v avto
5 (Metni Guido Miculich, ki stanuje v Žavljah, se je včeraj malo pred poldne peljal domov na svojem motociklu «vespa 50». Prispel je skorai do nogometnega igrišča pri Sv. Ani, 'ko je na Trgu Cagm nenadoma zadel v avto fiat 600, s katerim je 35-letni Umberto Semoli iz Ul. Revoltella 144 pravkar zavil na trg iz Ul. Caboto. Zaradi sunka je zletel s sedla in padel ter se pobil in ranil po obrazu in si izpahnil zapestje, šofer, ki je privozil mimo je ponesrečenca odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Danes se poročita na Repen-taoru
MAJDA GUŠTIN in PAVEL COUA Prijatelji in kolegi iz akademskega kluba Jadran jima iskreno čestitajo.
čestitkam se pridružuje tudi rrimorski dnevnik.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. novembra 1968 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je U oseb.
UMRLI SO: 89-letn! Giovanni Depl. colzuane, 92-letna Antonia Turchi vd. Vidi, 60-letnl Ermarido Paterno, 58-letna Agostina Callegaris, vd. Slatna, 72-letni Mario Calcinari, 77-letna Ca-terina Pavich vd. Civitan, 80-letna Maria Succlch vd. Blasevich, 71-letna Mama Pucer vd. Jerman, 44-letna Paola Zega por. Curri, 72-letni Renato Del Negro, 71-letni Marcello Pilat,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Dr, Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man-zoni, Trg Sonnino 4. INAM, Trg Ober-dan 2. D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19,30 do 8,30) AlLAngelo d'Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul.
KONCERT LJUDSKIH PESMI
Danes, 9. novembra, bo v Mali dvorani Kulturnega doma nastopil naš domači
ZBOR J. GALLUS
s programom slovenskih narodnih pemi. Slišali bomo tako preproste kakor tudi zahtevnejše koncertne prireditve skladateljev Adamiča, Bajuka, Deva. Boštjančiča, Flajšmana, Merkuja, Vrabca in Žirovnika. Začetek ob 21. uri.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
m
s
priredi danes v dvorani prosvetnega društva v Barkov-ljah družabni večer s plesom z začetkom ob 19. uri.
Vabljeni vsi.
Z D S
vabi na predavanje prof. Sama Pahorja
«50 let Trsta pod Italijo»
ki bo danes, 9. t. m. ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Sledila bo družabna prireditev.
Nazionale 14.30 «Mayerling», O. Sha-rif, C. Deneuve, j. Mason, A. Gar-dner. Technicolor.
Grattacielo 16.00 »BarbareHa*. Jane Fonda. Technicolor.
Eden 16.00 ((Romeo in Giutletta«, O.
Hussey, L. VVhiting. Technicolor. Fenice 15.30 «11 medico della mutua«. Alberto Sordi.
Excelsior 15.30 «La morte non ha sesso«. John Miles, L. Paluzzi.
Hitz 15.30 «Lo strangolatore di Boston«. Tony Curtis, H. Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.00 «Bandolero». James Stevvart, Dean Martin. Colorscope. Moderno 16.00 vL'imboscata». D. Martin, S. Berger. Technicolor. Filodrammatlco 16.30 »Pariš secret«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «E per tetto un cielo di stelle«. Gl-uHano Gemrna.
Cristallo 16,30 (d due pompieri«. F.
F ra nebi, C. Ingrassia. Technicolor. Capitol 16j00 «La strana coppia«. J.
Lemmop, W. Math.au. Technicolor. Impero 16,30 ((Benjamin«. P. elementi, C. Deneuve, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorlo Veneto 16.00 L’amore attra-
verso t secoli«. M. Mercier, E. M. Salerno.. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «Cervantes». G. Lollo-brigida, H. Bucholz. Technicolor. Astra 16.00 «Due per la strada«. A.
Hepburn. Technicolor.
Ideale 16.00 aTroppo per vivere e po-co per morire«. D. Bianchi, Sidney Chaplin. Technicolor.
Abbazia 16.00 (dmpiccalo pid in altn«. Cii n t Eastvvood. Technicolor.
Ljudska prosveta
odpeljal v bolnišnico, kjer so ugo-! Ginnaštica 44. Ml and, Miramarski dre-tovili. da si je pri padcu zlomil vored 117.
PD Barkovlje opozarja svoje člane in ostale Barkovljane, predvsem mladino, da bo tudi v Barkovljah predvajanje filma KOZARA, in sicer v torek, 12, t.m, ob 20. url v društvenih prostorih.
Ob tej priliki, po filmski predstavi, bi se pogovorili o barkovljanskih prosvetno - kulturnih razmerah in o bodočem delovanju. Vabljeni vsi.
Prosvetno društvo »France Prešeren« obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo, 10. t.m. ob 6,30 iz Boljunca.
SPDT priredi za zaključek planinske sezone 24. oktobra izlet na Javornik in društveno večerjo v Črnem vrhu. V primeru slabega vremena bo ogled znamenitosti Idrije.
Prijave za izlet ali za samo večerjo v Ul. Geppa 9.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Gep-pa 9, tel. 31 119.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
!>■! - Ul. «v, Frunčlška S«
Telvlun 61.792
Novo:
PESMI O VINU IN LJU-BEŽNI	L 1.200,—
ČRNA PUSTOLOVŠČINA
L 1.700.—
Slovensko gledališče v Trstu
A. P. Cehov
TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih
V	ponedeljek. 11. nov. ob 19.30 v KRANJU
V	torek, 12. novembra, ob 19.30 v KRANJU
V	sredo, 13. novembra, ob 19.30 v KRANJU
V	četrtek, 14. novembra, ob 20. v IDRIJI
V	petek, 15. novembra ob 20. v TOLMINU
V	soboto, 16. novembra, ob 20. v NOVI GORICI
Jugoslovanski celovečerni film
«K OZ A RA»
ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali:
danes, ob 18. uri v Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Donizetti 3 in ob 20.30 — PD «TABOR» na Opčinah; v nedeljo, 10. 11. ob 17. url PD Vodnik v srenj ski hiši v Prebenegu;
v ponedeljek, 11. 11. ob 21. uri PD Prosek - Kontovel; v torek, 12. novembra ob 20. PD Barkovlje;
v sredo, 13. 11. ob 20.30 PD Vesna v Križu; v četrtek, 14. 11. ob 20. 30 PD Prešeren v Boljunou: v petek, 15. 11. ob 20.30 PD Slavec v Ricmanjih; v soboto, 16. 11. uo 20.30 PD Primorec v Trebčah.
Slovensko prosvetno društvo «TABOR» — Opčine
vabi člane in simpatizerje na ogled filma
«K0ZARA»
ki bo predvajan danes, oh 20.30 v Prosvetnem domu. Vstop prost!
vabi
Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju
predavanje
DELEŽ ŠKEDhlJA V SLOVENSKI KULTURI
ki bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva Skedenj. Predavala bo
Milena Lavrenčič ■ Lapajnetova Vstop prost.
Z namenom, da ponovno obudi staro tradioijo, priredi
SPDT
Planinski ples
ki bo v soboto, 16. novembra ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Igrajo THE LORDS
Vstop samo z vabilom, ki ga dobite v Tržaški knjigarni. Zaželene so narodne noše!
IZŠLA JE ŠTEV. 12—13
ZALIVA
s sledečo vsebino:
Russellovo sodišče — NARODI SO SUVERENI Ladislav Mnaček — NA POKOPALIŠČU
Karel Lavrič — MISLI O NARODNOSTI
Marjan Brecelj — ALOJZIJ RES
Irena Pučnik Žerjal — TRA-GEDIJICA NA GROBLJAH Vladimir Dedijer — SPOMINI DVEH SVETOVNIH VOJN Tina Vajtova — DEKLE, KI JE HOTELO UBITI SVOJEGA OTROKA
Radoslava Premrl — MOJ BRAT JANKO VOJKO Boris Pahor — O SLOVENSKI SUVERENOSTI Matija Ribič — V ZAČETKU JE BILA BESEDA B. P — ANDORSKA SKRIVNOST
A. C. - MARGIN ALIJE K POTOPISU
POROČILO ŠTATENBERGA 1968
GRAFIKE PAVLA MEDVEŠČKA
Na prodaj je v Trža'ki knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20
Darovi in prispevki
Ob šesti (7. nov. 62) obletnici smrti Magde Gregorič daruje Melita Pregare 1000 lir za Dijaško matico,
Grand Hotei TOPLICE
BLED
A kat. 206 ležišč popolnoma renoviran, vse sobe s kooal nicami — Apartmaji - Družabni prostori - Termalno kopališče 23” C. - Savna -Masage — V zimi drsališče na zmrznjenem fezeru - žičnica pri hotelu — Izposoja nje smuči, sank m drsalk — Prvovrstna domača in tuja kuhinja in izbrana domača vina — Rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalna agencije. — Telefon 77222: 77223. 77224.
V PROSLAVO STOLETNICE ŠKEDENJSKE ČITALNICE
Fotograf ski natečaj in razstava Prosvetnega društva Skedenj
Podelitev nagrad jutri ob otvoritvi razstave
Četudi sodeluje Prosvetno društvo Skedenj z vsemi svojimi moralnimi in tudi gmotnimi silami v skupnem odboru, ki je bil ustanovljen nalašč za proslavo stoletnice »Kmečke čitalnice* v Škednju, je društvo želelo tudi samo pod svojim lastnim imenom počastiti ta lepi jubilej. V ta namen je razpisalo fotografski natečaj z geslom »Skedenj in Kolon-kovec v sliki*.
