ka kšna usoda nas čaka Nesreča in zastojn avtocestner ključku priOpčinah M Na Goriškem dvojezični smerokazi kmalu tudi na državni cesti št. 55 Trinkovci v Tržiču prikazali izsledke svojih raziskav P - .. L i r - i - y -i __e_l^!_Jn Primorski SOBOTA, 5. MAJA 2012 št. 105 (20.428) leto LXVIII. Gorica, ki bo šla na volitve, je že boljša Igor Devetak Zrak, ki ga danes vdihavamo v Gorici, je neprimerno manj strupen od tistega, ki smo ga vdihavali še v bližnji preteklosti zaradi predsodkov in pritiska nacionalistov, ki so svoj politični fevd redili z besedami čez manjšino in pre-komejne sosede. Nekatere izmed teh nacionalistov smo sicer našli tudi v občinski upravi, ki danes zaključuje mandat, a so si s časom nadeli prijaznejši obraz in se iz zdrave pameti, oportunosti, inercije ali udobnosti na upraviteljskem stolčku le znebili ostrin. Glavni tok politične razprave v pričakovanju na jutrišnje in ponedeljkove volitve se je tako preusmeril v povijanje idej za prihodnost mesta. A tudi tokrat ni šlo brez izjem. V desnosredin-skem političnem taboru se še najde trdnjavica, ki s trikolornim plamenom in z geslom »basta magnar a scrocco« strelja čez Slovence in Slovenijo. Kakor japonski vojak, ki se je boril še več desetletij po koncu vojne. Volitve bi lahko bile dobra priložnost za streznitev. Gorica je danes v marsičem boljša. Župan ni brez zaslug, saj so mu spremenjeni časi ponudili zgodovinsko priložnost, da kot politik desnega bloka prevetri mišljenje desničarjev ter v interesu mesta poišče zaupanje sosedov čez državno mejo in dialog z manjšino. Gorica je tudi po videzu drugačna, toda še daleč od tega, da bi se spravila na zeleno vejo. Ni se pobrala od krize zaradi odvisnosti od meje, pa je po njej udarila še splošna gospodarska kriza. Včeraj smo zapisali, da so cilji štirih županskih tekmecev sorodni, različni so njihovi recepti. Kandidati pa so med sabo različni zlasti po tem, kar želijo utelešati: kontinuiteto in pragmatizem, generacijsko zamenjavo, antipolitiko in podjetniško izkušenost. Med njimi je prevladal fair play, živci so popustili le ob omembi grajske vzpenjače. Na tem mestu ne moremo mimo ugotovitve, da je kandidat leve sredine, ki je poenotil koalicijo in prestal napade tistih, ki so ga hoteli z viška ali iz zasede sestreliti, s potrpežljivim delom zrasel v očeh ljudi. Prav tako ne moremo mimo ugotovitve, da se slovenščina pojavlja le na lepakih leve sredine, da so levosredinske liste posejane s slovenskimi imeni - nikoli prej jih ni bilo še toliko - in da so po ukinitvi rajonskih svetov za marsikoga volitve v Gorici okrnjene. Vendar ne moremo niti mimo ugotovitve, da bomo v samoto volilne kabine vstopali tudi s skrbmi zaradi davka IMU, naraščanja cen in stroškov, usode zdravstvenih storitev, stiske upokojencev, brezposelnosti očetov in mam, negotovosti sinov in hčera. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € egipt - Spirala nasilja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 23. maja V Kairu množičen protest proti vojaškemu svetu Vojska z oklepniki in streljanjem nad demonstrante zgonik - Slovenska banka podala lanski obračun Tudi z občnega zbora ZKB solidarnost Primorskemu ZGONIK - Sinočnji redni občni zbor Zadružne kraške banke (ZKB) v Zgoniku se je začel v znamenju solidarnosti Primorskemu dnevniku. Predsednik banke Sergij Stancich je člane seznanil, da je usoda časopisa spet na dnevnem redu in da je pod vprašanjem njegov obstoj v sedanji obliki. Skrčenje vsebin in obsega časopisa bi bila res huda škoda, saj rezanja državnih prispevkov ne moremo nadomestiti s svojimi močmi. Za problematiko Primorskega dnevnika pa so žal tudi drugi pro- blemi naše skupnosti, je opozoril Stancich, ki je na koncu izrazil solidarnost novinarjem in vsem uslužbencem, ki ustvarjajo slovenski dnevnik. Njegove besede so udeleženci občnega zbora potrdili z aplavzom. Na 4. strani KAIRO - Pred poslopjem obrambnega ministrstva v Kairu so včeraj izbruhnili hudi spopadi med protestniki in vojaki, nasilje pa se je nato razširilo še na okolico. Ranjenih je bilo 59 ljudi, v večernih urah pa je bil govor tudi o mrtvih. Pred ministrstvom je do nasilja med protestniki, ki demonstrirajo proti vladajočemu vojaškemu svetu, in varnostnimi silami prišlo že pred dnevi, ko je bilo ubitih devet ljudi. Zaradi tega je vojaški svet, ki v Egiptu vlada od sestopa Hosnija Mu-baraka z oblasti februarja lani, v četrtek sporočil, da pred ministrstvom ne bo trpel nobenih demonstracij več. Na 13. strani SSO za Primorski dnevnik in medijsko raznolikost Na 3. strani Zagonetna preiskava o »grljanskem mrliču« Na 7. strani Na Majenci postavili Drevo pravic Na 7. strani V Štarancanu gorelo v vrstni hiši Na 14. strani Primorje dobilo ameriškega partnerja Na 16. strani uplinjevalnik Cosolini proti Tondu TRST - Dežela FJK mora bolj kot gradnji plinskega terminala nameniti pozornost zastareli infrastrukturi, inovaciji in pretirani birokraciji, glede Trsta pa razvoju pristanišča, bonifikaciji onesnaženega območja in problematiki železarne. Predsednik FJK Tondo mora torej zasledovati rast in ne govoriti o upli-njevalnikih z edinim namenom pridobivanja konsenza pri članih deželne Con-findustrie. Tržaški župan Cosolini je tako odgovoril na nedavne Tondove izjave, ko je dejal, da želi zgraditi plinski terminal na tržaški obali. Tonda so kritizirali tudi sindikati. Na 6. strani MARINIGH I c^&n^e^loni/ J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE GANT WOOLRiCh iIOHH H.K H a O-FHM. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču I JonnaOro 2 Sobota, 5. maja 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Zaplet z nekdanjo Ljubljansko banko Bruselj: Hrvaška pripravljena na pogajanja pod okriljem Basla Evropska komisija na zahtevo Slovenije dopolnila četrtkovo stališče BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj dopolnila svoje stališče glede vprašanja Ljubljanske banke (LB). Izjavili so, da je Hrvaška potrdila pripravljenost na nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS) in da nimajo nikakršnih indicev, da se je to stališče spremenilo. Odločitev o pogajanjih pod okriljem BIS je bila po navedbah komisije sprejeta oktobra 2010 v času pogajanj o poglavju o prostem pretoku kapitala, čemur je sledilo pismo tedanjega ministra za finance, naslovljeno na BIS. "Nikakršnih indicev nimamo, da se je to stališče spremenilo in še naprej spodbujamo obe strani, naj dosežeta vzajemno sprejemljivo rešitev za to dvostransko vprašanje," so sporočili v tiskovni službi komisarja za širitev Štefana Fuleja. V četrtek so v Evropski komisiji v prvem odzivu dejali le, da poznajo zadnji razvoj dogodkov glede LB, da pa gre za dvostransko vprašanje in da obe državi spodbujajo, naj poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev. Na slovenski strani so izrazili nezadovoljstvo s četrtkovo izjavo. Veleposlanik pri EU Rado Genorio je v pogovorih s kabinetom predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa in kabinetom komisarja Fuleja izrazil začudenje in presenečenje nad četrtkovim stališčem. Četrtkova izjava je namreč po njegovih besedah v nasprotju z uradnim stališčem komisije, zapisanim v rednem letnem poročilu o napredku Hrvaške iz oktobra 2011 ter v sklepih Sveta za splošne zadeve in tudi Evropskega sveta. Evropski komisar za širitev Štefan Füle arhiv slovenija - Od danes do 1 2. maja vrsta prireditev v okviru tedna Evrope Na ogled tudi šestnajst filmskih uspešnic vrhunec koncert na Kongresnem trgu LJUBLJANA - Po vsej Sloveniji se bo danes začelo dogajanje ob Tednu Evrope 2012, ki letos poteka med 5. in 12. majem. Odprl ga bo Filmski teden Evrope, ki v devet slovenskih mest prinaša šestnajst evropskih filmskih uspešnic. Vrhunec praznovanj bo koncert na prostem v Ljubljani 8. maja, na predvečer dneva Evrope. Ves teden bo še posebej pestro v Mariboru, kjer bo z informacijami o delu, študiju in bivanju v drugih državah članicah gostovala evropska kampanja Mladi in mobilnost, so sporočili s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. S štiridnevnim programom predstavitev, okroglih miz in dnevnega razvedrilnega dogajanja bo šotor pobude Mladi in mobilnost skušal predstaviti številne priložnosti, ki jih ponuja EU. V Hiši EU v Ljubljani bodo v letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti v ponedeljek, 7. maja, organizirali Dan odprtih vrat, kjer bodo obiskovalce nagovorili predstavnik Informacijske pisarne in ambasadorji medgeneracijske solidarnosti. V Centru Evropa v Ljubljani bo prav tako v ponedeljek potekala prireditev Evropa z druge strani, kjer bodo obiskovalci lahko poslušali pogovor z uspešnimi posamezniki iz držav zunaj EU. Na sprehajališču Breg bo v torek bazar Evropa številnih generacij, na katerem se bodo predstavile organizacije, dejavne na področju aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Vrhunec dogajanja bo tradicionalni večerni koncert ob dnevu Evrope in prazniku Ljubljane z naslovom Evropa Ljubljani \u2212 Ljubljana Evropi, 8. maja na Kongresnem trgu. V umetniškem programu bo z uverturami in arijami iz znanih evropskih opernih del nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Simona Krečiča ter s solistoma Janezom Lotričem in Mi-haelo Komočar. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo v sredo tudi Zaključna prireditev 13. natečaja Evropa v šoli z naslovom Jaz tebi radost \u2212 ti meni modrost, kjer bodo najboljšim mladim ustvarjalcem likovnih, literarnih, fotografskih in video del, projektnih nalog ter avtorjem spletnih strani podelili priznanja in nagrade. Dogajanje bo pestro tudi v številnih drugih slovenskih mestih, kjer bodo potekale prireditve za vse generacije, organizirali bodo evropske vasi, stojnice z informativnim in promocijskim gradivom o EU, nagradne igre, filmske projekcije in predavanja. Filmski teden Evrope bo potekal v devetih slovenskih mestih. V kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Sežani, Slovenj Gradcu, Izoli, Novi Gorici in Radovljici bo brezplačno na ogled šestnajst izbranih filmov sodobne evropske kinematografije. V iz- boru so pristali filmi, med katerimi so nagrajenci festivalov v Cannesu, Benetkah in Berlinu kot tudi prejemniki nagrade evropskega parlamenta LUX, ki naj bi prek promoviranja filma spodbudila diskusijo o aktualnih evropskih družbenih problemih. Filmski teden bo v ljubljanskem Kinodvoru danes zvečer uvedel v Cannesu nagrajeni film bratov Dardenne Fant s kolesom. V devetih mestih po Sloveniji bodo prikazali še filme Submarino Thomasa Vinterberga, komični triler Policist z našo Katarino Čas v režiji Johna Michaela McDonagha, Melanholijo Larsa von Trierja, Le Havre Akija Kaurismäkiija, animirani film Dominique Monfery Hiša pravljic, Boljši svet Susanne Bier, madžarsko dramo Kornela Mundruczo Delta, akcijsko dramo Božji bojevnik Nicolasa Windinga Refna, Sneg na Kilimandžaru Roberta Guediguiana, dansko dramo R v režiji Tobiasa Lindholma in Michaela Noerja, Avgustovsko kosilo italijanskega režiserja Giannija Di Gre-goria, Masaker Romana Polanskega, psihološko dramo Ilegalen Olivierja Masset-Depasseja, Circus Fantasticus Janeza Burgerja in 35 šilc ruma režiserke Claire Denis. Brezplačne vstopnice za projekcije Filmskega tedna Evrope 2012 so na voljo na vseh blagajnah kinematografov Art kino mreže Slovenije, ki sodelujejo pri projektu. (STA) SKGZ poziva k udeležbi na upravnih volitvah TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza vabi vse volilne upravičence, da se jutri in v ponedeljek 7. maja množično udeležijo upravnih volitev in tako uveljavijo svojo državljansko pravico. Pomembno je tudi, da se vsi Slovenci opremimo z dvojezičnimi volilnimi izkaznicami, za katere lahko zaprosimo pri pristojnih občinskih uradih, piše v pozivu SKGZ. Ljubljančanu zasegli več kot 130 sadik konoplje LUCIJA - Piranski policisti bodo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami kazensko ovadili 29-letnega Ljubljančana, ki je na vikendu v lasti svoje babice v Luciji gojil konopljo. Med hišno preiskavo so policisti našli več kot 130 vrtnih posod s konopljo, so sporočili s Policijske uprave Koper. Ljubljanski policisti so mu prostost odvzeli aprila in ga nato v nadaljnjo obravnavo predali piranskim policistom, ki so opravili več hišnih preiskav na območju Lucije in Ljubljane. V Luciji so odkrili posebej prirejen prostor za gojenje konoplje, kjer so bile nameščene vse naprave za vzpodbujanje rasti, so zapisali na koprski policijski upravi. Policisti so zasegli različne elektronske merilnike vlage in temperature, prezračevalni sistem, grelce, luči in namakalni sistem. Poleg vrtnih posod s konopljo so našli še vreče s posekanimi sadikami in posušeno drogo, so sporočili s Policijske uprave Koper in dodali, da Ljubljančan ni odvisnik ter da do sedaj še ni bil kaznovan. Carinski urad svari pred kršitvami nenamenske uporabe goriva LJUBLJANA - Slovenski Generalni carinski urad opozarja na kršitve pri nenamenski uporabi goriva, ko prevozniki namesto dizelskega goriva vse pogosteje uporabljajo kurilno olje. Prevozniki tovornih vozil, ki za pogon uporabljajo nedovoljen cenejši energent, lahko tako predstavljajo nelojalno konkurenco, svari urad. Razlika v primerjavi z dizelskim gorivom znaša pri enem samem točenju tudi nekaj sto evrov, tako da lahko prevozniki svoje storitve opravljajo po nižjih cenah, so v sporočilu za javnost zapisali na Generalnem carinskem uradu. V zadnjem mesecu se je število odkritih kršitev v tovornem prometu povečalo za skoraj 50 odstotkov, med kršitelji pa po podatkih carinskega urada prevladujejo predvsem tujci. Predpisana globa za take kršitve je za pravne osebe 2000, za fizične pa 400 evrov. ljubljana - Pogajanja v javnem sektorju Koalicija stavkajočih sindikatov zavrnila zadnji vladni predlog Vlada predlagala devetodstotno znižanje plač proces o patrii - Zaprosilo z Dunaja prišlo šele 23. aprila Sodišče: Vabila slovenskim pričam vročena tik pred 1. majem LJUBLJANA - Koordinacija stavkovnega odbora javnega sektorja je včeraj soglasno zavrnila zadnji predlog slovenske vlade, s katerim ta predlaga devetodstot-no znižanje plač v javnem sektorju, s 1. junijem znižanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja za 50 odstotkov in izločitev predlogov o standardih in normativih iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Stavkovni odbor je tako preučil odgovor vlade, ki so ga prejeli popoldne in predlog zavrnil soglasno, saj je bil zanje po besedah vodje koordinacije stavkovnega odbora javnega sektorja Branimirja Štruklja razočaranje. Vladi v odgovoru sindikati pojasnjujejo, da se sicer z umikom standardov in normativov strinjajo, vendar jih je treba dogovoriti s socialnimi partnerji oz. ne pristajajo na tritedenski rok, ki je po besedah Štruklja enostranski. Ob tem vztrajajo, da bi bilo to treba izpeljati z aneksi h kolektivnim pogodbam. Sindikati opozarjajo tudi, da se vlada ni opredelila do zahtev na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, ki so bile opredeljene v sklopu podskupi- ne, ki jo je vodil minister za šolstvo Žiga Turk. Prav tako opozarjajo, da se vlada ni opredelila do zahteve po plačilu stavke, je pojasnil Štrukelj. Vlado Štrukelj poziva, naj sprejme zadnji predlog sindikatov, sicer se bo prihodnji teden verjetno sestala koordinacija stavkovnih odborov in nekateri sindikati oblikovali stavkovne odbore. Potem bodo ali lahko stopnjevali stavko ali pa jo obrnili v zbiranje podpisov za referendum o zakonu o uravnoteženje javnih financ, je pojasnil Štrukelj. Vlada je v četrtek zavrnila sindikalni predlog, v katerem sindikati pristajajo na 8-odstotno znižanje plač, saj da na manj kot 10-odstotno znižanje plač vlada ne more pristati. Koalicija se bo glede morebitnih dopolnil k zakonu za uravnoteženje javnih financ odločila jutri na srečanju vlade s poslanci koalicije. V ponedeljek se sicer izteče rok za vložitev dopolnil k predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ. Tako ga bodo v ponedeljek popoldne obravnavali člani odbora DZ za finance, DZ pa ga bo obravnaval na izredni seji, ki se bo predvidoma začela v četrtek. (STA) LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj sporočilo, da so bila vabila slovenskim pričam na sojenje o Patrii na Dunaju vročena tik pred prvomajskimi prazniki. Kot so pojasnili, so zaprosilo za zaslišanje s sodišča na Dunaju, kamor je bil v četrtek vabljen tudi premier Janez Janša, prejeli šele 23. aprila, preiskovalna pisarna sodišča pa dan kasneje. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so se tako odzvali na poročanje avstrijske tiskovne agencije APA, ki ga je povzela tudi STA, da je dunajsko sodišče vabilo za pričanje slovenskih prič poslalo že 27. marca. "To pomeni, da naj bi ga ljubljansko okrožno sodišče dobilo vsaj v začetku aprila," so zapisali in ob tem poudarili, da so ga prejeli šele 23. aprila. Zato so po mnenju sodišča mediji objavili napačne in zavajajoče informacije. Kot so še sporočili z okrožnega sodišča, je pristojna preiskovalna sodnica 24. aprila izdala odredbo, da se vabljenim pričam vročijo sodna pisanja preko sodnega vročevalca. Ob tem so pojasnili, da je bi- lo zaprosilo z dunajskega sodišča poslano v nemščini s prošnjo, da se priložena vabila za zaslišanje prič vročijo Ivanu Janši, Ivanu Črnkoviču, Mariji Črnkovič, Antonu Krkoviču, Juretu Cekuti in Jožetu Zagožnu. Vabila pričam so bila prevedena v slovenščino. Dodali so, da je sodišče vabilo Ce-kuti vročilo 24. aprila, Zagožnu 25. aprila, Mariji in Ivanu Črnkoviču pa 26. aprila. Premieru Janši vabilo ni bilo osebno vročeno, temveč je bilo 25. aprila dostavljeno na vlado. Podatka o tem, ali je bilo vabilo Janši dejansko vročeno, sodišče še nima. Tudi Krkoviču vabilo osebno ni bilo vročeno, pač pa je bilo prevzeto v vložišču ministrstva za obrambo. Na okrožnem sodišču so še poudarili, da je preiskovalna sodnica 30. aprila o vročitvah obvestila sodišče na Dunaju. Sporočilo o vročitvah je bilo poslano po faksu in po elektronski pošti. Slovenske priče, med njimi Janša, so bile v četrtek povabljene na sojenje v zadevi Patria, ki poteka na Dunaju. Prič na sodišče ni bilo. Janša ter zakonca Črnkovič in Cekuta so se opravičili, opravičila pa nista posredovala Krkovič in Zagožen. Sodnica Maria Zöllner na dunajskem sodišču namerava zaradi četrtkove odsotnosti slovenskih prič pripraviti zaslišanje prek videokonference, na kar so pripravljenost izrazile tudi same priče, tudi Janša. Dunajski proces proti petim obtoženim, ki so med drugim obtoženi podkupovanja in industrijskega vohunjenja, je povezan s prodajo 135 oklepnikov finskega podjetja Patria Sloveniji leta 2006. Pri 278 milijonov evrov vrednem poslu naj bi bile v igri milijonske podkupnine posameznikom, s katerimi naj bi poskušali iz posla izločiti slovensko Sistemsko tehniko, sicer partnerja avstrijskega proizvajalca oklepnikov Steyr Daimler Puch Spezialfahrzeuge. Avstrijski lobist Hans-Wolfgang Riedl in podjetnik Walter Wolf naj bi podkupnine spravila do pomembnih ljudi v Sloveniji. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 5. maja 2012 3 GORICA - Sporočilo z zasedanja izvršnega odbora SSO za Primorski dnevnik in medijsko raznolikost Na seji so se tudi zavzeli, da bi Slovenci v Reziji dobili svoj kulturni dom GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na rednem zasedanju v sredo v Gorici govoril o številnih vprašanjih. Kot piše v tiskovnem sporočilu, se je ob odprtju seje deželni predsednik SSO Drago Štoka spomnil na msgr. Viljema Žerjala in izpostavil njegovo požrtvovalno delo za versko življenje v slovenskih župnijah na Tržaškem in Goriškem. Msgr. Žer-jal pa je bil tudi zelo dovzeten za ohranjanje slovenske indentitete, kulture in jezika in je to spodbujal kjerkoli je služboval. Njegova izguba postavlja še enkrat v ospredje pereč problem pomanjkanja slovenskih duhovnikov v zamejstvu, ki so vedno imeli nezamenljivo vlogo pri širjenju Evangelija in krščanskih vrednot, ohranjanju slovenstva, medgeneracijski vzgoji in gojenju pomembnega sožitja med različnimi kulturami, poudarja SSO. Štoka je v svojem poročilu izpostavil tudi številna srečanja in obiske, ki jih je bil imel Svet slovenskih organizacij, posebno pozornost pa je izvršni odbor posvetil vprašanju zamejskega tiska in kriznega stanja na Primorskem dnevniku. Štoka je poročal o srečanju s sindikalnim predstavništvom novinarjev in uslužbencev Primorskega dnevnika. IO je še enkrat podprl dejstvo, da je slovenski dnevnik neobhodno potreben. V tem smislu bo SSO naredil vse za obstoj in uspešen razvoj Primorskega dnevnika kot manjšinskega medija Slovencev v Italiji. Poudarjeno pa je bilo, da gre upoštevati tudi ostale medije, ki imajo nezamenljivo vlogo. Medijska raznolikost je pomembno bogastvo, ki jo je potrebno ohraniti, pa čeprav gre upoštevati sodobne razmere in težnje. Nevarno pa bi bilo, če bi to raznolikost krčili le na podlagi finančnih kriterijev. Svet slovenskih organizacij se je tudi podrobno seznanil z vprašanjem, ki zadeva pomanjkanje doma za Slovence v Reziji. V zadnjih časih so se stvari hudo zapletle z javno upravo, ki ne nudi potrebnih prostorov. Izvršni odbor je potrebo Slovencev v Reziji po gradnji lastnega kulturnega in prosvetnega doma odločno podprl, saj bi bilo brez tega kulturno in prosvetno delovanje močno okrnjeno in postavljeno pod vprašaj. Obravnavali so tudi priprave na srečanje z vladnim podtajnikom Save-rijem Rupertom, ki mu je italijanska vlada zaupala odnose s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. Izvršni od- Člani Izvršnega odbora SSO na seji v Gorici bor je pozitivno ocenil priprave in poudaril, da je pomembno, da se na ta prvi obisk manjšina pripravi čimbolj usklajeno ter se vladnemu podtajniku predstavi kot enotna skupnost. Na seji so tudi pozitivno ocenili potek številnih občnih zborov članic, na katere je bila krovna organizacija vabljena. Kljub težavnemu obdobju je še vedno čutiti veliko vital- nost, ki je izraz pripadnosti ter požrtvovalnega dela številnih ljudi, katerim gre priznanje in hvaležnost Sveta slovenskih organizacij, še piše v tiskovnem sporočilu SSO. AVSTRIJA - Šole Nagrajen tudi projekt o partizanih na Koroškem DUNAJ/CELOVEC - Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer in ministrica za šolstvo, kulturo in umetnost Claudia Schmied sta na Dunaju izročila nagrade zmagovalcem natečaja pod geslom »Zgodovina in tankočutnost za prihodnost«. V okviru natečaja je bilo oddanih 33 prispevkov, med nagrajenimi pa je tudi prispevek zasebne strokovne šole za socialne poklice II dobrodelne zveze Caritas na Koroškem za projekt »PartisanInnen in Kärnten«. K sodelovanju na prvem tovrstnem natečaju pod pokroviteljstvom zveznega predsednika Heinza Fischerja so bili vabljeni učenci od devete šolske stopnje naprej. V središču pozornosti pa je bil čas pred in po razglasitvi druge avstrijske republike 27. aprila 1945. Avstrijski zvezni predsednik Fischer je na slovesnosti ob izročilu nagrad poudaril, da je »pravilno presojanje sedanjosti in ustvarjanje sen-zibilnosti za dogodke v prihodnosti mogoče le ob izostrenem pogledu na zgodovino«. (I.L.) fjk - Sklep deželnega odbora Za 8 novih vlakov bo skrbela Trenitalia Dežela jih je kupila v Španiji, železniška družba pa bo med dobavo skrbela za celoten tehnični in kakovostni nadzor TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na včerajšnji seji sprejel besedilo dogovora, ki naj bi ga v kratkem podpisali z vodstvom družbe Trenitalia. S tem dogovorom bodo železniški družbi predali v upravljanje osem novih električnih vlakov, ki so jih kupili pri španski družbi "Caf Construcciones y Auxiliar de Ferrocarriles". Kot je povedal odbornik za prevoze Riccardo Riccardi, bo družba Trenitalia skupaj z Deželo nadzorovala rednost dobavljanja novih vlakov, preverjala kakovost, poskrbela za homologiranje in vsa ostala dela, ki zadevajo specifično tehnično usposobljenost, ki jo lahko zagotovi le železniško podjetje ne pa javna uprava. Za sporazum je Dežela za obdobje 2012-2013 namenila milijon evrov, ki bodo omogočili sestavo visoko kvalificirane tehnične ekipe. Nove vlake, za katere so odšteli 50 milijonov evro, so dolgi približno 92 metrov in imajo po 300 sedežev za potnike, bo špansko podjetje dobavilo do decembra letos, po potrebnih tehničnih pregledih, pa naj bi začeli voziti konec januarja leta 2013. V naslednjih mesecih bodo ustanovili tudi skupno delovno omizje, na katerem bodo v naslednjih mesecih razpravljali o podaljšanju sedanjega storitvenega dogovora, ki sta ga Dežela FJK in Trenitalia podpisali leta 2009 in naj bi veljal do leta 2014. Glede na včerajšnje sklepe deželnega odbora glede novih vlakov, pa bi lahko prišlo do predčasne razveljavitve storitvenega sporazuma. Dežela bo morala namreč najkasneje so 31. decembra leto razpisati natečaj za dodelitev opravljanja železniških storitev na območju Furlanije-Julijske krajine. Odbornik Riccardi »nadzira« sestavljanje enega od novih vlakov nabrežina - Včeraj Odgovorna urednika PD in Liberazione o financiranju časopisov NABREŽINA -Na pobudo deželnega svetnika Igorja Kocijančiča sta se včeraj v Kamnarski hiši v Na-brežini srečala odgovorni urednik dnevnika Liberazione Dino Greco in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udo-vič. Oba dnevnika sodita v seznam številnih ogroženih časopisov, ki so se znašli v težavah zaradi krčenja državnih prispevkov. Srečanje, ki se ga je med drugimi udeležila tudi pokrajinska sekretarka SIK Bruna Zorzini Spetič, je bilo priložnost za izmenjavo informacij o položaju dveh dnevnikov. Poudarek je bil dan potrebi, da snujoči nov vladni pravilnik za javne prispevke časopisom onemogoči dosedanje zlorabe. Predvsem pa naj zagotovi dejansko pluralnost informacije, v to pa nedvomno sodijo manjšinski časopisi, ki morajo imeti v založniški panorami poseben položaj zaradi izjemne vloge, ki jo odigravajo v manjšinskih skupnostih. benečija - Jutri in v ponedeljek volitve župana tudi v Sovodnji Kandidati trije, favorita ni Za mesto prvega občana kandidira tudi Slovenec Germano Cendou - Njegova protikandidata Maria Loszach in Paolo Cariola SOVODNJA - Jutri in v ponedeljek bodo novega župana izbirali tudi v občini So-vodnja v Benečiji, ki jo je približno eno leto vodil komisar Daniele Damele, potem ko je lani zaradi nesoglasij med člani leta 2009 izvoljene občinske uprave odstopila večina občinskih svetnikov. V Sovodnji se za županski stolček potegujejo trije kandidati: Slovenec Germano Cendou, bivša županja Marisa Loszach in bivši podžupan Paolo Cariola. Prav nesoglasja med njima so botrovala predčasnemu koncu prejšnje uprave. Favorita je vsekakor zelo težko napovedati. Nekateri sicer največ možnosti pripisujejo bivšemu podžupanu Carioli, drugi pa računajo na to, da bosta bivša upravitelja drug drugemu pobrala glasove, kar bi lahko omogočilo uspeh Cendoua. Germano Cendou je kandidat občanske liste. V osemdesetih letih je bil med njenimi ustanovitelji. Med letoma 1995 in 1999 je bil odbornik, v letih od 2004 do 2009 pa podžupan, tako da ima že veliko izkušenj na upravnem področju. Znan je tudi po svoji civilno-družbeni angažiranosti in sodeluje v številnih rekreacijskih in kulturnih društvih v Nadiških dolinah. Je na primer predsednik zbora Pod lipo in eden izmed stebrov Planinske družine Benečije, nastopal pa je že tudi z Beneškim gledališčem. Občanska lista je pred tremi leti prejela 36,19 odstotka (135 ) glasov, na vsaj tolikšno podporo njeni predstavniki računajo tudi letos, ko si vsekakor nadejajo, da bo končni rezultat zanje ugodnejši. Marisa Loszach je po prejšnji spodleteli izkušnji dolgo časa razmišljala, če bi ponovno kandidirala ali ne, na koncu pa se je odločila, da spet sodeluje v volilni tekmi. Leta 2009 je njena lista prejela 63,81-odstotno podporo (238 glasov), na njej pa je tedaj kandidiral tudi Paolo Cariola, ki je prejel 25 preferenc. Pred tremi leti je bilo volilnih upravičencev manj kot 700, volilna udeležba pa je bila 56-odstotna. Rezultat volilne izkušnje v Sovodnji bo ključnega pomena tudi za razmerje sil v bodočem združenju gorskih občin, saj bi lahko postal novi župan Sovodnje jeziček na tehtnici in bi torej pogojeval usmeritev in programe novonastalega združenja. (NM) Germano Cendou nm 4 Sobota, 5. maja 2012 GOSPODARSTVO banke - Sinoči v Zgoniku občni zbor Zadružne kraške banke Prihodnost je še bel list, a zaupanja in volje ne manjka Kljub nadaljevanju krize je banka tudi lani dobro poslovala - Razdelila je skoraj 340.000 evrov podpor ZGONIK - Tudi lansko poslovno leto Zadružne kraške banke (ZKB), tako kot že predlansko, je zaznamovala kriza, gospodarstvo še naprej trpi, toliko želena ponovna rast pa je vse prej kot na obzorju, je v uvodu poročila o lanskem poslovanju na včerajšnjem občnem zboru članov povedal predsednik banke Sergij Stancich. Množica članov, zbranih v Športno-kulturnem centru v Zgoniku, je prisluhnila orisu svetovnih in italijanskih makroekonomskih razmer s posebnim ozirom na gospodarska gibanja v Furla-niji-Julijski krajini. V poglavju o bančnem sistemu v državi in deželi je predsednik izpostavil, da je položaj sistema zadružnih bank znatno boljši kot tisti, v katerem se nahajajo ostale banke. Izčrpno poročilo, v katerem je Stancich prihodnost označil za še vedno »bel list« zaradi težav, v katerih se nahajata Evropa in njena valuta, pa vendarle pušča prostor za optimizem: »Navdaja nas želja po novem uspehu, ki je zmes zavedanja in volje. Zavedamo se truda, ki ga ta proces zahteva, obenem pa čutimo voljo do uspeha. Za izhod iz krize so potrebni energija, mobilizacija in združevanje prizadevanj,« je dejal. Preden je predsednik prebral predlog za razdelitev čistega dobička, se je zahvalil uslužbencem za njihov konkreten prispevek k doseženim razultatom, posebna zahvala pa je veljala tudi vodstvu tržaškega sedeža Banke Italije. Vrnimo se k izstopajočim rezultatom lanskega poslovanja, ki jih je po Stancichu s številkami orisal še direktor banke Aleksander Podobnik. ZKB je - v nasprotju z drugimi bankami - tudi lani nadaljevala kreditno dejavnost, o čemer govori podatek, da se je vrednost posojil povečala za 3,15 odstotka. Kljub težavnosti trenutka je banka promovirala niz pobud v korist lokalnega gospodarstva, da bi ustregla potrebam svojih članov in strank. Upravni odbor je zato z zadovoljstvom ugotovil, da je kljub vsakodnevnim, objektivnim težavam podjetij, ki se težko obdržijo pri življenju zaradi plačilnega krča, in težavam ljudi, ki so se znašli v dopolnilni blagajni ali celo brez zaposlitve, pa tudi kljub visokim oslabitvam za kredite, kreditni portfelj ZKB posebno zdrav. Sporni krediti, katerih vrednost je sicer v absolutnih številkah visoka, so v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo upadli za kar 18,2 odstotka. Skupne vloge so lani zrasle