Natečaj je bil zaključen in te dni se je zbralo razsodišče, ki naj od loči, katere slike so najlepše in zaslužijo posebno nagrado. Žirijo so sestavljali: slikarja Silvester Godina in Marjan Černe, naš stari znanec in fotografski strokovnjak Mario Magajna ter dva člana društvenega odbora. Devet natečajnikov je predložilo skupno 54 fotografij. Delo razsodišča ni bilo ravno lahko, vendar so se člani po daljšem posvetovanju zedinili, da so ocenili slike kot sledi:
Prvo nagrado je prejela slika «Počitek», ki jo je napravil Franko Volk, drugo nagrado je prejela slika «škedenjski patron* Angela Žerjala, tretja nagrada je pripadla Dariju Vidmarju za sliko «Stari Skedenj*, Aljoša Žerjal prejme četrto nagrado za sliko «Pepa Lota*, peta nagrada pa gre mlademu fotoamaterju Borutu Kodriču za sliko »Zju-traj v Skednju*.
Od ostalih avtorjev pa je razso-
dišče označilo kot najboljše «štjer- jem dodeljene nagrade.
no* Anice Žerjalove «Pogled skozi stari obok* Edija Martinuzzija, «Kraški kamen in slovenska roka* Borisa Rutarja in »Sveti Pantalon* Sama Pahorja.
Med zmagovalce so bile razdeljene naslednje nagrade:
Oljnata slika Silvestra Godine «U Buže pr’ Lolhate*, dar uredništva »Primorskega dnevnika*:	knjižna
ovojnica iz umetniško izdelanega usnja in knjiga Janka Mlaharja «lz mojega nahrbtnika*, dar Slovenske kulturno-gospodarske zveze; hranilna knjižica z vlogo 5.000 lir dar »Tržaške kreditne banke*; knjiga Frana Sijanca «Sodobna slovenska likovna umetnost*, dar Tržaške knjigarne; album za fotografije s platnicami vezanimi v ljudskih motivih, dar Slovenske prosvetne zveze; fotografski svetloriier, dar trgovine s fotografskimi potrebščinami «Sebo-flex» v Ul. Mazzini 5.1: tvrdka R. Crismani - nasledniki, Ul. Valdirivo 23/25, pa je darovala natečajnikom 6 steklenic likerjev.
Prošvetno društvo Skedenj je kot prireditelj dodalo k bogatim nagradam še spominski pehar.
Vse slike, ki so jih natečajniki predložili v konkurenco, bodo na jotografski razstavi, ki jo odpre prosvetno društvo v svojih prostorih jutri, v nedeljo ob 10. uri. Pri otvoritvi bodo izročene fotoamater-
Razstava ostane odDrta to in prihodnjo nedeljo (17. nov.) od 10. do 13. ure. Med tednom pa bo razstava odprta od 17. do 20. ure Vstop na razstavo je prost. Vabimo vse rojake iz Skednja in s Kolonkovca, pa še vse, ki jih zanima fotografska umetnost, da obiščejo razstavo.
Jutri odkritje kipa Valentina Pittonija
Jutri dopoldne ob 11. uri bodo v Ljudskem vrtu odkrili doprsni bronast kip Valentina Pittonija, delo kiparja Uga Caraja. Slovesnosti, ki jo v okviru petdesetletnice organizira krožek za socialna proučevanja «G. Salvemini*, se bo u-deležil tudi župan inž Spaccini, in sicer v svojstvu predsednika odbora «Trieste ’68». O življenju in delu Valentina Pittonija bo govoril prof. Elio Apih, prisotni pa bosta Pittonijevi hčeri Bianca Pitto-ni in Nerina Pittoni-Manfredi. Pit-toni je bil eden izmed prvih po-budikov socialističnega gibanja na našem področju in njegovo ime je tesno povezano z delavskim gibanjem v našem mestu; nekaj časa je predsedoval Delavskim zadrugam, dvakrat pa je bil tudi poslanec. Po nastopu fašizma se je ponovno umaknil na Dunaj, kjer je leta 1933 umrl.
ftnillllllltliiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllltimitlMIIHIItmilMiltlllltllMIIIIIHMIIIIIIIIHIIMHIIIIIMMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIililiiiliiiHiliiiHitiiUfMIIIIIIIIIIIIIIIIII
IZ SODNIH DVORAN
Obsojen mlad oborožen razgrajač ki je napadel financarja na ulici
v
Žalostna zgodba neurejenih družinskih razmer je spravila mater pred sodnike in nato v zapor
KRAMLJANJE OB NOVI ZIMSKI SEZONI
V turističnem razvoju Matajurja pogrešamo večjo zavzetost
Zataknilo se je širjenje ceste Sovodnje-Matajur - Gradnja naselja počitniških hišic
Pred tržaškim krajevnim sodnikom dr. Losapiom se je moral včeraj zagovarjati po hitrem postopku 21-letni Corrado Fihppi Valenti iz Ul. Maiolica St. 6, ki je bil obtožen, da je z revolverjem v roki grozjl dve-hia financarjema v civilu, da Je bil v posesti strelnega orožja (pištole), in ga nosil izven domače hiše brez ustreznega Policijskega dovoljenja. Poleg tega so ga policijski agenti prijeli, ko je imel pri sebi tudi nož
V ponedeljek, 14 oktobra okoli 10. ure je nekdo telefoniral agentom letečega oddelka ter jih zaprosil, naj nemudoma Prihitijo v Ul. Carducci, kjer je malo prej neki fant pred barom «Adriatico» grozil z revolverjem finančnemu stražniku Giovanniju Grigolu.
Ob prihodu agentov je finan-car povedal, da se je malo Prej v civilu in v družbi nekega kolege peljal s svojim avtom po Ul. Carducci, ko je opazil fanta, ki je pretepal neko dekle. Nemudoma je stopil tz avtomobila, vendar se mu ni Posrečilo niti, da bi se legitimiral, ker se je razjarjeni mladenič takoj zagnal vanj. Potem ko ga je napadel s pestmi in Sa skušal oklofutati je potegnil iz žena pištolo ter jo naperil vanj.
Agenti letečega oddelka so mladega oboroženega razgrajala kmalu nato izsledili v družbi z zaročenko, 21-letno Rossa-ho Rosani iz Ul. Palmanova, v Gl. Milano.
Na obravnavi se je zvedelo, da je mladenič naperil pištolo v financarja, ko mu je ta kazal hrbet. Na zaslišanju pa je ?e pred policijskimi oblastmi Jzjavil, da se ne spominja ničesar.
Kar je mladeniča rešilo še hujše kazni, ki bi mu jo mogel okrajni sodnik naložiti, je bilo dejstvo, da se financar ni utegnil legitimirati. S tem je takoj odpadla še hujša obtožba oboroženega upora proti javnemu funkcionarju. Spričo te ugotovitve ga je sodnik včeraj obsodil na 4 mesece zapora zaradi grožnje s strelnim orožjem in na 5 mesecev pripora zaradi nošnje pištole brez dovoljenja. Nadalje mu je naložil 15.000 lir denarne kazni zaradi nošnje noža.
* * *
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Brenči, zapisnikar Rubini) ae je morala včeraj zagovarjati 4l-letna Nives Arban por. Me-roi s Senenega trga 1. ženska Je prisostvovala obravnavi v Pripornem stanju.
Primer Arbanove je zelo ža losten, če ga presojamo s socialnega stališča. Ženska se je Poročila, ko je bila še zelo mlada z Meroiem, toda kmalu se je zakonska zveza zrahljala in zakonca sta se ločila. Potem se Je Nives združila z nekim družni moškim, s katerim je živela v skupnem gospodinjstvu, vse dokler ni moški umrl, in sicer lani.
Po naravnem očetu so dobila Priimek Venatti tudi trije otroci. ki so se rodili v tem za-
konsko neurejenem zakonu. To je možno le, če se prijavi matičnemu uradu, da je mati novorojenega otroka neznana. O troci Claudio, Fulvio in Giorgio pa so kljub vsem tem zakonskim težavam zrasli in eden je sedaj že toliko star, da se lahko sam preživlja. Gre za Clau-dia. ki ima 17 let ter dela pri ustanovi IACP.
Družinska tragedija je nastala ko je Venatti umrl. Moški je bil uslužben pri ustanovi IAČP ter so zato njegovi svojci prejeli po njegovi smrti okoli 7 milijonov 'lir odpravnine. Ta vsota je deloma izvirala iz u-stanove IACP in deloma od drugih zavarovalnih ustanov. Dejstvo pa je, da je bila Nives Arban sodnij sko priznana varuhinja svojih naravnih sinov. Zdi pa se, da je ženska porabila to vsoto v svoje namene. Dva sinova je namreč prepustila oskrbovanju javnih podpornih ustanov. Claudio, pa se je, kot smo že dejali, že sam preživljal.
Ženska je baje najela neko stanovanje pri Brolettu, kjer jo je obiskoval neki mladoletnik (mladenič je bil star komaj 19 let). Neki večer je prišel na njeno stanovanje sin Claudio skupaj z drugimi sorodniki. Prišlo je do hudega prepira, nakar je ženska zbežala v Gorico skupaj s svojim mladoletnim ljubimcem. Preživela je več čaša po raznih krajih v Venetu, Furlaniji in nazadnje pri-
šla v Gorico, kjer so Jo aretirali.
Na obravnavi se je Nives zagovarjala, trdeč, da ni porabila 7 milijonov lir za potovanje (baje se je vozila z mladoletnikom z velikim avtom) in za stroške po hotelih. Dgnar je porabila za stanovanje in za poravnavo številnih dolgov, ki jih je napravil ze Venuti.