za 3,9 odstotka glede na leto 2010, kar je posledica povečanja neposrednih depozi- Udeleženci sinočnjega občnega zbora Zadružne kraške banke v Športno-kulturnem centru v Zgoniku kroma tov za 2,9 odstotka in posrednih depozitov za 7,2 odstotka. Ob upoštevanju tržnih razmer je mogoče rast neposrednih depozitov (+2,9%) oceniti kot zelo dober rezultat, še posebno v primerjavi z ostalimi zadružnimi bankami v deželi, med katerimi se ZKB po rasti neposrednih vlog uvršča med najboljše. Razmerje med temeljnim kapitalom in tehtano tvegano aktivo znaša 17,16 odstotka, medtem ko je deželno povprečje 14,20 odstotka, kar pomeni, da je ZKB bolj kapitalizirana v primerjavi s povprečjem sistema in še toliko bolj v primerjavi z »velikimi« bankami. Dobiček lanske poslovne dobe znaša 216.372 evrov. Na končni rezultat bilance so v največji meri vplivale oslabitve in rezervacije, ki jih je morala banka izvesti zaradi učinkovanja krize. Posamezni krediti, ki so bili izdani v preteklosti, so se v lanski poslovni dobi izkazali kot težko izterljivi tako zaradi stečajnih postopkov, v katerih so se znašle nekatere stranke, kot tudi zaradi prodaje hipotekarno zastavljenih nepremičnin po ceni, ki je bistveno nižja od tržne. Zvišali so se stroški za zaposlen-ce, ker je banka zaposlila nove usluž- bence, katerih je bilo ob koncu poslovne dobe 105. V poslovni dobi 2011 je ZKB razdelila 339.311 evrov podpor raznim ustanovam in združenjem. Številke še enkrat potrjujejo, da je banka posebej pozorna na potrebe lastnega ozemlja, skupnosti in članov, in to kljub času, polnem neznank in težav. Tako visoki zneski, ki niso vezani na bančno poslovanje, so konkreten izraz zadružne in vzajemno-stne narave ZKB, je bilo poudarjeno na občnem zboru. Kot omenjeno, je predsednik Stan-cich predlagal, da občni zbor 209.880 evrov čistega dobička nameni v zakonito rezervo, preostalih 6491 evrov pa v vzajemne sklade za promocijo zadružništva, kar so člani odobrili. Sledilo je še poročilo nadzornega odbora, ki ga je prebral predsednik Stevo Kosmač. Občni zbor je po poročilih pozdravil predsednik deželne zveze zadružnih bank BCC FVG Giuseppe Graffi Brunoro, ki je med drugim dejal, da se v tej krizi morda preveč govori o gospodarski rasti in premalo o razvoju. Sistem zadružnega kredita tudi po njegovi oceni kljubuje krizi bolje kot ban- čni sistem v celoti oziroma kot banke, ki niso tako povezane z okoljem, v katerem delujejo. Zadružni model je kljub svoji častitljivi starosti še vedno aktualen in bi ga bilo morda vredno posnemati, je še menil Brunoro. Kot član se je v vlogi predsednika Zadruge Primorski dnevnik zahvalil za solidarnost Giorgio Kufersin, ki je izrazil strinjanje s Stančičevo oceno, da je kriza dnevnika nevarna za vso našo narodno skupnost. V imenu ZSŠDI se je banki zahvalil za pomoč slovenskemu športu Ivan Peterlin, pozdrave v imenu Kmečke zveze in Lokalne akcijske skupine pa je izrazil Franc Fabec. V imenu SDGZ je občni zbor pozdravil Alan Oberdan, v imenu SSO pa je banki čestital za opravljeno delo njegov predsednik Drago Štoka. Na dnevnem redu zborovanja so bile nekatere statutarne obveznosti in volitve štirih članov upravnega odbora, ker je dosedanjim potekel mandat. Skupščina je sprejela predlog upravnega odbora in ponovno izvolila dosedanje člane Marina Kokorovca, Mitjo Ozbiča, Fa-brizia Polojaza in Walterja Stanisso. Vlasta Bernard ronke - Deželni odbor potrdil Sergia Dressija za predsednika letališke družbe Letališče v prodajo še letos Deželna uprava že pripravila osnutek razpisa za strateškega partnerja - Dressi napovedal nagrado uslužbencem za storilnost TRST - Razpis za strateškega partnerja deželnega letališča FJK v Ronkah bo objavljen do konca leta, je včeraj na novinarski konferenci v Trstu napovedal deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi. Deželna uprava si po njegovih besedah želi, da bi se na razpis prijavila podjetniška naveza, ki bi jo vodila beneška letališka družba Save. »Stike smo imeli, vendar na koncu odloča konkurenca med ponudbami,« je dodal odbornik. Deželni odbor je po Riccardijevih besedah že pripravil osnutek razpisa, o katerem se je tudi že izrazilo ministrstvo za infrastrukture, manjka pa še mnenje ministrstva za gospodarstvo in zavoda za civilno letalstvo Enac. »Temeljnega pomena sta upravljanje in nadzorovanje zastavljenih ciljev, ti pa so ohranitev letalskih zvez, investicijski načrt in delovna mesta. V Tre-visu ima Save nadzor nad letališko družbo, vendar pogodba med družbeniki določa, da predsednika imenuje javni delničar,« je povedal Riccardi, predsednik deželnega odbora Renzo Tondo pa ga je dopolnil s trditvijo, da je letališče v Ronkah »eno od letališč severovzhodne Italije«, deželna uprava pa ima namen, da ga uveljavi kot eno izmed letališč severne Italije«. Tondo je govoril tudi o obnovitvi mandata predsedniku letališke družbe Aeroporto FVG Spa Sergiu Dressiju, ki je po Tondovih besedah že doslej vodil družbo »z veliko sposobnostjo in privrženostjo, kar je dalo svoje rezultate«. »Letališče ima danes dobrih 18 odstotkov več potnikov kot v preteklosti, zdaj pa je treba delati še boljše, ne samo v skrbi za bilanco letališča, ampak tudi glede na to, da dobro delujoče letališče koristi deželnemu gospodarstvu v celoti. Predsednik Dežele posebno ceni »socialni profil«, ki ga je upravljanju letališča vtisnilo sedanje vodstvo, saj je Dressi vedno izpostavljal, da »javna gospodarska družba ne more gledati samo na profit«. V zvezi s tem je Sergio Dressi včeraj na nekem posvetu v Vidmu povedal, da se je v času njegovega mandata povečala produktivnost dela, poslovni stroški pa so se znižali. »Uslužbencem bomo podelili približno tisoč evrov nagrade za produktivnost, katere pa ne bodo prejeli vodilni menedžerji,« je dejal. Na letališču je neposredno zaposlenih 150 uslužbencev, skupaj s posredno zaposlenimi pa jih je še dodatnih 1500. Kot je povedal predsednik letališke družbe, so v zadnjih mesecih na novo in za stalno zaposlili enajst pogodbenih uslužbencev, nekaj pa tudi takih, ki sodijo v zaščitene skupine (invalidi ipd.). Dressi je navedel še bilančne rezultate (152.000 evrov dobička iz lanskega poslovanja), navedel številke, ki kažejo na rast števila potnikov in poletov, in potrdil, da bo letališče do leta 2015 imelo tudi železniško postajo. I. EVRO 1.3132 $ +0/1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. maja 2012 evro (povprečni tečaj) valute 4.5. 3.5. ameriški dolar 1,3132 1,3123 japonski jen 105,41 105,49 kitajski juan 8,2812 8,2473 ruski rubel 38,8750 38,7824 indijska rupija 70,2230 70,1100 danska krona 7,4378 7,4378 britanski funt 0,81195 0,81125 švedska krona 8,9041 8,8713 norveška krona 7,5610 7,5405 češka krona 25,023 24,933 švicarski frank 1,2014 1,2014 madžarski forint 284,85 283,18 poljski zlot 4,1848 4,1629 kanadski dolar 1,2986 1,2917 avstralski dolar 1,2830 1,2762 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4048 4,4060 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6990 0,6989 braziljski real 2,5107 2,5340 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3053 2,3125 hrvaška kuna 7,4978 7,5170 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. maja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23875 0,46585 0,72740 LIBOR (EUR) - - - LIBOR (CHF) 0,07500 0,11167 0,18500 EURIBOR (EUR) 0,401 0,704 0,992 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.351,83 € +213/48 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. maja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,60 IMTTTDCI IDDDA H ,11 +5,66 KRKA 1 UKA KOPER 47,56 1003 -1,14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,00 198 00 +-2,62 +1,73 TELEKOM SLOVENIJE 71,95 +3,39 +2,79 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - ACDnnDnh/i i n ibi iama mn DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,80 1 20 -- ISIRADENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,30 +0,30 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 20,00 8,20 -- PROBANKA 5,80 7,50 -- SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 235,90 8,00 178 00 +0,00 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,10 13,90 -3,87 -0,71 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. maja 2012 -1/41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,43 83,5 1123 -0,16 -1,65 -1 84 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,03 +1,57 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,246 0,345 +0,45 +1,02 EDISON ENEL ENI 0,879 2,406 1632 +0,86 +0,00 FIAT FINMECCANICA 3,40 -2,22 -3,62 +1 25 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,088 9,8 -0,56 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,05 13 9 -0,47 -1 84 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 28,25 -0,46 -1 87 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 1,628 3,49 1 69 +0,34 PIRELLI e C PRYSMIAN 9,355 1196 -0,47 -3,06 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 34,82 -2,37 -4,47 -0 17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,49 4,14 -4,26 -1 24 TENARIS TERNA 0,839 13,86 -4,22 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,77 0,03 -0,07 -1,45 -1 42 UNICREDIT 2,496 2,698 -0,22 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,33$ -4/11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. maja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 607,26 +1,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.828,40 +0,42 FIRS, Banjaluka 825,75 1.793,61 AQA O.Q -0,43 -0,22 _L 1 £,1 LISICA i j, uojyiou -TJ-T SRX, Beograd - - BICY 1 /1Q1 AO _1 1/1 un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.992,04 -0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.047,84 2.644,54 -1,20 -2,22 S&P 500, New York 1.370,86 -1,49 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.284,44 6.561,47 5.655,06 -0,55 -1,99 -1,93 CAC 40, Pariz 3.161,97 -1,90 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.053,00 919,1 2.248,34 -1,83 -0,63 -1,69 Nikkei, Tokio 9.380,25 - STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.990,59 21.086,00 2.452,01 -0,34 -0,77 +0,49 Sensex, Mubaj 16.831,08 -1,87 / ITALIJA Sobota, 5. maja 2012 5 politika - Tajnika Demokratske stranke Pierluigi Bersani in Ljudstva svobode Angelino Alfano Severna liga bo pomagala ugrabitelju Martinelliju Davek na nepremičnine IMU je treba spremeniti Severna liga pa bo 25. maja na skupščini županov predlagala ukinitev družbe Equitalia MILAN - Davek na nepremičnine IMU je treba spremeniti. Bogatejši morajo plačati več, denar pa mora vsekakor ostati pretežno v občinskih blagajnah. Nenazadnje mora davek IMU veljati samo v letu 2012. To sta poudarila državna tajnika Demokratske stranke Pierluigi Bersani in Ljudstva svobode Angelino Alfa-no med snemanjem televizijske oddaje, posvečene temu vprašanju. Bersa-ni je bil mnenja, da je treba davek IMU »olajšati« oziroma znižati breme za davkoplačevalce. V ta namen je potrebno ustanoviti vzporeden davek na velika premoženja, je predlagal med drugim Bersani. Poleg tega mora ostati denar iz davka IMU v blagajnah občin, je še poudaril Bersani, ki morajo tudi postati avtonomne glede določanja vsote oziroma višine davka. Če pride do spremembe davka, bo treba torej upoštevati revnejše družine in samostojnost občin. Tajnik LS Alfano je pritrdil, vendar delno. Delali bomo na tem, da postane IMU »tranzitni« davek, ki mora veljati samo v letu 2012 in ki ga ne bo mogoče ponovno uvesti v naslednjih letih, je dejal Alfano. »Stanovanje je sveto,« je menil Alfano, »in je država že obdavčila denar, s katerim so lastniki kupili prvo stanovanje«. Sicer je Alfano tudi odločno zagovarjal odločitev prejšnje vlade Silvia Berlusconija, ki je ukinila davek na nepremičnine ICI. Pravijo, da je to bila napaka, toda to odločitev bi ponovno sprejeli, je dodal Alfano. Bersani in Alfano sta tako posredno odgovorila tudi Severni ligi, ki vabi ljudi, naj davka IMU ne plačajo. Roberto Maroni je glede tega sklical skupščino ligaških županov, ki bo 25. maja in na kateri bodo odločili dodatne korake. Med predlogi bo ukinitev družbe Equitalia, zadolžene za terjatev davkov. To družbo naj bi v prihodnosti nadomestile občinske strukture ali deželne družbe, ki bi delovale zastonj in torej ne bi obremenjevale javnih blagajn. Pierluigi Bersani Angelino Alfano bologna - Njihovi možje so storili samomor zaradi gospodarske krize Vdove so protestirale zaradi brezupnih razmer BOLOGNA - Italijanske vdove, katerih možje so storili samomor zaradi razmer, v katerih so se znašli zaradi gospodarske krize v državi, so se včeraj zbrale v Bologni in protestirale pred tamkajšnjim davčnim uradom. Ženske, ki so se jim pridružili tudi številni brezposelni, so skandi-rale imena 70 oseb, ki so si vzele življenje zaradi brezupnih finančnih razmer. Število samomorov se je v Italiji od začetka gospodarske krize leta 2008 povečalo. Po navedbah združenja obrtnikov CGIA si je od začetka leta življenje vzelo 32 podjetnikov, največ v Venetu. Tu je samomor storilo deset ljudi. Leta 2011 so v Italiji zabeležili več kot tisoč samomorov, kar je bilo 24 odstotkov več kot leta 2008. Protest vdov CGIA je italijansko vlado že pozval, naj ustanovi solidarnostni sklad, ki bi podpiral Italijane, ki so zaradi krize zašli v hude težave. »Nimam službe in izgubila sem moža. Bojim se, da bo država sedaj od mene zahtevala še dodatne davke,« je dejala ena od zbranih vdov Tiziana Marrone. »Davki so tatvina,« je pisalo na plakatih, ki so jih nosile udeleženke protesta. Protestnice so sicer dejale, da je njihovo zborovanje popolnoma nepolitično in strankarsko neopredeljeno, z njim pa hočejo le izraziti svojo bolečino. V Bergamu pa se je v torek zgodil še en incident. Oborožen moški je zaradi finančnih težav vdrl v finančni urad v mestu in za talce vzel 15 ljudi. Predal se je šele po petih urah pogajanj s policijo. BERGAMO - Podjetnik Luigi Martinelli, ki je v četrtek oborožen vdrl v krajevni urad agencije za prihodke in zadržal 15 talcev (od teh enega do večera), je v zaporu obiskal senator Severne lige Roberto Calderoli v spremstvu poslanca SL Giacoma Stucchija. Martinelli je povedal, da so njegovi dolgovi v višini 44 tisoč in ne samo 1.000 evrov, kot so to poročala nekatera sredstva javnega obveščanja. Calderoli in Stucchi sta obsodila dejanje, vendar sta hotela razumeti vzroke, ki so privedli človeka do takega obnašanja. To so namreč situacije, ki jih lahko povzroči država, ko vidi v državljanih le sredstvo do denarja, sta med drugim povedala. Calderoli je tudi napovedal, da bo Severna liga pokrila stroške za odvetnika. Mar-tinellija bo branil odv. Matteo Brigandi. David di Donatello: slavje bratov Taviani RIM - Po Berlinu je tudi Rim nagradil zadnji filmski napor bratov Taviani. Njun film Cesare deve morire, ki sta ga posnela z milanskimi zaporniki, je namreč veliki zmagovalec letošnje podelitve nagrad David di Donatello. Film Paola in Vittoria Tavianija je namreč odnesel pet italijanskih filmskih »oskarjev« in sicer tistega za najboljši film, režijo, producenta, montažo in zvok. »Večer posvečava svojim igralcem, nekateri med njimi so še v zaporu,« sta med mimohodom po rdeči preprogi dejala režiserja. Nagrado za najboljšo glavno vlogo je odnesla kitajska igralka Zhao Tao za svoj nastop v poetičnem filmu Io sono Li, za najboljšo moško vlogo pa Michel Piccoli za film Habemus Papam. Pet nagrad je prejel film This must be the place Paola Sorrenti-na (scenarij, fotografija, glasbenik, izvirna glasba, maska), po tri nagrade pa film Romanzo di una strage Marca Tullia Giordane in Morettijev Habemus Papam. Posebnega priznanja (David speciale 2012) je bila deležna režiserka Liliana Cavani. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Po morebitnem porazu Sarkozyja Italija prihodnja »ljubezenska zgodba« nemške kanclerke Angele Merkel Sergij Premru Še pred običajnim pregledom novic o Italiji, bom bralcem predstavil podatek, ki ni posebej odjeknil v tujih medijih, pa niti v italijanskih, vendar se mi zdi pomemben, da osvetlimo krizo Italije v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. Podatki, ki jih je objavil domači in tuji tisk, kažejo, kako visoka je stopnja brezposelnosti v Italiji, in to še posebej med mladimi. To pa še ni vse, saj je goli podatek o brezposelnosti lahko varljiv, saj se vedno več ljudi brez dela, predvsem mlajših in žensk, niti ne vpisuje v sezname brezposelnih, ker so povsem obupali. Zato je verjetno bolj pomenljiv podatek o številu zaposlenih, ki torej aktivno prispevajo k gospodarski rasti države. In glede tega je Italija na dnu evropske lestvice. Urad za statistiko pri Evropski uniji Eurostat objavlja vsako leto podatke o razmerju med številom zaposlenih in celotnim prebivalstvom sposobnim za delo, to je od 15. do 64. leta starosti. Lani je v 27 državah EU povprečje znašalo 64,1 odstotka, to se pravi, da sta dva za delo sposobna državljana bila zaposlena, tretji pa ne. To še ne pomeni, da gre izključno za brezposelne, ampak tudi za gospodinje, študente in druge neaktivne državljane. Kako pa je v Italiji? Italija je krepko pod evropskim povprečjem, saj je bilo lani zaposlenih samo 56,1 odstotka za delo sposobnih ljudi. Pokazatelj je v zadnjih letih nazadoval za dve in pol točki, leta 2007 in 2008 je namreč znašal 58,7 odstotka. Še slabše je glede zaposlenosti žensk, ki v evropskem povprečju znaša 58,5 odstotka, v Italiji pa samo 46,5 odstotka. Italija torej močno zaostaja in se uvršča na zadnja mesta lestvice: glede splošne zaposlitvene ravni sta se za Italijo uvrstili samo Madžarska (55,6) in Grčija (55,6), glede ženske zaposlitve pa Grčija (45,1) in Malta (41 odstotkov). Kriza je prizadela tudi Slovenijo, kjer je pokazatelj zaposlitve lani znašal 67,7 odstotka prebivalstva in je v zadnjih štirih letih padel za celih pet točk. Kljub temu pa je lanski podatek zaposlitvene ravni v Sloveniji za skoraj deset točk na boljšem kot v Italiji. V Sloveniji je še posebej upadla ženska zaposlitev, ki je leta 2008 znašala 64,2 odstotka, lani pa 60,9, kar je vsekakor za skoraj petnajst točk več kot v Italiji. Eurostat je evropske države porazdelil v štiri skupine. Najvišje sta se uvrstili Nizozemska (74,9 odstotka) in Švedska (74,1), v Evropi izven EU pa Švica (79,3) Islandija (78,5) in Norveška (75,3). V drugi skupini so Danska, Nemčija, Avstrija, Češka, Velika Britanija, Fin- ska in Ciper, v tretji skupini Francija, Belgija Portugalska, Estonija, Latvija in že omenjena Slovenija, v četrti Irska, Španija, Litva, Poljska, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Šele v zadnji, četrti skupini, najdemo Italijo skupaj z Grčijo, Madžarsko in Malto. Naj mi bralci ne zamerijo za tako dolgovezno naštevanje, vendar se velja zamisliti ob teh podatkih, ki prikazujejo zgovorno sliko »italijanskega brodoloma«. Sedaj pa, brez nadaljnjega, nekaj novic iz tujih medijev. Visoke svetovne finance še vedno z zaupanjem gledajo na Montijeva prizadevanja, da bi rešil težave italijanskega gospodarstva. Italija je na tem, da postane prihodnja »ljubezenska zgodba« nemške kanclerke Angele Merkel, napoveduje The Wall Street Journal. Dosedanja evropska vodilna naveza Berlina in Pariza je namreč na tem, da se konča z verjetnim porazom francoskega predsednika Sarkozyja na jutrišnjih volitvah in z zmago kandidata levice Hol-landa (srečno, Francois! op.pis.), ki nasprotuje Merklovi strogi varčevalni politiki. Monti se že pripravlja na prevzem dosedanje vloge Pariza v odnosu do Berlina, kjer so italijanskega premiera poimenovali »italijanskega Prusa« in ga cenijo ne samo v primerjavi z njegovim neslavnim predhodnikom, ampak pred- vsem zaradi resnega in doslednega pristopa o varčevalnih ukrepov in reform. Vsekakor »ljubezenska zgodba« ne bo enostavna za Merklovo, ugotavlja ne-wyorški ekonomski dnevnik: Rim si hoče zagotoviti nemško podporo glede emisije evro obveznic, kanclerka pa bo pristala na to samo, če bo evropskim partnerjem uspela strategija strogosti in strukturnih reform. »Preobremenjene italijanske družine« je naslov dopisa iz Rima, ki ga objavlja švicarski Neue Zürcher Zeitung. Rodnost je v Italiji močno upadla, saj znaša samo 1,4 otroka na žensko, in še to je treba v precejšnji meri pripisati deležu priseljenk. Sama vloga socialnega blažilca, ki ga je tradicionalno opravljala italijanska družina, je pod udarom v času hude gospodarske krize. Tudi dnevnik iz Züricha omenja nizko stopnjo zaposlitve žensk, ki je v zadnjih 15 letih narasel v vseh razvitih državah OECD z izjemo Italije. Nizka rodnost in visoka povprečna starost žensk, ki rodijo prvič, sta posledica težav, v mnogih primerih celo nezdružljivosti družinske vloge žensk in njihove zaposlitve. Četrtina žensk, ki so se rodile po letu 1965, sploh nima otrok, v Franciji jih je samo 10 odstotkov, v Španiji 12, na Švedskem 15, v Nemčiji pa 20 odstotkov. Družinska politika je v Italiji zastarela in neučinkovi- vsa ■ -j i /i , ta, in sloni na pojmovanju iz 50-ih let prejšnjega stoletja, ki razbremenjuje družbo socialne odgovornosti na račun družin, to se pravi žensk, ki nosijo bremena, za katera v razvitejših državah skrbijo socialne službe, ugotavlja NZZ. Sveti sedež je potrdil, da je na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, »kljub začetnemu nasprotovanju«, takratni rimski generalni vikar kardinal Ugo Poletti »dal svoj blagoslov, spričo tako pomembne vsote,« da so znanega kriminalca pokopali v baziliki Sv. Apolinara. Tako poroča britanski The Independent, ki piše, da je »pomembna vsota« znašala okroglo milijardo lir, skoraj pol milijona evrov. Toliko je namreč vdova kolovodje najbolj krvoločne rimske kriminalne tolpe poklonila Cerkvi, da je pokojniku zagotovila ugledno grobnico v omenjeni baziliki zraven pomembnih cerkvenih dostojanstvenikov (londonski dnevnik sicer piše, da gre za papeže in kardinale, kar pa je meni znano, ni noben papež pokopan v tej baziliki). Kaže, da je Sveti sedež pristal, da ostanke prestavijo iz sedanje krip-te, piše The Independent, in to zaradi razpletov okrog afere Emanuele Orlandi, 15-letne hčere vatikanskega uslužbenca, ki je leta 1983 izginila v še vedno nepojasnjenih okoliščinah, v zadevo pa naj bi bila vpletena prav tolpa, ki jo je vodil nič kaj »svetniški« gost rimske bazilike. 6 Sobota, 5. maja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it plinski terminal - Oster odgovor tržaškega župana Cosolinija na četrtkove Tondove izjave Tondo je le snubil Confindustrio Dežela in Trst imata druge zahteve Do predsednika FJK kritičen tudi sindikat - Od uplinjevalnika do železarne in logistične ploščadi prava zmeda Deželna vlada mora bolj kot gradnji plinskega terminala v Žavljah nameniti pozornost - in denar -zastareli infrastrukturi oziroma povezavam, inovaciji in pretirani birokraciji, glede Trsta pa razvoju pristanišča, bonifikaciji onesnaženega območja v industrijski coni in problematiki škedenjske železarne. Deželna uprava mora skratka zasledovati rast in ne govoriti o uplinjevalni-kih z edinim namenom pridobivanja konsenza pri članih deželne Confindustrie. Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj popoldne s temi ostrimi besedami odgovoril na izjave deželnega predsednika Renza Tonda, ki je na generalni skupščini videmskih industrijcev v četrtek dejal, da želi deželna vlada zgraditi plinski terminal na tržaški obali, »pa četudi nas bo to stalo del konsenza«. Bolj kot izgubiti konsenz si je Tondo prizadeval za pridobitev konsenza pri industrijcih, je ocenil Cosolini. Prav je izgubljati konsenz zaradi strogih in pravičnih izbir, je menil župan. Toda sam minister za okolje Corrado Clini je povedal Tondu, da je potrebno upoštevati okolje, varnost in promet v pristanišču. Tega ni doslej formalno še upošteval nihče. Tržaška občinska uprava zato še naprej odločno nasprotuje plinskemu terminalu. To ni zavora za gospodarski razvoj, ker morajo imeti prednost druge izbire na zgoraj navedenih pomembnih področjih. Energetsko vprašanje pa se lahko reši tudi drugače, saj zahteva npr. družba Danieli nov elektrovod, je še povedal Cosolini. Zadržanje deželne vlade odločno obsojajo tudi sindikati, ki odkrito poudarjajo, da Tondo zapostavlja Trst. Kot nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, je namreč v Trstu in tudi v deželi prava zmeda, od uplinjevalnika do železarne in logistične ploščadi. Tondo ima npr. svojega moža (bolje povedano, žensko) v tržaški Pristaniški oblasti, pa vendar se v pristanišču nič ne premika. Nasprotno, stvari gredo na bolje v drugih pristaniščih v deželi. Kaj pa denar za logistično platformo, ki ga je pred kratkim nakazal med-ministrski odbor Cipe? Dokler ne vidim denarja, ne bom verjel, je poudaril Sincovich. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi ni glede ploščadi predstavila enega samega projekta. Bodo platformo zgradili na osnovi danes zastarelih načrtov? V tržaškem občinskem svetu ni povedala v bistvu nič, pač pa bo Monassijeva govorila o tržaškem pristanišču na posvetu v Rimu... Sicer je stanje na Tržaškem glede ekonomije, industrije in perspektiv za razvoj že kaotično. Dejansko ni nobenega skupnega oz. enotnega načrta za razvoj, je dejal Sincovich. Dovolj je pomisliti na dogajanje v zadnjem obdobju. Na Tržaškem nasprotujejo plinskemu terminalu vsi, deželna vlada pa se zavzema za njegovo gradnjo. Po več letih oklevanja (Dežele FJK) je končno prišlo do sporazuma za proizvodnjo preobrazbo škedenjske železarne, ki so ga sklenili deželna in lokalne uprave, sindikati in lastnik. Dogovor je bil žarek upanja v prizadevanjih za preporod mesta in predvideva vrsto pobud in tehničnih oz. institucionalno-političnih srečanj. Toda od podpisa sporazuma se ni še zgodilo nič, kot sta na to opozorila včeraj tudi tržaška občinska svetnika Roberto Decarli (Cosolinijeva lista) in Patrick Karlsen (Občani za Trst). V četrtek je bilo na vrsti srečanje s pristojno deželno odbornico Sandro Savino, ki je odpadlo. Napovedi za prihodnost pa so vse prej kot rožnate. Kaj pa dela deželna vlada za Trst? Ko je vsem jasno, da bolnišnica na Katinari razpada, se deželna vlada še ni odločila, ali nameniti finančna sredstva za njeno obnovo ali ne. Toda denar za odkup zemljišč blizu Pordenona je našla. Poleg tega Ton-do vztraja pri svoji reformi deželnega zdravstva, ki bo še obubožala storitve na Tržaškem. Vendar to ni dovolj, saj je deželni odbor tudi krčil sredstva za zavod Er-disu in v drugih sektorjih. Položaj je skratka zelo zaskrbljujoč, je dodal Sincovich in vprašal, kako je s prizadevanji za ponovni razvoj Trsta. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so mnenja, da je nujen dosleden načrt, ki ga zaenkrat ni. Govor je le o urnikih za trgovine in drugih manjših vprašanjih, ki ne bodo prispevala k razvoju mesta. Nasprotno, v kratkem bodo hudo udarila druga vprašanja, še predvsem v zvezi s krizo podjetij Stock, Diaco in Sertubi. Ali bo deželna vlada še naprej šla izključno svojo pot, ki pelje med drugim naravnost do deželnih volitev leta 2013? Upati je, da Tondovo obnašanje ni izključno predvolilnega značaja. Če je namreč že jasno, kje bo pretežno iskal glasove, bi bilo v tem hudem kriznem obdobju golo iskanje konsenza namesto upravljanja nedopustno. Aljoša Gašperlin Tržaški župan Roberto Cosolini kroma uilm - Včeraj Stavka proti reformi trga dela Pokrajinski sindikat kovinarjev Uilm-Uil je včeraj oklical celodnevno stavko v znak protesta proti reformi trga dela. Državni sindikat Uilm je razglasil 4-ur-no stavko, toda na Tržaškem so se avtonomno odločili za celodnevni protest, da bi opozorili na zelo hud položaj kovinarskega sektorja na Tržaškem, je poudaril pokrajinski tajnik Franco Palman. V zadnjem obdobju je bila velika pozornost na spremembi člena 18 delavskega statuta, toda Montijeva reforma skuša uničiti ves sistem socialnih blažilcev, je dodal Antonio Roda iz pokrajinskega tajništva Uilm. Med najhujšimi ukrepi je ukinitev mobilnosti, je povedal, pa tudi izredne dopolnilne blagajne, ki jo bodo nadomestili s t.i. socialnim zavarovanjem Aspi, ki bo predvidevalo izredno dopolnilno blagajno do največ 18 mesecev. pristaniška oblast - Na pomolu Bersaglieri Odpeljali so zastarele in nevarne varnostne brvi za križarske ladje Na pomolu Bersaglieri so včeraj odstranili varnostne brvi, ki so jih uporabljali več desetletij za prekladanje blaga in za vkrcanje oziroma izkrcanje potnikov s križarskih ladij. To so v bistvu velike kovinaste strukture, s pomočjo katerih so povezovali ladje in bankino. Za potnike in sploh za pretovarjanje na pomolu Bersaglieri bo zdaj večja varnost, je poudarila predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi. Zastarele strukture so postale že nevarne, je dodala, odslej pa bodo vse operacije na pomolu Bersaglieri lahko potekale v popolni varnosti. Premestitev struktur je bila težka in zahtevna naloga, je dodala Mo-nassijeva, strukture pa so premestili v staro pristanišče. Dovoljenje za premestitev je posredoval deželni direktor za kulturne dobrine in za krajinske dobrine v deželi Furlaniji-Julijski krajini Giangiacomo Martines, je dodala predsednica Marina Monassi. Odstranjevanje brvi s pomola Bersaglieri opčine - Na avtocestnem priključku promet ustavljen dve uri Tovorno vozilo v avtomobil V popoldanski prometni nesreči na odseku med Prosekom in Fernetiči lažje poškodovani ženska in njena dva otroka Voznica avtomobila fiat punto s por-denonsko registracijo in njena okrog deset let stara otroka so jo včeraj popoldne odnesli z lažjimi poškodbami, strašno trčenje s tovornim vozilom pa jim bo gotovo ostalo v spominu. Na prehitevalnem pasu avtocestnega priključka med Prosekom in Fernetiči (v zračni liniji pa med Opčinami in Colom) je slovenski tovornjak, ki je prevažal kontejner družbe MSC, od zadaj trčil v avtomobil, ki se je zaletel še v ograjo. Službo 118 je ob 16.30 prvi poklical uslužbenec cestne družbe Anas. Prispela sta tako rešilec kot rešilni avtomobil, osebje pa je ugotovilo, da trije ponesrečenci v fiatu niso hudo poškodovani. Enega otroka so iz previdnosti potegnili iz vozila s posebnimi nosili, zaradi česar je bila potrebna intervencija openskih gasilcev, ki so odstranili avtomobilska vrata. Mater so reševalci prepeljali v katinarsko bolnišnico, oba otroka pa v bolnišnico Burlo Garofolo. Odsek je bil v smeri proti Trstu dve uri zaprt za promet: prometni policisti so opravljali meritve, Anasovo osebje pa je čistilo cestišče. Policija je dve uri preusmerjala vozila v zgoni-ški izvoz, nastala pa je dolga vrsta. (af) Avtomobil je bil po trčenju s tovornim vozilom in ograjo uničen kroma zskd - Od danes Delavnica za izpopolnjevanje v vokalni tehniki Zveza slovenskih kulturnih društev je letos sklenila, da bo z novimi tečaji nudila pevcem in zborovodjem včlanjenih zborov možnost, da se izpopolnjujejo v vokalni tehniki in zborovodstvu. V sklopu novih pobud za zbo-rovstvo je tečaj vokalne tehnike za pevce in zborovodje, ki ga bo vodila Tamara Stanese, prva in najpomembnejša v smislu izobraževanja in stalnega izboljšanja naših zborov. S Tamaro Stanese, ki že dolgo let s svojim znanjem in profesionalnim ter istočasno enostavnim pristopom izobražuje zborovske pevce, bodo lahko pevci podrobneje spoznali vokalno tehniko in uporabo le-te v zborih na različnih nivojih. Srečanja se bodo odvijala vsako soboto v mesecu maju (danes, nato pa še 12., 19. in 26. maja) od 15. do 18. ure v društvenih prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. / TRST Sobota, 5. maja 2012 7 majenca - Včeraj odprli številne razstave Pred nocojšnjim majem postavili Drevo pravic Unicefa Danes 56. razstava domačih vin in 15. ekstradeviškega oljčnega olja, ponoči pa maj V pričakovanju na skoraj dvajset metrov visok in lepo okrašen maj, ki ga bodo postavili nocoj, so včeraj v okviru Majence v Dolini stekle stranske vzgojne in kulturno-umetniške prireditve. V popoldanskih urah so bili najprej na vrsti vrtci in šole s postavljanjem Drevesa pravic Unicefa in z odprtjem razstav Živžav v vrtcu ter ročnih del in raziskav otrok Didaktičnega ravnateljstva Dolina. Ob 19. uri so v cerkvici sv. Martina odprli razstavo fotografij Janeza Ma-renčiča. Po uvodnem pozdravu predsednice domačega društva Klare Vodo-pivec, ki je vodila večer, sta za krajši pozdrav pred publiko stopila županja in župan Majence, Mija in Denis. Janez Marenčič spada med osrednje osebnosti slovenske fotografije 20. stoletja. Marenčič je svoj osrednji fotografski ciklus pojasnil z naslednjimi besedami: »Zame je bila črta horizonta na sliki pravzaprav moteči element, ki je sliko delil na dva nekompatibilna dela. Da bi lahko izločil to delitev, se je bilo treba dvigniti više in pogled usmeriti dol. Vzpel sem se na primer na zvonik kranjske župnijske cerkve in tako so nastale znane fotografije parka pred Prešernovim gledališčem v različnih letnih časih.« Razstavo so postavili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, s Kabinetom slovenske fotografije in z odločilno pomočjo dr. Damirja Globoč-nika. Odprtje je oplemenitil nastop Mladinskega pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja, ki ga vodi Manuel Purger. Dogajanje se je nato preselilo v Galerijo Torkla, kjer so organizatorji odprli razstavo Ignacij Ota: njegova zgodba, ki si jo je zamislila Damjana Ota. Naj spomnimo, da je oktobra lani minilo 10 let odkar je preminil priljubljeni dolinski kulturni delavec, skladatelj, pevovodja in glasbeni pedagog. Malo kasneje je v krajevnem društvu še sledilo odprtje razstave domačih ustvarjalcev. Razstavo je predstavil odbornik domačega društva Robi Jakomin, ki je med drugim povedal, da »vsako delo izobešeno v tem prostoru predpostavlja izbiranje, načrtovanje, strukturiranje in izvajanje ustreznih oblik kreativnega izražanja. S kreativnim delom vsaka ustvar- Na slikah: desno ogled razstave Didaktičnega ravnateljstva Dolina, spodaj postavitev Drevesa pravic Unicefa kroma jalka in ustvarjalec, zavestno ali podzavestno, učinkuje psihofizično, intelektualno, kognitivno in emocionalno na ohranjanje posameznikove prisotnosti in prepoznavnosti v ožjem in širšem družbeno kulturnem okolju.« Razstavljajo Eugenio Pancrazi, Danila Tuljak, Adriano Janezic, Maria Pancrazi, Jana Kalc, Mitja Zonta, Zdenka Ota, Wilma Orel, Zvo-nimir Kalc, Susanna Starc, Nerina Švab, Nevenka Kozina Kalc, Maddalena Mura, Davorin Smotlak, Mirna Viola in Robi Ja-komin. Za glasbeno točko so poskrbeli pianisti Kristina Vizintin, Erik Macor in Maja Zobec, ki vadijo pod taktirko prof. Nede Sancin. Na Gorici, vaškem trgu, je včerajšnje dolinsko praznovanje zaokrožil koncert skupin The Authentics in Makako Jump. Danes se bo praznovanje nadaljevalo: ob 17.30 bo sprevod starodobnih vozil društva Adria Classic. Pol ure kasneje bodo svečano odprli 56. občinsko razstavo domačih vin in 15. razstavo ekstradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko Pihalnega orkestra Breg. Noč pa bo pripadala domačinom za slovesno postavljanje maja. (beto) preiskava - Mrtvi moški, ki so ga našli v morju, je bržkone Dunajčan Wolfgang Maschin Po sledeh mojstra posebnih efektov Svojci so ga zadnjič videli pred enim mesecem, ko naj bi odpotoval na razgovor v Milan - Sodeloval je v filmih Transformerji, Zgodbe iz Narnije, Somrak in Krvavi Hostel 2 Vse manj je dvomov v zvezi z istovetnostjo mrtvega moškega, ki je v sredo z morskimi tokovi priplaval v Grljan. Mrlič, ki je bil v morju najmanj tri dni, je imel na sebi kavbojke, majico z dolgimi rokavi in čevlje. Denarnice ni bilo, v žepu pa so policisti našli potni list 42-letnega avstrijskega državljana Wolf-ganga Maschina, Dunajčana. V prihodnjih dneh bosta v Trst prispeli Maschinova mati in sestra, čaka pa ju skrajno neprijetna naloga: identificirati morata truplo, ki je skoraj nerazpoznavno. Zelo verjetno je, da bo naposled potrebna DNK analiza. Čeprav Maschin v domovini ni bil na seznamu pogrešanih oseb, se je izkazalo, da ga že mesec dni ni domov. Avstrijec, ki je po poklicu snemalec in predvsem izvedenec za posebne efekte ter digitalno tehnologijo, je več let delal v tujini in kot smo že poročali je sodeloval tudi v raznih velikih hollywo-odskih produkcijah. Pred kratkim pa se je vrnil domov na Dunaj. Avstrijski policiji, ki je v stalnem stiku s tržaškim mobilnim oddelkom policije, sta mati in sestra povedali, da je Wolfgang že v začetku aprila odpotoval z Dunaja. Dejal jima je, da mora v Milan na zaposlitveni razgovor. Odtlej ga nista več videli in niti slišali, izginil je v neznano. Nazadnje se je njegov potni list znašel v žepu neznanega mrtvega moškega v Tržaškem zalivu. Obalna straža v grljanskem portiču V preiskavi, ki jo v sodelovanju s policijo koordinira državna tožilka Lucia Baldovin, bo do uradnega zasuka prišlo v trenutku, ko bo identiteta pokojnega dokončno potrjena. Medtem pa preiskovalci poizvedujejo, kaj je Wolfgang Maschin počenjal v zadnjem mesecu, odkar se je poslovil od svoje družine. Umrl je bržkone zaradi utopitve, okoliščine pa so še neznane. Ni bil na kopa- kroma nju, saj je bil oblečen, lahko pa je padel ali namenoma skočil v morje. Še vedno ni znano, kje je sploh umrl, saj je morje prenašalo njegovo truplo od tri do pet dni. Tržaška policija je informacijo poslala vsem italijanskim kvesturam ter tudi slovenski in hrvaški policiji, saj je pokojnik lahko padel v vodo v Istri ali pa nekje na severozahodni jadranski obali. V Trstu ga, kot kaže, nihče ni opazil, saj v hotelih in drugih turisti- čnih objektih njegovi osebni podatki niso zabeleženi. Maschin ni imel svojega avtomobila in kakršnegakoli premoženja. V svetu filma pa je Avstrijčevo ime povezano s številnimi velikimi produkcijami. Kot snemalec je začel delati v domovini, nato pa se je izpopolnil in specializiral na področju vizualnih efektov ter upravljanja z digitalnimi videoposnetki. Leta 1997 (ko je bil star 27 let) se je izselil v Združene države Amerike - točneje v svetovno prestolnico filma Los Angeles. Tam se je vključil v tokove manjših in večjih produkcij, najprej kot snemalec, pozneje pa je upravljal posebne efekte in digitalno kompozicijo številnih znanih filmov, kot so Transfomerji, Transfomerji: Maščevanje padlih, Somrak (Twilight), Krvavi hostel 2 (The Hostel 2), Zgodbe iz Narnije in druge, nazadnje pa letošnji The Legends of Nethiah. (af) Nočna tatova v baru V noči med četrtkom in petkom je nekdo opazil, da so stranska vrata nekega bara v Ul. Carducci odprta. Poklical je policiste: na kraju so zaslišali sumljiv ropot, ki je prihajal iz notranjosti lokala. Policisti so tako zalotili zakrinkana tatova, ki sta s silo odpirala blagajno in avtomat za kovance. V pripor so odvedli oba romunska državljana, stara 25 in 26 let, zasegli pa so jima orodje in kombi, ki je bil parkiran v bližini. Dan ekonomije na Trgovinski zbornici Trgovinske zbornice vseh štirih pokrajin FJK bodo danes (ob 11. uri) obeležile 10. dan ekonomije s skupnim srečanjem in tiskovno konferenco v zbornici na Borznem trgu. Uvodno poročilo o deželnem gospodarstvu bo podal Giovanni Da Pozzo, deželni predsednik združenja Unioncamere, medtem ko bo ekonomistka Lucia Cu-smano spregovorila o vlogi deželnih podjetij v globalnih integracijskih procesih. Zaključke bodo zaupali d eželni odbornici Federici Seganti. Dan preventive raka v ustni votlini Na 80 italijanskih trgih ali ulicah bo danes potekal šesti »Oral Cancer Day«, ki želi javnost seznaniti s preventivo raka v ustni votlini. Ta je namreč precej razširjen; za njegovimi posledicami v Italiji vsak dan umre osem ljudi. Zobozdravniki bodo mimoidočim nudili informativni material in koristne nasvete, v naslednjih tednih pa tudi brezplačne preglede. V Trstu bodo svojo stojnico postavili v Ul. san Lazzaro. Današnji dopoldan posvečen Ivu Andriču V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni) bodo danes ob 10.30 predstavili generalno bibliografijo Iva Andri-ca. Gre za zelo obsežno delo, ki sta ga izdali Matica srpska iz Novega Sada in Andriceva fundacija iz Beograda: v njem je nad petnajst tisoč bibliografskih podatkov v 49 jezikih. Prisotni bosta dve urednici. Ob 12. uri pa bo s Trga Venezia krenil voden ogled »Andricevega Trsta« pod strokovnim vodenjem Patrizie Vascotto. Nobelov nagrajenec je kot znano preživel nekaj časa v našem mestu, ko je služboval na konzulatu Kraljevine SHS. Na Postaji Rogers jutri o Plečnikovi arhitekturi Arhitekturi in kulturni identiteti je posvečen cikel srečanj, ki jih prirejajo na Postaji Rogers. Jutri ob 11. uri bo Andrea Iorio spregovoril o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku. Dva koncerta klasične glasbe: v muzeju in na gradu Danes ob 17. uri bodo lahko ljubitelji tako imenovane resne glasbe izbirali med dvema koncertoma. V avditoriju mestnega muzeja Revoltella bosta nastopili dvojici, ki se izpopolnjujeta na glasbeni šoli Trio di Trieste: duo Vidal-Mazzon (klavir in violina) ter duo Badrakh-Davaakhuu (klavir in violončelo). V prestolni dvorani Miramarskega gradu pa je predviden klavirski recital Luciana Lanfranchija; na sporedu Mozart. Schubert in Sgambati. Springsteenov večer v I Čez nekaj tednov bo na tržaškem stadionu nastopil Bruce Springsteen, legenda ameriškega roka. Nocoj pa bo v lokalu Macaki (Drevored XX. septembra 39/a) večer, posvečen vsem oboževalcem "The Bossa". Svoje priredbe Springsteenovih pesmi bodo predstavili tržaški ustvarjalci Mike Sponza, Dorina, Andrea "Cipo', Alessio Marzi, AbbaZabba, Roy Force One, Bruzai. Za njimi pa bo nastopila skupina Springstreet Band iz Turina. Protest pred sežigalnico Ob današnjem dnevu klimatskih sprememb se bodo simpatizerji okoljskih organizacij Alpe Adria Gren in Gree-naction Transnational ob 10.30 zbrali pred sežigalnico v Ul. Errera. Ta je, po njihovi oceni, glavni krivec za čez-mejno onesnaževanje (trenutno v njem sežigajo tudi smeti iz Kampanje). 8 Sobota, 5. maja 2012 TRST / šolstvo - Dijaki šole ^amlaralti Koleji pri vrstnikih liceja Prešeren Iz Izmirja v Trst za utrditev stikov Deset turških dijakov in profesorica v Trstu od torka - Jutri odhod domov Enotedensko bivanje desetih dijakinj in dijakov turške šole Qamlaralti Koleji iz Izmirja pri vrstnikih Liceja Franceta Prešerna se bliža koncu. Danes se bodo turški gostje z vlakom podali na izlet v Ljubljano, kjer si bodo po postanku na Tro-mostovju ogledali Plečnikovo tržnico, Ljubljanski grad in Slovenski etnografski muzej, v večernih urah nameravajo na Majenco v Dolino, za jutri popoldne pa je napovedan odhod proti domu. Šola Qamlaralti Koleji je zasebni večstopenjski zavod, ki obsega vse stopnje šolanja od otroškega vrtca do višje srednje šole. Licej Prešeren je s to šolo stopil v stik preko združenja Intercultura, ki je tudi dalo pobudo za prvi stik skupine tržaških dijakov in profesorjev s turškimi vrstniki oz. kolegi, ko je pred letom dni enajst dijakov liceja Prešeren preživelo teden dni v Izmir-ju. Zdaj pa turški dijaki vračajo obisk v Trstu, kjer se mudijo od torka: potem ko so bili v sredo deležni sprejema na liceju Prešeren, v četrtek pa preživeli na izletu v Benetkah, so se turški gostje, ki jih sprem- lja profesorica angleščine Ozge Ozkere-steci, včeraj dopoldne ponovno mudili na liceju Prešeren, kjer so imeli priložnost, da predstavijo svojo državo in šolo, poleg tega so se udeležili tudi delavnic: prof. Jasna Merku jim je približala umetniško ustvarjalnost, prof. Valentina Korošec pa je vodila eksperimente v laboratoriju za kemijo. Prof. Irene Pecchiar je gostom orisala projekt o spoznavanju arktičnega in antarktičnega sveta, v okviru katerega so pe-tošolci liceja Prešeren tudi preživeli teden dni na Norveškem, prof. Barbara Lapor-nik pa je predstavila projekt Comenius, pri katerem sodeluje licej Prešeren (udeleženci so tudi prejeli potrdila o sodelovanju), pa tudi že dolgoletno izmenjavo s švedskim li-cejem Vasaskolan. Šoli Prešeren in Qamlaralti Koleji pa ne sodelujeta samo z medšolsko izmenjavo, ampak tudi na daljavo s pomočjo projekta eTwinning Let's Be Friends, pri katerem so soudeleženi dijaki prvega letnika. V okviru projekta se šoli s pomočjo raznovrstnega gradiva, ki ga nalagata na ev- Turški gostje so si v prejšnjih dneh v družbi tržaških vrstnikov ogledali tudi zanimivosti Trsta (na sliki pred Narodnim domom) kroma ropski portal eTwinning, informirata o sebi, vsakdanjem življenju v krajevnem okolju, preživljanju prostega časa, prehrani, glasbi in športu. O tem sta včeraj dijakom govorili prof. Ozkeresteci in prof. Melita Valič, ki skupaj s prof. Lidijo Rupel vodi izmenjavo s šolo Qamlaralti Koleji in te dni spremlja turške goste po Trstu: v tem okviru jih je tudi včeraj popoldne spremljala na obisku Miramarskega gradu in parka. Omeniti velja tudi, da je včeraj dijake obeh šol obiskala tudi predstavnica združenja Intercultura, ki je botrovalo navezovanju stikov, Isabella Palaver skupaj z dijakinjama s Finske in Tajske, ki se mudita v Trstu ravno v okviru projekta združenja. Kljub vsem omenjenim dejavnostim pa bi bilo bivanje turških dijakov pri nas bistveno drugačno brez pomembnega doprinosa družin vrstnikov, pri katerih prebivajo in, kot so nam povedali na lice-ju Prešeren, lepo skrbijo zanje, jim nudijo prevoz in se z njimi družijo ob večerih. Tudi na taki, bolj osebni ravni, se stiki med šolama krepita. Včeraj danes CI3 Lekarne Danes, SOBOTA, 5. maja 2012 ANGEL Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.30 - Luna vzide ob 19.409 in zatone ob 4.58 Jutri, NEDELJA, 6. maja 2012 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 10108,2 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 5 km na uro sever, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. iim W V — -— r VOLITVE V DEVINU-NABREŽINI V ŽIVO na www.primorski.eu v ponedeljek, od 15. ure dalje Danes, 5. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul.Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 19.15, 21.45 »The Avengers«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Hunger«. ZAMENJALI SMO ŠTEVILKO FAKSA TRŽAŠKE REDAKCIJE nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 040 7786339 150-letnica cerkve Sv. Marije Magdalene v Bazovici koncert dekliške skupine BODEČA NEŽA dirigentka Mateja Černic Danes ob 20.30 - cerkev v Bazovici NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora in-sieme»; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 15.30, 17.00 »Seafood, un pesce fuor d'ac-qua«; 18.40, 20.30, 22.15 »Ho cerca-to il tuo nome«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«. SUPER - 16.00, 20.00 »Marigold Hotel«; 18.00, 22.10 »The rum diary«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.30 »Hunger Games (dig.)«; Dvorana 2: 17.00, 19.40, 22.15 »The Avengers 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.15 »American pie, ancora in-sieme (dig.)«; Dvorana 4: 20.10, 22.15 »To Rome with love (dig.)«; 17.20 »Seafood, un pesce fuor d'acqua (dig.)«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli infedeli (dig.)«. +39339-6980193 ali skdprimo-rec@yahoo.it. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). SEKCIJI VZPI Boljunec - Dolina-Mač-kolje-Prebeneg organizirata od 4. do 7. julija izlet v Bosno »Po poteh osvobodilnih bitk naše zgodovine«. Obiski: Jasenovac, Kozara, Jajce, Ja-blanica, Titov bunker, Sarajevo, Sut-jeska, Mostar, Drvar, Bihač. Vpisovanje in informacije na tel. št.: 040228896 (Nerina Zeriali), 040-228142 (Edvin Švab). Bil Osmice H Čestitke Juhuhu, MANUEL, tretji rojstni dan je že tu. Pravi korenjak si postal in septembra se boš v vrtcu z novimi prijatelji igral. Vsi, ki te imajo radi pa ti želijo zdravja, veselja in da se ti vse želje izpolnijo. S Izleti CINECITY - 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »American pie, ancora insieme«; 15.35, 17.45, 18.40, 20.45, 21.45 »Hunger Games«; 15.30, 18.40, 21.50 »The Avengers«; 15.00, 18.05, 21.10 »The Avengers 3D«; 15.30, 17.40 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 15.20, 19.50, 22.10 »Ho cercato il tuo nome«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »To Rome with love«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Kupili smo živalski vrt«; 20.30 »Masaker«; 19.00 »Odklop«; 18.30, 20.50 »Parada«; 21.00 »V deželi krvi in medu«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.30, 13.30, 15.30 »Lorax 3D (sinhro.)«; 12.10, 15.10, 17.10 »Lorax (sinhro.)«; 17.30 »Titanik 3D«; 20.50, 23.10 »Ameriška pita: Obletnica«; 19.10, 21.20, 23.30 »Talisman«; 19.00, 21.00, 23.00 »Project X«; 15.20, 20.40, 23.20 »Bojna ladja«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Ulični ples 2 3D«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Delfin (sinhro.)«; 11.20, 13.40, 16.00, 18.20 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 12.40, 18.00 »Eksotični hotel Marigold«; 21.10, 23.59 »Maščevalci 3D«. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krut.om vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem. Vpisovanje in vse informacije na tel. št. 040-360072 (Krut, Ul. Cicerone 8), 040-826661 (g. Kobal) in 040 417025 (g. Bole). ZSKD organizira enodnevni izlet na avstrijsko Koroško namenjen članom kulturnih društev. Odhod bo v soboto, 26. maja, iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave je sreda, 16. maj. Informacije na tel.: 040635626 tržaški ali 0481-531495 goriški urad. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nedeljo, 20. maja. Prijave in informacije na BERTO ŠKERK je v Trnovci št. 4 odprl somico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini 445. Tel. št. 040-228511. Vljudno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Vižovljah. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-291498. OSMICA je odprta v Borštu pri Danje-lu Glavini. Tel. št. 040-228421. OSMICO sta odprla v Križu Martin in Erika. Tel. št.: 040-220605. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. št.: 0481-882230. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V REPNU »NA OREŠJU« smo odprli osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040-229224. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. 56. občinska razstava vin in w 15. razstava ekstradevižkega oljčnega olja M*. It0* 2012 Sobota, 5. maja 17.00- Odprtje kioskov 17.30 - Parada starodobnili vozil društva Adria Classic Koper 18.00 - Nagrajevanje 56. občinske razstave vin in 15. občinske razstave extradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko Pihalnega orkestra Breg od 20.30 dalje - Slovesno postavljanje maja Večer bodo popestrili Potujoči muzikantje Nedelja, 6. maja 15.00 - Predstavitev tečajev društva D giardino di Angjolina v dvorani kulturnega društva Valentin Vodnik 16.00- Odprtje kioskov 17.30 - Koncert pihalnega orkestra Limena Glazba Mon Permiz Bal (HR) 18.30 - Nastop folklorne skupine KUD Vuk Karadžic 19.30 - Prihod parterjev in parterc na Gorico 20.00 - Uradna otvoritev plesa z ansamblom Primorski fantje Ponedeljek, 7. maja 18.00- Odprtje kioskov 19.30 - Nastop otroške plesne skupine Queens 21.00 - Ples s skupinama Ansambel Nebojsega in Kraški Muzikantje Torek, 8. maja 17.00 - Odprtje kioskov 18.00 - Podiranje „drevesa pravic" v Mladinskem krožku Dolina 18.00 - Nastop Pihalnega orkestra Breg 19.00 - Slovesno podiranje maja "WWT5JLA. 2KB 0 utuiui .moLf&Koa. .00m / TRST Sobota, 5. maja 2012 9 1 P* UTJm dnJi Ti L." AnaKrousis r'.■ L-'-.j'-r PRIREJA DANES, 5. maja 2012, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gropadi 82 pevski večer upA up NASTOPATA: Moška vokalna skupina LIPA Oktet LIP Bled - KUP Zasip H Šolske vesti UČNO OSEBJE DOLINSKEGA RAVNATELJSTVA vabi na razstavo otroških del, ki bo ob priliki Majence v dolinskem Mladinskem krožku. Razstava bo odprta vsak dan do torka, 8. maja. □ Obvestila ČASOVNA BANKA POLLICINO -PALČEK vljudno vabi člane in nečlane na Praznik poletja, ki bo danes, 5. maja, (v slučaju slabega vremena teden kasneje), od 10. do 16. ure na dvorišču parka Pollicino - Palček v Sesljanu (Naselje sv. Mavra 124, ob sedežu Socialne službe). Priredili bomo srečolov, Swap-Party za izmenjavo oblek in drugih predmetov ter izmenjavo igrač. Potujoča igrača: otroci prinesejo svoje igrače, ki bodo na razpolago za simbolično ceno. JUS PROSEK obvešča, da bo danes, 5. maja, z zbirališčem na B'lancu ob 9. uri potekala čistilna akcija na Prose-ku in okolici. Vabljeni! MAJ V LONJERJU bomo podirali danes, 5. maja, ob 16. uri. Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi ob 67. obletnici osvoboditve danes, 5. maja, ob 18. uri na slovesnost pri osrednjem občinskem spomeniku v Zgo-niku. Ob 19. uri sledi pohod iz Zgo-nika v Briščike. Vabljeni! ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal: danes, 5., 12. in 26. maja, 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.0010.45 ali 10.45-11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.00-17.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.0013.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 6. maja, ob 15.30 odhod iz Padrič za nastop, ki bo v Vrhniki; v torek, 8. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AD FORMANDUM prireja 15-urni tečaj: z zelenjavo zdrava kuhinja - od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin (slane pite, enolončnice, solate, sladice). Še dve prosti mesti. Prvo srečanje bo 7. maja. Informacije na ts@adforman-dum.org, tel. 040-566360. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 7. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z zgodovinarjem dr. Francetom M. Dolinarjem ob njegovem življenjskem jubileju in izidu zbornika o 550-letnici ljubljanske škofije. Pogovor z uglednim gostom bo vodil prof. Tomaž Simčič. Začetek ob 20.30. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za I. 2011, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.comune.monrupino.ts.it - albo pretorio ter v Tajništvu občine Re-pentabor-Col 37, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v občini, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neod-dano manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon. Predstaviti je treba prošnjo na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.comune.monrupi-no.ts.it - albo pretorio in v Tajništvu občine, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zadnje novosti v raziskavi proti raku« v ponedeljek, 7. maja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Simon Spazzapan, onkolog v CRO-ju iz Aviana. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da od ponedeljka, 7. do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provincia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na srečanje, ki bo v torek, 8. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizet-tijevi ulici 3. Pridružite se nam! KRUT vabi v torek, 8. maja, ob 18. uri na predavanje s kirurgom senologom, specializiranim na Inštitutu Verone-si v Milanu, dr. Jožetom Staculom, na temo »Nove perspektive v zdravljenju raka na prsih«. Predavanje v italijanščini bo na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da bo mala gledališka šola Matejke Peterlin (gledališki teden za najmlajše) potekal od II. do 15. junija v Finžgarjevem domu oz. Marijanišču na Opčinah. Vpisovanje od srede, 9. maja, v uradih Slov. prosvete, Ul. Donizetti 3 (III. nadstropje) od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 do zapolnitve mest. SKD PRIMOREC vabi cenjene člane in vaščane na srečanje »Preprečevanje prevar zoper starejše osebe« v sredo, 9. maja, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah na pobudo orožniške postaje z Opčin. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v sredo, 9. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Trstu vabi na naslednje predavanje, ki bo v sredo, 9. maja, ob 16.00 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do četrtka, 10. maja. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkov-ca sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 10. maja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012 pred začetkom. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Ferneti-čih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Ga-brovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 3338442509. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cilino 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana -Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabrežina - Trg Sv. Roka 103, 0402024053. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Ferneti-čih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v maju: Likovne tehnike in Izdelava žigov. Informacije na tel. št. 040-299099 (Igralni kotiček Palček od pon. do sob. od 8. do 13. ure.) ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.-31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zsciril-metod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z OŠ Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem se bo letos odvijala na Gradini (Doberdob) od 19. do 25. avgusta. Namenjena je mladim od 11 do 15 let iz FJK. Informacije ali prijave: uradi ZSKD v Trstu in Gorici. PRIMORCI BEREMO 2012 - do 10. novembra so v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici D. Feigla v Gorici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije v obeh knjižnicah in na www.knjiznica.it. S Poslovni oglasi ZARADI NENADNE BOLEZNI se moram odpovedati izletu s Primorskim dnevnikom v severno Španijo od 13. do 20.5.2012. Ponujam svoje mesto zainteresirani gospe. Tel.:040-412680 349-3564206 ^ Turistične kmetije OSMICA ABRAM-ŽERJAL, Sveto pri Komnu 69 (Slovenija), odprta do 6.5.2012. Vabljeni na domačo hrano in pijačo. Tel.:00386-(0)5-7668223 S Mali oglasi LJUBITELJEM ŽIVALI podarim 7 ljubeznivih kavkaških ovčarjev. Psički vas nestrpno čakajo v Medji vasi. Pokličite po 20. uri tel. št. 338-8961853 ali 040-2070123. AUDI A3 sportback TDI 2.0, letnik 2004, 94.000 km, redno servisiran, z letnimi in zimskimi gumami prodam. Tel. 335-6328351. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno, tel. št.: 3296055490. KUPIM hišo potrebno popravil v Dolini ali Boljuncu, z vrtom ali dvoriščem. Tel. št.: 339-4551135. LETO starega steriliziranega mačka, tigrasto rdeče barve pogrešamo že 4 mesece (Stare Milje). Tel. št.: 3336802586, 040-330233. PODARIM mlade mucke. Tel. št. 3334463154. PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM SAMOSTOJNO HIŠO NA COLU (Repentabor) z urejenim vrtom. Vhod, kuhinja z jedilnim kotom, velika dnevna soba, 4 sobe, 2 kopalnici, garaža, pralnica, plinsko ogrevanje, klet. Zanimiva cena! Tel. št. 040-2171372. PRODAM dve malo rabljeni kolesi znamke bottecchia primerne za deklice od 4. do 7. leta. Tel. 3339448295. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM moped (scooter) kymco people 200s, črne barve, letnik 2010, 9.900 km, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 3470466075. PRODAM praktično nov, par ur rabljen električni mlin za sadje za 430,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. PRODAM profesionalno bočno kosilnico in frezico stihl 280 za 350,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem stanovanje z veliko teraso (proti Glinščici). Tel. št.: 348-3667765. Prireditve KD ANAKROUSIS organizira danes, 5. maja, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gropadi, pevski večer »Lipalip«. Nastopata MVS Lipa in Oktet LIP Bled - KUD Zasip. KONCERT DEKLIŠKE SKUPINE »Bodeča neža« bo ob praznovanju 150-letnice cerkve v Bazovici danes, 5. maja, ob 20.30. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi ob 60-letni-ci svoje ustanovitve, na slovesno poimenovanje dvorane »stare šole« v Mačkoljah po msgr. Stanku Janežiču v nedeljo, 6. maja, ob 12. uri. V DOMU JAKOBA UKMARJA bo v torek, 8. maja, ob 20. uri predstavitev knjige in filmsko izvajanje Aljoša Žerjala. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na predavanji v Kulturnem domu v Nabrežini: v sredo, 9. maja, bo ob 20.30 etnografinja Andreja Rustja predavala o Eskimih; v petek, 11. maja, ob 20.30 bo Damijana Pipan prikazala Camino de Santiago, romanje v Kompostelo. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v sredo, 9. maja, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na predavanje z Marijo Merljak, strokovnjakinjo za zdravo prehrano, na temo: 1 - alergije v poletnem času, 2 - zdrava prehrana: za nosečnice, za doječe matere in za otroke od zibelke do univerze. TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT v sodelovanju z NŠK-Narodno in študijsko knjižnico vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 9. maja, ob 10. uri. Pobudo »Primorci beremo« bo predstavila Ksenija Majovski. VZPI - ANPI Sekcija Zgonik v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi v petek, 11. maja, ob 19. uri v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev dokumentarca o taborišču »Mathau-sen« s pričevanjem Riharda Gorupa. Uvodni pozdrav Stanka Hrovatin. SKD IGO GRUDEN vabi najmlajše na zadnjo Pravljično urico, ki bo v prostorih nabrežinskega Kulturnega doma v soboto, 12. maja, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Marija Umek iz komenske knjižnice, sledila bo delavnica in izposoja knjig. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Prispevki V spomin na drago Nadjo Cosma darujejo teta Marija, sestrične in bratranci z družinami 100,00 evrov za KD Slovenec, 100,00 evrov za AIRC in 110,00 evrov za AISEA - Sindrome di emiplegia alternante. V spomin na Lučkota Puntarja daruje Adelina z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Lučkota Puntarja darujeta Ida in Drago Purič 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na sestro Ernesto Kocjan daruje brat Sergio 50,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega. V spomin na dragega Lučkota Puntarja darujejo Mila, Liana, Maidi, Marcella, Dorica, Luci, Dušanka 40,00 evrov za ŠD Vesna in 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. 