Godniki niso v bistvu upoštevali tega zagovora temveč so jo obsodili na 2 leti in 2 meseca zapora ter 16.000 lir globe. * + *
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 27-letni Giovanni Dorjope iz Ul. Coro-neo 1, ki je.bil,.obtožen, da (je v aprilu letos ukradel 120.000 lir Brandi Giuseppini vd. Qua-rantotto.
Moški je imel v najemu sobo pri Brandovi, ter mu je bil zato dovoljen vstop v jedilnico. Nekega dne ga je skušnjava zmotila ter se je polastil denarja, ki ga je ženska hranila v omari.
Dorione te priznal tatvino, toda trdil je. da je ukradel le 80000 lir, in sicer zato. da bi lahko šel v Benetke, kjer bi moral ugotoviti, če je neka ženska njegova mati (katere ni nikoli poznal).
Sodniki so mu priznali pravico do splošnih olajševalnih okoliščin ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 1 mesec zapora in 20.000 lir globe.
MiiiiiiiiiiiiinHiiiiiminmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPOROČILO LETEČEGA ODDELKA KVESTURE
Aretiran eden od napadalcev na jug. državljana Radojloviča
Napadli so ga pri Padričah, mu vzeli potni list in 20.000 lir ter ga pretepli
Bliža se zimska sezona in z njo tudi vse pogostejši pogovori o smučarskih središčih. Naša dežela razmeroma kasno stopa v zimski turizem, čeprav ima vse pogoje za njegov razvoj. če izvzamemo Dolomite in Karnijo in se omejimo na Julijce, tedaj imamo razvito središče le v Kanalski dolini s Trbižem in Višarjami, ki sta daleč pred drugimi, potem pa še dve nastajajoči zimskosmu-čarski središči na Nevejskem sedlu in na Matajurju. Obed ve se nikakor ne moreta izmotati iz težav, čeprav je deželna u-prava podprla prizadevanja raznih ustanov in posameznikov, da bi razvili ti dve potencialni turistični središči.
Kar zadeva Matajur, je bilo o izgradnji žičnice in počitniškega naselja precej govora. Ustanovili so tudi odbor, ki mu pomagajo občine, dežela in u-stanove, da bi ovrednotil Matajur, ta lepi hrib nad Benečijo. Zbrali so tudi že nekaj denarja, da bi namestili žičnico in uredili dohodne poti, toda vse kaže, da tudi za letošnjo sezono v tem kraju ne bo nikakšnih bistvenih sprememb. Ravno pred nekaj dnevi smo izvedeli za vest, da se nobeno gradbeno podjetje ni prijavilo na dražbo, ki jo je razpisala pokrajinska uprava, da bi razširili cesto, ki iz Sovodenj pelje v vas Matajur. Prijavilo pa se ni iz enostavnega razloga, ker je bila ponujena vsota premajhna in se podjetjem ne izplača, da bi prevzemala takšna dela, to pa tudi zato, ker so krajevne ustanove med drugim najslabši plačnik, saj morajo na njihov denar čakati včasih tudi leta. Ureditev te poti bi bila pogoj za kakšen koli napredek turizma pod Matajurjem. Cesta je namreč od Sovodenj, ki so središče občine, preko Je ronišča, Strmice do Matajurja izredno ozka, široka komaj za en avtomobil; posebno v zgodnjem delu, od Jeronišča do Matajurja je polna ostrih zavojev vsekanih v breg, kjer ni moč videti nasproti vozečega avtomobila ter se mu tudi ni moč ogniti. Vrhu tega so zaradi deževja pred mesecem dni nastaU , zeipeljsjri usadi, ki so pot močno pokvarili. Pri sedanjem stanju more cesta služiti edinole za krajevni promet, nikakor pa ne za promet večjega števila vozil. Edina rešitev bi bila v tem, da bi cesto napravili ob večjem prilivu turistov za enosmerno in da bi vozila, j
ha na domačih tleh, kar je konec koncev tudi dobra stran pobude a razvoj tega lepega, toda tolika leta zanemarjenega območja.
Medalja za trikratnega olimpijca Vittorija
V gostilni Nanut na Tržaški cesti so prejšnji večer aktivni gori-ški košarkarji podelili zlato medaljo Paolu Vittoriju, ki je doslej trikrat sodeloval v italijanski državni reprezentanci na olimpiadah v Rimu, Tokiu in Mexicu.
Svečanost je bila med zakusko, katere so se udeležili tudi voditelji košarkarskega oddelka UGG. Na medalji, ki so jo poklonili Vittoriju, so bila vtisnjena vsa tri imena krajev, kjer so se v zadnjih 12 letih vršile olimpijske igre. Slavljenec se je za iskreni dar svojih
goriških prijateljev zahvalil rekoč, da ga ima za najlepše priznanje, ki ga je kdajkoli prejel za svojo športno kariero.
Vittori igra za prvoligaša Fides -Napoli, ki je naslednik Ignisa Sud.
Sindikalno zborovanje goriških
avtoprevoznikov
V prostorih gostilne «A1 valico* pri Rdeči hiši bo jutri dopoldne ob 11. uri sindikalno zborovanje goriških avtoprevoznikov. Ob tej priliki bodo razpravljali o problemih avtoprevozništva, s posebnim ozirom na pomanjkanje šoferjev za težke tovornjake. Zborovanje bi se moralo vršiti že prejšnji teden, pa so ga potem preložili na jutri.
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI VODSTVA
V tekstilni tovarni v Podgori bodo stavkali do ponedeljka
Prenizka ponudba za enkratno proizvodno nagrado
5 Videmska pokrajinska uprava je določila znesek 25 milijonov lir za gradnjo novega mejnega poslopja na prehodu v občini Dreka. Gre za prehod druge kategorije, ki je
■iiiiiiiiMHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimHiiiMiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiitHiiiiiiimmHmniimimmaHiiiiiniiiimiimiiiiiiiiiiinMiiiiiMiHimi
Danes se nadaljuje stavka delavcev pri statvah v tekstilni tovarni v Podgori, ki jo bodo zaključili opolnoči. Med tem so kemični sindikati pri CGIL, CISL in UIL sklenili, da bodo danes proglasili 24-umo stavko v oddelku «fiocco» tekstilne tovarne v Podgori; stavko bodo začeli jutri, v nedeljo ob 6. uri ter se bo zaključila v ponedeljek ob isti uri.
Tri sindikalna tajništva so tudi obvestila gorlškega prefekta, da smatrajo kot nezadostno ponudbo glavnega vodstva te tovarne iz Milana v zvezi s transakcijo spora glede nagrade «una tantum»; vodstvo je namreč ponudilo po 4000 lir in tekstilni paket v vrednosti po 2000 kot tako enkratno nagrado, ki pa nima značaja trajnosti in se torej ne bi ponavljala.
doživel v zadnjem času občuten razmah osebnega prometa s pro-pustnicami.
OKROŽNO SODISCE V GORICI
Nepreviden kolesar je našel smrt pod kolesi avtomobila
Mehanika iz Podgore so oprostili obtožbe tatvine vetrobrana - Zaradi tatvin v Krminu bo sedel še 30 mesecev
Okrožno sodišče v Gorici je včeraj s polno formulo oprostilo 30-letnega zidarja Franca Di Coloja iz Trivignana pri Vidmu, ki je bil obtožen nenamernega umora ker je pri trčenju na MajniCi zakrivil smrt kolesarja Oliva Meneguttija iz Gorice, Ul. Brigata Campobasso 29, ki ie prišel pod njegov avto.
Obtožba se nanaša na nesreče, ki se je pripetila dne 16. septembra lani ob 17.55 uri. Di Colo se je peljal s svojim avtom fiat 500 po državni cesti iz Gradiške proti Gorioi. Po kolesarski stezi pa se je peljal v isti smeri tudi 72-letni delavec Menegutti. Na kraju, kjer se na levo odcepi od državne ceste Ul. Br. Trapand, je kolesar nenadoma zavil na levo proti tej ulica prav v trenutku, ko ga je hotel Di Colo prehiteti. V obtožnici je nadalje rečeno, da ga avtomobilist ni opozoril z akustičnim znakom, ter da je prehiteval v bližini križišča.
Te dni so agenti letečega oddelka policije aretirali enega od štirih beguncev, ki so 30. oktobra zvečer pri Padričah surovo napadli jugoslovanskega državljana, 21-let-nega Milana Radojloviča. ga podrli na tla, obdelali s pestmi, nato pa še sezuli in mu ukradli potni list
—...
£ 5
19 letni Predrag Savič
KINO «1 RIS« PROSEK
predvaja danes, 9. t. m., ob 19. uri Cinetnascope barvni film:
LA BIBBIA
(SV. PISMO)
Ustvarjanje Adama in Eve, nebes in zemlje itd.
Igrajo: PETER OTOOLE, AVA GARDNER, JOHN HUSTON, ULLA BERGRYD, RICHARD HARRIS in drugi
in 20 tisoč lir, ki jih je imel pri sebi.
Zlikovec, ki so ga prijeli, je 19-letni Beograjčan Predrag Savič. Policisti so mu prišli na sled na osnovi opisa, ki ga je policistom dal napadeni Radojlovič. Ta ie dejal, da ga je napadla četverica mladih ljudi. Trije so bili po njegovem mnenju jugoslovanskega porekla, eden pa Poljak ali Ceh.
Vse kaže, da jih je napad na Radojloviča, ki so ga organizirali, zbegal. Pri njem niso našli zaželenega denarja. Imel je borih 20 tisoč lir, ki bi komaj zadostovale za beg enega, ne pa vseh štirih. Prestrašili so se, da bi jih ne izdal in ga zato pretepli, češ: naj pomni, da se ne šalimo, sicer se mu bo zgodilo kaj hujšega.
Takoj po roparskem napadu le uprava begunskega taborišča v Padričah opazila, da so štiri «gost.je» zbežali. Opozorili so nanje agente letečega oddelka, ti so razposlali vsem kvesturam po Italiji njihova imena in opis. O zadevi so verjetno obvestili tudi Interpol, v slučaju, da bi zlikovci že prešli mejo.
Minilo je, kot vidimo, samo nekaj dni in je vztrajno iskanje porodilo prvi uspeh: genovska kvestura je sporočila tržaškim policistom, da so ujeli mladeniča, ki je po vsej verjetnosti eden od napadalcev na Radojloviča. Domneve tržaških policistov so bile pravilne: Predrag Savič je nameraval preiti mejo in se naseliti v Franciji. Ne izključujejo pa možnosti, da se je hotel v Genovi vkrcati na kako ladjo in odpotovati v bolj oddaljene dežele. Ko so ga ujeli, je bil Savič sam kar kaže, da so se pajdaši razdelili, ker sp se zavedli. da jih iščejo. Vendar se iskanje nadaljuje in ostali trojici bo moretibni prehod meje zelo otež-kočen. Imena trojice so znana, a jih zaenkrat policija ne bo objavila, ker ne mara ovirati dela a-gentom, ki se z zadevo ukvarjajo.
Državni tožilec je za obtoženca ki bi skozi Jeronišče prišla v j predlagal leto dni zapora in 10 Matajur, nadaljevala pot v Ma- tisoč u,r globe ter odvzem vozne-šere in dalje v Ceplešišče, kjer	•	'’~J‘***
se pričenja asfaltna cesta, ki vodi v Sovodnje po drugi strani. Gre za krožno pot, ki jo nameravajo oblasti urediti, vendar jim ta namera doslej še ni uspela. Edino na takšen način si je pri sedanjem stanju, pa najbrž tudi kasneje ko bo cesta urejena, moč zamisliti promet ob nedeljah in praznikih, kadar pričakujejo v tem kraju več ljudi. Samo tako pa se bo moč izogniti tudi trčenjem do katerih mora nujno priti na zasneženih ter zaledenelih gorskih poteh, kadar je po njih dvosmerni promet.
Medtem so tudi že dokaj izdelani načrti za naselje počitniških hišic nad vasjo Matajur na višini okoli tisoč metrov.
Teren so že parcelirali in podjetje, ki je dela prevzelo, je že tudi zgradilo počitniško hišico funkcionalnega stila, ki niti ni tako draga, da bi bila za vabo obiskovalcem. Ob njej so nastale tudi druge v različnih slogih, tako da lahko pričakujemo v nekaj letih dokajšen razvoj turističnega naselja. Prav gotovo bo prisojna lega tega dela Matajurja takšen razvoj še pospešila.
Iz vasi Matajur gradijo vojaški tehnični oddelki novo pot mimo naselja počitniških hišic do kraja, kjer bo spodnja postaja žičnice. Zgradili so že nekaj kilometrov poti, ki se nam je zdela precej strma; vsekakor pa j 3 nujno potrebna, da bi mogli turisti po njej priti do parkirišča ob žičnici, ki je tudi v načrtu. Cesta je za sedaj še v grobem stanju ter so ji zgradili robnike in odtočne kanale, kasneje pa jo bodo tudi asfaltirali.
Iz vsega je moč sklepati, da občine, pokrajina, dežela in druge ustanove vlagajo napore za izgradnjo novega turističnega središča pod Matajurjem, ki bo vabljivo ob vseh letnih časih, vendar pa se bo kaj več poznalo šele takrat, ko bodo zgrajene infrastrukture, brez katerih ne bo vidnega napredka in tudi zanimanja zasebnikov ne. Očividno bo pri turističnem razvoju tega kraja igrala odločilno vlogo podjetnost ljudi, ki bodo prišli iz Čedada in morda tudi iz Vidma, nikakor pa ne domačini, katerih vloga se bo omejevala na postranska, najčešče ročna dela pri gradnji objektov ter kvečjemu še pri njihovem vzdrževanju. Kljub vsej skromnosti pa se bo v spremenjenih razmerah vendarle mlajšim ljudem iz 'imkajšnje soseske ponudila prilika za zaslužek kru-
no Michelus iz Podgore, Ul. Sv. Justa 14. Obtožen je' bil, da je dne 18. decembra ponoči ukradel vetrobran z lambrete v Ul. Monache v Gorici, ki je bila last Roberta Ku-sterla iz iste ulice št. 6. Kusterle je namreč naslednje jutro ugotovil, da mu je nekdo ukradel vetrobran, ki ga je pozneje opazil montiranega na mopedu Mihaela Mariniča iz Podsabobina 10, ko se je ta slučajno mudil v Gorici. Na njegovo vprašanje je Marinič povedal, da je vetrobran kupil za 2000 Ur meseca decembra 1966, od nekega mladeniča, ki se je vozil z avtom giulietta ti z evidenčno številko GO 22-555. Kusterle je prijavil' zadevo policiji in ta je ugotovila, da je lastnik avta današnji obtoženec Michelus. Ta je odločno za nikal krivdo in dejal, da je dobil vetrobran od svojega znanca Alek sandra Blasiga, ki pa je medtem avgusta letos umrl in ga niso mogli zaslišati. Ker pa so nekatere priče deloma potrdile verzijo obtoženca in se je tudi njegov delodajalec, zastopstvo kmetijskih strojev Fe-derico Ticozzi na Travniku, o njem pohvalno izrazilo, je sodišče vse to upoštevalo ter Michelusa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Mayo.
Na zatožni klopi sta bila včeraj tudi 29-letni Diego Cattarossi iz Reana del Roiale, ki je že v zaporu zaradi drugih prestopkov in 57-letni Giovanni Derbini iz Tre-viša.
Prvi Je bil otožen, da je dne
Sestanki županov o važnih skupnih vprašanjih
Na županstvu v štarancanu so se sestali župani šestih občin tega območja, in sicer župani občin Ron-ke, Škocjan, Redipuglia, Turjak, San Pier ob Soči ter štarancan; pogovarjali so se v vprašanjih, ki so skupna za celotno področje. Ob zaključku sestanka so sklenili, da bodo imeli občasne sestanke na sedežih različnih občin; tako bo naslednji sestanek že v ponedeljek, 25. novembra.
V štarancanu se je šest županov pogovarjalo o pobiranju smeti v trdnem stanju ter njihovem sežiganju in o izgradnji skupne kanalizacije za odpadne vode ter naprave za čiščenje.
V Doberdobu proslava oktobrske revolucije
Danes zvečer bo v dvorani prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu, ki je za to priliko bila dana na razpolago krajevni sekciji KPI, proslava 51. obletnice oktobrske revolucije. O pomenu revolucije in o sedanjih političnih dogodkih v svetu bo govoril dr. Karel šiškovič. Ob tej priliki bo krajevni odbor sekcije KPI podelil priznanja (diplome) članom prve komunistične celice v Doberdobu, ki je bila ustanovljena 18. oktobra 1943.
leta
ki bodo znašali 6 milijard lir.
Poročilo je deželni odbornik za ključil z zagotovilom, da bodo že pred koncem decembra sklicali obč ne zbore članov konzorcija za izvo litev upravnega odbora, kakor je to določeno v pravilniku.
ga dovoljenja za dve leti. Sodišče pa ga je oprostilo ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Tudi za obtožbo prehitevanja v bližini križišča in neuporabe klaksona so ga oprostili, ker kolesar na tistem mestu ne bi smel prehitevati odnosno je to lahko stbril na lastno odgovornost. Branil ga je odv. Pe-drond.
Prd drugi obravnavi se je moral zagovarjati 21-letni mehanik Mari-
ODGOVOR NA ZADEVNO INTERPELACIJO
Decembra bodo volitve v konzorciju za namakanje
Tako je obljubil deželni odbornik za kmetijstvo ter poročal o poteku izboljševalnih del na krminsko - gradiščanskem polju
Pred časom sta deželna svetoval ca Bergomas in Zorzenon predložila deželnemu odborniki za kmetijstvo odv. Comelliju interpelacijo v zvezi z nekaterimi pomanjkljivostmi pri izboljševalnih napravah za področ je Gradiška-Krmin.
Te dni je na seji deželnega sveta prizadeti odbornik dal odgovor. V njem najprej opiše potek izboljševalnih del, kjer sedaj namakajo 350 ha površine, v kratkem pa bodo pri Moraru uredili namakalne naprav« še na 120 ha površine za nadaljnjih 300 ha pa so dali v zakup gradbena dela. Poleg tega so na preostalem področju 4.700 ha dovolili kmetom, da lahko črpajo s svojimi sredstvi iz glavnega kanala vodo za svoje potrebe.
V poročilu je nadalje rečeno, da so do sedaj vse naprave redno delovale ves čas trajanja namakanja.
Pri Villanovi blizu Farre so morali urediti zaradi terenske razlike 16 metrov dvigalne naprave. Tu so zgradili dvigalno centralo ter poseben usmerjevalni kanal dolg 245 metrov ter glavni dovodni kanal.
Ker do sedaj še niso urejeni razde-ljevalni kanali za namakanje se ni izplačalo spraviti v pogon električnega motorja. Februarja letos pa je vodstvo izboljševalnega konzorcija zaprosilo pri ENEL za priključek na tok ter so tudi najeli primeren električni motor. Tako so sedaj izvedli tudi ta priključek.