1 0 Sobota, 5. maja 2012 TRST / volitve - Volišča odprta jutri do 22. ure in pojutrišnjem do 15. ure V devinsko-nabrežinski občini bodo izbrali Retovega naslednika Pozor na osebni dokument in na volilno izkaznico - Šest županskh kandidatov Volitve 2012 Volivke in volivci devinsko-nabre-žinske občine bodo jutri in v ponedeljek izvolili novega župana in občinski svet. Volišča bodo jutri odprta od 8. do 22. ure, v ponedeljek pa od 7. do 15. ure, nakar se bo začelo preštevanje glasovnic. Prvi neuradni rezultati bodo znani pozno popoldne. Na volišče je treba priti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima ali je že zapolnil vse volilne žige, lahko novo izkaznico dvigne na volilnem uradu, ki ima sedež na županstvu v Nabrežini Kamnolomi. Volilni urad bo odprt tudi jutri in v ponedeljek z enakim urnikom kot volišča. Volilni upravičenci bodo na volišču prejeli eno samo glasovnico. Na njej lahko volivci prekrižajo samo ime in priimek županskega kandidata, ob tem pa lahko prekrižajo tudi simbol stranke. Če to naredijo, lahko oddajo tudi eno preferenco s priimkom izbranega kandidata ali kandidatke za občinski svet. Za župana bo izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov, kar pomeni, da ni drugega volilnega kroga (balotaže). Za županski stolček se poteguje šest kandidatov in sicer (po vrstnem redu na glasovnici): Vladimir Kukanja, Simone Napolitano, Massimo Romita, Alessandro Longo Elia, Fabio Urlini in Dino Norbe-do. Kukanja uživa podporo Zveze levice, Slovenske skupnosti, Zelenih-IDV, Liste Kukanja, Demokratske stranke in SEL. Napolitano je kandidat Nove generacije za D-N, Romito podpirajo Ljudstvo svobode, Retove liste in Liste Romita, Longo Elia občanske liste, Urlini Severne lige in Un'Al-tra Trieste, Norbedo pa Forza nuova. Romita: Nadaljujmo na poti Retove uprave Županski kandidat desne sredine Massimo Romita je na zaključnem shodu svoje koalicije svaril volivce, naj ne nasedajo nekaterim listam, ki se predstavljajo kot zmerne liste, v resnici pa so levo usmerjene. Romita pravi, da mora Občina Devin-Nabrežina vztrajati na poti, ki jo je uspešno začrtala Retova uprava, v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo občinska skupnost nazadovala za trideset in več let. Na področju turističnega razvoja se bo Romita v primeru zmage zavzel za dopolnitev projekta Se-sljanskega zaliva. Napolitano: Dovolj z zaščito interesov »nekaterih« Županski kandidat Nove generacije za D-N Simone Napolitano se je ob sklepu volilne kampanje spravil nad desno in levo sredino. Slednjo je kritiziral zaradi kandidature bivšega občinskega uslužbenca Kukanje, zelo oster pa je bil do desne sredine. Če bo zmagal Romita, je dejal, bo Občina padla v roke gradbenih špekulacij in špekulantov, ki imajo pred sabo le osebne interese. DEVIN-NABREZINA Poziv SSk: glasujte za dvojezičnega župana Slovenska skupnost je že na primarnih volitvah v levi prepričano podprla Valdimirja Kukanjo, saj se nam z njim ponuja možnost izvolitve ponovno slovenskega župana. Slovenski župan je hkrati dvojezičen župan, saj od vseh edini popolnoma obvlada oba jezika in obe kulturi. Za izvolitev Kukanje je po mnenju SSk potreben prav vsak glas. Slovenska skupnost poziva k množični volilni udeležbi. Starejši ali bolni, ki bi potrebovali pomoč, prevoz do volišč ali do županstva za dvig nove volilne izkaznice, se lahko obrnejo na strankine kandidate ali pokličejo na telefonski številki 328-3625499 ali 3485159966. Zveza levice za Vladimirja Kukanjo »Ljudje se morajo ozavestiti. Stanje, kakršnemu smo priča v državi, je slabo. Če bomo nadaljevali po istem kopitu, bo grški scenarij dejansko tudi za Italijo neizbežen. Za preprečitev le-tega je nujno, da se ljudje predramijo iz otopelosti in prenehajo s pasivnim sprejemanjem česarkoli jim ponujajo,« je včeraj v Nabrežini dejal odgovorni urednik dnevnika Liberazione Dino Greco. Govoril je na srečanju Zveze levice v podporo županskega kandidata Vlada Kukanje. devin-nabrezina - Pogovor z županskim kandidatom leve sredine Vladimirjem Kukanjo »Dobra politika ne potrebuje kričačev« V na splošno zelo mirni volilni kampanji ga je zelo motilo, da je Retova lista vseskozi »skrivala« svojega županskega kandidata Romito Gospod Kukanja, do pred nekaj meseci ste kot občinski funkcionar spremljali volitve od zunaj, sedaj pa jih kot kandidat doživljate od vzno-ter. Kakšni so vaši občutki? »Nisem si mislil, da bo tako zanimivo in doživeto. Res čudovita človeška izkušnja.« In kaj vas je najbolj presenetilo? »Stik z ljudmi, in to v času, kot vemo, ki ni najbolj naklonjen politiki in politikom.« Lahko bi mirno uživali penzijo, odločili pa ste za tako zahtevno in po svoje tudi tvegano pot. Kako to? »Zivljenje je čas izkušenj in preizkušenj. Zame je očitno napočil trenutek, da sem svoje upravno znanje in svoje delovne izkušnje dal na razpolago skupnosti. V začetku nisem verjel, da se bo stvar takole razvila, potem pa se je zgodilo... « Kaj pa? »Da so me prijatelji in znanci, nato še nekatere politične stranke, predlagali za kandidata na primarnih volitvah leve sredine. V začetku sem okleval, nato sem si rekel: dobro, poskusim.« In poskus se je obnesel... »Tako je. Primarne volitve pa nisem nikoli tolmačil kot zmago ali poraz, temveč kot izbiro znotraj leve sredine.« Kaj to pomeni? »Večkrat pozabljamo, da gre za notranje volitve med zavezniki, ki izberejo svojega županskega kandidata, prave volitve bodo v nedeljo in v ponedeljek.« Vladimir Kukanja (59 let) uživa podporo vseh levosredinskih političnih strank in gibanj kroma Primarne volitve so vseeno pustile za seboj nekaj slabe krvi, zlasti v Demokratski stranki, kjer je bilo kar nekaj užaljenosti. »Ne bi govoril o užaljenosti, temveč o razočaranju nekaterih, kar je po svoje normalno.« So vas demokrati v tej volilni kampanji lojalno podpirali? »Da. Naša koalicija, začenši z Demokratsko stranko, je vseskozi delova- la kot uigrana ekipa, na kar sem posebno ponosen.« V kampanji, razen nekaterih izjem, ni bilo osebnih polemik in obračunavanj. Ne morem pa vas ne vprašati za mnenje o Massimu Romiti. »...(krajši molk). O njegovi osebnosti pove marsikaj njegov zadnji intervju v Primorskem dnevniku.« Kaj vas je zmotilo v Romitovem intervjuju? »To da je svoje početje v pokrajinskem svetu proti Slovencem in proti slovenščini lahkotno in površno ocenil kot "stupidaggine'. Namesto, da bi si prevzel odgovornosti za svoja dejanja, se je skušal nerodno opravičevati. Neverjetno in neokusno.« Kako si razlagate tako mirno, celo spokojno volilno kampanjo? »V tem ne vidim nič slabega, prej nasprotno. Za to ima zaslugo naša koalicija in, če dovolite, predvsem jaz. Ljudje so naveličani kričanja in stalnih tarnanj, kaj vsega v preteklosti ni bilo narejenega. Tisti, ki se kandidirajo morajo predstaviti svoje programe in ne se zgolj pritoževati nad predhodniki. Nekaj pa me je vseeno zmotilo.«. Kaj pa? »Da je Retova lista vseskozi skrivala svojega županskega kandidata Ro-mito. Kot da bi se ga sramovali. To se mi ne zdi pošteno do volivcev.«. Sesljanski zaliv skoraj, da ni bil omenjen v tej kampanji. Kako to? »Urbanistično-prostorski postopek za sesljanski Portopiccolo je končan in se ga ne da spremeniti. Problem tiči nekje drugje.« Kje tiči? »Sesljanski zaliv ne sme biti neka epizoda sama zase, temveč ga je treba povezati z naravnim kraškim zaledjem. Sesljan ne sme koristiti le nekaterim, temveč celotni občinski skupnosti. Por-topiccolo torej ne kot problem, temveč kot razvojna priložnost za našo občino.« Tudi nove stanovanjske gradnje so ostale precej v senci... »To ne drži. Mi smo stalno opozarjali, da se je v naši občini z Retovo upravo preveč gradilo in da je treba gradnje ustaviti.«. Zakaj pa? »Ker je dosti novih stanovanj še vedno praznih in ker se mnoge naše vasi praznijo. Namesto novega cementa mora občinska uprava spodbujati obnavljanje vaških jeder, da mladi ostanejo na vasi. Tudi to vprašanje je dosedanja uprava preveč zanemarila.« V pogovoru za Primorske novice ste omenili bivšega župana Bojana Brezigarja in tedanje odnose med Občino in občani. »Navedel sem Brezigarjevo župa-novanje, ko je Občina dajala vtis resnosti. Dvojezičnega župana so takrat podpirali tudi mnogi pripadniki večinskega naroda.« Hočete s tem povedati, da Retova uprava ni bila resna? »Ne, tega nisem rekel in tudi ne mislim. Res pa je, da je bila Retova uprava drugačna. V Devinu-Nabrežini se moramo vrniti v čase, ko so ljudje zaupali občinski upravi in jo imeli za svojo.« Kakšen bo vaš prvi korak v primeru izvolitve? »Odprl bom občinske predale in preveril, kaj je pravzaprav v njih. To bo moj začetek s ciljem, da bo Občina postala dom vseh občank in občanov. V tem kriznem času bi bil to velik dosežek.« Sandor Tence / TRST Sobota, 5. maja 2012 1 1 simpozij - Ob stoletnici izida Slataperjeve knjige Moj Kras Kompleksna osebnost, ki je prehitevala svoj čas Prof. Miran Košuta o podobnostih in razlikah med njim in Srečkom Kosovelom Scipio Slataper sodi med tiste tržaške pisatelje, za katere se zdi, da o njih vemo vse, ob natančnejšem premisleku pa kmalu ugotovimo, da ni tako. Do tega zaključka smo prišli na četrtkovem simpoziju z naslovom Scipio Slataper - Njegov čas, njegovo mesto, ki so ga organizirali Julijski inštitut za zgodovino, kulturo in dokumentacijo, Skupina 85, IRSML Furlanija Julijska krajina in študijski center Biago Marin iz Gradeža. Priljubljenost znanega tržaškega pisatelja je pripomogla k temu, da je bila mala dvorana Narodnega doma polna že v dopoldanskih urah, od treh nastopajočih (Marino Biondi, Elena Coda in Simone Volpa-to - na sliki Kroma) v prvem delu simpozija pa je občinstvo spoznalo, da bo srečanje postreglo s številnimi novimi ugotovitvami. Simpozij si je za osrednje naloge zadal opozarjanje na kompleksnost Sla-taperjeve osebnosti - za katero vemo, da je v veliki meri presegla in prehitevala svoj čas-, kompleksnost njegovega dela in misli, predvsem pa odpreti prostor za razpravo ob iztočnicah, ki so jih ponudili včerajšnji govorniki. Izpostavljeni tematiki se je zelo dobro približal Marino Biondi iz Firenc, ki je analiziral Sci-piovo kulturo in razgledanost. Za izhodišče svojega diskurza je prof. Biondi vzel Slataperjevo osebno knjižnico, v kateri so veliki klasiki italijanske in nordijske literature. Slataper je bil "obseden" bralec, je pojasnil govornik in dodal, da je bral velike italijanske pesnike, kot so Carducci, Dante, Pascoli in D'Annunzio, oboževal pa je tudi pisatelje, ki so prihajali iz severnoevropskega prostora; Ib-sna, Goetheja, Rilkeja in druge. Prof. Biondi je prišel do zaključka, da Slata-perjeve razgledanosti sicer ne moremo meriti samo po knjigah, ki jih je prebral, na naprednost misli naj bi vplivali tudi drugi faktorji, med drugim tudi številna Slataperjeva potovcanja. V celoti gledano pa lahko trdimo, da gre za zelo kul-tiviranega človeka, je menil prvi govornik na simpoziju. O pomenu Slataperja in kritičnosti njegovih del, ki se je ostrila ob Sla-taperjevem druženju z nekaterimi ire-dentisti in socialisti, je spregovorila Elena Coda, ki je izpostavila, da se je Sla-taper dolgo časa zavzemal za medsebojno spoštovanje in harmonijo med pripadniki različnih narodov, kasneje pa je postal odločen italijanski nacionalist. O Slataperjevi osebnosti, ki je v veliki meri presegala in prehitevala svoj čas, pa je predaval Simone Volpato, ki je analiziral odnos med Slataperjem in Carlom Stuparichem. Oba pisatelja sta se še kot mladeniča v liceju počutila utesnjena, saj naj bi bil učni program zanju preveč tog in ukalupljen, je povedal Volpato, ki je med drugim tudi dejal, da je Carla Stuparicha Slataper večkrat povabil, naj se pride dodatno izobraževat v Firence. Čeprav sta bila oba pisatelja velika prijatelja, pa sta imela popolnoma drugačen okus za branje, je ugotovil govornik, ki je dejal, da je Stu-parich rad bral Tolstoja, Dickensa in podobne avtorje, medtem ko je Slata-per, kot že povedano, užival ob skandinavskih in nemških avtorjih. Izvedeli smo tudi, da se je Stuparich posvečal tudi filologiji, ki pa Slataperja niti malo ni zanimala. Zanimiv poseg je govornik obogatil tudi z branjem nekaterih odlomkov iz knjige brata Carla Stu-paricha, Gianija Stuparicha, ki je v svoji zapuščini hranil bogato bratovo in Slataperjevo gradivo. V dopoldanskem delu simpozija smo lahko prisluhnili še Cristini Be-nussi, Giorgiu Baroniju in Alfredu Lu-ziju, ki so v žarišče postavili Slataperjev avtobiografski roman Moj Kras, v katerem je avtor zapisal eksistencialno zgodbo človeka v večkulturnem mestu, ki ga pesti "razdvojena" identiteta. Simpozij se je nadaljeval tudi v popoldanskem času, med govorniki pa je bil tudi Miran Košuta, ki je svoj referat na- slovil Njun Kras ... geoliterarne asonance in disonance med Slataperjem in Kosovelom. Prof. Košuta se je v svojem di-skurzu lotil biografske analize podobnosti in razlik med Slataperjem in Kosovelom, ki pa se nikoli nista osebno spoznala ali sodelovala. In kljub temu, ključitev Trsta Italiji, drugi, da bi slovenska ozemlja ostala celovita, je ugotavljal Košuta, ki je med drugim tudi poudaril, da je bil eden italijanski ireden-tist, drugi pa - po nuji razmer - slovenski iredentist. Govornik je v nadaljevanju analiziral tudi njuno dojemanje Krasa. Izvedeli smo, da je Srečko Kosovel več kot 200 pesmi posvetil Krasu, Slataper pa je napisal roman Moj Kras. Vendar pa sta se glede Krasa njuna pogleda razhajala, meni Košuta in to utemeljuje z argumentom, da je Slataper-ju Kras pomenil protiutež, Kosovelu pa je Kras predstavljal zrak, življenje, inspiracijo in sestavni del njega samega. Naj izpostavimo še eno razliko med Kosovelom in Slataperjem; prvi je pisal predvsem o Krasu, drugi pa je pisal o Trstu, pristanišču, meščanstvu, politiki, kulturi, identiteti, iredentizmu, prijateljstvu, smrti in šele nato o Krasu. Košutovemu referatu, v katerem so bile zelo natančno analizirane duhovne sorodnosti in razlike med slovenskim in italijanskim piscem, so sledili še drugi referati, na podlagi katerih bi lahko zaključili, da je Slataperja treba brati in spoštovati. (sč) gropada - Koncert nocoj v prostorih društva Skala Pevsko pobratenje Lipa-Lip Nastopata oktet Lip z Bleda in moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice Kulturno društvo AnaKrousis s sedežem v Gropadi v prostorih Kulturnega društva Skala prireja nocoj izredni pevski večer z naslovom »LIPALIP« in sicer srečanje moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice z oktetom Lip Bled z Bleda. Gre za enkratni večer, ki ga bosta soustvarjali domača vokalna skupina, ki si je v enajstih letih delovanja izborila solidno mesto na zborovski sceni in oktet, ki že od leta 1984 žanje odlične uspehe v matični domovini in ne samo. MoVS Lipa je od svojega nastanka do leta 2005 vodila Xenja Brass, nakar je vajeti skupine prevzela Anastazija Purič. Pred dvema letoma pa je skupaj s tambura-škim ansalom F. Prešerna iz Boljunca izvedla splet dalmatinskih skladb, iz česar se je leto kasneje rodil celovečerni program, ki je bil predstavljen v Miljah na slikovitem trgu starega mesta. Gostje z Bleda pa so začeli nastopati pred sedemindvajsetimi leti, ko je Moški pevski zbor Kud Zasip zaradi kadrovskih težav postal oktet in si nadel ime Lip Bled. V njegovem dolgoletnem delovanju so oktet vodili sami priznani strokovnjaki na tem področju, od očeta oktetovstva na Slovenskem in prvega umetniškega vodje Slovenskega okteta prof. Janeza Boleta, nato prof. Matevža Fabijana, ki je z mladinskimi radijskimi zbori posegal po najvišjih priznanjih doma in na tujem, To-mažaTozona, odličnega poznavalca in strokovnjaka na glasbenem področju. Zadnjih pet let pa oktet vodi Ivan Arn-šek, solist v ljubljanski operi in velik ljubitelj slovenske narodne in umetne pesmi. S svojim znanjem in neverjetno energijo prenaša interpretacijo na oktet, ta pa naprej med svoje poslušalce. Oktet Lip Bled, je v zadnjem obdobju nekoliko spremenil tudi programsko politiko in v svoje programe vključil več skladb ob spremljavi harmonike, kar je med poslušalci naletelo na pozitivni odziv. Vokalna skupina Lipa iz Bazovice Vsi ljubitelji zborovske glasbe so torej drevi ob 20.30 vabljeni v dvorano KD Skala v Gropado, kjer bodo lahko prisluhnili zborovski poslastici. Jari V Zgoniku bodo proslavili 67. obletnico osvoboditve V zgoniški občini bodo danes proslavili 67-letnico osvoboditve. Ob 18. uri osrednja proslava pred spomenikom v Zgoniku, ki jo občinska uprava prireja v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI in društvi. Po polaganju vencev delegacij društev in organizacij bodo proslavo oblikovali krajevni šoli Lojze Kokoravec-Gorazd iz Sale-ža in 1. maj 1945 iz Zgonika, mešani pevski zbor Rdeča zvezda-Devin pod vodstvom Rada Miliča, Godbeno društvo s Proseka, pod vodstvom Iva Ba-šiča ter taborniki. Povezovala bo Nast-ja Foraus. Ob 19.00 pa bo iz Zgonika štartal pohod, ki se bo zaključil v Bri-ščikih z družabnostjo za vse udeležence. Gremo mi na avdicijo V okviru TV Kocke na slovenski televiziji RAI bo ob 20.25 na sporedu prispevek z naslovom Gremo mi na avdicijo, ki ga podpisuje Mairim Cheber. Televizijska ekipa je obiskala avdicijo za drugi del filma Gremo mi po svoje Mihe Hočevarja, ki se je odvijala v prostorih Gimnazije v Novi Gorici. Pred kamero se bo zvrstilo veliko nadebudnih mladih igralskih talentov in seveda priznani režiser, ki je v kinematografih s svojim mladinskim celovečer-cem navdušil že 205.000 gledalcev. Hočevarjev Gremo mi po svoje si je prislužil kar osem zlatih rol in je prvi na seznamu desetih najbolj gledanih slovenskih filmov zadnjih dvajsetih let. Bodeča neža drevi v Bazovici V Bazovici se nadaljujejo pobude v počastitev 150-letnice domače župnijske cerkve sv. Marije Magdalene. Že dre-vi bo na sporedu kakovosten kulturni dogodek, ko bo v župnijski cerkvi ob 20.30 koncert DPZ Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela, ki ga vodi Mateja Černic, medtem ko bo prihodnjo nedeljo, 13. maja, pri maši ob 10. uri osem domačih otrok prejelo prvo obhajilo. Osrednja slovesnost ob 150-letnici cerkve pa bo 20. maja, ko bo slovesno mašo ob 10. uri daroval tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, obred pa bo spremljalo petje kar treh zborov: domačega MePZ Lipa ter MePZ France Gačnik iz Stranj pri Kamniku in MePZ Igo Gruden iz Nabrežine. Po slavju bo družabnost v Slomškovem domu. Naravoslovni center Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica št.224 - tel. 040 3773677, 366 6867882) bo kot vsako prvo nedeljo v mesecu odprt tudi jutri. Ogled centra bo možen od 9. do 17. ure, ogledati pa si bo mogoče tudi razstavo Paola Sossija Iz morja, kamen o nastanku kamnin. Center je drugače odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Vstop prost. deželni odbor fjk - Sklep o podelitvi zlatih in srebrnih plaket Zgodovinski lokali Na seznamu tri trgovine, dve slaščičarni, restavracija in lekarna - Joyce v kavarno, Jovanka pa po blago Število zgodovinskih lokalov se je z včerajšnjim sklepom deželnega odbora Fur-lanije-Julijske krajine povečalo. Na predlog odbornice za delo in trgovino Angele Brandi bodo prestižno priznanje podelili še dvajsetim lokalom, med temi je kar sedem tržaških. Med petimi novimi zgodovinskimi lokali z zlato plaketo so štirje tržaški, medtem ko bodo srebrne plakete podelili petnajstim lokalom v deželi. Uradna slovesnost bo v prihodnjih tednih. Pobuda je potekala v sodelovanju s posameznimi občinami: najprej so izvedli popis lokalov, dejavnih najmanj šestdeset let, nakar je stekla nadaljnja selekcija na osnovi dveh glavnih značilnosti. Lokali, starejši od šestdeset let, zaslužijo zlato plaketo, če se nahajajo v prestižni in zgodovinsko pomembni stavbi, obenem pa razpolagajo s pohištvom in opremo dokazane umetniške in zgodovinske vrednosti. Lokali, ki izpolnjujejo vsaj enega od dveh pogojev, prejmejo srebrno plaketo. Zlato plaketo so si prislužili štirje tržaški lokali. V stari slaščičarni in kavarni Piro-na (Trg Stare mitnice) je irski pisatelj James Joyce, ki je stanoval v neposredni bližini, za- V kavarno in slaščičarno Pirona je nekoč rad zahajal James Joyce kroma čel snovati roman Ulikses. Trgovina z blagom Silvio Rustia (Ul. Mazzini, nekoč pa na Drevoredu XX. septembra) je decembra praznovala okroglih sto let, med njenimi slavnimi strankami pa sta bili tudi Wanda Osiris in jugoslovanska prva dama Jovanka Broz. Zlata plaketa pa je pripadla tudi lekarni Al Gi- glio (Ul. Belpoggio) in restavraciji Harry's Grill v hotelu Duchi dAosta (Veliki trg). Srebrne plakete gredo pekarni in slaščičarni Romi (Ul. Torino), trgovini z oblačili Guina (Ul. Genova) ter trgovini s kuhinjsko in kopalniško opremo Carpani (Drevored XX. septembra). (af) 1 2 Sobota, 5. maja 2012 KULTURA / koroška - V galeriji Wernerja Berga chamber music - Niz Komorni salon Tri različne podobe Začetek v celoti treh dežel in ljudi V Pliberku odprli razstavo treh vidnih predstavnikov avstrijske moderne posvečen Schubertu V Pliberku so odprli letošnjo osrednjo razstavo treh vidnih predstavnikov avstrijske moderne CELOVEC - Muzej Wernerja Berga v Pliberku je z začetkom maja spet odprl svoja vrata. Letošnja razstava, ki bo na ogled do konca oktobra, nosi naslov »O deželi«, prikazuje pa vzporednice med slikami domačina Wernerja Berga, Albina Eggerja-Lienza iz Vzhodnje Tirolske in Alfonsa Waldeja s Tirolske. Vse tri vidne predstavnike avstrijske moderne povezuje, da so ustvarjali na podeželju, torej stran od urbanih umetniških središč prve polovice 20. stoletja. Skozi razstavo vodijo v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Berg v Podjuni in - kakor je poudaril njegov vnuk in kurator razstave Harald Scheicher -, si je njegov ded čisto zavestno in skrbno izbral prav to regijo. Egger Lienz je živel in deloval v Lienzu, Albin Walde pa v Kitzbühlu. Posebnost letošnje razstave je tudi, da so dela vseh treh umetnikov razstavljena na vseh treh prizoriščih: Pliberk se je povezal z muzejem mesta Lienz Grad Bruck, kjer je na ogled stalna zbirka del Egger Lienza, ter z muzejem v Kitzbühlu, kjer je živel in deloval Walde. V središču njihovega opusa je človek in vpliv, ki ga ima nanj okolje, v katerem živi in deluje. In čeprav je vsak izmed umetnikov imel svoj poseben pristop in individualen način umetniškega izražanja, so - vsak po svoje - ustvarili brezčasen potret pokrajine. Na odprtje letošnje razstave v muzeju Wernerja Berga sta prišli tudi močni delegaciji iz Kitzbuhla in Lienza, kjer bodo tematski razstavi z deli evropskih regionalistov odprli danes. O vzporednicah, predvsem pa o razlikah, ki pridejo do izraza v portretih treh pokrajin in ljudi, ki tu živijo, je govorila kulturna referentka mesta Lienz Verena Remler in dejala, da v Pliberku molijo, v Lienzu delajo, v Kitzbuhlu pa se smučajo. Ob tem je izrazila željo, da bi se o tem prepričalo čim več ljubiteljev likovne umetnosti, in to na vse treh prizoriščih. Odkar v muzeju Wernerja Berga pripravljajo posebne tematske razstave in stalno razstavo Bergovih del, je ustanova postala magnet za ljubitelje likovne umetnosti. Lani so v sodelovanju z dunajskim muzejem Leopold poleg stalne zbirke Bergovih slik predstavili 50 mojstrovin akvarelnega slikarstva (Egon Schiele, Oskar Kokoschka, Egon Laske in Herbert Bockl). (I.L./M.K.) celovec Pisatelj Florjan Lipuš 75-letnik Eden izmed največjih zamejskih pisateljev in ustvarjalcev sodobne slovenske literature, koroški Slovenec Florjan Lipuš, je včeraj praznoval svoj 75. rojstni dan. Florjan Lipuš, ki se je rodil 4. maja leta 1937 v Lobniku pri Železni Kapli, je dobitnik Prešernove nagrade iz leta 2004. Z romanom Zmote dijaka Tjaža (1972), katerega je v nemščino prevedel Peter Handke, je postal eno najvidnejših imen sodobne slovenske proze. Leta 2005 je prejel častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, lani pa je pesnik dobil še Petrarkovo nagrado na Bavarskem. Več kot 20 let je bil Florjan Li-puš tudi glavni urednik literarne revije Mladje, katere soustanovitelj je bil. (I.L.) Pripredba Luigija Piovana z godalno spremljavo za Schubertovo sonato v a-molu D821 LArpeggione ni izpadla posebno prepričljivo Po uspešnem nizu 18.ob 18h, ki ga je društvo Chamber Music priredilo v lepem salonu tržaške Prefek-ture, je zdaj na vrsti nova pobuda-Komorni salon: pet koncertov v Mali dvorani gledališča Verdi, ki se je že na prvem srečanju napolnila z velikim številom ljubiteljev komorne glasbe. Interpreti so izbrani med odličnimi glasbeniki, programi pa ponujajo bisere literature 19. in 20. stoletja z nekaterimi priredbami, ki nam zvenijo kot prave novosti. To se je zgodilo že na prvem koncertu, ki je bil v celoti posvečen Schubertu: znamenito sonato v a-molu D821 lArpeggione smo poslušali v priredbi, ki si jo je čelist Luigi Piovano zamislil za godalni kvintet. Delo je Schubert spisal za instrument, ki je ostal osamljena redkost: križanec med kitaro in čelom, imenovan arpeggione, je na Dunaju izdelal Johann Georg Staufer, po virtuozu Vinzenzu Schusterju, za katerega je Schubert spisal sonato, pa ni bilo pravega naslednika, ki bi se posvetil svojevrstnemu glasbilu, zato je bila sonata prepisana za violončelo, dobila pa je tudi različico za violo. Piovano je klavirsko spremljavo nadomestil z godalnim kvartetom, toda zamisel ni izpadla posebno prepričljivo: bogate možnosti, ki jih kvartet nudi skladatelju, Piovano ni mogel ali ni hotel izkoristiti, ker je želel ohraniti zvestobo klavirski spremljavi. Približal se je filološkemu pristopu z izbiro violončela z dodatno visoko struno, ki je posebno lepo zvenela v božanskih melodijah, kvartet pa je igral zelo podrejeno vlogo. Če-list je razkril svojo tankočutno mu-zikalnost, kvartet Musici Aurei pa je moral počakati na drugi del koncerta, da je prišel do prave veljave. Violinista Grazia Raimondi in Federico Parravicini, violist Mario Paldin in če-list Alfredo Mola so s Piovanom že večkrat muzicirali in dobra uigranost je kar se da potrebna pri izvedbi Schubertovega Kvinteta v C-Duru D956: uigranost je seveda le osnovni pogoj za primerno ovrednotenje skladbe, ki sodi v sam vrh komorne literature: enkratna zmes navdiha in kompozicijske tehnike vsebuje vse najlepše značilnosti Schubertove glasbe, od bogatega prelivanja harmonij, preko nebeškega Adagia, temperamentnega Scherza do madžarsko obarvanega Allegretta imajo inter-preti na razpolago neskončno paleto barv, ki jih je sestav lepo izkoristil; tudi dinamično nihanje je bilo zelo razvejano, od skoraj neslišnih nians do krepkih akordov, ki so nasičili akustiko dvorane. Fraziranje je bilo smiselno razvito, pogrešali smo le dodatno vrednost čustvene predanosti, ki naj bi navidezno statiko drugega stavka spremenila v boleče vzdihlja-je, tisto neizrekljivo sočutje s Schu-bertovo bolestjo, ki nam ga znajo posredovati le redki izbrani umetniki. Kanček humorja bi lahko dodali zadnjemu stavku, sicer pa so glasbeniki pokazali marsikaj žlahtnega ter navdušili polnoštevilno občinstvo, ki je z dolgimi aplavzi priklicalo le kratek dodatek, utrinek iz Scherza. Katja Kralj TOMIZZEV DUH Svetovni »ancien regime« Milan Rakovac Ovi režimi u Italiji, Sloveniji i Hrvatskoj (da ostanem na domačem tlu, tu sam sigurniji) sve više se ponašaju kao svaki »ancien regime«, bivši režim, kroz historiju. Historija pam-ti revolucije. Zar ovi kriptoliberalni režimi ne razumiju da preko noči mogu postati »ancien regime«, bivši režimi? Zar ne vide da narodi smo deboto pokrepali? U kraljevini Srbiji socijalisti su traži-li, prije stotinu godina; tanjur pasulja dnevno, osam sati rada, jedne cokule godišnje. A na Prvi Maja 2012. u Splitu se sirotinja potukla za pjat fažola i koru kruha, ča su dilili sindikati. A u Pučiščima na Braču specijalna policija hapsila je radnike ka-menoloma 4. Maja 2012. - jer ne daju da propade firma. A od bračkog kamena sa-zidani su mletačli palazzi, ma vero i po Romi i valje Nova Jorku! Ma ča da su i socijaldemokrati samo liberalni lažljivci, kako i svi drugi? Ma ča pak mi moremo delati, delavci, intelektualci, briž-njaki, penzioneri, se hiti u fojbu, sami sebe? Ča da delamo? Piše crnogorski pjesnik Žarko Burovič: »Život se rašiva gdje su šavovi/ to se po-slije skupi u krpe/ kao odječa koju nosimo/ utegnuta šumskim vrijesama Ne smijemo ni takvi pokleknuti/ jer u srcu nosimo vrijeme buduče/ iako nam je muka dom/ iako su staze od od oka skrivene«... Čovjeku smo ostali samo mi, ostaci kulturnih elita i osiromašene srednje klase, pau-perizirane, proleterizirane! Da, mi im pruža-mo neku utjehu barem, ali morali bimso ih opet povesti na barikade, jer na barikade oni če poči, makar i sami, goloruki, kao toliko več puta u historiji. »Čas vesoljnega socialnega punta se bliža«, piše Ervin Hladnik Milharčič: »Leta 1883 je ljubljanska policija zaplenila zaboj z letaki, namenjenimi sindikalnima voditeljema Francu Železnikarju in Ferdinandu Tumi. Letak poziva k boju proti oblastnikom, 'ki iščejo pravice ljudstva vedno zmanjševati, delajo ljudstvu škodljive postave, z eno besedo, oni so sovražniki vsega napredka'... Med oblastniki, ki jih je treba vzeti na muho, na prvem mestu našteje ministre, 'ki niso nikdar trudni novih davkov si izmisliti in novih verig ljudstvu zakovati'. Pisec letaka razume, da je ključni problem v povezavi s finančnim kapitalom. 'Bankirski borzni špekulanti, ki na papir stavijo prihodnost našega dela in s tem brezvestno kupčijo gonijo. To počnejo, dokler od časa do časa ne nastopi tako imeno- vani krah, ki za nekaj časa naredi tej lumpa-riji konec, pod katerim pa v prvi vrsti mi trpimo.' Jezik je nekoliko arhaičen, finančni tokovi, ki jih opisuje, pa so popolnoma sodobni. Potem so tukaj 'lastniki fabrik, ki nas, potem ko so nam izsesali zadnje moči, na cesto vržejo'. Kar ima uničujoče socialne učinke. 'Našim hčeram tako majhno plačo dajejo, da so mnogokrat prisiljene svojo čast prodati, ako nočejo od lakote prostovoljno umreti, sami pa si nakladajo milijone na kupe.' Nič si ne izmišljam. Dokument je objavljen v knjigi Jasne Fischer z istim naslovom kot ta članek. Dokument se ozre tudi na ideologijo in tudi tam je presenetljivo sodoben. 'Pitani farji, katerih zabuhli obrazi in velikanski vampje dajejo spričevalo, da je njih edini Bog trebuh in ki si nalagajo tisoče na kupe... Advokati, ki nemir med ljudstvom ljubijo in zahtevajo za en četrt ure njihovega če-čkanja več, kakor si en delavec cel teden zasluži... sodniki, ki nas v ječo vržejo, kakor hitro si upamo besedo čez današnjo krivico spregovoriti... Pisači časopisov početje vseh zgoraj omenjenih banditov kot slavni red hvalijo... Živel socialni punt! Živela socialna republika!' Ni slabo za leto 1883... Moderen jezik sodobnega sveta.« Naš narodnjački ministar i potpred-sjednik vlade, Čačic doduše, nije kao fran-cuska kraljica pozvao one bez kruha da jedu kolače, ali daje nam pametni savjet da manje rabimo mobilne telefone, i da ne moramo kupiti dva para cipela, nego jedan - a to je onaj jedan par cipela iz doba Dimitrija Tucovica; dakle, mi koji živimo od svoga rada cemo ili krepat kako i kmeti u doba Matije Gubca, ili nešto za sebe napraviti. Jer ni »ljevičari« za nas ne rade ama baš ništa! Božo Repe, Mladina: »Je obdobja revolucij v Evropi konec? Je pojem razredni boj iz druge polovice 18. stoletja in prve polovice 19. stoletja, ko sta francoska revolucija leta 1789 in sočasna industrijska revolucija v Angliji preobrazili svet, zgolj zgodovinski, neprimeren za današnje čase? Je »ancien régime« tisto, kar zahtevajo zvesti politični služabniki kapitala, pri nas razni »šusteršiči« in podobni neolibe-ralci (v glavnem z državnih univerz), ki se nikoli ne bodo dvignili iz srednjega razreda, razen tako, da ga uničijo?« cijela je ova umorna, dosadna, inkompetentna civilizacija »ancien regime«! Ona propada sama od sebe, ali to ne vidi. Treba je samo gurnuti kažiprstom, kako ča smo dica igrali s'cinche, šcinke, pikule, franje,.. i sve ce se otkotrljati u - fonju! / TRST Sobota, 5. maja 2012 13 1 kairo - Včeraj znova nasilje na ulicah egiptovske prestolnice Vojska z oklepniki in streli nad razjarjeno množico Desettisoči demonstrantov protestirali proti vojaškemu svetu - Več desetin ranjenih KAIRO - Pred poslopjem obrambnega ministrstva v Kairu so včeraj izbruhnili hudi spopadi med protestniki in vojaki, nasilje pa se je nato razširilo še na okolico. Ranjenih je bilo 59 ljudi, v večernih urah pa je bil govor tudi o mrtvih. Pred ministrstvom je do nasilja med protestniki, ki demonstrirajo proti vladajočemu vojaškemu svetu, in varnostnimi silami prišlo že pred dnevi, ko je bilo ubitih devet ljudi. Zaradi tega je vojaški svet, ki v Egiptu vlada od sestopa Hosnija Mu-baraka z oblasti februarja lani, v četrtek sporočil, da pred ministrstvom ne bo trpel nobenih demonstracij več. Vojska je zato ob podpori policije proti več tisoč zbranim protestnikom ukrepala s solzivcem in vodnimi topovi, slišati pa je bilo tudi streljanje. Po navedbah vojaškega vira so 40 ljudi aretirali, poročajo tuje tiskovne agencije. Včerajšnje dogajanje je v nasprotju s prejšnjimi demonstracijami v živo prenašala tudi državna televizija. Množično zborovanje proti vojski in prehodni vladi je včeraj potekalo tudi na osrednjem kairskem trgu Tahrir. Na shod so pozvali aktivisti in politiki z različnih političnih taborov, zbrani pa so zahtevali hiter prenos oblasti iz rok vojske civilnim oblastem in odstavitev premiera Ka-mala al Gansurija. Zborovanja se je udeležila tudi Muslimanska bratovščina, ki ima največjo poslansko skupino v parlamentu. V Egiptu bodo 23. maja predsedniške volitve, vladajoči vojaški svet pa je obljubil, da se bo po njih umaknil iz politike. (STA) Prizor z včerajšnjih hudih spopadov v Kairu ansa beograd - Jutri predsedniške, parlamentarne in krajevne volitve v Srbiji Dvoboj med Tadicem in Nikolicem Po javnomnenjskih raziskavah imata vladajoča DS in opozicijska SNS približno enako podporo med volivci BEOGRAD - V Srbiji bodo jutri predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve, poleg tega pa še pokrajinske volitve v Vojvodini. Srbski volivci bi lahko tokrat ob oddaji glasu pred očmi imeli predvsem gospodarske težave, ki pestijo državo, in ne napetosti v zvezi s Kosovom ali odnosov z Zahodom. Za sedeže v 250-članski srbski skupščini se poteguje 18 volilnih list, skupaj pa več kot 3000 kandidatov. Glavni tekmici za zmago sta koalicija okoli doslej vladajoče Demokratske stranke (DS) predsednika Borisa Tadiča ter Srbsko napredno stranko (SNS) nacionalista Tomislava Ni-količa, poročajo tuje tiskovne agencije. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je tik pred volilnim molkom - ta je nastopil že v četrtek opolnoči - objavil časnik Danas, imata koaliciji enako podporo med volivci, in sicer okoli 22-odstotno. Ankete v minulih dneh so napovedovale zmago SNS, a po mnenju analitikov bodo vlado v vsakem primeru sestavili demokrati, saj imajo več potencialnih koalicijskih partnerjev. Tudi na predsedniških volitvah bo glavna bitka potekala med Tadičem in Niko- ličem, ki sta prav tako precej izenačena. Najverjetneje se bosta za končno zmago tako pomerila v drugem krogu 20. maja, saj naj v nedeljo nobenemu ne bi uspelo zbrati potrebnih več kot 50 odstotkov glasov. Predsedniške volitve bodo Srbi izvedli osem mesecev prej, kot je bilo predvideno. Omogočil jih je Tadič s predčasnim odstopom s položaja minuli mesec, za kar se je odločil predvsem z namenom, da svoji stranki pomaga do zmage na parlamentarnih volitvah. Dosedanji predsednik se poteguje že za tretji zaporedni mandat, kar mu po mnenju pravnih strokovnjakov omogoča leta 2007 sprejeta ustava. Prvi mandat je Tadič leta 2004 začel kot predsednik Srbije znotraj tedanje Srbije in Črne gore. Z Ni-količem sta se za predsedniški stolček spopadla že v letih 2004 in 2008. Pred tokratnimi volitvami sta oba napovedovala reforme, boj proti korupciji ter naložbe in nova delovna mesta. Kako nameravata našteto doseči, nista pojasnila, njuna tabora pa sta se v predvolilni kampanji, ki ni še nikoli prej trajala tako dolgo, raje odločila za blatenje druge strani. Boris Tadič ansa Dobrih sedem milijonov volivcev pa bo morda v nedeljo zanimalo prav nezavidljivo gospodarsko stanje v državi. Država se sooča z rekordno 24-odstotno brezposelnostjo, mesečna plača v povprečju znaša okoli 350 evrov, Beograd pa pesti tudi visok zunanji dolg v višini 45 odstotkov BDP, ki naj bi še naraščal. Zadolžena so tu- jutri - Po napovedih ne bo jasnega zmagovalca V Grčiji predčasne parlamentarne volitve v vzdušju upora proti vladnim ukrepom ATENE - Upor proti varčevalnim ukrepom bo v središču pozornosti nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Grčiji. Te po napovedih ne bodo prinesle jasnega zmagovalca, pričakovati pa je vzpon populističnih strank, ki nasprotujejo dogovoru vlade v Atenah in mednarodnih posojilodajalcev o rešitvi dolžniške krize. Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bo izid tokratnih volitev eden najbolj negotovih v zadnjih desetletjih. Od 32 strank, ki se potegujejo za 300 sedežev v parlamentu, bi se jih v hram demokracije lahko uvrstilo rekordnih deset, to pa pomeni, da bo sestavljanje vlade zelo težavno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Analitiki menijo, da so Grki pripravljeni kaznovati odhajajočo vladno koalicijo, ki jo sestavljata konservativna Nova Demokracija in socialistična stranka Pasok. Nobena od teh dveh strank, ki se zadnja tri desetletja izmenjujeta na oblasti, kot kaže, ne bo dobila dovolj glasov, da bi lahko sama sestavila vlado. Po zadnjih anketah je v vodstvu Nova Demokracija s 23 odstotki podpore, sledi pa ji Pasok z okoli 16 odstotki. Obe izgubljata podporo na račun bolj skrajnih strank z obeh koncev političnega spektra. Med novimi strankami, ki bodo po pričakovanjih vstopile v enodomni parlament, je tudi skrajno desničarska Zlata zora. Podpora tej stranki, ki znaša okoli pet odstotkov, govori o vse večjem nezadovoljstvu javno- sti nad varčevalnimi ukrepi in višanjem davkov, ki so po mnenju večine odgovorni za vse večjo brezposelnost in dolgotrajno recesijo. Tri manjše levičarske stranke, ki ravno tako nasprotujejo mednarodni pomoči za rešitev dolžniške krize, bodo po pričakovanjih zbrale okoli deset odstotkov glasov. Število neodločenih volivcev je še vedno veliko, njihovi glasovi pa bi šli na koncu lahko k velikima strankama, ki zagovarjata mednarodno pomoč. Ti dve stranki sta podprli tehnokratsko vlado premiera Lukasa Papademosa, ki je položaj prevzel novembra lani po odstopu Georgea Papandreuja. Kdorkoli bo prevzel vodenje nove grške vlade, ga v prihodnjih štirih letih čaka težka naloga - izpolnitev proračunskih ciljev, dogovorjenih z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). V to so vključeni tudi 11 milijard evrov vredni novi ukrepi, ki morajo biti sprejeti do junija. Kako negotove so politične razmere v državi, ponazarja tudi nedavni poziv guvernerja grške centralne banke Geor-gea Provopulosa vsem političnim strankam, naj vztrajajo pri strogih varčevalnih ukrepih tudi po volitvah. Mnogi se bojijo, da tudi manjše stranke nimajo rešitev za vse težje gospodarske razmere. Predsednik grške trgovinske zbornice Vasilis Korkidis ocenjuje, da je doslej bankrotirala že tretjina trgovin, samo v prvih treh mesecih letos pa jih je vrata zaprlo 4500. (STA) di podjetja, številna so šla v stečaj, v pokojninski blagajni zeva luknja. Medtem cveti siva ekonomija, industrijo so uničile škandalozne privatizacije, s katerimi so se okoristili redki oligarhi. Srbija velja za eno najbolj skorum-piranih držav na svetu. Po ocenah Srbskega združenja delodajalcev letno v javnih razpisih izgine več kot milijarda evrov. Številni politiki in strankarski veljaki so v kratkem času prišli do velikega premoženja. Očitki o korupciji poleg tistih o odgovornosti za gospodarsko krizo letijo tudi na Tadičevo DS, doslej vladajoče stranke pa obvladujejo tudi medije in oglaševalsko industrijo. Na drugi strani pa gre prav Tadiču in DS zasluga za napredek na poti Srbije v EU, aretacijo najbolj iskanih haaških obtožencev Ratka Mladiča in Gorana Had-žiča ter začetek dialoga s Prištino. Zaradi teh vprašanj je Srbija pred tem leta stopicala na mestu. Tadič in Nikolič sta pred volitvami izpostavljala tudi, da mora Srbija, ki je marca postala kandidatka za članstvo v EU, nadaljevati pot v povezavo. To pomeni tudi, da bodo morale prihodnje srbske oblasti krpati odnose s Kosovom. To je leta 2008 razglasilo neodvisnost, ki je Beograd ne priznava. Za položaj predsednika Srbije se poleg Tadiča in Nikoliča poteguje še 10 kandidatov, med njimi dve ženski. Ena od njiju je soproga haaškega obtoženca Voji-slava Šešlja Jadranka, kandidatka Srbske radikalne stranke, ki ji je nekdaj pripadal tudi Nikolič. Za predsednika kandidira tudi predsednik Socialistične stranke Srbije (SPS) in sedanji namestnik premiera Ivica Dačič. Prav SPS bi lahko imela vlogo jezička na tehtnici pri oblikovanju prihodnje vlade, saj jo ankete uvrščajo na tretje mesto. SPS naj bi podprla DS, čeprav Dačič glede tega nedavno ni bil povsem jasen. Sam je tudi izjavil, da ga položaj prihodnjega premiera, v zvezi s katerim se ga je zadnje tedne omenjalo, ne zanima. Poleg SPS velja izpostaviti še Liberalno-demo-kratsko stranko (LDP) Čedomirja Jova-noviča, prav tako predsedniškega kandidata, ki se edina med vsemi zavzema za priznanje neodvisnosti Kosova. V nedeljo bodo potekale tudi pokrajinske volitve v 120-člansko skupščino v Vojvodini ter lokalne volitve. Beograd je slednje sprva razpisal tudi za območje Kosova, a jih je zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti in Prištine odpovedal. Kljub temu jih nameravajo kosovski Srbi v dveh občinah izvesti. (STA) Volitve tudi v Iranu TEHERAN - V Iranu je včeraj potekal drugi krog parlamentarnih volitev, na katerih izbirali preostalih 65 članov 290-članskega madžlisa. Konservativni nasprotniki predsednika Mahmuda Ahmadi-nedžada so si že v prvem krogu zagotovili večino v parlamentu, tako da naj bi si po pričakovanjih po včerajšnjih volitvah le še okrepili svoj položaj. Po poročanju iranske državne televizije se za 65 mest poteguje 130 kandidatov. V prvem krogu volitev v začetku marca je bila volilna udeležba več kot 64-odstotna. Večino sedežev v parlamentu so si zagotovili konservativci, ki jih vodi predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani. Konservativci so v prvem krogu dobili več kot 70 odstotkov podpore. Neuspešna pa je bila takrat med drugim Ahmadinedžadova mlajša sestra Parvin, ki ji ni uspelo zmagati v svojem rodnem kraju. Laridžanijeva koalicija je blizu Hameneju, ki ima zadnjo besedo pri vseh ključnih državnih vprašanjih. Parlament v Iranu nima neposrednega nadzora nad glavnimi političnimi zadevami v državi, kot je iranski jedrski program, a lahko vpliva na izbiro Ahmadinedžadovega naslednika prihodnje leto in drugih visokih iranskih predstavnikov. i včeraj na Titovem grobu BEOGRAD - Grob nekdanjega jugoslovanskega Josipa Broza Tita v Hiši cvetja v Beogradu je včeraj, ob 32. obletnici njegove smrti, obiskalo okoli tisoč njegovih oboževalcev in jugonostalgikov, ki »obujajo spomine na lepše čase in staro Jugoslavijo«, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Titov grob so včeraj pokrivali šopki in cvetje, ki so jih v spomin na nekdanjega jugoslovanskega voditelja med drugim prinesli nekdanji borci in iz Črne gore ter srbski komunisti. Pred Muzejem jugoslovanske zgodovine, v sklop katerega sodi Titov mavzolej, si bili včeraj parkirani številni avtobusi iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in Srbije, s katerimi so v Beograd pripotovali Titovi oboževalci. Josip Broz Tito, dosmrtni predsednik nekdanje Jugoslavije, je umrl na včerajšnji dan pred 32 leti v Kliničnem centru v Ljubljani. Pokopali so ga štiri dni pozneje v Beogradu, tedanji prestolnici SFRJ. Na njegovem pogrebu je bilo več kot 200 voditeljev in krona-nih glav iz 107 držav z vsega sveta. Na čelu Jugoslavije je bil 35 let. Med pozitivnimi dosežki Titovega vladanja se omenjajo ideja bratstva in enotnosti, sistem samoupravljanja in, v zunanji politiki, gibanje neuvrščenih. Tujina mu priznava vešče vodenje narodnoosvobodilnega boja in državniško držo. Med negativno Titovo dediščino se uvrščajo povojni poboji političnih poražencev v II. svetovni vojni, pozneje pa odstranjevanje političnih nasprotnikov, zapiranje nedolžnih državljanov na Golem otoku, življenje na visoki nogi, dušenje reformnih sil, enkrat v enem, drugič v drugem delu države, za katero je bila značilna izjemna pestrost veroizpovedi, narodov, narodnosti in etničnih skupin. Jedrski fizik obsojen na štiri leta zapora PARIZ - Sodišče v Parizu je francosko-alžirskega jedrskega fizika Adlenea Hicheurja včeraj obsodilo na štiri leta zapora zaradi sodelovanja s severnoafriško vejo teroristične mreže Al Kaida pri načrtovanju terorističnih napadov, poročajo tuje tiskovne agencije. Policija je Hicheurja, ki je v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) preučeval veliki pok, aretirala novembra 2009, potem ko so prestregli njegovo dopisovanje po elektronski pošti s predstavnikom Al Kaide v Alžiriji Mustapho Debchijem. 1 4 Sobota, 5. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it gorica - Podjetje ANAS bo uveljavilo določila o vidni dvojezičnosti Dvojezični smerokazi kmalu na državni cesti Začetno jih bodo nameščali v okviru rednega vzdrževanja cestne signalizacije Cestno podjetje ANAS zagotavlja, da bo v prihodnjih mesecih začelo nameščati dvojezične smerokaze v občinah goriške pokrajine, ki so vključene v območje izvajanje določil o vidni dvojezičnosti. Začetno bo nove dvojezične smerokaze nameščalo v okviru rednega vzdrževanja cestne signalizacije, med tem pa bodo stekla preverjanja glede črpanja sredstev iz zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Do pozitivnega premika in omenjenega zagotovila podjetja ANAS je prišlo na srečanju, ki ga je na goriški prefekturi sklicala pre-fektinja Maria Augusta Marrosu na predlog Livia Semoliča, pokrajinskega predsednika SKGZ. Poleg njiju je bil prisoten še direktor podjetja ANAS za Furlanijo-Julijsko krajino Giuseppe Ferrara, ki se je srečanja udeležil v spremstvu svoje funkcionarke. Semolič je sogovornike opozoril na pravne in formalne aspekte zaščitnih zakonskih določil in dekretov o vidni dvojezičnosti. Poudaril je, da je v njih jasno določeno območje izvajanja vidne dvojezičnosti, kjer je predvideno tudi nameščanje dvojezičnih smerokazov. »Prav zaradi tega je nesprejemljivo, da še danes podjetje ANAS ni namestilo dvojezičnih smerokazov na območju slovenskih občin na Goriškem,« pravi Semolič in pojasnjuje, da še zlasti bode v oči pomanjkanje dvojezičnih smerokazov na državni cesti št. 55, ki je speljana preko doberdobske in sovodenjske občine. Med srečanjem na goriški pre-fekturi je direktor podjetja ANAS Ferrara pojasnil, da sicer že imajo pripravljen plan nameščanja dvojezičnih smerokazov na celotnem cestnem omrežju, ki spada v občine, kjer se izvajajo določila o vidni dvojezičnosti. Strošek za namestitev dvojezičnih smerokazov znaša en milijon evrov, za pripravo plana pa so funkcionarji preverili, kako je to vprašanje urejeno na Južnem Tirolskem -tudi glede na spoštovanje prometnega zakonika. Glavno oviro tako danes predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev, saj ima podjetje ANAS "«¡GORIZIA Ä :,U am Enojezični smerokaz med Rupo in Pečjo na območju sovodenjske občine (desno); srečanje na prefekturi (spodaj) bumbaca, d.r. rupa peci na razpolago vse manj denarja; po drugi strani nosi del odgovornosti tudi dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je onemogočila podjetju ANAS in drugim upraviteljem krajevnih cest črpanje sredstev iz zakona 38/2001. Glede tega vprašanja je Semolič prevzel nalogo, da bo zadevo poglobil na deželi in preveril vse možnosti, da bo lahko tudi podjetje ANAS tako kot druge javne uprave črpalo namenska sredstva iz zaščitnega zakona. Ob vsem tem je Semolič vsekakor pozval podjetje ANAS, naj v najkrajšem času navkljub finančnih težavam sproži postopek postopnega nameščanja dvojezičnih smerokazov, saj slovenska narodna skupnost pričakuje konkretna dejanja v spoštovanju zaščitnega zakona. Sogovorniki so Semoličev predlog osvojili in zagotovili, da bodo v naslednjih mesecih začeli z nameščanjem novih dvojezičnih smerokazov, tako da bo to vključeno v redno vzdrževanje cestne signalizacije. (dr) starancan - V Ulici Fratelli Fontanot Gorelo v stanovanju, mati in hči v bolnišnici Delavnica Panovec Zelena noč v Gorici Obnovljivi viri energije, energetsko varčevanje in biološka hrana so nekatere izmed tem, ki bodo v središču današnje pobude Notte Verde - Zelena noč. Od dopoldanskih ur bodo v goriškem mestnem centru potekale delavnice za otroke, razstave, predavanja, animacijske pobude in glasbeni dogodki, predvideno pa je tudi podaljšano odprtje trgovin (do 23. ure). Od 16. do 23. ure bodo v Ulici Garibaldi in na Kor-zu Verdi prisotne stojnice raznih ustanov, ki delujejo na področju zelene ekonomije, od 9. ure do 12.30 pa bo v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu potekala didaktična delavnica »Dal ce-stino al tavolino«. Na istem prizorišču bosta od 15.30 do 18.30 potekali delavnica mozaika in delavnica »Merimo drevo«, med 15.30 in 22.30 pa bo v gledališču Verdi na ogled razstava »Tut-ti su per terra: buone abitudini in mo-stra«. Ob 15.45 se bo začel ogled centrale na biomase v Štandrežu (možen brezplačen prevoz z avtobusom; start ob 15.30 pred Ljudskim vrtom), ob 16.30 pa bodo na Verdijevem korzu prikazali postopek pirolize. Ob 18. uri bo v Verdijevem gledališču okrogla miza o dobrih praksah na okoljskem področju, ob 18.30 pa bo na Verdijevem korzu jazz koncert. Še trije zgodovinski lokali Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je včeraj sprejel sklep, s katerim je dvajsetim lokalom in trgovinam dodelila naziv »zgodovinskega lokala«. V Gorici so srebrno priznanje dobili trgovina Bottega del Caffe' Claudie Culot, semenarna Walterja Gravnerja in restavracija Rosenbar Piera Loviščka in Michele Fabbro. Srečanje o centru CIE Danes bo na sedežu konzorcija CISI v Ulici Zorutti v Gradišču potekalo srečanje o centrih za priseljence CIE in CARA, priseljevanju in komunikaciji z naslovom »Come comunicare nonostante i muri«, ki ga v okviru kampanje LasciateCIEntrare prirejajo Tenda per la Pace, Assostam-pa in Melting Pot Europa. Vpisovanje se bo začelo ob 10. uri, ob 10.30 pa se bo začel program. Med predavatelji bodo odvetnica Alessandra Ballerini, novinar Stefano Galieni, novinar Riccardo Bottazzo in zdravnik Gianni Cavallini. Ob 20.30 bo javno srečanje z naslovom »Anche i muri parlano«. V teku večera bo na ogled kratki film »La fortuna mi salvera« Alexandre D'Onofrio. Nesramna roka pomazala zidova Neznanci so v noči med 30. aprilom in 1. majem pomazali zidova pred hišama družin Maria Ferfolje in Bruna Tosolinija v Doberdobu; mazači so za sabo pustili napise »fasisti«, ne da bi jih kdo opazil. Napisi so nedvomno vezani na afero, do katere je v Doberdobu prišlo okrog dviganja mlaja, obe družini pa s tem nimata nobenega opravka, zato pa ju je neopravičljivo početje mazačev hudo prizadelo. Preiskava karabinjerjev je v teku. Nesramna zapuščina nočnih mazačev Očrnjena okna, skozi katera je uhajal dim bonaventura V Štarancanu se je včeraj okrog 5. ure zjutraj vnel požar v vrstni hiši. Zagorelo je v stanovanju družine Vascotto, v katerem živijo oče in mati ter njuna hči. Ko je zagorelo, je bil oče že v kleti, medtem ko sta njegova 58-letna žena in 30-letna hči spali na prvem nadstropju. Ko je dim začel uhajati skozi okna, ga je zavohal sosed, ki je takoj klical na pomoč gasilce. Prihiteli so v roku nekaj minut in nemudoma nudili pomoč materi in hčeri, ki sta vdihnili nekaj dima, zato pa sta potrebovali zdravniško oskrbo. Hčerko so reševalci iz službe 118 prepeljali v katinarsko bolnišnico pri Trstu, kjer razpolagajo s hiperbarično komoro. Njena mati je vdihnila manjšo količino dima, zato so jo na zdravljenju sprejeli v bolnišnici San Polo v Tržiču. Oče ni potreboval zdravniške pomoči, saj je bil v kleti, ko se je v stanovanju vnel požar. Stanovanje v stranski ulici ob Ulici Fratelli Fontantot so si ogledali tudi karabinjerji, ki so skupaj z gasilci sprožili preiskavo o vzrokih požara. Ognjeni zublji so poškodovali del notranje opreme, dim pa je počrnil vse stene, tako da bo pred ponovno vselitvijo treba stanovanje v celoti prepleskati in temeljito počistiti. V ponedeljek, 7. maja, ob 16. uri bo v veliki dvorani novogoriške mestne hiše potekala okrogla miza ob predstavitvi krajinsko - arhitekturne delavnice Panovec v Novi Gorici. Rezultate delavnice bodo predstavili študenti biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na strokovni razpravi o vlogi in pomenu mestnega gozda Panovec ter o urbanih zelenih površin bodo sodelovali Janez Marušič,, Davorin Gazvoda, Ina Šuklje Erjavec, Tomaž Vuga in Ni-ko Jurca. Razstava o tej delavnici je na ogled v avli mestne hiše do torka. (km) Družne sabotinske poti SPDG in planinska društva z Goriškega vabijo jutri na skupni pohod na Škabrijel v okviru pobude Družne sabotinske poti. Zbirališče ob 8.45 na Kekcu, start ob 9. uri. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Na Škabrijel se bodo povzpeli (po drugi poti) tudi gorski kolesarji. Zaželena je predhodna prijava po tel. 328-8292397 (Robi). Prost vstop v muzeje Jutri, 6. maja, bo vstop v goriške Pokrajinske muzeje prost. Pinakoteka v palači Attems Petzenstein bo odprta od 10. do 17. ure, arheološka zbirka, muzej prve svetovne vojne ter muzej mode in umetne obrti v grajskem naselju pa med 9. in 19. uro. GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. maja 2012 1 5 volitve - Upravo obnavljajo v Gorici, Krminu, Zagraju in Škocjanu Kampanje je konec, na potezi volivci Letošnja volilna kampanja je mimo. Besedo imajo zdaj volivke in volivci, ki bodo jutri in v ponedeljek izbirali župana in obnavljali občinski svet v Gorici, Krminu, Zagraju in Škocjanu. Volišča bodo jutri odprta med 8. in 22. uro, v ponedeljek pa med 7. in 15. uro. Vsak volivec bo moral s sabo prinesti veljaven osebni dokument in volilno izkaznico. Kdor je nima ali na njej nima več prostora za žige, jo mora dvigniti na pristojnem občinskem volilnem uradu. Zaprosimo lahko tudi za dvojezično volilno izkaznico, za kar moramo imeti pri sebi osebni dokument; dvignemo jo lahko tudi, če imamo še veljavno volilno izkaznico. V Gorici bo danes volilni urad odprt med 8.45 in 19. uro, jutri med 8. in 22. uro, v ponedeljek pa med 7. in 15. uro. Matični urad goriške občine, ki izdaja osebne izkaznice, bo v ponedeljek odprt med 8.45 in 12. uro, popoldne pa zaprt. Informacije za invalide in druge občane, ki se s težavo premikajo, nudijo na goriškem volilnem uradu (0481-383248). Občani, ki morajo imeti spremljevalca tudi v volilni kabini, bodo morali prikazati zdravniško potrdilo zdravstvenega podjetja. V Gorici si ga lahko priskrbijo na oddelku za pre-vencijo v ulici Vittorio Veneto št. 171. Volivci bodo dobili glasovnico, na kateri bodo lahko prekrižali ime in priimek županskega kandidata oz. kandidatke, lahko pa tudi le simbol liste. Če bodo izbrali to možnost, lahko napišejo eno preferenco s priimkom kandidata ali kandidatke za občinski svet, ki mora biti zapisana v uradni obliki (seznami imen bodo na razpolago na voliščih). Ob tem je v Gorici, ne pa v manjših občinah, možno ločeno glasovanje (t.i. »voto disgiunto«); v tem primeru volivec lahko prekriža ime in priimek enega županskega kandidata, obenem pa prekriža tudi simbol liste, ki podpira drugega županskega kandidata. Tudi v primeru ločenega glasovanja lahko ob simbolu liste volivec izrazi eno preferenco s priimkom kandidata ali kandidatke za občinski svet. V Gorici se za župansko mesto potegujejo štirje kandidati. Edina ženska je Manuela Botteghi, ki kandidira s podporo gibanja Movimento 5 Stelle. Giusep-peja Cingolanija podpirajo liste Forum per Gorizia, Federazione della sinistra, Si-nistra ecologia liberta, Di Pietro - Italia dei Valori, Partito democratico - Demokratska stranka - Partit democratic, Lista giovani - Ritorno al Futuro in Gorizia e tua. Fabrizio Manganelli je kandidat občanske liste, ki nosi njegovo ime, medtem ko se Ettore Romoli predstavlja volivcem s podporo list La Destra, Futuro e Liberta, UDC - Unione di Centro, Pensionati per Romoli, Civica per Gorizia - Concretez- za e Competenza, Lega Nord in Il Popolo di Gorizia - Romoli sindaco. Če noben županski kandidat ne bo prejel več kot 50 odstotkov glasov, bodo Goričani izbrali svojega župana na balotaži, ki bo 20. in 21. maja in v katero se bosta uvrstila kandidata z najvišjim odstotkom glasov, zbranih v prvem krogu. V Krminu kandidirajo za mesto župana Luciano Patat, Fabio Russiani, Patri- zia Puia, Alberto Alberti, Mario Riz in Ettore Guido Basiglio Ribaudo, v Zagraju Eli-sabetta Pian in David Cernic, v Škocjanu pa Maurizio Valenti, Silvia Caruso, Rossella Buttaro in Enrico Bullian. volitve - Cingolani sklenil kampanjo Z mladostnim zagonom za preporod Gorice S prazničnim shodom na goriškem Korzu Verdi se je včeraj zaključila volilna kampanja levosre-dinskega županskega Giuseppeja Cingolanija. Podpret so ga prišli evropska poslanka Debora Ser-racchiani, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in župan iz Vidma Furio Honsell; prisotni so bili tudi številni kandidati sedmih list, ki podpirajo Cingo-lanijevo župansko kandidaturo. Med svojim posegom se je Cingolani zahvalil vsem sodelavcem in kandidatom za občinski svet za delo, ki so ga opravili med volilno kampanjo, hkrati pa je pozval volivce, naj podprejo njegovo kandidaturo, če si res želijo, da bi Gorico spet zadihala s polnimi pljuči. »Gorica mora ponovno pridobiti svojo nekdanjo mednarodno vlogo, sodelovati mora s sosednjimi kraji in mesti; mesto mora spet zaživeti in izkoristiti ves svoj neizkoriščeni potencial,« je poudaril Cin-golani in opozoril, da je treba prisluhniti goriškim občanom in njihovim predlogom, predvsem pa je treba začeti tudi konkretno reševati njihove težave. Cingolani na zaključnem shodu bumbaca volitve - Blažinova in Peterin o delu Čim prej ukrepi za dvig zaposlitvene ravni v mestu V domu Andrej Budal v Štandrežu je v četrtek potekal dobro obiskani večer na temo reforme delovnega trga v Italiji. Na to temo sta spregovorila kandidat za občinski svet na listi Demokratske stranke David Peterin in senatorka Tamara Bla-žina, članica senatne komisije, ki pripravlja tekst novega zakona. Blažinova je povedala, da se v novem zakonu išče ravnotežje med delodajalci in delojemalci. Podjetniki se bodo lahko odločali za višjo fleksibilnost delovnega razmerja, ki pa bo dražje od rednega zaposlovanja. Tudi vajeniške pogodbe bodo omejene in usmerjene v pridobivanje izkušenj za redno zaposlitev, ki nudi varnost in perspektivo mladim. Gorica je po mnenju Pe- Peterin in Blažinova terina preveč let živela na račun olajšav in nizkih davkov proste cone. »Ves denar, ki je bil investiran v ta prostor, ni prisilil Goričanov k razvoju in novim domiselnim investicijam. Danes v mestu nimamo miselnega jedra, ki bi bil kos prostemu trgu Evropske unije in konkurenci s sosednjimi teritoriji. Izbrati si je treba sektor, v katerem vidimo ekonomsko bodočnost Gorice in nato vsi skupaj delati v to smer, vsak sam ne zmore,« je poudaril Peterin. Na srečanju je bil prisoten tudi županski kandidat Giuseppe Cingolani, ki je opozoril, da se je v zadnjih letih v Gorici zelo znižalo število delovnih mest, zato pa so potrebni čim prejšnji ukrepi za ponoven dvig zaposlitvene ravni. volitve - Gabrovec s kandidati SSk Za večjo vlogo Gorice v deželi Kandidati SSk z deželnim svetnikom Gabrovcem Štirje kandidati SSk za goriški občinski svet, ki nastopajo na listi Demokratske stranke, so se srečali z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem. Tema pogovora je bila vloga občine Gorica na deželni ravni. »Šibkost Gorice, ki je sedanja uprava ni znala odpraviti, je v njeni vlogi na deželni ravni. Kljub isti politični barvi in premnogim obljubam je Gorica iz leta v leto izgubljala pomen v deželi FJK. Posledično so se povečali apetiti na njen teritorij in storitve, še posebno, kar se tiče zdravstva in zaščitne oznake briških vin,« so prepričani kandidati SSk, ki poudarjajo, da si moral goriška politika postaviti kot prioriteto vlogo mesta v deželi. »Samo tako bo lahko Gorica uveljavila tiste interese, ki so temeljnega pomena za prihodnji razvoj. Gorica mora imeti jasno besedo v deželnem svetu in odboru. To je danes zelo pomanjkljivo in posledice najbolj občutijo goriški občani. Zgovoren primer je zadeva zemeljskega usada v Štmavru, kjer je bilo odločilno sodelovanje med predsednikom rajonskega sveta Lovrencom Persoglio, občinskim svetnikom Silvanom Primosigom ter deželnim svetnikom Igorjem Ga-brovcem. Neuspešno pa se je končalo prizadevanje za ohranitev goriških rajonskih svetov, kjer nosita glavno odgovornost ravno goriški župan Romoli in pristojni odbornik Gentile, ki nista znala uveljaviti interesov Gorice,« pravijo kandidati SSk, ki jim je deželni svetnik Igor Gabrovec izrazil podporo in zaželel izvolitev v goriški občinski svet, v upanju, da bodo lahko po 7. maju skupaj sodelovali v korist mesta in občine Gorica. SSk poziva volivce Slovenska skupnost poziva vse goriške volilce, naj se na volišča odpravijo z dvojezično volilno izkaznico. Poleg tega jih poziva tudi, naj oddajo preferenco enemu od štirih kandidatov Slovenske skupnosti za občinski svet, ki kandidirajo na listi Demokratske stranke; to so Walter Bandelj, Alenka Drobez, Marilka Koršič in Božidar Tabaj. Izposoja »zlatih« koles Kandidat za občinski svet Foruma Ugo Dornik je poslal za objavo naslednje sporočilo glede novega sistema izposoje koles v goriški občini: »Strošek za 35 koles in 5 parkirnih postaj, če informacije so utemelje, zna-sa borih 240.000 evrov + prometni davek. To se pravi, da za vsako kolo smo goričani prispevali (240.000 : 35 = 6857,14 + PDV) 6857,14 eurov + PDV. Če bi odgovorni projekta isto vsoto denarja potrošili v katerem koli super-marketu bi nabavili najmanj 2400 koles z vključenim prometnim davkom. To se pravi da bi lahko podarili eno kolo na vsako goriško družino, če bi isto vsoto uporabili za direkten nakup iz Kitajske pa bi gotovo preplavili gorico s kolesi in bi ob enem ne bilo potrebno plačevanje najemnine ...