Deželni odbornik je moral tudi posredovati pri pristojnih vojaških oblasteh zaradi vojaških služnosti.
Kar se tiče škode pri napravah, ni bila velika in znaša okrog 4 milijone lir, zlasti če se upoštevajo skupni stroški za celotne naprave,
21, maja letos ukradel iz avtomobila v Krminu, ki je last Uga Gdama Teddeja avtoradio, naočnike, daljnogled in nekatere druge reči.
Dalje je odnesel iz avtomobila Maria Andrettaja prav tako v Krminu nekaj predmetov. Tretjo tatvino pa je napravil v strelski baraki Oscar-ja Sabine, kjer je odlomil s stene eno desko ter odnesel zračno puško, 4 kg svinčenih nabojev tri steklenice penečega se vina in druge reči.
Soobtoženi Derbini je kriv, da je kupil omenjeno zračno puško ra
11 tisoč lir ta naboje vedoč da gre	bodo na	goriškemu ob.
za ukradeno blago. Carusio, lu je	“
mi' bdsotett,’t» je- bil kriv meše-1 anstvu d0 20' tm'
.tesjeflija (,pu t«;, kup«jl, kjer je . zaslužil 2000 lir, čeprav je tudi on I 'vedel, da' }er'biia’'p«ška ukradena.
Od 11. do 20. novembra
Slikarska razstava Silvestra Godine
Znani tržaški slovenski slikar Sil. vester Godina bo razstavljal v Gorici. Otvoritev razstave, ki jo prireja v Pro Loco v Pasaži v Ul. Diaz, bo v ponedeljek, 11. t.m.
Državni tožilec je predlagal za Cattarossija 30 mesecev zapora in 80 tisoč lir globe, za Derbinija pa 6 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe. Sodišče pa je Cattarossija obsodilo na 19 mesecev zapora in 120 tisoč lir globe. Derbin- pa je bil obsojen na 4 mesec.* zap >ra in 30 tisoč lir globe, vendar je njegova kazen pogojna. Obtožence sta branila odv. Sardo iz Tržiča in Pe droni iz Gorice.
Drž. tož. dr. Pascoli; preds. sod. dr. Storto, sodnika Bassi in Gri-delli; zap. Genovese.
Zahvalna nedelja v Štandrežu
Jutri, v nedeljo, priredi Kmečko društvo v štandrežu vsakoletni praznik zahvale ob zaključku krneč kega leta. Najprej bo slovesnost v domači cerkvi, kjer bo skupina fantov in deklet poklonila na oltar simbolične darove v obliki kmetij skih pridelkov. Potem bo na trgu pred cerkvijo že tradicionalni blagoslov poljskih pridelkov in kmetijskih strojev.
Odbor Kmečkega društva je tudi povabil vse člane na zakusko, ki bo v dvorani ter naj bi bila nekako priznanje za njihovo sodelovanje pri skupnem vaškem ((prazniku špargljev«, ki te tako dobro uspel.
Delavec iz Gradeža se poškodoval na Proseku
Na Proseku se Je pri delu ponesrečil 26-letni Arnaldo Baldo iz Boscata pri Gradežu. Na gradbišču Je padel z višine dveh metrov ter sc udaril v desno roko; ni izključeno, da si je kakšno kost v dlani tudi zlomil. V tržiški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za de set dni.
Zaradi plina in vode zaprli ulici v Gorici
Občinska podjetja v Gorici sporočajo vsem prizadetim, da bodo ponedeljek 11. t. m. zaprli za približno 20 dni promet na Ul. Du-ca d’Aosta na odseku med Ul. Man-zano In Ul. Velodromo ter na Ul. Velodromo do križišča z Ul. Mar-zia.
Ukrep je potreben zaradi cestnih del pri napeljavi plina in vode.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Gorici v Ul. Ascoli 1.
Nesreča deklice iz Doberdoba
V splošno bolnišnico v Tržič so včeraj pripeljali 3-letno Dario Lavrenčič iz Doberdoba. Pri padcu si je prebila kožo na glavi. V bolnišnici so ji rano obvezali ter jo poslali domov, kjer bo okrevala v nekaj dneh.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Micheli Ferdinando — Via XXIV Maggio 22 — tel. 23-39.
Slovensko gledaRšče v Trstu
Gostovanje v KATOLIŠKEM DOMU v GORICI Danes, 9. t. m. ob 20.30 v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri A P Cehov
TRI SESTRE
drama v štirih dejanjih Režiser: BOJAN STUPICA
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma v Gorici.
Gorica
CORSO. 17.00:	«11 medico d«Ua
mutua», A. Sordi in B. ValorL Italijanski kinemaskope t barvah.
VERDI. 17—22: ((Straziaml, ma di baci saziamiii; U. Tognazzl In N. Manfredi; ital. film v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15:	(iVendo
čara la pelle», M. Marshall In M. Girardon; italijanski kinemaskope v barvah.
V1TTORIA. 17.15: «Quella carogna delTispettore Sterling», Henry Silva in Beba Lončar. Kinema-skopski film v barvah. Mladini pod 14 letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«La gang del
diamanti,), G. Hamilton in J. Cot-ten; ameriški kinemaskope v barvah.
Irzic
AZZURRO. 17.30—22: «11 sesso de-gli angeli«, R. Dexter, v kinema-skopu in barvah.
EXCELSIOR. 16—22:	«La strana
coppia», J. Lemmon, v kinema-skopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30: «1 commedlanti*, R. Burton in Alec Guinnes. Ki-nema.vkope v barvah
S. MICHELE. 16.30: «Ercole l’in-vincibile«, D. Vadiš. Kinemaskop-ski film v barvah. Dodatek: barvna slikanica.
Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva v Gorici bo priredil v drugi polovic' novembra jamarski tečaj. OBsegai bo teoretična predavanja o kraških zanimivostih in tehniki raziskovanj jam ter praktične vaje v nekaterih bližnjih jamah.
Prijave sprejema A. Košuta, Ul. Mamelli 8 v Gorici do 15. novembra letos.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna D'UDINE — Trg S. Francesco 5 — tel. 21-24.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna ((Centrale* — dr. Fitz in Himeri; Trg republike 26, tel. 72341. RONKE
Danes (e odprta lekarna «Alla Stazione* dr. Matitti; Drevored Garibaldi 3, Vermegliano.
KOŠAŠKA
MOŠKA PROMOCIJSKA LICA
Jutri prvi nastop ekipe Bora proti Libertasu iz Pordenona
Srečanje bo v Trstu, v Ul. del la Valle ob 17. uri V promocijski ligi bo letos nastopilo 12 moštev
V nedeljo, 10. novembra se bo začelo letošnje promocijsko moško košarkarsko prvenstvo, katerega se bo udeleževalo dvanajst ekip in sicer:
3 iz Vidma:
Pallacanestro Energie Nuove, Pallacanestro CS1 Friuli in Petrarca.
1 iz Pordenona:
Pallacanestro Libertas.
■tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiii
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 9. novembra 1968
ODBOJKA
Moška B liga
21.15 v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Pagnin Padova
NOGOMET
Naraščajniška liga
15.00	v Trstu, S. Sergij
S. Anna — Union
JUTRI
Nedelja, 10. novembra 1968
NOGOMET
2.	amaterska liga
14.30	v štandrežu
Juventina — Pro Romana * * *
3.	amaterska liga
08.00	v Trstu, «1. maj« Primorec — Union
* * *
10.30	v Nabrežini
Vesna — Inter SS * * *
14.30	v Trstu, «1. maj»
Zarja — Primorje ♦ • •
08.00	v Trstu, Sv. Sergij
Breg — S. Sergio
• * *
Mladinska liga
09.45 v Trstu, S. Sergij
S. Sergio — Gaja
* * *
09.00	v Miljah
Drug — Edera
• * •
08 30 v Nabrežini
Vesna — CRDA
t • •
V	Sovodnjah
Sovodnje — Juventina
KOŠARKA
Promocijska liga
17.00	v Trstu, Ul. della Valle
Libertas Pordenon — Bor * * *
Naraščajniško prvenstvo
14.00	v Trstu, Ul. della Valle Bor — Italsider
NAMIZNI TENIS
Moška B liga
V	Bergamu
Nosari — Bor
5 iz Trsta:
Bor,
Libertas,
Servolana,
Tricolore in Muggia.
2 iz Gorice:
GS Arte in Gorizia.
1 iz Tržiča:
Marcelliana — Hannibal.
Nekatera moštva, ki so v prejšnjih letih redno nastopala v promocijskem prvenstvu, se letos niso prijavila, druga so se zopet preimenovala, bodisi, ker sta se dve društvi združili v eno samo, bodisi da so našla pokroviteljstvo tega ali onega industrijca, ki se sicer verjetno na košarko ne spozna prav dosti, ki pa podpira moštvo z željo, da bi se čimprej uvrstilo v višjo ligo in bi tako delalo s svojimi nastopi reklamo za njegove izdelke. Koliko zmore taka reklama, najbolje povedo besede videmskega industrijca Snaidera, ki je ob neki priliki odkrito priznal, da se je prodaja njegovega pohištva (možakar ima namreč tovarno pohištva) celo podvojila, odkar je sprejel «pokro-viteljstvo* nad videmskim košarkarskim društvom.
Vse to seveda povzroča velike težave amaterskim ekipam, ki še zdaleč ne razpolagajo s takimi sredstvi, da bi si lahko privoščile nakup najmočnejših igralcev v deželi. Primer lanskega zmagovalca promocijskega prvenstva, ekipe Romolo Marchi je tudi zelo poučen v tem smislu: moštvo je zasedlo prvo mesto na končni lestvici in je napredovalo v D ligo, pri tem pa ni v vseh svojih nastopih doživelo niti enega samega poraza.
Druga pomembnejša zanimivost letošnjega prvenstva je odsotnost društva POM iz Tržiča, ki se bo letos ukvarjalo samo z mladinci in namerava prijaviti za razna mla dinska prvenstva nič manj kot 14 (štirinajst!) mladinskih ekip. Igralci prve članske ekipe tega društva, ki so ostali zdaj prosti, bodo ojačili vrste Hannibala, društva, ki se je prej imenovalo Confezioni Mario a je zdaj dobilo, npvi#^, gospodarja.
Tudi prestop Snaidera v A ligo pomeni ojačenje nekaterih videm skih ekip, katerim bo Snaidero gotovo odstopil vec igralcev, ki niso zreli za zahtevne nastope v A ligi.
V	zameno pa bi, seveda gotovo dobil pravico do črpanja mladih košarkarskih talentov iz naraščajni-ških vrst istih društev.
Vse torej kaže, da bo prvenstvo izredno zahtevno in Bor se na to — po vseh znakih — zanimivo tekmovanje vestno prip-avlja. S prvimi treningi je začel že konec avgusta.
V	teh treh mesecih je moštvo predelalo skupno igro in izboljšalo individualno tehniko. Na predprven-stvenih tekmah, ki so jih borovci odigrali v tem obdobju, je bil jasno
MOŠKA B LIGA
V
Pagnin s Cehom Humhalom drevi v Trstu proti Boru
Srečanje ho oh 21.15 v Dl. flella Valle -Stare se je poškodoval - Froli šesterki iz Padove ni Bor zmagal že dve leti
Drevišnji nasprotniki Bora so pristašem slovenske drugoligaške ekipe dobro znani. Ekipa Pagnina iz Padove je namreč za borovce kot začaran zid, preko katerega nikoli ne uspejo skočiti. Na srečanje s Padovanci so se vedno pripravljali izredno skrbno, toda nikakor je niso uspeli premagati. V zadnjih dveh letih sta se obe moštvi pomerili že štirikrat in v vseh teh tekmah je morala oditi tržaška šester-ka z igrišča poražena. Pri tem je zanimivo, da Padovanci z drugimi šesterkami nikakor ne igrajo blesteče, prej slabo, ko pa se pomerijo z Borom zaigrajo kot prerojeni: živahno, dinamično, učinkovito, ostro.
Drevišnje srečanje bi torej moralo biti ne le običajni dvoboj med dvema že znanima nasprotnikoma, temveč tudi vprašanje prestiža tržaške šesterke, ki bi prej ali slej vendarle morala ugnati v kozji rog tudi Padovance, saj je premagala že precej močnejše nasprotnike. Toda kot vse kaže, bi bila zmaga bo rovcev izredno težak podvig. V skladu s politiko, ki jo vodi zadnje čase večina boljših (beri: bogatejših!) italijanskih odbojkarskih društev, je tudi Pagnin registriral za svojo ekipo tujca. To je odlični češkoslovaški odbojkar Humhal, ki je bil stalni član češkoslovaške državne reprezentance, za njo pa je igral tudi tedaj, ko je osvojila naslov
opazen določen napredek. Spomnimo se tekme v Nabrežini proti ljubljanski ekipi Tone Čufar pa tudi proti Partizanu, ki jima je nabre-žinsko občinstvo sledilo z zanimanjem, pa tudi izredno napete tekme z ameriško peterko Topeka, ko so morali odigrati še dva podaljška, da je Bor uklonil Ar/,erikance, čeprav z eno samo točko razlike.
Pri teh srečanjih smo tudi spoznali, kako odločujoča je lahko včasih pomoč lastnega občinstva. Košarka je vsekakor izredno zanimiva športna panoga in Borovi igralci bi vendarle zaslužili večjo pozornost svojih navijačev, kot so jo bili deležni v lanski sezoni. To vprašanje je važnejše za Bor, kot za druge ekipe. Bor nima lastnega igrišča in tako igra praktično vedno na tujem. Zato se je često dogajalo, da je peščica spremljevalcev nasprotne peterke z navijanjem preglasila borno število Borovih navijačev.
Prvo prvenstveno tekmo bodo borovci odigrali jutri s peterko Libertas iz Pordenona. Odigrali jo bodo v Trstu ob 17. uri v telovadnici v Ul. della Valle.
Prof. Mari je za nastop v tem srečanju določil naslednje igralce:
Savo Spacal, Starc, Sancin, Sirk,
Ambrožič, Fabjan, Kralj, Rudeš,
Zavadlal.
AIUIIJAN ZAVADLAL
iiiiiiiiiiiriiiriiniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiii»iiii*ii»iiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii*i*iiii*niiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiin!iiiiiiiiiuniiiiiiii
svetovnega prvaka in je (bil) torej med najboljšimi igralci na svetu. Lani je nastopal za Salvarani in je bistveno pripomogel, da se je to moštvo prav do konca prvenstva potegovalo za naslov italijanskega državnega prvaka. Letos je prestopil k Pagninu, za katerega igra, obenem pa moštvo tudi trenira. S Humhalom v svojih vrstah je seveda Pagnin točno pokazal, da hoče biti bo koncu prvenstva na prvem mestu lestvice. To mu bo verjetno tudi uspelo, kajti le malo je v tej skupini B lige ekip ki bi se mu lahko uspešno uprle Med njimi pa je vsekakor tudi Bor, ki se v za četnih nastopih (razen proti Gasil cem TS) s svojo igro sicer res ni posebno izkazal, vendar pa zna zaigrati tudi vse drugače, kot je po kazal v dosedanjih prvenstvenih tekmah. Res je, da bo Bor imel drevi težave s svojimi menjavami, kajti med zadnjim treningom se je poškodoval Edi Starc. Zvil si je nogo in r.jegova prisotnost na igrišču ni gotova. Ostali člani ekipe bodo morali zato še bolj napeti svoje sile in pripraviti svojemu občinstvu, če že ne zadovoljstva zaradi zmage, vsaj lepo igro. Še bolje bi bilo seveda, če bi uspeli združiti oboje: lepo igro in zmago, saj bi tako obenem zrušili tudi mit o nepremagljivosti padovanske šesterke in se rešili «kompleksa Pagnin». Nastop Humhala naj b>' bil pri takem podvigu le še v večjo draž.
AMATERSKA LIGA
Dva derbija v jutrišnjem 4. kolu: Primorec‘Union in Zarja-Primorje
V	Nabrežini najvažnejša tekma kola Vesna - Inter
V	srečanju S. Sergio - Breg zopet zmaga plavih?
KOLESARSTVO
SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO
Italija se je uvrstila v še dve finalni vožnji
Italijanski kolesarji so si priborili vstop v finale v tandemu in zasledovalni ekipni vožnji
MONTEVIDEO, 8. — Predzadnji dan svetovnega amaterskega kolesarskega prvenstva si je prireditev ogledalo številno občinstvo, ki pa v bistvu ni imelo kaj videti. Nastop vozačev je bil tako v tandemu, kot v zasledovalni ekipni vožnji na moč dolgočasen.
V tandemu so se prijavile le štiri dvojice in tako je bil to praktično že polfinale. Italijani so razmeroma z lahkoto opravili z Japonci, ki so se resneje upirali le v prvi vožnji. Treba pa je povedati, da je Japonec Takao Madarame sedel na tandem takoj potem, ko je nehal tekmovati v zasledovalni vožnji in je bil torej že dokaj utrujen. Turri-ni in Goruni sta si tako priborila vstop v finale, v katerem imata
V okviru svojih predprvenstvenih priprav je peterka Bora odigrala več prijateljskih košarkarskih tekem. Med drugimi se je pred časom pomerila tudi z ljubljansko ekipo Tone Čufar. (Na sliki: obe moštvi po tekmi)
dobre izglede, da priborita Italiji še eno zlato odlikovanje.
V	drugem polfinalu so Belgijci sicer precej lagodno premagali U-rugvajce, vendar pa so se ti kljub temu upirali izredno zagrizeno. Nastop Urugvajcev je bil kljub porazu tem bolj presenetljiv, ker tandema v tej deželi sploh ne poznajo in sta si morala urugvajska tekmovalca vozilo izposoditi od Italijanov, če sta sploh hotela tekmovati. TANDEM
Prva vožnja
Prvi polfinale
1.	Belgija (Goens - Van Lanctker) U”35
2.	Urugvaj (Suarez - Dominguez) Drugi polfinale
1.	Italija (Gorint - Turrini) 11”60
2.	Japonska (Inoue - Madarame)
Druga vožnja
Prvi polfinale
L Belgija 11”79
2. Urugvaj Drugi polfinale
1.	Italija 11’30
2.	Japonska
Prav tako dolgočasen je bil tud! nastop v zasledovalni vožnji za e-kiipe. Ker so v tej disciplini že prej odstopili Brazilija, čile In Colum-bija, v zadnjem trenutku pa še švica, se je tako potegovalo za vstop v polfinale pet ekip. V kvalifikacijah je Japonska zabeležila najslabši čas in je izpadla. Italijani Bosisio, Morabito, Roncaglia in Ohemello so tudi postavili rekord proge, bratje Petterson pa so z do seženim rezultatom močno razočarali.
V	polfinalu je Italija z lahkoto odpravila Urugvaj, Argentina pa je premagala ekipo bratov Petterson
(švedska).