« Poziv Slovencev v DS Koordinacija Slovencev v Demokratski stranki (DS) poudarja, da je slovenska prisotnost v občinskem svetu zelo pomembna; zato poziva volivce, naj glasujejo za Davida Peterina, kandidata trojezične liste DS. Med zadnjim mandatom je Slovence iz DS predstavljal Aleš Wal-tritsch, ki je opravil pomembno delo, zdaj pa se ponuja priložnost, da Peterin prevzame njegovo vlogo. »Peterin je edini slovenski kandidat pod 40. letom, ki ima konkretne možnosti izvolitve,« poudarjajo Slovenci v DS, ki zato volivce pozivajo, naj glasujejo za Peterina. Slovenci za SEL Slovenci iz stranke Svoboda, ekologija, levica - SEL opozarjajo, da je na listi SEL za občinski svet slovenska narodnostna skupnost v Gorici množično zastopana. Zaradi tega pozivajo volivce, naj oddajo preferenčni glas enemu izmed slovenskih kandidatov; to so Renca Pelesson, Matina Cumin, Bruno Budal, Claudio Maligoj, Barbara Ursic, Damjan Nacini, Raffeaela Zavadlav in Marjan Sosol. 16 Sobota, 5. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Učenci šole Ivan Trinko na manifestaciji »Scienza Under 18« Ob meteoroloških meritvah analizirali kakovost soških voda Obiskovalcem na Trgu Republike prikazali sadove vsakdanjega dela pri šolski meteorološki postaji Slovenska nižja srednja šola Ivan Trinko je tudi letos sodelovala pri pobudi »Scienza Under 18«, ki jo s podporo javnih in zasebnih ustanov prireja istoimensko goriško združenje. Manifestacija je lani potekala v državni knjižnici v Gorici, tokrat pa so jo organizirali na Trgu Republike v Tržiču, kjer je včeraj rezultate svojih raziskav predstavilo dvajset šol iz goriške pokrajine. Med njimi je bila tudi šola Trinko, ki jo je zastopalo dvanajst učencev iz drugih in tretjih razredov. Obiskovalcem manifestacije so predstavili izsledke dveh projektov, ki so jih izvajali med šolskim letom. V okviru projekta »Vreme pri nas«, ki ga slovenska šola že četrto leto vodi s pomočjo deželnega observatorija Osmer, so z diagrami in drugimi pripomočki prikazali rezultate meritev temperature, vlage, padavin in pritiska, ki jih učenci vseh razredov izmenično izvajajo s svojo meteorološko postajo na šolskem dvorišču. Rezultate meritev, ki so jih izvajali od oktobra do aprila vsak dan ob 8. in 12. uri, so predstavili v slovenščini in italijanščini. Številnim obiskovalcem, med katerimi so bili tudi sošolci drugega A, B in C razreda šole Trinko, so slovenski učenci dalje poročali o obisku centra Osmer v Viscu, kjer so jim raziskovalci orisali svoje delo, delovanje profesionalnih naprav, nastajanje vremenskih napovedi in druge zanimivosti, in ogledu meteorološkega radarja v Fossalo-nu, ki sta spadala v isti projekt. Profesorjem je pri vodenju dejavnosti pomagal predstavnik centra Osmer Furio Pieri, ki je v zadnjih letih izpeljal podobne pobude tudi na drugih slovenskih šolah. V Tržiču so »Trinkovci« včeraj predstavili še rezultate druge didaktične pobude, ki spada v širši projekt o vodi, v okviru katere so analizirali kakovost soških voda. Vzorce so učenci zbrali 13. apri- la pod Ulico Lungo Isonzo Argentina v Gorici. Vodo Soče so analizirali iz kemijskega in mikrobiološkega vidika (merili so npr. temperaturo, količino kisika, stopnjo nitratov in fosfatov, usedline in količino fe-kalnih koliformnih bakterij), zaključna ocena pa je bila 80,59 točke na 100. Kakovost soške vode je torej dobra, so ugotovili učenci, ni pa odlična. Znanstveni projekt, med katerima so učenci šole Trinko pridobili dragocene izkušnje, je koordiniral profesor Franc Bian-cuzzi s pomočjo profesoric Irene Čač in Costanze Luis. Pri oblikovanju stojnice, s katero so se učenci predstavili v Tržiču, je pomagala profesorica likovne vzgoje Magda Samec. (Ale) Poklon padlim v boju za obrambo tovarn V Podgori in Stražcah so se včeraj spomnili 30. aprila leta 1945, ko so goriški delavci poprijeli za orožje in se postavili v bran svojih tovarn. Med ostrimi boji s četniki so padli Francesco Dugaro, Camillo Borzese, Enrico Bentivoglio in Lui-gi Fontanini. Njihovemu spominu in junaški smrti so se poklonili najprej pred nekdanjo podgorsko predilnico, nato pa pred tovarno Safog v Stražcah. Spominski svečanosti je priredil VZPI-ANPI v sodelovanju s podgorskim rajonskim svetom in enotnim sindikalnim predstavništvom delavcev. Učenci goriške nižje srednje šole Ivan Trinko v Tržiču bonaventura ajdovščina Strateški partner Primorja je iz ZDA Ajdovsko gradbeno podjetje Pri-morje bo s 30 milijoni evrov dokapita-lizirala ameriška družba Icon Capital Group v sodelovanju z njenim regionalnim partnerjem, italijanskim gradbenim podjetjem Patera iz Vidma. Novico o tem, kot tudi imena novega upravnega odbora družbe, so v Pri-morju objavili včeraj. Tako so se končala ugibanja o strateškem partnerju, ki bo zagotovil svež kapital, in potrdile informacije, da ta prihaja iz ZDA. Na včerajšnji skupščini družbe Primorje so lastniki odpoklicali sedanjo upravo, ki jo je od lanske jeseni vodila Marjana Novak, v novo upravo pa imenovali Darka Valenčiča, Sebastjana Trajkovskega in Štefana Činča, ki je tudi direktor družbe Primorje Holding. Primorje Holding, ki je v večinski lasti nekdanjega predsednika uprave Pri-morja Dušana Črnigoja, je 100-odsto-tni lastnik Primorja. Novega predsednika uprave bodo imenovali na ponedeljkovem sestanku, prav tako bodo razdelili druge funkcije in začeli z delom. V prihodnjih dneh bo opravljen skrbni pregled poslovanja ajdovske gradbene družbe, kar bo osnova za dokončno odločitev tujega partnerja za vstop v Primorje Holding. Nova uprava si je med prednostnimi nalogami zadala še dogovore z bankami upnicami ter nebančnimi upniki, s sindikati se nameravajo pogovoriti o poplačilu zapadlih obveznosti iz naslova plač in prispevkov ter o prihodnosti družbe in zaposlenih. Na vseh gradbiščih doma in v tujini želijo zagotoviti nemoteno delo in v polnosti aktivirati obstoječe pogodbe z naročniki tam, kjer so dela iz objektivnih okoliščin zastala, prav tako bo imela prednost zagotovitev novih naročil predvsem v tujini, ki jih zagotavlja tudi strateški partner, še posebno na področju jugovzhodne Evrope. Uprava se bo skupaj s strateškim partnerjem še ta mesec javnosti predstavila na novinarski konferenci, in sicer takoj, ko bo opravila ključne pogovore z bankami, nebančnimi upniki ter sindikati, so včeraj še sporočili iz Pri-morja. (km) nova gorica - Se bo gradnja VDC nadaljevala še letos? Gradbena jama že dobro leto čaka na nadaljevanje del Dva mlaja dvignili tudi na Poljanah Sredi Poljan se v nebo dvigata dva mlaja. Na predvečer prvega maja so enega dvignili vaški fantje in možje, za dvig drugega pa so poskrbeli otroci, seveda ob pomoči in pod nadzorom odraslih. Obe drevesi, ki so ju iz gozda pripeljali v vas, so pred dvigom olupili, okrasili in nanju pripeli rdeči zastavi, nato pa se je začelo dvigovanje. Ko sta bila oba mlaja pokonci, so se prebivalci s Poljan zbrali na družabnem srečanju sredi vasi, med katerim so nazdravili prvemu maju, mednarodnemu prazniku dela. Namesto novega Varstveno-delovnega centra v Novi Gorici že dobro leto dni zeva gradbena jama, v kateri se nabira voda in nudi idealne pogoje za bivanje različnemu mrčesu. Ko je bila v začetku lanskega leta gradbena jama izkopana, so si starši, uporabniki in osebje Varstveno-delovnega centra zaman obetali, da se bo skoraj dvajset let stara želja po novem objektu vendarle uresničila. Kmalu po začetku gradnje je namreč Gradbeno podjetje Grosuplje šlo v stečaj. Namesto takojšnjega razpisa za novega izvajalca pa je država, ki je v tej zgodbi glavni investitor 4,2 milijona evrov vredne naložbe, zaradi krize investicijo ustavila. Da bi stvar vendarle stekla, je že pred nekaj meseci pristojne na zastalo situacijo opozoril novogoriški župan Matej Arčon, pred kratkim pa še poslanec Mirko Brulc. »Kalvarija se vleče od leta 1993, ko je dozorela potreba po takšni gradnji. Lokalna skupnost je svoj prispevek dala, zemljišče, projekte in še kaj. Žal se je že ob začetku gradnje zaradi najcenejšega izvajalca in propada firme ta gradnja ustavila. V tem času pa so mladostniki postali odrasle osebe, mnogim so žal že tudi starši umrli. Kdaj bo torej ministrstvo Gradbena jama je polna vode objavilo razpis za izbiro izvajalca in tako nadaljevalo z investicijo?,« je Brulc v državnem zboru nagovoril s poslanskim vprašanjem ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka. »Res je, ta projekt ima kar dolgo brado,« priznava minister. »Pred izborom novega izvajalca je bilo treba oceniti dotedanja dela in skladno s tem pripraviti nov razpis, vendar se je zgodilo to, da je ministrstvo moralo zaradi ukrepa prejšnje vlade v letu 2011 zadržati prevzemanje obveznosti in prerazporejanje sred- fotok.m. stev v rebalansu, zato ni bilo možnosti za nadaljevanje tega projekta. Zadeva se je zamaknila v letošnje leto,« je dejal minister in pristavil obljubo, da bo ministrstvo po sprejetju rebalansa proračuna za letošnje leto nadaljevalo z aktivnostmi na tem področju. Nov razpis za izvajalca bodo objavili, tako minister, v drugi polovici letošnjega leta. »Po-sledicno bo žal prišlo do zamika pri tej investiciji, vendar bo končana predvidoma v letu 2013,« je še dodal Vizjak. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. maja 2012 17 doberdob - Civilna zaščita Med letošnjo sušno zimo rekordno število požarov En član občinske ekipe sodeloval pri odpravljanju posledic sneženja v Markah Ivano Lavrenčič (prvi z desne) z drugimi prostovoljci v Markah Prostovoljci doberdobske civilne zaščite ob protipožarnem vozilu Na Goriškem verjetno še nikoli ni bilo toliko požarov v zimskih mesecih kot letos. Med večmesečnim sušnim obdobjem, ki se je zaključilo pred nekaj tedni, so se prostovoljci doberdobske ekipe civilne zaščite trinajstkrat odpravili na gašenje požarov v naravnem okolju, kar je največ v vseh zadnjih letih; več dela so imeli le med poletjem leta 2003, pozimi pa še nikoli toliko kot letos. Prostovoljci iz Doberdoba so od začetka letošnjega leta do prvih dni aprila sodelovali pri gašenju požarov v do-berdobski in okoliških občinah, enkrat so se odpravili tudi v Slivno, kjer so se ognjeni zublji nevarno približali hišam. »Komaj so nas klicali na pomoč, smo se postavili v stik s svojimi člani in pripravili tri do štiričlansko ekipo, ki se je nemudoma odpravila na teren. V primeru večjih požarov so se jim nato pridružili še drugi prostovoljci,« pojasnjuje Nataša Bastiani, ki skupaj s Saimonom Ferfoljo sodeluje pri vodenju doberd-obske ekipe civilne zaščite z njenim koordinatorjem Manuelom Ferletičem. Prostovoljci doberdobske ekipe civilne zaščite ravnokar zaključujejo z urejevanjem svojega sedeža, ki so ga uredili v bivši vojaški kasarni ob robu vasi. V notranjih prostorih se lahko že sestajajo, čeprav jih morajo še dokončno opremiti, medtem ko naj bi do konca leta dogradili še garažo. Skupina doberd- obskih prostovoljcev se je pred nekaj tedni udeležila obsežnega čiščenja soških bregov med Zagrajem in Gradiščem, en njihov član - Ivano Lavrenčič -pa se je februarja odpravil v Marke odpravljat posledice močnega sneženja. Ivano Lavrenčič je bil vključen v ekipo prostovoljcev iz Ronk, ki so jo poleg njega sestavljali Claudio Padovan, Nicola Battista in Simone Della Pietra, vodil pa jo je Max Missoni. Nameščeni so bili v občini Montegrimano Terme, ki se nahaja na 600 metrih višine in je bila zaradi visoke snežne odeje skorajda odrezana od sveta. Prostovoljci so poskrbeli za čiščenje cest, opremljeni so bili s snežno frezo in lopatami, iz San Marina so jim dali na razpolago še žerjav s platformo, s katero so kidali sneg s streh. Ker je bilo dela ogromno, so prostovoljcem priskočili na pomoč še ena ekipa civilne zaščite z Videmskega in pripadniki italijanske vojske. Ob zaključku enotedenskega dela - vsak dan so bili na terenu tudi petnajst ur - so prostovoljcem iz Ronk in Doberdoba čestitali koordinator civilne zaščite iz Montegri-mana Mauro Salvi in tamkajšnji občinski upravitelji. Nataša Bastiani, Saimon Ferfolja in Manuel Ferletič poudarjajo, da se je med posegom v Markah izkazal tudi član doberdobske civilne zaščite Ivano Lavrenčič, kar je seveda vsem doberdobskim prostovoljcem v ponos. Ü3 Obvestila [I] Lekarne PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. V" OBČINSKE VOLITVE V ŽIVO na www.primorski.eu v ponedeljek, od 15. ure dalje Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v sredo, 9. maja, ob 20.30 Vlado Kreslin in Maurizio Tatalo (v slovenščini in furlanščini), glasbeni večer v okviru festivala »Across the Border 2012«. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 5. maja, ob 20.30 »Dalle 9 alle 5. Orario continuato. Il musical!«, nastopa gledališka skupina Qaos iz Forlija; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Giselle« iz moskovskega višnjevik Praznik rebule in oljčnega olja V Višnjeviku bo danes potekal 13. praznik Rebule in oljčnega olja. Po svečanem odprtju ob 17. uri bo kronanje kraljice Rebule, dogodek bodo spremljale tudi lokalne kraljice vina. Slavnost bodo pospremili harmonikarji, mažoretna in twirling skupina Brda, zapela bosta Martina in Zarjan. Kraljici Rebule bodo nazdravili z vinom Kraljice Rebule, Rebulo, ki je »plod strasti do Rebule štirih priznanih briških vinarjev: Vinska klet Goriška Brda, Kri-stalvin, Erzetič -Višnjevik in Aljoše Sirk«. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo likovnega društva Dablo in razstavo peciva. Ob 19. uri bo plesna animacija za otroke z ansamblom Čuki, ki bo nato občinstvo zabaval do jutranjih ur. V vaškem domu bo tradicionalna degustacija Rebul proizvajalcev iz Brd, čezmejnih Rebul iz Collia in vipavske doline. Za spremljavo Rebuli, bodo letos, poleg domačih, ponudili še ribje jedi. Poleg degustacije najbolje ocenjenih oljčnih olj, bo mogoče poskusiti tudi sire, domače salame, kupiti pecivo, igrati srečelov, ob 24. uri pa bo praznik okronal še ognjemet. (km) Bolšoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 12. maja, ob 10.30 zaključna gledališka igralnica z Nevenko Vrančič za otroke od 5 do 11 let; ob 20. uri slavnostna podelitev primorske gledališke nagrade Tan-tadruj (Neda R. Bric) »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič). V soboto, 19. maja, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«. V soboto, 26. maja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.15 »Hunger Games«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 »Il castello nel cie-lo«; 19.50 - 22.00 »Il primo uomo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »Hunger Games«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.15 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 4: 17.20 »Seafood - Un pes-ce fuor d'acqua«; 20.10 - 22.15 »To Rome with Love«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Gli infedeli«. fi Razstave ZAMENJALI SMO TELEFONSKE ŠTEVILKE GORIŠKE REDAKCIJE NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 0039 0481 356320 nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 0481 356329 V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed og-getti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioiel-li dei conti Coronini Cronberg di Gori-zia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.00-13.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri bodo ponujali brezplačne vodene obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. Čestitke M Izleti V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Tricolori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 v Gorici je na ogled fotografska razstava »Una finestra sullAfrica. L'acqua, la vita, le donne«; do 5. maja. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Faganela z naslovom »50?29' S, 73?03' W. Perito Moreno«; do 13. maja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30, ob nedeljah 17.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studiofaganel@gmail.com. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travniku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Ko-sič) je na ogled razstava slik in grafik Davida Ličena z naslovom »Prostor in barva«; do 19. maja 9.00-12.30, 15.30-19.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«, ki sta jo uredila Joe Valenčič iz Clevelanda in Mirjam Milharčič Hladnik z inštituta ZRC SA-ZU; do 23. maja od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah v domu. K. D. BRIŠKI GRIC n s Veselo na Peči je, ker MATTEO z INGRID oženi se. Veliko sreče in ljubezni vama želi AKŠD Vipava. Naša nona ANICA ima danes rojstni dan. Vse najboljše in še veliko majskih dni v našem krogu ji želimo Veronika, Patrick in vsi ostali domači, vključno s Piko in Nio. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 10. maja, ob 18. uri bo predaval na temo »Kako ločitev vpliva na otroke« psihoterapevt Aldo Mattucci. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). SLAUJE V STEUERJANU 5. maja 2012 ob 21.00 Ples: HAPPY DAY 6. maja 2012 13.00-17.00 BRDAUT Spoznavajmo Brda in okolico ob 19.00 Ples: PARNI VAUAK TRIBUTE Na prireditvenem prostoru na BUKOVJU Deloval bo dobro založeni buffet in pokušnja domačih vin. Fotografska razstava v Galeriji 75 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za 4-dnevni izlet na Dunaj in v Bratislavo od 24. do 17. maja za ogled največjih zanimivosti. Prijave čim prej po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali0481-532092 (Emil D.); na račun 200 evrov. SPDG in planinska društva z Goriškega vabijo 6. maja na skupni pohod na Škabri-jel v okviru pobude Družne sabotinske poti. Zbirališče ob 8.45 na Kekcu, start ob 9. uri. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Na Ška-brijel se bodo povzpeli (po drugi poti) tudi gorski kolesarji. Zaželena je predhodna prijava po tel. 328-8292397 (Robi). KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja, in je namenjen članom kulturnih društev; odhod iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave je sreda, 16. maj; informacije, rezervacije po tel. 0481-531495 (goriški urad) ali tel. 040-635626 (tržaški urad). IS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 5. maja, ob 16. uri Devis Bonanni govoril o svoji knjigi »Pecoranera«. AŠKD KREMENJAK organizira s pomočjo Alda Rupla orientacijski pohod po Jamljah in okolici. Zbirališče bo pred bivšo jameljsko šolo (sedež društva) v nedeljo, 6. maja, ob 8. uri, ob 8.30 bo štar-tala prva skupina. Skupine bodo štele od 3 do 5 članov. Po pohodu bo kosilo ob 13. uri, zatem nagrajevanje. Tisti, ki ima kompas, naj ga prinese s sabo. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita na srečanje s pesnikom, pisateljem in kulturnikom Cirilom Zlobcem v ponedeljek, 7. maja, ob 20. uri v občinski knjižnici. Izhodišče srečanja bo knjiga »Vse daljave niso daleč (Italijanska srečanja slovenskega pesnika)«, ki je izšla pri ZTT. Srečanje je omogočila Fundacija Goriške hranilnice. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi na predstavitev vodnika »GO3D - Goriška: peš, s kolesom in s kajakom - Il Goriziano: a piedi, in biciclet-ta e in kayak« v torek, 8. maja, ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju št. 13. Naša matematičarka in ljubiteljica Gregorčičeve poezije, prof. Vida Rijavec Čuk, praznuje danes svoj 90. življenjski jubilej. Nadaljnjih zdravih in vedrih dni ji želimo vsi njeni najdražji. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. UGODNO PRODAM stanovanje v Gorici, 100 kv.m, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet in garaža; tel. 335-6525946. V GORICI v bližini železniške postaje oddamo v najem stanovanje z dvema spalnicama; tel. 0481-522206. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00, Gabrijela Pahor vd. Cotič (žara bo v cerkvi od 13. ure dalje) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Graziel-la Samar vd. Fontanin (iz goriške bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Evelina Biasion vd. Cossar iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.00, Domenico Rocco (iz Trsta) na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Irma Zanolla vd. Bruschina (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 1 8 Sobota, 5. maja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it kolesarstvo - Danes start dirke po Italiji Favoritov je več Scarponi: »Letos želim zmagati na drugačen način« HERNING - Pred kolesarji je prvi vrhunec sezone. Od danes bo 198 tekmovalcev tri tedne vrtelo pedale na dirki po Italiji, ki se bo z 8,7 kilometra dolgim kronometrom začela na najsevernejši točki v njeni zgodovini, v danskem Herningu, končala pa v Milanu.Favoritov je letos več kot v prejšnjih letih, poleg številnih domačih adutov naj bi se za visoka mesta potegovali Čeh Roman Kreuziger, Španca Joaquin Rodriguez in Jose Rujano, Luksemburžan Frank Schleck, Norvežan Thor Hushovd in Francoz John Gadret. Scarponi je bil letos prvi, ki je oblekel roza majico. V nekakšni slavnostni «predigri» so mu jo organizatorji podelili za lansko zmago, ki jo je osvojil za «zeleno mizo», potem ko so jo zaradi dopinga vzeli Špancu Albertu Contadorju. «Letos želim zma- gati na drugačen način. Čeprav ne podcenjujem lanskega dosežka, pa bi bila prava zmaga slajša. Čaka me težko delo, postopoma bom lovil formo, pomembno je, da jo bom ujel zadnji teden,» je optimistično razpoložen kolesar, ki se na generalki, preizkušnji Giro del Trentino, ni izkazal, a ga to pretirano ne skrbi. Na omenjeni dirki je zmagal njegov rojak Domenico Pozzovivo (Colnago), ki bo med glavnimi favoriti tudi tokrat, Italijani pa računajo tudi na nekdanja zmagovalca Ivana Bassa (Liquigas) in tudi na Scarponijevega moštvenega kolega Damiana Cunega. Gostiteljem bodo načrte poskušali pokvariti peresno lahki Rodriguez, ki je letos v vrhunski formi, kar je dokazal z zmago na enodnevni klasični dirki za Valonsko puščico, in ne bi bilo presenečenje, če bi osvojil svojo prvo zmago na največjih večetapnih dirkah. Podobne želje imajo tudi starejši od bratov Schleck - na dirko so ga prijavili v zadnjem trenutku, tako da se nanjo ni posebej pripravljal, lanski zmagovalec razvrstitve za najboljšega mladega kolesarja Kreuziger in pa lani presenetljivo tretji Gadret, ki pa letos predvsem zaradi zdravstvenih težav še ni v pravi formi. «Ni mi všeč, da me uvrščajo med favorite. Vedno je bolje napadati iz ozadja, ne pa kot eden od favoritov. A kar je, je. Poskušal bom, pa bomo videli, kaj se bo izcimilo. Dejstvo je, da zaradi bronhitisa nisem tako dobro pripravljen, toda upam, da bom formo ujel na dirki,» je dejal Gadret, kolesar AG2r, ekipe, v kateri bo vozil tudi edini slovenski predstavnik Gregor Gazvoda. nogomet - Predzadnji krog v A-ligi Vse v eni noči? delio rossi Kesanje in opravičevanje neopravičljivega FIRENCE - V sredo je med tekmo proti Novari fizično obračunal s svojim nogometašem, Srbom Ljajičem, včeraj se je za dejanje opravičil. »Grdo je bilo, kesam se svojega dejanja, ki me drago stane,« je dejal trener Fiorentine Delio Rossi, ki ga je klub že odstavil. Rossi je skušal v nadaljevanju svojega javnega zagovora pred novinarji upravičiti svoje ravnanje. Jezil se je na moraliste, ki ga ocenjujejo, ne da bi ga poznali, hudoval se je zaradi nevzgojenih igralcev in nespoštovanja pravil, dal je razumeti, da ga je Ljajič žalil. »Moji stebri so: spoštovanje do samega sebe, do mojega dela, do ekipe, ki jo vodim in do moje družine. Ne dovolim, da se kdo dotakne mojih čustev,« je dejal, na vprašanje, ali je Ljajič žalil njegove sorodnike pa ni hotel odgovoriti. Vse prav, toda trener, ki je tudi vzgojitelj, si tega, kar je storil, nikakor ne bi smel privoščiti, pa čeprav mu del razočaranih navijačev Fiorentine, prežeti s kulturo nasilja, ploska. (ak) Stadion Nereo Rocco bo tokrat v središču pozornosti vseh nogometnih navdušencev, saj bi lahko ravno na tržaškem stadionu jutri okrog 22.30 padla odločitev o tem kdo po prvak, saj bosta ob 20.45 na sporedu tako tekma Ca-gliari - Juventus kot Inter - Milan. V sredo so črnordeči odščipnili dve točki črnobelim in zdaj Juventus vodi s pičlo točko naskoka nad Milanom. Če se želijo Contejevi varovanci veseliti naslova že jutri bodo morali torej premagati Cagliari in upati, da Milan ne zmaga mestnega derbija. Juventusu zadostuje povečati prednost na tri točke pred zadnjim krogom in naslov bi bil matematično v rokah Buffona in soigralcev. košarka - Že drevi 1. polfinale v Trstu V V • V Trzačani želijo zruštiti La Fortezzo Tržaški AcegasAps bo drevi ob 20.30 v športni palači igral prvo polfinal-no tekmo končnice za napredovanje. V goste prihaja solidna ekipa La Fortezza iz Re-canatija, ki je zasedla drugo mesto v sicer najšibkejši jugovzhodni skupini. V četrt-finalu je z 2:1 premagala Upeo iz Capo d'Orlanda. Ekipa trenerja Coena ima dober izbor igralcev in običajno se jih vsaj devet tudi zvrsti na igrišču. Glavni adut je ta-čas mladi organizator igre Traini (178 cm, lani v prvi ligi v Pesaru), ki ima največ zaslug za prestop v polfinale, saj je na zadnji tekmi dosegel 28 točk (9:13 iz igre in 8:8 pri prostih metih). A tu so še izkušeni bek Evangelisti (198 cm), organizator igre Fossati (185 cm) in centra Pierini (201 cm) ter Chiarello (205 cm), poleg njih pa še nekateri dobri mladi košarkarji, kot bek Ceron (195 cm) in krilo Cecchetti (200 cm). Gre torej za zelo nevarno ekipo, ki je nikakor ne gre podcenjevati, saj je dobro krita na vseh igralskih položajih. Tržaški navijači se verjetno spomnijo tekme rednega dela januarja v Trstu, ko je Carra z dvema zaporednima trojkama (zadnjo iz velike razdalje) podaril svoji ekipi skoraj ne-nadejano zmago. (Marko Oblak) Vstopnice za jutrišnjo tekmo so še na razpolago (do danes ob 19.00), a le za osrednji tribuni, saj sta stranski tribuni Valmaura in Furlan razprodani. NAPOLI ALI UDINESE? - Inter (zelo zahteven razpored) in Lazio (be-lomodri odhajajo v Bergamo brez 4 kaznovanih in 7 poškodovanih) sta v prejšnjem krogu s porazom oziroma neodločenim izidom skorajda izobesila belo zastavo v boju za tretjo stopničko. Favorit je zdaj Napoli, ki ima isto število točk kot Udinese, a je v prednosti nad Furlani zaradi boljšega izkupička v medsebojnih dvobojih. Tudi razpored v zadnjih dveh krogih je za Mazzarrijeve fante ugoden, začenši z jutrišnjo tekmo v Bologni. Ekipa iz Emilje si je že zagotovila obstanek, tako da zmaga Nea-peljčanov na stadionu Dall'Ara nikogar ne bi pretirano presenetila, a je treba tudi priznati, da Piolijevi varovanci niso odšli predčasno na počitnice, tako da se bodo morali Cavani in ostali potruditi. Posebne motivacije bo imel napadalec Bologne Di Vaio, ki je ravno včeraj napovedal, da bosta to zanj zadnji dve tekmi z Bologno, saj bo špotrno karijero zaključil v Kanadi pri ekipi Montreal Impact. Pri gostih ni še gotov nastopa nekoliko utrujeni Lavezzi; morda bo od prve minute igral Pandev. Težje bo za Udinese, čeprav bodo Furlani igrali pred domačim občinstvom. V Videm prihaja Genoa, ki je še v polnem boju za obstanek, a jutri bo že vedela za izid Lecceja. Zlasti v primeru zmage Lecceja bo morala Genoa v Vidmu iztržiti vsaj točko. Guidolin bo zaupal Fabbriniju, ki je v sredo dosegel svoj prvi zadetek sezone. Jutro ob 20.45 Cagliari - Juventus v Trstu,Inter -Milan v Milanu. Bo »scudetto« že oddan? ansa V LECCEJU ODLOČILNO - Dre-vi bo že marsikaj znano na dnu razpredelnice. Cesena in Novara sta že izpadli v B-ligo, manjka pa še tretja ekipa, ki bo - vsaj do poletnih odločitev športnega sodnika - romala v nižjo ligo. Glavna kandidata sta Genoa in zlasti Lec-ce, a drevi bodo ravno Cosmijevi varovanci gostili na stadionu Via del Mare Fiorentino, ki ima trenutno šest točk več od Lecceja. V primeru zmage domačih bi morala nato Fiorentina osvojiti točko v zadnjem krogu. Moštvo iz Firenc je v hudih težavah. Odslovitev Delia Rossija po hudem sporu z Ljajičem (s svojim igralcem je želel fizično obračunati kar med tekmo in je bil zaradi tega kaznovan s trimesečno kaznijo, a društvo ga je že isti večer odslovilo in ga zamenjalo z Guerinijem) je le še dodaten znak, a Fiorentina bo v zadnjem krogu gostila Cagliari. Neodločen izid je že napisan, tako da lahko Lecce ob-jekivno prehiti le Genoo. Moštvo iz Li-gurije upa na zmago Fiorentine, drugače bo morala nujno po točke jutri na Friuli, a Udinese ima ravno tako pomemben cilj. NAŠA NAPOVED 37. KROGA: danes ob 18.00 Lecce - Fiorentina 2:1 (35%, 35%, 30%), ob 20.45 Roma - Catania 3:1 (40%, 35%, 25%); jutri ob 12.30 Siena - Parma 1:1 (30%, 35%, 35%), ob 15.00 Atalanta - Lazio 1:2 (30%, 35%, 35%), Bologna - Napoli 0:2 (25%, 30%, 45%), Novara - Cesena 1:0 (45%, 35%, 20%), Palermo - Chievo 2:1 (40%, 30%, 30%), Udinese - Genoa 1:1 (40%, 35%, 25%), ob 20.45 Inter - Milan 0:1 (30%, 40%, 40%), Cagliari - Juventus 0:2 (20%, 30%, 50%). (I.F.) motociklizem Casey Stoner najhitrejši ESTORIL - Po prvem dnevu prostih treningov pred jutrišnjo motociklistIčno VN Portugalske je bil najhitrejši Avstralec Casey Stoner (honda): DrUgi čas je dosegel Američan Ben Spies (yamaha). Daniel Pedrosa je bil četrti, Jorge Lorenzo peti, Valentino Rossi pa deveti z manj kot sekundo zaostanka. U17 - V Sloveniji se je začelo nogometno EP mladih do 17 let. Izida 1. dne: Poljska - Nemčija 1:0, Nemčija - Gruzija 1:0. KOŠARKA - NBA liga: Miami Heat je v 1. krogu končnice prišel še do tretje zmage proti New York Knicks. Tokrat je vročica v gosteh slavila z 87:70 in za preboj v 2. krog potrebuje še eno zmago. S 3:0 v zmagah pa vodi tudi Oklahoma City Thunder, ki je s 95:79 premagala branilce naslova prvaka iz prejšnje sezone, Dallas Mavericks. Ženska A2-liga, jutri ob 18.00 v Milanu: Systems Milan - Petrol Lavori Milje. UPA - Tudi mladi 19-letni košarkarski zvezdnik univerze iz Kentuckyja, Anthony Davis, upa, da bo lahko zaigral za izbrano vrsto ZDA na letošnjem olimpijskem turnirju v Londonu. Košarkar, ki je Kentucky Wildcats aprila