Izida obeh polfinalov zasledovalne ekipne vožnje:
Prvi polfinale
1.	Italija 4’47”22
2.	Urugvaj 4’54”32
Drugi polfinale
1.	Argentina 4’46”93
2.	švedska 4'51”31
četrto kolo 3. amaterske lige bo
—	kot kaže — precej zanimivo. Na sporedu bo več zelo važnih srečanj: poleg teh pa tudi dva slovenska derbija. Nedeljsko kolo bo zato za večino naših ekip težak izpit.
Primorec — Union
Trebenci rabijo točke
Na stadionu «1. maj» se bosta spoprijeli enajsterici Primorca in Uniona. Medtem, ko so Podlonjer-oi v dveh poslednjih srečanjih poželi dve zmagi, iščejo Trebenci še vedno pot do prvih točk. Enajsterica Primorca je trenutno res v slabih vodah: trije porazi v treh nastopih niso preveč razveseljivo dejstvo. Zadnji poraz je sicer Trebence potrl, vendar pa še nikakor ne nameravajo vreči puške v koruzo: za jutrišnji derbi vlada zato mrzlično pričakovanje.
Kot vse kaže, bo Primorec v nedeljo nastopil s popolno postavo, z izjemo vratarja Savarina, ki še ni povsem okreval.
Dokaj optimistično gledajo na to srečanje Podlonjerci, kj seveda pričakujejo zase uspeh. Njihova naloga pa ne bo lahka čeprav so
—	sodeč po 4 točkah naskoka pred Trebenci na lestvici — v tem srečanju favoriti. V derbijih ni važna samo bitka za točke, ampak tudi za prestiž, zato se gotovo ne ena, ne druga ekipa ne nameravata predati kar tako... Prav zato pa je v tem srečanju mogoč tako tak, ko tudi drugačen izid.
Vesna — Inter
Izid v megli
Dvoboj med Vesno in enajsterico Inter SS bo gotovo najzanimivejše srečanje tega kola. Enajsterici si skupaj s Primorjem delita prvo mesto na lestvici. Križani in predstavniki Sv. Sobote namreč doslej še niso okusili grenkobe poraza. Treba pa je priznati, da tl dve ekipi doslej nista še imeli nevarnejših nasprotnikov, srečali so se le s šibkejšimi ekipami. Zato bo šele to srečanje pokazalo pravo, realno moč obeh postav.
Izid tega srečanje je zelo težko uganiti, zavit Je v meglo. Obe e-najsterici se bosta namreč potegovali za ves izkupiček, da bi se s tem oddaljili od neposrednega tekmeca na lestvici, obenem pa bosta seveda obe upali na spodrsljaj Primorja v tekmi z Zarjo. Vesna ima sicer večje možnosti za zmago,
predvsem, ker igra na domačih tleh in je poleg tega budi bolj izkušeno moštvo. Inter SS igra letos prvič v tem prvenstvu, vendar pa je moštvo presenetilo. Prav nedeljo je pokazalo svojo odlično napadalno peterko, ki je spravila kar štiri žoge v mrežo Primorca, vendar pa je njegova obramba precej ranljiva, zlasti pri pro^ tinapadih. Križani bodo morali zato paziti posebno na svojo obrambo, nikakor pa seveda ne bodo smeli zanemariti tudi napada, če bodo uspeli, potem lahko upajo tudi na pozitiven izid, čeprav gostje trdno računajo na osvojitev vsaj ene točke.
Zarja — Primorje Popolni postavi obeh ekip
Za derbi med Zarjo in Primorjem. ki bo na stadionu «1. maj», vlada veliko zanimanje. Po dveh porazih je Zarja v nedeljo končno prišla do zmage In Bazovci upajo, da bodo nedeljski podvig ponovili tudi jutri. Prosečanj so v treh tek-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiii
Atalanta — Milan Bologna — Napolj Inter — Roma Juventus — Cagliari Vicenza — Fiorentina I X Palermo — Torino X Sampdoria — Varese Verona — Piša Bari — Brescia Como — Catanzaro Lazio — Padova Venezia — Pro Patria Massese — Spezia
X 2 1 X 1
1 X
l
1
1
1
1
X
X
mah osvojili šest točk. Morala e-najsteriče je zato visoka in to je pred tem derbijem zelo važno. Postavi moštev še nista znani, vendar pa izgleda, da imata tako Zarja kot Primorje na razpolago vse igralce in trenerja bosta torej verjetno poslala na igrišče najboljši postavi. Srečanje bo s tem samo pridobilo in bo gotovo privabilo številne gledalce, zlasti, ker bo ob zelo primerni uri, namreč ob 14.30.
Predvidevanja?
Zarja v zadnjih nastopih ni preveč zadovoljila. Predvsem napad n: znal izkoristiti številnih ugodnih priložnosti. Manjka mu odločen strelec kar dokazuje tudi dejstvo, da je Zarja dosegla v treh prvenstvenih srečanjih bore tri gole.
Primorje se je izkazalo kot uigrano in trdno moštvo, kar dokazuje tudi njegovo trenutno mesto na lestvici. Primorje ima torej pri prognoziranju zmagovalca določeno prednost, vendar pa ne bi presenetil tudi katerikoli drug izid.
Breg — S. Sergio
Plavi še dalje v vodstvu?
Medtem, ko čaka vse ekipe v skupini «L» dokaj težka naloga, bodo Brežani sprejeli v goste šibko enajsterico S. Sergio. Breg je prvi na lestvici, njegov jutrišnji nasprotnik pa je šele preteklo nedeljo prišel s težavo do prve točke. To jasno kaže na premoč Brežanov, ki pa bodo morali seveda to potrditi tud] na igrišču. Predstavniki dolinske občine so sicer preteklo, nedeljo igrali slabo, prav zato pa bodo verjetno skušali jutri popraviti pri svojih navijačih slab vtis s pretekle tekme, in seveda ostati obenem še vedno na vrhu lestvice.
Bruno Rupel
2. — 3. —
4. —
prvi	1	X
drugi	2	X
prvi	2	
drugi	X	
prvi	1	1
drugi	X	2
prvi	1	1
drugi	X	1
prvi	1	
drugi	2	
prvi	1	X
drugi	X	1
IlllllllillliliimilllllllllllltllllilllllllllllllillimilliliJiiilillIllllllliillllIlllllliMinlllllllHiillIiluliiimilllllllllimilliHMiilllllMllllllitililllllliliHiliiillHimlliMiliiiiltl
INTER:
Girardi; Poli, Faohetti; Suarez, Burghnich, Cella; Domen -ghini, Mazzola, Gori, Bertini, Corso.
ROMA:
Pizzaballa; Sirena, Carpenetti; Santarini (Benitez), CappelM (Santarini), Losi; Bertogna, PeirO, Taccola, Cordova, Sal-vori.
JUVENTUS:
Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino, Castano, Del Sol; Favalli, Benetti, Anastasi, Hal-ler, Žigoni.
CAGLIARI:
Albertosi; Martiradonna, Lon-goni; Cera, Niccolai, Longo; Nene, Brugnera, Boninsegna, Greatti, Riva.
L. VICENZA:
Bardin; Volpato, Rossetti, Tum-burus, Carantini, Calosi; Fontana, Cinesinho, Vitali, Bia-siolo. Reif.
FIORENTINA:
Superchi; Rogora, Pirovano;
Merlo, Ferrante, Brizi; Chia-rugi, Rizzo, Mara.schi, De Si-sbl, Amarildo.
PALERMO:
Ferretti; Zgrazzutti, Furino; Lancini, Giubertoni, Landri; Peliizzaro, Landoni, Bercellino, Reia, Ferrari, Geotti.
TORINO:
Vi eri; Poletti, Fossatl; Puia, Cereser, Agroppi; Corni, Ca-talano, Combin, Moschino, Mon-donico.
SAMPDORIA:
Barrara; Sabadini, Delfino; Sa-batini, Morimi, Vincenzi; Morem, Vieri, Cristln, Frustalupi, Francesconi.
VARESE:
Carmignani; Borghl, Rimba-no; Sogliano, Dolci, Picchj, Go-lin, Tamborini, Cappellini, Del-lagiovanna, Renna.
VERONA:
De Min; Ranghino, Petrelli; Mascetti, Battistoni, Savoia; Bui (Sega), Madde, Traspedi-
AVTOMOBILSKE CESTE
(Nadaljevanje s 3. strani)
ni, Mazzanti (Bonatti), Bon-fanti (Bonatti).
PIŠA:
Annibale; Lenzi, Gasparoni; Barontini, Federici, Gonfianti-ni; Manservisi, Gasparini (Gu-glielmoni), piaceri, Joan, Cos-ma.
BOLOGNA:
Vavassori; Roversi, Ardizzon; Cresci, Janioh, Gregorl; Pace, Bulgarelli, Muiesan, Turra, Sa-voldi.
NAPOLI:
Zoff; Nardin, Panzanato; Sten-ti, Guarneri, Montefusco (Zur-lini); Salvi, Juliano, Altafini, Sala. Barison (Nielsen).
ATALANTA:
De Rossi; Poppi, Nodari; Pe-lagalli, Dotti, Bertuolo; Novel-lini (Nastasio), Milan, Clerici, DelTAngelo, Incerti (Sironi).
MILAN:
Cudicini; Anquilletti, Schnel-linger; Rosato, Malatrasi, Tra-pattoni; Fogli, Lodetti, Sorma-ni, Rivera, Prati.
in bi po dolini Kolubare in Ibra, ipimo čačka in preko gore Ko-paonik mimo Prištine vodila do Kumanova od tod pa bi se nadaljevala z enim krakom proti Djevdjeliji, z drugim pa do Bi-tolja. Čeprav smo rekli, da osnovni načrti že obstajajo, imajo strokovnjaki še vrsto pripomb in načrt zato še ni sprejet, pa čeprav je gradnja avtomobilske ceste med Novim Sadom in Beogradom najavljena že za prihodnje leto.