popeljal do naslova univerzitetnega prvenstva, je namreč na širšem seznamu ameriške reprezentance za London. SPOMIN - Od 8. maja do 10. junija bo v Modeni spominska razstava o dirkaču formule ena Gillesu Villeneuveju, ki je v svojem ferrariju tragično izgubil življenje leta 1982 med dirko v belgijskem Zolder-ju. Razstava obuja celotno njegovo kariero. med zanimivostmi je globa v višini 12.000 lir, ki jo je v Italiji zaradi prevelike hitrosti plačal le nekaj dni pred smrtjo. TENIS - Italijanka Sara Errani in Rusinja Jelena Vesnina sta finalistki teniškega turnirja WTA v Budimpešti z nagradnim skladom 220.000 dolarjev. Prvopo-stavljena Italijanka je v polfinalu premagala Gruzijko Ano Tatišvili s 6:2 in 6:1, Vesnina pa je bila s 6:2 in 6:4 boljša od pete nosilke, Novozelandke Marine Erakovič. HOKEJ NA LEDU - Izidi prvega dne, skupina A: ZDA - Francija 7:2 (1:1, 3:1, 3:0), Kanada - Slovaška 3:2 (1:0, 2:1, 0:1); skupina B: Nemčija - Italija 3:0 (1:0, 1:0, 1:0); Češka - Danska 2:0 (0:0, 1:0, 1:0). V ZAPORU - Bolgarskega dvigo-valca uteži, Galabina Bojevskega, nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka, so v Braziliji obsodili na devet let in štiri mesece zapora zaradi tihotapljenja drog. Leta 2004 ga je zaradi jemanja nedovoljenih poživil Mednarodna zveza za dviganje uteži kaznovala z osmimi leti prepovedi nastopanja. VATERPOLO - Moška A2-liga, danes ob 18.30 v bazenu Bianci (vstop je prost): Pallanuoto Trieste - Berlanga. / SPORT Sobota, 5. maja 2012 19 evropski maraton 2012 - Nasveti lanskega zmagovalca Giacoma Licena Pazite na vročino in strmino Zmagovalec Evropskega maratona 2011 Tržačan Giacomo Licen se letošnjega tržaškega praznika ne bo udeležil v vlogi tekača: »Imam nekaj fizičnih težav, in pa družinskih: novorojenček še ni razumel razlike med dnevom in nočjo,« je pojasnil na predstavitvi Evropskega maratona 2012. Letošnji organizatorji so priložnost izkoristili, da bi mu podelili nagrado, ki je lani po zmagi ni prejel, mi pa smo ga po srečanju zaprosili za nekaj nasvetov pred jutrišnjo preizkušnjo. Kaj bi lanski zmagovalec lahko predlagal več kot 800 maratoncem, ki bodo jutri pretekli Evropski maraton? Pazijo naj na vročino, temperature bodo morda kot lani previsoke za maratonce. Tekači naj zato čim več pijejo in se s spužvami hladijo na vodnih postajah. S tekaškega vidika pa naj bodo pozorni predvsem na delu proge, ki gre od Štivana do začetka obalne ceste: čeprav je strmina skoraj neopazna, je ta del dokaj strm. Če bodo tu pretiravali, bodo to občutili v nadaljnjem delu proge. Je torej prav ta najtežji del teka? Ta je ključni in najtežji del proge, ki lahko prepreči linearni potek maratona. Najbrž ste pretekli veliko maratonov. Kako bi opisali tržaško progo? To je domači maraton, ki sem ga lani pretekel drugič in z zmago tudi okronal progo, za katero sem se sam zavzel. Bil sem med tistimi, ki sem prejšnje organizatorje že pred leti prosil, naj izberejo bolj linearno progo. Prej so namreč maratonci morali preteči krog v mestu dvakrat, kar je bilo s psihološkega vidika težje, hkrati pa je bila proga zelo ovinkasta, nova trasa iz Gradišča do Trsta pa je krasna in tekoča. Kako si lahko maratonec še pomaga med tekom? Ker so tudi starti vseh treh tekov izmenični, se tekači najdaljše proge med tekom srečajo s polmaratonci in udeleženci netekmovalnega teka in to jim daje prav gotovo dodatni elan. Še posebej Tržačanom, ki imajo ob progi še podporo domačih. Maraton bi torej predlagal vsem, polmaraton pa prav tako tudi tistim, ki so morda nekoliko manj pripravljeni, saj je proga prekrasna. Najbrž vprašanje, kaj razmišljati med tekom, bi bilo bolj primerno za tiste, ki tečejo maraton več kot tri ure. Kljub temu bi lahko svetovali o čem je najbolje razmišljati med tekom? Naj misli na cilj (smeh). Kdor teče počaseje, naj se preda dogodku. Koncentracijo naj obdrži predvsem v prvi polovici teka, ko bo tekel večinoma sam, v drugem delu pa se lahko prepusti po- polnoma vzdušju Bavisele, saj ga bodo ob progi spremljali polmaratonci in udeleženci netekmovalnega teka, razgled je tudi lepši, in vse to ga bo poneslo do cilja. Današnji spored 10.00 Start štafete spomina od Gumna do Trsta 11.30 Orienteering (Trg Verdi) 15.00 Javno srečanje z olimpijskim prvakom Stefanom Baldinijem (Savoia Excelsior Palace) 15.00 Nastopi glasbenih skupin: Ga- leb&The Seagull, Underhouse 16.00 24 ur Waterbike (konec tekme pred Velikim trgom) 16.30 Prikazz reševalnimi psi (pred Velikim trgom) 17.00 Predstavitev projekta Medici di corsa (naselje Bavisela) 18.00 Predstavitev top runnerjev (naselje Bavisela) 20.30 prihod štafete spomina na Veliki trg 21.00 Koncert: Sunrise Band 23.00 Ognjemet nogomet - V deželnih amaterskih prvenstvih Napeto na štirih prizoriščih Kras v Torviscosi najbrž še ne bo praznoval napredovanja - Primorec upa v spodrsljaj Isonza - Mladost že danes v Doberdobu Kras, Primorec, pa tudi Juventi-na in Sovodnje. V predzadnjem krogu deželnih amaterskih prvenstev bo za ekipe naših društev zanimivo le na štirih prizoriščih. Drugje bo rezultat zgolj formalnost. V elitni ligi bo Kras gostoval v Torviscosi, proti kateri je v prvem delu v Repnu izgubil z 1:0. Varovanci trenerja Sergeja Alejnikova bi se lahko že jutri veselili napredovanja v D-ligo. Pogoj za to je zmaga v Torviscosi in poraz drugouvrščene Fontanafredde doma proti že izpadlemu Buttriu. Tak razplet pa bo maloverjeten, čeprav nogometaši vsakič radi poudarjajo, »da je žoga okrogla in se lahko zgodi tudi nemogoče«. Skoraj gotovo bo odločilna zadnja tekma, 13. maja, v Repnu proti neposrednemu tekmecu Fontanafreddi. »Na gostovanje odhajamo sproščeni. Trener Alejnikov ne bo imel težav s postavo. Na razpolago bodo vsi nogometaši, ki so med tednom redno trenirali,« je dejal predsednik Krasa Goran Kocman. Kras bo še v igri za napredovanje četudi izgubi na jutrišnjem gostovanju. V tem primeru bo moral čez osem dni premagati furlanskega nasprotnika. Dodati moramo, da Torviscosa v letošnji sezoni nima več nikakršnih ambicij. V promocijski ligi mora Juven-tina še potrditi četrto mesto in playoff. Rdeče-beli bodo jutri gostili pe-touvrščeni Caporiacco, ki zaostaja za ekipo štandreškega društva za pet točk. Juventina, ki bo nastopila s popolno postavo, torej potrebuje še točko. Nogometaši kriške Vesne bodo doma gostili Pro Romans, ki se še bori za obstanek v ligi. Varovanci trenerja Andree Massaia, ki jutri ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Pu-rica in Chebra, se bodo v zadnjih dveh krogih borili zgolj za prestiž. To se pravi, za osvojitev simboličnega petega ali šestega mesta. Za obe ekipi naših društev v promocijski ligi bo jutrišnja zadnja tekma v letošnji sezoni na domačem igrišču. V 1. amaterski ligi bo Primorec gostil še nerešeno Isontino. Primorec, ki se še lahko poteguje za prvo mesto, bo skušal osvojiti vse tri točke. Vodilni Isonzo bo jutri gostoval pri Dom-ju. Domio ima mlado in solidno ekipo, tako da v Primorčevem taboru www.primorski.eu] upajo v »čudež« in zmago gostiteljev. Točko za uvrstitev v play-off pa potrebujejo Sovodenjci, ki bodo igrali v Ronkah. Domača ekipa je že rešena. Sovodenjski trener Coceani ne bo imel na razpolago kaznovanih Paravana, Komica in Trampusa. Tretjeuvrščeni Cormonese bo gostil Staranzano. V skupini D 2. amaterske lige bo jutrišnji krog povsem rutinski. Pri Pri-morju in Zarji se bodo skušali na čim bolj dostojen način posloviti od domačih navijačev. Primorje bo pri Bri-ščikih gostilo Piedimonte, ki se še bori za obstanek. Trener Davor Vitulič bo imel precej težav s postavo, saj bodo odsotni številni nogometaši. Zarja pa bo v Bazovici gostila prvouvrš-čeni Mariano, ki je že napredoval v 1. AL. Breg bo v Mošu branil simbolično peto mesto. Mossa namreč zaostaja zgolj za tri točke. Bassanesejevi varovanci bodo skušali odnesti domov vsaj točko. V 3. amaterski ligi bo Mladost igrala že danes. Ob 17. uri bodo v Doberdobu gostili tržaški Cgs, ki ima tri točke več od rdeče-plavih. Z zmago bi jih Valentinuzzijevi varovanci ujeli. Mladost bo danes igrala s precej okrnjeno postavo. NAJMLAJŠI Zaostala tekma Sovodnje - Mossa 3:0 (1:0, 1:0, 1:0) Strelci: Soban Peter, Tomšič Gregor, Vettorello Omar. AŠD Sovodnje: Pahor, Faganel, Pavletič, J. Petejan, Pintar, Zorzenon, Gergolet, Soban, Piva, Lakovič, D. Petejan, Tomšič, Medeot, Vettorello. Domači igralci so po lepi in zavzeti igri celotne ekipe povsem zasluženo premagali sicer dobre nasprotnike iz Moše. V tekmi visokega ritma so se borili za vsak centimeter na igrišču ter dosegli v vsaki tretjini po en zadetek. Še najbolj je bil izenačen prvi del, ko so Sovodenjci pletli dolg napad okrog gostujočih vrat, na koncu pa je prisebni Soban med nogama vratarja spravil žogo v mrežo. Tudi v srednjem delu je kolektivna igra prevladovala nad individualizmom, vendar vseeno velja omeniti nevsakdanji kar 70 metrov dolg samostojni prodor po bočnem položaju branilca Pavletiča, ki je požel velik aplavz občinstva. V zadnji tretjini pa so domači na krilih hitrega Lakoviča rešetali gostujočo obrambo; poleg doseženega zadetka, bi lahko dosegli še kakšnega več. Vsi nevarni poiskusi gostov, pa so končali v rokah domačega čuvaja mreže, vratarja Pahorja. Trener Primorja Davor Vitulič in njegov pomočnik (v ozadju) Franco Lonis KROMA atletika Na Kolonji skoraj 1000 nastopov Več kot 350 dijakov vseh tržaških slovenskih nižjih srednjih šol je včeraj dopoldan na atletskem stadionu na Kolonji pričaralo tekmovanje v atletiki, ki ga je pod pokroviteljstvom Sklada Zora in Libero Polojaz organiziral snujoči atletski odsek ŠZ Bor. Dijaki so se pomerili v teku na 60 metrov, skoku v daljino in metu vortexa. Organizator je pod streho (in brezhibno) spravil skoraj 1000 posamičnih nastopov. Podrobneje v Torkovi športni prilogi. več fotografij in vse lestvice na www.primorski.eu Domači šport Danes Sobota, 5. maja 2012 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Tolmezzo; 20.30 v Dolini: Breg -Romans ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 21.00 v Sarmeoli: Sarmeola -Sloga Tabor Televita MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Val Imsa; 20.00 v Buji: Buia - Sloga ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Zalet C - RojalKennedy ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D - Buia 1. MOŠKA DIVIZIJA - 17.00 v Trstu, Ul. Miani: Virtus - Naš prapor SOŠKI POKAL UNDER 16 - 16.00 v Mošu: Mossa - Soča UNDER 13 - 16.00 v Romjanu: ACLI Ronchi - Soča Lokanda Devetak16.00 v Dolini: Breg - Kontovel; 16.00 v Trstu, Don Milani: Sloga Barich - Bor Kinemax; 17.30: Bor Kinemax - Scuola Federale Blu; 19.00 Altura - Sloga Barich NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA - 17.00 v Doberdobu: Mladost - Cgs ZAČETNIKI - 16.30 v Šlovrencu: Isontina -Sovodnje; 17.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio B - Kras NAMIZNI TENIS DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO - 15.30 v Guminu: nastopa tudi ŠK Kras Jutri Nedelja, 6. maja 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Cormons PROMOCIJSKA LIGA - 11.00 v Trstu, Ul. Giulia: Barcolana - Bor NLB NOGOMET ELITNA LIGA - 16.30 v Torviscosi: Torviscosa - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Križu: Vesna - Pro Romans; 16.30 v Štandrežu: Juventina -Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Ronkah: Ronchi -Sovodnje; 16.30 v Trebčah: Primorec - Isontina 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Bazovici: Zarja -Mariano; 16.30 pri Briščikih: Primorje -Piedimonte; 16.30 v Mošu: Mossa - Breg NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Audax; 10.30 v Gradišču: ISM Gradisca - Juventina Z ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Zalet Barich UNDER 14 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul. Giulia: Euroschool Academy - Sloga Barich A.D.S. UNDER 13 - 11.30 pri Briščikih: Kontovel - Virtus NAMIZNI TENIS DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO - 9.30 v Guminu: nastopa tudi ŠK Kras 13 Obvestila AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno do 30. maja. Informacije: Vanja 335-5476663. Lep krstni nastop kotalkaric Poleta Na kotalkališču društva Polisportiva Opicina je bila pokrajinska faza Pokala Mladih upov za začetnike, ki šele spoznavajo osnove tega športa. Krstni nastop so doživele tudi nekatere deklice openskega Poleta. Vse so pokazale zelo dobro voljo in so se lepo odrezale, čeprav je bila konkurenca zelo ostra, saj so tekmovali tudi bolj izkušeni kotalkarji. V kategoriji debitantk (letnik 2007) je Rachele Hrovatin stopila na tretjo stopničko zmagovalnega odra. V kategoriji piščančkov"(letnik 2006) sta bili Sara Hlabian in Nina Dazzara peta oz. šesta. V kategoriji mladičev (letnik 2005) se je Isabel Della Torre uvrstila na sedmo mesto, med upi (letnik rojstva 2004) so branile barve našega društva Kasja Vodopivec, Ivana Grilanc in Samantha Carli, ki so tekmovale samo v kotalkar-skem poligonu in so dosegle osmo, deveto in deseto mesto v končni lestvici. 20 Sobota, 5. maja 2012 PRIREDITVE / glasba - Predprodaja za julijski koncert se začenja danes Anastacia v Vili Manin Ameriška pevka velja za kraljico soul glasbe - Prodala je nad 30 milijonov plošč O njej pravijo, da je belopolta pevka z najbolj črnskim glasom in svetovna kraljica soul glasbe. Američanka Anastacia je nedvomno prava zvezdnica, njene plošče pa svetovne uspešnice: v dvanajstletni karieri je prodala nad 30 milijonov plošč. Prav tako uspešne in priljubljene so nekatere njene pesmi, na primer Not That Kind, I'm Outta Love, Left Outside Alone, I Belong to You. Anastacia bo 12. julija nastopila tudi v Furlaniji-Julijski krajini, Julijski koncert v Vili Manin spada v evropsko turnejo, v sklopu katere bo Anastacia nastopila na nekaterih evropskih festivalih (na primer na jazz festivalu v Montreuxu) natančneje v očarljivem okolju Vile Manin v Codroipu. Predprodaja vstopnic (najnižje stanejo 30€) bo stekla danes na prodajnih mestih Azalea Promotion in na spletni strani www.tic-ketone.it. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 6. maja, ob 20.00 / Igor Štiks: »Elijev stol«. V sredo, 9. maja, ob 20.00 / Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. V soboto, 12. maja, ob 10.30 / Brata Grimm: »Gospa Pehtra«. V sredo, 16. maja, ob 18.00 in ob 19.30 / Letni nastop oddelka GŠ Koper: »Obuti mucki«. V četrtek, 17. maja, ob 20.00 / Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V soboto, 12. maja, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. V soboto, 19. maja, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur.« LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 5. maja, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: v ponedeljek, 7., ob 18.00, v četrtek, 10. ob 17.00 in v petek, 11. maja ob 18.00. V torek, 8. maja, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Padec Evrope«. V sredo, 9. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. V soboto, 12. maja, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V ponedeljek, 14. maja, ob 11.30 / Ot-fried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. Mala dvorana V ponedeljek, 7. maja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča« / Ponovitve: v torek, 8. in v torek, 15. maja ob 20.00 Danes, 5. maja, ob 20.00 / György Spiro: »Prah«. V sredo, 9. maja, ob 20.00 / David Ma-met: »November«. V četrtek, 10. maja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 11. maja, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. V soboto, 12. maja, ob 19.30 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V četrtek, 10. maja, ob 19.00 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist«. / Režija: Matjaž Pograjc. V soboto, 12. maja, ob 17.00 / Josip Vandot / Draga Potočnjak, Olga Grad: »Kekec«. / Režija: Branko Potočan. Spodnja dvorana V petek, 11. maja, ob 20.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Matjaž Pograjc. / Ponovitev: v torek, 15.in v sredo, 16. in v petek, 18. maja, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 6. maja, ob 16.00 in ob 20.30 / Michael Kunze: »Elisabeth«. / Glasba: Sylvester Levay / Režija: Harry Kupfer / Ponovitve: v nedeljo, 6. maja, ob 16.00. Gledališče De Banfield - La Contrada V četrtek, 17. maja, ob 20.00 / koncert / Nastopa: Marco Masini. Športna palača Trieste V torek, 22. maja ob 21.30 / Nastopa Biagio Antonacci. GORICA Kulturni dom (ul. I. Brass, 20) V sredo, 9. maja ob 20.30 / v okviru festivala komičnega gledališča »Komigo 2012« enkratni kulturni dogodek in si- cer koncert »Poezija, ki poje - Pojezi-ja« priznanega slovenskega kantav-torja Vlada Kreslina. Gost večera bo furlanski pevec Maurizio Tatalo iz Vidma. CODROIPO Vila Manin V sredo, 4. julija, ob 21.00 / Nastopa britanska alternativna rock zasedba Ra-diohead. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V sredo, 9. maja, ob 19.30 / koncert / »Orkester Slovenske Filharmonije«. / Dirigent: Martin Sieghart / Solistka: Dubravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V soboto, 12. maja ob 20.30 / 28. mednarodni festival Druga godba / Nastopa skupina: »Madredeus«. / Beatriz Nunes, glas; Pedro Ayres Magalhaes, klasična kitara; Carlos Maria Trindade, sintetizator; Jorge Varrecoso, violina; Antonio Figueiredo, violina; Luis Clo-de, violončelo. Klub CD V torek, 8. maja, ob 20.30 / koncert / Nastopa skupina Moriarty iz Francije / Rosemary Moriarty - glas, Tom Mo-riarty - orglice; Arthur Moriarty - kitara, kontrabas; Zim Moriarty - bas kitara, kontrabas; Charles Moriarty - kitara in Vincent Moriarty - bobni. SNG Opera in Balet Ljubljana Danes, 26. aprila, ob 19.30 / opera / Giuseppe Verdi: »Nabucco«. Frančiškanska cerkev V torek, 8. maja, ob 20.00 / koncert / »Mladi mladim«. / Ula Mlakar - harfa in Polona Miklavčič - orgle. Slovenska filharmonja V sredo, 9. maja, ob 19.30 / koncert / Mladen Bučic - kitara. V sredo, 9. maja, ob 19.30 / balet / »Vidnonevidno: Ambroise Thomas: Septet; Marijan Lipovšek: Miniature; Peter Iljič Čajkovski: Serenada«. / Dirigent: »Aleksandar Spasic«. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 19.30, v petek, 11., ob 17.00 in v soboto, 12. maja, ob 19.30. V četrtek, 17. maja, ob 19.30 / koncert / »Koncert samospevov«. / Solista: Sabina Cvilak - sopran; Iain Burnside -klavir. Kino Šiška V četrtek, 10. maja, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Quantic, Alice Russell in Combo Barbaro. / Alice Russell - glas; Will Holland /Quantic/ - kitara, harmonika, spremljajoči glas; Mike Sim-monds - violina, spremljajoči glas; Dan Swain - bas kitara, spremljajoči glas; Malcolm Catto - bobni; Alfredo Linares Saucedo - klavir, spremljajoči glas; Freddy Colorado Cervantes - konge, spremljajoči glas. V ponedeljek, 28. maja, ob 21:00 / koncert / Nastopata Kyuss in Carnival RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiu-si - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 0403226862. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred- 1. jI" >1. . \j- hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. Štanjel, Kobdiljski stolp (Stolp na vratih): do konca aprila, je na ogled razstava slikarja Borisa Tarmana / za več informacij: tel.: 05 7690 018. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prvo preddverje: do 9. maja je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Koreja navdihuje«. Mala Galerija: do 27. maja je na ogled fotografska razstava Hermana Pivka: »Portreti«. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 5. maja 2012 21 SLOVENIJA TA TEDEN Ustavni hojladrija Vojko Flegar Državni svet, »zgornji« dom slovenskega parlamenta, bo skoraj zanesljivo doživel dvajseto obletnico. Z ustavo iz leta 1992 ustanovljeno 40-člansko »zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov«, ki lahko poslanski zbornici (državnemu zboru) predlaga sprejem zakonov, daje mnenje o zadevah iz pristojnosti državnega zbora, zahteva, da poslanci pred razglasitvijo kakšnega zakona o njem še enkrat odločajo (po vetu državnega zbora je za potrditev zakona potrebna kvalificirana poslanska večina) in zahteva razpis referenduma, namreč »ukinjajo« že malodane vseh dvajset let, a ima tudi tokratna pobuda večine koalicijskih strank razmeroma pičle možnosti za uspeh. To je postalo očitno, ko je ta teden predsednik poslanske zbornice in ustavne komisije parlamenta Gregor Virant preložil glasovanje o sprožitvi postopka za ustrezne spremembe ustave. Čeprav je štiri vladne stranke, ki se zavzemajo za ukinitev državnega sveta podprl tudi predsednik opozicijskih socialnih demokratov, donedavni premier Borut Pahor, je očitno, da pobuda nima potrebne dvotretjinske podpore poslancev. Proti njej ni le največja opozicijska stranka Pozitivna Slovenija, temveč tudi koalicijska ljudska stranka, tradicionalno močna »županska« stranka oziroma zagovornica lokalnih interesov, s prevlado v kmetijski zbornici pa tudi socialno-cehovsko krepko zasidrana stranka. Tokratna pobuda za preobrazbo dvodomnega parlamenta v enodomnega z ukinitvijo državnega sveta je bila resda napovedana že pred volitvami, a na drugi strani vendarle zgleda tudi kot svojevrstna kazen, ker si je državni svet sredi vladnih prizadevanj, da s skoraj milijardo evrov globokim rezom zmanjša državne izdatke oziroma proračunski primanjkljaj, privoščil nakup novega službenega vozila. Kajpak ne kakršnega koli, temveč z razpisom tako natančno določenega, da kaj drugega kot eden izmed nemških prestiž-nežev na štirih kolesih ni prišlo v po-štev. Razlage, da gre za nadomestno vozilo, ki bo skoraj do polovice plačano z zavarovalnino za ukradeni prejšnji avtomobil, da je bil nakup usklajen s finančnim ministrstvom in da je bil razpis v skladu s predpisi, niso pomagale. Na drugi strani pa drži tudi, da se državni svet v dveh desetletjih »ni našel«. Čeprav stranke v njem formalno nimajo mesta, je bilo ves čas očitno, da so tudi lokalni, poklicni in drugi interesi ideološko oziroma strankarsko »posredovani«, pravica veta se je zaradi ohlapne institucionalne ureditve izkazala za neučinkovito (državni zbor je zavrnjene zakone praviloma potrdil še v drugo v nespremenjeni obliki), uveljavljanje lokalnih interesov pa je hromilo dejstvo, da je projekt vzpostavljanja lokalne samouprave obstal pri razdrobitvi Slovenije na več kot 200 občin ter da so do nedavnega za lokalne oziroma občinske interese izvrstno skrbeli poslanci, ki so bili tudi župani (v prejšnji sestavi državnega zbora je skoraj tretjina poslancev hkrati županovala). Poslanska in županska funkcija sta po novem nezdružljivi (zato se je zmagovalec lanskih decembrskih volitev, ljubljanski župan Zoran Janko-vic, ki se mu ni posrečilo sestaviti vlade, iz poslanske klopi aprila z nado- mestnimi občinskimi volitvami vrnil na magistrat), zato bi se zdaj državni svet morda sčasoma lahko uveljavil predvsem kot mesto usklajevanja lokalnih interesov, z manjšimi popravki zakonske »izvedbe« ustavne vloge pa bi lahko postal tudi bolj učinkovit nadzornik kakovosti zakonov, ki jih sprejemajo poslanci. Toda tudi za to »reformo postopnih korakov« očitno ni potrebnega potrpljenja in tako je pobuda za ukinitev državnega sveta že tretja pobuda za spremembo ustave po lanskih volitvah. In tudi tretja, ki ima več kot dobre možnosti, da ne bo dobila potrebne dvotretjinske večine. Močno se je namreč zapletlo tudi pri »prenosu« evropskega fiskalnega pakta oziroma zlatega fiskalnega pravila v slovensko ustavo, prav tako pa je negotova usoda predloga za poenostavitev postopka oblikovanja vlade po volitvah. Če po čem, so si slovenske politične stranke ne glede na siceršnjo barvo podobne po tem, da lastne nesposobnosti prikrivajo z izgovarjanjem na »nemogoč« (ustavni) sistem. Še več, podobne so edini stranki v nekdanji Jugoslaviji, ki je neprestano spreminjala ustavo in druge zakone, da bi končno vendarle »zaživel socializem«. Na srečo ustave zdaj le ni mogoče tako zlahka spreminjati, toda na žalost je res tudi, da stranke še niso spoznale, da z zaganjanjem v ustavo (in zakone) ne morejo nadomestiti politične ustvarjalnosti, pripravljenosti na dialog in kompromise, včasih resda kar predolgih postopkov usklajevanja interesov in vsega drugega, kar razlikuje dnevno politiko od (modrega) upravljanja skupnih in javnih zadev. PISMA UREDNIŠTVU Parlamentarno vprašanje Potem ko je večmesečno prizadevanje zglednih državljanov rodilo uspeh in sta bila v noči od 4. na 5. april 2012 v Štivanu zasačena dva mazača dvojezičnih napisov, je bilo naravno pričakovati, da bo v parlamentu vloženo primerno parlamentarno vprašanje. Vprašanje bi se lahko glasilo takole. Ministrom za pravosodje in za notranje zadeve Upoštevajoč, da 3. člen Posebnega statuta z dne 5.10.1954 določa »Incitement to national and racial hatred in the two areas is forbidden and any such act shall be punis-hed«, da je Ustavno sodišče v razsodbi št. 15 iz leta 1996 ugotovilo, da je ta raven varstva slovenske jezikovne manjšine prenešena z ratifikacijo Osimske pogodbe »in una norma interna immediatamente applicabile«, da vse od leta 1954 tudi organizacije, ki uživajo podporo vlade in krajevnih oblasti, hujskajo proti varstvu slovenske jezikovne manjšine in z geslom »No al bilinguismo!« hujskajo proti spoštovanju 6. člena ustave, ki po več razsodbah Ustavnega sodišča neposredno zagotavlja enakopravnost slovenskega jezika, da je hujskanje k narodnostni, rasni in verski nestrpnosti v nasprotju z določili mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah, ki jo je Italijanska republika ratificirala z zakonom št. 881 z dne 25.10.1977, in mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki jo je Italijanska republika ratificirala z zakonom 654 z dne 13.10.1975, da je Odbor ministrov Sveta Evrope dne 30.10.1997 odobril priporočilo št. R (97) 20, s katerim poziva države članice, da ukrenejo vse potrebno, da se prepreči »sovražni govor« (hate speech, discours de haine - nismo še zasledili uradnega italijanskega prevoda tega mednarodnega dokumenta), da »sovražni govor« zajema govorno, pisno in nebesedno komunikacijo, ki ima namen ponižati in prestrašiti osebe, proti katerim je naperjen, ali spodbuditi nasilje zoper te da je notranje ministrstvo odgovorilo 9.12. 2008 na parlamentarno vprašanje št. 4-00510 »Il Prefetto di Trieste, in sede di riu-nione di coordinamento, ha dato di-sposizioni per un incremento delle pat-tuglie, anche in orario notturno, sul territorio della provincia, in modo parti-colare nelle zone dove e piu forte la presenza della minoranza linguistica slovena, al fine di prevenire e reprimere gli episodi segnalati nell' interrogazio-ne«, da so se v občini Devin-Nabreži-na/Duino-Aurisina več mesecev vrstila dejanja »sovražnega govora«, ki so bila tudi prijavljena silam javnega reda, vendar so storilce zasačili samo zaradi zavzetosti zasebnikov, da je znan izredno hud primer iz leta 1992, ko so se storilci hvalili po časopisu, da so nalepili na topografske table napis »co-mune deslavizzato« in sodstvo kljub kazenskim ovadbam prizadetega prebivalstva ni postopalo, pobudnik tega podviga pa si je pridobil glasove za izvolitev v parlament; želim vedeti 1. kaj je naredila vlada za izvajanje ukrepov, ki jih predlaga navedeno priporočilo Odbora ....ministrov Sveta Evrope, 2. kaj namerava storiti notranje ministrstvo, da bodo sile javnega reda nastopale učinkovito,3. kaj namerava storiti pravosodno ministrstvo, da bo pristojno sodstvo v dejanjih zoper ....enakopravnost slovenskega prebivalstva prepoznalo dejanja diskriminacije in.nestrpnosti in ....ne samo mazanje in poškodovanje javnih dvojezičnih napisov in drugih izrazov ....enakopravnosti slovenskega prebivalstva. Samo Pahor urbani sprehodi Pešačenje kot spoznavanje okolice Inštitut za politike prostora tudi letos v sodelovanju z lokalnimi partnerji pripravlja urbane sprehode Jane's Walk. Ti bodo potekali danes in jutri v Celju, Idriji, Kopru, Kamniku, Piranu, Škofji Loki in Ljubljani, namenjeni pa so oza-veščanju javnosti o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora. Urbani sprehodi Jane's Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki so namenjeni povezovanju prebivalcev s sosesko, spodbujanju pripadnosti območju bivanja in ozaveščanju o pomenu mestnih četrti. Obenem so priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se dnevno soočajo stanovalci, omogočajo pa tudi oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje. V Ljubljani se bodo letošnji urbani sprehodi začeli s sprehodom po Mur-glah danes ob 11. uri. Sprehodi bodo potekali še po območju Tobačne, Poljan, Most, Fužin in Kina Šiška. V Celju bo urbani sprehod potekal pod motom (O)živimo mesto, zbirno mesto pa bo pri Splavarju ob Savinji. V Idriji so bodo udeleženci sprehodili po manj znanih idrijskih ulicah, v Kamniku po degradiranih območjih ob Kamniški Bistrici, v Kopru bodo spoznali pozabljene mikrososeske, urbani sprehod v Kranjski gori pa bo potekal pod motom Od parkirišč do smučišč. V Piranu vabijo na nočno hojo po neosvetljenem mestnem jedru, v Škofji Loki pa bodo udeleženci preverili možnost pešačenja po srednjeveškem mestnem jedru. Ideja Jane's Walk se je porodila v Torontu, kjer so prve sprehode organizirali leta 2007. Od leta 2009 sprehode gosti tudi vedno več mest izven Kanade. Tako so lani organizirali že 511 sprehodov po 75 mestih v 15 državah. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrok se težko uči Vsi otroci niso enako uspešni. Nekaterim je učenje prava muka, ki povzroča velike težave. Kaj je temu lahko vzrok? Sami starši lahko veliko storijo za svojega težko učečega se otroka, če pokažejo dovolj pozornosti in so dovolj potrpežljivi. Ko je treba otroku pomagati, naj vse ostalo nekoliko počaka. Čas naj bo posvečen samo skupnemu delu. Starši, ki želijo pomagati, naj zavzamejo pozitivno, mirno in prijateljsko držo. Potrebno je zlasti potrpljenje: če otrok ne zna takoj rešiti naloge, naj ga starši ne začnejo priganjati. Veliko je vzrokov, npr. sindrom hiperaktivnosti (ADHD), zaradi katerih imajo nekateri otroci velike težave pri koncentraciji. Med delom naj jim starši omogočijo dovolj pavz in krajše čase dela, ki pa naj bodo intenzivni in v katerih naj otrok vsekakor ostaja pri učni snovi. V začetku bo mogoče delal le nekaj minut, ko pa bo otrok hote sposoben biti dovolj pozoren, se bo ta čas postopoma in z vztrajnim delom razpotegnil do nekega zadovoljivega časovnega obdobja, v katerem bo naloge opravljal koncentrirano. Izvedenci menijo, da otrok, ki imajo učne težave, navadno starši nikoli ne pohvalijo dovolj. Tudi z besedo naj pohvalijo otroka,npr. kako dolgo se je danes učil in koliko je napredoval od začetkov. Otrok se mora nečesa naučiti temeljito, kajti prehitro naučena snov se ne »usede« za dovolj dolgo časa. Starši naj preverijo in z vajo utrjujejo znanje svojih otrok. Nič naj jih ne moti, če otrok dela napake, to mu mora biti dovoljeno, sicer postane učenje neprijetno in v otroku lahko vzbuja strah pred neznanjem, kar ni spodbudno. Pri otrokovih napakah naj starši ne delajo čudnih obrazov, saj otrok takoj opazi, da sta mama ali oče razočarana. Bolj kot razočaranje ali neprizadetost pa potrebuje učeči se otrok odziv ali je bilo to, kar je povedal, pravilno ali napačno. Odziv naj bo čustveno čim bolj nevtralen. Tega se pač morajo naučiti starši. Mnogi učitelji zahtevajo, da so domače naloge napisane in urejene na strogo določen način, drugi dopustijo, da učenci svoje naloge izvršijo čim bolj prosto. Ljudje smo si pač v estetskih pogledih različni. Prav zaradi tega je izredno pomembno, da starši varčujejo s svojimi kritikami. Mnogi otroci enostavno ne zmorejo svojih zvezkov imeti tako urejenih, kakor bi si ta ali oni učitelj želel, ker je njihova finomotorika pomanjkljiva -enostavno niso sposobni natančnosti. Pravzaprav prevelika natančnost tudi ni potrebna, čeprav je nekaj osnovnega reda pri nalogah in delu otroku lahko smo v pomoč. Pregledni zvezki olajšajo delo, učenec z lahkoto in hitreje poišče mesto, ki ga pri učenju zanima, zlasti če je pisava dovolj čitljiva. Kdor piše kot pes s taco sam težko prebere svoje pisanje. Sicer je dobro, da imajo otroci tudi pri urejenosti nekaj avtonomije, starševski primerno podani nasveti pa ne bodo odveč. Kar je odveč, so navadno primerjave z drugimi: »Glej, kako je urejen Tomaž! In poglej svoje kracanje!« Zlasti pa se izogi-bajmo nasilnih dejanj, kot so strga-nje strani ali raztrganje zvezka. Tako dejanje otroku pokaže, da se starši ne zmenijo za njegovo delo. To šibi otrokovo samozavest. Predvsem je treba ugotoviti, zakaj otrok svoje naloge opravlja tako ravnodušno: ker so pretežke? prelahke? preveč dolgočasne? V najboljšem slučaju se zgodi, da sam otrok odkrije način za urejeno delo. Včasih morajo pri tem nekoliko pomagati mama in oče. Ko se otroku posreči izboljšava, naj starši ne pozabijo na pohvalo. Včasih lahko pripomnijo kaj kritičnega, če to utemeljijo in kritike ne obarvajo z osebno noto. Pri velikih težavah lahko pomaga dogovor: starši in otrok si zastavijo cilj, ki naj bo dovolj stvaren in dosegljiv, in neko primerno nagrado. Denimo, da se za izboljšanje pisave postavi obdobje enega tedna in da bo za nagrado otrok dobil priljubljeno jed ali dovoljenje za obisk prijatelja. Med učnimi težavami so najpogostejše tiste, ki jih izvedenci pripisujejo pomanjkanju koncentracije, v drugi najmočnejši skupini so težave zaradi pomanjkanja motivacije, v tretji skupini pa težave zaradi slabega upravljanja s samim seboj. Motivacija je lahko šibka npr. zato, ker je zunaj prelepo vreme ali zato, ker otrok nima nobenega zanimanja za tematiko. Zaradi premajhne osebne motivacije pa manjka potrebni pritisk za učenje in se to pokaže v popolni brezbrižnosti do učne snovi. Včasih so težave pri načrtovanju: otrok si nastavi preobsežno količino učne snovi, slabo upravlja s svojim časom, prepozno začne z učenjem. Lahko pa si tudi rezervira premalo časa za učenje kot pa bi bilo potrebno. Lahko pride kaj vmes, česar ni predvideval, lahko ga pri delu zmotijo bratje in sestre, prijateljev obisk in podobno in naenkrat za učenje zmanjka časa. Problemi s časom so namreč več vrst: premalo časa za učenje ali celo drobljenje časa za učenje na manjše enote zaradi drugih obveznosti kot so lahko razni tečaji, športna dejavnost, glasbena šola in podobno. Včasih je lahko težava bolezen. Velikokrat ustvarja problem dejstvo, da otrok nima pravega učnega kotička in mora delati v splošnem družinskem hrupu, nima dovolj prostora za zvezke in knjige na delovni površini ali pa da tiskalnik naenkrat ne dela. Učenju gotovo ne pomaga stiska s časom, zlasti ko je otrok izgubil veliko dragocenih minut za iskanje besed ali podatkov za ti. raziskavo. Ovira je tudi slabo upravljanje, ko so načrtovane pavze naenkrat predolge, ko se otrok ne drži reda, ko njegovo pozornost pritegne po več različnih tematik hkrati. Težave zaradi premajhne koncentracije se lahko povečajo, če otrok nima miru pri delu, če ga vabijo prijatelji ven prav takrat, ko naj bi se učil in podobno. Otroka, ki ima slabo koncentracijo, kaj zlahka odvrnejo od dela spodbude iz okolja. Pomembno je, da na delovni mizi ni stvari, ki bi otroka odvračale od nalog, da ne sliši iz sosednje sobe televizije, da nima v dosegu računalnika, kar bi ga vse odvračalo od tistega, kar mora storiti. Za svoje učne težave mora otrok občutiti veliko razumevanja, veliko učne snovi si verjetno ne zna razložiti, ima šibko podlago in luknje v znanju, včasih ima težave pri branju besedil. Tako je pogosto otroku snov bolj jasna, če jo prebere skupaj z odraslim. Včasih botrujejo učnim težavam tudi problemi razumevanja prebranega ali navodil za nalogo. Tudi zaradi tega, ker so nekateri stavki formulirani preveč zapleteno. Včasih ne ve, kaj je najpomembnejše v prebranem besedilu, kaj bo za učitelja najbolj važno. Nekaterim otrokom dela težave prevelika količina učne snovi ali pa besedila s prevelikim številom nepoznanih besed. Če je torej razumevanje učne snovi pomanjkljivo, če je premalo obrazložena, če otrok ne ve, katere so prioritete pri učenju snovi, če ga hromi strah pred šolskim preverjanjem znanja in če ne zna razlikovati med pomembnim in nepomembnim, zlasti če mu nihče ni tega prikazal na praktičen način, potem se njegove učne težave lahko kar množijo. (jec) 22 Sobota, 5. maja 2012 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Na straneh Edinosti se je pojavilo obširno poročilo o prvomajskem prazniku. »V bratski zvezi sta sklicali Narodna Delavska Organizacija in Zveza Jugoslovanskih Železničarjev manifestacijski shod v gledališko dvorano »Narodnega doma« in narodno delavstvo se je odzvalo temu pozivu v tolikem številu, da smo lahko ponosni nanje. Nabito polna dvorana je pričala, da se naše delavstvo zaveda svojih pravic in svojih dolžnosti napram sebi in napram svojemu narodu. Manifestacijski shod je otvoril predsednik N.D.O., dr. Kisovec. Poudarjal je v svojem nagovoru pomen praznovanja delavskega praznika, prvega majnika, za delavstvo sploh, posebno pa je poudarjal, da ima slovensko delavstvo v Trstu prav posebej čim največ povoda, da z vso slovesnostjo praznuje svoj praznik dela, ker je njegova naloga tem težja, ker mu ne gre samo za to, da varuje in brani tudi čast in pravice svojega naroda. Za njim je govoril kot zastopnik Zveze Jugoslovanskih Železničarjev njen podpredsednik Ivan Jaklič, ki je v kratkih potezah očrtal razvoj Zveze, poudarjajoč, da je ravno narodnostni moment tisti, ki daje ne samo železničartsvu, temveč vsemu slovenskemu delavstvu ono odporno in stvarno moč, ki je mora končno dovesti do njegovega cilja, do popolne osamosvojitve. Za njim je še govoril strokovni tajnik N.D.O., gospod Brandner, ki je, poudarjajoč, da slovensko delavstvo v Trstu ne-le glede na svoje gospodarske razmere, temveč tudi na svoj narodnostni pomen mora storiti svojo dolžnost napram sebi in svojemu narodu, to pa s tem, da se oklene z vsemi svojimi močmi tesne stanovske in obenem tudi narodne organizacije. Z velikanskim navdušenjem je sprejelo naše narodno delavstvo te navdušujoče besede in se je po končanem shodu razvrstilo na trgu pred »Narodnim domom« v veličasten več tisoč broječ sprevod, ki se je z godbo N.D.O. pomikal po tržaških ulicah.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Tudi Primorski dnevnik je veliko poročal o prvomajskem slavju. »Veselo so se vile v pomladanskem vetru zastave, ki so jih nosili mladi delavci na čelu prvomajske povorke. Velika množica ljudi se je uvrstila v povorko, ki jo je organizirala CGIL in ki se je pričela na Trgu Pestalozzi ter nato krenila proti Sv. Jakobu, po Ul. Madonnina, čez Trg Garibaldi, po Drevoredu DAnnunnzio na Trg Perugi-no. Kot smo že omenili, so bili na čelu povorke mladi delavci, srednješolci in akademiki, nato pa so sledile razne kategorije: pristaniščniki, kovinarji, itd. Po splošni oceni sta letos povorka in zborovanje pritegnila večje število ljudi, kot prejšnja leta. Povečano zanimanje za prvomajsko proslavo je nedvomno odraz ostrih sindikalnih borb, do katerih je prišlo preteklo leto. To je poudaril tudi sindikalni predstavnik Rutigliano, ki je otvoril zborovanje in ki je naštel vrsto ostrih dolgotrajnih in upornih sindikalnih borb tržaških delavcev. Za njim je izrekel pozdravne besede v slovenščini Luciano Padovan, nato je spregovoril univerzitetni študent, predstavnik UGI. Osrednji govor pa je imel senator Renato Bitossi, predsednik Svetovne sindikalne zveze in predsednik INCA, ki je uvodoma orisal pomen prvega maja za prijateljstvo in bratstvo med vsemi narodi. Nato je še posebej pozdravil SZ, dežele ljudske demokracije in Kitajsko. Omenil je žrtve, ki jih je dal italijanski proletariat za pravico do dela ter za svobodo in med njimi tudi zadnje žrtve v Modeni in Reggio Emiliji. Nato je senator prešel na notranji položaj v Italiji, zlasti v zvezi s Fanfanijevo vlado. Dejal je, da obstajajo sicer progra-matske perspektive, da se rešijo nekatera vprašanja. Vendar pa obstaja tudi resna zaskrbljenost in bo mogoče reči odločilno besedo samo na osnovi dejstev, ki edina nekaj veljajo. Na stadionu »Prvi maj« se je nato odvijala tradicionalna popoldanska ljudska veselica.« FILMI PO TV Sobota, 5. maja, La 7, ob 21.30 La casa degli spiriti Režija: Bille August Igrajo: Meryl Streep, Glenn Close, Jeremy Irons in Winona Ryder Filmska pripoved, povzeta po romanu, s katerim je zaslovela Isabel Allende, je predvsem magično realistična in romantično-pustolovska saga čilske družine. Pripoved je osredotočena na usodo neuklonljive rodbine, katere začetnik je bil revni Esteban Trueba. Po poroki mu je žena Clara rodila hčer Bianco, Esteban Trueba pa je postajal vse bolj vpliven in bogat. Ko se je Bianca neko poletje zaljubila v delavca, ki je bil zaposlen na očetovi farmi, Este-banu to seveda ni bilo posebej po volji. Nedelja, 6. maja, Canale 5, ob 23.40 Il prestanome Režija: Martin Ritt Igrajo: Woody Allen, Zero Mostel, Hershel Bernardi in Michael Murphy Imena režiserja Ritta, scenografa Walterja Bernsteina ter igralcev Mostela in Bernardija so bila v tistih hollywoodskih seznamih, v katere so ameriške oblasti vpisovale vse levičarje. Leta 1976 so se tako odločili za prvi celovečerec, ki se loteva te problematike. Njegov glavni junak je blagajnik in velik igralec na stave, ki zapravi vse svoje premoženje. Ekipa priznanih filmarjev mu ponudi priložnost, da bi v zameno za denar, s svojim imenom podpisoval protiameriške filmske scenarije. Allen sprva pristane, kasneje pa se svoje odločitve kesa... Ponedeljek, 7. maja, La 5, ob 21.10 Saturno contro Režija: Ferzan Ozpetek Igrajo: Pierfrancesco Favino, Margherita Buy, Stefano Accorsi, Ambra Angiolini, Luca Argentero Eden najuspešnejših filmov v Italiji živečega turškega režiserja Ferzana Ozpeteka je zgodba skupine zelo povezanih ljudi, ki jih pretrese izguba enega izmed njih. Kako na to reagira poročen par, gejevski par, tuji par in eden izmed prijateljev, ki je odvisen od drog? Ganljiv, duhovit, melanholičen, predvsem izrazito življenjski film skuša odgovoriti na to vprašanje, hkrati pa pripoveduje o prazninah, ki jih zapolnimo z ljubezenskimi aferami, osamljenostjo, ki jo preženemo z drogami, jezi, ki jo potlačimo s prepirom. Torek, 8. maja, Iris, ob 21. uri Memorie di una geisha Režija: Rob Marshall Igrajo: Zhang Ziyi, Ken Watanabe in Ted Levine Zgodba se začne v letih pred drugo svetovno vojno, ko japonsko deklico iztrgajo iz naročja revnih staršev in jo odpeljejo v hišo gejš, kjer dela kot služabnica. Kljub izdajalski tekmici, ki ji skoraj zlomi duha, se deklica razcveti v legendarno gejšo po imenu Sayuri. Prelepa in vešča številnih umetnosti očara najvplivnejše može svojega časa, miru pa ji ne da skrivna ljubezen do moškega, ki ga ne more imeti. Sreda, 9. maja, Canale 5, ob 21.10 La via degli angeli Režija: Pupi Avati Igrajo: Carlo Delle Piane, Valentina Cervi in Gianni Cavina Avatijev celovečerec se poetično loteva opisa velikega pričakovanja prebivalcev male vasice italijanskega podeželja, kjer se celotna vaška skupnost pripravlja na enkratno slavje. Na sporedu je namreč osrednji sezonski ples, na katerega pridejo tudi vsi mladeniči sosednjih vasi, ki še niso zaročeni. Četrtek, 10. maja, Rai Movie, ob 21.00 Rush Hour 3 Missione Parigi Režija: Brett Ratner Igrata: Chris Tucker in Jackie Chan Po neuspešnem atentatu na ambasadorja Hana, se Lee in Carter tokrat odpravita v Pariz. V osrčju prestolnice leži smrtonosna skrivnost. V Los Angele-su, na drugem koncu sveta, jo namerava veleposlanik Han razkriti. V rokah ima pogubne dokaze o Triadah - najmočnejši in najnevarnejši kriminalni združbi na svetu. Toda preden mu jo uspe razkriti, ga utiša morilčeva krogla. Triade bodo storile vse, da skrivnost ne bo prišla na dan. Obstaja le še eno upanje, da se jih zaustavi ... (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV LUČAJ PO UČINKU PLAČAN DELAVEC EDDIE MURPHY GOST NA POROKI NAŠA OPERNA PEVKA JANKOVIC VOHUN,POSNEMOVALEC OTOK PRI RA-BU, ... GRGUR OSEBNI ZAIMEK, MI, VI, ... LENNONOVA VDOVA ITAL. SLUŽBA ZA PLIN KAMNITA GMOTA, ZLASTI KIP, OBELISK PREBIVALEC ANTIČNE LJUBLJANE KRAJ V SRBIJI SLADKOVODNA RIBA TROPSKA PAPIGA MEHIŠKI REVOLUCIONAR KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN MONG. OSVAJALEC AZIJE ZAVRETEK, OPAREK PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE (KRAJŠE) NAŠA PROSVETNA IN KULTURNA DELAVKA KONICA, VRH FR. IRALEC DELON IT. TOVARNA KOLES BERI PRIMORSKI DNEVNIK KNJIGA ZEMLJEVIDOV MOTIV ŽALUJOČE MARIJE GORIŠKI BALINARSKI KLUB ANATOLJ KARPOV NEVARNA BOLEZEN JAP. BORILNI ŠPORT KLIC, JAVEN POZIV FR. TENISAČ (YANNICK) ŠVED. SMUČ. SREDIŠČE NASILNICA, SAMO-VLADARKA ŽENSKI GLAS LJUDSTVO OB KASPIJSKEM MORJU TRŽAŠKI SHOWMAN LUTTAZZI BOLGARSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER KOLEV ITAL. PRITR-DILNICA JAP. POLITIK (SEN) PAPEŽEVA PALAČA V RIMU REKA NA POLJSKEM, PRITOK VISLE HENRIK IBSEN LIHO ŠTEVILO DAN. SKLADATELJ (PAUL) RIMSKI HIŠNI BOG AM. FILMSKA ZVEZDA NEZNANI LETEČI PREDMET DOLINA V SLOVENIJI ZNAMENJE ZA MNOŽENJE IT. DIRKALNI MOTOR BRITANSKA PEVKA BUSH DALJŠE OBDOBJE, VEK VAS PRI KOPRU ROMUNSKI DŽIP AMERIŠKA IGRALKA THURMAN NATURA, PRIRODA MESTO NA JAPONSKEM MITJA RIBIČIČ IVAN CANKAR ITALIJANSKI ŠPORTNI AVTOMOBIL VERSKI POGLAVAR MUSLIMANOV OZEK KONEC POLOTOKA SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (CIRIL) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA SLOVARČEK - ARILJE = kraj v Srbiji s samostanom • ARVAT = italijanski producent • KATAJAMA = japonski politik (1859 - 1933) • OTARU = mesto na Japonskem • SAN = reka na Poljskem • SNAM = italijanska osrednja služba za plin / RADIO IN TV SPORED Sobota, S. maja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Gremo mi na avdicijo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Da Da Da in musica 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Dnevnik - Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 17.45 Variete: Le amiche del sa-bato 15.40 Aktualno: Regoliamoci! 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.20 Show: E' stato solo un flirt? (v. A. Clerici) 23.40 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Cinematografo 0.50 Nočni dnevnik in Focus 1.05 Film: Il vento fa il suo giro (dram., It., '05, r. G. Diritti, i. T. Toscan, A. Agosti) V^ Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: The Latest Buzz 9.25 Nad.: Grachi 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzogior-no in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling V" Rai Tre 7.05 Nan.: Wind at My Back 7.50 Film: Gli angeli con la faccia sporca (dram., ZDA, '38, r. M. Curtiz) 9.25 Aktualno: PaeseReale 10.30 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.00 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 11.30 Šport: Si gira 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Variete: Tv Talk 16.50 Dnevnik L.I.S. 16.55 Kolesarstvo: 95. kolesarska dirka po Italiji 18.05 Šport: 90° minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della scoperta (v. A. Angela) 23.30 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Dok.: Amore criminale 0.50 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 6.05 Dnevnik 7.15 Nan.: Magnum P.I. 8.20 Variete: Vivere meglio 9.35 Nan.: Carabi-nieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Perry Mason 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vre- menska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore O Italia 1 14.00 Glasb.: London Live 2.014.50 Resničnostni show: Guardami 15.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.25 Nan.: Private Practice 17.05 Rubrika: Sereno variabi-le 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kolesarstvo: 95. kolesarska dirka po Italiji 19.40 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.35 Žrebanje Lota 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dnevnik in Rubrike ^ Tele 4 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.00 Aktualno: Prossima fermata 11.25 Nan.: In Plain Sight 12.25 Motociklizem: WSBK di Monza, kvalifikacije Superpole 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: La regina di spade 15.00 Motociklizem: WSBK di Monza, Superpole, prenos 21.15 Nan.: The Mentalist0.00 Film: Sangue in copertina (triler, ZDA, '00, r. D. Blyth, i. R. Silver, A. Paul) 1.55 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.45 Film: Papa, ho tro-vato un amico (kom., ZDA, '91, r. H. Zieff, i. D. Aykroyd, M. Culkin) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Ricordati di me (dram., It., '03, r. G. Muccino, i. F. Ben-tivoglio) 16.05 Film: Spanglish (kom., ZDA, '04, r. J.L. Brooks, i. A. Sandler, T. Leoni) 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.55 Aktualno: Striscia la notizia (v. Ficarra e Picone) 21.10 Talent show: Ami-ci (v. M. De Filippi) 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.3012.20 Risanke 10.55 Film: Tom & Jerry - The fast & The furry (ris., ZDA, '05, r. B. Kopp) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Šport: Grand Prix 13.55 Motociklizem: Grand Prix, VN Portugalske, Moto2, vaje, prenos 14.55 Moto-ciklizem: Grand Prix, VN Portugalske, Mo-to3, vaje, prenos 16.10 Motociklizem: Grand Prix, VN Portugalske, MotoGP, vaje, prenos 17.00 Film: Dennis colpisce ancora (kom., ZDA, '98, r. C.T. Kanganis) 18.30 Dnevnik 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.25 Film: Capitan Zoom - ogni squadra ha bisogno di un leader (fant., ZDA, '06, r. P. Hewitt, i. T. Allen) 21.10 Film: Il ritorno della scatenata dozzina (kom., ZDA, '05, r. A. Shankman, i. S. Martin, H. Duff) 23.05 Film: Disaster movie (kom., ZDA, '08, r. J. Friedberg, A. Seltzer, i. M. Lanter)0.45 Šport: Studio Sport XXL 1.45 Show: Pokerlmania 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 16.15 Dok.: Picco-la grande Italia 7.55 11.15 Dok.: Borgo Italia 11.15 Film: La segretaria quasi privata (kom., ZDA, '57, r. W. Lang, i. S. Tracy) 13.15 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Gioielli nascosti 14.05 Šport: Ski Magazine 16.15 Musa Tv 17.00 Risanke 19.00 20.55, 23.20 Vremenska napoved 19.10 Videomotori 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e din-torni 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Colpo grosso (kom.,ZDA ' 60, r. L. Milestone, i. F. Sinatra) 23.00 Nočni deželni dnevnik 23.25 Glasb.: Festival Wunder Kammer 0.25 Variete: A tambur battente 16.15 Nan.: JAG - Avvocati in divisa (i. Catherine Bell)18.05 Nan.: L'ispetto-re Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: La casa degli spiriti (dram., '93, r. B. August, i. J. Irons, W. Ryder) 0.30 Nočni dnevnik in športne vesti 0.40 Aktualno: m.o.d.a. 1.25 Film: Capora-le di giornata (kom., It., '58, r. C.L. Braga-glia, i. N. Manfredi, M. Arena) (T Slovenija 1 6.35 Dnevnikov izbor (pon.) 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.45 Lutk. nan.: Bine 8.10 Ris.: Bacek Jon 8.20 Odd. za otroke: Studio Kri-škraš 9.10 Ris. nan.: Palček David 9.40 Kviz: Male sive celice 10.20 Kratki igr. film: Angel (pon.) 10.35 Nad.: 2012, leto nič - Sporočilo iz Mehike (pon.) 11.10 Film: Kino Ke-kec (ZDA) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Tednik (pon.) 14.30 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 15.05 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu - odd. Tv Maribor 16.00 Dok. serija: Medvedja družina in jaz 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 1.45 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 2.15 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Film: Zmaga (Fr.) 23.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 0.10 Nan.: Pri Pearsonovih (pon.) 0.40 Dok. serija: Medvedja družina (pon.) 1.30 Ozare (pon.) 1.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.50 Infokanal |r Slovenija 2 8.00 Skozi čas (pon.) 8.40 Slovenski utrinki 9.05 Sozvočja Slovenije (pon.) 10.40 Posebna ponudba (pon.) 11.20 Univerza (pon.) 11.50 Umetni raj (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 12.50 Tv priredba predstave SLG Celje: Beneški trgovec 14.55 Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in solisti: Tomaž habe - To so naša mesta 15.35 Evrovizijski mladi glasbeniki 2012 17.10 Rokomet: Liga prvakinj: Gyori - Buducnost 18.50 Judo: Baku - Grand Prix, posnetek 20.00 Film: Manolete 21.30 Najboljši festivali: Festival High Voltage 22.25 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 22.55 Brane Rončel izza odra (pon.) 0.30 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Srečanje z... 16.10 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.40 Arhivski posnetki 17.25 Vsedanes -Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Film: Dvojno McGulfin 22.20 Mednarodni pokal v plesih 23.15 Rokomet finale lige prvakinj pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 7.30, 10.30 Risane serije 7.25 7.55 Igra vlog (otroška zabavna serija) 10.15 Nan.: Peklenske mačke 11.00 Nan.: Zasebna klinika 12.05 Nan.: Razočarane gospodinje 12.45 Film: Ženska vzgoja (ZDA) 14.40 Čari molekularne kuhinje (resnič. serija) 15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.10 2.05 Kamp raz-vajencev (resn. serija) 17.05 Film: Prepozno za slovo (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Preden se stegneva (ZDA) 21.50 Film: Ko jagenjčki obmolknejo (ZDA) A Kanal A 7.40 Tv prodaja 7.55 Nan.: Pogumna čarodejka 8.50 Nan.: Najstniške zdrahe 9.20 Film: Poslednja legija (Kan.) 11.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 11.55 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 12.25 Mladi zdravniki (hum. nan.) 13.10 23.30 Šerifova pravica (nan.) 13.55 Film: Priprvanik v akciji (ZDA) 15.45 Film: Medvedji prijatelj (Kan./ZDA) 17.30 Igrače za velike (zabav. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Volan (avtomob.) 19.00 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.35 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 20.00 Film: Težave z bratcem (ZDA) 21.35 Film: Božanski Jackie (ZDA) 0.55 Batman - Pogumni in drzni (ris. serija) 1.30 Love Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.10 Music box; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol z Natašo Benčič; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.20 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezio-ne musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturo-mat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glas- beni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.25 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase - poklici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 5. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.17 Dolžina dneva 14.30 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 19.49 in zatone ob 4.58 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše sredi dneva in popoldne. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.35 najnižje -69 cm, ob 10.58 najvišje 34, ob 16.20 najnižje -26 cm, ob 22.25 najvišje 61 cm. Jutri: ob 5.10 najnižje -69 cm, ob 11.41 najvišje 30, ob 16.56 najnižje -16 cm, ob 22.55 najvišje 54 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............18 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V nižinah in ob morju bo nebo oblačno z občasnimi razjasnitvami v jutranjih urah. V teku dneva bo oblačno, tudi v gorskem svetu . Po vsej deželi se bodo pojavile nevihte, v Predalpah bo predvsem v teku popoldneva močno deževalo. Snežilo bo v višini nad 2000 m. Na obali bo veter ^močno zapihal z juga. (NAPOVED ZA JUTRp \ V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in suho, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodnik. V ponedeljek bo oblačno in deževno ter hladneje. zgodovina - Majava teorija o smrti zaradi spolne bolezni Strokovnjaki znova raziskujejo vzroke za Leninovo smrt BALTIMORE - Na medicinski fakulteti univerze v Mary-landu v ZDA vsako leto organizirajo konferenco, na kateri preiskujejo vzroke smrti slavnih ljudi. Na letošnji konferenci, ki se je začela včeraj, se bodo tako osredotočili na smrt nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja Iliča Lenina, ki v nasprotju s prepričanji naj ne bi umrl zaradi spolne bolezni. Po navedbah strokovnjakov so se med možnimi vzroki Leninove smrti znašli stres, zgodovina zdravstvenih težav njegove družine in morda celo zastrupitev. Z novimi podatki so raziskovalci ovrgli sicer priljubljeno teorijo, da je Lenin umrl zaradi spolno prenosljive bolezni. Leninove zdravniške kartoteke sta ponovno pregledala nevrolog univerze v Los Angelesu Harry Vinters in ruski zgodovinar Lev Luri. Lenin je bil ob smrti star 53 let, pred smrtjo leta 1924 pa je doživel več kapi, za katere vzroki niso bili znani. S takratno obdukcijo so ugotovili, da so bile krvne žile v njegovih možganih izjemno otrdele, česar strokovnjaki niso znali razložiti, je povedal Philip Mackowiak, eden od organizatorjev konference. Lenin je bil ob smrti namreč še razmeroma mlad, pri njem pa tudi niso zabeležili dejavnikov tveganja. Ni kadil in kadilcev tudi nikoli ni pustil v svojo bližino. Prav tako ni imel sladkorne bolezni, prekomerne telesne teže, obdukcija pa ni pokazala, da bi imel visok krvni tlak, je pojasnil Mackowiak. Ob času Leninove smrti je med Rusi zavladalo prepričanje, da je umrl zaradi sifilisa. Pred smrtjo so ga s primitivnimi zdravili takratnega časa celo zdravili zaradi te spolne bolezni. Ta sicer lahko povzroči kapi, vendar pri Leninovih simptomih in kasnejši obdukciji niso zasledili nobenih dokazov o sifilisu. Strokovnjaki sedaj ugotavljajo, da je bila za Lenina mor- Leninov mavzolej v Moskvi z balzamiranim Leninovim truplom vsako leto obišče veliko ljudi arhiv da usodna družinska zgodovina zdravstvenih težav. Njegov oče je namreč umrl pri podobni starosti, star je bil 54 let. Najverjetneje sta bila oba nagnjena k otrdelosti arterij. Dejavnik tveganja za kap je lahko tudi stres, nevrologi pa poudarjajo, da je bil Lenin nenehno pod stresom. Ves čas je bil denimo obkrožen z ljudmi, ki so ga hoteli usmrtiti, pojasnjuje Vinters. Strokovnjak za rusko zgodovino in politiko Lev Luri pa meni, da je kljub več kapem Lenina s strupom nazadnje pokončal nekdanji sovjetski diktator Josip Stalin. Vinters ob tem pravi, da je ta teorija možna. Leninovo zdravje se je v zadnjih letih pred smrtjo močno poslabšalo. Leta 1921 je pozabil besede nekega pomembnega govora, po eni od kapi pa se je moral ponovno naučiti govoriti in pisati z levo roko. Po eni od naslednjih kapi Lenin ni mogel več govoriti, ena stran njegovega telesa pa je ostala parali-zirana. Luri ob tem pravi, da si je Lenin kasneje dovolj opomogel in je leta 1924 celo praznoval novo leto in odšel na lov. Podpiral je Stalinov vzpon na oblast, a se je kasneje morda zavedel, da je storil napako, in se je povezal z Levom Trockijem, zaradi česar naj bi Stalin Lenina zastrupil, je pojasnil zgodovinar. Kot pravi Luri, je zastrupljanje kasneje postalo Stalinova najbolj priljubljena metoda, s katero se je odkrižal sovražnikov. Vinters, ki je preučil poročilo obdukcije in Leninovo zdravstveno zgodovino, pravi, da toksikoloških testov, ki bi lahko dokazali zastrupitev, takrat niso opravili. Poročila iz časa okoli Leninove smrti naj bi tudi dokazovala, da je Lenin le nekaj ur pred smrtjo govoril in bil povsem dejaven. "Zatem pa je doživel niz zelo hudih krčev, kar je precej nenavadno za nekoga, ki ga zadane kap," dodaja Vinters. film - Hollywoodsko priznanje Scarlett Johansson dobila zvezdo na Pločniku slavnih LOS ANGELES -Ameriška igralka Scarlett Johansson je v četrtek dobila svojo zvezdo na hollywoodskem Pločniku slavnih (Walk of Fame, na posnetku Ansa). Kot je ob tem dejala zvezdnica filma Izgubljeno v prevodu, ni pričakovala takšnega priznanja. Dejala je, da je najsrečnejša oseba na svetu. Na slovesnosti ji je družbo delal soigralec iz filma Maščevalci Jeremy Rener. Johanssonova je na velikem platnu prvič zaigrala pri 12 letih ob boku Roberta Redforda v filmu Šepe-talec konjem (1998). Kmalu je postala ena izmed hollywoodskih igralk z "A seznama", zaigrala v več filmih Woodyja Allena in drugih hollywoodskih uspešnicah. Kot poroča britanski Daily Mail, naj bi 27-letnica ponovno zaigrala na Broadwayju v eni najbolj znanih filmskih vlog Elizabeth Taylor - vlogi Maggie iz drame Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi. Johanssonova je poleg zvezde prejela štiri nominacije za zlati globus in nagrado tony za vlogo v broadwayski produkciji drame Pogled z mostu Arthurja Millerja. Danes največja polna Luna v letošnjem letu LJUBLJANA - Majska polna Luna bo tokrat z Zemlje videti kar za 14 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša od vseh polnih Lun v letošnjem letu. Morda celo tako zelo, da vas bo to premamilo in boste ob koncu tedna vstali iz postelje in se zazrli v majsko mesečino. Znanstveniki tovrstni fenomen poimenujejo "Luna v perigeju". Peri-gej je točka tira nebesnega telesa, ko je to telo najbližje Zemlji. Po napovedih naj bi se to tokrat zgodilo danes ob 17.34 po srednjeevropskem času. Samo minuto kasneje se bo Mesec postavil v vrsto skupaj z Zemljo in Soncem in postal "veličastno poln". Polna Luna v perigeju je bila nazadnje 19. marca lani. Takrat je bila sicer Luna 400 kilometrov bližje, kot bo danes. Po ljudskemu verovanju se ob polni Luni dogajajo neobičajne stvari. Tako naj bi se povečalo število sprejemov v bolnišnice in kaznivih dejanj, prav tako naj bi se ljudje obnašali bolj čudno kot sicer. Večina sodobnih raziskav doslej ni potrdila nobenih povezav med različnimi Luninimi menami in pojavom kriminala, bolezni ali čudnega obnašanja ljudi.