Proti koncu tega desetletnega obdobja bi bilo pričakovati, da se bodo lotili uresničevanja načrta avtomobilske ceste, ki bi vodila nekako vzporedno s sedanjo Jadransko magistralo, vendar pa na notranji strani gorovja, ki se razteza vzdolž Jadrana. Ta cesta bi se začela nekje s ceste, ki bo povezovala Zagreb z Roko, in bi nato preko Knina, Sinja, Čapljine, Trebinja in Nik-šiča vodila vse do Titograda, cd tod pa bi preko Ko'ašina in Ko-smeta nadaljevala v Makedonijo.
V Jugoslaviji zgradijo sedaj letno okoli 250 kilometrov sodobnih cest. Po sedanjih načrtih bi se gradnja cest nadaljevala tako skozi prihodnje desetletje z enako naglico, le da bi cestno mrežo odslej gradili bolj sistematično v povezavi z domačimi in evropskimi magistralami in bi jih seveda gradili ponekod širše, na nekaterih bolj prometnih relacijah že prave avtomobilske ceste. Sicer pa nam načrte o novih naglih in avtomobilskih cestah, ki so v programu, najbolj nazorno prikazuje gornji črtpž.
■ JOE IUGGINS
Pogojni odpust
Crandell je pričel spraševati :
«Torej v tem zavodu ste že od leta 1941?»
Sivolasa miss Hudson se je trudno in potrpežljivo nasmehnila. «Da, sir, mislim, da sem tu še od leta 1941.»
vObsojeni ste bili na dosmrtno ječo?»
«Da, sir.»
Listal sem po svežnju spisov, ki je ležal prea menoj.
«Obsodili so vas zaradi u-mora — zastrupili ste svojo teto.»
«Da, sir, zastrupila sem svojo teto.«
icZakaj ste to storili?« sem jo vprašal in jo pogledal
Njen obraz se je zresnil
«Ker je streljala na taščice. Vedela je, da sem jih rada o-
pazovala s kuhinjskega okna, zato jih je ubijala.«
Vse to smo seveda že vedeli. Toda, če pride kaznjenka pred odbor za odpust, jo je treba ponovno zasliševati. Menim, da je to potrebno zaradi odločitve ali jo smemo predčasno pogojno odpustiti ali ne.
Amos Whitman, tretji član našega odbora, se je oprl na komolce in se nagnil naprej:
«Iz vseh spisov je razvidno, da ste se v tem zavodu ves čas vzorno vedli. Niti ene črne točke ni v vašem spričevalu o vedenju.»
«Nobene ni, sir,» je dejala miss Hudson. «In v vseh petindvajsetih letih me niso niti enkrat opominjali ali grajali.«
| Njen pogled je begal po sobi
In se ustavil pri oknu. ((Osemintrideset let sem imela, ko sem prišla v ta zavod.«
Whitman je listal po spisih. «Leta 1953 ste smeli prositi za pogojni odpust. Odtlej ste petkrat prosili za odpust, a so vašo prošnjo vselej zavrnili«
«Tako je, sir,« je rekla, ((petkrat so mojo prošnjo zavrnili.«
VVhitman je pogledal Cran-della, nato mene pa se zopet obrnil k miss Hudson: «Ali morda veste, zakaj so vašo prošnjo zavrnili?«
Njene veke so trznile:
«Ne vem, sir.«
Pričel sem čečkati po platnicah spisov pred seboj.
«Ali še žive kaki vaši sorodniki?« sem vprašal.
Zmajala je z glavo. «Zdl se mi, da nimam nikogar več.«
«Morda imate prijatelje in znance?«
«Ne, sir, nisem imela prijateljev.«
Nekaj časa sem jo molče opazoval. «Imate prijatelje tu v ječi?«
Za hip je zaprla oči, kakor da bi razmišljala. Nato je povedala:
«Da, sir, tu imam več prijateljev.
Vsi so tako dobri z menoj!«
Spraševali smo jo še nekaj minut, nato smo ji dovolili oditi.
Amos VVhitman je šele pred kratkim postal član našega odbora. «Kratko in malo ne razumem,« je dejal, že leta 1953 bi jo lahko bili pogojno odpustili, a vendar so njeno prošnjo petkrat zavrnili.«
Crandell se je smehljal.
«Samo zato, ker ima kdo pravico do pogojnega odpusta, to še ne pomeni, da mu moramo to pravico tudi priznati kot nekaj samoumevnega.«
«Razumem,» Je odgovoril VVhitman, «t,oda zakaj so zavrnili njeno prošnjo? Njeno vedenje v zavodu je bilo vzorno in brez graje. Pomislite tudi na njeno starost. Ko je imela petdeset let, je prvič prosila za odpust, že to dej-
stvo samo bi smelo zadoščati da ne bi bili ničesar tvegali, če bi jo že takrat predčasno odpustili.«
«Če hočemo biti pošteni,« sem povedal, «se moramo seveda pozanimati tudi za njena leta. Zdaj jih ima triinšestdeset. Kaj bo počela, če jo odpustimo? Ali bo našla še kje zaposlitev? In kakšen poklic naj opravlja?«
Whitmana je to očitno prizadelo. «Ali naj po vaših besedah sklepam, da mora miss Hudson ostati v ječi samo zato ker je prestara?«
Crandell je zmaja, z glavo.
«Sodne oblasti pričakujejo od nas, da v takih primerih odločamo po naši vesti in presoji, Amos. A tu ne gre za starost. Miss Hudson je večkratna morilka.«
VVhitman je nagrbančil čelo In listal po spisih «Prišla je v ječo, ker je umorila svojo teto. Ničesar več ni najti v spisih.«
Pojasnil sem mu: «V enem
mesecu so umrli njen stric, že omenjena teta in dve sestrični. Ko so izkopali njihova trupla, so našli v njih smrtno nevarne doze arzenika. Državni tožilec pa je menil, da zadošča že obtožba zaradi u-mora tete »
Whitman se je v zadregi nakremžil. «ln kakšne vzroke je navedla za umor teh svojih sorodnikov?«
((Strica je zastrupila, ker je z bičem udriha’ po konjih,« sem pojasnil, ((sestrični je kaznovala, ker sta dali utopiti leglo mladih mačk.«
Crandell se je smehljal.
«Se vam zdi, da jo smemo spustiti zopet v svet, Amos? Saj je zmožna, da umori vsakega, ki ga bo videla, da sla bo ravna z živalmi.«
Prižgal sem si cigareto m potegnil nekaj dimov, preden sem povedal: «Ko je imela dvanajst let. je zgubiia starše Njen stric in njena teta sta jo vzela k sebi. Živeli so na neki oddaljeni farmi. Po za-
pisniku o razpravi sta jo teta in stric držala kot ujetnico. Seveda ne smemo vzeti tega dobesedno, vendar pa ji nista dovolila nobenih prijateljic in lepih oblek, nobenih obiskov ali sprehodov. Vrhu tega je morala opravljati ku hinjska in vsa druga hišna dela.«
Whitman se je vzravnal:
«In slednjič je cosegla triinšestdeset let. Mar me ne razumete? Tu je vendar izvor vsega zla Ni jih umorila zato, ker so tepli konje, utopili mačkice in streljali taščice, pa četudi sama pravi tako. Umorila jih je zato, ker so ji uni čili življenje.«
Crandell se Je praskal po bradi. «Ne vem. Samo trgovec sem in skušam pravici pomagati tako, da kot dober držav ljan sodelujem v tem odboru za odpust kaznjencev. Nisem psihiater.« Obrnil se je k me ni: «Pač pa ste to vi Kaj menite, doktor o tej stvari?«
Ob tem letnem času kažeta
hiša in vrt moje žene posebno lepo sliko. Skozi okno jedilnice sem opazoval ženo, ki se je zunaj na trsti igrala s Princem, našim mladim ovčarjem.
Miss Hudson je pravkar pogrinjala mizo. «Zares ne vem, kako bi se prebijala skozi življenje, če me vi ne bi bili vzeli v službo, gospod doktor,« je rekla.
Zunaj je pričel pes glasno lajati in nato cviliti.
Miss Hudson je stopila k oknu.
Nekateri ljudje skušajo vzgajati pse z ljubeznijo, drugi pa z bičem.
Zenici miss Hudson sta postajali vse večji in izraz njenega obraza je postal trd. Ne verjamem, da bi me slišala, če bi ji bil kaj rekel
Tiho sem se smehljal predse. ko sem videl, kako je moja žena znova dvignila bič. Vedel sem, da se je bom prav kmalu znebil.
UREDNIŠTVU- TRSI -	UL	MONTECCH1	b, 11., 1’ELEFUN 93-808 ln 94-638 — Poštni preda)	659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MaggiO 1/1, Telefon 33-82 - UPKAVA: TRSI - UL SV	FRANČIŠKA 41 20 - Telefon 37-338	»5-823 - NAKOCNINA: mesečno «111 lir -
vnaDrei četrtletna 2 250	lir	poli e’n- (K)	lir, celoletna 8.100 Ux SFRJ -'-nežna številka v	tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno Kil)	din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun; Založništvu tržaškega tiska
Trst 11-5374 - Za SFRJ; ADIT D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASU Cena oglasov: z,a vsak mm „ širm. enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, ostro-;	n \laii oglasi 4» Ib
bes**- _ oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ttSncietži Puhblicit.fi ftaliana« - Odgovorni urednik: Stanislav i-.nko - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst